Leto IXV_ ŠL 147 Lj«fcl]aiia, sefcota & }«H]a 1932 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popodne, lzvzemAl nedelje tn praznike. — Inserati do *30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica 6t. 5 Telefon ftt. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR. Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190; NOVO MESTO, Ljubljanska c. Tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št, 10.351. Pred zaključkom lausanuske konference Pogajanja o določitvi Konferenca LčUjsannft. 2 julija. Na včerajšnji s^j) *o skušali ti*)f>sx*.i rJržav upnic prilago-dati p-reoioe Nemčiji za končno Matdnu«, da vztraja Francija na zahtevi po končni odškodnini 6 milijard zlatih mart, dočim ponuja N«imč.i.ia samo 2 milijardi mark. Anglija pa zavzema srednje stališče in predlaga r>!aTri-buna< poroča, da se sporazum z Nemčijo o likvidaciji reparacij že izdeluje. Vsota, ki naj bi jo Nemčija plačala, ko bi se njene eo-spodarske razmere zboljšaie, naj bi znašala 5 do 6 milijard zlatih mark. Ta vsota bi bila razdeljena tako. da bi bržkone en del, približno 2.5 milijard zlatih mark, dobile države, ki so imele čisti saldo od reparaeijskih prejemkov, dočim bi drugi del vsote bit uporabljen za plačilo vojnih dolgov evropskih držav Ameriki. V Lausanni trdijo, da sta Macdonald in Herriot že prejela obvestilo iz Waahingtona, da je ameriška vlada pripravljena revidirati za prvi ča9 pogodbe o ureditvi vojnih dolgov. Te revizija m bo irvrsila na podlagi končne nemške odškodnine za reparacije — bo bržkone zaključena že v torek plačilne sposobnosti posameznih držav dolž-nic. Sedaj Je treba še urediti odnošaje med sporazumi, ki |ih bodo bivše zavezniške države sklenile z Nemčijo, in sporazumi, ki jih bodo moraie skleniti z Ameriko o ureditvi svojih vojnih dolgov. Vprašanje je. ali bo vsota, ki jo bo Nemčija dala za likvidacijo reparacij, zadostovala evropskim državam, da bodo uredile svoje vojne dolgove Ameriki. Za primer, ako Amerika ne bi znižala svojih terjatev na vsoto, ki bi jo evropske države dobile od Nemčije, se pojavlja vprašanje, ki ga je treba že sedaj rešiti, aii bodo morale presežek plačati Ameriki njene evropske dolžnice ali pa se bo moralo ujegovo plačilo zahtevati v Nemčiji. Vsekakor delajo v lausanni /a uresničenje velikega načrta, ki bi v svojem prvem d^lu uredil medsebojne odnošaje evropskih držav, kakor tudi njihove terjatve napram Nemčiji, dočijn bi bil drugi del izdelan s sodelovanjem Amerike. Vprašanje |*». a'i bo Nemčija pristala, da se prvi del tega načrta veže z drugim delom, z vprašanjem ureditve vojnih dolgov evropskih držav proti Ameriki. Fašistični listi pripisujejo veliko važnost sestanku Grandija s francoskim državnim podtajnikom Paganonom- O uspehu teh razgovorov se za sedaj ne more ničesar reči, vendar pa fašistični listi nagla-šajo, da po prihodu Herriota na vlado italijansko francoski odnošaji niso več tako napeti, kakor so bili prej. Podaljšanje kratkoročnih kreditov Nemčiji London. 2. julija. Včeraj se je pričela konferenca bančnikov, na kateri bo rešeno vprašanje podaljšanja kratkoročnih kreditov Nemčiji. Na konferenci so zastopani bančniki iz 12 držav. Angleške banke so zainteresirane pri kratkoročnih kreditih Nemčiji z vsoto 55 miliionov funtov. Pričakuje se. da bo konferenca sklenila, naj se kratkoročna posojila Nemčiji podaljšajo še za leto dni. Nemčija ponuja sporazum Poljski? Predlaga internacionalizacijo poljskega koridorja, zahteva pa vrnitev Gdanska I,onclon. 2. julija. »I>aily Telegraph« poroča, da si prizadeva nemški državni kancelar Pn.pen doseči popolno pomirjen je s Poljsko. Nemčija bi pristala na intemarijonp.Iizacijo nol.lske^a koridorja pod posojam, da se vrne Nemčiji GdansU. Poljska bi dobila v Gdansku enake pravice in ugodnosti, kakor jih n. pr. nriva češkoslovaška v Hamburgu in Stettinu. Razen tega je Nemčiji mno- go do tega, da prid** do gospodarskega zbliža nja med Nemčijo in Poljsko, ki hi prišlo do izraza zlasti v primera podunavske gospodarske konfederacije. T/ist zatrjuje, da je Papen stavil v T^ausanni tozadevne predloge poljskemu zunanjemu ministru Zaleskemu ter predlagal, naj bi se takoj no faMMHHMfci konferenci pričela pogajanja med Poljsko in Nemčijo. Balkanska konferenca za podpiranje dijakov Včeraj je bila otvorjena v Sofiji balkanska konferenca za vzajemno podpiranje dijakov S«fija. 2. julija. A A. Včeraj ob 11.20 je bila na svečan način otvorjena v vpIi-c, dvoran: akademije znanosti balkanska koni>r^nra za vzajemno podpiranje študentov. Konfprpnoo je otvori 1 prosvetni mi-■ister Mura v jej. ki je v svojem govoru orisa.! pom^n konference, katere nalosra > najti naoijie in sredstva za čim tesnejše meseno i no spoznavanje akademske mla.d..-ne bla.kanskih držav. Na koncu srvojega javora je minister Muravjpv pozdravil •delesrar.e tujih držav m jim želel dosti s-r-3-če in uspehov pri njihovem delu. Nato je delegacije pozdravil v imenu sofijske univerze rektor nn i verze F.: lov in profesorja Robcev im Danailov. Za previsodn.ika konferenc*? je izvoljen prof. dr. Kočnik, za častnega fpred sodnik a pa prosvetni minister Muravjerv. Za člane predsedstva so iizvolj-eni prof. Danailov za Bolgarijo, prof. Dja»ja za Jugoslavijo, iprof. Boknc za Riimun.oo in prof. Sfolos za Grčijo. Za tajnika konference je izvoljena grič. Tatjana Kirkova. Po izvoLitvi pre>ise»dstva je prof. Ko*3-ni.k obširno pojasnil na.mem konference ter postavil vprašanja, ki jih nv>ra konferenca rošii ti. Svečane otvoritvene konferoncp so se udeležil.; zastopniki mednarodne univerzitetne vzajemne pomoči, zastopnik kralja, profesorji sofijske univerze, člani diplomatskega zbora, mnosri b^vši m.inistri in druce ugledna osebnosti. Opoldne j p bil delosratom konferenc*« na čast prjejen banket. Popoldne je konferenca izvolila odbore, ■ki bodo imeli med d-rugi-mi vprašanji rešiti tu»di te.le probleme: 1. problem siromašnih študentov. 2. problem bolnih študentov. 3. problem prevelikega števila študentov na univerzah. 4. razmerje študentov nasproti kmetske-mu prehi-va.lst.vu. Ju gos loven sko dolosraoijo na ted konferenci tvorijo šef deleeacjje prof. Djaia 1q člani prof. dr. Kočnik. delavcev, ki so delali v dveh izmenah po 9 ur na dan. ena .kupina od 3. do 12. in druga od 12. do 21. Poglabljanje struge je naporno delo. že kopanje samo na sebi. razen tega pa tudi smrad ne voliva prijetno na razpolo-ženei delavcev, ki je zlasti neznosen ob vročih dneh in tudi zvečer, ko se menjava temperatura, kar puhti od brozga. Delavci se ne morejo dobro hraniti, večinoma žulijo le suh kruh. tako naporno delo v strugi pa zahteva mnogo odpornosti m svežih sil. Delavci niso bili zadovoljna s plačo, zdi se iim premalo 3 do 330 D*n na uro in včeraj opoldne je nenadoma izbruhnila nevolja med njimi ter so sklenili, da ne primejo več za Lpoate. dokler jim ne bodo zvijali plače na 4 Din na uro in skrčili delovnega časa na 8 ur. Popoldne je res delo popolnoma zastalo, delavci so složno in mirno začeli stavkati. Zahtevali so naj podjetje ugodi njihovim zahtevam, podjetje jim je pa baje ponujalo samo 5 par povi.ška na uro. Nekateri so zahtevali, naj jim podjetje izplača predujem, ker rudi stavknjoči delavci morajo jesti. Predujem pri stavbnih podjetjih ni predplačilo za delo. ki ga delavec še ni opravil, temveč plačilo za že storjeno delo. a pred običaini-m plačilnim dnevom, ko plačujejo navadno za 14 dnevno delo nazaj. Podjetje ni hotelo izplačati predujma, kot izjavljajo delavci, pač pa je bilo pripravljeno izplačati vsakega delavca ter ga odpustiti. Večina delavcev pa seveda računa še vedno ■ tem, da bodo delali, ko se ugodi njihovim zahtevam. Davi je bilo precej stavkokazov, delalo je okrog 70 delavcev, baje precej novincev, saj je zdaj povsod dovolj brezposelnih, ki so pripravljeni delati pod vsakim pogojem. Druga skupina, ki bi morala začeti delati opoldne, je sklenila, da ostane složna ter da še ne začne delati. Upati je, da se bo spor gladko poravnal, saj bo podjetje nedvomno uvidelo, da so bile dosedanje mezde res nizke in da mu je samemu v škodo, če so delavci plačani tako, da se premalo hranijo, ker lačen pač nihče ne dela z veseljem. Iz policijske kronike Ljubljana, 2. julija. Tatvine koles se vedno bolj množe, vsa svarila in številni primeri ne zaležejo, ljudje so še vedno preveč brezskrbni in neprevidni. Policiji so bile zor>ct prijavljene štiri tatvine koles, ki so bile izvršene včeraj. Okradeni so bili kolar Turšič Fr., poštni uslužbenec Jazbinšek Ježe. ključ, vajenec Vavk Milan in hlapec Aubelj Jakob. Večina ukradenih koles roma na deželo, kjer jih predelajo in je vsaka 6led izgubljena. Policija namerava na cestah, ki vodijo rz mesta, izvršiti posamezne preglede in bo ustavila vsakega kolesarja, ki se bo vozH iz Ljubljane. Seveda bodo pri tem prizadetri mnogi poštenjaki, vendar je policija k temu koraku prisiljena. Trgovki Julki Murni k z Glrac je bila na Vodnikovem trgu iz košare ukradena ženska ročna torbica, v kateri je imela 220 Dio in razne listine — Uradniku Igu *av-fieu je nekdo z balkona stanovanja v Su-voborski ulici odnesel posteljno odejo. — Zakonski par G. z Viča jo te mahnil na prepovedan ribolov. Na lovišču krojača Gorjupa Frauoa na Glincah je v Malem grabnu trosil v vodo neki pTašek, ki je omamljal ribe, da jih je z lahkoto zaj-imal z roko. Zakonski par je zasačil posestnik ribolova in ga izročil policiji. — Žondarme-rijtska patrulja iz Vevč je v hribih okoLi Device Marije v Polju zajela po dolgem brezuspešnem iskanju cigana Colariča. begunca iz Avstrije. V njegovem brlogu so našli zakopane tri vojaške karabinke, od katerih je bila ena predelana za lov na diviacino, in velik avtomatičen samokres, s katerim je ogrožal kmete. Colarie je bil za vso okolico velika nadlega in znan divja lovec. Živilski trg premajhen Ljubljana, 2. julija. Doslej je bil sicer živilski trg 2e nekaj časa ob tržnih dneh vedno zelo dobro založen tn dobro zaseden, davi je pa bil dovoz živil tako živahen, da je bil tržni prostor že skoraj premajhen. Ob 8. je bilo že toliko živil, da so bile cele vrste brez tržnih miz. Delavci sicer pripravijo mize pred tržnimi urami, toda vedno premalo, danes pa je miz tudi primanjkovalo, kmetje pač krvavo potrebujejo denar in cela predmestja'žive od prodaje na živilskem trgu. Poleg tega se pa tudi naše sa-latno predmestje. Trnovo, še širi ter je vedno več zelenjadnih vrtov. Na kokošjem trg-u so se gospodinje prav tako gnetle okrog piščancev kot vedno. Jajc niso kupovale, ki jih lahko kupiš 3<> za 10 Din, treba je pa seveda nekoliko barantati. Piščanci so pa tem bolj dragi. Par izpod 30 I>in je samo kup perja, kimetica je trdila, češ, da so na perutni-narski razstavi na velesajmu prodajali putke celo po 1000 Din in da so torej njeni piščanci naravnost zastonj. Na zelenjadnem trgu je bila ogromna izbira vseh vrst zelenjave in soćivja. Prekupčevalci iz južnih krajev skrbe, da je trg dobro založen že zdaj s pridelki, ki bi sicer prišli na trg šele jeseni. Tako je trg založen že z zeljnatimi glavami. Pri nas zdaj še komaj sade zelje, na trgu ga pa že lahko dobiš kg po 5 Din. Dovolj je rudi kumar, kg po 5 Din, stročjega fižola tudi po 5, prekupčevalci imajo skoraj vse po 5. Prodajali so tudi že buče, kg po 4 Din in papriko, komad po dinarju, češ, da je okrogla cena. Trnovčanka je pa pripeljala že lepe cvetače, ki so pa seveda še'precej drage, komad po 6 do 8 Din. Grah so ponujale po 3 Din kg in tudi novi krompir po isti ceni, ki ga je bilo zelo mnogo. Na sadnem trgu, ki je bil tudi popolnoma zaseden, je bilo jagod, lahko rečemo na vagone, črešnje je pa prodajala samo ena kmetica, zato pa tem dražje, kg po 6-50 L>in, Prekupčevalci jih več ne prodajajo, ker bosanskih ni več, primorske pa prodajajo le branjevke, kg po 12 do 14 Din. Crešenj se torej Ljubljančani letos ne bodo nazobali do sitega. Sicer jih pa ne pogrešajo preveč, ker je tem več jagod, ki so, razmeroma poceni, rdeče liter po 4.50 do 5 Din, borovnice pa po 2 Din. Pogrešamo tudi gob. Kmetice jih najbrž raje suše kot bi prodajale sveže. Ce so gobe malo črvive, nič ne škoduje, če jih posušiš, težko jih je pa prodati na trgu. Jurčke so prodajale merico po 5 Din. Gobe so bile kmalu razprodane, pa tudi z drugimi živili so se gospodinje dobro zalagale. Po prvem se namreč želodci razširijo sami od sebe. potem se pa krčijo točno po koledarju. Ljubljana, 2. julija. Danes in jutri gostuje v Ljubljani znamenito profesijonaLno moštvo dunajskega Rapl-da. Naš sotrudnik je izrabil ugodno priliko, da jih je obiskal in se razgovarja4 x njimi'o njihovem življenju ter je dobil prav zanimive podatke. Dunajčaci so že po naravi veseli ljudje. Ako poslušaš Dunajčana, se boš pošteno zabaval, pa naj ti pripoveduje še tako žalostno zgodbo. Prav rada zafrkavaj*«, kar se izraza tudi v njihovem športnem delovanju. Dunajska nogometna. Šola je znana po vsem svetu zaradi svoje chihovi tosti, v vsaki potezi se vidi mentaliteta Dunajčana. Tu se vrste rafinirani domisieki. kd nasprotnika naenkrat postavijo šah-mat. seveda je pri tem potrebna precejšnja porcija znanja, misli m tako lahko izpremeniti v realnost Rapidovi igra«ci so večinoma zelo mladi, 21 let jc njihova povprečna starost. Ogromna večina izhaja iz nižjih slojev in goje nogomet že iz rane mladosti. S 15. letom so že poštah profesijonafc in nimajo prav nobenega drugega opravka. Vsa njihov^ miselnost in vse njihovo življenje se vrti okoli nogometa, žoga je njihov bog. Jed jim je predpisana, gorje, da ba se kdo vpajanrl, soludnost je prvi pogoj dobrega nogometaša, Ptoiesijonaai se prav dobro zavedajo, da njihove forma ne bo držala do konca življenja, prišel bo cas, ko bo telo popustilo in ne bo več zmoglo velikega napora, ki ga zahteva nogometna igra. Ni čuda, da skušajo na vse mogoče načine čim dalje obdržati svojo formo, kajti s trenutkom, ko bodo prenehali igrati, bo tudi konec zaslužka. Zaradi tega je vsak njihov korak preračunan, profesijonel ti ne bo po nepotrebnem tratil moči. Igrači Rapida ne izgledajo v obleki preveč postavno, nasprotno, zdi se ti. da so dokaj šibki. Kako si se zmotil! Kdor jih je v petek opazovati na Bledu pri kopanju, je mogel videti krasno razvite atletske postave — kiparju bi zaigralo arce, če bi videl te mišice. Vse to so si pridobili s amo-trenim treningom. Trenirajo trikrat na teden. Prvi dan je na sporedu kondicijski trening, kdor ne izdrži najmanj 5 bromov na tekališcu. sploh ne pride v poštev. Dtj-gi dan je posvečen tehničnim veSbam: sto-ping, oddajanje žoge. igra z glavo, skakanje z vrvico in razne vaje. s katerimi se pridobi elastičnost m gibčnost. Tretjega dne igrajo polovico igre na dva gola. Ob vsaki nepravilnosti zaustavi trener igro m pokaže, kako je treba narediti. Na ta način m pridobijo tako kondicijo, da morejo brez kakih posledic izdržati tudi tri zaporedne tekme. Plače so razmeroma nizke in znašajo mesečno 900 do 800 Šilingov, kar je zalo malo, če pomislimo, da je treba misliti na prihranke as poznejšo dobo. Zvezdniki, to so večinoma državni repreaentativci. dobivajo vec, čeprav znala maksimum dovoljene plače le 300 Šilingov. Poleg plače prejmejo tudi posebne premije: za dobljeno igro 60, za neodločeno 30, za izgubljeno po 20 Šilingov. Kadar so na turneji, dobijo Se po 5 šilingov dnevnice. Vsi izdatki na turneji se krijejo is skupne blagajne. Plače niso pri vseh klubih enake, nižje plasirani klubi dajejo dosti manjše plače. Igrači 3o sdruzeni v posebni uniji, ki ima svoj poSkodbeni in pokojninski fond. Unija pošilja na svoje stroSke med počitnicami igrače na oddih v razna letna bivališča. Unija tudi posreduje pri prestopih iz enega kluba v drugemu. V tem pogledu opravlja izredno vajžno funkcijo