108. številka Ljubljana, v petek 10. maja. XXII. leto, 1889 Izhaja vsak dan sveder, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vat ro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvoje v Gospodskih nlicah št. 12. Dpravništvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne Btvari. Slovenci ob preosnovi začetne šole. (GlaB iz učiteljskih krogov.) PreoBnova začetne šole je torej konečno ven-der le na dnevnem redu. Silno smo radovedni, kako konča vse to najnovejše gibanje na bojnem polji šolskega zakonodaj8tva. Toda še bolj smo radovedni, kako se bodo vedli v tej bitki zastopniki naroda slovenskega, kajti do zdaj neso še kar nič označili svojega stališča nasproti temu perečemu in zlasti za narodič naš najpomembnejšemu vprašanju. Radovedni smo namreč, ali bodo res tako Blepo odobravali vsako vladno predlogo, dasi bi govorili skozi okno grozne filipike. Gospodje poslanci imajo popolnoma prosto roko — kar kaže v kaj slabi luči politiško zavest slovenskih volileev. Da pa bodo popolnoma znani in jasni pojmi narodnozavednega slovenskega učiteljstva o tem velepomembnem vprašanji, zato ga hočemo prav na kratko, toda temeljito označiti s stališča narodnosvojstvene uzgoje in jedino prave, že od nekdaj veljavne in priznane pedagogike. Vsemu zavednemu avstrijskemu Slovanstvu je menda jasno pred očmi, da ima vse ono pereče gibanje, ki je nastalo zaradi preosuove začetne ali osnovne šole, za slovansko šolo in učiteljstvo bolj negativen pomen. Jako malo pozitivnega zapažamo v teh burnih najnovejših težnjah, zlasti v slavno-znanem Liechtensteinovem načrtu — in še ta pozitivnost je pri avstrijskih Slovanih umevna že sama ob sebi. Popolnoma nam bodi umevno, da na pr. Žid nema nikoli poučevati mladine ariškib narodov, mi slovanski učitelji, stoječi na stališči narodne utemeljene pedagogije, ne privoščimo tega niti krščenemu Židu, toliko manj nekrščenemu, — kajti narodnost ne obsega samo in jedino le jezika, ampak še veliko imenitnejše strani, ki se kažejo v podedujočih se plemenskih svojstvih. »Slovanski Svet" nam v 8. št. daje o narodnosti izvrstno, zares ponatisa vredno dolinici jo: nK narodnosti ne spada samo jezik, ampak vsa preteklost narodova, vsa kulturna zgodovina in vsa svojstva, katera so se ohranila narodu, da se razločuje od drugih narodov tudi po vedenji, kretanji, ne samo po nošah, navadah in po raznoterih običajih na zunaj, ampak tudi po mišljenji, čustvovanji ali etiki, o pravu ali poštenosti in nepoštenosti in po ukusu o lepoti in nelepoti v najširšem pomenu besede." Toda tudi mej ariškimi narodi so očitne plemenske razlike, raznovrstne narodne individuvalnosti; zaradi tega ne more laški ali germanski učitelj uspešno in blagodejno delovati v šoli slovanskih otrok, Slovan nasproti temu ne v neslovanski šoli. Neslovanski učitelj v slovanski, ali Slovan v neslovanski Šoli bode mogel le dobro poučevati, toda uzgajati usporedno s plemensko, narodno svoj-stvenostjo ne bode mogel nikoli. K šoli pa ne pripada le pouk, ampak v prvi vrsti gotovo uzgoja. In ker je narava podelila vsakemu narodu posebno svojstveno vedenje in zlasti poleg mišljenja tudi specifično Čustvovanje, — zato daje vse to pravnemu čustvu posamičnih narodov poseben izraz, posebno obliko. S stališča take uzgoje, opirajoče se na temelj narodnih avojstvenosti, potrebuje vsaka