NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 24 - LETO 52 - CEUE, 19. 6. 1997 - CENA 280 SIT Z elektriko nad očeta Franc Ribezi je legel na posteljo, na katero je hči speljala električna vodnika. Reportaža na strani 24. v Cankarjevi ulici v Rogaški Slatini se je posušil bor, drevesom je odpadlo listje... Vroča tema na strani 9. I Je paMa Zlalarnin« ko.k«? J Le malo možnosti, da Zlatarna obstane. Stran 6. r Nogomet bo »gušt« V nedeljo na celjski klopi starta Stanko Poklepovič. Stran 16. Zdravstveni dom brez | direktorja ^ Žalski svetniki so rekli ne. Očitki preboldskega zobozdravnika. Vroča tema na strani 25. ^^^^^Joti vstop prepov^^n^ Celjski policisti in kriminalisti so v velenjskem lokalu Tropica nezaželeni. Stran 31. I Streljal z naklepom [ Sodni senat obsodil Vlada Bočka s Padeškega Vrha. Stran 32. P^odovedensem^Alfred^^ Življenje Alfreda Nobela je bilo tesno povezano s Celjem. Intervju s švedskim režiserjem na strani 34. V Petici še reportaže, ugankarstvo, nasveti, avtomobilizem, glasba, humor... Strani 33-48. Bodo ukrepi, kijih jeza ponovno oživitev celjskega Mestnega parka predlagal župan Jože Zimšek vrnili v park nekdanje obiskovalce? Se bodo v njem spet igrali otroci in klepetali starejši ljudje? Bomo videli. Kaj pa župan predlaga, preberite na strani 3. Poto- sherpa 2 DOGODKI Iz sanj je zrasel nov dan Kako, kje in kdaj bomo dan državnosti proslavili na Celjskem Prihodnji teden se bodo ponekod glasno, drugod pa malo tišje spomnili na dan državnosti. V mnogih kra- jih na Celjskem bodo pri- pravili uradne proslave, po- nekod bodo zagoreli samo kresovi, spet drugod pa so praznovanje državnega praznika združili z občin- skimi ali krajevnimi praz- niki. Osrednja prireditev v poča- stitev dneva državnost v Šentjurju bo v dvorani Kul- turnega doma že jutri, v pe- tek ob 20. uri. Igral bo celjski plesni orkester Žabe, slav- nostni govornik pa bo župan Jurij Malovrh. V torek ob 20.30 bo na'Rifniku srečanje v počastitev praznika, ob kre- su pa bodo pripravili še kul- turni program. V Nazarjah bodo z za- ključnim nastopom učencev glasbene šole, ki bo v pone- deljek ob 19. uri v delav- skem domu, zaključili tudi praznovanja ob krajevnem prazniku V Žalcu bodo praznik počastili v ponede- ljek ob 20. uri v Domu II. slovenskega tabora. Slav- nostni govornik bo župan prof. Milan Dobnik, v kul- turnem programu pa se bo- do predstavili godbeniki slo- venske vojske pod vodstvom dirigenta Francija Rizmala. V Štorah bo osrednja prosla- va v torek ob 11. uri v pro- storih Osnovne šole. V kul- turnem programu bodo na- stopili domači osnovnošolci, slavnostni govornik pa bo župan občine Štore in posla- nec v državnem zboru Franc Jazbec. V Šmartnem ob Pa- ki bodo v kulturnem domu učenci osnovne šole pripra- vili kulturni program. Po končani proslavi, ki se bo pričela ob 19. uri, bo na let- nem odru pri Starem gradu ročk žur, na katerem bodo sodelovali Orleki in šmarska ročk skupina. V torek ob 20. uri se bodo zbrali v Šoštanju ob ribiški koči, kjer bodo v organizaciji Turistične zveze Šoštanj pri- kazani stari kresni običaji, sodelovali pa bodo člani god- be na pihala in mažoretke. V Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo v torek večer slovenske folklore s skupino Karavanke iz Tržiča. Prireditev s plesi, pesmimi in običaji slovenskih pokrajin bo ob 20.30. V Atomskih to- plicah bodo pripravili kreso- vanje s starimi šegami in obi- čaji, ki jih bo prikazala fol- klorna skupina Atomske to- plice iz Kozjega. Prireditev bo v torek ob 20.30 na trgu Atomske vasi. V Rogatcu bo- do pripravili v torek ob 20. uri v rogaški kulturni dvorani prireditev Pri nas je veselje doma. V kulturnem progra- mu bodo nastopili tamburaši (pod vodstvom Borisa Kidri- ča), Rogaški kvartet, ljudske pevke iz domačih krajev ter folklorna skupina Rogatec. V Velenju bo v torek ob 19. uri koncert Pihalnega orkestra velenjskega premogovnika pri lipi neodvisnosti (v sre- dišču mesta). Prav tako v to- rek bo v Mozirju, na Brdč- kem vrhu, ob 20.30 uri Kul- turno društvo Jurij pripravilo kresovanje, celotno priredi- tev pa so poimenovali Bodi zdrava, naša domovina Slo- venija. V Celju bo za obeležitev praznika poskrbelo podjetje Fit media. V sredo ob 20.30 uri bodo kulturni program v veliki dvorani Narodnega doma oblikovaU Miha Aluje- vič, Miro Podjed, članici Kul- turnega društva Etno kara- vana Tina in Mojca Majcen, Celjski oktet ter ansambel Nude. V občini Šmarje pri Jelšah bodo praznovanje dneva dr- žavnosti povezali z osrednjo prireditvijo ob občinskem prazniku, ki bo 28. junija. Prireditev s promenadnim koncertom šmarske pihalne godbe ter učenci glasbene šo- le bo pred kuhurnim domom ob 18.30 uri. Bojni zastavi v celjsico vojašnico v celjski vojašnici so v petek pripravili dan odprtih vrat ter osrednjo slovesnost ob 5- letnici ustanovitve bojne enote moči bataljona. V dopoldanskih urah so vrata vojašnice na široko odprli vsem, ki jih je zanimala ureditev vojašnice, oprema bivalnih prostorov ter tehnični zbor oborožitve ter opreme v slovenski vojski. Na osrednjo slovesnost, na kateri so 1. bataljonu 82. brigade in 82. brigadi podelili bojni zastavi, so povabili najvišje predstavnike slovenske vojske ter župane občin z območja zahodnoštajerske pokrajine. Prireditev v vojašnici pa so zaključili s koncertom orkestra slovenske vojske. IS, Foto: GK Res hočejo k Celjanom? T^S^^^p^^sTnjihova kra|evn3Spost Svetina resnično želi priključi| k Mestni občini Celje - Zaenkrat ustavljene naložbe v kraj v ponedeljek je štorski žu- pan Franc Jazbec sklical izredno sejo sveta krajevne skupnssti Svetina, povod za sklic pa je bila pobuda KS Svetine za priključitev k Mestni občini Celje, ■■■■■■■■■■■■■■i'' Pobuda sega v leto 1994 ozi- roma 1995, ko je iniciativni odbor tudi zbiral podpise pod- pore krajanov, državnozbor- ska komisija za lokalno sa- moupravo pa jo je ponovno dobila v roke sredi prejšnjega tedna. Pa se Svetinčani res še vedno želijo priključiti k Mest- ni občini Celje? Odgovor na to vprašanje bo- do v okviru krajevne skupno- sti in občine Štore poskušali poiskati čimprej, žal pa so po besedah župana Franca Jaz- beca zaenkrat ustavili v kraju vse naložbe. Tudi urejanje ne- kaj več kot kilometra ceste v naselju Javornik, kjer naj bi z asfaltiranjem začeli včeraj, v sredo. Na ponedeljkovi izredni seji so člani sveta KS Svetina povedali, da zadnje pobude ne podpirajo niti poznajo, prav tako pa tudi ne vedo, koliko krajanov jo resnično podpira. S tem bodo tudi seznanili čla- ne državnozborske komisije. Izbira občine? v letu 1994 se je ob reformi lokalne samouprave svet KS Svetina preimenoval v inicia- tivni odbor za priključitev ob- močja k Mestni občini Celje, v posebni peticiji so zbrali okoli 200 podpisov podpore kraja- nov, državni zbor pa so marca leta 1995 seznanili z referen- dumsko odločitvijo o 82-od- stotni podpori krajanov za pri- ključitev k Celjanom. Po besedah župana Franca Jazbeca naj bi iniciativnemu odboru z volitvami novega sveta KS Svetina julija 1995 potekel mandat, zato je bil prejšnji teden več kot presene- čen, ker je kot član državnoz- borske komisije za lokalno sa- moupravo ponovno prejel v roke pobudo Svetinčanov za priključitev k Mestni občini Celje. Kot priloga je bila prilo- žena tudi peticija izpred treh let, zanimivo pa je, da je 21 podpisnikov zdaj že pokojnih, eden je takšen, ki bo šele letos poleti postal polnoleten, v pe- ticiji pa je tudi podpis ženske, ki nikoli ni bila občanka niti bivše skupne celjske niti zdajš- nje štorske občine. Državnozborska komisija za lokalno samoupravo, ki jo vodi Vili Trofenik, ima trenutno v rokah okoli 170 pobud za preoblikovanje obstoječih ob- činskih meja, z njihovo obrav- navo pa bodo začeli ta teden. »Na območju Svetine smo zad- nja leta veliko postorili na po- dročju komunalne infrastruk- ture, uredili 6 kilometrov cest. zgradili javni vodovod in športno igrišče, zagotavljali varnost in sanirali plazove ob povezovalni cesti Štore-Sveti- na, samo letos pa za odbojne ograje namenili 4 milijone to- larjev. Menil sem, da odcepi- tvenih teženj v kraju ni več, čeprav poudarjam, da sam vo- lji krajanov ne nasprotujem,« je povedal župan Jazbec in dodal, da so se na Svetini do- govorili, da je zadeve potrebno čim prej razjasniti. Na občin- ske svetnike pa bo Jazbec na- slovil še pobudo, da se na Sve- tini (sočasno s prvo prilož- nostjo, ko bodo odprta volišča) znova izpelje poizvedovalni referendum o tem, v kateri ob- čini ljudje želijo živeti. 8 IVANA STAMEJČIČ 1. SNOPIČ DOGODKI 3 Le še za plače Radeški zdravstveni dom ima za 15 milijonov tolarjev izgube - Nova zgradba je prevelika in predraga zdravstveni dom Radeče, ki se je po številnih zapletih septembra lani urad- no preselil v novo zgradbo, pestijo vse večje izgube. Zavod je trenutno popol- • noma nelikviden, denarja pa imajo le še za plače. JMMHHMMmMHHMMMMHMMMi Skupna izguba iz preteklih let znaša 15 milijonov tolarjev, samo lanske je za 8,5 milijona tolarjev. Zdravstveni dom je lani dolgoval dobaviteljem 3,8 milijona tolarjev, do konca letošnjega maja se je dolg povečal še za milijon tolarjev. Dolž- ni so predvsem za kurjavo, neplačani pa so tudi številni računi dobaviteljem ke- mofermacevtskega materiala. Vodstvo zdravstvenega doma in predstavniki ob- čine Radeče so se zaradi vse hujših težav že trikrat sestali z direktorjem republiškega zavoda za zdravstveno za- varovanje Francem Koširjem in ga sez- nanili s problemi. Ugotovili so, da raz- mere niso brezizhodne, treba pa bo pripraviti celovit sanacijski program in se ga dosledno tudi držati. Radeški zdravstveni dom naj bi letos na osnovi pogodbe z republiško zavarovalnico do- bil 74,6 milijona tolarjev, 3,6 milijona tolarjev pa bi zaslužil z neposredno menjavo dela. Nekaj denarja bi lahko prihranili z zmanjšanjem stroškov, za 3 odstotke pa bi bilo treba znižati tudi plače. O odpuščanju ljudi za sedaj ne razmišljajo, saj bi bil takšen ukrep pre- drag in na kratek rok ne bi dal želenih učinkov. Sicer pa se bosta že prihodnje leto dva delavca redno upokojila. Vodstvo zdravstvenega doma ter pred- stavniki sveta zavoda in ustanovitelja, to je občine, bodo v kratkem napisali sana- cijski program, ki ga bo Franc Košir predložil upravnemu odboru republiške- ga zavoda za zdravstveno zavarovanje ter poskušal najti rešitev, ki bi zdravstvene- mu domu pomagala prebroditi težave na finančnem področju. Republiški zavod je lanski dolg in dolg iz letošnjih prvih treh mesecev, ki je nastal zaradi neizpolnjeva- nja programa na področju zobozdravstva in splošne dejavnosti, že odložil do kon- ca leta. Četudi bi se zdravstveni dom v Rade- čah letos izkopal iz rdečih številk, pa mora svoje težave rešiti dolgoročno. Ker je za naraščanje izgube kriva tudi preve- lika in predraga nova zgradba, bi morala vodstvo zavoda in občina čim prej poi- skati najemnike praznih prostorov. Le- teh je precej, saj je bil dom grajen za 8 tisoč ljudi. V Radečah so namreč raču- nali, da bodo pri njih zdravstvene uslu- ge nudili tudi prebivalcem Loke in Zida- nega Mosta ter Obrežja, ki pa so jih z novo razdelitvijo občin presodiU dru- gam. ■■■■■■■■■■■■■■H J. INTIHAR »Da« za samoprispevek v Andražu v KS Andraž nad Polzelo so se na nedeljskem refe- rendumu krajani že petič odločili za plačevanje kra- jevnega samoprispevka v naslednjih petih letih. Nedeljskega referenduma se je udeležilo 60,74 odstot- kov vseh upravičencev, od teh pa se jih je kar 76,84 odstotkov odločilo za plače- vanje samoprispevka. An- dražani so dokazali, da je tudi v današnjih časih to mo- goče izpeljati, če je program pravilno zastavljen in pri- prave na referendum dobro izpeljane. Kot predvidevajo, bodo v tej KS žalske občine zbrali nekaj več kot 21 mili- jonov tolarjev, od tega bodo 70 odstotkov vložili za grad- njo nove šole, 30 odstotkov pa bodo namenili za nakup novega gasilskega avtomobi- la ter za ceste in vodovod. T. TAVČAR Zakaj jim ni za glasbo? V Šmarju tudi o letošnjih nagrajenci! Glasbena šola Rogaška Slatina, ki deluje na območ- ju novih občin, ima v Šmar- ju učilnice v osnovni šoli. Za i pouk v treh šmarskih učilni- cah ne plačuje stroškov, po- leg tega pa je iz šmarske občine vsega 25 odstotkov njenih učencev. Zato se šmarski svetniki, ki so prejšnji teden razpravljali o predlogu odloka o ustanovitvi Javnega vzgojnoizobraževal- nega zavoda Glasbena šola Rogaška Slatina (ustanovite- ljice bi bile štiri nove občine, brez Kozjega), niso strinjali, da bi iz Šmarja prispevali tudi za investicijsko vzdrževanje slatinske stavbe. Sicer pa so navedli podatek, da je v izo- braževanje v Glasbeni šoli vključenih vsega 6 odstotkov šolarjev šmarske občine (za razliko od slatinske občine, kjer jih je 16 odstotkov), zato želijo izvedeti podrobnosti o letošnjem vpisu. Pri vsem skupaj si v Šmarju že precej časa prizadevajo za ustanovi- tev podružnice slatinske glas- bene šole, namesto sedanjega oddelka. To je v predlaganem odloku sicer zapisano, svetni- ki pa hočejo, da bi zapisali tudi njene pristojnosti. Med najpomembnejšimi točkami zadnjega zasedanja je bila odločitev šmarskih svetnikov za pogodbo o vrači- lu namensko zbranih sredstev zaradi povišanih komunalnih taks. Po zapisani rešitvi bi ob- čini Rogaška Slatina ter Roga- tec trem drugim občinam vr- nili omenjena sredstva po TOM+3% (v višini z dne 31.12. 1996) in to v 17 meseč- nih obrokih. Z vračanjem bi začeli leta 2001. Svetniki so potrdili tudi red- no poročilo Stanovanjskega sklada ter njegov program de- la, pri čemer bodo letošnja sredstva za stanovanjske na- ložbe namenili za gradnjo 16- stanovanjskega bloka v Šmar- ju pri Jelšah. Blok ima že te- melje, trenutno pa pripravlja- jo potrebne listine za pridobi- tev sredstev iz državnega sklada. BRANE JERANKO Na seji so se odločili tudi o letošnjih šmarskih občin- skih nagrajencih. Plaketo bo prejel šolnik Slavko Šket, priznanja občine Jurij Žer- doner. Društvo kmetic Ajda in Anton Gaberšek, denarne nagrade pa Kulturno druš- tvo Zibika, gasilsko društvo iz Šentvida ter Nogometni klub Šmarje. . Slatincani o prometu V Rogaški Slatini priprav- ljajo za jutri, v petek 20. juni- ja, okroglo mizo o otrocih in njihovi varnosti v prometu ter ^ druge zanimive prireditve. Najprej, ob 9. uri, bo odprt- je razstave osnovnošolcev z območja občine, ki se bodo predstavili z likovnimi in lite- rarnimi deli, razstavili pa bo- do tudi arhivske policijske po- snetke s področja Rogaške Slatine. Razstavo, ki bo v Kul- turnem domu, si bo mogoče Ogledati do konca meseca. Na trgu pred Kulturnim do- ^om bo (med 9. in 18. uro) na posebni napravi predstavitev učinka varnostnega pasu pri hitrosti 11 kilometrov na uro. Precej pozornosti bosta gotovo Vzbudili tudi predstavitev po- sebnega policijskega vozila za Posredovanje po prometnih ne- srečah (med 9. in 12. uro), ter tehničnega vozila za reševanje Ponesrečencev iz razbitin (med ^- in 18. uro), saj nameravajo predstaviti reševanje v živo. Dan bodo zaključili z okro- glo mizo o varnosti otrok v prometu (z začetkom ob 18. uri). Povezoval jo bo urednik Prometnega vestnika Jože Mi- klavc iz Velenja. Sicer pa so povabili predstavnike Uprave za notranje zadeve in domače poHcijske postaje, steklarnine gasilske enote za reševanje po prometnih nesrečah, šol in vrt- cev v slatinski občini ter njiho-: vih svetov staršev. Sveta za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu Slovenije, ZŠAM, avtošol v slatinski obč- ni. Cestnega podjetja, krajev- nih skupnosti ter slatinske ob- čine. Udeleženci si bodo lahko ogledali video posnetke naj- bolj zaskrbljujočih mest v oko- lici šolskih poslopij. Okrogla miza bo v sejni dvorani Kulturnega doma, vse skupaj pa pripravljata Občina Rogaška Slatina in Svet za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu Slovenije. BRANE JERANKO Vec nadzora v Mestnem parku »Vsi smo bili mladi in spom- nimo se, da smo se radi družili in poveselili. Prav nič ne nas- protujem druženju mladih v Mestnem parku, a zato toliko bolj onesnaževanju parka in uničevanju parkovne opre- me,« je svojo odločitev, da je treba poostriti nadzor v celj- skem Mestnem parku pojas- njeval župan Jože Zimšek. Občinske službe je v pone- deljek zadolžil, da poskrbijo za namestitev dodatnih (veli- kih irt stabilnih, težko oziro- ma nemogoče premakljivih) kontejnerjev, v parku pa bodo čistilci podjetja Javne naprave že ob petkih skrbeli za (sprot- ni) red in snago. Ta ukrepa naj bi zagotovila nekoliko več či- stoče in odpravila pogled na sobotno jutranje katastrofal- no stanje v parku. Več reda oziroma primernej- še obnašanje mladih, brez per- tiranih količin alkohola, droge, ki zagotovo ni le občasen gost v parku, ter nastopaških in hu- liganskih izpadov, pa naj bi v Celju dosegli s poostrenim nadzorom in pogostejšimi ob- hodi mestnih stražnikov na območju Mestnega parka. »K sodelovanju pozivamo tudi policiste, kljub temu, da je ko- nec šolskega leta tu, pa se v Mestni občini Celje obračamo tudi na vodstva šol ter profe- sorje in učitelje, saj menim, da bi njihova občasna prisotnost v parku veliko pomagala,« me- ni župan Zimšek. Zagotovo pa bi se tokratnim prizadevanjim Mestne občine Celje morali slednjič pridruži- ti tudi starši, vsi tisti, ki iz petka v petek ne vedo, kje v poznih večernih urah hodijo njihovi otroci(!) in predvsem, kakšni se vračajo domov. IS PO SVETU NATO (še) brez Slovenije Iz Združenih držav Ameri- ke je, saj za nekatere, prišla presenetljiva novica. Predsed- nik Clinton in njegova admi- nistracija so sporočili, da bodo ZDA na junijskem vrhu Nata v Madridu v prvem krogu širi- tve Severnoatlantske zveze podprle samo tri kandidatke - Madžarsko, Češko in Poljsko. Glede preostalih dveh držav, ki sta se ves čas omenjali tudi kot dve možni bodoči članici - Slovenije in Romunije - pa je Bela hiša ocenila, da sta na pravi poti, vendar pa še potre- bujeta čas in sta dobro priprav- ljeni na včlanitev v prihodno- sti. V Washingtonu so še pou- darili, da se je Clinton za pod- poro samo omenjenim trem dr- žavam odločil po zelo natanč- nih posvetovanjih. Ameriška zunanja ministrica Albrighto- va, znana kot zagovornica širi- tve Nata z manjšim številom držav, je ob odločitvi zatrdila, da bodo-vrata zveze Nata osta- la odprta tudi po prvem krogu širitve. Dejala je še, da odloči-; tev Clintonove administracije: kot taka ni uperjena proti sami;! Sloveniji. Tiskovni predstavnik Bele hiše McCurry je glede Slo-' venije dejal, da bi lahko še več storila na vojaškem področju.' Obrambni minister Cohen paj je dejal, da je širitev proces, kil se ne bo končal s prvim kro- gom. In še, da načelo manj in boljše pomeni, da se bodo kan- didatke kvalitetnejše integrira- le v zavezniške strukture, in kar je tudi bistveno, s tako omejenim številom novih čla- nic bodo tudi stroški manjši. Z odločitvijo ameriške admini- stracije se je verjetno končalo več mesecev dolgo ugibanje, ali bo Slovenija v Nato sprejeta že v prvem krogu. Odločitev, ali bolje rečeno soglasje tem mora sicer sprejeti vseh 16 dr- žav članic zavezništva, vendar pa poznavalci menijo, da je ameriška beseda v primerjavi z drugimi precej glasnejša. Odmevi na ameriško odločitev Ameriška odločitev ni pre- senetila samo slovenskega po- litičnega vrha, temveč tudi za- govornike čimprejšnje sloven- ske vključitve v Nato v tujini. Do Clintonovega sporočila so to jasno pokazali v desetih od 16 članic Nata. Članice so bile presenečene tudi zato, ker so se na sestanku v Sintri dogo- vorile, da stališč ne bodo urad- no objavljale, dokler ne bodo dosegle soglasja. V tem trenutku večina članic meni, da je v zavezništvu pro- stora za več kot tri nove člani- ce. Na ameriško odločitev se je med drugim odzval italijanski zunanji minister Dini. Opozo- ril je, da se v Natu odločitve sprejemajo soglasno, pri tem pa še opozoril na ključno vo- jaško m strateško vlogo Slove- nije pri povezovanju Madžar- ske z ostalimi članicami. Nekaj upanja je Sloveniji vlil tudi ge- neralni sekretar Nata Šolana, ki je dejal, da zavezništvo še ni sprejelo dokončne odločitve in da bo Še nadaljeval z usklajeva- njem stališč in izbiri kandi- datk. Tudi Francija, ki se sicer zavzema za Romunijo, ameriš- ke odločitve ni sprejela kot do- končne. Rusija se je na odloči- tev uradnega Washingtona od- zvala zadržano, stališče Mosk- ve do širitve Nata pa ostaja nespremenjeno negativno. Danski se zdi ameriška določi- tev dobra, saj povečuje mož- nost, da se bo Nato spet širil in bodo takrat imele možnost tu- di baltske države. Za najmanjši krog širitve je "tudi Norveška. Po mnenju belgijskega premie- ra si Romunija zasluži, da je »skupaj s Slovenijo na prvem vlaku širitve«. TUdi Kanada na- vija za širitev Nata s petimi članicami, vendar meni, da bo'. pri končni odločitvi skoraj go- tovo prevladalo ameriško sta- lišče. Tudi Madžari, Poljaki in Čehi so za hkratni sprejem Slo- venije in Romunije. Za Veliko Britanijo je ameriška odločitev pomembna, saj je London bolj naklonjen sprejemu manjšega' števila držav. Nemčija pa, ki sicer doslej ni bila najbolj na- klonjena Sloveniji, se bo v Ma-. dridu tudi zavzela za vseh pet držav. Po Tudmanu spet Tudman Na Hrvaškem so potekale predsedniške volitve. Volivci so imeli možnost izbirati med dosedanjim predsedni- kom Tudmanom, kandida- tom devetih opozicijskih strank Gotovcem, tretji kan- didat pa je bil socialdemo- krat Tomac, Po pričakova- njih je spet zmagal Tudman," tokrat s skoraj 62-odstotki glasov, kar je šest odstotkov glasov več kot na prvih voli- tvah v neodvisni Hrvaški? pred petimi leti. Zdravko Tomac je dobil do- brih 21 odstotkov glasov. Vlado Gotovac pa okoli 17 odstotkov. Raziskave sicer kažejo, da bi Tudmana danes kar tretjina Hr- vatov izbrala za dosmrtnega predsednika. Kje so potem os- tali Tudmanovi privrženci? Opozicija opozarja, da so v nje- govo dobro naredili tudi tisti, ki na volitve sploh niso prišli; udeležba je bila namreč le ko- maj 57-odstotna. Po tej logiki naj bi Tudmanova protikandi- data imela več možnosti, če bi več nezadovoljnih ljudi prišlo na volišča. Tudman si je sicer največje simpatije prebivalstva pridobil med osamosvojitveno vojno, ko je Hrvaška z razglasi- tvijo neodvisnosti postala sa- mostojna prvič po letu 1102. Njegova popularnost se je ma- lo zmanjšala, ko so ga obtožili, da sta ob bosanski vojni skupaj z Miloševičem kovala načrte o Veliki Srbiji in Veliki Hrvaški. Mednarodno javnost pa bolj skrbi kršenje svobode tiska in zavlačevanje pri predaj i.vojnih zločincev haaškemu sodišču. V novem mandatu - nekateri me- nijo, da ga zaradi slabega zdravstvenega stanja ne bo do- končal - bo moral Tudman po- skrbeti tudi za mirno reintegra- cijo Vzhodne Slavonije (kjer živi kakih 100 tisoč Srbov) z republiko Hrvaško. Mednarod- na skupnost bo v primeru nei- zvršitve njenih zahtev Hrvaški odpovedala denarno pomoč in podporo pri vključevanju v evropske integracije. DAMJAN KOSEC, POPtv 4 DOGODKI Drevored bo ohranjen Ena glavnih mestnih žil v Celju ■ Kersnikova ulica - zaprta 2 meseca ■ Prenova cestišča in komunalne infrastrukture Za konec maja napoveda- no zaporo ene glavnih mest- nih prometnic v Celju, Ker- snikove ulice, so v Mestni občini Celje preložili na po- nedeljek, 23. junija. Od tega dne pa do predvidoma 25. avgusta bo ulica v predelu med križiščema s Tkalsko in Dečkovo cesto zaprta za ves promet, konec avgusta pa naj bi po njej, le da veliko bolj pretočno in brez pro- metnih zamaškov zaradi za- vijanja v levo, promet spet stekel. Prenove Kersnikove ulice z izgradnjo podvoza pod Sa- vinjsko železnico so se v Celju lotili že pred leti, vendar so dela takrat ostala nedokonča- na. Občinsko vodstvo z obno- vitvenimi in posodobitvenimi deli tokrat nadaljuje v predelu med križiščema s Tkalsko in Dečkovo cesto, celjski župan Jože Zimšek pa napoveduje tudi, sicer le majhne, možno- sti nekaterih manjših del nižje po ulici proti središču mesta oziroma križišču z Gregorči- čevo ulico. Investitorja del sta Sklad stavbnih zemljišč in Mestna občina Celje, izvajalca del, vrednih približno 50 mili- jonov tolarjev, pa sta za pre- novo cestišča Cestno podjetje Celje in za prenovo kanaliza- cije podjetje Ceste-kanalizaci- ja. Prav zaradi vključitve soča- sne prenove komunalne infra- strukture v tem predelu, s tem pa seveda odprave možnosti nepotrebnega dvojnega raz- kopavanja ulice, z začetkom prenove Kersnikove v Celju kasni)o za en mesec - kljub temu pa bodo dela opravljena pred začetkom prometne gne- če ob septembrskem Medna- rodnem obrtnem sejmu v Ce- lju. V celoti bodo obnovili vo- zišče in vso komunalno infra- strukturo, cestišče pa razširili na zahodno stran proti objek- tom Izletnika in atletskega stadiona, tako da bosta ob Kersnikovi ob pločnikih tudi obojestranki kolesarski stezi, v križiščih pasovi za levo zavi- janje, uredili pa bodo tudi dve avtobusni postajališči. Kot je na ponedeljkovi no- vinarski konferenci zagotovil župan Zimšek bodo med deh skrbno pazili na drevored. odstranili (in seveda takoj nadomestili z novimi) pa bo- do nekaj oslabelih oziroma bolnih dreves na vzhodni strani ulici. Drevesa na za- hodni strani bo zaradi razši- ritve ulice potrebno posekati, vendar so za takojšnjo zasa- ditev po končanih delih v Vrt- narstvu Celje že pripravljena 2 do 3 leta stara drevesa, vi- soka okoli 6 metrov. V času zapore prometa bo obvoz speljan po Vrunčevi in Tkal- ski ulici, za pot med sever- nim in južnim koncem mesta pa bo morda vendarle najbo- lje izbrati Mariborsko oziro- ma Čopovo ulico. V teh dneh v Celju pospešeno urejajo tudi začetni del, kakšnih 200 metrov Severne vezne ceste med Hudinjo in Novo vasjo. Pričakovati je, da bo do septembra 1. faza zaključena, pred začetkom MOS pa naj bi predvidoma stekel tudi promet po prvem celjskem krožišču oziroma krožnem križišču med Prijateljevo, Opekarniško in Sever- no vezno cesto. Krožišča so sploh ena od rešitev za bolj pretočen celjski promet, odvisno od denarja, ki bo za te potrebe na voljo, pa naj bi naslednji dve v kar najkrajšem času uredili na Ulici mesta Grevenbroich ob novo nastajajo- či poslovni stavbi Energetike Celje ter na Čopovi ulici. Na začetku konca krize Celjske težave simptomatične za državo - ZLSD napoveduje ambiciozen start na lokalne volitve Petek, trinajstega, si je za obisk v Celju izbral predsednik Združene liste socialnih demokratov Bo- rut Pahor. V Celju je potr- dil, da datum obiska ni na- ključno izbran, vseeno pa je za mesto ob Savinji na- povedal, da ga čaka lepa prihodnost, če bo le znalo izkoristiti vse možnosti in priložnosti, ki jih ima. Predsednika stranke je v goste povabil celjski odbor ZLSD, Pahor pa se je med drugim srečal z župani celj- ske, vojniške in štorske obči- ne, celjskimi gospodarstve- niki ter člani in simpatizerji stranke v vseh treh občinah. Predsednica celjskega odbo- ra Janja Romih je poudarila, da je celjsko gospodarstvo od leta 1991 izgubilo 9 tisoč delovnih mest, lanskim 56 stečajem pa je letos sledilo še 12 podjetij. Ob tem se odpira vprašanje načina iz- vedbe stečaja ter tega, zakaj se vitalni programi podjetij ne ohranjajo. V stranki se zavzemajo za vzpodbude majhnim podjetjem, poleg gazel pa mora celjsko gospo- darstvo sloneti tudi na veli- kih sistemih. »Treba je akti- virati Emo Eterno in Toper, gre za podjetji, blagovni znamki, ki ju je nedopustno pustiti propasti,« je prepriča- na Romihova, ki je opozori- la, da Celje nima razvojnega programa za gospodarstvo, država pa za področje druž- benih dejavnosti prelaga ob- veznosti in bremena na lo- kalne skupnosti in občane. Na to se je navezal pred- sednik stranke Pahor, ki je celjske težave označil za simptomatične za vso drža- vo, mestu ob Savinji pa na- povedal lepo prihodnost, če bo le znalo izkoristiti svoje možnosti in priložnosti, ki jih na razvojni osi Slovenije Koper-Ljubljana-Maribor vsekakor ima. Za stranko je dejal, da je na začetku konca krize in da vzpostavlja v na- šem političnem prostoru no- vo fronto sil sodelovanja. Delo v ZLSD pa bo po Pahor- jevih besedah tudi naprej te- meljilo na nekaj ključnih pojmih, na pomenu znanja oziroma izobraženosti, eko- logije, zaposlenosti ter raz- vijanja konkurenčnosti in sposobnosti. ■■■■■■■i I. STAMEJČIČ »V ZLSD se zavzemamo za enakomeren regionalni razvoj in čeprav v preteklo- sti nismo posvečali pozor- nosti podeželju, kjer tudi skoraj nimamo volilne ba- ze, je zdaj ena naših glav- nih nalog ustvarjanje pogo- jev za pospešen razvoj in poseljenost podeželja - če poenostavim; ob vstopu v Evropo nam ne bo nič po- magala vsa zaščitna zako- nodaja, če bodo naši ljudje sami pripravljeni prodajati zemljo in nepremičnine. Zato smo dolžni zagotoviti takšne pogoje, da se ljudje preprosto ne bodo odločali za prodajo,« meni Pahor. Težave s plazovi Na posvetu se bodo zbrali številni župani ter njihovi sodelavci Na območju bivše šmar- ske občine imajo hude teža- ve s plazovi. Zato se je mini- strstvo za okolje in prostor odločilo, da bo drugo slo- vensko posvetovanje o ze- meljskih plazovih v Šmarju pri Jelšah. Dvodnevno pos- vetovanje se je začelo danes, v četrtek 19. junija. Med osrednjimi temami posvetovanja v šmarskem Do- mu kulture, so sistemska ure- ditev varstva pred plazovi, upravnopravni vidiki odprav- ljanja posledic plazenja tal in strokovni vidiki sanacije pla- zov. Med predavatelji so stro- kovnjaki iz Ministrstva za okolje in prostor. Podjetja za urejanje hudournikov. Račun- skega sodišča. Inštituta za geologijo, geotehniko in geo- fiziko, mariborske Fakultete za gradbeništvo, ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Družbe za državne ceste. Fakultete za montani- stiko, člani državne komisije za odpravljanje posledic ele- mentarnih nesreč... Predsed- nik organizacijskega odbora je dr. Stanislav Škrabl iz Ma- ribora. Dvodnevno posvetovanje pripravljajo občine Šmarje, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek in Kozje ter je pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor. Ministrs- tva za promet in zveze. Mini- strstva za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano ter Slo- venskega geotehničnega društva. V naši državi je veli- ko aktivnih, potencialnih in spečih plazov, usadov, kam- nitih podor, lezenja zemelj- skih mas, hribinskih plazov ter kraških udorov. Novembra 1994 so sprejeli temeljna iz- hodišča za preprečevanje ozi- roma sanacijo. Za posvetovanje v Šmarju pri Jelšah se je prijavilo 180 udeležencev, med njimi šte- vilni župani, tudi cerkljanski dr. Janez Podobnik, sicer predsednik državnega zbora. Jutri, v petek popoldan, imajo za konec v programu še stro- kovno ekskurzijo. BRANE JERANKO Kulturni dom obnovljen Minula sobota je bila za vse, kulture željne v žalski občini, pomemben dan. Po štirih mesecih so namreč ponovno odprli vrata Doma II. slovenskega ta- bora, ki je bil v tem času temeljito obnovljen. Že lep čas so načrtovali obnovo stre- he, ki že od vsega začetka ni zadovolji- vo opravljala svoje naloge. Prav zaradi tega, ker je puščala, pa je sredi februar- ja nekaj minut po prireditvi v glavni dvorani zgrmela na tla mavčna obloga stropa. To je obnovo postavilo v po- vsem drugo luč in pomenilo mnogo večji, nepredviden strošek. Za obnovo strehe je bilo potrebnih 32 milijonov tolarjev, potem pa je bilo potrebnih za obnovo dvorane še 8,6 milijona tolar- jev. Sredstva so zbirali na različne nači- ne, odprt je bil poseben račun, sloven- ski likovniki so prispevali svoje umet- nine, ki so jih na dražbi prodah, nekaj je primaknilo ministrstvo za kulturo itd. Na sobotni prireditvi je zbranim naj- prej spregovorila direktorica žalskega za- voda za kulturo Anka Krčmar, ki je izrazila globoko hvaležnost vsem, ki so obnovo doma podprli materialno ali mo- ralno ter izvajalcem del, ki so svojo nalo- go opravili strokovno in po solidni ceni. Govoril je tudi žalski župan prof. Milan Dobnik, ki je bil predsednik obnovitve- nega odbora. Po uvodnem delu je bil koncert Vlada Kreslina in Beltinške ban- de. T. TAVČAR Med govorom Anke Krčmar, direktorice Zavoda za kulturo Žalec. REKLI SO Borut Pahor, predsednik ZLSD: »Ustavno sodišče je s tesnim izidom, 4 proti 5, zavr- nilo glavnino naših referen- dumskih vprašanj vezanih na vračanje nacionaliziranega pre- moženja. Zdaj lahko delamo le v okviru obstoječe zakonodaje, zato smo vložili v parlamentar- no proceduro dva predloga za spremembe zakonov o dena- cionalizaciji in ljudski iniciativi. Iščemo zavezništvo pri drugih strankah - želimo priti do čistej- še situacije glede zakona o ljud- ski iniciativi, ko bi preko 50 tisoč podpisov državljanov vendarle kaj pomenilo. Menim, da je zdajšnji položaj, ko pred lagatelj ne more zaprositi a predhodno mnenje ustavnil sodnikov, nesprejemljiv. Za vezništvo iščemo tudi za po dročje denacionalizacije, obsta jata dve možnosti - podaljšanji moratorija na vračanje, ki sice poteče v začetku julija, al skupna odločitev za spremem bo zakona, ki bi bila po našen mnenju boljša. Zato iščem« podporo pri koalicijskih pari nerjih in nenazadnje tudi pi SDS, čeprav je bila to strank^ ki je sprožila vprašanje ustav nosti referendumskih vpr^ šanj.'^< gO DRŽAVI Človeški dejavnik UUBUANA, 12. junija (Delo) - Posebna komisija je ugotovila, da je bil za nesre- čo na vojaškem vadbišču Pq- I ček, ki se je zgodila 11. aprila in v kateri je umrl poddeset- nik Robert Papič, kriv »člo- veški dejavnik«. Komisija je tudi ugotovila, da je bilo orožje tehnično brezhibno, zato bo slovenska vojska 155-milimetrske havbice izraelske izdelave uporablja- la še naprej. Dars ne more graditi UUBLJANA, 15. junija (Delo) - Ker vlada še ni potr- dila program dela Darsa v letu 1997, pa tudi poslanci državnega zbora še niso dali soglasja k načrtu, laliko Družba RS za avtoceste na- daljuje z deli le na tistih od- sekih, ki jih je pričela graditi do letos. Dars opozarja, da mora biti program sprejet do počitnic, saj od potrditve do začetka gradnje običajno po- teče vsaj pol leta, v programu pa je navedeno, katere odse- ke bodo pričeli graditi še le- tos. Najnižja plača UUBUANA, 16. junija (Delo) - Ker socialni partner- ji še vedno niso sprejeli so- cialnega sporazuma, bo vla- da predlagala hitri postopek za sprejem zakona o določi- tvi najnižje plače in o načinu usklajevanja plač. Po predlo- gu vlade bi najnižja plača znašala 59.150 tolarjev in bi se usklajevala enako kot iz- hodiščne plače, enkrat na le- to pa bi se povečala za rast bruto domačega proizvoda v preteklem letu. Prvo poviša- nje bi bilo januarja 1998. Za- kon kot izjemo omogoča tudi izplačilo plače na podlagi po- zitivnih rezultatov poslova- nja. Javna uprava UUBUANA, 16. junija (Večer) - Ministrstvo za no- tranje zadeve je predstavilo strateški načrt reforme slo- venske javne uprave v na- slednjih treh letih. Reforma bo zajela vse dele delovanja države, njen cilj pa je, ob enakem številu zaposlenih, večja učinkovitost uprave, delovanje po evropsko in partnerski odnos do držav- ljanov. 1. SNOPIČ DOGODKI 5 Naredimo si živi|enie zdravo Med 18. in 22. junijem na razstavišču Celjsicega sejma vse za zdravo življenje z naravo Na razstavišču Celjskega sejma je državna sekretarka v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Na- taša Belopavlovič slovesno odprla 5. sejem za zdravo življenje z naravo Senior '97. Kljub imenu pa sejem še zdaleč ni namenjen samo upokojen- cem, pač pa vsem, ki si s skrbjo za zdrav način življenja prizadevajo dočakati zdravo in prijetno, vitalno starostno obdobje. Sejem, na katerem se v dvoranah Cl in D ter na zunanjem prostoru predstavlja 109 razstavljavcev, je na- menjen skrbi za zdravje. Pokrovi- teljstvo je prevzelo celjsko podjetje Klasje, ki dobršen del svoje proizvod- nje usmerja v izdelke zdrave in varo- valne prehrane. Obiskovalci pa lahko spoznavajo še rekreacijske, masažne in ortopedske pripomočke, naravno kozmetiko, zdravilna sredstva, dobr- šen del sejma pa je namenjen tudi predstavitvi zdravstvene nege, izdel- kov domače obrti, hobby programu, literaturi ter predstavitvi zdravilišč, turističnih agencij in rekreacijskih centrov. Že včeraj se je začel bogat program obsejemskih strokovnih srečanj in posvetovanj - namenjenih strokovnim delavcem in širšemu krogu obiskoval- cev, ki bodo odgovore na konkretna vprašanja lahko poiskali tudi v odprtih učnih delavnicah, novosti letošnjega sejma - živahno pa bo tudi v sejemski Ulici zdravja, ki jo vsako leto priprav- lja Zdravstveni dom Celje. Osrednje teme strokovnih srečanj so namenje- ne vsem področjem priprav na zdravo in vitalno starost. V okviru obsejemskih zabavnih pri- reditev bo danes, v četrtek po 12. uri, Senior '97 v znamenju prireditve Mi- krofon je vaš, nastopil bo Hmeljarski instrumentalni kvintet, ob 16. uri pa bo koncert Lojzeta Slaka. Petkov Sej'm bil je živ žav po 16. uri bo namenjen predvsem najmlajšim; li- kovno delavnico slikanja na zid bo vodila Mihela Jezernik, nastopile bo- do plesalke Plesnega foruma Celje, plesno manekenska skupina Vulcano models, Aleksander Jež bo predstavil novo kaseto za otroke s besedili pesni- ce Mete Rainer, piko na i pa bodo postavili priljubljeni Čuki. V soboto ob 18. uri bo koncert sevdalink Vlada Kreslina in ansambla Vali, nedelja pa bo minila v znamenju športnih sre- čanj. Praznik občine Vitanje na dan državnosti Občina Vitanje bo slavila drugi praznik občine. Od so- bote, 21. junija, do srede, 25. junija, se bo zvrstilo največ športnih in nekaj kulturnih prireditev. 1 V soboto se bodo v športnih igrah najprej pomerile ekipe občinskih vodstev, in sicer bodo poleg domačinov na njih sodelovali še predstavniki ob- čin Slovenske Konjice, Zreče, Vojnik in Mislinja. Popoldan ob 16. uri bo nogometni tur- nir za osnovnošolce, za tem pa še nočni nogometni turnir vitanjskih ekip. Ob 19.30 uri bo v sklopu praznovanja noč- ni pohod na Stenico. V nede- ljo se bo praznovanje nada- ljevalo že dopoldan s kolesar- skim rekreacijskim vzponom z gorskimi kolesi v Rakovec. Dolžina proge je 24 kilome- trov, višinska razlika tisoč metrov. Ob 15. uri bo v Vita- nju kros, ob 16. uri pa se bo začel še košarkarski turnir. V ponedeljek bodo na vrsti igre za otroke iz vrtca, zvečer pa bo slavnostna seja občinskega sveta. V torek, na dan državnosti, ko slavi svoj praznik tudi obči- na Vitanje, bo osrednja slove- snost: začela se bo ob 17. uri z igranjem godbe na pihala in nastopom folklorne skupine Zreče. Ob 18. uri bo proslava ob dnevu občinskega prazni- ka, na kateri bodo tudi podelili priznanja Občine Vitanje. Ob 21. uri bo v čast državnemu in občinskemu prazniku tudi kresovanje na Hrastnikovem. Praznovanje bodo sklenili v sredo, ko bo od 16. ure na vitanjskem igrišču še odboj- karski turnir trojk na travi, ■■■■■■■■■■■■i B. Z. Konjišici teden V Locah tudi predsednik Kučan - Dan državnosti 101| metrov visoko - Mednarodna dirka v motokrosu V sklopu praznovanja dneva državnosti in občin- skega praznika bodo v obči- ni Slovenske Konjice ves zadnji teden v juniju različ- ne prireditve. V ponedeljek, 23. junija, bo tako imenova- ni dan gospodarstva. V Co- metovem obratu v Ločah bodo ob 14. uri slovesno obeležili zaključek velike investicije, »težke« skoraj osem milijonov nemških mark. Častni gost slovesno- sti bo predsednik republi- ke, Milan Kučan, slavnostni govornik pa minister za gospodarske dejavnosti, Metod Dragonja. Po slovesni otvoritvi bo dan odprtih vrat z ogledom proizvodnje. Zrečani pa bodo ob tej priložnosti počastili še dan državnosti. V torek, 24. junija, bo že dopoldan v hotelu Dravinja odprtje pete tradicionalne turistične razstave. V Ločah pa bodo tega dne pripravili osrednjo proslavo ob dnevu državnosti (ob 18.30) in od- prli skupinsko razstavo del konjiških likovnikov. Ka- sneje bodo v Ločah še slove- sno začeli tradicionalne, le- tos že 25. Poletne priredi- tve. Na konjiškem Starem gradu bo medtem Moped Show, pred konjiškim hote- lom pa koncert skupine Par- ni valjak. Dan državnosti bodo Ko- njicam počastili 1012 metrov visoko, na najvišjem vrhu v občini - na Stolpniku sredi Konjiške gore, kamor se bodo podali na drugi družinski po- hod. Popoldan bo družabno srečanje ob narodnozabavni ljudski glasbi in plesih, odvi- jalo pa se bo v šotoru pri telovadnici. Četrti dan v »ko- njiškem tednu« bo namenjen športu: na tekmovanju ob te- lovadnici se bo pomerilo 16 ekip konjiških krajevnih skupnosti, in sicer v odbojki, nogometu in pikadu, nato bo družabno srečanje. Zvečer bo zaključena turistična razsta- va. V petek bo v Mestni galeri- ji Riemer predstavitev tretje pesniške zbirke Martina Ze- lenka Cvet Jeseni. Uro ka- sneje (ob 20. uri) bo koncert Zorana Zorka - Multi Harmo show z gosti na osrednjem prizorišču - v šotoru pri telo- vadnici. V soboto bo odprto prvenstvo v ribolovu na rib- niku Jernejček, nedelja bo posvečena motokrosu, saj bo v Skednju od 13.30 dalje mednarodna dirka Alpe Adria. In še zadnji dan - 30. junij: Na sam občinski praz- nik bo opoldne podelitev na- grad za najboljše raziskoval- ne naloge, ob 13. uri bo og- led novih proizvodno prede- lovalnih prostorov Klavnice Strašek na Goliču, ob 16. uri pa slavnostna seja občinske- ga sveta s podelitvijo priz- nanj Zlati grb občine. Ob 18. uri bo še ogled obnovitvenih del Gastuža in Žičke kartuzi- je, kjer bo tudi osrednja ob- činska prireditev. ■■■■■■■■■■■■■13. ZJ Vseslovensko srečanfe upokojencev V okviru 5. sejma Senior se bo na prireditvenem pro- storu Celjskega sejma da- nes, v četrtek, zbralo blizu 30 tisoč slovenskih upoko- jencev. Rednega letnega sre- čanja se bo udeležil tudi predsednik države Milan Kučan, ki bo zbranim govo- ril o razmerah v Sloveniji. Po besedah Vinka Gobca, predsednika Zveze društev upokojencev Slovenije, orga- nizacije, ki šteje 228 tisoč od skupno 420 tisoč slovenskih upokojencev, bo današnje srečanje v Celju priložnost za druženje, spoznavanje, izme- njavo izkušenj in zabavo. Ob tem pa bodo upokojenci spre- govorili tudi o težavah, s kate- rimi se srečujejo v življenju. Gre za zaostrene razmere v socialnem in zdravstvenem varstvu, predvsem pa sloven- ski upokojenci opozarjajo na nepotrebnost umetnega us- tvarjanja nekakšnega medge- neracijskega konflikta v drža- vi. »V tej državi živimo in zaskrbljeni smo za vseh 125 tisoč brezposelnih, saj so to naši otroci in vnuki. Nepravič- no pa je, da bi se ob stran postavljalo upokojence, saj so naše pokojnine pravica, pri- dobljena iz minulega dela. Demokratična država, kakr- šna želi biti Slovenija, je lahko le tista, ki je socialno varna, pravna in prijazna vsem dr- žavljanom,« pravi Gobec, ki je vesel, da bo srečanje v Celju minilo v sproščenem vzdušju. Da bo resnično takšno, je jasno šele od ponedeljka, ko je vlada sprejela predlog upoko- jencev, da se jim izplača doda- tek za rekreacijo v višini 21 oziroma 42 tisoč tolarjev. Upo- kojenci bodo dodatek, odvisno od višine svoje pokojnine, do- bili izplačan v dveh delih - prve- ga s" pokojnino 30. junija (12 oziroma 30 tisočakov), preosta- nek pa do 10. oktobra. IS PO DRŽAVI Za poškodovane ceste UUBUANA, 11. junija (Večer) - Državni zbor je sprejel zakon o zagotovitvi denarja za delno obnovo približno 700 kilometrov uničenih in poškodovanih odsekov magistralnili, regio- nalnih in lokalnih cest v letih j 1996/97 Dve milijardi tola^ j jev bosta namenjeni za obno- vo lokalnih cest, od tega 300 J milijonov za odpravo posle-; dic plazov, dve milijardi pa i bodo porabili za obnovo ma-; gistralnih in regionalnih cest. i Prazniki \\ UUBLJANA, 11. junija |! (Večer) - Parlamentarni od-j; bor za notranjo politiko in j] pravosodje je zavrnil predlog |' poslancev SDS za spremem-j! bo zakona o praznikih in dela ' prostih dnevih. Socialdemo- krati so že pred časom pred- lagali, naj se 15. september, dan priključitve Primorske Sloveniji, razglasi kot držav- ni praznik, z zakonom pa naj bi se »popravila tudi zgodo- vinska netočnost«, zaradi ka- tere je bil 27. april razglašen za dan upora proti okupator- ju. SDS je za ta praznik kot bolj primeren datum predla- gala 26.junij. Odbor je opo- zoril, da gre za odločitev poli- tične narave, ki bi imela tudi ekonomske posledice. Drugačna koalicija? UUBUANA, 12. junija (Večer) - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in LDS že nekaj časa preverjata mož- nosti za spremembo sestave vladne koalicije. Razlog naj bi bil med drugim tudi v težavah pri dogovarjanju z ljudsko stranko o usklajeva- nju proračuna, potezah v zu- nanji politiki in podobno. Premier in predstavniki libe- ralne demokracije so se z opozicijskimi strankami po- govarjali o različnih rešitvah, od vlade narodne enotnosti do nove velike koalicije, v kateri bi ljudsko stranko za- menjali SDS in SKD. Glede na odzive opozicije za zdaj ne kaže, da bi se sestava vla- de zares spremenila. Brez Slovenije LJUBUANA, 13. junija (Delo) - Zaradi odločitve Združenih držav Amerike, da bodo v prvem krogu širitve Nata podprte le tri kandidat- ke, in sicer Poljsko, Češko in Madžarsko, je predsednik vla- de dr. Janez Drnovšek sklical tiskovno konferenco, na kate- ri je poudaril, da je ameriško sporočilo presenetilo tako Slovenijo kot njene evropske zaveznike. Po njegovem mne- nju ni razumskih razlogov za takšno odločitev, zato so možna ugibanja o tihem do- govoru med ZDA in Rusijo o čim bolj omejeni širitvi, mor- da pa so Američani to storili zato, da bi presekali vse večjo podporo Sloveniji. Neuvrsti- tev naše države v prvi krog širitve ni tragična, pravi Dr- novšek, saj gre za naše dolgo- ročne interese, zato bo Slove- nija nadaljevala aktivnosti za vključitev v Nato. Četrtek, 19. junij ob 20.30 uri - Celjski dom - Večer vedno lepih šansonov; nastopajo Gabi Novak, Arsen Dedič, Miha Alujevič, pianistka Tina Omerzu in Plesni teater Igen. Organizator Fit media, vstopnice po 800 SIT lahko rezervi- rate po telefonu 37-234. Sobota, 21. junij ob 10. uri - Hermanovo gledališče Otroškega muzeja - Concerto Grosso ali Veliki koncert: lutkovna predstava v izvedbi Lutkovnega gledališča Mari- bor. Vstopnice po 400 SIT so v prodaji v turistično- informacijski pisarni v Muzeju novejše zgodovine Celje. Sobota, 21. junij ob 18. uri - Dvorana Golovec - Sevda- linke Vlada Kreslina in ansambla Vali. Organizator Fit media, vstopnice po 800 SIT v predprodaji v recepciji Celjskega sejma, rezervacije po telefonu 37-234, sponzor Adriatic, zavarovalna družba. Nedelja, 22. junij ob 20. uri - Letni vrt Ojstrica - 3. ulični jazz festival; Ocho Rios. Organizator Pop teater. Ponedeljek, 23. junij ob 10. uri - Poletni oder ali Hermanovo gledališče Otroškega muzeja - Živalski karne- val; plesna predstava Plesnega gledališča Mali Harlekin. Ponedeljek, 23. junij ob 20. uri - Letni vrt Ojstrica - 3. ulični jazz festival; Žabe&Alenka Godec. Organizator Pop teater. Torek, 24. junij ob 20. uri - Letni vrt Ojstrica - 3. uhčni jazz festival; Latino Messangers. Organizator Pop teater. Torek, 24. junij ob 20. uri - Galerija sodobne umetnosti Celje - Otvoritev pregledne razstave slik in risb Jožeta Ciuhe, na ogled do konca avgusta. Torek, 24. junij ob 20. uri - Galerija Hodnik - Izbor slik iz slikarskega opusa Avgusta Lavrenčiča, na ogled do konca avgusta. Sreda, 25. junij od zgodnjih popoldanskih ur do polnoči - Parkirišče pred trgovskim centrom Srce - 1. Celjski ročk festival; predstavitev mladih celjskih glasbenih skupin in razglasitev najboljše mlade ročk skupine. Organizator Klub študentov Celjske regije. Sreda, 25. junij ob 20.30 uri - Narodni dom - Proslava ob dnevu državnosti. , 6 GOSPODARSTVO Je padla Zlatarnina kocka? W^ Pred včerajšnjo sejo nadzornega sveta le malo možnosti, da bi se Zlatarna izognila programiranemu ^^gj^^^j™^^ Na včerajšnji seji nadzor- nega sveta celjske Zlatarne v Ljubljani naj bi bila konč- no znana usoda tega podjet- ja. Po neuradnih informaci- jah, če si ne bodo zadnji trenutek spet premislili, naj bi člani nadzornega sveta predlagali programi- ran stečaj in s tem končali agonijo, kakršne delavci ne pomnijo. Usoda Zlatarne se je razple- tala včeraj v času, ko so stroji v tiskarni tiskali strani našega časopisa. V ponedeljek pa se je življenje v Zlatarni odvijalo po utečenih tirnicah zadnjih dveh mesecev. Pred vrati je stala stavkovna straža, delavci so se tako kot vsak ponedeljek zbrali na zboru, prisluhnili novicam in še vedno upali, da se bodo izognili najbolj črne- mu scenariju. Upokojenci hranijo delavce Zgodbe ljudi so si na moč podobne. Slavica je z učno dobo vred preživela v Zlatar- ni tri desetletja. »Imam dru- žino, moža in dva otroka. Sin hodi v osnovno šolo, hči je v srednji šoli in dobiva vsaj šti- pendijo, mož je na zavodu za zaposlovanje. Bil je zaposlen v Aurei, ki je šla lani v stečaj. Z zavoda dobiva 19 tisoč to- larjev, sama sem letos tako kot vsi ostali delavci dobila v Zlatarni samo januarsko pla- čo. Živimo v bloku, za polož- nice potrebujemo pribUžno 40 tisoč tolarjev. Brez stroš- kov za hrano, obleke za otro- ka, o obleki zase aU za moža že dolgo ne razmišljam več. Tudi na dopust nismo pomi- slili že nekaj let. Doslej smo kljub vsemu plačevali polož- nice, kako bo zdaj, ne vem. Vsak tolar trikrat obrnemo in premislimo, zakaj ga bomo porabili. Sreča, da imam pri mami vrt in da si sami pride- lamo nekaj hrane. Hudo je, kdor tega sam ne skusi, sploh ne more razumeti. Vedno smo skromno živeli, najine plače nikoli niso bile visoke in tudi otroka nista razvaje- na. Ampak tako hudo ni bilo še nikoli. Nekaterim pomaga- jo starši, pri nas oče s svojo pokojnino skrbi za mamo in res ne moreta prevzemati še naših bremen. Če pride do stečaja, ne vem, kaj bo. Stara bom 47 let, kdo me bo hotel zaposliti, otroci pa še ne bo- do pri svojem kruhu. Tride- set let sem hodila delat ka- darkoli je bilo treba, tudi ob sobotah in nedeljah ali pono- či. Nikoli niti v sanjah nisem pričakovala, da bo naša firma padla tako nizko.