108. številka
Ljubljana, v petek 10. maja.
XXII. leto, 1889
Izhaja vsak dan sveder, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vat ro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa ae
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvoje v Gospodskih nlicah št. 12. Dpravništvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne Btvari.
Slovenci ob preosnovi začetne šole.
(GlaB iz učiteljskih krogov.) PreoBnova začetne šole je torej konečno ven-der le na dnevnem redu. Silno smo radovedni, kako konča vse to najnovejše gibanje na bojnem polji šolskega zakonodaj8tva. Toda še bolj smo radovedni, kako se bodo vedli v tej bitki zastopniki naroda slovenskega, kajti do zdaj neso še kar nič označili svojega stališča nasproti temu perečemu in zlasti za narodič naš najpomembnejšemu vprašanju. Radovedni smo namreč, ali bodo res tako Blepo odobravali vsako vladno predlogo, dasi bi govorili skozi okno grozne filipike. Gospodje poslanci imajo popolnoma prosto roko — kar kaže v kaj slabi luči politiško zavest slovenskih volileev. Da pa bodo popolnoma znani in jasni pojmi narodnozavednega slovenskega učiteljstva o tem velepomembnem vprašanji, zato ga hočemo prav na kratko, toda temeljito označiti s stališča narodnosvojstvene uzgoje in jedino prave, že od nekdaj veljavne in priznane pedagogike.
Vsemu zavednemu avstrijskemu Slovanstvu je menda jasno  pred očmi, da  ima vse  ono pereče gibanje, ki je nastalo zaradi preosuove začetne ali osnovne šole,  za slovansko šolo in učiteljstvo bolj negativen pomen. Jako malo pozitivnega zapažamo v teh burnih   najnovejših  težnjah, zlasti v slavno-znanem Liechtensteinovem načrtu — in še ta pozitivnost je pri avstrijskih Slovanih umevna že sama ob sebi.   Popolnoma nam bodi umevno, da na pr. Žid nema nikoli poučevati mladine ariškib narodov, mi  slovanski  učitelji, stoječi na stališči narodne utemeljene pedagogije,  ne privoščimo tega niti krščenemu Židu, toliko manj nekrščenemu, — kajti narodnost ne obsega samo in jedino le jezika, ampak še veliko imenitnejše strani, ki se kažejo v podedujočih se plemenskih svojstvih. »Slovanski Svet" nam v 8. št. daje o narodnosti izvrstno, zares ponatisa vredno dolinici jo:  nK narodnosti ne spada samo jezik,  ampak vsa preteklost narodova, vsa kulturna zgodovina in vsa svojstva, katera so se ohranila narodu, da se  razločuje  od drugih narodov tudi po vedenji, kretanji, ne samo po nošah, navadah in po raznoterih običajih  na zunaj, ampak tudi po mišljenji,  čustvovanji  ali etiki, o pravu ali poštenosti  in  nepoštenosti  in  po ukusu o lepoti in  nelepoti v najširšem pomenu besede."
Toda tudi mej ariškimi narodi so očitne plemenske razlike, raznovrstne narodne individuvalnosti; zaradi tega ne more laški ali germanski učitelj uspešno in blagodejno delovati v šoli slovanskih otrok, Slovan nasproti temu ne v neslovanski šoli. Neslovanski učitelj v slovanski, ali Slovan v neslovanski Šoli bode mogel le dobro poučevati, toda uzgajati usporedno s plemensko, narodno svoj-stvenostjo ne bode mogel nikoli. K šoli pa ne pripada le pouk, ampak v prvi vrsti gotovo uzgoja. In ker je narava podelila vsakemu narodu posebno svojstveno vedenje in zlasti poleg mišljenja tudi specifično Čustvovanje, — zato daje vse to pravnemu čustvu posamičnih narodov poseben izraz, posebno obliko.
S stališča take uzgoje, opirajoče se na temelj narodnih avojstvenosti, potrebuje vsaka dobra uzgo-jevalna šola le takih učiteljev, ki so rojeni v narodu šolske mladine, da žnjo tudi čustvujejo in že po svojem rojstvu in krvi poznajo svoj-stvenost mladine; drugače nema učitelj ne pravega razuma in ne prave ljubezni do svojib učencev, — — lju! ezen in uneta naklonjenost pa sta prva pogoja dobri uzgoji.
Ravno LiechtetiBteinov novi načrt pa popolnoma prezira pravo uzgoio, ker prezira narodnost. Če rečem pravo uzgojo, tako mislim to glede na ono nalogo, katero je stvarstvo določilo vsakemu narodu tu na zemlji. Da prava uzgoja deluje tudi za oni uzvišeni nadzemeljski cilj in sicer v prvi vrsti, to naj se umeje že samo ob sebi. Govoriti hočem torej le o tistem delu tega načrta, kjer bridko zadeva zlasti slovanske manjšine. Dotikati se hočem pa tega načrta le toliko, kolikor sega v uzgojo in pravno razmerje učiteljskega osobja.
Avstrija je država s pomešanim prebivalstvom zato bi pa morala vender že zmagati praktičnejša načela, kakor vodijo do zdaj naše državne krmila rje. Skušnja nas namreč uči, da razni deželni zastopi v deželah s pomešanim prebivalstvom usiljujejo in pošiljajo v razne kraje učitelje ne s stališča dobre uzgoje, ampak z narodnopolitiškega Btališča dotičnih večin prebivalstva, vsled česar trpi uzgoja otrok pri manjšinah deželnega prebivalstva To je že zdaj huda zloraba osnovne šole, proti zdravi pedagogiki in naukom najslavnejših uzgoji-teljev in pedagogov.   Toda Liechtensteinov in tudi
Heroldov novi načrt hoče tudi glede na osnovno šolo deželnim zastopom dati Še večo oblast. Vsled tega bi taki zastopi v pomešanih deželah še bolj pritiskali na majšine in toliko časa slabše uzgajali grešili tako proti pravemu namenu osnovne Šole; še bolj bi pošiljali tuje učitelje v slovanske kraje, slovansko učiteljstvo bi pa trpelo ter  potovalo iz kraja v kraj, tudi v neslovanske kraje, če bi namreč hotelo ostati  značajno in zavestno narodno. — Taki deželni zaBtopi  bi  potem b Bvojimi vernimi nadzorniki narekavali lehko celo kako vost učnih knjig tudi za manjšine, tako da bi ae otroci ne tujcih le po jeziku,  ampak tudi po duhu, kar je toliko osodopolnejše.   Da, tudi  z učnimi knjigami v slovenskem jeziku bi lehko in še lože tujčili mladino — po duhu, kar bi mladino demoralizovalo, uzgajalo ueznačaje, ker bi  tudi s slovenskim jezikom usiljevali otroški n nravi duh, ki n|i primeren otročji narodni individuvalnosti.   Ali  ni mej   našimi Slovani   mnogih takih mož, ki  bo rojeni v narodu slovanskem ter dobro govore in pišejo svoj materini jezik, pa so vender oBtudni Efijalti, okuženi  in demoralizovani b tujim duhom, da bičajo svoj tužni narod v prospeh tujega terorizma?   Da mnogo jih je — in vredno bi bilo če bi jih nekaj  podali v zgled tistim našim prvakom, ki ne mislijo na neprilike od te strani. Toda to ni moj namen! —
S tega stališča mora pa celo država obsojati tako šolo, kakoršno narekujejo deželni zastopi manj šinam prebivalstva; država namreč potrebuje značajev, ne vete rnjakov, potrebuje nravstveno uzgojenih podanikov, ne pa vedno več jet-nišnic, žandarjev in policajev, katerih bi bilo potreba, ako bi se v šolah uzgajali neznačajneži, narodni in verski mlačneži in odpadniki.