dobra uzgo-jevalna šola le takih učiteljev, ki so rojeni v narodu šolske mladine, da žnjo tudi čustvujejo in že po svojem rojstvu in krvi poznajo svoj-stvenost mladine; drugače nema učitelj ne pravega razuma in ne prave ljubezni do svojib učencev, — — lju! ezen in uneta naklonjenost pa sta prva pogoja dobri uzgoji. Ravno LiechtetiBteinov novi načrt pa popolnoma prezira pravo uzgoio, ker prezira narodnost. Če rečem pravo uzgojo, tako mislim to glede na ono nalogo, katero je stvarstvo določilo vsakemu narodu tu na zemlji. Da prava uzgoja deluje tudi za oni uzvišeni nadzemeljski cilj in sicer v prvi vrsti, to naj se umeje že samo ob sebi. Govoriti hočem torej le o tistem delu tega načrta, kjer bridko zadeva zlasti slovanske manjšine. Dotikati se hočem pa tega načrta le toliko, kolikor sega v uzgojo in pravno razmerje učiteljskega osobja. Avstrija je država s pomešanim prebivalstvom zato bi pa morala vender že zmagati praktičnejša načela, kakor vodijo do zdaj naše državne krmila rje. Skušnja nas namreč uči, da razni deželni zastopi v deželah s pomešanim prebivalstvom usiljujejo in pošiljajo v razne kraje učitelje ne s stališča dobre uzgoje, ampak z narodnopolitiškega Btališča dotičnih večin prebivalstva, vsled česar trpi uzgoja otrok pri manjšinah deželnega prebivalstva To je že zdaj huda zloraba osnovne šole, proti zdravi pedagogiki in naukom najslavnejših uzgoji-teljev in pedagogov. Toda Liechtensteinov in tudi Heroldov novi načrt hoče tudi glede na osnovno šolo deželnim zastopom dati Še večo oblast. Vsled tega bi taki zastopi v pomešanih deželah še bolj pritiskali na majšine in toliko časa slabše uzgajali grešili tako proti pravemu namenu osnovne Šole; še bolj bi pošiljali tuje učitelje v slovanske kraje, slovansko učiteljstvo bi pa trpelo ter potovalo iz kraja v kraj, tudi v neslovanske kraje, če bi namreč hotelo ostati značajno in zavestno narodno. — Taki deželni zaBtopi bi potem b Bvojimi vernimi nadzorniki narekavali lehko celo kako vost učnih knjig tudi za manjšine, tako da bi ae otroci ne tujcih le po jeziku, ampak tudi po duhu, kar je toliko osodopolnejše. Da, tudi z učnimi knjigami v slovenskem jeziku bi lehko in še lože tujčili mladino — po duhu, kar bi mladino demoralizovalo, uzgajalo ueznačaje, ker bi tudi s slovenskim jezikom usiljevali otroški n nravi duh, ki n|i primeren otročji narodni individuvalnosti. Ali ni mej našimi Slovani mnogih takih mož, ki bo rojeni v narodu slovanskem ter dobro govore in pišejo svoj materini jezik, pa so vender oBtudni Efijalti, okuženi in demoralizovani b tujim duhom, da bičajo svoj tužni narod v prospeh tujega terorizma? Da mnogo jih je — in vredno bi bilo če bi jih nekaj podali v zgled tistim našim prvakom, ki ne mislijo na neprilike od te strani. Toda to ni moj namen! — S tega stališča mora pa celo država obsojati tako šolo, kakoršno narekujejo deželni zastopi manj šinam prebivalstva; država namreč potrebuje značajev, ne vete rnjakov, potrebuje nravstveno uzgojenih podanikov, ne pa vedno več jet-nišnic, žandarjev in policajev, katerih bi bilo potreba, ako bi se v šolah uzgajali neznačajneži, narodni in verski mlačneži in odpadniki. Državniki menda tudi spoznavajo to neoporečno resnico; zato so Be že od nekdaj branili izročiti deželnim zborom vso oblast nad osnovno šolo. Da je tega prepričanja tudi sedanja