88. Številka. za nedeljo 25. julija 1897. (v Trsta, t soboto zvečer dne 24. julija 1897.) Tečaj XXII. „■DIMOM" iihaja po trikrat na teden ▼ ieatih it-ob torkih, č«tviklh ta aobotah. Zjntranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno ladanje stane: ■a Jadao meaeo . f. 1.—, iavan Avatrtja f. 1.50 s* tri maaeo. . „ 3.— . 0 • 4,U aa pol leta . . . I.— . • • 9.— a« Ta« lato . . . 12.— , , . 18.— Maraiataa le plafievatl aapre| ■• lareike krst prlležeae ■aroonlne aa iprava aa * azlra. rosamične itbrilke ae dobivajo ▼ pro-iajtlnio&h tobaka v lrntu po M nvi. Izven Trata po 4 btc. EDINOST 11 Oglasi ee raflnne po tarifo ▼ petitu; aa aaslore a debelimi firkami ae pladnje prostor, kolikor obsega navadnih vratio. Poslana, osmrtnice in javn* zahvale, prilivati vsi! Iz kratka: pomagati moramo jelen drugemu 1 V tem je, spoštovana gospoda, izražena ti3ta vza» jemnost med Slovani avstrijskimi. O tem pojmu sem hotel spregovoriti par besed, predno vam j predložim v odobrenje svojo namerovano resolucijo. Rekel sem že: ljudje v Avstriji sodijo jako različno o vzajemnosti avstrijskih Slovanov. Jedni trepetajo pred tem, kar bi — po njihovega mene-nju — moglo priti za državo, :iko ta pojm postane meso in kri; drugi — in med temi smo tudi mi žico, zdajci pa se je ustavil. Na levi, v dnu nasipa, pred majhnim, štirioglatim poslopjem, na kojega pobeljeni steni je bilo citati v velikih črkah: „Mestni okraj Pariz. Vhod h kamenolomom', je opazil tolpo ljudij: vojake, mitninarje, vlačugarje in ljudij v umazanih, ohlapnih delavskih jopah. Starec ne je približal nehote. Na kamenitim ;ragu izpadnih vrat z železnim omrežjem je sedel mlt-ninar ter govoril, živahno nihaje z rokam;, kskor bi razlagal nekaj. „Tukaj-le, ravno na tem mestu, kjer me vidite, je to storil . . . obesil se je *edć, tako da je z močjo vlekel za vrv . . . tako .... glejte! Vsekako se mu je prokleto mudilo umreti, kajti v njegovem žepu so našli britev; ko bi so mu bila vrv utrgala, bi se bil poslužil nje". .Siromak!" je rekel neki glas med mncžico, drugi, tresoči se, od vzburjenja na pol zadušeni, je vprašal plaho: ,AH so pa tudi pogledali, če je res mrtev?" Ljudje so se zasmejali in pogledali Planusa. .Seveda je, prismoda stara!" je odgovoril mitninar. ,Saj sem že rekel, da je bil ves visnjel, ko smo ga davi odvezali in odnesli v lovsko vojaščnico". (Pride še.) — menijo, da bi bil pravi blagoslov božji za dr-tavo, ako bi avstrijski Slovani pomočjo zložnega in vzajemnega postopanja prišli do primerne veljave. Tako se križajo menenja. No, le zadovolj-fctvoa smemo konatatovati, da se v novejib časih množe pristaši našega menenja, da je jel ginevati tisti grozni strah pred namišljenim panslavizmom. Dobro je taku; daUro za na* i u tud i- dobro za državo. Strah in preiisudii. s;j jeli ginevati, pojmi so se jeli bistriti polagoma, Lep dokaz temu smo doživeli dne 4. t. m. gori v Budjejevicab. Pojm vzajemnosti med Slovani se je proslavil tega dne od take strani, od katere nismo bili navajeni do sedaj, da bi čuli kaj tacega, Čestiti zborovalci ste morda že uganili, da mi je na mislih senzacijonelni govor dr. Friderika princa Schwarzenberg&. Senzacijonelni, pravim, kajti ko se je raznesel glas o tem govora, zašumelo je po vsej državi, med prijatelji in nasprotniki. Nasprotniki so betneli, med Slovani pa se je radostno razlegal odmev tega programatičnega govora. O aristokraciji smo vedeli, da se deli v različne nijanse političnega mišljenja, toda sila redki so bili slučaji, da bi se aristokrat posebno vroče vne-mal za narodne težnje ia idejale. In ker je princ 8chwarzenberg člen visoke aristokracije, sin jedne prvih plemiških družin Avstrije, je njega govor napravil tem globlji utis. Princ Schwarzenberg je govoril kakor Slovan: pali so predsodki. Zato ravno je bil govor dra, Friderika princa Schvvar-zenberga seuzacijontlen : ker je govoril kakor govori eni, ki se identtfkuje se svojim narodom, ker je govoril kakor govori zaveden sin svojega naroda, čuteči, kako se mu pretaka po ži)ah — topla narodova kri. Že pišate^- „črtic iz zbornice poslancev" v naših tržaških listih je rekel o istem princa, da je poleg vse avoje mladosti bister in razsoden, da je plensenit ne le po svojem rojstvu in po svoji krvi, ampak tudi po svojem mišljenju. Ta mož torej je dne 4. t. m. glasno zaklical svojemu slavnemu narodu češkemu in vsem avstrijskim Slovanom : da moramo biti zložni in vzajemni 1 Rekel je, da sč spravo na Češkem še ne bi bil zagotovljen mir v Avstriji. Do sprave mora priti v vsej državi, do sprave potom jedna k o p r a v n o s t i! 1 To je bila beseda, ki znači — cd program. O naših jugoslovanskih zastopnikih je izustil dr. Friderik princ Sclnvarzenberg, laskave besede, da so nadahnjeni svetim navdušenjem tradicij minolosti jnga naše monarhije,- da so v ved nem boju vsikdar trdno držgli zastavo ljfibezni do svojega naroda in do našega monarha ; da — ostro zadeti od nemilosti usode — stremć po istem, po čemer stremć Čehi, namreč po jedna-koveljavnosti in jednakopravnosti za vse, ter da v polni meri zaslužijo ime zvenih prijateljev naroda češkega11. Takimi besedami je vzbujal princ Schwar-zenberg med Čehi zanimanje in ljubezen do nas Slovencev in Hrvatov! Pokazal se je p r o -povednikom vzajemnosti med avstrijskimi S1 o v a n i 1 Zaklical nam je, da se moramo podpirati drng drugega. Plemeniti mož zasluži našo zahvalo. Izrecimo mu jo, slavni zbor, izrecimo mu svojo zahvalo iz globine svojega slovanskega srca I Predlagam torej resolucijo : „Občni