Leto LXIX. št. Wl LfuMjansat pctsst 11« saptcubn 1936 Con Dfa i.- ^Sfl SS^ ss S^S^S^sl S^S^SSl ^H ^^^ a^S^S^B^S^S^S^S^S^S] ^SS S^S\ SS^ S^S^Sa B^S^S^S^S^S^S^S^S^Sl ^H ^V ^Sl ss SS^ S^S^SS S^S^S^B ^S^S^H S^S^S^ST ^^^ ^H ^& ^^^H ^^^ ^^^B ^^^B b^s^s^s^h k^s^B I ^1 ___^B ^a ^a " ^^^B B^kl i aa as\ k^a^sS ^1 a^k^B k^s^B k^s^B k^k^sl tznajd vsa* j&d popoldne, izvzema asosija cd pcasnifcs — inssrnn do 40 potit rrst A Din 2. do 100 vrst a Din 2L60. od 100 do 800 vrat a Din a, reč? tneeimts peUt mta Din iA Popust po dogovora, tnseratm davek posebej. — »Stava«« Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12«. sa Inozemstvo Dtai 25- Rokopisi ss os vračajo UREDNIŠTVO Oi OPBAVNltTVO LJUBLJANA« a^aUJeva attea Msv. a> Telefon: 31-22. 81-23, 81-34. 81-2» ta Sl-96 Podrutniee: MARIBOR 8troasmayerjeva 3b — NOVO aOESTO. ljubljanska c telefon H31- CELJE: celjsko uredništvo: Strosamaverjeva aJoca 1. telefon Št. 65; podružnica uprave: Kocenova unca 2. telefon it. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna nranfmlea v LJubljani at. 10-8ftX Pred važnimi dogodki v Franci]!: Ljudska fronta se že krha Razkol med socialisti in komunisti postaja vodno bolj očiten — Pričakuje se popolna pregrupacija sil — Socialisti upajo na podporo zmernega centroma Pariz, 11. septembra, r. Notranji politični položaj v Franciji se vedno bolj zaostruje. Izkaralo se je namreč, da je vsako sodelovanje s komunisti nemogoče. Komunistom gre samo /a to, da bi po hrblih svojih zaveznikov prišli do oblasti ne glede na državne in nacionalne interese. Zlasti v južni Franciji se ra/viia vedno bolj ogorčena borba med socialisti in komunisti. Komunisti s?lno i/korišCajo naraščanje cen življenjskih potrebščin in hujskajo proti vladi. Proti vladi pa narašča nezadovoljstvo tudi v zmernejših krogih, zlasti med kmečkim prebivalstvom, ki je zaradi poslabšanja gospodarskih ra/mer hudo udarjeno. Ljudska fronta izgublja na ta način oporo v delavskih, meščanskih in kmetskih krogih, pri katerih vedno bolj narašča odpor proti marksizmu V najhujših zadregah so radikali, ki uvidevajo. da politika ljudske fronte ne vodi k uspehu. V južni Franciji močno vplivajo tudi dogodki na španskem. Na-hujskano delavstvo slej ko prej zahteva, naj Francija priskoči na pomoč madridski vladi, m groze z novimi stavkami. Huda napetost je zavladala tudi v strokovnih organizacijah, ki so delno za vlado delno pa proti V pariških političnih krogih vedno bolj resno računajo z vladno krizo. Govori se. da sta skrajno nezadovoljna z'asti zunanji in notranji minister. V zvezi s tem je zbudila v politični javnosti veliko pozornost tudi resolucija strokovne zvrze, ki hudo napada Nemčijo in Italijo ter zahteva odločno politiko proti fašističnim državam. Z največjo napetostjo pričakujejo sedaj kongres radikalne stranke, ki se bo v kratkem sestal v Marseilleu ali Toulousu. Splošno računajo, da bo še pred sestankom parlamenta v začetku oktobra prišlo do obračuna v ljudski fronti samt ter da bodo radikali in socialisti izvagonirali komuniste iz ljudske fronte ter se približali levičarskemu centrumu. Radikali in socialisti so odločno proti vsaki izpremembi francoske zunanje politike v smislu zahte\ skrajnih levičarjev in je zato verjetno da bo pnšlo do sodelovanja med njimi in zmernejšimi desničarskimi skupinami, kar bi pomenilo konec ljudske fronte. Par/z, // septembra, r. Na izredni konferenci splošne sindikalne zveze, v kateri je včlanjenih nad 5 milijonov delavcev, je bila sprejeta resolucija, v kateri pozivajo vlado, naj skupno z angleško vlado revidira svoje stališče glede nevtralnosti napram dogodkom v Španiji. V svoji resoluciji opozarja na to, da sta Nemčija in Portugalska pristali na nevtralnost poc pogoji, k* naravnost ogrožajo nevmeševanje v španske zadeve Včeraj popoldne so se v poslanski zbornici sestali poslanci vladne večine in razpravljali o notranjem političnem položaju v zvezi s španskimi dogodki. Na tej konferenci je prevladalo stališče, naj vladna večina zahteva od vlade, da se solidarizira s španskimi republikanci, ki se bore za svojo svobodo. Istočasno je zasedala tudi desničarska parlamentarna opozicija, ki je sprejela protestno resolucijo proti popustljivosti vlade napram stavkujočim in v kateri zahteva odločen nastop proti komunističnim hujskačem, zlasti pa proti zasedbi tovarn in javnih poslopij. V političnih krogih priznavajo, da preživlja Francija najbolj usodne čase, po svetovni vojni. Stavkovni pokret zavzema zopet vedno večji obseg. Odločitev je vsekakor v rokah komunistov, ker je od njihovega zadrževanja odvisna usoda vlade ljudske fronte. V nekaterih krogih mislijo, da bodo komunisti še stopnjevali svojo agitacijo zaradi Španije, da pa bodo v zadnjem trenutku popustili, da b' ncrs»rHHH nadec vlade ljudske fronte. Niirnberški odmevi Hitlerjeva zahteva po vrnitvi nemških kolonij je v Franciji in Angliji naletela na odločen odpor Berlin. I septembra. A.i »-Volkischer B^bacht^T*- pri vi. da pomemi novi štiriletni nSJOrt največji np-mftki gospodarski program, ki se ho izvd^l ■ pravo narod-rb*--ocLalisti<^o silo. Ust poudarja pred v^m odstavki f Hitlerjevem govora v katerih je nagfasal ,da Neme ja ne more Živeti brz kolonij >Deut?che AUgemeine 25e£tUBg« mjSli, da nemški načrt o nabavi Mirnvin mora presenetiti vet tVjM Ber lner Borsenz^itunprs: pa pripominja, da je v s sv*t llllstn da je nemško go podar-stvo v saatojn zaradi nepre tanega bo-rožPvanja. toda H*tWjSV govor je po'Fi£raro« vprašuje, ali nač.r^ o gospo darski osamosvojitvi ne pomeni dejansko manevra, ki naj bi bil uvod v pogajanja za ponovno pridobitev kolonij. Tudi lOeuvrr« misli, da je za Inozemstvo najvažnejši oni del Hitlerjeve poslanice, ki govori o kolonijah. Hitler je sporočil svetu, da se mu lanski predlogi sira Samuela Hoareja o pogajanjih za novo razd litev vira surovin ne zde anflantai. londonski dnevnik »Tirno?« naglasa, da britanska javnočt nikoli ne bo resno pripravljena za vrnitev kolonij, razen, če ae to vprašanje ured4 na podlagi sploftne-pra .sporazuma, pri čemer bi se Nemčija marala svečano odpovedati vojni kot ■redstv« za dosego političnih ciljev. Last pravi da bi vrnitev nekaterih kolonij zbudila v sedanjem trenutku v N™^ s: večje upe in bi jutri nastopila Se z vee-j mi zahtevami. >Momingpost« mUH, da včerajšnjega nurnberškega manifesta ne bi bilo, ce bi britanska vlada svojecasno jasno in odkrito rzjavila, da pod nobenkn: pogojem ne mis4i na vrnitev kofkmij. Siirnberg, 11. septembra. A A DNB: Včerajšnji dan kongresa se je zaključil s tradicionalno baklado 33.000 političnih voditeljev, ki so korakali mimo Hitlerja. Trenutno zatišje v Španiji Obe stranki sta zaposleni s pripravami za splošno ofenzivo — San Sebastian ie ni padel Barcelona, 11. septembra. AA. Havas: Včeraj popoldne je dal poveljnik vladnih čet pn Huesci polkovnik Vilalba, časnikarjem tole izjavo: Danes popoldne so vladne čete izvršile odločilen napad z granatami na upornike, ki so se utrdili v cerkvi pri Sistanu. Neprijatelj je bil pognan v beg s težkimi izgubami. Vladno topništvo in letalstvo nadaljuje z bombardiranjem klancev pri Quinti in na bregovih Aragonije. Posebni Ha vašo v dopisnik dodaje, da je zavzetje cerkve pri Sistanu zelo važno. V tej cerkvi so se uporniki držali nad mesec dni in so tako ovirali napredovanje republikancev proti mestu. Uporniki drže Se samo grad pri Sistanu. Vladna letala so dobila povelje, da naj vrže.K> več tisoč letakov na Huesoo. v katerih pozivajo mesto, da naj se v 24 urah preda, ker bodo sicer vladne čete. ki štejejo 12.000 vojakov izvršile napad na mesto po močnem topniškem obstreljevanju. tFrente popolar« poroča, da je v teku včerajšnjega dne uporniško letalstvo bombardiralo odprti mesti Hernani in Lacar-te. Bilo je tudi mnogo žrtev med meščanstvom. Madrid, 11. septembra. AA. Reuter: fepanska prestolnica se zelo živahno pripravlja za obrambo pred objavljeno ofenzivo s strani uornikov. Posadka Madrida je bila ojađena s 5O0O miličniki iz Katalonije. Preiskava v hišah monarhistov se nadaljujejo. Alcazar v Toledu Se zmeraj ni kapituliral. Zvonovi vseh cerkva so bili preliti v plošče da se z njimi blindira jo avtomobili. Vlada poroča, da je bil razbit manjši oddelek upornikov pri Oviedu. Na aragonski fronti pripravljajo vladne čete obleganje Saragose. Na tej fronti so vladne čete pognale v beg oddelek uporniške konjenice in ujele mnogo vojakov. Na fronti pri Guadarami so vladne čete pri Naval Peralu pobile uporniško kolono, ki je prihajala iz A vile. San Sebastian, 11. septembra. w. Posebni poročevalec agencije Havas javlja; Več ti*o£ rodbin je pobegnilo. V mestu je velika pa* nika. Odprtih je 1e se malo trgovin. Trgovci skušajo prodati svoie b'ago po najnižjih cenah. O dogodkih na fronti so brez vsakih veMi. Madrid bombardiran Gibraltar, 1. septembra, b. Po radio-po-ročilu so uporniška letala nepričakovano bombardirala Madrid. Največ bomb so vrgla na kolodvor in na delavski okraj Qua-tro Camim». Na raznih delih mesta so izbruhnili požari. Alcazar v plamenih Madrid, 1. septembra. A A. Nad Tole-dom so se pojavila tri letala uporniške vojske in vrgla tri bombe. Po burem obstreljevanju iz protiletalskih topov so morala letala pobegniti. Vladno tofMiištvo močno obstreljuje Alcazar. Po mestu so se že pojavili požari. Oblegovalne čete so zadnje dni močno okrepili, da bi preprečili izpad upornikov iz mesta. Kakor poročajo, je ves Alcazar v plamenih, vendar pt se je po- sadki posrečilo rešiti skozi podzemeljske hodnike. Pariz, 11. septembra. w. Kakor javljajo popoldanski listi rz Madrida, je madridska vlada po brezžičnih postajah objavila, da »o uporniški kadeti, ki so se v Alcazarju v Toledu več tednov upirali vsem napadom vladnih čet, sedaj ispraznili trdnjavo ter se ponovno utrdili v poslopja v rrjenr bližini. Alcazar je po večtedenskem obstreljevanju po vladnem topništvu samo še kup razvalin. Trdnjava je pričela goreti že pred dvema dnevoma. Kljub temu se branilci niso vdali ter nudiio vladnim četam močan odpor. V zadnji noči so izvedli izpad ter so prispeli do kapucinskega samostana v bližini Alcazarja in se tam utrdili. Poveljnik vladnih Čet je nato odposlal posredovalce s pozivom, naj bi se uporniki vdali. Sporočil jim je, da jim zagotavlja varnost življenja, uporniki pa so tudi to ponudbo odklonili in celo zahtevo naj spravijo žene in otroke na varno. Nato so vladne čete pričele z obstreljevanjem poslopij, ki jih imajo zasedene uporniki. Pariz, 1. septembra, h. \t uporniških krogov se doznava, da nadaljuje uporniška armada brez večjih ovir svoj pohod proti Toledu. V pokrajini A vila so uporniki zavzeli mesto Arena de San Pedro in s tem dosegli zvezo s četami generala Vagueja. Boji pri CordoM Madrid, 11. septembra. A A. List »La Voz« poroča, da so se včeraj vršili pred Cordobo srditi boji. Vladne čete so dosegle znatne uspehe in ugrabile upornikom mnogo vojnega gradiva. Vstaja kmetov proti upornikom Madrid, 1. septembra A A. Vojno ministrstvo objavlja, da so se v nekaterih krajih Španije, ki so pod oblastjo upornikov, kmetje uprli proti uporniškim četam. Vstaja se razširja zlasti med kmeti v Estre-maduri. kar je najboljši dokaz, da je prebivalstvo z režimom upornikov nezadovoljno. Konflikt m Španskim poslanikom ▼ Sofiji Sofija, 11. septembra, o. Dosedanji >p«.»