Leto XYI.	V Celju, dne 19. decembra 1906. 1.		Štev. 148.
<			
DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, ^fsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta S kron. 3 mesece 3 krone. Za. Ameriko in druge dežele toliko ve«, kolikor znaša pošptiioa. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin.' Narečnim se pošilja upravništvu. plačuje ;e vnaprej.
IV
Za inserate se plačuje 1 kron® temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokr^tno inseriranje znaten popust.
P. n. gg. naročnikom!
Ponovno najuljudnejše prosimo, da blagovolite poravnati zaostalo naročnino letošnjega in celo lanskega leta! Leto se bliža h koncu, mi moramo skleniti knjige in plačati račune v tiskarni.
Ob jednem prosimo, da blagovolite pravočasno ponoviti naročnino in naznaniti natančen naslov.
P. n. gg. celjske naročnike pa prosimo, da nam naj blagovolijo pravočasno naznaniti odpoved ali na-daljno naročbo, da nam ne nastane mnogo zmešnjave.
Slavne čitalnice in bralna društva tudi prosimo, naj nam sporočijo pravočasno, koliko iztisov lista žele imeti z Novim letom. ^ mfmm
UPRAVNIŠTVO D0M0VINF
0 drobnem narodnem delu pri nas in drugod.
K temu našemu članku dobivamo izpod peresa odličnega rodoljuba sledeče vrstice-
Da dosežete prav intenzivno podporo naših narodnih podjetij in trgovcev. ste mnenja, da bi morali gg. duhovniki. učitelji in tudi visokošolci začeti s podrobnim delom med ljudstvom, to je. da bi jih pridobili za to. da bi pohajalo narodne prodajalne ' in gostilne. Da je občen, dosleden bojkot edina vspešna pot do konečne zmage po naših spodnještajerskih mestih in trgih, o tem ne dvomi nihče. Ne zdi pa se mi umestna Vaša pot do izvršitve tega namena. Tako delo je namreč prepodrobno za ta cilj in je tudi za dotičnike preveliko in pretežavno. Mi ne moremo dolgo čakati: vsak dan jim izročamo tisoče narodnega premoženja in vsak dan je njihova moč večja. Tu je treba trenutnega, silovitega preobrata, preobrata tako velikanskega in silnega, da bo potegnil vse slovensko ljudstvo za seboj. Zato tudi mislim, da bi ne začeli z delom na drobno, ampak ravno nasprotno, z delom na debelo. Kje so dandanes veliki ljudski shodi, kje so tabori? Slišim mladino, ki govori o njih, da so bili in jih več ne bo-, da so izpolnili svojo zgodovinsko nalogo, probujo našega ljudstva iz tisočletnega narodnega spanja namreč, a da jih več ne potrebujemo. Pa poglejte socijalnodemokraško, poglejte katoliške shode na Nemškem! Star je res ta način probujevanja, za vzbujanje navdušenja pa tudi še danes dober.
Ne smemo zabiti, kako deluje pri takih velikanskih shodih dušeslovni moment: veliko število vpliva na od-
H
ločnost in narodno požrtvovalnost posameznikov. dober govornik vrže samo iskro med ljudstvo in ,vname se nei odoljiv, vse uničujoč plamen splošne t navdušenosti: v takem vzvišenem tre nutku naj se odprejo ljudstvu oči, naj
rešitve in odloke, svetoval bi vam. da se pripeljete osebno k našim županom in se tako prepričate, da ne razumejo nemški. Okrožni sodniji mariborski bodi pa povedano, da ima v svojem področju večinoma slovenska županstva,
imajo vsled tega
se mu pokaže, kje si goji sovražnike katerih uradni jezik je slovenski ter svojih šeg in navad, svojih otrok in svojega jezika, naj se mu pove, s če- /elni uradi gavim denarjem kupujejo tujci Nemci j zakonov z naše kmetije in poganjajo ljudi, ki so i t. j. v uradnem jeziku teh naših občin.
tudi državni in de-glasom temeljnih državnih njimi slovenski dopisovati,
stanovali, živeli, delali in trpeli od pamtiveka na svoji zemlji, v tujino s trebuhom za kruhom! Na teh shodih naj še pa oglase tudi trgovci, naj povedo ljrdstvu. kje jih je najti. Dobro bi tudi bilo. da označijo prav vidljivo
Končno je še na vrsti sodnija Laški trg, katera istotako noče v tem oziru ugoditi našim zakonitim zahtevam ter nam hoče vsiliti nemške dopise. Ker pa sodnija dobro ve, da se župan občine v Cerkevnjaku ne bo dal ni-
stavico v narodnih barvah v izložbenih oknih.
svoje trgovine, recimo s ščitom ali za- kakor prisiliti ali pregovoriti, da bi
sprejemal nje nemške dopise in odloke, obrnila se je na glavarstvo, da bi to posredovalo in na županstvo v tem smislu vplivalo. In glavarstvo je v resnici ..filfly,e llttk i fllu'inù uaiožilo. 4* mora to nemško vlogo državnega urada rešiti. (Iz mariborskega okraja), J^v, .odloka je. poUpLàaa isti- 4*.
Slovenskim županom v
Položaj slovenskih županov v mariborskem okraji1 je postal zadnji čas zelo kritičen. Iz verodostojnega vira sem zvedel, da hoče c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru pod pritiskom In Vertret. podpisanega dr. Schönhoferja potlačiti vse pravice avtonomnih občin v jezikovnem oziru sklicujoč se na člen 19 drž. osnov. ,zak., češ, da velja isti kakor za državne, tako za druge urade.
Našim županom polagamo na srce, da se neustrašeno zoperstavljajo temu nasilju ter da naj se krepko potegujejo za pravice slovenskega jezika. Pravicam, koje imamo zagotovljene v členu 19., nasprotuje, siliti župana, da reši nerazumljivo vlogo.
Okr. finančno ravnateljstvo v Mariboru pošilja slovenskim občinam še vedno nemške plačilne naloge ter je „mnenja"', da županstvo nima pravice zahtevati plačilnih nalogov v slovenskem jeziku, ako stranka sama tega ne zaliteva ter da je dolžno poslane mu plačilne naloge stranki uročiti, naj bodo že pisani v nemškem ali slovenskem jeziku. To pa ni res in stoji v protislovju z duhom temeljnega državnega zakona. Župani, ki dobivate enake odgovore, ne ustrašite se strogih predpisov finančnega ravnateljstva, ampak postavite takemu mnenju svoje prepričanje nasproti. Nerazumljive vloge c. kr. finančnega ravnateljstva ne moremo uročiti, ker mora župan, kot odgovoren zastopnik občine sam razumeti in čitati, kar se mu v odgovorno vročitev vpošlje'1. In ako je finančnemu ravnateljstvu res na srcu ležeče, da se plačilni nalogi dostavijo strankam, bo vstreglo opravičeni zahtevi župana.
