List 33. Tečaj XVI. gospodarske, obertniške À Mfr^ y Izhajajo vsako srcđo po poli. Velj karnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr za leta kr pošilj po pošti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol 2 fl. 20 kr za 1 fl. 10 kr Ljubljani v sredo 18. avgusta 1858. Kèrma za pitanje Vertnarske skušnje t v « dobro pitajo se prešiči Srotana p y goske y purmani in race kaj je najbolja obloda za (Kako bresk y m an delj ti) N kaj aJ t P in marel ri bresk\ y . V . V presice y y je in pšenična moka, kuhana ali v kruh popecena njih najbolja kerma, če se jim proti koncu pitanja poklada pazi? p oganj a Breskvi ne smé p ob- pl oh dolge zarodnc mladike y odnega lesa pušati. Ona na kterih se le enojni R lad (mole) je posebno za vole dober y po tanem jecm cvetni popki nahajajo; ti se morajo na četerti del svoje 1 1 i • 1 i • I II • • y • I V m m m « . * _ - . proti koncu pitanja vsakemu živincetu dajati se meso zboljšuje, in bi se imel dolgosti do tistih spijocih oces obrezati, iz kterih se boljš V . . V - % ft 1 • 1 • J • V 1 Iti t V « II Od kuh in rodovitnise mladike pricakujej nega ječmena se golobj jako spitajo; govedina se goske y presiči in goveja živina Kako obvarovat y d bresk n e gub P tako tudi od grahorice zredi vec vej in gole ne postanejo? Ce si breskev, kakor ako se s šrotanim ovsom in korenjem mesa Kuhani bob smo ravno rekli, izperva dobro oglestal boš tak vendar ne smemo obupat Kar pridni predniki so naznovali, To izdelavať nam je dolžnost sveta Skrbeti moramo, da ljudstvo naše Se bode izobrazilo sploh lepše 5 In to je le mogoče u jeziku, Ki ga govori pri domaći mizi 1 1 1 U kterem moli u svetišćih božjih, U kterem poje po goricah sladkih In v kterem toži Bogu svoje toge. Ta jezik naš čediti in učiti Je dolžnost sveta nam po Bogu dana. Nazaj poglejte, kol'ko slavnih možev Je naše učelišče, kterega mi Obhajamo stoletnico veselo Koliko slavnih možev je rodilo Ki sadaj so Slovencom čast in dika ? In poslavljajo materšcino drago. Pokažem Vam prvaka tam na bečki Visoki šoli. — S svojim bistrim duhom Uči Evropo ceniť jezik lepi In blagoglasni jezik naš slovenski, Zeleni list goric je Ijutomerskih In učelišča marburžkega pitom'c. Poglejte v duhu dalje tje k iztoku U glavno mesto hrabrega naroda U Zagreb beli Neumerliesra tam ležijo kosti nam pevca Vraza Stanka Ki s svojo liro srebernoglasečo Oživlja še po smerti duh slovenski5 Iz učelišča našega se rodil, Tu pestovati Vile popevkinje Je nadepolni mladeneč začinal. V ^^^ m w Se enega junaka Vam pokažem, Že tudi kosti njegove trohnijo, In serce blago več ne bije v persih Ki tako vroče je gorelo zmirom srečo roda 9 > Za jezik materinski — oicvu iuu Spisatelja domaće zgodovine, Antona Krempeljna Vi vsi poznate, Tud' njega šteje naše učelišče Med slavne svoje častljive dijake. In tako znal bi marsiktero glavo, Ki s svojim duhom kinci domovino, Vam danes predstavljat' pred Vaše lica; Al treba skleniti. Le eno še v spomin Vam kličem, dragi Učenci mladi, domovine nada! Tih slavnih mož ni učil iz stolice Nobeden učnik v matemem jeziku Trud lastni nje povišal na visino, Iz ktere svetijo, ko zvezde neba. ? Vam dodelj že druga sreća Vi vživate po milosti Cesarj Iz ust učnikov uk jezik dragi Spoznavate po učbi temeljiti, Kam še tedaj Vi znate enkrat priti! Pa za to milost svetlega Cesarja Vi vediť morate hvaležnost vroco In njegovem' prestolu zvestost sveto j Tak Franc Jožefu cesarj u ? On ljubi tudi narod svoj slovenski In zmir skerbi njegovo omiko Pa tudi čast ravnatelju preljubem', Ki ljubi zmirom Ijubavjo enako Učence vse bod' kakšne goder kervi. Obča pohvala in živio-klici so spremljali mlađega go vornika. Po govorjenem epilogu je zagromela junaška pesem: Ustani m 0, zar ja puca", in je elektrizala vse poslu-šavce tako, da so pov končani pesmi od vseh strani doneli glasni: „Bravo" in 55Živio." Za to pesmico se je zapela štajerska narodna: Y> Hoch nemški od gosp. vodja Adolfa Langa zloženi izverstni epilog, kteri je tudi natisnjen v programu. Po tem ste se zapele nemške pesmi: „Auf der Berge griinem Saum" in pa „Der kleine Rekrut. Obcno po hvalo zasluži učitelj glavne sole Marburžke, gosp. Janez Miklošič, kteri ko učitelj petja je dijake tako dobro v petji izuril. Po tem so se razdelile dařila pridnim učencom do sedme šole. Učenci sedme in osme šole daril ne dobivajo. Sami slovenski mladenci so letos bili premijanti. Tudi per va dařila za štajersko zgodovino sta dobila Slovenca: Svarsnik in Matevzic. Cesarska pesem je sklenila lepo svečanost, 0 kteri se bode v Marburgu dolgo dolgo govorilo. Da bi marburžko mesto še lepše skazalo svoje pošto vanje 9 ktero ima do gimnazijskega uciteljstva, je napravilo slaven obed v Tapajnarovem salonu. Ne samo vsi učitelji 9 temuč tudi drugi slavni gosti so bili povabljeni iz vseh višjih stanov, mestna gospodska itd. Gostov vseh pa je bilo pri mizi cez 100. Veterani so bili sobrani in starašina uciteljstva gospod dr. Wartinger. Napila se je zdravica po predstojniku mestnem, gosp. Othmaru Reiserji, svetlemu Cesarj u in Cesarici, vsej cesarski rodbini, ministru nauka, gosp grofu L. Thun-u, gosp. krajnému predsedniku, vitezu Ričelnu, in slavnému učiteljstvu marburžkega gimnazija. Gosp. vodja se je zahvalil od strani uciteljstva, in napil na 1 cast slavni mestni obeini, ktera je ze toliko storila za gimnazij in še zmiraj stori za uboge šolarje. Napijale so še se zdravice na čast prihodnjemu marburžkemu knezo-škofu gosp. Antonu Martinu, na zdravje starému dr. Wartingerju in njegovim učencom, na zdravje milostivim in dobrotljivim gospém marburžkim itd. Přineslo se je sedaj lutomerško