vlada, to nam priča četrti načrt presnovanega šolskega zakona, katerega je te dni predložil minister Gauč, ki hoče nasproti deželnim avtonomistom še povečati državno oblast. To gotovo hudo zadene vse Češke, poljske in nemške deželne avtonomiste, Slovence pa mora prijetno iznenaditi. Ta najnovejši načrt čital sem še le danes, ko sem imel že dve strani tega LISTEK D e c a. Ruski spisal M. Bjelinski. Poslovenil V. Petrifiić ml. (Dalje.) VIII. Doli se je razprostirala „Crna livada", okro-žena s sečjo, ki je segala soravno z reko do vasi „Dmitrovske". V daljini videla se je cerkvica. Kopice sena, katere je imela Nastenka brojiti, vrstile so Be po pokošeni ravnini. Z jedno od njih zletel je v tem hipu rumenkast skobec in izginil tiho za gozdom. — Ivan je izpregel konja in ga pustil na pašo. NaBtenka je vzela svinčnik in šla, da izpolni dolžnost domačinke. In dolgo je nagubančevala čelo, kakor da bi bi)a utopljeua v misli. Marina je nabirala suhljad, da napravi ogenj. Suhe veje začele so pokati, ko so rumenorudeči ognjeni jeziki počeli lizati Črno-modre oblake dima. „Ali imaš kaše?" vpraša Ivan. „Imam," odgovori Marina. „M," izusti on. „Kaj želiš?" reče ona. On je nekaj časa molčal. „Ali hočem donesti vode?" povpraša on. „Prinesi." On vzame posodo in smehljaje pogleda z zaspanimi očmi Marino, .katera je povesila pohlevno trepalnice in naredila, kakor da nič ne vidi. Samo, ko se ji je za korak približal in pomenljivo rekel svoj „M", zaklicala je razdražena: „Ti si menda znorel! Pojdi po vodo!" Fesja in Gapka — sestri Marinini — prišli sta od onkraj pota in donesli vrč kislega mleka in kos črnega kruha. Mej tem je Nastenka preštela kopice ter ji je radostno pozdravila : „Dobro došli, moji puučici !w Oni dve sta odzdravili s plahim posmehom. „No, ali bodemo tukaj stale? .... Naprej!" zakliče Nastenka. Ona ji prime za roke in začne ž njima teči. Zdaj sta se obe razveselili. Mala Fesja se je temveč tako spozabila, da je začela oponašati žrebe ter je, uiahnivši z glavo, počela rezgetati. Ali skoro so se utrudile, Nastenka je sopla od truda. No, potem, ko se se malo spočile, začele so zopet na okolu bežati, zdaj skupaj, zdaj vsaka na svojo stran. Vsaka stvar jih je zanimala. Pri vsakem grmu so se ustavile. Zeleni gozdni mrak izginil je pred vročimi žarki solnca, ko so prišle na piano v gozdu. V jednem kotu kraj neke jame rasla je praprot. Glasovi deklic so tukaj nekako drugače odmevali. Od zgoraj se je razločevalo hripavo kričanje vran. Po celem gozdu slišalo se je nekako trepetanje, kakor od prepolnega življenja, ali kakor da bi bile po po celem gozdu napete nategnene strune. Ko so se vrnile k ognju, odpočile so se in začele po malem jesti. Nastenki Be je zdelo, kakor da do zdaj Še nobeno pišče ni bilo tako slastno. Temveč še redka kaša, ki jo je priredila Marina in katera je bila siva ter po dimu dišala, teknila ji je izvrstno. Vsi so bili veseli. Samo Ivan se ni smejal, ali zato ni odmaknil zaspanih očij od Marine. Mej tem se je nebo preoblačilo. Solnce je visoko sijalo nad temnimi, modrimi oblaki, kojih ob- članka napisanega, vender mi je došel ravno o pravem času, da izpregovorim o njegovih centralizujočih tendencah — z ozirom na nas Slovence, zlasti za Slovence zunaj dežele Kranjske, ker tudi teh nas ne sme biti volja prepustiti na milost in nemilost neslovanskim