Tudi okrožna sodnija mariborska zvija se na vse načine, nehoteča ustreči zahtevi zavednih naših županov. Ako ste gospodje pri okrožni sodniji preveč komod, da bi pisali slovenske razsodbe,
hofer.
Sicer pa nima okrajno glavarstvo teh stvareh zadnje besede. Županstvo naj bi branilo svoje pravice do najvišje inštance; konečno mora pravična stvar zmagati.
Slovenski župani, bodite možje, vs^ka nemška vloga naj roma zopet in zopet nazaj, odkoder je prišla. Ker našemu slovenskemu jeziku nočejo pri-poznati pravic, koje so nam zajamčene, moramo si te priboriti. Proč tedaj s vsem, kar ne zveni po naše, zmaga nam je gotova. Toliko slovenskim županom, političnemu društvu pri Sv. Lenartu, katero navadno spi spanje pravičnega, kličemo pa — ne kličite župane samo v svrho kandidatske agitacije za drž. zbor pod geslom: „Ustanavljanje županske zveze", ampak nujna potreba je, da se ta zveza tudi resnično ustanovi.
Eden, ki je videl in slišal.
Svetovno-politični pregled.
Domače dežele.
Državna zbornica je zgubila ves prvi dan svojega zopet pričetega delovanja s čitanjem nujnih predlogov radikalnih strank. Začetkom seje je predložil pravosodni minister zakonski načrt o izvrševanju pravosodstva pri deželnih sodiščih in pri najvišjem sodnem dvoru.
S tem zakonskim načrtom bi bile uzakonjene velike premene v notranjem ustroju teh sodnih dvorov. Ta načrt namerava skrčiti senate ter tako dvigniti zdatnost imenovanih sodnih dvorov, Določa se, naj se skrči število votantov v senatih najvišjega sodnega dvora na pet, v nekaterih slučajih (v ničnostih pritožbah) na sedem, dočim jih šteje sedaj vsak senat po enajst. Tako bi ostalo svetnikom uajvišjega sodnega dvora mnogo več časa za delo samo,
dočim so do sedaj porabljali polovico svojega_ delavnika za mnogobrojne seje.
Železniški minister je predložil zakonske načrte o zgradbi cele vrste lokalnih železnic v skupni dolgosti 336 Km. Troški za te železnice so pro-računjeni na 6*0 milijonov, od katerih prevzame država 16,165.000 K nase. Proga Friedberg-Aspang, s katero dóbi Gradec drugo zvezo z Dunajem, bode stala 15 milijonov. ,pa so vse projektirane lokalke na Štajerskem v nemških krajih, se razume pač samoobsebi.
Trgovinski minister je predložil zbornici besedilo pogodbe med vojnim ministrstvom in ogrsko vlado o vojaških dodavkah. Nato so Se na predlog posi. Sobotke morale prečitati vse vloge.
Posi. Malik je stavil predlog, naj se preišče stvar o umoru dragonca Bernekarja v Mariboru in o postopanju dr. Svatona proti temu nesrečnemu vojak». Povedal- je o-tem vse to. kar je našim čitatel jem iz detienili poročil iz Mäninna ze znano.
Posi. Ploj je interpéliral zaradi samonemških napisov na železniški progi Svetna jvas-Borovlje. Isti poslanec je interpeliral tudi ministra notranjih stvari in ministra pravosodja o uredbi skupnih posestev, katerih je ponekod na Spodnjem Štajerskem še mnogo.
Posi. Korošec je interpeliral ministra notranjih stvari zaradi vsmrčenja kmeta Sagaja vsled nezgode, provzro-čene po avtomobilu na cesti iz Ljutomera v Št. Jur.
Nato je prišel na dnevni red nujni predlog posi. Sobotke o izvolitvi odbora, ki naj določi načela o splošni zavarovalnici za slučaj bolezni, starosti, invaliditele (nesposobnosti za delo) in brezposelnosti.
V včerajšnji seji je državna zbornica sprejela v proračunskem odseku sklenjeno resolucijo o zboljšanju plač kancelijskih pomočnikov in pomožnih uradnikov ter prešla nato na prvo čitanje proračunskega provizorija. Prvo čitanje še ni dovršeno ter se danes nadaljuje. Drugo in tretje čitanje proračunskega provizorija bode dovršeno v petek ali soboto.
Kmetski poslanci so stavili nujni predlog glede kartelov. v katerem zahtevajo, naj se skliče enketa, obstoječa iz zastopnikov vseh interesiranih krogov. Ta enketa naj prouči to velevažno vprašanje ter določi načela, po katerih naj bi se podobna združenja uredila, da ne bodo v bodoče več služila samo v ta namen, da bi par velikih produ-centov konsumente izkoriščalo in odiralo, kakor se to sedaj godi.
Vseučilišča na Dunaju, v Pragi, v Inomostu in v Gradcu so sklenila izjave, v katerih se izražajo odločno za splošno in enako volilno pravico, kakor je bila sprejeta v poslanski zbornici. Te izjave bode zastopal v gosposki zbornici predsednik državnega sodišča dr. Unger.
Za splošno in enako volilno pravico bodo govorili v gosposki zbornici češki pesnik Jaroslav Vrchlicky (Emil Frida), baron Berger in škof Jeglič.
• Vladi se je posrečilo dobiti modus, po katerem bode mogoče vstreči zahtevam gosposke in poslanske zbornice ter tako rešiti volilno reformo še pred Božičem.
Odsek za volilno reformo je v svoji seji dne 17. t. m,- sprejel § 5 zakona o varstvu volitev nespremenjen, kakor ga je vlada predložila ter je bil „kancelparagraf in vsi drugi dostavki z veliko večino odklonjen.
Pododsek za vreditev dalmatinske plovitbe je sklenil, da se z novim paro-plovnim društvom „Dalmacija"' sklene za sedaj kratek provizorij ter se bode šele pozneje razpravljalo o samem zakonu o vreditvi dalmatinske plovitbe.