tajnik unije WiUi Pammer, bivši dolgoletni trener SK Ilirije. Odborov fumkcijonar Rapida, g. Hierath. ki spremlja moštvo na turneji, je v svojem pripovedovanju omenil velike težave pri sestavljanju moštva Domača publika zahteva vedno, da igrajo igrači z blesteči-mi imeni, čeprav to ni vselej v interesu kluba. Na ta način so zapostavljeni drugi, dostikrat boljši igrači, katerih se klub ne upa postaviti, ker se noče zameriti svoji publiki, ki vsakega novinca, če napravi le eno napačno potezo, takoj izzvižga in mu na ta način vzame veselje do igre. Zaradi tega je vodstvo prisiljeno, da sklene inozemska potovanja, na katerih nastopajo igrači, ki doma ne bi mogli. To je tudi glavni vzrok, da so navadno moštva, ki nastopajo na turnejah, znatno močnejša kot ona p ki tekmujejo dcma. Rapid ima n. pr. napadalca Binderja, ki si je zaradi ene same slabe igre pridobil nenaklonjenost klubske publike, ki pa je najboljši strelec na Dunaju in je na poljski turneji zabil največ golov. Obožavanje slavnih Imen je prineslo klubom že mnogo nepotrebnih neuspehe v in je zlo, ki gra skušajo klubi na vse načine odpraviti, vendar se jim to dosedaj še ni posrečilo. (Pri naših klubih bi mogel tudi marsikateri klubov fitrikcijonar o tej stvari zapeti lepo pesmico. Op. ured.) Pred dirko na Ljubelj MK >Hirija« nam javlja, da se pri jutrišnji motociklistični gorski dirki na Ljubelj zapre dirkalna proga točno skrbljeno za avtobusno zvezo. Ker je pričakovati velike udeležbe iz Ljubljane, so lastniki avtotaiksijev sklenili voziti k dirki po znižanem tarifu. Občinstvu se nujno priporoča, da ne hodi po njivah in travnikih. Avtamobi-ldsti m mo-tocdklisti naj pa vozijo med Tržičem m startom z največjo previdnostjo. Na cilju vrh Ljubelja kakor tudi pri Sv. Ani bo poskrbljeno z bufeti. Razdelitev nagrad se bo vršila takoj po dirki v restavraciji Ankele. — R^pid (Dunaj) : ASK Primorje. Igrišče ASK Primorje, Dunajska cesta, ob 20.30. Od 19.30 naprej na igrišču koncert železničarske godbe »Sloga«. Predsprc daja vstopnic do 18. v trgovini Ivančič, Prešernova ulica, in v trafiki Sever, Šelenbur-gova ulica. V ,predp ročaji samo numerirani tribunski in navadni sedeži ter navadna stojišča Člani imajo le proti izkaznici o vplačani članarini, dijaki pa proti dijaški legitimaciji pravico do znižane vstopnine, ki jo dobe samo zvečer pri blagajni na igrišču. Na igrišču poslujeta dve blagajni: prva prodaja numerirane tribunske in navadne sedeže, članska in mladinska stojišča, druga pa navadna in dijaška stojišča. Cene: tribunski sedeži Din 25.—, navadni sedeži Din 20.—, navadna stojišča Din 15.—. dijaška in članska stojišča Din 12.—, mladinske vstopnice Din 8.—. Cene so nekoliko zvišane zaradi veliikih stroškov za napeljavo razsvetljave. Avobuspromet oskrbuje tvrdfca Magister od 19.30 naprej s štirimi avtobusi nepretrgoma od postajališča pred kavarno Evropo do igrišča ASK Primorja Včerajšnji poizkus razsvetljave je izbo m o uspel! — Rapid : Ilirija. Članstvo in ostalo občinstvo ponovno opozarjamo, da se dobe vstopnice — stojišča v predprodaji danes in jutri dopoldne v kavarni Evropa po zni- žani ceni Din 12.—. V nedeljo popoldne se prodajajo stojišča brez razlike po Din 15.—. Blagajne na igrišču se odpro ob 15.30. Opozarjamo ponovno vse poeetnike tekem, da je po novih davčnih predpisih bres vstopnice strogo zabranjen vstop na igrišče. Do brezplačnega vstopa upravičeni dobe proste vstopnice pri prvi blagajni. Aktivni člani nogometne sekcije, za katere je_določen vbod za garderobo, plačajo 2 Din, ako se izkažejo s klubsko izkaznico, iz katere je razvidno, da imajo poravnano vso članarino. Vstop za one, ki si nabavijo vstopnice v predprodaji, je pri prvem vhodu ob Ruski cesti. V prvi blagajni ob Ruski cesti se bodo izdajale proste vstopnice in stojišča, pri drugi blagajni pa tri-buski in ložni sedeži. Postajališče za osebne avtomobile je na malem igrišču, za avtobuse in vozove s konjsko vprego pa ob desni stran* Ruske ceste. Občinstvo in članstvo prosimo, da se točno ravna po teh navodilih. — SO. Zvezda (Kranj) : Ilirija, propagandna pokalna tekma med družinama kranjske Zvezde in Ilirije se odigra jutri dopoldne ob 11. uri na igrišču Ilirije, in sicer brez vstopnine. Kot predigra te zanimive hazenske tekme se vrši prijateljska nogometna tekma med izvrstnim juniorskim timom Ilirije in enim ljubljanskih klubov. Predigra prične ob 9.30. — SK Ilirija. Nastop rediteljske in blagajniške službe je pri jutrišnji tekmi točno ob 15. uri. Za blagajniško službo so določeni gg.: Medic, Pevalek I, HabiČ, Babšek, Baltezar. Na roditeljsko službo se (pozarja lahkoatletska sekcija, ki mora postaviti 8 starejših rediteljev. Hazenska sekcija ima jutri dopoldne ob 11. uri pokalno tekmo proti kranjski Zvezdi. Igralke morajo biti s kompletno opremo Ob 10.30 v garderobi. Postava družine je objavljena v garderobi. — MK »Ilirija« opozarja vse funkcionarje, ki imajo pri dirki na Ljubelju dodeljene funkcije, da se sestanejo točno ob 7. uri zjutraj na startu ob pristavi gosip. barona Borna. Odredbe vodje dirke bo treba najtocneje upoštevati. Vodstvo dirke. — L Hrv. Motrklub, Zagreb, priredi danes motocikli stično ocenjevalno vožnjo na progi Zagreb-Novo mesto-Ljubi jana-Kranj-Tržič. Udeležniki te vožnje bodo vozili sfcczi Ljubljano od 5. do 6. ure popoldne. Kontrolna postaja bo pred kavarno >Evropa«. MK ^Ilirija« prosi članstvo, da se v svrhe dodelitve funkcij javi ob 4. uri v kavarni »Evropa«. Stric iz Amerike Film za pridobitnike in tiste, ki hočejo postati. V malem nemškem gnezdu se dogaja čudovita dogodivščina in bog varuj, da bi te grosanske gospodarske razmere ali pa še celo moralo finančnih mogotcev hiteli primerjati z našo skozi in skozi solidno, reelno in pošteno Ljubljano. Saj vendar v Ljubljani nimamo Industrijske banke, ki je v konkurzu, da njen generalni direktor — sijajni in že znani debeluh K/ur t Gorron hram v tresoru le svojo malico, ves svoj denar pa v — Švici. Zaradi poloma te banke, ki slepari javnost z vrtanjem za petrolejem, je suho in brez denarja vse mestece. Ob vse je tudi solidni trgovec Brandt — Hans Jimkerman, ki ima za gospodarstvo talentirano soprogo — Ido Wust in prelepo hčerko Katico — Hedy Kiesler, v njo je pa zateleban bančni uslužbenec, brihtna glavica Schmidt — Heinz Ruhnaanai. Brandtovi imajo strica v Ameriki in tega poštenjaka Hoffmanna, ki ga odlično igra ponižni, potrpežljivi ter v usodo vdani in v večni zadregi Hans Mi ser, povabijo iz Amerike, da bi mesto rešil s svojimi milijoni. Samo da bi dobil Katico, se reveža, ki mu je od vseh skromnih prihrankov ostal na potovanju le en sam cekin za 10 dolarjev, polasti prebrisani Schmidft ter ga s sile napravi za milijonarja. Moždčka prisili, da ta svoj zadnji zlatnik da za napitnino piecolu, ki ga pride klicat na telefon. Schmidt govori z Londonom o ogromnih vrtalnih strojih in jih s poti iz Amerike na Kavkaz dirigira v svoje mesto, pa že hiti hotelir kupovat ničvredne delnice falitne Industrijske, za njim pa nasedejo fmaničniki in vsa javnost. Vse takoj nalaga denar v Industrijsko in blagoslov bajnega kredita se razlije na mesto, ki bogati in bogati ter s pravljično naglico zraste v velemesto. Gozd vrtalnih stolpov za petrolej se dviga v okolici, silna je industrija, povsod dosti dela in dobrega kruha, sploh zlata doba splošnega blagostanja. Srečno mesto vabi mogotca k odkritju spomenika cdrešeniku Hoffmannu. a prav tedaj pride iz Amerike terjatev, da ta mož v Ameriki ni mogel plačati niti bolnice. Preti mu aretacija, čeprav je sam vedno trdil, da nima nič, Česar pa ni nikdo mogel zvedeti, ker ga je imel Schmida vedno zaprtega ter ga je našemljenega za ameriškega milijonarja vodil na izprehod. Vse b: propalo, če bi prišla prevara na dan. Saj vendar ni treba denarja za bogastvo! Samo da je kredit, dosti dela in kruha! Tako preven župana in odličnike mesta Schmidt in poštenjaki sklenejo, da mora revni Hoffmann postati pravi milijonar in mu odkrijej; spomenik. >Vedno sem bil pošten — pa mi odkrivajo spomenik,« tarna milijonar, vse ostalo se pa veseli s Schmidtom na čelu. ki je po vseh mogočih komičnih zapletljajih iz lažnega zaročenca in lažnega sc proga končno tudi postal pravi soprog svoje na skrivaj vanj zaljubljene Katice. Film je brez dvoma najzabavnejši, kar smo jih videli v letošnji sezoni, obenem pa sijajna satira današnjih razmer, močna iz-podbuda k optimizmu in vesela tolažba v teh motnih časih. Smeh je pač najučinkovitejše zdravilo zoper kačo v žepu! KOLEDAR Dane?: Sobota 2. julija, katoličani: Obisk M. D. Dragonama, pravosla/ni IS*, junija. Jutri: Nedelja 3. julija, katoličani: Heli jodor, Nada. pravoslavni 20. junija. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Marica: Stric iz Amerike. Kino Ideal: Temna pola Rapid : Primorje ob 30.30 na igrtiftfl Primorja- PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica: Stric iz Amerika Kino Ideal: Temna pota. Rapid (Dunaj) : Ilirija mednarodna nogometna tekma ob 18. na igrišču Ilirije. Hermes : Primorje II na igrišču Hermesa ob 9. dop. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri. Rahovoc Kongresni trt; 12; Ustar, Sv. Petra cesta 7n in Hočevar, Ljubljana VIL, Celovška cesta 3-1. Ameriški rojaki so se zakasnili Ljubljana, 2. juli j« dopokkne. Davi pri brzovlaku, ka prihaja ob 8.50 z Gorenjske v Ljubljano, je piav številno občinstvo Čakalo na ameriške izletnike, zlasti pa na ameriške študente, pa jih ru bilo, ker se je nekje na Tirolskem afli pa še v Švici vnela os vagona, da našo dohiteli brzovlaka v Schwarzach-St. Veitu. Bana g. dr. Draga Maruši Ca je zastopal njegesr iz-seliemišlci referent g. Fink, iupana občanski svetnik g. Likozar, Zvezo iaaeijeniških organizacij in naš Nairodni iaseljeni&ka odbor predsednik g. dr. Joža Bolitnjcc in g. Kra-vos, drugih pa sploh ni H »ko, ke»r so bili telef(Ulično obveščeni o zamudi. Na Jesenicah so ameriške goste pričakovala narodna društva s sokolsko godbo, župan g. m. phann. Zabkar % obi. svetom, tajnik Zveze izšel jeniškth organizacij goep. Travica ter g. Milavc, zastopnik Ounard-Lirre, ka je preskrbela prevoz in ima ▼ ro-kaih v«s aranžma velikega izie»ta. Zaradi zamude pridejo Američani šele % osebnim v4akom ob 1Z25 v Ljubljano m nadaljujejo popotovanje z osebnim vlakom ob 13.43 do Zidanega mosta, od tod se pa z brzovLakom odpeljejo v Zaigreb. kamor prispe ob 17-50. Omeniti moramo pohvalno, da jim bo v Ljubljani ves čas igrala požrtvovalna železnaičars-ka godba »Sloga« brezplačno. Izlet je pripravil Ameriško-j-ugosloven-ski turistovski ldub v Clevelendu ter pride v Ljubljano pod vodstvom g. M. halje-viča iz Oevelanda 129 izletnikov, ki je med njimi tudi omladinska skupina 50 oseb. Ta skupina potuje kot gost naše države z Jesenic danes z ostalim; izietniki skozi Ljubljano v Zagreb, odtod pa v Beograd, Užice, Višegrad, Sarajevo, Dubrovnik. Kotor, Četi« je. Sušak, Ogulin. Vrbovanje. Karlovac ter konec meseca pride skozi Novo mesto v Ljubljano, odkoder si gre ogledat še naš Bled in Balrnj. Navedi* smo le glavne postaje, med potjo si pa Američani seveda ogledajo tudi vse druge lepe kraje, našo morsko obal in otoke, Ph-tvička jezera ki druge lepote, kar ho gotovo mnogo pripomoglo k razširjenju slovesa naših lepih krajev v Ameriki in privabilo k nam še mnogo Američanov. Od vzorca do tkanine zanimiva razstava državne v Kranju tekstilne iole Kranj, 1. julija. Kranj je središče takstJine industrije v naši banovini an v državi. Zgodaj se je že pokazalo, kako potrebna bi bila v mesta strokovna tekstilna šola, ki bi nam dala tzvežbanih domačih strokovnjakov. Končno ae je posrečilo mestni občini, da je v soglasju z oblastmi in domačimi tekstilnimi podjetji omogočila, da se je pričel pred dvema letoma reden pouk. Šoio vodi ravnatelj g. dr. ing. Franjo K o-čevar, ki se je izobrazil v tekstilni stroki v inozemstvu. Poleg tekstilne šole v Lesk ovcu je to pri nas edini zavod te vrste. Letos so absolvirali solo prvi učenci. Bilo jih je 16 v IL letnrku. Vsi so bih pri-pušceni h končnemu izpitu, ki ga je 7 očencev prestalo z odličnim, 3 s prav dobrim. 4 pa z dobrim uspehom, dva sta bila odklonjena za 3 mesece. Tekstilna industrija se ?e zanima ra absolvente. Ravnateljstvo je dobilo ponudbe ne samo iz Kranja. temveč tudi od drugod (Št. Vid, Varaždin itd.). Zal morajo skoraj vsi k vojakom. Absolventi so v prvi vrsti namenjeni za tehniške uradnike v tekstilni industriji. Ze v šoli so se začeli specializirati; nekateri bodo dobri mojstri, drugi dobri manipulanrje. Še bolj jih bo izučila praksa. Šola je priredila letos izredno zanimivo razstavo, ki je bila slovesno otvorjena na Vidov dan ob navzočnosti zastopnikov oblasti, tovarn in občine. Razstava hoče predvsem podati v sistematični obliki metodo strokovnega pouka na šoli. Zato je prav. da tolmačijo obiskovalcem razstave absolventje in strokovni učitelji vse posameznosti, ki jih sicer ni mogoče razumeti. V tem je namen razstave, ki ji ne gre samo za vnanji efekt. Ze pri dekora ti vnem risanju lahko opaziš skrbno metodo dela. Učenci, ki jih izbirajo pri sprejemu v šolo po posebnih psihotehniških metodah, rišejo prvo uro. kar hočejo. da pokažejo svoje znanje. Potem jih pa že uklenejo v sistematično delo. Najprej ri>ejo samo črte in kombinacije črt, pozneje začno tudi z barvami. Vse to je prostoročno risanje. Polagoma črte in barve privedejo učence do tega. da sačno sestavljati vzorce. Iskanje in izpo- polnjevanje vzorca je najvažnejši princip. Sčasoma začno učitelji paziti tudi na zunanjo obliko. Učenci delajo popolnoma samostojno, brez predlog, kar je najmo-derneje. V starih tekstilnih šolah imajo se sedaj cele akvarije, da učenci stiHzirajo po prirodnih vzorcih. Te vzorce morajo znati učenci uporabiti tudi v praksi. Vedeti morajo kak material v osnovi in votku in kako tkanje in vezavo zahteva vzorec. V H. letniku se prične že s tehniko jaceruardsikih tkanin. Učenec mora prenesti vzorec na posebno karto, ki je neke vrste šablona v tkalnem stroju. Nekateri vzorci so uporabni takoj za tisk. Razstavljeni so zanimivi vzorci za robce in preproge. Vzporedno z dekorativnim gre strokovno risanje. Na kariranem papirju se učijo delati črte in kroge v vseh različnih smereh. Izdelujejo tudi prereze skozi tkanino. Razstavljeni so tudi zvezki najrazličnejših vezav (atlas, pliš, damast, gobelin). Posebno je zanimiva dekompozicija tkanin. Na podlagi kosa tkanine, ki ga učenec dobi, mora določiti material, gostoto v votku in v osnovi, številko preje, vezavo in apreturo. Pokazati mora, da zna tkanino tako narediti, kakor mu je predložena. Vedeti mora natanko, kakšne statve bo uporabljal in kako bo napravil jacquardske karte. Razstavljeni so tudi izdelki, ki so jih izvršili absolventje. Tu \*idimo različne vrste brisač, odej. sukna, platna in deko racijsikih tkanin. Končno si lahko ogledaš najrazličnejše tekstilne surovine: lan, bombaž, umetno in pravo svilo (iz Novega Sada) in volno. Eden izmed učencev je izdelal zelo skrbno pregleden zemljevid tekstilne industrije v Jugoslaviji, drugi pa je sam sestavil male ročne statve, s katerimi je izdelal najrazličnejše tkanine. To bi bil kratek pregled te res zanimive razstave, ki bi si jo moral ogledati vsak naš človek, da bi znal spoznavati in preceniti vse delo. ki je potrebno, da pride tkanina izdelana iz stroja. Vodstvu šole, ki je v zelo dobrem razmerju z našemi tovarnami, želimo tudi v bodoče tako častnih uspehov, kakor jih je pokazalo s to razstavo. Razgibano športno življenje Dvodnevno gostovanje dunajskega Rapida Rapid bo igra! drevi ob električni razsvetljavi s Primorjem, jutri pa z Ilirijo Rapid, najpopularnejše moštvo Dunaja, I Rapid je v sredo igral v Zagrebu z igra dva dni v