Državniki menda tudi spoznavajo to neoporečno resnico; zato so Be že od nekdaj branili izročiti deželnim zborom vso oblast nad osnovno šolo. Da je tega prepričanja tudi sedanja vlada, to nam priča četrti načrt presnovanega šolskega zakona, katerega je te dni predložil minister Gauč, ki hoče nasproti deželnim avtonomistom še povečati državno oblast. To gotovo hudo zadene vse Češke, poljske in nemške deželne avtonomiste, Slovence pa mora prijetno iznenaditi. Ta najnovejši načrt čital sem še le danes, ko sem imel že dve strani tega
LISTEK
D e c a.
Ruski spisal M. Bjelinski. Poslovenil V. Petrifiić ml. (Dalje.) VIII.
Doli se je razprostirala „Crna livada", okro-žena s sečjo, ki je segala soravno z reko do vasi „Dmitrovske". V daljini videla se je cerkvica. Kopice sena, katere je imela Nastenka brojiti, vrstile so Be po pokošeni ravnini. Z jedno od njih zletel je v tem hipu rumenkast skobec in izginil tiho za gozdom. — Ivan je izpregel konja in ga pustil na pašo.
NaBtenka je vzela svinčnik in šla, da izpolni dolžnost domačinke. In dolgo je nagubančevala čelo, kakor da bi bi)a utopljeua v misli. Marina je nabirala suhljad, da napravi ogenj. Suhe veje začele so pokati, ko so rumenorudeči ognjeni jeziki počeli lizati Črno-modre oblake dima.
„Ali imaš kaše?" vpraša Ivan.
„Imam," odgovori Marina.
„M," izusti on.
„Kaj želiš?" reče ona.
On je nekaj časa molčal.
„Ali hočem donesti vode?" povpraša on.
„Prinesi."
On vzame posodo in smehljaje pogleda z zaspanimi očmi Marino, .katera je povesila pohlevno trepalnice in naredila, kakor da nič ne vidi. Samo, ko se ji je za korak približal in pomenljivo rekel svoj „M", zaklicala je razdražena:
„Ti si menda znorel! Pojdi po vodo!" Fesja in Gapka — sestri Marinini — prišli sta od onkraj pota in donesli vrč kislega mleka in kos črnega kruha. Mej tem je Nastenka preštela kopice ter ji je radostno pozdravila :
„Dobro došli, moji puučici !w
Oni dve sta odzdravili s plahim posmehom.
„No, ali bodemo tukaj stale? .... Naprej!" zakliče Nastenka.
Ona ji prime za roke in začne ž njima teči. Zdaj sta se obe razveselili. Mala Fesja se je temveč tako spozabila, da je začela oponašati žrebe ter je, uiahnivši z glavo, počela rezgetati.
Ali skoro so se utrudile, Nastenka je sopla od truda. No, potem, ko se se malo spočile, začele so zopet na okolu bežati, zdaj skupaj, zdaj vsaka na svojo stran. Vsaka stvar jih je zanimala. Pri vsakem grmu so se ustavile.
Zeleni gozdni mrak izginil je pred vročimi žarki solnca, ko so prišle na piano v gozdu. V jednem kotu kraj neke jame rasla je praprot. Glasovi deklic so tukaj nekako drugače odmevali. Od zgoraj se je razločevalo hripavo kričanje vran. Po celem gozdu slišalo se je nekako trepetanje, kakor od prepolnega življenja, ali kakor da bi bile po po celem gozdu napete nategnene strune.
Ko so se vrnile k ognju, odpočile so se in začele po malem jesti. Nastenki Be je zdelo, kakor da do zdaj Še nobeno pišče ni bilo tako slastno.
Temveč še redka kaša, ki jo je priredila Marina in katera je bila siva ter po dimu dišala, teknila ji je izvrstno.
Vsi so bili veseli. Samo Ivan se ni smejal, ali zato ni odmaknil zaspanih očij od Marine.
Mej tem se je nebo preoblačilo. Solnce je visoko sijalo nad temnimi, modrimi oblaki, kojih ob-
članka napisanega, vender mi je došel ravno o pravem času, da izpregovorim o njegovih centralizujočih tendencah — z ozirom na nas Slovence, zlasti za Slovence zunaj dežele Kranjske, ker tudi teh nas ne sme biti volja prepustiti na milost in nemilost neslovanskim večinam. (Konec prih.)
Iz državnega zbora.
Na Dnnaji 9. maja 1889. Omenil sem že v zadnjem poročilu, da je govoril pravosodni minister grof Schonborn. Govor je bil zanimiv in važen, saj je prvi budgetni govor gospoda ministra. V obče se lehko reče, da si grof Schonborn ž njim razmerje svoje s poslanci raznih strank ni oslabil, govoreč jako previdno in premišljeno. Tudi nam Slovencem storil je posredno obljubo in čakali bodemo — ker moramo — če je tudi Bpolni.
V predložbi  kazenskega zakona  povedal je minister odkrito,  da to ni povsem  njegovo delo, temveč delo že umrlega ministra dr. Glasnerja. Po-lemizoval je potem s poslancem Dumreicherjem, ki je v znanem svojem slavnem govoru, katerega sem o svojem času označil, napal tudi juBtične razmere. Poslancu Foreggerju povedal je  minister tudi besedico. Če  smeši poslanec,  pravi minister, jezik slovenski, njegovo kulturno in slovstveno vrednost, govori o čistosti in nečistosti njegovem, tak mu na to direktno sicer ne bode odgovarjal, saj je poslanec Foregger celo priznano  avtoriteto, to je tajnega svetnika prof. Miklošiča  kritikoval,  a pove le tu, da se je tudi o češkem  jeziku in njega vrednosti in sposobnosti svoje dni mnogokaj govorilo, a danes govori se o njem čisto drugače in nikdo ne pravi, da češčina ni jezik, ki bi se rabil lehko v vsakem uradu. Kaj pa misli poslanec o slovenščini  in Slovencih, vpraša minister slavnega Foreggerja? Naj vlada teh mnogo tisoč Slovencev popolnoma igno ruje, kateri vender žive v skupnih, omejenih celotnih krajih? Naj se li vlada brani, da bi občevala ž njimi v njihovem jeziku? To bi bilo pač neopravičeno in proti postavno. Če se tiče nameščenja uradnikov, ravnati se mora  po potrebah ljudstva, razmerah kraja pozameznih dežel in po temeljnih državnih postavah. — To odgovoril je minister grof Schonborn poslancu Foreggerju, na sramotenje njegovo, odgovoril  nam tedaj tudi nekaj in želimo le, da bi pravičnim njegovim besedam sledili tudi taki čini, potem  nam bode  vzbudil  zadovoljnost in si pridobil simpatij krepkega naroda slovenskega.