večinam. (Konec prih.) Iz državnega zbora. Na Dnnaji 9. maja 1889. Omenil sem že v zadnjem poročilu, da je govoril pravosodni minister grof Schonborn. Govor je bil zanimiv in važen, saj je prvi budgetni govor gospoda ministra. V obče se lehko reče, da si grof Schonborn ž njim razmerje svoje s poslanci raznih strank ni oslabil, govoreč jako previdno in premišljeno. Tudi nam Slovencem storil je posredno obljubo in čakali bodemo — ker moramo — če je tudi Bpolni. V predložbi kazenskega zakona povedal je minister odkrito, da to ni povsem njegovo delo, temveč delo že umrlega ministra dr. Glasnerja. Po-lemizoval je potem s poslancem Dumreicherjem, ki je v znanem svojem slavnem govoru, katerega sem o svojem času označil, napal tudi juBtične razmere. Poslancu Foreggerju povedal je minister tudi besedico. Če smeši poslanec, pravi minister, jezik slovenski, njegovo kulturno in slovstveno vrednost, govori o čistosti in nečistosti njegovem, tak mu na to direktno sicer ne bode odgovarjal, saj je poslanec Foregger celo priznano avtoriteto, to je tajnega svetnika prof. Miklošiča kritikoval, a pove le tu, da se je tudi o češkem jeziku in njega vrednosti in sposobnosti svoje dni mnogokaj govorilo, a danes govori se o njem čisto drugače in nikdo ne pravi, da češčina ni jezik, ki bi se rabil lehko v vsakem uradu. Kaj pa misli poslanec o slovenščini in Slovencih, vpraša minister slavnega Foreggerja? Naj vlada teh mnogo tisoč Slovencev popolnoma igno ruje, kateri vender žive v skupnih, omejenih celotnih krajih? Naj se li vlada brani, da bi občevala ž njimi v njihovem jeziku? To bi bilo pač neopravičeno in proti postavno. Če se tiče nameščenja uradnikov, ravnati se mora po potrebah ljudstva, razmerah kraja pozameznih dežel in po temeljnih državnih postavah. — To odgovoril je minister grof Schonborn poslancu Foreggerju, na sramotenje njegovo, odgovoril nam tedaj tudi nekaj in želimo le, da bi pravičnim njegovim besedam sledili tudi taki čini, potem nam bode vzbudil zadovoljnost in si pridobil simpatij krepkega naroda slovenskega. Minister odgovarja potem še vprašanjem raznih poslaucev, zlasti glede nekaterih zakonov in ure-jenja krajevnih razmer. Poslanec dr. Menger želi mnogoterih poprav in prememb, kritikujoč zlasti tudi civilni zakon in civilni obravnavni red. Poslanec dr. Madej&ki navaja neprilične in nedostatne juBtične razmere v Galiciji in naglasa zlasti premalo število sodnikov, želeč pomuoženja v mnogih okrajih. V današnji seji izjavi poslanec Wurm obžalovanje borznega odseka, da se načrt, katerega je on že pred dobrim letom priredil, postavo namreč o obdačenji borzijanskih opravil, še ni uvrstil na dnevni red in prosi predsednika, da se zadeva uvrsti vsaj začetkom zborovanj jesenskih. Predsednik obljubi — če bode mogoče. V budgetni debati govori najprve dr. Va-šaty in očita, da se ravnopravnost jezikov ne spo- štuje in nalašč postavi napak ravna. Zlasti je ta krivica v polni rabi pri najvišjem sodišči, najvišji instanci, ki jej je naloga, da nadzoruje 1. in 2. instanco, a uprav glede jezikovne ravnopravnosti je to sodišče povsem nemarno. Sodišča 1. in 2. in štance ne spolnujejo potem itak ne postave v tem oziru in pravica izvanredne revizije je povsem ilu-zorična. Potem se loti poslanec tudi češkega ministra dr. Pražaka, bivšega justičnega ministra, očitajoč