Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/IIf
Telefoni uredništva: dnevna slnžba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Vse gnilo
Z dneva v dan zagrinja človeštvo vse silnejši val zla. Zagrinja v svoj plen vsa področja življenja: politiko, gospodarstvo, kulturo, nravnost, javno kakor tudi privatno življenje.
Oholost, lakomnost in kršenje najprimitivnej-ših moralnih norm — evo poglavitnih činiteljev vseh prevratov, ki pretresajo danes evropsko in vobče človeško civilizacijo.
V	politiki se vse vrši v znamenju licitacije med skrajno reakcijo in prav lako skrajnim ra-dikalizmom. V Španiji so razbili >lderikalno monarhijo, zaznamovano s pečatom inkvizicije« in uvedli tako zvano republikansko inkvizicijo«, ki ruši in zažiga cerkve, pod krinko svobodomiselnosti polni žepe španske buržuazije.
V	Franciji je padel kot žrtev zagonetnega anarhista sam predsednik Doumer. Morilec, po poklicu zdravnik, je slovel po nedovoljenih operacijah pri odpravljanju ploda. Onega znanega 6. maja je ustrelil predsednika Doumerja. Eno življenje manj, eno več, kaj to takemu, ki »regulira« prirodni prirastek? ...
Ta sramotni obraz hudodelca — evo simbol »civiliziranega človeka«, ki slavi triumfe v zlo-Sinstvu, nasilstvu, ropu!
V	Šangliaju je korejski komunist vrgel bombo na japonski štab, ki se je sestal na dan narodnega praznika. Vsekakor Japonska z dokaj nečistimi rokami plava na Kitajsko. Zavzetje »kruhorodnec Mandžurije, bombardiranje Šanghaja — v imenu še tako upravičenih razlogov — to ni nikaka legitimacija za pravi humanitarizem. Japonski diplomati so pozabili, da cilj ne posvečuje sredstev, korejski teroristi pa, ki izvršujejo nanje atentate, pa so ve. a . uči tega načela.
Anglija • bori za kitajski trg, da bi prodala opij, čigar nau idukcija v Indiji znaša 700 milijonov. Sovjeti pro r srirajo v Kitajski komunizem, da bi jo pridobili za eksport kokaina, ki ga delajo kemične tvornice »petletke«.
P«jdimo v Indijo! Da bi ugodili lastnikom zlatih rudnikov v Afriki, so uvedli v deželi brahma-»iov zlato valuto namesto srebrne. To je povzročilo nečuveno zmešnjavo v finančnem položaju Azije, da ameriški senat v zadevi srebra smatra to za enega glavnih virov sodobne krize.
Sicer pa ne smemo biti enostranski in obsojati samo Evropcev radi njihove lakomnosti in nenravnosti, kakor jo obsoja na pr. Claude Farrero v svojih »Ljudeh civilizacije«. Prav nič ne zaostajajo za njimi sami Kitajci, zlasti oni, ki so se izobrazili ob Evropcih. Dr. Sun-Yat~Sen, narodni junak prosvetljene Kitajske, si je nakopičil ogromne milijone ob svoji domoljubni akciji; njegova vdova je danes ena najbogatejših dam Kitaja, ki na dan zasluži milijone, medtem ko po dolini Jancekjana milijoni umirajo od gladu. Sicer pa je na kitajskih železnicah zaslužil tudi sam Hoover, »humani ta-rist«, kateremu pripisujejo zaslugo, da ni dovolil z iperitom zastrupiti upornih veteranov iz svetovne vojne, ki so taborili v Washingtonu, marveč so jih le pogostili s solze povzročajočimi bombami in njih taborišče požgali...
In petrolej I Ze Clemenceau je rekel, da se v svetovni zgodovini zelo čuti petrolej. Ne toliko petrolej, pač pa duh grde nemoralne konkurenčne borbe za petrolejske koncesije. Tako je! V naravnost divji konkurenci se države trgajo za petrolejske vire. Radi tega v Mehiki naslajajo neprestane revolucije, radi tega Anglija osvaja Irak, radi tega Sovjeti podpirajo špansko revolucijo (prvo dejanje predsednika Zamore je bil podpis petrolejske pogodbe s Sovjeti), radi tega lord Deterding, direktor Royal Dutch Co., velike petrolejske družbe, podpira Hitlerja, ker računa, da mu bo to znatno pripomoglo v tekmovanju s Sovjeti.
Ali pa vžigalice! Ivar Kreuger, kralj vžigalic, genialni izsiljevalec, ki si je v teku let po vojni pridobil osem ,milijard imetka, je 38 državam dajal posojila. Ali je bil morda dobrotnik? Kradel je milijone, dobivajoč posojila na ponarejene akcije. Toda Kreuger ni bil Napoleon, bil je le Rinaldo Rinaldini na finančnem in industrijskem polju. A končno je bila mera Kreugerjevih goljufij zvrhana! Njegove goljufije so postale znane svetu, zlasti ma-gnatom. Glavni protivnik se mu je oglasil v Mor-ganu, ki ima najmanj 60 milijard naloženih v raznih bankah. Ali je Morgan mar moralist, ali je pa le še drznejši špekulant od Kreugerja samega?!
Kako strašno neumljive so gospodarske razmere sveta, ko dobro letino smatrajo za nesrečo, ko namerno uničujejo proizvodnjo, da bi dvignili cene, a istočasno tisoči in milijoni ljudi umirajo gladu! Tako daleč smo že prišli, da je svetu bolj dobrodošla brezplodnost kakor pa dobra letina. V resnic! je sebično gospodarstvo spremenilo naturni red sveta.
Zdaj je v deželi »blagostanja«, v Ameriki, najkoristnejši posel bauditstvo, pred katerim se vse klanja: politiki, sodniki, časnikarji, javno mnenje ... Neki časnikar, in to no ameriški, je napisal, da /.daj banditi predstavljajo edini organizirani element v Zedinjenih državah, da se bore z nespametno prohibicijo, da njim pripada bodočnost, ker je vsa človeška družba oslabela. Se non e vero, e ben trovalo!
Svet se maje v svojih temeljih. Za propadajočo Evropo iu Ameriko je značilna nesramna moralna hinavščina. Te hiuavščine je polna tudi sovjetska diplomacija. Predstavniki držav in narodov igrajo že vsa leta po vojni glumo pacifizmn in razorožitve, toda že nikoli niso bile države tako oborožene kakor so danes. Gospodarska konferenca se vrsti za gospodarsko konferenco, na programu pa je »ozdravljenje gospodarstva« — loda kako bo ozdravelo, ko je pa svetovno gospodarstvo v rokah veieropar-slva, kakršen je sodobni kapitalizem ... Obenem
Ustavni konflikt v Nemčiji
Parlament je vladi izglasovat nezaupnico — Vlada je proglasiSa državni
zbor za razpuščen
Berlin. 12. septembra, tg. V Nemčiji je izbruhnil očiten ustavni konflikt. Vlada je proglasila nemški državni zbor z a razpuščen. Narodnosoria-lističon predsednik državnega zbora Gohring te razpustitve ni pripoznal in določil za jutri novo sejo državnega zbora. Vlada je nato izdala proti-izjavo in se računa s tem, da se bo proglasilo izjemno stanje.
Zgodovinska seja parlamenta
Takoj po otvoritvi seje nemškega državnega zbora se jo prijavil k besedi komunistični poslanec Torgler in predlagal, da se še pred govorom državnega kanclerja glasuje o ukinitvi zasilnih naredi). Prvo prosonečenje jo prišlo od nemških nacionalcev (Hugenberg), to je edine stranke, na katero se jc vlada lahko zanašala. Na njihovih klopeh je namreč ostalo vse popolnoma tiho. Položaj je bil torej tak, da bi moral državni zbor takoj glasovati o komunističnem predlogu za ukinjenje zasilnih naredb. Tedaj pa sc je ob naraščajočem nemiru dvignil narodnosocialistirni poslanec Frick in predlagal, da se seja prekine za pol ure, da bodo mogle stranko zavzeti svoje stališče o tem vprašanju. Narodni socialisti in centrum so glasovali za predlog, ki jo bil s tem sprejet. Obe stranki pa sta se s tem spravili v mučen položaj. Komunističnega predloga nista mogli odkloniti, ker bi s tem dokazali, da nc mislita resno na razveljavljenje zasilnih naredb. Prišlo je torej tako, da so sc narodni socialisti odrekli vsem nadaljnim razpravam in se odločili h koraku, ki je pomenil takojšnji razpust državnega zbora. Ko jc predsednik držav-noga zbora Gohring zapet zasedel svoje mesto, so prišli tudi ostali člani vlade in državni kancler jo nosil pod pazduho veliko rdečo aktovko z raz-pustitvonim dekretom. Predsednik državnega zbora Crobring je otvoril sejo in napovedal, da sc bo sedaj glasovalo o ukinjenju zasilnih naredb in o komunistični nezaupnici.
Pa pen ne dobi besede
V tem trenutku sc je dvignil državni kancler von Papcn in se prijavil k besedi. Gohring pa je to prijavo k besedi z roko odklonil. Nato je prišel
državni tajnik iz pisarne državnega kanclerja h Gohringu in mu izjavil, da ima državna vlada vsak tTcnutek pravico do besede. Gohring mu je odgovoril: »Pa ne sredi glasovanja!« Pri državnem kanclerju so se med tem zbrali tudi drugi ministri, posebno notranji in zunanji minister in se razburjeno razgovarjali. Nato jc državni kanrler von Papen izročil državnemu tajniku na belem papirju pisan dekret o razpustitvi, ki ga jc takoj izročil | Gohringu. Giihring pa je tudi ta dekret porinil stran in ga torej ni vzel v vednost Vsi ministri so nato zapustili sejno dvorano. Gohring je potem zakliral: »Glasovanje se bo izvršilo.« Pri štetju glasov se jo ugotovilo, da je bil predlog zn ukinjenje zasilnih nareil in predlog nezaupnice sprejet s 513 glasovi proti 32 glasovom nemških nacionalcev, do-čim sc je 5 poslancev odtegnilo glasovanju. Ko jc bil proglašen ta izid, je izjavil Gohring, da jc dekret o razpustitvi neveljaven, ker je sopodpisan v kabinetu, katerega je narodno zastopstvo pravkar vrglo z ogromno večino. Gohring je trdno odločen, da ho branil ljudsko zastopstvo v smislu ustave. Giihring je nadaljeval: »Smatram, da bo predsednik republike zopet razveljavil razpustitveni dekret strmoglavljene vlade, katera se opira samo na 32 poslancev v državnem zboru. Predlagam, da so današnja seja odgodi in jutri zopet sestane z dnevnim redom, ki ga bo še določil posvet strankinih šefov.«
Grožnja z obsednim stanjem
Vlada je takoj po tem dogodku zavzela svoje stališče. Izjavila je, da sme po državni ustavi vsak zastopnik vlade tudi izven dnevnega reda takoj govoriti. Zato jc predsednik državnega zbora Giihring ravnal proti določbam ustave. Državni kanrler je izročil Gohringu dekret o razpustitvi, kar je bilo v onem trenutku pravno veljavno. Glasovanje pa je bilo zato neveljavno, ker državni zbor po mnenju vlade v trenutku glasovanja pravno ni več obstojal. Vlada bo svojo nadaljne korake ravnala po tem, ali se bo svet strankinih voditeljev res odločil, sklicati za jutri državni zbor. V tem slučaju bi vlada takoj izvajala potrebne posledice,
kar bi po splošnem mnenju pomenilo, da se b» proglasilo izjemno stanje in eventuelna seja državnega zbora preprečila s silo.
Berlin, 12. sept. tg. Državni kancler je poslal Gohringu pismo, v katerem pravi: »Ugo-Uavljam, da ste se proti členu 33 državne ustave branili dati mi besedo na današnji seji državnega zbora. S tem ste me prisilili, da sem vam izročil rapustitveni dekret, ne da bi ga mogel preč.itati. V trenutku, ko sem vam izročil de-krut, je bil državni zbor ruzpuščen.«
Nove volitve
Berlin. 12. sept. tg. Predsednik nemškega državnega zbora Giihring je odpovedal sejo držav nega zbora, ki jo jc nameraval sklicati jutri. So-eialnodemokratski poslanec Liibe jc pismeno sporočil Gohringu, da se njegova frakcija ne more udeležiti današnjega sostanka starešin, ki naj bi odločal o jutrišnji seji državnega zbora, ker je mnenja, da jo svet starešin soprizadet pri razpustu državnega zbora. Temu mucnj\i so se pridružili tudi zastopniki ccntramove frakcijo v pismu, ki so ga pisali Gohringu. Danes razpuščeai nemški državni zbor so torej ne bo poskušal še enkrat sestali. Na tem najbrž tudi pritožbo narodno socialističnih de želnih vlad pri državnem sodišču ne bodo izpre-menilo ničesar, ker je sporna ie njihova aktivna legitimacija za ta korak.
Glavno vprašanje jc sedaj, kdaj bodo volitve za novi državni zbor. Nemški državni notranji minister von Gaji jo zvečer podal zastopnikom tiska o tem odgovor, iz katerega izhaja, da še nikakor ni gotovo, ali se bo mogel novi državni riaor voliti v ustavnem roku, to jo še pred sredo novembra. Gayl jc izjavil, da jo državna vlada povsem odločena, držati se ustavnih določb, pri tem pa je pripomnil, da more izstaviti važno omejitev, rekoč: Volitve bi se moglo vršiti lo tedaj, če bo vladal v Nemčiji red in mir in če bo izvedba volitev sploh mogoča. Na posebno vprašanjo jc dostavil minister Gaji, da vlada v tem trenutku ne vidi nobenega razloga za izjemne odredbe zu zavarovanje reda in miru.
Katalonija postale avtonomna
Lastna vlada
s politično in Sinančno samoupravo — Uradni in učni jezik katalonski — Lastno sodstvo in deželna zastava
Madrid, 12. sept. Ustavodajni kortesi (skupščina) so 10. tega meseca, kakor so telegrafske agencije že na kratko poročale, sprejeli dva važna zakonska načrta, avtonomistično uslavo za Katalonijo in agrarno reformo, s čimer sla spravljena s sveta dva najbolj važna problema nove španske republike.
Katalonsko vprašanje se je vleklo nerešeno cd dne proglasitve španske republike do danes In je prešlo že celo vrsto kritičnih faz. Potem ko so ustanovitelji republike požrli besedo, ki so ;'o dali pred strmoglavljenjem monarhije katalonskim voditeljem v San Sebastianu, in predložili ustavodajnim kortesoni ustavni načrt, v katerem se je vprašanje avtonomije Katalonije popolnoma ignoriralo in se je samo določilo, da se mora vsaka eventualna samouprava španskih provinc gibati v mejah ustave — je nastal med madridsko vlado In katalonskim voditeljem Macio popolen prelom. Odno-šaji so se izboljšali šele, ko je odstopil prvi ministrski predsednik republike Zamora in je nastopil vlado g. Azana, ki je Katalonce nujno potreboval, da zaduši na eni strani boljševiško sindi-kalistično gibanje, na drugi pa monarhist.ično kon-Irarevolucijo, ki ima močne korenine tako med kmetskim prebivalstvom kakor v višjih krogih armade. Azana je predložil dopolnilni zakon k ustavi, ki ustanavlja avtonomijo katalonske province.
Ta zakonski načrt, ki je jako dalekosežen, je iz početka zadel na skoraj nepremagljive težave. Ne glede na odpor katalonskih separatistov, ki propagirajo popolno odcepitev dežele od Španije, i;i na odklonilno stališče avtonomistov samih, je naletel Azanov načrt na protest skoraj celokupne Španije. To gibanje je bilo tako močno, da so začeli Španci že sistematično bojkotirati katalonsko blago. Že se je zdelo, da bo načrt izginil v košu kortesov, leni bolj, ker so španski nacionalisti prirejali dan za dnem protestne shode, ua katerih so se sprejemale ostre resolucije proti vsaki avtonomiji Katalonije, kar izbruh ne monarhistični puč, ki je med svojimi gesli imel tudi popolno edinstvo Španije v smislu najstrožje centralizacije in potlačitev vsake avtonomije Kalaloncev. Ta puč, ki ga je vlada leni ložje zadušila, ker se je voditelj Kataloncev Macia, ki z vladnim avlouomističnim načrtom, kateri je bil sestavljen brez Kataloncev, ni bil zadovoljen, postavil odločno na stran republike in tako monarhistični revoluciji izpodnesel tla v Kataloniji, kjer bi bila mogla napraviti republiki največ *ko-de. To je imelo za posledico, da je vlada sedaj v ■ 1 ' "i -----
se pod vplivom lega nemoralnega izkoriščevanja in lova za dobičkom razkraja družinsko življenje.
Rešitev? Je rešitev — loda Ie v brezpogojnem povratku k zapovedim krščanske etike brez rezerve I
kortesih dobila za katalonski avtonomistični zakon ogromno večino iu da je glasovala zanj tudi republikanska opozicija pod vodstvom Lerrouxa. Avto-nomistična ustava Katalonije je bila sprejeta v kortesih 10. tega meseca s 314 glasovi proti 24. Tako španski kakor katalonski poslanci so izid sprejeli z velikim navdušenjem in z vzkliki: : Živela Španija! Živela Katalonija!«
Res je, da katalonski statut ue daje Katalon-cem one avtonomije, ki so jo oni sami želeli in zahtevali. Sedanji statut se v več bistvenih točkah razlikuje od onega, ki so ga izdelali in predložili katalonski poslanci sami. Z ozirom na velik odpor, ki je vladal v Španiji proti avtonomiji Katalonije sploh, pa smejo Katalonci s to ustavo biti zadovoljni, ker jim nuja bazo, da svojo avtonomijo s časom še razširijo. Katalonija ni priznana kot država, kakor so Katalonci hoteli, ampak le kot pokrajina, ima pa svojo lastno pokrajinsko vlado, ki j upravlja deželo popolnoma sama po tako zvanem enotirnem sistemu. Za vsakega Katalonca predstavlja katalonska vlada tudi centralno oblast. V rokah avtonomne katalonske pokrajinske vlade je tudi sodstvo in šolstvo. Najbolj važuo je, da je i katalonščina obvezen lični jezik celokupnega ka-! talonskega šolstva, kar sc tiče španščine, pa srne španska država na katalonskem ozemlju vzdrževati svoje lastno šolstvo. Katalonščina je ofirielni jezik j na vsem ozemlju Katalonije, vendar pa so kasfilšči-i na sme enako uporabljati od vsakogar, ki to hoče. Uradni dokumenti morajo biti sestavljeni v obeh jezikih, pri čemer ima katalonščina prednost. Katalonija je dobila ludi široko finančno samoupravo, slaba točka statuta pa jo v tem oziru, da sc morajo finančne določbe statuta revidirati vsakih pet let. Statut je mogoče spremeniti na zahtevo Kataloncev,
pa tudi na. zahtevo republikanske vlado v Madridu. Katalonija bo tudi imela svojo lastno zastavo.
Velika agrarna rešorma
Obenem so kortesi s 318 glasovi proti 10 sprejeli agrarno reformo. Podrobna določila tega zakona, ki je centralnega pomena za Španijo, še niso znana. Republičansko časopisje seveda ta zakon ca vse pretege hvali, Ireba je pa čakati objave podrobnih določil, preden se bo mogla izreči objektivna sodba. Načrt je iz početka bil jako zmeren, tako da bi v prvotni obliki niti najmanj ne ustrezal zahtevam in potrebam španskega kmetskega proletarijata. Že jo bila opozicija pripravljena, da za lako zmerno reformo glasuje, kar je prišla mo-narhistična vstaja, ki je imela za posledico, da je vlada agrarni zakon spremenila v najradikalnejšem smislu. Vlad a se ni zadovoljila samo s tem, da jc brez vsake odškodnino zaplenila veleposestva onih plemenitašev, ki so bili udeleženi pri monarhistič-nera puču, ampak jo v zadnji uri vstavila v zakon določbo, da se brez vsake odškodnine in brez priznanja kakršnihkoli fevdalnih obvez razlastijo veleposestva vseli onih španskih plemenitašev, ki so pred revolucijo nosili naslov španskih grandov. To izjemno določbo, ki zadeva ludi tisto plemstvo, ki pri kontrarevoluciji ni bilo udeleženo, je javnost precej nesimpatično sprejela, ker stojijo tudi pristaši najbolj vsestranske agrarne reforme na stališču, da naj se razlasti, bodisi brez odškodnine bodisi z odškodnino, vse veleposestvo sploh, in naj sc ne dela izjema med plemstvom in neplemiškim veleposeslvom. Na vsak način pa je Španija tako z zakonom o avtonomiji Katalonije, kakor z agrarno reformo storila velik korak naprej in se je stališče Azanove vlade jako utrdilo.
Težavna pogajanja v
'esi
Denarja nihče noče dati
Stresa. 12. sept. tg. Ker je skupna konferonca držav kupovalk in prodajalk o preferenci ostala brezuspešna, so se danes velesile zopet sestalo k razgovoru, da so premosti nasprotstvo z Italijo. Nemčija vztraja pri svojem prvotnem načrlu, da se s Francijo, Italijo, Češkoslovaško in Avstrijo dovolijo preference v obliki dvostranskih pogodb, ki naj bi se združile v posebni konvenciji. Nemčija je nadalje še zahtevala, da morajo vse siguatarne države priznati dvostranske preferenčne pogodbe soglasno z ženevskimi dogovori, države z največjimi ugodnostmi pa da se morajo odreči svojim ugodnostim nasproti takim preferencam. Francoski posredovalni predlog se približuje italijanskemu načrtu, ker zahteva. da se morajo države kupovalke obvezali, da bodo prevzemale one naiinaniše množine žita, ki bi
se določile po razmerju njihovega dosedanjega uvoza. Vse države naj bi razen tega prevzele tudi kontribucijo za agrarne države, ki se lahko plača tudi v denarju. Zastopniki Nemčije so ugovarjali, da ne more, biti govora o najmanjših množinah, temveč samo o največjih množinah ler da Nemčija ne more plačali konlribucije. Vsekakor so se vsi Irije predloženi načrti precej približali.
V finančnem odboru so države upnice pokazale, da so pripravljene olajšati položaj emisijskih bank. vendar pa vso države, ki prihajajo za lo v poštev, z vso odločnostjo odklanjajo nove kredite.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno, nekoliko hladneje. Ni mnogo upanja za dež. Zapadni votrovi bodo zouct ponehali
Stran 2V
Francoski odgovor na nemško noto
_>SLOyENEC-, dno 18. septembra 1932,
<Štev. 200.
Paril, 12. sejM. AA. Odgovor francoske vlade na nemški memorandum jc tale:
Francoska vlada je prejela memorandum, ki ga 'je 29. avgusta t. 1. izročil nemški zunanji minister v nav zocnosli vojnega ministra francoskemu poslaniku * Berlinu.
Dokument želi načeti razgovore o vprašanju, ki sa je nemška delegacija in nemška vlada postavila na dnevni red v Ženevi dne 22. julija t. I., ter bi hotel najprej doznati v zaupnem razgovoru za francosko stališče. Francoska vlada zato odgovarja nanj brez rezerve in brez vsake zahrbtne misli.
Francoski odgovor na nemško noto nato naglaša, da so nemški očitki Franciji zastran razorožitve po polnoma neupravičeni, ker je Francija doprinesla ie velike žrtve razorožitveni ideji ia ui francoska delegacija v Ženevi imela pred seboj drugega namena. kakor pospešiti splošno razorožitev v tistih mejah, ki dopuščajo varnost prizadetih držav.
Enakopravnost, ki jo zahteva Nemčija, bi pomenita potrebo dodatka versajski mirovni pogodbi, in zato zahteva rešitev tega problema sporazuma držav-podpisnic; kljub temu je francoska vlada pripravljena izmenjali misli, pod pogojem, da se odločitev prepusti raioroiitvcni konferenci.
V vprašanju nemške Reichswehr francoska vlada ne more pristati na zopetno oborožitev Nemčije in tudi ne na iipremembo statutov Reichsvvehra. ker iii to pomenilo zvečanje oborožene sile Nemčije in bi uteguilo povzročiti novo tekmovanje v oboroževanju.
Angleži odobravajo
London, 12. sept. AA. Iz zanesljivega vira se doznava, da so v angleških uradnih krogih zadovoljni s francosko noto nemški vladi, češ, da jo j strpna in da pušča odprta vrata praktičnemu sporazumu, pod pogojem, da se Berlin v svojih zahtevah pokaže zmernega.
V istih krogih zatrjujejo, da je premier Mac-donald v neprestanih stikih z zunanjim minisir-1 stvom zastran te zadeve, ker bi na vsak način hotel | rešiti razorožitveno konferenco in doseči možnost preliminarnih razgovorov med velesilami in pa Nemčijo.
Odmev v Nemčiji
Berlin, 12. sept. V političnih krogih izjavljajo, da je francoska nota sicer sestavljena v zolo vljudnem Ionu, zato pa ni nič manj odklonilna nasproti nemškim zahtevam, zlasti proti tistim, ki govore o francoskem pristanku k načelu o enakosti pravic vseh držav še pred zasedanjem razorožitvene konference Zato se nemška vlada ne namerava udeležiti si e komisije za proračunske izdatke na razorožitveni konferenci, ki jo v Ženevi sklicana za danes, in tudi ne seje odbora konference, ki se bo vršila v Ženevi 21. I. ni. na pobudo predsednika konference Hendersona.
Berlin, 12. sept. A A. Hitler je odredil takojšnjo ustanovitev vojaškega odseka, ki bi se priključil vodstvu stranke. Odsek bi vodil general v. Epp.
Statinova avtoriteta se maje
Japonska se ne briga za ZN
Tokio, 12. septembra, i. Tekst japonsko-nmn-diursko pogodbe, s katero se formalno priznava neodvisnost Mandžurije, je odobren na seji kronskega sveta, dokument pa tio uradno objavljen v sredo. Tukajšnji kitajski poslanik je obiskal japonskega vojnega in zunanjega ministra ter napravil zadnji poskus, da prepreči priznanje neodvisne Mandžurije od strani Japonske. Med tem pa so japonski ministri Izjavili, da je priznanje izvršeno.
London, 12. septembra, tg. V Mandžuriji se množijo nasilstva, posebno pa kitajske tolpe vršijo neprestano napade na inozemce, predvsem Angleže, katere odpeljejo v svoje brloge. Tako so tolpe napadle železniški vlak Birmen-Cangčun, v katerem se je vozilo (500 potnikov. Več kot 100 potnikov jo bilo ubitih ali ranjenih. Napadli so tudi vlak
Preskrba srednjih slojev
z drvmi iz drž. gozdov
Belgrad, 12. sept. AA. Minister za gozdove in rudnike je predpisal navodila za izvrševanje zakona o o-krbi siromašnih kmetov iu delavcev z lesom ia o prodaji na drobno.
Po teh navodilih morajo kmetje in delavci, ki se želijo okoristiti z ugodnostmi zakona n oskrbi siromašnih kmetov in delavcev z drvi, poslati pristojnim gozdnim upravam predpisano taksirane prošnje, te prošnje morajo vsebovati: ime in priimek, kraj, odkoder je prosilec, kje bi hotel sekati les in na katerem krajevnem trgu bi ga rad prodal. Kmetje morajo priložiti svojim prošnjam tudi izka-zilo davčne in občinske oblasti, da plačajo manj ko 120 Din celokupnega neposrednega državnega davka na leto. Kumulativne prošnje celih vasi in naselij po teb navodilih ne pridejo v poštev.
Prošnje je treba poslati gozdnim upravam, odnosno sreskim gozdarskim referentom, ki upravljajo državne gozdove, najkasneje do 10. oktobra 1032, drugače pa v teku meseca aprila in maja. Prošnje, ki prispejo po tem roku, iie pridejo v poštev.
Pravico do ugodnosti tega zakona o oskrbi siromašnih kmetov in delavcev 7. drvmi iz državnih gozdov imajo tista kmetska in delavska gospodarstva, pri katerih se državni gozdovi nahajajo v istem po-liiičnem okraju. Gozdne uprave oziroma okrajni gozdarski referenti, ki upravljajo državne gozdove, bodo še v teku prihodnjega meseca proučili vse prošnje in ugotovili, ali so v skladu s pogoji omenjenega zakona, ter sestavili seznam upoštevanih prošenj in odredili gozdove, iz katerih se bo smela potrebna množina lesa izdati.
Gozdovi, v katerih se bo potrebni les izdal, morajo po možnosti biti čim bliže krajevnemu tržišču. V prvi vrsti se morajo v to svrho rabili suha in pokvarjena debla, šele če takega lesa ni, se smejo rabiti tudi sveža debla, v kolikor so neporabua za tehnične namene. Dovoljena množina lesa se mora gibati v mejah dovoljenega proračuna, oziroma v Še neurejenih gozdovih v mejah dohodkov. V kolikor bi se to prekoračilo, se ne bo odobrilo. Ce redni proračuni ali pa kateri drugi razlogi ne bi dopuščali. da se vsakemu prosilcu dajo po štiri kubični metri lesa za kurjavo, se jim morajo izdati manjše količine. Vsem prosilcem je treba izdati enako količino lesa.
Navodila nadalje predpisujejo način, kako se bo določil premer in vsebina dovoljenih debel, vrste lesa itd.
Ce ima deblo, ki naj se izda, več ko štiri kubične metre vsebine, se smejo eno ali več debel izdati skupno več prosilcem, ki bodo sami med seboj les razdelili. Les za kurjavo, ki se bo izdal po tee.i zakonu, -e sme sekati samo na dovoljen način. Sekanje se mora vršiti strogo po zakonu, morebitne ziorabe pa se bodo kaznovale.
Za delavce, ki imaio pravico do lesa, veljajo ihta določila *'>h navodil, kakor za kmete.
Način izdajanja lesa se bo uredil po zakonu o gozdovih, oziroma z naredbami in se bo treba strogo po njih ravnati.
Trgovinska pogodba z Grčijo
Belgrad, 12. sept. AA. Pogajanja za sklenitev nove trgovin-ke pogodbe z Grčijo, ki so se pričela 10. avgusta med našo in grško delegacijo, so končana. Podpis sporazuma je predviden za 15. septembra v Atenah. Našo delegacijo so tvorili S. Obra-dovič kot predsednik, A. Mihajlovič kot delegat in B. Djordjevič kol ekspert; grško delegacijo pa G. Argvropuios kot predsednik, Roseti, Teodopopulos in Karamanos kot delegati in Pjerakos kot ekspert. Naša delegacija je davi pripotovala v Belgrad.
Belgrad, 12. sept. 1. Jutri dopoldne ob 10 s<> ho vršila v prostorih glavne Zadružne zveze v Frnnkopanski ulici, seja odbora Glavne zadružne zveze, na kateri bodo določeni delegati za konferenco, ki jo namerava v najkrajšem času sklicati kmetijsko ministrstvo v sporazumu z ministrstvom za trgovino in industrijo radi osnutka zakona o spremembi in dopolnit-
pri postaji Achihi! l*bili so 2 potnika 7 pa ranili. (Te vesti so seveda japonskega izvora, da opravičijo japonsko vojaško akcijo).
London, 12. septembra, ž. Italijanska ladja Gange je priplula v Saingapore. Na ladji so nahajajo predsednik anketne komisije Zveze narodov in 4 člani komisije. Ladja plove proti Benetkam, odkjer bodo člani nadaljevali pot v Ženevo. Kitajski poslanik v Parizu Wel!ington Coo potuje z isto ladjo. Izjavil je, da je Kitajska rešitev man-džurskega vprašanja in vseh drugih spornih vprašanj prepustila Zvezi narodov. Kitajska noče vojne, je rekel poslanik VVellington Coo, iu prepričan sem, da bo Zveza narodov priznala kitajske pravice v Mandžuriji. V slučaju pa, da bi prišlo do vojne, se bo Kitajska odločno branila.
Iz profesorske službe
Befgrart, 12. sept. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog prosvetnega ministra premežčeni: na učiteljišče v Ljubljani Nande Marolt, ravnatelj realne gimnazije v Kranju, 4—1;
na realno gimnazijo v Mariboru dr. Matko Meric, ravnatelj realne gimnazije v Celju. 4—1;
na realno giinnazjio v Celju Fran Mravlj.ik, ravnatelj realne gimnazije v Mariboru, 4—1;
na 1. realno gimnazijo v Ljubljani Josip Kozak, profesor realne gimnazije v Smederevu, 5;
na realno gimnazijo v Mostar Ivan Doleaec, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani, 1—1; vsi po službeni potrebi.
Iz učiieljshe službe
Belgrad, 12. sept. 1. Premeščeni so sledeči učitelji in učiteljice 0. položajue skupine: Prnk Karel iz Svetine v Majšperk, Viher Miroslav iz l.eke v Dolino, Virnik Josip iz Tribuča v Velesovo, Bavdak Dušan iz Brige v Leskove, Derniot Vladimir iz Poljane na Turjak, Klementek Edvin iz Selca v Železnike, Novafan Josip iz Sv. Marjete v Vaporje, Per-ter Pavla iz Ambrusa v Dobričane, Štibler Ivan iz Turnišča v Kapelo, Štefancioza Andreja iz Kuzme v Stojnce, Lunder Dušan iz Primskovega v Trbovlje, Strah Anton iz Dvorske vasi v Lelike Lašče, Oštele Marija iz Letuše v Rajhenburg, Gruden Danica iz Križevcev v Rraslovče, Plavšak Marija iz Središča v Trbovlje, Radanovič Ana iz Leskovca v Sromlje, Tominc Olga iz Bakovcev v tteko pri Hočah, Urbančič Marija iz Gabrija v Št. Peter pri Novem mestu, .lerba Ana iz Rajhenburga v Lepoše, Šare Terezija iz Ribnice v Dobravo, Krivograd ,lo-sipina iz Lepoše v Mozirje, Križevec Danica iz Vitanja v Toplice, Pogačnik Štefanija iz Sele v Malo Nedeljo, Rak Evgenija iz Polja' nad Škotjo Loko v Pekič. — Premeščeni so sledeči učiteljski pripravniki: Babnik Ivan iz Boštanja k Sv. Benediktu, .Ta-ger Valentin iz Vranja v Dolino, Kirhman Božidar iz Kapele v Benico, Ilarin Šoltan v Studence, Mo-korel Viktor iz Krope v Gabrje. Kržničič Avgust iz črneče vasi v Št. Vid pri Ptuju, Kosta Anton iz Blance v Kuzmo. — Premeščeni so sledeči učitelji in učiteljice 8. položajno skupine: Cehovnik Rudolf iz Radmožancev v Veliko Planino, Saueiu Franr. iz Sv. Barbare v Pluj, Požar Sveloslav iz Most v Adle-šič, Lenardič Mihael iz Svetlega Potoka v Naklo, Kramer Franc iz Skalskih Cerkovcev v Skale, Kme-cel Edniund iz Pilštanja v Dobovec, Kuzir.au Josip iz Gornje Ponikve v Slivnico, Dominkuš Maks iz Koprivnice v Ljutomer. Pavletič Irena iz Toplic pri Zagrebu v Črno, Hauke Natalija iz Ljubljane k Sv. Benediktu, Šlibar Vera iz Dvorske vasi v Kri-ževce pri Ljutomeru, čonč Frančiška iz Lakovc.ev v Želale, Zupančič Natalija iz Zgornje jSiSke v To-mišelj, -Vrhovnik Marija iz Ribnice k Sv. Juriju, Keleš Helena iz Naldega v Rudnik, Porenta Antonija iz Predosel v Rabe, Rabin Marija iz Cerneče vasi k Sv. Marjeti pri Laškem, Cnmpa Angela v Podzemelj, Kirhman Vida iz Arteč v Bohinjsko j Srednjo vas, Skok Gabrijela iz Žič v Šmartno pri Slovenjgradc.u, Molan Marija iz Pobrežja pri Mariboru v Maribor, Kmecelj Božena iz Koprivnice v Dobovec, Krivograd Josipina iz Mozirja v Šoštanj, Vunčič Adela iz Arlič na Studenec, Podobnik Leopold, kontraktualni učitelj iz Mačkovca v ftrrio. Iz 9. v 8. položajno skupino sta napredovala Žitnik Maks, učitelj v Sevnici in Ruter Marija, učiteljica pri Sv. Ruperlu.