Minister odgovarja potem še vprašanjem raznih poslaucev, zlasti glede nekaterih zakonov in ure-jenja krajevnih razmer. Poslanec dr. Menger želi mnogoterih poprav in prememb, kritikujoč zlasti tudi civilni zakon in civilni obravnavni red. Poslanec dr. Madej&ki navaja neprilične in nedostatne juBtične razmere v Galiciji in naglasa zlasti premalo število sodnikov, želeč pomuoženja v mnogih okrajih.
V današnji seji izjavi poslanec Wurm obžalovanje borznega odseka, da se načrt, katerega je on že pred dobrim letom priredil, postavo namreč o obdačenji borzijanskih opravil, še ni uvrstil na dnevni red in prosi predsednika, da se zadeva uvrsti vsaj začetkom zborovanj jesenskih.
Predsednik obljubi — če bode mogoče.
V budgetni debati govori najprve dr. Va-šaty in očita, da se ravnopravnost jezikov ne spo-
štuje in nalašč postavi napak ravna. Zlasti je ta krivica v polni rabi pri najvišjem sodišči, najvišji instanci, ki jej je naloga, da nadzoruje 1. in 2. instanco, a uprav glede jezikovne ravnopravnosti je to sodišče povsem nemarno. Sodišča 1. in 2. in štance ne spolnujejo potem itak ne postave v tem oziru in pravica izvanredne revizije je povsem ilu-zorična. Potem se loti poslanec tudi češkega ministra dr. Pražaka, bivšega justičnega ministra, očitajoč mu, da se tudi on ni brigal za ravnopravnost jezikov. Potem kritikuje še ostro najviše sodišče in njega prvega predsednika. Tudi razmere v Šleziji slika poslanec, trdeč, da bo hujše ko v Turčiji, ker sodiški predsednik ljudstvu prepoveduje, ravnati se po postavi, kakor se je zgodilo pri moravsko-šle-zijskem sodišči, kjer se ne dovoli, da bi se urado-valo po češko in poljsko.
Poslanec dr. Zucker brani najvišje sodišče pred očitanji dr. Vašat^-ja. Potem zagovarja in razlaga poBebno krepko in premišljeno predlogo, da naj se prirede pri najvišjem sodišči senati, da bode mogoče obravnavati v češčini ter očita doktorju Vašat^-ju, da on, Čeh, uprav sedaj dela z napadi svojimi nepriliko, ko se stranka (češka) trudi, da si pridobi važno stvar za ves narod. Predlog podpisali so nemški konservativci, Rusini, Ilumunci, Hrvati in Srbi, Slovenci in Lahi. Poljaki ga sicer neso podpisali, a izrekli, da neso nikakor proti predlogu. Vašat^ pa je kritikoval podpise.
Lahko se reče, pravi poslanec, da je podpisana cela Avstrija na predlogi. Pomisliti se mora, da sledi napredku jednega naroda napredek drugih narodov in se tako izvrši ravnopravnost v obče. Pri najvišjem Bodišči je veljava avtonomna, kar se tiče moči, taka, da se obravnavanja v češčini brez truda in posebnih stroškov lehko uvede. Vednemu očitanju, da drugi jeziki za tako obravnavanje neso sposobni, odgovarja poslanec: Le dovolite, da se bode obravnavalo in za mogočnost se bode že skrbelo. Potem razlaga prav izvrstno tudi nevarnost in škodo, ki se lehko prouzroča s tem, da se pri najvišjem sodišči obravnava v jeziku, ki je strankam intereso-vanim često nerazumen. Sodnikov, dobro zmožmh češčine in takih, ki neso pri najvišjem sodišči, a mogo še tija priti, je dovolj in obravnavanja v češčini privadila se bodo kmalu.
Prirejenje čeških senatov pri najvišjem sodišči ne prouzroča niti večih izdatkov niti premembe organizacijne.
Poslanec dr. Plener odgovarja dr. Zuckru in, kakor si vsakdo lehko misli, je proti predlogu Zuckrovem, kakor je vedno proti vsaki težnj' Slovanov.
robki so bili beli, kakor sneg. Bilo je vroče, soparno.
Nastenka se je spomnila, da jo je babica dan prej prosila, da vsekakor pride na obed, zato se je vznemirila.
„Moramo se demu peljati, Marina."
No, najedenkrat zaželi, da Dabere šopek poljskega cvetja. Ostavivši Fesji in Gapki, da pojesta ostanke piščeta, odide v gozd. Modri zvončki, ru-deči klinčki, velike rudeče-rumenkaste kamilice so jo zamamile, da jih je nabirala.
„0j, oj, gospica!"
„0j, oj !" zakliče Nastenka tako močno, kakor je mogla.
„0j, oj!" odzove se dva koraka pred njo nepoznan jej glas.
Nastenka se uplaši in vzdigne glavo. Pred njo je stal visok mladenič v lahki lovski obleki in v lovskih čevljih. Imel je dobrodušne, rujave oči, dolg nos, male brčiće, ki so se pokazale kakor senca na rujni in debeli zgornji naustnici. črni lasje so mu bili kodrasti, a jeden šopek prilepil se je bil na 8potenem čelu. (Dalje prih.)
Govor državnega poslanca dr. Gregorca
v državnem zboru dne 4. maja 1889.
i Konec.)
Najodločneje se poteguje za to, da bi se proti trtui uši branili z uvedenjem ameriških trt, c. kr. kmetijska družba. To ni navadno društvo, temveč korporacija, ki obsega vso deželo in itna G3 podružnic in 3415 članov. Osnovana po nepozabnem nadvojvodi Ivanu, imela je letos 65. letni občni zbor in vsprejela sledeče razne predloge.
Z dovoljenjem Njega ekacenlence gospoda predsednika jih bodem prečital. Predlog Ptujske podružnice se glasi: (Čita.)
