Ljubljana, sobota IZ. junija 1$43'XXI Cena 50 cent. USJBDNltTVO IM UFRAVA: LJUBLJANA, ^LKJCPOJMVA UUCA A «— TKLJUFOM: IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglase tac Kraljevine Italije to tnoMmkM !■»» R*6uni prt UNIO VB PUBBUCITA ITAJLIANA & BfELAlfO is 3 MAR OOMCESSiONARIA ESCLUSIVA per 1» pubbliciti vsko-plutokratsko-boij- ševiške nevarnosti, ustvariti novega reda pravice in in vame bodočnosti naših narodov. V preteklih letih ste bili najvarnejše jaimstvo prijateljstva med italijanskim in nemškim narodom. Z velikimi skupnimi napori, ki so trajali leta v dnevnem vztrajanju. Pred krvavimi učinki vojne, ki se je razširila do narodnega ozemlja, so se italijanski in nemški delavci naučili spoznavati se in ceniti se ter zaupati drug drugemu. Prijateljstvo in tovarištvo, ki sta se tako stvorilat, bosta vezala neločljivo naše narode tudi v Določnosti. Nemški narod se vam zahvaljuje za vaše, v vojne namene tako važno udejstvovanje, ki je bilo nagrajeno z očitnim znatnim uspehom, živel Duce! živel Hitler! — Robert Ley. Mogočen blok duhov in orožja komisar za delo Sauckel o vojnem potencialu držav Osi Berlin, 11. jun. s. Listi se danes v glavnem bavi jo z govorom, katerega je včeraj imel v Pragi generalni komisar za delo Sauckel, ki je govoril o organizaciji in zaposlitvi človeškega potencijala, ki je zdaj na razpolago nemški vojni industriji. Potencijal delovnih sil, kf je danes na razpolago Osi, znaša po računih in zadnjih statistikah, kakor zatrjuje Sauckel. 380 milijonov ljudi. V sami Nemčiji dela danes dvakrat več delavcev kakor v prvi svetovni vojni. Listi omenjajo nadalje, da je zlasti prehrana nemških delavcev danes mnogo boljša kakor med prvo svetovno vojno, kar je logično v prid ritmu in kakovosti vojne proizvodnje. Glede na te številke in te ugotovitve je Sauckel obravnaval na kratko trenutni položaj in izjavil, da je odnos sil danes ugoden za Nemčijo tudi in zlasti s strateškega stališča. Tedaj je zatrdil govornik: Čeprav so Angleži razpolagali z velikim silami in viri, so dospeli v zaključno fazo vojne precej oslabljeni, tako sko-j raj kakor Nemčija, ki v zadnji odločilni četrt uri iz zdaj znanih razlogov ni imela zadostne energije, da bi vztrajala toliko časa. da bi se'tehtnica nagnila njej v prid Leta 1918, je nadaljeval Sauckel, nismo imeli oporišč ob Atlantski obali in nismo nadzirali Rokavskega preliva in drugih važnih letalsko pomorskih strateških točk. Naše čete so se morale boriti pred Verdu-nom. ob Somi in v Flandriji. Tedaj so se leto za letom vrstile vedno nove ofenzive. Komaj se je ena nehala., se je že druga začela in to je značilo izgubo na tisoče najboljših vojakov; takih izgub danes niti najmanj ne beležimo. Danes je položaj čisto drugačen kakor tedaj, je zaključil govornik. Danes se mogočen blok duhov In orožja, ki ga dviga velika ideja, bori v prepričanju v končno zmago. Nemška gospodarska politika Gospodarski minister dr. Fcuik o dinamiki narodno' socialističnega vojnega gospodarstva Monakovo, 12. jun. s. Nemški gospodarski minister dr. Funk je govoril o nemški gospodarski politiki. Opozoril je na važnost Monakova in omenil čase pred 100 leti, ko je nemški gospodarstvenik Friderik List napisal knjigo o umnem sistemu političnega gospodarstva, v kateri je smatral prebivalstvo za središče gospodarske mi s!., šele zdaj po enem stoletju so se uresničili njegovi nauki z narodno socialistično gospodarsko politiko. Veliki nemškj Rajh, katerega si je List želel v vsej gorečnosti svojega patriotizma, je ustvaril Hitler. S svojo resnično preroško bistrovidnostjo je List predvideval usodo Anglije, ki se bo morala po njegovem pred stoletji izraženem mnenju prilagoditi združeni Evropi ali pa postati vazal ameriškega gospodarskega imperializma. Minister je nato govoril o novi nemški gospodarski organizaciji, zatrjujoč, da imajo pokrajinske gospodarske zbornice namen zagotoviti enotno gospodarsko politiko in tudi prispevati, da se organizacije zbornic usmerijo proti prevladujoči gospodarski panogi na področju posamezniih zbornic. Kaj je mogoče doseči z umno uporabo pobud organizacij in posameznikov, je pokazalo svetu poročilo ministra Speera o brezprimernih uspehih nemške oborožitvene proizvodnje. Tudi najbolj skeptični bodo zdaj prepričani o znatni sili in stalnem naraščaju nemškega vojnega potecijala. Ta ogromen vojni napor je izšel jz narodno socialističnega duha. Uspeh nemške nacional1 zacije ni bU dosežen s svobodno konkurenco in ne z možinsko proizvodnjo in popolnim mehani zi raj em dela, kakor v Ameriki in pri boljševikih, temveč izključno na ta način, da se je nemška oboroževalna industrija zbrala v skupno- sti izkušenj in proizvodnje, tako da so vse tehnične in organizacijske pridobitve v napredku pestale skupna last industrije. Na ta način so se uspehi pomnožili. Zdrava struktura nemškega gospodarstva se je obdržala, ker so majhne in srednje industrije, ki so ostale v velikem številu in bile celo ojačene, lahko izdelovale topove v se-rijaih. Dobra in pravilna organizacija nepozabnega dr. Todta in njena zaključitev po ministru Spceru je imela velik vpliv na celoten uspeh. Načela te organizacije so bila zgledna za novo usmeritev nemške gospodarske organizacije, čim hujša je vojna in čim večje je povpraševanje po delovni sili. tem močnejša postaja dinamika narodno socialističnega vojnega gospodarstva. Minister Funk je nato govoril o denarnem nesporazumu med Agleži in Američani, ki kaže posebno jasno globoka neskladja v sovražnem taboru. Angleži bi se radi rešili Amerike s »svetovnim denarjem«, Američani pa se naslanjajo v glavnem in brezobzirno na zlato, s katerim razpolagajo. Glede tega so sile Trojnega pakta ravnodušne, kajti denar, ki ni stabiliziran na delu in stvaritvah naroda, na trdih cenah in plačah, na zaupanju in disciplini je samo organizem brez krvi. Minister Funk je ob zaključku pozval narodno gospodarstvo, na- zastavi vse sile in še s tem poveča doslej dosežene uspehe v svrho dosege zmage. Taj priznal NDH Bangkok, 11. jun. s. Tajska vlada je priznala z datumom 30. aprila 1943, oziroma 8. maja 1943 Neodvisno Hrvatsko Državo in Slovaško. Odlikovanje junaškega karabinjerja Rim, 11. junija, s. Junaškemu karabi-nerju Alfredu Giegoriju je bila v spomin podeljena zlata kolajna za vojaško hrabrost za najčistejšo veio in svetlo junaštvo, katerega je pokazal na Hrvatskem 7. novembra 1941. Alfred o Gregori j je bil rojen v Villi Bol-zani (Vicenza) 1. marca 1911 v skromni delavski družini. Obiskoval je osnovno so. lo, od 12. do 18. leta je pa bil v kolegiju očetov frančiškanov v Chiampu in Mon-sliceju, kjer je obiskoval gimnazijo. Z 19 letom je prostovoljno vstopil med Kr. ka-rabinerje, ki jih je posi?bn i občudoval. Predstojniki in tovariši so ga kmalu vzljubili zaradi njegove dobre in skromne narave in zaradi izrednega čuta dolžnosti. 