mu, da se tudi on ni brigal za ravnopravnost jezikov. Potem kritikuje še ostro najviše sodišče in njega prvega predsednika. Tudi razmere v Šleziji slika poslanec, trdeč, da bo hujše ko v Turčiji, ker sodiški predsednik ljudstvu prepoveduje, ravnati se po postavi, kakor se je zgodilo pri moravsko-šle-zijskem sodišči, kjer se ne dovoli, da bi se urado-valo po češko in poljsko. Poslanec dr. Zucker brani najvišje sodišče pred očitanji dr. Vašat^-ja. Potem zagovarja in razlaga poBebno krepko in premišljeno predlogo, da naj se prirede pri najvišjem sodišči senati, da bode mogoče obravnavati v češčini ter očita doktorju Vašat^-ju, da on, Čeh, uprav sedaj dela z napadi svojimi nepriliko, ko se stranka (češka) trudi, da si pridobi važno stvar za ves narod. Predlog podpisali so nemški konservativci, Rusini, Ilumunci, Hrvati in Srbi, Slovenci in Lahi. Poljaki ga sicer neso podpisali, a izrekli, da neso nikakor proti predlogu. Vašat^ pa je kritikoval podpise. Lahko se reče, pravi poslanec, da je podpisana cela Avstrija na predlogi. Pomisliti se mora, da sledi napredku jednega naroda napredek drugih narodov in se tako izvrši ravnopravnost v obče. Pri najvišjem Bodišči je veljava avtonomna, kar se tiče moči, taka, da se obravnavanja v češčini brez truda in posebnih stroškov lehko uvede. Vednemu očitanju, da drugi jeziki za tako obravnavanje neso sposobni, odgovarja poslanec: Le dovolite, da se bode obravnavalo in za mogočnost se bode že skrbelo. Potem razlaga prav izvrstno tudi nevarnost in škodo, ki se lehko prouzroča s tem, da se pri najvišjem sodišči obravnava v jeziku, ki je strankam intereso-vanim često nerazumen. Sodnikov, dobro zmožmh češčine in takih, ki neso pri najvišjem sodišči, a mogo še tija priti, je dovolj in obravnavanja v češčini privadila se bodo kmalu. Prirejenje čeških senatov pri najvišjem sodišči ne prouzroča niti večih izdatkov niti premembe organizacijne. Poslanec dr. Plener odgovarja dr. Zuckru in, kakor si vsakdo lehko misli, je proti predlogu Zuckrovem, kakor je vedno proti vsaki težnj' Slovanov. robki so bili beli, kakor sneg. Bilo je vroče, soparno. Nastenka se je spomnila, da jo je babica dan prej prosila, da vsekakor pride na obed, zato se je vznemirila. „Moramo se demu peljati, Marina." No, najedenkrat zaželi, da Dabere šopek poljskega cvetja. Ostavivši Fesji in Gapki, da pojesta ostanke piščeta, odide v gozd. Modri zvončki, ru-deči klinčki, velike rudeče-rumenkaste kamilice so jo zamamile, da jih je nabirala. „0j, oj, gospica!" „0j, oj !" zakliče Nastenka tako močno, kakor je mogla. „0j, oj!" odzove se dva koraka pred njo nepoznan jej glas. Nastenka se uplaši in vzdigne glavo. Pred njo je stal visok mladenič v lahki lovski obleki in v lovskih čevljih. Imel je dobrodušne, rujave oči, dolg nos, male brčiće, ki so se pokazale kakor senca na rujni in debeli zgornji naustnici. črni lasje so mu bili kodrasti, a jeden šopek prilepil se je bil na 8potenem čelu. (Dalje prih.) Govor državnega poslanca dr. Gregorca v državnem zboru dne 4. maja 1889. i Konec.) Najodločneje se poteguje za to, da bi se proti trtui uši branili z uvedenjem ameriških trt, c. kr. kmetijska družba. To ni navadno društvo, temveč korporacija, ki obsega vso deželo in itna G3 podružnic in 3415 članov. Osnovana po nepozabnem nadvojvodi Ivanu, imela je letos 65. letni občni