Belgrad. 12. sept. 1. Današnje : Službene Novinec objavljajo ukaz Nj. Vel. kralja, s katerim je Franc Škof postavljen za strokovnega učitelja v (i. položajni skupini na državni trgovski akademiji v Mariboru. — Preme" >n je katastrski inšpektor Hro-vatin Ilenrik od kat. uprave v Kranju h katastrski upravi v Radovljici. - V 7. položajno skupino je napredoval Lenarčič Mirko, predmetni učitelj na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani.
Polres
Amboina, 12. sept. A A. V nizozemski Indi ji je bil tako hud potres, kakor gn nc pomnijo /e od lota 1898. Potres jc porušil 60 liiš v Kampongu in so morali liiSe izprazniti, kor se boje, da ne bi zaradi polro.sn naraslo morje in poplavilo vso okolico. Človeških žrtev po dosedanjih naročilih ni.
Čedalje več znakov kaže na to, da je popularnost moža, ki sta ga usoda in lastna energija postavila na vodilno mesto velike države, v zatonu.
Stalin je siccr že marca meseca 1930 hitro menjal smer, toda tedaj je mogel to napraviti še suvereno in z ironično kretnjo, ko je osmciil navidezen napredek in notranjo slabost podeželskih kolektiv. Danes pa ie vse drugače. Stalin je moral odpreti svoboden ž'.lni in rokodelski trg. V to ga je prisilil glad deželo, ker se javna preskrba ni obnesla in ker je premalo blaga za potrebe množic, Stalinova »generalna linija« se je pričela močno krhati. To je od dne do dne bolj očitno. Res je, da je bil Lenin 1. 1921 s skoraj podobnem položaju^ toda Lenin je mogel onemogočiti sproti vsako opozicijo nepov (od boljševikov toleriranih trgovcev), znal pa je tudi priznati: »Zmotil sem se!« Stalin nima te notranje moči in drznosti. On molči. Pričakovali so, da bo Stalin prekini! svoj molk vsaj na 17. zborovanju stranke. Delegati stranke, ki so nestrpno pričakovali, kaj bo izjavil Stalin, so postali nemirni, toda Stalin je odklonil vsako izjavo. Na vse je napravilo to mučen vtis. Stalin je gotovo napravil to iz previdnosti, da se v dosedanji težki situaciji ne "postu . na nobeno stališče. Danes on ni več »veliki molčečnež«, temveč mož, ki nima trdnega načrta in ki ga zato ne mor« skrivnostno hraniti zase, temveč je mož, ki ne • nič povedati.
Zaman je trud Stalinovih prijateljev, da bi venčali Stalina z nimbom teoretično izvrstno podkovanega marksista, kakor sta nedvomno bila Lenin in frocki. Ta dva sta bila tudi po videzu res intelektualca. Stalinu pa niti po zunanjosti ni mogoče prisoditi učenosti in znanja, ki ga tudi res nima. Ko je strokovničar Švernik na enem zadnjih strokovnih zborovanjih izjavil, da je Stalin »najbolj zvest in najbolj genialen Leninov učenec«, je večir.a zborovalcev sprejela to sentenco z »lesenimi potezami na obličjih«, kakor je bilo to v točnem toda ne oficijelnem poročilu. No, Stalin res ni teoretik in si tudi ni pridobil tega slovesa, velja pa le za človeka dejanj in ga tudi sodijo le po njegovih dejanjih, Dejstva pa, ki jih njegova dejanja rode, so pa od dne do dne manj vesela.
Trocki je nekoč zelo točno označil Stalinov način mišljenja za vulgarni empirizem. »Vsak problem začne tako, kakor da bi ta komaj šele nastal in kakor da bi bi^Miovscm ločen od vseh drugih problemov.« Pri Malina moremo govoriti morda
Ogromen požar v Bosanski Gmdiški
Zagreb, 12. sept. ž. Snofi je izbruhnil polar na žagi »Našičke d. d.< v Pod gredi pri Bosanski Gra-diSki. Ogenj je nastal v veliki delavnici za sadne košare, katerih jc bilo takoj uničenih 15.000. Nato so jc plamen z bliskovito naglico razširil na delavska stanovanja, kjer jc bilo v pol ure uničenih tO barak z vsem pohištvom in obleko delavcev. Poleg tega sc jc požar razširil tudi na veliko skladišče obdelanega lesa. katerega jc zgorelo kakih 300 m*. Med tem lesom jc bilo nekaj zelo finega lesa za pohištvo. Požar jc zajel skoraj pol kvadratnega kilometru jn so ga videli 100 km naokoli. Na pomoč so prihiteli gasilci iz vso okolice ter oddelki vojaštva iz Banjahikc in delaTci iz sosednih podjetij. Škoda sc ceni nn preko 10 milijonov dinarjev, bila pa bi šo mnogo večja, čc bi požar zajel objekte s stroji, v katerem slučaju bi ostalo brez kruha tudi 2000 delavcev.
Teniška tekma v Zagrebu
Zagreb, 12. septembra, ž. V Zagrebu se jc nadaljevala danes mednarodna teniška tekma med Jugoslavijo in Avstrijo. Na programu sta bili dvo zadnji igri. Jugoslovanskemu prvaku Kukuljeviču je uspelo, da je po triurni ogorčeni borbi premagal avstrijskega prvaka Mateiko z 8:0, 5:7, 1:6, 0:4, 7:5, tako da je rezultat tekme bil neodločen z 2:2. V zadnji odločilni igri sta se srečala bivši jugoslovanski prvak Schiifer in avstrijski prvak Arten-son. Prvi set je dobil Arlenson s 0:2, drugega pa Schiifer z 10:8. Igra jc bila nato zaradi teme. prekinjena. Ker avstrijski igralci ne morejo podaljšati svojega dopusta, so se pričela pogajanja, ali naj sc odločilna igra odigra jutri, ali pa naj sc tekma proglasi za neodločeno.
agronomov
v Belgrada
Belgrad, 12. sept. AA. Letna skupščina in kongres Društva jugoslovanskih agronomov sc bosta lotos vršila 22. in 25. septembra v Belgradu. Na kongresu bodo razen drugih strokovnih poročil podani tudi referati o reorganizaciji agronomske službe med narodom, ter o povečanju proizvodnje krme. Po kongresu so bodo udeleženci razdelili v štiri skupine, ki bodo napravile izlete v tole smeri: prva skupina Belgrad, Snicderevo, Ncgotin, Zajcčnr, Niš; druga skupina Belgrad, Skoplje (kjer sc bodo udeležili kongresa glavne zveze srbskih ■zemljoradniških zadrug); tretja skupina Belgrad, Ljubičevo, Smcderovo in četrta skupina Belgrad, Arungjelovac, Valjevo, Čučak, Sarajevo, Dubrovnik, Split. Na teli potovanjih bo vsakn izmed skupin imela večje število konferenc z zastopniki poljedelstva, na katerih sc bodo predvajali tudi filmi iz poljedelstva. Prometno ministrstvo jc udeležencem odobrilo popust na železnici, iu sicer državnim uradnikom četrtinsko, bunovinskini in zasebnim pa polovično. Udeleženci kongresa in ekskurzij sc bodo morali na od hod ni postaji legitimirati z legitimacijo društva, ki bodo v ta namen vsem članom pravočasno dostavljene ter bodo kupili četrtinsko odnosno polovično vozovnico, tnko d« sc j i in ne Jx> treba vračati ix> isti ipoti.
Belgmi^lke vesli
Blgrad, 12. sept. Arhijcrejski sinod, ki zaseda v Sreinskih Karlovcih, jc podaljšal sedanje zasedanje šo za 14 dni.
Belgrad, 12. sept. I. Danes je proslavil svojo slavo topniški polk kraljevo garde, v navzočnosti ministrov, zastopnikov belgrajske občine, senatorjev, narodnih posluncev in ostalih meščanov. Iz. Niša je čestital polku slavo Nj. Vel. kraj, poveljnik kraljeve garde Peter Živkovič pa iz. Vrnjačke Banje.
Belgrad, 12. sept. I. Prometni minister, La-zar Rudivojcvič, jc odobril 50% popust na vseh železniških progah in državnih ladjth, vsem udeležencem glavne letne skupščine kongresu glavne zadružno zveze v kraljevini Jugoslaviji, ki se bo \ršil 16. in 17. oktobra t. I. v Sarajevu. Popusti na železniti veljajo od 12. do 20. oktobra 1952.
tudi — kar se sicer ujema s tem načinom miišlje« nja — o eklektizmu. Trajno bo značilno, kako je St?.lin najprej odžagal levičarsko opozicijo, potem ap si prilastil njen program. Če pa to poveš kakšnemu sovjetskemu uradniku ali tudi delavcu, ti navadno odgovori: »Seveda, vse je morda res. Zato pa je spreten. Tak se ne da kar tako ugnati!« Glad, ta strogi učitelj, je močno omajal ta slepi optimizem. Še celo v celicah na visokih šolah, najbolj zanesljivih za boljieviški režim, prodira to spoznanje. Ko je nekdo v eni takih celic predaval, češ »stanje se boljša«, mu je neki študent zaklicali »Ti si prav tako slep kakor Stalin!« Študent je sicer napravil Stalinu krivico, ker Stalin ni slep, vendar pa je ta stavek postal krilatica za vse sedanje razpoloženje in ga povsod navajajo.
V življenju, v vseh deželah so veljavna gotova znamenja in značilnosti za popularnost tega ali onega moža, — ali pa tudi za pojemanje popularnosti. Ko je Stalin pred kratkim obiskal moskovsko »Veliko gledališče«, so bile za njegov sprejem organizirane velike priprave in sicer ne samo zaradi varnosti Stalina. Prejšnja leta je občinstvo Stalinu burno ploskalo, sedaj pa je gledališče sprejelo Stalina z ledenim molkom. Izgiedalo je, kakor da se običajna klaka kar boji dati znamenje, naj se prično zaželjene hrupne ovacije.
Še drugi znaki so, ko se stvari izpreminjajo v nižjih, težko dostopnih množicah strankinih pristašev v tem smislu, da postajajo te množice vedno bolj hladne do najvišjega vodje države in prehajajo v popolno desorientacijo; med tem, ko prihajajo celo one plasti, ki so vedno verovale v Stalinovo moč, do spoznanja, da jih ta moč ne more vec rešiti, temveč jih sili celo v propast, pa so začele najvišje, politično zavedne plasti, stranke smatrati Stalina ravno zaradi njegovega diktatorskega vedenja za glavnega krivca vseh pogreškov v novejšem času. Pa naj bo vest, da je Stalin resno zbolel in da se vzdržuje vsake politike, resnična ali neresnična, — že to, da se je taka govorica razširila, kar prej ne bi bilo mogoče, že to je značilno. In kakor vedno in povsod, kjer se maje avtoriteta civilne oblasti, tako je pričela siliti na dan tudi v sovjetski Rusiji vojaška stranka. Plast sovjetske višje vojske, ki sc zaveda po posredovalki rdeči armadi, da je zanjo moč Tuske zemlje, že pričenja dvigali svojo skrivnostno glavo, tako kakor jo je že dvignila ob znamenitem marčnem povelju 1. 1930.
GandhS ne popušča
London. 12. sept. A A. Iz Bomba ja poročajo, da sta predstavnika indijskega podkra"i polkovnik Ismey in sir Ramasvani stopila v \ z Gandhije-vima zastopnikoma go. Naidu Jn utelom. Podkrn-Ijeva zastopnika sta sporočila, i.u je vlada pripravljena ponovno sodelovati z zastopniki indijskega kongresa v primeru, če kongresisti brez odloga opustijo gibanje za neizvrSevanjo državljanskih dolžnosti in pa bojkot angleških proizvodov. V tem primeru bi vlada izpustila na svobodo okrog 5000 aretiranih ganhijevcev ter bi ublažila izredno odredbe za mir in red v državi. V nasprotnem primeru pa bo vlada prisiljena, da vnese vse bistveno prepise teh strogih odredb v redno zakonoflfiftf. . Gandhijeva zastopnika sta so pokazala nepojitfst-ljiva in tako so se pogajanja prekinila.
Kongres za medicino
Bukarešta, 12. sept. AA. Tu se jc začel mednarodni kongres za zgodovino medicine. Kongres sc vrši pod pokroviteljstvom in v navzočnosti romunskega kralja. Udeležujejo so gu delegati 28 držav in 4-S univerz.
Povsod denarja manilta
Newyork, 12. sojit- A A. Predsednik republiko lloovcr ho imel konference z več ministri, dn pospeši pripravo za novi program za izvršitev javnih del v vrednosti 200 milijonov do-larjev. V pismu, ki ga jo predsednik poslal vsem ministrom, zahteva od njih, du znižajo resorno izdatke toliko, du bo prihodnji proračun najmanj za 5iK) milijonov dolarjev manjši.
Žrtev poklica
Anvers, 12. sept. A A. Znameniti radiolog dr. Alfred Mor let jc danes umrl na posledicah operacijo, izvršene zaradi ran. ki so niu jih povzročile rad i je ve emunncije. Operacija jo bila iizredno nevarna in težka in so jo izvršili žo meseca junija. Nekaj ur prod smrtjo je dobil brzojavko iz Pariza, ki ga jo obvestila, da ga je francoska vlftda povzdignila v viteza legijo časti.
Catacioln zmagovalec
Milan, (2. sept. AA. Včeraj se jo vršila v Monzi velika avtomobilska dirka zn avtomobil, siki »Grand prixc. Dirki je prisostvovalo 100 tisoč- ljudi, med njimi tudi princ in princesa Piemontska. Zmagal je Caraciolu na Alfa Ro-nie.ju iu prevozil 200 km dolgo progo v 1.7.15 in 2 peti lik i sekunde. Drugi je bil Fsggioli, tretji Nuvolari.
Drobne vesti
Siitak, 12. septembra, ž. Včeraj je kraljica s princi napravila ob 9.30 dopoldne izlet po morju na admiralski jahti »Vila«. Ladja je vozila ob obali do Senja, nato pa sc je obrnila proti Baški, ter se zvečer ob 1 vrnila preko Jablanca in Raba.
Bukarešta, 12. sept. AA. Rador poroča: Pod pi-kroviteljstvom in v navzočnosti kralja Karla se .io danes tu pričel kongres za zgodovino medicine. Kongresa se udeležujejo delegacije 2,8 držav iu med njimi je zastopanih 48 univerz.
Kodanj, 12. sept. AA. -Leteča rodbina«, sesto-ječa iz očeta, matere in dveh olrok, slarih 8 in 10 let, pilola, mehanika, radijskega telegrafista in filmskega operaterja, ki je odletela iz' Newyorka 23. avgusta v Evropo čez Grenlandijo, je morala blizu Grenlandije zasilno pristati. Vse iskanje je bilo dozdaj zaman.
Kopcnhagen, 12. septembra, ž. Včeraj so v Grenlandiji ujeli po radiu klic SOS iz Hudsono-vega letala. Isti poziv je ujela tudi neka ribiška ladja, ki je takoj cdplula na označeno mesto, vendar pa ni bilo o letalu nikjer nobenega sl'du. Včeraj ob 16.25 so SOS klici prenehali. Zdi se, da je letalo padlo v morje.
Bata via, 12. sept. AA. 450 družb za pridobivanje kavčuka jo popolnoma opustilo vrtanje kavčukovega drevesa, III drugih družb pa je vrtanje delno ukinilo.
Harbin, 12. sept. AA. Kitajski razbojniki so iz-lirili neki vlak na manžurski železnici, v katerem je bilo (100 ljudi. Razbojniki so vlak oplenlli in 15 ljudi ubili, 50 pa jih ranili
1500 fcmtov - na Slomškov grob!
Veličasten uvod h Slomškovim proslavam
Čudovita je bila nedelja za slovensko fantov-slvo. Ta dan se je v Mariboru na Slomškovem grobu sklenila živa veriga slovenskih fantov od Jesenic in fet. Ilja, veriga živih in krepkih fantovskih teles, ki so, podajajoč si iz rok v roko prekrasno pismo, v devetih urah pretekli vso Slovenijo in vsi ua simboličen način na Slomškovem grobu položili na kraj, kjer počivn njegovo veliko srce, svoje molitve in prošnje za sč. za svoj rod in svojo slovensko zemljo. Takega dogodka šo ne pomni zgodovina našega slovenskega fanlovstva. Ta lek skozi Slovenijo je bil več ko vsak tabor, več ko vsako romanje, to je bil triumf brezprimerne požrtvovalnosti, ljubezni in enotnosti duha in srca slovenskih fantov. Na tak način slovenski fant doslej Se nikdar ni manifestiral za ideje, katere je veliki niladinoljub in največji Slovenec Anton Martin Slomšek širil med slovenski narod.
Štafetni tek od Jesenic v Maribor je bil brez dvoma velik dogodek tudi s športnega stališča. Vendar je to bil športni dogodek svoje vrste, ki ga ni presojati z vidika navadnih športnih dogodkov, kjer je šport zaradi športa. Pri tem velikem teku po slovenski zemlji so se fantje zavedali, da so postavili svoj šport v službo ideje, velike Slomškove misli; s svojimi športnimi napori in žrtvami so hoteli — ne rekordov ampak proslavo največjega Slovenca Slomška. Ni jim šlo lo za zmago telesne, marveč, predvsem za zmago duhovne sile, ki služi večnostni ideji.
Kdor ije zasledoval fantovski tek od Jesenic dalje do Maribora, se je mogel prepričati, koliko moči in idejnega poleta daje mlademu slovenskemu rodu duhovna misel. In v lem je jedro veličastnega nedeljskega leka skozi Slovenijo.
Od Jesenic do Vranskega
Točno ob petih zjutraj je stekel z Jesenic prvi tekač. Nekoliko minut prej je fantu. Ja-murja Viktorju z Jesenic, nagovoril podpredsednik Prosvetne zveze i/. Ljubljane, dr. Mihu Krek: >V mojo čnst in zadoščenje mi je, da lahko ob tej slovesni uri v imenu Prosvetne /voze izročilu tebi, brat. to perganientno listino. tla pohiti skozi tisoč iu več rok slovenskih fantov in mož, tu izpod Triglava, skozi najlepše kriije slovenske zemlje, v Maribor, nn f rob našega velikega prosvetnega delavca, škofu Sloimšku. Bog živi, brnt. vse Vas, ki boste tekli, izročali tu porgament iz rok v roko, — poz/l ra vito bruto v zelenem štujerju. nn grobu velikega lavantiuskegu škofa Slomška.c
Nato je prvi tekač stekel, stafetu se je pričela »kozi Jesenice, mimo Javornika, sko/i zelena polju do Kranju, čez Sorško polje, mimo šmarne gore v Ljubljano, kjer so teikači ob tri-četrt na H tekli mimo velesejma in po Bleivvei-sovi cesti na Dunajsko cesto. Do Ljubljane je teklo skupaj 572 fantov. Na Dunajski cesti so železniške /upornice zaprli tekačem tik pred nosom, štafeta pu se zalo ni znmudilu prav nič. ker je tekač ubral pot kur čez most ter dalje proti Jezici.
Vso pot z Jesenic so bili fantje povsod točno nu mestih. Nikjer ni bilo nobenega ne-rt;?la, nobene vrzeli, uobeue zamude. Nasprotno: , do l ljubljane jo bila proga pretečenu T min. prej. kakor pa jo bilo preračunano prej. Tudi od Ljubljane dalje je šlo v jx>polnem rodu. ficle hud trojanski klanec jo štafeti pri/adej:il nekoliko škodo. Vso pridobljene minute so se tu izgubile, nastalo jo celo nekaj minut zamudo. Vrli Učuka. inimo kilometra V?, torej točno 100 kilometrov z Jesenic, so tekli fantje točno ob pol 10 dopoldne. To progo so torej pretekli točno v 4 urah in pol.
Na štajerski meji pri Trojanah so bili tekači ob 9.45. Točno ob I0.li se je pri Kaplji onstran Vranskega ustavil zadnji kranjski funt.
Po Savinjski dolini
A' Kaplji onstran Vranskega pri 54 km oh 10.13 je zadnji kranjski Tuiit oddal poslanico prvemu štajerskemu fantu. In zopet je šlo naprej kakor blisk. Od vseh strani prelep« Savinjske doline so prihiteli fantje in olintali na določenih mestih kakor straže nn bojni fronti. Prelep je bil pogled po dolgih in ravnih cestah, kjer si dolgo kilometre pred seboj videl ob desni strnili migotnfi bele srajce. S hitrostjo 20 do 25 km je brzel avtomobil za tekači, ki so "ih obkrožalo vodno večjo množice kolesarjev, "sak tekač jc obstal pred svojim kolesom, ki je ležnlo v travi ob cesti. Ko sc jo njegov naslednik zadrevil z vsem naporom svbjih mladih mišic iu pljuč naprej proti cilju, jc zaostali tekač — že ves upehan in težko sopeo od pre-staloga napora — skočil na svoje kolo in dirkal 7u tekači, tlajoč jim poguma in bodreč k vzratj-nosti. Te prizore bi bilo treba filmnti! Ponavljali so se od Jesenic do Maribora na vsej progi, likjer pa niso bili izrazitejši ko na ravni cesti ?kozi lopo Savinjsko dolino.
Kmalu je bila izravnana zamuda, katero so povzročili tež:ki trojanski klanci. Točno ob 10.45 je štafeta dosegla 66. km kumen pred savinjsko metropolo Žalcem. 12 km od Kaplje do Žalca so pretekli Savinjčani v 35 minutah. Celjsko mejo pa je protokol tekač točno ob tt.8, dočim je bilo preračunano, da bi morali biti v Celju še lo ob 11.15.
Ros je, da je celjska proga bila med najlažjimi. vendar je vkljub temu trebu priznati celjskemu vodstvu in savinjskim fantom, du so dali vso žrtve za najtočnejše in najbolj disciplinirano izvedbo velikega teka.
Proti Mariboru
Pri 76 km v Gaberjali so prevzeli poslanico tekači z mariborsike strani in dosegli onstran Vojnika 85. km žo ob 11.58. 10 km poti orl 75. km v Celju do 85. km onstran Vojnika so pretekli v 30 minutah. Pred Konjicami na 89 km so bili tekači ob 12.16. Ta pot proti Mariboru jc polna strmih klancev in ovinkov. Fantje so si signalizirali prihod štafete z žvižgi, čeprav jc spredaj vozeči avto pravočasno opozarjal, da so bliža štafeta in naj bodo pripravljeni.
Skozi Slovensko Bistrico jc tekla štafeta ob 1.10. Na tej težki progi smo imeli priliko občudovati strumnost, resnost in disciplino knie-lišddh fantov, ki so nekateri prihajali od daleč — iz, vasi Slovenskih goric, Vranskega in Ptujskega polja. Tu si videl malo športnih dresov. Kakor se kmečkemu fantu staro korenine spodobi, tod fantje niso tekuli ne bosi ne gologlavi. zato pa se postavili bol j na gosto. Tu jo bilo !v;o bolj jasno ko drugod: Fantje niso pVišli ua tok zaradi športa, ampak zaradi svojega Sloin-Aeku in njegovega duha. Kakor rečeno, od daleč so se nrincljali semkaj na lojteruicali, na
i1
avtomobilih — vse nu lustne stroške. To je idealizem našega slovenskega mladeniča ožje Slomškove domovino.
Skozi mariborska predmestja in mariborsko mesto so nastopili zopet športni dresi in res rekordni tekači, škoda, du je na Tržaški cesti v Mariboru železniška zapornica za kako minuto ustavila štafeto. Ob 14.15 je štafeta z državnega mostu zavila na Glavni trg, kjer je zaigrala godbu katoliško mladine fantom v pozdrav.
Ob 14.14 in tri četrt je štafeta bila na stn-rem mariborskem pokopališču pred Slomškovim grobom.
Prva štafeta je zu 200 km dolgo pot od Jesenic do Slomškovega groba v Mariboru potrebovala 9 ur 14 minut.
Pripomniti je treba k temu poročilu šc to. da je ljudstvo ob cesti s simpatijami sprcni-1 iu lo tdoveusko fantovsko štafeto. Po Gorenjskem je štafeta šla v zgodnjih urah, tuko da ni bilo mnogo gledalcev, čim bliže pn jc prihajala cilju, več ljudstva ie bilo oh strnili. Jped tem so jo namreč pn časopisih in rndiu razširila novica o fantovski štafeti .skozi vso Slovenijo. Incidenta ni bilo nikjer nobenega, pač pu jo podeželsko iu mestno ljudstvo povsod prijazno |xiztlravljalo svoje slovenske Tulilo.
Od Št Ilja do Maribora
Ob J.45 je prišla na Slomškov grob tudi Italcta od št. Ilja. ki jc 17 km dolgo pot pretekla v približno 45 minutah. Zakaj ko je zadnji tekač izročil kne/o^kofu dr. Karlinu šent-iljsko poslanico, se je začela slovesnost na Slomškovem grobu.
Na Slomškovem grobu
Prod kapelico nad Slomškovim grobom je dr. žit ko prevzel od obeli zadnjih tekačev štafetni škatljici, vzel iz njih listini in ju izročil prevz. knezoškolu dr. K a r 1 i u u s kratkim nagovorom:
>Ko obhujuino 70 letnico \olikega škofu, mladinskega vzgojitelja in narodnega buditelja Antona Martina Slomška, sta Prosvetni zvezi v Ljubljani in Mariboru, ki po svojih društvih 'širita po celi Sloveniji omiko iu izobrazbo v duhu Slomškovih naukov, med prvimi poikli-cuni. da sc poklonitu svojemu vzvišenemu učitelju in vzorniku ter dn zlasti opozorita mladino. ki so zbira v prosvetnih društvih, na velik pomen togu spomina.
Žc več let jo živela \ naših mladinskih društvih misel štafet nega teka čez Slovenijo. Do sedaj takega toka šc nihče ni izvedel. Ob proslavi Slomškovega spomina se jc uudilu iz-rednu prilika, du se zgolj tehnična strun štafet noga teku popolni z. idejno vsebino: z izvedbo štufetnegu teka naj bi se poklonila spominu velikega mludinoljuhn in vzgojitelja vsa katoliška mladina i/ Slovenije.
Prosvetni zvezi Mu zato imzvali mladino nu štafetni tok čez Slovenijo s ciljem na Slomškovem grobu in jo opozorili tako na velikega vzorniku katoliškega prosvetnega dela med slovenskim uurodom. pa tudi na velikega narod-negu liojevnika. ki je z ncodjenljivo energijo in vztrajnostjo položil temelje, na katerih je mogel Muribor (»ostati druga slovenska presto-lica.
Molitve in prošnje, ki jih |>oluguiuo ua Slomškov grob. so šle od fantu do funta; nosili so jih fantje iz naših vasi. trgov in most: vsi so v duhu sledili štafetni palici, vsi so v duhu tudi /duj zbrani ob grobu. Vsa tu mladina se klanja, moli in prosi škofa, ki ga narod smatra za svojega svetnika.
Ob tej svečani priliki so ta .mladina zdru-žuje v molitvi k nebeškemu Očetu, nuj podeli, da bi cerkev skoraj dula s\. škofu mesto na oltarju kot pripri/.njikli Slovencev.
/daj. ko je tek čez Slovenijo dosegel s voj cilj. jo naša dolžnost, da se zahvalimo onim, ki so porabili toliko truda in časa, da se jc tek tehnično pripravil: zahvaliti se moramo zlusdi vsem mladini fantom, ki so danes orl 5. ure zjutraj hiteli «1 Jesenic dalje skozi Radovljico. Kranj. Ljubljano, Domžale, Vransko, Celje. Konjice. Slovensko Bistrico, si podajali poslanico mladine š,kofu Slomšku iz roke v roko in jo prinesli nn njegov grob \ Maribor.
Ni bila lahka naloga pripraviti ta tok: lahko je organizirati štafetni tok z nekaj izbranimi in izvežbanimi tekači. Izvesti tek od Jesenic do Maribora na progi, ki je dolga 200 km, pri čemur je sodelovalo vsaj 1500 tekačev, jc uspeh, na katerega je mladina lahko ponosna. Bil jc tek po svoji izvedbi in svojem uspehu velika in mogočna manifestacija discipline in zavednosti naših fantov.
Vse le množico fantov od Jesenic, preko Ljubljane do Maribora in od št. Ilja do Maribora, z njimi šo nešteto drugih, ki so z. ljubeznijo spremljali njihovo pot. so tvorile danes eno samo mogočno verigo, ki je šla _čo/ Slovenijo od Jesenic do Maribora in do Št. Ilja ter je strnila ves narod v misli na škofa Slomška.
Naj sprejme veliki škof to prireditev kot vredno proslavo svojega spomina po slovenski katoliški mladini, naj predloži naše prošnje Najvišjemu in naj izprosi za svojo Slovenijo božjemu miru.«
Knezoškof dr. Kur lin jc nato izročil listini Minku Geratiču. da je prečital obe poslanici, kateri sta bili že objavljeni v nedeljskem »Slovencu«.
Pomožni škof dr. Ivan Tomnžič je nato v globoko zasuovanem govoru pozdravil mladino, ki je na simboličen način pokazala udanost svojemu velikemu učitelju in pripomogla k pro-slavi škofa _ Slomška. Navduševal jc fante s Slomškovimi besedami zu vztrajno krepitev telesu in dušo in jih svaril z izreki velikega pokojnika prod nevarnostmi življenja. Ideal, ki ga jc zapustil naši mladini Slomšek, mora biti cilj. za katerega si- bo borila, dokler ga ne doseže in uresniči.
Besedo škofa dr. Toinažiču so našle med nošo mladino globok odmev. Vsa množica jo pokleknila prod Slomškovim grobom in od njegovega naslednik« sprejela blagoslov za nadaljnjo tlelo.
Ob zvokih mladinsko godbe, ki jo svirnlo med slovesnostjo, so je ljudstvo razšlo, globoko prevzeto po teli doživetjih.
Dr. Žitko je nato |ioložil nu grob velikega pokojnika venec svežega cvetju, na kar jc podelil knezoškof Karlin vsem svoj apostolski bluiroslov.
35 letnica škofovskega posvečenja nadškofa dr. Jegliča
Včeraj, na praznik Imena Marijinega, je obhajal v tihem Gornjem gradu Prevzvišeni gospod nadškof dr. Anton Bon. Jeglič svoi spominski dan posvečenja v škofa. 35 let je minilo od tega, ko se je pokojni sarajevski apostol — nadškof dr. Stadler pojavil v sobi stolnega prosta (arhidia-kona) in svojega generalnega vikarja ter mu velel naj poklekne in izmoli Oče naš, ker mu ima nekaj zelo važnega povedati in zato je treba izredne božjo pomoči, da se bo vse dobro izteklo.
f>r. Jeglič poklekne in z njim vred ludi dr.
Stadler, ter oba molita Oče naš. Po molitvi vsta-neta, nakar nadškof Stadler naznani, da je prišla od sv. Očeta Leona XIII. bula, s katero je dr. Jeglič imenovan za titulamcga škofa siunijskoga. Stadler je Jegliču nato čestital, mu prijateljsko stisnil roko, nakar sta določila dan, kod a j naj se posvečenje izvrši.
In od takrat je 12. septembra preteklo 35 let.
Provzvišenemu nadškofu Jegliču želimo še mnogo zdravih let in učakati še mnogo jubilejev!
Nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič ua dan posvečenja v škofa dne 12. septembra 1807 v Sarajevu v krogu svojih sorodnikov, ki so prišli na to slovesnost. Spredaj sede: štiri njegove nečakinje, na levi sestra Mica, ki mu je kot kanoniku iu proštu vseh 10 let v Sarajeva in v Ljubljani 12 let zvesto gospodinjiln (umrla 1910). Zadaj pa stoje: na sredi brat Jožo s svojo soprogo Ivano in njen oče Kunčič
ter gospod Fabijan iz Ljubljane.