Ljubljani. Z njegovim ime- j Gradjanskim in je sigurno zmagal s 3:0. oom je tesno zvezana zgodovina dunuj- j Predno je prišel v Jugoslavijo, je absol-skega nogometa, od vsega početka je pri- j viral turnejo po Poljskem, kjer je postavil padal elit: avstrijskih klubov. Moštvo je rekord, ki ga zmore :e moštvo železne kon-prispelo v četrtek zvečer v Ljubljano. Na j dicije: tekom 9 dni so odigrali 6 tekem in kolodvoru so ga sprejeli poleg predstav- : dosegli 5 zmag in 1 neodločen rezultat s nikov Ilirije in Primorja tudi zastopniki j skupnim seorem 25:8. To je najboljši do-LNP ter podpolkovnik Jaklič, ki je častni I kaz, da more moštvo izdržati tudi najhuj-čkm Rapida. V Ljubljano je pripelo pod | še napore. Jasno je, da nimata oba njego-vodstvom funkcijonarja liieratha in trenerja Bauerja 13 igračev. Nastanjeni so v hotelu Štrukelj. Takoj po večerji so se podali k počitku, davi ob 8. pa so se z avtobusom odpeljali na Bled. Vrnili ee bodo drevi za časa večerje. Moštvo sestavljajo sami miadi fantje, večš-na njih ne presega 21. leta. Prvi vtis, ki ga dobiš pri razgovoru z njimi, je železna disciplina. Slepo se pokoravajo željam trenerja Bauerja, ki skrbi zanje prav po očetovsko. Bauer sam je bivši Ignac Rapida in je bil še pred leti najpopularnejši nogometaš Dunaja. Zaradi neprekos-ljive tehnične izvežbanosti so ga primerjali z najboljšimi angleškimi pTofesijonali. Za časa njegovega igranja je Rapid dosegel višek svoje moči, takrat je bila postavljena baza za tipično Rapidovo igro, ki jo moštvo goji še danes. Predvsem se je gledalo, da je bil napad sestavljen iz sijajnih strelcev in tako najdemo tudi danes v njihovi napadalni formaciji na obeh zvezah dva bombarderja. ki skoro ne najdeta primere. \Veselik v desni zvezi je strah slehernega vratarja. Binder na levi ga v tem pogledu še presega. Najsvetlejša točka moštva pa je reprezentančni centerhalf Smi-stik. igrač izrednih sposobnosti. va ljubljanska nasnrotnika prav nobenega izgleda na /rnago. Namen ljubljanskih pri-red'teljev je bil le. da omogočijo svojim igračem dober trening in jim dajo priliko, da se nekaj nauče. Več talcih tekem in naša moštva bodo nastopala v državnem prvenstvu mnogo bolj pripravljena, kot so sedaj. Drevi nastopi Rapid proti Primorju v noorti tekmi. Za nas pomeni tekma pri električni razsvetljav] prvovrstno senzacijo, ki bo privabila mnogo gledalcev. Gosti nastopijo v postavi Raftl, Pechač. Cej-ka, \Vagner, Smistik, Skoum&l, Sohener, W eselik, Seiter, Binder, Vvtlacil. V postavi manjkata reprezentančni branilec Schr.fTiseis m vodja napada Kaburek, ki radi poškodb ne moreta nastopiti. V nedeljo bo Binderja zamenjal Luef, alround igrač, ki je enako dober kot branilec, krilec oz. napadalec. Znan je kot izboren tehničar in ga stalno najdemo v avstrijskih reprezentancah. Ilirija bo poslaia v bo? svoje na i močnejše moštvo iti bo skušala saj nekoliko izbrisati neugoden vti«, ki ga je zapustila pri zadnjih nastopih. Prva tekma se bo vršila na igrišču Primorja, druga pa na igrišču Ilirije. Zanimivosti iz življenja pro nogometašev Iz pogovora z veselimi Dunajčani, člani Rapida IS1 „3 HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE prej KRANJSKA HRANILNICA LJUBLJANA, KnaSljeva ulica 9 Za vloge jamci Dravska banovina z vso svojo davčno močjo in vsem svojim premoŽenjem. NAJVARNEJŠA IN NAJBOLJŠA NALOŽBA DENARJA Drugi nebotičnik v Ljubljani Kakšna bo palača, ki fo gradi pokofnlnsltl zaklad Hranilnice dravske banovine v Gradišča Pred dobrimi Štirinajstimi dnevi smo sicer že precej obširno opisali mogočno palačo, ki jo gradi pokojninski zaklad Hranilnice dravske banovine ▼ Gradišču, vendar se je pa poslopje v tem kratkem času tako zelo izpremenilo, da bi občinstvo gotovo rado čitalo, kakšen bo pravzaprav ta drugi ljubljanski nebotičnik. Kad svojo nizko okolico novo poslopje v resnici deluje kot nebotičnik Pokojninskega zavoda, ob visoki gmoti Ljubljanske kreditne banke m vseh novih palač, ki so jih zgradili Pokojninski zavod in drugi zavodi ter privatniki, čeprav je nova stanovanjska hisa med Gregorčičevo in Igriške ulico le nekaj nad polovico toliko visoka kot naš ponosni prvi nebotičnik. Streha glorijete nad V. nadstropjem je namreč 33.60 m nad cesto, a nad njo se dviga Se drog za zastavo več metrov visoko, po zla-cena konica droga na nebotičniku je pa natanko 70 m visoko nad cesto, a zgornji rob fempeljGka na nebotičniku dosega 61 m Razlika med poslopjem In okolico je .pri tem tako odločilna in učinkujoča, da. 'tudi novo visoko zgradbo v Gradišču ^upravičeno imenujemo s ponosnim imenom Sebetičnika. ki je tako naglo zrasel te Ma-ičnih tal stare Emone. Silno težka je bila naJopra. kako brez močnih disonane priključiti novo zgradbo k stari hranilnični stanovanjski nisi, ki so Se na njej morali nemški arhitekti prav posebno potruditi, da so na njej razstavili vso kičarsko dunajsko osiadnost in drobnarijo. Zaradi te slaščičarske in namizne drobnarije je bU arhitekt ing. Herman Hus skoraj prieiljen. da je v svojem načrtu fasado nove hiše po*vel v 3L nadstropju s celo vrsto kipov ki bi jm bilo samo na pročelju v Gregorčičevi ulici kar poln tucat, kar smo zadnjič videli na naši sliki, vodja stavbe arhitekt ing. Josip Črnivec je pa to neekonomično drago dekoracijo moral črtati ln je tako s prav srečno roko mnogo pripomogel k monumental-nemu in resnobnemu učinku visokega poslopja. Etaže stare hiše korespondirajo z etažami nove stavbe, priključek je pa omogočen s tem, da ima nova zgradfoa na obeh straneh terase, ki prenašajo višino stare trinadstropne hiše na novo. Strešni nadzidek starega poslopja je zvezan s teraso, oziroma IV. nadstropjem ob požarnem zidu, nad stresno skupino stare hiše se pa dviga V. nadstropje. M je kronano z vitkimi stebri razgledne glorijete. To stopnjevito dviganje mas in rtJSb. padanje z višine na obe strani v nižino v kaskadah ustvarja občutek organske m zdrave rasti ter nepremakljive stabilnosti ln kljub Bloki višini srednjega dela tudi mogočno učinkujoče monumentalnosti. Zaokrožen prizidek na vsaki strani ponavlja prlkrožnd motiv z druge strani stare hiše m veže obe hiši kolikor je mogoče v harmonično celoto. Ko ob prvem prenavljanju stare hiše zmečejo še tiste igračlkaste majo lične domine s prrčelja, bo pa celota delovala tudi mirno in dostojanstveno. Južni del nove hiše Ima v Gregorčičevi ulici s pritličjem šest etaž. nad njimi pa še glorijeto, a okrogli prizidek, ki tvori zvezo s staro hišo, je za dva nadstropja nižji. Fasada je v t r liko i spremenjen a, da dobi sedaj hiša na tej strani v vseh nadstropjih pas balkonov, ki se konča z navojem na vogaht in sega čez dve vertikalni vrsti oken oziroma vrat. Tudi srednja vertikalna vrsta oken z vrati ima po novem balkone, v skrajni vrsti petnadstropnega dela so pa prostorne loggie. prav tako je pa tudi na strani v Igriški ulici po dvoje vrst loggij in po en mal balkon v vsakem nadstropju. Solnca in zraka bo torej dovolj na južni, dosti pa budi na severozahodni strani! Vsa velika nova zgradba, ki je tako presenetljivo naglo zrasla iz tal po zaslugi Btavbnika Miroslava Zupana, bo podklete-na, kjer bodo shrambe za stranke in skladišča trgovin, na južni strani pa tudi stanovanje za hišnika. V pritličju bodo štiri trgovine ter eno treeobno in dve dvosobni stanovanji. V I., TJ. in ITI. nadstropju bo po eno štirisobno ter po dve trisobni m dvesobni stanovanji, v IV. m V. nadstropju bo eno samsko stanovanje, ki bo imelo sobo z balkonom in spalno nišo. kopalnico, predsobo ter stranišče. Razen tega bo v teh nadstropjih še troje stanovanj po dve sobi, a v IV. nadstropju bodo štiri pralnice, vsaka s pripadajočo sušilnico. Sušilnica bo namreč razdeljena z žičnimi mrežami na več delov, da bo vsaki stranki vedno u a razpolago. Na ravni strehi bedo terase za solnčenje, na določenem prostoru bodo pa sušili perilo. Glorijeta je mišljena za razgledni stolp, ob nji in nad njo ob vegalu se bo pa dvigal 12 m visok drog za zastavo. Tam. kjer se zavija hiša v Igriški ulici proti gledališču, bo v I. nadstropju na podstavku, ki bo segel do tal, stal 3 m visok kip, ki bo predočeval alegorijo plodovi testi in ga bo napravil naš odlični kipar Fran Kralj, kar nam garantira, da bo kip prava umetnina Vsa oprema stanovanj b~ enostavna in solidna. Po 3.20 m visoke sobe bodo imele seveda parket v kuhinji bedo pa povsod ladijska tla. ki se dado lepo snažiti in so tudi topla. K ihinje bodo opremljene s pomival niki z vročo i j mrzlo vodo, a štedilniki bodo navadni, razen tega bo pa v vsaki kuhinji še reso. V kopalnicah bodo električni bojlerji, ki bodo greli vodo za bodo greh električni grelci (Warmestrah-ler), ki bodo izžarevali topio električno luč na kc palce. Hiša. je tudi prvo poslopje v Ljubljani, ki bo imelo v vsakem stanovanju že telefonski vod za eventualno priključitev. Tudi v kuhinjah bodo še posebni električni vodi za eventualne priključke, če se izpreraeni tarifna politika za električni tok v našem mesto. V obeh stopniščih bodo dvigala, trgovine bodo pa imele tudd tovorna dvigala. £e bo tempo dela tako nagel kakor doslej, se bodo stranke veeffle v lepa poslopja že 1. novemJbra. Kakor smo se Informirali pri upravitelju h'še, kontrolorju bonske uprave Jerneju Bajžlju, cene za stanovanja še ne morejo biti fiksirane, ker še niso točno znani stroški, vendar bodo pa stanovanja primer.-ma poceni, ker je podlaga za njih določitev dolgoročna amortizacija, torej amortizacija ki je pre-računjena na 40 ali 50 let. Kakor že rečeno, bo zunanjost enostavna ln resna. Pritličje bo do kordonskega venca obloženo z umetnim kamnom v rjavkasto -rumeni barvi, ki bo podobna barvi roženega vrabčanskega kamna ki bodo iz njega police pod okni in obloge estenja, ker se ta kamen, kakor vidimo na palači Dunav, prav lepo prilega žlahtnemu ometa svetlorjavega tona. Palača ima simo zdravo lego. saj bi Ljubljančani ne verjeli, da od n1e pa prav do palače Trboveljske družbe na AJeksandrovi cesti ni nobene hiše, temveč sazni vrtovi in Gledališka ulica, na jugu je blizu Ml rje, na zapadu pa Tivoli, a proti mestu je čudovit razgled na staro LJubljano z gradom, najimpo-zantnejBi je pa pogled proti severu na fdarttne, z mogočnim se "-»doni — nebotičnikom, ki je od tu pač najina^ozantnejši. Okrožna strelska družina v Ljubljani Pod visoko zaščito Nj. Vet kralja Aleksandra I. in z veliko pomočjo g. ministra vojske in mornarice. Strelskega saveza kraljevine Jugoslavije in vseh častnih sinov našega naroda zavzema strelski pokret od dne do dne večji razmah ln zainteresiran je širom naše drage domovine. Strelske družine kraljevine Jugoslavije so močan viteški in nacionalni faktor, ki imajo pred seboj lepo bodočnost. V njih se vzgaja močna nacionalna zavest in patriotska dolžnost omladine, ki je vedno pripravljena žrtvovati svoje življenje za kralja in domovino. Slovenci imamo nedvomno prvenstvo v vseh društvenih organizacijah in športih. Zakaj ne bi bili tudi v viteškem strelskem športu na prvem mestu? Ljubezen do domovine in nas samih r.as kliče, da ne oklevamo, temveč da hitimo z vpisovanjem v strelske družine, kjer postanemo dobri strelci. Vsak navdušen Sokol, član Narodne odbrane. Jadranske straže, Aerokluba, Slovenskega lovskega društva. Gasilnega društva, akademske rmladine in vseh ostalih društev naj bo tudi dober in navdušen strelec. Le na ta način bomo dokazali, kako spoštujemo in ljubimo našo svobodo, naš narod in grudo naše domovine. Za svojo dolžnost smatramo, da obvestimo tem potom vse naše prijatelje fn dobrotnike, da je Strelski savez kraljevine Jugoslavija določil, da se vrši v Ljubljani v dneh od 4.—9. septembra državno nagradno streljanje. Obenem bo to velika nacijonalna manifestacija viteškega strelskega pokreta med nami Slovenci in v naši beli Ljubljani Zato je naša medsebojna patriotska dolžnost, da se združimo v čim večjem številu tn se pokažemo dostojnim občega narodnega zaupanja. Ustanavljajte strelske družine in vpisujte se za njihove člane. Z energičnim in pravilnim delom boste lahko Častno zastopali našo banovino na letošnjem državnem tekmovalnem streljanju. Zahtevajte potrebna navodila za ustanovitev od okrožnih strelskih družin v Ljubljani. Mariboru ta Celju. Omladina, naprej za narod svoj! TJprov*. Fotoamater ji v dolini gradov Kod bo vodila jutri pot naše to hrvatske fotoamatere, ki M zbero v dolenjski metropoli Novo mesto, 1. julija. V četrtek smo poročali, koliko naših m hrvatskih fotoamaterjev pribiti v nedeljo k nam. Danes si pa oglejmo njihovo pot. Predolg ne bo smel biti odmor v Novem mestu, ker pot po >Dolini gradov« bo dolga 70 km. In dopoldne se vse lepše fotografira. Zavili bodo avtobusi po levem bregu Krke mkmo novega mestnega pokopališča v smeri naših goric. Ljubek je oni košček sveta in v jutranjem solneu se bo nasmihal in vabil bo v bele svoje zidanice in prepereJe hramčke in k pisani cerkvici na Trflki gori. Cez Krko bomo posneli prenovljeni grad Graben in njegovo erčkano sosedo, cerkvico sv. Ane in v ozadju valovite kulise ko-pastega Trdinovega vrha in m*znatega svetega Miklavža na Gorjancih. Na skalnem brdu čepi v Mačkovcu božji hramček. Zadaj Trška gora. Pod cesto mogočen jez na Krki in valjčni rnMn ob njej. Vse, vse bi človek ujel na ploščo. Tudi grad Bajnof pod Trško goro. Stiska se pod vinograde in ne more zatajiti, da je bil v dobrih starih časih vinski dvorec stiskih opatov, ki so tod gospodarili. Saj je bil tudi novomeška polotok njihova last, pa ga je pred skoro 600 leti odkuptt vojvoda Rudolf IV. TJstanovnik in zgradil tam močno utrdbo proti Turkom. Visoko nad Krko se nateže cesta. Na levi jo spremljajo gorice in sredi njih v vencu gozdnega drevja strmi v podnožno dolino sivo zldovje Starega grada. Star je resnično, morda tudi 1O0O let. In še povsem srednjeveško ohranjen. V notranjščini kamenita turška glava. In razgled iz onega dvorišča na vas &t. Peter ta preko Krke na Gorjance in tja čez Novo mesto in skore doli do Zagreba, Najprej pa se ustavi oko onstran dt, Petra, Krka se razširi nauk jezeru, stevimi otočki se rinejo iz njene mirne gladine štejem nedogledu. Svojevrsten svet za oko ta kamero, ki sta vajena le valovitih brd ln mogočnih gorskih skladov. Onstran št. Jerneja tik pod Gorjanci tiha kartuzija Pleterje. Edini tovrstni samostan v državi in na celem Balkanu. Beta' menihi vseh narodnosti legajo ob šestih popoldne k počitku in vstajajo sredi nočd ter pri medli svetlobi leščerb prepevajo božjo slavo in molijo za grešni svet. Bogat je samostan na umetninah. Rezba-rlje, kipi. stike, knjižnica. Velikansko gospodarstvo. Celo majhno mesto nemih samotarjev, okoli in okoli obzidano z visokim zidom. Vanj je uklonjena tudi najlepša gotska stavba v banovini, stara pleter-ska cerkev, grobnica mogočnega Celjana Hermana U., ustanovitelja podgorjanske kartuzije. Pred tem je stal nekje v bližini grad Sicherstein. Med samim sadnim drevjem se spenja cesta dozdevno kar v Gorjance. Vas Vrh-potje leži viseko nad poljem in pod njeno cerkvico svetega Urbana bo dosegla pot fotoamaterske karavane svojo najvišjo točko. Od tam pojde navzdol med vinograde. Planinska vasica Cerovi log. Gorjance bi skoro prijeli. Kratka pešpot do Prežeka gradu, kjer je pred sto leti veseljačal ve-Eki nas rojak dtr. France Prešeren. Pi žek je bil tedaj last njegovega prijatelja Andreja Smoleta. Včasih so kazali po sobnih stenah verze razigrane takratne družbe, v vediki kleti pa sta še vidna podpisa Franceta Prešerna fcn Anastazija Oruna. Tik za gradom pobočje Gorjancev. Na zadnjo steno se naslanja zoreča smo-tava. Spredaj drven razgled na dolenjski svet, grbastn Kum ki snežne planine. 