« Bojana je v Zlatarno še kot učenka prišla pred 25 leti, to- liko časa je v podjetju zapo- slen tudi mož. »Kaj naj po- vem, predstavljajte si, da ste štiri mesece brez plače. Dva otroka imava, hči čaka na pri- pravništvo, drugi otrok je v četrtem razredu osnovne šo- le. Po svojih močeh nam po- maga mama, ki ima 45 tisoč tolarjev pokojnine. Za pomoč sem prosila na socialni, dali so mi jo za dva meseca. Zele- njavo si sami pridelamo na vrtu. Marsikdo me sprašuje, kako živimo, pa mu še sama ne znam odgovoriti. Živimo pač. Razkošja nismo bili nava- jeni, ampak zdaj še tistega nimamo, kar smo imeli. Po- ložnice sem doslej plačevala, to imam pač v sebi, da moraš biti pošten. Ravno na datum nisem poravnavala računov, ampak velikih zamud si ne upam privoščiti, ker so potem visoke obresti. Še vedno upam, da nas bo nekdo rešil, da firma ne bo šla v stečaj. Kaj prida ni bilo nikoli, ampak plače in delo smo pa v prete- klosti le imeli.« V Tatjanini delovni knjigi piše, da je v firmi 20 let. »Sra- mota, da po dvajsetih letih dela v firmi prosiš za socialno pomoč. Človek bi rad delal, pa ne more. Ko dobiš enkratno socialno pomoč, je to tako obupen občutek, da ga še opi- sati ne morem. Dva otroka imam, prvi je v osnovni, drugi v srednji šoU. Bojim se, da jima v prihodnjem šolskem letu še prehrane ne bom mo- gla plačevati. Pomagajo mi starši in tašča s svojimi pokoj- ninami, to je še edina sreča. In žalost, da morajo pri svojih letih, pri nizkih pokojninah in odraslih otrocih še enkrat skr- beti za nas in naše otroke. Za stanarino dolgujem že od lan- skega leta, zagrozili so mi s tožbo in prekinitvijo najemne pogodbe. Ampak kje naj vza- memo denar? Moževa firma je prav tako šla v stečaj, odločil se je za samozaposlitev, vzel kombi na lizing, ampak dela je premalo in še svojih stroš- kov ne more pokrivati. Nima poravnanih prispevkov za so- cialno, k zdravniku ne more in najbrž bo jeseni moral vse skupaj pustiti ter se še sam prijaviti na borzo. Nikoli si nisem mislila, da bomo sami in naši otroci preživljali tak- šno krizo. Če pride do stečaja, vem, da z mojim poklicem nimam možnosti za zaposli- tev, ker nas je enostavno pre- več.« Stečaj je pogreb Zlatarne Kakšni scenariji se pravza- prav pletejo okoli Zlatarne? Po besedah predsednika stavkovnega odbora Frideri- ka Kralja je bila seja nadzor- nega sveta najprej napoveda- na za petek, 13. junija, potem za ponedeljek, 16. junija, v ponedeljek je bila seja sklica- na za včeraj. »Mi smo od tega nadzornega sveta ogromno pričakovali, ker so nam ob- ljubljali rešitve. Stavkamo že od 6. decembra lani, vmes je bila stavka prekinjena, po- novno smo nadaljevali ja- nuarja, pa marca, zdaj traja stavka neprekinjeno od 14. aprila. Takšne agonije ni poz- nala Jugoslavija, niti ni znan primer v Sloveniji, da bi pod- jetje stalo skoraj pol leta in da se v tem času ničesar ne ukrene. Ljudje so obupani, tudi sam sem v veliki stiski. Žena je bila zaposlena v To- pru, decembra je šla za zavod kot tehnološki višek, sam ne dobivam ničesar, imava pa sina študenta v Ljubljani. Ta- ko kot večini mi pomagajo starši oziroma mati in moja hči, ki je tudi sama na zavodu za zaposlovanje. Uresničuje- jo se naša predvidevanja, da je vse zrežirano, da hočejo delavce izčrpati do konca. Tr- dim, da je to scenarij tudi celjske politike. Od začetka stavke do danes se je v Zlatar- ni pojavil en sam občinski mož, to je bil gospod Burnik. Včasih so pa vsak dan stali pri nas vsi od županov do raznih vodij oddelkov.« V igri z Zlatarno je bilo vsaj v zadnjem času nekaj možno- sti. Prva je bila dokapitalizaci- ja, pri čemer naj bi sodelovali tujci, natančneje avstrijsko podjetje. Druga možnost naj bi bila programiran stečaj in vstop slovenskega partnerja, kar se zdi še najbolj realna možnost. Neuradno krožijo informacije tudi o imenu pod- jetja, a da ne bo očitkov o kršenju poslovne tajne, naj povem samo to, da gre za podjetje, ki je v slovenski jav- nosti že precej burilo duhove. Delavci vedo povedati tudi to, da so minuli petek prišli v Zlatarno nemški poslovneži, ki bi bili pripravljeni dokapi- talizirati podjetje. Kakorkoli že, kocka je vče- raj najbrž padla. Eno je jasno. Če so člani nadzornega sveta izbrali stečaj, bodo vsi delavci šli na borzo. Kdorkoli bo ku- pil firmo ali jo vzel v najem, bo zaposlil samo določeno število delavcev. Morda 30, morda 40, zagotovo pa ne 150. S tako majhnim številom zaposlenih pa celjske Zlatar- ne ni več. ■■■■ IRENA JELEN BAŠA NOVO NA BORZI Licitiran tečaj Banka Slovenije je prejšnji teden poslala bankam novo ponudbo za odkup deviz s pravico. Vsak mesec bo na določen dan odkupovala od bank devize in podeljevala bankam pravico za nadaljnjo prodajo deviz Banki Sloveni- je. Pravico za prodajo deviz bodo banke lahko uveljavile pod določenimi pogoji v na- slednjih petih mesecih. Banka Slovenije bo odkupovala po- ljubno in ne omejeno količino deviz. Banka, ki bo ponudbo sprejela, se bo po novem tudi zavezala, da bo vpisala deviz- ne blagajniške zapise z roč- nostjo 360 dni v vrednosti najmanj 20% deviz, ki jih bo centralni banki ponudila za odkup. Banke bodo lahko lici- tirale tečaj, ki bo moral biti višji od 91,36 SIT/DEM. Ban- ka, s katero bo posel sklenjen, se zaveže, da bo od vključno dneva realizacije posla do dneva realizacije naslednje ponudbe, to je do 15.7. odku- povala najmanj 90% vseh de- viznih pritokov od podjetij in vso tujo gotovino v lastnih menjalnicah, najmanj po po- nujenem oz. sprejetem teča- ju. V sredo smo zvedeli, da so na avkciji sodelovale tri ban- ke, ki so licitirale tečaj od najvišje ponujenega tečaja 91,70 SIT/DEM do 91,37 SIT/ DEM, kot je znašala ponudba banke z najnižjim tečajem. Banka Slovenije bo z valuto 19.6. odkupila od sodelujočih bank ponujene devize. To bo vplivalo na rast podjetniških in menjalniških tečajev za DEM. Novica o ponudbi Ban- ke Slovenije je hitro odjeknila tudi na Blagovni borzi. Pro- met z terminskimi pogodba- mi na dolar in DEM se je močno povečal. Pogodbe za marko so se podražile od 30 do 75 stotinov. Banke, ki bodo sprejele ponudbo, bodo mo- rale vpisati devizne blagajniš- ke zapise z ročnostjo 360 dni v vrednosti najmanj 20% pro- danih deviz. Z nakupnimi bo- ni NBS7 je mogoče uveljavlja- ti popust za nakup deviznih blagajniških zapisov. Popust za en nakupni bon NBS7 zna- ša za mesec junij 360 DEM. Zaradi tega se je v petek 13.6. močno, kar za 45% dvignil tečaj NBS7. V določenem tre- nutku je znašala cena celo 4800 SIT. V ponedeljek in to- rek so se tečaji NBS7 gibali od 3600 SIT do 4400 SIT. Če se bo dolgoročno devizni tečaj za DEM počasi le dvignil, bo- do ponovno ppstale zanimive obveznice z devizno klavzu- lo. Druga aktualna novica pa zadeva PID. Na tiskovni kon- ferenci je direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev po- vedal, da se izteka čas za dia- log z DZU. Izdaja delnic PID.v KDD teče prepočasi in če ne bo večjega napredka, bo agen- cija uporabila prisilne ukrepe. Eden od njih je tudi odvzem dovoljenja DZU. Po podatkih agencije so konec letošnjega marca imeli PID za slabih 300 miljard tolarjev neizkorišče- nih lastninskih certifikatov, kar je pomenilo 65% vsega premoženja v bilancah PID. Na sedežu družbe CBH d.o.o., Celje lahko prodate ve- čino delnic, ki ste jih pridobili z vpisom certifikata v podjetja, ki so se lastninila s pomočjo javne prodaje. To so predvsem delnice serije G. Naj navedemo le nekaj takšnih družb: Alpos Šentjur, Cinkarna Celje, Gore- nje Velenje. Kot novost smo uvedli odkup delnic serij B in D za tiste družbe, ki so svoje delnice vpisale v centralni re- gister KDD. Še vedno odkupu- jemo amortizacijske načrte, ki jih je izdala Pošta Celje, sedaj Telekom Slovenije. Piše: DARJA OROŽIM BAROMETER Predzadnja javna prodaja v celjskem Podjetju za vzdrževanje in varstvo cest bo do 30. junija potekala predzadnja javna prodaja v Sloveniji, zadnjo javno prodajo nameravajo razpi- sati v blejskem hotelu Jelo- vica. Celjsko podjetje je bi- lo ustanovljeno leta 1991 z razdružitvijo Cestnega podjetja Celje na dve prav- ni osebi. Skupna nominal- na vrednost izdaje delnic znaša 179,6 milijona tolar- jev, za javno prodajo so namenili manj kot polovico tega zneska. Za certifikate so v podjetju, kjer ima dr- žava skoraj 46-odstotni de- lež, namenili 26,24 odstot- ka vrednosti osnovnega ka- pitala, za gotovino pa 17,49 odstotka vrednosti osnov- nega kapitala. Nominalna vrednost delnice je tisoč to- larjev, kolikor znaša tudi izhodiščna prodajna cena delnice za certifikate. Visok delež Active Kartico Activa, ki jo izda- ja 11 slovenskih bank, po petih letih obstoja uporab- lja 155 tisoč uporabnikov, z njo lahko plačujejo na 11.500 prodajnih mestih po državi. Tržni delež Acti- ve v Sloveniji je 45,6 odsto- ten, do konca tisočletja pa naj bi z vsaj eno kartico iz družine Activa poslovalo približno 200 tisoč Sloven- cev. Tuji turisti se vračajo Po podatkih Gospodar- ske zbornice Slovenije je bilo v prvi tretjini letošnje- ga leta v Sloveniji 7 odstot- kov več gostov kot v ena- kem lanskem obdobju ter 9 odstotkov več nočitev. De- lež tujih gostov se je od januarja do aprila povečal za 15 odstotkov, pri noči- tvah tujcev pa so zabeležili 19 odstotno povečanje. Dan Telekoma v soboto, 21. junija, bo v Celju Dan Telekoma, ka- mor so povabili vse zapo- slene v Telekomu Sloveni- ja. Med drugim bodo orga- nizirali športne igre in re- kreativne prireditve v oko- lici Celja, družabno sreča- nje pa bo na letališču v Levcu. Poslovno srečanje z Madžari Območna gospodarski zbornica Celje ter Savinjske šaleška območna zbornio Velenje bosta v torek, 24. ju nija, organizirala poslovn« srečanje z madžarskimi pod jetji. Srečanje se bo začelo ol 9. uri v dvorani Celjanke Celj skega sejma. IJI 1. SNOPIČ GOSPODARSTVO 7 Črni scenarij za štorsico Jelcio? Proizvodnja v Jeklarni Štore do nadaljnjega ustavljena - Ogroženih 600 delovnih mest Zaradi pomanjkanja starega železa so v štorskem Jeklu v torek ugasnile jeklarske peči. Uprava družbe Sloven- skih Železarn Metal Ravne je namreč sprejela sklep o ustavitvi proizvodnje na štorski lolcaciji do nadaljnjega, ker družba nima sredstev za oskrbo proi- zvodnje. Po besedah predsednika stavkovnega odbora Stojana Stojanoviča so v štorski Jeklarni ogorčeni nad takšno odločitvijo uprave podjetja, kljub številnim naroči- lom pa je zdaj ogroženih okrog 600 delovnih mest. Na torkovi novinarski konferenci so člani stavkovnega odbora štorske poslovne enote Jeklo in predstav- niki konference SKEI železarne Štore pojasnili, da se je vlada pred tremi leti, pred sprejetjem zakona o sanaciji Slo- venskih železarn odločila, da štorsko Je- klo, ki je bilo tik pred stečajem - močno zadolženo in podkapitalizirano - ne pro- da, temveč ga pripoji ravenskemu pod- jetju Metal, in ta odločitev naj bi po mnenju uprave slovenskih železarn pri- peljala obe podjetji iz krize. Po pripojitvi Jekla Metalu pred dvema letoma je 69 delavcev takoj trajno izgubilo zaposlitev, danes pa se po mnenju Antona Motoha, predsednika konference SKEI Železarne Štore, uresničujejo napovedi sindikata o načrtnem scenariju ukinjanja proizvod- nje v štorski poslovni enoti Jeklo. Ob razpadu železarne leta 1991 na sedem družb, je bilo v podjetju Jeklo na štorski lokaciji zaposlenih okrog 1400 delavcev. danes 600 in tudi ta delovna mesta so zdaj ogrožena. Predsednik stavkovnega odbora Stojanovič meni, da bo ustavitev proizvodnje v Jeklarni posledično pov- zročila ustavitev celotne poslovne enote Jeklo in da bo s tem zaključena zgodba o več kot 150-letni tradiciji štorskega žele- zarstva. To zaprtje pa bo ogrozilo tudi obstoj ostalih družb na tej lokaciji. V Štorah so prepričani, da so v neena- kopravnem položaju z ravenskim Meta- lom, tako pri naložbah kot pri dobavi starega železa in nakupu elektrod. Delež sredstev za naložbe v Štorah, o katerih se danes veliko govori, je v primerjavi z ravenskim delom Metala vsaj trikrat manjši. Nad odločitvijo uprave Metala o zaprtju štorskega Jekla pa so toliko bolj presenečeni, saj so tik pred zagonom nove vakuumske peči, ki bo omogočala proizvodnjo nerjavnega jekla in s katero naj bi postali konkurenčni drugim jeklar- nam. Zato so v Štorah prepričani, da bi ustavitev proizvodnje državo stala več kot nadaljevanje sanacije. »V Štorah smo pred leti že plačali velik davek na račun zmanjševanja zaposle- nih, saj je od nekdaj 3600 delavcev zdaj na tej lokaciji zaposlenih le še okrog 1100 delavcev,« je povedal Stojanovič in dodal, da so ogorčeni nad odločitvijo Uprave Metala o ustavitvi proizvodnje. "Ob številnih naročilih in pripravljenosti delavcev za uresničitev zastavljenih ci- ljev ter novih naložbah, bi zapiranje proi- zvodnje jekla na tej lokaciji ogrozilo veli- ko večino od preostalih delovnih mest. In taka odločitev je zato na meji gospo- darskega kriminala.« Ob dejstvu, da dr- žava nima več denarja za reševanje so- cialne bede presežnih delavcev, pa Štore nedvomno čaka prava socialna katastro- fa. Po besedah Srečka Križanca, člana stavkovnega odbora, bi Jeklo, če si na Jesenicah ne bi izposodili potrebnih 18 elektrod za nadaljnjo proizvodnjo, stalo že prejšnji teden. V Štorah bi v prihodnje za naložbe potrebovali najmanj 18 mili- jonov nemških mark, za idealno rešitev 50 milijonov ter nekaj sto tisoč mark za zagon nove vakuumske peči. Sicer pa je stavkovni odbor v sodelova- nju s Konferenco SKEI Železarne Štore o svojih zahtevah v zvezi z odločitvijo Uprave o ustavitvi proizvodnje v štorski Jeklarni seznanil tudi vlado in ministrs- tvo za gospodarske dejavnosti. Pri reše- vanju te problematike in nadaljnji proi- zvodnji na štorski lokaciji pa pričakujejo večjo pomoč in vključevanje vseh župa- nov celjske regije in številnih poslancev v državnem zboru. V Jeklu Štore so včeraj ustavili proi- zvodnjo. Po zagotovilih Uprave gre le za začasno ustavitev, zato bodo delavci v prihodnjih dneh koristili nadure in redne dopuste. O nadaljnji usodi štorskega Je- kla in možnem ponovnem zagonu proi- zvodnje v Jeklarni pa bo več znanega po 22. juniju, ko bo vlada obravnavala prob- lematiko Slovenskih železarn. Stavkovni odbor do danes še ni sprejel sklepa o stavki ali kakšni drugi obliki zaostrova- nja. SM Gospodarstvo iciiče na pomoč Pogovor s poslanci državnega zbora s celjskega območja o razmerah v gospodarstvu Ko so na zadnji seji uprav- nega odbora Območne gos- podarske zbornice Celje obravnavali lansko gospo- darjenje, so ugotavljali, da se negativni trendi v regiji na- daljujejo. Zato so menili, da je treba z razmerami nujno seznaniti poslance v držav- nem zboru iz celjskega ob- močja. Na srečanje je predsednik zbornice mag. Franc Knafelc poslance povabil minuli pone- deljek. Poleg državnega svet- nika in predsednika upravne- ga odbora zbornice Franca Bana so prišli Franc Jazbec, Štore, jfežef Košir, Zreče, Jurij Malovrh, Šentjur in Jože Zim- šek, Celje. Opravičila sta se Tone Delak, Žalec, in Peter Hrastelj iz Laškega, vabilu pa se nista odzvala Konjičan Ru- dolf Petan ter Franc Potočnik iz Šmarja pri Jelšah. Svoj od- nos do gospodarstva so po- slanci pokazali že s tem, ko so vsi prišli skoraj s polurno za- mudo, Jože Zimšek pa je sejo brez besed kmalu zapustil. Tu- di sicer je bilo iz besed poslan- cev v razpravi razbrati, da vseh osem poslancev v držav- nem zboru iz celjskega ob- močja nima enotnega mnenja do reševanja gospodarske ] problematike. Bolj kot regija je 1 nekaterim pri srcu strankarska { pripadnost, še največ zanima-1 nja za reševanje domačih gos- podarskih vprašanj sta tokrat pokazala Jazbec in Malovrh, j Da so razmere v regijskem gospodarstvu kritične, dokazu- jejo skoraj vsi podatki, ki sta jih nanizala Knafelc in Ban. Letni obseg proizvodnje je bil lani za 3,2 odstotka manjši kot leto prej. V primerjavi z letom 1995 je proizvodnjo povečalo le 7 dejavnosti. Pred leti se je regija po svoji moči uvrščala na tretje mesto v Sloveniji, danes drsi proti četrtemu oziroma petemu mestu. Lani je šlo v stečaj 54 podjetij, letos že 12, v nekaj letih je celjsko območje izgubi- lo preko 15 tisoč delovnih mest. Če bo prišlo do propada Jekla Štore, Zlatarne in še neka- terih drugih podjetij, lahko na zavodu za zaposlovanje v krat- kem pričakujejo še preko tisoč ljudi. Precej težav po ocenah gospodarstvenikov izvira iz dejstva, da je regija izrazito iz- vozno naravnana, medtem ko drugod po Sloveniji uvoz pre- sega izvoz. Edina svetla točka na Celjskem so ugodni rezultati v trgovini, pa še to je verjetno bolj posledica dejstva, da imata na primer Kovinotehna in Tuš svoje enote po vsej Sloveniji, dobiček iz enot pa se izkazuje v Celju. Razveseljuje tudi poda- tek o višini naložb ter število podjetij z ISO standardi. Po oceni vodilnih zbornice je treba v prihodnje ustvariti predvsem pogoje za odpiranje novih delovnih mest in prepre- čiti nadaljnji propad industri- je, pomagati hitro rastočim podjetjem, narediti red pri fi- nančni nedisciplini in predragi državi, poceniti kapital in spodbujati naložbe v nova de- lovna mesta. To so tisočkrat ponovljeni cilji, ki pa zaenkrat še vedno ostajajo zgolj na pa- mmmmmKmmmmmm ijb Prepoceni premog V Premogovniku Velenje opozarjajo na zamrznjene cene premoga v velenjskem premogov- niku sta bila minuli petek na obisku državni sekretar za energetiko Alojz Kovše in državni sekretar v Ministrs- tvu za ekonomske odnose in razvoj Anton Grabeljšek. Po ogledu visokoproduktiv- nega odkopa v jami Pesje jima je vodstvo premogovnika predstavilo proizvodnjo in poslovanje podjetja ter stra- teški načrt do leta 2006, ko naj bi bilo v premogovniku 3333 zaposlenih. Na sekretarja Kovšeta je vodstvo naslovilo predvsem vprašanje glede podpisovanja pogodbe o oddaji premoga v Termoelektrarno Šoštanj in cene premoga. Pogodbe za le- tos še vedno niso podpisali. Cena velenjskega premoga, ki naj bi bila po prvotnem dogo- voru z ministrom za gospo- darske dejavnosti za 10 od- stotkov višja od cen uvoženih premogov, pa je bila med tem časom zaradi tečajnih razlik med marko in dolarjem ize- načena. Dr. Franc Žerdin, direktor velenjskega premo- govnika, je poudaril, da ni med letom prav nobene ela- stičnosti v dogovarjanju o ce- ni premoga. Cena domačega premoga je enaka ceni uvože- nega, v premogovniku pa od vlade pričakujejo zaščito do- mačih premogovnikov ravno skozi ceno premoga, ki bi bila za 15 odstotkov višja od cene uvoženih premogov. Kovše glede tega ni dal natančnega odgovora, zatrdil pa je, da bo pogodba o oddaji premoga podpisana še ta teden, mini- strstvo pa bo dalo tudi soglas- je k statutu premogovnika in tako omogočilo nadaljevanje lastninjenja. Kovše je zagoto- vil, da vlada v zadnjern času vendarle sprejema ukrepe za izboljšanje položaja sloven- ske energetike. Dejal je še, da so z nedavnim povišanjem cen elektrike zaustavili vsaj naraščanje tekoče izgube. Problem je tudi v pretekli iz- gubi. V premogovniku na- mreč pričakujejo ustrezen do- govor o pokrivanju izgube za nazaj ter o vračanju kreditov. Glede izgube iz preteklih let je Kovše omenil začetek po- stopkov za sprejetje zakona o sanaciji izgub, s sprejetjem nacionalnega energetskega programa pa naj bi bilo omo- gočeno in smiselno tudi skle- panje dolgoročnih pogodb v celotnem sistemu elektrogos- podarstva in premogovništva. V velenjskem premogovni- ku, ki je primerljiv z evropsko produktivnostjo na področju premogovništva, sicer optimi- stično razmišljajo o tem po- slovnem letu. Pri tem poudar- jajo, da bo treba opraviti še zlasti vse tiste naloge, ki se nanašajo na obvladovanje stroškov. Dosegli so že dobre tehnične rezultate, ki pa niso bili tudi ekonomsko učinkovi- ti. Rezultati poslovanja v pr- vem četrtletju kažejo, da bi dosegli pozitiven poslovni re- zultat, če bi podpisali pogodbe o prodaji premoga za potrebe proizvodnje električne energi- je po ceni 542,14 tolarjev za GJ in ne le 482,60 tolarjev za GJ. KL Pol Stoletja Elkroja Z imenitno modno revijo v kreaciji Roka Lasana je pre- tekli teden v klubu Central v Ljubljani podjetje Elkroj iz Nazarij proslavilo 50-letnico dela. Slavja v Ljubljani se je ude- ležilo precej poslovnih part- nerjev nazarskega podjetja, med gosti pa je bil tudi pred- sednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk. Po nje- govih besedah se Elkroj uvrš- ča med redka podjetja tekstil- ne panoge, ki dosega dobre rezultate, se ponaša z najvišjo kakovostjo izdelkov, poslov- ne in proizvodne procese pa obvladuje z najsodobnejšo in- formatizirano organizacijo dela. Hkrati se je Elkroj že internacionaliziral, saj večino svoje proizvodnje izvozi na zahtevna zahodna tržišča. Ob tej priložnosti je direkto- rica uprave podjetja Marija Vr- tačnik podelila vrsto priznanj trgovskim hišam, ki so eksklu- zivni prodajalci Elkrojevih hlač. MU, Foto: CIRIL SEM 8 NASI KRAJI IN UUDJE Prizadevanja za novo icomunaio V Velenju se je zbralo približno 1600 delavcev komunalnega gospodarstva iz vse Slovenije Konec minulega tedna je bilo v Velenju 13. srečanje delavcev komunalnega gos- podarstva Slovenije, ki so se ga udeleži delavci iz 56 ko- munalnih podjetij, na delov- na in športna tekmovanja se je prijavilo 299 ekip. V petek so na delovnem posvetu sku- šali osvetliti vlogo komunal- nih podjetij v lokalnih skup- nostih v luči strategije slo- venskega komunalnega gos- podarstva. Dvodnevno srečanje, prvi dan je bil namenjen posvetu, drugi športnim in delovnim tekmovanjem, sta letos organi- zirala Komunalno podjetje Ve- lenje in Podjetje za urejanje prostora Velenje. Posveta so se udeležili vodilni delavci komu- nalnega gospodarstva in neka- teri župani. Skušali so vzpo- staviti dialog, ki bi pripomogel k učinkovitejšemu opravljanju komunalnih nalog v občinah in obenem razjasniti dileme, ki so nastale v lokalnih skup- nostih. Občine imajo v komu- nalnem gospodarstvu pomem- bno vlogo, saj so lastnice ko- munalne infrastrukture, lahko najemajo kredite za področje komunale oziroma ji zagotav- ljajo denar iz proračuna ter odločajo o investicijah na tem področju. Kljub temu se obči- ne ne morejo uveljaviti kot te- meljni nosilci komunalnega razvoja, marsikje v Sloveniji je namreč že močno čutiti zao- stajanje na področju vzdrževa- nja komunalne infrastrukture. Na posvetu so poudarili, da je treba poskrbeti za ureditev od- nosov v cenovni in kreditni politiki v komunalnem gospo- darstvu. To obenem terja sprotno medresorsko usklaje- vanje ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za lokalno samoupravo, ministrstva za fi- nance ter ministrstva za eko- nomske odnose in razvoj. Med pomembnejšimi zaključki sre- čanja je bila tudi zahteva, naj država naposled uredi pristoj- nosti in financiranje gospodar- jenja s komunalnimi odpadki. Jakob Presečnik, predsednik odbora za infrastrukturo in okolje pri Državnem zboru, je na posvetu zagotovil, da je nji- hov odbor ravno v teh dneh že začel s pripravo strategije rav- nanja s posebnimi odpadki. Nedvoumno naj bi opredelili, katere odgovornosti ima drža- va in katere občina, pri tem pa določili tudi dolgoročne in srednjeročne načrte ter izbrali prednostne naloge. KL, Foto. L. OJSTERŠEK Delavci komunalnega gospodarstva so se pomerili v športnih in delovnih tekmovanjih. Praznovanja na Celjskem Andraž v KS Andraž nad Polzelo se bo v tem in prihodnjem tednu zvrstilo več prireditev ob krajevnem prazniku. Najbolj bodo veseli v zasel- ku Sevčnik, saj bo tam v sobo- to ob 16. uri odprtje vodovoda za 45 gospodinjstev in nasled- njo soboto, 28. junija, v zasel- ku Lovce, ko bo ob 16. uri odprtje nove 1,1 km dolge as- faltirane ceste. Na predvečer praznika državnosti bodo pri- pravili kresovanje. (T.T.) Vinska gora V Vinski gori bodo v sobo- to, 21. junija popoldan, prire- dili v domu krajanov osred- njo slovesnost ob krajevnem prazniku. Letos so se krajani odločili, da bodo praznovali kar 17 dni, saj so želeli v praznovanje vključiti vse, kar jim je s skup- nimi močmi uspelo ustvariti v zadnjih dveh letih. Med dru- gim so poskrbeli za razširitev in asfaltiranje 2600 metrov ce- stišča v Janškovem selu. (L.O.) Nazarje s sobotno slovesnostjo ob odprtju novega mostu pri ga- silskem domu in koncertom komornega mešanega pev- skega zbora iz Luč so v sobo- to v Nazarjah nadaljevali pri- reditve ob krajevnem praz- niku. V nedelja so pripravili še zanimive športno zabavne igre, ki so pritegnile precej gle- dalcev in vzbudile dosti sme- ha. Igre so organizirali Šport- no društvo Vrbovec ter turi- stično in gasilsko društvo Na- zarje. V torek so se predstavili učenci celjske in nazarske glasbene delavnice pod vods- tvom Irene Vrčkovnik. Še posebej veselo bo v Na- zarjah konec tedna, ko bodo glavno vlogo igrali harmonika- rji. Jutri, v petek 20. junija ob 18. uri bodo v veliki dvorani v Delavskem domu pripravili re- vijalni nastop godcev vetera- nov in harmonikarjev, katerih učitelj je bil Robi Zupan. Gosta večera bosta Miha Dovžan in Jožica Kališnik, prireditev pa bo nastala v organizaciji Turi- stičnega društva Nazarje in ZKO Mozirje. V soboto, 21. junija, z začetkom ob 17. uri, bo veselo pred gradom Vrbo- vec, ko bodo pripravili izbirno tekmovanje za Zlato harmoni- ko Ljubečna 97. Prireditev bo vodil Boris Kopitar, zvečer pa bodo zabavo popestrili Irena Vrčkovnik in ansambel Slo- venskih 5. Če bo prirediteljem zagodlo vreme, bo tekmovanje v dvorani delavskega doma, večerno prireditev pa bodo prestavili na predvečer dneva državnosti, 24. junij. Priredi- tve ob krajevnem prazniku Nazarij bodo zaključili z na- stopom učencev Glasbene šole Nazarje, ki bo v ponedeljek, 23. junija. Ljubecna Na Ljubečni bodo skupaj s podjetjem Ljubečna Celje ko- nec tedna praznovali krajev- ni praznik. Kot vsa leta doslej, bodo naj- več pozornosti namenili šport- nim tekmovanjem. Na igrišču pri Opekarni Ljubečna bodo v petek in soboto po 9. uri pri- pravili teniški turnir, v soboto po 9. uri pa bodo še turnir v malem nogometu na igrišču v Bukovžlaku, streljanje z zrač- no puško in tekmovanje v ru- skem kegljanju pri domu upo- kojencev ter interno gasilsko tekmovanje pri gasilskem do- mu. V petek popoldne se bodo izpred krajevnega gasilskega doma podali na pohod na Sv. Tomaž, zvečer pa bodo odprli razstave v gasilskem domu. Osrednja slovesnost ob kra- jevnem prazniku bo pri gasil- skem domu v soboto ob 17. uri, združili jo bodo s sreča- njem starejših krajanov, ko bodo podelili priznanja. Trnovjje s sinočnjim srečanjem obrtnikov in podjetnikov z območja Trnovelj v prostorih krajevnega gasilskega doma so se začele prireditve ob 25. juniju, prazniku KS Trnov- Ije, ki se bodo v kraju vrstile vse do osrednje praznične slovesnosti prihodnjo sobo- to, 28. junija. Na srečanje obrtnikov in podjetnikov z območja Trno- velj, na katerem so spregovori- li o perspektivah in razvoju obrti ter podjetništva v kraju ter možnostih sodelovanja teh dejavnosti s krajem in vods- tvom krajevne skupnosti, so povabili tudi predstavnike Mestne občine Celje, letos pa so ga v okviru krajevnih praz- ničnih prireditev pripravili pr- vič. V Trnovljah ob krajevnem prazniku največ pozornosti namenjajo športu, saj se bodo v dneh do 28. junija zvrstila tekmovanja v košarki, turnir trojk-street bali, odbojki, ma- lem nogometu za tradicionalni prehodni pokal ter streljanju z zračno puško. Danes, v četr- tek, bodo na srečanju domačih upokojencev s kolegi iz Kopra podpisali listino o pobratenju. srečanje starostnikov nad 75 let pa pripravljajo v soboto ob 15. uri v prostorih Zarje. Prihodnji četrtek se bodo v šnopsu pomerili kvartopirci, osrednjo praznično prireditev s predhodnim gasilskim tek- movanjem ter družabnimi igrami v vlečenju vrvi in odprt- jem kulinarične razstave pa pripravljajo prihodnjo soboto, 28. junija. Na slovesnosti bodo razglasili rezultate ter podelili priznanja KS Trnovlje. Vejnik Z današnjo slavnostno sejo krajevne skupnosti Vojnik, ki se bo ob 18. uri pričela v vojniškem kulturnem domu, se pričenja niz prireditev ob praznovanju vojniškega kra- jevnega praznika, ki se bodo zaključile v nedeljo. Danes ob 11. uri bo v prosto- rih KS otvoritev razstave, ki so jo pripravili otroci iz vrtca Ma- vrica, ob 17. uri bodo v prosto- rih Planinskega društva Vojnik odprli likovno razstavo aka- demskega slikarja Petra Kriv- ca, v domu upokojencev pa se bodo srečali krajani, starejši od osemdeset let. Jutri, v petek, se ob bo ob 16. uri pričelo tekmovanje v malem nogometu, v Arclinu pa bodo uro kasneje namenu predali most. Uro pozneje bo- do na hribu device Marije člani vojniškega Gasilskega društva predstavih protipožarne aktiv- nosti. Zanimivo bo tudi v soboto, ko se bo ob turnirju trojk in streljanju z malokalibrsko puško (ob 10. uri pri Lovskem domu) na vojniškem trgu pri- čel sejem, na katerem bodo obiskovalcem domače dobro- te v pokušnjo ponudile kmeč- ke gospodinje, organizirana pa bo tudi ulična prodaja. Veselo bo tudi zvečer, ko se bo pri Squash klubu pričel koncert Paganini banda, ob 21. uri pa podjetje Cenex vabi v vojniško kinodvorano na ogled brez- plačne kinopredstave. In nede- lja? Ta bo namenjena športnim aktivnostim. Ob zaključku tedna bo v nedeljo ob 10. uri kolesarjenje od Vojnika do Do- brotina. Folo Tonica ludi v Celju Priznani in uveljavljeni FOTO TONICA iz Žalca je zato, da približa svoje storitve tudi Celjanom, odprl vrata novega, modernega lokala v Celju, v prostorih trgovsko-obrtnega centra v Novi vasi, v ulici mesta Grevenbroich št. 9. Izdelujejo črno bele in barvne fotografije, slikajo za dokumente, znane pa so njihove lepe fotografije slavnostnih dogodkov, kot so poroke, birme, obhajila in drugo. Poleg prodaje fotoaparatov, albumov in filmov, je na voljo tudi fotokopiranje. S svojo dejavnostjo vedno prijetno presenečajo, trenutno poteka akcija brezplačnega razvija- nja prinesenih filmov. Odprto imajo vsak dan med 9. in 12. uro, popoldan pa med 15. in 18. uro. Ob sobotah vas pričakujejo od 9. do 12. ure, po dogovoru pa so vam za fotografiranje porok ah drugih dogodkov, na voljo tudi popoldan. FOTO TONICA, tel.št. 063/412-337. EP 1. SNOPIČ VROČA TEMA 9 Kaj je zastrupilo drevesa? Na Cankarjevi ulici v Rogaški Slatini je Mikšev zeleni bor postal povsem rjav, pri Škorjančevih je na dveh drevesih odpadlo listje... Bil je junijski večer, ob pr- vem mraku. Pred družinsko hišo v središču Rogaške Slati- ne sta sedela Franc in Olga Škorjanc, prišla je tudi sinova družina. »Nenadoma sem se začel solziti. Sin mi je sveto- val naj zaprem okna, saj je menil, da gre za kislino,« se spominja Franc Škorjanc. Škorjančevi iz Cankarjeve ulice, ki se vije v hrib med zdraviliškim jedrom ter župnij- sko cerkvijo Sv. Križa, niso bili edini, ki so 4. junija zvečer zavonjali nenavaden smrad. Mikševi, ki imajo dom tik nad Škorjančevimi, so ga prav tako. »Najprej sem mislila, da kje škropijo sadje, zato sem zaprla okna,« je prejšnji teden, ko smo obiskali stanovalce Can- karjeve ulice, povedala Kristi- na Mikša. Bilo je v sredo, v soboto pa so opazili, da se začenja sušiti list- je. V nedeljo je bilo pri Mikševih največje drevo, približno šest metrov visok bor, že povsem rjavo. Približno meter visok ja- vor je izgubil rdeče listje, posu- šilo se je listje prav tako visoke- ga španskega bezga, porjavelo je listje na tri metre visoki lipi, delno je požgalo listje na vsem sadnem drevju, pozna se tudi na cipresah... Plin je poškodo- val tudi Mikševe vrtnice in gla- diole, posledice so vidne na če- buli in fižolu... Na solati se ne pozna ničesar, vendar je seveda ne upajo jesti. Sosedi so drug pri drugem opažali, kaj se dogaja. Pri Škor- jančevih smo lahko videli celo značilni jesenski prizor, saj je na dveh drevesih listje povsem porjavelo ter odpadalo na tla, tudi zeleni pušpan je delno po- rumenel, na mnogih rastlinah je opaziti nevsakdanje spre- membe... Posledice se poznajo tudi na Kampuševih in Verko- vih vrtovih. Olga Škorjanc, ki ima težave z dihali, se je spom- nila, da v noči na 5. junij ni mogla spati, Franca Škorjanca pa je peklo v griu. Če se poznajo posledice čudnega plina na rastlinah, kaj se potem lahko dogaja v človekovem telesci Kdo je pristojen? v ponedeljek, 9. junija, ko je že povsem porjavel velik zeleni bor, so prebivalci Cankarjeve ulice obvestili policijsko posta- jo. Policijski uslužbenec se je takoj oglasil ter vse temeljito pregledal. Obvestili so regijski Center za obveščanje, od koder so z dogajanjem v Cankarjevi ulici seznanili šmarsko zdravstveno inšpektorico in celjski inšpektorat za okolje in prostor. V inšpekcijah so prejeli obvestila po faksu še istega dne, ob 20.30, v torek zjutraj pa so jih lahko osebno prebrali. V torek je zdravstvena inš- pektorica iz Šmarja, Greta Zo- rin, uradno obvestila Občino Rogaška Slatina. »Zdravstvena inšpekcija je pristojna, kadar je v neposredni nevarnosti zdrav- je ljudi. V navedenem primeru ni neposredne nevarnosti za zdravje ljudi, zato je potrebno zadevo reševati v okviru dru- gih inšpekcij in neposrednih institucij,« je zapisano. Zaradi opaznih sprememb na rastli- nah se je inšpektorica povezala s šmarsko Kmetijsko svetoval- no službo, od koder je prišla 11. junija v Cankarjevo ulico Marija Kos. Dan pred tem so stanovalci obvestili tudi občino Rogaška Slatina, kjer so za njihove te- žaive že vedeli. Spet so klicali različne ustanove in instituci- je.V omenjenem celjskem inš- pektoratu so pojasnili, da v tem primeru niso pristojni, podobno se je slišalo tudi od drugod. Najširša javnost je o dogajanju v Cankarjevi ulici že izvedela iz kratkih, vendar odmevnih dnevnih poročil po radiu in v dnevnem časopisju. Slatinska občina se je nato po- vezala še z domačim Centrom za raziskavo mineralnih vod, kjer pa so povedali, da takšnih analiz ne opravljajo. Nato je občina na lastne stroške naro- čila strokovnjake iz Inštituta za varstvo okolja (Zavod za zdravstveno varstvo Maribor). Konec prejšnjega tedna, ko smo obiskali Cankarjevo uli- co, smo se po naključju srečali s strokovnjakoma iz Maribora, ki sta si prišla ogledat sumljivo območje. Ogled je trajal dve uri in pol, saj sta vzela številne vzorce rastlin in vode, posa- mezne rastline pa sta fotogra- firala. Ko smo ju povprašali po prvih opažanjih, sta dejala, da gre zagotovo za plin (ne za prah), sicer pa je za sodbe prehitro. Analizo nameravajo opraviti takoj. Sicer pa sta še povedala, da se v Inštitutu naj- več ukvarjajo z onesnaženjem vodotokov, z razlitimi naftni- mi derivati in podobnim, tak- šni primeri, kot je v Cankarjevi ulici pa so zelo redki, morda le enkrat na leto. Zagotovo, takšni primeri so redki celo v najbolj onesnaže- nih krajih Slovenije. In koga Slatincani sumijo? V mestu je več morebitnih grešnikov, za vsako resno obsodbo je seveda prehitro. mmmmm BRANE JERANKO ■■■FolQ;.Gm^K KATIC. Po četrtkovem popoldan- skem ogledu v Cankarjevi ulici so pripravili v maribor- skem Inštitutu v petek do- poldan že delne rezultate! analiz. O njih so takoj obve- j stili glavnega republiškega: zdravstvenega inšpektorja: Jožeta Šamuja. Šamu je že opoldan poklical Občino Ro- gaška Slatina s priporoči- lom, naj stanovalce v Can- karjevi ulici obvestijo, da jim zaradi preventivnih razlogov odsvetujejo uživanje zele- njave, povrtnin in sadja (do- kler ne bodo znane dokonč- ne analize). Stanovalce je ta- koj osebno obvestil tajnik slatinske občine Marjan Ču- ješ. Po rezultatih delnih ana- lizih naj bi šlo za povišane količine f luoridov. Ko je po nekaj dneh povsem porjavel približno šest metrov visoki zeleni bor, so stanovalci obvestili različne organe in ustanove. Strokovnjaka iz Maribora sta pregledovala sumljivo območje dve uri in pol. V sredini stanovalec Branko Mikša. Jesenski prizor pri Škorjančevih. Listje se je posušilo ter začelo odpadati z drevesa. RAZŠIRITEV KERSNIKOVE ULICE V CEUU Kersnikova ulica je po prometu ena najbolj obremenjenih mestnih ulic v Celju. Poleg tega, da povezuje ves severni del predmestja z mestnim jedrom, je edina ulica s podvozom pod železnico in zato za vse udeležence v prometu še pomembnejša. Prometno-tehnični elementi Kersnikove ulice že dalj časa ne ustrezajo intenzivnosti in strukturi prometa. Zato je prioritetna naloga občine Celje, da preuredi celotno Kersnikovo ulico od Dečkove ceste do Gregorčičeve ulice. Ulico je potrebno razširiti z izgradnjo oboje- stranske kolesarske steze in sodobneje prometno urediti vsa križišča z izgradnjo posebnih levih zavijalnih pasov. V letu 1997 bo občina Celje pričela z rekonstrukcijo I. etape Kersnikove ulice od Dečko- ve ceste do podvoza pod magistralno cesto V-Z in železnico. Izvajalci bodo z deli pričeli v ponedeljek 23. junija 1997, Zato obveščamo vse meščane, posebno vse udeležence v prometu, da bo Kersnikova ulica zaradi obnovitvenih del zaprta za ves promet od 23. 6. 1997 do 25. 8. 1997. Za vožnjo proti mestnemu središču bo urejen obvoz preko Vrunčeve in Tkalske ulice do pod- voza. Prosimo vse udeležence v prometu, da se v času zapore ravnajo po urejeni prometni signalizaciji in navodilih redarske službe. MESTNA OBČINA CEUE 10 NASI KRAJI IN UUDJE Vodovod Selo-Stopnilc v Krajevni skupnosti Vran- sko vztrajno širijo vodovod- no omrežje, kar pa ni tako preprosto, saj je zelo razvle- čena in v hribovitem prede- lu. Seveda so težave z denar- jem, ki ga v največji meri prispevajo krajani sami, kra- jevna skupnost pa po svojih zmožnostih pomaga. Zadnji odsek so izročili na- menu preteklo soboto, to je 1500 m dolg vod Selo-Stopnik. Slovesno odprtje je bilo pri re- zervoarju, ki so ga zgradili pri novem zajetju. Predsednik re- žijskega odbora Franc Reber- šek je ob odprtju povedal, da so ta del vodovoda gradili kar tri leta in pri tem opravili več kot 4 tisoč prostovoljnih delov- nih ur. Zaradi težavnega terena so večji del izkopov morali opraviti ročno. Krajani so pris- pevali tudi večji del sredstev, nekaj pa je primaknila še KS. Na slovesnosti sta govorila predsednik KS Vransko Franc Sušnik in žalski župan prof. Milan Dobnik. Oba sta pohva- lila prizadevnost, ki je v odroč- nejših krajih še vedno gonilna sila napredka. Vodovod na ka- terega je priključenih 20 gos- podinjstev in gospodarstev je blagoslovil vranski župnik Jo- že Ttirinek, potem pa so se na domačiji Anke in Franca Re- beršaka v Selu še poveselili. T. TAVČAR S slovesnosti pri rezervoarju v osrčju Dobrovelj. 