Glavni kamen Vajenskega doma blagoslovljen
V nedeljo do|»oldne je ob pol 12 blagoslovil prevzv. g. knezoškof dr. (iregorij Kožman temeljni kamen zn novi vajenški dom v Ljubljani. Ta temeljni kamen je iz črnega podpeškega kamna in ni položen v temelje, ampak nad glavni vhod, tako da nosi tudi glavni napis doma. Prav radi tega pa je dobil ime glavni kamen. Društvo ^Dobrodelnost«: se jc po večletnih pripravah lotilo težke naloge, zgraditi moderen In udoben vajenški dom, ki bo vajencem popolnoma nadomeščal rodni krov. Sedaj stoje že temelji in zidovi pritličja in lepa slovesnost se je izvršila na odru v višini stropa nad pritličjem. Predsednik društva »Dobrodelnost« g. Valentin Tome je najprej pozdravil pokrovitelja, prevzv. g. knezoškola dr. Gregorija Rozmana, zastopnika bana dr. Marna in vse druge zastopnike javnih uradov, oblasti in društev, kakor tudi številne obrtnike, pomočnike in vajence ter odposlance rokodelskih društev iz Novega mesta in Vrhnike. Nato pa je prosil prevzv. g. knezoškola, naj blagoslovi glavni kamen, v katerega se bo vzidala v bakreni puščici pergamenlna listina s sledečim napisom:
Društvo ^Dobrodelnost — postavlja »Vajenški douK —- na pobudo in prispevek slovenskih mla-dinoljubov po načrtih -— mojstra Plečnika in in-ženjerja — Suhadolca — Dom izvršuje stavbenik Tomažič. -- Gradimo in posvečujemo stavbo — Kristusu-delavcu ko vlada Sveto Cerkev Pij XI., Jugoslavijo — Aleksander I. — Blagoslavlja poslopje ljubljanski — knezoškof Gregorij Rožman. V Ljubljani, 11. septembra 1932— Škof dr. Gregorij Rožman — pokrovitelj. — Valentin Tome, — predsednik. — Avgust Martinčič, - podpredsednik. Odborniki: Andrej Ažman, Niko Batestin, Franc Cvek, dr. Josip Dermastia, Ivan Krvina. Alojzij Stroj, Alojzij Vodnik.
Nato je v lepem govoru orisal prevzv. knezoškof pomen in namen vajenškega doma, ki je namenjen zlasti kmečki mladini, ki prihaja v mesto zato, da bi se izučila raznih obrti. Prav gotovo dobi kmečki fant v mestu najboljšo strokovno izobrazbo, vendar ga pa čaka prav v mestu toliko drugih nevarnosti, da je skrajni čas, da dobe tudi vajenci dom, v katerem bodo v redu in miru preživeli tisti čas. ko bodo prosti in ko jim ne bo treba delati pri svojih mojstrih. Dve nalogi bo v prvi vrsti izvrševal ta dom. Varoval bo mladino pred nevarnostmi mestnega življenja, drugič pa bo pomagal mladeničem, da postanejo pod dobrim vodstvom kremeniti značaji, ki bodo za svoje delo odgovorni ne lo mojstru, ampak tudi Bogu. Kakor je strokovna izobrazba zlasti v današnjih časih silno važna, prav tako je važna vzgoja mladine, na katero mora vedno vsak narod zidati svojo bodočnost. Da bi ta dom popolnoma dosegel svoj vzvišeni namen, bo blagoslovil glavni kamen s prošnjo, naj iz njega pride rod poštenih, značajnih in kre-
menilih rokodelcev, ki bodo rokodelcem za zgled, domovini v ponos in Bogu v čast.
Prevzv. g. knezoškof je nato blagoslovil ob asistenci gg. kanonikov Sušnika in Stroja glavni kamen doma, v katerega so vzidali pergamontno listino v bakreni puščici. Po končani slovesnosti se je predsednik društva »Dobrotielnost« g. Tome zahvalil prevzv. z željo, naj bi božji blagoslov vodil gradbena dela tega doma. Nato so čestitali društvu »Dobrodelnost« v imenu bana načelnik dr. Mara, za ljubljansko občino podžupan prof. Jarc, za trgovsko, obrtno in industrijski zbornico predsednik Jelačin in č. g. kanonki Stroj, nakar je predsednik zaključil slavnost.
Požar v Borovnici
Borovnica, 12. sept.
Se pred prvim svitom jutranje zarje je spodnji konec naše vasi zažarel v silnem žaru, ki se je z bliskovito naglico stopnjeval. Plat zvona je spokojno mirno vas predramil, a ogenj, ki ga jc močna sapa še bolj razvnemala, je žo od vseh strani objemal gospodarsko poslopje tukajšnjega mesarja g. Jakoba Jurčka.
Nekako okrog štirih zjutraj je nekdo mimoidočih zapazil, da sika ogenj s severne strani proti sredi poslopja, ki je v njem v enem delu ledenica, v drugem pa hlev, a pod streho ves letošnji pridelek košnje, okrog 30 voz sena. Urno je obvestil domačo, ki so lakoj pričeli reševali, kar se je dalo. Najprej živino. V tem pa so že prispeli domači gasilci z motorko, vendar je bilo gašenje zaradi pomanjkanja vodo silno otežkočeno, tembolj nevarno pa tudi zaradi tolike množine gorečega sena, ki ga je močan veter raznašal daleč naokoli. Vendar so je posrečilo rešiti vsaj kolikortoliko spodnji del poslopja, vso živino in meso iz ledenice, dočim je strešni del z vsem senom uničen ter razen enega tudi vsi vozovi. Zaradi močnega severovzhodnega vetra jo bila tudi bližnja okolica v nevarnosti, vendar so jo odstranili. Požrtvovalno so so udejstvo-vali ludi gasilci z Brega, pohvalno pa je treba omeniti gasilce iz Verda, ki so prispeli z avtomobilom.
G. Jurček je s to nezgodo občutno oškodovan, pa je krit z zavarovalnino. Kako je požar nastal, bo kaj težavno dognati. Več odstotltov verjetnosti je pripisovati možnosti zločinskega požiga. Zelo sumljiva se zdi okolnosl. da je zagorelo isto poslopje prav na isti strani žo pred štirimi leti v mesecu avgustu. Da bi bil to lo nesrečen slučaj, ki bi nastal iz kako neprevidnosti ali pa nesrečnega ravnanja, je skoraj izključeno. Kljub malenkostnim nadam, da bi storilca izsledili, vseeno pričakujejo, da bo prišel v roko pravice.
Pridobivajte novih
naročnikovi
Ljubljana
Zadnji dan velesejma
Ljubljana, 12. septembra.
Z?.dnji dan vsake prireditve je po navadi za tolažbo. Če se komu niso izpolnili upi, tedaj navadno vsak misli na zadnji dan: oh, saj danes pa bo!
Približno tako je tudi z ljubljanskim velesej-nram. Vse dni je bilo dovolj obiskovalcev, tudi kupci so prihajali, mnogi so delali dobre kupčije. Toda tisti, ki so ves teden zaman čakali edinega kupca, so najbrž tudi danes čakali zastonj. Zakaj kdor je hotel ta sejem izrabiti ter res kaj kupiti na njem, ta je to storil prejšnji teden, deloma pa tudi včeraj, zadnjo velesejmsko nedeljo, ki je bila po obiskovalcih skoraj rekordna. Danes je bil večji obisk na velesejmu edinole popoldne zadnjo tri ure. Dopoldne je bilo po paviljonih kakor mrtvo.
število skupnih obiskovalcev vseh dni velesejm-skih prireditev bo težko tečno ugotoviti, toda za drugimi velesejmi po številu obiskovalcev tudi naš jesenski velesejem ne zaostaja. Kupčij morda ni bilo sklenjenih toliko, kolikor so jih bili redni raz-stavljalci vajeni, zlasti na spomladnih velesejmskih prireditvah, toda kljub temu so večinoma vsi raz-stavljalci prišli na svoj račun. Vsak pa je prav gotovo kril vsaj režijske stroške. Ce ni bilo ravno toliko perfektnih kupcev, pa je bilo brez dvoma zelo mnogo resnih interesentov za vse. panoge razstavljenega blaga. To vsi resni razstavljalci tudi upoštevajo ter so le redki, ki z uspehom velesejma niso popolnoma zadovoljni.
Kolikor smo se mogli danes informirati pri posameznih razstavljalcih, so pa nekatere stroke kljub težki krizi dobro odrezale. Dobro so šli na printer kotlarski ter kovinarski izdelki. Posamezni razstavljalci so sklenili kupčij v vrednosti do 20.000 Din. Sodarska obrt je pokazala 50 odstotni manjši uspeh kakor letos spomladi.
Zastopnike dobro uvedene obrti malih voz in zapravljivčkov, ki se je zadnja leta tako sijajno razvila okrog Domžal, smo omenili že pred par dnevi. Večinoma vsi razstavljeni vozički so bili prodani, izdelovalci so dobili lepa nova naročila. Veliko zanimanja je bilo dalje za razstavljeni patentni zapi-rač za vrata, ki ga je razstavil g. Vilar K. iz Dol. Logatca. Zlasti mizarji so naročili veliko število teh zapiračev, ki so res praktični, zanimivi ter tudi ceneni.
Mnogo resnega zanimanja ter dovolj interesentov je bilo za žične vložnike ter popolne zložljive otroške postelje ter postelje za odrasle. Za Lutzove peči se je mnogo zanimala zlasti duhovščina ter je bilo prodanih 43 peči za 62.000 Din. Samo Fond za zgradbo žel. stanovanjskih hiš je kupil za svoje hiše na Dunajski cesti 24 Lutzovih peči.
Urad za pospeševanje obrti je organiziral lepo razstavo manjših pomembnejših podeželskih obrtov. Dobro je bila zastopana pletarska obrt, ki daje zaslužka mnogim malim ljudem okrog Ribnice, So-dražice, v Lužarjih ter v Vel. Laščah. Razstavljeni so bili prav čedni izdelki pletarskih tečajev v So-dražici ter tečaja v Vel. Laščah. Zanimanje za izdelke je bilo primerno, prodanega je bilo precej blaga. Pletarska obrt se je v omenjenih krajih razvila šele v zadnjih letih ter kaže razveseljiv napredek. Za razvoj te obrti, ki utegne biti v teh krajih edini kruh malim ljudem, je zanimivo, da so letos samo ^ Sodražici zasadili 16.000 ameriških vrbovih sadik.
O mizarskih obrtnikih smo že omenili, da so večinoma vsi zadovoljrtt z velesejmom, ker so zlasti nekateri dobro prodali svoje pohištvo ter dobili tudi lepa naročila za več mesecev naprej. Večja naročila so bila sklenjena tudi za klavirje in pianine, ki jih je razstavila naša edina domača tovarna klavirjev in pianinov, R. Warbinek. V paviljonu, kjer so bili razstavljeni klavirji te solidne tvrdke, so resni interesenti vsak dan udarjali na tipke živahne melodije. Skupno so bili prodani 4 klavirji, odnosno pianini. Več resnih interesentov pa je tvrdka dobila tudi za bodoče kupčije.
V stavbeni stroki so se zanimali stavbeniki in posamezniki zlasti za lahke gradbene plošče .išu-malid<, ki se odlikujejo po tem. da so mnogo cenejše od drugih tovrstnih podobnih izdelkov, ki smo jih mimo tega doslej uvažali po večini ludi le iz inozemstva. »Šumalid« pa je domač izdelek, ki ga izdelujejo, kakor že ime samo pove, v Suinadijt. Sklenjenih je bilo za vagon kupčij, večinoma za 5 cm dimenzije. Veliko zanimanje je bilo dalje za praktične keramične izdelke, ki jih je s šunialitom-vred razstavila družba Gradbeni in keramični ma-
terijal na Miklošičevi cesti. V stavbno stroko spadajo ludi štedilniki, ki jih je samo g. Podržaj Ciril z Iga prodal 25, kar je pač. najboljše spričevalo za njegove priznane solidne izdelke.
11 koncu omenjamo še industrijo malih spominkov, ki se je zadnja leta uveljavila najbolj na Jesenicah. Razstavljalci so večinoma že prvi dan krili glavne režijske stroške, pozneje pa so dobro prodajali vsak dan. Zadovoljni so z velesejmom popolnoma.
Najboljši,
najcenejši, |ff I §>!
To po uzorcu ni reklam, vsak se naj prepriča sam, „ Daj-Dam" mu še več bo dal, Kakor je pričakovali
praktični
edino pri Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani
© Parastos. Rodbina generala Bogoljuba S. Iliča bo 15. t. m. ob 10 opravila v pravoslavni cerkvi 40 dnevni parastos za svojo pokojno in bridko obžalovano hčerko Radmilo Cico.
0 Otvoritev dramske sezone 1932/33. Ljubljanska drama otvori novo sezono v soboto dne 17. septembra s premijero Kreftove izvirne zgodovinske drame »Celjski grofje« v režiji prof. šesta. Razpisan je gledališki abonma v sezono 1932/33. Abo-nenti bodo prejeli tekom sezone 21 dramskih ter 19 opernih in operetnih predstav. Skupno 40 predstav. Za nastopajočo sezono je vpeljan stalni abonma v sredo, ki bo imel predstave samo v sredah in pa abonmaji A, B, C in D. Opozarjamo na veliko ugodnost, ki jo nudijo abonmajske cene stalnim abonentom. Saj so cene skoro 50% nižje kakor pa dnevne cene. Abonma se plača v osmih zaporednih mesečnih obrokih. Uprava pa uvideva velike izdatke, ki jih imajo predvsem starši s šoloobveznih otrok in je zato odločila, da so priglasi sprejemajo že v teh dneh, navzlic temu pa posamezniki .lahko plačajo prvi obrok 1. oktobra. Prijave za abonma se sprejemajo v veži dramskega gledališča do petka dnevno od 10. do 12 in od 15 do 17.
© Številni ponesrečenci. Ljubljanska bolnišnica je včeraj in predvčerajnjim sprejela večje število ponesrečencev. 19 letni trgovski vajenec Herman Božjak s Kongresnega trga se je polil z vročo kavo in se močno opekel po rokah. — 12 letnega Stanka Novaka, sina ppsestnika iz Jablanice pri^Boštanju, je neki součenec po nesreči močno udaril po očesu, tako da ima Stanko nevarno poškodbo, — Z droga je padel 31 letni delavec Franc Mali od Sv. Ane nad Tržičem. Dobil je hude notranje poškodbe. — Z motornega kolesa je padel 28 letni obrtnik Vinko Kokalj iz Kranja. Dobil je notranje poškodbe. — S škarjami se je po nesreči dregnil v desno oko 8 letni Anton Hribar, sin posestnika od Sv. Jurija pri Grosupljem. — Dva neznana moška sta brez vzroka napadla predsinočnjim 25 letnega krojača Franca In-dofa z Vač ter ga resno poškodovala na glavi.
0 Nočno službo imata lekarni; mr. Trnkoczy d., Mestni trg 4, in mr. Ramor, Miklošičeva 20.
O Pumparcc, obleke, trenchcoat najceneje A. Presker, Sv. Petra cesta 14.
© Bluze, damsko perilo, torbice, rokavice in nogavice, ima v krasni izbiri tvrdka Miloš Karnič-nik, Stari trg 8.
Zagonetna smrtna nesreča v Bistrici
Maribor, 12. septembra.
Na cesti med Bistrico in Rušami se je zgodila v nedeljo usodepolna nesreča,- ki trenutno še ni pojasnjena ter ne izključuje zločinskega dejanja. Žnev nesreče je postal kleparski mojster Oton Srebro-n j a k , doma z Vrhnike, ki je bil zaposlen zadnji čas pri neki mariborski tvrdki. Vozil se je na motornem kolesu z nekim motociklistoni ter sedel na sedežu za vozačem. V bližini Rottove gostilne je baje omahnil s sedeža ter padel na cesto. Vozač menda 'i izgube tovariša sploh ni opazil ter se je vozil z ne- I zmanjšano hitrostjo naprej.
Srebrenjak je ležal v cestnem jarku skoraj od j jutra do večera. Opazilo ga je sicer mnogo mimo- i idočih, toda mislili so, da je pač zaspal v vinjenosti, j Šele zvečer so nekateri opazili, da ima razbito gla- i vo ter da leži v nezavesti. Prenesli so ga v bližnjo hišo, odkoder so ga reševalci iz Maribora prepeljali v bolnišnico. Kmalu po prevozu pa je v bolnišnici podlegel poškodbam, ne da bi prišel k zavesti.
Včeraj popoldne je bila v mrtvašnici mestnega
Zadnja poročila:
Hindenburgom m za Nemčijo"
Programatičen Papenav govor v radiu
dovanje. Največji del pota v nižini krize je nedvomno žo prekoračen. Ta trenutek jo smatrala nemška vlada za primeren, da začne z žo znanim gospodarskim programom. Naglašal jc. da je treba upoštevati oddajo javnih del in da bodo na razpolago tričotrtino milijarde mark v prihodnjih mesecih za javna naročila. Daljo jc govoril o velikopoteznem naseljevalncm programu in o pomoči kmetijstvu. To je najboljša socialna politika, ki jo jo mogoče voditi in ima za cilj: »Zmago nad brezposelnostjo«. če so hočo označiti program vlado kot rcakcionarcn in nesocialen, potem mora trditi, da se sedanja vlada ne pusti od nikogar prehiteti, kar se tiče socialnega mišljenja. Nesocialno je, čo hočo kdo s prenapetimi zahtevami prekrižati uresničenje vladr -a program.- s tem porušiti vse možnosti. Vla. a pričakuje od podjetnikov, da bodo sredstva, ki jim jih ho zaupala vlada, porabil v korist vsega naroda. Vlada bo z železno strogostjo nastopila proti elementom, ki sc hočejo obogateti, kot paraziti gospodarstva na račun podjetnikov. Ce se načrt vlade, ko hoče poživiti nemško gospodarstvo ponesreči, potem bo svobodno podjetništvo zgubljeno.
Nato jc zagovarjal prezidialni sistem vlade in nastopil proti tako zvani formalni demokraciji. Vlada bi ne bila na svojem mestu, če bi dovolila, da bi po demokratičnem nihalnem zakonu njena naslednica bila sestavljena iz strankarske koalicijo. Vlada je mnenja, da jo sistem formalne demokracije že dokončal svoje upravičenost, tako v sodbi zgodovino, kakor tudi v očeh nemškega narodu. Obrnil se je potem zopet j.. jii narodnim socialistom, ki so napadali vlado z marksističnimi kril.-.tcami, du je sedanja vlada finih ljudi in gospodov. Narodni socialisti se bodo s tcin bridko razoračali, kor je tak način njihovega boja hujši, kakor marksizem vseh vrst.
Končno se je Papen skliceval na avtoriteto drž. predsednika. Čo sc' združi avtoriteta s pravo demokracijo, se razkroj države lahko ustavi samo z enega mesta, iu to je Hindenburg. Končno je še omenil, da se ho izvedla drž. reforma, ki se jo žc začela ■/. imenovanjem držav, komisarja na Pruskem, in končal svoj govor z vzklikom: »S Hindcnburguni iu za Nemčijo!«
Berlin, 12. sept. tg. Državni kancler Papen jo imel danes v radiu svoj progranini govor, katerega zaradi razpusta državnega zbora ni mogel imeti v parlamentu. Začel je svoj govor s tem, dn je opravičeval veljavnost razpusta in rekel, da jc imel predsednik drž. zbora dolžnost, dati njemu besedo kot zastopniku vlade. Kljub temu pa mu je dvakrat odklonil besedo, nakar jo moral izročiti razpnstit-veni dekret državnega predsednika. V trenutku, ko jo ta dekret izročil, jo bil po ustavnih določbah državni zbor razpuščen. Nato se je Papen obrnil na narodne socialiste z besedami: »Komunistično poslanko Klaro Zetkin je, državni zbor pobožno posluša! pri njenih deklumacijah. Izjave nacionalne v lade pa so se zastopniki nemškega naroda branili poslušati. Tako postopanje nemškega državnega zbora ugotavljam pred vsem nemškim narodom.«
Nato je Papen podal pregled delovanje nemške vlade v zadnjih treh mesecih ter navajal predvsem, da jo repavaoijsko vprašanje rešeno in da je sedaj načela vlada drugo vprašanje enakopravnosti Nemčije. to je vprašanje razorožitve. S poudarkom jo ugotavljal, da Nemčija hoče razorožitev. Nemčija bi predlagala tudi najdalekosežnejšo razorožitev s pogojem, da bi veljala enako za vse države. Nemčija se no more udeleževati nadaljnjega dela razoro-žitvene konference, dokler ne bo razčiščeno vprašanje enakopravnosti v nemškem smislu. Z zadoščenjem lahko ugotavlja nemška vlada, s kolikim razumevanjem motri Mussolini nemške zahteve. Glede francoske noto je izjavil samo, da njena vsebina ni primerna za to, da bi podpirala rešitev tega resnega problema. Na nemško odločitev bistveno vpliva zavest, da gre tu za čast in za življenjske pravice naroda.
Potem je kancler govoril o svojem programu za preskrbo dela in o gigantskem poskusu, da se z mobilizacijo zadnjih notranjih rezerv nstvari možnost dela in sociaina zadovoljitev. Ta ogromni napor daje Nemčiji tudi pravico, da se bodo velesile tudi s svoje strani odločile, da napravijo konec za-strupljenju zunanje - političnih odnošajev s pogodbami, ki ne morejo obstajati. Samo končna odprava reparacij z lozanskim dogovorom omogoča Nemčiji, da začne obnovo nemškega gospodarstva. Povsod se že polagoma kažejo znaki bolj,sanja razmer, najmanj pa je kriza vsaj ustavila svoje napre-
Lepi športni uspehi naših kmečkih kmtov
Maribor, 12. septembra.
V nedeljo popoldne so se vršile po slovesnosti na Slomškovem grobu na igrišču Livade lahko-atletske tekme fantovskih odsekov. Tekme so pokazale, da prodira športna misel po zaslugi naših fantovskih krožkov vsebolj med podeželsko mladino. Cela vrsta tekmovalcev je nastopila v raznih lahkoatletskih disciplinah ter postavila tako lepe rezultate, da so fantovski krožki lahko ponosni na svoje, dosedanje delo.
Tekmovali so naši fantje v skoku v višino in v daljavo, v suvanju krogle ter v teku na 100 in 1500 metrov. V skoku v višino je zasedel prvo mesto Žižek (Sv. Benedik) 1.40, drugi je Meško (Sv. Tomaž) 1.35 in tretji Škamlec (Šv. Peter pri Mariboru) in,Želj (Sv. Jakob) z 1.30. — Skok v daljavo: prvi Rantuša (Sv. Jurij) 4.58, drugi Meško (Sv. Tomaž) 4.48, tretji Domanjko (Sv. .Turi i) 4.26. — Suvanje krogle: Meško (Sv. Tomaž) 8.32, Žižek (Sv. Renedik) 8.04. Škamlec (Sv. Peter) 7.18. — Tek na 100 m: Želj (Sv. Jakob) 14 sek., Gornik
pokopališča v Pobrežju obdukcija, katero je izvršil sodni zdravnik dr. Zorjan, ob prisotnosti preiskovalnega sodnika dr. Travnerja in zapisnikarja Sanda. Obdukcija je dognala, da je prelomljena lobanjska kost in močno krvavitev možganske opne. Strokov-njaški izvid pa je podal obenem presenetljivo ugotovitev, da ni poškodba Srebrenjalca prav nič podobna običajnim poškodbam pri padcu, ampak da je podobna mnogo bolj udarcu s kakih trdim predmetom. Preiskavo vršijo ruški orožniki.
Kulturni obzornik
Prekmurci v §1. biogr, leksikonu
Prekmurski jezikovno-kulturni okoliš je tvoril v slovenski književnosti samosvoj, zaključen del. Prav rftdi te ločenosti je bil v slovenskem jedru in je še malo poznan. Pred 30 leti je peštanski slavist Melich proglasil preiskovanje prekmurske književnosti za pravico in nalogo madžarskih znanstvenikov — toda razen njega samega se nihče niti poskusil ni. Slovensko javnost so seznanjali od časa različni poznavavci s prekmurskimi književniki, tako B. Raič (Letopis Matice Slov. 1869), K. Glai-er (v Zgodovini), A. Trstenjak (v Lj. Zvonu i. dr.) in še kdo. Toda vse to so bili nepopolni, priložnostni podatki. Kakih 25 let sem pa že nabira gradivo dr. Janko Šlebinger, ki je v prvi knjigi Slov. biograf, leksikona obdelal 16 prekmurskih književnikov. Radi manj poznane in zato ne prezira vredne skupine slovenskih kulturnih delavcev, ki je vzrasla v povsem različnih razmerah kakor so vladale v slovenskem jedru, velja ob zaključku prve knjige SBL opozoriti na te biografije. Tak pregledni pogled utegne koristiti iskate-Ijem v tej smeri ter opomniti one, ki so dolžni spoznati, česar doslej niso.
Doslej so upoštevana vsa imena, pritegniti bi jih bilo le še nekaj — pač spričo temeljitosti dela, ki ga predstavlja SBL. Na te vrzeli naj opozorim v naslednjem seznamu vseh doslej obravnavanih Imen.
. Agustič Imro (1837—1879), živeč v Budapešti In pišoč tudi madžarski, je bil obenem tudi najbližji knjižni slovenščini.
Bakoš Mihal (?—1803) je začel serijo prekm. protestantskih pesmaric, kar je nadaljeval
Bari a Mihal (1778—1824) z več zbirkami.
Borovnjak Jožef (1826—1909) je množil katoliško nabožno književnost ter bil v stikih z oslalo Slovenijo.
Czipott Jurij (1794—1834) iu Fliszar Janoš (1856—?) sta skrbela za prot. knjigo. Slednji je mnogo prevajal iz madžarščine — zlasti v Ameriki izišla dela še niso zabeležena — ter sestavil inadž.-prekmurski slovar.
Ivan6czy Franc (1857—1913) je začetnik nove dobe z ustanovitvijo kat. koledarja in vzgojo naraščaja, ki je razvil intenzivno publicistično delo.
Kardoš Janoš (1801—1875) je poleg Š. Kiizmi-ča glavni delavec za protestantsko knjigo, cerkveno in šolsko, prevajavec madž. epika Aranya.
Klekl Jožef (1874) je danes najbolj poznani predstavnik Slovenske krajine kot izdajatelj listov in politik. Njegov bratranec
Klekl Jožef (1879) je plodovit pisec zgodovinskih, narodopisnih i. dr. člankov.
Kolčne Franc (1903) se je poskušal s prevajanjem in novinarstvom.
Košič Jožef (1878—1867) je prvi uvedel posvetne panoge v prekm. tisk z zgodovinskim, vzgojnim in slovniškim delom. Skrbel je tudi za informacijo o ožji domovini za tuji svet.
Kilzmič Mikloš (1738—1804) je po času in vplivu prvi katoliški pisatelj. Njegov molitvenik je doživel 19 izpričanih izdaj. Prva izdaja evangelijev se je našla že po tisku biografije, ki je prvi izčrpni prikaz tega moža.
Kiizmič Štefan (1723—1779) je s prevodom Novega zakona široko znano ime.
Kiih;<r Štefan (1882—1015), poleg Flisarja drugi laik med naštetimi, je bil nabiratelj narodnega blaga.
Kiihar Štefan (1887—1922), župnik, je zaslužen narodni buditelj.
Luthiir Adam (1887) je urednik evang. mesečnika in zaključuje našo serijo prve knjige.
V dodatek bo treba upoštevati še imena: Baša Ivan, urednik in pisec katoliških publikacij; Horvat L., urednik ameriških listov; Kardoš AL. urednik fn prevajalec ameriških listov; Kovač št., ki jo pokrenil po prevratu prot. tisk in izdal prvi koledar; Knntler J., ki je izdal 2 zvezka nar. pravljic in so udejstvoval v listih. Kranicc Miško ob pripra-
vah zadnjega zvezka še ni mogel priti v poštev. In morda še kako ime, da bo obraz prekmurskega člana slovenske družine še jasnejši, šlebingerjevo prizadevanje je prvo temeljito delo za ta cilj..
V. N.
»Vrtec« — »Angelček«. 1. številka teh mladinskih listov je izšla s prav pestro vsebino. ; »Vrtec« ima glavno povest spretne mladinske pi-j sateljice Lee Faturjeve: »Leži otok na sred mor-jj a .. .«, kjer popelje mlade čitatelje v Valvazorjevo j Ljubljano z ilustracijo Anica Zupanc-Sodnikove. ■ V prozi sodelujejo Oroslava Slokanova s pravljico »Kraljična brez smehljaja« in F. S. Finžgar s programom slovenske mladine »Mladina draga!« Prav ta kleni spis bi morala naša mladina znati na pamet, saj v njem odlični pisatelj pripoveduje tisto, kar je dandanes mladini lako potrebno: proč s cmeravostjo, avtoriteta - veljavnost, ljubi svojega bližnjega, delo je dolžnost, kdo je gospod? ter spis končuje: Mladina draga, bodite delavci in ne gospodje! Prav je tudi, da »Vrtec« nadaljuje z zgodovino naših trgov in mest. Sedaj je na vrsti Turjak. V pesmi sodelujejo slari »Vrtčevi« znanci: Venceslav Winkler »Mihelovo« (krepka protialko-holna, »Pesem delavskih otrok«, »Ob slovesu« ter Mirko Kunčič »Izgubljenec«. — »Angelček« je prav Za majhne. Alojz Košmrlj nazorno pridiguje malim »O Marijnem rojstvu«, da bodo otroci prav kmalu znali vsebino na pamet. Prav izvirno pot je ubral Janez Pucelj, ki otrokom razlaga koledar »Otroci se pogovarjajo v koledarju: na Majerčkovi »pošti«. Kar na oder bi jili lahko dal. Lanski letnik je imel že življenjepis »Gvidončka«, ki se je otrokom tako priljubil. Letos je nadaljevanje lega čudežno zrelega mladega življenja. Marije Kmetove »Tramvaj« bodo igrali prav gotovo v v slik i hiši, če ga že ne. V obeh listih se poskušajo mladi slikarski talenti'. Oto Gaspari, Gabriel Stupica, Silvo Vehora, ki obetajo prav mnogo. — Oba lista prav toplo priporočamo, saj staneta malenkost: »Vrtec« 15 Din in »Angelček« 5 Din za vse leto.
Dr. Niko Zupanič: Zur Physio-elnischen Mc-tomorphosc der Volker mit besondercr Riicksicht
(Sv. Peter) 14.06, Kranjc (Sv. Peter) 15 sek. _ Tek na 1500 m: škamlec (Sv. Peter) 5.12, Žižek (Sv. Benedikt) 5.21, Verbič (Sv. Peter) 0.24.
V skupni klasifikaciji si je priboril največ točk fantovski odsek iz Sv. Tomaža, drugo njftifco so zasedli Senfpeterčani, tretje pa fantje o<h Sv. Benedikta S: > r,..- ali. Tehnično vodMvrtfe bilo v preizkušenih rokah Jožeta. Smerdelja, kot zapisnikarja sta fungirala Karlo Sckolec in Francelj Dujec. Tekme so potekale v najlepšem redu iu disciplini, ki je z zadovoljstvom navdala tudi strokovnjake. Lepi rezultati nas navdajajo z upanjem, (ia se je zanimanje za lahko atletiko trdo zasidralo v podeželski mladini in da bo ta najlepša in naj-idealnejša športna panoga ostala trajna pridobitev.
□	Vzoren mož lega v grob. V nedeljo' zvečer je izdihnil v mariborski splošni bolnišnici svojo blago dušo posestnik Franc Šauc iz Vuzenice "v Dravski dolini. Pokojnik je bil obče spoštovana osebnost, znan in priljubljen daleč izven območja domače župnije. Jeklen, odkrit značaj, dobrovoli-nost iu blago srce ga je odlikovalo. Bil je globoko veren in udan krščanskim načelom, po katerih ja uravnaval svoje življenje. Pokojnik je bil stric obče-spoštovanega mariborskega višjega mestnega zdravnika dr. Wankmullerja. Zagrebli ga bodo danes, v torek dopoldne na domačem farnem pokopališču v Vuzenici, kamor so truplo prepeljali. Žalutočini svojcem izrekamo naše iskreno in globoko sožalje, pokojniku pa želimo večni mir iu pokoj!
□	Čudovit nebeški pojav. V nedeljo okoli pol 9 zvečer so opazovali nad Mariborom čudovii pojav. Trčila sta skupaj dva meteora; izgledalo je, kakor da se dve žareči krogli spajata ter zopet odbiiala Pojav je trajal nekaj sekund, dokler se ni razblinil na nočnem nebu.
anf die Sudslaven. Italijanski komite za narodnostne študije (Coniitato italiono per la Studio dei problemi della popolazione), je izdal v nemščini gori imenovano študijo slovenskega učenjaka. Avtor napoveduje h koncu še nadaljne tovrstne publikacije.
Šibenik in reka Krka. Kratek vodič sestavil H. Marjanovič. Propagandni odsek Jadransko sira-že v Ljubljani misli izdati vrsto malih brošur, ki naj služijo poživljenju zanimanja Slovencev za Jadransko morja in njegove obalne zanimivosti. Pričujoči zvezek jc prvi v tej zbirki. Obsega 32 strani malega formata in nekaj čednih slik. Cena 6 Din. — Priporočamo.
Stridon, Rodno mesto sv. Jeronima. Spisal o. Bone Šarič. »Tipografija« Zagreb 1932. Interesan-ten spis, v katerem avtor dokazuje, da je Stridon, rojslno mesto velikega Jeronima sedanje selo Ki-jevo, oddaljeno 70 km od Solina. Pisatelj se poslužuje obsežnega dokaznega materijala.
Denica 1933, Koledar knjiž. društva sv, Jero-nima. Cena 10 Din (članska 7 Din). Tudi lo leto je Jeronimsko društvo postreglo članom z lepimi publikacijami, med katerimi ima poseben pomen koledar, ki je spretno urejen, Ima bogato leposlovno, pa tudi gospodarsko poučno vsebino. Naslovno plat kakor tudi notranjo opremo je izdelal znani hrv. umetnik V. Kirin. Koledar krasi več zanimivih slik,
Suis Sinclair; Glavna ulica. Prevedla Milana Slavenski. Izdaja N o 1 i t. Belgrad. Sinclairova dela so večinoma prevedena na vse evropske jezike. V »Glavni ulici« nam slika pisatelj na klasičen način tip povprečnega, malomeščanskega, standardiziranega človeka. Junak romana je žena, ki sa v svojem idealnem zagonu bori proti enoličnosti in brezznačajnosti »Glavne ulice«, ki je ie tip ulice vsega sveta sploh. V tem boju junakinja podleže, ulica je močnejša od nje, Sinclairovi tipi so plastični, jasni in živi. Tudi prevod je dober, lc da rabi preveč tujk.
Knjiga stane 50 Din. Dobi se v vseh knjigarnah, (Molit, Belgrad Kneginje Ljubice 28/llIJ
Dnevna kronika

Inserentn
R
EKLAMO delati, se pravi denar izdati — neprijetna reč! Prodali sc pravi, denar prejeti — koliko bolj simpatično! Toda prav nič no pomaga, Ireba je reči A, da se pride do 15! Kako se nareu i, da se zagotovo pride do B? Inserira se v Slovencu«!
lnseratni oddelek »Slovenca".
Nesceča sta kočevskem
Kočevje, 10. septembra.