6. novembra 1911 je bil Gregori, ki je prekoračil z našimi zmagovitimi četami meje jugoslovanske kraljevine, dodeljen anagrafski službi v zasedenem ozemlju ter je izvršil popis prebivalstva v Hreljinu. Ob spremstvu nekega vojaka 9. bataljona in nekega hrvatskega orožnika je obiskal brez incidentov 60 bivališč in učinkovito prispeval, da se je na tem področju ustanovila nova civilna služba. Bilo je 10. ura zjutraj, ko je patrulja prestopila prag 61. hiše. V kuhinji so sedeli okrog ognjišča štirje navidezno mirni in neoboroženi ljudje. Poslužujoč se hrvatskega tolmača je karabinjer zahteval od njih osebne podatke, toda nihče mu ni odgovoril. Tedaj je 15 s pištolami in puškami oboroženih mož vdrlo v sobo in se polar-stilo s silo obeh Italijanov in Hrvata. Vsi trije so bih razoroženi. Ta trenutek se je pričela tragična kalvarija treh ujetnikov, ki so padli v najpodlejšo zasedo. Banditi, med njimi tri ženske, so počakali, da se je zmračilo ter nato odvedli plen v tabor. Razbojniki so zvezali karabnjerja ln njegova dva tovariša, da ni mogel nihče pobegniti ter jih odvedli po zasneženi pot! in po stezah pred poveljnika tolpe Žida Boza Aldaharija, ki je brez nadaljnjega obsodil vse tri na smrt. Noč j*? bila mrzla in člani tolpe so prepevali uporniške pesmt okrog ognjev ter pozivali ujetnike, naj pojejo z njimi. Gregori je molčal, čeprav so nuu uporniki obljubljati, da si bo rešil življenje, če bo z njimi pel. Naslednje jutro so ga zopet privedli pred poveljnika tolpe, ki ga je vprašal, zakaj ni pel komunističnih pesmi ter ga ponovno pozval, naj tako pesem zapoje. Karabinjer se je spomnil svojega očeta, svoje zaročenke, svojih svojcev, prijateljev in tovarišev. Toda ostal je trden, kajti zavedal se je. da pripada najzvestejšemu rodu orožja. Zrastel je v fašističnem ozračju Revolucije, ne more zanikati svoje vere, misli na onečaščenje, ki bi padlo na njegov veliki rod orožja, na njegov oddelek, na njegove drage. Energično je odbil in dvignil svojo glavo s ponosnim in grozečim pogledom. V poveljniku tolpe so se tedaj zbudila najbolj nizka surova čustva. S štirimi pajdaši, zločinci in prepričanimi komunisti se je oddaljil kak kilometer od taborišča in vlekel s seboj karabinjerja, ki je med potjo svojemu ujetemu tovarišu zaupal svojo zadnjo voljo. Če ti bo uspela rešitev, mu je rekel, sporoči poveljniku odseka, naj pošlje moje prihranke očetu, ki bo 100 lir dal moji zaročenki. S silo so ga vrgli na tla in ga mučili, nato pa ubili z revolverskimi streli. Poverjena mu je bila popisovalna služba med prebivalstvom nekega zasedenega kraja, navaja obrazložitev za najvišje odlikovanje, ko ga je skupina v neki hiši skritih upornikov presenetila, razorožila in zajela, ko je vstopil v hišo. da bi izvršil svojo nalogo. Odveden ponoči v sovražno taborišče je energično odklonil, da bi pel prevratne pesmi, čeprav so mu zagotovili, da bi si s tem rešil življenje. Naslednje jutro je z dvignjeno glavo in ponosen zopet izpričal svojo vero in ponovno odklonil poziv in je bil nato barbarsko ubit. Bil je človek najčistejše zvestobe discipline in nesebičnosti. — Veliki Dolac (Balkan). 7. novembra 1941-XX. Truplo junaka so našli 30. novembra 1941. Pokopali so ga 1. decembra v Hre'i-nu s svečanostjo, katere se je udeležilo hrvatsko prebivalstvo v množicah. Njegovo krsto so pokrili s cvetlicami in solzami. Ko je njegova družina zvedel o zločinu nad sinom, je njegov brat Glorglo hotel prevzeti mesto pad'ega in se je, uvrstil 16. junija 1942 med karabinjerje. Poslan je bil na Hrvatsko, kjer se zd?j nahaja, da maščuje smrt svojega brata. K imenovanju Sosveta Ljubljanske pokrajine Ljubljana, 12. ;unija. V našem včerajšnjem besedilu uredbe o obnovitvi sosveta Ljubljanske pokra.iine j*» po neljubi poiioti izostal važen stavek, ki je nekoliko pokvaril pravi smisel. Pravilno bi se moralo glasiti, da sta poleg drugih člana novega sveta: prof. dr. Milan Vidn.nr, predsednik Akademije znanosti in umetnosti, dr. Ivan Siokar predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev in njenega odseka za kredit in zavarovanca. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, 12. jonija 1»43-X3a. Sfcv. 132 Prapor ženskega f ašija opremljen z imenom Arielle Rea ob obletnici njene smrti Verska svečanost ob prisotnosti oblasti Tiskovni urad Zveze fašijev sporoča: Včeraj, 11. t. m., ob 8.30 je bila v Zvezi fašijev služena pohodna sv. maša za prvo obletnico smrti Arie-le Rea Službi božji so prisostvovali comm Bisia kot predstavnik Eksc. Visokega komisarja. Eksc. Gam-bara. Zvezni tajnik župan, mnogi zastopniki drugih oblasti. Ženski fašijo polno-številno, zastopnica zaupnice ženskih faši-jev v Bresciji zaupnica Ženskih fašijev iz Triesta in zaupnica Ženskega odseka GUFa iz Triesta. Častno stražo sta -mela oddelek skvadristov z zveznim praporom in z baklami z imeni oadiih ter oddelek obmejne Milice. Po končani sv. maši se ie vojaški kaplan v ponosnih besedah spomnil pokojnice, nato pa je Zvezni tajnik izročil Žen- skemu fašiju prapor z imenom Arielle Rea. Praporu, ki je dar Ženskega fašija iz Brescije. je kumovala sestra pokojnice. Na novi prapor, ki bo večen spomin na mučenica, je nato prisegla pokrajinska zaupnico Ženskih fašijev v Ljubljani v imenu vseh fašistk zveze v prvi Črti z zagotovilom, da bo s ponosno vnemo nadaljevala noslanstvo. ki ga je začela Ariella Rea s tako junaško voljo ter zaključila z najvišjo žrtvijo življenja. Zaključna teSsvadna skušnja GILLa Danes ob 17. bo na stadionu na Vodo-vodn cesti zaključna telovadna skušnja gojencev ljubljanskih srednjih šoL Izpred okrožnega ssdisca Hotel ga je razbremeniti, pa se mu ni posrečilo — Jože Klemenčic obs&jen na 1 leto in 4 mesece strogega zapcra Ljubljana, 12. junija. Skupaj sta stanovala, skupaj beračila, vedno skupaj hodila; skupaj ljubila dve sestri, zahajala skupno v gostilno, kratko in malo. vedno so ju videli skupaj. Kaj je tOTej naravnejšc od sklepa, da sta tudi kradla skupaj zlasti še. ker vemo za enegj teh nerazdružnib prijateljev po njegovem lastnem priznanju, da je kradel in vlamljal. Še celo več: v konkretnem primeru so ju oškodovanci in sosedje opazili malo prej skupaj v bližin; kraja, kjer je biio vlomljeno. Kjub temu Jože Klemenčič 341etni delavec, rojen v Gorizii. pristojen v Devico Marijo v Polju, ni hotel biti kriv vloma in tatvin, ki jih jt drža\ni tožilec našteval v obtožnici na nje gov in njegovega tovariša račun. Vso krivdo je prevzemal nase njegov tovar.š Ježe Mrhar. 21 letni delavec, rojen v manjšem kiaju blizu Mirne pri Novem mestu, ki je na razpravi ,\ztrajal. da je vse tatvine in vlom izvršil sam. Čeprav ni bilo- neposrednega dokaza za trditev obtožnice, da sta cba kriva, je bila veriga in-dicev le pretesno sklenjena, da bi se je mogel Jože Klemenčič iešiti. Sodniki so iz nekaterih neskladnosti v zagovoru obeh sklepali, da ima obtt /n:ca prav. ko jc za našteta kazniva dejanja klicala na odgovor oba in ne samo Jožeta Mrharja. Klemenčič je nazadnje imel za svoje izmikanje poseben vzrok. Ker je bil zaradi tatvin že večkrat kaznovan, mu je pretila kazen po ostrejšem paragrafu. To njegovo bojazen je dobro razumel tudi njegov tovariš. Priprav* Ijen je bil prevzeti vso odgovornost nase, ker je pričakoval, da zanj kazen ne bo tako huda. Kakor rečeno. j;ma na zatožni klopi »zvestoba do groba« ni pomagala. Sodniki so obsodili oba. In niso se zmotili. Oba sta se zadovoljila s kaznijo. Skupno s Klemcnčičem in Mizarjem bi se morali v sredo zagovarjati tudi dve sestri. Prišla je samo Uršula, medtem ko Frančiški niso mogli dostaviti vabila. Sedaj jo bo poiskala policija in ji bodo sodili kasneje. Obtoženca sta med svojim postopanjem in beračenjem prišla približno tri tedne pred svojo aretacijo na njuno stanovanje prosit miloščine. Sestri jima n:sta moali dati ničesar. keT živita v pomanjkanju. Tako- se na primer Uršula, ki ima otroka. preži\lja sedaj s prodalo poljskih cvetlic in podporami. Vse doslej je živela pošteno, kar je v njenih razmerah vredno pohvale in so sodniki posebej upoštevali. Tokrat je Uršula padla pod kazenski paragraf bolj slučajno ka* kor namerno. Ob prvem ob'sku sta sestri Kle-menčiču in Mrhar j u potožili svojo revščino. Bila sta oba ganjena m ker sta sestri vzbudili v njunih srcih simpatije, sta bila takoj pripravljena pomagati. In res. od vseh dobrot, ki so jima kasneje pošteno ali nepošteno prišle v roke, sita jih ve lno prinesla nekaj sestrama, ki sta kuhali za. vse štiri. Kmalu so se toilko zbližali, da sta se M ur h ar in Klemenčič, ko nista bila na pohodih, mudila skoraj stalno pri njima. Policija je