45etrt ure proč raste iz vinogradov grad Vrbovo. Vitki topoli ga obkrožajo, slavna zgodovina ta čar gorjansAtih bajk ga ovijata v skrivnosten pajčolen. V tem gradu 'Dobro ohranjeno je - perilo!seveda če je £ oprano z Gazelo ! Grad Otočec, raj dolenjske zemlje Dobro gledaHšce, — Naše gledališče ima sedaj krasen zastor. — Res je, gledalci vedno obžalujejo, vsak prekaša prejšnjega. Četrt ure. Grad Struga, Otoška posestrima. Saj poznate Tavčarjevo novelo »Otok ta Struga«! Pot, ki si jo salrfuurjeuef tenko le zamišljajo. si je zaslužni naš kronist Valvasor nadel že drugič zakonski jarem. Kapelica v pritličju se stojL Tam za gradom je pa potok, ki teče nazaj v Gorjanca. Kdor ne verjame, naj stopi pogledat! Nekaj streljajev od Vrhovega je zadnja postaja fotoamaterjev. Zato pa med najlepšimi. Pred začudenimi cčmd se nenadno pojavi skoro nepotvorjen, č5sti sredmji vek. Grad Tolsti vrh. Nekdaj so mu rekli Gracarjev tura. Zibelka Trdinovih bajk ta povesti o Gorjancih, Pri svojem prijatelju Karom. Rudežu se je sivolasi oboževalec Gorjancev najraje držal, skupno sta zbirala snov ta stari profesor je ovekoveffH ■ njo temno nase gorovje med Krko ln Kukpo, sebe ta starinski grad svojega prijatelja ta pomagača. Grad Tolsti vrh, zibelka Tramovih bajk ta povesit o Gorjancih V čolnu črez Krko, v avtobuse ln urno čez fimarjeto na Klevevž. Silen grad, slikovit, drzen, na mogočni skalni pečmi. Spodaj hudournik, dalje topel vrelec, v kleti rujna kapljica. Sam slavni in bajni naš kralj Matjaž je premagal ta grad ta ga imel dolgo v svoji posesti. V gradu je več znamenitih fresk, večinoma I^ngusovo delo. Njegova je tudi oltarna slika Matere Božje, za katero mu je stala kot model tedanja grajska kontesa. Slično kot na Otočcu, kjer je bila Metzingerju model za oltarno sfliko M. B. Na Otočcu in na Kle-vevžu sta sliki ohranjeni. Nazaj mtaflo šmarjeških toplic. 27° R, Lasten vodovod, lastna električna razsvetljava, štirje bazena, ljubka dolinica, podjetni ljudje. Le škoda, da ne bo časa za kopanje. Za toplicami škrbaste razvaline gradu Strleka. Pod KJevevžem bi lahko slikali še grad Zbure- Slikovita podrtija. Vabljivi so preden v Družinski vasi okoli Zorkovega mlina in gostilne. Pod Belo cerkvijo do Dobrave. Znan je tamošnji bi rt Selak. In svet v obiižju, osobito ob Krld, je kaj zapeljiv za prijatelja narave. Crez Krko pod Gorjance. Od te strani so še posebno krasni. Strme njih stene se skoro navpično dvigajo iz Šentjernejske doline. Na vrhu pozdravlja beli zvonik svetega Miklavža. Ns levo se boci šumovita Opatova gora. Ot> njenem podnožju objema Krka otoMfo mestece Kostanjevico. Zanimiv je njen velikanski samostan. In cerkev ta freske. 6e bo čas, pojdemo! Ramo šentjernejako polje se vleče ob dp Brežic So dalje tagtaja ravntaa v Tu bo prilik za slikanje! Pod gradom pada svet strmo v dolino, nad njim se vlečejo vinogradi do ljubke cerkvice, ki nosi isto ime kot podnožni njen grad. Pred gradom vse v cvetju, široki jarki pa zijajo ta preprečajo btižanje. V stolpu nad vhodom sto let stara lesena ura, ki še gre, Ob starem pridvižnem mostu zopet znamenito leseno delo. Cela vrata z zapahom tn tečaji vred iz enega komada. Občudovanja vredna starina. In v grajski kašči stara njena vrata, poslikana od samouka Rangusa, Prikazujejo poeet roparskih Usokov na gradu. S sliko je zvezana mič-na dogodbica, kd pa vam jo povem na Hcu mesta. Pa kaj bi se še mudili! Zdrknili bomo z avtobusi na Mokro polje. Spotoma bi od daleč še lahko posneli grad Volavče. Tja hoditi se ne izplača. Je mlajšega datuma ta ne tolflco slikovit. Po državni cesti skozi nekdaj strahotni Struški boršt ta kotlinsko vasico Ratež nazaj v Novo mesto. Cesta se mestoma vije v serpentinah, visoke smreke se steza jo nad ostali gozd, ki je dolg in temačen, pa nič več strašen kot nekdaj. V večernem sotacu bo blestel kapiteljski zvonik, dolge sence bo metal skalni novomeški polotok, trudno bo nežikal Božji grob na Grmu in daljne gore in gorice se bodo obdajale s prosojnim pajčolanom, ko bomo zavih čez most v dolenjsko metropolo. Večerja ne bo smela biti prekratka preveč si bomo imeli povedati. Temna bo že noč, ko bodo spet zabrneli motorji, ko se bodo osvetlili veliki vozovi in v nasprotnih si smereh odbT&ell domov s sladko zavestjo, da ni M izgubljen dan, ki ao ga TERPENTINOVO- MILO GAZE U pere res lepo belo niki posvetih prelestni >EK>lini gradov« tam ob tihi Krld med zasanjanimi griči, tajinstvenim Rogom in bajnimi Gorjanci. Viktor Pimat. Na razstavi škofjeloške deške šole škofja Loka, 27. junija. Po parletnem presledku je stopil škofjeloški učiteljski zbor zopet pred javnost in je z razstavo pismenih, risarskih in ročnih izdelkov pokazal, kaj se mladina v šoli uči in kako se urijo njene ročne spretnosti. Razstava je bila odprta v nedeljo ves dan in je bH njen obisk rekorden, kar je tudi zaslužila, Med drugimi gosti so si jo ogledali mestni župan g. Josip Hafner, starološki župan Anton Hafner, komandant 1. planinskega polka polkovnik Ra-doslav Radovič s polkovnikom Potočnikom in podpolkovnikom Markuljem, ravnatelj' banovinske mlekarske šole ing. Srečko ftabec; vsi so z največjim zanimanjem sledili napredku razstavljenih izdelkov ta risb. Razstava Je bila razdeljena v dveh učnih sobah po razredih, tako da je bil, mogoč jasen tn točen pregled vseh razloženih predmetov in napredka 378 šolarjev. Prvenci so se potrudili, da prikažejo izdelke svojih malih in mladih rok. m dobro se jim je posrečilo. Izdelki v izrezovanju, oblepljanju, narisavanju in ilustracijah so pokazali toliko otroške miselnosti, pravljičnega doživljanja da je gledalce naravnost presenetilo. Izvrstni ilustratorji šolskih nalog in izdelovalci vseh. mogočih naravnih predmetov, ki pridejo vsak dan pod roke, so se izkazali šolarji srednje stopnje. Učenček Bogdan Zega vzbuja največje upe — saj je sam ilustriral na 100 listih vso Župančičevo knjižico Sto ugank. Posebno veselje do dela je pokazala mladina v ročnih delih. Izdelki iz rafije, gline, voska lesa ta lepenke so se vrstni drug za drugim. Sadje, košarice, koški ta zopet skodelice, koledarji, obeski ta okvirji, pomešani med vsakdanjo robo iz domačega sveta so nudili obiskovalcu nad vse pestro, zanimivo sliko. Nič manj ni uspela a svojimi stvarmi gorska šola. Deklice so razstavile nebroj ročnih del, fantje pa to, kar imajo na svojih gorskih kmetijah tz dneva v dan pred očmi. Gospodarsko orodje, kozolci, brane, vozovi so bili vsevprek razpoloženi po mizah. Kakor is drugega sve-, ta sta se košatSa med to prinuttviiostjo tovorni avto ta btcJkerJ. V drugi sobi so razstavili 4^ I ta 6. razred. Težko je reči, kdo je odnesel prvenstvo, saj je bilo vse tako dovršeno in popolno, da ljudje niso mogli razumeti, da, bi bfla izšla vsa dela izpod rok njihovih lastnih otrok. Za reliefi so se zvrstili izdelki iz rezkanja, leseni krožniki, vse mogoče živali, transparenrtna dela v papirju, le-penkarski geometrijski Izdelki, šatulje, podstavki m kapelice. Mnogo zanimanja so vzbudili škripci, žerjavi, tehtnice, eno-ramni vzvodi in igrače. Protialkoboini in materinski oddelek sta po svoje tolmačila ta razkladala v statističnih tabelah, slikah in pisani besedi. Razredi so se postavili s stvarmi, ki so tvorOe lepo povezanost s celokupnim poukom v duhu koncentracije. Na posebni mtei so bih razstavljeni, upraviteljski spisi od 1. 1816 dalje z neizogibno črno in zlato knjigo in tedanji Podmladka KK. Razstava je dosegla popoln uspeh, kar je najlepše priznanje učiteljstvu, pa tudi mladini, ki se je potrudila, da k skupni stvari zares doprinese. Krepko po začrtani poti naprej — saj je mladina bodočnost naroda in države. KOZARCI ZA VKUHA VANJE sadja in vlaganje sočivja »HANA«, najnovejši patent, samo Pri Franc Kollmacui, LJUBLJANA, MESTNI TRG 16 Kar ni v izložbah, najdete v skladišču. 2653 Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigurava »Franz Josefova« gren-čica lahko izpraznenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Frana Josefova« grenčlca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovi* aojk 9tm 1 »SLOVENSKI NAROD«, dne 2. juKja 1932 Štev. 147 Dnevne vesti — Sprejeta \>r\ baam. Sen dravske banovine dr. Drago MarvČiČ bo v bodoče sprejemal stranke samo enkrat na teden, m sicer ob Četrtkih od 11.—14, ure. — Minister Pseelj častni elan udruženja invalidov. Včeraj dopoldne so posetili ministra socijalne politike in narodnega zdravja g. Ivana Puelja predstavniki glavnega odbora udruženja vojnih invalidov in mu izročili diplomo častnega Člana. G. Minister je bil izvoljen za častnega člana zaradi velikih zaslug pri podpiranju udruženja vojnih invalidov- Invalidi so mu zlasti hvaležni, da je odpravil komisarijat, ki je trajal v invalidski organizaciji hi leta. — Iipremembe ? banovinski sluihi. Imenovani so za banovinskega arhivarja Zgodovinskega društva v Mariboru profesor na državnem moškem učiteljišču v Mariboru Franjo Baš, za tehničnega vi 5- pristaja pri banski upravi v Ljubljani banovinski katasirski geometer ing. Maks Dekleva, za banovinske-ga uradniškega pripravnika pri banovinski kmetijski Soli v St Jurju ob južni železnici Josip Rongador; služba je preeLaia profesorju na banovinski kmetijski soli na Grmu Mateju Absecu banovinskemu kmetijskemu pristavu pri sreskem načelstvu Maribor levi breg ing. Pavlu Ferlicu, ban jvinskeniu kmetijskemu viš. pristavu pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelkah ing. Josipu Oblaku, banovinskemu kmetijskemu višjemu pristavu pri banski upravi v Ljubljani ina. Lamb^rtu Muri in banovinskemu kmetijskemu pristavo pri sreskem načelstvu v Murski Soboti ing. Josipu Skubicu; vpokojen je služitelj pri upravi policije v Ljubljani lian Okom. _ Ivan Meštrovič v Pragi. Naš slavna kipar Ivan Meštrovič je prispel v sredo v Prago na vsesoko^ki zlet. _ Gotovčeva opera >Morana< vprizor- Jena v Pragi. Brnska opera je vp-rizorila včeraj v praškem Narodnem gledališču kot slavnostno predstavo znano narodno opero jugoslovenskega skladatelja Jakova Gotovca >Morano«. Opero je naštudiral ;n dirigiral Antonin Bal a tka. Slavnostni predstavi so prisostvovali člani češkoslovaške vlade, predstavniki naših civilnih in vojaških oblasti, ki so prispeli v Prago na vseso kolski zlo t, Ln avtor sam. Predstava je bila za Prago ne samo redek umetniški, temveč tndi družabni dogodek. _ Natečaj za gojence državne promerne železniške Šole. V šolskem letu 1932 33 bo sprejetih v državno prometno železniško šolo v Beogradu 120 kandidatov- Sola traja dve leti. Prošnje je treba vložiti do 10. avgusta. Podrobnosti natečaja so razvidne iz >Služben i h Novin« št. 146 z dne 30. junija. — Razpisani zdravniški službi. UUZD v Novem Sadu razpisuje natečaj za pogodbenega zdravnika specijalista za kirurgijo s sedežem v Novem Sadu in mesto pogodbenega zobozdravnika v Beočinu- Prošnje je treba vložiti do 31. t. m. _ 806 novih stanovanj v Zagrebu V prvih Šestih mesecih tekočega leta je dobil Zagreb 806 novih stanovanj. To pa n; mnogo, če pomislimo, da je gradbena delavnost letos v Zagrebu v primeru z lansko nazadovala za polovico. _ Zacreb ima okrog 30.000 šolske mladine. Po najnovejših statističnih podatkih je na vseh zagrebških ljudskih, srednjih in visokih šolah 30.064 učencev in dijakov. _ Brezposelnost v dravekj banovini. Po najnovejših podatkih Borze dela ;e brezposelnost v dravski banovim: v zadnjem času nekoliko nazadovala, kar je vsekakor razveseljdv pojav. V Ljubljani je prijavljenih 2162 brezposelnih, v Mariboru ne najde dela 1174, v Celju 971, v Murski Soboti pa 351. _ Zveza bojevnikov Ljubljana priredi letos 10. julija svoj vsakoletni tabor na Brezjah. Polovična vožnja je dovoljena na vseh progah savske in dravske banovine do postaj O toče im Radovljica ter velja za vse udeležence. Na odhodni postaji se kupi cel vozni listek, ki je veljaven tudi za nazaj, ako se izkaže udeleženec s potrdilom o udeležbi tabora. Taka potrdila bo izdala zveza 9. in 10. juKtfa na Brezjah. Zato hranite kupljene železniške karte za povratek. Ek>lžnost vsakega bojevnika je, da se tabora udeleži, da pokažemo s čim večjo udeležbo moč naše organizacije. Bojevniki, agitirajte tudi pri svojih prijateljih in znancih za udeležbo. Tabor bo vodil naš priljubljeni predsednik tovariš general Maister. Posebn;h vabil zveza letos ne bo pošiljala niti posameznikom niti društvom, vabljeni pa so vsi bojevniki "n prijatelji našega gibanja. Osrednji odbor Zveze bojevnikov, Ljubljana. — Sprejem gluhonemih otrok. V gluho-nemnico v Ljubljani se sprejmejo ob pričet-ku šolskega leta 1932/33 vnovič gluhonemi otroci na prošnjo staršev ali njih namestnikov. Prošnje je treba vložiti pri ravnateljstvu do 31. L m. — Iz >Službenega listac »Službeni -ist kr- banske uprave dravske banovine« št. 52. z dne 2. t, ni objavlja izpreineuibe m dopolnitve uredbe o draginjskih dokladah državnih vpokojencev, naredbo ministra za poljedelstvo o prepovedi prevoza parkljarjev iz Rumunije čez ozemlje Jugoslavije v Italijo, odločbo o izpremembah in dopolnitvah uvozne in izvozne tarife, dopolnitev pravilai-ka o ureditvi prometa z devizami in valutami glede zavarovanja valute, navodila za izvrševanje obveznega zavarovanja po pogodbi z evropsko delniško družbo za zavarovanje blaga in potniške prtljage v Beogradu, razpis o postopanju pri uvoznih ekspedici-jah Stassfurtske soli in ukinitev razpisov št 86/1929. 128/1929 in 34/1931, razglas o telefonskem prometu, popravek v finančnem zakonu za leto 1932/33 in 38 objav banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. _ Zadruga zdravja in lepote v Bolu. V znanem letovišču Bolu na otoku Braču so ustanovili Zadrugo zdravja in lepote, ki ima namen omogočiti svojim članom ter njihovim rodbinam ln prijateljem udobno ki prijetno bivanje na Jadi-anu po najniž-jln cenah. Zadruga bo skušala zgraditi več lds, da bodo njeni! člani lahko stanovali v njih. V Bolu si Je Izbrala hotel g. Y4dote-viča za svoj zadružni dom, kjer je prostora za 50 do 60 letoviščarjev. Kuhinja je iz-ključno vojvodinska, penzija »tane 40 Din dnevno, vračunano je tndi stanovanje v zadružnem domu ali privatno. Otroci ftu 10 let imajo 50% popusta. Letos sprejema zadruga izjemoma tudi nečlane, prihodnje leto se bodo pa sprejemali v zadružni dom. kri bo imel 100 do 160 sob samo elani. Delef znaša 1000 Din ki se lahko plača V 10 mesečnih obrokih. Prijave sprejema uprava zadruge t Bolu na Braču. Omeniti moramo še, da zadruga ni nobeno pridobitno podjetje, ker je njen name!) edino le omogočiti tudi manj premožnim ljudem bivanje na morju. — »Prirodoslovne razprave, ki jih izdaja prirodoslovna sekcija Muzejskega društva, so z, najnovejšim snopičem zaključile svojo L kniico. V slovenskem jeziku razpravlja Peter U s na podlagi lastnih raz-iskavanj o >embrijonalnem razvoju kteno-for<, L i. o tako imenovanih >rabraših<, v vseh mavričnih barvah se izprem inja joči b in kot steklo prozornih majhnih morskih živalih. Avtor je dognal mnogo novih ugotovitev in v marsičem popravil dosedanje zna-nje. Dr. Stanko K ara man nadaljuje opis >sladkovodnih amfipodov« z amfipodi. ki žive v vodah naših podzemeljskih j*m. Mnogo je našel novih teh interesantnih slepih živalic in izsledil celo nov rod, ki ga je imenoval po našem vseuČiliŠkem profesorju >Hadžia«. S to v nemščini pisani razpravi so podzemeljski neenakonožci bolje raziskani kot podobne živali večine ostale Evrope. Za naše kraje prav posebno zanimiv pa Je Ivana R a k o v c a prispevek o >miooenski favni kamniškega predgorja«, kjer ie na novo opisal okamenjene polže in školjke, ki so v teh krajih ostali Še iz Časov, ko te bilo tam §e morje. Tudi ta odlična razprava ie objavljena v nemščini, da se z našimi zanimivostmi in našo znanostjo lahko »eznani tudi široki svet. Razprave so ilustrirane z 38 slikami in 7 tabelami, sploh na ie publikacija