100 let velenjskih gasilcev Prostovoljno gasilsko društvo Velenje praznuje ta mesec 100-letnico delova- nja. Praznovanje bodo obeleži- li s številnimi prireditvami, ki se bodo pričele jutri, 20. junija, s koncertom rudarske godbe pred velenjskim gasil- skim domom. Večer bodo sklenili v dvorani gasilskega doma s slovesno akademijo, na kateri bodo podeUli tudi priznanja. Naslednji dan, v soboto ob 14. uri, si bo mo- goče na velenjskih uUcah og- ledati gasilsko parado, temu pa bo sledila proslava pred Kulturnim domom. Gasilci bodo ob tej priložnosti razvi- li svoj prapor. KL Za obletnico ogrevanje V Zibiki, v šmarski občini, praznujejo letos 60-letnico ga- silskega društva. Osrednje praznovanje bo v soboto, 21. junija, ko bo slavnostna seja ter nato gasilska povorka med šolo in gasilskim domom. K povorki so povabili gasil- ska društva od blizu in daleč, med njimi tudi prijatelje iz Ga- brk pri Šoštanju. Sicer pa je v Zibiki vključenih v gasilsko društvo več kot 80 članov. Z opremljenostjo so trenutno za- dovoljni, pomagajo si s približ- no desetletje in pol staro avto- cisterno. Letos v kraju še ni bilo rdečega petelina, lani pa so na srečo gasili le neko gos- podarsko poslopje ter priskoči- li na pomoč tudi na območju Pristave pri Mestinju. Predsed- nik gasilskega društva v Zibiki je Robert Krivec, poveljnik pa Vlado Rančigaj. Za 60-letnico obstoja so pre- novili notranjščino gasilskega doma, pri tem pa jim je šmar- ska občina poklonila 900 tisoč tolarjev za centralno ogreva- nje. Prenovili so tudi oder, kjer večkrat nastopajo, saj so tesno povezani z vaškim Kul- turnim društvom. Gasilci so prisotni na različnih področ- jih, od dramske skupine do pripravljanja šaljivih iger za krajevni praznik. Začetek sobotnega prazno- vanja 60-letnice bo ob 15. uri, dan pa nameravajo zaključiti z družabnostjo, skupaj z an- samblom Zasavci. Ob tej pri- ložnosti se bodo seveda spom- nili tudi ustanavljanja društva v hiši Terezije Čoki, med ka- terimi sta bila tudi pred krat- kim umrli Anton Jost ter Pa- nika Jurečan. BRANE JERANKO Kolesarji na Dobrovi je Kolesarski klub Žalec je v sodelovanju s KS Braslovče pripravil tradicionalno kolesarsko tekmovanje - vzpon na Dobrovlje. Udeležilo se ga je nekaj manj kot sto udeležencev iz raznih krajev Slovenije. Proga je bila dolga 5,3 km z višinsko razliko 400 m. Najhitreje jo je prevozil Sandi Šmerc (Velenje) - 15.18 min. V posameznih kategorijah so zmagali pri članih do 20 let: Jure Prašnikar (Prebold), do 30 let Sandi Šmerc (Velenje), do 40 let Igor Mernik (Celje), do 50 let Ljubo Car (Maribor), do 60 let Aco Ibraimov (Celje), nad 60 let Franc Kekec (Griže) in pri članicah do 20 let Nataša Srdič (Velenje). T. TAVČAR 70 let PGD Parižlje-Topovlje Pretekli petek in soboto sta v Parižljah v žalski občini minila v znamenju praznovanja 70 letnice PGD Parižlje-Topovlje. Praznovanje so pričeli s slavnostno sejo, v soboto pa nadaljevali s tekmovanjem za prehodni pokal KS Braslovče. Tekmovalo je 15 moških in 5 ženskih desetin v mokri vaji, v obojih pa sta zmagali desetini iz Letuša. Po tekmovanju in razglasitvi rezuhatov in podelitvi pokalov so razvili nov društveni prapor. Za to priložnost so pripravili pravi ceremonial z zborom gasilcev, nastopom pevskega zbora, predajo prapora, pripenjanjem trakov, blagoslovom, podelili so priznanja in odlikovanja, po kulturnem programu pa je bila še veselica, ki pa jo je pokvarilo slabo vreme. T. TAVČAR Vaja gasilcev v Preboldu Gasilska zveza Žalec je na dvorišču Tekstilne tovarne Prebold pripravila letošnje občinsko tekmovanje članov in članic. V hitri mokri vaji, raznoterostih in razvrščanju se je pomerilo kar 67 enot in 42 PGD in Industrijskih PGD občine Žalec. Po besedah poveljnika Gasilske zveze Žalec Franca Naraksa so bili tako po številu enot kot pri znanju, ki so ga pokazale tako članice kot člani, izredno zadovoljni. Vrstni red člani A: 1. PGD Letuš 930,5 točk, 2. Šešče 924.9, 3. Braslovče 915,5, člani B: 1. Šešče 929,9, 2. Grajska vas 925,4, 3. Gomilsko 916,2, članice A: Ponikva 884,3, 2. Braslovče 975,3, 3. Sv. Lovrenc 867,8, članice B: 1. Gomilsko 920,8., 2. Grajska vas 884,7, 3. Zavrh pri Galiciji 881,0 točk itd... T. TAVČAR Prijatelji v nesreči Star slovenski pregovor, da v nesreči spoznaš prijatelja, se je ponovno potrdil. Ko je Ivanu Cizeju v Poljčah pri Braslovčah po udaru strele kozolec pogorel do tal, so bili vaščani prvi, ki so nesrečni družini priskočili na pomoč. Do takrat, ko je prispelo 58 gasilcev iz okoliških prostovoljnih gasilskih društev, jim je uspelo rešiti kmetijske stroje izpod kozolca. Domačini pa so pomagali tudi očistiti pogorišče. Nastalo je za več kot 3 milijone tolarjev škode. Seveda so prizadeti hvaležni vsem, ki so jim in jim še pomagajo. T. TAVČAR 1. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 11 Sempetrcani bodo praznovali Prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku Šem- petra, ki bo 29. junija, so pričeli včeraj, 18. junija, z zaključno prireditvijo os- novne šole pod naslovom Vsak človek je zase svet. V soboto dopoldan bo žen- ski odbojkarski turnir, zvečer v dvorani zadružnega doma koncert moškega pevskega zbora Šempeter in pevcev iz Radelj ob Dravi, 22. junija se bo ob 8. uri pričel turnir v malem nogometu, ob 11. uri bo srečanje starejših krajanov, popoldan pa nogometna tek- ma stari:mladi. 23. junija bo v rekreacijskem centru Zupane teniški turnir, 26. junija bo DU Šempeter pripravilo strelsko tekmovanje, metanje pikada in krogle. V sredo, 25. junija ob 11. uri bo odprtje novega dela jame Pekel, že ob 8. uri pa bo orientacijsko tekmovanje, 26. junija pripravlja KO udeležen- cev osvobodilnega boja Šem- peter, družabno srečanje, isti ^an^Ea^^šešahpvsklturnii. V petek, 27. junija ob 20. uri bo v dvorani Zadružnega doma kulturna prireditev, ki jo pri- pravlja KUD Grifon Šempeter ob 35-letnici šempetrske fol- klorne skupine, v goste pa so povabili tudi dve folklorni sku- pini iz Hrvaške. V soboto, 28.'^ junija, bo odbojkarski turnir generacij, sledil bo klubski od- bojkarski turnir na mivki, zve- čer pa bo najprej slavnostna seja sveta KS Šempeter, nato pa družabno srečanje v organi- zaciji GD Šempeter. Praznova- nje bodo zaključili v nedeljo 29. junija ob 15. uri z blagoslo- vitvijo novega poštarskega kri- ža v bližini Blagovnice Šempe- ter. Po besedah predsednika KS Šempeter Franca Laubi- ča, so od lanskega do letoš- njega praznika bili kar delov- ni. Dobili so nekaj novih tele- fonskih priključkov, zgradili nov most čez potok Strugo na Roj ah, pričeli z gradnjo ka- belske TV in uredili javno razsvetljavo... T. TAVČAR Priložnost za Konjicane in Žicane Zadnji teden junija bo pre- bivalce Konjic in Žič obiskala komisija, ki bo v Konjicah in Žicah ocenjevala urejenost. S tem se bosta oba kraja uvrsti- la na tekmovanje za naziv najlepšega mesta in vasi v Evropi v prihodnjem letu. Slovenske Konjice in Žiče bo^ sta prvi »tekmovalni par« iz Slovenije, ki se bo potegoval za najlepše cvetlično mesto in vas v Evropi. Po letošnjem posku- snem ocenjevanju se bosta slo- venska tekmovalca lahko tudi uradno uvrstila med najlepše kraje v ocenjevanju prihodnje leto. Slovenske Konjice bodo po- stale tudi slovenski center evropskega združenja Entente Florale. Mesto bo zato moralo v prihodnje poskrbeti za tekmo- vanja na območju Slovenije, za te prireditve pa lahko pričakuje določene vsote denarja. Komisije, ki izbirajo najlepša mesta, sestavljajo člani iz raz- ličnih evropskih držav, ki sode- lujejo v ocenjevanju. V eni iz- med komisij bodo letos prvič tudi slovenski, konjiški pred- stavniki. Udeležili se bodo oce- njevanja v Nemčiji ter verjetno še v sosednji Avstriji. Tako bo- do pridobili pomembne izkuš- nje in izvedeli, kaj v očeh komi- sije pretehta k odločitvi za zma- go- Komisijo, ki bo letos tri do štiri dni ocenjevala Slovenske Konjice in Žiče, bo spremljala Tatjana Kotnik, turistična agentka- iz Zreč, brez katere Slovenske Konjice in Žiče kot prvi »slovenski par« na tem tek- movanju gotovo še vrsto let ne bi mogle sodelovati. Na pobu- do konjiškega turističnega društva je decembra lani Tatja- na Kotnik poiskala prve stike z združenjem v sosednji Avstriji. Dobila je potrebne informacije in vabilo, da skupaj s predstav- niki TD v začetku aprila obišče Dunaj, kjer je sedež avstrijske- ga združenja. Na tem obisku je avstrijsko združenje povabilo prve slovenske predstavnike v tem evropskem ocenjevanju, da lahko brezplačno sodelujejo na razstavi cvetja in turizma v Tulnu. »To pa ni le izvrstna priložnost za uveljavitev tu- kajšnjih vrtnarjev, ampak tudi za kmečke žene s Konjiškega, ki lahko na razstavi sodelujejo z domačimi dobrotami, pa za folkloro, ansambel in še koga, ki bi lahko izvirno predstavil domači kraj,« pravi Tatjana Kotnik. B.Z. Prvo pomoč v osnovnih šolah Tudi v šolskem letu 1996/97 so dijaki četrtih letnikov Srednje zdravstvene šole Celje nadaljevali že tradicio- nalno sodelovanje z osnovnimi šolami. Dijaki, ki so poučevali prvo pomoč (v predmetu je integri- rana biologija), so znanje učencev tudi oceniU. Bili so zadovoljni s sodelovanjem učiteljev v osnovnih šolah. Opa- zili so, da učenci v osnovnih šolah različno sodelujejo pri pouku. V nekaterih osnovnih šolah je bilo bolj mirno kot drugod. Povsod pa so učenci dijake-učitelje sprejemali kot »vzornike«. UčiU so se bolj sproščeno in jih posnemali. Prav zato je bil dosežen uspeh zadovoljujoč za vse. Dijaki Srednje zdravstvene šole Celje so skupno opravili 290 ur pouka v osnovnih šolah v Štorah, Vojniku, na Dobrni in v štirih celjskih osnovnih šolah. MŠ Oživljanje Planine Grajski gostinski objekt na Planini, ki je bil dve leti za- prt, so predali novemu na- jemniku. To je turistično pod- jetje Santos tours iz Brežic, ki mora lokal v nekdanji grajski kašči obnoviti v mesecu dni in tudi pridobiti soglasja. Šentjurska občina je pogod- bo z novim najemnikcm Vel- kavrhom sklenila prejšnji me- sec. Najemnik se je obvezal, da bo plačal vložek dosedanjega najemnika ter tudi obveznosti do Elektra in domače komuna- le. Mesečna najemnina za 81 kvadratnih metrov velik lokal znaša 405 mark. Grajsko pogorišče iz druge svetovne vojne je še vedno med najmogočnejšimi sloven- skimi gradovi. Od turistične dejavnosti si na Planini spet veliko obetajo. Začelo se je z gostiščem Montparis, zdaj gra- dijo v trgu ter v Planinski vasi turistične apartmaje, gosti pa lahko tudi jezdijo na konjih. Veliko obiskovalcev je privabi- la uprizoritev Razbojnika Gu- zaja na planinskem gradu, do- mači kulturniki pa načrtujejo novo predstavo. Za najem lokala na planin- skem gradu se je zanimal tudi krajan Verčič, vendar je, kot so pojasnili na občini, oddal vlo- go prepozno. B.J. Kmalu nova šola | z novim šolskim letom se bo 33 učencev na Paškem Kozjaku preselilo v novo šolo. Investicija na Paškem Kozjaku je vredna 90 milijonov tolarjev, pol od tega je prispevala država, pol pa so zbraU v občinah Mislinja, Velenje in Vojnik. Nosilec projekta je občina ^islinja, kamor po teritoriju sodi šola, sicer pa v Sloveniji najvišje ležečo 8-letno podružnično solo obiskuje pol učencev iz občine Vojnik. Za gradnjo in obstoj šole so si izjemno prizadevali ^udi krajani, čeprav zaradi razdeljenosti na tri občine niso organizirani v nobeno krajevno skupnost.V novi šoli bo večnamenska dvorana, telovadnica, 3 večje učilnice in učilnice za kabinetni pouk, poleg tega pa bodo v šoli še tri stanovanja za učitelje. Foto: J. MIKLAVC Gradbena dela v šoli na Paškem Kozjaku so tik pred zaključkom. V SPOMIN Ernest Seler Tisto nedeljo zjutraj, ko so v pobočju Žvajge zapeli prvi ptiči hvalnico porajajočemu se dnevu, se je v odmev ogla- sil nauček s sporočilom, da je še pred svojim običajnim jutranjim sprehodom umrl dobri sodelavec, tovariš in prijatelj, Ernest Šeler Do zadnjega je bil poln energi- je, zato nas je toliko bolj presenetila žalostna vest, da ni bil kos zahrbtni bolezni, ki ga je pestila zadnja leta. Kljub upokojitvi je bil med nami tak, kot smo ga pozna- li, ko je še opravljal svoje pedagoško poslanstvo na šo- li v Preboldu. V preboldsko šolo je prišel leta 1962 kot učitelj razred- nega pouka. Ob delu je za- ključil študij likovne smeri na pedagoški akademiji v Ljubljani, si s tem pridobil višjo izobrazbo in osnovo za nadaljnje delo pedagoga li- kovne vzgoje vse do upokoji- tve v letu 1992. , Rad je imel svoj poklic, toda v šoli se je počutil utes- njenega. V delo je vlagal svo- je znanje, veselje, tudi strp- nost, njegov čut odgovorno- sti pa je bil porok za vestno opravljene naloge. V marsi- katerem učencu je odkril ta- lent svoje stroke - vsakega je vzpodbujal, ga usmerjal in mu pomagal. Skupaj z učen- ci je ustvarjal v likovnih ko- lonijah, sodeloval na števil- nih razstavah in različnih nagradnih natečajih po vsej Sloveniji ter se veselil priz- nanj in nagrad, ki so jih dobili posamezniki in šola. Hodnik na šoli so krasili li- kovni izdelki v različnih teh- nikah, njegova fotokronika pa bo trajen dokument o dogajanjih na šoli. Tudi črno-bela šahovska polja je obvladal in prvi na naši šoli uspešno popeljal prenekaterega učenca v skrivnost te kraljevske igre. Svoje znanje in izkušnje je posredoval kolegom likovni- kom, saj je bil nekaj časa vodja aktiva likovnih peda- gogov, na šoli pa mentor mlajšim učiteljem na raz- redni in predmetni stopnji. Ernest je bil dober kolega. Malce počasen, miren in tih, a neskončno ustrežljiv je vzbujal v nas zaupanje. Niko- li ni odrekel pomoči, pa naj je šlo za droben napis, za skico, za risbo, fotografijo ali pa dekoracijo za proslavo. Vselej in vsakomur je bil na voljo in tudi z upokojitvijo ni pretrgal vezi s šolo. Čas in denar zanj nista bila pomembna: mno- go del je opravil zastonj, iz dobre volje, u imenu prija- teljstva, ker je v to verjel. Nje- gov pogled na življenje in de- lo se pač ni skladal z današ- njim tempom življenja in po- trošniško miselnostjo. Ernest je prezgodaj zaklju- čil svojo življenjsko pot, ven- dar nam je v času. ki ga je preživel z nami, zapustil neizmerno bogastvo. Poleg svojega življenjskega dela nam je pokazal vrline, kijih dosti ljudi premalo ceni, to so: prijateljstvo, tovarištvo, spoštovanje... Vsa dolina in še več pozna njegove skulpture, ni pa najbrž hiše v naši okolici, kjer ne bi imeli kake diplo- me, priznanja ali pohvale, izpisane s tako prepoznav- nimi črkami. A taka je pač usoda: zadnjega napisa ne bo izpisal sam - izklesati ga bo moral kamnosek. MILAN JEZERNIK Oživitev razglasevanja v Gotovljah Gotovo se vsi, ki niso ravno mladi še spomi- njajo razglasevanja, ki je bilo včasih običaj- no v vaseh. Razglaševanje je bilo ponavadi enkrat na mesec, na prvo nedeljo po prvi maši z razglasnega kamna. Namenjeno je bilo obveščanju vaščanov o vseh pomembnih dogodkih v kraju, o odlokih in podobnem. V Gotovljah so se tega simpatičnega informi- ranja spomnili ob postavljanju prvomajskega mlaja. V veliko veselje Gotovljanov sta Anica in France Verdev čuvala razglasni kamen vse od leta 1979 in ga sedaj krajanom vrnila, da bo lahko še naprej služil svojemu prvotnemu namenu. Prvi razglas je opravil predsednik KS Gotovlje Henrik Kranjc. Zbrane krajane so k posluhu pozvaU bobni, krajane pa so obvestili o sporedu praznovanja krajevnega praznika Gotovlje. T. TAVČAR Henrik Kranjc je prvi. ki se je po dolgih letih oglasil z razglasnega kamna. Razglas bo vsako prvo nedeljo v mesecu po jutranji maši. 12 NASI KRAJI IN UUDJE Krkino darilo celjski bolnišnici v torek je bila v prostorih Splošne bolnišnice Celje krajša slovesnost, na kateri so predstavniki tovarne zdravil Krka podarili endo- skop, pomembno aparaturo pri pregledovanju zgornje- ga dela prebavnega trakta. Kot je poudaril dr. Matija Jur- kovič, predstojnik internega ga- stroenterološkega oddelka, gre za veliko pridobitev, saj pomeni endoskop za gastroenterologa toliko kot skalpel za operaterja. V endoskopskem centru opra- vijo na leto blizu 5 tisoč gastro- skopij in z aparatom, kakršne- ga jim je podarila Krka, v zad- njem času vse bolj tudi zdravijo. Še pred nekaj leti so lahko veči- no krvavitev v zgornjem delu prebavnega trakta zaustavljali le z operacijami, danes je pri marsikateremu pacientu tak- šen poseg mogoč že z endosko- pom. Na takšen način prihrani- ta bolnišnica in država precej denarja, pravi dr. Jurkovič, saj je pri 200 krvavitvah potrebna operacija le v petih primerih. Endoskop je pomemben tudi pri zdravljenju ulkusov ter pri odstranjevanju polipov. Čeprav gre na videz za pre- prost aparat, pa znaša njegova cena blizu 30 tisoč nemških mark. Zato je za celjsko bolni- šnico, ki ima zaradi dolgoletnih finančnih težav dokaj zastarelo opremo, donacija novomeške Krke izredno pomembna. JI, Foto: SHERPA Optiki brez okulistov Ministrstvo za zdravstvo je celjskim okulistom začasno prepovedalo delo zunaj bolnišnice I Na podlagi ugotovitev trž- ne inšpekcije je ministrstvo za zdravstvo z odredbo za- časno prepovedalo zdravni- kom okulistom iz celjske bolnišnice opravljati delo v zasebnih ordinacijah pri op- tikih. To je povzročilo veliko ne- godovanja v specialističnih ambulantah celjske bolnišni- ce, kmalu pa bodo jezni tudi ljudje, saj se bodo v primeru, če se zadeve ne bodo uredile čez poletje, čakalne dobe za očesne preglede za očala zelo podaljšale. Vodstvo bolnišnice za sedaj še nima uradnega stališča do odredbe ministrstva, dejstvo pa je, pravi direktor dr. Samo Fakin, da se bo treba s priza- detimi čimprej pogovoriti in urediti vse potrebno za legali- zacijo dosedanjega dela na čr- no. V tem naj bi bilo namreč bistvo celotnega problema, saj utemeljitev odredbe, češ da zasebni optiki nimajo primer- nih prostorov niti opreme, v večini primerov ne drži. Kakor koli, okulisti bodo morali po novem ministrstvu poslati vlo- ge, kar je večina že storila, posebna komisija iz Ljubljane pa bo prišla na oglede. Zdrav- niki bodo morali z optiki skle- niti posebne najemne pogod- be, v celjski bolnišnici pa bodo morali dobiti dovoljenje za opravljanje prakse v zasebni ambulanti. Težav pri tem ne bi smelo biti, saj takšen posto- pek predvideva tudi zakon, pa tudi v celjski bolnišnici so že pred leti sprejeli dogovor o selitvi očesnih pregledov za očala iz bolnišnice. V speciahstičnih ambulan- tah, kjer jih je odredba zelo prizadela, upajo, da bodo za- deve rešili do septembra. Do takrat pa bodo preglede vida lahko opravljali izključno v bolnišnici in nič več pri zaseb- nih okulistih ali v zdravstve- nih domovih. To pomeni, da bo treba na pregled za očala, ki ga je bilo doslej pri celjskih optikih mogoče opraviti kar mimogrede, čakati zelo dolgo. Če bi sklep ministrstva za zdravstvo obveljal, bi se ča- kalne dobe lahko podaljšale celo na več kot leto in pol, optikom pa bi primanjkovalo časa za ugotavljanje drugih očesnih bolezni. V speciali- stičnih ambulantah so na- mreč zelo obremenjeni, saj na dan pregledajo tudi po štiride- set pacientov. «■■■■■■■■ J. INTIHAR Urejene Konjice V začetku tega tedna so Slo- venske Konjice dobile novo oznako, ki mesto predstavlja kot v letu 1996 najbolj urejen kraj na Slovenskem. Tablo so postavili ob črpalki Petrola. Laskavi naslov so si Konji- čani prislužili v tekmovalni akciji »Iščemo najbolj urejen kraj v Sloveniji«, ki jo pod geslom Moja dežela lepa, urejena in čista vodita Turi- stična zveza Slovenije in Mini- strstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. »Prva to- vrstna turistična tabla pri nas občane obvezuje k skrbi za urejeno okolje tudi v prihod- nje,« je na ponedeljkovem odprtju dejal konjiški župan Janez Jazbec. Slovesnosti sta se med drugimi udeležila še dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, ki je izrazil željo, da Konjice pri- služeno priznanje tudi pri- merno izkoristijo za promo- cijo kraja, ter predstavnik Pe- trola Andrej Cokan. Tabla bo postavljena dve leti, nato pa si jo bo treba spet prislužiti. 50 let po maturi Nedavno smo se pred 1. gimnazijo v Celju zbrali maturanti obeh razredov letnika 1947. Živahne dame in mladostne gospode je pozdravil direktor gimnazije Jože Zupančič in vsem zaželel dobrodošlico. Nenadoma so odpadla vsa pretekla leta in spet smo klepetali kot nekoč, prav tako kot to počno tudi današnji srednješolci. Prazni sedeži v naši bivši učilnici so nas za hip zresniU. Pogrešali smo kar precej naših kolegov, ki niso prišli oz. tudi ne morejo več priti. Gospod direktor je orisal razvojno pot celjske gimnazije od takrat, ko smo jo zapustili, do danes. Kljub raznim reformam, vključno z usmerjenim izo- braževanjem, ni nikoli snela napisa »Gimnazi- ja«. S ponosom smo poslušali trditve, da »naša« gimnazija še vedno velja za zelo uspešno insti- tucijo v celotnem slovenskem prostoru. Takrat, pred pol stoletja, nismo slutili, da bodo naši sošolci pomembni gospodarstveni- ki, univerzitetni profesorji, zdravniki, celo mi- nistra je dala naša generacija. Posebej pa naj omenim slikarja in grafika Marka Šuštaršiča in skladatelja Jakoba Ježa. LEANDER LITERA Foto: GREGOR KATIC NA DANAŠNJI DAN 20. JUNIJ 1819 - Rodil se je francoski skladatelj Jacques Offenbach. Napisal je več kot sto operet, med katerimi so najbolj znane Lepa Helena, Orfej v podzem- lju in Pariško življenje, ter slo- vito opero Hoffmannove pri- povedke (umri leta 1880). 1870 - Umrl je francoski pi- satelj Jules Goncourt (rojen leta 1830). Zavzemal se je za realistično prikazovanje živ- ljenja in okolja v romanih. 1980 - Umrl je slovenski sli- kar in ilustrator Lojze Perko (rpjen leta 1909), ki je vse življenje posvetil upodablja- nju rodne Notranjske. 21. JUNIJ] 1798 - Rodil se je italijanski pesnik, pomembni predstav- nik romantike Giacomo Leo- pardi, avtor pesmi polnih pe- simizma in romantičnega sve- tobolja, ki velja danes za naj- večjega italijanskega lirika po Petrarci (umri leta 1837). 1891 - Rodil se je slovenski glasbenik France Marolt, us- tanovitelj Folklornega inštitu- ta (1934) in folklorne plesne skupine v njegovem okviru (1948) (umri leta 1951). 1905 - Rodil se je francoski filozof (Bit in nič), pisatelj in dramatik (Gnus, Muhe) Jean Paul Sartre, utemeljitelj fran- coskega eksistenciaUzma (umri leta 1980). 22. JUNIJ 1805 - Rodil se je italijanski revolucionar in politik Giu- seppe Mazzini (umrl leta 1872). Bil je idejni vodja Mla- de Italije, soustvarjalec zdru- ženja Mlada Evropa in repub- likanski borec proti Avstriji za svobodo Italije. 1885 - Rodil se je slovenski tehnolog, teoretik in elektro- tehnik, pa tudi šahovski vele- mojster Milan Vidmar (umrl leta 1962). 1898 - Rodil se je nemški pisatelj Erich Maria Remarque s pravim imenom Erich Paul Remark (umri leta 1970). Naj- bolj znana njegova dela so Na zahodu nič novega. Slavolok zmage in Noč v Lizboni. 23. JUNIJ 1859 - Rodil se je železniški nameščenec in planinski dela- vec Alojzij Knafelc. Markiral je pota po naših gorah, risal in izdajal turistične zemljevide, ki so bili ponatiskovani (umri leta 1937). 24. JUNIJ 1905 - Rodil se je slovenski kipar Boris Kalin, avtor mno- gih spomenikov (Fran Ra- movš, Marij Kogoj, spomeni- ka talcem v Begunjah in Kam- niku), kipar klasično izbruše- ne forme (umrl leta 1975). 1908 - Rodil se je slovenski slikar in ilustrator Slavko Pen- gov, avtor monumentalnih kompozicij (umrl leta 1966). 25. JUNIJ 1874 - Rodil se je slovenski pisatelj Janko Mlakar, avtor s humorjem navdahnjenih pla- ninskih potopisov (Spomini, Iz mojega nahrbtnika) (umrl leta 1953). 1903 - Rodil se je britanski pisatelj Eric Arthur Blair, bolj znan kot George Orwell (Živalska farma 1984) (umri leta 1950). 26. JUNIJ 1824 - Rodil se je britanski teoretski fizik WilUam Tho- mas Kelvin. Vpeljal je po njem imenovano lestvico za merje- nje temperature, postavil ma- tematično teorijo električnih nihanj, izumil je galvanome- ter z zrcalom za sprejemanje telegrafskih signalov (umrl le- ta 1907). 1869 - Rodil se je danski pisatelj Martin Andersen Nex6 (Pele Osvajalec, Sirota Stina), ki se je uveljavil kot eden najvidnejših socialnih realistov (umrl leta 1954). 1892 - Rodila se je ameriška pisateljica Peari Syndenstric- ker Buck. Večina njenih zgod- njih in najbolj znanih del obravnava kitajsko okolje (Dobra zemlja. Zmajevo se- me). Leta 1938 je dobila No- belovo nagrado za književ- i-iost (umrla leta 1973). Peto srečanje prijateljev malih živali Društvo gojiteljev malih živali Slovenske Konjice pri- reja v soboto, 21. junija, tra- dicionalno peto srečanje to- vrstnih društev iz vse Slove- nije. Zbrali se bodo pred ko- njiško športno dvorano, od koder bodo v povorki krenili do športnega parka, tam pa bo tudi velika veselica. Še prej pa bodo predstavniki vseh 32 slovenskih društev priredili slovesno sejo, saj Zveza društev gojiteljev pa- semskih živali letos praznu- je dvajseto obletnico obsto- ja. B.Z. Na podlagi določil 8. člena Pravilnika o posebnih pogojih delovanja neprofitne stanovanjske organizacije (Ur. I. RS št. 64/93), Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. I. RS št. 26/95 in 31/97) 1n po sklepu Upravnega odbora Stanovanjskega sklada občine Celje z dne 17.6. 1997 STANOVANJSKI SKLAD OBČINE CELJE objavlja spremembo razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil objavljen v Novem tedniku dne 10. 4. 1997 I. Spremeni se 11/1 točka razpisa: Črta se alinea c) pod točko II/2 - NATEČAJNI POGOJI - da sofinancirajo nakup stanovanja v višini 10 odstotkov vredno- sti dodeljenega stanovanja. II. Vsi ostali pogoji razpisa z dne 10. 4. 1997 ostanejo nespremenjeni, lil. Upoštevajo se vse pravočasno prispele in popolne vloge po razpisu z dne 10. 4. 1997. IV. Za vse občane se podaljša rok za razpis, ki traja od 20. 6. 1997 do 27.6.1997 . 1. vsi upravičenci, ki se želijo prijaviti na ta razpis, lahko kupijo prijavo od 19. 6. do vključno 27. 6. 1997 v tajništvu Stanovanjskega sklada občine Celje, vsak delovni dan od 8. do 15. ure, v sredo pa do 16. ure. Cena obrazca je 2.000 SIT. 2. Samo popolne vloge bo sprejemal Stanovanjski sklad občine Celje vsak delovni dan od 20. 6. do vključno 27. 6. 1997 od 8. do 12. ure, v sredo pa še od 13. do 16. ure. Vloge morajo upravičenci oddati osebno v prostorih Stanovanjskega sklada občine Celje, Trg celjskih knezov 8, v sobi št. 10. V. Seznam upravičencev do neprofitnih stanovanj v najem bo objavljen na enak način kot razpis. Udeleženec razpisa se lahko v roku 8 dni po objavi prednostne liste pritoži na Upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Celje. Sklep Upravnega odbora Je dokončen. STANOVANJSKI SKLAD OBČINE CEUE 1. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 13 Pred ntaratonoiti državnosti v sredo, 25. junija, pri- pravlja Društvo maratoncev in pohodnikov Celje tradi- cionalni maraton državno- sti. Start 42 in 21 kilometrov dolgega pohoda bo ob 8. uri na atletskem stadionu Kla- divar v Celju. Predprijave sprejema Zve- za šoferjev in avtomehanikOv Celje (telefon441-621). Štart- nina je pri predprijavah 1500 tolarjev za odrasle in 1000 tolarjev za dijake in Študente, na dan pohoda pa 2 tisoč oziroma 1500 tolarjev. Društvo maratoncev in po- hodnikov Celje je letos uspe- šno izpeljalo že kar nekaj maratonov. Med drugim je organiziralo udeležbo 43 Slovencev na tradicionalnem supermaratonu v švicarskem Bielu, ki se ga je udeležilo 24 ekip iz držav iz vsega sveta. 6. junija zvečer je tako štar- talo kar 2800 udeležencev, ravno predstavnike Slovenije pa so pozdravili prve in to v slovenščini. Ekipa se je do- bro odrezala. Pri ženskah je bila najboljša Anka Pugelj iz Velenja (skupno je dosegla 36. mesto), drip Anica Gašparuš Slapnik iz Sloven- skih Konjic in tretja Alenka Kautičnik iz Celja. Med moškimi je bil najboljši Ma- tej Mlakar (skupno 33. me- sto) iz Artič, drugi Milan Zupane iz Mestinja in tretji Matej Krebs iz Gornjega Grada. Nekaj članov Društva ma- ratoncev in pohodnikov Ce- lje pa se je pomerilo tudi v evropskem pokalu, ki se je zaključil s 76-kilometrskim gorskim maratonom v Eise- nachu. Poleg te preizkušnje je bilo treba opraviti še 100 km Biela in 44 km Schwabische Gmunda. Kot edina Slovenka je evropski pokal osvojila Dragica Trat- nik iz Galicije. V društvu pa so ponosni tudi na člana, ki sta največkrat opravila 100- kilometrski maraton. To sta Ivan Kregar iz Celja, ki mu je to uspelo U-krat in Polde Drame iz Šentjurja z deseti- mi 100-kilometrskimi mara- toni - dva od njih je opravil letos. AG Preko trideset aiccij Organizaciji RK v Laškem in Radečah sta uspešno zaključili mesec aktivnosti V salonu Zdravilišča Laško je bil prejšnji četrtek slove- sni zaključek Meseca aktiv- nosti organizacij RK Laško in Radeče. Vodstvo organiza- cije je predstavilo delo in ak- tivnosti posameznih krajev- nih organizacij v maju in pr- vih dneh junija, na prireditvi pa so podelili tudi redna priznanja Rdečega križa Slo- venije. Zlati znak, najvišje prizna- nje RK Slovenije, je za več kot 40 let dela v organizaciji preje- la Frančiška Gračner iz Šen- truperta nad Laškim, srebrni znak je dobila Tilka Ropret iz Sedraža za dolgoletno vodenje organizacije RK v tem kraju, Jože Blas iz Radeč pa je za več kot 20 letno delo dobil diplo- mo. Območna organizacija je podelila tudi posebna prizna- nja osnovnim šolam iz Laške- ga, Rimskih Toplic in Radeč za uspešno sodelovanje na kvizu »Mladi in gibanja RK«. V maju, ko organizacija Rde- čega križa še bolj poglobljeno in s številnimi aktivnostmi predstavlja svojo dejavnost, je bilo v občinah Laško in Radeče okrog 30 različnih akcij, v kate- rih je sodelovalo preko tisoč ljudi. Poleg zdravstvenih pre- davanj za šolarje in odrasle, ki so jih organizirali v mnogih krajih laške in radeške občine, so krajevni aktivisti obiskovali člane RK ter pobirali članarino in prostovoljne prispevke. V tem času je na sedežu območ- ne organizacije v Laškem pri- čel delovati tako imenovani de- batni klub, namenjen vodilnim delavcem v Rdečem križu, čla- nom odborov in komisij ter tudi vsem drugim. mmmm ji, Foto: IGOR KNEZ Predsednica Območne organizacije RK Laško Mihaela Pečar izroča zlati znak Rdečega križa Slovenije Frančiški Gračner iz Šentruperta. Sončeic, Ciciban in Mavrica v Šmarju pri Jelšah bodo v petek slavili 25- letnico ustanovitve tamkajšnjega vrtca. Spo- minjali se bodo časa, ko so se v kraju pojav- ljale vse večje potrebe po organiziranem predšolskem varstvu, ravnatelj šole Jože Ja- koš pa je uspel, da so dobili vrtec. Zgradih so vrtec s tremi igralnicami, ki so ga odprli maja leta 1972. Vrtec je spadal k šoli le pol leta, saj je prišlo do združitve vrtcev takrat- ne šmarske občine v ustanovo s sedežem v Rogaški Slatini. Tako so bili organizirani vse do nastanka nove šmarske občine, ko so začeli ustanavljati sedanji Javni zavod. Ta je razdeljen v tri enote, s Sončkom pri šmarski železniški postaji (kjer je tudi uprava), s Cicibanom v osrednji šoli ter Mavrico v Mestinju. V njegovem programu je tudi skraj- šana priprava na osnovno šolo. V redne progra- me vrtca je vključenih 220 najmlajših občanov, v skrajšanem programu male šole 130, 80 otrok pa obiskuje Cicibanove urice. V zavodu, ki ga vodi Marta Drofenik, se tesno povezujejo z vsemi pomembnimi dejavniki v občini. Največje težave imajo s prostorsko stisko, saj že drugič gostujejo v prostorih centralne os- novne šole. Pred leti so sicer zgradili k vrtcu prizidek, zdaj pa je spet premalo prostora. Ko bo v osrednji šoli devetletka, bodo morali tamkajšnjo enoto preseliti. Četrt stoletja šmarskega vrtca slavijo že nekaj časa. Pripravili so tri zanimive razstave v kulturnem domu ter kviz o prometu, osred- nja slovesnost pa bo v petek, 20. junija, ob 16. . uri. Po prireditvi bodo nadaljevali s piknikom pred Lovskim domom pri Sv. Miklavžu. wmmmmmmmmmmmmmm brane jeranko NA KRATKO Asfalt na Brecljevem Na Brecljevem so pred dnevi položili asfalt na povezavi] med spodnjim in zgornjim Breceljevem. ^ j Krajani so pripravili podlago ter prispevali polovico denarja za j asfaltiranje, preostalo pa je prispevala občina. Slovesno odprtje | 800-metrskega odseka bo v nedeljo, 22. junija (ob 16. uri), ko bo j igrala šmarska godba na pihala, pri Krivčevih pa bo tudi; družabno srečanje. S prireditvijo se spominjajo letošnje 650.; obletnice prve omembe Brecljevega. ] Razstava turističnega društva Prihodnji torek, 24. junija bodo v prostorih hotela Dravinja: v Slovenskih Konjicah odprli peto turistično razstavo. i Organizatorji vabijo k sodelovanju, da bi skupaj poživili utrip | in ponudbo mesta. Razstava bo na ogled do četrtka, 26. junija,] obsegala pa naj bi kulinariko, krušne in slaščičarske izdelke, \ domačo obrt, izdelavo spominkov, razna ročna dela, likovna. dela vrtnarstvo, cvetličarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, rejo| malih živali ter industrijske, obrtne, živilske izdelke, napitke,! poljedelske pridelke, reklamo in podobno. ] Najboljša vinska karta Na nedavnem vinskem sejmu v Ljubljani je hotel Dravinja. iz Slovenskih Konjic dobil priznanje v izboru najboljših i slovenskih vinskih kart. Komisija je namreč vinsko karto, ki je sestavni del jedilnega lista hotela, izbrala med tri najboljše slovenske vinske karte. • Ocenjevanje slovenskih vinskih kart, ki naj bi prispevalo k večji' kulturi pitja vina na Slovenskem, so letos izvedli prvič. ! Pod Reško planino veselo živimo To soboto in nedeljo bo v Mariji Reki vrsta prireditev s skupnim naslovom Pod Reško planino veselo živimo. Prireditve pripravljata športno društvo iz Marije Reke ter domači ljudski pevci. Na srečanje učencev in učiteljev nekda-i nje osnovne šole vabijo vse prijatelje te idilične hribovske ■ vasice. V soboto ob 16. uri bo po maši odprtje razstave o i zgodovini šolstva in kraja. Ob 18. uri bo gledališka predstava in zatem družabnosrečanje. V nedeljo ob 10. uri bo nogometni turnir, ob 13. uri bodo prikazali stare športne igre, ob 16. uri pa bo pred planinskim domom še srečanje ljudskih pevcev in J godcev. i Uspešno v poletje v blagovni hiši T v Celju se že cel mesec vrstijo različne^ prireditve pod naslovom Z blagovno hišo T v poletje. Pretekli teden je tam gostovalo podjetje Brand, ki se jej predstavilo z darilnim butikom in programom Vse za otroka. V=i sodelovanju s Polisom iz Kamnika in Pronuptio iz Celja so- pripravili zanimivo otroško revijo, v goste pa so povabili Kali-' čopka. Prireditve se je udeležilo veUko mladih, ki jih je predsta- va navdušila. Akcijo Z blagovno hišo T v poletje bodo zaključili^ 21. junija z velikim nagradnim žrebanjem. i Prostovoljci na Mrzlici Društvo za jazvoj civilnih iniciativ Most ter Center zal socialno delo Žalec sta včeraj in danes organizirala srečanje^ prostovoljcev celjske regije in njihovih mentorjev. Srečanje se odvija na Mrzlici. Jasna Tepina in Sonja Gole staj udeležencem včeraj predstavili Slovensko fondacijo in prosto-^ voljno delo. Društvo za prostovoljno delo Most pa je podrobneje! predstavila Nataša Zaviršek-Žorž. Dvodnevno srečanje je na-^ menjeno tudi medsebojnemu spoznavanju udeležencev in iz-: menjavi izkušenj. • i 14 ŠPORT Jola druga. Mire tretji Na sredozejnskih igrah v atletiki srebro za Steblovnikovo, bron za Kocuvana že prve tekmovalne dni 13.sredozemskih iger v Bari- ju in okolici je bila Slovenija med državami, ki so osvojile tudi zlate kolajne. Prvaka sta postala veslač Čop in strelec Debevec, odličji pa imata tudi velenjska atletinja Jolanda Steblovnik-Čeplak (srebro) in celjski tekač čez ovire Mi- ro Kocuvan (bron). Jolanda Steblovnik-Čeplak je v kvalifikacijah teka na 800 m dolgo vodila in se s časom 2:07,08 kot druga uvrstila v finale, ki je bil izjemno zani- miv. Z rezultatom 2:03,70 je za samo stotinko zaostala za Benhassijevo (Maroko) in os- vojilo srebrno kolajno, kar je njen največji uspeh v drugi članski sezoni. Miro Kocuvan se v predtekmovanju na nizkih ovirah ni posebej naprezal in se je vseeno za tri stotinke spustil pod mejo 50 sekund. V finalu je bil tretji in za mesto izboljšal uvrstitev z zadnjega prvenstva v Franciji 1993, ko je prvič tekel pod 50 sekundami. Gregor Cankar se je v sinoč- nji finale skoka v daljavo uvr- stil s povprečnim rezultatom 775 cm (v nedeljo je na mitin- gu v bližini Frankfurta skočil 813 cm), ki je bil še vedno tretji dosežek kvalifikacij. An- ja Valant je razočarala s samo 593 cm in ob težavah z zaletom zasedla 7.mesto. Kolesar Sašo Sviben iz Prebolda je bil v kronometru peti, kar je bila najboljša slovenska uvrstitev, strelec Simon Veternik pa je z zračno puško (567 krogov) za- sedel 9.mesto. Za finale je Ve- lenjčanu zmanjkal samo krog. Med igrami v Bariju - za 239 kompletov kolajn tekmujejo v 27 športnih panogah, eni več kot lani na olimpiadi v Atlanti - je bila znova aktualna ideja Kopra, da bi v prihodnosti tudi na naši Obali organizirali športne igre držav, ki jih pove- zuje Sredozemsko morje. »Sa- mostojna kandidatura Slove- nije iger je nerealna, saj na Obali enostavno nimamo do- volj kapacitet za tako velik dogodek,« je odločen Janez Kocjančič, predsednik Olim- pijskega komiteja Slovenije. »V Bariju je okrog 10.000 udeležencev, v projekt so vključena številna večja mesta in sredozemske igre morajo potekajo na obmorski lokaciji. V notranjost so lahko oddalje- ne največ 50 km, tako da more- bitna izvedba dela tekmoval- nega sporeda v Ljubljani ne pride v poštev. Za nas je možna le ideja o sodelovanju s sosed- njima državama, za igre leta 2005 pa je zelo resen kandidat Hrvaško z Reko in tu vidim priložnost za morebiten dogo- vor, da bi del tekmovanj pote- kal v Slovenski Istri,« je že pred časom dodal Kocjančič. Start za SKEP Maja 1998 bo v Celju 24.svetovno prvenstvo v kegljanju, zato je strokovni svet KZS že določil 18 kan- didatov in kandidatinj za državni reprezentanci. Najboljši so imeli prvi zbor v torek, ko so v Golovcu s psihologom Matejem Tuš- kom opravili testiranje in od selektorjev Franca Belcijana in Lada Gobca dobili pro- gram priprav. Med kandidati za SKEP so tudi Stane Gmaj- ner ter Marika Kardinar, Bi- serka Petak, Jožica Šeško, Ljuba Tkalčič, Mira Grobel- nik, Marta Zupane, Andreja Razlag in Helena Čeh. Štirje za atletsko SP Za naslednja velika atlet- ska tekmovanja je norme iz- polnilo tudi nekaj reprezen- tantov Kladivarja in Velenja, tako da so seznami nastopa- jočih vedno bolj obsežni. Za evropsko prvenstvo mladih do 23 let (v Turkuju od 10. do 13.julija) so norme izpolnili v skoku v daljavo Gregor Cankar (840 cm), v troskoku Alen Topolovčan (16,15 m), v skoku v daljavo Anja Valant (654 cm) in v teku na 800 m Jolanda Steblovnik- Čeplak (2:00,94). Vprašljiv je le nastop Cankarja, ki tega prvenstva nima v načrtu. 2a svetovno prvenstvo (v Atenah od 1. do lO.avgusta) so doslej normo A izpolnili trije atleti, med njimi tudi Gregor Cankar in v teku na 400 m z ovirami Miro Kocu- van (49,82). Normo imata še tudi Anja Valant in Jolanda Steblovnik, direktor atletskih reprezentanc Boris Mikuž pa upa, da bo uspelo tudi poško- dovani metalki kopja Renati Strašek. Vse pogosteje in argumenti- rano se omenja možnost, da bi v Grčiji nastopile tudi štafe- te. S tem sta potencialna kan- didata šprinterja Urban Ac- man in Marko Štor, za mla- dinsko evropsko prvenstvo (od 24. do 27.julija v Ljublja- ni) pa imata zagotovljen na- stop Peter Poles v teku na 400 m z ovirami in Sebastjan Gro- sek v metu kopja. Zadnji rok za izpolnitev norm je IS.julij, pri določa- nju udeležencev pa bodo me- rodajni le letošnji rezultati. ŠPORTNIK MESECA ZA _ŠPORTNIKA LETA Izenačeno! z zadnjim glasovanjem ste poskrbeli za najbolj izenačen krog naše akcije, saj v dveh konkurencah ni zmagovalca. Med moškimi sta Miro Kocuvan in Gregor Cankar prejela po 10 glasov, med športnicami Katarina Srebotnik in Anja Valant po 7, med ekipami pa je zmagal AMD Šlander s sedmimi glasovi. Med nominiranci za nov krog naše akcije so spet Gregor Cankar (na mitingu v Nemčiji je v skoku v daljavo dosegel 813 cm) in med športnicami zmagovalka odprtega prvenstva Av- strije v squashu Petra Vihar in polfinalistka velenjskega teniš- kega turnirja Katarina Srebotnik. Kupone pričakujemo do vključno ponedeljka. ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 21.6. Nogomet Sp.Hajdina: Hajdina-Us- njar (povratna tekma kvalifi- kacij za Ill.ligo, 17.30). NEPEUA, 22.6. Nogomet Celje: Publikum-Antalya (l.krog pokala Intertoto, 17.30). Zmagala Madžarica Zmagovalka mednarodnega ženskega te- niškega turnirja ETA Triglav open v Velenju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev je Ana Maria-Foldenyi iz Madžarske, ki je bila na svetovni lestvici WTA že na 115.mestu. Madžarka je bila sedma nosilka in je v polfi- nalu izločila šesto nosilko Katarino Srebotnik s 6:1, 6:2. Velenjčanka vedno redkeje nastopa v svojem mestu, saj še naprej zelo uspešno igra na mladinskih turnirjih največje kategorije in je na svetovni lestvici že na 3.mestu. Kmalu se bo odpravila v ZDA na dva turnirja poklicnih igralk in tudi na lestvici WTA lahko pričakuje vzpon. »Ves turnir sem igrala dobro. Izjema je le polfinale, toda Madžarka je naredila samo osem neprisiljenih napak in mi ni dovolila, da bi razvila svojo igro s forehandom, kar mi je poprej dobro uspevalo. Za vsako točko sem se morala krepko potruditi in 22-letna Madžarka je bila enostavno boljša,« je velenjski turnir ocenila Katarina Srebotnik. Zdaj je predvsem vesela, da je zacelila poš- kodjDO in se bo lahko bolj posvečala vadbi za splošno telesno moč. Po njenem mnenju je prav pomanjkljiva pripravljenost eden vzrokov za poškodbo, s svojim drugim nastopom na mladinskem turnirju Roland Garros pa je po- novno le delno zadovoljna. »Dobro je bilo le v tekmovanju dvojic. Z Maj o Matevžič sva izgubili šele v finalu in obenem mi je kar žal zapravljene priložnosti za velik uspeh, saj sva v tretjem nizu že vodili s 5:2. Enostavno sva se ustrašili zmage, kar sta spoz- nali nasprotnici in z odličnim nadaljevanjem zmagali,« se spominja Srebotnikova, ki je v posamični konkurenci izpadla v 2.krogu. Že v nedeljo Katarina odhaja na Otok, kjer bo znova udeleženka mladinskega turnirja iz seri- je Grand Slam. Pred Wimbledonom bo za ogrevanje in spoznavanje trave nastopila na manjšem turnirju, kar lani ni naredila. Hitre podlage ji zelo ustrezajo in zato je prepričana, da uspeh ne bo izostal. »Na svetovni mladinski lestvici sem tretja, toč- kovna razlika do vodilne Lučičeve pa je kar precejšnja, a ne tudi nedosegljiva. Težko je napo- vedati, kje se bova srečali, saj Hrvatico vabijo na močnejše turnirje in se redko udeležuje mladin- skih tekmovanj. Bolj dosegljivo je 2.mesto, saj ima Francozinja samo 45 točk prednosti in morda bom že po Wimbledonu pred njo,« je pred novim potovanjem dodala Srebotnikova. DEJAN TAMŠE Foto: GREGOR KATlČ Katarina Srebotnik. Pariz, Velenje, London, ZDA.., Zamuda s štadionom Projekt atletskega centra v Celju je začasno obstal - Telovadnica ob Gimnaziji Center do jeseni Drugi del gradnje nacio- nalnega atletskega centra na mestnem štadionu v Celju se bo začel s krepko zamudo. Razpis za izvajalce še ni bil objavljen, za lansko prenovo stez je menda še 12 milijonov tolarjev dolga, za letošnji projekt pa mora Celje zagoto- viti kar 45 milijonov tolarjev. V osnutku proračuna je za investicije v športu predvide- nih 60 milijonov tolarjev, toda največji del vsote bo namenjen gradnji telovadnice pri Gimna- ziji Center. Za atletski center je rriinistrstvo za šolstvo in šport že podpisalo dve pogodbi, s katerimi bo za sanacijo tribu- ne, razširitev dvorane, podalj- šek na zahodni strani in opre- mo zagotovilo 45 milijonov to- larjev, in zdaj se čaka na vlo- žek drugega partnerja. Razliko do skupne vredno- sti 115 milijonov tolarjev mo- ra prispevati Celje: mestna ob- čina, klub, pokrovitelji. Zaradi lanskega dolga in višjih stroš- kov pri gradnji telovadnice ob Kersnikovi je že jasno, da bo težko zaključiti krog. Projekt nacionalnega atletskega cen- tra je razdeljen na štiri etape in zato je pred Celjem (Jože Zimšek v tem primeru nasto- pa kot župan, predsednik AD Kladivar Cetis in podpredsed- nik AZS) še ogromno težav. Pomembna športna investi- cija je tudi telovadnica ob Gim- naziji Center, ki naj bi bila nared do novega šolskega leta. Celotna investicija je zdaj že 445 milijonov tolarjev, od tega država prispeva 357 milijonov. Celje pa glede na normativ vrednosti projekta preostalo četrtino (88 milijonov). Dvora- na bo imela celo večjo igralno površino kot Golovec (42,5x27 m), na tribunah bo 700 sede- žev, osnovni dejavnosti pa bo- sta košarka in odbojka. ■MMBBMl ŽEUKO ZULE PANORAMA NOGOMET lllJiga 26.krog: Dravinja-Unior 2:1 (1:0); Šnofl (29), Jovanovič (88) za domače, Kraševec (53) za goste; Črenšovci-Ste- klar 3:0 bb, Paloma-Kovinar 2:0, Goričanka-Brunšvik 9:1, Turnišče-Odranci 1:0, Alumi- nij-Bakovci 3:3, Pohorje-Kun- gota 7:2. Končni vrstni red: Aluminij 62, Pohorje 55, Ba- kovci 53, Črenšovci 51, Palo- ma 37, Kovinar 34, Unior 33, Goričanka, Turnišče 32, Dra- vinja 31, Odranci 27, Kungota 26, Brunšvik 20, Steklar 15. BALINANJE l.liga 9.krog: Virtus-Velenje 12: 12, Gorica-Huje 10:14, Pivka- Hrast 12:12, Izola-Kozina 6: 18, Jesenice-Železničar 16:8. Vrstni red:- Kozina, Železni- čar 22, Jesenice 17, Huje 15, Izola, Gorica 12, Velenje 11, Hrast 9, Pivka 5, Virtus 4. Il.liga-vzhod 9.krog: Megrad-Bistrica 6: 10, Primskovo-Fužine 10:6, Svoboda-Radovljica 10:6, Tr- žič-Plešivica 4:12, Center-Zar- ja 12:4. Vrstni red: Bistrica, Plešivica 24, Svoboda 16, Cen- ter 13, Radovljica, Fužine 12, Primskovo 11, Zarja 7, Tržič, Megrad 6. 