vince. Gradčki gospod prof. dr. Buswald, več let profesor marburžkega gimna- med prime kupico pa napije zdravico Slovencom 1 Nadušeni „Živio" zija, kterimi je več let tako srečno živel, spremljajo njegov napitek. Potem je prijel kupico gospod profesor Terstenjak, in je govoril na primer sledeče besede: „Lutomer nima samo ognjenega vina, temoč tudi ognjene glave. To kupico ognjenega Lutomerščana na zdravje najučenejšemu Lutomerjanu, nekdanjemu učencu marburžkega gimnazija, kteri poslavlja z izverstnimi plodi svojega bistrega duha ime slovensko gromoviti 55 pervemu živio" na zdravje slovenskemu jezikoslovcu, dr. Francu Miklosiču! odglasovalo iz stoterih ust. Lu- „Z1V10, ŽIVIO, ŽIVIO! se je tomerščan in Murskoverščan sta vesele gosti hitro ogrela in nekterim jezike odvezala, nekterim pa zavezala. Še le ob 7. zvečer so se srosti razšli. » Naj še povem, da se je za družtvo kterega blagi namen je, podpirati uboge študente, že nabralo 1000 il. sr. 1 Naj nihče, kdor je v Marburgu študiral, ne pozabi položiti dar Ijubeznega spomina na učelišče, v kterem je začel in prijel svoje pervo izobraženje. Imeniten je tudi letošnji slovesni program gimnazija. Die Be- Obsega 11 in pól pôl. Veći spisi imajo napis: ziehungen der religiosen Weltanschauung zur Kunst von dr. Adalbert Vict. Svoboda. 2) Platonis de beatitudine humana doctrina, scripsit prof. Josefus Steger. Prav izversten spis, kteri pričuje, da je spisatelj temeljit in ostro-umen poznatelj Platonove filozofije. 3) De eadem re Ari-stotelis doctrina, scripsit prof. Gui li elm us Biehl 9 ravno gosp tako izverstno pisan sostavek, kakor pervi, da se nemoremo zadosti načuditi lepoti latinske besede in pa točnosti, s ktero pisatelj razlaga svoj predmet. 4) 0 božanstvih ognja pri starih Slovanih; spisal gosp. prof. Dav. Terstenjak. tem članku bodo slovanski basnoslovci in kritični možaki slovanskega starinstva gotovo z veliko pohvalo govorili. Geschichte des k. k Gym vom Dachstein her"; potem pa je govoril dijak J. Z is tier nasialprofessor Georg Marburger Gymnasiums vom Matjašič. V plastičnem slogu po 260 pisuje gospod pisatelj zgodovino gimnazija, in je s tim po dvojném vodotoku celó v Jeruzalem. 0 križanskih voj-spisom podařil lep prinesek kulturne zgodovine štajerske skah pa ništa vodotoka več služila, in križanci so mogli v dežele. Gotovo bo ta spis mocno unemal vse nekdanje uči- zapečateni studenec, tri ure deleč, po vode hoditi. telje marburzkega gimnazija Po tem sledi od profesorja Na severni strani, poldrugo uro od Betlehema, je še Terstenjaka sostavljen pregled sto najslavniših učencov drug irneniten studenec, ki mu zastran naslednjega pri godka li marburžkega gimnazija. V tem zapisniku najdemo slavne imena; na priliko spisatelje nemške: Roj ka, Gmajnerja, Gottweisa, Schwarzelna, Ile in is cha, Maily-a, studenca je peljala nekdaj široka cesta iz Jeruzalema studenec sv. Filipa" pravijo. Yr starodavnih casih ko dan današnji. Memo tega so bili ti kraji vsi drugačni, Hobi ča, Wasera i. t. d., dalje slovenske, kakor: v Gazo. Angelj Gospodov pa je govoril Filipu rekoč S m i g o c a, Krempeljna, Đainka, Mur ka, Muršeca 9 Hašnika, Miklošiča, Cafa, Stanka Vraza, Dav. v Gazo. In ustane ter gré. In glej, nek Etiopčan » Ustani in pojdi proti jugu na cesto, ki pelje iz Jeruzalema i skop ljenec, mogocen Kandace, etiopške kraljice, ki je bil čez Terstenjaka, Ivana Macuna, dr. Razlaka, dr. Vo-grina, dekana S toj an a itd. Iz teh slavnih imen vidimo, vse njeno bogastvo, je bil přišel v Jeruzalem molit. In da je marburžki gimnazij od nekdaj bil seme- verne se domu sedé na svojem vozu in bere Izaija pre nišče slovenskih izverstn i h pisateljev in pod- roka. Duh pa pravi Filipu: Pristopi in pridruži se k vozu pirateIjev slovenske narodnosti. temu. Filip pa přiteče in sliši, da bere Izaija preroka, ter Razun tega so imena, kakor: škof Zimmerman, pravi: Meniš da razumis, kar bereš? Odgovori mu: I kako (T fn bi mogel, ce mi kdo ne razlaga? In prosil je Filipa eneralmajor S ou van, general Mainrad Geppert, ruski deržavni savetnik Bračko, dunajski mestni predstojnik vitez Seiler, zdravnik načelništva vitez Dreyer, dr. Wur- zian, izverstni slovenski govornik dekan Cvetko, učeni in kakor jagnje brez glasa pred tem, ki ga striže, ni od - ^ - ^ ^ -_ — — _ ^ _ ^ __ Ě «/ ^ __ __ _ , da bi na voz stopil in k njemu sedel. Besede pisma pa, ki jih je bral, so bile te-le: Kakor ovca je bil k smerti peljan. nekdanji profesor, sedaj kanonik dr. Riedl — na Stajerskem peri ust svojih. V poniznosti je vzdignjena sodba njegova, obče slavljena in visoko čislana. Kdo dopové rodovino njegovo, ker bo vzeto od zemlje živ- Povedati še moram, da sta graški in celjski gim- ljenje njegovo? Skopljenec pa odgovori Filipu in mu pravi: nazij poslala svoja poverenika, ktera sta přinesla srečovo- Prosim te, od koga pravi prerok to? od sebe ali od koga šivne addrese. Bili so tuđi prišli celovški, celjski, druzega? Filip pa odpre usta svoje, in začne od teh besed zagrebški in varaždinski dijaki k tej slo- pisma in inu oznanuje Jezusa. In ko po poti napredovata vesnosti, in veselega lica smo zapazili tudi slovenske pisa- prideta do neke vode, in skopljenec pravi: Glej, voda telje: J. Drobniča, A. K. Cestnikovega, Geršako- 9 vega in druge nadepolne slovenske mládenče. Toliko v krátkém o tej slovesnosti pustivši tanše popi sovanja in prevdarjanja drugim vestnišim peresom. Antonjevič. zakaj bi ne smel jaz kerscen biti? Filip pa mu pravi: Ce In odgovori in pravi : Ve veruješ iz celega serca, smes. rujem, da Jezus Kristus je Sin Božji. In ukaže voz usta viti, in oba stopita v vodo, Filip in skopljenec, in