taka. da je zanimiva za vnakegu inteligenta. dela nam pa čast tudi pred Inozemstvom. — Hotelirji proti privatnim izkuhom. Odbor zveze hotelirjev na Hrvatskem Primorju je imel v četrtek sestanek, na katerem je razpravljal o važnih zadevah našega hotelirstva. Med drueri.m je bilo sklenjeno naprositi oblasti na Fra nz-J osef< odstranjuje otakJost Jeter tn povišuje izločanje žolča, — Foto-aport zadovolji vsakogar s kamero, kupljeno pri Fr. P. Zajec, optdk. Ljubljana, Stari trg 9. Ceniki brezplačno. Iz Ljubljane —Ij Nove hite In vile v LJubljani. Ob Domobranski cesti si je zgradil dom Alojzij C h r i s t o f, Uatniir >Clrrlstofove-ga zavoda*. Hiša je dozidana, kar priča smrečica vrh sidu. Stanovanja bodo t visokem pritličju in prvem nadstropju. Zida Prva slov. zidarska zadruga (stavbnik Ivan žigom). — V ulici, ki gre sporedno z Mi*ičevo cesto - Strelisko uKoo, bo imel svoj dom finančni svetnik dr. Eraest Močnik. Tudi na njegovi enonadstropni zgradbi stoji v pisanih barvah okrašena smrečica. V dveh mesecih bodo vsa de'a končana. Zidanc'e ima v rokah stavbni k M a tko Curk. — Na vogalu Fri&kovca in Jegličeve ceste je v delu visoko pritličje enonadstropne hiše železniškega uslužbenca Alojzija Heinrlcharj a. Zidanje vodi stavbno podjetje Anton Mavric. — V ulici Rimske legiije je pognalo iz mehkih vrtnih tal betonsko temeljno zidovje eno-nadstropne vile, ki si Jo zgradita dr. Milan in Alojzitf Dular. Vila bo stala na bivšem Pajhlovem svetu, torej dovolj daleč od prometnih prašnih cest. Zidarska dela je prevzel jng. arh. B. Pust. —IJ Z naših cest in ulic. V Salendrovl ulici so napravili naraven hodnik na levi strani cestišča. Celovško cesto so posu h z robatim gramozom. V Oražnovi ulici si' naredili oba hodnika ter s parnim valjarjem izravnali in izgladili cestišče. Ravno tako so uredili hodnika v Tobačni ulici. Zdaj je pa v akciji parni valjar, da bo cestišče lepo ravno Atena< vabi starše, ki nimajo Časa sami zabavati in čuvati svojih otrok, naj Jih pripeljejo na krasne prostore > Atenec kjer najdejo mnogo pouka in zabave in si zajedno utrdijo zdravje na svežem zraku, solneu in vodu. Otroci so pod vodstvom osnovno šolske .učiteljice in sicer proti malemu plačilu 1 Din dnevno. Revni sa polovično ceno ali brezplačno. _IJ V nedeljo vsi na vrtno prireditev v hotel >Tivoli«. Pester spored z zborovskim petjem, srečo lovom, plesom itd. Prebitek t prid brezposelnim. >Tabor« ->Zorac. 359-n —Ij Prsmenadsi koncert. Godba 40. pei-polka Triglavskega priredi jutri od 10. do 12. v tivolskem parku promenadni koncert Dirigira] bo g. Svetislav Markovih Program: 1. Souss: >The Stara and Stripe« fore ver amer. mari. 2. Sidnev Joues: >Mimosa< val-as. 1 Jenko; >Kososoc uvertura. 4. Dvofak >Iz lepih dana c Srpske pjesme. 6. Leone* vallo: >Bajacoc, fantazija 6. Schienzel; >Ru-ske melodije«, pot pur L 7. Pahor: »Slovenski svete, potpuri. 8. Oouood: >Faust«, fantazija 9. Liepold: >Hrvatski dom<, potpuri 10 Dr. Čerin: Lepa Mara«, Jugoslov. pjesme. 11. BiniČki: >Na Drinu«, marš. —Ij Kolo Jugoslov. sester, podružnica stopanja vas piiredC v nedeljo dne 8. Julija 1932 ob 16. na lepem senčnatem vrtu gostilne M. Prepeluh v Hradeckega vas št 68 zabavo s srečo lovom, godbo, petjem in šaljivo pošto. Pekli se bodo na rainju jančki In prašički. Namen prireditve je humanitaren te se bo čisti prebitek uporabi] sa osirotele družine ln v prid boiičnioe za revno deco. K obihii udeležbi vabi najuljudneje vse prijatelje te dobrotni! *e odbor. 390-n —Ij Pevsko druStvo >Sav»« v Ljubljan. priredi v nedeljo 10. julija veliko vrtno veselico v Stepanji vasi z bogatim sporedom. Začetek ob 16. K obilni udeležbi vabi odbor. 390-n —Ij Christofov učni zavod, znana najstarejša, najbolj obiskovana privatna iola. se je preselil začasno na Vodnikovo cesto 12 pri stari corkvj Spod. šiska, kjer vpisu js za šolsko loto 1932/1933 ves julij. Vpisnina 20 Din, šolnina nizka, revni popust. — Od 1. septembra naprej bo vpisovanje v lastnih moderno opremljenih šolskih prostorih na Domobranski cesti 15. — šolsko leto prične 1. oktobra, Zavod preskrbuje službe. 378-n —I j Dunajsko pranje, svetlolikanje Šimenc, Kolodvorska ulica 8. —Ij Umrli bo v Ljubljani, od 24. junija do 1. julija: Ballogh Karol, 84 let, bančni uradnik v p., Blei\veisova c 7/III.; Juvan Ivana, 72 let, bivša šivilja, Vidovdanska c. 9; SokliČ Boris, 36 let, magistratni uradnik. Kumanovska ul. 3; Kraševec Ivan, 30 let. hlapec. Tržaška c. 9; Lukanc Jera. 86 let, za-sebnica, 2abjek 5; Malovrh Franja, bivša služkinja, Vidovdanska c. 9; Mach Ivan, 84 let, bivši sluga Kranjske hranilnice, Jap-ljeva ul. 2; Povše Feliks, 51 let, uglasevalec klavirjev - mehanikar, Kolodvorska ul. hotel >Miklič«; Vrabec Pavla roj. Horn, žena magistrat, sluge. Trnovski pristan 3; Rogač Franc, 68 let, mizar, Vidovdanska c 9. V ljubljanski bolnici so umrli. Janfjžič Anton, 15 minut, sin natakarice, Poljanska c. 54; Dolenc Dimitrij. 1 in pol leta, sin delavca, Blato 4 pri Grosupljem; Starman Anton, 13 dni, sin posestnika, Srednje Bitnje 13 pri Kranju, Medvešček Matevž, 43 let, dninar, Zagorje; Perko Marija, 61 let, trgovka, Poljane 29; Zore Marija, 56 let, žena posestnika, Ravne 9, srez Litija; Grajža Alojzija, roj. Rančan, 24 let, žena rudarja, Retje 57 pri Trbovljah; Kopitar Ivan, 10 mesecev, sin delavke, Bukovca 13; Kranjc Ivan, 26 let, trg. pomočnik, Vrhnika; StefanČič Frančiška. 44 let, žena delavca, Brod-Moravica; Teran Rozalija, 44 let, žena delavca, Retnje 5 pri Kranju; Ocvirk Slavko, 3 leta, Gradišče 8, Šmartno; Boc Milan, 1 in pol leta, Brezje 1 pri Grosupljem: Reisner Cecilija, 29 let, žena trgovca, Poljanska c. 13; Bencina Viktorija. 4 dni, hči posestnice, Galjevica 108; Kobal Franc, star neznan moški; Pečar Marija, 36 let, dninarica, Podgrad 9, pri Dev. Mar. v polju; Ožbolt Zinka, 29 let, hči posestnika, Sp. Zadobrova 11 pri Dev. Mar. v Polju- —Ij Vos ga je pokopal pod seboj. Arko Franc, hlapec pri Andreju Pirnatu v Zg. Šiški, je peljal včeraj težak voz sena proti domu. Ne daleč od domače hiše se je preobloženi voz prevrnil in pokopal pod seboj hlapca, ki je dobil precej občutne poškodbe. —Ij Žile si je prerezal. Po nesrečnem naključju si je včeraj doma s steklom prereza! žile na desni roki 30-letni delavec Mam Franc iz Most. Iz Celja e— Celjski Mestni kino bo predvajal danes ob pol 21. in jutri ob pol 17., pol 19. in ob 21. zvočni film »Proces- gospe Dugant, posnet po slovitem gledaUškem komadu. V glavnih vlogah nastopata Lucy Doraine in Egon Jordan. Od ponedeljka dalje bo kino zaprL e— Nove sreeke IV. razreda državne razredne loterije so že prispele in naj jih lastniki takoj obnove v celjski podružnici »Jutra«. Žrebanje bo že 7- in 8. t. m. e— Nesreča s patrono. Pred dnevi je prinesla 40-letnemu posestniku Karlu Zupanu iz Sedlareva pri Šmarju njegova hčerka zarjavelo patrono, katero je Zupan skušal pre-piliti in odpreti. Patrona pa je nenadoma eksplodirala in odtrgala Zupanu tri prste na levi roki, obenem mu pa prizadejala občutne poškodbe po obrazu. Zupan se zdravi v celjski bolnici. e— Odhod celjskih Sokolov v Prago. Vče raj popoldne ob 15.50 so s posebnim v;akoin, ki je poln prispel že iz Ljubljane, odpotovali na vsesokolski zlet v Prago tudi celjski Sokoli in Sokoliće, kakor tudi številni bratje in sestre iz Savinjske doline. Na peron jih je spremila velika množica Sokolskega občinstva. Nedelja, 3. julija, 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10: Nedeljske misli, p. dr. r. Tominec: 10.30: A. Tur k: Med Mora-vani; 11: Salonski kvintet; 12: Cas, poročila, plošče; 15: Prenos iz Prage (gimnastič-ne vaje); 16: Pevski koncert baritonista g. Marjana Rusa; 16.45: Zabavni Kotiček (Mirko Kragelj); 17: Magistrov sram elit varte t; 20: Oskar Devov večer. L Uvodna beseda g. prof. Emila Adamiča; II. Kvartet Glasbene Matice; tCL Samospevi ge. Marie Ctoetaperuria; 21: Prenos Erich Her-sejevega Jazz-orkestra lx Park hotela na Bledu; 22: Cas, poročila; ■ 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 4. julija. 12.15: Plosce; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plosce. borza; 18: Salonski kvintet; 19: Dr. R. Tominec: Franeote Arouet 2ab- kar: Pripovedovanje stekla; 20: Zabavno ćtlvo; 20.30: Prenos iz Prage islmionjcin koncert); 22: Cas, poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Torek, 5. julija. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: OtroSki kotiček ip. Fr. ACkoj; 18.30: Salonski kvintet; la.au: Dr. Fr. Veber: Poglavje o etiki m sociologiji evangelijev; 20: Maribor in okolica (esperanto); 20.30: Prenos iz Zagreba; 22.30: Cas, poročila, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan. Sreda, b. julija. 10.30: Prenos reportaže Sokolskega sprevoda iz Prage; 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Nasveti za domači vrt ig. Hu-mek; 19.30: Literarna ura; 20: Prenos opere iz Prage; 23: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Četrtek 7. julija.. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Salonski k\:ntet; 19: Slike iz narave (g. HerforU; 19.30: Miloš Stare: Akademski poklici; 20: A. Turk: Med Moravani II; 20.30: Pevski koncert ge. Pavle Lovšetove; 21.10: Violinski koncert ge. Fanike Brandlove; 21.45: Prenos plesne glasbe kapele Erich Herse s Park hotela na Bledu; 22.30: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Nebo v juliju S o 1 n c e se zdaj počasi vra-ča proti nebesnemu ekvatorju in s tem se krči dan. V začetku julija je solnce v znamenju Raka, 23. julija pa preide v znamenje Leva. V juldju 6e ©krči dan za 56 minut. Luna je v začetku julija visoko nad nebesnim ekvatorjem, najvišjo lego n«d njen doseže danes, potem se pa vrača, prekorači ekvator 9. julija, dosege najnižjo lego pod njim 16. juilija, prekorači ekvator na povratku 22. julija in doseže zopet najvišjo lego nad njim 31. julija. Lunine faze bodo: mlaj 3. julija ob 23.20, prvi krajec 11. julija ob 4.07. šcip 17. ju-L-Ja ob 22.6 in zadnji krajec 25. julija ob 14.41. Planeti: Merkur bo proti koncu julija na večernem nebu, kjer doseže 20. julija najvišjo elongacijo od soJnca, Pogoji za opazovanja Merkurja pa v caših krajih zdaj niso ugodni. Venera vzhaja na jutranjem nebu v začetku julija malo pred solnčnim vzhodom. Zdaj se oddaljuje od zemlje, vendar jo pa tudi z manjšam dailjnogledom še dobro vidimo. Ker stoji na jutranjem nebu, jo lahko vidimo z daljnogledom m prostim očesom tudi podnevi. Treba jo ie poiskati v mraku, ko je dobro vidrna s prostim očesom, potem ji pa sledimo z daljnogledom tudi med sol n en i m vzhodom rn po njem. Če poznamo njeno lego, jo zelo lahko najdemo s prostim očesom tut:nentov. Ce bi delal po vašem navodilu, bi -es pobijal samega sebe in bil bi nelogičen, tako ste pa nelogični vi. Pred Lastnim pragom ... In ne vem. kaj vas zani:na. koliko irmvvanja imam jaz za pokoro. Saj jo meni v tem vprašanju ni -treba, kajti meni za abstinenco zadoščajo znanstveni m razumski razlogi — vam je pa, kot vidim, potrebna pokora. Outrm se v nekakem ugodnejšem položaju: do istega cilja bomo prišli: vi s pokoro, torej s trpljenjem in odrekanjem, jaz in večina abstinentov pa iz prepričanja, da je tako treba m tako prav. Vaša stvar, katero pot ste si izbrali. Poskusimo so torej, kateri motivi so močnejši: oni iz prepričanja, razumski — po vaše naravni — aH oni iz pokore, iz pritiska, iz bojazni — po vaše nadnaravni! Čitatelji bodo vsak zase odgovorili na to vprašanje. In glede pozitivnega pisanja o abstinenci naj sodijo tudi čitatelji. Ali je oni pozitiven, ki brani kako stvar pred osmesenjem, ali oni, ki jo smeši ki ki tudi odgovarja z izonizacijo ki podtikanji, ker pač drugače no more? Gospoda okrog »Slovenca«! Vašega odgovora sem samo vesel. Dokazal mi je, da imam prav m da je ono, česar sem se kot abstinent bal, že tu. Do nedavna so se tudi katoliški ki krščanski trezvenjaki borili za treznost z razumskimi razlogi, pa smo tako hodili ločeno, udarjali skupno. Ne vem pa, kako pojde to odslej. Ker bodo različni motivi in različni argumenti, tudi udarci ne bodo mogli biti skupni. Vino bo teklo, žganje bo vrelo in pivo: škoda narodu se bo delala — vi boste pa propagirali pokoro, kakor so jo nekdaj, če je prišla v deželo kuga. Pa poskusite. Ce mislite pa z menoj kdaj še polemizirati, bodite stvarni in dostojni, pa bomo prijatelji, čeprav različnih mišljenj. Podtikanja pa kar spravite v malho, iz katero ste jih iztresli. Cv. K. Smrad v Ljubljanici O smradu v Ljubljanici se mnogo piše in je tako neznosen, da si je treba nos za-tisniti, če hočeš iti čez most preko Ljubljanice. Smrad bi se pa pra lahko odpravil na zelo en staven način. Ze pred vojno je imelo stavbno podjetje, ko je poglabljalo Ljubljanico po eni stra-ni, po drugi strani v više ležečem terenu speljan kanal, po katerem se je odtekala vsa nesnaga, ki se je nabrala skozi mesto, pri Mladinskem domu v Gruberjev prekop oz. Ljubljanico. Ta kanal od sv. Petra mostu do tovarne Hribar še vedno obstoji, treba bi ga bilo le še primerno poglobiti, pa bi odgovarjal svojemu namenu. Od tam dalje pa bi se napravila lesena korita do jezu pri Mladinskem domu in bi vsa nesnaga sproti odtekala. Les je danes tako poceni, da je greh, da se ga ne rabi. Podjetje pa bi si tudi veliko prihranilo pri delu. ker bi ne bilo treba vednega pretakanja vode potom zapornic enkrat navzdol enkrat navzgor. Korita bi se lahko postavila na koze in toliko više, da bi brozga lahko sproti odtekala, po potrebi pa bi se lahko prestavila na drugo stran struge in bi voda pri delu nič ne ovirala ter bi bila struga in materijal vedno suha. Pred vojno je stavbno podjetje porabilo toliko lesa. sedaj, ko je tako poceni, se pa z njim tako varčuje. Naj bi se dalo rudi lesnim producentom kaj pri tem zaslužiti, da bi se nekoliko ublažila lesna kriza. Ljubljančan. O Dunajski in Tvrševi cesti V Četrtek je ljubljanski občinski svet na svoji seji soglasno sprejel prekrstitev Dunajske ceste v Tvrševo. Lepo je, da se spo-nvnjamo tega sokolskega velikana in mene to enako, kakor druge, le vese!'