„1. Osrednji odbor naj deluje na to, da se olajša dobivanje ameriških trt za vse prebivalstvo, ki se peča z vinarstvom, 8 primerno premeno zakonov proti trtui uši in da se štajerskim vinogradnikom dovoli dobivati ameriške ključe iz neokuženih krajev seveda ozirajoč se na zakonite previdnostne predpise."
Predlog podružnice Mariborske Be je tudi vspre-jel. Glasi ae (čita):
„1. Osrednji odbor naj deluje na to, da bodo slušatelji c. kr. učiteljišča v Mariboru obliga torično zavezani udeleževati se pouka o požlahtnenji trt na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru, ter naj prosi visoki deželni odbor, da bi se šolskim vrtom oziroma trtnicam na Srednjem in Dolenjem Štajerskem zastouj dajale ameriške trte in trtnice vinarske šole.
2. Osrednji odbor porabi naj ves upliv svoj pri vladi, da dobe kmetijske podružnice in vinogradarska društva primerne podpore, da se bodo mogle za zdaj vsaj v štirih vinskih okrožjih Spodnje Sta jerske osnovati trtnice z ameriškimi trtami (pred vsem vitis riparia in vitis solonis) v obsegu vsaj dveh oral, in to v sedaj še neokuženih krajih, da
bi dajale svoje trte le požlahtnjene nepremožnim posestnikom zastonj, premožnim pa za ceno, kolikor jih stanejo.
3. Podružnicam onih krajev, kjer je že trtna uš, naj se pa dado podpore, da morejo ameriške trte raznih vrst presajati v že okužene vinograde, da se s praktičnimi skušnjami preverijo, katere vrste najbolje uspevajo in se najhuje upirajo trtni uši v raznih legah in prsteh."
Predlog podružnice  Slovensko-bistriške pravi
(čita):
„Osrednji odbor naj deluje na to, da vlada dovoli petletno oproščenje davka vinogradov, ki so se na novo zasadili."
Koncem bi še opomnil, da so Že v tej zbornici večkrat opozarjali visoko vlado, na zatiranje trtne uši z ameriškimi trtami.
V dokaz temu sklicujem se na predlog dr. Voš-pjaka in tovarišev lansko jesen potem pa na resolucije, katere je že sklenil budgetni odsek in so pridejane državnemu proračunu 1889!
Gospoda moja! Povedano nam daje dovolj dokazov, kako se zelo zanima vino pridelujoče prebivalstvo vsaj na Dolenjem Štajerskem za trtnoušno vprašanje. Pripravljeno je, kakor francosko prebivalstvo, vse storiti, da otme vinogradarstvo in če mogoče še povzdigne. Dežela, okraji, korporacije, zasobniki so pripravljeni vkupno delovati. Sedaj ostaje le še opravičeno vprašanje, kaj je pa že storila vlada in kaj mora še storiti?
Na Štajerskem je osnovala — ko se je pokazalo, da se trtni uši ne pride v okom niti s tem, da se ponije j o trte v okuženih vinogradih niti z žveplenim vodencem — dve ameriški trtnici za po-skušnjo; jedna je v okuženem Brežiškem, druga v tudi že okuženem Ptujskem okraji. Obe trtnici urejeni sta kolikor mogoče primerno namenu svojemu in imata tudi dobro vodstvo. Delajo se tudi poskusi z zelenim požlahtnenjem.
Že stoletja pečajo se na Štajerskem z vinogradarstvom in skoro zmeraj le v istih krajih. Trte bolehajo za nekim zgubljenjem sil, za oslabljenjem vsled starosti, torej bode trtna uš tem hitreje dovršila svoje uničevalno delo. Pri tacih okoliščinah bode pa vlada morala več storiti, nego je dosedaj storila; dolgo ne bode mogla prezirati želj in teženj prebivalstva, ki se peča z vinogradarstvom, zlasti, če se jej javijo po korporacijah, kakoršna je ta visoka zbornica in na primer Kmetijska družba štajerska. Jaz mislim, da bode na besedi take korporacije pripisovala več važnosti, nego trditvam ta-cega trtni uši prijaznega sekcijskega načelnika.
Sklepam z željo, da bi se po skorajšnjem od-straujenji ali primernej premembi sedanjega zakona glede trtne uši posrečilo udeležene faktorje zjediniti k skupnemu delu, da se avstrijsko vinogradarstvo ne ubrani samo trtni uši, temveč zanj srečno napoči dovršenejša doba.   (Dobro! Dobro! na desnici.)
Politični razgled.
i%of r«tiij«» <leželc.
V Ljubljani, 10. maja.
Zborovanje državnega zbora bliža se svojemu koncu. Vlada želi, da se kmalu neha in zaradi tega ne pride nobena važnejša stvar na vrsto. Načrt kazenskega zakona se bode izročil odseku. V gospodskej zbornici se bode še v tem zasedanji izvolila komisija za pretresovauje Gaučevih predlog glede preustroja ljudskega šolstva. Ta komisija pa v tem zasedanji ne bode  več začela svojega dela.
nČech" je te dni prijavil dopis z Dunaja, da so šolsko predloge rezultat ministerskih posvetovanj, da sanje torej ni odgovoren le pl. Gauč, ampak vse ministarstvo. S temi predlogami zadovoljni so jedini Poljaki, ki se nadejajo, da se odklonijo v prvem branji in bode jmtem nekaj časa mir s konfesijonalno šolo. Poljaki ho bili takoj 8 prva nasprotniki konfesijonalne šole, ker se boje, da bi vodstva rusinskih šol ne dobila rusinska duhovščina v roke. Poljaki so zatorej vladi hvalo dolžni, da je predložila take načrte, ki nemajo nobenega upanja, da bi bili vsprejeti. Vladi bode tudi najljubše, če jih državni zbor, kar v prvem branji zavrne.
V ogcrNkeni državnem zboru predlagal je poslanec Irauvi, da bi se priklada za reprezentacijo ministerskemu predsedniku pomanjšala za 4000 gl. Skliceval se je na to, da avstrijski ministri dobivajo manj plače nego ogerski. Ministerski predsednik 8e je izjavil, da hoče to zadevo prepustiti zbornici. Seveda zbornica je odklonila Iranyi-jev predlog.
Viuftuje države.
Vse »rbake stranke se že pripravljajo za bodoče volitve. Radikalna stranka je že po vseh večjih krajih nastavila svoje odbore in skliče še ta
mesec shod v Belemgradu. Nit manj delavni niso liberalci. Ker se radikalci in liberalci prepirajo mej saboj, zopet začenjajo napredojaki ponosneje vzdigo-vati glave. Udeležili se bodo bodočih volitev in se nadejajo zarad razpora mej liberalci in radikalci pridobiti nekaj sedežev. To je tudi uzrok, da si na-predujaški vodje tako prizadevajo oprati se po časnikih. Posebno Garašanin bi se rad jako nedolžnega pokazal narodu.