kersti ga Ko pa iz vode stopita, vzame Duh Gospodov Filipa, in 9 Potovanje po izhođnem ali po jutrovih deželah letu 1857. u 9 Spisal Mihael Verne. XL VII. Okrog Betlehema je še mnogo zanimivega. Malo skopljenec ga vec ne vidi. In vesel je šel svojo pot. Filip pa se znajde v Azotu in oznanuje evangelje gredoč po vseh mestih, dokler v Cezareo pride. V spomin tolike milosti, ki jo je Etiopčanu tu storil je naznanjala in kinčila nekdaj ta zanimivi kraj lepa velika cerkev, ktere podertine se še vidijo. Tudi studenec daja še obilo dobre vode. Jako me je mikalo, še dalje proti Hebron u potovati; vec ko pol ure od mesta na zahodni strani je Salomonov pa to ni moglo nikakor biti. Letošnjim romarjem ni še na v zaperti verta hortus conclusus menda najlepši in misel prišlo, v Hebron iti. Je pa Hebron sedem najrodovitniši kraj cele judovske okrajne. Ko bi bila cela ur od Betlehema sila staro in menda eno najstarejših današnji kakor nekdaj reči 9 okrajna tako plodna in dobro obdelana, bi se smelo še dan da po kanaanski deželi „teče med in mleko." — Ta zaperti vert pa ni ne obzidan ne ograjen, ampak je le lepa velika dolina, ali marveč reber, polna košatega drevja in vertnih sadežev med hriboma. mest na svetu. Nek velikan z imenom Arbat ga je osnoval v hribih judovskih v lepi rodovitni okolici kmali po občnem potopu, in zato se je imenovalo dolgo časa Kariat-Arbe ali Arbat, to je Arbatovo mesto. Tu je živel in dvema umerl jakoverni, blagodušni Abraham s Saro, ženo svojo, in tii je živel tudi sin njegov Izak. Kdaj pa je mesto ime Še pol ure dalje najdeš sloveče Salomonové ribnike spremenilo, nihče prav ne vé. Nekteri pa vendar terdijo, tako, da se steka de ali vodnjake. Vodnjaki so pa trije, ževnica iz bližnjih verhov v zgornjega, in ko je ta poln, v srednjega, in poslednjič v spodnjega, ki je največji. Iz spodnjega pa je napeljana voda po cevih v omenjeni zaperti vert, da ga vedno namaka. Ribniki ali vodnjaki ti so res da ga je Kaleb, ki mu je bilo mesto, ko je Moj z es Izraeljce iz Egipta řešil, in Jozue jih, v obljubljeno deželo pripeljal, za zvestobo in zasluge njegove v delež in posest dano, pervi po Hebron imenoval. Tù je stanoval tudi kralj David Savlovi smerti sedem let, dokler ni Jebusejcov iz Siona velicanski. Največji spodnji meri na dolgost 220, srednji • • v • pregnal. V Hebronu je skoval tudi ošabni, častiželjni Ab 200 9 m zgornji 9 naj ma nj s i 9 160 korakov. Širokost pa je s o Ion zarotijo in ustajo zoper oceta. vseh treh enaka in meri 90 korakov; globoki pa so do deset sežnjev. Spodnji je usekán deloma v živo skalo, de 9 Pri vseh mesto, ki je teh zgodovinskih loma pa je sozidan, pa z nekako malto, ki spominih pa me ni mikalo le majhno, in ki ne šteje veliko čez 5000 duš, kako je terdnejša od ampak le lepa, nek dobro obdelana mestna okolica. Cez 2860 let je že, odkar je dal Salomon vsake skale. te veličanske vodnjake napraviti, in še stojé kakor so bili napravljeni rad bi bil vidil Mambre, krasno dolino, pol ure od mesta proti izhodu, v kteri je stal Abrahamov šotor! Kako gotovo najstarejši spominki starodavne zi- rad bi bil vidil kraj, kjer je omenjeni očak izraeljskega darske umetnosti. Nekoliko korakov nad ljudstva poslance božje gostil, in jim prijazno stregel njim vodnjakom je sloveči kraj 9 ki ga nek se dan današnji sila velik kosat hrast na zvirk dobre bistre vode, ki ga Salomon „zapečateni stu- znanja denec" f kako goreče sem želel viditi kraj, kjer je bla-imenuje. Zvirk je globoko pod godušni Abraham za nevredne Sodomčane in Gomorce tako zemljo kakor v obokani sobi in več stopnic pelje do njega, milo prosil. Nikdar še nisem te mile prošnje bral, da bi fons signatus V starodavnih casih je bila napeljana voda tega studenca me ne bila globoko v serce ganila. 361 Ko namreč Gospod Abrahamu pové, da ga je misel, Kako se imaš?* Ali so ti otroci zdravi? Po ženi popra- Sodomo in Gomoro, ali marveč hudobno peteromestje (Pen- ševati je Arabom velika pregreha zoper spodobnost, in samo tapolis) pogubiti; postoji Abraham pred njim in mu pravi: po velicih ovinkih popraša Arab, kako se ima žena tistega, „Boš mar pogubil pravičnega s krivičnim vred? Ce je še s kterim govori. Jo imenovati, na pr. če bi bila umerla, bi petdeset pravičnih v mestu, bodo mar tudi oni konec vzeli? bila huda pregreha. Prašati sme: „Kako se imajo otroci Al ne bos raji prizanesel mestu zavolj petdeset pravičnih, Adamovi? Kako je v sotoru? Kako se poeuti tvoja rod-če jih je v njem? Nak, tega ne boš storil, da bi moril bina? Kako se imajo tvoji ljudje? Kako je tvoji babi (stari pravičnega s krivičnim! in da bi bil pravični kakor kri- materi)?" Če bi pa bolj natanko po ženi spraševal, bi iz-vični pred teboj, ki si sodnik vse zemlje! Take sodbe ne budil v njegovem sercu sum, in rekel bi: „Vidil je tedaj boš délai! — In Gospod mu pravi: Ce najdem v Sodomi mojo ženo, pozná jo, da mu tak nepokoj delà?" le petdeset pravičnih, hočem prizanesti vsemu mestu zavolj Vpričo starih ljudi ali višjih se Arabi skerbno va njih. Abraham odgovori in pravi: Ker sem že začel, rujejo, ne le kako gerdo besedo ziniti in hočem govoriti pred Gospodom svojim, dasiravno sem le pikati prah in pepel. Kaj pa če je pravičnih pet manj od petdeset? smejo ? koga tudi v šali ampak tudi od zen kaj govoriti; še imena žen ne izgovoriti. Boš mar pogubil zavolj pet in štiridesetih vse mesto? In Podložni pozdravlja svojega visjega s tem, da mu roko pa jahajočega pravi: Ce jih najdem stirideset in pet, ga ne bom pogubil. poljubi (kusne), ce ga sreća pes; In spet mu govori: Ce jih je pa štirideset, kaj boš storil? mu poljubne koleno. če sreča 9 Pravi: Ne