1. SNOPIČ ŠPORT 15 Husky - raj za motoriste V Lembergu naslaja vrhunsko središče za motokros - Janez Zupin: »V nekaj letih do dirke za svetovno prvenstvo!« Zemljišče s progo za mo- tokros v Lembergu je pred leti zamenjalo lastnika. Na- mesto AMD Šlander iz Celja zdaj tekme prireja Husky moto park team, za katerim stoji Jože Zupin, ki ima z 'Lembergom velike načrte. »V Nemčiji imam podjetje za športne motorje in tudi zastopstvo za osem velikih mednarodnih podjetij. Vedno sem si želel nekaj narediti za motokros tudi v Sloveniji in tako sem se po daljšem pre- misleku odločil za nakup zemljišča v Lembergu. Na za- četku je bilo v društvu 12 članov in v zadnjih dveh letih smo uredili progo ter že sko- raj v celoti zgradili objekt,« pravi Jože Zupin, ki že več kot 30 let dela in živi v Nemči- ji, a se pogosto vrača v domo- vino. Objekt ob progi za motokros v Lembergu bo večnamenski. Klet je že namenjena vzdrže- vanju motorjev in sanitarne- mu delu. V prvem nadstropju bo restavracija, saj naj bi kma- lu steklo šolanje mladih moto- ristov. V zgornji etaži bodo apartmaji in klubski prostori, saj ima Husky moto park team tudi lepe tekmovalne načrte. »V projekt sem vložil že ogromno denarja, vendar sem prepričan, da se mi bo nekega dne vse vrnilo. V čim krajšem času moramo dogra- diti društveni dom in začeti s šolanjem mladih voznikov. Usluge centra bomo ponudili tudi v tujini in že sem dogo- vorjen s tovarniško ekipo BMW in največje evropske re- vije Motorad, da bodo njihovi vozniki trenirali pri nas,« je poln načrtov Zupin. Po njegovi oceni ima Lem- berg z odlično geografsko le- go vse možnosti za hiter raz- voj. Ponudba bo podprta z zdraviliščema v Rogaški Slati- ni in Atomskih toplicah, pro- go pa bi že zdaj radi najela ljudje iz italijanske tovarniške ekipe Cagiva. Uradna otvori- tev poligona bo konec avgu- sta z mednarodno dirko, na kateri bo nastopilo nekaj od- ličnih tekmovalcev. »Moje podjetje zaposluje več kot 200 ljudi in sodeluje z vsemi največjimi proizvajalci opreme za motokros. Večino voznikov zato poznam oseb- no in so že zagotovili svoj nastop, tako da se obeta pravi praznik motokrosa. Dirka se bo po zasedbi lahko primerja- la s svetovnim prvenstvom, kar je tudi eden dolgoročnih ciljev,« pogumno napoveduje Zupin, ki se je za konec zelo konkretno razgovoril o pri- hodnosti Husky moto parka v Lembergu. »Ob progi bomo sčasoma uredili razsvetljavo in omogo- čili večerne treninge. V nekaj letih bomo v Lembergu imeli dirko za evropsko prvenstvo in enkrat tudi za svetovno pr- venstvo. Ob enaki zagnanosti in volji ter preudarnih odloči- tvah nam bo do konca tisoč- letja zanesljivo uspelo.« JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIC Lemberg z novim objektom (skrajno desno) postaja pomembno središče za motokros. Odbojka na razpotju Pričakovati je bilo, da bodo v ponedeljek na kolegiju županov dorekli usodo zgornjesavinjskih odbojkaric, nekdaj zelo kakovostnega kluba, ki pa se poleg denarnih otepa tudi z drugimi težavami. V Športni zvezi Mozirje so se že prejšnji teden odločili, da naj bi enega redkih »vidnih« zgornjesavinjskih klubov razpustili in začeli z novo ekipo v nižjem rangu tekmovanja. Vseeno so v vodstvu kluba poskusili še enkrat, in sicer so zaprosili za finančno pomoč vse zgornjesavinjske župane in županjo. Zara- di obilice dela so se na kolegiju županov odločiU, da bodo problematiko zgornjesavinjske odbojke temeljito pretresli na prihodnjem kolegiju, ki bo predvidoma konec meseca. US Proti vrhu Na uvodni tekmi evropskega pokala v j udu za mladinke so v avstrijskem mestu Stockerau uspešno nastopile tudi repre- zentantke Sankakuja. Regina Jerneje (do 66 kg) in Maja Frece (do 72 kg) sta bili tretji, Urška Žolnir (do 61 kg) pa peta, kar so doslej najboljše celjske uvrstitve na turnirjih za evropski pokal. Tovrstno tekmo- vanje se bo nadaljevalo konec meseca v Berlinu, reprezentantke Sankakuja pa todo sredi julija nastopile tudi na olimpijskih dnevih mladih v Lizboni. Šah s pospeški V Grižah je bilo Ldržavno prvenstvo v pospešenem šahu. Med 34 ekipami je zmagal Maribor pred Radensko in Trigla- vom. Sedmi so bili gostitelji. Lipa Šentjur, 12.Velenje, IZSa- vinjčan, 24.Griže II in 29.Griže III. Domača ekipa je imela veliko smole. Do zadnjega kroga je bila na 3.mestu, nato pa je s porazom proti povprečni ekipi Krškega (na koncu ni bila med najboljšo deseterico) zelo nazadovala in ostala brez kolajne. Šah so ob krajevnem parzniku igrali tudi v Andražu in Šeščah. V Andražu je zmagal Savinjčan I s 23,5 točkami pred Savinjčanom II22 in Polzelo 18, med posamezniki so bili najboljši Setnikar, Grobelnik in Škorjanc.V Šeščah je zmagal Skok, sledita Setnikar in Razinger. Športni uspehi Tehnikov Dijaki in dijakinje šolskega športnega društva Tehnik Šolskega centra Celje so v letošnjem šolskem letu dosegli vrsto lepih rezultatov. Na zadnjem iz niza tekmovanj, finalu atletskega pokala v Mariboru, so nepričakovano osvojili ekipno prvo mesto. Fantje so zmagali že na področnem ekipnem atletskem tekmova- nju in lani oktobra sodelovali na državnem tekmovanju v Velenju, odlično pa so se odrezali tudi v polfinalu atletskega pokala, saj se je ^ar 7 dijakov uvrstilo v finale. K ekipni zmagi so največ doprinesla 2- niesto v štafetnem teku (Davor Borovnik, Uroš Jelen, Aleš Stopinšek, Matjaž Voglar) ter dve 3. mesti v teku na 100 in 400 m (Matjaž Voglar in Aleš Stopinšek). M. BRUSNJAK NA KRATKO Neuhauss: na tekmi za po- kal A-J v motokrosu je Sašo Kragelj zasedel 2.mesto, po- tem ko zadnje vožnje zaradi okvare amortizerja ni kon- čal. Branko Peršoh (oba Ba- nex) je osvojil 5.mesto, med ekipami je zmagala Sloveni- ja. Dunaj: na odprtem prvens- tvu Avstrije v squashu za mla- dinke je zmagala Petra Vihar. Velenjčanka je vse štiri dvo- boje dobila brez oddanega ni- za in je v finalu premagala Duncallovo (Anglija). Milano: med udeleženci 6. svetovnega prvenstva v shotokan karateju bodo tudi mladinki Tanja Novak in Da- niela Dobrina med veterani Zdravko Romih (vsi Bistrica ob Sotli). Kamnik: na državnem pr- venstvu v sprint triatlonu (750 m plavanja, 20 km kole- sarjenja, 5 km teka) sta med veterani zmagala v konkuren- ci do 40 let Debenec in do 50 let Tanko (oba Kovinotehna). Gotovlje: v osrednji tekmi konjeniškega turnirju v pre- skakovanju zaprek (130 cm) je zmagal domačin Andrej Kučer s Felis Patricio. Maribor: v finalni tekmi nogometnega pokala za žen- ske Ilirija-Škale 4:1 (1:0). Za Skale so igrale Tratar, Skar- lovnik, Lapovšek, Vedenik, Bokan, Čokan, Pižorn, Berič- nik, Govek, Založnik, Šmon, Golež, Mikolec. Celje: na zaključnem nogo- metnem prvenstvu U-10 je zmagal Ankaran, domača šo- la Mali šampion pa je zasedla 3.mesto. Prvenstvo podzvez- nih reprezentanc sta obe se- lekciji NZ (U-13 in U-14) kon- čali na 6.mestu. Gorenja Sava: na 23.tednu skokov je bil med mladinci 2.0grajenšek, 6.Hriberšek, 7.Zorko, med ml. mladinci U.Globačnik, 15.Kočnik, med kadeti 4.Klemenčič, 16.Perše (vsi Vel), med dečki 4.Juvan (Ljub), 6.Lamšeič, med ml.dečki 7.Čutuk (vsi Vel). (J.O.) Zagorje: na finalnem tur- nirju rokometnega DP za st.deklice je Velenje izgubilo s Kočevjem 15:16, Ohmpijo 7:24, Zagorjem 18:19 in za- sedlo 4.mesto. Prvak je Olim- pija. Vojnik: v soboto bo na igrišču in v telovadnici os- novne šole košarkarski tur- nir trojk. Pravico nastopa imajo igralcii ki niso člani klubov l.A lige. Prijavnina je 3500 tolarjev. Informacije: 772-512. Vitanje: v nedeljo bo v or- ganizaciji KK Rogla vzpon z gorskimi kolesi na Rakovec. Dolžine proge je 24 km, višin- ska razlika 1000 m. Start ob 9.30 uri v Vitanju, prijave sprejemajo od 8.ure dalje. In- formacije: 753-456. Celje: končano je nogomet- no prvenstvo v drugi mladin- ski ligi-vzhod. Vrstni red: Aluminij 50, Starše 47, Beltin- ci 43, Šmartno, Krško 39, Naf- ta 34, Dravinja 24, Pragersko 23, Kovinar (Š) 20, Steklar 19, Beltrans 11, Slovenj Gradec izključen. KOŠARKA Oerbiji že za uvod Novo košarkarsko prvens- tvo se bo začelo 13. septem- bra in že uvodoma bo nekaj zanimivih tekem. Olimpija bo na Polzeli gostovala v 2. krogu, veliki lokalni derbi Pivovarna Laško-Polzela pa bo že 27. septembra v Treh lilijah. V začetku minulega tedna številni klubi niso poravnali zaostalih obveznosti do KZS, ki je tako iskala nadomestne rešitve. Prijavi za l.A ligo sta poslala tudi Kemoplast in Co- met, toda na koncu med prvo- ligaši ni bilo sprememb. V l.B hgi po pričakovanju ni bilo bankrotirane Rogaške, v drugi ligi pa zaostalih obveznosti ni- so poravnale Brežice in njiho- vo mesto je zapolnilo Celje. Laščani bodo v Lkrogu 13.septembra doma igrali s Heliosom, Polzelani pa bodo gostovali v Sežani. V B ligi bo lokalni derbi Kemoplast-Comet na sporedu 22.novembra, druga liga se bo 4.oktobra začela s tekmo Ce- Ije-Rogla Atras, v konkurenci pa sta znova tudi Plima Pre- bold in Elektra. Za prvenstvo žensk se ni prijavil Šentvid, po neuspešnih pogajanjih o slo- vensko-hrvaški ligi pa bo tek- movanje potekalo po starem sistemu. Ž.Z. Goljovič na FIBA? Registracijska komisija KZS je zavrnila prestop Miljana Goljoviča iz BWC v Pivovarno Laško, ker bi moral plačati 35.000 mark odškodnine. Goljovič je že napovedal pritožbo na FIBA, ker njegov stari klub ni upravičen do oškodnine in je povrhu celo dolžan košarkarju denar za lansko sezono. Na čakanju pa je tudi zahtevek za prestop Dragšiča, čeprav so Laščani že plačali odškodnino in BWC neutemeljeno zavlačuje z izdajo izpisnice. Plimo Prebold sta zapustila Gradin (Evropa) in Ivančič (Kamnik), nepopolni pa so zahtevki Vega iz Rogaške v Brežice, Mirta iz BWC k Elektri, kadetskega reprezentanta Škornika iz Kemoplasta k Olimpiji in Grobelnikove iz Ihrije k Ingradu. Košarka s Sagadinom Naslednjo sredo se bo v dvorani Golovec začel petdnevni košarkarski kamp Nike, ki ga bo vodil Zmago Sagadin. Pričakujejo udeležbo 40 deklet in 80 fantov med 8 in 15 leti. Mladi se bodo pod vodstvom trenerja Olimpije učili košarkar- skih veščin, odigrali več tekem in si skupaj s strokovnjaki na videoposnetkih ogledovali svoje treninge. Organizatorji bodo štiri udeležence konec meseca odpeljali na evropski košarkarski tabor v Pariz. Nike bo prvič pri nas organiziral tabora tudi v preostalih najmočneje zastopanih športnih panogah - v nogo-^ metu (od ponedeljka v Ljubljani) in v tenisu (od 30.junija na i Otočcu). Prispevek glavnega pokrovitelja bo športna oprema, kii jo bo prejel vsak udeleženec tabora (cene petdnevne oskrbe so i od 220 do 375 mark). Siatincanke četrte Na finalnem turnirju IG.pionirskega festivala za mlajše deklice (letnik 1984) je bila I.OŠ Rogaška Slatina tesno izgubila obe tekmi in zasedla 4.mesto. Naslov je osvojila ekipa Žirov. Siatincanke so v polfinalu izgubile s Sežano z 42:49 in v tekmi za 3.mesto še z Gorenjo vasjo z 41:49. S Kraševkami so pred zadnjo tretjino zaostajale že za 24 točk in se nato približale na vsega tri, proti Gorenjkam pa so vodile še na začetku zadnje tretjine. Igrale so Bradic, Farkaš, Žgajner, Bedenik, Petek, Baloh, Bračun, Smeh, Kitak, Trček, Janžek in Drofenik, trener Bastašič. \ 16 Nogomet bo »gušt« V nedeljo na celjski klopi starta novi trener Stanko Poklepovic - Že proti Antalyi nekaj novosti v igri Stanko Poklepovic je deve- ti trener Publikuma in bo v nedeljo proti Antalyi štartal v drugo Euro sezono Skalne kleti. Rudar je bil v pokalu Intertoto z eno točko zadnji, Maribor je bil s štirimi na 3.mestu in Celjani želijo vsaj podobno uvrstitev kot naši prvaki. »l^u treh letih sem se vrnil iz Irana in moj prihod v Celje je bila obojestranska želja. V Publikumu sem prepoznal dobro organizirano sredino, za katero je nogomet posel in zato so vse poteze zelo resne. Okolje je idealno za velike projekte, Intertoto je samo ogrevanje za pravo Evropo in v naslednji sezoni naj bo no- gomet tudi v Celju >gušt< za gledalce,« je prvi javni nastop na celjski klopi začel 59-letni Stanko Poklepovic. Kateri so argumenti za neomajen optimizem? Publikum je nekaj zadnjih sezon tik pod vrhom. Pred mesecem dni sem na tekmi v Mariboru opazil, da je ekipa na igrišču dobro organizirana, čeprav je zelo mlada. Poten- cialov je veliko in z mojimi izkušnjami, mentaliteto in so- dobnejšimi pristopi bomo zbudili nogometno Celje. Zakaj Slovenija, ko pa je Hr- vaška nogometno bolj razvita? Hrvaška mi ne ustreza, ker veliko stvari ni urejenih. Seve- da tudi v Sloveniji razmere niso idealne, toda še vedno je položaj boljši. Publikum ima zanimivo ekipo, tako sem zaznal ogromen izziv in upra- vi predlagal, da skupaj naredi- mo nekaj več. Premiera bo zahtevna. Po dobrem tednu dni priprav je že na vrsti tekma za evrop- ske točke. Prvič sem v takšnem položa- ju. Naše priprave na Rogli bodo kombinacija bazičnih in tek- movalnih treningov. Do vključ- no srede so bile priprave klasič- ne, od danes naprej se priprav- ljamo na tekmo. Ne pričakujem veliko, v Intertotu iščemo pred- vsem izkušnje, toda že startu moramo zadovoljiti kriterije. Kdo je favorit skupine 11? Nasprotniki me ne zanimajo, osredotočiti se moramo samo na svojo igro. V nogometu ni neznank, najpogosteje se igrajo sistemi 4-4-2 in 3-5-2, izjema niso niti Turki. V nedeljo bomo v zadnji liniji postavili cono, ki se lahko hitro prilagodi vsaki obliki napada. Ekipa se bo med pokalom Intertoto pripravljala za državno prvenstvo, zato re- zultat v mednarodni konkuren- ci ne bo najpomembnejši. Kakšen bo Publikum 1997/98? Razpored igralcev 3-5-2 bom nekoliko spremenil in prilago- dil sodobnim zahtevam. Polo- žaji v igri so opredeljeni v obe smeri, v napad in obrambo, toda zdaj bodo prevladovali šprinti. Ne bom meril kilome- trov, zame bodo zakon hitri teki na kratkih razdaljah. Omenili ste pravo Evropo. Kaj imate v mislih? Intertoto je po rangu šele četrti evropski pokal in za nas bo pravšnje nabiranje medna- rodnih izkušenj za naslednjo sezono. Zakaj ne za pokal pr- vakov? Morda zveni preveč predrzno, toda Publikum sem gledal v Ljudskem vrtu in ni bil bistveno slabši od prvakov. Ne, tudi pokal prvakov za Ce- lje ni nedosegljiv. ŽEUKO ZULE Foto: GREGOR KATIC Stanko Poklepovic UEFA popustljiva Pravila za organizacijo mednarodnih tekem so zelo stroga. UEFA na štadionih do- voljuje le sedeže, vendar bo v pokalu Intertoto vsaj v prvem delu nekoliko popustljiva. »Na tribunah nismo naredih nobenega posega, prijavili smo 700 sedežev in UEFA zaenkrat ne dela težav. Na šta- dion bo lahko vstopilo 2000 ljudi, tako da z ogledom ne- deljskega gostovanja Antanlye ne bo težav,« je dejal direktor celjskega kluba Brane Florja- nič in dodal, da bo sodil Vančo Kocev iz Makedonije, delegat bo Josip Čop iz Hrvaške. V Celju je bil v torek pod- predsednik kluba America iz Belo Horizonteja, ki se bo |i; pravljal pri nas in odigral ne kaj tekem. Prvo v Beogratlu, turnejo pa bi zaključil na tur- nirju v Celju in Mariboru. 2 Brazilcem so urejali tudi po. drobnosti okrog posoje napa- dalce Somalie, ki bo na Skalno klet prišel 9.julija. Prihod iranskih reprezentan- tov je postal vprašljiv zaradi višjih cen, ki so posledica seli- tve dveh nogometašev k nemš- kemu prvoligašu Werderju. Za' Publikumovega kandidata st zdaj zanima tudi Miinclien 1860 in na Skalni kleti zdaj tehtajo svoje finančne možno- sti, ki so v tem primeru poveza- ne tudi s posojilom. Liga bogatejša od zveze Leta 1992 je UEFA pripravila nov sistem tekmovanja evrop- skih državnih prvakov, ki je v štirih letih doživel nesluten razmah in presegel pričakova- nja tudi največjih optimistov. Proračun celotnega tekmova- nja je z 250 milijoni švicarskih frankov večji od celotnega zne- ska, s katerim razpolaga Evrop- ska nogometna zveza. Z razširi- tvijo Champions League na 24 moštev bo imel tudi slovenski prvak priložnost za uvrstitev v elitno tekmovanje, vendar bo moral izločiti dva kluba. Z novimi pravili tudi v po- kalu Intertoto ni več možno samostojno trženje na štadio nu (dovoljen je le zakup pre ko pooblaščenih agencij), na dresih je lahko le ena rekla- ma, moštva pa za nastop do- bijo 50.000 švicarskih fran- kov. • • ^ Pred Mariborom v tekmovanju za fair-play je med prvoligaši zmagala Gori- ca, v drugoligaški konkurenci pa je najmanj negativnih točk zbral mariborski Železničar. Za vzor so lahko tudi Celjani, moštva Rudarja, Šmartnega in Šentjurja pa so v sredini. Prva liga: Gorica 197, Publi- kum 204, Primorje 206, Rudar 214, Maribor 219, Mura 222, Korotan 223, Koper 231, Bel- tinci 235, Olimpija 271. Druga liga: Železničar 153, Vevče 161, Drava 163, Dravograd 169, Domžale 180, Zagorje 182, Šmartno 187, Šentjur 194, Go- riške opekarne 196, Nafta 201, Naklo 201, Jadran 202, Črnuče 205, Rudar (T) 210, Piran 224. Usnjar s Hajdino Včeraj so se začele kvalifikacije za tretjo ligo-vzhod in drugo mladinsko ligo-vzhod. Za vstop med tretjeligaše se znova poteguje Usnjar, ki je za nasprotnika dobil Hajdino, drugi par je Puconci-Pobrežje, ekipa Horserja iz Lakoša pa je prosta. Povratne tekme bodo v nedeljo, skupna zmagovalca pa bosta že nova tretjeligaša. Med poražencema bodo z ^ebom določili »lucky loserja«, ki bo odigral dodatno tekmo s Horserjem. Za vstop v mladinsko ligo igra Šentjur z Dravogradom in bo v primeru skupne zmage igral še z Bočem. MALI NOGOMET Konjiško prvenstvo za DSV Celje: v 13.krogu Cosmos- Pelikan 2:4, Klateži-Ščurek 5: 2, Šmartno-Friggs 6:1, Prima- Veflon 5:0, Marinero-Viva la musica 5:0, Kewin-Celjski grof 0:2, zaostala tekma Veflon-Pe- likan 2:3. Vrstni red: Pelikan 33, Klateži 27, Celjski grof 25, Cosmos 24, Marinero 20, Pri- ma, Kewin 19, Šmartno 18, Ščurek, Veflon 13, Viva la mu- sica 8, Friggs 2. Slovenske Konjice: v 26.krogu Loče-Bazar 6:4, Žiče- DSV 8:5, Nirvana-Stranice 3:8, Galero-Konjice 13:2, Dobrava- Blato 7:0, Vitanje I-Vitanje II 6:6, Draža Vas-Mineral 7:6, zaostala tekma Nirvana-Loče 3:3. Končni vrstni red: DSV 59, Loče 53, Vitanje I, Dobrava 49, D.vas 48, Galero 46, Konji- ce 37, Mineral 34, Žiče, Nirva- na 32, Stranice 29, Bazar 28, Blato 16, Vitanje II 14. Šentjur:' na finalnem turnir- ju pokalnega tekmovanja Šen- tvid-Dramlje 6:0, Dramlje-Ju- ventus 1:1, Juventus-Šentvid 3: 2. Končni vrstni red: Juventus 4, Šentvid 3, Dramlje 1. Šmarje: v 8.krogu Završe- Atom 5:4, Vitasovič-Janina 1: O, Kostrivnica-Dobovec 1:12, Rebus-Šempeter 6:2, Haler- Alatnica 3:1. Vrstni red: Jani- na 19, Dobovec, Rebus 17, Vi- tasovič 13, Haler, Završe 11, Kostrivnica 7, Alatnica 6, Atom 4, Šempeter 3. Nova športna dvorana v šolskem centru Velenje so uspeli v dobrem letu dni zgraditi športno dvorano z 2200 kvadratnimi metri uporabnih površin. Odprii jo bodo danes, 19. junija popoldan. V novi športni dvorani bodo omogočili dijakom in študentom kakovostnejšo športno vzgojo, v njej pa bodo lahko prirejali tudi zahtevnejša športna tekmovanja. KL Edina sprememba: sodniici bodo javni Izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije po pričakovanju ni podprl predloga združe- nja prvoligašev o spremembi tekmovalnega sistema. Za potrditev bi morala biti večina, a je za takojšnje spremembe glasovalo devet od dvajse- tih članov izvršnega odbora, ki je bil v nepopolni zasedbi. Manjkali so štirje ljudje (tudi predsed- nik Zavrl in trije podpredsedniki), ki so po uradni verziji NZS oddali svoje glasove in tako bodo o spremembah znova odločali na jesenski skupšči- ni. Edina novost je vrnitev k javnemu objavljanju sodnikov za tekme prve lige, NZS pa je že nekaj časa na robu rdečih številk. Klubi prve in druge lige dolgujejo kar 25 milijonov tolarjev, ki jih bodo morali nakazati do 25.junija. V izogib tovrstnim nevščenostim je zveza že sprejela sklep, da bodo v bodoče vsi klubi pred začetkom nove sezone morali vplačati akontacijo: prvoliga- ši milijon in drugoligaši 400.000 tolarjev. 2. SNOPIČ KULTURA 17 Poletne prireditve v p Locah Na gradu Pogled v Ločah so pred 25. leti pričeli z or- ganizacijo poletnih kultur- nih prireditev, ki so kmalu prerasle okvire kraja. Na gradu so nastopili številni izvajalci s področja glasbe, filma in drugih umetnost- nih področij. Nekateri med njimi se bodo zbrali v torek, 24. junija, na glasbeno za- bavni prireditvi Zopet sku- paj kot nekoč. Pred njo, ob 20. uri, bodo slovesno odprli jubilejne poletne prireditve. Že naslednji dan, 25. juni- ja, bo ob 17. uri v Ločah go- stovalo lutkovno gledališče iz Maribora z igrico Žogica ma- rogica. Prireditve se bodo na- to vrstile celo poletje. Enega izmed vrhov bodo dosegle v nedeljo, 27. julija, s tradicio- nalnim Kmečkim praznikom, drugega pa z mednarodnim lutkovnim festivalom Poletni lutkovni pristan v Ločah. Lut- kovni festival bo v dvorani kulturnega doma v Ločah od 30. avgusta do 21. septembra. Sicer pa se bodo v Ločah predstavile številne dramske, glasbene in folklorne skupi- ne, tu bo finale srednješolske- ga festivala Korajža velja, pa narodnozabavna prireditev Sem fantič zelenega Štajerja, Radijska delavnica znancev, glasbeno zabavno prireditev bosta pripravila Štajerski val in Novice, tu bo tradicionalna glasbena prireditev Poletnih 13, pa mednarodni večer fol- klore, nastop družine Galič, gala koncert Tereze Kesovije z ansamblom... Loške poletne prireditve se bodo s pestro ponudbo po- tegnile vse tja v jesen, saj zadnje predvidevajo septem- bra in oktobra. MP Poletni piš v Celju Preko 60 prireditev Poletja v Celju, knežjem mestu - Od konca maja do začetka oktobra, slovesna otvoritev predvčerajšnjim Poletje v Ce\}u, knežjem me- stu je oznanil 22. Mednarodni mladinski pevski festival, za- stor za letošnjim poletnim do- gajanjem pa bodo v mestu ob Savinji zagrnili med 1. in 6. oktobrom s prireditvami ob 100-letnici Narodnega doma. V torek zvečer so v veliki dvorani Narodnega doma s koncertom Komornega godalnega orke- stra Slovenske filharmonije tu- di slavnostno odprli poletno dogajanje v mestu, ki skuša s ponudbo kuhurnih in zabav- nih prireditev pod milim ne- bom in v že uveljavljenih prire- ditvenih prostorih Celjanom pričarati prijetne in sproščene poletne večere. »Celjske poletne prireditve so namenjene meščanom in obi- skovalcem našega mesta, veseli bomo, če se jih bo na posamez- nih dogodkih zbralo čim več in če bodo z njimi zadovoljni,« je na ponedeljkovi novinarski konferenci dejal celjski župan Jože Zimšek in dodal, da se organizatorji sicer zgledujejo po drugih slovenskih mestih, kjer so poletja živahna že dolga leta, a se z njimi - zaradi po- manjkanja denarja, seveda - ne morejo primerjati. Za Poletje v Celju, knežjem mestu namreč mestna občina letos prispeva 10 milijonov tolarjev, preostanek denarja, potrebnega za izvedbo prireditev, pa zbirajo s pomočjo sponzorjev. Na torkovi slovesni otvoritvi Poletja v Celju, knežjem me- stu so obiskovalci lahko pri- sluhnili koncertu Komornega] godalnega orkestra Slovenske filharmonije, ki ga vodi An- drej Petrač. Slovenski filhar- moniki so se občinstvu pred- stavili s Sonatino za Godala Uroša Kreka, nastalo v letu 1956 po naročilu mojstra Jani- gra za Zagrebške soliste. »Kot sem razumel naročilo, naj bi bilo delo muzikalnega znača- ja: za izvajalce prijetno muzi- ciranje, za poslušalce razve- drilo. Zato ne kaže v njej iskati niti izpoveduj očih niti drama- tičnih mest, le muziko, kakor si jo napiše skladatelj v od- dih.« Kako primerno za zače- tek Poletja! Sledile so še izved- be Pieces en concert za vio- lončelo solo in godalni orke- ster Francoisa Couperina, Sui- ta v starem slogu Iz Holbergo- vih časov Edvarda Griega in Osmi kvartet Dmitrija Šosta- koviča, napisan v treh julijskih dneh leta 1960, in v celoti posvečen žrtvam vojne in fa- šizma. Sinočnji, sredin večer, je v nizu prireditev v Atriju Majol- ke zapolnil Celjski oktet, po- poldne pa je na Muzejskem trgu, pred Pokrajinskim mu- zejem Celje, minevalo v zna- menju prireditve. »Živeti po starem« ob zaključku razstave Rifnik in njegovi zakladi. Veli- ki muzejski žur je spremljala pokušina starih podpepelnja- kov in pivskih zvarkov, pripra- vili so žrebanje z nagradami od Pompejev do Disneyevega zajca, rifniška deklica Firi je priredila otroško razstavo, na ogled so bile stare ljudske sli- ke, stare ljudske pesmi in raja- nje z Marko bando pa je od- mevalo iz lesene keltske hiše. IVANA STAMEJČIČ Letošnjega Poletja v Celju, knežjem mestu ne bi bilo mo- goče izpeljati brez sponzorske pomoči. Generalno sponzors- tvo nad prireditvami sta prev- zeli Banka Celje in Kovinoteh- na Celje, glavni sponzorji so: Cinkarna Celje, Majolka, Celj- ski plini. Javne naprave Celje, Energetika Celje, Vodovod-ka- nalizacija Celje, Ceste-kanali- zacija Celje in Fit media, spon- zorji pa Celjska borzna hiša, Mobitel PE Celje, Klima Celje, Adriatic, zavarovalna družba. Pekarna Geršak, Weishaupt in Nivo Celje. Alct V Galeriji Hest 25 mojstrov likovne umetnosti se predstavlja na skupinski razstavi Dogodek za likovne slado- kusce, poznavalce in seveda tudi zgolj ljubitelje tovrstne umetnosti bo naslednja dva tedna zagotovo obisk sku- pinske razstave 25 avtorjev, slikarjev in kiparjev, ki so na povabilo Emila Šarkanja us- tvarjali na temo akta. Raz- stavo, ki je tudi prodajnega značaja, so v razstavišču Ga- leriji Hest v Stanetovi ulici 20 v Celju odprli sinoči. ..tMM— Po licstnlah Aleksandra ^ssina, ki je napisal uvodne besede v katalog skupinske razstave, je tema akta pri večini povabljenih avtorjev ostala v območju bolj ali manj določlji- ve meditativne intimnosti. »Dva od štirih na razstavo po- vabjjenih kiparjev, Smerdujeva 'rt Černe, sta predstavila svoja starejša dela z izrazito oseb- nostno konotacijo plodnosti oziroma grotesknosti, Posego- vi in Plestenjakovi akti pa osta- jajo v meji znakovne čutnosti intimne zadržanosti. V Pose- §ovem in Černetovem primeru Sre pravzaprav tudi še za na razstavi - in tudi sicer - redkeje uporabljen izhodiščni motiv gole moške figure, ki je med povabljenimi slikarji blizu sa- mo Mersadu Berberju z izrazi- tim, skoraj socialnim obelež- jem. Slikarske možnosti so, ka- korkoli že vzamemo, v obrav- navanju akta širšega značaja. In vendar bi v najvišjo katego- rijo tiste v uvodu omenjene meditativne intimnosti uvrstili takoj za kiparskimi vrstniki človeško »revo« Tisnikarja, grotesko Jožeta Ciuhe ter zli-; tost figure s pejsažem v delih- Makuca in Pandurja. V razpo- nu opredelitve akta kot izrazito lepotnega ideala sta tu najprej Petar Beus in Massagrande, v stopnjevani odkriti čutnosti pa Uran, Vozel, Slana, Boljka, Di- mitrije Popovič in Apollonio Zvest. Slikarji, ki jih poznamo po značilni »snovni« potezi, so se znašli na drugem polu pou- darjene čutnosti: to so Čuber, Huzjan in Beer; v abstraktiv- nem videnju pa se jim pridru- žuje Zaplatil. Za konec velja posebej opo- zoriti na preostale tri slikarje, v katerih delih je narativnost do- segla na razpisano temo poseb- ne odzivne stopnje: tu je najprej konkretna spogledljivost v sli- kah Viktorja Šesta; predvsem pa sta pomembni žlahtna histo- rična izzivalnost Karla Zelenka in novodobna pravljično-bizar- na igrivost, voyerizem v slikah Zmaga Jeraja,« je v strnjeni be- sedi na pot pospremil skupin- sko razstavo Aleksander Bassin. ■■■■■■■■■■■■■■■■ IS Apollonio Zvest, Mersad Berber, Petar Beus, Nikolaj Beer, Janez Boljka, Lojze Lo- gar, Rajko Čuber, Zmago Je- raj, Jože Ciuha, Vladimir Ma- kuc, Matteo Massagrande, Di- mitrije Popovič, Ludvik Pan- dur, France Slana, Viktor Šest, Jože Tisnikar, Boris Zaplatil, Karel Zelenko, Franc Vozel, Peter Černe, Viktor Pleste- njak. Zmago Posega, Mojca Smerdu, Rudi Uran in Zdenko Huzjan - petindvajseterica umetnikov, ki se bo v razsta- višču Galerije Hest v Stanetovi ulici v Celju predstavljala približno štirinajst dni. 70 let dr. Milana Ževarta Prof. dr. Milan Ževart iz Velenja, ki sodi med pomembnejše ustvarjalce slovenskega zgodovinopisja, je praznoval 70-letnico. Ob tej priložnosti je zanj Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo Velenje pripravilo kraj- šo slovesnost v velenjskem Domu borcev. Milan Ževart je bil dolgoletni ravnatelj Muze- ja narodne osvoboditve Maribor, predavatelj na mariborski pedagoški fakulteti, ob tem pa je napisal še več zgodovinskih knjig in vrsto razprav. Velenjčani najbolj poznajo njegovo knjigo o narodnoosvobodilnem boju v Šaleški dolini. Ob rojstnem dnevu mu je čestital tudi velenjski župan Srečko Meh in mu izročil šaleško pivsko čašo iz 15. stoletja, ki so jo odkriU pred tremi leti ob obnavljanju gradu v Šaleku pri Velenju. Velenjski muzej pa mu je podaril kopijo sablje dunajske akademije. L. OJSTERŠEK Pestro v Zlatorog club galeriji Zlatorog club-galerija v tem tednu prireja zajeten snop kulturnih prireditev. V petek, 20.6., bo ob 21. uri svojo tretjo avtorsko knjigo celjski publiki predstavil Dušan Čater. Po Flash royalu in Imitaciji zdaj prihaja med bralstvo prav tako prozno delo Resnični'umori. Dan zatem pa Zlato- rog club skupaj s Klubom študentov celjske regije organizira Rocksplozijo, aUernativo Novemu rocku in projekt, ki naj bi poživel mestno jedro s sloganom »ni nam mar za Interšpar«. Koncert bo na ploščadi pred Zlatorog clubom. Pričetek bo ob 14. uri, zaključila pa ga bo zasedba K.U.T. GAS. Medtem pa si lahko v samem Zlatorog clu- bu, v njegovi galeriji, ogledate razstavo slik Viviane Kolka. ZAPISOVANJA Tako je govoril Josip Broz Kvart. v katerem živim, se- stavlja pravzaprav zelo nena- vadna populacijska kombina- cija. V glavnem gre za starejše in mlajše upokojence, ostali pa smo tam nekje pri tridese- tih. Seveda sodijo k tem sled- njim tudi mlajši otroci. Kon- trast je skratka viden že zelo od daleč. Gre namreč za enega najstarejših predelov Ljublja- ne, v katerem je prišlo do zad- nje gradnje tam ob koncu šest- desetih, za kakšne nove grad- beniške in arhitekturne pose- ge pa itak ni prostora. Pa še pogrezne se lahko vse skupaj. Saj veste: močvirje. Stanovanj- ski blok. v katerem živim, pa sestavljajo izključno upoko- jenci. Brez heca. Že ko sem se tam pred sedmimi leti vselil, sem bil edini, ki si svoje pokoj- nine še ni zaslužil. In to so mi sosedje kajpak dali hitro vede- ti. Da sem en navaden mulec, ki ga je treba včasih trdo. vča- sih bolj mehko priviti, v vsa- kem primeru pa priviti, sicer iZj/anto ne bo nastalo nič. No ja. teh privijanj je bilo konec v tistem trenutku, ko je krepak možakar, sosed kajpada, vsto- pil v moje stanovanje, da bi računal stroške, ki sem jih na- redil hišni skupnosti z umiva- njem, odnašanjem .smeti itd. Na steni je namreč zagledal sliko maršala Tita. Ne vem, če sta se z rajnkim predsedni- kom spogledala iz oči v oči, toda možakarja je kar sprele- telo. Obrnil se je in odšel. Od takrat naprej sem mu denarce za stanovanjske stroške moral nositi kar sam. Razen nekate- rih izjem, pa mi sosedi niti odzdravljali niso več. Privijanj je bilo konec. S pomočjo Josipa Broza. Ne vem, morda so ugo- tovili, da pa niti nauki ne bodo več zalegli. Kakorkoli, od takrat naprej sem užival brez- skrben mir No ja', seveda se je stvar sčasoma polegla, a sosedi smo spet postali prijatelji, se veselo pozdravljali, hvalili vreme, preklinjali stanovalce sosed- njega bloka, ki še vedno ne ločujejo med organskimi in anorganskimi odpadki, zara- di katerih je vsa naša ulica dobila črno piko od mestnega sanitarnega podjetja, kar je pisalo tudi v časopisu, celo hišni blagajnik je spet zavil k mojim vratom. In po nekaj aoLgm mesečin, je i>ptL pozvo- nilo. Možakar se je zanimal za tisto sliko Josipa Broza. Češ. da pa bi jo tudi on sam obesil nekam na steno. Da pa taka baraba spet ni bil Da so bili drugi še hujši. Še več. da je danes večina »njih« hujša in bolj pokvarjena. Slike mu se- veda nisem niti dal niti pro- dal, pač pa sem ga obdaril z eno od razglednic, ki sem jih še imel od takrat, ko sem kot otrok s šolskim razredom obi- skal Kumrovec. S sliko bi naj- brž bil bolj zadovoljen, toda sosedskih odnosov nisva ska- lila. In to je najpomembnejše. Kaj hočem povedati? Prepro- sto to, da je prav neverjetno, kakšna titomanija je zajela Slovenijo. In to ne le mlajše, tiste, ki Titu niso nikoli maha- li, ko se je peljal skozi njihovo mesto, mu morda celo recitira- li in peli. ker so bili pač še premladi ali pa celo nerojeni, pač pa tudi starejše. Prijatelju, ki je Titove govore posnel na kaseto in jih pod zgornjim na- slovom izdal, je skorajda pošla že vsa naklada. Kaseto so mu razgrabili, kot vse njegove sli- ke, ki jih na boljšem sejmu danes prodajajo. Celo Damir Zlatar Frey se je odločil, da se ne bo več sramo- val dejstva, da je Titu na čast režiral in koreografral proslave na beograjskem stadionu JNA ob Dnevu mladosti. In. če me- ne vprašate, je to edino prav. Ker Tito je del naše zgodovine. Je naše mesto in je naša kri. Tako kot je naše mesto in je naša kri tudi nekdanja Jugo- slavija. Pa če si to priznamo ali ne. Pa če je komu to všeč ali ne? Sosed se je tega končno zave- del. Upam. da se bodo tudi drugi. Ker gre še za nekaj dru- gega. Za državljansko zavest, ki je ne more utrditi niti dnev- na politika, marveč le zgodovi- na. Tito pa je del zgodovine. Piše: TADEJ ČATER J8 KUITURA Plečnikovo sakralno posodje Bogata monografija in pregledna razstava Le nekaj dni pred odprtjem razstave Plečnikovega sakral- nega posodja v novem krilu Narodne galerije v Ljubljani, sta avtorja razstave dr. Peter Krečič in Rok Kvaternik pred- stavila v biforni dvorani fu- žinskega gradu v Ljubljani tudi monografijo, ki sta jo napisala (P. Krečič študijo o Plečnikovih delih, R. Kvater- nik pa katalog) z naslovom Jože Plečnik, ciboriji, mon- štrance in zakramentariji, iz- dala pa jo je založba Rokus v sozaložništvu z Družino. Dosedanji raziskovalci obsež- nega ustvarjalnega loka arhitek- ta Jožeta Plečnika so si enotni v ugotovitvi, da je njegov opus kelihov in drugega sakralnega posodja izjemno pomemben in velik prispevek k umetnosti 20. stoletja. Plečnikove kelihe smo lahko prvič občudovali prav v Celju, v Marijini kapeli opatij- ske cerkve sv. Danijela od 6. do 29. septembra 1991. Omenjena razstava bi morala biti že junija ob Svetovnem slovenskem kon- gresu, vendar je zaradi osamos- vojitvene vojne bila prestavlje- na na september. Tedaj so bili na ogled le kelihi, tokrat pa nam razstava v Narodni galeriji po- nuja možnost občudovanja nje- govega celotnega sakralnega opusa. Sicer pa so bila Plečnikova dela s področja liturgičnega posodja prvič objavljena pred dobrimi devetimi leti v obliki gimnazijske raziskovalne nalo- ge, nova monografija pa vsebu- je gradivo, ki je bilo znano le redkim strokovnjakom. Doslej znanim enainštiridesetim keli- hom se je pridružilo še dva- najst doslej odkritih ciborijev, enajst monštranc in dva zakra- mentarija. Prva dva keliha je Plečnik naredil že v Pragi leta 1913 za brata Andreja, ki je bil duhovnik. S kelihi se je Plečnik ukvarjal kontinuirano do kon- ca svojega življenja, saj je zad- njega napravil za novomašni- ka, frančiškana Bernardina Su- šnika in so mu ga prinesli po- kazat, ko je mojster ležal že na smrtni postelji leta 1957. Skoraj deset let je minilo od izdelave prvega keliha, ko se je srečal tudi s snovanjem ciborija in monštrance. Zakramentariju se je posvetil še nekoliko pozne- je, zanimiv pa je tudi sam izraz, ki ga je najbrž arhitekt sam skoval, saj ga v drugih evrop- skih jezikih ne poznajo in so imeli z njim prevajalci velike težave. Kakor sta kelih in mon- štranca v najstesnejši zvezi pri povezovanju Kristusa in verne- ga občestva (kelih kot daritvena posoda v zvezi s kruhom in vinom, ki sta Kristusovo telo in kri, ter monštranca v prikazova- nju sv. Duha), je zakramentarij simbol trajne povezave med Kristusovim nebeškim kraljes- tvom in človekom, ki se tudi po smrti ne loči od Kristusa. Pleč- nik je v resnici imel pri zakra- mentariju v mislih mali oltar ob postelji umirajočega. Omenjena monografija pre- gledno predstavlja in poudarja pomen Plečnikovega prispevka k modernizaciji sakralnega po- sodja, saj je arhitekt menil, da se mora Cerkev tudi skozi to obliko modernizirati in je uve- del pri oblikovanju kelihov, ci- borijev in dveh zakramejitarijev nove, sodobne in za začetek 20. stoletja moderne oblikovalske elemente in tako prispeval iz- jemno dragocen delež k sodob- ni umetnosti 20. stoletja. Njego- ve umetnine izžarevajo avtorjev ustvarjalni naboj. Izbira mate- rialov, zlasti kamnov in kovine poudarja Plečnikov elementar- ni odnos do funkcije predmeta in temu je vse podrejeno. Zato je v njegovih delih tudi veliko duhovne moči in še tako pre- prosti materiali delujejo žlaht- no, poduhovljeno. Izredno zahtevne oblikoval- ske naloge se je lotil Albert Kostelec, vendar se mi zdi, da so nekatere rešitve ostale pre- več razdrobljene. Fotografije so delo Janeza Pukšiča. DRAGO MEDVED Koncert komornega orkestra klasičnih kitar Minuli četrtek se je v Glas- beni šoli Celje predstavil njen Komorni orkester kla- sičnih kitar z dirigentom Matjažem Breznikom. Kitaristki, nagrajenki letoš- njega Tekmovanja mladih glas- benikov Republike Slovenije - Svetlana Pušnik in Lucija Lav- bič iz razreda profesorice Blan- še Jovetič, sta pričeli koncert z zahtevnimi solističnimi točka- mi. Lucija Lavbič je izvedla Allemando iz Suite v D-duru, J. S. Bacha in Arabski capriccio F. Tarrege. Sledil je Menuet iz Suite v E-duru J. S. Bacha in Introdukcija in variacije za Mo- zartovo temo F. Sora v izvedbi Svetlane Pušnik. V kitarskem duu združeni solistki sta zai- grali lahkotni Scherzino Mexi- cano in spevni El Vito. V koncertu za dve kitari in orkester G. F. Handela v treh stavkih (AUegretto, Andanto, AUegro) sta kot solistki nastopi- li zgoraj omenjeni kitaristki, di- jakinji 4. letnika srednje stopnje GŠ Celje in Komorni orkester klasičnih kitar, pod dirigent- skim vodstvom Matjaža Brezni- ka. Orkester sestavljajo učenci in dijaki GŠ Celje iz oddelka kitar ter so svoje muziciranje nadaljevali s Suito v a-molu A. Devvlanda in Slovanskim ple- som št. 10 A. Dvofaka. Schuber- tova Podoknica in arija iz opere Figarova svatba W.,A. Mozarta sta izzveneli v izvedbi baritoni- sta Davorja Mikuliča, ob sprem- ljavi Komornega orkestra kla- sičnih kitar, ki je zaključil lep večerni koncert s skladbo Ballo Piccolo R. Paulsen-Behnsena. ALENKA GOBEC Čas prijateljstva v nizozemskem Leerdamu blizu Amsterdama se je v nedeljo zaključil evropski festival Čas za prijateljstvo, ki so se ga v imenu Slovenije udeležili plesalci Plesnega teatra Igen Studia za ples Celje. Na festivalu se je 18 plesalcev Plesnega teatra Igen predstavi- lo s koreografijami svojega umetniškega vodje Igorja Jelena. Nastopili so s petimi ponovitvami plesne slikanice Vidkova srajčica, tremi ponovitvami koreografije Pobegnimo v svetlej- šo prihodnost, v okviru slovenskega dne na festivalu še s kolažem koreografij letošnjega Opusa 1, na zaključnem gala koncertu pa se je s plesno improvizacijo predstavila Alenka Končan. Pot mladih na Nizozemsko so ob starših gmotno podprli še v eni domačih turističnih agencij, letalski prevoznik in v nizo- zemskem ministrstvu za kulturo, organizatorji pa so denar za pripravo festivala zbrali pri ministrstvu za kulturo, nizozem- skih bankah ter s celoletnim prostovoljnim delom otrok, ki so z zbiranjem steklenic, pomočjo ostarelim in podobnimi deU zbrali nekaj deset tisoč nemških mark. IS Izpit za baletno vrsto s koncem šolskega leta se zaključuje redno delo za to sezono tudi v večini plesnih skupin. Učenke 3. in 4. razreda nižje baletne šole Harlekinove šole za plesno vzgojo, klasični balet in sodobni ples so v soboto uspešno opravile izpit pred komisijo, ki jo je vodil prof. Franci Ambrožič, ravnatelj Srednje baletne šole iz Ljubljane. Mlade plesalke so stare od 12 do 14 let. Jutri, v petek ob 18. uri, pa bo v veliki dvorani Narodnega doma redna letna produkcija vseh učencev Harlekinove šole. Pa plesa s tem še ne bo konec. V ponedeljek se bodo v okviru prireditev Poletja v Celju, knežjem mestu pod vodstvom plesne pedagoginje Ane Vovk Pezdir predstavili otroci plesnega gledališča MaU Harlekin s premiero plesne predstave Živalski karneval. IS. Učenke 3. razreda Harlekinove šole klasičnega baleta uspešno opravile izpit. PRIREDITVE eiEDAlISCi v Slovenskem ljudskem gledaUšču bodo v torek ob 19. uri uprizorili javno gene- ralko predstave Halštat. V Škofcah nad Rimskimi Toplicami si lahko v torek og- ledate igro s petjem ob 17. uri Franca Šaleškega Finžgarja Divji lovec, v izvedbi Kulturne- ga društva Šmiklavž. KONCERTI Pred vrtcem na Ponikvi pri Šentjurju bo jutri ob 16. uri zabavno-glasbena priredi- tev Zlata ladja. V Kulturnem domu v Šent- jurju bo jutri ob 20. uri kon- cert orkestra Žabe. V Kristalni dvorani v Ro- gaški Slatini bo v torek ob 20.30 večer slovenske folklo- re. Na ploščadi pred Zdravi- liškim domom na Dobrni bo drevi ob 18. uri koncert Meša- nega pevskega zbora KUD Ivan Novak-Očka iz Tacna pri Ljubljani. Jutri ob 20. uri bo v dvorani nastop folklorne sku- pine in seksteta Vigred. V Domu II. slovenskega ta- bora v Žalcu bo v ponedeljek ob 20. uri koncert orkestra Slovenske vojske, pod vods- tvom Franca Rizmala. V Savinovem likovnem sa- lonu v Žalcu je do 30. junija na ogled razstava likovnih del učencev osnovnih šol občine Žalec. V Ipavčevi hiši in Knjižni- ci Šentjur so na ogled dela slikarja Gorana Horvata. V Muzeju novejše zgodo- vine do 31. julija razstavlja Ljubica Ratkajec-Kočica. V Zlatorog klubu razstavlja slikarska dela Viviana Kolka. V Likovnem salonu v Celju je do 28. junija na ogled raz- stava likovnih del Jurija K, na. V avli hotela Dobrna je na ogled razstava likovnih del učencev Osnovne šole Dobr- na. V Zdravilišču Laško raz. stavlja Franek Markošek. V prostorih Ljubljanski banke v Velenju je do 39 junija odprta slikarska razsta-l va Konrada Marčinka iz Mo- zirja. V Osrednji knjižnici Celje sta na ogled dve razstavi in sicer fotografije Francija Hor- vata - Velika drevesa Celja in raziskovalne naloge celjskih osnovnošolcev in srednješol- cev z naslovom Radovednost je lepa čednost. V izložbi prodajalne Borovo razstavlja slike Barbara Suša. V Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slati- ni je do 23. junija iia ogled razstava Antona Wolfa. V Pokrajinskem muzeju je do 30. junija na ogled razsta- va Rifnik in njegovi zakladi, v Lapidariju pa do 30. septem- bra Libojska keramika. V Hermanovem brlogu v Celju je na ogled razstava Hi, konjiček. OSTALO V Lapidariju Pokrajinske- ga muzeja bo v soboto ob 18. uri zaključna produkcija 17. sezone z nastopom vseh sku- pin Plesnega teatra Igen Stu- dia za ples Celje. Pred bistrojem na Opoki bo jutri zvečer samostojni na- stop Folklorne skupine Kom- pole. V Občinski matični knjiž- nici Žalec bo drevi ob 19. uri predstavitev knjige Vere Kol- šek Rimska nekropola v Šem- petru. V Levstikovi sobi Osred- nje knjižnice bo danes ob 19. uri literarni večer ob zaključ- ku Uterarne delavnice Mohor- ja Hudeja in Marijana Pušav- ca. Predstavili se bodo Rafko Ajdnik, Iva Tratnik in Jure Jakob ter gostja Lilijana Pra- protnik-Zupančič. KINO Union od 19. do 25.6. ob 18. in 20.30 ameriški film Ze- lo osebno; Mali Union od 19. do 25.6. ob 20. uri britanski film Skrivnosti in laži; Metro- pol od 19. do 25.6. ob 17., 19. in 21. uri ameriški film Ti, ti lažnivec, 21.6. ob 23. uri ame- riški film Zelo osebno. Kino Dobrna 21. ob 19. in 22.6. ob 17. uri ameriški film Seme zla. Kino Žalec 20.6. ob 20. uri ameriški film Jerry Maguire, 21. ob 20. uri in 22. 