potem to idilo razdrla, menda za vedno. Uršuli bo to za njeno pošteno ime vsekakor v korist. Obtožnica je dolžila Klemenčiča in Mrharja, da sta se združila za izvrševanje tatvin in vlo* mev in ukradla 17. februarja pri Lumu v Mostah 6 kg masti in 6 kg moke, potem ko sta s sekiro razbiVi dvojna vrata. Dne 9. februarja sta odnesla dr. Dremlju s Poti na Fužine zimsko suknjo, visoke čevlje, rokavice in klobuk, neznanemu lastniku pa sta v februarju ukradla v Trnovem rjuho, srajco, brisačo. Kasneje sta dolžila. da sta gornje stvari prikrivali in delno porabili, vedoč, da so ukradene. Ker se Frančiška ni odzvala, jc bilo postopanje proti njej izločeno. Obtožence je predsednik senata zasliševal ločeno. Zagovarjali so se kakor v preiskavi na sodišču. Klemenčič je zanikal, da bi sodeloval pri tatvinah in se je čutil krivega le toliko, ker je proctel čevlje in klobuk iz tatvine, ki da jo je pri dr. Dremlju zagrešil njegov tovariš Mrhar. Priznal je, da je pojedel nekaj živil, ki jih naj bi ukradel in prinesel domov Mrhar. Vsake druge kriv Je se je otepal in pripovedoval, kako se je v času vloma pri Lujniovih in dr. Dremlju mudil drugje. Glede beračenja je izjavljal, da je beri čil le. ko ni mogel dobiti priložnostnega zaslužka. Mrhar je priznaval vse tatvine, ki ga je dolžila obtožnica. Zatrjeval je, da jih je izvršil sam. Pri opisovanju nekaterih detajlov svojih odnosov do Klemenčiča oziroma časovnega zapore J ja njunih stikov, se njegov zagovor ni popolnoma ujemal z zagovorom Klemenčiča. Bilo je očitno, da sta se obtoženca dogovorila, kako se bosta zagovarjala. Da ne govorita resnice, je bilo mogoče sklepati iz dejstva, da je Mrhar pri prvem zaslišanju na policija priznal, da sta tatvine in vlom izvršila oba. Svoje priznanje je kasneje preklical in izpodbijal, češ da je bilo izsiljeno. Za krivdo obeh je bila vaižna izpoved tretje obtoženke Uršule. Povedala je, da sta Klemenčič in Mrhar vedno prihajala skupaj k njej in sestri in prinašrala skupno ukraleno blago. Ta izjava je bila v popolnem nasprotju s tem, kar je izpovedali Klemenčič. Uršula sama je, po vprašana glede svoje krivde, priznala, da se ji je zdelo za nekatere stvari sumljivo, od kod jih Klemenčič in Mrhar dobivata.. Ker je oiia lačna, je premagala pomisleke in jedla, kar s«) iz njih skuhali na njunem stanovanju. Njena sestra je v preiskavi p.vedala, da sta obtoženca, prinašala ob drugih priložnostih tudi krompir, kruh in čebulo. Prihajala in odhajala sta skupaj. Vselej sta imela pri sebi vrečo. Oškodovanec Luin je imel precej škode, ker so mu vrnili le polovico masti. Kazenskemu postopanju se ni pridružil. Policijski uradnik Lovrečič Branko je izpovedal, da je Mrhar izpovedal na policiji brez pritiska. Druge priče obtožencev niso posebno obremenjevale niti razbremen jevale. Iz kazenskega lista je bilo razvidno, da je bil Jože Klemenčič že večkrat kaznovan, enkrat celo na 1 leto in 6 mesecev robije, predlanskim pa na 1 leto. Mrhar je bil lani januarja obsojen na 2 leti in 6 mesecev robije, oktobra pa je bil pogojno amnestiran. Posvetovanje senata je trajalo skoro tri četrt ure. Sodniki so vse tri obtožence spoznali za krive z malimi izjemami po obtožnici Jože Klemenčič je bil za 5 zločin-stev po §§ 314, 315 in 316 k. z. obsojen na 1 leto in 4 mesece strogega zapora, Jože Mrhar po ( 314, 316 k. z. na 10 mesecev strogega, zapora in obtoženka Uršula zaradi prikrivanja ukraden eg blaga iz dveh tatvin na 1 mesec in 15 dni strogega zapora, pogojno za dobo 2 let. Vsi obtoženci na Kodeljevcm odvzela neznanemu lastniku tri i 80 Dili z izrekom in obsodbo zadovoljni. srajce in hlače od pižame. V zadnji tatvini pa sta odnesla nekaj meke, riža in pet jajc. Oba sta bila obtožena, da sta se preživljala z delo-mržnostjo in beračenjem. Sestri je obtožnica Klemenčič je prosil, da bi mu dovolili za nekaj časa odlog nastopa kazni. Ker je njegova kazen višja od 1 leta., njegovi prošnji ni bilo ugodeno. Živilski trg na binkoštno soboto Nenavadno mnogo domače povrtnine — Naprodaj je bilo tudi že precej cvetače Ljubljana, 12. junija. Danes je bilo toliko na zelenjandnem trgu kakor navadno le pred velikimi prazniki. Razmere na domačem zelenjadnem trgu so se zdaj že povsem uredile. Pridelovalci zelenjave v Trnovem. Krakovem in v drugih predmestjih zdaj zalagajo s svojim; pridelki tudi branjevce. Posebej bi bilo treba zapeti slavo domači, trnovski salati. Na trg prihaja tako lepa in sveža, da jo moraš občudovati, četudi je ne kupuješ. Zdaj je najlepša prilika za kupovanje domače glavnate salate; ko bo nastopila vročina, ne bo več toliko tega pridelka, ki je res lahko ponos naših zelenjadarjev. Prodajajo tako velike glave salate kakor da so zeljnate. Menda je bilo letos tudi vreme ugodno, da je zrasla tako lepa salata. Tega blaga je zdaj toliko, da je naprodaj precej ceneje kakor so določene maksimalne cene. kar je nedvomno zelo pomembno. Maksimalna cena je določena na 6 Lir kg. danes je pa že večina prodajalk prodajala salato po 4 do 5 Lir. Zdaj kaže. da se gospodinja pomudi delj časa na zelenjadnem trgu; lahko bo odkrila marsikaj, česar morda ne bo niti pričakovala. Tako i« bilo danes naprodaj precej lepe cvetače. Vprav presenetilo na* je. da je doslej zraslo že toliko lepe cvetače na ljubljanskih vrtovih. Seveda tega pridelka še ni toliko, da bi ga bilo treba dolgo ponujat na trgu, a gospodinje, ki so vstale dovolj zgodaj, so se lahko zalo- Na zelenjadnem trgu smo pa davi videli še druge zgodnje pridelke, ki jih ni bilo le za vzorec. Tako je bilo že precej ohrov-ta, ki je začel >delati glave«. Prihodnje tedne bo tudi tega pridelka že mnogo, prav tako bodo začeli kmalu dovažati na trg zgodnje zelje, če ga že ne bodo porabili vsega za kisanje. Starega kislega zelja je zdaj še precej, čeprav ga gospodinje pokupijo dan za dnem na vozove. Na zelenjadnem trgu bo zdaj kmalu že pese toliko kolikor je zelene kolerabe. Letošnja letina je za nekatere vrste povrtni-ne res zgodnja. Domača pesa je zdaj že skoraj tako debela kakor je bila včasih sredi leta. Prav tako je mnogo nove domače čebule, ki je pa še, seveda, ne prodajajo po teži. temveč v šopkih, in sicer tri čebule po liri. Tudi čebula je tu in tam že precej debela. Zdaj jo radi kupujemo, saj nam že dobro nadomešča uvoženo. Ob binkoštih so vedno šle zelo v denar črešnje, ki so jih kupovali najbolj botri za birmance. Zdaj prav tako zelo radi kupujemo to sladko sadje, ki prihaja zadnje čase še precej boljše in lepše kakor prejšnje tedne. Za popoldne je bila napovedana zopet pošiljka črešenj. Koliko jih pa bo naprodaj jutri, bomo še videli. Branjevci so se danes založili le z domačimi pridelki. Imeli so zlasti mnogo salate in zelene kolerabe. Uvožene pridelke so raznrodali. tako da so danes gospodinje kupovale na Živilskem trgu le domače pridelke. Veliko zanimanje je bilo zopet za borovnice, a v zadnjih dneh jih nabiralci niso nabrali mnogo za prodajo, ker ni bilo vreme ugodno. Tudi včeraj jih je pregnal iz gozda dež, čeprav ni mnogo deževalo. Priprave za zimsko rejo Ljubljana, 12. junija. Reja malih živali v mestih je pač najbolj težavna pozimi. Kdor hoče tudi preko zimo ohraniti živali in imeti še tedaj, zlasti pa naslednjo pomlad. korl6ti od njih, se mora pravočasno potruditi in omisliti dovolj krmil za zimsko rejo. Prepozno je, če rejci nakupujejo krmo za zimsko prehrano živali šele tik pred zimo. Takrat je krma draga in težko je je nabaviti več hkrati, ker so izdatk-i zanjo pre-občutni m za malega človeka nezmogljivi. Tako je edino prav, če se mali gospodarji zanimajo za zimsko prehrano že sedaj. Ze lani je Zegoza pripravila akcijo za nakup raznih krmil. Okoliščine pa so povzročile, da akcija v marsičem ni povsem uspela. Vendar pa je