-ski poslanik v Sofiji, Ajnirando. ki ga je madridska vlada odstavila in imenovala novega poslanika, je danes obvestil bolgarskega zunanjega ministra, da poslaniskih poslov ne bo izročil novoimenovanemu poslaniku madridske vlade, ki je ne priznava. ProtikonranistUtai ukrepi na Portugalskem Litabona, 11. septembra. A A. Danes je v uradnem l»tu iz5«?l odlok, po katerem bodo morali vsi državni uradn'ki izpovedati *vo* je prntikomunistično prepričanje. Vsakdo bo moral podpisati izjavo, da ie pristaš siste. ma, določenega z ustavo 1. 19Š5-, da nima simpatij do komunizma in tudi ne do ka* •krsnekoH subverzivne ideje. Nesreča ialetnJškega pamifca Boston, 11. septembra. A A. Izletniški parnik »Romance* je trčil 5 milj pred Bostonom v tovorno ladjo »Newyork«- »Romance« se je takoj nato potopil. Ns psmi-ku je bilo 150 potnikov m 50 mož posadke. Ma kraj nesreče so takoj poslali več pomožnih parnikov, ni pa znano, ali so koga resili Nj. Vel. kralj v Ljubljani fJJipjpjjjBpjpjjBifjjjjpjjpjjjpjpjjjjjjbjjjjpaBSJBSSSSJBSSSSSJBSJBJBJBS^ Ogledal si je Narodno galerijo, narodni muzej, nato pa se je popel še na grad Ljubljana, 1. septembra, r. Danes dopoldne okrog pol 10. se je pripeljal Nj. Vel. kralj Peter II, v spremstvu svojega adju-tanta in svojega učitelja zgodovine i Bleda v Ljubljano. V spremstvu bana dr. Natlačena je posetil nato najprvo Narodno galerijo v Narodnem domu. Tu ga je pozdravil predsednik Narodne galerije dr. Fran Windischer, ki je izrazil svojo radost, da more v domu slovenske likovne umetnosti pozdraviti iskreno ljubljenega kralja. Za narodno galerijo pomeni današnji dan velik praznik in zgodovinski dogodek. Slovenci se bodo s ponosom in hvaležnostjo spominjali tega prvega poseta vladarja v Narodni galeriji, ki ji je s tem posetom izkazano najvišje priznanje. V spremstvu ministra l/idorja Cankarja in tajnika Narodne galerije si je Nj. Vel. kralj ogledal razstavljene umetnine. C>. dr. Cankar je kralju tolmačil vse umetnine. Nj. Vel. kralj je z velikim zanimanjem sledil razlagi in se po skoro enourneni ogledovanju prijazno zahvalil in posiovil. V muzeju se je mudil kralj nad 1 uro. Pri prihodu ga je pozdravil direktor dr. Mal. ki mu je nato razkazal posamezne zbirke ter tolmačil posamezne predmete. Kralj se je posebno zanimal za nastanek klišejev, za litografijo in za lesoreze, razstavljene v reprodukcijski zbirki Pozornost je posvetil tudi zbirki pohištva iz vseh stilnih dob, zlasti pa ga je zanimala kolekcija izdelkov domače obrti V etnografskem oddelku se je zanimal za kresila za svetila, pećnice in za izdelke v lesu ter za pred/godovinski čoln, najden v ljubljanskem Barju. Podrobno si je ogledal tudi razstavljene kmečke sobe zanimala pa ga je tudi keramična zbirka, zlasti domače majolke, in domač porcelan. V zbirki oroŽ ja si je dal razkazati posamezne starinske predmete Posebno ga je zanimali« najsta rejša puška, tako /vana lunta. ki sloni pri streljanju na posebnih vilicah Vato si je ogledal še arheološki oddelek, zlasti zbirke iz rimske Emone in barjanske stavbe na kolih. Prirodopisni oddelek je kralju raz kazal dr. Kos, ki mu je raztolmačil poedi ne zbirke. Kralja so zanimale zlasti razne biološke skupine. V pritličju si )c kralj po drobno ogledal panoramo Triglava in tri glavski relief. Na koncu se je vpisal kral) se v posetno knjigo muzeja, nakar se je prijazno poslovil. (z muzeja se je kealj odpeljal na ljubljanski Orad ter s stolpa ogledoval okolico. £al vreme ni bilo posebno ugodno in je lahna megla ovirala sicer diven razgled z Gradu. Na povratku se je kralj ustavil v škofiji ter si tudi tam ogle dal razne cerkvene znamenitost* nato pa se je okrog poldneva vrnil na Bled. Čeravno nihče ni vedel za poset kralja, so ga zlasti dijaki, zbrani na dijaškem sej mu poleg Narodnega doma. takoj spoznali ter mu priredili navdušene ovacije Vest o prihodu kralja se je hitro razširila po mestu in pred Narodno galerijo se je zbra la velika množica ljudstva, kri je mladega kralja prisrčno pozdravljal in ga spremljala po vsej poti. Prizadevanja za notranje pomirjen}« na Madžarskem Težavne naloge Gbmbbsevega namestnika — RazSirjenje vladne koalicije naj M utrdilo sedanji režim Budimpešta, 11. sept. b. Ob Gombo-sevetn odhodu na z*ira\ ljenje v nemški sanatorij je madžarska politična javnost pričakovala da bo regent Horthv pripravil težko bolnega ministrskega predsednika do stopa, ki bi bil v interesu neoviranega SSSV voja madžarskega političnoga življenja. Tudi Gomibos sam je bil odkTito opozorjen, da je trenutna mednarodna situacija tako meglena, da ne bi bilo v interesu države, če bi rodi tekom svojega zdravljenja se nadalje ostal na svojem mestu, ker s tem samo onemogoča, da bi v tem težkem mednarodnem trenutku vodila državne posle odgovorna vlada. Toda Gombos se ni dal prepričati. V pomirjen je javnosti je rudi to pot vzel samo šest tedenski dopust, da bi s tem dokjteal, da je njegova odsotnost samo prehodnega značaja in da se bo politično življenje kmalu snet povrnilo v stari tir. V političnih krogih pa bi se morda tudi s tem očividnim trikom zadovoljili, 6e bi le bil Gombos pred svojim odhodom iz.pos!oval vsaj najširša pooblastila za svojega namestnika Daranvja. Pa tudi to se ni zgodilo. Poljedelski minister Daran.v sme za časa Gomboseve odsotnosti opravljati samo tekoče posle, kakor je to delal že tudi doslej. Vse to dokazuje, da je bilo Gombosu ornoga na tem ležeče, da obdrži oblast v svojih rokah in da mu v tem stremljenju pomaga tudi regent Hortfrv, ki se ni puMil vplivati od nasprotnih želja nekaterih madžarskih politikov. Nekoliko večjo svobodo akcije ima Daraav samo na notranjepolitičnem polja, vendar s točno opredeljenim delokro-gom: pripravi naj teren za notranje pomirjanje in po možnosti podvsame korake za zhližanje z nekaterimi skupinami opozicije. Ta naloga je prav tako težka kakor velikega pomena haš za primer, da bi se Gombos po šestih tednih zdravljenja še ne mo gel vrniti v domovino. Zato bo Daranv Čimprej stopi! v stike z dvemi posebno značilnimi grupami sedanje opozicije: a stranko mal* posestnikov, ki jo vodi znani Tifeor Eckhardt, ter kT^cansko-sooisbio stranko, ki jo vodi prelat Eroszt. Oba ta politika sta namreč pripravljena sodelovati z vladno koalicijo pod pogojem, da se sedanja vlada čimprej resno loti reševanja perečega vprašanja volilne reforme. Verjetno je, da bo v smislu Gčmbosevih navodil Daranyju zares prišlo do sodelovanja na tej osnovi, ker bo Daranv Eckhardtu in Ernsttu vse obljubil, samo da si zagotovi njuno sodelovanje, ker bi to pomenilo veliko notranje pomrrjenje. vladna koalicija pa bi se razširila na 210 poslancev, dočim bi jih v ožji opoziciji ostalo le Se 35. Vprašanje je le, aH bo po Daranvjevih obljubah pri&lo tudi do dejanj. Ta bodo merilo re*no*ti iongli-ranja Gomboaevesa namestnika, s katerim naj Gftmooeu zagotovi mimo zdravljenje in ohrani ministrski stolček, domovino p* **• si pred nevarnostjo mitranjopolitičnai im*- prt.ij. ki hd Madžarski v sedanjem mednarodnem položaju močno škodovale. Tridnevna posvetovanja nadžarske vlade Budimpešta, 11. septembra, b. Že včeraj se je začelo tridnevno posvetovanje madžarskega kabineta. Predmet obsežnih posvetov so raz.ni važni zakonski načrti, ki naj bi prinesli potnirjenje madžarske-ga po-htične^a življenja. Komunistična zarota proti Mussoliniju ? Ijondon, 11. septembra. AA. Italijansko veleposlaništvo v Londonu je snoči zanikalo v inozemstvu razširjene alarmantne vesti, da bi bila v Rimu odkrita zarota komunistov proti Musoliniju. Tudi ni res, da bi bile v to zaroto zapletene visoke osebnosti. Zastopnik veleposlaništva je izjavil novinarjem: »Prejeli smo poročilo iz Rima, da je ta vest popolnoma fantastična in brez vsake podlage. Avenol zadovoljen s posetom v Rimu kim, 11. septembra. A A. Generalni tajnik Društva narodov Avenol je nocoj odpotoval iz Rima. V dobro poučenih krogih izjavljajo, da je zelo zadovoljen z uspehi svojih rimskih razgovorov. Bubarin in Rikov brez krivde Moskva, 1. septembra. A A. Preiskava proti neJcatertm osebnostim ki so bi!« osumljene da so sodelovale s teroristi m pristaši Leva Trookega, je končana. Preiskava je dognala, da i»o bile obto*be proti Buharjnu in R j kovu brez osnove. Sestanek Male antante Beograd, 10. septembra. AA. V soboto 12. t. m. se sestane v Bratislavi stalni svet Male antante na 11. redno zasedanje. Maso kraljevino ho ns tem zasedanju zastopal predsednik vlade m zunanji minister dr. Stojadinovic. V njegovem spremstvu je tudi pomočnik zunanjega ministra Vladialav Martinac. Borzna poročila. INOZEMSKE BORZE C«nh* xl -•'rtembra. Beograd 7.