zbor polit, društva „Edinost4 dne 18. julija 1897. izreka čutom najgloblje hvaležuosti zahvalo dru. Frideriku princu Sclmarzenbergu na njega znamenitem govoru dne 4. julija 1897. v Budjejovicah, sosebno pa na izjavi, da treba delati za zmago jednakopravnosti po vsej državi, in na laskavih, sočutnih, zares bratskih besedah, katerimi se je plemeniti mož spominjal naših zastopnikov in našega zatiranega naroda lirvatsko-slovenskega*. (Zvršetek pride.) Slovenci - Slovani, čujte! Iz Dolnje Istre, dne 15, julija. Srčni vzdih Slovana • Istrana, poslan do Brc Slovanov za pomoč v jedni zadnjih „Edinosti* ni nalel zaželjenega odziva. Pl, aj ni lahko. Zlata zemlja slovenska ne obiluje denarnih mogotcev, a kralji cvenka v drugih slovanskih zemljah so predaleko. Ipak — ako mogotci ne morejo ali nočejo pomagati, to mislijo na pomoč in lajšajo bedo primorskim trpinom srednji stanovi. Resnično je, znam iz izkustva, da največ darov dele srednji stanovi. Mnogi goldinarčki ali vsaj pošteni krajcarčki, žr- tvovani v podporo primorskim trpinom, snše grenke solze, ki nam rone niz lice doli. Hvala Vam prisrčna, plemenita srca! Ali še za veče idejale je silna potreba bo-djiti Va|o pkatoho*. .Afcr ste*«flii Krni ne morete brezobrestno posoditi par milijončkov, da bi se odkupil primorski slon saAeoj> od krempljev so vragov, začnimo pa mi skupaj zlagati svoje žuljeve akcije v dosego narodnih biserov, narodne lasti. Ne le za prepotrebni „Narodni dom* v Trstu, nego tudi zato, da bi se naši dobri rojaki, na$* kri, t. j. narodni plemiči mogli postaviti na lastne noge, zato — kolikor nam je le mogoče — skladajmo skupaj novce! Nekaj nam plača za to hvaležni narod, nekaj dobra zavest, vse dobro pa — Bog. Ker se p^ solnčna Gorica krepko in vztrajno biani in ker se odlikuje 2e lepimi vspehi, zato ostane nam še posebno obširno polje za narodno delo:mučnatržaška okolica z mestom in tožna Istra. Potreba nam je veliks, da ustanovimo slov. posojilnic v vsakem [sodnem okraju; v Istri osobito še kje na Koperščini, Poreščini in na otokih kvarnerskih. Sedajne posojilnice delujejo že jako blagodejno, a žal 1 premalo imajo mozga, čem reči: cvenka na razpolago. K meni dohajajo sleherni hip brižni trpini, iskajoči zavetja in sveta, kako bi se tu ali tam ustanovila narodna »štacuna" ali ,bo» tega", ali kako bi se oslobodili laškega dolga? Ko jih med drugim napotimo na posojilnice, pokaže se, da tam navadno vlada taka suša, kakor letos zopet po vsej Dolnji Istri. Kajpak, v takih goropadnih slučajih bi morala sama vlada priskočiti na pomoč. Kaj mislite, da ne mamo, kako gre vlada n& roke kmetom v neki slovanski državi. Ista briga za kmeta naj se zasnuje tudi v nas in videli bodete potem blagostanja in zadovoljnosti za nas in za državo! A naša centralna in osrednja vlada se vse premalo menita za trpeči kmečki stan. Vse preveč so jima pri srca laška gospdda. Ista gospoda, svesti si svoje sigurnosti, prevračajo med nami strašne kozle, tlače in mufie nas, smatrajo svojimi žrtvami in — Ščavi; a grozć se, da hočejo še hujše pometati z nami. O Bog, o vlada! I Bratje l najhujše zlo nam preti zopet od političnih talijanskih skupščin in pa od laške .Banke popolare v Trstu*. Zato Slovenci! Stavljajmo svoje upanje gori in doli, na desno in na levo. Gori, p. gg. poslanci 1 Ako se nevihta ne poleže in se najbrž neče — upamo, da bodete um«li vršiti svojo narodno dolžnost tudi proti slavni vladi. Nočemo več biti kakor mački za eksperimente. Tu doli pomagajmo si sami I Zato tudi upije velika banka ali hranilnica slovanska ? Trstu kar sama za oživljenje in na-iincev rešenje. Tebi vlada in Vam slovanski mogotci bi utegnilo še jako žal biti, ako propademo mi verni sinci Adrije in z nami mehka slovanska prosveta, a Vam stopi na prste odurna „avita koltura". Ganite se torej 1 Na mizo nekaj stotisočakov, saj jih čemo vrniti! Tudi pisec teh vrstic hofie v jeseni, če Bog da srečo — položiti svotico za svetinje in bisere naroda na demantni oltar domovine. „Brate! v temnem blišču, v cvetji je oltar Častne, a onečaščene domovine. Daj, počasti jo, donesi zlat svoj dar 1 To bo lišp in čast, ki nikdar ji ne mine*. ________ Rodoljub. Politliko vesti. V TOSTU, dne 24. julija 1897. Razgovor o odpravi dvojezičnega gimnazija v Celja postaja čim živahneji in intere-santneji od dne do dne. Sosebno interesantni so nemško-liberalni listi. Interesantno je, kako manevrirajo ti navihani taktiki, kako izvršujejo manevre le na videz, le da bi sipali pesek v oči svetu, ne-poznajočemu njih zavratne taktike. Načelo jim je: reci mn, da ti ne poreče! Reci in kriči, da je vlada z odpravo rečenega gimnazija napravila uslugo, ne, cel6 imenitno koncesijo prav za prav le — Slovencem! Kriči tako, da ne bi vedel svet, da je storila tako v jedini ta namen, da potolaži nemški obstrukcijski vihar. Sosebno se trudi glavna obstrukcijska vlačuga „N. Fr. Presse*, da bi dokazala, da odprava celjskega gimnazija ni nič druzega kakor zavraten udarec nemštvu. Državni viii gimnazij v Celju da hoče posloveniti vlada Le zato je odpravila utrakvistični gimnazij, da bode mogla sedaj uvesti slovenske paralelke na nemškem državnem gimnazija, kar bi bil prvi rb0rak do poslovenjenja tega gimnazija. V tem kolobaru se gibljejo in sučejo dokazovanja „N. F. P.* To seveda ni malo ne ženira te zelo — eman-. cipirano damo, da se v svojem diru na okrog v jednomer zadevlje ob — resnico, Resnica I Kdo bi se menil za tako lapalijo ? 