Preiskovalna komisija državnega sodišča francoskega je poslednji čas zaslišala več prič, pa vender nobene politično znamenite osobe. Sklenila je pospešiti svoja dela, da se v štirinajstih dneh konča preiskava proti bivšemu vojnemu ministru Boulangerju. Ko bode zaslišanje prič končano, bode predsednik sklical skupno sejo komisije, da bode sklepala, ali naj se ustreže zatožbi in glede katerih izmej treh njenih točk. Zatožba navaja namreč, da je general hotel zapeljati vojsko k nezvestobi, da dobiva denar od tacih stranij, ki delajo na škodo države, in da je noč pred volitvijo novega predsednika bil pri shodu, na katerem se je -klepalo, da se napravi ustaja, če bode voljen Ferry.
Predvčeraj so v zbornici italijanski Štirje poslanci utemeljili interpelacije svoje zastran afriške politike. Vojni minister je odgovoril interpelantom, da bo vojski v Massavi ni dalo nobeno drugo povelje, nego, da naj bode pazna. MinisterBki predsednik pravi, da se vlada še ni odločila, kaj misli storiti v Afviki. Razmere v Abesiniji so se radikalno premenile. Kralj Melinik, ki je prijazen Italiji, se je proglasil za „kralja vseh kraljev14 in sedaj skuša dobiti najvišjo oblast v roke. Vlada hoče počakati, kako se stvari razvijo. Vlada bode vedno le gledala, da varuje interese in čast Italije. Iz teh izjav se pač nič ne da posneti, kaj misli storiti Italija v Afriki. Pričakovalo se je, da bode vlada pojasnila svoje namere pri tej priložnosti, a sedaj ravno toliko vemo, kakor smo poprej.
Veliki manevri pruskega gardnega voja bodo letos v Šleziji. Temu je to povod, ker sta do sedaj dva voja, gardni in tretji voj imela vselej voje v Braniboru in sedaj ne kaže več, da bi v tej provinciji zopet oba voja imela vaje in nadlego delala prebivalstvu. Znamenito je pa, da bodo hkratu Rusi imeli velike vojaške vaje na Poljskem, katerih se udeleži kacili 100 batalijonov pešcev s primernim številom konjice in topništva.
Domače stvari.
— (Pri občinskih volitvah v Gorici) zmagali so v tretjem razredu lahoni.  Njihovi kan didati  dobili so po  351 glasov, slovenski pa po 130 do 133.
— (V Poljčanah) umrl jn dne 8. t. m. tamošnji župnik g. Benedikt Jurij po dolgi bolezni v 53. letu dobe svoje.
— (Umrl) je dne 30. aprila v Celji osmo-šolec Rafael Oblak v 19. letu svoje dobe po kratkej bolezni.
— (Iz PoliČan) Be nam javlja, da je dne 9. t. m. umrla za vodenico mati obče poznatega virituoza na kontrabasu gosp. Blaža F i š e r j a. Bog ji daj večni mir !
— (Kranjskemuveteranskemu koru) in sicer blagajnici za bolne darovala sta o priliki, ko so se njim izročile čaBtne diplome, gospod kanonik Andrej Zamejec 50 gold., vodja tabačne fabrike gosp. Rezori pa 25 gold. Zadnji je ob jednem obljubil po 5 gld. na leto. Krasne diplome izdelal je gosp. Skube\
— (Glasbena  akademija   na korist ubogim dijakom ceg. kr. višje  realke v Ljubljani) bode v sredo dne 15. maja ob polu 8. uri zvečer v deželni redutni dvorani. Izvršujejo učenci tega zavoda pod vodstvom svojega učitelja petja g. Ant. Foersterja s prijaznim sodelovanjem c. kr. vojaške godbe pod vodstvom kapelnika g. I. Ne mrave. Vspored: 1. V. A. Mozart: Ouver tura k operi „Don Juan".   2. F. Mendelssohn-B. a) Im Grtinen; b) Die Nachtigall; e) Mailied; me šani zbori.   3. Ch Dancla: Symphonie concertante op. 98. za dvoje gosli (Anton Gnesda in Herman Milhleisen) s spreinljevanjem klavirja (Jaroslav Foer-ster). 4. a) Ant. Nedved: Moj dom; b) H. Sattuer Na planine; Ant. Foerster: Na slavo Avstriji; mešani zbori. 5. A E. Titi: Die niichtliche Heerschau; balada za moški zbor s spreinljevanjem orkestra 6. Tri slovenske pesmi: Na jezeru — Vse mine — Dolenjska zdravica; za deški zbor b spreinljevanjem godal na lok uredil Ant Foerster.   7. Rob. Schu-mann : Zigeunerleben; mešani zbor s spreinljevanjem orkestra. Uatopnina: Sedež I. vrste 1 gld. 50 kr., II. vrste in na galeriji  1 gld., III. vrste 80 kr., ustopnina 50 kr., za dijake 25 kr.   Preplačila se hvaležno vsprejemajo. Blagajnica se odpre ob 7. uri Predprodajo ustopnic preskrbuje iz prijaznosti gosp. K. S. Till v Špitalskih ulicah.
— (Lahonska nesramnost.)   Iz Gorice I Krminski orkester.   Začetek ob 5. uri popoludne. se nam piše dne 9. t. m.: Včeraj zjutraj povodom    Ustopnina k besedi 20 kr., sedež 10 kr., k plesu volitve III. volilnega razreda v mestni zbor naha-    za gospode 1 gld.   Veselica se vrši v vsakem vre-jali so se po ulicah Goriških listi raztrošeni s sle- I menu.   K obilnej udeležbi vabi uljudno odbor, dečo vsebino:   „Anatema.  Maledetto sia colui che — (Pri veselici v Žalci) dne 19. maja
nelle presenti elezioni comunali presta mano al I koja se priredi povodom izleta „Pevskega zbora trionfo degli slavi a danno di Gorizia. Maledetto Šaleške čitalnice" v Šoštanji, se bodo pele sledeče Bia dalla terra che raccoglieva V infame suo corpo. j pesni: 1. H. Volarič : „Za dom", moški zbor. 2. F. Maledetto sia dai figli e nipoti suoi sino alla terza I A. Vogel: „Cigani", moški zbor s tenor samospe-generazione. Maledetto sia da Dio, dalla natura, vom. 3. Vilhar: „Z Bogom", čveteroapev. 4. Foer-dalla patria, dai cittadini, dal presente e dal piu I ster:   rPobratimija", moški zbor s čveterospevom
lontano futuro.   Maledetto, maledetto, Mille volte I in bariton solo. 5.