prinesla mnogo skušenj, ki bodo letos omogočile, da se bo krma dobila pravočasno in po znosnih cenah. Sedaj je čas košnje. In prav glede sena so bile lani velike težave in cene tako visoke, da mali gospodarji sena skoraj niso mogli nakupiti ter so morali poklati mnogo preveč živali, zaradi česar trpi se letošnja reja, ker ni dovolj plemenskih živali. Da se tud1* letos ne primeri taka neprilika in da bi se seno dobilo po zmer- nih cenah, sta Zegoz* in društvo Mali gospodar že sedaj ukrenila vse potrebno, da pride v Ljubljano dovolj najboljšega sena po čim nižji ceni. Ktr pa obe ustanovi ne razpolagata z velikimi denarnimi sredstvi, iz drugh virov pa se mora denar obrestovati in bi to neugodno vpb-valo na ceno krmil, sta cbe ustanovi začeli z zbiranjrm interesentov in sprejemanjem predplačil. Seno bodo lahko dobili samo orni mali Gospodarji, ki ga bodo naročili že sedaj in bodo začeli zanj plačevati določene obroke. Seno bo stalo v Liublj-mo dostavljeno okoli 2 liri za kilogram, kar bo za pokn-ico manj. kakor je bilo lani. In razen tega bo to najboljše sladko seno, ki je edino zadostno uporabno in primerno za male živali, predvsem pa za koze, ki uspevajo le, če se jim poklada ret dobro sladko seno. Tudi priprave za nakupovanje drugih krmil, kakor korenja, pese, drobnega krompirja in drugega, so že v teku in bodo z vsem preskrbljeni mali gospodarji, ki se bodo prijav ili že sedaj. Vsi tisti, ki se ne bodo prijavili in ne plačali določenih obrokov, bodo dobili krmila le tedaj, če bodo še na razpolago potem, ko bodo zadovoljeni tisti, ki «*o se priglasili; dobili jih bodo pa le po višjih cenah, zlasti seno, ker bo to po znižani ceni le za tiste, ki ga naroče že sedaj. Prav je, da se je pravočasno začelo skrbeti za zimska krmila za male živali, da ne nastanejo tudi letos v tem pogledu kake neprilike in da se bo vse blago dobivalo izključno neposredno od pridelovalcev samih, da bodo tako cene res najnižje. Saj se reja malih živali le tako lahko ohrani in podpre malo gospodarstvo. Športnim voditeljem Ljubljanske pokrajine! Jutri, v nedeljo, 13. t. m., bo reneralni tajnik C.O.N.I.-a nar. svetnik Pnccio Pnc-C] govoril ob 11. v mali dvorani »Glasbene matice« športnim voditeljem Ljubljanske pokrajine. Povabljeni so vsi člani pokrajinske odbora CONI-a, predsedniki in tajniki športnih zvez, predsedniki in tajniki športnih klubov in sodniških odborov. Izostanki niso upravičeni. G. B u r a t t i . zaupnik CONI-a. s. r. {Bel €>xmca Predavanje o Krištofu Kolumbu Predaval je podpredsednik Zavoda za italijansko kulturo prof. Vito Ljubljana, 12. junija. Snoči je bilo v prostorih Zavoda za italijansko kulturo zanimivo predavanje o Kriatofu Kolumbu. Pred polno dvorano je predaval podpredsednik zavoda prof. Vito Papaluca. Pred začetkom predavanja je predsednik zavoda prof. dr. Ca Ivi pozdravil vse prisotne, zlasti zastopnika Ekscelence Visokega komisarja, zastopnika Ekscelence poveljnika XI. Armadnega Zbora, zastopnika Zveznega tajnika, rektorja vseučilišča in druge odličnike, ter se jim zahvalil za odziv. Nato je dr. Calvi kratko orisal veliki in svetniški lik Krištofa Kolumba, in predstavil predavatelja. Prof. Papaluca je najprej pozdravil nav-zočne ter takoj v začetku povdaril važnost Kolumbovega odkritja. Med drugim je kratko opisal vzroke in namene pomorskih potovanj starih Grkov in Rimljanov po Sredozemlju do odkritja Amerike. Zamisel, da bi se dalo priti v Indijo po krajši morski poti, je vzklila najprej pri Italijanih in potem pri Portugalcih. Nadalje je predavatelj povdaril italijanstvo Krištofa Kolumb ni Italijan. Taka trditev bi bila dokazala genovska cbčina s spisi, ki jih hrani. Trditev Špancev, da je bil Španec, pa je brez podlage. Neki zelo učen, a prav toliko pristranski Francoz, tako je dejal prof. Papaluca, pa je hotel dokazati, da Kolumb n iltalijan. Taka trditev bi bila enaka trditvi, da sonce ne obstoja. Kdaj se je rodil, točno ne vemo, kakor nam niso znane podrobnosti o njegovi otroški dobi. Sploh je njegovo življenje zavito v Športni pregled maammmmmmmmmmmmmmmmmmmm Posledice, ki je potrebno o njih razmišljati Ljubljanska nogometna zveza je na svoji zadnji seji med drugimi sklepi sprejela tudi odločitve o kaznovanju igralcev, ki so se tako daleč spozabili na tekmi slabega spomina med Mladiko in Zabjakom, da so tvorno napadli svoje tovariše ali pa se drugače nesportno obnašali Kaznovani so bili vsi, kakor je kdo zaslužiL Da naši protesti proti takratnim grobim izpadom niso bili pretirani in neupravičeni, dokazuje dejstvo, da so nekatere kazni prav ostre. Tako so bili kaznovani: S trimesečno prepovedo igranja po 5 18 kazenskega pravilnika igralec SK Zabjaka Bogdan Baumgartner. Ker se mu všte-je suspenz, mu poteče kazen dne 7. avgusta. S tritedensko prepovedjo igranja je bil kaznovan po § 18 kazenskega pravilnika igralec SK Mladike Zvone Keržič. Všteje se mu suspenz in mu kazen poteče dne 28. t. m. Z dveletno prepovedjo igranja je bil kaznovan igralec SK Žabjaka Jože Sajovic po § 19 kazenskega pravilnika in z upoštevanjem § 13 istega pravilnika. Ker se mu všteje suspenz, mu kazen poteče 7. junija 1945. Nedvomno so te rigorozne kazni zveze popolnoma na mestu. Skrajni čas je za klubska vodstva, ki imajo v svojih vrstah nedisciplinirane igralce, da začnejo o teh posledicah premišljati. Zveza v gornjem primeru ni načela rezultata, vendar je za Zabjak izguba dveh igralcev prav tako boleča zadeva. Moštvo izgubi lahko na ta način, če ne bo spremenilo svoje prenapete podjetnosti, svoje najboljše igralce in bo po svoji krivdi v bodoče zasedlo slabša mesta, kakor bi jih. če bi tekmovalo, kakor zahtevajo pravila in športna fair-nesa. Razen imenovanih so bili kaznovani 5e nekateri drugi igralci. Med njimi je tudi igralec Tobačne tovarne Drago Nagode, ki mu je zveza prepovedala nastop za 5 mesecev. Kazen mu poteče 7. novembra 1943. Ukorjena sta bila igralca Janez Pi-šek od Marsa in Slavko Pelicon od LJubljane. Suspendiran je bil Marsovec Bogdan Perko. Športni spored med prazniki Zveza je odobrila naslednje tekme, ki bodo med binkoštnimi prazniki: V nedeljo na- igrišču Hermesa: ob 9.30: začetek mladinskega turnirja: Hermes—Zabjak, ob 10.30: Vič—Mars. ob 15.00: tekma rezerv Hermesa—Mars, ab 17.00: tekma L moštev Hermesa m Marsa. N» igrišča Mladike: •b 10.3o: mladinska tekma Mladika— Tobačna tovarna. meglo. Krištof Kolumb je bil uverjen, da ga je Bog določil, da mora odkriti nov svet in da bi moral biti ves svet pokri-stjanjen. Vendar pa s svojo zamislijo dalj časa ni mogel prodreti, šele Izabela Ka-stiljska mu je dala 3 karavele, od katerih je bila največja »Sveta Marija«, ki je imela 200 ton. Odplul je 2. avgusta 1492. in po naporni vožnji, polni strahu In oklevanja, mornarji so se upirali in zahtevali povratek, je pristal 21. oktobra istega leta ob obali San Salvadorja. Potem se je zmagoslavno vrnil na Portugalsko. Nato je še trikrat odplul čez >lužo«. Na ameriška celinska tla je stopil šele drugič. Prvič je namreč mislil, da je dospel na Japonsko. Zgodovinsko dejanje pa ni prineslo Kri. štofu Kolumbu tistega zadoščenja, ki ga je zaslužil. Enkrat so ga celo zaprli in uklenjenega privedli v Evropo. Tu je bil seveda takoj osvobojen in imenovan za velikega admirala oceaonov in ameriškega podkralja. Kljub temu pa je poslej živel v samoti.Pred smrtjo si je spet zaželel videti Ameriko, z istim ognjem kakor mož obraz ljubljene žene. Kupil je ladjo in dosegel po 80 dneh plovbe skozi strašne viharje namen. Tam je umrl. Truplo je bilo preneseno v Evropo, kje je sedaj, ne vemo. Takšno je bilo življenje moža, ki se mu ni zgodovina niti s tem oddolžila, da bi se novi svet, ki ga je on odkril, imenoval po njem. Lahko razumljiva in izčrpna