Pred uekaj dnevi eo zapazili delavci nn kočevskem rudniku, da je na več krajih izstopila voda iz zemlje. Obvestili so o tem vodstvo rudnika, ki je takoj edredilo komisijonalni pregled rovov. Ta komisija je ugotovila, da je voda zalila nekatere rove in jih popolnoma porušila. Odvajalne cevi so popokale. Da se prepreči nadaljna nesreča in da ne bi voda porušila tudi druge rove, so spravili na rešilno akcijo vse rudarje, ki so z velikanskim naporom zajezili ta nenaden izpad vode. Črpalke so delale noč in dan. Vendar še do danes ni bilo mogoče spraviti vodo docela iz rovov. Pripominjamo, da voda ni imela težkega dela, da je zasula rove na kočevskem premogokopu. Po izpovedbi rudarjev samih, se je rove prav malo popravljalo. Stari, debeli hlodi, ki so služili kot stena, so na več mestih že prepereli in so vsled vodnega pritiska in sesedanja zameljskih plasti popolnoma odpovedali. Sreča v nesreči je le ta, da ni bilo v tistem času, ko je voda vdrla v rove, nikjer nobenega delavca, kajti smrt bi bila v tem primeru neizbežna. Ta nesreča pa je obenem resen opomin merodajnim faktorjem, da je treba rove redno obnavljati in s tem zavarovati življenje kočevskih rudarjev.
— Ob pričenjajočem se poapnenju krvnih cevi navaja raba naravne »Frenz-Jo-;£el<<-grenčice k rednemu odvajanju in zmanjša visoki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz-Josei«-vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje zastajanja v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo ter milo ublažuje razdraženost živcev. »Franz-Jo-sef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
Avtomobilska nesreča
Iz Dravske doline nam poročajo o tragični nesreči, ki se je te dni pripetila ter zahtevala človeško življenje. Tovorni avtomobil mariborskega zastopnika Radenske kisle vode, g. Goleža, je vozil visoko naložen z zaboji vode iz Maribora v smeri proti Prevaljeni. Iz neznanega vzroka je zdrčal avtomobil v jarek ter so prevrnil. Padec je zahteval baje življenje nekega delavca, ki je obležal pod zaboji mrtev. Hude poškodbe je zadobil tudi zastopnik tvrdke Domiter, katerega so spravili v mariborsko bolnišnico. Le šofer je ostal po čudežu nepoškodovan. Avto je pri padcu bil lo lažje poškodovan ter je lahko nadaljeval pot.
- pozortisce ke&a hI
Zalog, 12. septembra.
Kako strašne so posledice, ki jih rodi alkohol in z njim združeno veseljačenje, imamo dan za dnem priliko čitali v časopisih. Če pa pri tem upoštevamo, da pride v javnost le del teh krvavih dogodkov, moremo šele globje presodili vso strahoto alkoholnega zla med našim narodom.
V vrsti krvavih ubojev, katerih glavni povzročitelj je bil demon alkohol in s katerimi je bila dnevna kronika zadnje čase kar natrpana, ie po svojem obsegu posebno pretresljiv pokol, ki se je odigral v nedeljo zvečer okoli 0 v Zalogu. Žrtev tega pokola je bilo toliko, kakor jih že dolgo ni bilo. Šest mladih fantov je iz krvave scene komaj odneslo svoje življenje; posebno hudo ranjena sta dva izmed njih in obstoja resna nevarnost, da pod-ležeta poškodbam.
Krvava žaloigra se je odigrala nekako takole: V gostilni pri Cirilu je sedela večja družba fantov, med njimi 18 letni brivski vajenec Henrik Taurer, '21 letni delavec France Pangeršič, 20 letni delavec Jože Irt, 28 letni delavec Karel Šumberger in 26-letni delavec Ivan Prašek. Bili so razigrane volje, kakor je pač ob takih prilikah običajno, pili so tli plesali. Njihovo veselo razpoloženje, se je stopnjevalo z vsako minuto, vmes pa je divje hreščala harmonika. Sredi lega vsesplošnega veselja jo nenadoma prišel v gostilno France Mazovec, posestnikov sin in mesar. Tebi nič meni nič je stopil med gručo veselih fantov, oborožen z dvema nožema in začel kakor brez uma mahati okoli sebe. Fantje so bili tako presenečeni, da niti mislili niso na obrambo nli beg. Pobesneli Mazovec je povzročil v gostilni pravcato mesarsko klanje. Žrtve tega mesarskega klanja so bili: Taurer, Prošek, Pangeršič, Šumber-ger in Irt. Nekateri so bili ranjeni v vrat, v hrbet, drugi v glavo, v pleče in drugam.
Hudo ranjenim faulom so priskočili na pomoč železničarji, ki so ,jim obvezali krvaveče rane, po-lem pa obvestili reševalno poslajo o razburljivem dogodku. Ko jc z največjo naglico pridrdral reševalni avlo, so ranjence naložili nanj in jih odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Vevški orožniki so povzročitelja tega strašnega pokolja aretirali še jsli večer in gn izročili sodišču.
Domačini domnevajo, da je bil vzrok temu pokolju staro sovraštvo, ki je vladalo med Francem Mazov-cem in njegovimi žetvami. Nekateri od fantov so bili že zaslišani; vsi trdijo, da jim je povod tega nenavadnega napada povsem neznan.
Eden od ranjenih fantov ima posebno hudo poškodbo; Franc Mazovec ga je sunil v hrbet s takšno silo, da se mu je nož zapičil do pljuč. Izgubil je toliko krvi, da se je bati za njegovo življenje.
Koledar
Torek, 13. septembra: Frančišek Kald., spozna-valec; Notburga.
Novi grobovi
-f- Franc Golob. V Ljubljani je umrl včeraj g. Franc Golob, posesitnik in mesar na Jernejevi cesti 47. Pogreb bo v siredo ob petih. Naj mu sveti večna luč, žalujočim pa naše sožalje!
-f- Avgust Tanzher, Na Dunaju je 7. t. m. po dolgotrajnem' bolehanju umrl gosp. Avgusl Tan-zher, višji finančni svetnik v p, star 70 let. Služboval je pri raznih davčnih oblastih bivše Kranjske, med drugim v Ljubljani, Črnomlju in Kamniku. Pred upokojitvijo je zavzemal mesto direktorja finančne okrajne direkcije v Mariboru. Bil je radovljiški rojak. R. i. p.!
•j" Josip Lipovšek. Dne 6. t. m. smo v Št. Petru pri Mariboru pokopali spoštovanega posestnika g. Josipa Lipovška iz Trčove. Bil je splošno priljubljen, dober in pošten gospodar. Vdova in deset otrok žalujejo za ljubljenim soprogom in očetom. Tudi vsi sosedje bodo težko pozabili dobrega »Žepa;. Svetila mu večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje!
-{- Smrt vzornega moža. Pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji je ugrabila smrt upokojenega šol. upravitelja g. Franca Meglo. Vest o smrti vzgled-nega in • priljubljenega moža bo globoko prizadela vse, ki so ga poznali, spoštovali in ljubili. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil danes v torek ob 5 popoldne na farnem pokopališču pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. Naj počiva blagi mož v miru, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje.
-f- V Imeneni pri Podčetrtku je umrl g. Janko Pe'ternel, trgovec. Pogreb bo danes ob 10 dopoldne. Pokojniku naj sveti večna luč. Žalujočim naše sožalje.
Osebne vesti
= Odvetniški izpit pri višjem dež. sodišču v Ljubljani je napravil s prav dobrim uspehom g. dr. Lado Vavpetič iz Ljubljane. Čestitamo.
= Poročila sta se v 6oboto 10. septembra v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Karel Vala-š e k, tajnik pri »Putniku«, in uradnica istotam gdč. Marica V o z e 1 j, bivša dolgoletna tajnica uradnic in trgov, nastavljeni; Krekove prosvete. Bog daj srečo!
Os tale vesti
—	Odredba o prometni službi. AA. Na mnogoštevilne prošnje, naj se doseže izprememba od-nosno izpopolnitev delov zakona o državnem prometnem osebju v tem smislu, da bi se mogle tudi ženske uradnice vzeti v službo državnih prometnih ustanov v centrali ter inženjerji-arhitekti, tele-fonistke in telegrafistke in strojepiske zunaj centrale in kot blagajničarke, je izdal prometni minister na predlog komisije za razlago obstoječih zakonov in pravil v resoru prometnega ministrstva tole odredbo: Vsa železniška služba je eksekutiv-nega značaja in ni razloga za izpremembo čl. 5 zakona o državnem prometnem osebju.
—	Brzojav v Braslovčah. AA. Z odlokom prometnega ministra se dovoli uvedba brzojavne službe pri pogodbeni državni pošti in brzojavu v Braslovčah,
—	Prejemki uradniških pripravnikov. AA.
Glede na izraženo željo, naj bi se pri uradniških pripravnikih izvajal čl. 248 zakona o državnem prometnem osebju, to je da bi imeli večje prejemke od listih, ki jih odreja novi zakon iz 1. 1931, je prometni minister na predlog komisije za razlago obstoječih zakonov in pravilnikov izdal pojasnilo, da se čl. 248 zakona o državnem prometnem osebju nc more nanašati na uradnike, ki so bili po zakonu iz leta 1923 v prvi kategoriji devete skupine, v drugi kategoriji pete skupine in v tretji kategoriji četrte skupine, nego da se ima pri njih izvajati čl. 240 zakona o državnem prometnem osebju, ki izrečno uravnava njihov položaj. Razlog, da se pri teh nameščencih ne morejo upoštevati ugodnosti iz prehodne odredbe čl. 248 omenjenega zakona, je v tem, ker se s to odredbo uravnava položaj urad-ništva iz čl. 22 istega zakona.
—	Smrtna nesreča slovenskega letalca v Novem Sadu. V Novem Sadu se je z letalom smrtno ponesrečil g. Oskar Rebolj, narednik letalskega polka. Pokojniku je bilo komaj 25 let. Truplo ponesrečenega pokojnika prepeljejo v Kranj, kjer bo danes ob 5 popoldne pogreb na tamkajšnje pokopališče. Užaloščenim sorodnikom naše iskreno sožalje. Pokojniku naj sveti večna luč.
—	Pojasnilo. K dopisu » Kmeti jsko-gospodinj-ska šola v Marijaniščuc, ki je bil objavljen v nedeljskem »Slovencu« z dne 11. septembra t. 1, sporoča Kmetijska družba glasom seje predsedstva z dne 12. t. m. sledeče: »Kmetijska družba kot soustanoviteljica in torej tudi lastnica te šole se 'je težko odločila po stvarnem preudarku za leto 1932-33 tečaja te šole ne otvoriti. Na družbenem občnem zboru dne 8. junija t. 1. namreč ni bil sprejet potreben kredit v družbenem proračunu za vzdrževanje te šole. Podpora ministrstva za kmetijstvo v znesku 60.000 Din, ki jo je družba prejela za vzdrževanje gosp. šole, se je porabila izključno le za kritje stroškov te šole za 1. 1031-32, in sicer v znesku 53.000 Din, katera vsota se je nakazala Marijanišču za najete prostore in vrt, ter za učne moči. Preostanek je pri družbi na razpolaganje v te. namene. Kmetijsko ministrstvo namreč ni ugodilo prošnji Kmetijske družbe, da bi se ta vsota porabila za gospodinjsko šolo, ostanek pa za vzdrževanje njenega strokovnega aparata. Glasom sklepa glavnega odbora na seji dne 20. avgusta t. 1. Kmetijska družba le prekine ta tečaj za eno leto, prepusti pa Marijanišču uporabo inventarja, s privoljenjem vodstva, da ima družba v tem letu pravico soodločati pri sprejemu polovice gojenk. ker se je vodstvo Marijanišča odločilo, vzdrževati letošnji tečaj iz lastnih sredstev.« — Kmetijska družba.
—	Sestanek šolskih upraviteljev. Tov. šolske upravitelje logaškega okraja obveščamo, da se vrši upraviteljski sestanek v sobolo dne 17. t. m. in ne 18. t. m., kakor je bilo naznačeno v okrožnici. Vse ostalo ostane v veljavi. — Doljak Valentin.
—	AngleSki admiral v Dalmaciji. V Splitu se nahaja že več dni angleški admiral Ushborne. Vojno ministrstvo mu je dalo na razpolago jahto »Dobravo«, s katero admiral obiskuje naše Primorje. Ko se vrne v London, bo imel v najodličnejših angleških krogih konfcrcnco, na katerih bo poročal o svojih vtisih v naši državi
—	Zločin pri Jastrebarslcem. V soboto zjutraj so našli kmetje v Dolnjem Desincu pri Jastrebar-skem truplo 35 letnega kmeta M. Jeremiča. Truplo je ležalo na meji pokojnikovega vrta. Uradna komisija je ugotovila, da je neznani morilec umoril Jeremiča s tremi globokimi sunki noža v hrbet in z enim v glavo. Dva sunka sta bila smrtna. Ker je bil pokojnik Teven in ni imel denarja, je roparski umor izključen. Kmetje so mnenja, da gre za umor iz maščevanja. Pokojnik se je pred tremi leti vrnil iz Amerike z lepim prihrankom, toda brez ene roke. Ves prihranjeni denar in odškodnino, ki jo je dobil v Ameriki za zgubljeno roko, pa je dosedaj porabil in je zadnje čase živel v siromaštvu. Orožniki iščejo zločinca.
—	Odpusti delavcev v Dugi Resi V znanem hrvatskem industrijskem kraju Dugi Resi je prejelo v soboto več sto delavcev zaposlenih v tamkašnji predilnici in tkalnici, največ v barvarni, belilnici in v odpravništvu, dekret, s katerim jim je delo na štirinajst dni odpovedano. Te odpovedi so v zvezi s stavko delavcev v tkalnici in predilnici, ker več sto delavcev že 14 dni ne dela. VzTok stavki je bilo uvajenje ameriškega delovnega sistema. Ker so posamezni oddelki odvisni drug od drugega, je uprava tovarne odpovedala še tistim deilavcem, ki so bili voljni delati.
—	Banatski Nemci potujejo ▼ Nemčijo. Kakor znano, izvirajo banatski Nemci po večini iz Švab-ske, oziroma iz Pfalza. Urednik nekega lista v Pfalzu Jakob Heinz je sedaj organiziral izlet ba-natskih Nemcev v Pfalz. V Nemčijo bo odšlo vsaj 100 banatskih Nemcev, ki bodo tam več dni. Ljubezen Ncmcev do stare domovine je res zgledna in more biti tudi nam za vzor.
Lutz peči edino v šiški
—	Skrivnostna smrt bolgarskega emigranta. V
bližini Bačke Topole so našli v soboto moško truplo, ki je bilo brez glave. Moškega je najbrže povozil jutranji vlak. Glava je ležala nekaj metrov stran od truipla. Ugotovili so, da gre za truplo bolgarskega emigranta Stojana Vasiljeva. Pri njem niso našli nobenega dokumenta ali pisma in ne morejo ugotoviti ali gre za samomor ali pa za zločin.
—	Cvetje v jeseni. Prijatelj našega lista v Sevnici nam je poslal zavojček cvetja in nam sporočil:
»Uredništvu Slovenca pošiljam razno sadno cvetje, katero sem natrgal na drevju, ki je bilo po grozni toči dne 10. avgusta popolnoma opusto-šeno. Sedaj so nekatera drevesa v najlepšem cvetju. Vinogradi so nanovo ozeleneli ter so trte pognale lepe mladice z grozdeki.«
—	Odlična postrežba — damski modni atelje Josipina Iglic, Tavčarjeva ulica 8.
—	Redno opisovanje v dopisno trgovsko golo v Ljubljani je od 1. do 10. septembra 1932 vsak delavnik od 9—12 in od 15—18, v nedeljo in praznik pa od 10—12 dopoldne pri ravnateljstvu TDŠ v Pražakovi ulici 8/1. (vogal Miklošičeve ceste 30). Kdor se vpiše v DTŠ, lahko študira vse predmete, ki se učijo na drž. trg. šoli, doma. Šola poučuje poleg rednih predmetov tudi vse moderne jezike. Natančna, brezplačna pojasnila daje vodstvo šole osebno ali pa potom tiskanega prospekta, ki ga osebno vsakdo sprejme. Iz prospekta je razviden ves ustroj in vsi pogoji. Šola je osnovana na najmodernejših dopisnih metodah sličnih šol v Za-padni Evropi. Pri pouku sodelujejo najboljši strokovnjaki trgovskih, jezikovnih in drugih ved, ki jamčijo za najboljši uspeh. Kdor se ne more vpisati osebno, naj takoj piše po prospekt in prijavnico. Redni pouk se prične 15. septembra. Kdor zadosti ostalim zakonitim določilom (da ima nižjo srednjo šolo itd.), lahko potem polaga priv. izpit na drž. trgovskih šolah in pridobi pravico rednih absolventov te šole.
— Soliste, zlasti baritoniste opozarjamo na Pre-lovčev »Album slovenskih narodnih pesmi za srednji glas h klavirjem«:, ki stane 30 Din. Daljo opozarjamo na Adamičeve »Nočne pesmi« istotako za srednji glas s klavirjem, cena 24 Din. Obe zbirki nudite zelo izbrane pesmi tako po vsebini teksta, kakor melodiji. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Celje
& Umrli so v javni bolnišnici: Repinšek Terezija, brezposelna služkinja, Ipavčeva 15, stara 50 let. — Goršek Oton, sin strojnika iz Liboj, 9 mesecev. — Šupar Andrej, posestnik, 46 let, Studenci pri Veliki Pirešici. — Kovačič Terezija, zasebnica, 07 let, Šmarje pri Jelšah. — V Koceuovi 0 je umrl Ivan Zupan, sin natakarice, 18 dni.
& Posledice sirovega napada na spečega hlapca. Kakor je sobotni »Slovenec« že poročal, je bil pri gostilničarju Zadelu v Levcu izvršen v noči na petek sirov napad na njegovega hlapca Ivana Čelika. Žrtev sirovega napada je v nedeljo ob pol 1 zjulraj podlegla hudim poškodbam. Pokojnik je bil doma iz Cerkna v Italiji, star je bil 22 let. Izvedeli smo od prebivalcev iz Levca in tamkajšnje okolice, da vladajo v tem delu vprav neznosne razmere. Je m okrog vse polno mladih fantalinov, pred katerimi se vse trese. Zaradi napada na imenovanega je bilo izvršenih več aretacij. Želeli bi, da bi prej ko mogoče prišli pravi krivci v roke pravice. Pokojniku pa, ki je moral daleč od rodne grude na tako tragičen način končati svoje mlado življenje, želimo, da bi našel mir in se spočil v slovenski zemlji.
-©" V Celju se mudi na oddihu mil. g. Karel Čerin, novomeški prošt.
-©■ Gledališka družina KPD naznanja, da se vrši v sredo ob 20 v moški garderobi razgovor o skupnem nedeljskem izletu. Pridite vsi!
■& Pevski odsek KPD naznanja, da sc vrši v petek 16. septembra ob 20 v Domu prva pevska vaja. Pridite vsi točno, da se dostojno pripravimo za Slomškovo proslavo.
-9" V Slomškovi knjigarni je že mogoče dobili E. Bojčevo knjigo »Slomšek, naš duhovni vrtnar«.
Nesreče. Celjski reševalni avto Je prepeljal v nedeljo ob pol 17 v javno bolnišnico 22 letnega Feliksa Vrečka, doma iz Celja, uslužbenega pri tvrdkl Pacchiafo et Knez. Pri nogometu na travniku pri »Skalni kleti« je dobil med noge brco. — Včeraj okrog pol 4 je 40 letnemu cinkarniškemu delavcu iz 'Peharjev, Mihaelu Žoliarju, stroj zmečkal prste na levi roki. Zdravi se v bolnišnici.
-O- Iz celjskega športnega življenja. Pri nedeljski nogometni tekmi pri Skalni kleti med Olimpom (Gaberje) in Slogo (Sevnica) je zmagal gaberski Olimp z 8 : 0 (4 : 0). — Z občnega zbora MO v Celju LNP, ki je bil v nedeljo dopoldne, sporočamo, da sta na novo pristopila k celjskemu MO SK Laško in SK Jugoslavija, Celje.
Cerkveni vestnih
Za duhovnike bodo duhovne vaje v Domu od 19. do 23. septembra. Ker je še prostora, priglasite se. _ Vodstvo.
Poizvedovanja
Ušla. je mala zelena papiga AVellensittieh«, ki govori in poje kot kanarček. Kdor bi jo našel, naj jo blagovoli vrniti proti nagradi na naslov: J. Logar, Zuruikova ul. 9-iL
PLANINKA CAJ
Bahovec pospešuje ape-tit In se zato prlporoCa pri slabokrvnosti In bledici. Zavitek Din 20 — v apotekah.
Plui
Postaja za kontrolo sodov. Za uradovanje pri postaji za kontrolo sodov za četrto četrtletje so določeni sledeči dnevi: oktober: 24., 25., 26., 27., 28; november: 18., 19., 21., 22; december: 19., 20., 21.
Red in snaga. Znana je parcela v Vošnjakovi ulici, kjer se kopiči najraznovrstnejša nesnaga, iz katere izpuhteva zlasti v vročih dneh neverjeten in neznosen smrad. Prizadeti prebivalci prosijo, da se v tem delu mesta uvede red in snaga.
V	bolnišnico so prepeljali 19 letnega posestniškega sina Blaža Brusarja iz Leskovca v Halozah s hudo poškodbo na čeljusti in z izbitimi zobmi. Poškodbo mu je prizadjal nekdo s kolom. Zadeva je prijavljena sodišču.
Brozobzirnost šoferjev je iz dneva v dan večja. Vsak dan šlevilne pritožbe. Pred nedavnim je nek avto povozil v Budini lepega lovskega psa, ki je bil takoj mrtev. Manjkalo je za las, da ni po.ozil še gospodarja Petra Maroha. Niti ozrl se ni šofer in je drvel kar naprej.
Nedeljski šport
V	nedeljo je imelo Primorje v gosteh KAC iz Celovca, ki ima prav dobre lalikoatlete. S sodelovanjem KAC bi že prvi miting (4. t. m.) precej boljše izpadel. Kajti borbe, ki jih je naše športno občinstvo videlo prošlo nedeljo, so morale zadovoljiti vsakogar Zmagali so to pot Celovčani s pičlo razliko 2 točk, katere jim je prinesla zadnja točka, štafeta 4X200. KAC je dosegel 66, Primorje. pu 64 točk. Od posameznih rezultatov bi omenili tek na 100 m; Skok je pretekel progo v 11.1 sek. Tudi čas štafete 4X100 m, 44.8 sek. dokazuje, da ima Primorje izvrstne s printerje. S Slaparjem je luhkoutlet-ska sekcija Priinorja pridobila dobrega sprin-terja in metalca kopja. Na mitingu je vrgel kopje 52.94 m, lotos najboljši rezultat. Torej naša lahka atletika le ne nazaduje. Zadnjič na mitingu Ilirije, preteklo nedeljo na 1'ri-morju, so bili doseženi dobri rezultati.
Skoro konec sezone, p« smo imeli plavalne ■tekme p r i nas kar v treh krajih. V soboto zvečer mednarodne v Iliriji, v nedeljo v Mariboru in Novem mestu. V Mariboru je bil zopet Maraton tisti, ki je organiziral plavalne tekme, pri katerih so sodelovali člani GAC, Ilirije in domačini. V novem mestu pa Klan in Ilirija. Najboljšo prireditev so imeli zopet Jugovei v Dubrovniku. Imeli so medmestno plavalno tekmo Dubrovnik : Trst. Tržačani imajo med svojimi člani državne reprezentante na 100 m hrbtno in 400 m prosto. Tekme so bile zelo zanimive in dokazujejo, da se Jug za prihodnje leto dobro pripravlja. Ne vemo ali se ne bi posrečilo tudi Iliriji pridobiti italijanske plavalce '/.a nastop v Ljubljani. Več bi se od njih naučili, kakor od plavalcev, kot so člani G. A. C.
Tekme za državno prvenstvo se razvijajo, kakor smo predvideli. Concordin je gladko odpravila Victorio s 3:0, BSK Basku s "vi, Jugoslavija pa Vojvodino cclo s 5:2. Hajduk še ni igral, ker je bila tekma z Grndjanskim preložena. V Zagrebu imajo te dni važne teniške tekme. Meddržavno z Avstrijo in medmestno z Bukarešto. V nedeljo je. vodila Avstrija s 2:1 in Zagreb z istim rezultatom nad Bukarešto.
Od ostalih dogodkov moramo omeniti predvsem kvalifikacijsko tekmo Slovanu in Celju. Celje si je priborilo sodelovanje, podzvezni ligi, čeprav je v drugi igri podleglo s 4:2, zato jo v prvi zmagalo s 5:0. Končni rezultat je 6:4. Celje, pn po igri. ki smo jo videli v nedeljo ne bo posebna pridobitev /a domačo ligo. V pokalni tekmi jc zmagala rezervna družina 'JLlirije nad enniko družino Atene s 5:4. Od mladinskih tekem za pokal Ilirije, se je vršila le ena igra med Iliri jo II in Svobodo, ki'je kon-čulu s 2:2. Jadran proti Hermesu ni nastopil.
Radio
Programi Radio-Ljubljana i
Torek, 13. septembra: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Otroški kotiček (gdč. Vencajz) — 18.30 Plošče — 19.00 Poljska in njeni šlagerji, predava Gerhart Krause, mednarodni referent za umetnost iz Dan-cinga — 19.30 Glavni pojmi o spektralni analizi (A. Peterlin) — 20.00 Esperantska ura (Ljubljansko barje: Korene Niko) — 20.30 Prenos iz Zagreba
—	22.30 Čas, poročila, plošče.
Sreda, 14. septembra: 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 18.00 Salonski kvintet 19.00 Slavnostne predstave v Marienburgu, predava medu. referent za umetnost g. Gerhart Krause iz Danciga 19.30 Literarna ura: Slovenski biografski leksikon (Fr. Vodnik) 20.00 Samospevi prof. Mirka Puglja: Francoska moderna pesem 20.45 Salonski kvintet 22.00 Čas, poročila 22.15 Prenos koncerta iz kavarne »Zvezda«.
Dragi programi š
Sreda, 14. septembra:
Zagreb: 20.30 Edvard Griegov večer 22.00 Pestra glasba 22.40 Prenos iz kina — Milano: 20.30 Komedija — Stuttgart: 22.00 Klavir 22.45 Koncert
—	Berlin: 21.80 Kari Erb poje pet Bachovih melodij 22.00 Poročila, plesna glasba — Belgrad: 20.10 Igra 20.50 Simfonični koncert 21.20 »Cavalleria ru-sticana« ,opera, plošče — Rim; 20.45 Večer italijanske operne glasbe — Beromilnster 21.45 Večerni koncert — Langenbcrg: 21.30 Melodije 22.05 Pozor! Lunin mrk 22.45 Koncert — Praga: 19.30 Prenos iz gledališča — Dunaj: 20.00 Lanner-Strauss-Ziererjev večer 21.30 Pevski večer Karla Erba: J. S. Bach, Fr. Schubert 22.20 Plesna glasba — Budapest: 20.00 Večerni koncert 21.45 Poročila, nalo plesna glasba 23.00 Ciganska glasba.
Naznanila
fciže. V nedeljo 18. septembra se bo po rani sv. maši vršil pri čebelnjaku g. šol. upravitelja J Časla čebelarski poučni tečaj pod vodstvom zrianega strokovnjaka g. H. 1'eternela. Čebelarji od blizu in daieč prisrčno vabljeni!
So la na morskem dnu
Tudi potapljači morajo hoditi v šolo, da 6e pripravijo za svoj težki poklic. Toda njihova šola leži med ribami na monskem dnu. Med tako šolo se zbere občinstvo na mostiček, ki veže ladjo in kopno, in sledi mladim mornarjem, ki se s štirioglate ladje spuščajo v morje. Z ladje vise vrvi, po katerih se eni učenci spuščajo v globino, drugi plezajo na krov. Zaman pa gledalci strmijo v globino, šolskega pouka na morskem, dnu pač ne morejo videti.
Toda morska šola ni odprta le za mornarje in častnike, marveč tudi za uslužbence na ladjah. Po predpisih mora imeti vsaka bojna ladja štiri mornarje in enega častnika, ki so v potapljaštvu izuče-ni. Pouk traja tri mesece, vsak mesec pa se ponavljajo še dolžnostne vaje, pri katerih morajo potapljači dokazati, da niso ničesar pozabili. — Najprej se uče potapljači oblačiti in slačiti neprijetno potapljaško opravo, ki je težka preko 70 kilogramov. Nato sledi ravnanje z ventili, ki sicer ni težko, a je mnogokrat usodne važnosti. En sani potapljaški čevelj tehta do 20 kilogramov. Pouk se vrši najprvo v globini 8 metrov, nato dvanajstih, a nazadnje 25
metrov. Potapljanja in dviganja se vadijo iako dolgo, ker lo je pač osnovno znanje te stroke. Potem nastopi kroženje po tleh. To jo pač najtežja točka morske šole. Ako ne stopa učenec natančno po predpisih, se potopi v sviž in dvigne se tak oblak mot-njave pred njegove oči, da ne vidi nikamor in izgubi orijentacijo. Tudi s čelado mora biti potapljač jako previden, zakaj v njej je pritrjen ventil, ki regulira potapljanje in dviganje. Ako se zadene na ventil, uhaja zrak iz čelade. To bi moglo roditi usodne posledice. Seveda imajo potapljači tudi svoja posebna znamenja, s katerimi se javljajo zunanjemu svetu. Vaje na morskem dnu so tako obsežnega značaja in tako interesantne, da si lajik ne more nobene prave predstave ustvariti. Prav običajno zveni, če dobi po'.apljač nalog, naj se spusti pod vodo po krmilo. Vendar je tak ukaz za začetnike izredno težak, ker izgube v morju vsako sled orijentacije. Učenci so pač večinoma zelo srečni, ko zapuščajo to šolo posebne vrste in gredo po težkih naporih na oddih.
fllipopi pred svojim domom. V bližini Masurskega jezera v vzhodni Nemčiji žive Filipopi, ruska staroverska sekta, ki se je pred sto leti radi grkokatoliških preganjanj zatekla na ta kraj in si lako našla novo domovino, še do danes so si ohranili staro rusko nošo in običaje in primitivno kočo
iz hlodov.
Deseti bratje v deželi zlata
Brezdomni mladci, ki so bili dolgo časa bič ruskih dežel, so našli danes svoje sotrpine v visoko-kapitalislični Ameriki. Stotisoči romajo skozi dežele brez upa in nade na delo in kruh, a zmerom še vstrajni v svoji potrpežljivosti jn iskanju.
Vprav pretresljivo sliko o njihovem položaju nam daje ameriški urad za mladoletne. Problem te ;trmade potujočih mladoletnikov,« pravi neko poročile. »prekaša vse, kar smo doslej v Ameriki doživeli. Mladi možje in dečki se skrivajo na slehernem tovorniku v tolikih množicah, da je železniški policiji nemogoče napraviti red. Vzdolž južnopaci-fične proge beležijo številna mesta Texasa, Nove Mexike in Arizone v zimskih in pomladnih mesecih dnevno po dvesto mladcev na pohodu. Ta železniška družba je tekom 8 mesecev izgnala iz železniških voz -116.915 zastonjkarjev. Jasno, da bi morali to število podvojiti, ker nekateri mladeniči so bili po mnogokrat izgnani. Vendar tudi to število kaže dovolj jasno sliko o potujočih brezdomcih.
Mnogi teh modernih klativitezov so zapustili očetno hišo, ker jim mladi ponos ni dal, da bi brez koristi posedali doma, kjer so starši komaj prehranjevali mlajše člane družine. Po poročilu urada za mladoletne bi ti številni brezdomci v normalnih razmerah delali aH v šole hodili. Prehranjevalne ustanove pač ne bodo nudile dovoljne oskrbe tem romarskim trumam otrok. Premnogi bodo torej postali žrtve mraza. Saj so na eni sami postaji v Mexiki iznosili 35 zmrznjenih mladeniče v iz vagonov tovornika.
Smrt iznajditelja telanus seruma
V rojstnem mestu Pizi je umri v visoki starosti znani italijanski patolog prof. G. Tizzoni, ki je pripadal učiteljskemu zboru bolonjske univerze. Največjo zaslugo si je pridobil profesor Tizzoni za človeštvo z iznajditvijo seruma proti tetanusu, ki ulasti v južnih krajih zahteva toliko žrtev. Ta serum je vsaj za večje rane v vseh italijanskih bolnišnicah obligatno sredstvo.
Hotel za otroke
V Berlinu je zgradilo vodstvo charlottenburške-ga mladinskega doma hotel za potujoče otroke. Otroci »mejo v njem stanovati ali pa se lc mimogrede zadržati do odhoda njihovega vlaka. Tu dobe primerno postrežbo. Na željo jih pride osebje hotela čakat na kolodvor ali pa jih pospremi nn vlak. Pač dobra ustanova za otroke, ki morajo sami v mesto, da si najdejo tu svoje zatočišče.
Reševalne vaje angleške mornarice. Slika nam kaže rešilni čoln, v katerega vstopajo mornarji po napeti mreži. Ta mreža zelo olajšuje prehod s parnika v rešilne čolne.
Zgled močne volje
jasnil, da tudi on še pred kratkim ni znal ne brati ne pisati; toda kar je dosegel on, bodo tudi njegovi rojaki. Prinesel je nekake slikarije, ki jih jc sam izdelal, pa jih pokazal učenjaku: »S tem bom začel,« je rekel. »Slike bodo moje rojake priklenile nase in vzbudila se jim bo želja zvedeti, kaj je pod slikami napisano.« — Pod vtisom te krepke volje je Nordenskiold po svojem povratku preskrbel svojemu nekdanjemu vodniku liskarno, črke, barvo in papir. In Lars je takoj začel. V svoji ledeni hišici je preživel ob medlem soju brlivke noči in dni pri študiju tiskarske tehnike. Hkrati pa se je potopil v umetnost rezbarjenja, zakaj hotel je svoje slike reproducirati na les, da bi dobil čim več odtisov. Po dolgotrajnem naporu je prvi list z imenom »Beri vo': izšel. Tako bodo tudi Eskimi, ki so odtrgani od sveta, marsikaj s čudom zvedeli iz kulturnega sveta.
Človek bi mislil, da mod Eskimi ni nobenega sledu vere in nacionalne literature, saj so vendar vrženi na večno ledovje največjega otoka na svetu. Groenlanda. In imajo komaj časa. da si poiščejo hrane. In vendar imajo ne le prekrasne uarodne pesmi in pravljice, ki si jih v dolgih urah polarne teme bajajo, marveč imajo že tudi prvi časopis, katerega jim je ustvaril izredno iznajdljivi domačin, nekdanji vodnik raziskovalca Nordenskiolda, Lars Moeller.