. ker sem bil tudi jaz vedno Sokol. Zdi sa mi pa, da Dunajska cesta ni ravno najbolj pripravna za preimenovanje v Tvrševo. iz več, nvsiim tehtnih razlogov. Dunajska cesta je glavna prometna arterija Ljubljane in bi kot Mka morala nositi ime, ki bi bilo v najtemnejši zvezi s slovenstvom m jugoslovenstvom. Cankarju, ki je bi1 eden največjih naših mož in ki je ime naše lepe ož^e domovine ponese! daleč po svetu 6 svojimi deli. smo dali malo nabrežje ob Ljubljanici, mnogi drugi zaslužni naši možje imajo enako svo; spomenik le v malih uličicah, imenovanih po n;'h imenih, ali pa ga 6ploh nimajo. Ne oporekam Ljubljani dolžnosti, da se oddolži Tvrševecnu spominu, nasprotno me spom;n nanj. kakor rudi taka počastitev njegovega spomina 'e iskreno veseli, dvomim pa, ia je Dunajska ceerta dobro izbrana za to preimenovanje. Ce pogledamo po drugih mestih, vidi- mo le primere, da so glavne urice imenovane vedno le po imenih velikanov ožje domovine ali značajnih dogodkih iz ožjo domovine. Tako v Beogradu glavne ulice nosilo imena Kneza Mihajla, Kralja Aleksandra. Kralja Milana, Miloša Velikog. Neman jina. Prestolonaslednikov trg ftd., v Zagrebu Jurrisiča. Gaja, Preradoviča, Gundu-liča. Frankopana, Jelačiča itd,, torej povsod le imena iz ožje srbske oz. hrvatske zgodovine. Enake prknere vidimo v vseh večjih naših mestih, kakor Sarajevo, Skoplje. Niš, Novi Sad. Osijek itd., pa tudi v vseh velemestih drugih držav. Zakaj se tudi Ljubljana ne bi tega držala? Res da ima Tvrš velike zasluge za so-kolstvo in zasluži, da po njem tudi Ljubljana imenuje ulico, mislim pa. da iz naštetih razlogov ravno in edino Dunajska c&Ut. kot najprometnejša glavna ljubljanska ulica ni prikladna za to preimenovanje, nego bi se ji morelo dati obeležje či6to slovensko ali jugoslovensko. tir ji s tem dati karakteristiko našega življenja ali zgodovine, kakor to delajo vsa druga mesta po vsem svetu. V. R, Uboge mačke Nekje v mestu so se baje mački tako zaredili, da delajo nekaterim ljudem prehude preglavice. Ti pa so zelo p zresni in se preživljajo izključno s pticami pevkami. Imamo, kakor smo nedavno čitali, v celem okraju mesta le le par starih scinkov-cev in kosov, katerim so morda radi starosti ti požeruhi prizanesli. To je konata-tiral gospod, ki mačk menda ne trpi in jim je napovedal boj na Življenje in smrt. Pritožuje se, da ni v tiatem okraju ptičjega petja. Rano zjutraj naj prisluhne mimo vrtov in prepričal se bo, da je toliko ljubkega ptičjega petja in žvrgolenja kot pc-vsod drugod. Vsakdo na ve, da je mačka prepotrebna in koristna domača žival pri hiši, posebno pa še tam, kjer so trgovski prostori, skladišča, razne obrti in drugi prikladni prosti ri za razmah podganske in mišje zalege. Posledice hudih mačjih lovcev se že poznajo. Daleč naokrog po okraju že ne opaziš nobenega mačka več; pač pa ponoči brezskrbno skačejo podgane po dvoriščih, ker se čutijo tu varne in zna se nam pripetiti, da se sčasoma vse naselijo v tem prijetnem brezmačjem okraju. Taka je sodba prizadetih. Domače blago Pod tem naslovom se pogosto piše m propagira domače bla«ro. Tako smo bile prizadete tudi čipkarice ter opozorjen magistrat, da revidira naše blago. Da ne t»o napačnih nazorov, omenjamo sledeče. Carina na č't>ke je tako v.isoka, da se ne more »kora.! ničesar uvažati. Me prodajamo domače izdelke i« Poljanske in Selške doline, poiog toga pa seveda tu U meterske č:pKe, ki so pa izdelane v naš:h jugoslo venski h tovarnah. Sf:-i obstoji že o ali še več naših tovarn za čipke. To torej ml inozemsko blago. Omeniti je pa treba, da se vse modernizira in tudi t žh-eh že izdelujejo Čipke na stroj, ker pač ni mogoče, da bi se moglo vse to tedelati doma na roko! Kdor pozna to industrijo, bo tudi vedel, da se večinoma dela le v zimskem času, poleti tmajo pa delavke dovolj dela na polju in drugod. Svoječasno so tudi po ljubljanskih vežah sedele Tolminke in pletle nogavice, ali komu bo danes padlo v glavo propagirati to domačo obrt, ki so jo že zdavnaj stroji Izpodrinili! Toliko v pojasnilo. Omeniti pa morano, da plačujemo za svojo obrt primerne davke Prodajalka čipk. Nočni mir O tem se je nedavno pisalo. Omeniti moram Marijin tng. Nisem proti temu. da se pospešuje obrt na ta način, da se do 4. zjutraj prodajajo hrenovke, če ne bi ta stojnica bila zbirališče vseh ponočnjakov, ki potem navadno na ves glas nadaljujejo svoje debate, katere so malo prej morali prekiniti r bližnjih gostilnah. Na pljučih ti ljudje gotovo ne boluoejo, ker imajo izvrstne organe, tako da se največkrat razlegajo debate daleč naokoli v veliko veselje stanovalcev tega dela. če je umestno tako glasno pogovarjanje ravno pred cer- kvijo in samostanom ter t bližini velikega hotela oe vem. Najmanj, kar bi smeli zahtevati, je. da se vse te odjemalce opozori, naj ne kriče sredi noči tak »redi mesta. Eden. Id bi imel rad ponoči mir. Rimski zid Nisem starinoskrvec, ne profesor, pač pa laik. vendar mislim, da se tu nekaj preveč poveličuje. Ta zid meni nikakor ne imponira, niti po visokosti, niti drugače, če bi že bil nekaj impozantnoga ter imel v sebi umetnine, izklesane figure ali kaj takega, potem bi ga bilo res treba ohraniti. Desetletja so hodili po njom ljudje ter se nihče tul zmenil sa to kamenja. Ca ie mora ostati iz zgodovinskih oaflrov. bi zadostoval o nekaj metrov zidu. ne pa ves kompies. Vidimo, da se mesto širi na eno in drugo stran, v sredini bomo pa imelđ menda za vse večne čase ta Imenitni zid. Najbolje bi bilo otvoriti debato v vašem cenj. listu, da vidimo, kdo je za ohranitev tega zidu in kdo je za to, da se ta del lepo parcelira ter da ostane za spomin le začete« zidu to je nekaj metrov. Će bd se onstran ziidu ničesar ne zidalo, bi bilo vse v redu. AH ravno v tem delu mesta se je v zadnjih letih zidalo mnogo novih vil ter ne vem, če ta grdi zid sploh Še tja spada. Ljubljančan. Sezona na ljubljanski rivijeri Poletni raj Ljubljančanov, ki bolehajo na žepni bolezni Ljubljana, 2. julija. Pri nas smo vsi izredno navdušeni za kopanje, soinčenje, da ne rečemo, celo za »garanje«, kopalno sez_mo cenimo še bolj kot plesno; ne manjka nar. torej navdušenja, kopalne obleke »o razstavljene rko-raj v vseh izložbah, samo v avtomatičnih bifejih jih še ne prodajajo, mažo si lahko kupiš rudi pri vsakem mesarju ali pa poseže« za njo v Ljubljanico sredi mesta, kjer je najbolj gosta — skratka, za vse je poskrbljeno, da se kopalna sezona lahko najlepše razmahe, in solnca pogrešamo in vode, ki bi bila vsaj tako redka, da bi jo človek lahko požiral če se potaplja. Voda je seveda čista v kopališčih, toda Ljubljančani cenijo predvsem naravna kopališča, kjer nihče ne pobira vstopnine in ne navija gramofonov in kjer je tudi dosti kopriv, da se lahko opečes z njimi, ko ni solnca. Takšno idealno kopališče je — ali je vsaj bilo — ob pomolu, kjer se cepita Ljubljanica in Gruberjev prekop. Tu je naša rivijera, kjer preživlja počitnice mladina m letoviško sezono meščani, ki bolehajo predvsem na žepni bolezni. Sezona se je otvorila povsem šele ta teden in je bila včeraj »rivijera« izredno živahna. Ljubljanica je tam še precej prijetne barve, ne sicer tako krasno zelene kot v mestu, a barva je še dokaj naravna. Nikomur ne pride seveda niti na misel, da dobiva voda barvilo skozi odprto zapornico pri Gradaščici in da ima zaradi tega posebno zdravilno moč, še močnejšo kot radioaktivne kopeli. Letos namreč teče Ljubljanica nazaj: ko se nabere v mestu v zaprti strugi nad višino vode onkraj zapornice v Trnovem, se višina brozge izenači z višino vode. ko je odprta zapornica. Voda se počasi odteka od Gradaščice proti Gruberjevemu prekopu, ker se ne more po Ljubljuničini strugi skozi mesto. Takšne rrulankosti pa nam ne škodujejo, saj smo vražje trdnega zdravja. Lahko celo trdimo, da ni bolj zdravega kopališča v Ljubljani, saj tu ni treba niti kemične analize vode kot preiskujejo vodo v drugih kopaliških bazenih. Kopališče je pač povsem naravno in prav je, da ne kvarimo njegove idiličnosti. Kako bi n. pr. trpela idila. Če bi postavili tam kakšno javno zgradbico, da bi ljudje ne iskali zavetja v grmovju in v že blagoslovljeni vodi! Sploh pa na čigave stroške bi naj gradili taksna pribežališča, ko je pa rivijera skupna last in se ne čuti nihče poklicanega, da vtika nos v javne zadeve. Pred leti so prepovedali kopanje na »špici«, a se za prepoved ni nihče brigal. Pravico kopanja v Ljubljanici so ljudje uživali že od njega dni in si je seveda ne bodo pustili kar tako vzeti. In ne zahtevajo, da jo treba to javno kopališče modernizirati, nimajo nobenih muh glede higijene, pač pa žele, da jim ne krati nihče svobode m da bi solnce sijalo vsaj enkrat na teden. Včeraj popoldne je sijalo nekaj časa kot za poskušnjo, toda kmalu se je sramežljivo skrilo, ker je bila večina kopalcev še deviško belih, letos se jih pač posebno sramuje. Toda zaradi tega ni nihče obupa val: potrpežljivo so čakali, da odplava oblak s solnca, ki je počasi lezel za njim. Oba bregova sta bila popolnoma za- sedena, skoraj na vsaki travi je sedel po en kopalec. Trave je namreč čedalje manj. kar vidno se suši pod trdimi kostmi in no bo več nikdar pognala, ker je usahnila. Bujno pa rasto koprive v grmovju, kar nI čuda. V vodo so silili le redki. Zdela se jim je še mrzla. Nekateri pa so morali pokazati , kolosalne plavalne sposobnosti. Potapljali so se in brcali na vse pretege in načine, nekaj se jih je pa tudi potapljalo po mornarsko. Nenadoma je fant začel brcati v vodi na tako čuden način, da so postali pozorni kopalci na obeh bregovih. Divje je otepal z rokami ležeč na hrbtu. — Gaga, gaga! Na pomoč! so začeli kričati na bregovih. Nekaj časa so vsi samo opazovali čudnega plavalca, nekaterim se je zdelo, da igra komedijo. Igral je pa zelo naravno in ker so gledalci kričali na obeh bregovih čedalje bolj na pomoč, kot da se potapljajo sami. sta mu dva odplavala na pomoč. Prijela sta ga za roke in zvlekla na breg. Fant je na bre«gu nekajkrat klavemo prestopil, potem pa legeL Kopalci so se nepopisno zabavali, zato ni dolgo ležal, pač pa se je začel pogumno opravičevati, češ, da ga je prijel krč. Dogodek so takoj pozabili in šele po njem je postalo živahno v vodi. Nekateri so trdili, da ne moro nihče utoniti, ker je pregosta voda. Lahko se torej tolažimo, da letos ne bo nihče utonil na »Špici«, čeprav dobimo primerno vreme za kopalno sezono s pasjednevno vročino, ki je pri nas hujša kot hladna smrt v Ljubljanici. Opuščene in preurejene za tvornice Z odUokom prometnega ministra in v smislu § 39 zakena 'o železnicah javnega prometa se opuste naslednje železniške zatvornice: Na progi Zidani most—Zapre-šdč poljske zatvornict pri km 2738, 3203 in 13.290. občinska pri km 14.494, poljska pri km 20.152, poljska pni km 20.010; na progi št. rij—Zhdani most—Rakek, poljske zatvornice pri km 369.319. 370.676, 370.950, 361.671, pešpotna 381 067 in 384.224 ter poljska 397.345; na pr< gi Pragersko—Ko-toriba občinska pri km 10.318 in 43.445 ter poljske pni km 45.875, 46.750, 47-263 in 48.251; na progi Ljubljana—Jesenice— Planica poljske pri km 88.936, 86.755. 82.160, 81.945, 76.813, 52.795, 52.637 to 52.356, občanske pri tam 39.387, 35.750, 24.243, 20.487, 13.409 in 10.986 ter gozdni pri km 52.002 in 24.034; na progi Jesenice —Bohinjsko jezero pa poljska pri km 82.533 in občinska pri km 84.808. Preurede se pa želemiiiške zatvornice na progi Zidani mest—Zaprealč, banovinska n. reda pri km 22.017 in banovinska n. reda pri km 49.681; na progi St. Hj—Zidani most—Rakek poljske pri km 292.670, 293.129, 293.732 in 326.039 ter cočtaski prt km 327.621 In 328.667. Na progi Pragersko —Kotoriba Občinska prt km 10.009. Vse te železniške zatvornice so morale biti opuščene, odnesno preurejene že v juniju. čudna jeza. — Zakaj neki je tvoja prijateljica tako dolgo sprta s svojim zaročencem? — Saj bi se bila že davno pobotala, pa se ne moreta spomniti, zakaj sta se sprla. Beli zobje: Chlorodont prijetno osvežujoča zobna pasta 3 poprovo meto tuba Din 8.— in Din 13.— Gi ovan ni Papini: Pripovedovanje o otoku V soboto zvečer se je pojavil pred menoj mož, ki ga nisem videl dobrih dvajset let S Patom Cairnessom sva bila prestala prve čase svojega prihoda v Frišku glad in strah. Večkrat me je duhoviti in dobrodušni Pat rešil iz krempljev obupa. Ko sem pa prispel v^ ori-jentalska mesta, nisem o njem ničesar več slišal. Nisem ga poznal, ko je prišel mi ni povedal svojega imena. Izpremenil se je bil po barvi in menda tudi po telesu. Bil je trs bele polti in postal mi je hrast rjave barve. Potoval je po svetu, prva leta iz potrebe, potem pa iz radovednosti. Ni kraja, ki bi ga ne bil videl, morja, ki bi ga ne bil prevozil in poti, ki bi je ne bil prehodiL Govori osem jezikov in dobrih dvajset narečij. BU je pajdaš morskih razbojnikov, trgoval je s kačami, bil vrhovni čarovnik, lažni budni-stični menih in vodnik po pustinji — skratka pečal se je z vsem, kar prinaša kaj izpremembe. Na svojem potovanju je odkril otok, ki rnornarji in zemljepisci še niso vedeli zanj. Bil je otok Tihega oceana, za spoznanje večji od otoka Sandwich južno od Nove Zelandije. Na njem prebiva nekaj sto papuanskih otočanov, ki so prispeli tja pred mnogimi stoletji na svojih barkah. — Posebnost tega otoka, — mi je pravil Pat Cairness, — ni v njegovi obliki, niti v njegovih prebivalcih, temveč v tem, da so poglavarji plemena že davno spoznali, da more otok preživeti samo določeno število prebivalcev in sicer točno sedemsto sedemdeset. Velik del hribovite zemlje je nerodoviten, v morju pa tudi ni posebno mnogo rib. Od zunaj ni mogoče ničesar dobiti, ker po njihovem prihodu še nihče ni pristal pri otoku, a vnuki prvih prebivalcev niso več znali graditi Čolnov. Zato je zbor poglavarjev že v pradavnih časih razglasil prečuden zakon, da mora namreč vsakemu novemu rojstvu slediti smrt tako, da bi bilo prebivalcev vedno samo sedemsto sedemdeset. To je menda edinstveni zakon na svetu in nad njim strogo bedi svet starcev, obstoječ iz čarovnikov in vojšča-kov. Kakor v vseh državah sveta presegajo tudi na tem otoku porodi naravne smrti in tako mora pleme vsako leto ubiti deset ali dvajset nesrečnih, s sve- ta izključenih otočanov. Strah pred lakoto je vsilil papuanskim oligarhom izum zelo grobega, toda točnega Štetja. Enkrat na leto, spomladi, se zbero, da prečitajo seznam rojenih in umrlih. Ce je, recimo, dvajset novorojenčkov in osem umrlih, se mora dvanajst živih žrtvovati za obči blagor. V starih časih je zadela smrt najstarejše, ker pa imajo v svetu poglavarjev starci večino, so uredili to stvar tako, da je odločitev prepuščena usodi. Vsak prebivalec ima leseno tablico, ki je na nji izrezljano ali s hieroglifom napisano njegovo ime. Ko napoči strašni dan, se zbero legitimacije živih v star čoln, zakopan pred kolibo sveta, in najstarejši Čarovnik jih dobro premeša z veslom. Potem izpuste nalašč v ta namen dresi ranega psa, ki skoči v čoln, vzame iz njega toliko tablic, kolikor jih je treba, in jih po vrsti izroči čarovniku. Izžrebani imajo tri dni časa, da se poslove od svojcev in si končajo življenje na način, ki jim najbolj ugaja. Ce ostane čez tri dni še kdo, ki ni imel poguma končati si življenje, ga zgrabijo štirje najmočnejši molje, ga potlačijo v meh. obteže s kamenjem in vržejo v morje. Človek mora živeti nekaj časa med temi ljudmi, de hoče razumeti vso stra- hotnost ter vse tragične in groteskne posledice tega zakona. Vsaka žena, ki opazi, da je noseča, se zapre v svojo kočo in se ne upa nikamor pokazati. Noseča žena je sovražnica, vsi bi jo sovražili. Vsak otrok v materinem telesu pomeni javno nevarnost. Pa tudi mati in oče nista varna, da usoda ne določi nje ali njega, da se usmrti in umakne otroku. Na otoku je tudi zelo razširjen umor, ker morilci mislijo, da bodo izravnali število porodov in da se vsaj za nekaj časa izognejo strašnemu presenečenju usode. Žrebanje žrtvovanih je najstrašnejše zborovanje, kar sem jih kdaj videl. Bil sem na enem takih zborovanj in napravilo je name zelo žalosten vtis. Sprva se skušajo nekateri skrit] v pečinah, da bi ušli nevarnoti Toda otok je majhen in budnost je v interesu vseh: odsotnost poveča nevarnost prisotnih. Nekatere morajo šiloma prignati na zborovanje in videl sem jih, kako so se obupno branili oddati tablico s svojim imenom. Takrat jih je bilo samo devet odveč in videl sem, da nihče ni sprejel strašne odločitve usode vdano. Neka mlada žena se je krčevito oprijemala poglavarjevih kolen in prosila usmiljenja. Imela je še majhno dete in solznih oči je prosila, naj jo puste živeti ie leto dni, da ne ostane dete samo. Ze priletni 1 mož je zatrjeval, da je težko bolan in da bo itak kmalu umrl, toda prosil je usmiljenja, češ, naj mu dovolijo umreti naravne smrti. Neki mladenič je milo prosil, naj ga puste živeti, ker je edina opora stare matere in treh bratov, ki še niso zmožni dela. Roditelji so krčevito plakali, ker je bilo med izžrebanimi njihovo zadnje in najlepše dete. Dekle je prosilo, naj počakajo vsaj do njene svatbe: hotelo se je čez nekaj dni poročiti in ni hotelo umreti, ne da bi izpolnilo bodočemu možu dano obljubo. Neki starec, član sveta, se je skušal rešiti, češ, da on edini pozna tajno, potrebno plemenu za življenje, in če ga usmrte, je iz osvete nikomur ne bo odkril. Tri dni se je razlegal po vsem otoku samo jok. Toda zakon je neizprosen in ne pozna odlašanja. Samo v enem primeru se