izvajanja prof. Vita Papaluce je občinstvo nagradilo s ploskanjem. ob 16.00: tekma rezerv Mladike in Žabjaka, ob 17.00: tekma L moštev Mladike in Tobačne tovarne. V ponedeljek popoldne se nadaljuje na igrišču Hermesa mladinski turnir: ob 16.00: nastopita premaganca prejšnjega dne, ob 17.00: zmagovalca. Prijateljem našega nogometa bo ta urnik nedvomno zadostoval, da se bodo odločili za katero izmed napovedanih prijateljskih tekem. Kaj več jim mi ne moremo povedati, ker od prirediteljev nismo prijeli niti najmanjšega obvestila kako in kaj. Hrvatski atleti v boju za zvezni pokal V nedeljo je bilo v Zagrebu prvo lahko atletsko tekmovanje za zvezni pokal. Nastopili sta moštvi Haška in Zagreba. Zmagal je Hašk s 164 točkami pred Zagrebom, ki je zbral le 119 točk. Doseženi So bili naslednji najboljši rezultati: tek 110 m čez zapreke: 1. Ferjančič (H) 17.5 — 100 m: Vanič (H) 11.3 — 400 m: Despot (H) 51.7 — 800 m: Djurič (H> 2:03.1 — 1500 m: Bedenikovič (Z) 4:13.2 5000m: Doršič (H) 17:13.8. krogla; Bambič (H> 12.49, — kopje: Mar-čelja (Z) 56. — disk: Sojč (H) 39.24, — palica: Briek (H) 3.02, — višina: Abramo-vič (H) 1.81, — daljina; Urbič (Z) 6.62, — štafeta 4X200: Hašk (Djurič, Vanič, Despot. Tumica) 1:33.7. Tekmovanje se bo nadaljevalo še z drugimi medsebojnimi mo&venimi dvoboj-i*. Pokal bo dobilo moštvo, ki si bo med tekmovanjem nabralo največ točk. GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 12. junija, ob 18.30: Stari in mladi. Red B. Nedelja., 13. junija, ob 18.30: Deseti brat. Zadnjikrat v sezoni. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 14. junija, ob 18.30: V Ljubljano jo dajmo. Zadnjikrat v sezoni Izven. Zelo znjžane cene od 12 lir navzdol. Torek, 15. junija, ob 18.30: Skupno življenje. Premiera. Red Premierski. OPERA Sobota. 12. jun., ob 18.: »Tiha veda«. Opereta. Izven Cene od 28 lir navzdol. Nedelja* 13. junija, ob 17.: Tbais. Izven. Cene od 28 L navzdol. Ponedeljek, 14. junija, ob 17.: Prodana nevesta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Torek, 15. junija: Zaprto. NaroČite se na romane DOBRE KNJIGE KOLEDAR Danes: Sobota, 12. junija: Janez Fo- kund. Leon III. Jutri: Nedelja, 13. junija: Binkošti, Anton Padovanski. Pojutrišnjem: Ponedeljek 14. Junija: Ba-zilij. DANAŠNJE PRIREDITVE Kln° Matica: Praga — zlato mesto. Kino Sloga: Očetova tajnica. Kino Uni°n: Vihar nad zalivom. Kino Moste: Ognjena zemlja In Šola za bojazljivce. Razstava akvarelov Bruna Vavpotlča v Obersnelovi galeriji, odprta od 8. do 12. in od 14. do 18. PRIREDITVE V NEDELJO IX PONEDELJEK Kinematografi nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE Sobota in nedHja: Mr. P> knrčič, Sv. Jakoba trg 9; Ramor, Miklošičeva cesta 20 in Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Ponedeljek: Mr. Sušnik, Marijin trg 5; Deu-K!anj:":cek Dia, Cesta Ariele Rea 4 in Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Nedelj-ko dežurno zdravniško službo bo opravljal oJ sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Franc Ciber, Štefanova ulica 7. Iz Hrvatske — Rumunski učenjak v Zagrebu. V Zagreb je prispel včetrtek znani rumunski književnik*, akademik, znanstvenik, novinar in politik Nichifor Crainie, redni profesor univerze v Bukarešti ket gost hrvatske univerze. V petek zvečer je predaval v dvorani Trgovske zbornice o rumunski duhovni liriki. Na kolodvoru so sprejeli uglednega rumunskega gosta rumunski poslanik Dimitrije vitez Buzdugan, rumunski odpcslanec za kulturne stike prof. Valentin Chelam, za?rtopnik hrvatskega zunanjega ministrstva ter predstavniki zagTebške univerze. — Pedagoško delo o pevski umetnosti. V Zagrebu je izšla te dni pedagoška knjiga »Umetnost petja«, delo znanega opernega in koncertnega pevca Marijana Majcena. Uvod je napisal prof. dr. Ivan Esih. Marijan Majcen je v svoji knjigi teoretično obdelal svoje bogate izkušnje pevca in pevskega pedagoga. — Nadarjeni in nenadarjeni otroci. Zavod za psihologijo pri zagrebški fakulteti je preizkusil lani inteligenco 1149 učencev ljudskih in dijakov srednjih šol po tako zvani BOB seriji, obsegajočih 80 vprašanj. Uspeh je bil zelo zadovoljiv. — Največje število točk je 80. najmanjše pa 0. Doseženih je bilo največ 75, najmanj pa 6 točk. Največkrat se je pokazalo, da so v mestu rojeni otroci bolje odgovarjali na vprašanja, kakor oni s kmetev. lato velja tudi za otroke, živeče v boljših gmotnih in zdravstvenih razmerah. oggi "P R I M A" danes "PREMIERA" vvss Union RS R mL TEMPESTA SUL COLFO NAD O M Drammarlco »vvin)or» d'amora r.ella fa»to»a cornico dl N a p o 11 borbonlce t>ram»'i£ne 1|ubovno pustolovščina v rsikeinem okvirju burbonskagi Napolj* lin Film L U X diretto da r liruMII _Kalijo 0 tlOHIUI Stev. 132 »SLOVENSKI N AR O D«, «^ota, 12. junija 1943-XXI. Stran 3 DNEVNE VESTI — Sala senatne komisije za vojsko. V sredo se je v Rimu sestala senatna komisija za vojsko. Predsedoval je senator Ducci, seji pa je prisostvoval tudi vojaški državni podtajnik. Senatorji so pretresali načrte nekaterih novih zakonov. — Zakon o ustanavljanju in obdelovanju vojnih vrtov. Rimski uradni list je objavil kraljevo uredbo z zakonsko močjo, ki vsebuje predpise za ustanavljanje in obdelovanje vojnih vrtov. Uredba definira, katera obdelovana zemlja se imenuje vojni vrt, ki je trojne vrste: družinski, kolektivni in podjetniški. Dopolavoro ima pravico zahtevati, da se prepustijo v obdelavo vrste zemlje, ki jih zakon natančno našteva, pa jih doslej še nihče ni obdeloval. Vsak, kdor obdeluje vojni vrt, mora v 30 dneh od objave gornje uredbe prijaviti na starem ozemlju Italije svoje obdelovanje Pokrajinskemu dopolavoru. Kdor bi ne bil napravil prijave ali pa bi navedel netočne podatke, bo kaznovan v denarju do 5000 lir. — Novi ravnatelj zavarovalnega zavoda za nesreče pri delu. Iz zdravstvenih razlogov je bil na svojo prošnjo upokojen Cesare Sartori. ravnatelj zavaeovalnega zavoda za nesreče pri delu v Rimu. Za novega ravnatelja je bil imenovan dr. Fran-cesco Cassinelli, dosedanji ravnatelj prvega reda istega zavoda. — Konzorcij avtoprevoznikov tekočin. V okrilju industrijske konfederacije v Rimu so ustanovili konzorcij lastnikov avtomobilskih cistern in avtoprevoznikov tekočin. Konzorcij bo imel sedež v Rimu in bo na razpolago tudi za prevoze zasebnikov, ko bodo pokrite potrebe vojske . — Zaključek šolskega, leta na dramski akademiji v Milanu. Dramska akademija v Milanu Je zaključila vse svoje igralske tečaje. Ob zaključku so bile razdeljene najboljšim učencem nagrade. V kratkem bo sledil javni nastop vseh učencev, ki bodo na pestrem dramskem večeru pokazali sadove svojega dela in učenja. — V Cremonski pokrajini se bo začela žetev 18. junija. Pokrajinski kmetjski od-boT je odredil, da se bo začela žetev dne 18. t. m. Pred tem dnevom ne sme nihče žeti in spravljati žito. — Predstava za mornarje. Rimski Dopolavoro je priredil v četrtek na dan mornarice več zabavnih predstav za mornarje. Večina predstav je bila v gledališču Oboroženih sil. Za ranjene mornarje in invalide so priredili predstavo v dvorani *Ce-sare Battisti«. — 700 novoporočenih dvojic pri papežu. V sredo, na običajni dan sp'ošne avdience, je napolnila sprejemne dvorane Vatikana velika množica ljudi, ki so si želeli papeževega blagoslova. Prisotnih je bilo nmogo otrok, ki so prejeli isti dan prvo obhajilo, in skupine vojakov. V konsistorijalni dvorani se je razvrstilo nad 700 novoporočenih dvojic. Papež je najprej obhodil vernike, ki so se zbrali v dvorani njegovega stanovanja. Nat oje odšel v druge dvorane in blagoslovil vse navzoče. Avdienca se je končala ob 13. — Imenovanje novega škofa v Vicenzi. Papež je imenoval za škofa v Vicenzi mon-signorja Carla Zinata^ patriarhovega kan-celarja v Benetkah. — Razglednica, ki je potovala od pošiljatelja do naslovnika 41 let. Razglednica, na kateri je bila znamka za dva centezt-ma in je bila odposlana iz Firenc 8. decembra 1901 od neke Giuseppine Signo-rine, je potrebovala 41 let. da je prišla v Cascino v roke naslovnice Emilije Angio-letti. Na pošti v Cascinu so jo prejeli dne 27. maja letos. — Smrt nad 100 let stare ženske, ki je padla z balkona. Marija Gentile, 102 leti stara gospodinja, bivajoča v Lami del Pe-ligni, se je v sredo mudila na balkonu svojega stanovanja. Po nesreči je izgubila ravnovesje in padla na dvorišče. Padec je imel zanjo smrtne posledice. Ponesrečen-ka je do nesreče bila popolnoma zdrava m je kazala še veliko žviljenj^kih sil. tako da bi verjetno učakola še mnogo let, če je ne bi sedaj doletela nesreča. — Diamantne maše. V Torinu bodo slovesno praznovali 601etnico svojega mašni-kovanja kanonik Lugi Alti iz Vinova, kanonik Gaetano di Beria iz Bra. mons. G. Bosia, prefekt Kr bazilike v Supergi. dr. teol. A. Giovannini in kanonik Augusto Meccca. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 Ure; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšen»čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; rii navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Ris, 4% vinski 6 35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za Uter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo. v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblancl (zamanje)( približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mil°, ki vsebuje 23—27% kisline. 4.10 Ure za kg. — Se eden, ki je padel z balkona. 63- letni Sebastiano Olagona je postal žrtev hude nesreče. V sredo je šel pregledovat svojo hišo v ulici Venasca v Torinu, ker je potrebna raznih popravil. Med pregledom je stopil tudi na balkon in se z vso težo svojega telesa naslonil na staro železno balkonsko ograjo. Zarjavelo železje je pod njegovim pritiskom nenadno popustilo in Olagona je pade lna ulico. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico. Njegove poškodbe so dokaj hude. Rane ima po vsem telesu. Zdravniki niso mogli izjaviti, ali bo ostal pri življenju. M »111:11 .DANSKI KINEMATOGRAFI KINO UNION Vroča ljubezen in diplomatske intrige so osnove filma Vihar nad zalivom V glavnih vlogah: Armando Falconi, Andrea Chechi, Adriana Benetti, An- nelise Uhlig ln drugi Predstave ob delavnikih ob: 15.30, 17.30 in 19.30 uri; ob nedeljah in praznikih ob: 10.30, 15.30, 17.30 in 19.30 uri KINO SLOGA Ultramoderen zakon ali »Mož med dvema ognjema« v švedski veseloigri Očetova tajnica V glavnih vlogah: Sture Lagerwall, Vibcke Falk Predstave ob: 14., 15.50, 17.40 in 19.30; v nedeljo še cb 10.30 KINO MATICA Film v najkrasnejših prirodnih barvah! — Najsijajnejši uspeh evropske filmske produkcije! Čudoviti posnetki »zlate« Prage! — Tragična zgodba deklice, ki jo je pogubilo velemesto! Češki narodni plesi in prizori iz »Prodane neveste« Praga — zlaša mesto V glavni vlogi Kristina Soderbaum Predstave ob: 15., 17. in 19.15 uri; v nedeljo in na praznik matineja ob: 10.30 uri KINO MOSTE TTTO SCHIPA v filmu arij in veselih popevk Ognjena zemlja Najmodernejša plesna glasba v filmu mladostne prešernosti in smeha šola za.fcojazljlvce V nedeljo in ponedeljek ob: 342., ^5. in y28. uri; delavnik ob: 6. uri V nedeljo in ponedeljek ob M:8. uri Ognjena zemlja — Spremembe pravil za igranje v javni loteriji. Rimski uradni list je objavil zakon z dne 24. maja, s katerim so bila delno spremenjena pravila igranja v javni loteriji. Zakon določa novo prodajno ceno igralnih listkov in višino stav. Vsi dobitki morajo biti izplačani najkasneje 15 dni po izžrebanju. — Vojak je rešil otroka. Dekletce Anto-nitetta Cassisa z Milana, ki sedaj biva s svojimi starši v Mcltraisu pri Comskem jezeru, se je igralo v bližini jezera. V nekem trenutku ji je na spolzkih tleh spodrsnilo in padla je v jezero, ki je na tistem mestu dokaj globoko. K sreči je takoj pritekel vojak Giovanni Bianchi, ki se je oblečen vrgel v vodo Prijel je dekletce za obleko Jn ga kmaki spravil na suho. — Nesreča v p'aninah. Žrtev smrtne nesreče je postal 261etni Giuseppe Locatelli iz Ponte San Petra. V družbi svojih prijateljev je odšel v planine, in sicer na Vražji vrh. Iz še neznanih vzrokov je padel z neke skale v precejšnjo globino in bil na mestu mrtev. — Tramvaj jo je povozil do smrt. 80- letna Giuseppina Ingrafu ie v Genovi prekoračila cesto prav v trenutku, ko je izza vogala pripeljal tramvajski voz. Nesreča se je zgodila v hipu. Ponesrečenka je bila takoj mrtva. — Poroka, v Kamniku sta se poročila gdč. Vikca Chr^tof, uradnica, hčerka našega uradnika g. Otona Christofa in ing. Ivo Kovačič. Novopoi cčencema obilo Sreče* — »Elektrotehniški vestnik«. Ta strokovni list. glasilo Združenja industrijcev in obrtnikov za Ljubljansko pokrajino, odsek za obrtništvo v Ljubljani, izhčja redno in je vedno na strokovni višini. Zdaj je izšla dvojna, 3/4- številka in objavlja naslednje tehtne razprave naših strokovnjakov: Velenapetosti (inž. R. Poženel); Vzporedni stiki komp-eksnih uporov (inž. R. Sever); Kompenzacija v mejah gospodarnosti (inž. Fr. Murnik); Smernice pri izboru usmernikov (inž. H. Slivnik); Virokofrekvenčna telefonija po daljnovodih (inž. M. Ži'i3). Razen tega so še objavljene vesti iz električnega gospodarstva in iz zdnaženja. — »Zadrugar«. Junijska številka tega glasila Nabavljane zadruge železničarjev Ljubljanske pokrajine objavlja poročilo o občnem zboru zadružne zveze in omenja, da je v zvezi včlanjenih 244 zadrug. Posebno poglavje je stalno posvečeno malemu gospo larstvu, reji malih živali in delu na zelenjadnem vrtu. V nadaljevanju izhaja zgodovinski oris Novega mesta (D. Va^ hen). BANCO di ROMA BANCA CM INTERESSt NAZIONALE - BANKA DRŽAVNI KORISTI ANNO Dl FONDAZIONE 1880 LETO USTANOVITVE LUBIANA FILIALE D I PODRUŽNICA V Marijin trg 5, teleL 4316-4317 ^ TtJTTE LE OPERAZION1 DI BANCA • VSI BANČNI POSU — Neareče, V ljubljanski bolnici se zdravijo naslednji ponesrečenci: Anglela Ja-kula, 50letna zasebnica iz Stične sd je pri padcu zlomila levo nogo. ^- Fr. Bitenc, 29-letni pleskar iz Rudnika*, si je pri padcu z lestve zlomil desnico. — Alojzu Jurko-viču, 171etnemu sinu posestnika iz Matene, je palel hlod na desno nogo in mu jo zlomil. — Fr. Simončič, 381etni Žagar iz Ljubljane, sd je na krožni žagi cbiezal prste levice. IZ LJUBLJANE Ps'^ntenadni koncert vojaške godbe Godba XI. armadnega zbora pod vodstvom mojstra Misasija bo v nedeljo 13. t. m. ob 18. v tivolskem parku jzvajala naslednje skladbe: 1. M:sasi: Vojaška koračnica- 2. Beirni: Norma, uvertura opere. 3. Rosslni: Seviljski brivec (Kavatrna Rozine). 4. Grieg: Peer Gynt, Suita. * —lj Končno lepo vreme. Lepega vremena smo čakali že nestrpno. Včeraj dopoldne smo mislili, da je konec deževja, ker se je zjasnilo in je zračni tlak naraščal. Toda popoldne so se zopet začeli kupičiti hudourno oblaki od zahoda. Vse popoldne se je pripravljalo na nevihto in je za. molklo grmelo. Vendar prava nevihta ni dosegla Ljubljane in dežja je bilo mnogo. Zvečer se je začelo jasniti in ponoči se je povsem zjasnilo, nakar se je zg-rstila megla. Zjutraj je gosta megla še zakrivala nebo. Barometer je napovedal lepo vreme. Zračni tlak je naraščal ves čas v zadnjih 24 urah. Maksimalna temperatura je znašala včeraj 20.8°, minimalna pa davi 110. —lj Ljubljano v akvarelu si je ogledalo že lepo število ljubiteljev domače upodabljajoče umetnosti. Pa tudi kupcev je bilo že toliko, da bodo morali nadaljni zaniman-ci pohiteti, če računajo z nakupom uspelih ljubljanskih in drugih motivov. Razstavljenih je 36 novih akvarelov. Slikar Bruno Vavpotič je zelo lepo upodobil naše mesto. Razstavo izpopolnjujejo Smerdujeve, Gor-šetove in Kotarjeve plastike. Odprta bo do 20. t. m. tudi čez praznike. Zamudniki naj torej pohite v zgornje prostore Obersnelove galerije na Cesti Arielle Ree. —lj Zamenjava starih obrtnih listov. Mestno poglavarstvo v Ljubljani obvešča, da se za zamenjavo starih obrtnih listov vlagajo nekolkovane prošnje s prileženim starim obrtnim dovoljenjem v glavnem vložišču mestnega poglavarstva na Mestnem trgu št. 27, soba št. 18. —lj ITmrli so v Ljubljani od 4. do 10. t. m. Kopač Alojzija. 