Stalni odbor treh največjih vele-obrtniških zvez avstrijskih je izdal proglas, v katerem izraža nado., da bo gosposka zbornica uvažujoč nujno potrebo volilne preosnove sprejela dotični zakon brez vsake premene, kakor je bil v poslanski zbornici sprejet.
Gosposka zbornica bode imela še le jutri svojo plenarno sejo, v kateri pride drugo čitanje volilne preosnove na dnevni red. Poročilo referenta La-mascha je ^razdeljeno. V tem poudarja važnost pluralitetnega volilnega sistema in utemeljuje zahtevo gosposke zbornice. da se omeji in postavno določi število njenih članov. — Zdi se, da se bode večina vendar le vdala želji dvora in vlade ter sprejela nespremenjeno volilno preosnovo proti temu, da jej poslanska zbornica zajamči, da sprejme zakon o omejerem številu članov gosposke zbornice. Govori se, da pridejo v sejo gosposke zbornice vsi nadvojvode ter da bodo glasovali za nespremenjen načrt volilne preosnove.
V ogrskem državnem zboru je govoril Slovak Hodra o nasilni politiki ogrske vlade proti nemadžarskim narodnostim. Posledica te nerazumne in šovinistiške politike bode ta. da bodo konečno Madžari čisto osamljeni med evropskimi narodi, med katerimi že sedaj ne uživajo posebnih simpatij. Konečno je tudi vprašal, kedaj misli vlada izvesti obljubljeno volilno reformo ?
Vnanje države.
—	Rusija. Nesporazumijenje med Rusijo in Japonsko zaradi ribarskih in trgovskih pravic v Poamurski provinci in na Sahalinu se je nekako poostrilo. Anglija bode posredovala, da se obe državi sporazumeti.
Nezadovoljnost dijaštva na vseučilišču v Odesi je velika, ker profesorski zbor ni dovolil, da bi se tudi zastopniki dijaštva udeleževali vseučiliškega sveta. Mogoče je, da bodo predavanja prekinili.
—	Italija. Minister vnanjih stvari' je imel v zbornici velik govor o vnanji politiki. Poudarjal je, da popolnoma soglaša^ z Bülowom in Aehrenthalom glede trozveze, katera je in ostane tudi še v bodoče podlaga italijanske politike. Minister Tittoni poudarja miroljuben značaj ter potrebo nje podaljšanja.
—	Francija. Ločitev cerkve in države ne bode provzročila onega velikega razburjenja v prebivalstvu, kakor se je govorilo in pisalo. Minister Briand poudarja, da je država storila vse mogoče, da katoličanom olajša sprijaz-nenje z novim zakonom ter jim omogoči, da ostanejo tudi v bodoče verni katoličani, ne da bi jim bilo treba kršiti zakona. Dovolj je, da prijavijo cerkvene shode samo enkrat, ta enkratna prijava velja potem za celo leto. Take prijave se množe, kakor zatrja minister Briand.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	„Slovensko delavsko podporno društvo v Celju" naznanja vsem svojim cenjenim- članom, da je namest-ništvo dovolilo izvrševati koncesijo za gostilniško obrt, a izključno samo za svoje društvene člane. Opozarjamo vse svoje člane, da je društvena gostilna zopet odprta od 18. t. m. in želeti je, da se člani prav pogosto snidejo v društvenih prostorih, kjer so jim na razpolago razni časopisi ter izvrstna pijača in jed.
-	Za celjski odsek „Prosvete"
je nabrala na zadnjem družinskem večeru gospodična Dora dr. Bergman-nova 24 K. Pripravljalni odbor izreka tem potom najprisrčnejšo žahvalo rodoljubni gospodični, ki se je tako rade volje za nas potrudila in tudi vsem onim narodnim Celjanom, ki so nam blagovolili prispevati za prvo podlago bodočim našim knjižnicam. — Ob enem si dovoljujemo naznaniti, da bo knjižničar pripr. odbora prosil prihodnje dni osebno pri nekaterih naših narodnih rodbinah, katere imajo gotovo veliko nerabnih knjig, da blagovolijo iste prepustiti „Prosveti" za njene potujoče knjižnice.
—	Lista „Zadruga", strokovno glasilo Zadružne Zveze v Celju, katero bode v bodoče slednja izdajala zopet' v lastni režiji in ki se bode bavila edino le s pospeševanjem zadružništva in narodnega gospodarstva s posebnim ozirom na kmetijsko zadružništvo izide prva številka že do Božiča t. 1. List bode začasno mesečnik in se bode po potrebi izdajal pozneje bolj pogosto.
Uredništvo je pridobilo odlične zadružne, kmetijske in gospodarske strokovnjake kot sotrudriike in iŠe"1 bode list skušal vestno truditi, da deluje v blagor kmetijskega in drugega zadružništva, ogibajoč se dosledno vsega, kar ne bi bilo v prid in pro-speh slednjega.
Zadruge, ki so učlanjene pri Zadružni Zvezi v Celju, bodo dobivale list v par izvodih brezplačno. Zadruge in društva, ki v Zvezi niso učlanjene, kakor tudi kmetijska, bralna, izobraževalna in druga društva, čitalnice in posamezniki itd. pa dobijo list za ceno 3 kron. Udje zveznih članic pa dobe list za 2 kroni na leto.
Vse zadruge in razna društva, ki žele list naročiti oz. dobiti na ogled prvo številko, naj izvolijo to naznaniti po dopisnici uredništvu lista „Zadruga" v Celju, Schillerjeva cesta 3.
Cenjena uredništva vseh listov brez izjeme pa so naprošena, da to notico ponatisnejo ter da pošiljajo uredništvu „Zadruge" svoj list v zameno.
—	„Narodni List" graja „složne prvake", pod katerim ironičnim izrazom zastopi starejše celjske Slovence, da se niso udeležili shoda 8. decembra t. 1., akoravno so bili povabljeni.
Ker izraža N. L. željo, naj se razjasni razmerje „med njimi in nami", se pripomni, da je prejšni „Narodni list" izrecno povdarjal, da so povabljeni na ta shod samo somišljeniki, med katere se pa starejši Celjski narodnjaki ne štejejo. Pripomni se pa tudi, da ti narodnjaki bodo tudi za naprej podpirali vsako dobro narodno podjetje, tedaj tudi če bi takšno se podvzelo od izdajateljev „Narodnega Lista", in isto pričakujejo v nasprotnem slučaju od velike večine mlajših Slovencev, katerim gotovo ne gre za osebnosti, ampak za narodno stvar.