6. ob 18. ir 20. uri ameriški film Emma. 2. SNOPIČ KULTURA 19 Slikarska delavnica diplomantov ALU Galerija Kulturnega cen- tra Ivana Napotnika Vele- nje in Akademija za likov- no umetnost Ljubljana le- tos že osmič pripravljata slikarsko delavnico diplo- mantov Akademije za li- kovno umetnost. Delavnica se je pričela v ponedeljek, 16. junija, za- ključili pa jo bodo 20. junija 1997 na Velenjskem gradu. Tema sicer ni omejena, po- vezujejo pa jo s tretjo nagra- do: Velenje - modernistično mesto, ki jo podeljuje Elek- tronika Velenje. Drugo in pr- vo nagrado podeljuje Galeri- ja. Z drugo nagrado si avtor pridobi možnost samostojne razstave v naslednjem letu. Prva nagrada je odkup slike za zbirko Galerije. V prete- klih letih so nagrade prejeli: Zmago Lenardič, Alenka Pir- man, Gregor Kokalj, Dušan Fišer, Tadej Tozon, Silvester Plotajs-Sicoe, Branko Korez, Josip Rochus Pongrac, Zvonka Simčič, Damijan Ste- pančič, Marko Zorovič, Si- mon Kajtna. Mnogi med nji- mi so danes že znana imena v slovenskem in mednarod- nem umetniškem prostoru. Ob zaključku delavnice 20. junija ob 12. uri bodo likovni kritiki (Iztok Pre- mrov, Mitja Visočnik in Mi- lena Koren Božiček) izbrali nagrajence in slike za razsta- vo, ki bo odprta 27. junija ob 19. uri v Galeriji. Razstava bo septembra prenesena v galerijo Ilirija v Ljubljani, ki je poleg Mestne občine Vele- nje, Akademije za likovno umetnost Ljubljana in Gale- rije Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje omogoči- la to delavnico. MKB Zavihraia bo zastava Začenja se 10. Rogaško glasbeno poletje V soboto, 21. junija, bo v Rogaški Slatini posebno slovesno, saj se bo ob 16.30 začelo Rogaško glasbeno poletje, eden največjih slo- venskih kulturnih festiva- lov. Zavihraia bo festival- ska zastava, v Zdraviliškem parku bo promenadni kon- cert. V paviljonu Tempel bo za slovesno vzdušje igral orke- ster Musica camerata, ki ga poslušajo zdraviliški obisko- valci po dvakrat na dan, z izjemo ponedeljkov. Park je v tem času še posebej vabljiv, v Rogaški Slatini pa je prav v tem času največ gostov. So- botni večer bo v znamenju koncerta ob 21.30 (pred Zdra- viliškim domom ali v Kristalni dvorani), ko bo igral celjski revijski orkester Akord, z diri- gentom Matjažem Brezni- kom, kot solista pa bo mogoče slišati sopranistko Dunjo Spruk ter violinista Vasilija Mejnikova. Po 22. uri bo na Bellevueju še zabavna Kresna noč. Za letošnje, jubilejno dese- to Rogaško glasbeno poletje so pripravili 25 izbranih prire- ditev. Julija bodo v Rogaški Slatini Slovenski oktet, har- fistka Mojca Zlobko, pripravi- li bodo plesno revijo v stan- dardnih in latinskoameriških plesih, družabni višek pa bo spet »Anenbal«, elitni Anin ples. Dame in gospodje bodo letos poslušali plesne ukaze Musice camerate, harfistko Mojco Zlobko, tenorista Mar- jana Trčka, sopranistko Lidijo Nidorfer, Marto Zore in Ugrin orchestra, uživali pa bodo tu- di ob plesu baletnikov Marine Krasnove-Surine in Slavca Stoleskega. Za začetek festivalskega av- gusta bo Večer opernih arij, nato še več glasbenih koncer- tov, folklorni večer ter še do- datna plesna revija. Festival- ska zastava bo vihrala vse do 23. septembra, ko bo zadnja prireditev, koncert Ljubljan- skih madrigalistov. Ob desetletju festivala v Ro- gaški Slatini se bodo še pose- bej spominjaU dolge priredi- tvene tradicije imenitnega zdravilišča. Kulturne priredi- tve pripravljajo že od 1. 1820, s promenadnimi koncerti so začeli le poldrugo desetletje pozneje, med tistimi, ki so jih vpisali v zgodovino zdraviliš- ča pa je bil tudi nastop piani- sta Franza (Ferenca) Lizsta. BRANE JERANKO Abstrahirani motivi V galeriji Kulturnega cen- tra Ivan Napotnik v Velenju je postavljena razstava slik, ki jih je naredil Simon Kajt- na, ogledati pa si jih je mo- goče do 25. junija. Simon Kajtna iz Rimskih Toplic je absolvent slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in se uvršča v mlajšo generacijo li- kovnikov. Za svoje dela je pre- jel različne nagrade, sodelo- val je na več skupinskih raz- stavah, tokratna razstava v Velenju pa je njegova tretja samostojna razstava. V isti galeriji je Simon Kajtna razstavljal že lani, ko je sode- loval na slikarski koloniji di- plomantov ljubljanske Akade- mije za likovno umetnost in dobil drugo nagrado, kar mu je omogočilo tudi tokratno samo- stojno razstavo. Na svojih kompozicijah upodablja raz- lične motive, kakršni se pojav- ljajo tudi na platnih mnogih drugih slikarjev, denimo tiho- žitja, interierji, ženska figura v prostoru in podobno, kar ga uvršča v veliko skupino avtor- jev, ki so navdih za svoja dela našli v svojem neposrednem okolju. Simon Kajtna te motive prikazuje na svojevrsten na- čin, pri čemer prizori, osebe in predmeti, ki jih prenaša na slikarsko površino, ohranjajo nekatere realistične poteze, ki pa so največkrat nakazane in prisotne ravno v takšni meri, da jih lahko razpoznamo. Zato Simon Kajtna seveda ne sodi med realistično naravnane sli- karje, veiidar pa tudi ne med abstraktne slikarje, kajti pred- metnost in figuralika sta do- volj jasno zaznavni v njegovih slikah. Tako je Kajtna blizu tistim slikarjem sodobne umetnosti, ki pretvarjajo posa- mezne motive v svojevrstne likovne oblike, motivi so prika- zani bolj shematično, brez preciznejših potez, ki bi deni- mo pri naslikani figuri prika- zovale tudi individualne po- sebnosti te osebe. Barve so nanesene v širokih nanosih in imajo pomembno mesto v nje- govih slikah, tako pri prikazu motivov, ki imajo svojo značil- no barvitost, kot tudi pri urav- navanju razpoloženja v likov- nih dehh. BORIS GORUPIČ IZ GUTENBERGOVE GALAKSIJE Knjiga za vsalc dom in vsaic razred! Knjiga Z lepim vedenjem v lepše čase Dušice Kunaver predstavlja novost, a je kar neopazno obležala skrita v knjigarnah. Organizatorka projekta, lo- gopedinja Vlasta Podbrežnik, avtorica Dušica Kunaver, za- pisovalka pisave za gluhone- me Ljubica Podboršek, ilu- strator France Kunaver in urednik knjige Walter Istenič so pripravili knjigo, ki želi do- seči naslednje cilje: -predstaviti mladini osnov- na pravila lepega vedenja -učiti mlade, kako se je po- trebno učiti med ljudmi in v svojem okolju -povezovati šolarje z njiho- vimi naglušnimi vrstniki -sposobnost prepoznavanja bistva vsebine. Povzetki vsebin ob koncu posameznih poglavij povedo, kako je treba iz vsake učne snovi izločiti bistvo. Je torej kot priročnik učim se učiti. V knjižnicah opažamo, da mladi ljudje niso preveč naklonjeni obsežnim študijam; najpogo- steje iščejo povzetke. So pač »televizijski« otroci in jim bo knjiga s povzetki kar všeč. Seveda, če jo bodo prelistaU skupaj v družini ali pri razred- ni uri. Vem, da bodo v šolah rekli, da ni časa. Avtorica knji- ge pa ima izkušnjo, da so zelo sodelovali in se bali, če bi odpadel zadnji del ure bon- ton, ki ga je uvedla kar sama. Gotovo je tem učencem v živ- ljenju lažje, ko poznajo pravi- la. Zapomnijo pa si jih ob ponavljanju. Otroci pač potre- bujejo pogosta ponavljanja. Mnoge vzgojiteljice so ob po- nedeljkih razočarane, ko najmlajši pozabijo pravila pri mizi. Prav tako pravila telefo- niranja. Radijski voditelji mo- rajo »vzgajati« tiste, ki kličejo. V zadregi so mladi tudi pri predstavljanju in rokovanju, na prireditvah ali na obisku. Poleg pravil za izbiranje daril boste v knjigi našU še marsi- kaj zanimivega. Morda po- glavje Pismo. Četudi jih piše- mo manj, se včasih na teletek- stu pojavijo čudni izlivi ču- stev. Podobno je pismu neke igralke, ki je pisala Bernardu Shawu takole: »Želela bi se poročiti z vami, gospod Shaw, najini otroci bi bili izjemni. Bili bi tako lepi kot jaz in tako pametni kot vi!« Dramatik pa ji je odgovoril: »Žal, vašega predloga ne morem sprejeti. Bojim se namreč, da bi bili najini otroci tako lepi kot jaz in tako pametni kot vi.« Knji- ga vsebuje tudi znamenito pi- smo indijanskega poglavarja Abrahamu Lincolnu, ki vse- buje najgloblje in najlepše mi- sli o človekovem okolju. Pri poglavju Potovanja pa zavz- dihnemo, saj so postala za starejše neprijetna ravno za- radi neolikanih mladcev. Pa vendar-na avtobusu bi človek lahko spoznal kulturno raven nekega naroda natančneje kot ob zasedbi na koncertu. Pa še splošno pravilo je dodala av- torica: Ne storimo nič, kar ne želimo, da bi drugi storili nam. Dušica Kunaver torej želi, da si z lepim vedenjem olajša- mo vsako pot in zaživimo v lepši bodočnosti. Če vam bo cena knjige v knjigarni previ- soka, ste vabljeni v knjižnice. Piše: MARIJA KUMER TRIDESETA LETA NA CEUSKEM V znamenju savinjsice monokulture Večina prebivalcev je še vedno živela od J^nietijstva, ki je bilo pretežno v znamenju hmelja. Z nobeno drugo dejavnostjo se ni ^3lo niti približno toliko zaslužiti kot s pridelovanjem hmelja. Savinjski hmeljarji so v dvajsetih letih z ■ijim precej zaslužili in bogateli. Za kilogram ^"i^hega hmelja so lahko dobili med 75 in 90- dinarjev. Ali drugače povedano, za kilogram hmelja si lahko dobil poldrugi kubik rezane- 83 mehkega lesa, tri kilograme suhega hmelja P3 je veljala mesečna plača kmečke dekle, ^endar pa je cena hmelju začela že ob koncu [^^ajsetih let hitro padati in savinjsko hme- ljarstvo se je znašlo v hudi krizi. V začetku [ridesetih let so hmeljarji za kilogram suhega hmelja dobili le še 24 dinarjev. Savinjsko hmeljarstvo pa ni zašlo v krizo toHko zaradi hitrega padca cene hmelja, ampak zaradi špekulacij. Mnogi podjetneži so želeli na račun pridelovanja hmelja hitro obogateti. S pomočjo kreditov so kupovali ali najemali kmetijska zemljišča, jih pripravljali za vzgojo hmelja (kar je zahtevalo kupe denarja) in čakah na primeren zaslužek. Vendar so se zaradi gospodarske recesije, ki je nastopila ob koncu dvajsetih in v zgodnjih tridesetih letih, njihova pričakovanja kaj hitro sprevrgla v razočaranje, ki mu je sledila poguba (ban- krot). Poleg stroškov, ki so nastajali sproti ob hmeljarjenju, je bilo potrebno vračati tudi ne prav poceni kredite, in korak do gospodarske katastrofe je bil izjemno kratek. BRANKO GOROPEVŠEK Slikarski ex-tempore pri cerkvi sv. Jožefa v petek, 13. junija, so se na celjskem Aljaževem hribu ob 15. uri zbrali slikarji, združeni v sekciji Celjskih likovnikov pri DPD Svoboda Celje na slikarskem ex-tempo- re. Na temo Cerkev sv. Jožefa z okolico je 15 slikarjev v sončnem vremenu in čudovitem naravnem okolju s svojimi svinčniki, čopi- čem in paleto slikalo cerkev in njeno okolico. Ideja je zrasla v dogovoru med slikarjem Vladom Geršakom in predstojnikom duhovno prosvetnega centra Dom sv. Jožefa Jožetom Planinškom, ki je bil tudi soorganizator slikar- skega ex-tempora. Dom sv. Jožefa je nudil umetnikom tudi prostore in poskrbel, da pri svojem delu niso bili ne lačni ne žejni. Slikarji so ustvarjali še v soboto, 14. junija, in vsak od njih je narisal približno po dve sliki. Ustvarjena dela bodo predstavili na razstavi v duhovno prosvetnem centru Dom sv. Jožefa, ki jo bodo odprli v torek, 24. junija, ob 19.30, ko bodo pripravili tudi kresovanje. Nastopil bo Mešani pevski zbor Zveze društev upokojen- cev Celje pod vodstvom Jožice-Soko, priprav- ljajo pa tudi zabavni program. Razstava bo na ogled do 21. julija. ŽIVKO BEŠKOVNIK Likovna dela ob prazniku rudarjev v Premogovniku Velenje so ob letošnjem rudarskem prazniku, ki bo 3. julija, pripra- vili pester program spremljajočih priredi- tev, med njimi tudi 18. tradicionalni ex- tempore. Razstavo likovnih del so odprli v soboto, 14. junija zvečer, v razstavišču Ve- lenjskega gradu. Tema letošnjega ex-tempora, nastalega ob praznovanju dneva rudarjev, so spomini. Kar 83 avtorjev, ki so teden dni ustvarjali v okolju po svoji izbiri, je prispevalo 118 za razstavo opremljenih del. Strokovna žirija je za razsta- vo izbrala 44 likovnih del in med njimi tri za glavne nagrade in dve deli za odkupni nagradi. Prvo nagrado je za delo Tokovi rudnika prejel Veljko Toman, drugo nagrado za delo Leta 1997 Anja Jerčič in tretjo nagrado za delo Brez naslova Narcis Kantardžič. Od- kupni nagradi sta prejela Simon Kajtna za delo Stara graščina in, Dušan Lipovec za delo Sanje o mojem mesecu. Predsednik žirije prof. dr. Mirko Juteršek je poudaril, da je bil 18. ex-tempore še uspešnejši od prejšnjih. V njem so ustvarjena tako dela realizma, idilike v pokrajini kot abstraktne kompozicije. Spomini, izraženi na svojstven način in preliti na slikarska platna, bodo na ogled do 25. julija. KL 20 NASI KRAJI IN UUDJE Z odličnostjo skozi mladost Tudi ob koncu tega šolske- ga leta so župani občin Slo- venske Konjice, Zreče in Vi- tanje čestitali učencem, ki so bili vseh osem let v osnov- ni šoli odlični. Vitanjski župan Slavko Krajnc je odličnjakoma An- dreju Pušniku in Gregorju Še- gi čestital kar na valeti, ki so jo vitanjski osmošolci priredili minuli petek. Konjiški župan Janez Jazbec je za odličnjake iz šol v Slovenskih Konjicah in Ločah priredil sprejem v dvorani Konjičanka. Poleg vseh treh ravnateljev se ga je udeležilo skupno 25 učencev in sicer iz loške osnovne šole: Ksenija Hvaleč, Saša Kovačič, Mihaela Štefanič in Silvija Vezjak. Na osnovni šoli Ob Dravinji so odličen uspeh do- segU: Luka Juhart, Miha La- movec, Eva Pančur, Matjaž Vehovar, Kristina Hojnik, Pe- ter Janžič, Tilen Šenk, Antoni- ja Levart in Janja Ogrinc. Od- ličnjaki z Osnovne šole Pod goro pa so letos: Helena Ajd- nik, Timotej Bezenšek, Nata- ša Janžič, Tomaž Kos, Matjaž Petan, Pimo Petrič, Mitja Pod- grajšek, Darja Pučnik, Leon Rečnik, Andraž Tehovnik, Anja Žibert in Aleksandra Le- skovar. Zreški župan Jože Košir je odličnjake povabil v goste v pe- tek zjutraj. Poleg ravnatelja Iva- na Olupa in razredničark se je v sejni sobi občine Zreče zbralo natanko trinajst osmošolcev: Al- jaž Jelenko, David Gaber, Janja Lajhar, Polona Matevžič, Katari- na Skubec, Andreja Kotnik, Ni- na Gorjup, Matevž Vrhovšek, Boris Šloser, Gregor Lepoša, Rok Košir, Davorin Hartman in Urban Orož. Sprejema pri župa- nu se je zaiadi vzornega in pri- zadevnega dela na zreški poklic- ni kovinarski šoli udeležil tudi dijak Anton Pliberšek. ■■■■■■■■■■■■ii B.Z. Pesem ob gasilskem jubileju Prostovoljno gasilsko društvo Lokrovec-Dobrova iz Celja je v soboto prazno- valo 50-letnico delovanja, društveni pevski zbor pa 10- letnico. Ob jubileju so bili tudi gostitelji 13. srečanja gasilskih pevskih zborov Slovenije, ki se ga je udele- žilo 12 zborov. Srečanja pevskih zborov v Lokrovcu sta se ob številnih ljubiteljih lepega petja in ga- silcih udeležila tudi minister za obrambo Tit Turnšek in predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Edry. Za kraj 14. srečanja pa so izbrali Rav- ne na Koroškem, kjer bo go- stitelj gasilskih pevskih zbo- rov MPZ PGD Ravne na Ko- roškem. V PGD Lokrovec-Dobrova so na priložnostni slovesno- sti ob srečanju podelili spo- minske plakete in priznanja, izdali pa so tudi jubilejni bil- ten društva. Na 13. srečanju gasilskih pevskih zborov so poleg domačih nastopili še gasilci-pevci iz Raven na Ko- roškem, Zreč, Kozjega, Ra- duš pri Slovenj Gradcu, Ma- ribora, Bevč pri Mariboru, Šmihela pri Novem mestu, Jarenine, Šmartna pri Slo- venj Gradcu, Podbrda in Lo- kovice. Vsak zbor je zapel dve pesmi, združeni zbori pa so se občinstvu predstavi- li še s pesmimi Benjamina Ipavca Slovenec sem, Jakoba Aljaža Oj Triglav, moj dom in Gasilsko himno Ivana Kr- pača. IRENA SENIČAR Lovska srečanja v Gornjem Gradu Prihodnji teden bo Gornji Grad z okolico pravo lovsko zbirališče, saj tamkajšnja lovska družina prireja petd- nevno prireditev. Sodelovale bodo družine in društva iz Zgornje Savinjske doline in iz osrednjega dela severne Slovenije. Sklop pri- reditev se bo pričel v sredo, 25. junija, ko bodo ob 9. uri odprli razstavo Narava-div- jad-človek 97, ob 11. uri pa pripravili predavanje o izvaja- nju stare lovske zakonodaje v pričakovanju nove. Sredino popoldne bo namenjeno pri- jateljskemu srečanju. Razstava Narava-divjad-člo- vek bo sestavljena iz dveh de- lov. V prvem bodo organiza- torji pripravili lovsko in ribiško razstavo s prikazom žive nara- ve, razstavo etnografskih zani- mivosti, slikarske razstave, razstavo Zavoda za gozdove, predstavili se bodo tudi osnov- nošolci. Drugi del razstave bo komercialen, predstavljeni pa bodo turizem in podjetništvo v Zgornji Savinjski dolini, ino- zemski lovni turizem, prodaja- li bodo športno opremo, lov- ske in ribiške potrebščine ter pripravili razstavo in prodajo terenskih vozil in osebnih av- tomobilov. Razstava in druge spremljajoče prireditve bodo v Gornjem Gradu trajale do 29. junija. US Veselijo se bloka v Rogatcu bodo najbrž še pred koncem meseca objavi- li razpis za dodelitev nepro- fitnih stanovanj. Gre za sta- novanja v novem bloku z desetimi neprofitnimi stano- vanji, ki so ga postavili »pri gaugah«, v smeri proti Do- bovcu. V preteklih dneh so še ure- jali zunanjo okoUco bloka, za torek so napovedali asfaltira- nje okolice in za danes tehnič- ni prevzem, slovesno odprtje pa bo 27. junija. Pogodbo za gradnjo bloka so podpisaU septembra lani, nato pa izko- ristili ugodne vremenske raz- mere, saj so z delom mirovali le nekaj zimskih tednov. Ok- virno vrednost investicije oce- njujejo na približno 70 milijo- nov tolarjev, pri čemer upo- števajo zunanjo ureditev, ki bo tudi za potrebe sosednje- ga, starejšega bloka. Pogodbo za gradbena dela (blok je zgradil GIC Cajzek) so podpi- sali v vrednosti 55 milijonov tolarjev, 8,7 milijona pa so plačali za zunanje urejanje, od kanalizacije in gradnje par- kirišč do ozelenitve. Investi- torja, Občina Rogatec ter Sta- novanjski sklad petih novih občin, sta se poslužila tudi 37. milijonov kredita republiške- ga stanovanjskega sklada. Župan Martin Mikolič pra- vi, da bodo z novim blokom rešili vse najbolj pereče stano- vanjske probleme, v občini pa imajo približno 30 vlog za sta- novanja. Čeprav so pri novem bloku pripravili teren tudi za morebitno gradnjo prizidka, pa bo nanj treba čakati še vrsto let. Občina pa pripravlja tudi razpis za gradnjo profitnih stanovanj, pri čemer želijo iz- koristiti približno tristo me- trov mansarde v novi zdravs- tveni postaji. Zato namerava- jo poiskati ugodnega investi- torja. BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATIC NA KRATKO Vsak šesti je pevec Na Osnovni šoli Hudinja so ponosni, da v šolskih zborili prepeva vsak šesti učenec. Tako kot zadnja leta so zato tudi tokrat pripravili zaključni koncert mladih pevcev in glasbe| nikov, ki so se pred tednom predstavili v veliki dvoranjl Narodnega doma. [ Prijeten nastop so pričeli učenci 3. č razreda, ki so pod vodstvom Vlaste Gričar zaigrali na flavtice. Otroški pevski zbor je dokazal, da bo kmalu dostojno zamenjal osmošolce v mladinskem sestavu, ki se je letos kot edini osnovnošolski zbor pomeril na Mednarodnem pevskem festivalu. Res, da ne tako uspešno, kot so bili vajeni v pretekHh letih, pa vendar so lahko s priznanjem zadovoljni. Oba zbora vodi Emil Lenarčič, ki letos slavi 30 let dela z mladimi pevci. Dotrajani gasilski avtomobili Med mnogimi, ki jim denar iz občinskega proračuna ne zadošča niti za pokrivanje potreb osnovnih dejavnosti, so tudi laški gasilci. V marsikaterem društvu so zato že pričeli akcije zbiranja denarja za posodobitev voznega parka, opravljenega pa je bilo tudi veliko prostovoljnega dela pri obnavljanju gasilskih domov. Laški gasilci, ki so se pred kratkim zbrali na rednem občnem zboru, ugotavljajo, da ima večina gasilskih društev- v občini je osem teritorialnih in dve industrijski - vse večje težave zaradi dotrajanosti gasilskih vozil in osnovne gasilske tehnike. Deset od skupno petnajstih vozil je izpred leta 1980 in zaradi iztrošenosti je pri nekaterih že vprašljiva njihova intervencijska sposobnost.V Gasilski zvezi Laško so se zato dogovorili, da bodo postopoma obnovili vozni park. Zveza bo prispevala 70 odstotkov potrebnih sredstev, preostanek pa bodo zbrala društva. Predvsem v Laškem in v Rimskih Toplicah imajo gasilci precej težav tudi zaradi utesnjenih in nefunkcionalnih gasilskih domov. Gasilci z novim vozilom • Gasilsko društvo Vrh nad Laškim bo letošnjo 65-letnico delovanja slovesno proslavilo v soboto zvečer. Ob 19. uri bodo svojemu namenu predali nov gasilski avtomobil, ki so ga kupih s pomočjo številnih donatorjev, odkrili pa bodo tudi obeležje svojega zavetnika sv. Florjana. Vse se bo dogajalo pri gasilskem domu, kjer bodo pripravili tudi veliko veselico. (V. M.) Dan sladkorne bolezni v soboto, 21. junija, bo v veliki dvorani Narodnega doma v| Celju regijska proslava ob mednarodnem dnevu sladkorne bolezni. Program se bo pričel ob 9.30 s pozdravnim govorom in kratkim kulturnim programom, slediH bosta dve strokovni predavanji o vplivu sladkorne bolezni na oči in o diabetičnem stopalu, nato pa bodo podelili priznanja in predstavili družbe, ki bodo udeležencem proslave pripravile pokušino diabetičnih prehrambenih izdelkov. Proslavo pripravljajo društva diabeti- kov iz Celja, Rogaške Slatine in Velenja. Čarovniki in taborniki Pred Intersparom v Celju bo v soboto, 21. junija, dan magije, čarovništva, ognja in prerokovanja. Nastopili bodo Marlizz show, Mr. Fantasy Dani in Romano Avgustino. V torek, 24. junija, se bodo pred Intersparom predstavili taborniki in skavti. Iskali bodo zaklad, slikali, se pomerili v spretnostnih tekmova- njih, izdelavi tabornega ognja, postavitvi šotorov in lokostrels- tvu. Kulturno društvo Anton Tanc Marija Gradec pa bo prika- zalo običaje šentjanževega kresovanja. Bosih nog na Brinjevo goro Turistično društvo Zreče prireja bosopetanje na Brinjevo Goro. Pohodniki bodo bosih nog krenili iz vasi Spodnje Zreče po označeni turistični panoramski poti na Brinjevo goro. Organizatorji vabijo tekmovalce ali tričlanske ekipe. Najhi- trejši bodo prejeh nagrade. Start bo v soboto, 21. junija, ob 17. uri. Godbe se predstavijo v Šmarju pri Jelšah pripravljajo Jutri, v petek 20. junija 11. Območno srečanje godb na pihala iz celjske regije. Na trgu pred kulturnim domom pričakujejo godbe na pihala iz Šmarja, Laškega, Šentjurja, Zabukovice, Slovenskih Konjic, Prebolda, Ljubečne, Štor, Liboj ter iz Ema. Ob tej priliki bc nastopil tudi Big Band šmarskega Radia. Jutrišnje srečanje območnih godbenikov v Šmarju bo že drugič, saj so v tem kraji pred leti že nastopili. Začetek prireditve, ki jo pripravljat« domača Zveza kulturnih organizacij ter Območno združenja godb iz Žalca, bo ob 19. uri. 2. SNOPIČ PISMA BRALCEV 21 PREJELI SMO Obvestilo javnosti Vlada RS si v zadnjem času krčevito prizadeva, da bi Slo- venija prišla v prvem krogu v tsjATO in se pridružila Evrop- ski zvezi. Za sprejem v to zve- zo pa morajo biti izpolnjeni pogoji demokracije, pravne države in človekovih pravic tu- di da zasebne lastnine. V okviru teh prizadevanj je imel dr. Drnovšek pogovore z državno sekretarko za zuna- nje zadeve ZDA gospo M. Al- brightovo. Kot smo obveščeni, mu je postavila tri pogoje, ki jih mora Slovenija uresničiti: vrnitev premoženja razlaščen- cem, t.j. dokončanje denacio- nalizacije v skladu z zakoni; dokončanje procesa privatiza- cije; odprava omejitev posedo- vanja nepremičnin za tuje dr- žavljane. Naši mediji o teh treh pogo- jih niso nič poročali, prav tako tudi niso poročali o vprašanjih v zvezi z denacionalizacijo, ki so jih menda postavljali ame- riški kongresniki ob njihovem nedavnem obisku v naši drža- vi. Stališča državne sekretarke za zunanje zadeve ZDA gospe M. Albright so nedvoumna in jasna. Dokončanje denaciona- lizacije je torej eden od treh pogojev, ki ga Republika Slove- nija mora izpolniti, če resnično želi v evropskoatlantske pove- zave. Zakaj potem država, ki želi priti v te povezave, ne iz- polni zahtev, ki jih narekujejo zakoni, sodišča, ustava? Ali se vsega tega zaveda naš politični vrh, naša ministrstva, upravne enote, varuh človeko- vih pravic? Vsi ti so dolžni - in za to tudi dobro plačani - varo- vati zakonitost in prispevati k pravni državi! Vlada, ki v šestih letih ne dokonča uzakonjenega držav- nega projekta denacionaliza- cije ali kakšnega drugega sprejetega zakona, je protie- vropsko naravnana, ni demo- kratična in ni pravna. Zato več kot 200.000 razlaščencev in njihovih naslednikov, držav- ljanov Slovenije, ne nosi nobe- ne odgovornosti, če država Slovenija ne bo sprejeta v prvi krog članic NATA. ZLRP Slovenije ponovno opozarja, da mora biti dena- cionalizacija končana pred privatizacijo. Denacionalizaci- ja je tudi prva in najčistejša oblika privatizacije, saj gre za znanega lastnika. FRANC IZGORŠEK, predsednik ZLRP Protestna izjava in poziv že dalj časa je znano, da obstoja v Celju teharska ko- misija, ki raziskuje poboje le- ta 1945 spomladi na Tehar- jah. Leta 1991 je Demos »od- kril« na celjskem območju 40 tisoč pobitih, danes govorijo 15 tisočih, zgodovinarji pa odkrivajo, da je bilo ustrelje- nih manj kot 3 tisoč ljudi. To odkriva stroka in njej je verje- ti. Teharska komisija hoče spominski park za okupator- jeve sodelavce na Teharjah, kar se mora preprečiti. Spo- minsko obeležje da, ne pa park. Kakor kaže, slovenska vlada ne bo dala sredstev niti za prekope na Golovcu. Zato odločno zahtevamo, da mest- ni svet razpusti komisijo, ker nima kaj početi. Če bi se to dogajalo v Franciji, bi morali župan in mestni svet odstopi- ti. To so nam lani povedali trije francoski publicisti na srečanju na Pohorju. Kaj pa kuhura? Ta sredstva naj gredo za kulturo, ne za spominski park. Zakaj župan tri leta ni odgovoril Branku Gombaču za sponzorstvo za njegovo publikacijo o zgodo- vini celjskega gledališča? To publikacijo je izdal Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, sponzor je bila Občina Sloven- ska Bistrica. Kje je občina Ce- lje? Do danes nič, kar je sra- mota in kuUurni škandal. Pri- hodnje leto bodo izšla tri dela Franca Roša (proza, poezija, publicistika) pri založbi Mon- dena - Grosuplje v sozaložniš- tvu z Mohorjevo družbo. Naše združenje bo pomagalo pri zbiranju sponzorjev. Bo celj- ska občina tokrat prisluhnila? Celje mora dobiti takšnega žu- pana, ki bo imel posluh za kuhuro. Naš protest in poziv jemljite zelo resno! MILAN ŠTANCER, Predsednik Združenja pisateljev in publicistov Štajerske, Koroške in Pomurja PRITOŽNA KNJIGA Nemočna invaiidlca Kar nekaj časa sem premiš- ljevala ali naj spregovorim o težavah težke invalidke na Vranskem, ki se ji čedalje slabše godi. Iz otroških let je zaradi paralize priklenjena na invalidski voziček, sedaj pa zaradi zelo močne slad- korne bolezni dobiva po dve injekciji dnevno. Tudi zato je sirota, ker je od mahh nog živela pri tujih ljudeh. Vsee- no je še kar šlo, dokler je živela gospa Kristina Karo. Sedaj z nemočno invalidko delajo čedalje grše. Zapisano ima, da je lahko v hiši do smrti, seveda pa je tu- jim ljudem v napoto. Tudi to se mi ne zdi prav, še manj pa lepo, da ne pustijo nikogar k njej na obisk. Sama mora živeti v ti- stem skromnem stanovanju in poslušati, kako jo zbadajo vsi po vrsti. Sedaj so ji še pošto začeli skrivati, da je čisto obu- pana, ker ima takšne ljudi v hiši. Takšno življenje ima inva- lid, ki si ne more sam nič po- magati, svojcev pa nima. MARIJA DVORJAK, Vransko Obupana obcanica Sem obupana občanka in ne vem, kam naj se obrnem po pomoč. Že več kot 13 let se borim za del našega zemljišča, to je 99 kvadratnih metrov. Občina Celje nam hoče to zemljišče vzeti in ga dati Jože- tu in Anici Ogrizek, ki že 9 let živita v dograjeni hiši in prav nič ne potrebujeta te naše zemlje. To je parcelna št. 834/ 9 Ostrožno - Sever. Ta parcela ima tudi zazidalni načrt, ki ga bodo uporabili moji otroci ali vnuki, ne pa tujec. Večkrat sem morala že na sodišče, kjer me obravnavajo skoraj tako kot morilca. Oba z možem sva oba bolna. Mož je invalid brez noge in srčni bol- nik, zdravnik pa ga nenehno svari pred razburjenjem. Ta naša mala Slovenija bi nam morala pomagati in poiskati pravico. Vsem vračajo zemljo, nam pa jo jemljejo. Nam, ki živimo od nje. MARIJANA RATAJC, Celje OBČINA ROGAŠKA SLATINA ŽUPAN O B J A V L JA JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB MOREBITNIH KUPCEV POSLOVNIH PROSTOROV NA LOKACIJI »POKRITE TRŽNICE« NA STAVBNEM ZEMLJIŠČU 1330/1, k.o. ROGAŠKA SLATINA I. Občina Rogaška Slatina namerava zgraditi na osnovi veljavne lokacijske dokumentacije št. 1/11 na stavbnem zemljišču 1330/1 v k.o. Rogaška Slatina objekt »Pokrita tržnica«. Objekt je zasnovan v krožni obliki, je pritličen in nepodkleten. Sestavljen je iz treh delov: srednjega dela - pasaže, ki je nadvišana in zastekljena ter dveh zunanjih delov, katera sta namenjena prodajnim prostorom in spremljajočim progra- mom. Osrednji del - pasaža je namenjen prostostoječim stojnicam in dostopu do vseh prodajnih lokalov. Programska zasnova obsega še javne sanitarije, sanitarije zaposlenih, prostor za sanitarnega inšpektorja ter priročni prostor za čistila. Objekt se nahaja ob bodoči prečni cestni povezavi Kidričeve ulice in Ulice XIV. divizije. Objekt je lociran na utrjen in tlakovan polkrožni plato in meji na vzhodni strani s strugo potoka Ločnice, na zahodni strani pa na Ulico XIV. divizije. Konstrukcija objekta je kovinska, sestavljena iz vertikalnih stebrov in horizontalnih nosilcev, med katere so nameščena polnila. Zunanja fasada je predvidena kot sestavljena stena, zazidana iz siporexa, na zunanji strani toplotno izolirana in zaključena z vodotesnimi, lepljenimi, lesenimi ploščami. Fasadne stene srednjega dela - pasaže kot tudi zgornji del fasad zunanjih delov objekta so po celotni dolžini zastekljene. Streha je simetrična dvokapnica s srednjim nadvišanim dvokapnim delom. Kritina je iz pločevine ter toplotno in hidroizolacijsko zaščitena. Objekt bo imel neposreden dostop iz Ul. XIV. divizije ter iz bodoče prečne povezovalne ceste med Kidričevo ulico in Ul. XIV. divizije. Na lokaciji je predvidenih 50 parkirišč za obiskovalce. Objekt bo opremljen s priključ- nimi mesti za elektriko, zemeljski plin, telefon in vodovod ter priključen na kanalizacijo. II. V objektu so predvideni naslednji prodajni prostori - lokali: programska zasnova »LOKALI« 1. Osem lokalov tipa »A«, v velikosti 11,10 m^ Lokali so razporejeni v južnem zunanjem delu objekta v dveh skupinah, ki sta ločeni s skupnimi prostori objekta. Lokali imajo lasten servisni vhod. V idejnem projektu tega razpisa so označeni z zaporednimi števili 1-8. 2. Štirje lokali tipa »B«. Posamezni lokal meri 12 m^ Razporejeni so v severnem zunanjem delu objekta v eni, neprekinjeni skupini. Lokali nimajo lastnega servisnega vhoda. V idejnem projektu so označeni z zaporednimi števili 10 -13. 3. Dva lokala tipa »C«. Lokal tipa »C« meri 15,80 m^ Razporejena sta v vzhodnem in zahodnem delu severnega zunanjega objekta ter sta oblikovana kot vogalna lokala z dvema zunanjima stenama. V idejnem projektu sta označena s števili 9 in 14. Programska zasnova »JAVNI PROGRAM«. 1. Obsega pet prostorov za enojne stojnice montažne - premične oblike in en prostor za dvojno - podaljšano stojnico montažne - premične oblike. Prostori za stojnice so predvideni v srednjem delu objekta - pasaži. Prostori bodo v lasti in upravljanju občine Rogaška Slatina. 2. Obsega skupne prostore vseh prodajnih enot in sicer: javne sanitarije v površini 10,20 m^, sanitarije za zaposlene v površini 10,20 m^ ter prostor za sanitarno inšpekcijo v površini 5,90 m^ in prostor za čistila v površini 5,90 m^ Prostori bodo v lasti in upravljanju občine Rogaška Slatina. III. SPLOŠNI POGOJI RAZPISA 1. Objekt bo zgrajen do iV. gradbene faze. Izhodiščna cena za m^ tako zgrajenega objekta znaša tolarsko protivrednost 1800 DEM. Ponujena gradbena faza vsebuje: -dokončanje zunanjosti objekta, -dokončanje pasaže in vseh skupnih prostorov, -posamezni lokali so neometani in finalno neobdelani, 2. Sestavni del izhodiščne cene iz prejšnje točke je v celoti tudi komunalna opremljenost stavbnega zemljiš- ča in kompletna zunanja ureditev objekta. Komunalna opremljenost stavbnega zemljišča obsega: -priključitev objekta na električno omrežje, -priključitev objekta na vodovodno in kanalizacijsko omrežje, -priključitev objekta na zemeljski plin, -priključitev objekta na telefonsko omrežje, -priključitev objekta na cestno omrežje. 3. Zunanja ureditev objekta obsega: -izgradnjo 50 parkirnih mest, -izgradnjo javne razsvetljave, -izgradnjo zelenic in zasaditev zemljišča, -izgradnjo tlakovanih hodnikov in peš poti. 4. V primeru večjega števila vloženih ponudb od ponujenih za nakup poslovnih lokalov, si Občina Rogaška Slatina pridružuje pravico izbora med ponudniki. Prednost pri odkupu bodo imeli ponudniki, ki bodo opravljali v odkupljenih lokalih naslednje dejavnosti: -G/52.21 Trgovina na drobno s svežim sadjem in vrtninami -G/52.22 Trgovina na drobno z mesom in mesnimi izdelki -G/52.23 Trgovina na drobno z ribami, raki, mehkužci -G/52.24 Trgovina na drobno s kruhom, pecivom, testeninami, sladkornimi izdelki -G/52.25 Trgovina na drobno z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami -G/52.27 Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah z živili (trgovina na drobno z mlekom, mlečnimi izdelki, jajci, jedilnimi olji in maščobami, s konzerviranim sadjem in vrtninami, delikatesa) -G/52.482 Dejavnost cvetličarn (sem spada tudi aranžiranje cvetja) -G/52.472 Trgovina na drobno s časopisi, revijami -G52.71 Popravila obutve in drugih usnjenih izdelkov -G/52.73 Popravila ur, nakita -H/55.302 Dejavnost okrepčevalnic (sem spada priprava in prodaja hitro pripravljenih jedi in pijač) -DJ/28.63 Proizvodnja ključavnic, okovja (proizvodnja obešenk, ključavnic, ključev in drugega okovja za vrata zgradb, pohištvo in vozila) V primeru ponudbe dveh istovrstnih poslovnih dejavnosti bo imel prednost pri odkupu tisti ponudnik, ki bo ponudil višjo izhodiščno ceno na poziv investitorja. V primeru ponudbe in izkazane namere posamičnega nosilca dejavnosti po odkupu dveh ali največ treh posamičnih prodajnih enot, mora ponudnik zagotoviti 20% višjo izhodiščno ceno. 5. Vsi uspeli ponudniki morajo ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe z upravljavcem objekta skleniti hkrati tudi najemno pogodbo za sofinanciranje izgradnje in upravljanja skupnih prostorov v objektu tako, da zagoto- vijo plačilo najemnine za dobo 5 let v višini tolarske protivrednosti 10 DEM po m^ na mesec. Z upravljavcem objekta morajo skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih za gospodarjenje s skupnimi objekti in napravami ter razmejitvijo obratovalnih stroškov. 6. Vse dajatve in prometni davek za promet nepremičnin poravna kupec - ponudnik. 7. Ponudbe vseh interesentov morajo biti vložene do 10.7.1997 na sedež Občine Rogaška Slatina. Ponudba mora vsebovati: -navedbo dejavnosti, ki jo želi opravljati ter površino in označbo lokala, ki ga želi kupiti -izjavo o sprejemanju vseh pogojev iz razpisa -izjavo o načinu plačila kupnine in najemnine za poslovne prostore. Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici z oznako »POKRITA TRŽNICA - PONUDBA ZA NAKUP« na naslov: Občina Rogaška Slatina, Izletniška ul. 2, 32^0 Rogaška Slatina. 8. Vsi ponudniki lahko pridobijo podrobne informacije z možnostjo vpogleda v idejni projekt na Občini Ro- gaška Slatina, Izletniška ul. 2, 3250 Rogaška Slatina, telefon: 063/814-222. 9. Občina Rogaška Slatina si pridržuje pravico spremeniti pogoje razpisa v primeru prevelikega števila prijav- ljenih ponudnikov za nakup ali odstopiti od gradnje v primeru premajhnega števila ponudnikov. nnag. Branko KIDRIČ ŽUPAN 22 RADIO - INFORMACIJE RADIO CEUE OD 19.6. DO 25.6.1997 četrtek, 19.6.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce- lje, 8.40 Kam danes. 9.00 Priče- tek dopoldanskega sporeda, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.10 Radio Celje na shodu slovenskih upokojen- cev v Celju, 13.00 Poročila, 13.15 Sončni žarek, 14.00 Pri- četek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Iz- polnjujemo 7 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 20 vročih, 19.45 Pravljica za lahko noč, 20.00 Ročk blok, 22.00 Zaklju- ček sporeda in priključitev Ra- Slo. Petek, 20.6.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce- lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče- tek dopoldanskega sporeda , 9.30 Črna pika, 10.00 Novice, 10.10 Vi sprašujete, celjski žu- pan odgovarja, 11.00 Novice, 11.10 Vedeževanje, 11.40 Na- gradna igra, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popol- danskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalp- ski biser, 15.30 Izpolnjujemo 7 glasbenih želja, 16.00 Sejem bil je živ-žav - Radio Celje na sejmu Senior v živo s Čuki, 17.00 Kroni- ka, 19.00 V petek zvečer, 19.45 Pravljica za lahko noč, 20.00 DJ Robi, 21.00 DJ time, 22.00 Za- ključek programa in priključi- tev RaSlo. Sobota, 21.6.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 13.00 Novice, 13.15 Študentski servis, 14.00 Pričetek popoldanskega spo- reda, 14.15 Jack pot, 15.00 No- vice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 19.00 Športni večer na Radiu Celje, 22.00 Zaključek programa in priklju- čitev RaSlo. Nedelja, 22.6.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.15 Domača melodija ted- na, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00 Pričetek dopoldanskega spore- da, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 11.10 Do- mačih 5,12.00 Novice, 12.30 Iz domačih logov - oddaja Jureta Krašovca, 13.00 Čestitke in poz- dravi, 20.00 Pod domačo lipo, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Ponedeljek, 23.6.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novi- ce, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajni- ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes. 9.00 Pričetek dopoldanskega spore- da, 10.00 Novice, 10.15 Športno dopoldne, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega spore- da, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Iz- polnjujemo 7 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Podalpski pop ročk , 19.45 Pravljica za lahko noč, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek pro- grama in priključitev RaSlo. Torek, 24.6.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 715 Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce- lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče- tek dopoldanskega sporeda, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 11.15 Center mejnih znanosti, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega spore- da, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Iz- polnjujemo 7 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 BBC top pop, 19.00 Zimzelen, 19.45 Pravljica za lahko noč, 20.00 Radi ste jih poslušali, 21.00 Rezervirano za vedeževanje, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Sreda, 25.6.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 13.00 Po- ročila, 13.15 Mali 0,14.00 Priče- tek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Iz- polnjujemo 7 glasbenih želja, 16.15 Pop loto, 17.00 Kronika, 18.00 Full cool, 19.45 Pravljica za lahko noč, 21.00 Glasbeni ex- press 22.00 Zaključek progra- ma in priključitev RaSlo. Radio Celje oddaja od 5,00 do 22.00. IZBOR IZ SPOREDA četrtek, 19.6. ob 12.10: Shod slovenskih upokojencev v četrtek bo v Celju v okviru sejma Senior velika prireditev. Na sejmišču naj bi se v velikem številu zbrali slovenski upokojenci, ki jim bo spregovoril tudi predsednik države Milan Kučan, upoko- jenci sami pa bodo izpostavili najbolj perečo upokojensko problematiko. Radio Celje bo po 12. uri prvi poročal o tem, kako je shod potekal, besedo pa bomo dali tudi upokojencem. Petek, 20.6. ob 10.10: Gost no radiu: Jože Zimšek Celjski župan Jože Zimšek bo gost v studiu Radia Celje. Predvsem bo na voljo vam, poslušalcem, da mu zastavite vpraša- nja, za katera menite, da je v pristojnosti župana, da odgovori nanje. Vprašanja boste lahko zastavih na naši studijski številki 441- 510 in 441-310. Z županom se bo v studiu pogovarjala Nataša Gerkeš. Od tod do takorekoč povsod Oni dan sem se dogovorila, da boste poleti, če se boste namakali na celjskem letnem kopališču, lahko poslušali Radio Celje. Radio Celje pa vas bo zvesto obveš- čal o vsem, kar se bo zanimivega dogaja- lo na kopališču. In letos, obljubljajo Neptunovci, tega ne bo malo. Koncerti ob vikendih, plesni večeri in podobno so le del njihove ponudbe. Če se boste kopali, boste lahko ob petkih in sobotah deležni tudi izpolnjevanja glasbe- nih želja na Radiu Celje. Kako? Preprosto! Ko boste prišli na bazen, boste kupili vstop- nico in le-to shranili. Mimogrede, to je priporočljivo storiti v vsakem primeru, saj ste z vstopnico zavarovani za primer nesre- če na bazenu. Ko bomo torej v petek popoldne, ob 16.00, in v soboto dopoldne, ob 10.10, izžrebali eno od številk vstopnic, in če bo ta ravno vaša, boste pohiteli do telefona, tega vam bodo odstopili Neptu- novci, poklicali boste na Radio Celje in povedali, da ste vi tisti, ki ste izžrebani. Pa vam bomo izpolnili glasbeno željo. Seveda jo boste slišali tudi na bazenu. Kaj vas še zanima? A zakaj Od tod do takorekoč povsod? Ja, želimo si, da bi nas takorekoč povsod, kjer se slišimo, poslušali. Zato, ker samo na Radiu Celje dobite zares izčrpne informacije o dogajanju v vaši najožji domovini, zato, ker celjski radijci nismo tako, zaplankani, da bi poročali samo o dogajanjili, na Celjskem, temveč vam dajemo v ušesa tudi kratke informacije o dogajanjih doma in v svetu. Zato, ker skušamo biti vaši čim bolj simpatični spremljevalci in zato, ker meni- mo, da imamo dovolj strokovno podkovan novinarski potencial, ki je sposoben žago- tavljati kakovostne in izčrpne lokalne infor- macije. Tisti, ki menite, da preveč čvekamo, ne nasedajte stari »slavi«. Poizkusite teden dni poslušati Radio Celje in prepričana sem, da boste mnenje spremenili. Kar precej dišimo po sodobnem radiu in verjemite, da bomo to še bolj postali! ■■■■■■■ NATAŠA GERKEŠ LEDNIi ROJSTVA v celjski porodnišnici so ro- dile: 6. 6.: Marija STRAŠEK iz Ro- gaške Slatine - dečka; 7. 6.: Valentina KIDRIČ iz Pod- plata - deklico, Vildana HAUETA iz Celja - dečka, Violeta ZAJTL iz Laškega - deklico in Tatjana SOVIČ iz Mestinja - deklico; 8. 6.: Mihaela TOMAŽIN iz Škofje vasi - dečka, Metka ŠILC iz Velenja - deklico, Kristina POVA- LEJ iz Šentjurja - deklico, Snježa- na STOJANOVIČ iz Celja - dekUco in Sabina BESAL iz Celja - dečka; 9. 6.: Darinka MLAKAR iz Studenca - dečka, Ines MORI iz Celja - deklico in dečka, Senada MEHIČ iz Celja - dečka in Metka ARTNAK iz Celja-dekUco; 10. 6.: Sonja BALS iz Celja - deklico, Jožica DIMEC iz Šempetra - deklico, Sabina KREN iz Celja - deklico, Tatjana URBANC iz Šošta- nja - dečka in Lidija GROBOVŠEK iz Ponikve-deklico; 11.6.: Zvonka ŽABERL iz Gro- belnega - deklico, Zdenka GOLOB iz Gornjega Grada - deklico, Meli- ta FELDIN iz Griž - dečka, Mateja PURNAT iz Gornjega Grada - de- klico in Anica ARTNAK iz Prevor- ja - deklico; 12. 