38 let, hči strojar, pomočnika, Rcžna delina. C. 11-22. Pla-ninšel: Franc, 91 let. zasebn k, Mandelče-va ul. 15. Kerkoč Frančiška, rej. Slokar. 77 let, vdova prostornega mojstra, S'ani-čeva ulica 12, Kopitar Marija, roj. Bolte, 53 let. posti-cžn*'ca. Sv. Roka ul. 4, Vajs Tatjana, 18 let, hči mrrnar. vodnika, Vi-dovdanska c. 9. Ahlin Stanko. 40 let, trgovec, Podutiška ul. 24, Majcen Mihael. 73 let, gostilničar in posestnik. Ižanska c. 3, Klinec Franc, 57 let, pednazomik polic, agentov, Gregcrčičeva ul. 3. Basej Pavla, roj. Nastran, 37 let, žena zavarov. uslužbenca, Aleševčeva ulica 18. Ferjančič Franc, 76 let, duhovnik-kanrnik, Novo mesto, Mazi Marija, roj. Možina, 68 let, žena sprevodnika drž. žel. v p.. Cesta Arielle Rea 13. — V ljubljanski bolnici so umrli: Skok Franc. 63 let, zvan. drž. žel. v p., Semič 31 pri Črnomlju, Arhar Vincenc, 30 let, mizarski pomočnik, Trata 3, Hočevar Anton, 3 mesece, sin posestnika, Pcdvlaka 8, obč. Vel. Lašče. Klemenčič Marija, 47 let, pletilja, Campova ul. 14. Fremk Ana, 32 let, delavka, Cesta Arielle Rea 2, dr. Rajar Janko, 73 let, višji veter, nadzornik. Medvedova c. 5a. Ravnikar Mihael, 72 let, cerkovnik, Kolezijska ul. 1, Suchsr Anton, 64 let, revizor el. cest. žel. v p.. Poljanska c. 12, Stok Hedvka, 31 let, žena krojača Mencingarjeva ul. 4, Klun Terezija, roj. Trdan, 75 let, zasebni, ca, Sajevec 24 pri Ribnci, Ilovar Marija. Na Mnfcoitni ponedeljek »Slovenski Narod44 ne izide! roj. Peterlin. 40 let, trgovka, Ciril Metodova ul. 92, Garbajs Jožef, 26 let, hlapec, Rakovniška ul., Salez. zavod, Kumar Marija, roj. Krogelj. 59 Let, žena vpokej. žel. zvan.. Tvrševa c. 87. —lj Tramvaj na binkoštno nedeljo 13. t. m. zjutraj začne zaradi uk*njentga električnega toka voziti šele ob 7. uri. —lj Po o*ebne izkaznire naj pridejo od binkbštnega poneleljka 14. t. m. odje v sobo št 37 nad trgovino mestne elektrarne na Mestnem trgu vsi. ki so oddali prošnje pred 1. junijem, vendar pa izkaznice niso mogli dobiti, ker občina ni imela tiskovin. Po izkaznice naj hodijo samo popoldne od 15. do 18 ure —lj Prekinjena dobava električnega teka. Na binkoštno nedtljo 13. t. m. zjuu~j HM 1 4. in 6. uro bo ves okoliš ljubljanske mestne elektrarne brez električnega toka, ker bodo v centrali snažili visokonapetostne naprave. —lj Ali Se hočete naučiti italijanski brez truda in napora? Nabavite si dr. Gradov: Italijanski tečaj za Slovence, ki ga dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge, šelenbur-gova ul. 3. Knjiga je namenjena samoukom, ki se ob točnem vpoštevanju predpisanih navodil z lahkoto nauce v kratkem času italijanskega jezika. Mehanično sugestivna metoda. —lj Za praznike odlično domačo kuhinjo, sortirana bela, črna in rodeča vina nudi gostilna »LOVŠIN-, Gradišče št. 13. PRAZNIKI — No, kako ste preživeli veHknnočnc praz-nike? — Slabo, slabo Bili smo v Švici, toda tam je bilo vse ped snegom, tako da nismo ničesar videli. POMOTA — Ali stanuje v tej hiši gospod Kekič? — Da, stanuje. Kai bi pa radi od njega? — Denar moram dobiti od njega. — Potem takem pa ta ni pravi. Od našega Kekiča še nihče ni dobil denarja. Dal 7 al 21 giugno vengono ecnese dne serie di Buoni dei Tescro quinquennali 5% a m Ci L. 5 miliardi ciascuna Interessi e preisu esenti da agiai iin posta preselite e futura PREZZO di emisslone: L. 9? per ogni cento Tre di capitale nominale, oltre interessi 5% dal 15 giugno fino al giorno del versa-mento; per le sottoscrizioni eseguite dal 7 ai 14 giugno vengono invece corrisposti ai sottoscrittori gli interessi 5Ti dal giorno del versamento fino a tutto il 14 giugno detto. Le sottoscrizioni vengono eseguite solo ln contanti, ma vengono accettate come contante le cedole ammesse in sottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di L. 5 miliardi di Buoni concorre annualmente a a 10 premi per un ammontare complessivo di L. 10.000 000 mediante estrazioni semestrali. Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca d'ltalia: Banca d'ltalia — Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazlonl — Istituto Nazfonale Fascista della Previ -denza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per 1'Assicurazione contro gli Infortuni sui lavoro — Banco di Napoti — Banco dl Sicilia — Banco Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschl di Siena — Banca Commerciale Italiana — Credito Itaiiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d*America e d'ltalia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale del-1'Agricoltura — Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Bellin-zaghi, Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera Ligure— Banca Agricola Milanese— Banca Toscana — Banca Provinciale Lombarda, Bergamo — Credito Rnmagnoto, Bologna — Banca S. Paolo, Brescia — Skeleta Italiana per ta Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia di Assicurazionl di Milano — Societa Reale Mtitua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta. Trieste — La I ondiaria, Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio del Regno. Roma; Ba nca VonwiIler — Credito Industriale, Venezia — Banca Lombarda di DD. A CC. — Banco S. Gerolniano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca L'nione, Milano — Societa Italiana di Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale. Reggio Emiiia — Banca Plccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Gaudenzio Sella & C, Biella — Banca Mtitua Popolare, Bergaioo — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mohillare Piemontese — Banca de! Sud — Banca PiccoSo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano Banca Milanese di Credito — Banca Industnale Gallaratese — Banca AJto Milanese — Banca dl Calabria — Banca Popolare Lu i no — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Baata Muttia Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare. Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravena — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare dl Credito. Bnlogna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Prestiti per Commercio e Industria. Bolz.ano — Banca Popolare Pesarese. Tutte le altre Banche, Bnnebieri. e Banche Popolari, nonehe tuttl gll Agenti di Cambio rappresentati nella firma delParto consortile dagli Istituti e dalle Compagnia Finanziaria sopra menzionati. Od 7. do 21. jumja bosta emitirani dve seriji 5% [eftnih za bonov s premijami vsaka po $ milijard lir Obresti in precnije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: 97 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 5% obresti od 15. Junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do 14. junija pripadajo vpisnikom bf7c obresti od dneva vplačila do vključno 14. junija. Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovin:, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 5 milijard :ir Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10.000.000 lir, ki se žrebajo vsakih šest mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov ln zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavoda Banca d'ltalia. Banca d'ltalia — Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazlonl — Istituto Nazionale Fascfota della Previ-denza Socia!e — Istituto Nazionale Fascista per TAssieurazione entro gli Infortuni sul lavoro — Banco di Napoti — Banco di Sicilia — Banco Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Pase hi dl Siena — Banca Commerciale Italiana — Credito Itaiiano _ Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d*Američana e d'ltalia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale del- t'Agricoltura _ Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Bellin- zaghl, Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca dl Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agricola Milanese — Banca Toscana — Banca Provinciale Lombarda. Bcrgamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca S. Paolo, Brescia — S«cieta Italiana per la Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia dl Assicurazioni dl Milano — Societa Reaie Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta. Trieste — I^a Fondiaria, Firenze — Compagnia Finanziaria degll Agenti di Cambio del Regno, Roma; Banca Vomvtller — Credito Industnale, Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC, — Banco S. Cieminiano e S. Prospero — Kanca di Legnano — Banca Unione, Milano — Societa Italiana di Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Gaudenzio Sella & C, Biella — Banca Mutua Popolare, Bcrgamo — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano Banca Milanese dl Credito — Banca Industiiale Gallaratese — Banca AI to Milanese — Banca dl Calabria — Banca Popolare Lulno — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola. Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare dl Modena — Banca Popolare* Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito V al telil nese — Banca Popolare Cooperativa, Ravena — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare dl Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Prestiti per Commercio • Industria, Bol za no — Banca Popolare Pesarese. Vse ostale Banke, Bančniki, Ljudske Posojilnice kakor tudi vsi menjalnlcnl Agenti, ki so člani zgoraj nmenjenlh zavodov in družbe »Compagnia Finanziaria«. St ran »SLOVENSKI NAROD«, «*ot». Yz. jtrrrrja 1943-XXI. SBerv. 118 1 -i—i- čas košnje se je začel Nekaj besed o ftoezijl in prozi košnje v mestu in na deželi Ljubljana. 12. junija. V našem leposlovju je že tradicija, da vpletajo kmečka opravila v poezijo ter da gledajo na kmečko delo z nekim poseb nim pesniškim navdihnjenjem. V resnici zaslediš lahko povsod poezijo, a povedati je treba, da je drugače pesniško navdušen kosec, ki že od zore vihti koso kakor pisatelj, ki je nekoč videl kosca na travniku ali slišal o njem. odnosno o dišečem 9enu. Cas košnje ima nedvomno svojo poezijo; morda že zaradi tega, ker je košnja prispodoba konca pomladi ter minljivosti, saj tedaj pada pod koso zadnje po nVadno cvetje. Morda so prav zaradi tega začeli smrt upodabljati s koso. Toda košnja vendar ni tako žalostna, da bi morali misliti le na smrt. Prazničnost kmečkega dela V resnici je nekaj na tem: v kmečkem delu je poezija. Težko je reči, ali je kaj poezije, ko delavec vihti rovnico na cesti; ko pa kosec sredi žive narave, kakor da je spojen z zelenjem travnikov, vihti koso v posebnem ritmu, se ne moreš ubraniti vtisa, da je v tem delu nekaj lepega. Nedvomno je košnja težko delo, a pravi kosec najde v njem užitek, kakršnega ti nudi vsako uspešno m zdravo preizkušanje sil. Ali si morete misliti še kakšno ročno delo. ki bi tako zdravo krepilo mišice in bilo po svojih gibih bolj vzorno prilagođeno dihanju in srčnim utripom? Toda v košnji je še nekaj več, da smemo govoriti o njeni poeziji. V vseh velikih kmečkih opravilih je poseben čar prazni-čnosti. To velja za kmečko delo na deželi; v mestu kopni poezija tudi pri košnji. Zdi se celo, da je v kmečkih opravilih ostalo nekaj obrednosti tistih davnih časov, ko je človek začenjal pomembnejše delo z obredom ter žrtvovanjem. Delo je bilo tako spojeno s slovesnostjo. V krajih na deželi, kjer še niso obledeli mnogi prastari običaji in še žive izročila naših prednikov, se polasti ljudi ob posebnih prilikah praznično občutje, čeprav je težavno delo popolno nasprotje praznovanja. Takšne prilike so čas oranja, košnje, žetve in trgatve. V starih časih so praznovali praznike žetve. Trgatev je še vedno prava slovesnost v nekaterih krajih. V Slovenskih gorcah So še do novejšega časa ob trgatvi streljali kakor ob proščenjih. Ob trgatvi so pekli potice in nosili na mizo vse, kar je veljalo za najboljše. Toda tudi košnja ni bila na kmetih nikdar le navadno opravilo. Na njo so se pripravljali kakor na pravi praznik. Koscem so vselej dobro postregli z dobro jedjo, samo po sebi se je zdelo razumljivo, da kosec tudi ni smel biti žejen. Tako je poezija prevladovala nad prozo napornega dela in so celo napori in utrjenost povzdigovali posebno slovesno občutje. O'm napornejše je bilo delo tem bolj se je delavcev polaščal občutek slovesnosti ter prazničnosti. ko so sedali k mizi ali okrog velikega jerbasa na travniku. Poezija košnje dandanes Poezija košnje še vedno ni povsem izumrla. Marsikaj se je res spremenilo. Na nekaterih tmvnikih sploh več ne vidiš kosca ob košnji. Ce imaš malo domišljije, ti stopi pred oči prikazen apokalipse, ko zagledaš konje, ki vlečejo kosil ni stroj. V tem ni več lepega ritma. Kosa se več ne oglaša na klepalniku in ne zapoje ob dotiku osle. Kosilnica sicer šklepeče in konji prhajo pred njo. človek pa — kako bi ga imenovali: kosec ali voznik? — od časa do časa zarobanti, ko naleti stroj na kamen. Tako se vsaj v tem pogledu ni mnogo spremenilo, kajti že od nekdaj moti poezijo košnje kamen, ki se ob njem krha kosa in nastal je celo rek: Kakor kosa na kamen. Seveda mi, ki se še predobro spominjamo starinskih košenj. nimamo pravega razumevanja za poezijo košnje s kosilnico. Pesniki nove stvarnosti se šele rede. Zdi se nam le. d-a ni nič več prazničnega v tej košnji in da ob kosilnici nihče ne vriska, kakor so vriskali včasih kosci na travnikih. Tudi pesmi deklet, ki suše. so utihnile. Koscem ni treba seveda nositi tudi težkh jerbasov na travnik in konji, ki so postali moderni kosci, si postrežejo snmi z več ali manj sočno, sladko ali kislo travo. Košnja v Ljubljani Ko govorimo o Ljubljančanih, navadno mislimo na meščane v pravem pomenu besede, namreč na tiste meščane, ki se vprašujejo- kje rastejo vžigalice; s tem pa delamo krvico številnim ljubljanskim kmetom. Kmečki stan ni v Ljubljani zadnji. Z našimi kmeti ne morejo tekmovati niti mnogi deželani, ki mislijo, da imajo v zakupu vse kmetovstvo. Nekaj naših kmetov je premožnih. Stanujejo v pravih meščanskih vilah, a kmečkega dela se vendar ne sramujejo. Napredni so v dobrem pomenu besede. Niso tako zakrknjeno starokopitni kakor deželani. Znajo obdelovati zemljo uspešno z vsemi modernimi pripomočki. Razumljivo je torej, da uporabljajo tud kosilnice, zlasti ker imajo velike travnike. Večina je živinorejcev, ker najbolj kaže rediti krave za prodajo mleka v mestu. Vendar še ne kosijo na vseh travnikih s kosilnicami. Na nekaterih travnikih bi tudi ne kazalo kositi s kosilnico, ker so tla mehka in bi konji napravili precej škode. Tako ne kaže kositi s kosilnico marsikje na Barju. Prav tako so kosili v Mestnem logu vedno le s kosami. Mestni log in Barje sta slovela že zdavnaj po svojih travnikih. Posestniki so potrebovali številne kosce. Kmečkih delavcev ne moreš najeti v mestu kadar koli in kjer koli na deželi, kjer vsi pomagajo drug drugemu. Zato se je v Ljubljani razvil običaj, da so ob času košnje prihajali iskat dela z dežele, včasih tudi iz zelo oddaljenih krajev, delavci ter iskali zaslužka pri košnji. V. Ljubljani smo imen' dolgo pravo posredovalnico za kosce, a brez pisarne in uradnikov. Kose, ki