1 Kako bi mogel vladati židovski liberalizem, ako bi na svetu vladala le resnica ! Vse te nemškoliberalne mahinacije je kruto roko in temeljito potrgal člankar v zadnji „Sttd-steierisehe Post". Ta izborni pisec je dokazal jasno j In eklatantno, kako brezniselna je bila ta odredba vlade. Piše namreč: „Kaj pomenja to ? Vlada izjavlja, da se niži gimnazij neha z zaključkom meseca avgusta; razredi pa, ki so bili na tem gim* naziju, ostanejo tndi nadalje, da, še več; odredili so se vsprejemni izpiti na prvi razred in so se tudi že izročili deloma. Mesto dosedanjih dveh razredov bodo prihodnje šolsko leto — borno životarili trije razredi. To bodo trije gimnazijski razredi, ki ne bodo smeli nositi imena — gimnazij. Kakov zavod bode to, ki obstoji de facto, ki pa ne sme nositi nikakega imena in ki formalno — niti neekzistira? — Nestvorl Monstrum" 1 — Slednjič protestuje člankar proti temu, da bi naučna uprava pogajala z deželnim odborom štirskim, ter izjavlja slovesno, da rečeni deželni odbor nima prav nobene legitimacije, da bi smel govoriti v imenu štirskih Slovencev. To je prava beseda o postanka in nravi ntj-noveje naredbe vladine. Vlada si je hotela pridobiti Nemce. To pa, da ni dosegla tega, še ne dokazuje, da ni hotela tega. Godi se jej pač slično kakor je omenjal posl. S p i n č i č na občnem zborn „Edinosti" o vsem postopanju ministerstva Bade-nijevega: Se svojim polovičarskim in tapljajočim postopanjem si ne pridobiva jednih, a odbiva drage. Posledica pa je, da nima pravih pristašev —• nikjer I Drugače sodi seveda o stvari naša „Trieste-ricaV To pot se je lotila dela, kateremu ni vajena zares. Častitljiva tovarišica tolaži Slovence, da nimajo prav, ako bo vznemirjeni; na vsem da je krivo le slabo razumevanje vladne naredbe. Na prvi pogled, da je jasno, da tu ni niti sleda o kaki nedobr ohotnosti do Slovencev. Hvala na tolikem prijateljstvu. Sej verujemo da je bil temu tolaženju najbolji namen. Ali ,Trie-sterica že mora pripoznati nam samim, da imao* nekoliko več instinkta nego ona za to, kar prija slovenskim interesom in kar ne prija. In vsa slovenska glasila — lkakor jim sicer gredo pota daleč narazan — soglašajo v tem, da odprava gimnazija znači udarec slovenskemu narodu. Tej odredbi se je posrečilo, kar se ni hotelo posrečiti vsemu govorenju našemu: združila je Slovence v spoznanja, da treba tu odločnih korakov, vsi zahtevajo vseslovenskega shoda. „Triesterici" hočemo podati klasičen izgled. Zato nočemo poseči po kakem radikalnem glasilu, ampak navesti hočemo tu besede, ki jih je napisal konservativni „Slovenec*: Proč s posredovalci in kimovci 1 — Kajti „Hannibal ante portas-. Kar smo zamudili, hočemo popraviti. Priti mora do vseslovenskega shoda, in tam se bo slišal glas sicer ubožnega, vender pa vernega in vse skozi lojalnega naroda, ki je sto in stokrat prelival kri za državo, katera pa hoče sedaj v zahvalo zapreti pot v arednje šole njegovemu naraščaja. Na vseslovenskem shodu se pokaže tudi, kdo da več premore, ali par sto celjskih nemškutar je v-odpadnikov, na katere se vlada vedno tako skrbno ozira vkljub plavici in drugim »patrijotičnim dejanjem", ali pa na skromne Slovence, ki ne zahtevajo niti desetinke svojih pravic. Vseslovenski shod mora biti impozantna manifestacija za slovenski gimnazij v Geljn. Jasen in odločen mora biti govor na tem Bhodu: „Mi ne trpimo provizorija, mi hočemo imeti s prihodnjim šolskim letom svoj gimnazij, ne oziraje se na to, kaj poreče deželni odbor štajerski, čegar stališče v tem vprašanju je le predobro znano! Vlada na Dalje v prilogi. Priloga „Edinosti'w &t. 88, več. izdanje. pokaže, da se ue boji celjskih hujskačev-odpadnikov, pokaže naj, da hoče noreči pravičnim željam vs<-li narodov. (Je ae sedanja vlada ne bo mogla ali ue bo hotela odločiti za to, popiha jo skupna vzajemnost vseh slovanskih avstrijskih narodov s pozorišča, kakor že marsikatero drugo.' Tndi zastop mesta dunajskega se je uvrstil med protestlerje zoper .slovansko politiko* grofa Badenija. Z včerajšnjim svojim sklepom je obsodil odredbe, ovirajoče Nemce v svobodnem izraževanju svojega menenja, ter je izrazil nado, da nemško prebivalstvo izide kakor zmagovalec iz tega boja. — Draga gospoda, kje pa ste bili tedaj, kje ste še dandanes, ko se »vira slovanski svet avstrijski v izražanja svojega menenja? Je že dobro tako, da tudi Nemci malo okusijo, kake slasti je liberalizem, kakor so ga uveli Nemci v Avstriji; seveda v trdni veri, da bodo le drugi morali požirati ta grenki sad. Nasilstvo je bilo še vsikdar čuden meč; kaj rad se o' rada proti onim, ki so ga kovali — za drnget Prvo porotno sodiSče v Sibiriji. Is „Obzora,, posneiaamo: Dan 15 t. m. je bil za tisoče ruskih prognancev velik praznik in dan vetelja za vso Rusijo. Pravosodni minister je uvel v Sibiriji pravni red Aleksandra II., ter se je napominani dan osoevak) prvo porotno sodišče, od katerega mnogi progsanci priča ujejo sigurne pomoči, ker se čutijo nedolžne žrtve policijske samovolje. „Vladanju teme, samovolje in nasilja nad Življenjem in imetjem nesrečnih prognancev odzvonilo je za vselej 1* piše „Novoje Vremja". Največjo zaslugo na temama seveda .največji barbar" „barbarske* Rusije, car Nikolaj U. sam, ki je odredil iz lastne inicijative, da se uvede pravni red od leta 1864 ter je izjavil v lastnoročnem pisma na pisvcsodnega ministra, da sedanji zastareli in neveljavni pravni red v Sibiriji ne odgovarja modernim zahtevam. Ta imate zopet ono prouliojane .barbarsko" Rusijo 1 BCar prosvete" Nikolaj II. morda prisili klevetnike, da počno z večim spoštovanjem govoriti o državi, ki