zbor in vsprejela sledeče razne predloge. Z dovoljenjem Njega ekacenlence gospoda predsednika jih bodem prečital. Predlog Ptujske podružnice se glasi: (Čita.) „1. Osrednji odbor naj deluje na to, da se olajša dobivanje ameriških trt za vse prebivalstvo, ki se peča z vinarstvom, 8 primerno premeno zakonov proti trtui uši in da se štajerskim vinogradnikom dovoli dobivati ameriške ključe iz neokuženih krajev seveda ozirajoč se na zakonite previdnostne predpise." Predlog podružnice Mariborske Be je tudi vspre-jel. Glasi ae (čita): „1. Osrednji odbor naj deluje na to, da bodo slušatelji c. kr. učiteljišča v Mariboru obliga torično zavezani udeleževati se pouka o požlahtnenji trt na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru, ter naj prosi visoki deželni odbor, da bi se šolskim vrtom oziroma trtnicam na Srednjem in Dolenjem Štajerskem zastouj dajale ameriške trte in trtnice vinarske šole. 2. Osrednji odbor porabi naj ves upliv svoj pri vladi, da dobe kmetijske podružnice in vinogradarska društva primerne podpore, da se bodo mogle za zdaj vsaj v štirih vinskih okrožjih Spodnje Sta jerske osnovati trtnice z ameriškimi trtami (pred vsem vitis riparia in vitis solonis) v obsegu vsaj dveh oral, in to v sedaj še neokuženih krajih, da bi dajale svoje trte le požlahtnjene nepremožnim posestnikom zastonj, premožnim pa za ceno, kolikor jih stanejo. 3. Podružnicam onih krajev, kjer je že trtna uš, naj se pa dado podpore, da morejo ameriške trte raznih vrst presajati v že okužene vinograde, da se s praktičnimi skušnjami preverijo, katere vrste najbolje uspevajo in se najhuje upirajo trtni uši v raznih legah in prsteh." Predlog podružnice Slovensko-bistriške pravi (čita): „Osrednji odbor naj deluje na to, da vlada dovoli petletno oproščenje davka vinogradov, ki so se na novo zasadili." Koncem bi še opomnil, da so Že v tej zbornici večkrat opozarjali visoko vlado, na zatiranje trtne uši z ameriškimi trtami. V dokaz temu sklicujem se na predlog dr. Voš-pjaka in tovarišev lansko jesen potem pa na resolucije, katere je že sklenil budgetni odsek in so pridejane državnemu proračunu 1889! Gospoda moja! Povedano nam daje dovolj dokazov, kako se zelo zanima vino pridelujoče prebivalstvo vsaj na Dolenjem Štajerskem za trtnoušno vprašanje. Pripravljeno je, kakor francosko prebivalstvo, vse storiti, da otme vinogradarstvo in če mogoče še povzdigne. Dežela, okraji, korporacije, zasobniki so pripravljeni vkupno delovati. Sedaj ostaje le še opravičeno vprašanje, kaj je pa že storila vlada in kaj mora še storiti? Na Štajerskem je osnovala — ko se je pokazalo, da se trtni uši ne pride v okom niti s tem, da se ponije j o trte v okuženih vinogradih niti z žveplenim vodencem — dve ameriški trtnici za po-skušnjo; jedna je v okuženem Brežiškem, druga v tudi že okuženem Ptujskem okraji. Obe trtnici urejeni sta kolikor mogoče primerno namenu svojemu in imata tudi dobro vodstvo. Delajo se tudi poskusi z zelenim požlahtnenjem. Že stoletja pečajo se na Štajerskem z vinogradarstvom in skoro zmeraj le v istih krajih. Trte bolehajo za nekim zgubljenjem sil, za oslabljenjem vsled starosti, torej bode trtna uš tem hitreje dovršila svoje uničevalno delo. Pri tacih okoliščinah bode pa vlada morala več storiti, nego je dosedaj storila; dolgo ne bode mogla prezirati želj in teženj prebivalstva, ki