«, t.i riz 20.2175* .»ndon 15J5275, Newyoik 307126. Brueelj 51.875s Mila n24.1S, Amater. dam 208.125, Beriin 123.45, Dunaj 56.58LOVBN8Kl NAROD«, petek, 11. septembra 19». Štev. 2rama. Slovenska dola: Bevk: Krivda Cankar: Pohujšanje v dolini sentflorjaaski. Pregelj: Salve virgo Cartharino. Zigon: Kadar se utrga oblak. Srbohrvatska dela: Begovič: Beiji elo vek. Nušjč: Mister Dolar ali Beograd nekdaj in sedaj. Ruska dela: Ostrovskij: Gozd, Iljin: Cesarica brez dežele. Tolstoj: Živ: fflVtvcc. Češka dela: Langer: Konjeniška patrulja. Mdnarik: Zorka. Scheinpflugova: Hladna luč. Angleška in arneriSka dela: Laverv: Prva legija. O' Neill: Ana Christie. Shakespeare: Zimska pravljica ali Ukročena trmoglavka, Sh«w: Candida ali Sveta Kana. Nemška dela: Arx: Sveti junak. Kla-bund: Prannik cvetočih češenj. Hoffmanns-thal: Slehernik Ortner; Čevljar Hit Francosko' delo: Deval: Tovariš španski deli: Oalderort: Sodnik Zala mejski. Serriez: Uspavanka Razen tega nekaj veseloiger, otroških iger ter even-tuelno drugod uspele domače novitete. B. Opereta. Albini: Baron Trenk Ascher: Visokost pleše valček. Benatzky: Trije muške^Tji. Beneš: Pod to jjoro zeleno. F.vslrr: Brat Straubinger Jamo: Logarjeva Krista. Kal-man: Ciganski primaš. Parma: Nečak, Rasberger: Rdeči nagelji Dramatične posle bo opravljal dr. Ivan Dornik. Novi člani ansambla so: Jelka Igličeva, Josip Borko. Ljudevit Crnobori in Peter Malec. — Gostovanja se bodo vršila pred vsem v onereti ter bosta skalno gostovale Pavla TTdovičcva ter Marica Lubejeva, Ančke Mitrovičeva in E Dru-zo vičeva. Krasimo svoje domove in stanovanja Ravnatelj ljubljanske meščanske Sole Lojze Novak je napisal 4 priročne knjige pod naslovom ,Krasilna tehnika4 Ljubljana, 11. septembra. Za začetek letošnjega leta je izdal ravnatelj meščanske Sole v Ljubljani g. Alojzij Novak štiri brošure, v katerih razpravlja o krasilni tehniki. G. ravnatelja poznamo že dolgo kot enega vodilnih propagator j ev ročnih del. Njegovi uspehi so vidni na letnih razstavah njemu zaupamo meščanske šole, pa tudi na razstavah širom Slovenije. Večina teh osnovno-šolskih učiteljev je obiskalo tečaje za ročna dela v Ljubljani, kjer je predaval in vodil praktična dela ravnatelj Novak. Ročna dela so pomembna iz praktičnega, pa tudi vzgojnega vidika, že pračlo-vek je rad krasil svoje orodje in orožje, prav tako pa je tudi želja sodobnikov, ki jih je priklenil nase dom, da si ga urede praktično in lično. Dijak, gospodar, uradnik, obrtnik, delavec bo po dnevnem delu rad sedel v svojo skromno domačo delavnico in prijel za ročno delo. V Novakovih brošuricah bo našel obilo razvedrila in novih pobud. Takega človeka, ki ga je priklenilo dek> tudi po dnevnem išihtu«, bo zaman izvabljala družba v zakajeno gostilniško sobo. Vsi prijatelji domače umetnosti bodo našli novih potov za udejstvova-nje. Knjižice so zapolnile v naši strokovni literaturi veliko vrzel. Lepo in okusne so Ilustrirane, posamezni zvezki pa veljajo: I. zvezek — 14 Din, II. — 12. Din, HI. — 14.- Din in IV. zvezek — 6 Din. Razpravljajo o intarziji (vlaganju lesa), orodju in materijam ,ki ga rabiš v domači delavnici, o slikanju na les, o pisanlcah rta navodila so posebno važna za krasilce velikonočnih pirbov) o vžiganju v les itd. Za naše dame, ki si žele olepšati svoj domek je zelo poučen m. zvezek, kjer najdeš navo- dila kako slikaš na steklo, na glinasto posodo in na blago. Posebno slednje poglavje bo dalo ljubiteljicam originalnosti obilo prilike, da se pokažejo v oblekah, kjer bo. do lahko bohotno razkazale svojo umetnost in fantazijo. V zadnjem zvezku obravnava avtor lesena dela, kopiranje slik na les, oglajanje, politiranje, lakiranje in povoščenje lesa. Novakove priročne brošure ne bodo prinesle razvedrila in pouka samo amaterjem — v ročnih delih, brez njih si skoraj ne moremo misliti učitelja, ki se rad poglablja v pouk, ročnih del za razredni za razredni pouk. Posebno dobrodošle bodo onim, ki so v teh panogah že doma. Po knjižicah pa bodo segli s pridom tudi vsi obrtniki — omenimo naj le mizarje, slikarje, lončarje, šivilje itd., — ki bodo našli obilo nasvetov, kako naj pripravljajo take izdelke, da bodo všeč razvajenemu sodobnemu naročniku, in njegovemu okusu. Prepričani smo, da bodo vprav obrtniki hvaležni avtorju za oporo v konkurenčnem boju. Knjižice je izdala Banovinska zalog« šolskih knjig in odobrilo prosvetno ministrstvo. V posebno vrlino jim štejemo, da imajo pri vseh okrasih in predlogih za ročna dela uporabljene narodne in domo-rodne motive. Avtorju odličnemu šolskemu praktiku, iskreno čestitamo, ker je s svojimi broiu-ricami obogatil tudi našo strokovno Šolsko literaturo. Učitelju, ki se bo ravnal po njegovih krasilnih tehnikih, bo prinesel mnogo solnca v razred, še bolj seveda učencem. Praktični sledovi dela pa se bodo poznali po naših domačijah. Dalmatinske preproge na velesejmu Ljubljana, 11. septembra Splitska banovinska tkalnica preprog in raznih drugih vezenin, ki je že v Mariboru med •»-Mariborskim tednom« s svojimi izdelki vzbudila veJiko pozornost, je tudi le-tos razstavila na našem velesejmu. Obilica preprog z lepimi in res izbranimi motivi vzbuja zanimanje vseh obiskovalcev, hkratu pa je najlepši dokaz, kako smotemo vzbuja primorska banska uprava med preprostimi kmečkhni ženami, ki te preproge tko, zanimanje za domače ročno delo. če upoštevamo Še socialni moment, ki ga primorska banska oprava predvsem upošteva in itak siromašno prebivalstvo zaposluje v svojih delavnicah ter mu tako nadi možnost vsaj skromnega zaslužka, se moramo o njenem delu izraziti še pob valne j še. Na letošnji razstavi so razstavljene predvsem preproge od majhnih do največjih, ki uživajo v naših krajih že prav lep sloves. Sistematične razstave, ki nikogar ne silijo k nakupu, temveč nudijo vsakemu možnost brezobveznega prostega ogleda, so pač ; najboljše propagandno sredstvo za posa-s mezne izdelke in prav v tem dosega uprava ljubljanskega veleaejma svoj cilj v polni meri. Me sme namreč bfti edin eflj čim živahnejša trgovina, temveč v največji meri le ogled, ki naj pri obiskovalcih vzbudi zanimanje ki jfc pozneje več ali manj prisili k nakupa. Uspeh, ki ga mora doseči razstavljanje na našem velesejmu, ne bo izostal nit! pri splitski banovinski tkalnici preprog. Dobra kakovost izdelkov, les skrbno m posreće-no izbrani motivi bi izredno zmerne cene j so največja odlika dalmatinskih preprog in ; najboljše jamstvo, da bo tkalnica vedno | lahko lepo uspevala m nttđfia siromašnemu dalmatinskemu ljudstvu zaslužek, ki ga je zelo potrebno. Vbe te momente bi morali v polni meri avustovatl feadl naši ljudje in z nakupom domačega, pristno narodnega dela m ujema narodu omogočiti obstoj, a ne posegali po tsrjem bsagn ki z naifan de nar jem podpansU bs*e ktiiasSiB«. Iz Novega mesta — Začetek šolskega leta na naših šolali. Vsi naši nižji učni zavodi so pričeli z rednim poukom že prve dni v mesecu, dočim so imeli dijaki realne gimnazije Šolsko mašo v sredo 9. t. m. pri oo. frančiškanih, v četrtek 10. t. m. pa se je pričel redni pouk. Na zavod, ki je eden najstarejših v naši ožji domovini, se je letos vpisalo 307 dijakov in 139 dijakinj. Prvi razred ima 103, drugi 85, tretji 74, četrti 68, peti 48, Šesti 29, sedmi 19 in osmi 20 dijakov oz. dijakinj. Zanimivo je da je letos zabeležen znaten padec števila dijakinj in to v prvem razredu. Letos se vpisalo v prvi razred samo 27% dijakinj, lani pa 36%. Gimnazijsko poslopje je letos v notranjosti prav čedno preurejeno. 2e sama statistika je dovolj zgovorna priča, da zavod stalno napreduje, za kar gre predvsem zasluga ravnateljstvu in celokupnemu profesorskemu zboru. — Rezultat športnega dne v Novem mesto. Delavni športni klub »Kandijac je priredil v nedeljo svoj prvi športni dan, ki je ob krasnem vremenu nepričakovano prav dobro izpadel. Rezultati posameznih disciplin so sledeči: kolesarska dirka na 32 km 2 skupini, prva senjorji, prijavljenih 11 vozačev: 1. Oblak Janko 59.07 (D. K. F. D. Notranja Gorica), 2. Medvešček Franc 59.14.8 (Sevnica), 3. Kolman Alojzij 59.15. (SK Samobor). I>ruga skupina-zacetniki, prijavljenih 11 telanovalcev: 1. Vidrin Vinko 59.18.8 (SK Kandija). 2. Kohal Herman 59.19.4 (SK Litija). 3. Baje Viljem 59.20 (St. Jernej). Lahka atletika — skok v visino: 1. Mura (SK Kandija) 1.51. 2. Tortcar Mirko (SK Kandija) 1.51. 3. Ahlin Rudolf, 4. VukSenič Drago (SK Elan). Skok v daljino — senlorji: 1. Trelc Danilo (SK Litija) 5.64, Kltain Jože (Litija) 549. Torkar Mirko (SK Kandija) 5.30. Mura Vani (SK Kandija) 5.16. Juniorji: Kocevar Silvo (SK Elan) 5.10, Slih Niko (SK Kandija) 4.91. Tek 100 m, senjorji: Eltain Jože (SK Litija) 11.8. Trelec Danilo (SK Litija) 11.9, Torkar Mirko (SK Kandija) 12.2 Juniorji: Vukštnlč Drago (SK Elan) 11.6, Hočevar Silvo (SK Elan) 12 6. Jančar Srečko (SK Litim) 13.7. Tek 1.500 m: Kos Vinko (SK Elan) 4 3306. Jančar Stane (SK Litija) 4.45 09. Tena-lee Franc (SK Litiia) 4.55.04. Fink Tvan (SK Kandija) 5.9. Juniorji: Osterc Adolf POTIC V JUGOSLAVIJI! ««■*■•*• ***»>* • JSSSS^SJr^ * m *f"v* "** Stenjka Razln - Volga.«»Volga Prekrasna roummm Jpnaštva \m Uabezni k Usta dobe, ko je ie H. «\. Schltttov, Vera Eatgels ia prevladavaj* moška ajlečnost l« »arkasjant! Hftlsnritsa Georg# DAN9S TUaammJk I Predstave ob U., 19,10 in 21.15 uvi. F|||T UsSJOtl tttf* 23'et* (SK Kandija) 4.44J Skregal Lean (SK Elan) 4,40, Mura Jože (SK Kandija) 4.54.6, Suhi Karel (8K Elan) 5.12. TH teku je zaznamovati lep uspeh juniorja Oater-ca, ki je po času prišel na cilj za prvim seniorjem v razliki 11 sek. Za polževo kolesarsko dirko v dol. 96 m, se je prijavilo 8 dirkačev. Prvo mesto je zasedel Mesna-rič Jože (SK Kandija). Med kolesarje je bilo razdaljenih več praktičnih daril, ki so jih darovale rasne tvrdke. Interesenti in prijatelji boksarskega sporta se obveščajo, da se je ustanovila sekcija za boks. ki je že začela z rednim treningom pod vodstvom izkušenega trenerja. — Poroka. Na Mali šmaren sta se poročila v šmihelski cerkvi g. Feliks Mejak referent glavne kontrole v Beogradu in gdč. Anica Kunstljeva. Za priči sta bila g. Jo* že Strašek, žel. kontrolor z Zidanega mosta in nevestin brat g. Edi Kunstelj. tal. uradnik iz Zagreba. Novoporočencema. ki sta iz uglednih novomeških rodbin, telimo obilo sreee! Javna dela v Selški dolini Skofja Loka, 10. septembra. Banovinsko eesto Škofja Loka — Železniki bodo renovirali. Delo bo trajalo tri leta in stroški bodo znašali okroplo 3 milijone Din. Dela v prvi etapi so že v polnem razmahu. V zvezi z valjanjem in temeljito preureditvijo ceste, se bodo razširili in prelomili tudi ovinki in j« sedaj na vrsti sektor Dolenja vas — Železniki. Nad Benodikovo žago so cesto znižali in razširil] ter jo prislonili na podzidje. ki je bilo tudi na novo zgrajeno. Isto delo bo opravljeno tudi na drugih ovinkih. Fovsod bo cestišče krepko in močno nabito s kamenjem, nanj pa pride 25 cm gramoza in peska, kar vse bo potem povaljano. Za nasipanje porabljajo porfir, ki ga lomijo pri Petrovem brdu, ga tam tudi drohe z drobilcem. ter spravljajo na eosto. Porfir je trši od apnenca. Cestišče bo tudi razširjeno tako. da bo na ravnem široko 6 m, na ovinkih pa 7 do 9. Istočasno bodo preuredili odtočne jarke in propuste ter zgradili oporno zidovje. 