ima pravico stati v vrsti modernih držav, kakor mogoče ne vsaka druga tako. Upamo, da nas radi tega že ne proglasijo panBlavisti, oziroma slovanskimi irredentisti, ako zagovarjamo slovansko državo na Severu pred preobilitf obrekovanjem. Kajti to isto bi storili o vsaki drugi državi, ako bi tudi ne bila slovanska, to se ve, ako bi — zaslužila. Nas se toži in črni na vse strani, da smo nevarni panalavisti, ako le zIbobo o Rusiji, menda zato, da bi itvestni gospodje tem lože opravičevali svojo irredento. Mi izjavljamo, da nimalo nismo panslavisti, ker tudi biti ne moremo, ako bi Udi hoteli. Tudi mi kri-tiiujemo zastarele odnošaje v Rusiji, ki ne dopuščajo iste svobode državljanom, kakoršna jim gre po človeikem in boljem pravu. Vejelimo pa se iz srca in to brez ozira na dejstvo, da mogočne, silno rfezsežne države ruske donlej ni bilo mogoče vladati v istej obliki, kakor Be vladajo manjše moderne evropske države, — veselimo se, ako prihajajo draga za drago vesti na naše uho, da se£je jelo jasniti na severu in da se v razsežni drfkvi uvajajo reforme, vredne prosvitljene dobe devetnajstega oziroma dvajsetega, veka. Tega p e-vrata v Rusiji pa se nikakor ne veselimo s pan-slavistiskega stališča, marveč se stališča — človekoljubja. Da pa bode carju prosvete Nikolaju II. uvajati reforme z največo previdnostjo in to z oiirom na obstanek in dobro bodočnost Rusije, to pa je resnica in bal radi tega si že morajo potrpeti znani klevetniki bogate, baš radi svojega bogastva njih tako v oči bodeče Rusije, da te reforme ne bodo dirjale tako burno naprej, kakor bi nekateri celo — radi. Zlasti z reformacijo Sibirije treba je biti caru silno previdnim, ker (dasi je mnogo nedolžnih trpinov v Sibiriji) je izvestno tam mnogo tudi tac;h, ki — niso nedolžni. Med temi nedolžnimi je mnogo žrtev, pravi „Novoje Vremja" — policijske samovolje. To je pač vero-jetno, saj se še nahaj »jo jednaki slnčaji, — namreč žrtve policijske samovolje — celo v državah, ki — niso barbarske. Mi želimo le v interesu moderne civilizacije, da v Sibiriji ne bode nadalje in vzlic reformam — Žrtev policjske samovolje. Pogajanja za sklep mirn. Sedaj javljajo slednjič, da se je Turčija vendar sporazumela s poslaniki ob vprašanju ureditve meje med Turčijo in Grško. Ker pa je bila to uajkočljiveja točka, morda je sedaj vendar opravičena nada, da skoro pride do sklepa miru. — Ob enem poročajo tudi, da je turška vojska Ž3 jela ostavljati Tesalijo. Različne vesti* Odbor polit, društva »Edinost* bode imel jutri v nedeljo svojo prvo sejo in sicer v prosto rih »Del. podp. društva" ob 10. uri predpoludno. Na dnevnem redu bodn konstituiranje. Krediti za Primorsko. Pred par dnevi smo že omenili, da je izšla cesarska naredba, s katero se dovoljujejo naknadni krediti za razne potrebe. Za Primorsko je določenih: izreden kredit 3000 gld. za poprave v cerkvi sv. Antona starega; za pokončevanje trtne uši 30000 gld.; za predujme za prenov.'janje po trtni uši uničenih vinogradov 40000 gld.; za razširjenje javnih skladišč v Trstu 165000 gld. Legina šola v sv. Krilu je zavi sila šolsko leto 1896—97. dne 22. julija. Vseh otrok je bilo vpisanih : 36 dečkov in 40 deklic. Med temi je Slovencev 4 dečki in 14 deklic in sicer iz Nabrežine 3 dečki in 1 deklica, iz sv. Križa pa 1 deček (sin tamkajšnjega nadučitelja) in 13 deklic. Učni jezik je sevoda italijanski, in vsled tega uči se tudi verstvo v italijanščini. No, kaj se vam zdi, gosp. urednik, slovenski duhovnik poučuje slovenske otroke sv. vero, najdražji zaklad človekov, v italijanskem jeziku 11 Jaz nikakor ne verjaaem, da te slovenske deklice (Sedmtk, Bogateč, Košuta) pozneje postanejo pobožne gospodinje, kajti slovenski ne znajo moliti, italijanski pa tndi ne razumejo. Rake nasledke bode imelo to! — Stariši, stariši, (capovilo, guardia caiupo itd.), Bkrbite vsaj za dušni blagor svojih otrok, t. j., da se bodo učili saj verske resnice v svojem jeziku. Kruh je podražil z današnjim dnem in sicer je poskočil od 14 na 16 nvč. za kilogram. Pekje opravičujejo to podraženje s tem, ker so poskočile tudi coue moke. Cene moke ki so se še začetkom junija gibale med 12'/. in 13V, nvč. znašajo sedaj 17—17V*. ToJa pekje govore se bolj odkrito; naznanjajo namreč že sedaj, da cena kruhu utegne še poskočiti, ako poskoči cena moke. — Lep iz gled v bodočnost za siromašuo ljudstvo I To pa bi že prosili gospode peke, da ne bi pozabili na znižanje cen kruha, kakor hitro padejo cene moki. Starčevlčev dom v Zagreba je podaril dr. Mile Starčevič, nečak pokojnega prvaka Hrvatov, družbi sv. Cirila in Metoda za Hrvate v Istri. Nov slovenski odvstnik za Koroiko. Gospod dr. Alojzij K r a u t je napravil te dui v Gradcu odvetniški izpit. Novi odvetuik je koroški rojak iz Pliberka in se naseli na Koroškem. Častitaino gospodu dr. Krautu, zlasti pa koroškim Sloveucem ua tej pridobitvi, ker tudi uam je znan gosp. dr. kakor odličnjak med slovenskimi pravniki. Druitvo odvetniških in notarskih uradnikov V Cilji namerava raztegniti svoj delokrog na slov. pokrajue in je v ta nameu razposlalo poziv vsein slov. odvetniškim in notarskim uradnikom na Kranjskem, Koroškem, Piimorakim in Spodnjem Štajerskem. Z ozirora na važnost tega društva prosimo vse tovariše Še jedeukrat, da uam v kratkem (vsaj do konca tega meseca) d.»pošljejo svoje opazke glede načrta društvenih plavil in pristopne izjave ter se kolikor mogoče vdelež* občnega zbora dne 8. avgusta t. 1. — Pripominja se še, da bode ta dan otvoritev „Narodnega doma* iu biagoslovlje-sokolske zastave. Pričakujemo torej obilne vde-ležbe. ODBOR. Davek o pridobnlni. Razvrščanje v davčne družbe. Davčna oblast prve instancije razvršča davkoplačevalce v davčue družbe in sicer po dosedanji pridobniui in dohodariui (z izrednimi dokladami vred.) Ako je kdo plačeval do sedaj na pridobnini.........31 glJ. 50 nč. na dohodariui......... 