—	Iz celjskega občinskega sveta.
Celjskim ubožcem so podarili razni
dobrotniki 80 K v denarju, premoga in moke. Poslovodju mestne plinarne Ludviku Scheuju obljubijo domovinsko pravico v Celju. Podelijo jo pa Antonu Vrečerju. Prvi Mihael Kupičev štipendij dobi na predlog ravnatelja Profta gimnazijec Otmar Vidic. Cestnim po-metačem zvišajo mesečno plačo od 50 na 60 K. Z ozirom na slab finančni položaj mesta odklonijo razne podpore. Obč. svetnik Donner priporoča prodajo lesa v občinskih gozdih. Na razpolago je 16.000 kubičnih metrov bukovega lesa. Prodaja se izvrši potom oferta. Rok za oproščenje obč. doklad pri novih stavbah se skrajša; oba termina sta leti 1896 in 1914.
—	Okrožna sodnija v Celju. Za prvo porotniško zasedanje okr. sodnije v Celju je imenovan predsednikom Anton pi. Wurmser, njegovim namestnikom pa dež. sodni svetniki Alojzij • Gregorin, dr. Schäftlein in dr. Smolej.
—	Umrli so v celjski bolnišnici : 5. Marija Herzog 65 let, 6. Marija
'Skuhala 74 let, 9. Marija Gros 81 let, 10. Ivan Lubej 23 let, 11. Marija Kupec 24 let, 12. Marija Sokljič 44 let, 1 14. Štefan Mastnak 69 let, 15. Tomaž Kolman 77 let. — V Celju in okolici: 3. Frančiška Krajnc, Lopata, Andrej Volanšek, Pečovnik, 74 let,
4.	Janez Magdalene, Gaberje, 4 leta,
5.	Elizabeta Murn, Ostrožno 76 let, Anton Knez, Celje, 69 let, 7. Martin Žnidar. Košnica, 68 let, 10. Marija Wambrechtsammer, Celje. 59 let, 15. Jož. Zavšek, Pečovnik 4 leta, Jurij Oberžan, Zagrad, 49 let, Franc Arzenšek, Celje, 1 leto, 16. Jožef Mravlak, Zagrad, 4 leta.
—	Promoviran je bil 19. t. m. na graškem vseučilišču .g. Avgust Ste-genšek, podravnatelj na deškem semenišču v Mariboru, doktorjem filozofije.
—	Učiteljska mesta. V pol. okraju Celjskem ste razpisani: 1. Na it tiri razredni ljudski šoli v tretjem plačilnem razredu pri Št. Jurju ob Taboru z eno ekspozituro nadučiteljsko mesto. 2. Na enorazredni, v drugem plačilnem razredu stoječi šoli na Žusinu mesto učitelja, oz. šolskega voditelja. — Mesto učitelja, oz. učiteljice: na štirazredni ljudski šoli v Polzeli (drugi plač. razr.); na petrazredni ljudski šoli v Ponkvi. tretji plač. razred; na dvorazredni ljudski šoli v Kalobju (drugi plač. razred), na petrazredni deški ljudski šoli v Trbovljah-Vode (drugi plač. razred). Za vsa ta mesta so vložiti prošnje službenim potem do 15. jan. 1907 na dotični krajni šolski svet.
—	Razpisano je definitivno učiteljsko mesto na petrazrednici v Framu do Vel. noči 1907.
—	Shod „Narodne stranke" v Rušah za podravsko dolino se priredi na Štefanovo ob 2. uri popoldne v gostilni g. A. Novaka. Kmetje, delavci, obrtniki, pridite vsi, da zveste kaj je in kaj hoče „Narodna stranka". Zvečer je veselica „Bralnega društva". Okrajni odbor za podravsko
dolino.
—	„Bralno društvo v Braslov-čah" ima v nedeljo, dne 23. t. m. popoldne ob 3. uri svoj redni letni občni zbor v društvenih prostorih. Obilne udeležbe pričakuje	odbor.
—	Bralno društvo na Zgornji Ponikvi se tem potom javno zahvaljuje naši slavni družbi sv. Mohorja v Celovcu za obilno darilo knjig. Ker je društvo še le na novo ustanovljeno, ter ima obilo stroškov, ne more si nabaviti zadostnega števila knjig za svoje zelo branjaželjne ude. Vsaka, še tako mala podpora mu je dobrodošla. Da bi družba sv. Mohorja našla posnemalcev! Iskreno zahvalo ponavlja	odbor.
—	Trbovlje. Odgovor v številki „Domovine" od 12. decembra t. 1. pisal je nekdo iz Trbovelj o našem
društvu, češ zakaj nismo ob priliki obhajanja sv. Barbare obesili na društveno zastavo tudi slov. trobojnice. Vzrok je ta: ker so se soc. demokratje izrekli, da nočejo iti z nami skupno v sprevodu pod rudarsko zastavo, da bi uniformirani rudarji naprej korakali in da, če bi se imelo to zgoditi, rajši štrajk napovedo. Vsled tega smo sklenili pri odborovi seji, da obhajamo praznik s sprevodom pod društveno zastavo. Ker smo pa hoteli pokazati, da tega praznika ne obhajamo niti kot Slovenci niti kot podporni člani, ampak kot rudarji in, da ima na ta dan dovoljen dostop pod zastavo vsak bodisi Nemec ali kdor hoče, smo pustili slov. trobojnico doma, katero pa bomo vsikdar, kadar bo društvena slavnost neustrašeno obesili, kot do sedaj. Zavedamo se, da smo Slovenci, ni potreba, da bi nas še kdo k temu opominjal. Boljše bi bilo, da bi gospod dopisnik pogledal malo naokrog, kjer se gode večje napake, kot v našem društvu. Tako n. pr. je bilo v nedeljo sklicano zborovanje Ciril in Metodove moške podružnice za Trbovlje; vsi odborniki so se na okrožnico podpisali, a prišla sta dva. No gospod dopisnik, kaj porečete k temu? Kaj je neki temu vzrok?
Pazniško in delavsko podp. društvo v Trbovljah.
—	Čitalnica v Slov. Bistrici si je pri izrednem občnem zboru dne 16. t. m. izvolila sledeči odbor: Milan Vršič, predsednik; dr. Urban Lemež. podpredsednik; Anton Špan, blagajnik; Ig. Založnik, tajnik; Mijo Schwarz, knjižničar ; Alojz Pinter in Ivan Grobelšek, odbornika; Peter Novak, Frauc Krnic in Ivan Tramšek odb. namestniki.
