BEOGRAJSKE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
Novi sveti ob začetku dela
Ne glede ua dej&tvo, da se v Beogradu' ze precej dolgo razpra-vlja o stanovanjski skupnosti ia njeini vlogi in da se je o tej Bflovi razpravljalo tudi na številnili zborih volivcev, kjer so hidi državljani sez;ia-njeni z novo vlogo stanovanjskih skup-noeti — imamo vtis, da se prva faza pri ustanavlja.nju sitanovaiijskih skupnosti v Beogradu razvija v prenaglem tempu brez analiz in priprav, ki so nujne pred ustamovitvijo Oolo&frne stanovamjske skup-nosti.
Z Azjemo nekaj splošnih amailiz za pod-ročje niesta ni bilo mogoče konkretno proučiti področja vsake posamezne stano-vanjske skupnosti, čoprav je to k-meljni pogoj za neshematsko in rackmahvo orga-niziranje stanovajijskfh skupnosti. Raz-merjc metl številom državljanov in šlevi-lom prodajaln. šol, lekarn ali otroških vrtcev je v najbolj&em primeru lc ena sestavina vsega sistema razmerij. ki se pojavljajo v okvjru problematike nuvih sianovanjskih skupnosti. Dlje -od teh raz-iskovanj pa se ni šlo,' posebno ae na pod-ročjiii posanieznih staoovanjskih skup-posti.
Do vsestranskega proučevanja in ana-liziranja posameznih področij n\ prišio prodvsem zaradi prenaglega dela pri usta-navljanju stanovanjskili skupnosti. Resuo -je mojtočp postaviti vprašanje: ali sveti stanovanjs,kih skupnosti tia ozemlju ob-či-ne Zvezdara. ki so bili izvoljen« pred petnajslimi dnevi, lahko sestavijo dobre, dokumeDtirane delovne načrte za prihod-nje leto v roku desetih dni, kolikor časa iim je približno dal za to d&lo obfinski Ijudski orlbor. Tako delo lahko pripelje do sklepov. k« ne bodo veiiko prispevali k uspešnemu poslovanju skupnosfi.
Na zatetku dela nanovo izvoljenih sve-tov v Be-ogradu se zastavlja tudi vpra-šanje teritorialne razmejitve med stano-vanjskimi »kupnostrai. Ker je potrebno, da se stanovanjske skupnosti po številu državljaiHjv reciucirajo na vna.prej "dolo-čeno velikost, se ie zgodilo, da iinanio v Beogradu pojave, ki ne zagolavljajo eaot-nega delovanja stanovanjskih skupnosti kot skupnosfi državljainov z istovetnimi interesi ?.a reševanjc vsakdanjih proble-niov, ki s<> pomembni za /ivljenjc družine.
Znano je, da se najbolj poudarja pro-blem urbiinistifne enofcnosti ozemlja sta-novanjskih skupnosti, kar je težavno do-seči v pofjojih že ^^rajenih mcst z dolo-čeno fizi(>gnoin<j<k kak-r.šra je Beosracl. Težavno jn verjeti. da imajo državljani, ki stanujpjo na primeT pri Crvenem krstu, v o/jrm pomenu l>esede skupne in-terese z državljani. ki stanujejo v ulici Dimitrije Tucoviča.'posebno zaradi de.j-stva, da jih loči Biilevar Revolucije. Fo seda^ji razdelitvi pa so ti državljani v isti stanovanjski skupnosti, čeprav pro-storno sploh ni»r> povezani na način, ki f.agotavlja skupne interese za reševaaje vprašanj v okviru neke stamovanjske skupnosti.
Narrti stanovanjskih sikupnosli za pri-hodnje leto so večinoma realni, čeprav je v tezah o delu stanovainjskih skupoo-sti, ki so jih za svete pripTavdli občinski o-dbori, precej jpredimeinzionjraiiiht pred-
]fl'ETOV.
V ccioti vzeto so načrti dobro sestavljeni in prpdlagajo predvsem oaslpdnje: ureditev otroških   vrtcev,   ne^a  parkov,  otvoritev
sprejemaJi&č za pred5ols«ke itn šolske oiro-ke, ustanavljainje servisov za finančno .po-slovanje im administrativne usluge hiš-ntm svetom in usil<užiiostuih delavoic za poinoČ gosipodinjstvom, posebno pa zapo-slenim ženskam.
Ra^em. tega dt>]ofta.jo na<^rti ustanovitev raz>nih komisij. Te se bodo ukvarjale z določenirni   vpraSa/nji,  ki   interesirajo dr-
žavljane s področja stanovanjske siu,pno-»ti. Orguniziraiu bodo komisije z« ser-vise, za olepšavo ulic, za sikrb o otimkih iia podobno.
Za začeteik dela staaiOTanjskJh skupnogti so občinski ljudsiki odbori določili nekaj sredstev, ki so 5e vedino majhna, pa veo-darle zagotavljajo izpolnitev realrio se-stavljenih načrtov. Ta sredstva bcnlo do-deljena stanovanjskim skupnostim, hrž ko bodo občinski Ijudsiki odbori odobnli na-črtc njihoveg« dela in predračune izdat-kov, ki bodo sestarljeni na temeliu ¦ teh na^rtov.                                     R. Rajić