6e bo to potrebno. Zaposlenih je okrog 50 delavcev. Slicno delo, kakor v tem delu M0U doline, imajo v odseku proti ?orici. naselju z izjredno lepimi smuči§či in planinskim okoljem tik državne meje, nad 30 km od Škofje Loke. Vožnja v Sorico je bila doslej vsaj z avtom kar redka prikazen, zaradi »erpentin in vzpona. Sonca ima nanv reč 816 m nadmorske višine. V tem predelu dela nad 40 delavcev. Nova cesta bo omogočila dostop i avtom v sredo naših lepih planin, ki jim kraljuj« ponosni Ratitovec. Zahteve hišnih posestnikov Novo mesto 10. septembra. Hišni posestniki so imeli 4. t. m. gospodarsko zborovanje, na katerem je bila pre-čitana in odobrena sledeča resolucija: Mestni občini se pošlje poziv, da uredi s tvrdko Novobor, splošno električno družbo z. o. z. v Ljubljani, obratno vodstvo v Novem mestu, vprašanje elektroltevnine v tem smislu, da tvrdka Novobor od 1. oktobra 1936 dalje ne bo pobirala brez izjeme od nobenega lastnika elektroštevca več elektroštevnine. Vsi popisani lastniki elek-troštevcev iz Novega mesta In okolice se obvezujejo, da s 1.10. 1936 prekinejo s plačilom elektroštevnine tvrdki Novobor. Vsi podpisani lastniki elektroštevcev se obvezujejo zase in za svoje pravne naslednike, v kolikor bodo lastniki števcev, ki so sedaj v uporabi, ali pa. ki bodo postavljeni namesto teh na novo, da prispevajo za vsak elektroštevec ki je t. dnem podpisa v obratu, do najvišjega zneska Din 20.- k pravdnim stroškom, ki bi nastali s pravdo enega izmed podpisanih in to kateregakoli, ki ga bodo določili z veČino glasov, predsednik in podpredsednik društva hišnih posestnikov, društva posestnikov novih hiš za Novo mesto in okolico, ter obrtnega društva, zoper tvrdko Novobor. na ugotovitev neob-stoja pravice tvrdke Novobor za pobiranje elektroštevnine in odpravnine. Izjavljamo, da je ta naša obveznost prispevati k pravdnim stroškom do najvišjega zneska po Din 20.- od vsakega elektroštevca, nepreklicna in neodpovedljiva. Vsak podpisanih lastnikov elektroštevcev prispeva po 1 Din kot prispevek za uvedbo gornjih ciljev takoj, pri čemur se obvežeta gori navedeni društvi hišnih posestn'kov dolžnosti, polagati o uporabi tega denarja poseben račun. Račun o uporabi tega denarja. bo na na svoboden vpogled pri navedenih društvih hišnih posestnikov. Iz Celfa —-c Okoliška deška narodna šola v Celju ima 74? učencev in sicer osnovna narodna Šola 490, višja narodna šola 03, pomožna razreda pa 36 dečkov. V otroškem vrtcu v Gaberju je 28 dečkov in 31 dekli«*. —e Vpisovanja v goatilničarsko strokovno nadaljevalno šol© v Celja bo v torek 15. septembra od 14. do lo. v pisarni deške meščanske šole. —c Kronika nesreč. V sredo je padel 7-letni posestnikov sin Ivan Leskovftek v Šibeniku pri Št. Juriju ob juž. žel. doma pred hišo in si zlomil desno nogo. Istega dne si je 541etna dninarica Marija Slugova z Lave pri Celju pri padcu zlomila desno roko v torek pa si je Sletni posestnikov sinček Tvan Vaš na Gomilsketn pri padeu prav tako zlomil d#*no roko Ponesrečenci se zdravijo v celjbki bolnici. —a Slikarska sol« na csljski gimassljl se bo leto« začela v nedeljo go. septembra ob 9. dopoldne. Pouk bo ob nedeljah od 9. do 13. in ob sredah od 18.30 do 20.30. Vpisovanje bo v sredo 16. septembra od 18.80 do 19.30 do 20.30. Vpisovanje bo v sredo 16. septembra od le.30 do 19.30 in v nedeljo 36. septembra od 8. do 9. v risalni«! gimnazije. —c Zidarska in kleparska dala na poslopju Na okopih razpisuje mestna občina. Ponudbe je treba vložiti do vstevšega lo. septembra v sobi št. 9 na mestnem poglavarstvu. lo, ki ga tudi v inozemstvu le težko lago-tove. ker grade tudi alična vozila v serijah, dočim je pri tem vozu vsak posamezen del bil posebej izgotovljen ter montiran v celoto. Opozarjamo vse one. ki bo na surovo olje (Diesel) je namenjen posebno za planinske in zimsk<» voznic. Vozi z brzino 80 km na uro; ima pa 8 brzin naprei in 2 brzini nazaj. Podetje. je zlasti skrbelo tudi za to. da bo vožnja v tem autobusu kar najbolj udobna *n je zato reduciralo število sedežev na 24. Vse nri»manie domačemu podjetju ki se n< strašilo stroškov ne žrtev, da ie poslalo svoje strokovnjake v inozemstvo, kjer so preštudirali najmodernejši način erradnie auto-omntbuaov- zlasti karoserij ter so potem doma z najboljšim zuaniem in jamu«Wm materilalom zgradlU to si lajno vozilo Strokovni*k' !z inozemstva k; «■*» «d *»vt«bii* oerledsl* so rradttHiem tzra-aHf svele prlznanie ter {slavili, da predstavlja vozilo Automontaže kvalitetno de- fie/Mmca KOLEDAR Danes: Petek, 11. s"pt«"ml»ra. katoličani: Prot in Men, DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Zaprto; KINO IDEAL; /ena 'zapoveduje; KINO SLOGA: V iva villa; KINO UNION; Stjenka Ražin: Volga,Volga, KINO IttMTEj Daj mi to noč! (Jan K*-pura). DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr I^eu.vek. Resi jeva orsta 1.— Bahovec, Kongresni trjr 12, — Nada Ko-motar, Vič-Trza Rk a ce*ta. Z Jesenic — poroka, jsja Malj Šmaren se je na Brezjah poročil g. Bemik Ivan, m^«ir in prekajevalec z gdč. Marico Poljšak ovo. fcčrrko lastnice hotela »Pošta« na Je«e-nich. Bilo srečmo! — Sokolski pr03vrti*j in d^hatnl večeri-Sokolsko društvo Jesenice bo tudi leto« priredilo vsako .«redo predavanja in debatne već re. Predarvali bodo predavate lji ZKD in domači o temah znanstvene, politične, gospodarsko in nacionalna vsebine. Na đ'batnih večerih se bo raaiprav-ljalo o aktualnih društvenih notranjih za devah. predvsem pa se bo obravnavaj a društvena petletka, ki jo hoče naš Sokol temrljito 'zverti. "Društvo bo h predavanji in deba-tnimi večeri pritegnilo najširše pla •ti članstva, predv.-am pa mladino, kateri bodo druAtveni voditclji dali snov m podlago, da bo sama posegla v debato in v doglednem času sama prevzela preda-/« nje v svoje roke jn tudi vodstvo drustv*, Prvi društveni debatni večer ae bo vršil v sredo 16. t. m. ob 20. uri v druebveni 6S"orani. — SokoHaka tombola. V nedeljo 13. t m. se bo vršila sokolska tombola rn to ob vsakem vretmenu.Glavn4 dobitki so: 4000 Din, za katerih iznos se bodo dobile nakaznice za potrebščine v trgovinah. d*l^ šivalni stroj, moško kolo, vreča moke, za. boj slađkr.rja, blago za moško obleko itd. — Sadna lett-na bo leto» pri n*is do^aj ngodna. Najbolje so Ti«pe>le češnje, hrušk? jn češplje, zelo slabo pa jabolka, katerih -ce pri nas največ konzumira. — Prodaja grozdja. Na sprehajališču ob Prešernovi cesti prodajajo kmetice iz Re. lokrajine in Štajerskega r°po grozdje, ka teregra cene se gibljejo od 2 do € TV-n «a Iz Maribora __ Tudi v »Teksti« že delajo. Včeraj je prišlo tudi v tovarni trakov in čipk »Tek sta« na Teznem do uporazuma nrwvi vod stvom tovarne in delavstvom, ki je takoj BSsMe delati. Podjetje je do podpisa kolektivne pogodbe /višalo mezde za 10 ods. — Tečaj za konzerviranje sadja. Na banovinski vinarski in sadjarski lasi v Mariboru se bo vršil dne 18. in 10. septembra dvodnevni tečaj za konserviranje sadja in zelenjave. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8. do 12. in od 14. do 18. Tečaj je brezplačen. Za hrano in prenočišče skrbe tečajnice same. Prijave je pravočasno poslati ravnateljstvu hol«. — Bik ga Je ubil. V fcicab v Slovenskih ferieali je bik stssnl spletnega tesarja Karla Kompor.^ka. uslužbenega pri posestnika Rožonji s tako silo k bUb, da je nrsrečnelu počil želodec in je kmalu izdihnil. — Novi vodja zemljiške knjige. Sodni uradnik g. Pavel Kleber je bil imenovan za vodjo feuaijHfce knjige v Mariboru. — Pobegnil je pred dnevi neznanokam Ifiletni Joško Fornazarič s Tržaške ceste. Policija za dečkom doslej ni našla lic nobenega sledu. — Svojega tasta je umoril. V Zenjakn pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah Je v prepiru ubil posestnik Ivan Kramberger svojega 88lAt.nega tasta .lakoha Ferka, VI mu je moral dajati prevžitek. Med stanB-kori- in rr.orileem so bili prepiri na dnevnem redu in so se sosedje vedno bali najhujšega Ko sta bila moža sama doma, je zet odlomil stolu nogo in razbil starcu lobanjo fn se nato sam javil orožnikom. — Spremembe pri spalnih vozovih. Tuj-skoprometha /vera P1TNTK v Mariboru nam sporoča: Rpulni voz Beograd — .Tesen!-ee. vlik ^t. 10 0 bo ukinjen 12. TX.. spaln: voz Eagreb - Pajek, vlak 816-815, 8. X.. spalni ro* Oras—Split, vlak št. 1002-1001. 14. IX. Zaaved—Split, vlak št. 1010-1009 bo od 1 XI dalje v prometu le do postaje Mrhovine Plitvička Jezera, spalni voz Sarajevo—Poboj bo ukinjen 15 IX.. Mottar-- l Ibibrovuik vlak M. 5-6 15 IX.. Gračae— 4 Split, vlaJt st. 1002-1001 14. IX. Štev. 207 *St,0¥a.N»Kl NAROD«. asUk, U. ssptstnsr* t«L Stran 3 DNEVNE VESTI — M«sdna gibanja. V tefcstitni Mrak; je prišlo do »porazuma med delodajalci in delavci, in sicsr v tej obliki, da obe stranki pri staneta na zs&asni sporazum, Id je bU sklenjen pri prvih podajanjih v Kranju pred 14 dnevi, če bodo delavci sprejeU pogoje tega sporazuma, ae bodo v ponedeljek zaee* la podajanja za sklenitev kolektivne po£od* be. Delavei imajo lahko svoje straže v tovarnah, ne amejo pa biti vsi ? njih. Zdaj «i delavake organizacije prizadevajo, da pri« pravijo delavstvo do popuščanja. Pri lesnih poljetjih Hainr'har in Dolenc, ki imata svo* je obrate v &kefji Lok», Kranju in Preddvoru in k zaposlujeta okro^ 140 delavcev je bjl tudi vveraj dosežen aporazum, ki so ffa podpisali zastopniki oheh strank na *re» bkem načelstvu v fckofji Loki. Delavstvo da; nes ie de'a. V glavnem je ostalo nespremenjeno stanie kakor ored mezdnim gibanjem — Bolgarski veterinarji in avtomob*l> st-l v Jiicroslaviji. V Novem Sadu ae pripravljajo za sprejem bolgarskih veterinarjev, ki ae pr p?ljejo v našo državo 15. t. m. Izleta ie udeleži 45 veterinarjev. 22, t m. *e pa pripelje v Novi Sad z 20 avtomobili okrog 100 bolgarskih avtomebi-listov in članov njihovih rodbin Tudi bolgarski avtomobili sti prirede izlet po Jugoslaviji. — Kmetski dolgovi pri zadrugah. Približno toliko kakor pri bankah, znašajo kmetski dolgovi tudi pri zadrugah in si-cer z obrestmi vred okrog 1.900.000.000 Din. Ce bodo kmetski dolgovi znižani za pelovico in če bi prispevala država 25rr-bi bjlo treba še 950 000.000 za končno ureditev tega prečega vprašanja V?i kmečk: dolgovi znašajo blizu 6 milijard. — 200 Angležev prispe v Jugoslavijo. Iz Londona je napovedano pet skupin angleški jzletnikcA- v Jugoslavijo. Vfeh izletnikov b/> 200. Angl ži si ogledajo naš Jadran, potem se pa vrnejo preko Sarajeva in Reograda v svojo dernov no — Nad 40.000 Din d<*f«eita je b'lo pri nedeljski re.pr zentatjvru tekmj med Jugoslavijo in Polj.