.Mihova ženitev", šaljivi
Odbor.
maledetto. Vada sperduta la razza sua abietta, la I čveterospev. 6. Iv. pl. Zaje: „Nočni stražari", hr-tempesta colpisca le messi dei suoi campi, il fuoco vatski moški zbor. 7. Dr. B. Ipavec: .Slovanska distrugga le sue čase, la peste s' inesti nelle sue I pesen", moški zkor z bariton in tenor solo. Vse mandrie, rimanga sterile la sua donna, V epidemia I društvenike in prijatelje društva tem potom naj-visiti la sua časa, il fulmino lo colpisca e risehiari j uljudneje vabimo, da se tega izleta udeleže. T ultima sua ora. Cosi sia." (To je: Prekletstvo. Preklet vsak, kdor pri sedanjih občinskih volitvah pomaga Slovanom k zmagi, Gorici na škodo. Prekleta zemlja, ki krije njegovo truplo, preklet bodi od Bvojih sinov in nečakov do tretjega kolena, preklet od Boga, od narave, od domovine, od meščanov, od sedanjosti in najdaljše bodočnosti. Preklet, preklet, tisočkrat preklet. Nevihta uniči mu posetve na polji, ogenj hiše, kuga ga obiskuj, so proga bodi mu neplodna, epidemija obiskuj hišo njegovo, strela ga ubij in razsvetljuj poslednjo uro njegovo. Amen.) To kaže jasno skrajno brezmejno neotesanost požidenih lahončičev, kateri se že takih sredstev poslužujejo, da bi dosegli svoj namen in kateri so se s tem pamfletom pokazali pristne so rodnike italijanskih „lazzaronijev".
(Iz Škofje) oke) piše se nam: Danes dne 9. t. m. dopoludne pregledala sta tukajšnjo požarno brambo zastopnika zveze kranjskih požarnih bramb g. Achtschin in Gale iz Ljubljane Z resultatom bila sta zelo zadovoljna.
— (V T r žiške okrajne blagajnice načelstvo) bo voljeni: Stanislav Pollak, usnjar v Tržiči (načelnik); Charles Moline, tovarnar pri sv Katarini (načelnika namestnik); Karol B. Mally, tovarnar; Ferdinand Toporiš, usnjarski pomočnik ; Josip Cvek, strojarski pomočnik; Josip Winter, tovarniški delavec; Kristjan Salberger, tovarniški de lavec; Josip Robič, kovaški pomočnik, in Simon Končar, tovarniški delavec — vsi v Tržici. V nadzorstvo : Friderik Ratharek, trgovec ; Ludovik Pollak, usnjar; Andrej Kopzhauer, tovarniški delavec; Vincencij Napret, usnjarski pomočnik, Ignacij DeČ-man, strojarski pomočnik, in Fran Pfibil, tovarniški delavec — vsi v Tržiči. V razsodišče: Anton Prim-čič, usnjarski pomočnik; Matija Izirc, tovarniški delavec; Blaž AhačiČ, kovaški pomočnik ; Matej Lončar, posestnik hotela, in Janez Ahačič, kovač — vsi iz Tržiča.
— (Duhovniške premembe v Lavan-tinski škofiji.) Gospod Jakob Kavčič, kapelan pri sv. Magdaleni v Mariboru pride za druzega kornega vikarja k stolni cerkvi v Mariboru. Na njegovo mesto pride g. Josip Čižek, kapelan v Starem Trgu. Gospod Fran Vitmajer pride iz Vuzenice za 2. kapelana v Stari Trg, gosp. Janez Sušni k, kaplan pri sv. Štefanu pri Šmariji pride za kapelana v Vuzenico. Gospod Jernej Pernat, kapelan pri sv. Rupertu nad Laškim trgom, pride za 2. kapelana v Rajhenburg, g. Fran Černejšek, doslej v pokoji, nastopi kapelan: jo v Vidmu.
— (Pri sv. Petru v Šumi) v Istri ustanovila se je „Hrvatska čitaonica" ki se bode dne 19. t. m. popoludne slovesno otvorila.
— (Nova knjiga) izšla je pod naslovom: „George Stephenson oče železnic. Po W. Massliebu Vladivoj Šare. V Ljubljani 1889. Tisk založba in na prodaj pri J. Blazniku. 26G str. Cena 40 kr. po pošti 5 kr. več. Knjiga bode posebno ugajala naši mladini, katerej predstavlja slavnega moža, ki je veliko storil za domovino svojo in za človeštvo, moža, ki bodi naši mladini uzor.
— („Bralno društvo" v K o z a n i) priredi veselico dne 12. maja t. 1. v dvorani gospoda J. pl. Reja. Vspored: A. Vsprejem „Goriškega Sokola". B. Beseda: 1. Czibulka: „Slovenski stopaj", godba. 2. Volarič: „Kviško bratje!", moški zbor. 3. Carli: „Ptici", mešani zbor. 4. Deklamacija. 5. Volarič: „Domovini", moški zbor s samospevi in s spremljevanjem godbe. 6. Kovač: „Souvenier", ka-drilja, godba. 7. „Klobuk", šaloigra v 1 dejanji. 8. Volarič: „Sokolom", polka-mazurka, godba. 9. Abt: „Plesalna", mešani zbor. C. Banket in domača zabava.   10. Ples.   Pri besedi in plesu svira
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Plevlje 9. maja. Včeraj ob 3. uri 43 minut po noči bil je tukaj močni potres, trajajoč tri sekunde.
Berolin 9. maja. V današnji seji državnega ministerstva obravnavalo se je o štrajku na VVestphalenskem, kjer je že 40.000 delavcev delo ustavilo. Strajk je tem resnobneji, ker je dognano, da je v zvezi z belgijskim anarhizmom. Iz Belgije dobili so delavci nekda tudi denarno podporo. „Volkszeitung" javlja, da hočejo delavci odposlati deputacijo na cesarja. Cesar poslal je na prizorišče štrajka posebnega štabnega častnika, ki vsak dan brzojavno poroča o nemirih.
Kim 9. maja. Italijanska vlada zopet odposlala 700 iz Brazilije v največji bedi pri-šedših, za legarjem, osepnicami in skorbutom obolelih izseljencev v njihovo domovino, na Beneško.
Altona 9. maja. Danes venčal se je svečano spomenik, postavljen vojakom, ki so pali v morski bitki pri Helgolandu. Vse ladije v pristanišči bile so v zastavah. Brzojavke odposlale so se cesarju Viljemu in cesarju Franu Josipu.
Sydney 9. maja. Poveljnik angleške vojne ladije „Kasid" razpel na Smoarovih otokih v Tihega Morja južnem delu angleško zastavo.
Bochum 10. maja. Včeraj zvečer spoprijelo se je vojaštvo s tolpo ljudstva. Vojaki so rabili orožje. Dve osobi ubiti, več ranjenih.