—	Kmetijskemu bralnemu društvu v Ragoznici pri Ptuju, j e c. kr. namestništvo v Gradcu prepovedalo igro: „Nemškuae znajo"! Prosim, da se uredništvu ;,Do-m ovine" naznani, kje na Štajerskem a i i Kranjskem in kedaj se je ta igra že uprizorila?	B.
—	„Prosvetin" odsek se je osnoval 16. t. m. za podravsko dolino v Mariboru. Načelnikom je izvoljen stud. phil. Fr. Mravljak, tajnikom stud. iur. Fr. Pezdevšek, knjižničarjem stud. iur. Vekoslav Lešnik, blagajnikom stud. med. Hugo Robič, preglednikom stud. phil. Slav. Dolinšek in stud. iur. Mil. Stibler. * Ustanovni občni zbor je bil dobro obiskan. Društvo ima že otvor-jenih dvoje ljudskih knjižnic: I. pri Sv. Ožboltu ob Dravi. II. pri Sv. Antonu na Pohorju; III. otvorijo ua Štefanovo pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu in kmalu nato IV. ua Kapli (arveški okraj). Odsek razpolaga z več sto knjigami, katere je nabralo osebno petero visokošolcev.
—	Smrtna kosa. V Studencih pri Mariboru je umrl g. Znuderl. učitelj v pokoju. Pogreb je bil 15. t. m. Pokojni je bil značajen Slovenec. N. v. p.!
—	Samomor. V Dravo je skočil 16. grudna 27 letni zidar Franc Lubi. Pri žteleznem mostu so ga potegnili iz Drave. Vzrok je baje neka ovadba pri policiji v Mariboru.
—	Pasivna resistenca poštnih uslužbencev. Zaupniki poštnih uslužbencev vseh kategorij so sklenili, da prično vsekako pasivno resistenco pred Božičem, ako vlada ne ugodi njihovim zahtevam. — Čitamo, da se minister dr. Foft intenzivno ukvarja s tem vprašanjem in dobe zlasti oficijanti, oz. oficijantinje znatne poboljške. Hočejo jim namreč uračuniti doklade k penziji in izpremeniti mnogo nedefini-tivnih mest v definitivne. — Gibanje obsega 6000 poštnih poduradnikor in služabnikov.
—	Razstavo odlikovanih vajenskih del na Sp. Avstrijskem so préd-včerašnjim zaključili. Sekcijski svetnis Hasenöhrl je razdelil obrtniškim vajencem 168 častnih kolajn. Vsekako lepa vzpodbuda za mlade obrtnike!
—	40 let je služboval g. Weltze-bach v odvetniški pisarni dr. Feld-baCÜerja v Mariboru in prejel častno ko/ajno, katero je ustanovil cesar za one, ki 40 let službujejo. To je gotovo redek slučaj.
—	Železniško ministrstvo se je odločilo za nekaj važnih olajšav dede živinskega prevoza. Te olajšave se začnejo 20. t. m. in trajejo do 31. snšca. Veljajo pa za glavne proge državnih železnic. Verjetno je, da dovolijo tudi privatne železnice, n. pr. naša Južna železnica, iste olajšave.
Ker je ministrstvo uvidelo, kaka draginja mesa vlada po mestih, se je odločilo, da dovoli 50 %m popust za prevoz na železnicah in sicer samo za ono rogato živino, ki je namenjena v mesnico. Te določbe veljajo za Dunaj, Prago. Lvov. Trst, Gradec in še za neke kraje, ki porabijo mnogo mesa.
Da pa se omogoči in olajša prevoz mesa po vseh progah brez ozira na posebne postaje, je določilo ministrstvo, da se smatrajo pošiljatve mesa do 40 kg takozvanim markenkolijem, za ka-katere veljajo posebno nizke cene in se na zelo priprost način sprejemajo in oddajejo.
—	„Detonior" in „slovenska podivjanost". Različni nemški listi, posebno ,.Marburger Ztg." in „Deutsche Wacht" so prinesli pod podobnimi naslovi lažftjivo vest. da je neka Franca Pačnik iz Brdec svoje novorojeno nezakonsko dete zgrabila za noge, je razčesnila in skrila truplo v postelji ter da so to „nečloveško mater-' „takoj odvedli v zapor.
Tega nečuvenega divjaštva ni zakrivila slovenska mati. pač pa je to plod „višjekultiviranih" nemških „tinten-sti olchov".
Stvar pa je bila taka. Dne 27. novembra je povila imenovana Franca P. otroka: porod je bil težek; otrok je umrl: nastale so razne prazne govorice, kakor večkrat ob takih prilikah. Dne 1. decembra, torej tri dni po težkem porodu, pride žandar v hišo. aretira porodnico, katera bi bila morala še več dni ležati, da okreva in če bi bila tudi največja hudodelnica ter jo prisili, da odkoraka peš z njim iz Brdec v skoro dve uri oddaljeno Celje v zapor. Vse prošnje dekleta in njenega očeta, ki je žandarju ugovarjal in ga prosil, naj pusti porodnico doma. ker ne more in ne sme še hoditi, da si za vedno ne podkoplje zdravja, niso pomagale. ,.V imenu postave'- je morala peš z žandarjem skozi vas proti Celju; a kmalo je omagala in žandar je bil prisiljen vstaviti se s svojo jetnico v neki krčmi in preskrbeti voz. da jo prepelje v Celje.
Vso spehauo, utrujeno in potno pahnil je žandar nesrečnico v mrzlo sobo. da bi tukaj počakala, dokler pride voznik. Še le po dolgih prošnjah očeta in hčere se je dal omehčati in ie dal vsaj sobo zakuriti.
V Celju je obdukcija 3. decembra dognala, da je bil otrok pravilno razvit, je pa vsled zadušenja umrl, ker je \»il težek porod in ker je imelo dete nenavadno lego v maternem telesu.
Zaprli so bili tudi očeta deklice, dne 6. decembra so pa oba spustili, ker sta oba nedolžna.
Ta nečuvena uradna surovost je pa skrajno ogorčila in razburila vsacega, ki ima še količkaj pravnega čuta v sebi. Koga zadene krivda,, da je nek žandar na tak neoznačljiv način postopal proti hudo oslabeli po-
rodnici, da je postavil njeno zdravje, da, njeno življenje v nevarnost ter ji prouzročil tudi toliko duševnih muk in žalitev s tem. da jo je gnal, kakor hudodelnico in morilko pred seboj po cesti v zapor ter jo tako izpostavil zasmehovanju in žalitvam, ki navadno lete na take nesrečneže od strani nespametnih ali škodoželjnih ljiidij! Pravijo, da je ta mož ravnal na svojo roko, ne da bi imel za to kak nalog sodnega oblastva.