6.: Cvetka MARGUČ iz Zreč-dečka. POROKE Celje Poročili so se: Igor PODGOR- ŠEK in Helena MASTNAK oba iz Šentjurja pri Celju, Matevž KOVA- ČIČ in Adrijana KUŠTRIN oba iz Celja, Emil ŽILAVEC in Katja POGELŠEK oba iz Celja, Davor FIRŠT in Simona MARTINO oba iz Celja ter Bojan BAJEC in Suzana PLANKAR oba iz Celja. Laško Poročilo se je 26 parov od teh: Mitja VELIKONJA in Staška KR- NELI oba iz Laškega, Jernej DOLES iz Senožeč in Natalija PLANINŠEK iz Celja, Franjo BA- LOH iz Liboj in Mateja OBLAK iz Kasaz, Uroš HERIČ iz Žalca in Alenka PODPEČAN iz Celja, Mat- jaž RUDOLF in Nataša ZUPANC oba iz Celja, Karli MAVRI iz Strm- ce pri Laškem in Lučka VERDEV iz Košnice pri Celju, Marjan PE- TERLE iz Ločice ob Savinji in Jožica IVANUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, Vladimir PEČNIK in Gordana PREMUŽIČ oba iz Celja, Janez PREMOŽIČ in Branka VIDMAR oba iz Dobrteše vasi, Anton ZANJKO iz Podgaja pri Trbovljah in Nada HROVATICiz Šmarja pri Jelšah, Robert HRASTNIK iz Vrha nad Laškim in Marjeta KLINAR iz Plazovja pri Laškem, Matej KRAJNC iz Žalca in Saša VUGA iz Celja, Gregor KOPRIVC in Mirjana SAVIČ oba iz Celja, Mladen BOGDAN in Andre- ja BOČKO oba iz Logaj)ri Hrastni- ku, Dejan ŠUMEJ iz Šentjurja in Milena LEŠEK iz Šentjanža nad Štorami, Igor STROPNIK iz Vojni- ka in Anica ARKO iz Kržeti pri Ribnici, Tomaž KRAJNC iz Podvi- na pri Žalcu in Elisam HLASTAN iz Celja, Mark NOVAK iz Maribora in Polonca ŠMID iz Zidanega Mo- sta, Aleš JAKOP in Danica IRŠIČ oba iz Vitanja, Peter ZAVERŠEK iz Celja in Marija FIDLER iz Boletine pri Šentjurju ter Ivan PERAS iz Zagrada pri Celju in Darja TURNŠEK iz Laškega. Šentjur pri Celju Poročila sta se dva para: Da- nilo VODEB iz Dol in Metka ZDOLŠEK iz Štor ter Renato KOLENC in Melita LEBER oba iz Šentjurja. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Boris DREFLAK in Dragica BARIČ oba iz Bistrice pri Tržiču, Mirko HORVAT iz Ko- stelskega in Natalija ANDERLIČ iz Rogaške Slatine, Daniel ŠKET in Bosiljka DURIČ oba iz Rogaške Slatine, Marko JEREB iz Pristave pri Mestinju in Liljana MAVSAR iz Prelog pri Šmarju, Ervin PERČIČ in Brigita GOBEC oba iz Kozjega ter Sandi VRBEK iz Dragomila in Majda ŠOLINC iz Belega. Žalec Poročila sta se Anton VOVK in Metka BURJAN oba iz Zabukovice. SMRTI Celje Umrli so: Ignac HLUPIČ, 77 let iz Roginske Gorce, Julij ZALETEL, 86 let iz Radeč, Ivana ŠPEGLIČ, 74 let iz Zadobrove, Dušan KRAŠO- VIC, 50 let iz Celja, Veronika ŠELI- GO, 81 let iz Celja, Branko BRA- ČUN, 41 let iz Senovice, Angela ZBIČAJNIK, 64 let iz Zgornje Pri- stave, Ivan SKAZA, 56 let iz Straži- ce, Luka ŠUŠNJARA, 71 let iz Celja, Stanislav HIMMELREICH, 85 let iz Celja, Jurij PLAHUTAR, 68 let iz Celja, Angela KOVAČ, 82 let iz Trnoveli pri Celju, Stanislav OGRAJENSEK, 78 let iz Celja, Vincenc KOŠIR, 58 let iz Bezine, Ana BABNIK, 82 let iz Laškega in Milan KMETIC, 63 let iz Celja. Laško Umrli so: Stanko ZAJC, 43 let iz Gor nad Hrastnikom, Alojzij ME- TELKO, 83 let iz Rimskih Toplic, Jožefa LAPORNIK. 40 let iz Reke pri Laškem, Martin KAJTNA, 69 let iz Spodnje Rečice in Anton KOŠIR, 73 let iz Kuretnega pri Laškem. Šentjur pri Celju Umrli so: Anton ČERNOŠA, 94 let iz Grobelnega, Samo POLŠAK, 36 let iz Šentjurja, Terezija GRAČNAR, 85 let iz Paridola, Jožef ŠKOFNIK, 92 let iz Loke pri Žusmu in Stanislava JAGER. 77 let iz Kamena. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Stanislav LORBER, 50 let iz Cerovca pod Bočem, Jožef PLEVČAK. 85 let iz Grobel- nega, Vinko ŠRAMEL, 48 let iz Dvora, Ema MIKŠE, 90 let iz Nove vasi pri Šmarju, Franc RAJH, 83 let iz Rogaške Slatine in Cecilija SLEMENSEK. 77 let iz Šmarja pri Jelšah. Velenje Umrli so: Janez STERNAD, 71 let iz Zvodna, Rozalija SELČAN, 94 let iz Bezovškovega Bukovja, Anton KEJŽAR, 69 let iz Zreč, Franc KRIČEJ, 57 let iz Velenja, Marija KARAT, 60 let iz Šoštanja in Marija GOLOB, 89 let iz Topol- šice. Žalec Umrli so: Vilma BREZNIK, 56 let iz Vrbja, Ivan LESKOVŠEK, 83 let iz Letuša, Ana CEROVŠEK, 88 let iz Žalca, Marjan PIRNAT, 30 let iz Kaple, Jožef NAPOTNIK, 49 let iz Kraberka, Terezija TURNŠAK. 59 let iz Brega pri Polzeli in Jože PLEVČAK, 85 let iz Latkove vasi. Podjetje NT&RC d.o.o., direktor: Jože Cerovšek. Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko- tržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (063) 442-500, 442-201, 442-223, fax: 441-032.. Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 280 tolarjev Naročnine: Majda Klaiišek, tel.: 442-500, int. 28. Mesečna naročnina je 930 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 22.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700-603-31198. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor: Alojz Zibelnik. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje z dne 23.6.1992 sodi časopis Novi tednik med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. NOVI TEDNIK Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Urednica Novega tednika: Milena B. Poklic. Urednica Petice: Tatjana Cvirn. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič. Gregor Katic, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Tehnični urednik: Frajijo Bogadi, pomočnika: Robert Kojterer, Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. RADIO CEUE Direktor: Franček Pungerčič. Odgovorna urednica: Nataša Gerkeš-Lednik. Pomočnik urednice: Mitja Umnik Uredništvo: Simona Brglez, Vesna Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Ršek. Telefon studia: 441-310,441-510. AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Direktor Agencije; Rado Pantellč Propaganda: Valter Leben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac. Carmen Hrit)eršek, Vesna Matjašič; tajnica: Suzana Rober. Telefon: 063/442-500, 442-201, 442-223- iax: 441-032,443-511 2. SNOPIČ NAŠI KRAJI IN UUDJE 23 Gasilce so klicali manjkrat Gasilska zveza Slovenske Konjice združuje skoraj šti- risto gasilcev in več kot dve- sto pionirjev in mladincev. Delo zveze so nedavno pre- verili na rednem občnem zboru. Predsednik CZ Božo Kolarič je v svojem poročilu poudaril zadovoljstvo, da se je gasilska organizacija močno zakoreni- nila v zavest sokrajanov, da se sredstva, ki se vlagajo v izobra- ževanje gasilcev, v razvoj in opremljenost gasilskih dru- štev, večkrat povrnejo. Poseben poudarek so gasilci namenili preprečevanju poža- rov v naravnem okolju. Pri tem preventivnem delu so so- delovali predvsem s šolami. Oseminosemdeset otrok iz vseh Prostovoljnih gasilskih društev (PGD) si je prislužilo značko Preprečujmo požare. Najbolje pa so se izkazali učenci osnovne šole iz Tepa- nja. Gasilska zveza jih je na- gradila s kipcem svetega Flor- jana. Mladi gasilci so bili za svoje delo nagrajeni tudi z iz- letom. Sodelovanje s šolami je bilo namenjeno tudi pridobi- vanju novih članov PGD. Pred- sednik mladinske komisije Jo- že Verhovšek je v poročilu poudaril pomembnost dela z mladimi. V Mladinski komisiji jih je združenih 170 iz PGD Slovenske Konjice, Tepanje, Draža vas, Žiče, Loče ter Zbe- lovo. V preteklem letu so imeli gasilci dvajset intervencij, ki na srečo niso bile hujše. V primerjavi z letom prej je bilo intervencij kar pol manj. Društva GZ Slovenske Ko- njice (6 teritorialnih in dve industrijski) so dokaj dobro opremljena. V upravljanju imajo deset orodnih vozil, av- to-lestev, pet avtocistern, dve komandni vozili ter drugo orodje in tehniko. Poveljnik GZ Karel Juhart je izpostavil pomen brezhibnosti in mo- dernizacije vozil in tehnike, kar zahteva precej finančnih sredstev, do katerih pa je ved- no težje priti. Največja prido- bitev za gasilce je nakup ga- silske avtocisterne Mercedes 24/50, z nosilnostjo 6 tisoč litrov vode. Še pomembnejši od tehnike so za uspešnost intervencij spretni in usposobljeni gasilci. Svojo dobro pripravljenost preverjajo na meddruštvenih tekmovanjih in vajah. ■■■■■■■■■■■■■1 D. H. Turistični spominek Vojnika Minuli četrtek je bila v avli hotela Dobrna predstavitev izdelkov, prispelih na nate- čaj za najizvirnejši spomi- nek občine Vojnik, ki so ga pri Komisiji za razvoj turiz- ma v občini razpisali v lani. Raznovrstne izdelke, pris- pele na natečaj, so razdelili v skupino trajnih (krožniki, spominki, izdelkov iz lesa, aranžmajev cvetja) in upo- rabnih izdelkov (hrana in pi- jača). Akademski slikar Peter Krivec, predsednik komisije, ki je ocenjevala spominke, uvrščene v prvo skupino, je povedal, da je komisija pri pregledovanju pogrešala predvsem izvirnost spomin- kov, katerih vloga naj bi bila predvsem, da je kulturna vrednota, združena z estet- skimi, uporabnimi in drugimi vrednostmi. Tako za uradni spominek niso izbrali nobe- nega, posebej pa so pohvalili skupino embalaž in skupino lončenih posodic. Jožica Štruk, predsednica komisije za uporabne izdel- ke pa je povedala, da se je bilo med številnimi dobrota- mi, ki so jih za natečaj pri- pravile skrbne gospodinje iz vojniške občine, sicer težko odločiti, vendar so se sled- njič odločili in posebno poh- valo podelili Gorškovim za njihov znani, domači kmečki kruh. Kot je povedala pred- sednica Komisije za razvoj turizma v občini Vojnik, Ma- rija Vrečar-Dev, so z odzivi na natečaj, ki so ga letos pri- pravili prvič, zadovoljni, po- navljali pa ga bodo tudi v prihodnjih letih.Vsi, ki so na natečaju sodelovali, so preje- li spominska priznanja. ■■■■■■■■■■■H N.-M. S. Iz spominkov, prispelih na natečaj občine Vojnik, je nastala zanimiva razstava, nad katero so bili navdušeni tudi gostje hotela na Dobrni. Baska v zadnjem hipu Neurejeni odnosi v zvezi s statusom slovenskih počit- niških domov na Hrvaškem že nekaj časa predstavljajo problem tako med državama kot pri lastnikih počitniških domov. Kljub temu pa, da status uradno še ni urejen, je vlada- ma konec aprila uspelo skleni- ti načelni dogovor tako, da bo- do domovi, namenjeni letova- nju otrok, letos kljub vsemu lahko odprti. Tako bo letos spet organizirano tudi letova- nje v Celjskem domu v Baski, kjer so se spet odločili za kom- binacijo zdravstvene kolonije in družinskega letovanja. Do- sedanji v.d. direktorja CID Sta- ne Klančnik, bo po reorgani- zaciji, (ta bo 1. julija prešel pod upravitelj stvo 1. osnovne šole), skrbel za dom v Baski. Letos bo v Baski letovalo 173 otrok, prijavljajo se družine, kapacitete, ki bodo ostale pro- ste, pa bodo napolnili z otroki, ki jih bodo na letovanje prija- vili starši. Tudi letos bo v po- čitniškem domu v Baski orga- niziranih 6 kolonij, cena 10 dnevnega letovanja otrok bo 300 DEM, starši pa bodo za letovanje plačali 400 DEM. Minulo sredo je bil v celj- skem CID tudi posvet o statusu slovenskih počitniških domov na Hrvaškem. Udeleženci so izpostavili boljši odnos, ki ga je hrvaška vlada pokazala do slo- venskih počitniških domov, namenjenih letovanju otrok oziroma opravljanju humani- tarne dejavnosti. NINA M. SEDLAR Za|ci in fazani izginjajo Lovska družina Šmarje pri Jelšah bo v soboto slavila 50- letnico obstoja. Šmarski lovci upravljajo približno 2600 hektarjev lov- nih ter 400 hektarjev ostalih površin, 3,5 hektarja je njiho- vega lastnega zemljišča. Na šmarskem območju je največ srnjadi, v zadnjih letih pa je vse manj divjih zajcev ter fa- zanov, ki so prometno ogrože- ni, škodijo pa jim tudi različne kemične snovi, ki jih uporab- ljajo v kmetijstvu. Zelo so ponosni na lovski dom pri Sv. Miklavžu, imajo tudi lovsko kočo v Ločnecu ter bivak na Dragomiiem. Pri delu dobro sodelujejo tudi z osred- njo osnovno šolo. Omeniti je treba tudi zanimanje šmarskih lovcev za športno streljanje na glinaste golobe. Na strelišču v Ločnecu je vsakoletno med- družinsko tekmovanje za me- morial Alojza Anderluha. Počastitev 50-letnice šmar- ske Lovske družine bo v so- boto 21. junija pred Lovskim domom pri Sv. Miklavžu (ob 16. uri). Nastopil bo oktet šmarskih lovcev. Prvi predsednik šmarskih lovcev je bil zobozdravnik Av- gust Anderluh, današnji sta- rešina je Franci Novak, tajnik Anton Smole, blagajnik Sreč- ko Štravs ter gospodar Bog- dan Hrovat. B. J. Na državno tekmovanje Laščani Društvo podeželske mladine Savinjske doline, krajevni odbor Ponikva pri Žalcu in Kmetijska svetovalna služba Žalec, sta v nedeljo popoldne pripravila 2. občinske kmečke igre občine Žalec in 3. regijske. Nastopilo je 12 ekip društev podeželske mladine iz celjske regije, ki so se pomerile v košnji in grabljenju trave, žaganju hloda, postavljanju hmeljevk, skakanju v vrečah in vlečenju vrvi. Vrstni red drugih občinskih iger: 1. Društvo podeželske mladine Polzela, 2. Petrovče, 3. Tabor itd. Vrstni red tretjih '"egijskih kmečkih iger: 1. Društvo podeželske mladine Laško, 2- Polzela, 3. Zgornja Savinjska, 4. Šmarje, 5. Šoštanj itd. Na državno prvenstvo se je uvrstila ekipa Laškega, ki bo celjsko regijo zastopala na državnih kmečkih igrah, ki bodo 28. junija v Šentjurju pri Celju. T. TAVČAR Nov turistični center Dobrne Najpomembnejši dogodek v počastitev krajevnega prazni- ka KS Dobrna je bila petkova otvoritev prenovljene nove turistične pisarne, ki je kot nov turistični center našla svoj prostor v prostorih krajevne skupnosti. Gre za obnovljeno turistično pisarno, ki so jo člani turistične- ga društva Dobrna prenovili ob pomoči občine Vojnik. Ob tej priložnosti so izdali tudi turistični katalog oziroma vodnik, v katerem so predstavljeni vsi kraji vojniške občine, in njihova turistična ponudba. »Delovanje novega turističnega centra Do- brne bo usmerjeno predvsem v promocijo turistične ponudbe Dobrne in okoliških krajev ter v splošnem manj v dejavnosti, ki so dobičkonosnega pomena,« je povedala predsednica Turistič- nega društva Dobrna Marija-Vrečar Dev in poudarila, da se vseh 260 članov turističnega društva trudi predvsem, da bi uspeh v čim bolj raznovrstne turistične dejavnosti v občini vključiti kar največ krajanov. N.-M. S. Šolani psi tekmovali Kinološko društvo Pluton s Polzele je pripravilo finale državnega prvenstva šolanih psov za sezono 1996/97. Tek- movalo je 31 psov z vodiči v treh kategorijah. V disciplini ISP-A je zmagala Tamara Guček (KD Pluton), v disciplini IPO-1 Mirko Flere (KD Ljubljana) in v IPO-3, oziroma mednarodni program Miloš Kovač (KD Agility Iliri- ja). Državni prvak za leto 1996/97 je Miloš Kovač (KD Agility Ilirija) z belgijskim ovčarjem Ivanom, drugo mesto je zasedla Dolores Liupošča (KD Vrtojba) z nemškim ovčarjem Pollux Polluxov, tretji pa je Rado Lukand (KD Pluton) z rotvveiller- jem Markom. T. TAVČAR vabi k sodelovanju INTERNET RAZVIJALCA želite sodelovati v skupini, ki pripravlja Irfternet predstavitve in razvija Internet aplikacije? Vas zanima kreativno in zanimivo delo na področju Interneta? Izpolnjujete spodnje pogoje? Pogoji: -poznavanje Interneta (html, vwvw, ftp, e-mail,...), program- skih orodij (Delphi ali VB), baz podatkov -osnovno poznavanje Internet tehnologij (ISAPI, ASP, CGI, VRML...) in grafičnih orodij -znanje angleškega jezika -samostojnost in samoiniciativnost -komunikativnost in poznavanje projektnega dela -vozniški izpit B kategorije Zaposlitev je za nedoločen, poln delovni čas, s trime- sečnim poskusnim delom, z možnostjo dodatnega izo- braževanja. Lahko ste pripravnik. Vaše ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in do- kazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10. dneh na naslov: Vizija, računalniško informacijski inženiring, d.o.o., Ljubljanska 42, 3000 Celje. Več informacij dobite po telefonu (063) 452-100 ali po e-pošti info@vizija.si. Kontaktna oseba: Tomaž Leskovšek. 24 REPORTAŽA Z elektriko nad očeta Franc Ribezi je legel na posteljo, na katero sta bila speljana električna vodnika - Zakaj ga je hčerka hotela umoriti? Petinsedemdeset let ni Franc Ribezi iz vasice Pod- lešje v krajevni skupnosti Kalobje in njegova šestinšti- ridesetletna hčerka Ivanka sta do prejšnjega petka žive- la sama v stari kmečki hiši, ki nosi letnico 1828. V petek so prišli kriminalisti in Ivan- ko odpeljali ter jo nato s ka- zensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Celju, ki je zoper njo odredil pri- por. Ivanka Ribezi je osumljena, da je v četrtek, 12. junija zve- čer, poskušala umoriti svojega očeta. Oče Franc je zdaj čisto sam, sam s težkimi mislimi in vprašanji, zakaj se ga je hčer- ka hotela rešiti. Tisti četrtek je bil vroč in soparen dan, popoldne je Franc Ribezi pomagal sosedu pri spravilu sena. Proti večeru je začelo deževati in Franc je šel domov, da se preobleče. Vhodna vrata so bila zaklenje- na, trkal je po njih in hčerka mu je prišla odpret, vsa raz- burjena. Ko je vstopil v hišo. osrednji prostor, kjer ima Franc svojo posteljo, je bila tamkajšnja omara odprta, ob- lačila in ostalo, kar je hranil v njej, pa razmetano po tleh. Omaro je imel v navadi zakle- pati, ključ pa varno hraniti, skrivati. Tokrat je ključ poza- bil v vratih in hčerka je to v njegovi odsotnosti izkoristila. Sledil je krajši prepir, po kate- rem je Ivanka jezno odvihrala iz hiše. Tako nam je pripove- doval Franc Ribezi, ko smo ga v ponedeljek obiskaU. Rešil ga je kratek stik Franc je kar oblečen legel v posteljo. Zunaj je bila že sko- raj tema, grmelo je in se pri- pravljalo k nevihti. Hčerka je prišla v hišo, rekoč da bo priž- gala televizijski aparat. Ko je Franc opazil, da se nekam čudno mota okrog sprejemni- ka in v predelu za aparatom tik ob oknu, je sedel, takrat pa je zmanjkalo elektrike in hiša je bila v temi. Ivanka je odšla v sosednji objekt, zidano klet, kjer ima v zgornjem delu svo- je prostore, Franc pa je zaspal. Naslednji dan je Franca za- nimalo, kaj je povzročilo iz- pad elektrike. Ko je pogledal za televizor, je imel kaj videti: od aparata in do njegove po- stelje sta bila po tleh in pod linolejem ter pod rjuho spelja- na dva električna vodnika. Ko je oče prejšnjo noč legel v posteljo, je hčerka električna vodnika vključila v omrežje, na srečo pa je imela ta njena improvizacija takšno napako, da je prišlo do kratkega stika in pregretja varovalke. Franc Ribezi je ostal živ in nepoško- dovan. Kdaj je skovala ta na- črt in kdaj je vse pripravila za uresničitev, Franc ne ve. Zgro- žen in prestrašen ob spozna- nju, kaj mu je hčerka pripravi- la, je poklical k sosedom, ti pa so poskrbeli za to, da je so okrog poldneva prispeli krimi- nalisti Uprave za notranje za- deve Celje in preiskava se je pričela. Prepiri, očitki, bolezen Enajst let bo minilo, odkar sta Franc in Ivanka Ribezi sa- ma na kmetiji v Podlešju. Ma- rija Ribezi, Franceva žena, ter njegova prvorojenka Marica sta že dobro desetletje oskrbo- vanki doma v Grmovju, obe hudo bolni na živcih. In ker tudi Franc ni več trdnega zdravja, je svoj del premože- nja izročil sosedoma Zdravku in Angeli Hribernik, ki sta s tem postala tudi njegova skrb- nika. »Lepo skrbita zame, de- lovna sta. Tu zraven si gradita novo hišo, lepo sta obnovila naš hlev, na skrbi imata tudi živino v hlevu. Prav sem se odločil, ko sem jima izročil svojo polovico posestva,« nam je pripovedoval Franc. In kako sta se razumela s hčerko Ivanko, s katero sta si vsakod- nevno delila hišne prostore? »Ivanka je kuhala in skrbela zase, vsak dan pa šla v službo, zaposlena je kot čistilka v šentjurskem Elegantu. Zame skrbita soseda Hribernikova, jaz pa jima pomagam pri raz- nih opravilih. Z Ivanko je bilo pogosto težko, ker je tudi ona živčna in hitre jeze. Pogosto mi je očitala, da sem pijan, jaz pa pijanec res nisem, saj bi potem ne mogel delati. Cesto j.e vpila name, zlasti takrat, ko ji je denarja zmanjkalo. Po- tem sem ji ponavadi pomagal, da je imela kaj v denarnici do naslednje plače. V hudi jezi je pogosto vpila, da me bo enkrat ubila, tudi fizično me je že napadla, ampak potem se je umirila in bila spet prijazna z mano,« nam je zaupal Franc Ribezi, ki daje vtis skrbnega, delovnega, prijaznega in trez- nega človeka, ki ga zdaj pre- ganja grozljiva misel, da ga je hotela lastna hčerka, ki ji niko- li ni hotel nič slabega, spraviti s sveta. Prihranki, skrbno shranjeni Se je Ivanka hotela polastiti očetovega denarja? Na to vprašanje bo sicer odgovorila sodna preiskava, je pa res, da jo je očetov denar mikal tiste- ga popoldneva, ko je premeta- la očetovo omaro, ki jo je ta- krat pozabil zakleniti. Sicer pa Franc svojih prihrankov sploh ne hrani v omari, ampak na mestu, ki ga pozna le on. »Vse, kar sem v dolgih letih lahko ' dal na stran, sem hranil zato, da bi si podaljšal življenje. Pred leti sem bil v Celju pri zdravniku in na avtobusni po- staji, kjer sem čakal, sem sre- čal neznanca ter se pogovarjal z njim. Ko sem mu povedal, da sem srčni bolnik, mi je rekel, da se danes že dobi naprava, ki poganja srce, si jo pa lahko privoščijo le ljudje, ki imajo denar, saj je ta aparat zelo drag. In tako sem od tistega dne dajal skoraj ves svoj denar na stran, da bi si nekega dne kupil ta aparat,« nam je o svoji želji po srčnem spodbujeval- niku pripovedoval Franc Ri- bezi. Je bil v poskus umora vple- ten nekdo tretji, ki je imel svoj interes in je Ivanko napeljeval k hudodelstvu? »Zadnje čase sem imel občutek, da jo je nekdo hujskal proti meni. imel interes, da so bile razprti- je med nama vse pogostejše. Vse bolj sovražna je postajala tudi do sosedov Hribernikov, ki jih je neprestano zasledo- vala, jih nadzorovala, kaj poč- nejo, sicer pa nas je vse, tudi ostale sosede, imela za pijan- ce. Ne vem, kaj se je dogajalo z njo, zagotovo pa je, da je imela prste vmes tudi njena bolezen,« je ob našem obisku razmišljal Franc Ribezi, ki ga bo misel na četrtkov večer, ko je zgolj po naključju ostal živ, spremljala do konca dni. Ne glede na to, kaj bo reklo sodiš- če. Do sojenja oziroma prav- nomočnosti sodbe je Ivanka Ribezi še vedno nedolžna. MARJELA AGREŽ Prihodnje leto bo Ribezlova hiša v Podlešju stara 170 let. Franc Ribezi pred svojo posteljo v »hiši«, kjer se je ponesrečil hčerkin zločinski poskus. MESTNA OBČINA CELJE Občanom sporočamo nov delovni čas ENERGETSKO SVETOVALNE PISARNE V CEUU, Prešernova 27. Pisarna je od 1.6.1997 naprej odprta vsak torek in četrtek med 15. In 18. uro. Vtem času bo v pisarni prisoten svetovalec. Občani lahko dobijo brezplačne nasvete o: -gradnji energijsko varčne hiše -izbiri ogrevalnega sistema -toplotni zaščiti zgradb -racionalni rabi energije -možnostih pridobivanja finančnih sredstev za posodobitev ogre- valnih sistemov ter uvedbo varčevalnih in ekoloških ukrepov v gospodinjstvih. Občani se lahko predhodno prijavijo za obisk v svetovalni pisarni vsak dopoldan po telefonu (063) 484-822, interna 328. Mestna občina Celje 2. SNOPIČ VROČA TEMA 25 Zdravstveni dom brez direictorja S^^^^ niso soglašali s ponovnim imenovanjem dosedanjega direktorja - Očitki preboldskega zobozdravnika - Pavle Dolar za v.d. direktorja? v Žalcu se ponavlja zgod- ba izpred nekaj mesecev. Takrat so občinski svetniki kar po vrsti žagali ravnate- lje osnovnih šol, tokrat niso dali soglasja k imenovanju direktorja zdravstvenega doma. Na to mesto se je pri- javil dosedanji direktor mag. sc. Franjo Velikanje dr. med., ki ga je s plazom očitkov zasul žalski svetnik iz vrst SDS in preboldski za- sebni zobozdravnik dr. Mar- tin Rakuša. HMBHHiSBB3ffi9HHHIHHIil^''' Dosedanjemu direktorju zdravstvenega doma Franju Velikanje poteče mandat sre- di prihodnjega tedna. Za di- rektorja v naslednjem man- datu je že bil s šestimi glaso- vi za in dvema proti (en glas proti je kot član sveta zavoda prispeval tudi Martin Raku- ša) potrjen na svetu javnega zavoda. Ta svet zavoda se- stavljajo predstavniki zapo- slenih, zdravstvene zavaro- valnice in ustanovitelja. V skladu s pravili igre morajo soglasje k imenovanju dati še občinski svetniki, kjer pa se je minuli ponedeljek za- pletlo. Martin Rakuša, zoboz- dravnik v Preboldu, do ne- davna zaposlen v Zdravstve- nem domu Žalec, kamor so- di preboldska enota, po no- vem pa zasebni zobozdrav- nik, je prve obtožbe na ra- čun Velikanje in dela v Zdravstvenem domu Žalec nanizal že na eni prejšnjih sej, ko so svetniki obravna- vali poročilo o poslovanju zdravstvenega doma. Strasti so se že takrat razplamtele tako daleč, da svetniki niso sprejeli poročila o poslova- nju, čeprav je zdravstveni dom pod Velikanjevim vods- tvom posloval pozitivno in so v štirih letih ustvarili do- brih 7 milijonov ^olarjev akumulacije. Iskre so se za- čele kresati tudi na zadnji seji in sicer že na začetku, ko so svetniki obravnavali, na koncu pa potrdili dokument z naslovom Obravnava de- javnosti in ciljev izvajalcev na področju zdravstvenega Varstva v občini Žalec do leta 2000. Dokončno pa so se strasti razplamtele, ko so svetniki začeli razpravljati o izdaji soglasja k imenovanju direktorja. Nagrade, črna praicsa... Kaj vse dr. Martin Rakuša očita donedavna še svojemu direktorju? »Ko je bil pred šti- rimi leti imenovan za direk- torja, sem to izvedel iz časopi- sov Takrat smo zahtevali, da odide prejšnji direktor Marjan Golob. Namesto da bi zapustil firmo, ga je Velikanje postavil za vodjo nemedicinske dejav- nosti. Kakšno je njegovo delo, še danes ne vem. Odnosi v domu so bili takšni, da če si kaj vprašal, je bilo hudo, če si imel pripombe, je bila kata- strofa. V času sedanjega di- rektorja sem večkrat opozar- jal na nabavo opreme. Sam sem imel 18 let staro napravo, potem so mi kupili italijan- sko. Tri leta sem se mučil z njo in trdim, da je neuporab- na. Po drugi strani pa imamo avtomobile, ki niso stari več kot 5 let. Je zdravstveni dom taxi ali zdravstvena ustanova? Nadalje me moti, da člani sve- ta zavoda nikoli nismo smeli videti direktorjeve individual- ne pogodbe in kako je v njej opredeljeno, kohko časa bo Velikanje opravljal delo direk- torja in koliko časa bo delal kot specialist medicine dela. Poleg tega je imel direktor še svojo črno prakso v domu, dovoljenje naj bi mu dalo mi- nistrstvo, ki pa nima teh kom- petenc. Nadalje trdim, da je bilo za obnovo zdravstvenega doma v Preboldu oziroma ureditev lekarne porabljenega veliko preveč denarja. Osred- nji kamen spotike pa sta dve ključni stvari. Prva je nagrada za direktorja in pomočnika Goloba v višini mesečne pla- če. Že lani sta jo dobila za prejšnje leto, po zaključnem računu za lani naj bi jima jo ponovno izplačali. Ne morem glasovati za to, da dobivata po 14 plač na leto. Pri sedanjem razpisu za direktorja pa se ne strinjam s tem, da je bil razpis objavljen samo v Uradnem li- stu. Tega bere zelo malo ljudi, zato je treba razpis ponoviti in objaviti v lokalnem časopi- su,« je menil Martin Rakuša. Dobro vodeni zdravstveni dom Franjo Vehkanje je bil pred štirimi leti imenovan za direk- torja potem, ko so zdravniki in zobozdravniki odločno zahtevali, da mora priti na čelo zdravstvenega doma zdravnik. Med glavnimi kriti- ki nekdanjih razmer in tisti- mi, ki so takrat glasno zahte- vali spremembe, je bil dr. med. Matjaž Lesjak, danes vodja organizacijske enote os- novne zdravstvene dejavno- sti. Pred svetniki je povedal: »Franjo Velikanje je vodenje zavoda prevzel v času, ko so ga pretresale notranje krize, organizacijske slabosti in ne- solidni medsebojni odnosi. Takoj smo začeli s spremem- bami. Povečali smo število de- žurajočih zdravnikov in zmanjšali mesečne nadurne obveznosti za 12 ur na enega zdravnika. Maksimalna dolži- na dežurstva je 12 ur, nekoč je trajalo 24 ali 48 ur. Za dežurs- tvo lahko razporejamo 17 zdravnikov, kar je največ do- slej. Z izboljšanjem razmer zdravniki ostajajo v službi pri nas, fluktuacije kadrov sko- rajda ni, ker se je razširil glas o dobro vodenem zdravstve- nem domu imamo zaposlene zdravnike iz širše celjske regi- je. Opremili smo sobo za poči- tek zdravnikov in sester, iz- boljšali smo urgentno ambu- lanto in imamo opremo, kakr- šne v nekaterih zavodih še videli niso. Odstranili smo ar- hitektonske ovire, posodobili vozila za terensko delo, pre- novili brezžične veze, vse po- staje so opremljene z najno- vejšimi računalniško vodeni- mi EKG aparati, laboratorij je dobil avtomatski analizator krvi, vse postaje so opremlje- ne s kompleti za oživljanje, ki jih znamo tudi uporatjljati. Skupaj s Celjani oblikujemo sodobno urgentno ekipo in smo vzorčen primer za celo državo. Ne zaviramo privat- ništva, po naših predlogih se lahko brez problema privati- zirajo postaje Vransko, Pre- bold in Polzela, v Žalcu pa želimo ohraniti javni zavod. Skratka, o krizi izpred nekaj let že po nekaj tednih vodenja Pranja Velikanje ni bilo več govora,« je svetnikom pojas- njeval Matjaž Lesjak. Trditve brez argumentov Franjo Velikanje odločno zavrača vse očitke Martina Rakuše. »Ne razumem govo- ric o neracionalnem poslova- nju, saj je zavod v zadnjih štirih letih ustvaril 7.154.663 tolarjev akumulacije, čeprav v cenah zdravstvenih stori- tev, ki jih priznava ZSSS, ni všteta akumulacija. To pome- ni, da je zavod akumulacijo ustvaril z zmanjševanjem stroškov oziroma z ustvarja- njem dohodka iz drugih de- javnosti. V štirih letih mojega mandata smo namenili 25 do 30 milijonov tolarjev lastne- ga denarja v namene, za kate- re bi bil dolžan plačati usta- novitelj, vendar denarja od občine nismo zahtevali, ker vemo, da republika občini dodeljuje premalo sredstev. Glede očitkov o delu z zasta- relo opremo lahko povem, da v hitrem tehnološkem razvo- ju vsaka oprema hitro zasta- ri. To pa ne pomeni, da je taka oprema neuporabna, pri delu nevarna in škodljiva. Primer lekarne v Preboldu - ko so bile potrjene vloge bo- dočih zasebnih farmacevtk na Polzeli, v Preboldu in na Vranskem, je Lekarniška zbornica zahtevala izpolni- tev nekaterih normativov. Po izpolnitvi teh norm je v Pre- boldu dotedanja lekarniška postaja postala lekarna, kar pomeni, da dobijo krajani tu- di zahtevnejša zdravila. Iz- polnjevanje standardov pa ni zastonj. Trditve o slabih od- nosih v kolektivu so trditve brez resnih argumentov, tak- šne očitke zanikata tudi sin- dikata Fides in sindikata zdravstva ter socialnega vars- tva v domu. O individualni pogodbi naj povem, da mi med drugim omogoča vsako leto teden dni zdravilišča, a tega nikoli nisem izkoristil. V zvezi z nagradami pa nasled- nje: prvo in drugo leto sem pogovore o njej zavrnil, če- prav mi po pogodbi pripada. Lani mi je bila nagrada na predlog zavarovalnice izpla- čana za leto 1995. Ne stri- njam se tudi z očitki na račun nabave osnovnih sredstev. Zadnji program je zavrnil prav dr. Rakuša, ker v njem ni bila predvidena obnova oken v njegovi ordinaciji. In še očitki na račun črne prak- se. V nobenem primeru ne gre za črno prakso. Od leta 1990 sem imel zasebno de- javnost iz akupresure. Dejav- nost je bila uradno prijavlje- na, opravljal sem jo v popol- danskem času, za prostore v domu sem plačeval najemni- no. Dejavnost pri nas pa ni registrirana kot medicinska dejavnost, zato sem se odlo- čil, da akupresuro opustim,« je pojasnjeval Franjo Velika- nje, ki bo morda zaradi ob- tožb na svoj račun sprožil tudi kakšno zasebno tožbo. Po dolgotrajnem medse- bojnem obtoževanju so svet- niki tajno glasovali. Soglasje direktorju da ali ne? 10 svet- nikov je imenovanje Pranja Velikanje podprlo, 14 jih je glasovalo proti. To pomeni, da mora svet zavoda v pri- hodnjih dneh imenovati vr- šilca dolžnosti direktorja in ponoviti javni razpis. A očit- no ne odloča zgolj sposob- nost ali nesposobnost direk- torja. Morda so v ozadju tudi kakšne drugačne igre, kar je mogoče sklepati po govori- cah, da so nekateri želeli po- saditi na stol za vršilca dolž- nosti direktorja Zdravstvene- ga doma Žalec Pavleta Do- larja, nazadnje zaposlenega v zasebnem podjetju v Laš- kem, trenutno pa menda brezposelnega žalskega svet- nika. MMMB IRENA JELEN BAŠA Direktor družbe Štajerskega investicijskega sklada-pooblaščene investicijske družbe d.d., Celje, Krekov trg 6, na podlagi statuta družbe in zakona o gospodarskih družbah sklicuje 4. sejo skupščine Štajerskega investicijskega sklada-pooblaščene investicijske družbe d.d., Celje. Skupščina bo 23. julija 1997 ob 8.30 na sedežu družbe v Celju, Krekov trg 6. Dnevni red: 1. Otvoritev skupičine, ugotovitev sklepčnosti in potrditev dnevnega reda. Predlog sklepa: Skupščina potrdi objavljeni dnevni red. - 2. Izvolitev predsednika skupičine, dveh preitevalcev glasov in potrditev predlaganega notarja. Predlog sklepa: Skupščina izvoli predlaganega predsednika skupščine, dva preštevalca glasov in potrdi predlaganega notarja. 3. Sprejem letnega poročila za leto 1996 po predlogu uprave in na podlagi mnenja nadzornega sveta. Predlog sklepa: Skupščina sprejme predlagano letno poročilo o poslovanju družbe za leto 1996 in revidirane finančne izkaze družbe po predlogu direktorja družbe in mnenju nadzornega sveta. 4. Spremembe in dopolnitve statuta družbe. Predlog sklepa: Skupščina sprejme predlagane spremembe in dopolnitve statuta družbe. ■ 5. imenovanje pooblaščenega revizorja družbe za leto 1997. Predlog sklepa: Skupščina imenuje predlaganega revizorja za leto 1997 po predlogu nadzornega sveta. Glasovanje: Skupščine se lahko udeležijo vsi delničarji, imetniki veljavno izpolnjene in potrjene lastninske nakaznice-vpisnice, ki se glasi na Štajerski investicijski sklad d.d., Celje. Seje skupščine se lahko udeležijo delničarji družbe osebno ali po zastopniku, če svojo udeležbo na skupščini v skladu s točko 8.3. statuta pisno prijavijo družbi vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine. Prijava je veljavna ob predložitvi kopije veljavne lastninske nakaznice-vpisnice delničarja družbe in notarsko overjenega pooblastila za zastopanje, če se delničar udeležuje skupščine po zastopniku. Skupščina veljavno odloča, če so navzoči delničarji z glasovalno pravico, ki predstavljajo vsaj petnajst odstotkov zastopanega osnovnega kapitala. Če skupščina ob uri prvega sklica ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje skupščine istega dne ob 9. uri na istem mestu. Skupščina bo takrat veljavno odločala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala. Glasovnice se dvignejo na sedežu družbe najmanj eno uro pred pričetkom seje. Gradivo za zasedanje skupščine je na vpogled vsem delničarjem na sedežu Štajerskega investicijskega sklada d.d. Celje, Krekov trg 6 in na sedežu Nacionalne finančne družbe d.o.o., Ljubljana, Trdinova 4 od 12.7.1997, vsak delavnik med 10. in 12. uro. Milan Ževart direktor Štajerskega investicijskega sklada 26 MALI OGUSI - INFORMACIJE 2. SNOPIČ MALI OGUSI - INIORMACIJE NOVO V CEUU Novo vas - Grewenbroichova 9. 3000 Celje Tel.: 063/22-574, Fox: 063/32-828 OD 23.6. DO 4.7. BREZPLAČNO ČIŠČENJE NAKITA VELIKA IZBIRA ZLATEGA NAKITA IN ROČNIH UR DVOINPOLSOBNO novejše stanovanje, 66 m', v Žalcu, prodam. Telefon 714-388. V STIRISTANOVANJSKI vili v Celju prodom tokoj vseljivo dvosobno stonovanje, 70 m\ mestni plin, CATV, telefon, zidano garožo in 650 m^ zemljišča. Telefon (063) 453-352. V ŠEMPETRU v Savinjski dolini prodiirno trisobno stanovanje v velikosti 77 m', z gorožo ali brez. Informacije po telefonu (063) 701-230, od 18. do 21. ure. tlANSARDNO stanovonje, 60 m^ v novozgra- jenem poslovno stanovanjskem objektu v Preboldu, prodamo. Telefon 715-725, od 7. do 14. cm gradbeništvo iii poBrcdiiiške filorilvc ftrodaijcva 6, Celje, tel.: 063 33 096, CM: 041 668 608 • NOVOGRADNJE • • ADAPTACIJE • • MANJcŠA GDADBENA DODDAVILA • EN0S06N0 stanovanje v pritličju, s poseb- nim vhodom, teraso in garažo, v centru Prebolda, prodam, ceno po dogovoru. Telefon 713-204, zvečer. m center. 60 m^, staro 15 lef, CATV, telefon, toplovod, balkon, prodam. Tele- fon (063)485-666. HA lokotiji prodom večje stonovanje v stori hiši ali menjam za manjše v bloku. Telefon 482-561. TRISOBNO stanovonje v centru Celja, z bol' konom, teraso, porkirnim prostorom, prodam. Telefon 484-057, od 18. do 20. TRIINPOISOBNO stanovanje v Novi vosi v Celju, centralno kurjavo, telefon, pro- dam, ceno po dogovoru. Telefon 771-711, od 8. do 14. DVOINPOLSOBNO stanovonje v Celju, Plovo laguno, prodam. Telefon 452-769, 434- 613. TRISOBNO s!am>vonje no Hudinji, fmMm- ^ skih žrtev, v pritličju, prodam za 44.000 i DEM. Telefon 482-003. IRIINP0LSO|N0 stotiovonre, ?8#, mM j gem polju, prodam, 865 DEM/m'. Tele- i fon 482-002. EHOSOBNOstoitovonje, 44inV$Qlt W centra, prodom. Telefon 482-002. ADAPTIRANO enosobno stonovanje, 39 m', CK, telefon, balkon, CATV, v Celju, pro- dam. Telefon 482-003. DVOSOBNO stanovonje no Dobrni, 50 m^ možen kredit ali menjavo za avto, pro- dam. Telefon (063) 778-716, Adi. V CEUU No otoku prodam trisobno stonog nje. Simono Brečko, Čopova 9, Celje. TRISOBNO stonovonje, 72 m^ No otoku, prodam. Telefon 471-722. STANOVANJE 70 m' no Ipavčevi 11, Celje, prodam. Ogled popoldan. Telefon 33- 112, int. 34-19, zjutraj. DVOSOBNO stanovanje 63 m^ v Celju, Vojko- vo ulico, VI. nad., CK, balkon, prodom zo 65.000 DEM. Telefon 484-000. LOŠ pri Poljčonoh - tnsobno bmpfefii urejeno stanovanje v novejšem bloku, velikosti 75 m', prodam. Telefon (063) 481-721,041 644-709. Hudinji, veliko 46,55 m', takoj vseljivo, prodam. Telefon (063) 481-721, 041 644-709. dUE - Teharsko ulico, prodom trisobno stonovanje cca 70 m^, z CK zo 55.000 DEM. Možnost menjave zo stanovanje v centru Celja. Telefon 041 649-494. CEUE - Lovo- prodom gorsonjero 31 itfl CK, vselitev in prepis takoj. Ceno zelo ; ugodna. Telefon 041 649-494. j WLii' Otok (Čopovo ulica) prodom dvjS ^ no stanovanje 53 m' v 1. nodstropju. Vselitev in prepis tokoj. Telefon 041 649- 494. dUE' center, prodam enosobno stanovanje 55 m' v 2. nadstropju. Prepis in vselitev takoj. Telefon 041 649-494. CaiE - Otok, prodom trisobno $tflriowift{i72 m^ z CK in telefonom. Možnost menjave za manjše stanovanje. Telefon 041 649- 494. DVOSOBNO stanovonje 55 m' v Žalcu (Kidi čevo ul. 2), v 4. nadstropju, kompletno opremljeno, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon (063) 778-087 oli mobitel 0609 NIŽJE OBRESTNE MERE ZA POSOJILA ZA PREBIVALSTVO! POČITNICE IN DOPUSTI SO PRED VRATI!!!! Da bi vam olajšali denarne izdatice za zaslužene počitnice, smo vam pripravili ugodno ponudbo posojil po nižjih obrestnih merah. Ne odlašajte z odločitvijo. Na osnovi računa turistične ali druge agencije, so vam na voljo posojila že od T+7% dalje. Če želite gotovino vas v banki čaka posojilo že od T+ 8% dalje. Znižali smo tudi stroške odobritve kratkoročnih Dosoiil. Ponudba velja za komitente banke In nekomitente Obiščite nas in se prepričajte o konkurenčnosti ponudbe. So stvari, kijih lahko ponudi le dobra banka. ^ banka celje v varnem zavetju tradicije OPREMA NOVO peč zo centralno ogrevanje, no trdo gorivo, 35.000 kalorij, prodam za polo- vično ceno. Telefon 452-432. OTROŠKO stajico prodom. Telefon 730-898. 6RADITEUI. Prodamo lepo kopalnico, dnev- no sobo, stavbno pohištvo itd. Telefon 482-608. ZELO dobro ohronjeno tuš pipo, pipo zo umivalnik in kuhinjsko pipo prodam, ceno zo komplet 12.000 SIT. Telefon 35- 098. no francosko posteljo ter otroški stolček za hranjenje ugodno prodom. Informoci- je po telefonu (063) 483-559. ŠIST bih kuhinjskih stolov ugodno pj* dam. Šifro STOLI. REGAL 20 dnevno sobo, s kotom ali brez, poceni prodam. Telefon (063) 792-287, po 16. uri. iMfLNIK in pomivalno korito z elemento(R prodom. Telefon 31-974. KUHINJO, spalnico, kotno sedežno gom^ ro, prodam. Telefon po 20. uri 31-512. V kuhinjo^ a.20 m, s hlodilnikom, štdil^ nikom 2 + 2 in pomivalnim koritom in okroglo mizo s 6 stoli ter bogotov šivalni stroj z omorico prodom. Telefon (063) 713-262. REGAL za dit^c^ $obo, fme iMim, dolžino 3.5 m, možnost kombinacije pri sestavi, ugodno prodam. Telefon (063) 720-856. M0HIA2NE police zo trgovino, sive borve, ptičji javor, ugodno prodam. Telefon 711- 624. GRADBENI MATERIAL SMREKOV opaž, suh, prvo kloso, 630 SIT/^ m^, prodam, no zalogi tudi drugi les, ladijski pod in bruno, možnost dostove. Telefon (063) 762-986. BETONSKE škorpnike, pohodne plošče, trn ne plošče, robnike, stebre... prodamo. Telefon 33-839. OPTIKA GLEŠČIČ s.p. BORIS GLEŠČIČ *, Celje, Gosposka 23 ^ tel.:063/441-803,441-650 Posluje vsak dan od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure NUDIMO VAM: -strokovno računalniško kontrolo vida -računalniško izbiro najlažjih in najboljših vrst stekel •strokovna kontrola vida zdravnika okulista vsako sredo popoldan OČALA VSEH VRST: -fotosenzibilna -bifokalna -multifokalna (z garancijo) -stanjšana -plastična -sončna očala RAVBAN ekskluzivni zastopnik na Celjskem - prodaja na 5 čekov Vsa stekla so vrhunske kakovosti CARL ZEISS -vse dioptrijske podatke vodimo računalniško. FASADNE opeke, 67 m^ primerne zo garaže ali spodnji del hiš, prodam po zmerni ceni. Telefon 741-082. KAH- 1.250 in urea- 1.400 SIT prodrnu. Telefon (063) 461-165. MODUL 81, cement 640, opno 400 SIT/33 kg, mivko 400, maltit 600 SIT, železo 65 SIT/kg, strešno lepenko, ugodno pro- dom. Telefon 461-165. STREŠNO opeko, novo, bobrovec, 5.500 Ico* sov, po 52 SIT, prodam. Telefon 33-188. 11^ smreko, 8 cm in deske zo streho, prodam. Telefon 461-039. HO^ salonitne plošče, nizki vol, 158 kosov in 15 slemenjokov prodam 20 % ceneje. Telefon (063) 472-273. 160 m' strešne betonske opeke, malo rablje- ne, prodam po zelo nizki ceni. Telefon 791-196. ŽIVALI DVE teleti, telico staro 5 mesecev in teleto starega 4 mesece, simentalco, prodam. Telefon 481-472. DVE kozi s tremi kozlički poceni prodorni Matjaž Zorko, Pečovnik 36, telefon 443- 560. DVE telici simentolki, 350 in 150 kg, pro- dam. Jože Doler, Landek, 18, Nova Cer- kev. TELIČKO, 250 kg in črno belega bikco, starega 10 dni, prodam. Telefon 742- 382. 090 44-64 NEMŠKE ovčorje, stare 6 tednov, Čistokr brez rodovnika, prodamo. Telefon 713- 204. KRAVO simentolko, s teletoni ali brez, pro- dam oli menjam za kobilo ali bika do 400 kg. Telefon 823-204. KRAVO simentolko, visoko brejo, prodom. Londekar, Selce 12, Novo Cerkev, telefon 774-649. očiščeni, 450 SIT/^g, prodam. Seneko- vič, Brunšvig 22, Roče, telefon (062) 685-507. BiliA simentalco, starega 8 dni, prodoma Telefon 823-057. NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK Vsi razlogi o vi tednilc Novi tednik izhaja vsak četrtek, za njegovo ceno pa dobijo bralci 48 strani branja iz naših krajev, in še 16 stranski TV vodič s sporedi skoraj vseh zemeljskih in satelitskih TV postaj, tudi celjske kabelske televizije in velenjske VTV. Ugodnosti naročnikov: •Mesečno plačevanje naročnine s položnicami. •Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 40. • Naročniki imajo pravico do treh brezplačnih malih oglasov letno in do ene čestitke po željah na Radiu Celje. Priiiranici: če redno plačujte naročnino, vas bo pri trenutni ceni Novi tednik stal 11.160 tolarjev letno, če ga bi kupovali v prosti prodaji pa 14.560 tolarjev letno. Če boste izkoristili še pravico do brezplačni objave treh malih oglasov in čestitke na Radiu Celje, boste prihranili še 4.000 tolarjev Skupni prihranek, ki si ga zagotovite z naročilom na Novi tednik je tako neverjetnih 7.400 tolarjev letno. NOVf TEDNIK SPOŠTUJE ZVESTOBO IN ZANESLJIVO NUDI NAROČNIKOM KOT DARILO ZA ZVESTOBO NAJVEČ OD VSEH ČASOPISOV V SLOVENIJL NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK 3000 CEUE Prežerneva 19 NAROČILNICA Podpisani ulica kraj št pošta \ naročam časopis "NO VI TEDNIK". Začnite mi ga pošiljati dne I I Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. _ St. 24.. 