bom tepel zavolj štiridesetih. Prosim te, pravi, Ako jaše kak podložen in vidi od daljec, da mu kak ne bodi nejevoljen, Gospod, da še govorim. Kaj pa, če se posebno imeniten moz naproti pride v ze jih najde le trideset? najdem tudi le trideset. Odgovori: Zanese! bom 9 V • ti ce jih Ker sem ze zacel s teboj go od dalječ s konja stopi mu kolena objet. Dva Arabca enacega stanů se ob-jameta stojé, ali pa se dotakneta, če si nista prijatla, ne voriti, bom govoril z Gospodom svojim: Kako pa, če se koliko z desnico in vsaki si poljubi potem svoj kazavec. kak glavar memo, vstane vsak in ga pozdravi s jih najde le dvajset? Pravi: Ne bom jih pokončal zavolj Ko gre Prosim te, pravi, ne bodi hud, da še enkrat tem, da si roke križema položi na persi dvajsetih. zinem: Kaj pa, če se jih najde le deset? bom pogubil mesta zavolj dvajsetih. In pravi : Ne Pred jedjo molijo. Njih navadna molitev je: Nato se verne božjem! O Bog, „V imenu V • 9 m Abraham, ki je Gospoda spremljal, vesel in s terdnim za- ponovi nam 9 upanjem domu, da mesta ne bo konec; pa se je motil. \ T ker pravijo 5 ko da blagoslovi to, kar nam das v zivez bo povžito." Arabi jejo in pijo z desnico 9 11 hudič jé in pije z levíco." Bolje omikan celem popačenem peteromestji ni bilo več le deset pravičnih, Arab ne pije stojé, sedeti mora. Samo enkrat smejo in že naslednje jutro je došla nevredne mesti strašna kazen piti 9 in to po jedi. Pri jedi se ne poslužujejo noza; pred ogenj ju je pozgal in zemlja ju je požerla, in od ta- jedjo in po jedi si umijejo roke. Prerok jim je prepovedal krat zaliva njih lepo okrajno že večkrat omenjeno mertvo jedi pihati. Nohtove si skerbno obrezujejo; ako bi si jih morje. Sercno sem želei, kakor pravim, Hebron viditi 9 pa hotel kdo z zobmi pogristi, bi se gerdo pregresil zoper spodobnost. Kadar pride Arab v družbo, jo pozdravi in govori, ne le zavolj mesta in njegovih zgodovinskih spominov, ampak tudi zavolj ondašnje steklarnice. Ker nisem na vsem kadar pride versta na-nj in gré potem brez slovesa. potovanji nobene fabrike vidil, bi bil saj to rad ogledal. V Dasiravno ljubijo Arabi priklanjanje in prilizovanje 9 bi Jeruzalemu sem vidil namreč pred cerkvo Božjega groba bilo vendar silno nespodobno, pri prihodu v kak sotor ko cele kupe nekakošnih steklenih, razno barvanih zapestnic njika, otroka, konja hvaliti, tudi ne le z besedami: „ 9 da na prodaj, in ko prašam, kje se delajo, mi odgovore v Hebronu. Ženske v jutrovih deželah se rade lišpajo kakor , kako lep konj, kako lepo dete!" itd., če bi se ne pristavilo še: 99 Bog ga obvaruj vsake nesreće! Bog mu podaljsaj njegovo pri nas, in menda po vsem svetu, in vsaka nosi saj stek- življenje!" Varovati se je tudi, radodarnemu plemenitašu lene zapestnice, če si ne more zlatih ali srebernih kupiti, konja ali orožje hvaliti; v svojo dolžnost bi si štel, ti To pa jim ni zameriti, ker na izhodnem je to že stara stara konja ali orožje ponuditi. sega. Ze ko je Abrahamov véliki hlapec Sinu gospoda svo Za vsako priložnost ima ta narod svoje ogovore in jega snubil, je daroval Rebeki zlatih uhanov in zapestnic. pregovore. Tako na priliko so 9 ce koga ogovoré ízdelki hebronske fabrike pa so le revni, in vendar jih obžaljuje smert kakega moža, najnavadniji ogovori mlade ženske zadostno kupujejo. Z oble ko se ne morejo „Poto laži svojo dušo; vsi moramo umreti 9 kteri ti le: Bog nič kaj lišpati, ker je vedno in pri vseh enaka, namreč sam je večen. Smert je davek, kteri je na neka sinja, spredaj skor do trebuha odperta ložen vsem; vsi ga moramo plaćati. Ako bi dolga hala in nekakošen pas nad trebuhom. Na Bog ne bil smerti iznajdel, bi se eden druzega glavi pa nosijo večidel belo ogrinjalo, ki doli ujedli. Od dné, ko je bil v maternem telesu po herbtu visi. Drag lisp pa so jim tudi neke maj hne spočet, je bila njegova smert pri Bogu zapi cerno-sinje zna m nj a, ki si jih na čelu, na s en ci h san a. Svoj čas je dokonča 1." ali tudi v kotih konec Kadar pomiljujejo smert kake žene, pravijo: Uterdi in v kotih konec nosa, ustnic napisati dajo, kar jih pa nič kaj ne lepša. Veliko svojo dušo, Bog nadomesti vsako zgubo. bolj lepša premožniše lepa versta cekinov na čelu in carsko blago smo vsi, in lončar storí ž njo po obeh strane h doli do vratu. Sreberni dnar pa se mu je drago. — Pri Bogu L o n ? kar je bilo zapisano; vse v ta kinč nič kaj ne podá, ker je prevelik. Čudil pa sem to je bilo, kar je imela žive ti. — Zahvali Boga; se 9 da ženske sploh obličje skerbno zagrinjajo in skrivajo. zapustila ti je že odraščene otroke." persi pa večkrat vse razhaljene kazejo. (Dalje sledi.) Ko je bil kdo ranjen vojski), ga tolažijo tako-le: 99 CC Ozir po svetu Nekoliko o šegah in pregovorih Arabov. Zlo srečen si, Bog ti je dal rano v sveti vojski; zaznamoval te je, da te ne pozabi. Bolniku rečejo: pri Bogu šteti. Bog te bo ozdravil. „Ne žali se, dnevi bolezni so Bolezen je zlato: nič ne dé 9 Serčen bodi! ute rdi svojo Kadar se srečata dva Araba enacega stanu, se ogo- dušo, zdravega lica si; ako hoče Bog, kmalo vorita do poldne: „Dober dan! Bodi srečen tvoj dan!" boš ozdravěl." Od poldne pa: „Dober večer! Bodi srečen tvoj večer!" in o vsaki uri: „Dobro došel! Kadar koga pomiljujejo, ki je bil tepen, se to ne » Kako teče tvoj čas? godi brez nekega zabavljanja, in recejo mu šaljivo: Le 262 poterpi; palica je za možaka in ne za babo. — šolskega leta; Bog daj, da ostane vedno! Ko je govor Pomisli, da so možje za palico, za ljubezen, končal, je iz vseh ust le slava in hvala se čula! Potem so za revšino, za nevoljo in za vsaktere nezgode, zapeli dijaki še slovensko kratko pesem za slovo, in v Kaj bodeš