13 „ 80_, Skupaj ... 45 gld. 30 nč. 100% doklade......... 45 . 30 „ Skupaj ... 90 gld. 60 nč. uvrsti se v III. razred. Posestniki rudnikov, zdravniki, trafikanti in slični se razvrstijo po do sedaj predpisani dohodariui (T. oiir. II. razred.) One pripadnike raznih kategorij poklica, ki pod gotovimi pogoji dosedaj niso bili podvrženi ni dohodarini ni pridobnini, ki torej nastopajo na novo dolžnost plačevanja davkov, kakor pisatelji obrazovalni in svobodni umetniki, je uvrstiti za prvo snovaluo dobo v davčno družbo četrtega razreda (30 gld. davka.) Onim obveznikom do plačevanja pridobniue, ki želć, da se uvrste v davčno družbo kakega dragega priredbenega okraja, je dano na svobodno voljo, da zaprosijo to na davčni oblasti prihodnjega priredhenega okraja Koliko p ridobnine mora plačati posamična davčna družba? Družbini kontigent zi prvo prireditveno pe-rijodu se izračuni na podlagi svote, ki so jo plačevali pripadniki družbi dosedaj na pridobnini in dohodarini prvega in druzega razreda. (Pride še.) Na jutršnjo veselico pevskega društva .Zarja" v Rojanu, opozarjamo še enkrat mestne in okoli-čanske Slovence. Veselica se bode vršila na dvorišču gostilne g. I. Boleta v Rojanu in Be prične ob 6. uri popoludne. Program je jakr> mnogovrsten. Pel bode med drugim tudi izvrsten kvartet. Kdor le more, naj ne zamudi te veselice 1 Rojan* čaui zaslužijo res, da jih podpiramo vsi. Pevsko društvo .Slava* pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji vabi na veliko veselico, katero priredi v nedeljo dne 1. avgusta 1897. na dvorišču krčme gospoda Antona Miklavtc pri Sv. M. Magdaleni spodnji. Na veselici sodelujeta novo ustanovljeni te.mbnraški zbor od Sv. M. Magdalene spodnje in veteranska godba. Vspored : 1. F. Majcen : Soloce jarko, koračnica svira veteranska godba. 2. F. S. Vilhar: Bojna pjesma, zbor. 3. Farkaš: Hrvatska poputnica, udara tamb zbor. 4. Volarič: VenČek, zbor. 5. V Sarafan ludeči, udara tamb. i zbor. 6. A. Hiibar: Brambovska, zbor. 7. Jenko: j Naprej, udara tamb. zbor. 8. Mutec, salo-igra v j enem dejanju. 9. Domači šaljivi pizor. 10. Ples. 1 Med posameznimi točkami svira veterauska godba. ; Začetek točno ob 5 in pol uri popoludne. Vstop-! nina: na veselico 30 nč, sedeži 10 nč., k plesu: 1 moški 40, ženske 30 nč. V slučaju slabega vre* ' mena preloži se veselica na nedoloč -:n čas. — Na J obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR, i Pevsko društvo „Kolou naznanja vsem pevcem iu pevkam, da so sedaj vaje v prostorih „Trž. i podp. in bralnega društva", ulica Stadion št. 19. ! Vabijo se vsi čleui, da redno zahajajo k vajam, kajti društvo priredi svojo veselico dne 6. avgusta t. I. na vrtu sv. Cirila iu Metoda pri sv. Jakobu, i Pevce io pevke naj pridejo gotovo k vajam jutri, v nedeljo ob 3. uri pop. i o v ponedeljek ob 8. uri zvečer. ! Carjev dar. Ruski car je podaril Srbiji 40.000 Beidanovih pušk in 25 milijonov patronov. J Še svoji k svojim! Pišejo uam: Pred časom ; sem čital v cenjenem listu „Edinost* notico: „Kri* j žev pot do slovenskega napisa na nagrobni spomenik". Mislil sem si, to je bil res pravcati križev ; pot, da je uboga žena z denarjem v roki morala beračiti, da jej napravijo slovenski napis. Pozna-! joči priporočanega R. iu druge, ter nj h strast proti I nam Slovencem do duše me je u žalostilo, da more človek, sicer nepozaajoči svojih lojakov v tej stroki, pri takih beračiti slovenskih napisov. In če si tudi priberači tak napis, je isti večidel pokvarjen bolj ali manj. V tem se slavno občinstvo lahko prepriča na pokopališču tržaškem, kjer je napisov vsklesanih od oseb, ki ne u mejo slovenskega jezika. Da pa od danes uaprej ne bode več treba priporočati ptujih klesai je v, priporočam klavnemu občinstvu, da se v potrebi klesarskoga dela obrne do gosp. Josipa Flego (Lazar) iz Skednja št. 75. Svojo delavnico ima pri pokopališču tržaškem, pri kovačuici gosp. Jankovič a, na vogalu oeste, ki vodi v Skedenj. Da bi slavuo občinstvo ne dvomilo na tem priporočilom dostavljam še, da je g. Josip Flego pravi in požrtvovalen narodnjak, bivši večletni odbornik pev. društva „Velesila" ter člen istega, od kar obstoji in še danes. Pozoau izvrstni mojster je v svojem poklicu. (Glej oglas na drugem mestu 1) O vsem ten se slavuo občinstvo lahko prepriča v Škeduju. Rojaki 1 Podpirajte svoje ljudi 1 Rodoljub, Iz Nabražin« na« pijejo : Pri nas amo imeli ? tem poletju dve razstavi. Ker ni nihče poročal do aedaj o njiju, dovolite g, urednik, da jaz storim to na kratko. Pred nekaj meseci razstavila je tukajšnja obrtoo-nadaljevalna šola za klesarje (kamenoseke) svoje izdelke, in sicer : iz geometrije, geometričnega in svobodnoročnega risanja, iz strokovnega risanja, iz obrtnega spisja, računstva in iz neasčiue. Razstavo ogledali so si tukajšnji klesarski pomočniki in mojstri (zunanjih takoinenovanih strokovnjakov ni bilo). Vsa dela so bila izvišeoaz veliko skrbjo in natanjčnoatjo tako, da so ae mojatii in pomočniki prav pohvalno izrekli o vseh predmetih. Vsa dela so se nanašala na klesarsko obrt iu nekatera teh so bila izvedena v naravni velikosti. Tudi spisni sestavki in obitui računi vzeti so bili iz praktičnega življenja klesarske