«*'* o v Beogradu čudno j" pa. da je mogel Vti defirjt tako velik, aaj je znaSal inkaso 110.000 Din. I1MIWI1IIIIIII—IIB1II—Iliril llllll Danes vrlika premiora x*elenapetega. senzacionalnega filma Viva Villa v glavni vlogi VVALL.ACE BKKRY Filmsko delo, za katero je vsaka večja reklama odveč! Film, ki je osvojil ves svet! Junaška povest O vojvodi, generalu in predsedniku Panehi Villi! Nepozabni prizori 1 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Kino Sloga, tel. 37-30 — Odlična gosta na Sušaku. Na Sušak sta prispela na počitnice knez vVindiach-graetz in princ Cantacuzino, v^eučiLiški profesor iz Bukarešte in stalni predsednik kongresa bizantolegov. — Znižana vožnja za proslavo Rd^ega križa, V nedeljo 20. t. m bo v Beogradu proslava 60 letnice Rdečega križa. Prometno ministrstvo je dovo]iio udeležencem proslave četrt nsko voznino. Vozna olajšava velja za odhod od 17. do 20. za povratek pa od 20. do 23. t. m. — Slaba vins'a letina v Dalmaciji. V severni DeimaciJ bodo imeli letos za 2o Odstotka* slabšo vinsko letino kakor lani. Tudi v Dalmaciji je namreč peronospora hudo gospodarila po vinskih goricah. Vinogradniki imajo pa se mnogo sta repa vina in ujtajo da ga bodo zaradi slabe letine lažje prodali. — Američani hočejo nositi dalmatinske rihi&ke jopice. Neka veiika newyor;ka trgovina s športnimi potrebščinami se je obrnila na splitsko trgovsko zbornico s prošnjo, naj ji pošlje vzorec ribiške jopice, kakrsr-no je kupil angleški kralj Edvard Vjji. na Rabu Za take ribiške jopice vlada v Amerik; veliko zanimanje. — Po 20 letih se je vrnil iz Rusije. Te dni se je vrnil po 20 letih iz reškega ujetništva Mehmed Sefič iz bosanske vasi Do-ea. Mož pripoveduje, da je samo v kasen-ski guberniji še okrog 30.000 bivših vojn:b ujetnikov Jugoslovanov, kar bo pa najbiž močno pretirano. Domov ga je napotila vest nekega francoskega lista, da je Jugoslavija zelo bogata dežela. V Rusiji se je naučil ♦likati. * Znamke Rdečega krila. Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon je na podlagi zakona o društvu Rdečega križa odredilo, da se mora v Času od 20 do 26. t. m. plačati za* vsa navadna in priporočena pi«?ma. dopis-nire, razglednice, navadne in vrednostne pa* kete ter za telegrame v tuzemtskem prometu obvezno posebna pristojbina za Rdeči križ v znesku 50 par. Za ostale postne pošiljke, kakor tudi za one pošiljke, k J so po zakonu poštnine proste, se ta pristojbina ne pla^ ca. Za pošiljke v inozemstvo plači'o prisnoj* bine ni obvezno. Pristojbina za RK se placa s posebnimi znamkami Rdečega križa. Za frankiranje dopisnic in pisem v tuzemstvu v času tedna Rdečega križa so izdane tudi posebne postne znamke po 0.75 Din »n 1-X) Del ■ poviskom 50 par v korist dru» stva RK. S temi znamkami frankirane dopisnice in pisma ni treba frank:rati še s posebnimi znamkami RK po 50 par. — Plemenski sejem rodovniške govedi pinegavske pasme v Ormožu. V s>boto 2fi. septembra priredi kr. banska uprava v Ljub Ijani plemenski sejem za ormoško cikaMo (pino-gavskot govedo in sicer dopoldne na sejmišču v Ormožu. Na ta sejem bo prignano večje število dobre plemenske govedi, predvsem mladih bikcev od 12 mesecev do 2 let starosti in mladih plemenskih krav z dobro mlečnostjo. Dana je torej piilika za ugoden nakup dobre plemenske živine, na kar opozarjamo vse interesente. Eventuelne oadaljne informacije se dobe pri Zvezi se tekcijokih društev v Ormožu. — Does na Krvave« proslavi ldetnie© svojega obstoja v nedeljo 13. septoaabra. Leta 1925 je Osrednje društvo STO odloČilo, da postavi sedanji Dom na Krvavcu, ki je dominantna todka v zapadnem predgorju Kamniških planin i najlepšim rai-gledom na vse stranu Postojanka je osobito prikladna za planince smučarje, ki imajo v okolici doma prostrane simiSke terene. Slovesna otvoritev te postojanke se je vršila 6. septembra 1925, Pestre aruiožica planincev in domačinov se je zbrala takrat ob otvoritvi ter se radovala doseženega uspeha SPD. V nedeljo 13. septembra bo ta postojanka proslavila svojo desetletnico. Iz Ljubljane bodo vozili posebni avtobusi in sicer v aoboto ob 15, iz Tavčarjeve ulice in v nedeljo ob 6. zjutraj izpred Slamiča na Oospo&vetski cesti, vsakokrat do Cerkelj. V nedeljo ob 11. dopoldne bo masa pred Domom na Krvavcu. Povratek avtobusov iz Cerkelj bo v nedeljo ob 19. Za skupinske izlete na Krvavec z avtobusom do Cerkelj se je treba prijaviti v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti najkasneje do petka do 10. ■■ Danes ob 16.30 in 20.30 ■■ Najslavnejši tenorist sveta: JAN K1EPURA poje v velefilmu: ĐAJ MI TO NOĆ svoje por~vke: »Ko sem doma v Sor-rentu«, >Di quella Pirac, »Hotel bi ti povedati, da te ljubim«, »Sladka melodija noči«, »ProcessionsJ«, »Romeo in Julija«, »Traviata« itd. Novi »Popaj« in žurnal »Paramount« Cene: Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50. mmMmmB KINO MOSTE mmmLm —. Jurčiče* »Jurij Kozjak* v Stični. Prof. Niko Kuret je dramatiziral znano Jurčičevo ljudsko lijro >Jurij Kozjak«. Ta igra je ze» lo primerna za uprizoritev na prostem. V nji sodelujejo fantje konjeniki in fanfare, v nji vidimo turski napad na samostan, ro» ■Masko procesijo itd Nase ljud&tvo ie od nekdaj ljubi in ceni preprosto, iz njegovega življenja zajeto umetnost in zato ni čuda. da je bi'a od mnogih ©t rani izražena želja, naj bi »Jurija Kozjaka- znova uprizorili v stični. Tej splošni želji bo ustreieno v ne* oV.jo. ko bo >Jurij Kozjak« vnovič uprizor* jen na prostem. Igra se prečne ob 17.30 in bo koučana do odhrvia obeh večernih vlakov. — Turški novinarji so se včeraj i največ-jrm zanimanjem Ogledali vse velesejmske prireditve. Na velesejmu smo pa opazili tudi starega ljubljanskega zjianca. pomočnika generalnega direktorja državnih železnic g. Josipa Cuginusa in mnogo drugih uglednih oseb. ki vsi s pohvalo zapuščajo velesejem. — V bedi je Živela in zapustila bogastvo. V sredo so našli v koruzi na polju mrtvo 60-letno Katjo Jež iz vas: Struge pri Lud-bregu. Že v soboto je odšla na polje obirat fižol. Zapustila je 300.000 Din, vendar je pa živela v bedi. Ljudje govore, da je bila zadavljena, in da jo je zadavil eden njenih; dolžnikov, sodna komisija je pa ugotovila, da jo je zadela kap. __ Reiuitati tekate raz-tavljalcev zelenja. >e na velele m-*ki razstavi »Sodoben lite eo tudi že znam in so re» častni za vse razstavljale Bilo jih je samo 1*2. vendar pa so vsi razstavili tako blairo, da so vsi dobili vsaj pohva»lnn oceno. RsjfiSjo oceno si je z we nosi prvovrstno zelenjavo zaslus žil znani mojster Ivan Ažman, ki vodi vrt Antona barona CodelUja na gradu Turn v Ljubljani. Odlit-no oreno je izreklo razsodiš sče o ze-enjavi bolnice za duševne bolezni na Studencu, podružnice SVD na Barju, vis* je gospodinjske šole dr. Kreka v Šiški, uprave zavoda Sv. StaaJsfsva v St Vidu in na mestne vrtnarije v Ljubljani. Pohvalne ocene je bi!a pa vredna zelenjava uprava škofijskega vrta v Ljubljani, podružnice SVD na Jezici, tvrdke Sever in Co, Ljubljana, s Šarabonovega vrta v Ljubljani, Ivana Ku* harja pri D. M. v Polju in vet. Pravdoslava Rebeka na Viču- Torej zadnje ocene ni dobil noben razstavljaJee, kar je pad najpre-pricljivei^i dokaz da «»r> se razstave udeleži« li samo najboljši zelenjadarji. Pomembna je bila ta razstava predvsem z narodno-gospo* danskega stališča, saj imajo naši zelenjadar-ji nalogo, da zadoste vsem tujskoprometnim zahtevam, predvsem ob naši sinji Adriji. — Vodič za športni ribolov v kraljevini Jugoslaviji. Odsek za ribarstvo v kmetijskem ministrstvu je razpisal natečaj za športni ribolov v kraljevini Jugoslaviji, ki izide ob sodelovanju prometnega in trgovinskega ministrstva ter »Putnika*. Rokopise je treba poslati najkasneje do 1. decembra odseku za ribarstvo. Trije najboljši rokopisi bodo odkupljeni, prvi za 2.000, drugi asa 1-500, tretji pa za 1.000 Din. — Zmagovalci v >Sodobnem vrtu« so deloma že določeni in obiskovaiet % največjim priznanjem občudujejo diplome, ki so raz* etavljene med strokovno literaturo na razstavi. Tako dragocenih diplom ki bi imele tudi tako visoko umetnostno ceno. dosedai v Jugoslaviji gotovo še nikdar niso dobili zmagovalci na podobnih prireditvah. Prav te dragocene diplome pa dokazujejo, za kako važno panogo smatra velesejmska upra va sadiarstvo in vrtnarstvo. Razdelila bo okrog lfo diplom, da pridejo vsi najboljši razstavljalci, torej naši najboljši sadjarji in vrtnarji tud j do vidnega priznanja. Izkazal se je pa spet grafik Stanko Gradnik, ki nam je pravkar dal tudi krasno pištno izdajo Prešernovega »Krsta pri Savici« in je res vzorno napisal tudi te lepe diplome. — V oktobru bo izvoz grozdja v Nesa-čilo prepovedan. Do 30. septembra nemš-škim uvoznikom niso potrebna posebna uvozna dovoljenja kakor lani. temveč samo devizna. V oktobru bo uvoz grozdja v N>m čijo najbrž prepovedan zaradi zaščite domačega grozdja. Priz*d priporoča na Jim izvoznikom naj izkoristijo kontigent 10.000 metrskih stoto v do konca septembra. — Od ust so mejro vzel! — pravimo o Rib ničanih. vendar se nam pa zlu 6€b dan. _ Radijski aparati hm elektronk? Ne. A tudi radijski naročnik ne more biti brez »Našega vala«, ilustrirane tedenske revije sa radio, gledališče in film, ki izhaja vsak petek v Ljubljani in stane mesečno komaj 12 Din. Iz vsebine nove številke navajamo le važnejše prispevke: Statistični pregled radijskih naročnikov, vrste aparatov in obratovanja ljubljanske radiofonske postaje, Naša Narodna gledalca v novi sezoni, Nova opereta »Pod to goro zeleno« v ljubljanski operi. Ruško letno gledališče, Kaj vse se izve iz filraskth ateljejev, Anna Mav \Von«j in kitajski fihn. Josip Ribičič: Čiščenje. Zgodbe ,in nezgode Bojana Pefcka. Vsi članki so pestro ilustrirani, posebne slikanice pa nas seznanijo z novostmi v naših gledališčih, s sodelovale! v ljubljanskem radiu, z novhni filmi in s spominskimi slikami s počitnic. V stalni prilogi »Po opernem svetu«, kjer izhajajo izvlečki najvaž-nejšib oper, ki jih prenašajo evropske radijske postaje je v zadnji številki izšel libretto Pucinijeve »Tosce*. Modne skice, križanke in £ale zaključujejo redakcijski del lista. Posebna projrramska priloga prinaša na 32 straneh točne in pregledno urejene pro-le—jesi morala ogledati vsaka šola že ceradi le*i>e in vrtne razstave, zlasti pa tu ii zaradi živalskega parka. Ze tri dni pa prihajajo razni oddelki tehniške »rednje šole. da si z nnzornim poukom izpopolnijo svoje znanje. — Vreme. Vreroenska napoved pravi, da bo večino jasno vreme. Včeraj Je deževalo v Ljubljani, Miriboru in Beogradu. Najvišja temperatura je znašata v Bplits 9R, v Skoplju 24. v Zagrebu :*?. v Ljubljani i?0.6, v Sarajevu -0. v Mariboru in Beogra-d*i 19. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.? mm, temperatura je znašala 0.2. — Prijatelja ubil s sekiro. V vasi Cigoč pri Sisku je ktnet Nikola Stanič na praznik s sekiro ubil svoje«ra snsnia in prijatelja Ivana Miletiča. Počakal ga je v zasedi in mu s sekiro raz^ekal prsni koš in srce. Zagovarja se. da je bil pijan. Po zločinu se je sam prijavil orožnikom. — Slapovi Kcran? »o zahtevali felcvtftko žrtev. Včeraj popoldn* se je pripetila v Karlovcu Užka smrtna nesreča. 14 l tni gimmasijee Savo Boiič se je peljal s čolnom po Korani proti slapovom. Po hudem nalivu je btta Korana precej dereča. Mo- ean U* je asrabU eoln in lio je deček . ▼Klel, da wn preti nevarnost, je skočil is ■ čolna.*Voda ga je pa zanesla na pečhie, j kjer je ****»! a jlavo ob skalo tako medno, da se je onesvestil in utoaiL — Strahovito neurje nad Dalmacijo. Nad severno Dalmacijo je divjalo v sredo ponoči strahovito neurje. Vihar je bil posebno strašen na morju. Točnib vesti o posledicah ae ni. Poškodovanih je mnogo ribiških ladij slasti na severni strani otoka Ista. Tam je vihar zajel ribiško ladjo in ribiči v nji so se komaj rešili. Ribič Gjuka Malin je bil med premetavanjem in bori o k valovi močno ranjen, padel je v morje in utonil. Dve ribiški ladji z 12 ribići pogrešajo. Vihar je treščil na suho italijansko jadrnico »Fahioncelo«, ki se je razbila. Posadka se je rešila. V Novljanu na Pa$ru je vihar porušil nvnojro dimnikov in stjeh. — Samomor Slovenke na Rabu. V ponedeljek si je končala na Rabu življenje sobarica Amalija Aid, rojena 180"* v Tepanju. Skočila je s strehe hotela Iniperiala< 30 m grloboko na teraso. kjer je obležala mrtva z razbito srlavo in polomljenimi udi, V smrt je šla baje zato. ker jo je zapustil njen ljubček. hotelski sluga, s katerim sta bila že več let prijatelja. — Borza cr^la preskrbi zapo'l;ten- 3 potnikom. 4 zidarjem, 1 čvlja^ju. 1 blapcu, 1 tapetniku in 1 kuharici za fino hrano. Iz Ljubljane lj— Ogroman šopek je od davi razstavijeu na ve4e*ejmfeki razstavi »Sodoben vrt.. Ta* ko ogromen, da ga je polna vsa veika dvo. rana, .kjer so biie najprej razstavljene tame najžlahtnejše vrtnice, za njimi »ame najraz-novrstneše begonije nato pa še najboholneji še dalije. Zadnje tri dni veleeejma je pa v tej dvorani ^amo najrazličnejše je*en.?ko cverije, seveda predvsem cvetje trajnic, in tu. di najintere^antnej^e rastline ki jih prijatelji vrtnarstva po večini sploh *e ne poznn jo. Vbe te najrazličnejše rastline in ftopkfl je pa znana strokovnjakinja ga, *ne Her/-manskv-Skaletova aranžira-a ft takim uaiet-nostnim čutom in opravila v tako apartsio harm-.mijo. da lahko govorimo o samo enem ogromnem šopku. Seveda m bo tudi ta -a'; stava vsak dan spreminjala 'D >poi olnjeva« la, da vrtnarji in priiateljice c^!>nih rasten spoznajo najlepše nove vrste. \ ^e razs'av-lj*»ue rastline imajo namreč etikete z imeni. —lj Preurejena dvorana v poslopju filharmonije bi bila oviprta že 15. septembra, ee bi šlo \>e po sreči. Delo je nekoliko zastalo, ker s*1 je pritožil s<~>>ed zawdi spremem-l»e stavbne črte. toda zamudo so skoraj pe-vsem popravili, ker SQ tem bolj hit+'li. Sedaj so na delu ie slikarji. Strop je že poslikan. Ce bo delo tako lepo napiedovulo, kakor zadnje čase, bo končano do začetka oktoiira. Preoo\ljena dvorana 1» ena najlepših, če ue najlepša v Ljubljani, kar st> kaže ie zdaj. lj— Slabše so taložili trg i ri'>ami. k^r jih pač ne jemo mnogo. r>am-.s ni htio na trgu mnogo morskih m »sladkovodnih rib. Izmed rečnih je bilo največ :č\Lk, ki &o po 18 do 'JO Din kji. torej po precej zmernih cenah. Glede na ks:kovof;t tako zvane dunavske postrvi, cena ni previsoka 24 Din kg. Izmed morskih rib je bilo nekaj lepih *ku§, k{ eo po 20 Din, in sardelic po 1G iXin kg. Tuna je bilo ze'o malo in so £a prodajali po 20 do 2S Din k^. Posebnost ^o bil danes goz-lni jerebi, ki i*o jih prodajali po 16 Din kom a J. —lj Predavanje v Šiški. Dnnes bo ob 8& v veliki dvorani sokolsk^g-i doma v di^kj predavanje brata Jes&a jO sekolskl misli«. Vsi Člani in prijatelji Sukola vljudno vabljeni. —lj Sokol Ljubljana II s? pre3» ]i s po-ned Ijkom 14. t .m. z letn^^a t^l'vad'a^a zopet na real*o. Rdna telovadba sq \tS{: možki oddelki; dećk: v pcn?:;eij~k in p^- tek od 18. do 19. urev naxa*caj pa—V lje*. steda. peten ed l*. do aft. «a «•> nI iste dneve od M. do U. ure. fteaskt oddelki: od toietih in Četrtkih — deca, od 18. da 19. ure, narascajnice od W do 20. ure, Ajanice od 20. do 21 ure. Deca in na raSčaj se bo sprejemal aamo do 15 oktobra, zato prosmo starše, da do tedaj vpišejo svoje otroke. Ta ukr:p Je potreben. da se zagotovi redni pouk telovadbe in pričakovan« uspeh. Članarina sa lečo In naraščaj zna&a mesečno 1 Dn — ter je v *in vpostet prispevek za zavarovanje zo per nesreJe pri teksvadbi. PlaAiti Je četrtletno vnaprej. Vab mo prijatelje, da nam kot doalej tudi leto« aaupaj© svojo mladi, no, da ji damo tisto, kar drujrja ae dobi jo- t. J. admv duh v zdrav rn teleau. —lj Sočani! Taborjanl! IMelotit« »e v nedeljo 13. septembra ob 1«. polno številno telovadnega javnepa naatopa Sokolskega društva v Ljubljani III. za Bežigradom na Tvrševi ceeti. ker je Umi organiziranih veliko naših članov. —lj Belokranjski dan bo v nedeljo, in, septembra v Ljubljani. Naši bratje in seetre iz Črnomlja in Metlike pridejo te dni v Ljub ljano in bodo izvajali v nedeljo opoldne na letnem telovadihču ljuhljrmske$ra Sokola w Tivoliju svoje tradieionrlne narodne pUse, i£T6 in obilje. Vse spremlja tipično lwlo-kranjsko narcnino petje, morda našo najstarejše naroopoldne ob 15. Ljubljančani ji-h sprejme-mo in pozdravimo na glavnem kolo^ivoru z iskreno dobrodošlico. Vse prijatelj** in znan ce vabimo ob tej uri na kolodvor, r •■».• pa jih prosimo, da si v Matični knjifran.. omi-i si i jo srdeze in stojišča sa nfMeljsko papol-i dansko prireditev, l^rpa bo, zanimiva bo. videli bomo običaje, katerih doaedaj po večini >e nismo imeli prilike videti. Zato vai na Belokranjski dan. i— Ra?pored zirradarine — za leto 1°36 j" raipnjen na javni vpogled davčnim 7.a-vp7anrem pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov tre l H- naditr. tona it, IX V času r«\ 1?. do vštetejra 1**. t. m. o ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku hcn]c> davčni nnvcranr.i pof^o-Y*f] nhvH Coni s plačilnimi nafoci. proti katerim bodo imeli pravico pritožbe. SOKOL — Sokolsk« društvo Ljubljana__Vi* obvešča svoje člane, naraščaj in de**o, da t»e prične redna telovadba v telovadnici z dnem lav t- m., in sicer ?lani v eredo in petek od VJa? do *>2.. članice v torek in fMrtek od Joto do 21 15. moški naraščaj v «reilo in potek od 10. do 20.30, ženski naraščaj od \'.).\o do 20.1". za moško in žensko deeo se bo telovadni umik določil kasneje- Pred. niaAki zbor poziva vse od-lolke, da telovadbo redno povečajo, zlaeti, ker ae bodo price-1p vaje Tn akademijo 1. decembra. Pred* traški zbor. So^la. 12. septembra 12; Druffa za drugo se plošče vrtet s njih ! pa napevi vedeli done. __ 12-45: Vratne, po* ročila. — 13: Ca«, enored, obvectils- — 13.15* ^rui^a za druaro se plo^Se vrte, z njih na napevi veeeli done. — 14; Vranje. I _ IS; Ra delopu^t! (ii?ra radirki orkester). ! — 1R.40: Pogovori « powluialci. — 10: Ca*, j vrjme. poročila, spored.. obvostiJa. — 10.90 j Nnr. ura. — 19.50: AmeriMei jazz-orksstri (p*siss). — 20.10; 6 zunanji polithki (fc- dr. Alojzij Kuhar). __ 20.30; Če Student na tabor szre... Poster večer. — 22: Cas, vreme, poročiJa, spored. — *2.20; Prenos lahke <:'ashe i ve-eseima. MALI OGLASI jeseda 0^0 para. aavek Oir i— aessoa 1 Um, aavea a Uin pHHMl Ia pismene xigovore glede mallb glasov yt creta priložit) zna m so * Popustov ta male 3ffias* oe priznamo Reseds SO pat. da ves S.- D! Najmanja) mssek 8 Ots ZA SOL 4 BJE vse vrste obleke. pumparce, perilo itd. v naiveS-i izbiri «i nsbavite poceni pri Preakerju, Sv Petrs cesda 14. 6. R KLIŠEJE DALvMATlNSKE SMOKVE ztL jelo. okusne, letošnje nudi po 5 Din kjf Sever & Komp.» Ljubljana. 40 K GRAMOFONSKE PLOSCE in gramofone bivSe tvrdke A. Raeberger. dobite po razprodaj. nib censh. Dalmatinova 10, PerU nik. 23bH> MALIN0VEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. P i c c o I i, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Seseda 50 nar davek S - Dra Najmanjši znesek 8 Din ALI SE TRUDITE TUDI VI, DABIIMEUTAKO PREKRASNO POLT tn da bi z njo presenetili svojeftmirisice-To je zelo lahko KUPUJEM posestvo v lepem kraju Kranja ali Savinjske doline^—okoli 100 ha z vilo od 5 do 7 sob, kopalnico, parketirane sobe, elektri-5no razsvetljavo. Posestvo mora ležati visoko in biti v do» brem stanju. TakojSnje ponudbe na asreneijo »Arjrusc, Zagreb, Draškovičeva 28. 2378 MOŠKE OBLEKE ptare. Čevlje, perilo, kupujem. Pridem pogledat na dom. Piši* te; Mara Andtovie, Galueovo nabrežje 27. 2385 Makuiaturni papir npra^a jnoveaskft«a NaradaM« .HftsHaittji ICfftafff|#vsi tsff«» SLOVENSRl NAROD«, petek, 11. septembra 1996. Štev. 207 Kaj je z uvozom briketov V inozemstvu na] bi nabavile naše železnice l£*000 vagonov briketov Ljubljana, H. septembra. Javnost je že obveščena, da je glavna direkcija državnih železnic razpisala licitacijo 2a dobavo 13.000 vagonov briketov ter da po pogojih razpisa gre za nabavo inozemskih briketov. ker takšnih. kakršnih zahteva razpis, v naši državi ne izdelujejo. Mnogi listi so že ovrgli upravičenost nabave inozemskih briketov in razumljivo je, da se javnost vprašuje, ker ne zve nič določnega, kaj je prav za prav s to licitacijo in ali jo morda nameravajo preklicati, kar bi pač smeli pričakovati. Samo po sebi se razume, da so vprašanja, ki se tičejo naše premogovne industrije; posebno bolna točka našega gospodarstva ter da je licitacija za nabavo briketov zbudila velik odmev. Menda ni treba ob tej priliki še posebej dokazovati, kako ostro, prav katastrofalno krizo preživljajo naši premogovniki. Vsi se dobro zavedamo, kako resne oblike zavzema ta kriza zlasti pri nas in smeli bi pričakovati, da bi to upoštevali tudi odločujoči pri nabavah premoga za državne potrebe. Menda ne more nihče zagovarjati uvoza briketov iz inozemstva Zakaj je prišlo do te licitacije, zdaj ne bomo razpravljali, naglasiti pa moramo z vso odločnostjo, da je uvoz briketov nepotreben in lahko še tem bolj škoduje premogovni industriji, ko Je itak preživlja najslabše čase. Državne železnice hočejo uvožene brikete plačati z drobnim premogom iz državnih rudnikov. Ker so inoz. briketarne kartelirane, so njihovi