memraljal? sklep tega veselega dneva cesarsko pesem, ktero peti Pri nas imamo dobro ali slabo izrejenih ljudi, može so pomagali vsi pričijoči. Na to se je razšlo malo in ve Arabi n e poznajo v tej reči liko, staro in mlado. Dijaki so povzeli svoje torbice in se dobrega ali slabega slovesa ; nobenega razločka. Vsak je, kar je; vsak čisla sam podali v domačijo. Da bi vendar sedaj o zlatem casu na sebe kakor ga uči pregovor: „Ne igrajte se s pèsmi, berali narodne zaklade po Slovenskem: povesti in pesmi, da se ne bodo imenovali vaše str ice. u pregovore in zastavice! Kakor program ali solski letopis Sploh se sliši v šotorih Arabov mnogo mnogo prego kaže ? je bilo o koncu leta na gimnazii 224 dijakov j 156 v o r o v , v kterih je, kakor pri nas, marsiktero zerno mo- Slovencov, 68 pa Nemcov. Naj še pristavim tem versticam drosti. Taki so: Poprašaj po sosedu, preden po- eno željo, namreč, da bi šolski letopisi slovenskih mest, prašuješ po njegovi hiši in po svojem tovaršu, kakor: Ljubljane, Celja, Maribora, Celovca itd. sostavke po preden poprašaš po poti. — Pot v klanec, če učiteljih spisane tudi v domaćem slovenskem jeziku prina- hočeš k prijatlu iti, je pot navzdol. S o v r a ž n i k šali ! V drugih dežeiah se to godi; zakaj nek bi mi Slovenci ne bo nikolj prijatel, in otrobi ne bodo nikolj Zena bež i pred sivo brado, kakor ovca tega ne storili? Z Bogom. moka. pred volkom. — Ko vidiš volka, da se poti, reci: Kakor je revna in Iz okolice Pazinske v Istri 2. avgusta. L. P. uboga deželica isterska sploh suši pod Kadar koga sreča š, veržena, tako imajo že od starodavnih casov po ustnim „Hert mu je za petami." ki oslajaha, mu reci: „Svitli gospod, kako lep izročilu njeni prebivavci navado, ob časih suše očitno za je vas modrih. k on j. u B r i v e c s e uči briti na glavi dež tako-le prositi: Zberejo se v kaki vasi stirje fantje 9 Besede prijat love delaj o jok, besede stari okoli dvanajst let; dva imata po tri hrastove veje v sovražnikove delajo s m eh. Kdor kaj dobrega znamenje treh Božjih oseb; deržita jih pred ćelom cez ali hudegapozabi, ni prav mož. Če je bese glavo tretji pa je s praprotjo od glave do pers pokrit in zgi dast, kdor govori, mora biti moder, kdor po- okoli pers prevezan, da mu ne odpade. Vse to je znamenje, sluša. — Če ima pes dnarjev, mu pravijo: „Svitli da bi zelenje od zemlje zavolj pomanjkanja dežja ne gospod pes!" itd. Iz „Ausland." nilo. Perva dva sta nalašč v ubornem in umazaném obla- zakaj kamor koli pridejo vsi štirje fantiči, jih polivajo Smešnice i $ (Prijatelstvo). V ulicah blatnénih do kolén se sre-cata dva znanca, ktera sta pregloboko pogledala v glazek; kobacala sta po blatu kakor da bi bila cela cesta njih. Naposled pade eden, pa prosi tovarša, naj mu skaže prijaznost cilu z vodo polival i V V ces i da bi ravno tako gospod Bog z dezjem zemljo ? m pojcjo : 11 in ga vzdigne i da ne bo obležal v blatu. bratec, nisem v stanu, če bi še tako rad vléci se čem k tebi." ? pa „Vzdigniti te, veš kaj? — Perporuša hodila, Rada Boga molila, Da nam Bog dá dažda Iz černoga mašta; Iz šenice bilice Svake dobre sričice." V Komaj to reče, že tudi leži v blatu. (Dober odgovor). Nekega berača je zebio strašno, Tako ponavljajo večkrat pri vsaki hisi. Cetertemu, kteri dajo eno ali noseč čajno (sperto) in palico, v hiso dvoje jaje, ali pa slanine (špeha) ali kaj druzega v dar pa tudi lacen je bil, da se je va-nj vidilo ali bi se raji Kaj ? i gréli ali Najljubše bi mi kakšnem ognjišču mógel kos mesa kuhati nekdo » pa do siteg bilo a j e d 1 i ? ga vpi j i * i" ~ — — -----j--- -—j ---- r? - ---7 prijatel! in se tako poslové hvaležni za dar, zapustivši vsako hišo Ko sem vprašal enega fantov: „Kdo vas je to odgo „z Bogom." ako bi na navadil?" mi je odgovoril : r> moj stric (barba);" dalje ga Novičar iz avstrijanskih krajev. vprasaje: „ od gospod od kod pa ta pesem?" dobim odgovor : „Angel Boga poslan 1 je ob času Elija proroka okoli V Celji 31. jul. r Danes se je obhajal konec hodil prosit dežda (dežja), ko ni 3 leta in pol dežilo in je tako pel. Gori omenjene darove se vé da si med seboj raz-delé. — Podam to národno šego „Novicam", ktere rade v J ---J v -----V J MUIV. A U U t4 111 v« —ft" » solskega leta na tukajsni gimnazii. Bila je v farní cerkvi nabirajo domaće starine vsake baže. zahvalna peta maša, pri kteri so bili pričijoči vsi učitelji gimnazialni, dijaki in množina ljudi. Potem se je zbralo celo učiteljstvo, dijaki in veliko mestne in druge gospode v gimnazialni dvorani, ktera je bila čedno okinčana. Dijaki Iz St. Vidci nad Cérknico. 20. dan rožnika je bií pri nas v resnici vesel dan. Bilo je namreč posvečevanje je umetni podobar Tone kterega da ^''■■r . -jíš IB! " wť jpi zapojo ne nisko pesem in potle govori nemški govor ga ra dijak osmega razreda V. Stergar. Nato je bilo javno pred branje dijakov in delitev daří med pridne učence. Pri tej tudi vidilo, da je letos precej učencov 4. raz novega véiikega altarja, Zajic iz Nove Oselce tako lepo izdelal dostno vsakteri ogleduje. V tem delu se vidi postavna arhitektura, pošteno pozlatenje, čez vse lepo pa marmoriranje; priči se je reda domaco štirsko povestnico se učilo in da so vsi se poganjali verlo v tej vedi, kajti so skoro vsi dařila ali pa hvalo sprejeli. Za tem zapojo dijaki zopet drugo nemsko pesem, in potem stopi na oder dijak 8. razreda, Miha Zolgar, ter jame v slovenskem marnu izverstno govoriti. Predmet njegovega govora bil je, da dijak brez pobožnosti nima nobene cene. Prav v serce je vse pričujoče Slovence veselila njegova beseda. Povedal je, da národ slovenski gleda zaupljivo na sadajno mladino; če hočejo