Raziskovalec Nordenskifild se je namreč začudil nad vročo ukaželjnostjo svojega vodnika, ki je švedsko govoril, čital in pisal. Vsa ekspedicija jc bila zavzeta ob njegovi veliki bistrosti. Nekega dne pa je razodel raziskovalcu, da se bo po vrnitvi domov posvetil časnikarstvu. Razume se, da se je učenjak nasmehnil ob misli, da Eskimi nimajo niti pojma, kaj je črka. Toda Lars Moeller mu je po-
Kaznjenec - romanopisec
Ugledna češka književna založba Sfinx je prejela te dni iz plzenskih zaporov rokopis romana Križev pot ljubezni«, ki ga je poslal zdravnik Klepeta?. Ta mož. preživlja petnajsto leto težke ječe in še zmerom trdi, da je nedolžen. Roman je tipkan s strojem, pomagal je Klepetaru sojetnik. Ptavi, da mu bo honorar za nabavo instrumentov, če se bo še zdrav vrnil v življenje, katero mu grize je-tika. Založba bo roman izdala.
Stoletnica smrti velikega romanopisca 'iValterja Scotta. škotski romanopisec W. Scott, ki je umrl 21. septembra 1832 je ustvaril v harmonični zvezi s svojo veliko zgodovinsko erudicijo, s prefininim pogledom v ljudsko dušo in široko ustvarjalno fantazijo moderni historijski roman. Posebej velike važnosti je ta veliki pripovednik za Slovence, saj nam je zbudil našega prvega romanopisca Jurčiča.
Skrivališča dragotin v
Šolnini mrk nad Newyorkom. Pred nekaj dnevi jo največje mesto sveta doživelo skoro popolni sončni mrk. Med tem prezanimivim naravnim pojavom je za nekaj minut ves promet zastal. Na vseh koncih in krajih so se zbirale gruče ljudi in strmele v nebo. Tudi sam prezident Združenih ameriških držav, Hoover je s svojim tajnikom (ns desni) opazoval to redko naravno igro.
Grozna eksplozija v srcu Newyorka. Parni kolel ladje »Observation« je v Newyorku s strašno detonacijo eksplodiral. Na krovu je bilo tedaj 150 delavcev, kateri so strahotno ranjeni in ubiti. Redki so ostali brez težkih posledic. Ladja se je koj nagnila in začela potapljati. Številni možje in žene so brezupno skakali v morje, se oprijemali drug drugega in skupno tonevali. Seveda so bili takoj na mestu rešilni motorji, ki so pobrali 40 mrtvih, in 60 s smrtjo se borečih.
iz topa izstreljen
Dvaindvajsetletni arlist Karel Koppelkamni, ki je nastopal pod imenom Roeket. se je dal te dni v Budapešti izstreliti iz lopa v daljavo 30 metrov in	Pred kratkim so v Leningradu odkrili v kleti
v višino 20 metrov, pa se je hudo ponesrečil. Name- nekdanjega sladkornega kralja Bobrinskega zaklad: sto v sredino žice je padel na rob in obležal tam dragocene slike, zlalo, srebro in bisere. To skriv-razmesarjenih udov.	uost je izdal neki delavec, ki je bil svoječasno pri
zakopavanju zaklada. — Takoj za tem pa so odkrili v nekem sanatoriju, nekdanji carjevi poletni pa-iači na Krimu, na zanimiv način dragoceno nakitje. Bolnik se je naslonil na kip, ki je padel in se zdrobil. V glavi pa so bila skrila nakitja bajne vrednosti. — Veliki nekdanji ruski industrijalec, ki trenutno živi kot ruski emigrant bedno življenje v Berlinu, pripoveduje, da je premnogo steklenic napolnil z bankovci po petsto rubljev in z dragocenim nakitjem, pa jih n.1 razna mesta po svojem obširnem posestvu zakopal. A danes se več ne spominja, kje so ta mesta. Rubelski bankotci so seveda izgubili svojo vrednosl, vendar bi se najditelj steklenic z nakitjem ludi danes itiočno zveselil, naj se bleste v nakitju dragi kameni velikanske vrednosti. — Med revolucijo se je premnogim ruskim aristokralom posrečilo skriti svoje dragocenosti. Uporabljali so namreč kar na debelo sledeči Irik, ki je agente čeke zvodil na napačno pot: med hišnimi preiskavami so zmetali vsa nakitja v vodo, ki je bila s črnilom počrnjena.... Po preiskavah pa so seveda poskrbeli za druga skrivališča, pre-česlokrat železniške nasipe. — Ker so si mnogi bogatci med revolucijo komaj golo življenje rešili, svoja velika -imetja pa v zemljo zakopali ali poskrili v posebne predmete, so pač razumljiva la bogata odkritja, ki bodo morda še stoletja pričala najditeljem o nekdanji carski matjuški.
naročajte .SiuvenCd"
pozor radi kratkega stika
V belgijski tvornici Steinbacli, ki ni le največja papirnica v Belgiji, marveč ena najpomembnejših evropskih, je bušil požar, ki je najprej uničil najbližje skladišče, potem pa planil še na sosednjih devet in jih dokraja vpepelil. Zagrizel se je nato v dvonadstropno zgradbo, kjer so bili shranjeni najmodernejši stroji za izdelavo papirja in kupi sirovin in izdelkov. Vse je postalo plen plamena. Škoda gre v milijone. Mislijo, da je nastal ogenj vsled kratkega stika.
Nov ženski šport
Sodobna ženska, ki je zapustila družinsko ognjišče in hoče popolnoma z moškim korakom v življenje, kar ji seveda nikakor ne pristoja, si je izmislila šport, ki je premnogokrat tudi za moškega presurov. Osem dam se je vpisalo v nevvjorško boksarsko šolo, kjer jih uvaja v vse skrivnosti tega športa boksarski učitelj Samuel Burger. Kaj nameravajo te damo doseči s tem za njih značaj odurnim športom, je izjavila ena izmed njih: »Pokazati hočemo možem, da ni ta šport samo njihov privilegij, ampak si znamo tudi me priboriti nagrade za prvenstvo...« Da bodo s tem izgubile žene svojo najprlkupljivejšo lastnost, nežnost, in še poslednji smisel za ono, za kar so ustvarjene, sodobni dami seveda ni mar.
Če lis t žaga drva.
Državne finance
Iz Belgrada poročajo, da je finančno ministrstvo objavilo podatke o stanju drž. financ v prvih štirih mesecih proračunskega leta 1932-88, torej za mesece april, maj, junij in julij. 1/. lega pregleda jo razvidno, da se je dolok drž. dohodkov v mesečU juliju povečal, kar je vsakoleten pojav. Še bolj izrazilo je povečanje drž. dohodkov v kasnejših mesecih in doseže v oktobru svoj višek.
Skupno je znašal proračun zn te štiri mesece v dohodkih in izdatkih 2525,01 milj., dočim so znašali dohodki v tej dobi stvarno 1707.0 mtlj, dočim so znašali izdatki 194<>.6 milj. Din, od le vsote pa odpade na osebne izdatke 131.9 milj., na stvarne 71-1.7 milj. Iz, podatkov je razvidno, da je v prvih treh mesecih znašal odstotek izdatkov v primeri s proračunsko vsoto 80.2%, da pa je v juliju tu odstotek najbrž zaradi še večjega varčevanja v drž. gospodarstvu padel na 77.1%.
Državni dohodki so zaostajali za proračunom v prvih štirih mesecih za 32.4%, odnosno so znašali 07.6% proračunske vsoto. -
Presežek izdatkov nad dohodki, ki jc bil kakor znano krit s preostalo gotovino, je znašal v prvih treh mesecih proračunskega leta 277.8 milj. Ker pa so bili v juliju dohodki večji kot izdatki, se jo zmanjšala ta vsota za 38.2 milj., tako da znaša samo se 239.0 milj. Seveda iz leh številk ni razvidno, koliko so se povečali loteči dolgovi zaradi neizvr-šenih obveznosti, ker navaja pričujoči pregled samo taktične izdatke in dohodke.
Državna gospodarska podjetja so izkazala v prvih štirih mesecih dohodkov 1139.2 milj., dočim je znašal za lo dobo proračun 1500.3 milj., to torej pomeni, da so znašali taktični dohodki samo 74.25% proračunanih. Nasprotno so znašali izdatki državnih podjetij lOGO.O milj., proračun 1249.4 milj. Doseženo je bilo torej 85.3% proračunane vsote. Presežek dohodkov nad izdatki je znašal 73.2 milj., kar je
Statifc Na rodne banke
Najnovejši izkaz o stanju Narodne banke za 8. september izkazuje tele najvažnejše izpreniembo:
Med aktivi je narasla podlaga za 2.0 milj. Din, in sicer je ostal zlati zaklad neizpremenjen, < čim so valute narasle za 1.1 na 1.6, devize pa za 1.5 na 244.96 milj. Tudi devize izven podlage so narasle za 1.6 na 84.25 milj. Vsota kovanega denarja je narasla za 0.2 na 157.15 milj.
Posojila banke na menice so narasla za 14.3 na 2074.7 milj., lobardna pa za 0.36 na 356.4 milj. Tudi prejšnji predujmi državi so narasli za 0.4 na 1879.1 milj.
Med posivi se je povečal cbtok bankovcev zu 32.0 na 4808.3 milj. Nasprotno pa so obveznosti po vidu padle za 20.0 na 695.8 milj. Med njimi so se državne terjatve povečale za 8.4 na 13.3 milj., računi državnih gospodarskih podjetij pa za 28.35 na 336.6 milj., dočim so žiroračuni padli za 56.7 na 345.84 milj. Obveznosti z rokom so narasle za 19.7 na 1447.84 milj.
Vsota obveznosti po vidu in obtoka bankovcev je neznatno naraslo za 12 milj. na 5564.1 milj. Skupno kritje se je zmanjšalo od 36.14 na 36.11, dočini se je zlato kritje znižalo od 31.75 na 31.68%.
10. PRIREDITEV LJUBLJANSKEGA VELESEJMA »Ljubljana v jeseni« od 3. do 12. sept. 1832 je združevala poslovni vzorčni velesejem s kulturnimi in gospodarskimi, razstavami. Industrijsko-obrtui in trgovinski del velesejma je bil dobro založen, tako da je ni bilo pomembnejšo produkcijske panoge, ki ne bi bila zastopano, seveda razen onih, ki za jesensko prireditev ne pridejo v poštev. Kupčijski uspehi so povprečno prav zadovoljivi. Razstavljalo je 274 tvrdk, od teh 25 inozemskih, in sicer Avstrija 13, Amerika 3, Nemčija 5, Ogrska 3, Švica 1.
Zanimanje javnosti za to prireditev je bilo zelo živahno, obisk velik iz vseh dolov države in iz, inozemstva (CSR, Avslri.ja, Italija, Nemčija, Poljska, Švica, Indija, Amerika).
XIII. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani se bo vršil od 3. do 12. junija 1933.
LESNA KONFERENCA NA DUNAJU.
V sobolo je bila zaključena na Dunaju lesna konferenca, katere se je udeležila ludi naša država po g. ing. M. Lenarčiču. Sklenjeno je bilo ustanoviti na Dunaju osrednji leenogospodarski uTad, v katerega bi vsaka država poslala dva delegata. V upravni odbor je bil izvoljen že g. Lenarčič.
Novi urad bi naj predvsem storil vse za stabilizacijo cen in ustanovil eksistenčni minimum za lesno gospodarstvo. Gre za ureditev med povpraševanjem in ponudbo, ker je sedaj povpraševanje večje. Seveda bo moralo priti do sporazumov v okvirju posameznih držav. Nadalje gre za poenotenje dimenzioniranja, carinskega imenovanja, za carinske in prevozne tarife, za poenotenje arbitražnih uzanc, ustanovitev osrednjega informacijskega urada, priznanje razsodiščnih sodb po drugih državah, in končno za osrednjo propagando konzuma lesa, posebno za stanovanjske hiše.
tudi izkazano v proračunu splošno drž. uprave.
Na večjo povečonje drž. dohodkov je, kakor znano, računati v mesecu avgustu, ko bomo že imeli izkaz dohodkov od novih davkov, odnosno ptfviSanih davkov. Žal nimamo pri roki Se nekaterih detajlnih podatkov, gotovo pa je, da je bil odstotek izvršenih drž. izdatkov za osebne izdatke večji kot odstotek izdatkov za materialne svrhe.
Pregled po posameznih ministrstvih kože, da je skoraj ves svo jproračun izkoristila: vrhovna državna uprava, preko proračuna so bile potrošene pokojnine iu invalidske podpore. Prihranek je znaten pri državnih dolgovih, nad 200 milj. Visok je odstotek taktičnih Izdatkov v primeri s proračunom v ministrstvu za pravosodje, nadalje v prosvetnem finančnem in trgovinskem ministrstvu. Poleg tega je znaten prihranek v vojnem ministrstvu, ki znaša skoraj 200 milj. Din in v socialni politiki. Nizki odstotek taktičnih izdatkov v gradbenem ministrstvu kaže, da so odpadli skoraj vsi investicijski krediti. V ministrstvu za fizično vzojo naroda je bilo potrošenih 0.6 milj. proti proračunu 3.9 milj. Din.
Med dohodki je znašal odstotek plačanih neposrednih davkov 69.2% v primeri s proračunom, posebnih davkov je bilo plačanih 73.1%, dolgovanih davkov je bilo plačanih 84.8%. Trošarine so prinesle 92.3%, takse pa samo 63.8%. Nadalje je bilo plačanih carin 63.8%, monopolov 78.2%, pri raznih dohodkih je znašal odstotek 44.75%.
Med državnimi podjetji je znašal odstotek pri podjetjih v resoru ministrstva prosvete 161.5%, v finančnem ministrstvu 37.5%, gozdovi in rudniki 27.5%. Pač pa manjkajo dohodki od Državne hip. banke, ki se obračunavajo na koncu leta, nadalje dohodki od vozarinske takse ter od državnih posestev Belje in Topolavec, ker se vrši obračun na koncu leta.
Kdaj zapadejo davki. Belgrod, 12. sept. AA. No vnrašanje, doklej veljajo izkozila o plačilu davlc za preteKto tromesečje, je dola davčna uprava za mesto Belgrad to-lo pojasnilo: Po čl. 149 zakona o neposrednih davkih zapade plačilo davka 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra, po pojasnilu davčnega oddelka finančnega ministrstva pa veljajo izkazila še 45 dni po poteku tromesečju.
Borza
Dne 12. sept.
Denar
Naraščanje deviznih tečajev se nadaljuje tudi la tedeu. Danes je ostal neizpremenjen le Curih.
Kakor smo že omenili, Narodna banka polagoma skuša prilagoditi devizne tečaje v tuzemstvu nota-oijam dinarja v inozemstvu. Poleg toga smo tudi žu poročali, da kupuje od izvoznikov del deviz z boni-^kacijo 8%. V naslednjem podajamo pregled sedanjih tečajev in paritete najvažnejših deviz:
	paritela	tečaj 12. sepl.
Amsterdam	2282.23	2312.47
Berlin	1352.54	1369.47
Bruselj	789.47	798.32
Curih	1095.5«	1111.10
London	276.82	201.22
Nevyork	5677.85	5789.44
Pariz	222.45	225.63
Praga	168.23	170.83
Trst	298.83	255.77
Ljubljana. Amsterdam 2306.79—231.- 15, Berlin 1364.03—1374.83, Bruselj 796.35-800.29, London 200.42-202.02, Curih 1108.35-1118.85, Nevvvork 0726.31—5754.57, Pariz 225.07—226.19, Praga 169.90 do 170.70, Trst 294.57—296.97.
Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 60.083 Din.
Čarih. Pariz 20.305, London 18.085, Newyork 518.50, Bruselj 71.85, Milan 26.62, Madrid 41.70 Amsterdam 208.20, Berlin 123.225, Slockholm 92.80, Oslo 90.80, Kopenhagen 93.80, Sofija 8.73, Prana 15.33, Varšavo 58.05, Atene 3.19, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.06, Helsingfors 7.77.
Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.30.
Vrednostni papirji
V položaju na tržišču državnih papirjev danes ni bilo znatnejših izprememb. Promet je bil naslednji.
Ljubljana, Vojna škoda 198 bi., 8% Bler. pos. 47 bi., 7% Bler. pos. 43 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Narodna banka 4250 den., vojna škoda 195 198 (196, 197), 6% begi. obv. 34 den., 8% Bler. pos. 45.50—45.75, 7% Bler. pos. 43.125—43.50 (43).
Belgrad. Narod, banka 4050—4150 (4150), Priv. agr. banka 215—218 (217, 216), 7% inv. pos. 50.50 do 51.50 (51.50, 50), agrarji 24—25.50, vojna škoda 194—193.50, vel. kom. zaklj. 195.50 bi., 6% begi. obv. 34,75-35 (35. 34.75), 8% Bler. pos. 45 den. (45), 7% Bler. pos. 41.75-42.50, 7% Bler. pos. 41.75 do 42.50, 7% pos. DHB 44.25—45 (44.25).
25
Roman iz Esmoora
TRINAJSTO POGLAVJE.
Huben Huckaback pride k nam.
Iluben Huckaback, ki se ga je spominjal marsikdo v Dulvertonu še dolgo po moji mladosti, je bil moj ujec. Imel je največjo trgovino v mestu in se zanimal zlasti za manufakturo. Delal je velike dobičke posebno v božičnem času, ko so mu težko otovorjeni konji varno nosili domov cele skladovnice blaga. Razen njegove male vnukinje Rut, za katero se pa ni nihče posebno zanimal, emo mu bili ml edini sorodniki. Potemtakem jc smatrala moja mati za svojo dolžnost, du smo bili že zaradi nas otrok vedno v dobrih razmerah s tem odličnim meščanom.
Mati je povabila starega strica za Novo leto I: nam. Mož ni nikakor rad privolil v lo, kajti življenje na kmeti!-, mu ni nič kaj ugajalo, toda mati ga ]e prosilo tako dolgo, da ji je moral dati besedo, ki je poštenjak seveda ni nikoli prelomil.
Ko se je bližalo Novo Ielo, je torej ujec Ruben uredil svoje račune in knjige, razposlal opomine zamudnim dolžnikom, pustil pomočnikom in Ruti doma obilico dela, pa pičlo zalogo hrane, oblekel toplo zimsko suknjo in osedlal konja za no pot v Oare.
Domenili smo se bili, pričakovati ga na zadnji dan starega lela kmalu po poldnevu. Najvarneje je bilo tedaj potovati zgodaj predpoldne, kajti Dooni so bili nalik vsem malopridnežem znani poležači. Na nesrečo smo pa ob tej priliki delali račun brez krčmarja, kajti razbojniki, ki so vso noč popivali, niso ono jutro šli spat, temveč so se rajši odpravili za svojim nepoštenim poslom.
Odložili smo kosilo do ene, da bi dočakali
Dunaj. Don. sov. jadr. 69.05. Ruše 12, Alpine 18.05, Trboveljska 24.20, Leykam 1.60.
Žitni trg
Novi Sad. Oves: bč. 92.50—97.50. Koruza: bč. 100—102, bč. okol. Sombor 101—103, ban. 95-98, areni. 101—103, srem. okol. Šid 102—104. — Vse ostalo brez izpremembe. - Promet: 82 vagonov.
Budimpešta. Tendenca: prijazna. Promet: srednji. Pšenica: okt. 12.68—12.82, zaklj. 12.75—12.76; marec 13.97—14.17, zaklj. 11.11 — 14.12. liž: okt. 8.10 do 8.15, zaklj. 8.13—8.15; marec 9.20—9.55, zaklj. 9.41—9.45. Koruza: maj 8.90—9.12, zaklj. 9.08—9.10.
Chicago. Pšenico: marec 65.75, maj 64.75, dec. 65.75. Koruza: marec 42, maj 37, dec, 39. Oves: mu-rec 18.25, maj 21.25. Rž: marec 34.875, maj 29.625.
\Viiniipcg. Pšenica; oktober 64.25, december 66, januar 60.75.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edvard Saborskv in Comp., Dunaj.) Prignanih je bilo 2415 goved, iz Jugoslavije 156. Na kontuinačnem trgu je bilo 96 romunskih goved. Cone: voli najboljši 1.70 do 1.75, 1. 1.50—1.65. II. 1.10—1.40, III. 0.85—1.0; krave L 1.0—1.20, II. 0.80—0.90; biki 0.80—1.10, klavna živina 0.50—0.75. Tendenca: cene so v splošnem ostale neizpremenjene.
Hmelj
Hmeljarjem! Hmeljarsko društvo za Slovenijo nam piše: Žalec, 11. sept. 1932. Uesnici na ljubo in hmeljarjem na vedenje bodi konstatirano, du se je po oficielnih poročilih plačeval dne 3. t. m. v Pe-trovacu hmelj od Din 7*50 do 14.50 za 1 kg. Najvišja cena za hmelj iz Bačke pa je bila pred par dnevi Din 16.50 zn 1 kg. Da bi se torej hmelj iz Bačke višje plačeval kol naš zeleni golding, je gola izmišljotina.
Savinjska dolina, 12. sept. Izredno suho vreme še vedno zelo otežkočuje basanje in prevzemanje znatnih zalog že nakupljenega hmelja. Zalo tudi kupčija šo vedno precej počiva, ker znatnejšega povpraševanja ni in je tudi ponujanje zadnji čas zelo ponehalo. Kljub temu pa se je v manjšem obsegu in po neizpremenjenih cenoh vršilo nakupovanje ludi tekom današnjega dne. Slično, kakor produkcija, si tudi trgovina želi skoraj večje živahnosti.
Žalec, 12. sept. tg. Nadaljevalo se je nakupovanje hmelja po neizpremenjenih cenah 600—850 Kč. Izbrano blago je doseglo ceno do (XX) Kč.
Niirnberg, 12. sept. tg. Pripeljanih je bilo 150 bal, prodanih pa 50. Hallertauski hmelj je dosegel ceno 115—150 M, gorski hmelj 80—135 M s sodelovanjem nemškega hmeljskega prometnega društva. Tetnanški hmelj je imel neizpremenjeno ceno 160 M. Tržni položaj je bil neizpremenjeuo mireu.
Škoiša Loka
+ Janinik Marjana. Zopet je umrla članica našega KPD. Pokojna Marjana Jumnlk je umrla v starost i 69 let kol kuharica pri g. Rafaelu Thalerju. Spremili smo jo na zadnji poti v nedeljo popoldne ob petih. Pokoj njeni duši!
Tudi fantje iz Škofje Loko so tekli na štafeti z Jesenic v Maribor, pa so iz včerajšnjega ooročila v Poned. Slovencu« pomotoma izpadli. štafc:e sc je udeležilo iz našega mesta 25 fantov. Nocoj ob 20 imajo fantovski letni občni zbor. Udeležba obvezna!
Proslava 70 letnice Slomškove smrti bo v kratkem priredilo KPD. Na sporedu bodo deklamacije, govor, pelje Slomškovih pesmi itd. Datum proslave bomo še javili.
4 ^ Velika izbira blaga ia O
damske plašče
finih kvalitet ugoden nakup v
Zlender
Gjtibljana
Mestni trg št. 22
SS-gf
VftO-

C
r.\t«c. ^7.0 r ■ te	»V«
V&n ^ A**
-. Vi oO	.-v
ojvV
°s§rc v*
Vsem, ki so nam ob priliki prebridke izgube našega iskrenoljubljenga sina, soproga, brata, svaka, strica, gospoda
Stril jUrsi Ji \S i mesarja in posestnika v Novem mestu
stali ob strani in nas tolažili, vsem, ki so nam na katerikoli način izrekli sožalja, se najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke, darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da spremijo blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj srčna hvala!
Ljubljana-Novo mesto, dne 12, septembra 1932.
Žalujoči ostali.
ujca Rubena. Medlem sem stopil še enkrat ven, da bi videl, kaj je z ovcami. Zaradi goste megle smo morali zadrževati živino blizu doma, do ne bi kam zabredla. Ko sem se vrnil, sem pričakoval, da bo ujec Ruben že sedel pri ognjišču, kajti imel je navado, privzdigovati pokrovke z loncev in pregledovati, kaj bo dobrega na mizi.
Namesto njega je pa prihitela iz kuhinje klepetava Betty, ki ni imela rada ujca Rubena, ker ji ni privoščil niti groša napitnine in ni smela sedeli z njim pri isti mizi. Za njo je pritekla mati in pričela razburjeno kričati:
»Oh, John, John, kako sem veselo, da si se nazadnje le vrnil domov. Nekaj hudega sc je moralo pripetiti!«
»Kaj neki, mamica?«
Ob, pomisli, ko bi Dooni ujeli tvojega starega ujca s konjem in pražnjo suknjo vred?.
»No, tedaj bi jih lahko obžaloval, mamica. On bi si postavil prodajalnico ob reki in jih pripravil ob ves denar.
Samo to slišim od tebe, John! Pomisli: nove krožnike smo dobili iz Watchetta, kosilo se bo pokvarilo, divjega petelina sem pripravilo ze večerjo in prašička bomo prožili —
-Zelo mi je žal, draga mamico, toda kositi moramo kljub temu. Obetala si nam, da bomo čakali s kosilom samo do ene. Potem se pa lahko odpravim z doma, da ga poiščem v megli. Morda po meniš, da naj bi šel s praznim želodcem?« »Oh, ne, John, Bog obvaruj kaj takega! Potemtakem smo z izbornim tekom obedovali in obžalovali zraven ujca Rubena, da ni kosil z nami; no, pustili smo nm dovolj dobrega pri- ; grizko za pozneje. Ker še ni bilo čuli odnikoder 1 udarcev konjskih kopit, sem si obesil puško na i ramo in se odpravil ujcu naproti.
Krenil sem po sledi smuči pod vznožjem griča ] I iu dospel ob potoku do velike zijalke, ki se pulok j
vanjo gubi, nato sem nadaljeval pot ob reki Lynnu, ki sem jo prebredil, se pričel vzpenjati vkreber in šel potem naprej čez močvirje. Gosta megla ja visela v ozračju okoli mene, ko sem dosegel greben griča in ee ozrl okoli sebe. Bilo je nekako ob treh popoldne in prehodil sem bil že tri milje. Svojega psa sem bil pustil doma; žive duše ni bilo v pustem, samotnem kraju, le kdaj pa kdaj je pribežat mimo mene kak divji kozel in preplašeno odskočil, kakor da bi mu bil sovražnik. Ta predel smo imenovali »vešalsko barje« in je ležal že izven naše župnije. Res sem videl tam mnogo vešal, toda nobenega obešenca: menda so njih trupla rabili za zdraviliške namene, vrvi in verige so pa pobrali okoliški kmetje.
Toda vsega tega me je bilo kaj malo strah, kajti tačas nisem bil več šolarček in sem dobro poznal ves Exmoore. Tudi živega nasprotnika so nisem bal, kajti s seboj sem imel izborno in dobro nabito puško, po svoji telesni moči bi bil pa z lahkoto kos dvema povprečnima možakarjema n,i-šega okoliša, čo ne bi bila slučajno doma v razvpiti Doonski dolini.
Večerilo se .je že in tenka bela meglica okoli mene se je bolj in bolj zgoščevaln; razločeval sem samo še posamezne kupe ruše iti bodičevja, preostale izza poletja, toda vse to je imelo v megli le nejasne obrise. Sčasoma sem povsem zablodil in nisem več vedel, kje sem; tudi vošnl nisem več opazil. Tedaj sem zaslišal iz neke skalnate votline žvižg vetra; Iu me je prvikrat obšel strah in me polil mrzel znoj. Obstal sem malo in prisluhnil, lodn nobenega glasu ni bilo več čuti, le srce mi jc glasno tolklo v prsih. Potemtakem sem zopet stopal dalje, držeč v roki pripravljeno piščal in nabito risanico.
Dospel snu do navpičnega, rdeče zaznamovanemu kamno. Ta m sem se ustavil in pričel razmišljali, kam iu kako. Puško seuj napol naslonil
na kamen. Iskati ujca Rubena, mi ni bilo več na umu, želel sem samo najti pot nazaj in bi bil hvaležen Bogu, če bi bil zopet doma, da moji domači no bi bili zaradi mene v skrbeh.
Novi in novi sloji megle so se valili okoli mene nalik velikim kopicam volne. Ničesar drugega nisem razločil ko kamen za seboj in svoje čevlje. Iznova je preletel mimo mene nekak glas, ko da bi več. konj dirjalo v daljavi; pograbil sem puško in strahotna čakal. Toda nikogar ni bilo blizu in risanica mi je brez moje volje omahnila k tlom.
Ko sem tako premišljeval in se jezil na svojo strnhopetnost, se je razlegnil kakor iik izpod mojih nog zalegel, tožeč človeški glas, ko da bi bi) sam črni v bližini. Obstal sem ko vkopan, no roka, ne noga mi ni rabila; lasje so mi vstajoli pokonci in mi dvigali klobuk ko polž svojo hišico Srco mi je nemirno plalo, ko da bi mi bil švigal v prsih tkalčev čolniček. Ker se pn ni nič, pripetilo in se ni prikazala nobena človeška postuva in ni bilo tudi nobene druge nezgode, sem se polagoma zpoet opogumil, si obrisal znoj s čela in jo sklenil popihati, kar mi bodo noge dale.
Toda zopet sem se motil, kajti komaj sem dospel do križišča ob črni kotanji, kor sem začul razen topotanja svojih nog iz megle čisto blizu nekak hrlpav, pritajen glas, ko da bi bleketala kruljeva ovca. Prisluhnil sem, <IrgeU»joč od strahu, in čeprav sem se branil poslušati, sem le iznova prisluhnil. DaFi se mi je sililo mudilo domov in mi je bilo vse srce v petah, sla me usmiljenje do nebogljene živali in ogorčenost nad očividno kmelovo krutostjo vendarle silila, nnj grem gledat, kajti glas mi je prihajal bliže in bliže. Razločil sem suh, kratek, pihajoč, glas, pretrgan česlo od kaSljunju iu pohajanja sape, vendarle sem razbral posamezno besedo.
(Nadaljevanje.)
MALI OGLASI
V malih oglasih veijo vsaka beseda Din !•—; ženOovanJskl oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali ogla«! se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se račnna enokolonska 3 mm visoka petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.

Vsaka beseda 1 Din
Strojni ključavničar
išče primerno službo. — Lovro Žagar, Lesce 23. a
Kroj. pomočnika
dobro izurjenega, sprejme takoj z oskrbo v hiši Ka-rol Dolinšek, krojač, Maistrova ul. 7, Kamnik, (b)
Prodajalka
vešča v trgovini mešanega blaga, dobro verzira-na, želi nameščenje s 1. oktobrom. Naslov v upravi »Slovenca« 13.196. (a)
Brivski pomočnik
išče nameščenje. Pred tremi leti prost, izboren za moški salon. Nastopi lahko takoj. Ivan Lonča-revič, brivski pomočnik, Dakovo, Slavonija. (a)
Gospodična
z znanjem šivanja, vezenja na stroj, vajena vseh hišnih del, gre tudi. k otrokom. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13.317.	(a)
Vsaka beseda 1 Din
Instrukcije
prevzame učiteljica, letošnja absolventka. Dopisi oz. naslov v upravi »Slovenca« pod »Vestna« 13.241.	(u)
Vsaka beseda 1 Din
Učenca
zdravega, krepkega, živahnega, zgovornega, marljivega, okretnega, nadarjenega srednješolca sprejme trgovina: Postržin — Krško.	(v)
Samo še tri dni
traja vpisovanje v Dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, Pražakova 8'I. — Uradne ure od 8—12 in od 2—6.	(u)
Učiteljica
poučuje klavir in teorijo. Gre tudi na dom. Značka: Zmerna cena« 13.197. (u)
Ga. Orthaberjeva
zopet sprejema otroke za j pouk nemščine. Vpisovanje od 15. dalje. Gosposvetska 12, dvorišče. Istotam tečaji francoščine, angleščine, nemščine in ruščine za odrasle. (u)
Vsaka beseda 1 Din
Postrežnica
k dvamesečnemu otroku se takoj sprejme. Naslov v upravi Slovenca« pod Sf. 13.298.	(bi
Vsakn beseda 1 Din
Dijaka
sprejmem na stanovanje. Cerkvena 19/11.	(D)
Dijaka
ali mlajšega gospoda se sprejme v lepo solnčno sobo z dobro hrano in vso oskrbo. Poizve sc v upravi »Slovenca« pod št. 13.297.	(D)
Mlajši dijak
se takoj sprejme k boljši rodbini. Naslov v upravi »Slovenca« 13.338. (D)
Dve ali štiri dijakinje
iz boljše rodbine sprejmem na stanovanje z vso oskrbo v Selenburgovi ulici, I. nadstr., po zelo ugodni ceni. — Natančen naslov v upravi »Slovenca« št. 13.310.	(D)
Stanovanja
Vsaka beseda 1 Pin
Stanovanje
treh sob s pritiklinami se odda s 1. novembrom na Miklošičevi cesti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.187.	(č)
Odda se
v sredini mesta s 1. nov. ti. štirisobno in trisobno komfortno stanovanje in trgovski lokal. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 13.289.	(č)
Prazno sobo
oddam gospodu. Istotam sprejmem dijaka. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 13.300.	(s)
Vsaka bfseda 1 Din
Kovačija
dobro stoječa, s stanova-vanjem. vrtom in nekaj zemlje, se takoj odda v najem. Ceder, Sp. Polska-va.	(n)
Čitajte in širite »Slovenca«!
$mmwMšmmm
Globoko užaloščeni naznanjamo, da se je naš nepozabni iskreno ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod
narednik letalskega polka
na letališču v Novem Sadu smrtno ponesrečil, star komaj 25 let.
Truplo predragega pokojnika prepeljemo v Kranj, kjer bo pogreb v torek pop. ob 5 iz hiše žalosti na tuk. pokopališče. Dobrega Oskarja priporočamo v blag spomin in molitev! Maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi. V Kranju, dne 12. septembra 1932. Žalujoče rodbine: REBOLJEVE, JEMČEVA, BEDENKOVA.
Š
Zahvala
Za vse dokaze sožalja, ki so nam došli ob smrli našega nepozabnega soproga, očeta itd., gospoda
Srečka Majcena
Izrekamo tem potom vsem našo globoko zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. gosp. patru Pavlu za ganljive besede ob odprtem grobu, zdravnikoma gg. dr. Koprivniku in dr. Pavliču, stanovskim tovarišem, predvsem pa g. nadučitelju Hrenu za prisrčno slovo od pokojnega. Nadalje radvanjskemu županu g. Vizovišku ter vsem prijateljem in znancem, ki so prihiteli, da spremijo rajnkega do groba. Končno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev.