lahko izžrebani reši: če je pripravljen kdo drugi umreti namesto njega. Toda domačini so mi pravili, da se to skoraj nikoli ne pripeti. Tretjega dne se je ubilo že sedem obsojencev, a četrtega dne so vrgli zgodaj zjutraj vpričo vsega molčečega ljudstva v morje samo dve vreči. Pat Cairness mi je pravil še mnogo drugih zgodb, toda to sem si zaradi njene posebnosti najbolj zapomnil. Največje odkritje našega stoletja? Z iztrebljenjem plesni bi se dala temeljito zatreti tudi tuberkuloza Revija »Mikrokosmosc priobčuje vest, to jo je sprejel nčeni svet zaenkrat še % rezervo, če se pa potrdi, bomo imeli opraviti z največjim odkritjem našega stoletja, ki bo neizmernega pomena tulcu" iz pralrtičnih vidikov. Dr. M. flerins poroča o odkritju dr. G. Enderleina, ki je objavil svojo znanstveno razpravo v »Archiv tur Entwickeiungsgeschich-'te der Bakterien«. Dr. EnderJein izhaja •iz opazovanja, da so se v starih kul-'turah tuberkuloznega bacila često pojavile plesni. Ta pojav so pripisovali slučajnemu onesnaženju kultur, ki je nastalo pri odpiranju posod s kulturami, kamor so prišle spore plesni iz zraka. Čudno je bilo samo, da se je pojavljali* v kulturah bacilov tuberkuloze ved-,00 ista plesen, vrsta aspergiilus niger. Nasprotno so pa našli v kulturah teh' piesni praviloma pri vsej previdnosti bacile tuberkuloze. Dr. Enderlein je slutil nekakšno zvezo med tema dvema organizmoma in zato je pod stalnim nadzorstvom gojil plesen aspergrlrus niger. In odkril je zanimive reči. Spore te plesni (kono-drje) branijo v sebi zrnca jedrovitega .izvora, ki prodirajo mreno k on odi j in ,se usedajo na njihovi zunanji površini. Ce položimo tako razvito konodijo v nzološko raztopino kuhinjske so;i, !se v nekaj minutah razvijejo ta zrnca rV vlak en ca. Na koncu vlakenc so pa 'drobna zrnca, ki jih naziva dr. Enderlein chondriti. Vsak chondrit lahko da •povod bakteriji. Proces gre takole: :Chondrit napravi okrog sebe obod, obstoječ iz beljakovin in tako nastane po avtorjevem nazivoslovju mychit. My-chit %na lastnosti organizmov, ki so j.h nazivali učenjaki doslej navadno feofc-ki in ki so veljali za bakterije. Jedra mvchitov se lahko medsebojno spajajo 5in z opetovanim spajanjem raste njihova biološka valenca. Tako nastanejo vlakna z osmerimi in večkratnim: 'jedri, ki imajo že podobo in iastinosri bacila tuberkuloze. Posebno velike tvorbe, nastale po rnnogokrarni kopu'a-ciji, so pa zarodek plesni aspergiilus niger in s tem je razvojni ciklus tega organizma zaključen. Iz tega sledi, da so chondriti najmanjši stavbni kamen, ki lahko iz njega nastane tako tuberkulozni bacil, kakor tudi plesen. Ta raziskavama bi bila velikega pomena za teoretično m praktično bakteriologijo in higijeno. Doslej je bilo dobro znano, da se širi tuberkuloza zlasti v vlažnih stanovanjih. Tako stanovanje je pa zelrv dobrodošlo tudi plesni. Po Enderleinovih poskusih si prav lahko mislimo, da rodi v vlažnem stanovanju dobro uspevajoč?, plesen vedno nove bakterije, ki lahko okužijo vedno nove žrtve. Ni tudi izključeno, da lahko povzročijo v pljučih vdibane konodrje plesni novo obolenje. S tem bi pa dobila borba proti tuberkulozi čisto nove oblike. Vaši najhujši sovražniki bi ne biii več samo pod močnim rx)večevalnirn steklom vidJie Grof Schwerin von Krosigk, bakterrje, temveč plesen, ki jo prav dobro vidimo tudi s prostim očesom. Dr. Enderlein meni, da bi z iztrebljenjem omenjene plesni temeljito zatrli tudi tuberkulozo. Dr. Enderlein je gojil pod enakimi pogoji tudi povzročitelja kravjih koz, ki jih rabijo za zaščitno cepljenje proti pravim kozam. Tudi tu se mu je posrečilo najti pripadajočo plesen, obenem je pa našel celo razvojno usedlino, ki je bila popisana kot protozoa, torej žival. Tako je bila dana možnost vzgojiti čiste kulture bacila pravih koz in izogniti se neprijetnostim, ki nastanejo pri rabi živalske lymphe. Zaenkrat se še ne dajo niti približno našteti vse posledice, ki čakajo bakteriologijo in higijeno, pa tudi sistematično botaniko m morda celo zoologijo, če se potrdijo dr. Enderleinova zaključki m če so ti zaključki splošnejšega pomena. Treba bo počakati, kakšen bo rezultat nadaljrrih raziskavam", da se pokaže, ali bodo potrjena aH o vržena raziskavanja, ki nosi jo po vsej pravici pečat znanstvene senzacije prve vrste m ki bi pornenna tudi prevrat v higijeni. Voditelja nemških komunistov Levo predsednik nemške komunistične stranke Ernst Thalmann, desno vodja komunistične frakcije v državnem zbora Wfl-helm Pleck. Nabob finančni minister v Papenovi vladi. Znano je, da je Ahphonse Daudet v svojih romanih rad opisova' resnične junake in dogodke iz takratnega življenja. Tudi Jeansoule, junak romana »Nabob«, se je pisal v resnici Francois Bravav in je bS svojčas v Franciji splošno znan. Njegova življenjska pot je bila pohia naglih obratov, kajti pričela se je z naglim in nepričakovanim obogatenjem in končala z enako nepričakovanim in skoraj popolnim bankrotom. Vzrok Nabobove obubožanosti je bil težko pridobljeni poslanski mandat, ki je v takratnih časih več veljal, kakor pa donašal. Ko je Francois Bravav po dolgem prizadevanju L 1K65 srečno dosegel poslanski mandat vladne stranke, je začel na vse strani razdajati svojim voulcem denar m njegovo ogromno premoženje se je kmaru razlezlo. Sin tega Naboba, ki je po njem Daudet zasnoval svoje mojstrsko delo, je zavzemal ocffičen položaj v Avjgnonu ki umrl je šele nedavno v MarsetJ'u. Bil je zelo ponosen na svojega očeta in pravil je o sebi, da je imel dvoboj z Daudetom, da zaščiti očetov spomin. Znal je zelo zanimivo pripovedovat: o raznih prigodah iz očetovega političnega detovanja. Ena se je nanašala na znanega francoskega politika vojvodo de Mornv, ki je svoje usluge cesarstvu rad izrabljal za finančne špekulacije. Francois Bravay se je seznanil v Egiptu zaupno z Ismailom pašo in nekega dne je prišel k takrat vsemogočnemu vojvodi de Mornv, da bi si izprosil ali bolje rečeno kupil njegovo naklonjenost za svojega protežiranca Pod pazduho je imel krasno aktovko, ki pa niso bUe v nji samo važne listine. Položil jo je na pisalno mizo in pred odhodom je opozoril ministra, da je v nji sedem zelo zammivih komadov. Ko je čez nekaj dni zopet posetil vojvodo, mu je dejal minister že na pragu pisarne: »Dragi Bravav, pregledal sem vašo aktovko, pa sem opazil, da trije komadi manjkajo«. In tako je de Mornv kmalu prejel ne 7 temveč 10 milijonov frankov, da bi podprl s svojim veKkim vplivom egiptskega podkralja. Nov svetovni rekord v metanju diska Poljakinja gdč. Weiss is Lodza Je dosegla v metu diska na 42.48 m nov svetovni rekord. Samomor Bruna Kastnerja V kopališču Kreuznach, kjer se je mudil Že več tednov, se je v četrtek obesil znani filmski igralec Bruno Kast-ner. Prevrat v filmski industriji hi prehod od nemega k zvočnemu filmu je imel za posledico samomor svoj čas splošno znanega filmskega igralca. Ko je nastal prevrat v zvočnem filmu, je bil star Kastner 42 let m sklenil je vrniti se h gledališču, kjer je prvotno deloval. Njegov položaj je bil pa od dne do dne slabši. Kastner je krenil na turnejo, da bi si gmotno opomogel, pa je bilo vse njegovo prizadevanje zaman. Ker ni videl iz težkega položaja dragega izhoda, si je končal življenje. Nemški filmski igralec Bruno Kastner je spadal v ono filmsko pokolenje m gardo, ki spada v njo poleg drugih tudi fiarrrv Liedtke. Pri srcu mu je bH vedno lažji površni, filmski žanr. V nemem filmu je bil zlasti priljubljen med onimi nemškimi ljubitelji kima, ki se navdušujejo tudi za filme Harry Liedt-keja. V Berlinu je dosegel velike uspehe. Govoreči film je pa pomenil zanj konec filmske karijere. Ko ni šlo več pri filmu, se je vrnil h gledališču ki bil je član berlinske Komedije. O človeškem vonju O človeškem vonju se splošno sodi, da je dokaj top. To je res, če primerjamo svoj vonj n. pr. z vonjem psa. Absolutno pa naš vonj ni tako slab, kakor rrrisii večina ljudi. Carinski uradniki so znani po izredno razvitem vonju, ki jim omogoča najti še tako dobro skrito blago, kolikor se pač da najti s pomočjo vonja- To velja v prvi vrsti za tobak in živila. V Avstro-ogrski banki na Dunaju so imeli baje uradnika, ki je imel zelo lahko, pa tudi zelo važno službo. Edina njegova naloga je bila namreč povohati vsak bankovec posebej, da je ugotovil, če je pristen ali ponarejen. Imel je tako dober nos, da je ponarejene bankovce takoj zavohal. Preden je stopil v zasluženi pokoj, je mora-, iz-vežbati naslednika, ki 'banka brez njega ni mogla poslovati. Z vajo se da doseči tudi v tem pogledu marsikaj, kar se zdi človeku neverjetno. Tako pripoveduje dr. F. Polten, da so ga nekoč opozorili, da je mogoče spoznati z vonjem celo knjige. Kdor ima dober nos, lahko baje loči francosko ali angleško knjigo od nemške. Dr. Polten se je prepričal o tem m od takrat spozna baje tudi v temi vsako knjigo, da-li izvira iz Anglije, Francije ali Nemčije. Merodajen je duh tiskarske barve, ki se meša z duhom papirja. Tudi nekatera važna kemična odkritja gredo boii na račun vonja, nego kemičnih lastnosti snovi. Zamenjana otroka V Munchenu*Glandbachu je sodi* šče priznalo, da 12Ietni deček Donk ni sin svojih dozdevnih roditeljev, ki so ga vzgojili, temveč sin dirkača Beutha. S tem je bila končno pojasnjena muč* na zadeva, ki sta sti zakonca Donk z njo belila glavo že od otrokovega roj* stva, ker nista vedela, ali je dete njuno aH ne. Leta 1919 sta bili Donkova in Beuthova v Munchenu*Glandbachu v porodišnici in po porodu je Donkova izjavila, da so ji zamenjali otroka z otrokom Beuthove, ki je ležala v sosedni sobi. Glavna strežnica je pa iz* javila, da je zamenjava otrok izklju* cena. Čez 10 let sta se rodbini zopet sre* čali in Donkova je takoj spoznala, da je dozdevna sin Beuthovih v resnici njen. Sledila je civilna tožba ki sodišče si je moralo pomagati s krvno preiz* kušnjo, ki je pa ostala brez uspeha, ker spadata oho rodbini v isto krvno sku* p ino. Šele ko so izmerili obema otro* koma čeljusti in oči, je sodišče spozna* lo, da govori Donkova resnico. Tako je prišla zamenjava otrok na dan šele čez 10 let. Glas svetovne pameti Prerfdent Hoover, ki si zadnje čase mnogo prizadeva, da bi pomiril duhove v Evropi in našel izhod iz kritičnega položaja sveta. Sovjetski tisk o vsesokolskem zletu Sovjetski tisk, zlasti športni listi, so priobčevali tu pa tam o pripravah za IX. vseso kolski zlet v Pragi poročila svojega posebnega poročevalca. Največ vesti, tako informacijskih, kakor tudi statističnih, je prinašal športni list »Spartak«, ki pa piše zelo tendendjozno in zaničljivo o vsesokolskđh zletm in telesni vzgoji na Češkoslovaškem vob-če. Kakor vsi sovjetski listi, tako servira tudi »Spartak« svojim čitateljem politično ozadje sokolskih svečanosti ter pravi, da gre za demonstrativno akcijo kapitala proti proletarijatu. Čudne informacije mora imeti >Spar-takovc dopisnik, ker zatrjuje, da na eni strani proletarijat in delovno ljudstvo na Češkoslovaškem sploh gladuje (!), na drugi strani pa trosijo milijone za podporo raznim telovadnim organizacijam vojaškega značaja. Sovjetski športni list šteje med te organizacije Sokola, Orla, gasilce, strelske organizacije in športne klube. Češkoslovaški komunisti so baje v začetku nastopali proti podpiranju teh buržuj-skih udarnih čet, toda zaradi strašnega terorja niso dosegli nobenega uspeha in podpore se niso prav nič znižale. Proletarijat vsega sveta, nadaljuje »Spartak«, se bo spominjal te dni svojih češkoslovaških tovarišev, ki bodo morali mirno gledati to očitno demonstracijo proti boljševiški državi delavcev, vojakov in kmetov. Dalje piše »Sparta k« o organizaciji zletnih svečanosti, ko zlasti šolsko mladino »gonijo« na zletišče ali pa pritiskajo na starše celo orožniki. List obeta Čitateljem, da jih bo tudi v bodoče informiral o tej mogočni protikomunistični organizaciji na Češkoslovaškem, zlasti pa o nastopu vojaštva, ki bo baje obenem pregled tehnične opreme in izvežbanosti armade. Tako blatijo sovjeti sokolstvo in vse, kar je z njim v zvezi. Novi direktor Wolfovega urada Tajni svetnik dr. Katzenberger je bfl imenovan za ravnatelja Wolfovega urada, Tragedija angleškega kapitana Častnika indijske armade in njego* vo ženo, ki se je z njo pred dobrim mesecem poročil v Glasgowu. čeprav je bS že oženjen, so našli te dni ustre* ljetna v nekem londonskem hotelu. Gre za kapitana Johna Franka Grosvenoria Brookleva. starega 38 let, in za 261etno Heleno Diaanandovo. Helena je bila vpisana v hotelsko knjigo kot soproga kapitana Brookleva, policija je pa ugotovila* da kapitanova prava žena še živi in da biva v nekem mestu na južni obali Kapitan je prišel s svojo izvoljen* fco v hotel v četrtek, imel je mnogo prtljage in izjavil je, da sta namenjena z ženo v Indijo. Ko je pa sobarica z ju* traj potrkala na vrata, se ni nihče od* zvaJL Vrata so morali vlomiti in ko so stopiE v sobo, so zagledali Heleno l^amandovo v nočni srajci na postelji s prestreljenim srcem. Na tleh je pa ležal v požarni kapitan, a kraj njega vojašld revolver. Nesrečnež si je bil pognal kroglo skozi usta v možgane. Najbolj vesel in labaven film Je In ostane: Stric iz Amerike šaloigra po znanem odrskem komadu >Tudt brez denarja gre. .« V glavnih vlogah odlični igralci: Hans Moser H. Heinz Riemann Hans Junkermann nežni spol zastopa mlada, lepa in talentirana Hedv Kiesler Najnovejši Paramountov zvočni tednik prinaSa senrarije vsejEfa sveta. Danes ob 4-, 7M. tn 9*4 m jutri ob S., 5., 7. in 9yA zvečer! Elitni kino Matica Telefon 2124 Noga je noga, Bohoik na operacijski mizi obrnjen k asistentu: — Ali ne vidite, da mi hoče gospod profesor odrezati zdravo nogo. Asistent: — Vidim, toda molčite za boga, to je slaven učenjak in vaša opazka bi ga hudo razžalila. Spomin na maturo. — Sprejel bi vas za osebnega tajnika, pa ne vem, če znate molčati. — Kar zanesite se name, gospod direktor, saj pri maturi vsa komisija ni spravila iz mene niti besedice. Clement Vautel: Brata Peter in Pavel sta študirala na istem hcejuu toda ne z enako marlji* vostjo. Peter je bdi zelo dober dijak in profesorji so mu prorokovali sijajno bodočnost. Pavel je bu poglavar lenuhov in g o* spod Rosa*Larose, ki sd je zaman pri* zadeval vzbuditi njegovo zanimanje za grščino in latinščino, mu je dan za dnem ponavljal: — Lenuh ste in nič ne bo iz vas. Petrovi roditelja so bali srečni, da imajo takega sina. — Prigovarjal mu bom, naj gre na visoko šolo, — je pravi oče znancem. — Že zdaj kaže, da se bo povzpel ze* lo visoko. In res je napravil vse izpite z odliko; sam rektor univerze mu je pri zadnjem izpitu čestital. Pavel pa ni krenil po tej poti. Oče je moral z ža* lostjo v srcu priznati: — Moj sin je tepec Nikoii ne bo znal prevajati Hora ca aH Vergila. A grščina mu je španska vas. Najbolje bo vzeti ga iz šole. Bo pač izgubljena Ko je oče ppfM Petra, kaj hoče je odgovor* — Akademik. Pavel je pa odgovoril na isto vpra* sanje: — Kolesa bom popravljal. Ko mu je bilo trideset let, najboljši študent še ni bil član akademije, pač je bil pa že izdal v samozaložbi dve zbirki pesmi in izročil vratarju v Odeonu tri drame v stihih. Pa tudi Pavel se je bil že odlikoval v svoji stroki. Najprej je popravljal navadna, potem motorna kolesa, sled* njič pa tudi avtomobile. Njegova skromna delavnica se je razširila m postala tovarna. Peter si je prizadeval ukrotiti Pegaza, Pavel je brez poseb* nega truda krotil štirideset konj. Prišla je vojna. Kot pesnik je mo* gel Peter služiti dcanovini samo na bojišču. Služil je pri pehoti, na bojišču je bfl štiri leta, napredoval je do ser« žanta m za hrabrost je dobil vojni križec. Tudi Pavel je šel na bojišče, ker je pa bal tovarnar, ni ostal tam. Njegova naloga ni bila iztrcijevati