Zanzibar 10. maja. VVissman naskočil dne 8. maja z 800 možmi, mej katerimi 200 mornarjev, mnogo Sudancev in murov, Buši-rijev ostrog v Bagamein, katerega je branilo 600 mož. Po hudem boji razrušil je ostrog popolnoma. Buširi izgubili 80 mrtvih, 20 ujetih. Na nemški strani 40 murov ubitih, več častnikov in jeden mornar lahko ranjen. Buširi ubežali.
Razne vesti.
* (Od kod n i h i I i z e m ? ) Znana francoska pisateljica gospa Adam trdi v svoji „Nouvelle re-vue", da je Nemčija kovala in uprizarjala vse atentate proti ruskima carjema in da Giers, ako hoče o tem prepričati ae, ne treba druzega nego dotičnih uradnih preiskovalnih aktov. Nemčija doslej še v nobenem svojih glasil ni ovrgla   te grozne trditve.
* (Iz Belegagrada) se javlja: Ni dovolj, da mlademu kralju iz VBe Srbije dan na dan dohajajo po meter dolge pesni, oglasila se je zdaj tudi neka nemška pevka, ki se podpisuje „Deutsche Reichbheldensiingerin", ter skovala pesen, ki končava 8 prošnjo za 1000 frankov, ker jih nujno potrebuje. Doslej se neso potrudili, da bi to poezijo pretvorili v prozo in odposlali zaželjenih 1O0O frankov.
* (Vrtinec.) Te dni pustošil je po Karolini usodepolen orkan „vrtinec", spremljan s strašno točo. Malone vsa poslopja v Varsavu (v Karolini) so razrušena in poljščina po okolici uničeua. Toče usulo se je osem palcev na debelo.
* (Str a j ki) so dandanes na dnevnem redu. Komur ni kaj po volji, pa odpove svojemu gospodarju delo. Zakaj bi torej zaostajali delavci v West-falskih rudokopih, zlasti v Gelsenkirchenskem okrožji. Število nezadovoljnežev v tem kraji naraslo je že na 20.000 in, ker je prišlo do hudih bojev in krvavih prask, poslali so tja obilo vojakov na pomoč. Straj-kovci zahtevajo povekšanje mezde in znižanje doslej delu odmerjenih ur. — V Berolinu ustavili so svoje delo sem in tja tudi zidarji; tem sledili bodo v kratkem isto tako tesarji, krovci, bakrorezi in drugi obrtniki. — V PotBdamu nameravali so nedavno od-
povedati svojo službo tramvajski kočijaži, a ravnateljstvo preprečilo je strajk s tem, da je pravočasno služuikom povekšalo dnevno mezdo od 2 25 na 2.50 mark ter obljubilo po možnosti ustreči tudi opravičeni želji, kar se tiče službenih ur in prostega dne v tednu.
Miiouolfiiii* opazovanja. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti 00 jedij, sploh pn vseh želodčnih boleznih se pristni Moll-ovi „ Soidl itz-praški" zelo odlikujejo od druzih sredstev, s svojim prebavljenjo pospe-šujočim in želodec okrepčujočim uplivom. Cena škatcljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauhen 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-ove preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 3(55-6)
55
i
%J7
LJUBLJANSKI 2T0I
M toj i
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gid. 1.15.
Loterij ne srečk« 8. maja. Pragi:      18,     17,     46, 63,
62.
ti. j o i s
B. maja.
Prt Mul i«-i: Treitz iz Joželbvega. — Fabriciua iz Andervarija. — Popovih, L«">wy, Kohn, Berwig6T z I>una;a.
— Poltnnig iz (Jradca. — Megaj iz Štor. — Meller iz Trsta.
— Ada, Dora, Kombanec H Rio Janeira.
Pri Klonu: Ploj iz Žužemperka. — Smrekar iz Man-heima. — Fischbach, Lilles z Dunaja. — VVechsler iz Gradca.
— Calnus iz Trsta.
Pri AvNtrtJMkeiii ceHarJl : Abel z Dunaja. — Schild iz Beljaka.
Pri J o/n ru» kolodvoru : Sturm iz Opatije. — Strehi Iz lia !eč. — Zelie iz Celovca. — Radač iz Zagreba
V m ris so v B Ju Mjniii:
8. maja: Anton (Jak s, hišnega posestnika sin, 3 leta, Kravja dolina št. 16, za jetiko. — Liza Golč, delavka, 67 let, Kravja dolina št. 11, za oslabljenjem. — Josip Skubic, hlapec, 71 let, Kravja dolina št. 11, za oslabi jenjem. — Ana Kižnar, mestna uboga, 70 let, Karlovska cesta št. 7, za prsno vodenico. — Alojzija Finžgar, delavka, 49 let, Dunajska cesta št. 17, za jetiko. — Ivan Kocmur, hlapec, 49 let, Frančiškanake ulice št. 6, za jetiko.
9. maja: Marija Milone, vdova vojaškega jetničarja, 61 let, Gradaške ulice št. 22, za jetiko.
V detelnej bolnici: 8. maja: lteza Jeric, gostija, 59 let, za rakom.
Meteorologično poročilo.
3 o	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-tro vi	Nebo	Mo-krina wj mm.
38 'S1 5 °*	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	784*6 mm. 7335 mm. 7334 mm.	14 6" C 20-0« C 16 8° C	si. szh. si. zah si. zah.	obl. obl. obl.	0-70 mm. dežja, i
Prednja temperatura 171u, za 3'3« nad normalom.
"borza
dne 10 maja t. i.
izvirno telegrančno poročilo.)
včeraj
Papirna rentu Srebrna reuta   . . Zlata renta .... 5U/, marčna renta . . Akcije narodne banke. Kreditne akcije .
London......
Srebro ......
Napol. .....
C. kr. cekini .... Nemške marke  .   . .
gld.
85-55
8595 110 — 10095 902-— 299 75 118-80
9-42'/, 5-64 58- —
— danes,
— gld. 8550
— „ 8H05
— , 110-10
— , 100-95
— , 901-—
— , 298-75
— , 118-90
— I S*«*/.
— . 6*64
— . 5815
4% državne srečke iz 1. 1854     260 gld. 136 gld. — kr.
Državne srećke iz 1. 1*64           10O   . 180 „ ?-0 „
Ogerska zlata renta 4°;0...... 103 „ 15 „
£gerska papirna renta 5°/„   .       ... 97 „ 60 „
b*/t štajerske zemljišč, odvez, oblig.   . 104 ,, 75 .,
Onnav« reg. srečke 5°/0   .   .     100 gld. 125 „ 50
Zemlj. obč. avstr. 4'/,°/0 zlati zast- ust' • » — m
Kreditne srečke.....10O gld. 187 „ 50 .,
Budolfove srečke.....                          10 ., 21 —
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 „ 129 „ 90
Trammway-dmšt. velj. 170 gld. a v. 233 „ — .,
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja ob smrti naše nepozabljive soproge, oziroma sestre, gospe
Ane Istenič roj. Korošec
kakor tudi za mnoge darovanu krasnu vence in za obilo spremstvo k zadnjemu počitku, posebno pa šo ćastitim gospodom pevcem St. Vidsko čitalnice in njih vrlemu pevovodji gosp. Tome u za ginljivo nagrobnico izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo.