V Mariboru, dne U. septembra 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
Denar
Vsaka beseda 1 Din
Hranilno knjižico
Ljubljanske kreditne banke prodam za 90.000 Din. Ponudbe pod šifro »Gotovina« št. 13.332 na upravo »Slovenca«.	(d)
Hranilno knjižico
Ljubljanske kreditne banke kupim za 120.000 Din. Plačam takoj v gotovini. Ponudbe na naslov: Jože Gorenje, Kolodvorska 29.
(d)
Poizvedbe
Vsaka beseda 1 Din
Belosiva papiga
(\Vellensittig) je ušla. Odda naj se jo proti nagradi Breg 20/111.	(e)
Posestva
Vsaka beseda 1 Din
Kupim parcelo
v predmestju, oziroma v okolici Ljubljane. Ponudbe pod »V gotovini« št. 13.333 na upravo »Slovenca«.	(p)
Foto atelje
z raznimi aparati in povečevalno pripravo dam radi starosti v najem ali prodam. Naslov: Vlajo, fotogral v Mostaru. (p)
Kupim hišo
s trgovskimi lokali do cene 400.000 Din, in posestvo do 250.000. Posredovalci so izključeni. Izčrpne ponudbe pod »Jelka« št. 13.336 na upravo »Slovenca«.	(p)
Kupimo
Vsaka beseda I Din
Bukova drva
prvovrstna, suha in zdrava, kupim proti takojšnjemu plačilu. - Oziram sc samo na ponudbe z najnižjo ceno. — Drvara C. Praznik, Zagreb, Draško-vičeva 52,	(k)
!iB0H3?e
po oaivišiib cenab ČERNE, juvelir. Ljubljana, Wolfov8 ulica št. 3.
Vsaka beseda I Din
A uto
pontiac limuzina, v brezhibnem stanju, se poceni proda. — Vzame se tudi hranilna knjižica. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.295.	(i)
Vsakovrstno
Vsaka beseda 1 Din
Soboslikarska,
pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn, d. z z„ Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. (t)
m
P&EMOC3
pri h/.Schumi
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
Zakaj še inserirajte.
f JGLASf so kot ljudje. Če je človek naturen, ^mu lahko vse oprostimo. Tega ali onega je že obiskal trgovski potnik, ki se je tako vedel, da bi mu najrajši takoj pokazali vrata. Ker pa je bil naturen in je veroval v to, kar Vam je pripovedoval, ste dobili o njem prav tako dober vtis, kot če bi bil elegantnih in kultiviranih manir.
Oglas naj govori tako. kakor govore ljudje v vsakdanjem življenju. Superlativom so tudi pri nas že štete ure. Nemogoče je, da bi bil vsak izdelek najboljši. Danes mora biti oglas več kot prazno besedičenje. Vsak izdelek ima svoje prednosti. Ni pa treba, da bi bil neprekosljiv. Med oglasom in drugimi literarnimi deli obstoji ta veliki razloček, da pripovedujete Vi v oglasu svojo lastno zgodbo. Mogoče bi lahko Vaš konkurent o svojem izdelku ifcto povedal. Ker pa plačate oglasni prostor, imate pravico, da pripovedujete svojo zgodbo, o konkurentu in njegovem izdelku pa da molčite. Bralci bodo končno pripisali vse dobre lastnosti, ki bi jih utegnili imeti drugi izdelki, Vašemu izdelku, ki stalno in vztrajno opozarja nase.
Razumljivo je, da nekatera oglašujoča podjetja zelo pazijo, da sestavijo njihove oglase literarni ljudje. V tistem trenutku namreč, ko izide oglas v listu, prične tekmovati z najboljšimi literarnimi deli v uredniškem delu. Ta literarna dela pa imajo to prednost, da kupuje občinstvo list predvsem radi uredniškega dela. Ne ravno lahka naloga časnikarja-propangandista je tedaj, da sestavi oglas prav tako zanimivo, kakor napiše reporter poročilo o dnevnih dogodkih ali pa pisatelj svojo novelo ali roman.
„Denar izdam in denar prejmem?"
„Seveda, če ga izdaš za ..Slovenčevo" male ali velike oglase! Prejel boš še več I Treba je le redno inserirati!"
Inseratni oddelek „Slovenca":
„ V kratkem začne poslovati ,Slovenčeva' posvetovalnica za oglase,'
Radium-masaža dr. Geraldea vsebuje radium v prahu, kakor kozmetični pudri. Radium nadomešča povsem nedosta-janje svetlobe, zraka in solnca. S svojim zračenjem zgoščuje in napenja kožo, nasiča in polni s cirkulacijo pomnožena krvna telesca, dalje zglajuje vse pore in zgrbljena mesta, pri čemer izginejo z obraza zajedno tudi vsi madeži, vse koze in vse pege, in pokaže se, da izginjajo tudi znamenja in dlačice. Koža se pomlaja, polt se posvežuje in postaja napeta in nežna. Cena zavojčku Din 25.-, in velikemu zavojčku, ki v vsem ustreza Din 50'-. Izberite najzaneslivejše in najboljše sredstvo, zahtevajte samo dr. Geralde-ovo Radium-masažo. Dobiva sc v vseh boljših drogerijah in parfumerijah. Glavno skladišče: W. Honig, Zagreb, Rokova ulica 6. I. Telefon br. 5865. - Samoproclajo za večja mesta oddamo.
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog. Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (I)
Prodam
večjo množino brinjevca, hruševca, slivovke, 40 kadi in sodov za namakanje sadja od 5—15 hI ter vinskih sodov od 5—7 hI. Zamenjam tudi za špecerijsko blago, Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.907.	(1)
S»$<en«o!« moho
najboljših mlinov nudi nnjreneie veletrcovina fita in mlevskili izdelkov
A. VOLK. LJUBLJANA
Resi leva cetta 24.
Konfekcija — moda
Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Ljubljana.	(1)
Fotomaterijal
dobite najboljši in najcenejše pri D. Rovšku, Kolodvorska ulica 35, I. n Izvršuje po nizki ccni vsa ' amaterska dela.	(I) 1
Nogavice, rokavice,
robce, perilo, torbice,
kravate nizke cene. samo pri PETELINC-u
Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Čitajte in širite »Slovenca«!
Slive
za žganjekuho dobite najceneje — 50 par vagon-ske množine: Postržin — Krško.	(1)
Gomolje
hiacint, tulipanov, kroku-sov itd. nudi Sever & Komp., Ljubljana. (1)
115 Din
1 m3 žaganih bukovih drv, prvovrstnih, franko hiša, nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon 27-08. (t
Potrti v globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mama, gospa
Marija Le&jjak
soproga kamnoseškega mojstra in posestnika
dna 12. septembra po kratkem trpljenju v Gospodu zaspala.
Pogreb blage pokojnice se bo vršil v sredo 14. septembra ob 16 na šmihelsko pokopališče.
Novo mesto, dne 12. septembra 1932.
Žalujoča rodbina LESJAK in ostalo sorodstvo.
Brez posebnega obvestila.
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Franc Go
mesar in posestnik
danes 12. septembra po daljši, mukapolni bolezni boguvdano umrl.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 14. septembra ob 5 pop. od doma žalosti, Jernejeva cesta 47, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. septembra 1932.
Pavla Golob soproga; Franci, sin; Ana, Marija, Pavla in Roza, hčere
in ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Zn Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cet>
Izdajatelj: Ivan llakoreo.
U^dnik: Frane Krcrnžar.
1500 fantov - na Slomškov grob!
Veličasten uvod k Slomškovim proslavam
Čudovita je bila nedelja za slovensko fantov, stvo. Ta dan se je v Mariboru na Slomškovem grobu sklenila živa veriga slovenskih fantov od Jesenic in Št. Ilja, veriga živih in krepkih fantovskih teles, ki so, podajajoč si iz rok v roko prekrasno pismo, v devetih urah pretekli vso Slovenijo in vsi na simboličen način na Slomškovem grobu položili ua kraj, kjer počiva njegovo veliko srce, svoje molitve in prošnje za se, za svoj rod in svojo slovensko zemljo. Takega dogodka še ue pomni zgodovina našega slovenskega fantovstva. Ta lek skozi Slovenijo je bil več ko vsak tabor, več ko vsako romanje, to je bil triumf brezpriuierne požrtvovalnosti, lju- j bezoi in enotnosti duha in srca slovenskih fantov, j Na tak način slovenski fant doslej še nikdar ni ma- | nifestiral za ideje, katere je veliki mladinoljub in ! največji Slovenec Anton Martin Slomšek širil med ! slovenski narod.
Stafetni tek od Jesenic v Maribor je bil brez dvoma velik dogodek tudi s športnega stališča. Vendar ' to bil .,;>ortni dogodek svoje vrste, ki ga ni presojati z vidika navadnih športnih dogodkov, kjer je šport zaradi športa. Pri tem velikem teku po slovenski zemlji so se fantje zavedali, da so postavili svoj šport v službo ideje, velike Slomškove misli; s svojimi športnimi napori in žrtvami so hoteli
—	ue rekordov — ampak proslavo največjega Slovenca Slomška. Ni jim šlo le za zmago telesne, marveč predvsem za zmago duhovne sile, ki služi večnostni ideji.
Kdor ^e zasledoval fantovski tek od Jesenic dalje do Maribora, se je mogel prepričati, koliko moči in idejnega poleta daje mlademu slovenskemu rodu duhovna misel. In v tem'je jedro veličastnega nedeljskega teka skozi Slovenijo.
Od Jesenic do Vranskega
Točno ob petih zjutraj jc stekel z Jesenic prvi tekač. Nekoliko minut prej je fanta, Jamarja Viktorja z Jesenic, nagovoril podpredsednik Prosvetne zveze iz Ljubljane, dr. Miha Krek: V mojo čast in zadoščenje mi je. da lahko ob tej slovesni uri v imenu Prosvetne zveze izročim tebi. brat. to pergnmentno listino. d« pohiti skozi tisoč iu več rok slovenskih fantov in mož, tu izpod Triglava, skozi najlepše kraje slovenske zemljo, v Maribor, na frob našega velikega prosvetnega delavca, škofa Slonuška. Rog živi, brat. vse Vas, ki boste (okli. izročali ta pergament iz rok v roko, — pozdravite brate v zelenem štajerju. na grobu velikega lavantinskega škofu Slomška.«
Nato jo prvi tekač stekel, štafeta so jc pričela skozi Jesenice, mimo Javornika, skozi zelena polja do Kran ja, čoz. Sorsko polje, mimo Šmarne goro v Ljubljano, kjer so tekači ob tri-četrt nn 8 tek li mimo velese jma in po Rleivvei-sovi cesti na Dunajsko cesto. Do Ljubl jane jc teklo skupaj 572 fantov. Na Dunajski ccsti so železniške zapornico zaprli tekačem tik pred nosom. Štafeta pa se zato ni zamudila prav nič, ker je tekač ubral pot kar čez most icr dalje proti Jožici.
Vso pot z Jesenic so bili fantje po v sod točno nn mestih. Nikjer ni bilo nobenega nereda. nobeno vrzeli, nobene zamude. Nasprotno: do, LI jubljane jo bila proga pretečena 7 min. prej, kakor pa jo bilo preračunano prej. Tudi od Ljubljano dalje jo šlo v popolnem rodu. tsolo hud trojanski klanec je štafeti prizadejal nekoliko škodo. Vse pridobljeno minute so se tu izgubile, nastalo je celo nekaj minut zamude. Vrh Učaka. mimo kilometra 58. torej točno 10« kilometrov z Jesenic, so tekli fantje točno ob pol 10 dopoldne. To progo so torej pretekli točno v 4 urah in pol.
Na štajerski meji pri Trojanah so bili tekači ob 0.45. Točno ob 10.15 so je pri Kaplji onstran Vranskega ustavil zadnji kranjski fant.
Po Savinjski dolini
V Kaplji onstran Vranskega pri 54 km ob 10.15 je zadnji kranjski fant oddal poslanico prvemu štajerskemu fantu. In zopet jc šlo naprej kakor blisk. Od vseh strani prelepo. Savinjsko doline so prihiteli fantje in obstali na določenih mestih kakor straže na bojni fronti. Prelep jo bil |>og!ed po dolgih in ravnih cestah, kjer si dolge kilometre pred seboj videl ob desni strani migotati bele srajce. S hitrostjo 2(1 do 25 km je brz.el avtomobil za tekači, ki so jih obkrožale vedno večje množice kolesarjev. Vsak tekač jc obstal pred svojim kolesom, ki je ležalo v travi ob cesti. Ko se je njegov naslednik zadrevil z vsem naporom svojih mladih mišic in pljuč naprej proti cilju, je zaostali tekač — že ves upehan iu težko sopeč od pre-stalcga napora — skočil na svoje kolo in dirkal y.a tekači, dajoč jim poguma iu bodreč k vzratj-nosti. Tc prizore bi bilo treba filmati! Ponavljali so se od Jesenic do Maribora na vsej progi, likjer pa niso bili izrazitejši ko na ravni cesti skozi lepo Savinjsko dolino.
Kmalu je bila izravnana zamuda, katero so povzročili težki trojanski klanci. Točno ob 10.45 jo štafeta dosegla 66. km kamen pred savinjsko metropolo Žalcem. 12 km od Kapljo do Žalca do pretekli Savinjčani v 55 minutah. Celjsko mejo pil jc protokol tekač točno ob 11.8, dočim je bilo preračunano, da bi morali biti v Celju še lo ob 11.15.
Res je. da jo celjska proga bila med najlažjimi, vendar jc vkljub temu treba priznati rcljskcniu vodstvu in savinjskim fantom, da so dali vse žrtve za uajtočnejše in najbolj disciplinirano izvedbo velikega teka.
Proti Mariboru
Pri 76 km v Gabcrjah so prevzeli poslanico tekači z, mariborske strani in dosegli onstran Vojnika 85. kui že ob 11.58. tO kui poti od 75. km v Celju do 85. km oustran Vojnika so pretekli v 50 minutah. Pred Konjicami na 80 km so bili tekači ob 12.16. Ta pot proti Mariboru je polna strmih klancev in ovinkov. Fantje so si signalizirali pribori štafete z žvižgi, čeprav jc spredaj vozeči uvto pravočasno opozarjal, dn se bliža štafeta in naj bodo pripravljeni.
Skozi Slovensko Bistrico jc tekla štafeta ob t.ln. Na tej težki progi smo imeli priliko občudovati s t ril mnost, resnost in disciplino kme-l.ifikib fantov, ki so nekateri prihajali od daleč
—	iz vasi Slovenskih goric. Vranskega in Ptujskega pol ja. Tu si v idol mul i športnih dresov. Kakor so kmečkemu fantu .tare korenine spodobi. tod fantje niso tekali uo bosi no gologlavi. zato pa sc postavili bolj nn gosto. Tu jo bilo t",c bolj jasno ko drugod: Fantje niso prišli na tok zaradi športa, ampak zaradi svojega >lom-išcka in njegovega dulia. Kakor rečeno, od daleč so se urine!tali semkaj nn lojternieah. na
avtomobilih — vse na lastne stroške. To je idealizem našega slovenskega mladeniča ožje Slomškove domovine.
Skozi mariborska predmestja in mariborsko mesto so nastopili zopet športni dresi in res rekordni tekači, škoda, da je na Tržaški cesti v Mariboru železniška zapornica zn kako minuto ustavila štafeto. Ob 14.15 je štafeta z državnega mostu zavila ua Glavni trg. kjer jc zaigrala godba katoliško mladine fantom \ |>o-zdrav.
Ob 14.14 in tri četrt jo Štafeta bila na sta-rem mariborskem pokopališču pred Slomškovim grobom.
Prva štafeta je za 200 km dolgo pot od Jesenic do Slomškovega groba v Mariboru potrebovala 0 ur 14 minut
Pripomniti je treba k temu |xiročilu šc to. da je ljudstvo ob cesti s simpatijami -sprem-' i o lo slovensko fantovsko štafeto. Po Gorenjskem je štafeta šla v zgodnjih urah. tako dn ni bilo mnogo gledalcev. čini bliže pa jo prihajala cilju, več ljudstva ic bilo ob strani. Ited tem se je namreč po časopisih in radiu razširila novica o fantovski štafeti sko?i vso Slovenijo. Incidenta ni bilo nikjer nobenega, pač pa ic podeželsko in mestno ljudstvo povsod prijazno pozdravljalo svoje slovenske fante.
Od St. Ilja do Maribora
Ob 2-45 je prišla na Slomškov grob tudi Itafeta od št. Ilja. ki je 17 km dolgo pot pretekla v približno 45 minutah. Zakaj ko jc zadnji tekač izročil kne.zoškofu dr. Karlinu šeilt-iljsko poslanico, se jc začela slovesnost ua Slomškovem grobu.
Na Slomškovem grobu
Pred kapelico nad Slomškovim grobom je dr. Žit ko prevzel od oboli zadnjih tekačev štafetni škutljic.i, vzel iz njih listini in ju izročil prevz. knezoškofu dr. Karlinu s kratkim nagovorom:
Ko obhajamo 70 letnico velikega škofa, mladinskega vzgojitelja in narodnega buditclja Antona Martina Slomška, sta Prosvetni zvezi v Ljubljani in Mariboru, ki po svojih društvih širita po celi Sloveniji omiko in izobrazbo v duhu Slomškovih naukov, inc.d prvimi poklicani. da sc poklonita svojemu vzvišenemu učitelju in vzorniku ter da zlasti opozorita mladino. ki so zbira v prosvetnih društvih, na velik pomen toga spomina.
Žc več let je živela v naših mladinskih društvih misel štufetnega teka čez Slovenijo. Do sedaj takega teka šc nihče ni izvedel. Ob proslavi Slomškovega spomina so jc nudila izredna prilika, da se zgolj tehnična stran štu-fetnega teka popolni z idejno vsebino: t. izvedbo šlafetnega teka naj bi so priklonila spominu velikega niladinoljuba in vzgojitelja vsa katoliška mladina iz Slovenije.
Prosvetni zvezi sta zato pozvali mladino nu štafetni tek čez Slovenijo s ciljem na Slomškovem grobu in jo opozorili tako na velikega vzornika katoliškega prosvetnega dela med slovenskim narodom, pa tudi na velikega narodnega bojevnika, ki jc z neodjenljivo energijo in vztrajnostjo položil temelje, na katerih jc mogel Maribor postati druga slovenska presto-lico.
Molitve in prošnje, ki jih polagamo na Slomškov grob. so šle od fanta do fanta; nosili so jih fantje iz naših vasi, trgov in mest: vsi so v duhu sledili štafetni palici, vsi so v duhu tudi zdaj zbrani ob grobu. Vsa ta mladina se klanja, moli in prosi škofa, ki gn narod smatra za svojega svetnika.
Ob tej svečani priliki se ta mladina združuje v molitvi k nebeškemu Očetu, naj podeli, da bi cerkev skoraj dala sv. škofu mesto na oltarju kot pripro'-njiku Slovencev.
Zdaj. ko jo tek čez Slovenijo do-egcl svoj cilj. je naša dolžnost, da so zahvalimo onim. ki so porabili toliko truda in časa, da se jc tok tehnično pripravil: zahvaliti sc moramo zlasti vsem mladim fantom, ki so danes od 5. uro zjutraj hiteli od Jesenic dalje skozi Radovljico. Kranj, Ljubljano, llomžale. Vransko. Celje, Konjice. Slovensko Bistrico, si podajali poslanico mladine škofu Slomšku iz roke v roko in jo prinesli na njegov grob v Maribor.
Ni liiln lahka naloga pripraviti ta tek: lahko je organizirati štafetni tok z nekaj izbranimi in izvežbaninii tekači. Izvesti tek od Jesenic do Maribora na progi, ki jc dolga 200 km. pri čemur je sodelovalo vsaj 1500 tekačev, je uspeli, na katerega jo mladina lahko ponosna. Bil jc tek |>o svoji izvedbi in svojem uspehu velika in mogočna manifestacija discipline in zavednosti naših fantov.
Vse to množico fantov od Jesenic preko Ljubljane do Maribora in od št. Ilja do Maribora. z njimi šo nešteto drugih, ki so z ljubeznijo spremljali njihovo pot. so tvorile danes eno samo mogočno verigo, ki je šla čez Slovenijo od Jesenic do Maribora in do Št. Ilja ter je strnila ves narod v misli na škofa Slomška.
Naj sprejme veliki škof to prireditev kot vredno proslavo svojega spomina >po slovenski katoliški mladini, naj predloži naše prošnje Najvišjemu in naj izprosi za svojo Slovenijo božjemu miru.t
Knezoškof dr. Karli n je nato izročil listini Mirku Geratiču. da je prečitnl obe poslanici. kateri sta bili že objavljeni v nedeljskem »Slovencu«.
Pomožni škof dr. Ivan Tomnžič je nato v globoko zasnovanem govoru pozdravil mladino, ki jc lia simboličen način pokazala udanost svojemu velikemu učitelju in pripomogla k proslavi škofa Slomška. Navduševal je fante s Slomškovimi besedami za vztrajno krepitev telesa in dušo in jih svaril z izreki velikega -pokojnika prod nevarnostmi življenja. Ideal, ki ga je zapustil nnšj mladini Slomšek, mora biti cilj. za katerega so bo borila, dokler ga 110 doseže in uresniči.
Besede škofa dr. loinažiču so našle mod našo mladino globok odinev. Vsa množica je pokleknila prod Slomškovim grobom in od njegovega naslednika sprejelu blagoslov za nadaljnjo delo.
Oh zvokih mladinsko godbe, ki jo svirala mod slovesnostjo, so je ljudstvo razšlo, globoko prevzeto po teli doživetjih.
Dr. Žitko je nato |>oložil na grob velikega pokojniku vence svežega cvetja, na kar je podelil knezoškof kui lin vsem svoj apostolski blneoslov
35 letnica škofovskega posvečenja nadškofa dr. Jegliča
. Včeraj, na praznik Imena Marijinega, je obhajal v tihem Gornjem gradu Prevzvišeni gospod j nadškof dr. Anton Bon. Jeglič svoj spominski | dan posvečenja v škofa. 35 let je minilo od lega. ; ko .so je pokojni sarajevski apostol — nadškof dr. Sladler pojavil v sobi stolnega prosta (arhidiakon a) in svojega generalnega vikarja ler mu velel naj poklekne in izinoli Oče naš, ker mu ima nekaj zelo važnega povedati iu zato je treba izredno božje pomoči, da se bo vse dobro izteklo.
l>r. Jeglič poklekue in z njim vred tudi dr.
Stadler, ter oba molita OČe naš. Po molitvi vsta-neta, nakar nadškof Stadler naznani, da je prišla od sv. Očeta Leona XIII. bula, s katero je dr. Jeglič imenovan za litularnega škofa siunijskega. Stadler jc Jegliču nato čestitak mu prijateljsko stisnil roko, nakar sla določila dan. kedaj naj se [»osvečenje izvrši.
ln od lakral je 12. septembra preteklo 35 let.
Prevzvišenemu nadškofu Jegliču želimo šo mnogo zdravih let in učakati še mnogo jubilejev!
Nadškot dr. Anton Bonavenliira Jeglič na dan posvečenja v škofa dne 12. septembra 1 s:»T v Sarajevu v krogu svojih sorodnikov, ki so prišli na to slovesnost. Spredaj sede: štiri njegove nečakinje, na levi sestra Mica, ki mu jo kot kanoniku in proštu vseh Iti let v Sarajevu iu v Ljubljani 12 let zvesto gospodinjila (umrla 1910). Zadaj pa stoje: na sredi brat Jože s svojo soprogo Ivano in njen oče Kunčič
ler gospod Fabijan iz Ljubljane.
Glavni kamen Vajenskega doma blagoslovljen
V nedeljo dopoldne je ob pol 12 blagoslovil prevzv. g. knezoškof dr. Gregorij Rožman temeljni kamen za novi vajenški dom v Ljubljani. Ta temeljni kamen je iz črnega podpeškega kamna in ni položen v temelje, ampak nad glavni vhod. tnko da nosi tudi glavni napis doma. Prav radi tega pa je dobil ime glavni kamen. Društvo Dobrodelnost« se je po večletnih pripravah lotilo težke naloge, zgraditi moderen in udoben vajenški dom, ki bo vajencem popolnoma nadomeščal rodni krov. Sedaj stoje že temelji in zidovi pritličja in lepa slovesnost se je izvršila na odru v višini stropa nad pritličjem. Predsednik društva -.Dobrodelnosti: g. Valentin Tome jc najprej pozdravil pokrovitelja, prevzv. g. knezoškofa dr. Gregorija Rozmana, z.a-stopnika bana dr. Marna in vso druge zastopnike javnih uradov.'oblasti in društev, kakor tudi številne obrtnike, pomočnike in vajence ter odposlance rokodelskih društev iz Novega mesta in Vrhnike. Nato pa jo prosil prevav. g. knezoškofa, naj blagoslovi giavni kamen, v katerega se bo vzidata v bakreni puščici pergainentna listina s sledečim napisom :
Društvo .Dobrodelnost — postavlja »Vajenški dom« — nn pobudo in prispevek slovenskih mla-dinoljubov po načrtih — mojstra Plečnika in in-ženjerja — Suhadolca — Dom izvršuje stavbenik Tomažič. — Gradimo in posvečujemo stavbo — Kristusu-delavcu ko vlada Svelo Cerkev Pij XI.. Jugoslavijo — Aleksander I. — Blagoslavlja poslopje ljubljanski — knezoškof Gregorij Rožman. V Ljubljani, 11. septembra 1932. škof dr. Gregorij Rožman — pokrovitelj. — Valentin Tome, predsednik. — Avgust Martinčič, podpredsednik. Odborniki: Andrej Ažman, Niko Batcstin. Franc Cvek. dr. Josip Dermastia, Ivan Krvina. Alojzij Stroj, Alojzij Vodnik.
Nato je v lepem govoru ovisal prevzv. knezoškof pomen in namen vajenskega doma, ki je namenjen zlasti kmečki mladini, ki prihaja v mesto zato, da bi se izučila raznih obrti. Prav gotovo dobi kmečki fant v mestu najboljšo strokovno izobrazbo. vendar ga pa čaka prav v mestu toliko drugih nevarnosti, da je skrajni čas, da dobe tudi vajenci dom. v katerem bodo v redu iti miru preživeli tisti Čas, ko bodo prosti in ko jim nc. Iki treba delati pri svojih mojstrih. Dve nalogi bo v prvi vrsti izvrševal la dom. Varoval bo mladino pred nevarnostmi mestnega življenja, drugič pa bo pomagal mladeničem, dn poslanejo pod dobrim vodstvom kremeniti značaji, ki bodo za svoje delo odgovorni ne le mojstru, ampak tudi Bogu. Kakor je strokovna izobrazba zlasti v današnjih časih silno važna, prav tako je važna vzgoja mladine, nn katero mora vedno vsak narod zidal; svojo bodočnost. Da hi ta doni popolnoma dosege! .^vo.i vzvišeni namen, bo blagoslovil glavni kamen « prošnjo, naj is njega pride rod poštenih, zimčujuih in kre-
nienitih rokodelcev, ki bodo rokodelcem za zgled, domovini v ponos in Bogu v čast.
Prevzv. g. knezoškof je nato blagoslovil ob asistenci gg. kanonikov Sušnika in Stroja glavni kamen doma, v katerega so vzidali pergamentno listino v bakreni puščici. Po končani slovesnosti se je predsednik društva »Dobrodelnost g. Tome zahvalil prevzv. z željo, naj bi božji blagoslov vodil gradbena dela tega doma. Nato so čestitali društvu Dobrodelnost« v imenu bana načelnik dr. Marn, za ljubljansko občino podžupan prof. Jarc, za trgovsko, obrtno in industrijski zbornico predsednik Jelačin in č. g. kanonki Stroj, nakar je predsednik zaključil siavnost.
Požar v Borovnici
Borovnica, 12. sept. še pred prvim svitom jutranje zarje je spodnji konec naše vasi za žarel v silnem žaru, ki se je z bliskovito naglico stopnjeval. Phnl zvona je spokojno mirno vas predramil, a ogenj, ki ga je močna sapa še bolj razvnemala, je že od vseh strani objemal gospodarsko poslopje tukajšnjega mesarja g. Jakoba Jurčka.
Nekako okrog štirih zjulraj jo nekdo mimoidočih zapazil, da sika ogenj s severne strani proti sredi poslopja, ki je v njem v enem delu ledenica, v drugem pa hlev, a pod streho ves letošnji pridelek košnje, okrog 30 voz sena. tirno je obvestil domače, ki so lakoj pričeli reševali, kar se je dalo. Najprej živino. V tem pa so že prispeli domači gasilci z motorko, vendar jo bilo gašenje zaradi pomanjkanju vodo silno otežkočeno, tembolj nevarno pa tudi zaradi toliko množine gorečega sena, ki ga je močan veter raznašal daleč naokoli. Vendar se je posrečilo rešiti vsaj kolikortoliko spodnji del poslopja, vso živino in meso iz. ledenice, dočim je strešni del z vsem senom uničen ler razen enega tudi vsi vozovi. Zaradi močnega severovzhodnega vetra je bila tudj bližnja okolica v nevarnosti, vendar so jo odstranili. Požrtvovalno so so udejstvo-vali ludi gasilci z Brega, pohvalno pa je treba omeniti gasilce iz. Verda, ki so prispeli z avtomobilom.
(i. Jurček je s to nezgodo občutno oškodovan, pa je kril z. zavarovalnino. Kako jo požar nastal, bc kaj težavno dognati. Več odstotkov verjetnosti jo pripisovali možnosti zločinskega požiga. Zelo sumljiva se. zdi okolnost. da je zagorelo islo poslopje prav na isti strani že pred štirimi leti v mesecu avgustu. Da bi bil to le nesrečen slučaj, ki bi na-slal iz kako neprevidnosti ali pa nesrečnega ravnanja, jo skoraj izključeno. Kljub malenkostnim nadain, da bi storilca izsledili, vseeno pričakujejo, da bo prišel v roke pravice.
Pridobivajte novih naročnikovi
Ljubljana Zadnji dan velesejma
Ljubljani), 12. septembru.
Zadnji dan vsake prireditve je po iiuvadl za tolažbo. Če se komu niso izpolnili upi, tedaj navadno vsak misli na zadnji dan: oh, saj danes pa bo!
Približno tako je tudi z ljubljanskim velesejmom. Vse dni je bilo dovolj obiskovalcev, tudi kupci so prihajali, mnogi so delali dobre kupčije. Toda tisti, ki so ves teden zaman čakali edinega kupca, so najbrž ludi danes čakali zastonj. Zakaj kdor je hotel ta sejem izrabiti ter res kaj kupiti na njeffl. ta je to storil prejšnji teden, deloma pa tudi včeraj, zadnjo velesejinsUo nedeljo, ki je bila po obiskovalcih skoraj rekordna. Danes je bil večji obisk nu velesejmu edinole popoldne zadnje tri ure. Dopoldne je bilo po paviljonih kakor mrtvo.
^levilo skupnih obiskovalcev vseh dni velesejm-skih prireditev bo težko točno ugotoviti, toda zu drugimi veiesojml po številu obiskovalcev tudi naS jesenski velesejem ne zaostaja. Kupčij morda ui bilo sklenjenih toliko, kolfkor so jih bili redni razstavljale! vajeni, zlasti na »pomladnih velesejinsklh prireditvah, loda kljub temu so večinoma vsi rnz-■tavijalci prišli ua svoj račun. Vsak pn je prav gotovo kril vsaj režijske stroške. Če ni bilo ravno toliko perfektuih kupcev, pa je bilo brez dvoma zelo mnogo resnih interesentov za vse panoge razstavljenega blaga. To vsi resni razslavljalci tudi upoštevajo ter so lo redki, ki z uspehom velesejmu niso popolnoma zadovoljni.
Kolikor smo se mogli danes informirali pri posameznih razstavljalclh, so pa nekatere stroke kljub težki krizi dobro odrezale. Dobro so šli na primer kotlurkki ler kovinarski izdelki. Posamezni razstav-ljalci so sklenili kupčij v vrednosti do 20.000 Din. Sodarska obrt je pokazala r>0 odstotni manjši uspeh kakor letos spomladi.
Zastopnike dobro uvedene obrti malih voz in zapravi j i vekov, ki se je zadnja lel« tako sijajno razvila okrog DonnVil, smo omenili že pred par dnevi. Večinoma vsi razstavljeni vozički so bili prodani, izdelovalci so dobili lepa nova naročila. Veliko zanimanja je bilo dalje za razstavljeni patentni zapi-rač za vrata, ki ga je razstavil g. Vilar K. iz Dol, Logatca. Zlasti mizarji so naročili veliko število teh zapiračev, ki so res praktični, zanimivi ter tudi ceneni.	„
Mnogo resnega zanimanja ter dovolj interesentov ie l|ilo za žične vložnike ter popolne zložljive otroške postelje ler postelje za odrasle, Za Lutzove peči se je mnogo zanimala zlasti duhovščina ter je bilo prodanih 13 peči za 02.000 Din. Samo Fond za zgradbo žel. stanovanjskih hiš je kupil za svoje hiše na Dunajski cesti 24 l.utzovih peči.
Ur;id za pospeševanje obrti je organiziral lepo razstavil manjših pomembnejših podeželskih obrlov. Dobro je bila zastopana pletarska obrt, ki daje zaslužka mnogim malim ljudem okrog Ribnice, So-dnižico, v Luiurjih ter v Vel, Laščah. Razstavljeni ^o bili prav čedni izdelki pletarskih tečajev v So-dražici ter tečaja v Vel. Laščah. Zanimanje zn izdelke ie bilo primerno, prodanega je bilo precej blaga, Pletarska obrt se je v omenjenih krajih razvila šok* v zadnjih letih ter kaže razveseljiv napredek. Za razvoj te obrti, kl utegne biti v teh krajih edini kruh malint ljudem, je zanimivo, dn so lelos samo v Sodrnžici zasadili 10.00(1 ameriških vrhovih sadik.
O mizarskih obrtnikih smo že omenili, dn so večinoma vsi zadovoljni z vekoelmom. ker so zlasti nekateri dobro prodali svoje pohištvo ter dobili ludi lepa naročila za več mesecev naprej. Večja naročilu so bila sklenjena tudi za klavirje iu piauiue, ki jih je razstavila naša edina domača tovarna klaviriev in pinninov, R, Warbinek. V paviljonu, kjer so bili razstavljeni klavirji te solidne tvrdke, so resni interesenti vsak dan udarjali nn tipke živahni melodije, Skupno so bili prodani 4 klavirji, odnosno pianlnl. Več resnih Interesentov pn je tvrdkn dobila tudi zn bodoče kupčije.