izdelki dragi in seveda dražji od domačih briketov iz česar lahko sprevidimo, kako veliko škodo bi trpeli, če bi uvažali brikete. Sicer bo zaradi tega načina plačevanja , uvoženih briketov zaposlenih v državnih premogovnikih več delavcev, toda vse to ne odtehta škode, ki jo bomo trpeli zaradi uvoza in upoštevati je treba še razne težkoče Vprašanje je tudi. ali bodo lahko plasirali ves droben premog, ki bodo ■ njim plačevali brikete. Če upoštevamo, da je industrijski premog pri nas zelo cenen in da bi se cene najbrž še znižale zaradi številnih ponudb, sprevidimo, da bi to še poostrilo rudarsko kri-ro. V naši državi ni mnogo briketarn in ne morejo kriti velikih nenadnih potreb takoj, vendar bi pa lahko krile potrebo, kakršna j j /daj postopno. Nobene posebne potrebe ni, da bi državne železnice morale naročiti vso količino briketov hkrati. Lahko bi dopolnjevali zalogo postopno in jo obnavlja li vsaka tri leta. Č:c bi ne bilo dovolj briketov. bi jih lahko nadomestili z dobrim, debelim premogom Za ta namen je vprav idealen naš rjavi premog. To zalogo bi lahko obnavljali po potrebi. Če se zavzemamo za naše premogovnike, lahko to najbolje upravičimo. Naši premogovniki so v kronični krizi odkar so izgubili dobave za državne železnice. Če bi prišli v pošte v za nabavo premoga ob tej priliki in bi državne želznice ne uvažale briketov, bi sicer ta nabava ne mogla odpraviti krize, vendar bi se pa položaj znatno zboljšal, saj bi bilo potrebno okrog 180 tisoč ton premoga. Seveda je treba upoštevati, da bi pri tej dobavi ne prišli v poštev samo slovenski rudniki in da bi največji delež odpadel na briketarne. Kljub temu je zdaj razpisana dobava izredno velikega pomena za našo gospodarstvo ter premogovnike. Pričakujemo, da bo licitacija preklicana i ter da bod odločili interesi skupnosti in } trezna presoja našega splošnega gospodarskega položaja. „Od pohorskih pavrov vajn hočem zapet11 Velik uspeh ljudske igre g. Vekoslava Janka v letnem gledaliS£u v Rušah Maribor, 10. septembra. V nedeljo teden so imeli v Rušah svojevrsten kuiturni dogodek. Tamkajšnja gledališka družina je ponovila zabavno ljudsko igro. »Od {K>hor&kih pavrov vam hooem zapet«, delo domačina in člana ljubljanskega Narodnega gledališča g. Vekoslava Janka. Predstava se je vršila v letnem gledališču, obdanom z zelenjem in svežim pohorskim zrakom, kar vse se je tako harmonično skladalo z vsebino te prekrasne igre, ki je pravi odlomek iz življenja vrlega, toda trmastega Pohorca. Gledališče na prostem je bilo do zadnjega mesta zasedeno, prišli so gledalci od blizu in daleč. Vsebina dela je zajeta iz življenja Pohor-čev, kar je tudi razumljivo, saj je avtor sam mož tega miljeja, saj je tolikokrat poslušal iz ust svojega očeta pripovedke o Pohorju in njegovih prebivalcih in je sam mnogo tega. kar je zajel v svojo igro, tudi doživel. V pestrem in pristnem pohorskem dialektu slika g. Janko življenje trdnega kmeta Jerneja Hribarja, ki mu je kmetija življenje in planina smisel njegovega bistva Prav zato se ne skladata s svojim sinom Petrom, ki je pravtako trmast kot oče. Sin, poln življenja in prekipevajoče mladosti, ljubi planine in lov. Zato zanemarja delo in donu kar žalosti očeta, ki iz ponosa in pohorske trme zapodi sina od doma. Druga skrb starega Hribarja je njegova hčerka Katrica. Mlado dekle se brani vzeti moža, ki ji ga je izbral oče v skrbi za svoje posestvo. Srce se brani, očetova volja zmaga. Oče uvidi, da ni prav storil niti s Petrom niti s Katico. Zato se žalosti in išče utehe v pijači, v žganju, dokler ga to popolnoma ne ubije. Posestvu grozi poguba, graščinski prsti segajo po njem. V s« to pospeši smrt starega Jerneja zlasti ko izve. da mu grašcak seka planino. Ob njegovi zadnji uri se vrne sin Peter. Ko vidi, kako je z očetom popusti njegova trma in zmagala je ljubezen do rodne grude. Peter se poprime d*>la in re-ši Hribarjevo jrospodn r-stvo. — To je vsebina igre, bridke trpkosti in neomajne ljubezni do doma. To pa je tudi bistvo tega dela. to je bila vis mo-vens. da je g. Vekoslav Janko prijel za pero in nam izklesal v ozkem okviru ljudske igre košček pravega življenja z zelenega Pohorja, Poglavje zase je podajanje igre. Avtor in režiser g. Janko je imel pri izbiri vlog zelo srečno roko, saj je izbral tipe, o katerih bi gledalec sodil, da so pravi Pohorci. Vsi brez izjeme trideset igralcev po številu, so pokazali toliko odrskega talenta, da bi ne delali sramote niti poklicnim igralcem. Kdor je videl lik krojača Iglača g. Franceta Lornika. ki je vzbujal salve smeha s tvojim stiokovnjaško neprisiljenim podajanje«!, oglarja g. Janka Fridolina, ki se mu kar ni poznalo, da nastopa v gledališču, marveč je vzbujal vtis pravega pohorskega oglarja, nadalje hlapca Tijeka g. Lojzeta Toplaka. Katico gdčne Nuše Bučarjeve, Petra g. Friderika Janka. Hribarja g. Vekoslava Pečarja, učitelja g. Ivana Juga, Hribarjevo ženo gdč. Micke Ozimove, Anico gdčne Rozike Bečelove, Vrhnika g. Alojza Bučarja in še vse like drugih igralcev, ta je bil vzhičen nad znanjem vseh sodelujočih, ki se jim ni poznala priuce-nost vlog. marveč so živeli dve uri resničnega pohorskega življenja. Seveda ima mnogo za-slug pri tako velikem uspehu te igre tudi režiser g. Vekoslav Janko, avtor dela. ki je z disciplino in st rokovnjaški m znanjem i/.pilil vloge do zadnje potankosti, tako da je treba njemu in igralcem k uspehu kar najtoplejc čestitati. I. G. Sloviti samostan propada Samostane so povečini v Rusiji uničili, samo na severni meji je ostal eden ohranjen in sicer zato, ker je pripadel Finski. To je stari samostan \Vaiaam ob Ladoškem jezeru, blizu finskega mesta Vakisalmi. Ta samostan je bil prej slovita božja pot. Zlasti na praznik Sv. Petra in Pavla je romalo tja na tisoče pobožnih ljudi. La-doško jezero spominja na morje, saj meri 18.000 mf. Iz jezera mole visoke, strme pečine. O/emlje \Valaam obsega 40 večjih in manjših otokov, poraščenih večinoma z gozdovi. Na glavnem otoku je samostan s svojimi cerkvami, gospodarskimi poslopji in romarjem namenjenimi hišami. Okrog vseh hiš so krasni vrtovi in parki. Samostan je bil zgrajen okoli leta 1000, svoj pravi pomen je pa dobil pod Aleksandrom 1., ki se je pogosto mudil tam in od ksterega je imel samostan bogate dohodke. Krste ustanoviteljev »samostana so iz čistega srebra V vsaki cerkvi in v vsaki kapeli so krasni dragulji, umetniška okna. krasne slike in dragocene preproge. Za ro- marje |c bito vzorno poskrbljeno, samo zrcala ni bilo v nobeni hiši. Menihi so živeli zelo skromno, bogato založene kuhinje so bih namenjene samo gostom. Zdaj samostan polagoma propada. V f. 'eamo še razvaline. Zinovjev in Kamenev Dva omahljivca in slabiča, ki in ic Stalin z lahkoto potisnil v stran Več datumov veže ti dve imeni. Leta 1883 so si bogati Rosenfeldi v Rusiji i/prosili dovoljenje sprejeti carsko vero. izpre-menili so ime in Kamenev sin, vzgojen v pravoslavju, je študiral v Moskvi pravo. Apfelbaum, rojen leta 1883 v Jelisavetgra-du, je študiral pravo in kemijo v Bernu. Komaj 20 letna Apfelbaum in Kamenev sta se seznanila z Leninom in postal njegova dobra ooinočnika Apfelbaum je prepotoval vsa mesta Evrope. agitiral je, vzpodbujal in širil revolucijonarni duh. V Ženevi se ie seznanil Kamenev z Leninom. Sklenila sta prijateljstvo in Kamenev je odpotoval na Dunaj, kjer je sodeloval s Trockim Podlegel je povsem njegovemu vplivu, se oženil leta 1924 z njegovo sestro :n vod'1 zborovanje komunističnih celic v vili Gorkega na Fr.skem, kjer je šlo za nrrovno propagando v carski vojski. Toda kmalu je bil aretiran. Prvič, tod« ne zadnjič je prosil za pomilostitev, izdal je svoje prijatelje, obljubil spreobrnitev in moledoval za dovoljenje bivanja v Rusiji, toda v Sibirijo je moral. Vrnil se je šele s Kerenskim. Apfelbaum in Lenin sta počakala na prihod vlade Ke-renskega v Švici. Leta 1917 sta prispela v slovitem plombiranem vagonu preko Nemčije v Petrovgrad in se sestala s Kamene-vim. Jelisavetgrad, Apfelbaumovo rojstno mesto, se že imenuje Zinovjevsk in Apfelbaum je postal Zinovjev. Vlada Kerenskega je bila v škripcih, delavstvo v Petrogra-du je bilo nezadovoljno, obupano, brez nasvetov in vodstva. Dobilo je vodjo in še kakšnega! Karijera Zinovjeva se je pričela Izdajalec delavstva Zle rojenice so mu položile v zibelko darove, ki so ga pozneje pogubili: stopro- centni ruski obraz, širok in energičen, poln preprostosti, vzbujajoč zaupanje. Tipičen krepak, zavaljen ruski človek je govoril množicam na ulicah, trgih in tovarniških tvoriščih. Rojen govornik, prazen demagog, nadarjen z močnim prodornim glasom. V juniju so postali iz tisočev delavcev desettisoči in stotisoči, revolucionarna vihra je zaplesala, geslo »vso oblast sovjetom« je pretresalo Petrograd. Toda vodstvo stranke še ni bilo pripravljeno. Zinovjev gre nazaj na ulice, miri, prigovarja, prepričuje in tolaži razjarjene množice, virtuozno igra brezvestno igro, zanaša nervoznost v vrste navdušencev, ne- ti njihove strasti. Vladna vojska pride in strelja v brezglavo množico. Vodja jo je izdal. Lenin in drugi boljševiki se skrijejo, pojavijo se šele v oktobru. Večina pod Leninovim vodstvom smatra dobo za zrelo, toda Zinovjev govornik in Kamenev organizator nista v njihovih vrstah. Bojita se prevzeti oblast z nasiljem, svetujeta kompromis in podtalno delo. Sele po popolni zmagi revolucije povzdigne Zinovjev svoj glas. Naenkrat je najhrabrejši med vsemi. C»re pogumno s komunistično stranko roko v roki, končno se je odločil, njegovo mesto je vedno v vrstah — zmagovalcev. Tudi Kamenev se je zaman protivil oboroženemu uporu, zaman je predlagal pogajanja z boljševiki in ko je bil po uspehu akcije imenovan za člana vlade, se mu je zdelo pametneje resignirati na to mesto. Lenin ga je pa proglasil za odpadnika in izdajalca. Tega se je ustrašil, jel se je opravičevati in prositi. Milostno so ga sprejeli nazaj in Lenin ga je poslal kot vodjo delegacije v Brest Litovsk podpisat mir z Nemčijo. Tam se je sestal s Trockim, ki je bil proti podpisu. Kamenev se je strinjal z njim in odklanjal podpis. Po povratku je Lenin odločno nastopil. Kamenev se je zopet strinjal z njim. toda članstvu v drugi delegaciji se je rzognil. Ostal je v Moskvi kot predsednic moskovskega sovjeta, kar ni bilo tako kočljivo, pa rudi ne nevarno. Stalin ostane sam Po Leninovi smrti so stali štirje možje na čela boljševiškega pokreta: Trocki, Zinovjev, Kamenev in Stalin. Glavno vlogo je igral Trocki, zadnjo pa