naboje, tem« več izdelovati jih. Izdelal jfh je malo, mnogo, neizmerno mnogo. Zaslužil je mnogo denarja. Dobi je križec Častne legrje. Peter se je izkazal v bojih dostop* nega klasične izobrazbe. Braneč most na Sornmi se je spomnil na Horatia Coclita ter ga posnemal. Pavel je pa širil svoje tovarne v neskončnost. Ni živel z vzvišenhni spomini na stari vek, temveč z dražestno igralko Liano des Begonias. Nekega dne ga je posetil Peter, ki je bil na dopustu. — No, kako se ti kaj godi? — ga je vprašal Pavel. — Ne slabo ... a tebi? — Dobro, toda moja je trda. Ti imaš srečo. Nobenih skrbi, nobenih sitnosti. Ti samo ubogaš, in tvoja dolž* nos t je zelo enostavna: ubijati ali biti ubit. Jaz, jaz pa imam odgovornost. In koliko dela! So trenutki, ki ti zavidam tvojega seržanta. — Aurea mediocritas! ' — V bistvu je to vojna civilistov. Mi tu daleč za bojiščem bomo zrna* gali. — Sfc vos non vobis... Govorim o nas. — Cigaro, dragi moj? — Timeo Danaos. — —- Te niso Danaos ... so pa boljše. Po vojni je Peter spravil svojo me* sečno plačo, Pavel je bil pa že dvajset* krafni milijonar. Peter je začel pisati epos o vojni, ki ga pa ni hotel sprejeti noben založnik. — To je krasno, — so mu zatrje* vali, — vidi se, da je vaš lirizem pre* pojen s klasičnim okusom. Toda občin* stvo se žal ne zanima za poezijo. — Torej se bo treba lotiti proze, — je odgovoril humanist. In začel je pisati veliko delo pod zaglavjem »Latinska slava«. To je bil res spomenik izobrazbe, kjer je bil Joffre še enkrat primerjan s Fabijem Cunctatorjem, kjer je dobil Foch po* teze novega Maria, kjer se je Clemen* ceau zavijal v plašč patri jota Sulle, kjer so bili vsi ljudje m dogodki sve* tovne vojne primerjani z ljudmi ali velikimi deli starega veka. Toda založniki so odklonili tudi to delo. — Napišite nam vendar kaj nape* tega, senzacionalnega, — so mu pri* govarjali. — Potrudil se bom. — Da, toda niti besedice o vojni in nobenih latinsikh citatov . . . Saj jih nihče ne razume. Toda tudi ta poskus se ni posrečil in Peter je bil srečen in vesel, da je dobil mesto inštruktorja. — Pavel je pa šel od uspeha do uspeha. Postal je narodni poslanec in ustanovil je dnevnik »Le Latin«. Nekega dne je prišel k njemu Pe* ter, ki se nikakor ni svetil, razen na komolcih in kolenih. — Rad bi postal sotrudnik tvojega dnevnika, — je odgovoril na bratovo vprašanje, kaj bi mogel storiti zanj. — Saj veš, da imam humanistične studi* je. In tako sem si mislil, da me sprej* meš v službo. Glej, zdi se mi, da bi r>olitični uvodnik . . . — Tega napišem vedno sam. — Ti? Jaz sem pa mislil . . . — Da, dragi moj, lotil sem se tudi tega posla. Saj niso potrebne humani« stične študije, da lahko človek zabav* lja na vlado. — Literarno kritiko . . . — To sem prepustil prijatelju Liane de Begonias, bivšemu kolesarskemu dirkaču. — Poročila, gledališko kritiko . . . — Ne, dragi moj, za to so potrebni jasni, praktični, moderni ljudje. Ti si preveč klasičen. Ali hočeš prevzeti po* lici j sko kroniko? In Peter je ponudbo sprejel Vpleta med policijsko kroniko in dnevne ve* sti vse mogoče latinske citate, zaradi katerih dobiva uredništvo od zvestih naročnikov dan za dnem proteste Stev 147 >SLOVEN8KI NAROD«, dne 2. juHJa 1932 strati 7 Mie Ah, prisegam vam, da se ga ne bo nihče dotaknil. Preveč mi je žal, da sem ga bil zapustil, čeprav samo za nekaj dni, ko bi ga bili še lahko rešili. Dokler bom živ, se ga nepoklicana roka ne bo dotaknila. Ko je brl zdravnik že odšel iz ce-Hce, ga je poklical Paul Carrere nazaj m mu dejal: — Ne pozabite, da notar Dubertin nestrpno pričakuje vesti o baronu, ki ga je imel zelo rad. Ne smete mu ta* koj povedati, da je grof mrtev. Ta strašna vest bi ga ubila. Recite mu, da danes ne more posetiti grofa, in odpeljite ga nazaj v bolnica. Dubertin je razumel iz zdravnikovega pripovedovanja samo to, da bo vkiel Maurica pozneje. Cizeretski zdravnik je odšel potem k državnemu tožilcu m mu kar naravnost povedal, kaj ga je napotilo k njemu. Bila je važna zadeva, šlo je za zJr> čin in obetal se je senzacijonalen pro* ces. Državni tožilec je seveda takoj odredil, da mora ostati truplo grofa de Cizereta do drugega dne strogo zastraženo. Ko je bila ostala Georgetta sama s truplom svojega moža in ko ni bilo več dvoma, da je vdova, je tiho poklicala svojega brata. Roger je takoj prihitei. Georgetta mu pa ni povedala, kaj se je bilo zgodilo, temveč mu je natvezila, da se je bil Maurice zelo razburil, čim mu je omenila oporoko; najprej je zardel, potem pa prebledel in se zgrudil; lagala je bratu, da jo je mož najprej nesramno razžalil hi ozmerjal potem je pa omahnil na posteljo m obležal nepremično. Ker se ni več ganil, je mislila, da je mrtev, in je brž poklicala svojega brata. mm S S w -S « 3 tribuna44 f. B. L. tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov, Ljubljana, Rarlovska c. 4« Znižane cene. Največja izbira. Ceniki franko. m N <3 U C Vsaka beseda 5© p*w- Plača se lahka tudi v mnmfcnK Za odgovor znamko/ - Na vprašanja trna* znamka m «=— orl^mir/ama HafrnanjSI a fin* ©ti» 5*—» - S LUZBL BRIVSKI POMOČNIK starejši, dober delavec, želi za takoj zaposlitev. Ima tudi spričevala kot poslovodja. Naslov: Štefan Podunajec, Zagrad 22, Celje. 2624 GOSPODINJA poštena in pridna, starejša moč, dobra kuharica, vajena vseh hipnih del, išče službo pri boljši rodbini; gre tudi k starejšemu samcu. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Varčna 2643«. IŠČEM MARLJIVO solidno in resno Slovenko kot točajko za svojo gostilno na Sušaku proti procentom, do-čim gre kuhinja in jestvine na njen račun. Potrebna kavcija od 3000 do 5000 Din. — Ponudbe po možnosti s sliko na naslov: Marija vcL čanič, Sušak, Račkoga lica št. 64. 2644 UK UČENCA s primerno šolsko izobrazbo in zelo poštenega, s hrano in stanovanjem v hiši, sprejmem v 3^2 letno učno dobo v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe t-.*, naslov: M- Oplotnfk, Brod-Rogatec 2629 BRIVSKEGA VAJENCA pridnega, sprejmem takoj. — Ivan M' čina, brivec Rožna, dolina. 2633 STANOVANJE dvo- ali trisobno, s pritiklinami išče stalna stranka v stari aH novi hiši. Vselitev L avgusta. Ponudbe na upravo >Slovenskega Naroda« pod > Snažna stranka 2605«. VEČ SOB ZA LETOVIŠČA RJE s priložnostjo kopanja in gozdnih sprehodov odda po nizki ceni Mici Dernič, Radovljica, Loncovo 33, Gorenjsko. 2651 PEN SION LIZA tik ob morju. Soba in hrana Din 50.— Priporoča se /vnton Llza Bonifačič, Aleksandrovo 754, otok Krk. 2647 PR0DMK1 DINARJEV 125.— 1 ms žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv. .Jerneja cesta št. 25. — Telefon 2708. 23/T OTROŠKI VOZIČKI moderne oblike, po zelo nizkih cenah. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 52. 2631 PRODAM ŠIVALNI STROJ 3-Slng-er« (Knopfloherico), visoke močne stelaže in pulte, 100 parov >Wizard« vložkov. — Pobeška, Cankarjeve- nabrežje 7/L Ljubljana. 2639 MOTORNO KOLO skoraj novo, znamke Terrot, 350 cm prevoženo 800 km, ventili zgoraj, električna razsvetljava >Marschall«, ugodno t^-oda Drago Logar, Hrastnik. 2645 GIMB ODDAM STANOVANJE 2 sob s kabinetom. Lepa som-čna lega. — Rožna dolina Gesta X, št. 25 (pod Rožnikom). 75/T NARAVNO LETOVIŠČE cela penzija s kopališčem v kuhinja. — Se priporoča gostima Sorti, Gorenja vas, Po-Sori Din 32.—, dobra domača ljanska dolina. PEN SION JELOVCA Kamna gorica — Gorenjsko nudi vsakemu zelo ugodno bivališče čez počitnice. Lepe sobe, \"elik park, izvrstna hrana. Cela pensija 45 Din. 2627 POZOR LETOVIŠČARJI! Lepe sobe, novozkian salon in vrt z lepim razgledom. Celodnevna prehrana s stanovanjem 30 do 40 Din. — Turisti popust! Priporoča se gostilna >Pri Cenetu«, Rottenbucher, škof ja Loka. GRAMOFONSKE PLOŠČE PO 1.— Din posojuje »ftlager«, Aleksandrova oosta 4 (pasaža »Viktoria« palače) 70 T KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11-000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. 18/TT POSOJIIA POSOJILO od 5 do 15.000.— Din, Izredno ugodno in sigurno, iščem. Isto-tam se sprejme tudi vajenec za boljšo obrt na dveletno učno dobo. Ostalo po dogovoru. — Gustav Prlbfl, urar, Vojnik pri Celju. 2850 KRAVO S TELETOM mlado, lepo in težko proda — Jenko v Medvodah. 2649 ffPHMftN FRIZERSKO OBRT za dame in gospode, ▼ centru prodam za 12.000 Din. Stanarina 500 Din. Ves denar ni takoj potreben. Kuftec Ribnjak - 1* GOSTILNO z gospodarskim poslopjem, 2^ orala zemljišča, sadnim drevjem, gostilniškim vrtom in električno lučjo, na prometnem kraju ob glavni cesti, kier je avtobusna postaja, prodam. — Potreben kapital 250.000 Din, ostanek hipoteka, — Dopise na naslov: G. Brinčič, delikatesna trgovina, Maribor, Aleksandrova cesta. 2646 PAZMO MALINOVEC oristen. naraven s čistim sladkorjem vkuhan se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. Piccoli. Liubliana Dunaiska cesta 6. 57/T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra c 14 ČRESNJE in DRUGO SADJE ter sočivje vkuhavajte za zimo v mM KOZARCIH. — Zahtevajte cenik od: Josip Jagodic, Celje, Glavni trg, Gubče-va 2. 2560 ČEVLJI NA obroke »tempo«, Gledali"'a ulica 4 (nasproti operi). . MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) 25/T NOGAVICE damske svilene, perilo SRAJCE LJUDEVIT GLUHAR Gosposvetska 16 (pri Levu) 56 T LASTEN DOM nezadolženo imetje dosežete najhitreje potom brezobrestnega posojila »Stavbne hranilnice in posojilnice«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15. 68/T TRAJNO KODRANJE izvršuje od Din 100.— naprej; ob nedeljah odprto! — Sebal Vendeiin, frizer za dame in gospode, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. 2656 BEL OTROŠKI PLASčEK je padel iz vlaka v Kranju na progi, pri odhodu večernega vlaka. Najditelja prosim, da ga proti nagradi odda na naslov: Fr. Sesek, krojaški mojster, Medvode, 2648 TRPEŽNI APRIK MODBOC1 samo Din 220«— NOVO ODPRI..». TRGOVINA ročnih del ter predtiskarija, Stari trg št. 11, a, nudi najmodernejše krasne vzorce ter čipke po zelo nizkih cenah. 2655 VABILO Prostovoljno gasilno društvo »Orle« nad Rudnikom pri Ljubljani — vabi za jutri v nedeljo na veliko vrtno veselico. Ob pol 2. uri popoldne zbirališče članstva in gostov pred gasilskim domom na Orlah. — Ob 2. uri blagoslovitev nove motorne brizgalne. — K obilni udeležbi vabi — odbor. 2658 TELEFON 2059 p r m n o m SUHA DRVA Pogačnik, Bohoričeva 5. NOVO ZIDANO HIŠO prodam. Prešernova ulica št. 6, Tezno, Maribor. 2569 GRAMOFONSKE PLOŠČE OD DIN 20.— i prodaja »Slagerc, Aleksandro- i va cesta 4 (pasaža »Viktoria« ; palače). 69/T STANOVANJE 2—3 sob, kuhinje tn pritiklin — išče stranka (4 osebe). Vselitev j 1. avgusta. Plača event. za tri i mesece vnaprej. — Ponudbe na j upravo »Slov. Naroda« pod : »Snažnost 2443«. Povodom 29 letnice obstoja svoje tvrdke bom prodajal -ure, zlatnino, srebrnino, dragulje — s 20% popustom. Ivan Pakiž« LJUBLJANA, Pred Škofijo 15 L Mikuš LJUBLJANA, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in soinčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo točno in solidno. SIR pornomasten etnentalec, dokler traja zaloga ZUPAN JULIJ, Ljubljana, Sv. Petra 35 TELEFON 30—ZL Dobi se tudi v buffetu »DAJ — DAM« voaa vnooh VJSTVHSLLCKracI vnzvh ioaoH iNciaz >vaaHa< afNVUSLLOaHd 'afNVHIHTlZV 'aTN^TILNH AOHVHOONOn "VTTaad S3AVZ 3f NHZHA MORSKE RIBIC Dnevno sveže pošiljke. Danes velika izbira ftnfh rib, pripravljenih na razne načine, kakor tudi ribji rižo to. Bakala (pole-novka). Cene zelo nizke. — Vina prvovrstna, posebno kaštelanski šilker po Din 10.—. Pivo v vrčkih. Lep vrt. OPERNA KLET, Gledališka ulica St. a ODDIH IN ZDRAVLJENJE JE CENO V LEPIH, MIRNIH Štnar}es(cih toplicah Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo PREMOG < aomači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe KOVAŠKI PREMOG KOlfC Uvamiskl, plav-*WŠX» žarskj in plinski BRIKETE PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. r LJUBLJANI, Miklošičeva cesta št. 151. BUD. SEVER, LJUBLJANA, Marijka ti TISrHRtfA TŽVRgUJE HS RAZLIČNE TISKOVINE. ČASOPISE, DIPLOME. REVIJE. VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE, SREĆKE, KNJIGE L T. D. ENOBARVNI IN VE£ BARVNI TISK. PISMA RAZGLEDNICE SLIKE, OSMRTNICE. OVITKE. JEDILNE LISTE, CENIKE, VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE, POROČNA NAZNANILA IN VABILA CE POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI ORT.TKT NAJ SE IZVRSE, BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NASE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGEVOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO TN TOČNO. CENE ZMERNE — PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ NARODNA 1SKARNA •8COTEN8KI K A BO D<, gfifl &£i. OC1 vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klisarna ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA Masarv-kova e, 9 (nasproti carinarnici) prevzema OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban štev. 2157. PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsl i uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri in sedem ton nosilnosti. 117 Telefon interurban štev. 2157. Usoda ljudi! Prosluli astrolog profesor Helen se je odločil izgotoviti vam brezplačno vaš horoskop. Slava prof. Helena je tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opozarjati nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo oddaljenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi imeni gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helćn vam pove po resnici vso vašo usodo, napove vam, kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete sredo itd. Njegov popis preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil vaše občudovanje, presenečeni boste in uspeli boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ah, kje naj dobite to gotovost? Prof. Helen vam to pove: v zvezdah! Ne verujete? Zvezde govore resnico! Čitajte, kar vam piše sam profesor-astrolog Helen, Spoštovani prijatelji! Se ko sem samo omenil, da bom izgotavljal horoskope brezplačno, je bil moj tukajšnji zavod in moj tajnik g. K. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljanje horoskopov. Smatram za svojo dolžnost, da se vam tem potom zahvalim za vaše zaupanje. Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop izgotovim vsakomur po vrsti, kakor prihajajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošenj. Mislim, da se vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vse, kar je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd in njihovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati od-nošaje zvezd do človeške usode in zato lahko vidim v bodočnost ljudi. To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite mi svoj naslov, poklic, dan, mesec in leto rojstva in povem vam o vasi usodi več, nego bi smatrali za megoče. Vse vam napravim brezplačno, kot nagrado za mojo visoko starost in v zameno za moje strogke mi priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na moj zavod takole: Astrološki laboratorij K. Havelka, Praga - Vinograde, Sleszka 116-J. Poštni predal 28. Češkoslovaška. Oprostite ml, da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgovorno delo potrebujem miru in zbranih misli. (Prof. Helen je star 86 let.) Zahvaljujem Vas za Vaše prijateljstvo in zaupanje ter si bom prizadeval, da Vam napovem lepšo pot bodočnosti. Vas vseh vdani prijatelj 182 prof. Helen, astrolog. Naša opaska: Prof. Helen m prerok. — marveč učenjak, ki je vse svoje življenje posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam kaže pota k sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam jih morda pripravlja usoda, Ui&tiUčt; ***k +*yi±j*i&&> Za »Narodno tiskarno«;. Fran jc~fci$€k. —• Za Bjpavo. in tateratni del Upta: Oton Chrlstof. — MEl^aMjani.