V stavbeni široki so se zanimali stavbeniki in posamezniki zlasti za lahke gradbene plošče ,šu-malid , ki se odlikujejo po tem, da so mnogo cenejše od drugih tovrstnih podobnih Izdelkov, ki smo jih mimo tega doslej uvažali po večini ludi le iz inozemstva, šumniki pa je domač izdelek, ki ga izdelujejo, kakor že ime samo pove, v Sumadiji. Sklenjenih je bilo zn vagon kupčij, večinoma za 5 cm dimenzije. Veliko zanimanje je bilo dalje za praktične keramične izdelke, ki jih je s šunialitom« vred razstavila družba Gradbeni in keramični ma-
terijal ua Miklošičevi cesti. V stavbno stroko spadajo ludi štedilniki, ki jih je samo g. Podržaj Ciril /. Iga prodal 25, kur je pač, najboljše spričevalo za njegove priznane solidne izdelke,
II kc»cu omenjamo še industrijo malih spominkov, ki se je zadnja lota uveljavila najbolj ua Jesenicah. Razslavljalci so večinoma že prvi dan krili glavne režijske stroške, pozneje pu >o dobro prodajali vsak dan. Zadovoljni so z velesejmom popolnoma.
Najboljši, najcenejši,
praktični
To po uzorcu ni reklam, vsak se naj prepriča sam, „Daj-Dam" mu še več bo dal, Kakor je pričakoval!
edino pri Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani
O 1'arasto«. Rodbina generala Bogoljuba S. Iliča bo 15. t. m. ob 10 opravila v pravoslavni cerkvi 4i> dnevni porasta« za svojo pokojno in bridko obžalovano hčerko Rndmilo Cico.
© Otvoritev dramske nezone 1932/33. Ljubljanska drama otvorl novo sezono v soboto dno 17. septembru s preiuljero Kreftove izvirne zgodovinske drame Celjski grofje- v režiji prof. Šesta. Razpisan je gledališki abonma v sezono 1932/33. Abo-nenti bodo prejeli tekom sezone 21 dramskih ter 19 opernih ia operetnih predstav. Skupno 40 predstav. Za nastopujočo sezono je vpeljan stalni abonma v sredo, ki bo imel predstave samo v sredah ln pa abonmaji A, B, C in D. Opozarjamo nn veliko ugodnost, kl jo nudijo abonmajske cene stalnim nbonentom. Saj to cene skoro 50% nižje kakor pa dnevne cene. Abonma se |dač'.i v osmih zaporednih mesečnih obrokih. Uprava pa uvideva velike izdatke, ki jih imajo predvsem starši s šoloobveznih ctrok iu je zato odločila, da se priglasi sprejemajo že v teh dneh, navzlic temu pa posamezniki lahko plačajo prvi obrok 1. oktobra. Prijave zn abonma se sprejemajo v veži dramskega gledališča do petku dnevno od 10 do 12 in od 15 do 17.
0 številni ponesrečenci. Ljubljanska bolnišnica je včeraj in predvčernjnjiin sprejela večje število ponesrečencev. 19 letni trgovski vajenec Herman Božjak s Kongresnega trga sc je polil z vročo kavo in se močno opekel po rokah. — 12 letnega Stanka Novaka, sinu ppsMtniku iz Jablnnice pri Boštanju, je neki součenec po nesreči močno udaril po očesu, tako da lino Stanko nevarno poškodbo. — Z droga je padel 31 lelni d(#tvec Franc Mali od Sv. Ane nad Triičem. Dobil je hude notranje poikndbe. — Z motornega kolesi je padel 28 lelnj obrtnik Vinko Kokelj iz Kranja. Dobi! je notrnnj« poškodbe, — S škarjami sp je po nesreči dregnil v desno oko 8 letni Anton Hrlbnr, sin posestnika od Sv, Jurija pri Grosupljem,. — Dva neznana moška sla brez vzroka napadla predsinočnjlni 25letnega krojača Franca !n-dofa z Vač ter ga resno poškodovala na glavi,
5 Nofno službo imata lekarni; mr. Trnkoczy d . Mestni trg 4, in mr. Kamor, Miklošičeva 20.
0 Pnmpa/ce, obleke, trenchcoat najceneje A. Prcskcr, Sv. Petra cesta 14.
0 Bluze, damsko perilo, torbice, rokavice in nogavice, ima v krasni izbiri tvrdka Miloš Kamič-nik, Stari trg 8.
Zagonetna smrtna nesreča v Bisltršcs
Maribor, 12. septembra.
Na cesti med Bistrico in Rušami se je zgodila v nedeljo usodepolna nesreča, ki trenutno še ni pojasnjena ter ne izključuje zločinskega dejanja. Žrtev nesreče je postal kleparski mojster Oton S r e b r e -njak. doma z Vrhnike, kl je bil zaposlen zadnji čas pri neki mariborski tvrdki. Vozil se je na motornem kolesu z nekim motocikltstoin ter sedel na sedežu za vozačem. V bližini Rottove gostilne je baje omahni! s sedeža ter padel na cesto. Vozač menda izgube tovariša sploh ni opazi! ter se je vo/.il z nezmanjšano hitrostjo naprej.
Srebrenjak je ležal v cestnem jarku skoraj od jutra do večera. Opazilo ga je sicer mnogo mimoidočih, toda mislili so, da je pač zaspal v vinjenosti. Šele zvečer so nekateri opazili, da ima razbito glavo ter da leži v nezavesti. Prenesli so ga v bližnjo hišo, odkoder so ga reševalci iz Maribora prepeljali v bolnišnico, Kmalu po prevozu pa je v bolnišnici podlegel poškodbam, ne da bi prišel k zavesti,
Včeraj popoldne je bila v mrtvašnici mestnega
Maribor
Lepi športni uspehi naših kmečkih fantov
Maribor, 12. septembru.
V	nedeljo popoldne so sc vršile po slovesnosti nn Slomškovem grobu nn igrišču Livade lahko-atletske teknu- fantovskih odsekov. Tekme so pokazale, ila prodira športna misel po /uslugi naših fantovskih krožkov vseboij med podeželsko niln-dino; Cela vrsta tekmovalcev je nastopila v raznih Itthkoatletskili disciplinah ter postavila tako lepe rezultate, da so faniov.ski krožki lahko ponosni na svoje dosedanje delo.
Tekmovali so naši f mi t jo \ skoku v višino in v daljavo, v suvanju kroglo ler v teku ua 10!) in 1300 metrov. V skoku v višino Je zasedel prvo mesto Žižek (Sv. Benedik) 1.40, drugI je .Meško (Sv. Tomaž) 1.35 in tretji Škamlec (Sv. Peter pri Mariboru) in Želj (Sv Jakob) z 1.80. - Skok v daljavo: prvi liantuša (Sv. Jurij) 4,58, drugi Meško (Sv. Tomaž) 1.48, tretji Donuinjko (Sv. Jurij) 4.20. - Suvanje krogle: Meško (Sv. Tomaž) 8.32, Žižek (Sv. Benedik) 8.04 škamlec (Sv. Peter) 7.18.
Tek nn 100 m: Želj (Sv. Jnkob) 14 sek., Gornik (Sv. Pater) 14.06, Krnnje (Sv. Peter) 15 sek. . Tek na 1500 m: škamlec (Sv. Peter) 5.1?. Žižek (Sv. Benedikt) 5.21. Verbič (Sv. Peter) 'i,v4.
V	skupni klasifikaciji si jo priboril največ točk fantovski odsek iz Sv. Tomaža, drugo mesto so zasedli Šentpeterčani, tretje pa fantje od Sv. Benedikta S' ■ c,.. ah Tehnično vodstvu jo bilo v preizkušenih rokah JoleH Smerdelin, kot zapisnikarju sta fungirala Karlo Sekolee in Fumcelj Dujec. Tekme so potekale v najlepšem redu in disciplini, ki je z zadovoljstvom navdala ludi strokovnjake, Lepi rezultati nas navdajajo z upanjem, da se je zanimanje za lahko atletiko trdo zasidralo v podeželski mladini iij da bo ta najlepša in unj-idealnejša športna panoga ostala trajna pridobitev.
Vzoren mož lopa v grob. V nedeljo zvečer je i/.dihnil v mariborski splošui bolnišnici svojo blago dušo posestnik Franc šuuo iz Vuzenice v Dravski dolini. Pokojnik je bil obče spoštovana osebnost, znan in priljubljen daleč izven ohmot a domače župnije. Jeklen, odkrit značaj, dobrovolj-nost in blago srce ga jo odlikovalo. Bil je globoko veren iu udan krščanskim načelom, po kulerih je uravnaval svojo življenje. Pokojnik je bil stric obče-spoštovunegu mariborskega višjega mestnega zdravnika dr. VVnukmlillerja. Zagrnbli gn bodo danes, v torek dopoldne na domačem farnem pokopališču v Vuzenici, kamor so truplo prepeljali. 2alu;očii'i svojcem izrekamo naše iskreno in globoko sožalje, pokoiniku pa želimo večni mir in pokoj!
□	V Studencih so vlomili. Hudo prizadeta je družina železniškega nameščenca Blaža Tomažiča v Studencih pri Mariboru. Ko so bili preteklo nedeljo z doma, so vlomili nepoznani lokovnjuei v prazno njihovo hišico ler vse stanovanje premetali. Plen rokavnjačev so poslali vsi prihranki Tomažiča — skupno okoli 8000 Din gotovine. Vlom je bil prijavljen orožnikom, ki so včeraj poklicali na pomoč ludi dakliloskopa mariborske policije, ki je odkril več sledov.
Ejl Dvndnev ni tečaj za konzerviranje sad.in in zelenjave se vrši na banovinski vinarski m sedlarski šoli v Mariboru dne 23. iu 24. septembra. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od S do 12 in od 14—18. Udeležbo je prijaviti z dopisnico do 22 t. m, ravnateljstvu šole. Za nabavo poirebščin ter obrabo aparatov in strojev prispevajo udeleženke 10 Diu.
•
□	Čudovit nebeški pojav. V nedeljo okoli pol 9 zvečer so opazovali nad Mariborom čudovit pojav. Trčila sta skupaj (Iva meteora; izgledalo je, kakor (in se. dve žareči krogli spajata ter zopet odbiiatn. Pojav je trajni nekaj sekund, dokler se m razblinil na- nočnem nebu.
□	Koncerti in razstave. Lelos poteka 70 1-t. ko se je pela v našem mestu na javnem koncertu prvič slovenska pesem. Meseca oklobra se bo vršila proslava 70 letnice prvega slovenskega koncerta. Zamišljena je la proslava zelo velikopotezno ter io pripravlja poseben odbor, kateremu naČeluje podžupan Rudolf Golouh. Vršila se bo v dneh S. in 9. oktobra. V soboto S. oktobra se vrši v Mariboru

pokopališča v Pobrežju obdukcija, katero je izvršil sodni zdravnik dr. Zorjan, ob prisotnosti preiskovalnega sodnika dr. Travnerja in zapisnikarja Sanda. Obdukcija je dognala, da je prelomljena lobanjska kast in močno krvavitev možganske opne. Slrokov-njaški izvid pa je podal obenem presenetljivo ugotovitev, da ni poškodba Srebrenjaka prav nič podobna običajnim poškodbam pri padcu, ampak da je podobna mnogo bolj udarcu s kakih trdim predmetom. Preiskavo vršijo ruški orožniki.



Prekmurci v SI, biogr, leksikonu
Prekmurski jezikovno-kulturni okoliš je tvoril v slovenski književnosti samosvoj, zaključen del. Prav radi te ločenosti jo bil v slovenskem jedru in je se malo poznan. Pred 30 leti je peštanski slaviš! Melich proglasil preiskovanje prekmurske Književnosti ;*.:i pravico in nalogo madžarskih znanstvenikov — toda razen njega samega se nihče uiti poskusil ui. Slovensko javnost so seznanjali od časa različni poznnvavci s prekmurskimi književniki, tako B. Raič (Letopis Matice Slov. 1869), K. Olassr (v Zgodovini), A. Trstenjak (v Lj. Zvonu i. dr.) in še kdo. Toda vse lo so bili nepopolni, priložnostni podatki. Kakih 25 let sem pa že nabira gradivo dr. Janko šlebinger, kl je v pivi knjigi Slov. biograf, leksikona obdelal 16 prekmurskih književnikov. Radi manj poznane in zato ne prezira vredne skupine slovenskih kulturnih delavcev, ki je \/rasla v povsem različnih razmerah kakor so vladale v slovenskem jedru, velja ob zaključku prve knjige SBL opozoriti na te biografije. Tak pregledni pogled utegne koristiti iskute-Ijeni v tej smeri ter opomniti one, ki so dolžni spoznati, česar doslej niso.
Doslej =o upoštevana vsa imena, pritegniti bi jih bilo le še nekaj pač spričo temeljitosti dela, ki ga predstavlja SBL. Na te vrzeli naj opozorim v naslednjem seznamu vseh doslej obravnavanih imen,
Agustič Irare (1837—1879), živeč v BudapeSti In pišoč tudi madžarski, je bil obenem tudi najbližji knjižni slovenščini.
ltakoš Milini (?—1803) je začel serijo prekm. protestantskih pesmaric, kar je nadaljeval f!ar!tt Mihal (1778-1824) z več zbirkami. Borovnjak Jožef (1826—1909) je množil katoliško nabožno književnost ter bil v stikih z ostalo Slovenijo.
fzlpott Jurij (1794—1834) in Fliszar Janoš (1856—'?) sta-skrbela za prot. knjigo. Slednji je mnogo prevajal iz madžarščine — zlasti v Ameriki izišla dela še niso zabeležena — ter sestavil nindž,-prekmurski slovar.
Ivan6ezy Frane (1857—1913) je začetnik nove dobe z ustanovitvijo kat. koledarja in vzgojo naraščaja, ki je razvil intenzivno publicistično delo.
Kardoš Janoš (1801—1875) je poleg Š. Kiizmi-ča glavni delavec za protestantsko knjigo, cerkveno in šolsko, prevajavec madž. epika Aranyn.
Klekl Joi;of (1874) je danes najbolj poznani predstavnik Slovenske krajine kot izdajatelj lislov in politik. Njegov bratranec
Klekl Jožef (1879) je pladovit pisec zgodovinskih. narodopisnih i. dr. člankov.
Kolone Franc (1903) so je poskušal s prevajanjem in novinarstvom.
Košič Jožef (1878—1867) je prvi uvedel posvetne panoge v prekm. tisk z zgodovinskim, vzgojnim in slovniškim delom. Skrbel je tudi za informacijo o ožji domovini za tuji svet.
Kiizinič Miklnš (1788—1804) je po času in vplivu prvi katoliški pisatelj. Njegov molitvenik .ic doživel 19 izpričanih izdaj. Prva izdaja evangelijev se je našla že po tisku biografije, ki je prvi izčrpni prikaz tega moža.
Kiizuii« Štefan (1723—1770) je s prevodom Novega zakona široko znano ime.
Kiihar Štefan (1882—1015), poleg Flisarja drugi laik med naštetimi, je bil nabiratelj narodnega blaga.
Kiihar Štefan (1887—1922), župnik, je zaslužen narodni budite),j.
Luthiir Vilam (1887) jo urednik evang. mesečnika in zaključuje našo serijo prve knjige.
V dodatek bo treba upoštevati še imena: Baša Ivan. urednik in pisec katoliških publikacij; Horvat L., urednik ameriških listov; Kardoš AL, urednik in prevajalec ameriških listov; Kovač št., ki je pokrenil po prevratu prot. tisk in izdal prvi koledar; Knntlor J„ kl ie izdal 2 zvezka nar. pravljic in se udejstvoval v listih. Kranjec Miško ob pripra-
vah zadnjega zvezka še ni mogel priti v poštev. In morda še kako ime, .da ho obraz prekmurskega člana slovenske družine še jasnejši. Šlebingerjevo prizadevanje je prvo temeljito delo za ta cilj..
V. N.
»Vrtec« — »Angelček«. 1. številka teli mladinskih listov je izšla s prav pestro vsebino. »Vrtec« ima glavno povest spretne mladinske pisateljice Lee Faturjcve:. »Laži otok na sred morja . . .«, kjer popelje mlade čitatclje v Valvazorjavo Ljubljano z ilustracijo Anice Zupanc-Sodnikove.
V	prozi sodelujejo Orcslava Slokanova s pravljico »Kraljična brez smehljaja« in F. S. Finžgar s programom slovenske mladine »Mladina draga!« Prav ta kleni spis bi morala naša mladina znati na pamet, saj v njem odlični pisatelj pripoveduje tisto, kar je dandanes mladini lako potrebno: proč s cmeravo,stjo, avtoriteta - veljavnost, ljubi svojega bližnjega, delo je dolžnost, kdo je gospod? ter spis končuje: Mladina draga, bodite delavci in ne gospodje! Prav je ludi, da »Vrtec« nadaljnjo z zgodovino naših trgov in mest, Sedaj je na vrsti Turjak. V pesmi sodelujejo stari »Vrtčevi« znanci: Venceslav Winkler »Mihelovo« (krepka prolialko-holna, »Pesem delavskih otrok«, »Ob slovesu« ter Mirko Kunčič »Izgubljenec-?. — -Angelček« je prav za majhne. Alojz KoSmrij nazorno pridiguje malim »O Marijnem rojstvu«, da bodo otroci prav kmalu znali vsebino na pamet. Prav izvirno pot je ubral Janez Pucelj, ki otrokom razlaga koledar »Otroci se pogovarjajo v koledarju: na Majerčkovi »pošti«. Kar na oder bi jih lahko dal. Lanski letnik je imel žc življenjepis »Gvidončka«, ki se je otrokom tako priljubil. Letos je nadaljevanje tega čudežno zrelega mladega življenja. Marije Kmetove »Tramvaj« bodo igrali prav gotovo v vsaki hiši, če ga žc ne.
V	obeli listih se poskušajo mladi slikarski talenti: Oto Gaspari, Gabriel Stupica, Silvo Vehora, ki obetajo prav mnogo. _ Oba lista prav toplo priporočamo, saj staneta malenkost: »Vrtec« 15 Din in »Angelček 5 Din za vse leto.
Dr. Niko Zupeniči Zur Physio-<etnischen Me-tamorphose der Volkcr mit besonderer Riicksicht
veliko zborovanje učiteljskega združenja. Zvečer b& v unlouski dvorani koncertni nastop pevskega zbora UJIJ iz Ljubljane, — V nedeljo popoldue pa se vrši v spomin prvega slovenskega koncerta v union-skl dvorani slavnostna beseda. Mariborska Glasbena Matica bo ponovila ločno ves program, ki se je predvajal pred 70 leti nu prvem slovenskem kon-certu. Sporeduo z obema prireditvama bo v Mariboru v obeh dneh velika razstava sadja, grozdja iu vinska poskušnju; nameščena bo v prostorih Narodnega doma. Ker je Maribor letos središče živahno sadne trgovine, bo tvori In tudi razstava vabljivo točko ter bo spravila v Maribor številne obiskovalce.
□	Letošnji gledališki repertoar. Drama: Asch, I.og os vete; Cankar, Za narodov blagor; Cnpek, Tolovaj; Dehmel, Clovekoljubci; Goethe, lrigenija; Golar, Dve nevesti; (ioldoui. Radovedne' žene; Kreft, Celjski grofje; Krleža, Gospoda Glembajevi; Lengv, Antonija; Miluševič, Jubilej; Moliere, Scu-ptnove zvijače; Nestrov, Utopljenca; Ogrizovjč, (la-sanaginica; Oslrovtki, Nevihta; Hnymuud, Planinski kralj iu odljudnež; Shakespeare, Ukročena Iriuo-glavka; Szunlavski, Mornar; Vojnovič, Duma s
1 solnčiiico. - Opera: Foerster, Gorenjski slavček; (lounod, Ka ust; Parma, Ksenija, Stara pesem; Offen-hacli, Hoffmnnove pripovedke; Thomas, Miguon. — Opereta: Beuatzky, Pri beleiu konjičku: Lelinr, Friderika; Slrauss J., Beneška noč; Strauss O., Valčkov čar; Suppe, Boccaccio; Tijardovlč, Mula Florumye. — Ponovili se bodo ludi dobro uspeli komadi zadnjih sezon ter uprizorile tudi drugi* uiarkautue novitete, nekaj otroških predstav iu burk.
□	Iz 3(1 Din 1(10 »jurjev«. Naivno zgodbo, kateri pu ni manjkalo skrile tragike, je obravnavalo okrožno sodišče v Mariboru včeraj dopoldne, Slal je pred sodniki 62 lelni Matija Mlinarič, brezposelni hlapec od Sv. Bolfenka. Vse svoje življenje je preživel v garanju pri tujih ljudeh. Ko se je postaral in obnemogel, so pri lu huda leta in ludi njega je zadela šiba brezposelnosti. Gospodar ga je odpustil iu hlapcu ui ostalo drugega ko nekaj prihrankov, ki so pa hitro ginili. Pred seboj ni videl drugega, ko beruško palico; saj še mlade moči ne dobe dela, knmoli starce. Takrat .ie Mlinarič stopil v mariborsko Mestno hranilnico ter vložil meseca junija ostanek svoje gotovine -- 30 borih dinarjev iu dobil zanje hranilno knjižico. Čez dober mesec se je Mlinarič zopel oglasil. Sedaj pn se ui glasila knjižica več na 30, leinveč nu 400.000 dinarjev. Mlinaric je zahtevni 25.000 Diu ler izjavil uradniku, du mu je dala knjižico njegova teta. Ker pa je bilo v knjigah drugače zabeleženo, so izročili Mliuariča mudi |>o-skusn prevare policiji in prišel je nato v preiskovalni zapor, Izjrovarja se, da mu je popravil knjižico neznanec, Sani je nepismen in tega ne bi mogel izvršili, flolel si je z denarjem kupiti posestvo. Neznanec mu je zatrjeval, naj mirno gre v hranilnico, ker je prava. Dobil je izredno milostno kazen en mesec zaporu, ki ga pn je že odsedel v preiskavi.
□	Deljeno uradovnnjo nn magistratu. Mestno načelstvo uvede s 16. septembrom zopet deljeno predavanje, in sicer od 8—13 in od 15—17. V mesi-nlh oddelkih se sprejemajo stranke vsak dan od 8 do lj. — Mestni načelnik sprejema stranke ob ponedeljkih, sredah iu petkih od pol 11—12.
□	Ker gospodarji ne plačajo davka. Žalostna usoda je zadela mariborske kužke, katerih gos|>o-darji niso poravnali občinskega pasjega davka. Ker niso opomini uič izdali, je dobil mestni koiijučJjjj«,-logo. lake kužke poloviti. Konjederec pa je vze''1 poverjeno inu nalogo zelo resno ter jih baje lovi kar po stanovanjih, kar je vzbudilo pri lastnikih kužkov veliko ogorčenje,
□	Pevci (ila beue Matice polagajo račune. Te
dni se ie vršil 14. redni občni zbor pevskega zboru Glasbeno Matice v Mariboru. Poročila so pokazala bogalo in plodonosuo delovanje društva, kl šteje 116 pevcev. Izvoljen je bil zopet dosedanji odbor s predsednikom J. Aruušein nu čelu. Podpredsedniško mesto zasede profesorica Mijucin, tajništvo gdč. Perlot, blagajno Šetinc, načelstvo ženskega zbora gdč. Rozman, dirigent prof. V. Mirk, namestnik prof. Vrabec. Za 14. delovno lelo pripravlja zbor velik koncertni program. — Zanimivo je stališče, katerega ie zavzel zbor glede udeležbe na prvem slovenskem festivalu v Ljubljani. Iz raznih razlogov se zbor ne more iznebiti neprijetne misli, da se polje nastopajočih zborov ni presojalo povsem objektivno, V nekaterih točkah se tudi ni upošteval pravilnik za pevske tekme JPZ. Slednja je ludi že korigirala ljubljansko opredeljenje zborov v tako zvaue range.. Vse to je znak, da tekma ni bila tako skrbno pripravljena, kot drugi del festivala. Zato je pevski zbor mariborske Glasbene Matice že takoj po prihodu iz Ljubljane izjavil, da ne more. pripomnili razsodbe v Ljubljani niti ne sprejme prisojene mu nagrade, katero je vrnil.
Q Čigavi so ključi? Na vogalu Trubarjeve ulice se je našel sveženj petih ključev. Dobi se v upravi ^Slovencac
s.uf die Siidslaven. Italijanski -komite za narodnostne študije (Comitato ilaliono per la Studio dei problemi della popolazione), je izdal v nemščini gori imenovano študijo slovenskega učenjaka, Avtor napoveduje h koncu še nadaljne tovrstne publikacije.
Šibenik in reka Krka. Kratek vodič sestavil H. Marjanovič. Propagandni odsek Jadranske stra-j že v Ljubljani misli izdati vrsto malih brošur, ki naj služijo poživljenju zanimanja Slovencev za Jadransko morje in njegove obalne zanimivosti. Pri-[ čujoči zvezek je prvi v tej zbirki. Obsega 32 stra-| ni malega formata in nekaj čednih slik. Cena
i 6 Din. — Priporočamo,
Stridon, Rodno mesto sv. Jeronima. Spisal o. Bone Šarič, »Tipografija« Zagreb 1932. Interesan-ten spis, v katerem avtor dokazuje, da je Stridon, rojstno mesto velikega Jeronima sedanje selo Ki-jevo, ^ oddaljeno 70 km od Solina, 'satelj se poslužuje obsežnega dokaznega mate..;aia.
Danica 1933, Koledar knjiž. društva sv. Jeronima. Cena 10 Din (članska 7 Din). Tudi to leto je Je-ronimsko drušlvo postreglo članom z lepimi publikacijami, med katerimi ima poseben pomen koledar, ki je spretno urejen. Ima bogato leposlovno, pa tudi gospodarsko poučno vsebino. Naslovno plat kakor tudi notranjo opremo je izdelal znani hrv. umetnik V. Kirin. Koledar krasi več zanimivih slik.
Snis Sinclair: Glavna ulica. Prevedla Milana Slavonski. Izdaja N o 1 i t. Belgrad. Sinclairova dela so večinoma prevedena na vse evropske jezike. V »Glavni ulici« nam slika pisatelj na klasičen način tip povprečnega, malomeščanskega, standardiziranega Človeka, .junak romana je žena, ki se v svojem idealnem zagonu bori proti enoličnosti in brezznačujnosti »Glavne ulice«, ki je le tip ulico V3ega svala sploh. V tem boju junakinja pocl-lcže, ulica je močnejša_ oci nje. Sinclairovi tipi so plastični, jasni in rabi preveč tujk.
tipi so
plastični, jasni in živi. Tudi prevod je dober, ie da
Knjiga stane 50 Din. Dobi se v vseh knjigarnah. (Nolit, Belgrad Kneginje Ljubice 28/111.)'
Dnevna kronika
Inserenti!
Reklamo delati, so pravi denar izdati — neprijetna reč! Prodati so pravi, denar prejeti — koliko bolj simpatično! Toda prav nič ne pomaga, treba je reči A, da se pride do U! Kako so naredi, da se zagotovo pride do B? Inserira se v Slovencu«!
Inseratni oddelek .Slovenca*.
Nesreča na kočevskem rudnika
Kočevje, 10. septembra.
Pred nekaj dnevi so zapazili delavci na kočevskem rudniku, da je na več krajih izstopila voda iz zemlje. Obveslili so o tem vodstvo rudnika, ki je takoj odredilo komisijomilni pregled rovov. Ta komisija jo ugotovila, da je voda zalila nekatere rove in jih popolnoma porušila. Odvajalne cevi so popokale, Da se prepreči nadaljna nesreča in tla ne bi voda porušila tudi druge rove, so spravili na rešilno akcijo vse rudarje, ki so z velikanskim naporom zajezili ta nenaden Izpad vode. Črpalke so delale noč in dan. Vendar še do danes ni bilo mogoče spraviti vodo docela iz rovov. Pripominjamo, da voda ni imela težkega dela, da jo zasula rove na kočevskem premogokopu. Po izpovedbi rudarjev samih, so je rove prav malo popravljalo. Stari, debeli hlodi, ki so služili kol stena, so na več mestih že preperell in so vsled vodnega pritiska in sesedanja zameljskih plasti popolnoma odpovedali. Sreča v nesreči je lo ta, da ni bilo v tistem času, ko je voda vdrla v rove, nikjer nobenega delavca, kajti smrt bi bila v tem primeru neizbežna. Ta nesreča pa je obenem resen opomin mercdajnim faktorjem, da je treba rove redno obnavljati in s tem zavarovati življenje kočevskih rudarjev.
— Ob pričenjajočem se poapnenju krvnih cevi navaja raba naravne »Franz-Jo-sef«-grenčice k rednemu odvajanju in zmanjša visdki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz-Jose!«-vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje zastajanja v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo ter milo ublažuje razdraženost živcev. »Franz-Jo-sef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
Avtomobilska nesreča
Iz Dravske doline nam poročajo o tragični lie-«reči, ki se je te dni pripetila ter zahtevala človeško življenje. Tovorni avtomobil mariborskega zastopnika Radenske kisle vode, g. Goloža, ji; vozil visoko naložen z zaboji vode iz Maribora v smeri proti Prevaljeni. Iz neznanega vzroka jo zdrčal avtomobil v jarek ter se prevrnil. Padec je zahteval baje življenje nekega delavca, ki je obležal pod zaboji mrtev. Hudo poškodbe je zadobil tudi zastopnik tvrdke Domiter, katerega so spravili v mariborsko bolnišnico. Le šofer jo ostal po čudežu nepoškodovan. Avto je pri padcu bil le lažje poškodovan ter je lahko nadaljeval pot.
Zalog - pozorišče fantovskega klanja
Zalog, 12. septembra.
Kako strašne so posledice, ki jih rodi alkohol in z njim združeno veseljačeujo, imamo dan za dnem priliko Citati v časopisih. Če pa pri tem upoštevamo, da pride v javnost le del teh krvavih dogodkov, moremo šele globje presoditi vso strahoto alkoholnega zla mod našim narodom.
V vrsti krvavih ubojev, katerih glavni povzročitelj je bil demon alkohol in s katerimi je bila dnevna kronika zadnje čase kar natrpana, je po svojem obsegu posebno pretresljiv pokol, ki se je odigral v nedeljo zvečer okoli 0 v Zalogu. Žrlev tega pokola je bilo toliko, kakor jih že dolgo ni bito. Sest mladih fantov jo iz krvavo scene komaj odneslo svoje življenje; posebno hudo ranjena sta dva izmed njih in obstoja resna nevarnost, da pod-ležeta poškodbam.
Krvava žalolgra se je odigrala nekako takole: V gostilni pri Cirilu je sedela" večja družba fantov, med njimi 18 letni brivski vajenec Henrik Taurer, '21 letni delavec France Pangeršič, 20 letni delavec Jože Irt, 23 letni delavec Karel šumhcrgcr in 2G-letni delavec Ivan Prošek. Bili so razigrane volje, kakor je pač ob takih prilikah običajno, pili so to plesali. Njihovo veselo razpoloženje se je stopnjevalo z vsako minuto, vmes pa je divje hteščala harmonika. Sredi tega vsesplošnega veselja jo nenadoma prišel v gostilno Franu: Mazovec, posestnikov sin in mesar. Tebi nič. meni nič .je stopil med gručo veselih fantov, oborožen z dvema nožema in začel kakor brez uma mahati okoli sobo. Fantje so bili tako presenečeni, da nili mislili niso na' obrambo ali bog. Pobesneli Mazovec je povzročil v gostilni pravcato mesarsko klanje. Žrtve tega mesarskega klanja so bili: Taurer, Prošek, Pangeršič, šumber-gor iu Irt. Nekateri so bili ranjeni v vrat, v hrbet, drugi v glavo, v pleče in drugam.
Hudo ranjenim fantom so priskočili na pomoč telezniSarji, ki so jim obvezali krvaveče rano, poleni pa obvestili reševalno postajo o razburljivem dogodku. Ko je z največjo naglico pridrdral reševalni avto, so ranjence naložili nanj in jiii odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Vevški orožniki so povzročitelja tega strašnega pokolja aretirali še isti veoer in ga izročili sodišču.
Domačini domnevajo, da je bil vzrok temu pokolju staro sovraštvo, ki jo vladalo med Francem Mazov-cem in njegovimi žrtvami. Nekateri od fantov so bili žo zaslišani; vsi trdijo, da jim jo povod tega nenavadnega napada povsem neznan.
Eden od ranjenih fantov ima posebno hudo poškodbo; Franc Mazovec ga je sunil v hrbet s takšno silo, da so mu je nož zapičil do pljuč. Izgubil je toliko krvi, da se je bali za njegovo Življenje.
Koledar
Torek, 13. septembra: Frančišek Kald., »poznavalec; Notburga.
Novi grobovi
+ Franc Golob. V Ljubljani je umrl včeraj g. Franc Golob, posestnik in mesar na Jernejevi cesti 47. Pogreb bo v wredo ob petih. Naj mu sveti večna luč, žalujočim pa naše sožalje!
+ Avgust Tanzher. Na Dunaju je 7. t. m. po dolgotrajnem bolehanju umrl gosp. Avgust Tan-zher, višji finančni svetnik v p, star 70 let. Služboval je pri raznih davčnih oblastih bivšo Kranjske, mod drugim v Ljubljani, Črnomlju in Kamniku. Pred upokojitvijo je zavzemal mesto direktorja finančne okrajno direkcije v Mariboru. Bil je radovljiški rojak. R. i. p.!
•f Josip Lipovšek. Dne (1. t. m. smo v Št. Petru pri Mariboru pokopali spo&tovanega posestnika g. Josipa Lipovška iz Trčove. Bil je splošno priljubljen, dober in pošten gospodar. Vdova in deset otrok žalujejo za ljubljenim soprogom in očetom. Tudi vsi sosedje bodo težko pozabili dobrega -»Žepa . Svetila mu večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje!
+ Smrt vzornega moža. Pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji je ugrabila smrt upokojenega šol. upravitelja g. Franca Meglo. Vest o smrti vzgled-nega in priljubljenega moža bo globoko prizadela vse, ki so ga poznali, spoštovali in ljubili. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil danes v torek ob 5 popoldne na farnem pokopališču pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. Naj počiva blagi mož v miru, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje.