19. Mi 1997 MALI OGUSI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK Obarva j mo jim življenje! Pomoč; potrebujejo tu'Ju9- za katere morda ne^ ^šste RDEČI KRIŽ Mirje 19, Ljubljana, tel: 061 12 61 200 SLOVENIJE BIKCA, sivto, 170 kg, prodam. Telefon 778- 523. ČISTOKRVNE nemške ovčarje, moitežoM^ jorkširski terier, prodom. Telefon (063) 773-588,442-778. ANGLEŠKE kobr španjele, zlato rjave cepljene, z rodovnikom, starši odličnih ocen, prodamo. Telefon (063) 714-815. TELICKO, storo 14 dni, prodam. Telefon 857- 272. Ji^KICE različnih starosti in sort, bele, težke purane in 10-mesečne kokoši rjave, gra- hoste in bele, prodajamo na domu ali no naših prodajnih mestih v soboto pri trgovini Vitosovič Sveti Štefan, v četrtek pri Kmetijski zadrugi Vransko, možna dostavo no dom. Winter, Lopata 55, telefon 472-070, non-stop. DVE kozi, dobri mlekarici, prodam. Telefon (063) 771-784. prodam. Telefon 481-653. ŠKOTSKI ovčarji-mladid, ugodno oziroma pod posebnimi pogoji, prodam. Telefon (063)34-499. WOVOfUMDlANCI,itiloditi z rodalikbl?!; ve- liki prijatelji otrok, naprodaj. Telefon (063)772-368. AKOJA puranov, težkih od 8 do 9 kg, po 280 SIT/kg, akcija troja do 25.6.97. Rešek, Straše23, telefon (062) 688-138. KRAVO prodom ali menjam zo pitano živino^ Telefon (063) 739-363, po 20. urL KRAVO zo zakol prodom oli menjanr^ teličko. Telefon 730-899. KRAVO, brejo 4 mesece, 5. tele, prodam ali menjam zo klavno govedo, prodam ovco in ovna. Telefon 736-525. TELIČKO, težko 150 kg, prodom. Telefon 737-552. TELIČKO simentalko 100 kg, prodam. Ivan Zogrušovcem, Zovrh 36, Dobrna. DVE kozi, velike pasme, molzne in tri sami- ce, store 10 tednov, prodam. Telefon 711- 478. KMETIJSKI gRipELKI JABOLČNIK prodom. Telefon 709-018. BELO vino prodam. Telefon 823-215. DOBRO rdeče vino prodam. Telefon 472- 772. DOMAČE vino, jurko, izobelo in en del šmarnice prodam, 150 SIT, približno 200 L Telefon 771-523. m laški rizling, 800 I po 200 SIT, med, cvetlični, prodam po 450 SIT. Telefon 821-866. \flKO, belo in rdeče ter jabolčnik, zel) kakovostno, prodam po ugodni ceni. Te- lefon 795-560. OSTALO BREZŽIČNI telefon panosonic, enojna tipkov- nico, svetleče tipke, prodam. Telefon 771-717,486-660. DVE avtomobilski gumi Sava exact M+S, profil 175/65 R 14 82 T, rabljene eno zimo, prodam za 9.000 SIT. Telefon (063)443-066. BRAKO prikolico prodom za 450 DEM. m fon 38-206, popoldan. Č(%N etan T 401, ki se nahaio na otoku Krku v Čižičih, tudi registriran no otoku Krku v Šilu, dobro ohranjen, prodam, motorja zo čoln tomos 4.8 in tomos 4. Telefon (063)471-864. TRAKTORSKO prtkolko 3 Tl|tttoffl«r ki^l dvojna kolesa in mlade kozličke prodam. Telefon 461-247. m «3t81 Tchofj« iS, T*U 04S/34-744, St-SSS, 0*09 41i-»0 tom 043/St-«8S CENUŠI OD NAJCENEJŠIH Izdelki Iz umetnega marmorfa: VSEH OBLIK, BARV IN DIMENZIJ, TUDI PO NAROČILU -ZAOKENSKE POLICE Velika izbiro lastne proizvodnje gradbenega materiala: *tlakovci *pl6šče *elementi za škarpe *robniki *ogro|e *mulde *cvetlična korita kompostnik ""vinogrodniški stebri *cevi *fontane *kamini *in še in še... Trgovina: *sušilni elementi *vodo nepropustni premazi *zidne barve *barve za beton "zidarske letve z ali brez libele *vodne tehtnice "laserske vodne tehtnice Blogo iz uvoza: "naravni kamen za oblaganje sten ali dvorišč (PORFIDO) "zaščitna sredstva "razna orodja 2 : . : J HVALA ZA OBISK! Kidričeva 2. Laško, tel.: 063 730 720 7 ^^ji ' bmoritev nov/e^a ateljeja bo 23. mm 1997 ob 10. uri v Laškem LEPO ohranjen kombiniran otroški voziček peg perego ugodno prodam, cena po dogovoru. Telefon (063) 38-785. BELO vino šmarnico in krožno žogo prodam. Anica Srabočon, Brezova 5, Šmartno v Rožni dolInL ŽENSKO športno Icolo rog maraton Iokus, srebrne barve in otroški sedež zo kolo, prodam za 14.000 SIT. Telefon 722-905. SURf veplas, primeren za začetnike, pr&> dam zo 300 DEM. Telefon 701-642. DOBRO ohranjen raztegljiv kavč in dvo fotelja, moško kolo rog, prodam. Telefon 472-642. SUVITA d.o.o. V STEČAJU CEUE, Cesta v Trnovlje 10 a OBJAVLJA PRODAJO BLAGA: -pisarniška oprema -oprema za trgovsko dejavnost -drobni inventar Prodaja poteka 23.6.1997 in 24.6.1997 od 10. do 12. ure na gornjem naslovu. Prodaja poteka po sistemu »videno-kupljeno«. KOMPLETNO otroško sobo, dnevno sobo,IE stroj za likanje in brunarico, 4x3, pro- dom po dogovoru. Telefon 461-079, vsak dopoldan ali vsak večer po 20. uri. KAD, brestovo, 5001, tri sode po 2001 in sd po 1001, poceni prodam. Karel Javornik, Pečovje 29 a. APN 4 in moško kolo, 5 prestov, prodom po ugodni ceni. Telefon (063) 481-476. ŠKARJE, ročne, zo rozrez metrske pločevine, do 2 mm, prodam. Telefon (063) 713- 085. LilOŽELEZNO peif 2I mUm Iturtttvth 20.000 SIT in belo vino z analizo pro- dam. Telefon 741-361. PRIKOLICO zo prevoz živine, dstWTO M vino, 200 I in krožne brane prodam. Telefon 798-768. SURF, hi-fly, rabljen eno sezono, prodal 30% ceneje. Telefon (063) 443-507. PRIKOLICO zo kampiranje odrio, 4 ležišča, s plinskim štedilnikom in pečjo za ogreva- nje, boldohin, ugodno prodam. Telefon (063)772-310,773-633. MOTOR APN GS, letnik 90, modre bi« brejo telico, prodam, možno menjavo za traktor. Telefon 741-778. VRSTNO goražo v Trubarjevi ulici v Celju zo tehnično bazo prodam. Telefon 452-769, 434-613. AVTOMOBILSKO prikolico s cerodo in A- testom, nosilnost 700 kg, 190x100 cm, prodam. Telefon 720-721. OTROŠKI ovtosedež in otroško stojico dom. Telefon 441-066. OKOPALNIK goldoni in ogrebalnik somorez- nico in tricikel apekar, vse v dobrem stanju, prodam. Telefon 736-044. BOJLER, trisistemski, 300 I, nov in 7 tirnic, dolžina 7 m, ugodno prodam. Telefon (063)716-641. DALJINSKI telefon, nov; dve tipkvnkl, pogch vor med slušalko in bazo, prodam zo 19.900 SIT. Telefon 711-624. IfSPRSKI stroj gestetner B 4, $irof z| razvijanje offset plošč, stroj za šivanje knjig in skladišče, 100 m^, v Celju, prodamo. Telefon (063) 32-044, 411- 779, od 7. do 15. in 38-704, od 15. naprej. LESENO stojnico z zabojnikom, ugodno prcK dom. Telefon 443-013. CITROEN AX letnik 92, odlično ohronjert in malo jadrnico dolžine 4 m, prodam. Telefon 484-288, popoldan. KUPIM ODKUPUJEM razne starinske predmete: ure, pohištvo, svečnike, slike, kipce. Telefon 482-288. ODKUPUJEMO delnice investicijskih sklodov, tudi Trdnjavo (A-frust) in Petrol B po najvišjih cenah. Pridemo no dom in prinesemo denar. Telefon (062) 631- 164, od 9. do 20. ure. ODKUPUJEM storinsko pohištvo, nemške medalje, ure, keramiko, lonce itd. Tele- fon (063) 771-608. CEUE-Loško. Kupimo monjšo enodružinsko hišo ali zazidljivo parcelo. Telefon (063) 35-138. KUPIM vikind blizu Celja oli na obmop Savinjske doline. Telefon (063) 853-189. BIKCE, teleta do 120 kg, kupim. Telefon IH 109. KUPIM trisobno stonovanje Na otoku. Teb fon 452-827. CEUE In okolico. Knpim vseljivo hiso h 140.000 DEM. Telefon 442-277, (041) 621-006, do 18. CIRTIEIKATE neizkonto; {»dov, delnice B, C, G serije, kupim. Telefon (063) 772-035, po 15. uri. CEUE - kupim stanovanje. Plačilo z gotoVt no, možnost menjave. Telefon 041 649- 494. STANOVANJE ODDAM opremljeno dvosobno stanovonje na Hudinji. Telefon 411-668, zvečer, GSM (041) 624-914. ODDAM dve sobi s telefoiiom v centru C^lji^ Telefon 726-378. ČE ste družina v Celju in se drenjIH enosobnem lastniškem stanovanju, se vam ponuja enkratno priložnost. Takojš- njo vselitev v nošo hišo. Plačilo razlike nepremičnin v dveh letih. Telefon 743- 318. V ŠENTJURJU mladi družini iz bloka nudimo v nojem ali odkup parcelo z urejenim bio vrtom in večnamensko zidanico no koncu ulice. Telefon 743-318. KMETUO v bližini Celja oddam v nojem, možnost preureditve zo druge dejavno- sti. Telefon 708-722. STANOVANJE, opremljeno. Na otoku, oddam v nojem. Telefon 794-425, mobitel (0609) 642-578,(0609) 630-539. NUJNO iščem sobo v Celju. Telefon v slu^i (063) 442-911, interno 407, od 8. do 14. POREČ. Komforten vikend oddomo od 6. do 14.7., velika teraso, »gril«. Telefon 714- 630. GARSONJERO s posebnim vhodom oddam mlajši ženski. Telefon 453-193. iCEUU oddom vseljivo opremiieno prso- njero z enoletnim predplačilom, telefon, CK, CATV Telefon (063) 832-867. VCfNTRU mesto oddom stonovanje, 68 m^,i parkirnim prostorom, najraje kot poslov- ni prostor, v stanovanju je plin, central- na. CATV, telefon. Telefon zvečer 484- 154. NAJAMEM ali ki)|»m stonovonje oli hišo v Celju oli okolici. Telefon 482-003. PREROKOVAnjE Zaupen pogovor z vedeževoiko. POKLIČITE 090 4215 Cena pogovora je 156 SIT/minuta. SIVlO STARI VEDEZEVALCI. VENDAR PRVIČ V JAVNOSTI 090 42 58 LIBRA MIX d.o.o. VEDEŽEVANJE 090 42-74 UUBEZEN, DELO, DENAR BRUNA iz suhega smrekovega lesa širine 11 cm in les zo ostrešje, prodom. Telefon 701-065. KOMPRESOR 2001 (ovtoličarski), točilni pulf DH (rabljen) in stroj za zvijanje pločevine (pig rund 1 m), prodam. Telefon 481- 350, mobitel 0609 650-737. 030 -1 TRISOBNO stanovanje, opremljeno, CK, CATV, v Žalcu, oddam s 1.7.1997. Telefon (063) 483-878, od 13. do 16. ure. POSREDOVANJE pri nakupu, prodaji, menja- vi nepremičnin, pravna svetovanja, ure- ditev dokumentacije. Telefon 041 649- 494. ZAPOSLITEl ZAPOSLIMO dekle zo delo v bistroju. Telefon (063)451-004. 2.000 DEM zaslužka na področju direktne prodaje nudi podjetje z lastno proizvod- njo. Telefon (0609) 632-978. ZAPOSLIMO štiri prodajalke v modnemill ku v centru Celja, pogoj 6 mesecev delovnih izkušenj. Šifra REDNA ZAPOSLITEV. ZAPOSLIMO šftrf poffliice 10 le vpetjano prodajo po Sloveniji in Hrvaški. Šifro NUDIMO AVTO IN POSLOVNE PROSTORE. ZAPOSLIMO tajnico z najmanj tremi leti delovnih izkušenj. Šifro V CENTRU CEUA. STR0JNIKAT6M na stroju JCB, po možnosti s prakso, zaposlimo. Ponudbe pod šifro OKOLICA CEUA. ZAPOSLIM dekle 20 delo v bistroju, možnost brezplačnega bivanja. Telefon (063) 881-789. mi zo redno delo. Telefon 442-505. ZAPOSLIMO dva voznika C in E kategorije v mednarodnem prometu. Resne ponudbe pošljite no oglasni oddelek NT pod šifro VOZNIK. ZAPOSLIM notakorico, kuharjo in tistilko. Telefon (0609) 631-770. CVEIIČARKA išče zaposlitev, lahko tudi ho- norarno. Telefon (063) 772-567. ZAFHJSLIMO somostojno natokorieo, OD po dogovoru, zaželen vozniški izpit. Telefon 720-800, dopoldan. NATAKARICO zaposlimo, iohko pripravnico. Telefon 741-609. TRGOVKO za otroško trgovino v Žalcu zopo- slimo. Informacije po telefonu 713-210. IŠČEMO dekle zo strežbo, možnost redne zaposlitve. Telefon 483-160, (041) 615- 891. ŠOFERJA C, E kategorije $ prokso na medno- rodnih prevozih zaposlimo. Telefon 412- 510. PRIDNIM žensbm, moškim nudim dobro plačilo za okopovonje. Telefon 461-186. ZAPOSLIMO mlado dekle za strežbo v bistro- ju. Telefon (063) 772-512. HONORARNO zaposlim dekle z« stn^, takoj. Telefon 795-530. DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ 090 44 48 SKRIVNOSTI LJUBEZNI - odzivnik 090 75 17 BIOENERGETIK JASNOVIDEC IRIDIOLOG ERIK RUBIKON VEDEŽEVANJE 0904270 VEDEŽEVANJE ;K090 41 79 UUBEZEN, DEU), DENAR, RAZUGA SAM ZASTAVLJALNICA BONAFIN Gotovinska posojila na zastavo čekov. NOVO: GARANCIJA- PLAČILNE KARTICE Tel.: (063) 441-144, int.314 IŠČEMO vaditelje oziromo trenerja košarici zo osnovnošolce v Celju. Telefon (063) 453-534. KUHARICO zaposlim. Delo v dopoldonskeni času, sobota, nedeljo prosto. Telefon zve- čer 33-736. PODJETJE išče osebo zo razvoz tosopiso. Pogoji: zanesljivost, iz Celja in ovto. Resni interesenti noj pokličejo po telefo- nu 442-531, od 18. do 20. IŠČEM natakorico zo delo v bistroju v Celju^ Jelefon (063) 741-354. IŠČEMO sodelavce zo delo v marketingu, za revijo. Telefon (063) 482-960. ŠOFERJA s C kategorijo, s končano 4. stopnfl izobrazbe, zaposlimo distributerja me- snih izdelkov. Zaposlitev je zo dobo 6 mesecev, kasneje možno zaposlitev za nedoločen čas. Telefon 720-226, ob de- lavnikih od 18. do 20. ure. ŠOFERJA C, E kategorije, za vožnje v Nemči- jo, Avstrijo in Francijo zoposlimo. Telefon (063)730-013. HONORARNO oli pogodbeno zaposlimo pot- nike zo prodojo po Sloveniji. Telefon (063) 731-508, po 20. uri, od ponedelj- ka do petka. V REDNO delovno razmerje sprejmemo k* horico ali kuhorja. Telefon 829-063. TAKOJ zaposlimo peka v Slovenskih Konji- cah. Telefon 754-738. ZAPOSLIMO notakorico in kuharico. Vse i formocije po telefonu 412-099, zvečer. HONORARNO alitedno zaposlimo prikupno dekle z veseljem do dela v bistroju. Informacije po telefonu (063) 709-067 REDNO ali honorarno v popoldanskem časi zaposlim dekle zo strežbo v gostinskem lokalu. Inf. po telefonu (063) 772-788. ELEKTROINŠTAUTER z 10 let delovne dobe in izkušnjami, išče delo. Telefon 412- 894. Zaposlim gradbenega tehnika i ie- lovnimi izkušnjami no terenu. ZIDARSTVO DERNOVŠEK, Zadobrova 39 a, ŠKOFJA VAS, telefon (0609) 613-228, (041)630-973. Šl. 24. > 19. Ml 1997 2. SNOPIČ MALI OGLASI - INFORMACIJE ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega moža, očeta in starega očeta ERNESTA ŠELERJA iz Prebolda se islo telefonu. Telefon (063) 481-891. IZPOSOJAMO poročne, birmonske, obhojiy in druge obleke za svečane priložnosti. Informacije po telefonu 715-681. TRGOVINO v obrotovanju (neživilo) 75 m', možnost spremembe v kokršen koli lokal (frizerstvo, pedikerstvo, ambulanta, d^ lovnica itd.) s telefonom, centralno, pli- nom in porkirnim prostorom zo vsok avtomobil oli kamion, oddam. Nizko nojemnino, odkup vloženih sredstev. V račun vzamem osebni avtomobil. Ni v centru mesta. Telefon 481-350 oli 0609 650-737. V NAJEM odda« lokal, 40 m', v centru Žolča. Telefon (063) 715-288. S». 24.-19. Mi 1997 INFORMACIJE NOVI TEDNIK ZAHVALA Ob izgubi naše ljube mame, tašče, stare mame, prababice, sestre in tete ANE CEROVŠEK roj. Jelovčan iz Žalca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelav- cem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala govorniku za tako lepe poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za ubrano petje. Iskrena hvala tudi vodstvu in osebju Doma upokojencev na Polzeli. Vsem, ki ste ohranili dobro misel nanjo, še enkrat prisrčna hvala. Vsi njem. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, stare mame, tašče, babice, sestre in tete IVANKE ŠPEGLIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Cetisa in znancem za darovano cvetje, svete maše, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in govorniku za poslovilne besede. Vsi njeni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta in tasta STANKA OGRAJENŠKA iz Stanetove 3, Celje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem, znancem ter zdravniškemu osebju Bolnišnice Celje in Zdravstvenega doma Celje za hitro pomoč. Hvala kolektivu Mode Celje, Društvu maratoncev in pohod- nikov Celje, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, hvala za besede slovesa in pevcem iz Kompol za odpete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče ter denarno pomoč. Vsi njegovi. ZAHVALA Zapustil nas je IVAN FOJS z Grobelnega Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate- ljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo. Prav posebej se zahvaljujemo kolektivu Alposa Šentjur in pevcem za odpete pesmi. Žalujoči: žena in hčerka z družino. Tako kot se veter izgubi v daljavo, odšel si tiho, za sabo pustil si spomin na naša skupna, srečna leta.: V SPOMIN 21. junija bo minilo leto dni, kar nas je zapustil dragi mož, oče, brat, ati in stric JOŽE SREBOTNJAK Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njegov tihi dom le rože zdaj krasijo in sveče mu v spomin gorijo. Vsi njegovi. V naših srcih vedno še živiš, kamor koli naš pogled uzre, vsepovsod sledi so tvojih pridnih rok, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena - vendar - v božjih rokah je začetek in konec _ vssgg............... ■ ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta MARTINA KAJTNE (10.11.1928 -31.5.1997) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate- ljem in znancem, ki- ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili pisna in ustna sožalja. Še posebej hvala družinam Ramšak, Žohar, Selič, Dergan in Roječ za izkazano pomoč. Zahvaljujemo se govorniku gospo- du Vinku Lavrincu za izrečene poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in rudarjem iz Rečice za izkazano spoštova- nje. Hvala gospodu dekanu Jožetu Horvatu za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebno sveto mašo ter vzpodbudne besede ob slovesu. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu z mislijo nanj. Žalujoči: žena Rozika, hčerka Eva in sin Jože. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi žene in mame MARJANCE PEČOLAR roj. Klavžar se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala zdravniškemu in negovalnemu osebju inter- nega in visceralnega oddelka Splošne bolnišnice Celje, Moškemu komornemu zboru Celje, govornikoma in gos- podu župniku za opravljen obred. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoča: mož Štefan in Marjana z družino. Novi tednik obvešča cenjene stranke, da je zadnji dan za oddajo malih oglasov in zahval za Novi tednik, ki izzide v istem tednu vedno v ponedeljek, od 7.30 do 16.30 ure. Od torka do petka je oglasni oddelek odprt od 7.30 do 14.30 ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si le spomin na naša skupna srečna leta. V SPOMIN VITKU VITANCU (18.6.1982 - 18.6.1997) Dragi sine, bil si nama luč življenja, ki nama brez tebe prepočasi ugaša. Hvala vsem, ki s svečko in lepo mislijo počastite njegov spomin. Večno tvoja mami in ati. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in tašče STANISLAVE JAGER iz Kamena 15 v Šentjurju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in sodelavcem, ki ste jo v tolikšnem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrekli sožalje. Hvala gospodu dekanu za opravljen cerkveni obred in poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem iskrena hvala. Žalujoča sinova Branko in Janko z družinama. Ljubezen, delo, skrb, trpljenje Tvoje je bilo življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve, kako boli, ko več Te m. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage in ljublje- ne žene, mamice, mame, tašče, hčerke, sestre, svakinje in tete ANE GUČEK - ANČKE roj. Šumak iz Popovičeve 36 v Celju se iskreno zalivaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče ter za številno spremstvo k njenemu zadnjemu počitku. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami in nam kakor koli pomagali. Posebna hvala Gostinskemu podjetju Majolka - g. direktorju Romanu Bastiču, računovodkinji Štefki Bevc in poslovodji Janku Zupancu, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter govorniku g. Rudiju Hermanu iz Prebolda za poslovilne besede. Žalujoči: mož Stanko, sin Mišo z družino, hčerka Nuša z družino in hčerka Bernarda. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedija STANKA HIMMFT-REICHA iz ČODOve ulice 25 v Celju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem ostalim, ki so s svojo prisotnostjo ali kako drugače izrazili sočustvovanje. Vsi njegovi. št. 24.-19. Ml 1997 2. SNOPIČ Policistom vstop prepovedan jjjjjjjjj^^ Celjski policisti in krimina so v velenjskem lokalu Tropica nezaželeni Darko Zupan, novopečeni gostilničar iz Velenja, je celjskim policistom in kri- minalistom prepovedal vstop v lokal Tropica. V po- nedeljek je sklical celo »ti- skovno konferenco«. Dejal je, da so mu policisti z drža- vo vred v preteklosti povzro- čili že preveč škode in da novih neutemeljenih vme- šavanj, ki mu povzročajo moralno in poslovno škodo, ne bo več dovoljeval. Delavcem UNZ Celje na- mreč očita, da so »zastraševa- li in nadlegovali zaposlene v lokalu«. »V prihodnje celj- skim policistom prepovedu- jem vstop v lokal. To se je zgodilo tudi vsem drugim go- stom, ki se v lokalu niso znali primerno vesti,« je dejal Zu- pan, ki je postal najemnik Tropice pred približno dve- ma mesecema. »Prevzel sem lokal, ki je bil v razsulu, in v tem času sem uspel v njem ustvariti prijetno vzdušje ter privabiti kulturne goste. Ka- kor hitro sem to dosegel, so se pričeli vmešavati policisti. Pričele so se racije, kontro- le... Vse to je na goste lokala vplivalo negativno. V Tropici mi je priskočil na pomoč moj prijatelj Adolf Štorman, ki je v začetni fazi povsem prijateljsko prevzel pregled nad redarsko službo. Naen- krat so pričeli policisti nadle- govati lastnika, ki mi je dal] PROMETNE NEZGODE Trčenje v Locah Na regionalni cesti v Ločah pri Poljčanah se je v torek, 10. junija popoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je huje telesno poškodoval voznik kolesa z motorjem. Milan G. (60) iz Malega Bre- ga je vozil kolo z motorjem s parkirišča na regionalno ce- sto. V času vključevanja na prednostno cesto je po njej pripeljal voznik osebnega av- tomobila, 55-letni Franc K. iz Penoj, v trčenju med vozilo- ma pa je Milan G. utrpel hudo telesne poškodbe. Silovito trSi v drevo Na lokalni cesti zunaj nase- lja Lokovica se je v torek, 10. junija zvečer, pripetila nez- goda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala. Andrej P. (22) iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz smeri Podkraja proti Lokovici. Na rav- nem delu ceste je zapeljal de- sno z vozišča in silovito trčil v drevo. V trčenju se je hudo telesno poškodoval sopotnik, 24-letni Bernard 1. iz Šmartne- ga ob Dreti. Vozniku je alkotest pokazal 2 promili alkohola v izdihanem zraku. Nesreča s fraktorjeiti Na lokalni cesti Prelasko- Buče-Kozje se je v četrtek, 12. junija popoldne, pripeti- la nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodoval voznik traktorja. Alojz G. (55) iz Kozjega je Vozil traktor iz smeri Kozjega proti Bučam. Med vožnjo sko- zi Ješovec pri Kozjem je zape- ljal desno z vozišča, kjer se je traktor prevrnil, voznik pa se je hudo poškodoval. Nepravilno prečkal cesto Na Čopovi ulici v Celju se je v četrtek, 12. junija pono- ri, pripetila nezgoda, v kate- je bil huje ranjen pešec. Aleksander T. (27) iz Celja je Vozil osebni avtomobil po Čo- povi ulici proti središču mesta. Št. 24.-19. iunij 1997 Ko je pripeljal do križišča z Dečkovo cesto, je skozi križišče peljal pri zeleni luči, takrat pa je, zuna*j prehoda za pešce, z njegove leve strani prečkal vo- zišče 14-letni Marko V. iz Celja, ki je pri trčenju utrpel hude telesne poškodbe. Izgubil oblast nad vozilom Na magistralni cesti zunaj naselja Irje se je v petek, 13. junija zvečer, pripetila nez- goda, v kateri je bila ena ose- ba hudo telesno poškodova- na, Jožef K. (47) iz Rogaške Slati- ne je vozil osebni avtomobil iz smeri Rogatca proti Podplatu. Zunaj naselja Irje je v ostrem desnem nepreglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom, za- peljal z vozišča, nato pa se je vozilo prevrnilo in obstalo na travniku. Voznik Jožef K. je utrpel hude telesne poškodbe. Umrl v bolnišnici Na magistralni cesti zunaj naselja Spodnje Preloge se je v soboto, 14. junija ob 00.40 uri, pripetila smrtna nesreča. Jakob F. (23) iz Slovenskih Konjic je vozil osebni avtomo- bil iz smeri Zeč proti Sloven- skim Konjicam. Zunaj naselja; Spodnje Preloge je trčil v pešca,: 36-letnega Branka U. iz sloven-; skih Konjic, ki je hodil po levi: stran ceste iz smeri Slovenskih , Konjic. V trčenju je pešec utr-: pel tako hiide telesne poškod- be, da je kmalu potem, ko so ga pripeljali v celjsko bolnišnico, tam umri. Povozil otroka Na Celjski cesti v naselju Vojnik se je v soboto, 14. junija dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen otrok. Franc Ž. (36) iz Nove Cerkve je vozil osebni avtomobil po magistralni cesti v Vojniku. Ko se je pred njim vozeči voznik osebnega avtomobila ustavil pred zaznamovanim preho- dom za pešce, se voznik Franc Ž. ni ustavil, ampak je zapeljal mimo njega. Takrat je po pre- hodu za pešce vozišče prečkal osemletni Žiga G. iz Vojnika, ki lokal v najem, poizvedovali so o poslovanju, ga zasliševa- h, kaj počne v lokalu Štor- man, kaj je z lokalom naro- be... V četrtek dopoldan sta prišla v Tropico dva delavca UNZ Celje in glasno zahteva- la, da hočeta govoriti z lastni- kom. Spraševala sta, kaj poč- neva v lokalu midva s Štor- manom, koliko znaša najem- nina, ali imamo prostitutke... Goste skušajo odvrniti od nas, s podobnim poizvedova- njem pa mi povzročajo po- slovno škodo. Če jih zanima moje delo, naj o tem vprašajo mene. Če sumijo, da poslujem nezakonito, naj opravijo urad- no preiskavo. Vse, česar se lotim in se izkaže kot pozitiv- no, skušajo obrniti proti me- ni, tokrat z ustvarjanjem ne- gativnega klišeja. Moj lokal, v katerem hočem imeti le red in mir, lahko zaradi širjenja laž- nih informacij propade.« Darko Zupan še ne ve, kako bo prepoved izvajal v praksi. Vsekakor je izbral nenavadno pot za razreševanje svojega »problema«, saj vsakdo, ki se čuti oškodovanega, pač ne more sklicati tiskovne konfe- rence. Na voljo so še uradne, tudi sodne poti. Predstavnik za stike z javnostjo na UNZ Celje Miran Koren je dejal, da do danes od Darka Zupana niso prejeh nobene uradne pritožbe in da so za njegove težave prvič slišali od novi- narjev. ■HHHMiMMMMMMMl KL ga je vozilo Franca Ž. zadelo in zbilo po vozišču. Sopotnico vrglo z motorja Na magistralni cesti v kraju Huda luknja se je v soboto, 14. junija popoldne, pripetila nez- goda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Milan B. (41) iz Ljubljane je vozil motorno kolo iz smeri Velenja proti Slovenj Gradcu. Ko je peljal skozi oster levi nepregledni ovinek, je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na pesek ob robu vozišča, tam pa je motorno kolo pričelo drseti in se prevračati. Pri tem je so- potnico, 39-letno Sonjo B. iz Ljubljane, vrglo z vozila, pri padcu pa je zadela v prometni znak ob vozišču. Na spolzkem VOZIŠČU Na lokalni cesti zunaj nase- lja Hramše se je v soboto, 14. junija ponoči, pripetila nezgo- da, v kateri sta bili ena oseba hudo in ena lažje ranjeni. Roman A. (20) iz Lemberga je vozil osebni avtomobil iz Hramš proti Galiciji. Ko je pripeljal po klancu navzdol in nato v desni ovinek, ga je na mokrem in spolzkem vozišču zaneslo s ce- ste. Pri tem je vozilo trčilo v drevo, voznik je utrpel lažje tele- sne poškodbe, hudo ranjena pa je bila sopotnica, 15-letna Sabi- na C. iz Lemberga. Nepravilno v kriziscu v križišču mestnih ulic v Celju se je v nedeljo, 15. junija popoldne, pripetila nezgoda, v kateri sta bili ra- njeni dve osebi. Antonija D. (54) iz Radmirja je vozila osebni avtomobil po Aškerčevi in proti Cankarjevi ulici. V križišču je zavila levo na Teharsko cesto in tam presekala pot vozniku osebnega avtomo- bila, 26-letnemu Jakobu K. iz Zgornje Rečice pri Laškem. V trčenju med voziloma se je hu- do telesno poškodoval sprednji sopotnik v vozilu Antonije D., 53-letni Jožef M. iz Spodnje Re- čice, sopotnica na zadnjem se- dežu, 45-letna Danica M. iz Spodnje Rečice, pa je bila lažje ranjena. Prevračanje po nasipu Na regionalni cesti zunaj naselja Trebče se je v nede- ljo, 15. junija popoldne, pri- petila nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen voznik oseb- nega avtomobila. Josip K. (46) iz Gorjan je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Trebč proti Bistrici ob Sotli. V blagem levem ovinku je iz- gubil oblast nad vozilom, na- kar je zapeljal z vozišča na travnati nasip, kjer se je vozilo večkrat prevrnilo. Voznik je Josip K. se je med prevrača- njem hudo telesno poškodo- val. Presekal mu je pot Na lokalni cesti zunaj nase- lja Zgornje Roje se je v nede- ljo, 15. junija popoldne, pri- petila nezgoda, v kateri je hu- de telesne poškodbe utrpel voznik kolesa z motorjem. Mladoletni T.M. iz Šempetra v Savinjski dolini je vozil' kolo z motorjem po kolovozu. Ko je pripeljal do lokalne ceste Šem- peter-Šešče, je zavil levo in pri tem presekal pot vozniku oseb- nega avtomobila, 43-letnemu Ivanu C. iz Migojnic, ki je vozil v smeri Šešč. V trčenju, ki je sledi- lo, se je mladi mopedist hudo telesno poškodoval. M.A. O fi^TgR S RAR Celje, Mariborska c. 100, tel. 063/412-260 pripravljamo: KRESOVAIVJE sobota 21. 6. DAN MAGIJE IN ČAROVNIŠTVA iforek 24.6. OBIČAJI ŠENTJANŽEVEGA KRESOVANJA TABORNIKI IN SKAVTI SE PREDSTAVIJO Pazite na svoje denarnice! Sredi minulega tedna je imela občanka Kristina kup opravkov na raznih uprav- nih institucijah v Celju, ka- sneje pa se je mudila še v prostorih geodetske uprave v Žalcu. Tam je ugotovila, da je iz njene torbice izginila denarnica. V denarnici je imela za oko- li 130 tisoč tolarjev deviz. Ker je mislila, da jo je nekje odlo- žila oziroma pozabila, je šla nazaj po poteh, kjer se je to dopoldne zadrževala. Okoli 13. ure pa je poHciste na PP Žalec nekdo obvestil, da so Kristinino denarnico, v kateri pa ni bilo denarja, našli usluž- benci v občinski stavbi v Ce- lju. Tat je denarnico odvrgel za školjko v ženskem straniš- ču. Nekaj podobnega se je zgo- dilo Klari S., ki začasno biva v Nemčiji. Koncem tedna se je z družbo zabavala na terasi go- stišča Pod klancem v Ravnah. Ko se je vrnila s plesišča, je spoznala, da je nekdo segel v njeno torbico, ki jo je imela obešeno čez stol. V torbici ni bilo denarnice, v kateri so bile plačilne kartice in za okoli 50 Usoč tolarjev nemških mark. Ker je bilo na Celjskem po- dobnih primerov v minulem tednu kar nekaj, naj ne bo odveč opozorilo na previd- nost, saj se kar hitro lahko zgodi, da boste med oškodo- vanci tudi vi. M.A. Pobegli, pijani voznik Velenjski policisti so zelo hitro našli 33-letnega Draga P., ki je v prvih minutah ponedeljkovega (16.6.) dne z osebnim avtomobilom trčil v parkiran avtomobil na Konovski cesti v Velenju. Po trčenju je Drago pobegnil. Alkotest pri pobe- glem vozniku je pokazal 3,15 promila alkohola v izdihanem zraku. Pri prijetju so policisti še ugotovili, da je Drago brez vozniškega izpita. Kljub tem ugotovitvam pa se ni hotel sprijazniti s prepovedjo nadaljnje vožnje, zato je moral kar nekaj ur preživeti v prostorih za pridržanje. M.A. Z avtom v policista Minulo nedeljo zjutraj je patrulja PP Žalec v kraju Ložnica ustavljala osebni avtomobil, za katerega so kasneje ugotovi- li, da ga je vozil 22-letni Mitja L. iz Ložnice pri Žalcu. Voznik na znak policista ni ustavil, pri ponovnem ustavlja- nju pa je v trenutku, ko se mu je policist približal, sunkovito zapeljal vzvratno in trčil v policista in v službeni avtomobil ter ponovno pobegnil. Policist je utrpel sled poškodb, na vozilu pa je nastala manjša gmotna škoda. Mitjo L. zdaj čaka obisk sodnika za prekrške in vabilo s sodišča. M.A. Za tri in dve leti daljši zapor Višje sodišče v Celju je pred kratkim obravnavalo pritožbi obtoženih Toma- Mitje Šmigovca in Mateja Rističa. Sodišče prve stop- nje je Šmigovca za kaznivo dejanje napeljevanja k umoru obsodilo na 11 let zapora, Rističa pa na 9 let zapora za kaznivo dejanje umora, ki se je zgodil sep- tembra leta 1994 v Ravni Dolini pri Savudriji. Njuna žrtev je bila Irena Šmigovc, konjiška veterinarka v po- , koju in babica obtoženega Šmigovca. Prvostopenjsko sodišče je novembra lani oba obtožena spoznalo za kriva enega naj- bolj gnusnih zločinov. Mitja Tomo Šmigovc je pogosto na- govarjal svojega prijatelja Mateja Rističa, naj spravi s poti njegovo babico, da bi se okoristil z njenim premože- njem. Ristič je to tudi storil, ko je 13. septembra v spod- njem apartmaju počitniške hiše- z vrvjo zadavil Ireno Šmigovc, ki je zaradi zaduši- tve umrla. Tretji dan po umo- ru je Risrič z motorno žago truplo razrezal na več delov (odrezal je obe roki in nogi ter glavo), posamezne dele pa spravil v plastične vrečke in potovalne torbe ter vse to odvrgel v grmovje v okolici počitniške hiše, trup pa je zakopal ob pešpoti, prav tako v okolici vikenda. Na prvostopenjsko sodbo sta se pritožila tako Šmigovc kot Ristič (po zagovornikih), ki sta sodišču očitala zmotno in nepopolno ugotovljeno de- jansko stanje, predlagala raz- veljavitev sodbe sodišča prve stopnje in s tem ponovno so- jenje, Šmigovc pa se je v pri- tožbi zavzel tudi za izdajo oprostilne sodbe. Pritožil se je tudi okrožni državni tožilec in se v pritožbi (med drugim) zavzel za bis- tveno višje kazni za oba obto- žena. Višje sodišče v Celju je pri- tožbe obeh obtoženih zavrni- lo kot neutemeljene ter potr- dilo sodbo sodišča prve stop- nje, na pritožbo tožilca glede višine kazni pa je višje sodišče odločilo, da se zaporna kazen za Toma Mitjo Šmigovca z enajstih let zviša na 14 let, za Mateja Rističa pa z devetih na enajst let. M. AGREŽ D87�8+:�D 32 KRONIKA NOČNE CVETKE • v sredo, U. junija po- poldne, so si na Griinovi ulici v lase skočili: na eni strani zakonca Franc in Marija D., na drugi pa Klemen Š. Kaj imajo med sabo, bodo pove- dali sodniku za prekrške. • V petek je gospa Mojca prijavila, da sosed Branko z zračno puško strelja na nje- ne kokoške. Policisti so iz- vedeli, da to počne takrat, ko neumnice prestopijo mejo in zaidejo na njegovo zemljo. Gospa Mojca bo morala svoj in kokošji teri- torij ograditi. • V petek 13. je bil kršen javni red in mir na dvorišču gasilskega doma na Ljubeč- ni. Tam so se petelinili in se ravsali Dejan V., Simon P., Goran S. in Igor P., ki se bodo srečali s sodnikom za prekrške. • V soboto nekaj po eni uri so policisti posredovali v bistroju Akvarij. Tja so jih napotili bližnji stanovalci, ki zaradi hrupne glasbe ni- so mogli spati. Možje po- stave so poslali poročilo pristojni inšpekcijski službi ter predlog sodniku za pre- krške. • V soboto popoldne je patrulja krenila na Cesto v Tomaž. Tam sta Alojz in Martina R. razgrajala po tu- jem vinogradu in si prislu- žila vstopnico za obisk sod- nika za prekrške. • V Lipi nad Frankolovim je bilo v soboto popoldne živahno, ko je Jože Z. pre- tepel Celjanko Simono. Tu- di nasilnega Jožeta Čaka sodnik za prekrške. • V soboto zvečer se je na Mariborski 76 a pojavil Franc K., ki je razbijal po vratih svoje matere Marije in se na ves glas drl, kršitev javnega reda in miru pa bo moral opravičiti pri sodni- ku za prekrške. • V soboto ponoči je ata Marjan z Drapšinove tepel svojo zakonsko družico, nič bolje pa se ni godilo tudi njegovemu (njunemu) sinu. Tudi to nasilje bo naš- lo epilog pri sodniku za prekrške. M.A. Streljal z naklepom Sodni senat je obtoženega Vlada Bocka s Padeškega vrha obsodil na 8 let in 5 mesecev zapora Pred senatom Okrožnega sodišča v Celju se je prejšnji teden, pod predsedstvom sodnika Mirana Jazbinška, nadaljevalo in končalo soje- nje obtoženemu Vladu Bočku s Padeškega vrha, ki je 18. novembra 1994 s pištolo us- mrtil svojega soseda Ludvika Mernika mlajšega, njegove- mu očetu pa je povzročil lah- ko telesno poškodbo. Prvotna obtožnica je Vlada Bočka bremenila umora in po- skusa umora, vendar se je okrožni državni tožilec Ivan Žaberl odločil obtožnico delno spremeniti. Napad (prvotno poskus umora) na Ludvika Mernika starejšega je prekvali- ficiral v kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe. Jeseni leta 1994 so se pričeli globlji spori med družinama Mernik in Boček, jedro spora pa je bila cesta, ki je od regio- nalne ceste za smer Roglo spe- ljana mimo obeh sprtih kmetij in naprej do domačije Gorena- kovih. Zaradi Mernikove pre- povedi uporabe te ceste so se Bočki in Gorenaki znašli tako, da so si sami uredili staro ce- sto, ki vodi proti Gorenju, kma- lu pa so se po njej začeli voziti tudi člani družine Mernik. Vse do 18. novembra zvečer, ko je sosedski spor prerasel v fizično obračunavanje in se končal s smrtjo Ludvika Mernika mlaj- šega. Takrat se je Vlado Boček od- ločil, da prepreči vožnjo Merni- koma starejšemu in mlajšemu, ki sta se po sporni cesti na tovornjaku in traktorju s priko- lico vračala s Planine, kamor sta šla v popoldanskem času v gozd po les. Vožnjo oziroma povratek domov jima je name- raval preprečiti tako, da je na odcepu, ki vodi k njegovi do- mačiji, preko ceste postavil ovi- ro, svoj traktor s prikolico, šel domov in čakal. streljal je Ko je nekaj pred sedmo zve- čer pri postavljeni oviri zaslišal Mernikov traktor, je Vlado Bo- ček odhitel na sporni kraj, še prej pa je na podstrešju pobral revolver, napolnjen s šestimi naboji, 17 nabojev pa je vtaknil v hlačni žep. Po njegovih na- vedbah je šel tja z namenom, da z Ludvikom Mernikom sta- rejšim razreši spor okoli ceste. Med obdolženim Bočkom in Mernikom starejšim se je vnel hud prepir, začela sta se ruvati, takrat pa se jima je približal Ludvik Mernik mlajši, ki je v rokah držal daljšo lato. Takrat je Boček izvlekel revolver in nekajkrat ustrelil proti obema Mernikoma. Pri tem je Merni- ka mlajšega s prvim strelom zadel v desno nadlaht, z dru- gim pa ga je smrtno ranil v prsni koš, da je umrl na kraju spopada. Mernika starejšega je med streljanjem zadel v levi bok in mu prizadejal lažjo tele- sno poškodbo. Obtoženi Vlado Boček se je v času preiskave zagovarjal, da se je ustrašil Ludvika Mernika starejšega, ki je zgrabil za seki- ro in z njo zamahnil proti nje- mu. Ko pa se mu je začel pribli- ževati še Mernik mlajši z lato v rokah, pa se je začel umikati do razdalje približno 30 me- trov. Potem se spominja le po- ka, tudi tega ne, kdaj je izvlekel revolver, spominja pa se, da sta mu Mernika zbila revolver iz rok. Priče, ki jih je sodišče zasli- šalo na sredini obravnavi (Lud- vik Mernik starejši, mati obto- ženega Bočka in njegova žena Darinka, vdova Tanja Mernik) niso pripomogle k pojasnjeva- nju poteka usodnega dogaja- nja, saj so se sklicevale na pra- vico do molčanja, ki jo imajo kot sorodniki. Sodni izvedenec balistične stroke je na obravnavi opisal lastnosti revolverja, s katerim je Boček streljal in izključil možnost, da bi se bil le-ta spro- žil sam oziroma brez večjega pritiska na sprožilec. V zvezi s to navedbo izvedenca pa je okrožni državni tožilec v svo- jem sklepnem govoru dejal, da naj sodišče pri izreku kazni upošteva, da je bil obtoženi Vlado Boček vendarle izzvan k napadu, da je Ludvik Mernik starejši v kraju znan kot agre- sivna osebnost, da je obtoženi dejanje storil v stanju oslablje- ne prištevnosti ter da ima dva otroka, za katera mora skrbeti. Zagovornik obtoženega, od- vetnik Jože Turk, je v zaključ- nem govoru poudaril, da Lud- vik Mernik starejši v preiskavi ni govoril resnice, da je bil nje- gov varovanec izzvan k napa- du ter da je dejanje storil v samoobrambi, ko sta ga Merni- ka napadla, eden z sekiro in drugi z lato. Vlado Boček po njegovih trditvah ni storil umo- ra, ampak je ukrepal v silobra- nu. Predlagal je oprostilno sod- bo. »Nisem vedel.«.« Pred senat je stopil tudi obto- ženi Vlado Boček, ki je ob kon- cu sojenja (ves čas se je branil z molkom) dejal: »Žal mi je. Na kraj dogodka pa ne bi šel, če bi bil vedel, kaj se bo zgodilo.« Na četrtkovi glavni obravna- vi, potem ko je tožilec modifici- ral obtožnico, je senat spoznal obtoženega za krivega obeh kaznivih dejanj: lahke telesne poškodbe in umora. Za prvo kaznivo dejanje ga je senat ob- sodil na 6 mesecev zapora, za drugo pa na osem let zapora oziroma na skupno zaporno kazen 8 let in pet mesecev. Predsednik senata je v obrazložitvi sodbe poudaril, da ni sporno, da je bil obtože- ni Boček napaden, o silobranu pa vendarle ni mogoče govori- ti, saj je bilo nesorazmerje med napadom in obrambo preveliko. Dejanje je bilo stor- jeno premišljeno, je dejal, saj streljanje na človeka v prsni koš iz neposredne razdalje ka- že na direkten naklep. »Vaša družina bo ostala le začasno brez očeta in moža, oškodo- vančeva družina pa trajno,« je . zaključil predsednik senata, ki je obtoženemu Vladu Bočku še povedal, da do pravnomoč- nosti sodbe ostaja na prosto- sti. Obtoženi ima dva otroka, dva otroka je zapustil tudi umorjeni Ludvik Mernik mlaj- ši. MARJELA AGREŽ MINI KRIMIČI Ukradel števce Na začetku minulega tedna je neznani storilec kradel v podjetju Cetis na Čopovi ulici v Celju. Ukradel je 15 števcev za tekoče številčenje obrazcev v skupni vrednosti pol milijo- na tolarjev. Tat V gostilni v noči na 11. junij je nekdo vlomil v gostinski lokal Lessie v Šoštanju. Odnesel je nekaj menjalnega denarja in več škatlic cigaret. Lastnika Matja- ža L. je oškodoval za približno 47 tisoč tolarjev. izginil priklopnik Matjaž D. iz Šaleka je 11. junija zjutraj ugotovil, da mu je nekdo izpred stanovanjskega bloka, kjer stanuje, odpeljal la- hek avtomobilski priklopnik, vreden okoli 100 tisoč tolarjev. Vlomilec v devetem nadstropju. v sredo, 11. junija v času med 7.45 in 11.45 uro, je nez- nani storilec vlomil v stanova- nje v devetem nadstropju sta- novanjskega bloka na Ljub- ljanski cesti v Celju. Med dru- gim si je naložil video kamero ter pobral večjo vsoto denarja in več kosov zlatega nakita. Lastnica Damijana V. je oško- dovana za več kot 3 milijone tolarjev. Odpeljal semafor V noči na 12. junij je nezna- ni storilec, na Kocbekovi ulici v Celju, kjer so v teku vzdrže- valna dela na cesti, ukradel akumulatorski semafor, last podjetja CE-KA iz Celja. Sema- for je vreden približno 540 tisoč tolarjev. Okradel Metke V noči na 12. junij je nekdo vlomil v bife Metka v Skalah. Ukradel je glasbeni stolp z da- ljinskim upravljavcem in zvočni- koma. Lastnico Metko P. je oško- doval za dobrih 90 tisoč tolarjev. Stolp iz Čenča bara V noči na petek, 13. junija, je neznani storilec vlomil v lokal Čenča bar na Stanetovi ulici v Velenju. Ukradel je ne- kaj menjalnega denarja in glasbeni stolp v skupni vred- nosti 66 tisoč tolarjev. Dragoceni kuverti V času od sredine maja do 13. junija je neznani storilec kradel v prostorih prodajalne Bio oprema v Tratni pri Gro-, belnem. S pulta je pobral dve kuverti, v katerih je bilo do- brih 108 tisoč tolarjev gotovi- ne. Vlomil v klet V noči na 14. junij je nezna- ni storilec vlomil v kletni pro- stor Andreje L. v stanovanj- skem bloku na Trubarjevi ulici v Celju. Odpeljal je starejše kolo z motorjem znamke To- mos in kolo pony. Lastnico je oškodoval za okoli 40 tisoč tolarjev. Škropilnico in brusilko V času od 9. do 15. junija je neznani storilec kradel na gos- podarskem poslopju v Dolu pod Gojko. Odpeljal je motor- no škropilnico in kotni brusil- ni stroj. Lastnika Antona V. je oškodoval za približno 150 ti- soč tolarjev. Avtovlomi V noči na 11. junij je nezr\ ni storilec vlomil v osebni a tornobil Honda civic, ki je b parkiran na Vojkovi cesti v V lenju. Ukradel je avtoradio V setofon znamke Goldstar, c narnico s čeki in gotovino t lastnico Sonjo T. oškodoval za okoli 100 tisoč tolarjev. V noči na 11. junij je nekdo' vlomil v osebni avtomobil VW golf, ki je stal na parkirišču v stanovanjski soseski Na zele- nici v Celju. V vozilu je od- montiral in ukradel avtoradio kasetofon sony, last Draga R. V noči na nedeljo, 15. junija, je nekdo vlomil v osebni avto- mobil Zastava yugo, ki je bil parkiran na Škapinovi ulici v Celju. Ukradel je polico z zvočnikoma in ojačevalec. Lastnik Sebastjan C. je oško- dovan za približno 40 tisoč tolarjev. Posledice nepazljivosti Dejan M. iz Velenja je bil v ponedeljek, 16. junija, nepaz- ljiv. Na Vodnikovi cesti v Vele- nju je za krajši čas pustil od- klenjen osebni avtomobil, to pa je izkoristil neznani storilec in mu iz vozila ukradel mobi- tel GSM nokia, vreden 88 tisoč tolarjev. V ponedeljek popoldne je nekdo izkoristil nepazljivost prodajalk v trgovini Rio na Prešernovi ulici v Celju. Iz re- gistrske blagajne je ukradel 73 tisoč tolarjev denarja. M.A. Bliža se praznik policije 27. junij, dan slovenske po- licije, bodo na območju UNZ Celje proslavili z vrsto dogod- kov, od kulturnih in športnih do osrednje prbslave, ki bo letos v Velenju, pokroviteljica prazničnih dogajanj pa je Mestna občina Velenje oziro- ma njen župan Srečko Meh. Dogodki ob prazniku slo- venske policije se bodo na Celjskem pričeli v petek, 20. junija, ko si bodo zaposleni na UNZ ogledali predstavo Slo- venskega ljudskega gledališče Celje, Partljičevo komedijo Gospa poslančeva. V ponedeljek, 23. junija bo v Celje prispela štiričlanska de- legacija policistov iz pobrate- nega mesta Grevenbroich, ob 18.30 uri pa bodo v Narodnem domu v Celju odprli razstavo likovnih del upokojenih delav- cev MNZ. Zvečer ob 19.30 uri bo v dvorani Narodnega doma slavnostni koncert orkestra slovenske policije. Sicer pa bo ves ponedeljek tudi v zname- nju odprtih vrat na polovici policijskih postaj (razen v Ve- lenju) na območju UNZ Celje V torek, 24. junija, bo ob 11., uri v Kulturnem centru Ivan Napotnik v Velenju, ot- voritev razstave veteranskega združenja Sever, ob 17. uri pa se bo pričela rokometna tek- ma med moštvoma policistov in novinarjev. Tekma bo v Rdeči dvorani v Velenju. Tudi torek bo dan odprtih vrat na preostali polovici policijskih postaj, razen na PP Velenje. V četrtek, 26. junija, se bo v Velenju ob 7. uri pričelo tradi- cionalno strokovno in športno srečanje mejnih uprav za no- tranje zadeve (Krško, Celje in Krapinsko-Zagorska uprava). V petek, 27. junija, bo dan odprtih vrat na PP Velenje. Slavnostna akademija ob dne- vu slovenske policije se bo v Kulturnem centru Ivan Na- potnik v Velenju pričela ob 13. uri. Akademije se bodo udeležili tudi člani združenja Sever ter predstavniki območ- nega policijskega sindikata in, seveda. Mestne občine Vele- nje kot pokroviteljice te osred- nje prireditve. V počastitev praznika bodo na UNZ Celje izdali tudi pri- ložnostni časopis, v katerem bodo predstavili organizacijo, UNZ in njene posamezne de-' le, načelnike oziroma pred- stojnike posameznih uradov in služb, enot, društev ipd. Izdelavo časopisa je finančno podprla zavarovalna skup- nost Triglav, območna enota Celje. M.A. Prekmurec ogrožal Celjane v soboto, 14. junija dopoldne je imelo kar nekaj Celja- nov hude neprijetnosti z osemnajstletnim Jožefom H. iz okolice Murske Sobote. Pred kinom Metropol v središču mesta še je mladenič je mladenič brez