Kako dolgo bodo še državljani izpostavljeni samovoljnostem takih nerazsodnih ljudi, katerih postopanje postaja v svoji brutalnosti, kakor v opisanem slučaju naravnost zločinsko?
Kako odškodnino za prestane bolečine, kako zadoščenje za prizadete duševne žalitve bodeta dobila oče in hči Pačnik? Na ta vprašanja zahtevamo odgovora, da se opravičeno razburjenje med ljudstvom pomiri. Zahtevamo pa tudi primerne odredbe, ki bodo kaj tacega za vedno onemogočile.
Vam pa višje kultivirani nemški žurnalisti, ki ste tej „uradni zmoti-' dodali še vso svojo duševno surovost kličemo samo: „sram vas bodi!"
—• Sneg in vihar. Včeraj in pred-včerašnjim je zapal visok sneg na Koroškem, Tirolskem, Gornjem in Nižjem Avstrijskem. Vlaki na Dunaj so imeli po večurne zamude. V nekaterih krajih Gornjega Avstrijskega je ustavljen ves promet.	_
Kranjsko.
—	„Dobrodelni odbor" za obdarovanje revnih šolskih otrok v Ljubljani je letos slavil svojo štiridesetlet-nico in razdelil obenem v telovadnici I. mestne deške ljudske šole 200 otrokom potrebno gorko obleko.
—	„Slovenska Matica" v Ljubljani ima v petek, dne 21. grudna t. 1. ob 5. uri popoldne v društveni pisarni svojo CXLVI. odborovo sejo. Spored: 1. Naznanila predsedništva. 2. Potrditev zapisnika o 145. odborovi seji. 3. Poročilo knjižnega odseka. 4. Tajnikovo poročilo. 5. Eventualia.
—	Zvišanje cen piva v Ljubljani. Mestni magistrat je razveljavil sklep gostilničarske zadruge, ki je sklenila na zadnjem občnem zboru povišati ceno pivu za 2 vin. pri vrčku.
—	Občni zbor društva za pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja. Iz občnega zbora, ki se je vršil zadnje dni v Ljubljani, povzamemo sledeče: Leta 1905 je kupilo društvo 49.045 kg umetnih gnojil za 3997 K 86 v, ki jih je prodalo društvenikom ceneje za 1099 K 34 v: ta znesek poravna društvo. Društvo je vzdrževalo nadalje preizkuševalna polja in travnike. Semen (ovsa. ječmena, detelje in trav) je nakupilo in oddalo društvo za 948 K 49 v. Imelo je več poučnih sestankov; vstopilo je nanovo 100 kmetovalcev. V Črni vasi je ustanovilo drevesnico s 1500 cepljenkami; te iz-borno uspevajo. Učencem šestih ljudskih šol na barju razdelijo brezplačno zbirke kmetijskih semen in umetnih gnojil. — Leta 1909 se prične splošno osuševanje barja. Delo bo trajalo pet let in hode stalo 4,184.000 K.
—	Y Šiški pri Ljubljani je umrla gospa Ana Juvančičeva, o kateri smo poročali, da se je opekla z gorečim petrolejem. Pokojnica je bila blaga podpornica ubožcev in šolske mladine.
—	Narodno gibanje Kočevcev. Kočevci so se začeli zadnji čas kaj* živahno gibati. Pred kratkim so se zbrali nemški župani k skupnemu posvetu pod vodstvom kočevskega župana Loya. Sklenili so ustanovitev kočevskega narodnega sveta, ki bi naj narodno, gospodarsko in politično vodil kočevsko prebivalstvo. Tudi krajevne skupine „Südmarke" rastejo zadnji čas
kakor gobe po dežju. Treba paziti, da Kočevci s to svojo organizacijo ostanejo le lepo doma.
Primorsko.
—	V Trstu nimajo Slovenci, oz. Slovani nobene knjigarne! Sedaj pa je postala ta tako nujna, da hočejo ustanoviti delniško knjigarno, ki bi prodajala slovenske,in slovanske knjige v Trstu
—	Ljudsko knjižnico ustanovi „Trgovsko izobraževalno društvo" v Trstu najbrž pod imenom „Simon Gregorčičeva knjižnica".
—	Zavod sv. Nikolaja v Trstu, zavetišče za brezposelne služkinje razpošilja pravkar „Poziv na usmiljena srca" po celem Slovenskem. V uvodu razpravice čitamo, da je največ pravzaprav le revščina naših deklet kriva, da morajo od doma v službo na tuje. Nočemo ponavljati, koliko nevarnosti tiči tam za mlado, prezaupno, neizkušeno dekle in da je naša dolžnost, posebej pa še dolžnost občin, okrajnih zastopov in ljudskih denarnih zavodov kakor tudi dežele, da podpirajo ta zavod, ki daje dekletom na tujem varno stanovanje in zdravo hrano, ako so brez službe. Primanjkljaji znašajo vsak mesec po 300—400 K, ker se zavod vzdržuje le z milodari. Ta primanjkljaj pa trpe osebe, ki so itak že za zavod mnogo storile in ne morejo trajno nositi težkega bremena. Odkar obstoji zavod, je našlo v njem varnega zavelja 7665 slovenskih deklet! Nadjati se je torej, da ta prepotrebni in občekoristni zavod najde podpornikov po širni slovenski domovini.
Italijanska „kultura". Poda-jenjo podatke o analfabetih v Gorici; sedaj pa čitamo v „Edinosti" zopet nekaj značilnih podatkov o italijanski „kulturi". Med tem ko v Trstu obiskuje le 6ö% otrok šolo, jih obiskuje n. pr. v siromašnem šolskem okraju sežanskem na Kranjskem 98%- In spričo takih dejstev hočejo imeti Italijani na Primorskem kot „boljši in višje izorai-kani sloji« prebivalstva politično nadvlado v deželi.