toraj dijaki sme se reči, da umetnika ne hvali jezik (ker malo al pametno govori), temveč delo. Kjer koli k takim napravam delavca potrebujejo, naj bo zraven druzih tudi Tone Zajic iz serca priporočen. Tudi slovesnosti blagoslovljenja novega altarja moram omeniti: Že zvečer pred veselo nedeljo je grom možnarjev nižavarn oznanoval, da se bo pri sv. Vidu dan kaj posebnega godilo. Prišla mi je beseda pes- nika v misel: drugi ti Pridi verh planin Nižave sini4' Res jih je prišlo obilo nižave hčer in sinov? V ne y o svojem času svojemu národu koristiti, morajo pobožno, deljo ob 9. uri zjutrej se pripeljejo častiti gospod dekan pametno in po postavah se izurjevati, da bodo kadaj verli pooblastenec našega milostljivega kneza in škofa Antona * r- I------------------.....Jv ' 1 V » " V. M J .V1U -----r» - .........J -O - ----------------v> predstojniki svojih rojakov. Res, prav izversten je bil govor A loj zija; sprejelo jih je praznično zvonenje naših milih pa tudi pokalo je., da se je grič tresel. Ob 10. zvonov ta, in tako lepega zapopadka, da bi bil vreden kak slovensk časopis natisnil. Pač lepa šega to, da se uri se podajo prečastiti gospod dekan z domačo in sose da bi ga govori ze nekaj let r ? I V I " • ^ y t sèm slovenski govor o koncu skinjo duhovščino pred šolsko hišo, kjer so 4 pošteni mozje 263 podobo sv. Vida v rokah deržé pripravljeno imeli. Na to je le zavoljo moje nadležnostjo, in da bi me bii tudi on po s procesijo vpeljanje nebeškega mladenča sv. Vida, svoji moči razveseljeval v mojih težavah, si je prizadjal tem več truda in stroškov, da nam je naredil prav lično in čisto bilo kterega je neki Andreje, učenec Antona Zajca, tako lepo naredil, da se mu na obrazu besede sv. pisma berejo: delo, akoravno mu je pri tem le zguba kazala. Nek pri Kako lep je čisti rod v svoji svetosti, ker pri Bogu in jatelj v Ljubljani mi daruje lep roket (koretelj). Gotovo ljudéh hvalo ima.u V tron altarja je Anton Zajic podobo on sam ni mislil, kako mocno mi je ž njim vstregel, y> sv. Vida postavil. Ko se je odgernilo zagrinjalo, so bile takrat se nobenega nisem imel. Bog sam ve i ker kolikokrat Drug prijatelj 7 mi vsem pričijočim solze veselja v očéh. Med péto véliko sem ga imel v spominu za ta mili dar. maso so gosp. dekan že tako za božjo hišo unete farmane iz Loke, kteremu sem nekoliko potožil svoje težave s tako milo, zraven pa tudi gorečo besedo tako unemali, pošlje cel zaboj cerkvene oprave s tolaživnim preserčnim da bomo prihodnje leto z Božjo pomoejo v naši cerkvi vse pisemcom. Tako mi je lepa pripomoć dohajala od več straní, ktere nikoli pozabili ne bomo. Na sv. Alojzija dan smo imeli sv. mašo na altarji sv. Alojzija za našega milostlji- novo imeli. Ko je bila slovesná božja služba končana, smo se podali v farovž, in smo sedli k obedi. Ker pa brez vinca ni nobene prave veselice, smo pili zdravíce vsem gospodom, kterim gré naša čast in hvala. Spodobilo se je pa tudi, da naših verlih farmanov nismo pozabili, zato je tudi njim in srečo! vega gospoda knezoškofa in vse druge dobrotnike naše ; pa tudi o drugih priložnostih ne jenjamo moliti za njih blagor Da so suhorski farmani res hvaležni. se vidi ---------------- -------- r ~------' ---- J .7 J--. --------wwmv.W». .v/« w . , veljal poln kozarec. Tako smo židane volje sklenili veseli iz tega, ker so se nekterim pričijočim solze lesketale v dan. Sent Vidski hribovc. očéh V Suhoru 3. avgusta. f 7 ko smo odperli zaboj iz Loke poslan in prebrali Ko sem o sv. Jurji milo pisemce; drugi pa so rekoc: tega leta po hudi bolezni po volji svojih na prej po- jim plaćaj 7 glas zavzdignili Bog jim poverni vsem našim dobrotnikom !" »Bog K stavljenih prevzel novo Suhorsko faro sv. Jozefu tem pristavim tudi jaz svoj: „Bog plaćaj!" zakaj vsakega posvećeno, mi je bila s tim naložena zares tezavna butara. posebej zahvaliti ne morem, ker mi niso znani. Povem pa, Dobil sem cerkev do čistega prazno. Ni imela ne altarjev, da sem bil tega lepega darů bolj vesel, kakor bi bil jaz ne oken, ne duri, ne druge priprave. 27. dan aprila proti sam za se ne vem kaj dobil. Da so suhorski farmani res večeru se pripeljem na svojo faro, stopim v cerkev, po- hvaležni, se je skazalo tudi v tem, da jih je prišlo sv. Aloj kleknem na štabljo, povzdignem oko proti mestu, na kterem zija dan prav obilo k sv. maši, akoravno je bil delaven dan bi imel stati altar, in poskušam moliti. Pa slabost me pre- in delà ravno takrat ne premalo. — Da so suhorski farmani maga, pred oči mi stopi težavno delo, ktero me čaka, čutil res hvaležni, se je poterdilo tudi o prihodu in odhodu sem svojo slabost in nemožnost, serce mi vpada, solze me Njih Milosti, prevzvišenega gosp. knezoškofa, ker so se polijó. Ko se spet nekoliko zavém, grém v farovž, pa tudi v vsem obnašali lepo in spodobno. Sosebno pri odhodu je ondi sem le malo našel tolažila. Vežnih vrat mi ni bilo bilo milo gledati, ko je po sv. maši, ktero so imeli Njih treba zapirati, ker jih ni bilo, ne v keldru ničesa pod Milost sami v jutro po posvečevanji naše farně cerkve ključ devati, ker ni bilo ne kljuca ne kljucavnice. Zidanje cela zbrana množica klečala ob cesti lepo zverstena, na eni « • • « m m mm V V • • 1 j * V - - _ * — _ _____m je bilo res lepo 7 toda golo, kakor v puscavi. Ljudstvo se strani možki in na drugi ženske, cerkvena ključarja pa sta veselí, ko zdaj po dolgem cakanji lastnega duhovnega pa- pred kočijo pokleknila, in to, kar je vsem v sercu igralo stirja dobi, meni pa se žalosti serce topí. maja je bilo napovedano i Na 2. dan z besedo naznanila 7 blagoslovljenje cerkve in slovesno ter se lepo zahvalila Njih Milosti za vse