V Št. Vidu nad Ljubljano, 10. maja 1889.
(350) Žalujoči sorodniki.
Naznanilo.
Podpisani cesta pod
mostu, ki bode
4Ml 12. do
odbor
da
naznanja, G u brisa m i zaradi
bo nova
popravka
nov,
19. maja t. 1. zaprta. Okrajni cestni odbor okolice Ljubljanske,
maja 1889.
na Viči dne 7.
(345—2)
Načelnik: And. Knez.
L. Luserjev obliž (flaster) za turiste.
Gotovo in hitro uplivajoče sredstvo proti korjim očesom, žuljem, tako imenovani trdej koži na podplatih in petah i-roti brftdovicam in vsem drugim trdim izraskom kože. — Uspeh zajamčen^ — UV~ Cena škatljici 60 kr. a. v. **W
Glavna razpošiljalnica:
L. Schwenk-ova lekarna
v Meidlingu pri Dunaji.
Pristnega imajo v l.|ui>liuiii J. Swo-buda, 0. pl. Trnkoczv; v ltuilolfuveui D. Kizolli-, v Kamniku J. Močnik; v Celovci A. Egger, W. Thurmwald, P. Birnbacher; v Brezah A. Aichiuger; v Trgu na Koroškem) (,'. Menner; v Beljaku F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v tVolfMbergu A. Ilutli; V ttorlel G. B. Poutoni; V Kranj i K. Šavuik. Ta obli*, dobiva »e le v )e<lue| velikosti po (to kr.
Pristen isnmo. će imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj nai h* pazi in odločno zahteva: ,9L. Luserjev obliž (flaster) za turiste1". 240—5)
Nič več mokre noge ali trdo usnje!
To doseže le I. Beudiksa iz Št. Valentin« (56—23)
c. kr. privilegovana nepremočljiva
hranilna mast za usnje,
potrjena s stotinami spričeval (cene: cela škatlja 1 gld., »/, škatlje 50 kr., •/« škatlje 25 kr., «|8 škatlje 12«/, kr.); potem za likanje usnja ravnokar patentovana
hranilna tinktura za usnje,
ne lak za usnje ali tnomentni lik, tndi ne apretura za usnje, marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero je preskusilo c. kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v c. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr 1 steklenica št. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., št. 3: 20 kr. — Razprodajalcem rabat. Dobiva se v vseh večjih krajih monarhije; v Ljubljani pri gg. Nehu»nlg-u A Wcber-ju in A. Krlsper-Ju. — Svarimo pred ponarejanji! — Prosi bo za ponudbe v razprodujanje, kjer še ni založbi.
Dr. Friderik .Leiigiel-ov
Brezov balzam.
Že Bam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se na vrt a njeno deblo, jo od pamti veka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako so namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega cisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-z&ve pike ter mu dajo mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrBtost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge nosnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. l.SO.
Zaloga v
j it ii i pri U.
koezy-Ji9 lekarji.
pl. Trn-
(179—5)
Po soglasnej sodbi odličnih strokovnjakov
je
koroški
vrelec
jako odlična zdravilna studenčnica pri vratnih, želodčnih,   m «*h u ni i Ii   in  obiMtuih   bolesnih, pri kataru, kripavosti, kapljanji, posebno za otroke, polo^ tega pa tudi (736—28)
jako fina namizna voda
s posebno dobrim okusom, brez vseh orgauičnili in želodec otežujočih primesi. Cilnvnu znloga v Ljubljani pri M. E. Niipan-ii; prodajajo gu nadale:   91. Hastner m .1. Klauer; v li r:i n ji : V. Dollenz.
V1ZITNICE
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni.
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
preskušano zdravilno sredstvo proti mehur-
nim boleznini, kamenu v mehurji, pro- ___
tinu. dulje proti boleznim v že- ^^-^t>^" lotlci, mokril, dolgotraj- ftv^x nemu kataru dihal,
zlatej žili in    ^rSjttoJlVP* ft6^%*y
denska
^^--^ Kot.
okrepčaj ofia pijača z vinom ali sadnimi  soki in sladkorjem pomešana, |e Ka-voda v obče priljubljena.
Kopališče Radensko
i\ ■ ■ i. iti 11- v alatini in v joklenici uplivu ]>o-aobiio  pri: protinu,
boloiiinah mokril, malokrvnosti, ian-fkili    I ii i ]'■/ ii i ti , hl.i-hoatih i. t. d.
si =• iii. \ lil i si <• ||0
ceni.
Pl-nsprli I
(brezplačno) od niv-
natsUsi v»»: i,n-,hi mm <■ itmiiini-
hlir.ii   I.) ii < < > ■ ii . in
KatleiiNka Ul«la voda, ob vznožji Slovenskih goric, ue asa-nienjati ■ Hadgoiisko. to je Ku<lker»l>iii*gev.
Oeravno Radenska kisla voda stoji več kot jeden dan v odprti posodi, vender se peni prav močno, ako se z vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodamf, katere imajo na vadno le prost«) ali manj trdno  spojeno ogljikovo kislino, ki se že pogubi in razkadi, kakor hitro se steklenica odmaši. (264—4)
,   —• .........---- - ......--'«
S'*
^/«rm     » - -------— j
vximrouloG društvo \i življenje v Londona.
^PKSBgB^1 Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogorsko:
Dunaj, (Mselastrasse št. 1, i Pešta, Franz -Josefsplatz
v hiši društva. j      št. 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva dne 30. junija 1888 ........... frank. 102,84(5.^22-47
Letni dohodki na premijiih in obrestih......i   .   .   . „       19,161,'«98 73
Izplučitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848).................. „ 207,158.040-—
V slednjej dvanajstmesečnej poslovalnej  perijorli uložilo se je pri
društvu za..........'....... . „ f>0,971.1 Trnovih ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka
društva na uloženih ponudbah........... „   1,561,757.680'—
ProBpekte in tarife, na podlagi   katerih izdaja družba police, kakot  tudi obrazce za
predloge daje brezplačno
Klavna agentura v Ljubljani, na TržaSke.j cesti št. 3, 11. nadstropje pii (juido X<'schK'<»t u. (215—2)
"\7" vseh tTftinrft1r> -
(96—9)
Zaloga Hadenske  kisle vo«le pri F. Plautz-i in M. Kastnor-Ji v Ljubljani.
NAJBOLJŠI za
JE PRISTNI
[LE H0UBL0N
^ FEA1TC0SK FABRIKAT
!PRED PONAREJANJEM SE SVARI I
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dra^otin Hribar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
3364
XN
08