+ V I ničnem pri Podčetrtku je umrl g. Janko 1' e t e r n e I, trgovec. Pogreb bo danes ob 10 dopoldne. Pokojniku naj sveti večna luč. Žalujočim naše sožalje.
Osebne vesti
—	OdvotniSki iipit pri višjem dež. sodišču v Ljubljani jo napravil s prav dobrini uspehom g. dr. Lado Vavpetič iz Ljubljane. Čestitamo.
=x Poročila sla se v soboto 10. septembra v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Karel Vala-5ek, tajnik pri »Putniku , in uradnica istotam gdč. Marica V o z e 1 j, bivša dolgoletna tajnica uradnic in trgov, nrtslavljenk Krekove prosvete. Bog daj srečo!
Ostale vesti
—	Odredba o prometni službi. AA. Na mnogoštevilne prošnje, naj se doseže iznrememba odnosno izpopolnitev delov zakona o državnem prometnem osebju v lem smislu, da bi se mogle tudi ženske uradnice vzeti v službo državnih prometnih ustanov v centrali ter inženierji-arhitekti, tele-lonistke in telegrafistke in strojepiske zunaj centrale in kot blagajničarke, je izdal prometni minister na predlog komisije za razlago obstoječih zakonov in pravil v resoru prometnega ministrstva tole odredbo: Vsa železniška služba je eksekutiv-nega značaja in ni razloga za izpremembo čl. 5 zakona o državnem prometnem osebju.
—	Brzojav v Braslovčah. AA. Z odlokom prometnega ministra sc dovoli uvedba brzojavne službe pri pogodbeni državni pošti in brzojavu v Braslovčah.
—	Prejemki uradniških pripravnikov. AA.
Glede na izraženo željo, naj bi se pri uradniških pripravnikih izvajal čl. 248 zakona o državnem prometnem osebju, to je da bi imeli večje prejemke od tistih, ki jih odreja novi zakon iz I. 1931, je prometni minister na predlog komisije za razlago obstoječih zakonov in pravilnikov izdal pojasnilo, da se čl. 248 zakona o državnem prometnem osebju ne more nanašati na uradnike, ki so bili po zakonu iz leta 1923 v prvi kategoriji devete skupine, v drugi kategoriji pete skupine in v tretji kategoriji četrte skupine, nego da se ima pri njih izvajali čl. 240 zakona o državnem prometnem osebju, ki izrečno uravnava njihov položaj. Razlog, da se pri teh nameščencih ne morejo upoštevati ugodnosti iz prehodne odredbe čl. 248 omenjenega zakona, je v tem, ker se s to odredbo uravnava položaj uradništva iz čl. 22 istega zakona.
—	Smrtna nesreča slovenskega letalca v Novem Sadu. V Novem Sadu se je z letalom smrtno ponesrečil g. Oskar Rebolj, narednik letalskega polka. Pokojniku je bilo komaj 25 let. Truplo ponesrečenega pokojnika prepeljejo v Kranj, kjer bo danes ob 5 popoldne pogreb na tamkajšnje pokopališče. Užaloščenim sorodnikom naše iskreno sožalje. Po-' kojniku naj sveti večna luč.
—	Pojasnilo. K dopisu »Kmetijsko-gospodinj-ska šola v MarijanišČU«, ki je bil objavljen v nedeljskem »Slovencu« z dne 11. septembra t. 1, sporoča Kmetijska družba glasom seje predsedstva z dne 12. t. m. Sledeče: »Kmetijska družba kot soustanoviteljica in torej tudi lastnica te šole se jo težko odločila po stvarnem preudarku za leto 1932-33 tečaja te šole ne olvoriti. Na družbenem občnem zboru dne 8. junija t. I. namreč ni bil »prejet potreben kredit v družbenem proračunu za vzdrževanje te šole. Podpora ministrstva za kmetijstvo v znesku 60.000 Din, ki jo je družba prejela za vzdrževanje gosp. šole, se je porabila izključno le za kritje stroškov te šole za 1. 1931-32, in sicer v znesku 53.000 Din, katera vsota se je nakazala Marijanjšču za najeto prostore in vrt, ter za učne moči. Preostanek je pri družbi na razpolaganje v te namene. Kmetijsko ministrstvo namreč iii ugodilo prošnji Kmetijske družbe, da bi so la vsota porabila za gospodinjsko šolo, ostanek pa za vzdrževanje njenega strokovnega aparata. Glasom sklepa glavnega odbora na seji dne 20. avgusta t. 1. Kmetijska družba le prekine ta tečaj za eno loto, prepusti pa Marijanišču uporabo inventarja, s privoljenjem vodstva, da ima družba v tem letu pravico soodločati pri sprejemu polovice gojenk, ker se jo vodstvo Marijanišča odločilo, vzdrževati letošnji tečaj iz lastnih sredstev.« — Kmetijska družba.
—	Sestanek šolskih upraviteljev. Tov šolske upravitelje logaškega okraja obveščamo, da so vrši upraviteljski sestanek v soboto dno 17. t. m. in ne 18. I. m., kakor je bilo naznačeno v okrožnici. Vse ostalo ostane v veljavi. — Doljak Valentin.
—- Angleški admiral v Dalmaciji. V Splitu se nahaja že več dni angleški admiral Ushborne. Vojno ministrstvo mu je dalo na razpolago jahto »Dobravo«, s katero admiral obiskuje naše Primorje. Ko se vrne v London, bo imel v najodličnejših angleških krogih konferenco, na katerih bo poročal o svojih vtisih v naši državi.
—	Zločin pri Jastrebarskem. V soboto zjutraj so našli kmetje v Dolnjem Desincu pri Jastrebarskem truplo 35 letnega kmeta M. Jeremiča. Truplo je ležalo na meji pokojnikovega vrta. Uradna komisija je ugotovila, da je neznani morilec umoril Jeremiča s tremi globokimi sunki noža v hrbet in z enim v glavo. Dva sunka sta bila smrtna. Ker je bi! pokojnik Teven in ni imel denarja, je roparski umor izključen. Kmetje so mnenja, da gre za umor iz maščevanja. Pokojnik se je pred tremi leti vrnil iz Amerike z lepim prihrankom, toda brez ene roke. Ves prihranjeni denar in odškodnino, ki jo je dobil v Ameriki za zgubljeno roko, pa je dosedaj porabil in je zadnje čase živel v siromaštvu, Orožniki iščejo zločinca.
—	Odpusti delavcev v Dugi Resi. V znanem hrvatskem industrijskem kraju Dugi Resi je prejelo v soboto več sto delavcev zaposlenih v tamkašn)i predilnici in tkalnici, največ v barvarni, belilnici in v odpravništvu, dekret, s katerim jim je delo na štirinajst dni odpovedano. Te odpovedi so v zvezi s stavko delavcev v tkalnici in predilnici, ker več sto delavcev že 14 dni ne dela. Vzrok stavki je bilo uvajenje ameriškega delovnega sistema. Ker so posamezni oddelki odvisni drug od drugega, je uprava tovarne odpovedala še tistim delavcem, ki so bili voljni delati.
—	Banatski Nemci potujejo r Nemčijo. Kakor znano, izvirajo banatski Nemci po večini iz Švab-ske, oziroma iz Pfalza, Urednik nekega lista v Pfalzu Jakob Heinz je sedaj organiziral izlet ba-natskih Nemcev v Pfalz. V Nemčijo bo odšlo vsaj 100 banatskih Nemcev, ki bodo tam več dni. Ljubezen Nemcev do stare domovine je res zgledna in more biki tudi nam za vzor.
Lutz peči edino v Šiški
—	Skrivnostna smrt bolgarskega emigranta. V
bližini Bačke Topole so našli v soboto moško truplo, ki je bilo brez glave. Moškega je najbrže povozil jutranji vlak. Glava je ležala nekaj metrov stran od trupla. Ugotovili so, da gre za truplo bolgarskega emigranta Stojana Vajiljeva. Pri njem niso našli nobenega dokumenta ali pisma in ne morejo ugotoviti ali gre za samomor ali pa za zločin.
—	Cvetje v jeseni. Prijatelj našega lista v Sevnici nam je poslal zavojček cvetja in nam sporočil:
Uredništvu Slovenca pošiljam razno sadno cvetje, katero sem natrgal na drevju, ki je bilo po grozni toči dne 10. avgusta popolnoma opusto-šeno. Sedaj so nekatera drevesa v najlepšem cvetju. Vinogradi so nanovo ozeleneii ter so trte pogrnile lepo mladice z grozdeki.«
—	Odlična poslrciba — damski modni atelje Jusipina Iglic, Tavčarjeva ulica 8.
—	Redno opisovanje r dopisno trgovsko iolo v Ljubljani je od 1. do 10. septembra 1932 vsak delavnik od 9—12 in od 15—18, v nedeljo in praznik pa od 10—12 dopoldne pri ravnateljstvu TDŠ v Pražakovi ulici 8/1. (vogal Miklošičeve ceste 30). Kdor se vpiše v DTS, lahko študira vse predmete, ki se učijo na drž. trg. šoli, doma. Šola poučuje poleg rednih predmetov tudi vse moderne jezike. Natančna, brezplačna pojasnila daje vodstvo šole osebno ali pa potom tiskanega prospekta, ki ga osebno vsakdo sprejme. Iz prospekta je razviden ves ustroj in vsi pogoji. Šola je osnovana na najmodernejših dopisnih metodah sličnih šol v Za-padni Evropi. Pri pouku sodelujejo najboljši strokovnjaki trgovskih, jezikovnih in drugih ved, ki jamčijo za najboljši uspeh. Kdor se ne more vpisati osebno, naj takoj piše po prospekt in prijavnico. Redni pouk se prične 15. septembra. Kdor zadosti ostalim zakonitim določilom "(da ima nižjo srednjo šolo itd.), lahko potem polaga priv. izpit na drž. trgovskih šolah in pridobi pravico rednih absolventov tc šole.
—	Soliste, zlasti baritoniste opozarjamo na Pre-lovčev >Albu m slovenskih narodnih jiesmi za srednji glas s klavirjem«, ki stane 30 Din. Dalje opozarjamo nu Adamičevo >Nočne pesmi« istotako za srednji glas s klavirjem, cena 24 Din. Obe zbirki nudite zelo izbrane pesmi tako po vsebini teksta, kakor melodiji. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Celje
•O" IJmrli so v javni bolnišnici: Repinšek Terezija, brezposelna služkinja, lpavčeva 15, stara 50 let. — Goršek Oton, sin strojnika iz Liboj, 9 mesecev. — Supar Andrej,-poseshiik, 46 let, Studenci i ri Veliki Pi resici. — Kovačič Terezija, zasebnica. (17 let, Šmarje pri Jelšah. — V Kocenovi 9 je umrl Ivan Zupan, sin natakarice, 18 dni.
•©■ Posledice sirovega napada na spečega hlapca. Kakor je sobotni »Slovenec< že poročal, je bil pri gostilničarju Zadelu v Levcu izvršen v noči na petek sirov napad na njegovega hlapca Ivana Čelika. Žrtev sirovega napada je v nedeljo ob pol 1 zjutraj jxxllegla hudim poškodbam. Pokojnik jo bil doma iz. Cerkna v Italiji, star je bil 22 lel. Izvedeli smo od probivalccv iz Levca in tamkajšnje okolice, da vl.i-dajo v tem delu vprav neznosne razmere. Jo iu okrog vse polno mladih fantalinov, pred katerimi se ■vse trese. Zaradi napada na imenovanega je bilo ■izvršenih več aretacij. Želeli bi, da bi prej i<o mogoče prišli pravi krivci v roke pravice. Pokojniku pa, ki je moral daleč od rodne grude na tako tragičen način končati svoje mlado življenje, želimo, da bi našel mir in se spočil v slovenski zemlji.
■& V Celju sc mudi nu oddihu mil. g. Karo! Čerin, novomeški prost.
_ -0r Gledališka družina KPD naznanja, da se vrši v sredo ob 20 v moški garderobi razgovor o skupnem nedeljskem izletu. Pridite vsi!
■& Pevski odsek KPD naznanja, da se vrši v petek 16. septembra ob 20 v Domu prva pevska vaja. Pridite vsi točno, da se dostojno pripravimo za Slomškovo proslavo.
er V Slomškovi knjigarni je že mogoče dobiti E. Bojčevo knjigo -»Slomšek, naš duhovni vrtnar«.
■<3r Nesreče. Celjski reševalni avto je prepeljal v nedeljo ob pol 17 v javno bolnišnico 22 letnega Feliksa Vrečka, doma iz Celja, uslužbenega pri tvrdki Paechiafo et Knez. Pri nogometu na travniku pri »Skalni kleti« je dobil med noge brco. — Včeraj okrog pol 4 je 40 letnemu cinkarn ifrkemu delavcu iz. Teharjev, Mihaelu Žoharju, stroj .zmečkal prste na levi roki. Zdravi se v bolnišnici.
-er Iz celjskega športnega življenja. Pri nedeljski nogometni tekmi pri Skalni kleti med Olimpom (Gaberje) in Slogo (Sevnica) je zmagal gaberski 011 pip z 8 : 0 (4 : 0). - Z občnega zbora MO v f elju LNP, ki je bil v nedeljo dopoldne, sporočamo, da .sla na novo pristopila k celjskemu MO SK Laško in SK Jugoslavija, Celje.
Cerkveni vestnih
Za duhovnike bodo duhovno vaje v Domu od 19. do 23. septembra. Ker je šo prostora, priglasite se. _ Vodstvo.
Poizvedovanja
Ušla je mala zelena papiga AVellensittich-, ki govori iu poje kol kanarček. Kdor bi jo našel, naj jo blagovoli vrnili proti nagradi na naslov: J. Logar, Zarnikova ui, i>iL
EGEš	Mg iju
PLANINKA moAVIlMI L CAS	
PLANINKA ČAD
Bahovec pospešuje ape-tit In se zato priporoča pri slabokrvnosti in bledici. Zavitek Din 20* v apotekah.
Ptui
Postaja za kontrolo soiluv. Za uradovanje pri postaji za kontrolo sodov za četrto četrtletje so določeni sledeči dnevi: oktober: 24., 2.")., 20., 27., 28; november: 18., 19., 21., 22; december: 19., 20., 21.
Red iu snaga. Znana jo parcela v Vošnjakovi ulici, kjer so kopiči nujrazuovrstncjša nesnaga, iz. katere izpuhteva zlasli v vročih dneh neverjeten in neznosen smrad. Prizadeti prebivalci prosijo, da se v tem delu mesta uvede red in snaga.
V	bolnišnico so prepeljali 19 letnega pose -tipskega sina Blaža Brusarja iz Leskovca v Halozah .-hudo poškodbo na čeljusti iu z. i/.bitimi zobmi. Poškodbo mu je prizadjal nekdo s koloni. Zadeva o prijavljena sodišču.
Brezobzirnost šoferjev je iz dneva v dan večja. Vsak dan številne pritožbe. Pred nedavnim je nek avto povozil v Budini lepega lovskega psa, ki je bil takoj mrtev. Manjkalo je za las, da ni po.ozd se gospodarja Petra Maroha. Niti ozrl se ni šofer iu je drvel kar naprej.
Nedeljski spori
V	nedeljo je iinclo Primorje v gosteli k U
Celovca, ki ima prav dobre luhkoatleto. S
sodelovanjem k.\C bi žo prvi miting (4. t. iii.) precej boljše izpadel, kajti borbe, ki jih jo naše športno občinstvo videlo prosto nedeljo, s<> moralo zadovoljiti vsakogar Zmagali s(, to pot Celovčani s pičlo razliko 2 točk, katere jim jo prinesla zadnja točka, štalotu 4X300. k.\( jo dosegel 66, Primorje pu 64 točk. ()<l posameznih rezultatov bi omenili tek na 100 iii: Skok jo pretekel progo v H.I sek. l udi čus štafeto 4X100 iii, 44.H sok. dokazuje, du ima Primorje izvrstno sprinterjo. S Slaparjem jo lahkoatlot-ska sekcija Primorja pridobila dolm-ga sprin-<erju in metiilcu kopja. Nu mitin-gu ji- vrgel kopje 52.94 m. lotos najboljši rezultat. Torej naša lahka atletika ln no nazaduje. Zadnji« nu mitingu Ilirije, preteklo nedeljo uu Primorju. so bili doseženi dobri rezultati.
Skoro konec sezone, pu siuo imeli plavalni-itokiiio pri nas kar v treh krajih. V soboto zvečer mednarodno v Iliriji, v nedeljo v Mariboru in Novem mostu. \ Mariboru jo bil zopet Maraton tisti, ki jo organiziral plavalno ti-kim-. •pri katerih so sodelovali člani GAC, Ilirije in domačini. V novem mostu pa l.lan iu Ilirija. Najboljšo prireditev .so imeli z.opot Jugovei v Dubrovniku. Imeli so medmestno plavalno tekmo Dubrovnik : Trsi. Tržučuui imajo med svojimi člani državni- rcprezentnnte na 100 m hrbtno in 400 m prosto. Tekme so bile zelo zanimive in dokazujejo, da se Jug za prihodnje loto dobro pripravlja. Ne vemo ali se no bi posrečilo tudi Iliriji pridobiti italijanske plavalce za nastop v Ljubljani. Več bi se od njih naučili, kukor od plavalcev, kol so člani (J. A. C.
Tekme za državno prvenstvo se razvijajo, kakor Milo predvideli. Concordia ji- gladko odpravila Victorio s "5:0, BSK Baska s VI. Jugoslavija pa Vojvodino celo s 5:2. Hajduk šc ni igral, ker je i>ilu lokuiu z (irtuljonskim preložena. V Zagrebu imajo te dni važne teniške tekme. Meddržavno z Vvstrijo in medmestno z. Bukarešto. V nedeljo jo vodilu \vslriju s 2:1 in Zagreb z. istim rezultatom nad Bukarešto.
Od ostalih dogodkov moramo omenili predvsem kvalifikacijsko tekmo Slovanu in ( elja Celje .si jo priborilo sodelovanje poilzvozni ligi čeprav jo v drugi igri podleglo s 4:2. zalo jo v prvi zmagalo s 5:0. končni rezultat jo 6:4. Celje, pa po igri. ki smo jo videli v nedeljo no bo posebna pridobitev za domačo ligo. \ poku I ni tekmi je zmagala rezervna družili« Ilirijo nad enutko družino Atene s 5:4. Od mladinskih tokom za pokal Ilirijo, se jo vršila lo ena iglu med Ilirijo II in Svobodo, ki jo končala s 2:2. Jadran proti Uerincsti ui nastopil.
Radio
Programi Kadio-Ljublfana»
Torek, 13. septembra: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Otroški kotiček (gdč. Vencajz) — IS.30 Plošče — 19.00 Poljska in njeni šlagerji, predava Gcrhart Krause, mednarodni referent za umetnost iz Dan-cinga — 19.30 Glavni pojmi o spektralni analizi (A. Peterlin) — 20.00 Esperantska ura (Ljubljansko barje: Korene Niko) — 20.30 Prenos iz Zagreba
—	22.30 Čas, poročila, plošče.
Sreda, 14. septembra: 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 18.00 Salonski kvintet 19.00 Slavflostne predstave v Marionburgu. prodava medn. referent za umetnost g. Gerhart Ki-au-se iz Danciga 19.30 Literarna ura: Slovenski biografski leksikon (Fr. Vodnik) 20.00 Samospev i prof. Mirka Puglja: Francoska moderna pesem 20.1.") Salonski kvintet 22.00 Čas, poročila 22.15 1'reno, koncerta iz kavarne »Zvezdne.
Drugi programi»
j	Sreda, 14. septembra:
Zagreb: 20.30 Edvard Grlegov večer 22.00 Pe-■ sira glasba 22.40 Prenos iz kina - Mila ua: 20.30 Komedija — Stuttgart: 22.00 Klavir 22.45 Koncert
—	Berlin: 21.30 Kari Erb poje pet Bachovih melodij 22.00 Poročila, plesna glasba — Belgrad: 20.10 Igra 20.50 Simfonični koncert 21.20 »Cavallena ru-
.sticaiia« ,opera, ploščo — Rini: 20.45 Večer italijanske oporne glasbe — Beromiinster 21.45 Večerni koncert — Langenherg: 21.80 Melodije 2-2.05 Pozor! Lunin mrk 22.45 Koncert — Praga: 19.30 Prenos iz gledališča — Dunaj: 20.00 Lanner-Strauss-Zierorjev večer 21.80 Pevski večer Karla Erba: J. S. Bach Fr Schubert 22.20 .Plesna glasba - Budapest: 20.00 Večerni koncert 21.45 Poročila, nalo plesna glasba 23.00 Ciganska glasba.
Naznanila
Ziče. V nedeljo 18. seplembra se bo nn rani sv. maši vršil pri čebelnjaku g. šol. upravitelja .1 Časla čebelarski poučni lečaj pod vodstvom znanega strokovnjaka g. II. 1'oternoia. Čebelarji od blizu in daleč prisrčno vabljen i I
Sofa na morskem dnu
Tudi potapljati morajo hoditi v šolo, da se pripravijo /.a svoj težki poklic. Toda njihova šola loži nit d ribami na morskem dnu. Med tako šolo se zbere občinstvo na mosliček, ki veže ladjo ln kopno, nt sledi mladim mornarjem, ki so s štirioglate ladje spuščajo v morje. Z ladje vise vrvi, po katerih se eni učenci spuščajo v globino, drugi plezajo na krov. Zaman pa gledalci strmijo v globino, šolskega pouka nn morskem dnu pač ne morejo videti.
Toda morska šola ni odprta le za mornarje in č , laike, marveč tudi za uslužbence na ladjah. Po predpisih mora imeti vsaka bojna ladja štiri mornarje iu enega častnika, ki so v potapljaštvu izuče-ni. Pouk traja tri mesece, vsak mesec pa se ponavljajo še dolžnostne vaje, pri kalerih morajo potapljači dokazati, da niso ničesar pozabili. — .Najprej se uče potapljači oblačiti in slačiti neprijetno potapljaško opravo, ki je težka preko 70 kilogramov. Nato sledi ravnanje z ventili, ki sicer ni težko, a e mnogokrat usodne važnosti. En sam potapljaški čevelj tehta do 20 k i logi: nov. Pouk se vrši najprvo v globini 8 metrov, nato dvanajstih, a nazadnje 25
metrov. Potapljanja in dviganja se vadijo jako dolgo. ker to je pač osnovno znanje te stroke. Potem nastopi kroženje po tleli. To jc pač najtežja točka morske šole. Ako ne stopa učenec natančno j>o pred-pisih, se potopi v sviž in dvigne se tak oblak mot-njave pred njegove oči, da ne vidi nikamor in izgubi orjjentacijo. Tudi s čelado mora bili potapljač jako previden, zakaj v njej je pritrjen ventil, ki regulira potapljanje in dviganje. Ako se zadene na ventil, uhaja zrak iz čelade. To bi moglo roditi usodne posledice. Seveda imajo potapljači tudi svoja posebna znamenja, * katerimi se javljajo zunanjemu svetu. Vaje na morskem dnu so tako obsežnega značaja in tako interesantne, da si lajik ne more nobene prave predstave ustvariti. Prav običajno zveni, če (h>bi potapljač nalog, naj se spusti pod vodo po krmilo. Vendar je tak ukaz za začetnike izredno težak, ker izgube v morju vsako sled orijentacije. Učenci so pač večinoma zelo srečni, ko zapuščajo lo šolo posebne vrste in gredo po težkih naporih na oddih.
Kllipopi pred svojim domom. V bližini Masurskcga jezera v vzhodni Nemčiji žive Filipopi, ruska staroverska -okla. ki >o je pred slo leti radi grkokutoliških preganjanj zatekla na l.i kraj in ci lako našla novo domovino. Se do danes so si ohranili staro rusko nošo in običaje iu primitivno kočo
iz hI odov.
Reševalne vaje angleške mornarice. Slika nam kaže rešilni čoln, v katerega \slopajo mornarji :x> napeti mreži. Ta mreža zelo olajšuje prehod s parnika v rešilne čolne.
Zgled močne volje
Človek bi mislil, da med Eskimi ni nobenega sledu vere in nacionalne literature, saj so vendar vrženi na večno ledovjc največjega otoka na svetu, Uroenlanda. In imajo komaj časa, da si poiščejo hrane. In vendar imajo ne le prekrasne narodne pesmi in pravljice, ki si jih v dolgih urah polarne teme bajajo, marveč imajo že tudi prvi časopis, katerega jim je ustvaril izredno iznajdljivi domačin, nekdanji vodnik raziskovalca NordenskiOlda, Lar.-> Moeller.
Raziskovalec Nordenskiold se je namreč začudil nad vročo ukaželjnostjo svojega vodnika, ki je švedsko govoril, čital in pisal. Vsa ekspedicija jc bila zavzeta ob njegovi veliki bi-trosti. Nekega dne pa je razodel raziskovalcu, da se bo po vrnitvi domov posvetil časnikarstvu. Razume se. da so je učenjak nasmehnil ob misli, da Eskimi nimajo niti pojma, kaj je črka. Toda Lurs .Moeller mu jc po-
Deseti bratje v deželi zlata
Brezdomni mladci, ki so bili dolgo časa bič ruskih dežel. >o našli danes svoje sotrpine v visoko-kapitalistični Ameriki. Stolisoči romajo skozi de-žole brez upa in nade na delo in kruh. a zmerom še vslrajni \ svoji potrpežljivosti in iskanju.
Vprav pretresljivo sliko o njihovem položaju nam daje ameriški urad za mladoletne. Problem t» armade potujočih mladoletnikov, pravi neko [m-ročilv. prekaša vse, kar smo doslej v Ameriki doživeli. Mladi možje in dečki se skrivajo na slehernem tovorniku v tolikih množicah, da jo železniški policiji nemogočo napraviti red. Vzdolž južnopaci-fične proge beležijo številna mesta Te.vasa. Nove Mexike in Arizone v zimskih in pomladnih mesecih dnevno po dvesto mladcev na pohodu. Ta železniška družba je tekom 8 mesecev izgnala iz železniških voz 410.915 zastoujkarjev. Ja-no, da bi morali to število podvojiti, ker nekateri mladeniči so bili po mnogokrat izgnani. Vendar tudi to število kaže dovolj jasno sliko o potujočih brezdomcih.
Mnogi teh modernih klativitezov so zapustili očetno hišo, ker jim mladi ponos ni dal, da bi brez koristi posedali doma, kjer so starši komaj prehranjevali mlajše člane družine. Po poročilu urada za mladoletne bi ti številni brezdomci v normalnih razmerah delali ali v šole hodili. Prehranjevalne ustanove pač ne bodo nudile dovoljne oskrbe tem romarskim trumam otrok. Premnogi bodo torej poslali žrtve mraza. Saj so na eni sami postaji v Mexiki iznosili 35 zmrznjenih mladeničev iz vagonov tovornika.
Smri iznajdUelja tetanus seruma
V rojstnem mestu Pizi je umrl v visoki starosti znani italijanski patolog prof. G. Tizzoni, ki je pripadal učiteljskemu zboru bolonjske univerze. Največjo zaslugo si je pridobil profesor Tizzoni za človeštvo z iznajditvijo seruma proti tetanusu. ki ulasti v južnih krajih zahteva toliko žrtev. Ta serum je vsaj za večje rane v vseh italijanskih bolnišnicah obligatno sredstvo.
Hotel za otroke
V Berlinu je zgradilo rod--Ivo charlollcnburškc-i ga mladinskega doma hotel za potujoče otroke. | Otroci smejo v njem stanovati nli pa sc I" mimogrede zadržali do odhoda njihovega vlaka. Tu dobe j primerno postrežbo. N.i željo jih pride osebje hotela I čakat nn kolodvor ali pa jih pospremi na vlak. Pač lobra ustanova za otroke, ki morajo sami v mesto, la si najdejo "tu svoje' zatočišče.
Kaznjenec - romanopisec
Ugledna češka književna založba Sfinx je prejela le dni iz plzenskih zaporov rokopis romana Križev pot ljubezni , ki ga je poslal zdravnik Kle-pelar. Ta mož preživlja petnajsto leto težke ječe in še zmerom trdi. dn je nedolžen. Itoman je tipkan s strojem, pomagal jc KlepetaFu sojetnik. Pravi, da mu bo honorar za nabavo instrumentov, če se bo še zdrav vrnil v življenje, katero mu grize je-lika. Založba bo roman izdala.
Grozna eksplozija v srcu Novvjorka. Parni kotel ladje Observation je v Nc\vyorku s strašno detonacijo eksplodiral. Na krovu je bilo tedaj 150 delavcev, kateri so strahotno ranjeni in ubiti. Redki so ostali brez težkih posledic. Ladja se je koj nagnila in začeki potapljati, številni možje in žene so brezupno skakali v morje, so oprijemali drug drugega in skupno tonevali. Seveda so bili takoj na mestu rešilni motorji, ki 30 pobrali Hi mi-lvih, in 60 s smrtjo se borečih.
Iz topa izstreljen
Dvaindvajsetletni arlist Karel Koppolkamm. ki je nastopal pod imenom Itockcl, se je dal te dni v Budapešli izstrelili iz lopa v daljavo 30 metrov in v višino 20 metrov, pa se je hudo ponesrečil. Namesto-v sredino žice je padel na rob in obležal tam razmesarjenih udov.
Solnem mrk nad Newyorkom. Pred nekaj dnevi je največje mesto sveta doživelo skoro popolni sončni mrk. Med tem prezanimivint naravnim pojavom jo za nekaj minut ves promet zastal. Na vseh koncili in krajih so se zbirale gruče ljudi 111 strmele v nebo. Tudi sam prezident Združenih ameriških držav, Hoover jc .s svojim tajnikom (na desni) opazoval to redko naravno igro.
jasnil, da tudi on še pred kratkim ni znal ne brati ne pisati; toda kar jo dosegel on, bodo tudi njegovi rojaki. Prinesel je nekako slikarije, ki jih je sam izdelal, pa jih pokazal učenjaku: -S tem bom začel, je rekel. Slike bodo moje rojake priklenile nase in vzbudila so jim bo želja zvedeti, kaj je pod slikami napisano. — Pod vtisom te krepke volje jo Nordenskiold po svojem povratku preskrbol svojemu nekdanjemu vodniku tiskarno, črke, barvo in papir. In Lars je takoj začel. V svoji ledeni hišici je preživel ob medlem soju brlivke noči in dni pri študiju tiskarske tehnike. Hkrati pa se je polopil v umetnost rezbarjenja, zakaj hotel je svoje slike reprodueirati na les, da hi dobil čim več odtisov. Po dolgotrajnem naporu jo prvi list z imenom >Be-rivo izšel. Tako bodo Iudi Eskimi, ki so odtrgani od sveta, marsikaj s čudom zvedeli iz kullurnega svela.
Skrivališča dragotin v Rusiji
Pred kratkim so v Leningradu odkrili v kleti nekdanjega sladkornega kralja Bobrjnskega zakiad: dragocene slike, zlato, srebro in bisere. To skrivnost je izdal neki delavec, ki jo bil svoječasno [iri zakopavanju zaklada. — Takoj za tem pa so odkrili v nekem sanatoriju, nekdanji carjevi poletni palači na Krimu, na zanimiv način dragoceno uakitje. Bolnik se je naslonil na kip, ki je padel in sc zdrobil. V glavi pa so bila skrila nakitja bajne vrednosti. — Veliki nekdanji ruski industrijalec, ki Irenulno živi kot ruski emigrant bedno življenje v Berlinu, pripoveduje, da jc premnogo steklenic napolnil z bankovci po petslo rabljev in z dragocenim nakitjem. pa jih ua razna mesta po svojem obširnem posestvu zakopal. A danes se več 110 spominja, kje so ta mesta. Rubelski bankotci so seveda izgubili svojo vrednost, vendar bi se najditelj steklenic z nakitjem tudi danes močno zveselil, «aj se bleste v nakit ju dragi kameni velikanske vrednosti. — Med revolucijo se je premnogim ruskim aristokratom posrečilo skrili svoje dragocenosti. Uporabljali so namreč kar na debelo sledeči trik, ki je agente Čeke zvodil na napačno pot: mod hišnimi preiskavami «0 zmetali vsa nakitja v vodo,
ki je bila s črnilom počrnjena____ Po preiskavah
pa so seveda poskrbeli za druga skrivališča, pre-čestokrat železniške nasipe. — Ker so si mnogi bogatci med revolucijo komaj golo življenje rešili, svoja velika imetju pa v zemljo zakopali ali poskrili v posebne predmete, so pač razumljiva la bogata odkritja, ki bodo morda šc stoletja pričala najditeljem o nekdanji carski matjuški.
Stoletnica smrti velikega romanopisca rt alterja Scotta. škotski romanopiscu \V. Scott, ki jc umrl 21. septembra 1832 je ustvaril v harmonični zvezi s svojo veliko zgodovinsko erudirijo, s profiuinim pogledom v ljudsko dušo in široko ustvarjalno fantazijo moderni historijski roman. Posebej velike važnosti je la veliki pripovednik za Slovence, saj nam jo zbudil našega prvega romanopisca Jurčiča.
Orjaški požar radi kratkega stika
V belgijski tvornici Steinbach, ki ni le največja papirnica v Belgiji, marveč ena najpomembnejših evropskih, je bušil požar, ki je najprej uničil najbližje skladišče, potem pa planil še na sosednjih devet in jih dokraja vpepelil. Zagrizel se je nato v dvonadstropno zgradbo, kjer so bili shranjeni najmodernejši stroji za izdelavo papirja in kupi sirovin in izdelkov. Vse je postalo plen plamena. Skoda gre v milijone. Mislijo, da je nastal ogenj vsled kratkega stika.
Nov ženski spori
Sodobna ženska, ki je zapustila družinsko ognjišče 111 hoče popolnoma z moškim korakom v življenje, kar .ji seveda nikakor ne prisloja, si je izmislila šport, ki je premnogokrat Iudi za moškega presurov. Osem dam se je vpisalo v nevjorško boksarsko šolo, kjer jih uvaja v vse skrivnosti tega športa boksarski učitelj Samuel Burger. Kaj nameravajo to dame doseči s tem za njih značaj odurnim športom, je izjavila ena izmed njih: »Pokazati hočemo možem, da ni la šport samo njihov privilegij, ampak si znamo Iudi me priboriti nagrade za prvenstvo...- Da bodo s tem izgubile žene svojo najprikupljivejšo lastnost, nežnost, in šc poslednji smisel za ono, za kar so ustvarjene, sodobni dami seveda ni mar.
Celist žaga drva.