preobilne dobrote, novi suhorski fari pred drugimi vpeljevanje fajmostra na faro. Skor nemogoce se mi je podeljene. Vém, da se je moglo Njih Milosti serce raj- zdelo, v štirih dneh naravnati toliko, da bi se zamogla skega veselja topiti, ko so vidili pred seboj toliko hvaležnih spodobno obhajati ta slovesnost. K sreći pridejo iz Sentru- sere, in berž ko ne jih je ta hvaležnost nagnila, da so veleli , ter mi pomagajo, tudi suhorske turne kriti z kositarjem, ker se dosedajna gosp. dehant V. Vouk perta visokočastiti da se za silo v cerkvi poskerbi toliko, kolikor je bilo ne- opeknata streha ni poterdila na tolikanj silnem viharji obhodno potreba božja. ka da se je zamogla v njej obhajati služba koršnem je izpostavljena fara suhorska. Res je to spet 2. dan mesca maja mine, ž njim vred mine tudi nova velika dobrota revnim suhorskim farmanom, kterim pá blagoslovljenje cerkve in vpeljevanje fajmoštra na novo faro; še vendar le vsem tem obilnim dobrotám vkljub ostane ve- pa težave niso še minule, skerbi tudi niso še pošle. Far- liko delà in obilno stroškov, preden bo njih fara oskerbljena mani me hodijo tolažit, mi upanje dajat, ker so me sploh in previđena z vsem, kar še potřebuje. Nič ne rečem, da le žalostnega vidili in otožnega. Dobro mi je djala njih to- pri farovžu ni še ne štale (ta, ki je, je le za silo v nekem lažba; prišla je iz dobrega serca; skerbi in težav pa mi le keldru pod farovžem), ne poda, ne senice, ne drugega po-vendar ni odgnala. Na 27. dan junija že je bila odločena birma in posvečevanje cerkve v Suhoru. Treba je bilo cerkev na strehah potrebnega, ker že samo tega, kar še v cerkvi trebnega poslopja; tudi ne govorim od potratnega popravila in farovž postaviti v tak stan, da bi bilo mogoce, spodobno pogrešamo, je več ko preveč. In pri tem pa ljudstvo tako sprejeti prevzvišenega Birmovavca in Posvečevavca cerkve; treba je bilo otroke pripravljati za sv. birmo 7 za pervo spoved in pervo sv. obhájilo. Zares zetev velika, de-lavcov pa malo, ker sem bil sam. K tem pritisne párkrát bolezen, ktero sem naležel po prehlajenji, ker sem v se nezmerno revno. Le v eni sami vasi, ki šteje kakih 40 hiš, so bili nedavno razun treh vsi drugi zarubljeni zavoljo zaostalih davkov. Ce si je tudi eden ali drugi sam zadolžil svojo revšino, vsi si je gotovo niso sami krivi. Zaporedoma nastale slabe letine in nemila toča o minulih poslednjih 7 kar mogel v odperti cerkvi otroke poducevati, v odperti cerkvi dveh letih so jih do dobrega razdjale. Radi bi delali službo božjo opravljati. Vedno bolj mi je pešala serčnost, še manjka; pa revšina jih tare in nazaj derži. Res so po- vedno bolj me lovila maloserčnost. Včasih me je imelo tako trebni tuje pomoci; pa so je tudi vredni, ker so hvaležni. hudo, da ni dosti več manjkalo, in obnemogel bi bil, ako bi __ me Bo®* » . V ne bil podpíral in dobri ljudje. Njih Milost, največji do- za prevzviseni gospod knezoskof, brotnik, ter utemelitelj naše fare, farovža Bogom res Novičar iz raznih krajev naše 7 1 kadilnico pervo silo. cerkve in našega so nam poslali 1 kelih, 1 ciborij, 1 monštranco mašne bukve in nekoliko mašnega oblačila za 7 7 Iz Dunaja. „Wiener Ztg." od 10. t. m. razkazuje dohodke in stroške celega cesarstva v letu 1857. Vseh dohodkov skup je bilo 298 milijonov, 295 tavžent in 247 fl., kako se mi je serce vzdigovalo, ko so mi stroškov pa 340 milijonov, 829 tavžent in 715 .; presegli častiti gosp. dehant Vouk izročili vse te reči! Na stroške so tedaj stroški dohodke za 42 milijonov, 533 tavžent in Njih Milosti so se jeli staviti tudi altarji, in podobar 7 gosp. Tavčar iz Idrije 7 dobra poštena duša ki je > Je 868 in 667 V letu 1856 so bili stroški za 62 milij., 353 tavžent Dohodkov je bilo lansko leto navadnih vecji 264 za 275 milijonov, 900 tavžent in 860 za 22 milijonov, 394 tavžent in 987 ., nenavađnih pa novem kraljestvu, še drag je mislil, da bo dobro jedel in Neposrednji davki pil pa nič dělal in nič davkov ne plačeval. Iz petih fantolinov so dali 94 milijonov, 770 tavžent in 656 fl. ; posrednji pa je bilo sostavljeno skrivno svetovavstvo, v kterem je sedel 152 milijonov, 399 in 274 Med neposrednjimi davki je tudi še ne 14 let star fantek, kteri je pervo noc, ko je bil dal največ gruntni dávek, namreč 63 milijonov tavžent in 146 fl.; hišni dávek je dal 11 7 242 v ječo sam vtaknjen, jokal in vpil, ker se je bal, da bi ga milijonov, 719 bav bav ne nzél. Derzavni pravdnik je dokazoval v 7 dávek od obertnije 9 milijonov, dobro sostavljenem govoru, da je dostikrat v majhnih po četkih kal škodljivega semena, in nasvetoval, mlade hudob-neže zavoljo velike izdaje obsoditi. Zagovorniki so bili trije, tavžent in 486 892 tavžent in 863; dávek od premoženja (dohodnina} Vsi ti davki so dali 9 milijonov, 763 tavžent in 300 1857 2 milijona, 638 tavžent in 844 fl. več kakor v letu med kterimi je dr. Rodakovski sodnikom na serce položil 1856. Med posrednjimi davki je donesla porabnina (Ver- in jih opomni!, iz neumnih, lahkomiselnih fantalinov ne za- zehrungssteuer) naj vec, namrec: 36 in 335 milijonov, 934 tavžent nimivih političnih mučencov delati. Obsodili so najsta . (čez 4 milijone več kakor 1856); štempelj, rejega v smert, 7 druzih na pet let, najmlajega pa za en takse in plače od pravnih opravil so dale 30 milijonov, mesec v ječo. Sicer pa so bili vsi milosti presvitlega ce- 981 tavžent in 982 fl.; sol 26 milijonov 905 tavžent in 465 fl.; tabak 26 milijonov, 686 tavžent in 126 fl. ; col i sarja priporoceni. Iz Cerne gore. Bivši predsednik černogorskega sta Posrednji davki so dali rašinstva in knezov stric, Juri Petr o vič, se je po priza 18 milij., 786 