obrti. Iz nemsćiue dospeli so vajenci do prestavljenja razširjenih stavkov. Splošno moram reči, da je naredila ta razstava prav dober utis na vse obiskovalce. Želeti je, da bi se ta razstava ponavljala vsako leto, kajti ono ne kale le napredka šole, ampak vspodbuja tndi druge k nepredku. In napredka v tej stroki je res potreba in to posebno na našem, lepega stavbenega kamena zelo bogatem Krasu Starišem, ki nameravajo dati svoje siuovese uč>t klesarstva, svetujem naj pošiljajo svoje sinove v trirazredno obrtno-nadaljevalno šolo v Nabrežino, ker brez pouka ni napredka in brez napredka ni velikega zaslužka, katerega si pa gotovo želi vsakdo. Na tej šoli je poučeval tudi Vaš sotrudnik, gosp. Avgust Kermavner po 6 ur, g. Anton G a a i r po 3 ure in g. Fr. Tomšič, ki je ob enem voditelj te šole, po 8 ur na teden. Jako obžalujemo izgnbo vrlega učitelja, g. Kerinavnerja, ki je bil delaven v šoli do zadnje ure. N. v m. p. Drugo razstavo pa smo imeli dne 11. t. m. Zanimalo je bolj naše gospodinje, kajti razstavljena so bila ženska ročna dela tukajšnje ljudske šole. Ta razstava kazala nam je priprosta, pa tudi težja dela, ki so bila vsa prav lično izdelana. Pomočili učiteljici, gdčni. F. Eržen, moramo le čestitati na lepem vspehu. Obe razstavi nam kažeti, da mladina lepo napreduje pri nas, kar je gotovo dobro znamenje za boljšo prihodnjost. Štrajk lasnih dala v oa v nadaljuje. No, danes m čuje, da se v ponedeljek prično pogajanja med delavci in delodajalci. Dal Bog, da bi se stvar re-iila v obojestranske zadovoljstvo 1 Novi upravitelj zavoda sv. Jeronima v Rimu. Nedavno temu smo poročali, kako se je godilo po Italiji potujočemu Sarajevskemu nadškofu, dr. Stad-lerju, v zavodn sv. Jeronima v Rimu. Da si je zavod u>tauovljen za slovanske, v Rimu bivajoče svečenike, vendar ni dobil v njem prenočišča hrvatski pivlat dr. Stadler. Ne vemo Bicer, da-li je bil za bivanja Stad-lerjevega v Rimu upravitelj zavodn kak Italijan in da li se je dogodila sprememba v vodstvu po posetu bosenskega škofa v zavodu. Danes nam je beležiti samo vest, da je novi upravitelj zavoda Hrvat kanonik Palunko, uzoren duhovnik in kremeni rodoljub. Možno bi bilo torej samo dvoje: ali je kanouik Pulenko postal upraviteljrui zavoda sv. Jeronima še le po odhodu dr. Stndlerja iz Rima, ali pa so na zavodu taki oduoSaji kakor marsikje drugod : da udje telesa hočejo znati in veljati več, nego — glava. Obteden človek. V Berolinu je brivec imenom Fischer, pijanec in *urovež prve vrste. Kadar se je napil, pretepal ie Ženo iu otroka grozovito. Minule dni je prišel ponoči ženo pretepat. Ker ji je grozil, da jo ubije, je žena ušla iz stanovanja. To je Fischerja razkadilo tako, da je pograbil svoje jednoletno dete in je s tako ailo vrgel skozi okno, da je otrok telebnii ob soseduo hišo in potem šele padel na tla. Seveda je bil otrok takoj mrtev. Ljudje so pridi li iz hiše v Fischerjevo stanovanje in obsedenega človeka zasačili v trenotku, ko je hotel vreči skozi okno drugo svoje dete. Zvezali so brivca, ga peljali k truplu ubitega otroka in ga oudi pretepali tako, da je kri curkoma tekla od njega, potem so ga še le izročili policiji. 0 poljedelskih strojih. Po došlilt nam poročilih se je letošuja žetev dobro obnesla. (Iu vendar so podražili tržaški peki kruh P Zakaj ? — Stavec.) Zaradi tega opozarjamo kmetovalce ua korist, poljedelskih strojev. Ob naročbi tacih strojev naj se jemlje v po-štev tvrdka Ig. H e 11 e r, Dunaj, II. okraj, Pra-terstrasse 49. Ker ta tvrdka se odlikuje tako po izbornih strojih, katere prodaja, kakor tu li po izredni po«trežljivo*ti nasproti svojim naročnikom. Tvrdka sprejema popolno jamstvo glede izbornosti strojev in ker so tudi cene Hellerjevih poljedelskih y trnje v razmeiiio nizke, opozarjamo, da se poljedelci, ki trebajo strojev, obračajo do te tvrdke, pri kateri dobivajo tudi poročila in pouk o tvrd-kiuih strojih. Najnovejše vesti* Trat 24. Dvorni aovetnik pl. Krekič se je podal danes v Poreč da predseduje seji deželnega šolskega sv*ta. Dunaj 24. Minister vnanjih zadev, grof Go-luchowski je odpotoval danes t Pari/.. Carigrad 23. V»i turški listi pišejo o sklepanju miru in določenju meje in soglašajo v nazoru, da leži še mnngo večja zmaga turške vojske v mo ralol zmagi Turčije. Št. 34 Natečaj. Zahvala. Podpisani zahvaljuje tiajiskreneje gospo G r-m e k o v o in gospodično Ć a r g o v o, ki ste preskrbeli, da so se otročiči iz šjhkega vrta pri sv. Ivanu >dele% li pogreba umrlega 6 letnega Viktorja Schmidta. O) enem zahvaljujem vse one, ki so našega dragega pokojnega sinčka obiskovali v času bolezni in one, ki ko doposlali cvetja. Bog plačaj vsem ! V Trstu, 24. inljja 1897. Vincsncij Schmidt, v imenu vse druž u<>. Bratje Sokoli 1 Podpisani odbor poživlja one brate člene, ki natnernjejo udeležiti se slav-nosti v Celju, da to nemudoma prijavijo starostu-bratu dru. Gregorinu. Na zdar 1 ODBOR. Svoji k svojim! Podpisani sem odprl (za inženirje, arhitekte in učitelje risanja.) Na tukajšnji strokovni obrtno-nadaljevalni šoli za klesarje (kamenoseke) razpisuje se učiteljska služba za geometrijo, geometrično fn svobod noroeno risanje, (nauk o projekciji) s 6urnini poukom na teden (vse ure so v jed-nem dnevu). Prosilci naj podajo svoje dokumentirane prošnje, v katerih jo navesti, koliko učne nagrade na mesec zahtevajo, do 1B. avgusta t. 1. pri podpisanem odboru. Šolski odbor obrtno-nadaljevalne Sole. V Nabrežini, dne 23. julija 1897. Predsednik: Ig. Tance. Glasovir je na prodaj radi selitve za jako nizko ceno. Več se poizve pri vra tarjuhišešt. 