—	Učiteljstvo na Goriškem (slovensko in laško) je imelo shod, na katerem je bilo sklenjeno predložiti prošnjo na deželni zbor za znižanje službene dobe od 40 na 35 let. Zahteva nadalje, da naj se volita v bodoče v deželni šolski svet po dva učitelja. - Učiteljice zahtevajo, da se jim da primerna pokojnina, ako se po-roče. Učiteljice zahtevajo volilno pravico v II. razredu pri občinskih volitvah. Učiteljstvo zahteva olajšave na železnicah.
Slovensko učiteljstvo si je izbralo poseben odbor, kateri naj prouči in predlaga, kako stališče naj zavzemajo slov. učitelji na goriškem pri bodočih državnih volitvah.
- Laški klerikalci bodo glasovali v deželnem zboru goriškem za volilno dolžnost.
—	Dvakrat v cvetju so bile češpe na posestvu Ivan Magdiča na Rojcah pri Gorici. Sedaj nosijo tudi drugi sad.
—	Državne podpore za geode-tične študije v znesku letnih 1000 K, podeljuje počenši z letošnjim šolskim letom predsedništvo c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu. Vsak stipendist se mora obvezati služiti vsaj 10 let po dovršenih študijah v državni službi Natančnejši pogoji so objavljeni v uradnem 'časopisu.
—	Iz Ricmanj pišejo „Edinosti": Zadnji čas smo imeli zopet dva civilna pogreba. Prvi je bil dne 2. decembra, drugi pa 13. decembra. Pokopali smo 50 letno Katerino Kuret iz znane ugledne rodbine „Petraševfe". Oba pogreba je vodil, kakor navadno doslej,
naš vaški župan Ivan Berdon, a posebnost na teh pogrebih je bila, da je kakor zadnji za pogrebci sledil gospod kapelan Jakob Ukmar.
—	Najnovejši profesor slovenskega jezika je nek italijanski sodni pristav v Trstu, kateremu se nekaj sanja o slovenskem jeziku. Nauiil pa se ga je še komaj v sodni dvorani v Kopru! Poučeval bo to imenitno slovenščino v kurzu za italijanske sodne prakt'kante in avskultante.
—	Občinske volitve v Buzetu. Pri občinskih volitvah v Buzetu je zmagala hrvatska stranka v vseh treh razredih. Živela hrvatska stranka!
—	,,Narodni dom" v Puli je bil 8. t. m. otvorjen. To je v kulturnem razvoju istrskih Hrvatov in Slovencev velevažen dogodek. Pula, to razcvita-joče se mesto je za nas velevažna postojanka v političnem in gospodarskem obziru. Leta 1850 bila je Pula še neznatno gnjezdo s 1200 prebivalci, danes šteje že 50 tisoč ljudij. Okolica je slovanska, mesto samo pa živi po večini od vojne mornarice, katere uprava si zaman prizadeva s šolami vseh strok vstvariti tukaj nemško naselbino. Vsa ta prizadevanja so bila do sedaj brezuspešna; na puljskih tleh ni umetno gojeno nemštvo našlo življenske moči in je ne najde nikdar. Uprava naše vojne mornarice je zavrgla že ogromne svote državnega denarja za nemške šole, ne da bi bila dosegla svoj namen ter vstvarila iz Pule trdnjavo avstrijskega mišljenja na temelju umetno vzgojenega Nemštva. Da se je ta politika izjalovila je čisto naravno; v interesu avstrijske državne ideje bi bilo jedino to, da bi bila uprava vojne mornarice podpirala v Puli domač slovanski živelj ter se nanj oprla, mesto da si vzgaja za drag denar iz najrazličnejših elementov vseh možnih avstrijskih narodnosti neko eksotično nemštvo. ki nima in ne bode imelo na Adriji nikdar domovinske pravice in ki je vrhu vsega tega tudi po krvi samo lažinemštvo. Uspeh te pogrešene politike je bil ta, da se je v Puli ita-lijanstvo po čuvstvu in mišljenju bujno razvilo, Slovanstvo pa z vsemi silami pritiskalo k tlom in morilo. Pred nekoliko leti, ko se je dr. Laginja nastanil v Puli se je začelo obračati na bolje. Hrvatstvo se je vkljub vsestranskemu odporu začelo dvigati. Dr. Laginja je začel zbirati moči in sistematično delati na gospodarskem polju. Osnoval je posojilnico, pomagal vsta-noviti tiskarno, vstanoviti nekoliko slovanskih tvrdk, razna zabavna in kulturna društva itd. In sedaj po dobrem desetletji sistematičnega dela je naš živelj v Puli že tako daleč, da si je iz svoje moči sezidal svoj „Narodni dom", jedno najlepših hiš v mestu. V tem „Narodnem domu" bodo imela vsa narodna društva svoje oporišče, svoje zavetje. Led je prebit, Hrvat in Slovenec sta postavila svojo nogo na puljski svet, sedaj stojita tako trdno na njem, da ju ne bo več z lahka kdo spodnesel. Ob tej slovesni priliki želimo svojim bratom, naj bi v dobro premišljenem delu tako napredovali, kakor so začeli in naj bi v bližnjem desetletju dosegli razmeroma toliko, kolikor so dosegli v prvem desetletju pod vodstvom svojega zaslužnega voditelja dr. Laginje!
Gospodarstvo.
Da dobiš po zimi cvetje,
deni meseca decembra ali januarja v kozarec vode majhne črešnjeve, bre-skvine ali marelične vejice. Posodo z vodo postavi nato v gorko sobo in kmalu boš videl cvetje. Tudi španski bezeg cvete na ta način.
Za rezanje cepičev
je najboljši čas meseca decembra ali januarja. Cepiče je zvezati v snope, h katerim je privezati ime dotične vrste, a nato se morajo zagrebsti v moker pesek ali pa v zemljo.
Zagrebška mestna uprava
spremeni dosedanjo jezdarno v Juriši čevi ulici v javno tržnico.
Kataster o vodnih močeh
avstrijskih dežel sestavi hidrografični osrednji urad ter so došla deželnim vladam podrobna navodila o sestavi takih katastrov.
Druge slovanske dežele.
—	Svetovnoznana ruska tvrdka za čaj K. & C. Popoff, katero je že počastila večina c. in kr. evropejskih dvorov z naslovom dvornega dobavitelja, je prejela pred kratkim tudi naslov kr. italijanskega dvornega dobavitelja.
—	Umetniška razstava v Oseku je bila otvorjena dne 7. grudna 1906. Prisostvovalo je mnogo odličnih meščanov. Razstavilo je 18 hrvatskih umetnikov 68 umetnin (po večini slik).