se peča z vinogradarstvom, zlasti, če se jej javijo po korporacijah, kakoršna je ta visoka zbornica in na primer Kmetijska družba štajerska. Jaz mislim, da bode na besedi take korporacije pripisovala več važnosti, nego trditvam ta-cega trtni uši prijaznega sekcijskega načelnika. Sklepam z željo, da bi se po skorajšnjem od-straujenji ali primernej premembi sedanjega zakona glede trtne uši posrečilo udeležene faktorje zjediniti k skupnemu delu, da se avstrijsko vinogradarstvo ne ubrani samo trtni uši, temveč zanj srečno napoči dovršenejša doba. (Dobro! Dobro! na desnici.) Politični razgled. i%of r«tiij«» wy, Kohn, Berwig6T z I>una;a. — Poltnnig iz (Jradca. — Megaj iz Štor. — Meller iz Trsta. — Ada, Dora, Kombanec H Rio Janeira. Pri Klonu: Ploj iz Žužemperka. — Smrekar iz Man-heima. — Fischbach, Lilles z Dunaja. — VVechsler iz Gradca. — Calnus iz Trsta. Pri AvNtrtJMkeiii ceHarJl : Abel z Dunaja. — Schild iz Beljaka. Pri J o/n ru» kolodvoru : Sturm iz Opatije. — Strehi Iz lia !eč. — Zelie iz Celovca. — Radač iz Zagreba V m ris so v B Ju Mjniii: 8. maja: Anton (Jak s, hišnega posestnika sin, 3 leta, Kravja dolina št. 16, za jetiko. — Liza Golč, delavka, 67 let, Kravja dolina št. 11, za oslabljenjem. — Josip Skubic, hlapec, 71 let, Kravja dolina št. 11, za oslabi jenjem. — Ana Kižnar, mestna uboga, 70 let, Karlovska cesta št. 7, za prsno vodenico. — Alojzija Finžgar, delavka, 49 let, Dunajska cesta št. 17, za jetiko. — Ivan Kocmur, hlapec, 49 let, Frančiškanake ulice št. 6, za jetiko. 9. maja: Marija Milone, vdova vojaškega jetničarja, 61 let, Gradaške ulice št. 22, za jetiko. V detelnej bolnici: 8. maja: lteza Jeric, gostija, 59 let, za rakom. Meteorologično poročilo. 3 o Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-tro vi Nebo Mo-krina wj mm. 38 'S1 5 °* 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 784*6 mm. 7335 mm. 7334 mm. 14 6" C 20-0« C 16 8° C si. szh. si. zah si. zah. obl. obl. obl. 0-70 mm. dežja, i Prednja temperatura 171u, za 3'3« nad normalom. "borza dne 10 maja t. i. izvirno telegrančno poročilo.) včeraj Papirna rentu Srebrna reuta . . Zlata renta .... 5U/, marčna renta . . Akcije narodne banke. Kreditne akcije . London...... Srebro ...... Napol. ..... C. kr. cekini .... Nemške marke . . . gld. 85-55 8595 110 — 10095 902-— 299 75 118-80 9-42'/, 5-64 58- — — danes, — gld. 8550 — „ 8H05 — , 110-10 — , 100-95 — , 901-— — , 298-75 — , 118-90 — I S*«*/. — . 6*64 — . 5815 4% državne srečke iz 1. 1854 260 gld. 136 gld. — kr. Državne srećke iz 1. 1*64 10O . 180 „ ?-0 „ Ogerska zlata renta 4°;0...... 103 „ 15 „ £gerska papirna renta 5°/„ . ... 97 „ 60 „ b*/t štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 104 ,, 75 ., Onnav« reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 125 „ 50 Zemlj. obč. avstr. 4'/,°/0 zlati zast- ust' • » — m Kreditne srečke.....10O gld. 187 „ 50 ., Budolfove srečke..... 