55 A v ulici Belvedere nasproti pokopaliSSu tržaškemu, pri kovačnici g. JankoviČa, na vogalu ceste, ki vodi v Škedenj. Izdelujem spomenike, raznovrstna okusna risarska dela za zgradbe, itd. Nadejaje se podpore beležim se spoštovanjem udani Josip Fle^o, pomočnik na porodih in zdravnik za ženske. ulica Carintia štev. 8, ordinuje od 9—10 in od 2—4. Za uboge od 8. da 9. ure zjntraj. Zaloga pohištva tvrdke Ales g d, n dro Levi Min* i Trat. Via Rlbarga, 21 la Plana Veochla it. 8 Zaloga pohištva in tapetaru v»eh alogov. lastnega U delka. Bogato skladišče ogleda) in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje iluatrov&n cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na ielesniiko postajo, ne da bi sa to računil atroike. Razglasilo. Podpirano mestno županstvo naznanja, da se bodo vrfrli od sedaj naprej v Novem mettu (Ru-dolfovem) na Dolenjskem ob vsakem sejmu za govejo Živino tudi koitfskft sejmi, in sicer: (I vsak prvi ponedeljek vsakega ITieSeCa (ako pade na tak ponedeljek praznik, vrši se sejni prihodnji pouede'jfk), torej 12 aojmov; nadhlje ob vsakem letnem seimn, kakor: 2) junuvarja v torek po sv. Antonu; 3) aprila v torek pred sv. Jurjem; 4) avgusta v torek po sv. Jerneju; 5) oktobra v torek po sv. Lukežu; 6) decembra prvi torek v adventu; Prvi konjski stjm bode torej dne 2. avgusta 1897« kot prvi ponedeljek meseca avgusta. Prirejeno je za te sejme vseatrausko pripravno iu prostorno novo sejmišče tik državne ceste za novomeškim pokopališčem s posebnim dohodom in posebnim odhodom kakor tudi poskuSevališčem la konje na SrjmiSču samem. Mestno županstvo v Novem mestu, dne 10. julija 1897. Župan: Dr. Schegulu. fiSgT Za slabotne Lolilmvu VHh-d pomanjkanja krvi na živcih, bledu iu hIii-slabotno otroke; izvrstnega okuua in preiskuAonega učinka je železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Polliterska steklenica ve'ja 1 g Kl., pet pollitorakih steklenio 4 gld. 50 kr. i m S m li jlki m p m T4J m Kje te dobi najboljši in najceneji xnall6ev airop? V lekarni G. PlCCOLI-ja v Ljubljani kateri je pripravljen iz aromatičnih malin iz Kranjskih gori. Radi teh njegovih lastnosti priznali so mu v II. mednarodni farinaceutični razstavi v Pragi 189G. leta najvlifo odliko. Prodaja na debelo in drobno. Prodaja ae tudi v Trstu v drogeriji CIL LI A, Pontarosso v boteljkah po 60 nvč., kjer ae dobiva tudi ta-marin (1 o v airop po Uti ceni. in podaljšanje življenja Be doseže z nošo slovečega elektro Volta-vega krita. Pri osubah, katere nosijo Voltav križec, delujeta kri in živčni ziatem normalno, čuti ae bistreje, kar prov-zročuje prijetno počutjeivje; telesna in duševna moč Be pomnoži, s tem se doseže zdravo iu zadovoljno stanje in s tem podaljšanje za večino ljudi prekratkega Življenja. Vsem Šibkim ljudem ne more se zadostno priporočati nošenje Volta-vega kr.Ža, kateri jači živce, obnovlja kri iu ki je svetovno pripoznan kakor neprimerjalno sredstvo proti sledečim boleznim: trganju,revmatizmu,neuralpiji, šibkosti živcev, nespečnosti, mrzlim rokam In nogam, hipohondrgi, bledici, naduhi, otrpleuosti, krču, močenju postelje, kužnim boleznim, hemoroidam, bolečinam v želodcu, influenciji, kašlju, gluliosti, brenčanju v ušesih, bolečinam v glavi, zo-bobolu itd, Nesamovoljna zguba življenske moči, nezmožnost iu obrabljenost leči ae z vedno nošo Volta-vega krita. Voltov kril je električna vrv v obsegu vsakogar. — Mnogo pohvalna in priznalna pisma: „Voltav križ prejel, prosim priposlati mi še 2. Kaab (Ogersko). Karol vitez Fabrizi. c. in k. general-major. „Elektro Voltav križ prejel, prosim priposlati mi še 2. Line n D. Edvard Scheuba o. k. računski svetnik. Cena 3 gldL komad. Če se do pošlje 2 gld. 2 nvč. (tudi v znamkah) franko iu curina prosto. S povzetjem 2G novč. več. Razpošilja: Leop. Epstein — Drcsdeu L 16. Dopisuje sa v vsoh jezikih. ., n y 11: X) , I! I SI m lr 6 se o vsaki priliki naše prekoristne družbe • "> ' A H n'** m Svoji k svojim! •T To Vam bodi geslo v gospodarskem življenju! IVAN PUC iz DIVAČE naš rojak in narodnjak a* priporoča se, uvažuje geslo „Svoji k svojim !" posebno čestiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom kakor tudi zasebnikom, da )>i ^a blagovolili počastiti se svojimi naročili. Izvršuje najsolidnejša in naj-točnejša dela v vsakem ozira. Prva trgovina i oljem v Trstu! Velika korist! Pošiljatve olja od 5 I. naprej. UHojam si naznaniti svojim p. n. gg. odjemalcem na J Primorskem, Kranjskem in Štajerskem, osobito pa gg. tr- gorčem. kateri si naročajo od 100 kg. naprej, da /aradi i močue in razširjene moje trgovine, otMej dobijo na- j ToSemi blago tia dom vozni ne prosto. Itnaro blago vselej i prve vrste in postrežba je vedno točna, solidarna in 1 p ost ena. Blago znmenim takoj, ako ne ugaja. Za Trst in j okolico prosto na dom od & 1. naprej, pustivSi posodo na ' domu, brez are! 1 Cenik : jedilno olje 1. 28} fino 1 32; finese 1. H4; najfinejše 1. 40; namizno polfino 1. 44; nam. fino I. 48; nem, fitipjie 1. 52; nam. najtinejSe 1 66; okstrafino I. 60- j 64; Bpceijalitetno olje 1. 