Stalin. Dva oportunista sta staknila skupaj glave. Česa se bojita od strani mrkega, molčečega Stalina? In kvartopirca stavita na napačno karto, ko se pridružita Stalinu. Leta 1926 odkriti letaki tajne opozicije proti Stalinu nosijo podpis Kameneva. Kamenev se je že drugič po generalni izpovedi spokoril, prosi, obljublja. Njegove diplomatske sposobnosti, izkazane na pogajanjih za trgovinsko pogodbo z Anglijo leta 1922, so še dobro v spominu. Lahko bi ga še porabili. Svoje mesto mora zapustiti in odpotovati kot poslanik v Rim. Vrne se, toda Stalin je še vedno zagoneten, nerazumljiv. Negotovost raste in traja polnih deset let. Zinoviev in Kamenev igrata samo eš za svojo varnost. Preostane jim edina nada: dočakati Stalinov padec. Pridobiti morata na času, opotekata se od krila na krilo, tu pa tam imata zaveznike, toda prijateljev nikoli. Stalin ju ne potrebuje več. z njuno lastno pomočjo je omajal njuno pozicijo in ju pognal v naročje Trockega. Zopet j*o trije proti enemu, toda Stalinov vpliv v stranki in v državi je neoma-jan. Zaslepljeni Trocki dolži Stalina, da je izdal Leninova in Marxova načela, Zinovjev pa znova in na vsa usta dvigne svoj glas za Stalina. Toda s Stalinom se ne da igrati. Leta 1927 so vsi trije izključeni rz komunistične stranke. Trocki sprejme mirno svoj usodo in grev izgnanstvo. Pokora ne pomaga več Kamenev zopet prosi in obljublja povedati vse, toda njemu in Zinovjevu pokora ne pomaga več. Leta 1932 sta znova izključena iz stranke zaradi poskusa strmoglaviti Stalina ter onemogočiti politiko kolektivizma in industrijalizacije države. Če* dve leti pade Stalinov tovariš Kirov, Kamenev in Zinovjev morata v izgnanstvo v Sibirijo. Pozneje ju obdolže zarote proti Stalinu skupaj s Trockim. Težko verjame človek, da sta prišla ta dva slabiča končno z obema nogama v sovražni tabor, da sta prvič v življenju riskirala pridružiti se brez omejitve stranki, ki še ni zmagala. Težko je reči zdaj, aH so bila kriva dolga leta obup- ne igre za varnost in življenje sli po atiike preiskave, strašni kondor smrti sli obljuba pomilostitve, da je vseh 16 obtožencev priznalo svojo krivdo. Z redkim taktom in čarom osebnosti nadarjeni Kamenev je Ml Kot naiadc sa propagator ja. Njegova pogajanja so bila taktna in fina tudi s sovražniki, vedno js delal vtis človeka, ki se opravičuje, da ne more popustiti, pravi o njem Suhanov. Toda njegov vihravi značaj, njegova nedoslednost in oportunizem mu ni mogel zagotoviti nič drugega, nego mesto začasnega lakaja. Priljubljenost Zinovjeva pri množicah se da primerjati samo z zaničevanjem in navdušenjem nad njegovim padcem. Na povelje je huje kal množico k uporu enako uspešno, kakor h krvavim pogromom. Tisoči so bili ustreljeni po njegovi krivdi m davno pred njegovim padcem je bilo njegovo ime sinonim vrtoglav-ca m bojazjljivca. Kamenev je stopil k steni miren in odločen prvič in zadnjič v Življenju, konec Zinovjeva je bil pa zelo kla-vern. Tomski si je izbral prostovoljno smrt. Huharin še vedno sedi v uredništva »Izvesti j«, toda moskovska »Pravda« neprestano oznanja: »Stalin bo obračunal tudi z ostanki revolucije trockistov ta mtoov-jevcev.« Štirje nesrečni zakoni V Milwaukee so našli v ponedeljek teden ustreljenega starinarja losefa Barberia. vSmr4 ga ie presenetila v spanju. V njogo vem stanovanju je bilo vse v najlepšem redu kar pri-^a da je moral biti morilec iz najbližje okolice Policija je kmalu pojas rila njegovo tragilno smrt. Na dan je prijel čudrn življenjski roman priletnega starinarja. Mož it bil štirikrat oženjen in v vseh š*inh primerih je šlo za njegovo življenje Prvič se je oženil z Retty BIainovo. V začetk i je bil zakon srečen, kmalu je pa nastopila bolestna ljubosumnost, s katero je Barber svojo ženo naravnost mučil. Nekega dne je dobil silne želodčne krče in zdravnik je ugotovil ^astrupljenje s strihni nom. Samo takojšnja pomoč mu je resila življenje. Njegova žena se je sama javila policiji in priznala, da je hotela moža za strupiti. Obsojena je bila na tri leta težke ječe m zakon je bil ločen. Leta 1*>20 se je Barber drugič oženil in sicer zelo bogato Zakonca sta odpotovala na ženitovanjsko potovanje na rivijero, kjer je postal mož zopet silno ljubosumen, toda sam je po no vratka vzdrževal ljubico kar na stroške svoje žene, ker takrat ni nič zaslužil. Nekega dne ga je žena zasačila pri ljubici in ga obstrelila. Obsojena je bila na sedem let ječe in tudi drugi Barberjev /akon je bil ločen. Tretjič se je Barher oženil leta l°2v s kabaretno plesalko, toda poročena sta bila samo 18 mesecev. Nekega dne sta se sprla fn žena je moža med prepirom nevarno oklala z nožem. Ko je v ječi podlegla pljučnici, se je oženil s Heleno Ruhinovo, ki ga je zdaj po pičKh dveb letih zakona ustrelila. Heinrich Himtnler Bivši vodja Hitlerjevih napadalnih čet Heinrich Himmler je kot šef nemške varnostne službe poleg Goringa, Gobbelsa m Blomberga najvplivnejši mož Hitlerieve Nemčije. V knjigi »Adolf Hitler, diktatorjev© življenje« piše o njem Konrad Hei-den. Hrmmler spada med one ljudi, ki hocevo za vsako ceno uresničiti rasno idejo tn ki smatra može svojih napadalnih čet za bodo rasno eKto Nemčije. On je duševni vodja in oče nemške tajne državne policije. Med voditelje stranke ga je uvrstil prvotno G-re-gor Strasser. Bil je nekaj časa privatni tai-nik in živel je v zeJo skromnih razmerah kot lastnik farme malih živali pri Miinche-nu. Ko je prišel Hitler na krmilo, je postal Himmler šef tajne policije. Od njega izvira geslo, da bo nacionalni socializem vladal yi 000 let. V družbi prijateljev se rad pobaha, da je preči tal vse knjige o ruski državni tajni policiji m da mu Rusi ne morejo pokazati nič novega, pač pa jih bo še prekosi^ VSJ ENAKI Škotski kmet vstopi v kupe, kjer sede trije Škoti. Gospod, ali imate vžigalice? vpraša prvega. — Obžalujem, ne. Tudi druga dva odkimata z glavo. — To je skopa družba, zagodrnja Skot in potegne iz žepa vžigalnik. EMILE GABORIAU 5 ZHK0NSKI IN C I H HEZHKONSKI aJ I II ROMAN. — Jo je sin kdai poselil, odkar je prebivala v La Jonchere? — Tega ni nikoli omenila. — Arj je mnogo potrošila pri vas? — Kakor je naneslo. Pri nas je kupovala za kakih šestdeset frankov mesečno, včasih tudi več. ker je zahtevala vedno star konjak. Plačala je vse v gotovini. To je bilo vse. kar je trgovka vedela in zato jo je pre:skova!ni sodnik odslovil. Deček, ki je prišel za njo. je bil sin premožnih staršev. Bil je visok in za svoja leta krepak. Navidez je bil inteligenten, veselega in lokavega obraza. Ni kazalo, da bi prišel pred sodnikom v zadrego. . — No, kaj pa veš ti, fant? — ga je vprašal sodnik. — Predvčerajšnjim, na pustno nedeto. sem videl pri vratih na vrtu gospe Lerougeeve neznanega moža. —Kdaj je bilo to? — Zgodaj zjutraj, šel sem v cerkev, kjer ministriram pri maši. __Dobro. — je deiaJ sodnik. — m ta mož je bil visoke postajue, črnih las. oblečen v bluzo... — Ne, gospod, nasprotno, bil je nizke postave, zelo debel in ne posebno star. — Se ne motiš? — Ne, ne motim se, — je odgovoril deček. — Ogledal sem si ga dobro, ker sem govoril z njim. — No, pa nam povej kaj o njem. — Šel sem mimo. gospod, ko sem zagleda! tega debelega moža za vrati.. Zdel se mi je razdražen, oh, tako razdražen, da vam niti povedati ne morem. Njegov obraz je bil rdeč, prav za prav modrikast, tja "do sredine glave, kar se je dobro videlo, ker je bil brez klobuka in skoraj brez las. — In te je sam ogovoril? — Da. gospod. Čim me je zagledal, je zakticai: Hen. dečko! Stopil sem k njemu. Čuj. mi je dejal, aH imaš dobre noge? — Imam, sem mu odgovoril: Tedaj me je prijel za uho. ne da bi me zabolelo, rekoč: Če je tako, pa pojdeš nekam in dobiš za to deset grošev. Do Seine te bo vodSa pot- Predno prispeš na obrežje, zagledaš veliko ladio, zasidrano. v pristanišču. Odideš na njo ki vprašaš po gospodu Gervaisu. Nič nad te ne skrbi, on bo tam. Pore" češ mu, da se lahko pripravi na odhod, da sem pripravljen. — Potem tiri je stisnil v roko deset grošev in stekel sem proti Semi. — Če bi bile vse priče kakor tale dečko, bi preiskava ne bila težka, — je zamrmral komisar — Zdaj nam pa povej, kako si izpolnil svojo nalogo, — mu je dejal sodnik. — Odšel sem na ladjo, naše? sem tistega moža in mu povedal, kar mi $c bilo naročeno. To je vse, kar vam morem povedati. Gevrol. ki ga ie poslušal z največjo napetostjo, se je sklonil k Daburonovemu ušesu. — Dovolite mi. gospod sodnk, — je dejal tiho. — da zastavim temu fantiču nekaj vprašanj. — IzvolKe. gospod Gevrol. — Čuj, mladi prta teli, ali bi spoznal tistega moža, če bi ga srečal? — ga je vprašal agent. — Seveda bi ga. — Torej je bilo na mjem nekai posebnega? — Seveda... njegov rdečkasti obraz. — Nič drugega? — Ne, gospod. — Ali veš. kako je bil oblečen? Je imel na sebi bluzo? — Ne. nosil je suknjič. Pod pazduho ie imel velike žepe in iz enega mu je mo'el moder robec. — Kakšne so bile njegove hlače? — Tega se ne spominjam. — A telovnik? - — Počakale. — je odgovoril deček, — ali je sploh imel telovnik... Zdi se mi. da ne. Da. in vendar.. Tega ne, spominjam se. da ga ni imel, pač je pa imel okrog vratu ovit 'n zavezan velik šal. — Oho. — :e menil Gevrol zadovoljno, ti nisi neumen, dečko, in stavim glavo da se boš spomnil še drugih podrobnosti, če boš razmišljal. Deček je povesil glavo :n umolknil. Po gubah na njegovem mladem čelu ie detektiv takoj spoznal, da napeto razmišlja — Da, — ie vzkliknil, še nekaj sem opazil — Kaj pai? — Tisti mož je imel zelo velike uhane. — Imenitno. — je dejal Gevrol. — zdaj imamo popoln opis. Tega človeka najdem, pa naj se še tako skriva. Gospod sodnik lahko pripravi tiralico. — Tudi meni se zdi pričevanje tega dečka zelo važno, — je pripomnil Daburon. In obrnjen k dečku je vprašal: — Ab" nam moreš povedati, kaj je bik) na ladji natovorjeno? — Tega ne vem, gospod, ker -ie imela ladja lcrov. — A1: je vozila proti toku aH po njem? — Sai ie vendar stala, gospod! — Seveda, — ie pripomnil Gevrol. — gospod sodnik te samo vpraša, na katero stran >> bila ladia obrnjena, ali proti Parizu ali proti Marly? — Oba konca sta se mi zdela enaka. 5ef varnostne službe je razočarano zamahni t roko. — Ah. — je nadaFeval, obrnjen k dečku. — sa1 si vendar moral videti ime ladje Upam, da zna5 čitati. — Imena pa nisem videl, gospod, — je odgovorih deček. — Če ie bila ladja zas:drana samo nekaj korakov od brega, je pripomnil Daburon. — so jo prebivalci Bougivala gotovo opazili. — Gospod sodnik ima prav, — je pritrdil komisar.