Martine, kaj je bilo...?"
 friden je sedaj Novakov Martine.   Pravijo  pa, da nekdaj ni bil. Tovariši ga niso marali v družbo. Po poti iz šole mu je vrge! kdo v obraz kako pikro.   Koga drugega   bi   bilo sratn. —  Martineta pa ni bilo. Jezilo ga ga je. Skočil je za nagajivcem in če ga je dohilel, nista kar ob kratkem opravila. In če so zverteli pri Novakovih, so ga  tudi   kaznovali,   polem pa še učitelj v šoli. Pa vse ni nič pomagalo. Nekaj je pa le . . .
     
Pozimi je bilo . . .                                                            
Gruče otrok so hitele v šolo. Med zadnjimi je stopal Novakov Martine, prav malomarno in zamišljeno. Prišel je do mosta. Ob mostu je pekel kostanjar svoje          h
blago.                                                                                         ¦
Vse polno olročajev se je gnetlo   okrog  peLice          1
kostanjarjeve.   Komur so   dali doma krajcar,  ga je tu gotovo zapravil:   pet gorkih koslanjev   je   dobil zanj.
Martine pa ni imel novčiča. Doma mu ga niso dali — pač bi mu bili pa dali radi kaj drugega kakor krajcar.
Dišal mu je pa kostanj. Izmed tovarižev ga mu ni holel dati nihče. Misliti je jel, kako bi prišel do kostanja.                                                                                           ¦¦
Manjši in veCji   šolarji   so  nastavljali   roke   proti          ¦
branjevcu, ki )im je štel kostanje. Krajcarje so mu pa          fl
—   12   —
metali   v   škatljo,   kjer   je   bito   že   polno   bakrenega drobiža.
Martine se je neopažen približal škatulji z ba-krenim drobižcm. V mrslih se mu je porodila zlobna namera: nekaj krajcarjev vzamem, pa bom kupil . . . Morda se mi posreči, da bo še za štrukelj-
PrviL je mislil danes krasti. Ker še ni bil vajen, se mu ni posrečilo.
Srce mu je močno bilo, ko je izlezal roko . . . Ko je bil popolnoma pri škatlji, je hilro hotel zagra-bili drobiž, pa roka se mu je zatresla in iz pesii mu je padlo par novčičev . . . Drobiž je zazvenel. Takrat se je pa ozrl kostanjar, in z velikimi očmi so gledali ^^ tovariši.                                                                                  ^M
.Martine je tat!"                                                          ¦
Hri/ela ga je ležka branjevčeva roka.   Trpela so     ^M Martinetova ušesa.                                                                 ^H
Drobiž je Martine vrgel nazaj   in   hotel   je zbe-      ^M žati. Pa ni Slo kar tako.                                                        ^|
Ko ga je branjevec kaznoval, postavil ga je pred       H sošolce in jim dejal:                                                            -B
.Vldiie ga latu!"                                                          ¦
UCence je obšel strah, nekatere tudi veselje, ker      ^^ je bil Marlme v pesteh in jjm ni mogel nič.                     ^M
.Cakaj,   čakaj . . .   Boš videl  v šoli   —  — !"   so      Hj mu žiigali tovariši, odhajajoči v šolo.                                 ^™
Tedaj je bilo Martinica sram, da ni vedel, kam bi se del. Ko je bil rešen pesti, je izginil s povešeno glavo. Spremljali so ga glasovi lovarišev:
nLe čakaj. — —"
V šolo tisti dan ni šel. — Ves dan je postopal, se skrival. — —
Drugo jutro so ga pripeljali v šolo oče. Ves jc bil objokan.
TovariSi  -   nagajivci so mu jeli očitati:
nMartine, kaj pa Je biio . . ¦?"
Martine pa je gledal v tla in ni zinil besedicc. Gospodu uCitelju pa je odgovoril .. .
Pra^ali so ga: nMartine, boš šc kdaj ?u
In Marline je dvignil glavo ter odgovoril počasi, z jokajočim glasom:                                                             ^^
—   13   —
»Nikdar vcč, gospod učitelj."
Še polem so ga vkljub učiteljevi prepovedi dra-žili nekateri: ,,Martme, kaj pa je bilo ...?"
Pa Marline ni vrgel knjig po tleh in skoCil za njimi. Mirno je 5el domov, sram ga je bilo in kesal se je svojega greha. — —
Od tedaj pa je Martine ves drugačen. Prej len in poreden, sedaj pa pridcn in dober.
Gospod učitelj ga imajo zopet radj, še rajši pa dobri tovariši.                                                Planinov   .