72-80. t „Svoji k svojim !" Pričakovaje obilo novih odjemalcev, j beležim se zahvalno v nnprej »poštovanjem Anton fclroa, Acquedotto 9. P /lite Si gadnih | Via Nuova na vogalu via S. Lazzaro | " Zdravljenje krvi čaj „T I s o 5e r n I cvet" (Mllleflorl). Cisti kri ter je is vrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji oO ud, ter se dobiva v odlikovani lekarni PSMBAREI „Si ta Miri" Trst, »Ml trg. Krojaško strokovno učilišče v LJubljani naznanja, da pričnejo zopet redni t e C a j i in sicer za možke dne IG. julija, za ženske pa dne 1. avgusta v nori hiši, gospodske uiice št. 7. Natančneja pojasnila pošlje na zahtevanje Vodja učilišča: M. Knnc. V „Narodnem domu" v Celju je oddati v Dajem še nekaj prav lepih prodajalnic za nizke najemnine. Prodajal-nice leže zelo ugodno, ker so nasproti c. kr. davkariji in okrajnemu glavarstvu in ker sta v „Narodnem Domu* dva denarna zavoda, namreč „Posojilnica" in „Južno Štajerska hranilnica" tako, da je tukaj vedno velik promet, posebno ker stoji »Narodni Dom" ob ljubljanski drž. cesti, po kateri gre ves promet iz Savinjske doline. V „ Nar. D " je tudi gostilna, Čitalnica in zbirališče celjskih narodnih društev Pogoji se izvejo pri „Celjski posojilnici", k naj se blagovole pošiljati tudi ponudbe. Priporoča se si. slovenskemu občinstvu v inestu, okolici in na deželi zalogo manifakturnega blaga. Udo-biva se povsem najnovejše blago, za moške, ženske in deco. Veliki izbor raznovrstnega perila kakor npr. Boinbažine bele in rujave iz najboljših tovarn. Raznovrstno platno belo in rujavo v razni širokosti. Veliki izbor ženskih m tuf črnih barvanih in belih. Udouivajo se razni perkali in sateni v najlepših novih in gotovih barvah. Velika zaloga najboljših modercev, nogovic, rokovic, pajčolanov svilnatih, rut najnovejših barv. Za šivilje in kitničarce, udobiva se vsa drobnarija v obilni meri. V zalogi se nahaja tudi najnovejše blago za gospode. Ovratniki in ovratnice, v najnovejše mode in raznovrstno perilo. Nogovice za koledarje. Stof 140 cm. širok od <55 kr. naprej h najboljših tovarn. Sprejemajo se naročnine v izvršitev rnožkih oblek po najnovejšem Parižkem in Dunajskem kroju. Cene po dogovoru in sicer jnko nizke. Za slovenja društva udobivajo se trobojni trakovi v razni širokosti in najboljšo blago za narodne zastave. Uzoroi se pošiljajo takoj. Pošiijatev blaga na deželo poštnina prosta. V lnnogobrojen obisk najtopleje priporočata svojo zalogo držeč se narodnega gesla: Svojim k svojim udani AJte & Zadnik. Trst. Koles? na d k ril njej o tudi letos vse druge. Število izdelovalcev 4000. Izdeluje se vsako leto 50.000 strojev. Materijal izvrsten: vsled tega zelo trpežen Precizno delo, dosedaj še ne prekoseno, zato lahkega teka. OBLIKA JAKO ELEGANTNA. Zastopstvo za Trst in okolico: Josip Egger TRST Piazza detla Caserma 3 ?č> __ ' Vss.li ^jl Vcdor ljubi okusno kavo. tofie zdrav ostati ln si kaj prihraniti r; M.: - gegova Svetost apež Xieon XIIL \ ija^pj i sporočil je LJubljani Njegovi po svojem zdravniku profesorju dr. Lapponi-ju lekarnarju PlCCOLl-ju v najsrčnejšo zahvalo za Svetosti vposlano inktv^o za z<\odec Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medicine so Piccoli-jevo tinkturo za želodec I preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec, katera krepča želodec, po-množuje tek ter povapeSuje prehavanje in čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 nvč. 12 steklenic z zavitjem 1 gld. 36 nvč.y poštna poSiljatev 70 steklenic 6 gld. HO nvč. Najvišja priznanje lekarju PICCOLT-ju v Ljnbljani kot pnrejevalcu kapljic za zobe, katero je a zadovoljnim vspehom Nj. o. in k. Vis. prejasna gospa prestolonasledniea-udov« nadvoj- vodinja ŠTEFANIJA izvolila opetovano u- porabiti. Cena steklenici 20 nvč. 10 stekl. 1 gld. 50 n. Naročbe odpošiljajo se točno proti poštnom povzetju amoi^ lOO do 300 gld. pristali s? mesečno oseba vsakega stanu, v vsakem fcraju, gotovo in na imšten način, bress kapitala in rizika s prodajanj«!« postavno dovoljenih državnih papirjev n Ponudbe na Ljudevita Oesterreieher VIII. Deutsohegasse 8 Budapest. stroje Cenike in snn'Čevala zastonj za poljedelstvo in CENE Z NOVA ZNIŽANE Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic ima največo pritiskujočo moč izmed vschdrugih, kakoršnih - koli stiskalnic. Stiskalnice ze masline, hidravliške stiskalnice, brizgaljke proti peronospori, Vermorelove sestave. Te moje brizgaljke ao znane kakoi najboljše ter najcenejše; avtomatične brizgaljke, tlačilnico b pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere itd. v najboljšem proizvodu. Ig. Heller, Dunaj II/, Pratorstrasse 49. iin0gradstY0 Ifičem zastopnikovi — Čuvati ae je ponarejanj 1 ■M g M g> gA ■pa« 13 f I S. S ■S s - I x * ~ ® »S -S o -n W >1 ______________CiTO0OOOOOOOOOeO©©Caf>C*č>©O © Tiskarna Gutenberg (tljalka ccm. kralj, univor^itolno tiitkapno „ " 13 Sackstrasse — GRADEC - Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OEfRTMS IN CO\TO - KNJIGE zistem „Patent Workmann Chicago" Raztrirni zavod — Knjlgovezstvo. priporočuje se za prijazno naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbo. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov* rokotvorov v vsakem obaežju, brošur, plakatovi cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jjj^Vlfi jedilnih Ust, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-. Conto-Corrent-knjig, Saldi-Conti, Fakture, q Debitoren, Creditoren, Cassa-knjig, Strazza. Memoriale. Journalov, Prima-note, odpravnih, menjičnih, CS^f* časo-zapadlih in knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrlrnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledic iz ' oinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika Trst, Acguedotto 35 — ARNOLDO C0EN — Acguedotto 35 Trst !§ si £.1® gi^g g jr. -T" xo*\ Tv ^ftm-'.'s-:; - Letnik k»n«orcii usta .Edinost'*. Izdavat«!] in odgovorni urednik; Fren Goduik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.