tavžent in 427 1857 3 milijone, 513 tavžent in 815 fl. več kakar 1856. djanju avstrijanske vlade s knezom Dan i lom in njegovim Med nenavadnimi dohodki so dale takse za oprostenje od bratom Mirkom spravil in se verne iz Zadra, kjer je več Kar stroške časa živel, v svojo domovino. Knez je obljubil, mu celo vojaščine 17 milij., 59 tavžent in 603 utiče, so prišli navadni do 324 milijonov, 686 tavžent in njegovo premoženje nazaj dati. 875 fl., nenavadni pa na 16 milij., 142 tavžent in 840 Cesarski dvor je prizadjal 9 milijonov, 104 tavžent in 24 7 Od černogorske nieje. Komisija za uravnanje meje med Černo goro in Turčijo je imela 21. julija svojo ministerstvo unanjih zadev 2 milijona, 78 tavžent in 151 fl., pervo sêjo v Dobrovniku. Preden bo svoje delo dokončala, ministerstvo notranjih zadev 29 milijonov, 471 tavžent in bo preteklo več ko četert leta. Iz IVeniškega. Pruski kralj, kteri biva zdaj v 882 tavžent Tegernsee na Bavarskem, je zopet huje zbolel. Putka se ■■ i 304 fl., ministerstvo dnarstva 24 milijonov, 106 tavžent in 848 fl., ministerstvo pravosodja 15 milijonov 7 in 99 fl., ministerstvo bogočastja in šolstva 5 milijonov, 482 ga je lotila in malo ali celo nič ni upanja vec, da bi še tavžent in 418 fl., ministerstvo kupcijstva 21 tavžent in 844 tavžent in 19 ? armadno nadpoveljstvo 106 milij. milijonov, 822 890 kdaj vlado prevzél. 7 Iz Franeozkega. Cesar in cesarica sta zapustila 7 najvišja policijska oblastnija 10 milijonov, Cherbourg in se podala v Brest po morju. Povsod so jima 527 tavžent in 393 fl. in potrebe za deržavni dolg 91 mi- napravljali veselice in slovesnosti. Tako sta imela željo 7 v lijonov, 786 tavžent in 986 Med posamnimi stroski so mesticu Qui m per viditi bretonski ples. Zavoljo tega najzanimivši: za armado v domaćih deželah 98 milijonov, je izpisal župan mesta finisterskega oklic, v kterem pravi: 562 tavžent in 856 fl., obresti za deržavni dolg 74 milij., Cesar in cesarica želila zlo viditi vse, kar zadeva šege in oskerbovanje v kronovinah navade naših krajev, in veselita se, med našimi verlimi kmeti biti. Zavoljo tega sta si izvolila med vsem, kar je 905 tavžent in 316 fl., politično 22 milijonov, 448 tavžent in 265 fl., za sodno oskerbovanje v kronovinah 15 milij., 179 tavžent in 127 fl., za ceste 12 milijonov, 771 tavžent in 500 fl., za finančno stražo 7 milij., njima v čast mesto napravilo, ples. Pri tem plesu naj bodo tedaj zgolj kmetje deležni. 500 tavžent in 915 tavžent in 682 u., za žandarmerijo 6 milijonov, M£t /in^icLiir^«. *«.ëuoia ou y nununo za finančně vodstva in prokurature 6 okrajů kmetje in drugi hudovoljneži spuntali. Gredé 972 lz Angležkega. 11. avgusta 7 so se v kilkeniskem od milijonov, 865 tavžent 444 tavžent in 343 k in 198 fl., za mornarstvo 5 milijonov 7 kraja do kraja so razbijali krnetijske orodja in terpinčili ministerstvo notranjih opravil je ukazalo ^ • .«»»«.v.Wv,w «VWMMJ.» wť'""m -------- 7 - MMd I^iJ'««' ------ ' ---- ---J " naj se brez odloga za to skerbi, da se sodništvo čez več Našli so ga v njegovi postelji skritega. Brez odloga so ga da posestnike. Iz Egipta. Nekdo je hotel vice-kralja umoriti. pres top kazenske post pri vseh političnih in za eno glavo prikrajšali. policijskih oblastnijah kakor tudi pri magistratih večjih mest že 1 p t em b 1858 začne. gosp Kakor „Sedmica" piše, namerávajo učenci slavnega dr. Miklošiča na Dunaju z njegovim privoljenjem Iz Indije. Vročina je minula, namesti nje je pa na- stopilo deževno vreme, ktero brani nadaljevanje vojske. in francozki odposlanci so se z Iz Kine. Angležki njegovo podobo izdati V Y lz Lvova. Bilo je v raznih časnikih brati, da je bila pripušali. Ce se ne bo dalo z dobrim nic opraviti kinežkimi pooblastenci sosli. Ti so prav prijazni, slišati pa nečejo nič od tega, da bi se Evropejci v Peking . bodo v Lvovu pred nekimi mesci poskušnja ustaje zadušena. 5. sli Angleži in Francozi s silo naprej. Admirala pa sicer že t. m. je bila sodna prciskava deležnikov te zarotije sklenjena. komaj pričakujeta še več pomoci iz Evrope, ker imata zdaj Bili so vecidel študentje, kterih je bil en sam čez 20 let premalo vojakov, da bi mogla uspešno kaj opraviti. Ena pa . • i « V • v á M -m • • -m «■•* -m -mm V » • . v « « V» « -n _ _ • _____•• • Vi« « A star, najmlajši pa še 14 let ni imel. Vse hudobno početje je tù čudna: Angleži in Francozi pravijo, da so prišli kot teh fantalinov je bila vojaška igra, kteri so pa po nesreći prijatli, bombardirajo pa vendar kinežke mesta, kakor če bi dali tudi nekako politično poméno. Pogovorili in zarotili so bila černa vojska s Kino! se 7 da bo vsaki njih vsaki mesec dva zarotnika pridob 9 domišljevali so si, tako v kratkem času 7000 otnikov nabrati. S temi bi bili na noge stopili, pa brez dnarjev ker na te pri tacih priložnostih nihče ne misli, pa tudi bres Ličen česk kolovrat je viditi v pisarnici kme- a n i. Naredi! ga je rajnki orozja. Njih namen je bil, Galicijo od avstrijanskega ce-sarstva odtergati in iz nje posebno kraljestvo napraviti. Najstareji med njimi, Aleksander Danilovič si je do-mišljeval, da je potómec poljskega kralja Sobieskega in da mu krona novega kraljestva ne more oditi ; drug je povedal sodnikom, da je bil prepričan, da bi bil najmanj knez v tijske družbe v Ljubljani, mojster čeških kolovratov, stari Un gle rt, ne le prav lično, ker je lik an (politiran), temuc tudi prav dobro ker prede prejo tanko kakor svilo, košni pridni gospodinji a 7 Z d aril k 1 t w J ves prip veljá le 5 goldinarjev z vso pripravo vred. Kdor ga imeti želi, naj se hitro oglasi Odgovorni vrednik: Dr. Jane* BleiweiS. Natiskar in založnik : Jožef Blaznifc.