—	Učiteljska beda na Bulgar-skem. Materijelno stanje bulgarskih učiteljev je skrajno tužno. Zato so se jeli tudi gibati po vsej deželi, da si priborijo poboljšanje plač. Te dni je bil velik shod učiteljev iz sofijske okolice, 200 po številu, kateri so sklenili resolucijo, ki protestira proti onim oblastim, katere se ne brigajo za gmotno stanje učiteljstva, dasi so v to poklicane. Poživljajo narodno sobranje, da prejkoprej odredi potrebne korake, ki jim olajšajo bedo.
—	Bulgarski trgovski muzej. Bulgarski trgovci v Sofiji ustanovijo trgovski muzej, kateri bo podpiral privatno inicijativo.
—	Uprava kr. srbskega gledališča je sklenila, da se slovenski, hrvatski in bulgarski komadi na odru kr. srbskega gledališča plačujejo kakòr originali.
—	Šolstvo v Črni gori. V Nik-šiču postavijo nižjo gimnazijo. Dosedaj je bila samo v Cetinju nižja gimnazija. Višje pa nimajo v deželi. — Izdelan je zakonski načrt za preuredbo ljudskih šol.
Svetovne vesti.
—	Trije samomori. V Ljubljani so se zadnjič v teku 48 ur obesili trije nesrečneži. Niti najstarejši mestjani ne pomnijo, da bi en sam dan pripeljali troje samomorilcev v mrtvašnico.
—	S konja je padel in se smrtno pobil znani japonski general Nogi.
—	Smodke. Letos poteče 75 let, kar so prišle v prodajo smodke.
—	Zgubljeni bankovci. V Stanislavi (Galic.) se je zgubilo na sedaj še nedogDan način na poti od glavne poŠta v neko stransko pošto zvezek bankovcev za 06.000 K.
—	Žetev v Prusiji je letos iz-horna, boljša kakor že 10 let sem.
—	Goljufivi konzorcij. Na Dunaju sedijo na zatožni klopi trije lastniki goljufivega konzorcija „Herkules", ki je spravil v promet neko mazilo za čevlje, ki pa ni bilo nič vredno. Dobili so, zlasti z dežele, naročil za 100.000 kron. Varujte se tedaj pred agenti" tujih tvrdk, katerih ne poznate!
—	Pozna ženitev. V neki vasici blizu Brna, Ujezdu, sta se vzela 2. grudna 101 leto stari Jože Koppner in 100 let stara Roza Waldner. Četudi se že poznata 30 let, se nista hotela poprej poročiti, dokler ne bi bila oba 100 let stara.
— Knez Oton Windisch grätz si
je na lovu močno poškodoval desno nogo. Ostati bo moral tri tedne v postelji.
Predrzen tat. V Mariboru je zadnje dni jako pridno izvrševal tatinsko „obrt" neki 16 letni Pavel Ter-schevitz. 2. grudna je pobral pri prof. Košanu po noči iz zaprte omare na hodniku v stanovanju obleke za 400 K. 3. grudna se je splazil v stanovanje vpokojenega nadučitelja Kocmuta in odnesel zlato žensko uro, dvoje svetinj in nekaj obleke. Ko ga je pri odhodu zagledala kuharica je vrgel na mo-stovžu obleko proč in zbežal. 5. grudna je prinesel k žel. sprevodniku Josipu Čehu pismo. Medtem ko je nesla dekla pismo v sobo, je odnesel predrzni uzmovič iz predsobe črno žensko jopico Policija 11111 je prišla na sled s pomočjo urarja Sulca, kateremu je hotel prodati pri Kocmutu ukradeno uro.
Za Božič in Novo leto lepe in vsakovrstne igrače, priporoča Peter Kostič -v Celju.
vojaščine pr.ost. vešč špecerijske in manufakturne stroke'želi premeniti dosedanjo službo s 1. prosincem 1907. Ponudbe 11a upravništvo ..DOMOVINE".	(«47) 2—1

Pratike
Blaznikove in družinske se dobivajo na debelo in (592) drobno po izvirnih cenah 18—13
v Zvezni trgovini v Celju.
Pri graščini Ojsterca pri Sv. 3iirjn od Taboril
je vfečja množina suhega _
bukovega lesa
za kurjavo naprodaj. Kubični seženj z 10 cm dodatka stane 20 K na
(644)
mestu.
2-1
obstoječe iz dveh sob. 1 kuhinje. 1 shrambe za jedila itd. z oddelkom vrsa, se odda od 1. januarja 1907 v hiši Dijaške kuhinje v Celju na Dolgem polju. Pogoji se izvedo pri
Posojilnici v Celju
VIZITKE
priporoča
Zvezna tiskarna i
K3H U
Poshusitn
in priporočite = izdelke ~
^ Tydroae tonarne hranil |
fj p Pragi Vili. CenoDntofqjJ
Razpis natečaja.
Mesto nadučitelja, šolskega vodje in učiteljev.
V političnem okraju Celje se sledeča učiteljska mesta stalno popolni jo:
1.)	Na 4razredni ljudski šoli v Št. Jurju ob Taboru z eno podružnico. III. krajni razred, mesto nadučitelja.
2.)	Na enorazredni ljudski šoli v Žušemu, II. krajni razred, mesto šolskega vodje.
3.)	Na 4 razredni ljudski šoli na Polzeli II. krajni razred,
na 5 razredni ljudski šoli na Ponikvi o o juž. žel. III. krajni razred, na 2 razredni ljudski šoli pri Sv. Emi, II. krajni razred, na 2 razredni ljudski šoli na Kalobji, II. krajni razred, in na 5 razredni deški ljudski šoli Trbovlje-Vode, II. krajni razred pu jedno mesto učitelja oziroma učiteljice.
Prosilci za te službe naj pravilno opremljene prošnje postavnim službenim potom vložijo pri dotičnem krajnem šolskem svetu do dne 15, prosinca 1907.
CELJE, dne 13. grudna 1906.
tn*tr1—i
essai
I
_ —n
Pripravna Božična da- J rila kakor: prekrasne predpečnike, pečna :: okrilj a in premogovne posode, čisto niklasto posodo, cvetlične mizice in kropilnice, :: pisalna orodja, tič-nice umivalne posode, kavo in brzo vare, dr salice, stoj ala za božična drevesa in še mnogo dragih manjših in večjih predmetov v naj finej ši izpelj avi priporoča po najnižjih cenah
«3«
Trgovina z železniuo
„Merkur"
Peter Majdič, Celje.