10 ., 21 — Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 129 „ 90 Trammway-dmšt. velj. 170 gld. a v. 233 „ — ., Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja ob smrti naše nepozabljive soproge, oziroma sestre, gospe Ane Istenič roj. Korošec kakor tudi za mnoge darovanu krasnu vence in za obilo spremstvo k zadnjemu počitku, posebno pa šo ćastitim gospodom pevcem St. Vidsko čitalnice in njih vrlemu pevovodji gosp. Tome u za ginljivo nagrobnico izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. V Št. Vidu nad Ljubljano, 10. maja 1889. (350) Žalujoči sorodniki. Naznanilo. Podpisani cesta pod mostu, ki bode 4Ml 12. do odbor da naznanja, G u brisa m i zaradi bo nova popravka nov, 19. maja t. 1. zaprta. Okrajni cestni odbor okolice Ljubljanske, maja 1889. na Viči dne 7. (345—2) Načelnik: And. Knez. L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. Gotovo in hitro uplivajoče sredstvo proti korjim očesom, žuljem, tako imenovani trdej koži na podplatih in petah i-roti brftdovicam in vsem drugim trdim izraskom kože. — Uspeh zajamčen^ — UV~ Cena škatljici 60 kr. a. v. **W Glavna razpošiljalnica: L. Schwenk-ova lekarna v Meidlingu pri Dunaji. Pristnega imajo v l.|ui>liuiii J. Swo-buda, 0. pl. Trnkoczv; v ltuilolfuveui D. Kizolli-, v Kamniku J. Močnik; v Celovci A. Egger, W. Thurmwald, P. Birnbacher; v Brezah A. Aichiuger; v Trgu na Koroškem) (,'. Menner; v Beljaku F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v tVolfMbergu A. Ilutli; V ttorlel G. B. Poutoni; V Kranj i K. Šavuik. Ta obli*, dobiva »e le v )e^" lotlci, mokril, dolgotraj- ftv^x nemu kataru dihal, zlatej žili in ^rSjttoJlVP* ft6^%*y denska ^^--^ Kot. okrepčaj ofia pijača z vinom ali sadnimi soki in sladkorjem pomešana, |e Ka-voda v obče priljubljena. Kopališče Radensko i\ ■ ■ i. iti 11- v alatini in v joklenici uplivu ]>o-aobiio pri: protinu, boloiiinah mokril, malokrvnosti, ian-fkili I ii i ]'■/ ii i ti , hl.i-hoatih i. t. d. si =• iii. \ lil i si <• ||0 ceni. Pl-nsprli I (brezplačno) od niv- natsUsi v»»: i,n-,hi mm <■ itmiiini- hlir.ii I.) ii < < > ■ ii . in KatleiiNka Ul«la voda, ob vznožji Slovenskih goric, ue asa-nienjati ■ Hadgoiisko. to je Kuiii*gev. Oeravno Radenska kisla voda stoji več kot jeden dan v odprti posodi, vender se peni prav močno, ako se z vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodamf, katere imajo na vadno le prost«) ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se že pogubi in razkadi, kakor hitro se steklenica odmaši. (264—4) , —• .........---- - ......--'« S'* ^/«rm » - -------— j vximrouloG društvo \i življenje v Londona. ^PKSBgB^1 Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogorsko: Dunaj, (Mselastrasse št. 1, i Pešta, Franz -Josefsplatz v hiši društva. j št. 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 30. junija 1888 ........... frank. 102,84(5.^22-47 Letni dohodki na premijiih in obrestih......i . . . „ 19,161,'«98 73 Izplučitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848).................. „ 207,158.040-— V slednjej dvanajstmesečnej poslovalnej perijorli uložilo se je pri društvu za..........'....... . „ f>0,971.1 Trnovih ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah........... „ 1,561,757.680'— ProBpekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakot tudi obrazce za predloge daje brezplačno Klavna agentura v Ljubljani, na TržaSke.j cesti št. 3, 11. nadstropje pii (juido X<'schK'<»t u. (215—2) "\7" vseh tTftinrft1r> - (96—9) Zaloga Hadenske kisle vo«le pri F. Plautz-i in M. Kastnor-Ji v Ljubljani. NAJBOLJŠI za JE PRISTNI [LE H0UBL0N ^ FEA1TC0SK FABRIKAT !PRED PONAREJANJEM SE SVARI I Izdajatelj in odgovorni urednik: Dra^otin Hribar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 3364 XN 08