razloga in povoda napadal na tamkajšnji klopi sedečega in nič hudega slutečega občana Pavleta. Najprej ga jp udaril in z udarcem spravil na tla, potem pa ga je, na tleh ležečega, z vseh strani obrcal. Besni Jože je svojo avanturo nadaljeval, ko je hodil po Stanetovi ulici in se ustavil pred prodajalno sladoleda, tam pa je, spet brez razloga, napadel občana Aleša in se nato sprehodil do Mustang bara. Ves čas pohoda po mestu pa se je drl in zmerjal mimoidoče. Pred Mustang barom, ko je zagledal prihajajočo policijsko patruljo in svoji dve žrtvi, ki ju je fizično napadel, pa je postal spet bojevit, spet je grozil ljudem in policistom. Ker je obstajala velika verjetnost, da bo pijani Jože z agresivnim obnašanjem nadaljeval, so ga policisti prijeli in ga peljali v prostore za pridržanje. M.A. Matematična strast Geniji v Icraticili lilačalt Celjsici modni navdilti Fiestival na ulici Dobili smo Ars vini V kraljestvu kozorogov Sierra Nevada, atraktivna poleti in pozimi Španija je ena najbolj goratih de- žel v Evropi in tisti, ki jim ni mar za turistični živžav, se v poletnih me- secih odpravijo v gore, kjer je na stezicah moč najti samoto, se sre- (^ati z neokrnjeno naravo ali pa preživeti dneve med slikovitimi gorskimi vasmi, kjer življenje utri- pa drugače. Najvišji vrh kontinen- talne Španije Mulhacen (3482 m) se nahaja daleč na jugu, sredi gora- te pokrajine, v kateri se obiskoval- cem razkrijejo tudi skrivnosti naj- slikovitejših andaluzijskih mest. Pogorje Sierra Nevada je tudi na- ravni park, eden najzanimivejših v Evropi, o čemer priča tudi UNESCOVA razglasitev za rezervat. Med pretežni del leta zasneženi- nii vrhovi Sierre Nevade in obalo, ki se preko morja spogleduje z Afriko, leži nenavadna pokrajina Alpujar- ra, pravcati zeleni paradiž s sub- tropskim podnebjem. Ugodno pod- nebja tukajšnjih doHn so znali pre- bivalci izkoriščati že od nekdaj, o čemer pričajo tudi izkopanine iz keltskega obdobja. Dolina je bila več stoletij naseljena z afriškimi Berberi, ki so v nekaterih vaseh pustili neizbrisen pečat. Njihov vpliv se kaže v tradicionalni arab- ski arhitekturi terasasto zgrajenih kockastih hiš, katerih ravne strehe so nadomeščale dvorišče in delav- nice hkrati. Morda najlepši primer praktične afabske arhitekture v Alpujarri je va- sica Capileira, preko katere se vztraj- no vzpenja cesta proti vrhovom Sier- re Nevade. Asfaltno udobje se po prvih serpentinah kmalu konča, ce- sta pa se v trenutku spremeni v malo širši kolovoz. Opozorilo v španščini, da je za cesto najprimernejši pogon na vsa štiri kolesa, pravzaprav sploh ni potrebno. Kljub nič kaj obetajoči cesti pa se preko več kot 3300 metrov visokega gorskega prelaza vsako po- letje podaja kar lepo število izletni- kov. Cesta tik pod vrhom Sloves najvišjega cestnega prelaza v Evropi, bližina najvišjega konti- nentalnega španskega vrha in ne nazadnje čudovita narava so dovolj, da se za obiskovalce v toplejših me- secih ni bati. Mnogi se navdušujejo nad nekajdnevnimi trekkingi, drugi pa se na pot raje podajajo z gorskimi kolesi. Pot se morda še najbolj vleče tistim z običajnimi štirikolesniki, saj je potrebno ves čas voziti v prvi ali drugi prestavi, kar je naporno tako za vozilo kot tudi za voznika in sopotnike. K sreči okolica nudi šte- vilne mirne kotičke in razgledne točke, ob katerih se je moč prav prijetno odpočiti. Cesta se kmalu izvije iz vedno redkejših borovih gozdičkov in po- tem ne preveč strmo nadaljuje med rdečkasto rjavo skalovje, poraslo z redkimi grmi in pisanimi lišaji. Tu in tam se odpre pogled na čudno nazobčane vrhove, globoko v doli- no ali pa še dlje, vse do stapljajoče se modrine, v kateri ni več moč zaznati prave meje med nebom in Sredozemskim morjem. Tu in tam se med skalovjem zablešči v pusto kotanjo ujeto ledeniško jezerce, ki pa zaradi tudi poleti hladnih vetrov hitro prežene vsakršno misel na kopanje. Z malo sreče lahko tudi motorizirani obiskovalci naletijo na čredo kozorogov, ki jih človeški živžav ne vznemirja kaj prida. Edino planinsko zavetišče s te stra- ni prelaza leži ob jezercu tik pod vrhom 3398 metrov visokega vrha Pico de Veleta, ki markantno označu- je konec vzpenjanja preko visokega cestnega prelaza. Tu se cesta kar naenkrat spet spremeni v pravcato razkošje, saj širok asfahni trak, ki se lenobno spušča proti Granadi, po več kot tridesetih kilometrih razritega ce- stišča še najbolj spominja na pravca- to gorsko avtocesto. Z vrha se odpira- jo čudoviti pogledi na vse strani, predvsem pa na počitniško naselje Pradollano, ki je že večkrat gostilo najboljše alpske smučarje sveta. IGOR FABJAN Za kopanje v ledeniških jezercih Sierra Nevade je prehladno. __,______ Ullil'|['M'V^^fl''TM ^^^^^^^^^ M2QRUND10'^E£ffi^l!BI AIWA- iHHiTni 34 Radoveden sem - Alfred HHHHH življenje Alfreda Nobela je bilo tesno povezano s Celjem, je ugotovil švedski režiser in pisatelj Vilgot Sjoman Pred dvema letoma je Novi tednik objavil zgodbo o tem, da je bil slavni izumitelj dinamita in eden najbogatejših ljudi tistega časa Alfred Nobel (rojen 1883 v Stockhol- mu) verjetno večkrat tudi v Celju. Povod za zgodbo je bilo poizvedovanje švedskega re- žiserja Vilgota Sjbmana, ki je raziskoval Nobelovo življenje in skušal dobiti čim več podatkov tudi iz Celja. O Nobelovem življe- nju je medtem že posnel film in izdal njego- vo korespondenco, očitno pa ga je zasebno življenje slavnega Šveda tako prevzelo, da načrtuje še eno knjigo. Konec maja je Vilgot Sjoman obiskal Celje, da bi na lastne oči videl kraj, s katerim je bil Nobel tako tesno povezan. »Usodna ženska« njegovega življenja, Sofija Hess, ki jo je spoz- nal v letovišču Baden pri Dunaju, je namreč v času pred srečanjem z Nobelom nekaj časa živela v Celju (družina naj bi stanovala v Gosposki 3), njena sestra Amalija pa se je poročila z Albertom Brunnerjem, ravnateljem državne Cinkarne v izgradnji in v Celju živela vse do moževe smrti. Alfred je v spremstvu Sofije, pa tudi sam, večkrat prišel v Celje na obisk, saj sta bila z Brunnerjem sorodni duši glede raziskovanja in inovatorstva. Rumeno modra radovednost Priložnost, da obišče Celje, se je Vilgotu Sjbmanu ponudila ob povabilu slovenske Ki- noteke, ki je v Ljubljani pripravila filmsko šolo s slovenskimi in tujimi strokovnjaki iz sveta filma. Odprl jo je prav švedski gost s svojim predavanjem in projekcijo dveh najbolj znanih filmov »Radovedna sem - rumeno« in »Rado- vedna sem - modro«, ki sta nastala v letih 1967 in 1968. Z njima se je zapisal v zgodovino kinematografije, saj je z igrano-dokumentar- nim pristopom kritično prikazal takratne raz- mere na Švedskem, čas seksualne revolucije, mladostnega prestopništva, razkril spolne ta- buje in s tem povzročil nemalo težav takratni cenzuri. »Obisk v Ljubljani je bil enkratna priložnost, da pridem še v Celje in spoznam kraje, poveza- ne s Sofijo in Nobelom,« je povedal zlasti na Švedskem znani režiser, dramatik, romanopi- sec in scenarist. Napisal je približno 20 knjig in posnel 20 filmov po lastnem scenariju. Pri nas vas ne poznamo tako dobro kot vašega prijatelja, znanega švedskega reži- serja Ingmarja Bergmana. »Bergman je bil star 23 let, ko je prišel v mojo gimnazijo, jaz sem jih imel takrat 17, to je bilo leta 1942, torej že davno tega. Priprav- ljal je Shakespearovo igro in jaz sem pri tem sodeloval. Pokazal sem mu svojo prvo igro, ki sem jo napisal in od takrat sva prijatelja. Postal sem pisatelj novel, potem sem hotel postati še pisec scenarijev in snemati filme. Vendar je trajalo 20 let, da sem lahko željo uresničil. Bergman mi je omogočil, da sem v studiu spremljal njegovo delo pri snemanju filma Winter lights in o tem sem napisal knjigo. Naučil me je pisati scenarije in režirati. Bil sem njegov učenec, vendar sem sčasoma hotel pobegniti od učitelja. Odločil sem se, da bom delal filme drugačne zvrsti, hotel sem improvi- zirati. V šestdesetih letih sem naredil dva filma Radovedna sem - rumeno in Radovedna sem - modro.« Zakaj rumeno in modro? »To sta barvi švedske zastave. Lahko bi to prevedli kot Radovedna sem, kaj se dogaja na Švedskem, kaj hočejo socialdemokrati. Torej gre za politični film. Zakaj so se takrat zgodile takšne spremembe v pojmovanju seksa, me je zanimalo v filmu. Gre za mešanicb dokumen- tarnosti in igranosti, pojavijo se Olof Palme, Martin Luther King. Za tisti čas je bilo nena- vadno, da sem zmešal oba načina. Filma sta vsebovala nekaj provokativnih seksualnih scen.« So tudi drugi vaši filmi tako družbeno kritični? »V svojih filmih sem ljudi vedno obarval s socialnim ozadjem. V prvih dveh filmih sem naredil enega prvih feminističnih portretov dekleta, ki ljudi sprašuje, če mislijo, da je Švedska še vedno razredna družba. Te razlike sem občutil zelo močno, saj sem bil otrok delavskega razreda. Če si na družbeni lestvici spodaj, gle- daš navzgor in se razlik zelo zavedaš, če si zgoraj, pa navz- dol ne vidiš.« Kakšen vpliv in odmev so imeli ti filmi na Švedskem? »Imeli so določen političen vpliv. Filmi so bili prikazani v času volilne kampanje social- demokratov leta" 1969, ki je prav tako zadevala vprašanje razredne družbe. Glavni rezul- tat je bil, da sem premagal konzervativno cenzuro. Filmi so bili provokativni, cenzorji so jih hoteli ustaviti, pa niso uspeli.« Ali prihajajo k vam mladi, da bi dobili kakšne nasvete, kako delati filme? »Ne. Pogovarjal sem se s Sil- vanom Furlanom iz Kinoteke v Ljubljani in skupaj sva ugoto- vila, da mladih danes ne zani- ma zgodovina filma, ne gleda- jo starih filmov. Bergman, na primer, pa jih je redno gledal.« Kateri film ste nazadnje posneli? »To je film o Nobelu z naslovom Alfred. Tu se začne moja zgodba z Nobelom. Pred petimi leti sem se vrnil k pisanju. Denarja za snema- nje filmov ni bilo, saj so to zelo drage stvari. Producent me je vprašal, če bi naredil film o življenju Alfreda Nobela. Delo je bilo dobro plačano in tudi sicer me je začelo zanimati. Ko sem prebiral knjige o Nobelu, pa sem odkril, da so bile amatersko napisane. Niso temeljile na virih, zato podatkov nisi mogel preveriti. Bil sem jezen. Če sem hotel narediti film, ga nisem mogel na legendah, zato sem sam začel z raziskavami. V tem času sem preko sloven- ske ambasade skušal priti v stik s Celjem, kar je bilo težko zaradi jezikovnih preprek. Sam sem našel številne nove podatke o življenju Nobela. Posnel sem film in objavil vsa pisma, ki jih je Alfred pisal Sofiji Hess in Brunnerjevim v Celje. Večina knjige je dokumentarni material. Rad bi napisal še eno knjigo o Alfredu Nobelu. Glavna raziskava se sedaj vrti okrog Sofije in njene družine. Nobelova zgodba s Sofijo je trajala dolgo, nazadnje pa ga je zelo razočara- la. Zanosila je z madžarskim oficirjem, ki ga je nato prisila, da se je z njo poročil.« Ste v času bivanjai v Celju našli kaj nove- ga? »Vedel sem za večino stvari, sedaj imam vse to tudi dokumetirano. Hotel sem vedeti, kak- šnega porekla je bila njena družina. Če so živeli v Gosposki ulici, niso bili revni, verjetno so sodili v srednji razred. Ogledal sem si Gaberje, pa petrovško cerkev, kjer sta se poro- čila Amalija in Brunner.« Zakaj vas življenje Nobela tako zelo zani- ma? »Če narediš film in petkrat napišeš scenarij, ugotoviš, da bi rad vedel še več. Drugih to ne zanima, mene pa. Tudi iz osebnih razlogov so me vedno zanimali nezakonski otroci (ki i bil Sofijin). Zanima me Nobelovo tragu nc razmerje s tem dekletom, zakaj jo je tako podpiral, ji dajal toliko denarja, zanima me on kot osebnost, kot človek, ne kot slavni izumi- telj. Očitno je bil čustveno zavrt, ne vemo, če sta s Sofijo sploh kdaj skupaj spala. Kupil ji je hišo v Bad Ischlu, stanovanje v Parizu, veliko denarja je dobivala od njega. Tudi, ko je imela otroka z drugim, ga je nenehno prosila za pomoč. V oporoki je Nobel glavni del denarja zapustil skladu za Nobelove nagrade, med osmimi imeni pa je omenjena tudi Sofija, ki je dobila vsako leto pol milijona švedskih kron, kar je bilo ogromno denarja. In kljub temu se je še vedno pritoževala, da je to premalo.« Je bila Sofija edina ženska njegovega živ- ljenja? »Kratek čas je bila v njegovem življenju tudi Bertha von Suttner (znana pacifistka, ki je leta 1905 prejela Nobelovo nagrado za mirovna prizadevanja, op.a.), ki je bila njegova tajnica. Bila je intelektualka, pisateljica, z Nobelom bi bila odličen par, vendar nista uspela. Moj film govori o teh dveh ženskah. Očitno je imel težave z njimi, saj mu ni uspelo pri nobeni.« Imate pri tem raziskovalnem delu podpo- ro v domovini? »Za to delo pri nas na Švedskem ni posebne-j ga zanimanja. Večina je prepričana, da naj ne bi raziskovali Nobelovega zasebnega življenja, Sam čutim to kot nekakšno poslanstvo.« Se zadnja leta ukvarjate samo s tem? »Ne, to ne prinaša denarja, medtem moram živeti in zato pišem tudi druge stvari. Kmalu bo izšla nova knjiga s portreti trinajstih ljudi, ki so mi kot mlademu človeku pomagali, bili pomem- bni zame ali pa sem bil v z njimi v sporu. Tokrat knjiga govori samo o moških, ne o ženskah.« aa||^^te^j^lič|^i^l^M^a^^^ž TATJANA CVIRNi HHJIHIHHHHlB Foto: G.K.I Sofija Hess. usodna ženska v življenju Alfreda Nobela. Vilgot Sjoman raziskuje Nobelovo zasebno življenje. PETICA VINO-HUMOR 35 Dobili smo Ars vini Družba slovenskih vrhunskih vinarjev Ob letošnjem mednarod- nem vinskem sejmu v Ljub- ljani se je slovenski javnosti predstavila novo ustanovlje- na družba vrhunskih sloven- skih vinarjev z naslovom Ars vini, nastala pa je na pobudo slovenske vinske akademije Veritas in njenega direktorja Branka Voduška. Ustanovitveni člani so vino- gradništvo in vinarstvo Čurin Prapotnik s Koga, Kogl (Fran- ci Cvetko, VeUka Nedelja), Dušan Kristančič iz Medane, Jože in Samo Kupljen iz I vanj- kovcev, Radivoj Lisjak iz Za- lošč pri Dornberku, Movia (Aleš Kristančič iz Cegla), Jo- že in Boštjan Protner iz Dra- gučove pri Mariboru, Marjan Simčič iz Medane in Stojan Ščurek iz Plešivega. Devet na- juglednejših slovenskih vinar- jev, tako so se sami imenovaH, se je odločilo za delovanje v skupnosti zato, da bi bolj or- ganizirano skrbeli za ugled slovenskega vina, pospeševaU skrb za kakovost slovenskih polnitev in skrbeli za uspe- šnejše trženje. Družba ni za- prta in bo sprejemala tudi no- ve člane, vendar po skrbnem in tehtnem premisleku. Eno temeljnih načel delovanja družbe je v delovanju za večjo in boljšo prepoznavnost slo- venskega vina v tujini in v pospeševanju vinske kulture. Izdali so tudi memorandum, v katerem so zapisali, da bodo na področju vinogradniške in vinarske stroke ostali partner- ji, na trgu pa konkurenti. Tudi druge vinogradnike in vinarje želijo spodbuditi k razmišlja- nju »o vinu kot izrazu civiliza- cije v določenem obdobju, brez klanjanja etabliranim av- toritetam in brez spanja na lovorikah«. Tako smo v Sloveniji dobili slovensko vinsko ehto po zgledu francoske Premier grand cru, ki je v 147 letih svojega obstoja sprejela v svo- je vrste na novo le dve vino- gradniški podjetji. Slovenci nimamo tradicije na tem po-' dročju, kakor je nimajo ZDA, imajo pa dobra vinogradniš- ko-vinarska podjetja, ki so združena v eni organizaciji in ta vinska elita je odprla vrata ameriškemu vinu po vsem svetu. Slovenska vinska elita se je oklicala in organizirala zato, ker po njenem ni mogoče ra- čunati na državo in njene us- tanove za uspešnejše uveljav- ljanje slovenskega vina v sve- tu, pa tudi v pripravah za vstop v Evropsko unijo niso storile veliko v pomoč vino- gradnikom. Elita trdi, da niso konkurenca Poslovni skupno- sti za vinogradništvo in vi- narstvo Slovenije in da tudi proti ljubljanskemu sejmu Vi- no nimajo nič. Imajo pa svoje poglede na mednarodno oce- njevanje vin na tem sejmu pod pokroviteljstvom oziro- ma strokovnimi merili svetov- nega urada za vino OIV iz Pariza. Letos nihče od njih ni poslal svojega vina v omenje- no ocenjevanje, pa je, za pri- merjavo, lani bil merlot Aleša Kristančiča šampion! Zato bo- do v bodoče pripravili svoja ocenjevanja, nanje pripeljali svetovno znana vinarska ime- na in naredili ocenjevanje vi- na v Sloveniji razpoznavno tudi v svetu. Tako trdijo na začetku svoje poti, enotni in odločni. Čas bo pokazal, koli- ko velja njihova odločnost, predvsem pa enotnost. A ne glede na to, Slovenija potrebuje takšno elito in ka- kor so bili ti vinogradniki pred leti v marsičem prvi na po- dročju dojemanja vinske kul- ture in kakovosti, so bili tudi prvi pri razvijanju ideje o slo- venski vinski eliti. Logično! ■■■■Hi DRAGO MEDVED ZNAMENJA NA PLANINSKIH POTEH Kristus na skali pri vhodu v Robanov kot. Foto: Ciril Velkovrh. STRANKA SALJIVCEV NA IZLETU V soboto smo bili pa dobro »namočeni«. Najprej nas je oblival pot od silne vročine, potem so nas namočili domačini v Goriških Brdih, ko so vseh 120 vrst češenj, ki jih tod sadijo in katere so na ogled postavili, dali pod steklo. In ko naj bi se pričel najbolj veseli del, nas je namočil še dež. Od silne mokrote nam je še najbolj »pasala« tista na domačiji Štekarjevih, kjer so nam pripravili okusno kosilo in na koncu še degustacijo odličnih goriških vin. Mokro je bilo tudi takrat, ko smo se povzpeli na visok stolp na Šmartnem v Brdih in pokuka- li, kaj delajo v Italiji. Tam nas je v svojo klet oz. v kmečki muzej povabil Mario, ki jih ima veliko za ušesom, ima tudi veliko instrumen- tov in v hipu smo sestavili ansambel stranke Šaljivcev. Skratka bilo je toplo, mokro, kratko in pred- vsem veselo. V šali pa so nekateri naši dopisniki videli nagrajence stranke šaljivcev po svoje. Poglej- mo, kaj poročajo: Justika Gostečnik iz Bra- slovč. Ljubo Srnovršnik iz Velenja, Hedvika Mušič iz Škofje vasi, Štefka Krajnc iz Kozjega in Zdenka Hofman iz Polzele. Godrnja Lojz venomer nekaj godrnja. Tadi na izletu, ko je opazoval novo okolico, je bilo tako. »Lojz, kaj je že spet?« »Kljub napredku in modernizaciji je še toliko narobe na tem svetu!« »Pa kaj ni prav?« »Poglej, prijateljček. Zidajo tako visoke hiše, izdelujejo pa tako nizke kozarčke...« Vprašanje Na izletu sta si vprašanja zastavljala Stane in Janez. »Ti, Janez, katera je najboljša tašča?« »Prmejduš, ne vem!« »Veš, najboljša tašča je tista, ki tehta 1259 gramov, z žaro vred...« Novi čevlji Stane je prišel na izlet z novimi čevlji. To je opazil tudi naš Hinko. »Veš, stari, veliko po izletih hodim in uničujem obuvala hitreje kot drugi...« odgovori Stane. »Dobro, ampak poleti lani si nosil številko 43, jeseni 44, pozimi 45, zdaj pa 42,« se čudi Hinko. »Fantje, enkrat na leto si je pa treba nohte porezali,« se odreže Stanč. Pogovor v resno debato sta se zapletla tudi Franček in Ivan. »Franček, a veš, da bi svojo najraje kar pod vlak porinil...« »Pod vlak? Zakaj pa ravno svojo?« »Zakaj? Obljubil sem ji, da jo bom končno spravil na pravo pot...« v restavraciji Hedvika si je senco poiskala v gostilni. Prija- zen natakar jo je pospremil do mize. »Bi si gospa ogledala našo bogato vinsko karto? »Ves...« »O, gospa je Angležinja?« »Ja, ja...« »Oprostite, Nemka torej..« »Oni...« »Me morda gospa vleče za nos?« »Tako je...« Sadijo V Brdih je bilo češenj kot toče. Domačinom so se že priskutile. Pa ne vsem. Eden izmed njih je brezskrbno sedel v senci, zobal češnje in »frkal« koščice sem in tja. Lojz, ki mu slika ni bila povsem jasna, je domačina ogovoril: »A gospod dela...« Pa je domačin počasi dal češnjo v usta in rekel »Aha...« Koščicd^frknil nazaj in dodal: »De- lamo, delamo, sadimo, veste...« Ulelia Franček je na poti z izleta še malo zavil na veselico. Proti jutru, ko je prikolovratil domov s steklenico v roki, ga je pričakala žena. »A tako (in pokaže na steklenico), to je tvoja edina uteha?« »Hk, ne, imam še eno v torbi.« Gasilski posnetek udeležencev izleta Stranke šaljivcev v Goriških Brdih. Na izletu so šaljivci ustanovili svoj orkester. Foto: EDI MASNEC 36 GUSBA Fiestival na ulici Tretji ulični jazz festival v Celju z znanimi gosti Po dveh nadvse uspešnih in odmevnih uličnih mini jazz festivalih, ki sta se v preteklih letih zgodila v pre- napolnjenem (premajh- nem) Pop teatru ali pa na vrtu gostilne Ojstrica, so se prizadevni popteatrovci, za- radi velikega zanimanja in številnih pohval za to počet- je, letos odločili zadevo spet ponoviti. Tretji, zdaj že prav zares tradicionalni ulični jazz fe- stival, se bo tako kot lani spet dogajal v okviru priredi- tev Poletje v Celju, knežjem mestu, v času med 22. in 24. junijem pa bomo na letnem vrtu že omenjene legendar- ne celjske gostilne Ojstrica spet spremljati nekaj zani- mivih jazz glasbenikov. Fie- stival bo, kot daje slutiti že samo ime, letos obarvan z zvoki latino-jazza, za kar bo- sta poskrbela benda Ocho Rios in Brizani project&Lati- no messangers, ljubitelje klasičnega jazza pa bo goto- vo navdušil celjski big bend Žabe z gostjo Alenko Godec. Vstopnine tudi tokrat ne bo, saj so se popteatrovci spet potrudili in denar za to edinstveno prireditev na sončni strani Alp poiskali pri sponzorjih ter v svojih žepih in tri dni jazza poklcmili Ce- ljanom zastonj. Vsi tisti, ki si fiestivala ne boste mogli og- ledati, lahko povzetek ne- deljskega in ponedeljkovega koncerta ter neposredni pre- nos torkovega nastopa spremljate na znanih frek- vencah Radia Celje, 24. juni- ja med 20. in 23. uro. Ocho Rios Festival bo v nedeljo, 22. junija po 20. uri, otvorila mednarodna desetčlanska jazz zasedba Ocho Rios (na sHki). Kolumbijec Pedro Sa- jardo - vokal, Venezuelec Juan Vladilo - klaviature, Tu- nizijec Jacques Centonze - kongi, Slovenec Aljoša Jerič - timbali in Italijani Leo Curri - flavta, Nevio Zaninotto - sax, Giovanni Toffoloni - bas, Ser- gio Bernetti - pozavna, Flavio Davanzo - trobenta 1 ter Ste- fano Muscovi - trobenta 2, nam bodo ob vročih ritmih z jazzom obarvane salse, sam- be in še česa, pričarali del vzdušja, ki vlada na zabavah v Južni Ameriki, Afriki in na Karibih. Ocho Rios so na glasbeni sceni prisotni že več kot deset let, v tem času pa so igrali na vseh vidnejših lati- no-jazz festivalih v Italiji, Av- striji in na Hrvaškem, sloven- ski ljubitelji tovrstne godbe pa so jih spoznali že lani na njihovem uspešnem nastopu na festivalu na Lentu v Mari- boru. Zobe in Alenka Godec Goste drugega dneva ulič- nega jazz festivala, big benda Žabe, ni potrebno posebej predstavljati. Bend v različnih zasedbah kvaka že več kot petdeset let (od leta 1946), sicer pa so fantje v zadnjih nekaj letih spet redni gostje celjskih odrov. Ob svojem Abrahamu so lani objavili pr- vo zgoščenko, ki je bila skoraj v celoti zapolnjena (izjema je seveda njihova himna »Ža- be«) s priredbami jazz stan- dardov, te pa nam bodo pod vodstvom Tomaža Grintala ponudili tudi v ponedeljek, 23. junija, ko se jim bo na odru kot gostja pridružila še 'Alenka Godec. Brizani project&Latino messangers Festival bo v torek zaključil edini pravi slovenski latino jazz-bend Latino messan- gers, ki je pod taktirko pro- ducenta, basista in avtorja Traja Brizanija, kot naš prvi bend pred kratkim posnel in na CD »Traveling« tudi obja- vil avtorsko latino-jazz god- bo. Pri nastajanju omenjene plošče je sodelovalo nekaj najbolj znanih imen z doma- če jazz scene (Peter Ugrin, Dejan Pečenko, Alojz Kranj- čan, Jože Privšek...), brata Brizani, Traja in Agim, pa bosta v Celju nastopila ob spremljavi šetčlanske ekipe priznanih in že uveljavljenih slovenskih jazzerjev. Illllllllllllllllllllilllllil STANE ŠPEGEL Marjančino zmagoslavno potovanje Sonja in Vinko Šimek sta se pogumno odločila in de- veto ponovitev popularne Marjance, ki je doslej domo- vala v Mariboru, prvič pre- stavila v drug del Slovenije, v Brežice. Zabavno glasbena prireditev Marjanca, ki ima velik odmev tudi pri sosedih izven Slovenije, se je prvič »odvrtela« na prostem, kar je zakonca Šimek in vse, ki so pomagali pri organizaci- ji, stalo še dodatnih živcev. Letošnje vreme je izredno muhasto in vse do nekaj ur pred začetkom ni bilo jasno, ali prireditev bo ali ne. Vinko Šimek je uro pred za- četkom celo glasno izjavil, da se bo vpisal med krščanske demokrate, če mu bo tokrat bog naklonjen! Ta je bil naklo- njen, saj smo doživeli eno naj- lepših letošnjih noči, tako vre- mensko, kot tudi programsko. V dobrih treh urah smo videli imenitno pripravljen program, ki je tekel mirno, kot teče mir- no Sava mimo Brežic. Preko 250 nastopajočih in šestih dr- žav je prikazalo točke, ki so navdušile še tako izbirčnega obiskovalca, teh pa je bilo oko- li 3000 na velikem prireditve- nem prostoru pred doslej edi- nim privatnim Inter marketom v Sloveniji. Organizatorji so se resnično potrudili, saj so poskrbeli za stojnice z mnogimi dobrotami in uporabnimi predmeti, služ- ba pri parkirnih mestih je delo- vala, kot še menda nikjer. Ma- lo problema so imeli le tisti, ki so sedeli bolj zadaj, saj so sla- bo videli do velikega odra, kjer se je na zadnji steni bohotila ogromna slikarija mojstra Jo- žeta Napotnika iz Šmartnega ob Paki. Napotnik je tudi to sliko risal v večnamenskem prostoru v Vinski Gori, žal pa jo je pokazal le del, ker so organizatorji pripravili pre- majhno železno konstrukcijo. V programu bi bilo težko koga posebej omenjati, ker so bili vsi imenitni. Predstavil se je najmlajši narodno zabavni ansambel v Evropi, Larcher music, ki ga sestavljajo trije bratje in sestra, vsi pa so sku- paj stari 47 let. Na evropskem festivalu so zmagali z Avseni- kovo uspešnico »Iz Bohinja«. Posebno doživetje so bili trije evropski operni pevci Carreras, Domingo in Pava- rotti, ki so jih imenitno pred- stavljali Branko Jovanovič, Vinko Šimek in Korado Buze- ti. S celjskega območja so na- stopili vsestranski Štajerskih 7, Vesele Štajerke (njihova članica Marjana Herzog je imela celo krajši pogovor s popularnim Dudekom!) in harmonikar Zoran Zorko z dvema članoma. Poslušali smo najstarejši slovenski na- rodno zabavni ansambel Štir- je kovači pa Alfija Nipiča, ki prepeva 35 let, občudovali Zo- rico Fingušt, ki je zapela slovi- ti song Don't Cry For Me Ar- gentina, Edvin Fliser je prese- netil s prvo moško izvedbo uspešnice Poletna noč. Vse skupaj se je končalo z velikim ognjemetom in veselo razpoloženje je trajalo še dol- go v lepo noč. Medtem ko je vse naokoli tudi to noč deže- valo, so Brežice doživljale enega izmed svojih najlepših trenutkov. In menda jih bo še kar nekaj, saj naj bi vsaj nekaj let Marjanca tam tudi ostala. - TONE VRABL Organizator Marjance Vinko Šimek. v ozadju pa imenitna scena, ki jo je tudi tokrat pripravil Jože Napotnik iz Šmartne- ga ob Paki. Pozdravljen, Vurberk 97! v soboto, 21. junija, se bo na idiličnem gradu Vurber- ku na Dravskem polju zgo- dil šesti festival, ki je sicer najmlajši v Sloveniji, ven- dar prav gotovo najbolj svež in prijeten. To je festival na- rodno-zabavne glasbe, kjer v ansamblih »vlada« frajto- narica, pri petju pa je pou- darek na dvo in več glasju. Letos prvič je organizator nekaj ansamblov preizkusil na posebni prireditvi, v sobo- to pa se jih bo predstavilo petnajst, vsak pa bo zaigral po dve melodiji. Organizatorju je tudi letos uspelo, da bo na dan prireditve izdal kaseto, ki jo bo tokrat poslal na tržišče ZKP RTV Slovenija. Posnetek prireditve bo predvajala na- cionalna televizija. Tudi. letos je pripravljenih devet nagrad, ki jih bodo po- sebne žirije in občinstvo raz- delili med nastopajoče an- samble, med katerimi jih je polovica s Celjskega. Popoldanska prireditev, ki jo pripravlja Turistično društvo Vurberk ob sodelovanju Radia Maribor, tednika Kaj in Geržina Videotona, bo ob 16., večerna pa ob 20. uri. Strokovna komi- sija bo podelila štiri nagrade: dve prvi, drugo in tretjo za dvo in večglasno petje. Podelili bo- do tudi nagrado za najboljšo skladbo po izboru radijskih po- staj (letos bo predsednik Tone Vrabl, Radio Celje), nagrado za najboljše besedilo ter tri nagra- de občinstva - zlatega, srebrne- ga in bronastega zmaja. Te nagrade bodo poskušali osvojiti: Fraj kinclari iz Mari- bora, Štajerski baroni iz Starš, Brodniki iz Senovega, Cvet iz Radeč, Monika in Alenka He- ričko s prijatelji iz Maribora, Dan in noč iz Velenja (nastopi- li so na vseh petih festivalih in osvojili šest nagrad!), Klaužar iz Celja, trio Pogladič iz Vojni- ka, Rogla iz Slovenskih Konjic, ansambel Tonija Sotoška iz Koprivnice pri Brestanici, Va- sovalci iz Semiča, Vesele Šta- jerke iz Vojnika, Vigred iz Laš- kega (na vseh dosedanjih festi- valih). Klobuk iz Maribora in Zarja iz Tržiča. TV OŠ Vojnik razpisuje -delovno mesto učitelja angleškega jezika za določen čas (12 mesecev) s polovično delovno obveznostjo - pogoj vozniško dovoljenje B kategorije zaradi dela na podružničnih šolah -delovno mesto učitelja glasbene vzgoje za nedoločen čas -dve delovni mesti učiteljev športne vzgoje s polovično učno obveznostjo za določen čas (12 mesecev). Delovna mesta razpisujemo z začetkom dela: 1.9.1997. Rok za prijavo je 10 dni. PETICA GUSBA 37 GLASBENI EX-PRESS PAUL WELLER, eden iz- med najbolj cenjenih angleš- kih ročk glasbenikov, bo pri založbi Island v ponedeljek objavil svoj četrti solo album. Gre za LP Heavy Soul, na kate- rega je Weller uvrstil 12 skladb, med njimi pa je seve- da tudi njegova velika lanska uspešnica »Peacock Suit«. Kalifornijski ročk zvezdniki GUNS 'N' ROSES so pod tak- tirko producenta Mikea Clin- ka že posneli 15 skladb, ki naj bi se še pred koncem tega leta znašle na njihovem dolgo pri- čakovanem LP. Večino kitar- skih vložkov je tokrat name- sto odpadlega Slasha posnel Robin Finch, nekdanji član kultnih industrijalcev Nine Inch Nails. Po besedah bob- narja Matta Soruma bo nov album Gunsov zapolnjen z mešanico zvokov letos raz- padlih Soundgarden in že omenjenih Nine Inch Nails. V začetku tega meseca so v reki Mississippi v bližini Memphisa našli utopljenega ameriškega rockerja JEFFA BUCKLEVA. 31-letni Jeff je vse od izida svojega prvenca »Grace« (1994) veljal za enega izmed najobetavnješih ame- riških ročk avtorjev. U2 so doslej prodali že več kot 2 milijona vstopnic na ameriškem delu njihove sve- tovne turneje Pop Mart. Bono, The Edge, Adam Clayton in Larry MuUen kot za šalo pol- nijo največje ameriške stadio- ne, glede na predprodajo vstopnic pa jih podoben triumf čaka tudi v Evropi. Iro- nija pri vsem tem pa je, da U2 zaradi velikih stroškov orga- nizacije in varovanja koncerta (3,2 mio dolarjev) skoraj za- gotovo ne bodo nastopili v rodnem Dublinu na Irskem. Vedno popularnejši avstral- ski trio SILVERCHAIR je v Sydneyu posnel priredbo udarne kreacije »London's Burning« skupine THE CLASH. Omenjena pesem se bo poleg številnih ostalih pre- delav uspešnic, ki so jih The Clash nanizali med leti 1977 in 1985, znašla na albumu »Tribute to...«, na katerem bo- do poleg Silverchair sodelova- li še Bush, Rancid, Goldfinger, Moby, The Mighty Mighty Bosstones, Tricky... 53-letni MICK JAGGER bo spet očka. Njegova dolgoletna spremljevalka Jerry Hali (41) bo konec tega leta rodila nju- nega četrtega skupnega otro- ka, sicer pa bo to že Mickov šesti otrok. K »zbirki« Jagger- jevih dedičev spadata tudi dva vnuka - otroka njegove prve hčerke Jade. Jutri, v petek, 20. junija, bo v ljubljanskih Križankah ročk festival »DA BEST OD NOVCA ROČKA 91-96«. Na tem »jagod- nem« izboru z napako, kot je svoj izbor opisal selektor Igor Vidmar, bo nastopilo sedto slovenskih »novorockovskih« bendov - Psycho-path, Odpisa- ni, Dicky B. Hardy, Hic Et Nune, Racija, Skytower, Res Nullius - in gostje, hrvaški punkerji Hladno pivo. Založba Corona je objavila prvi album »Como Ljubljana« v Ljubljani delujočega Vene- zuelca DIEGA BARRIOSA ROSSA. Diego je skupaj z Vi- talijem Osmačkom in Aljošo Kosorjem ter nekaterimi go- stujočimi glasbeniki v studiu Kif-Kif posnel šestnajst žalob- nih latino pesmic, ki so razpe- te med venezuelsko tanado in joropo ter latino-ameriškimi in španskimi baladami. V studiu Klf-Kif je nastal tudi debitantski izdelek idrij- ske punk skupine ZABLU- JENA GENERACIJA. Na kompaktno ploščo »Fajht« so Zablujenci vrgli štirinajst kratkih poskočnic, med njimi pa je tudi predelava pesmi »Superlim« legendarne idrij- ske zasedbe KUZLE. Rafael Zupanc-RAF je v kamniškem studiu 94 posnel devet novih skladb, in jih sku- paj s starejšo pesmijo »Izbrana sva« z njegovega prvenca »Po- glej me v oči«, v samozaložbi objavil na kaseti »Poletje v letu 1997«. Raf je tudi tokrat vse skladbe napisal, zapel in odi- gral kar sam, za tri izmed njih pa je že posnel tudi videospote. Še pred koncem tega leta pa lahko pričakujemo tudi nov album kontraverzne ameriške alter ročk zasedbe HOLE. Šefica skupine Courtney Love se je, po uspešnem debutu v filmu »People Vs. Larry Flint«, polna idej že zaprla v nek losangeleški studio, kjer namerava s svojimi pomagači in producentom Michaelom Beinhornom posneti dostojno nadaljevanje njiho- vega z grammyem nagrajenega albuma »Live Thru This« (1994). Kanadski ročk heroj NEIL YOUNG je odpovedal celotno poletno evropsko turnejo, v okviru katere naj bi 24. junija nastopil tudi v Ljubljani. Razlog za odpoved je nadvse banalen; Neil se je pri pripravi sendvičev tako močno urezal v prst, da vsaj tri mesece ne bo mogel igrati kitare. Young se je v izjavi za javnost, v kateri se je svojim podanikom opravičil za odpovedane nastope, obvezal, da bo odslej jedel samo še makarone in sir. Vsi užaloščeni, ki ste nestrpno pričakovali njegov prvi koncert v samostojni Sloveniji, se lahko potolažite z Voungovim pravkar objavljenim dvojnim »live« albumom »The Year Of The Horse«. STANE ŠPEGEL GLASBAJEŽMJENJE Tenorist Jurij Reja V soboto bomo gostili glas- benika velikega, točneje vi- sokega formata. Gospod Ju- rij Reja je tenorist, zelo ce- njen tudi izven naših meja. Študiral je na Dunaju, kjer še vedno pogosto gostuje, svojo glasbeno pot pa je za- čel še ne osemnajstletni v zboru mariborske opere. Prva predstava, v kateri je prepeval, je bila Traviata. Kmalu je spoznal, da bo moral še ogromno delati, če bo želel postati solist - in zapustil je opero. Kasneje je pel z dvajse- timi različnimi Traviatami. Bi sprejeli mesto direktorja ljubljanske opere? Jurij Reja: »Biti direktor ljubljanske opere je izjemno odgovorno delo, kjer si vpre- žen cel dan. Če ne bi bil pevec. bi to prevzel, tako pa je moj cilj drugačen.« Glasbena anekdota Italijanski operni pevec Enrico Caruso se je prehladil in ni mogel nastopiti. Gledališki ravnatelj je ves iz sebe kričal: »Kaj naj storim? Le kako ste se mogli prehladiti?« »Posledice premiere,« je de- jal pevec. »Kakšne posledice premie- re?« se je začudil ravnatelj. »Čisto preprosto: na odra so me zalivali valovi navduše- nja, nato sem zašel v vihar oboževalk in prišel ves razgret domov, kjer me je polila mrzla prha kritik. Kdo se ne bi preh- ladil v takih okoliščinah?« Simona H2O Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo propagandni slogan za naravno mineralno vodo EDINA. 20 VROČIH RC VRTILJAK POLK IN VALČKOV TUJE LESTVICE 38 IZ OTROŠKEGA SVETA Matematična strast in ljubezen do harmonike Čosf celjskih srednješolcev bo na matematični olimpiadi v Argentini branil Andrej Vodopivec s i. gimnazije v Celju Andrej Vodopivec iz Slovenskih Ko- njic je te dni obremenjen še bolj kot običajno, saj so pred njim, kot pred vsemi slovenskimi maturanti, še zadnje preizkušnje. Ampak, Andrej se od veči- ne svojih vrstnikov v marsičem razliku- je^_ Ljubi namreč matematiko - vedo, ki marsikomu v času šolanja uspešno priča- ra največ sivih las. Andrej pa si je, kot dolgoletni tekmovalec in dobitnik priz- nanj s področja matematike, letos prislu- žil visoko priznanje. Kot eden najboljših matematikov v Sloveniji skupaj s še peti- mi kolegi odhaja na letošnjo "matematično olimpiado, ki se 17. julija pričenja v me- stecu Mar del Plata v Argentini. »Olimpiada se bo pričela z otvoritveni- mi slovesnostmi, sledila bodo dva dni trajajoča tekmovanja, zaključek in odhod domov, kamor naj bi se vrnili 2. avgusta,« pravi simpatični Andrej. Sicer pa priprave na matematično olim- piado potekajo vse šolsko leto. Poleg An- dreja, edinega matematičnega olimpijca s Celjskega, pa se bodo letošnje matematič- ne oHmpiade udeležili še trije tekmovalci iz Ljubljane, eden iz Prekmurja in eden iz Primorske. €e jo ljubiš... »že v osnovni šoli sem jo imel najraje,« se spominja že na prvi pogled umirjen fant, devetnajstletnik, ki ima ob mlajše- mu bratcu. Roku, ki končuje tretji razred osnovne šole, še brata Braneta, s katerim sta dvojčka. »Pri matematiki mi je že od nekdaj všeč predvsem, da gre za vedo, ki jo moraš razumeti, ni pa se je potrebno preveč učiti,« se malce nasmehne; čeprav sicer resen izraz na njegovem obrazu izdaja, da mu tudi učenje nikoli ni delalo posebnih preglavic. Zato mu tudi odloči- tev o tem, na katero srednjo šolo se po končani osnovni šoli vpisati, ni delala težav. »Želel sem si na gimnazijo in ker so me že od nekdaj zanimali predvsem nara- voslovni predmeti, predvsem pa matema- tika, ki jo bom šel tudi študirat, sem se vpisal v naravoslovno smer na 1. gimnaziji v Celju,« se spominja življenjskega ob- dobja, v katerem se marsikateri njegovih vrstnikov srečuje z velikimi dvomi. Tudi gimnazija mu, lahko mirno zatrdi sedaj, ko jo uspešno končuje, ni nikoli delala težav - čeprav je večino dela in energije ves čas vlagal v tekmovanja iz matemati- ke, na katerih dosega lepe uspehe. Seve- da pa je za to že od nekdaj pripravljen marsikaj narediti - vse od osnovnošolskih let, ko so se zaceU vrstiti prvi uspehi z Vegovih tekmovanj, pa do danes, ko ga čaka največji izziv do sedaj. Sodeloval je na mednarodnem tekmo- vanju mest, s katerim si je lani prislužil tudi ogled Moskve. »Tekmovanje mest v matematiki vsako leto poteka v štirih krogih; dve tekmovanji sta jeseni, dve pa spomladi. Ko so tekmovanja končana, rezultate pošljejo v Moskvo, kjer jih oce- nijo, vendar rezultatov letošnjega tekmo- vanja še ni,« razlaga Andrej o svoji veliki ljubezni in skorajda pozabi omeniti, da je na takšnem tekmovanju sodeloval že lani in predlani, obakrat pa si je prislužil diplomo. »Sicer pa je bilo potovanje v Moskvo moje najdaljše potovanje do se- daj, ostalo pa je v nepozabnem spomi- nu,« se nasmehne in si zaželi, da bi nekoč v prihodnosti videl še več sveta, več tujih dežel. Tudi zaradi te želje mu odhod v Argentino pomeni še toliko več - čeprav je glavni cilj predvsem napredek na področ- ju matematike in vpogled v to, kaj se na področju »njegove« znanosti dogaja med vrstniki v svetu. Harmoniko Ob času in ljubezni, ki ju je Andrej v življenju posvetil matematiki, pa ima ta fant še eno veliko strast: igranje harmoni- ke. Letos je končal 10. razred glasbene šole v Slovenskih Konjicah, vse dokler mu je čas to dopuščal, pa je aktivno sodeloval na raznih glasbenih državnih tekmovanjih in tudi na teh ves čas dose- gal lepe uspehe. »Glede na to, da sem se odločil za študij matematike, za glasbeno šolo sedaj ne bo več časa,« pravi, »ampak še vedno bom našel čas, da zaigram kar tako, za zabavo. Glasba je namreč ena tistih stvari, ki jih v življenju ne bi mogel izpustiti,« se, kot vselej, ko govori o stva- reh, ki jih rad počenja, ki mu v življenju nekaj pomenijo in za katere se tudi trudi, preprosto in skromno nasmehne. In delo ga čaka. Priprave na maturo, intenzivne priprave na matematično olimpiado, harmonika. Le kdaj najde kaj prostega časa, se vprašam, ko razlaga o svojih načrtih in ciljih. »V prostem času delam vse tisto, kar rad počenjam. Včasih grem ven tudi s prijatelji, rad si ogledam kakšen dober film v kinu, drugače pa... največ mi pi);^eni, če lahko v življenju delam stvari, ki me veselijo.« In njegovi cilji? »Ne postavljam si pre- več dolgoročnih ciljev. Veselim se potova- nja' v Argentino, pripravljam se nanjo, čakam na rezultate mature, v času počit- nic pa me že čaka tudi iskanje stanovanja v Ljubljani, kjer bom oktobra pričel s študijem matematike.« Študija samega pa se Andrej ne boji, saj je v tem letu, ko v Ljubljani ves čas potekajo intenzivne pri- prave na julijsko olimpiado, to mesto in življenje v njem že kar dobro spoznal. »Po končanem študiju si želim pred- vsem kakšno čim bolj fino službo,« se mu zablešči v očeh. Potem pa kar hitro priz- na, da sam ne bi nikoli delal kot učitelj v šoli. »Še najraje bi se ukvarjal z razisko- valnim delom na področju matematike. To je moj dolgoročni cilj.« IHMHaMMmMmHHi NINA M. SEDLAR Andrej se zna ob vsem delu. ki ga čaka, sprostiti tudi kar pred domačim blokom v Slovenskih Konjicah. Supermetla Do leta 2005 je bila naša Zemlja v resnici v nevarnosti zaradi strupenih plinov, različnih odpadkov, umazanih vo- da, okrnjene narave in izumiranja različnih živih bitij. Mnogo znanstvenikov se je vrsto let ukvarjalo z ekoprojek- ti, genetskimi poizkusi in atmosferskimi raziskavami. Končno je leta 2004 znanstvenik prof dr. Rokus Satlerus, ki je v svoji bogati karieri prejel številna Vegova in Cankarje- va priznanja, Viktorje, Oskarje, Prešernovo in tri Nobelove nagrade, sestavil vrhunski izdelek, ki ga je poimenoval »supermetla«. V ta univerzalni avtomatski čudežni izdelek je bilo vloženo veliko truda in denarja. Kar petsto svetovnih znanstvenikov, fizikov, biologov, agronomov, astrologov, kemikov, zdravnikov in drugih je prof. dr. Satlerusu stalo ob strani in mu pomagalo. Čudežna metla ni bila podobna nobenemu predmetu, ampak je stalno spreminjala svojo obliko. Delovala je po principu fotosinteze, elektrolize, plimovanja, filtracije s po- močjo svetlobne in toplotne energije. Po vsej površini je imela veliko migetalk s fotocelicami, ki so spominjale na metlo. Preko modema jo je lahko aktiviral vsak človek na zemeljski krogli. Metla je očistila vsako stvar, ki si jo je uporabnik nakazal v mislih. To so bih lahko: zrak, voda, tla, visoke zgradbe, smetišča in odlagališča. Posesala in uničila je vsako umaza- no stvar. Naenkrat je bil svet čisto drugačen. Nikjer ni bilo nobenega avta, nobene tovarne, nobeno letalo ni več letalo po zraku, vse je bilo dolgočasno in prazno. Prof. dr. Satlerus se je ustrašil svojega izuma, kajti metla je začela uničevati vso nečisto naravo in ves napredek človeštva. Skhcal je svetovni kongres vseh znanstvenikov, vzgojite- ljev in učiteljev in jim povedal, da morajo sami vzdrževati okolico in skrbeti za naravo, pa četudi tako ne bo popolno- ma čista. ROK SATLER, 6. c, OŠ Tepanje Prestrašila sem se v gozdu, kjer je bila popolna tišina in se je slišalo le še petje ptic in žuborenje potočka, sem se močno prestrašila. Nekega sončnega dne smo dobili na obisk stare starše. Ker pa je bil ravno čas za nabiranje spomladanskih cvetlic, naju je mama z bratomposlala v gozd nabirat zvončke. Odločila sva se, da se bova odpeljala s kolesi, saj je bilo vse suho. Obula sva si stare čevlje in se odpravila. Kar nekaj časa je minilo, da sva se pripeljala do gozda. Precej poti sva morala prepešačiti, saj pot ni bila dostopna s kolesom. Prišla sva do cilja. Zagledala sva polno zvončkov, ki so bili videti kot velik šopek. Razprla sva vrečko in začela z nabiranjem. Sprva se nama je zdelo zabavno, potem pa je postajalo dolgočasno. Vedno bolj sva se pomikala proti jasi, kjer sva zaslišala človeške glasove, Nabirala sva naprej. Čez nekaj časa, je vse utihnilo. Kar naenkrat je pred naju skočil mlad jelen. Močno sva se prestrašila in jaz sem od strahu omahnila v bližnji potok. Tudi jelen se je prestrašil in v hipu zbežal stran. Hitro sva nabrala vsak svoj šopek in odhitela domov. Prvič in morda zadnjič sem v naravi od blizu videla jelena. TANJA HRAPOT, 6. e, OŠ Žalec Mladi član Rdečega križa v velikem mestu živim. A vendar so v njem tudi tiste preproste stvari: drevo, ko nanj plezam in mu v svetlem jutru dober dan želim; sončni žarek, ki v kapljici rose iskri, bela a^etlica, ki v lončku moj dom krasi in vso zimo dehti. Rad imam rolko, z njo čas po cesti beži, bistro vod, milo, žvečilko, vrtno uto, ki ima celo številko, zobno ščetko, ki za vsak zobeh skrbi. Rad imam vse majhne in drobne stvari. Zato bom previdno kužka Pazija vodil. ker ni čisto nič lepo, če bi po gredicah tacal in cvetke pohodil. Saj je vendar lepo in prav, če svet je čist, lep in zdrav. Rad bi, da bi takšen ostal, zato sem član Rdečega križa postal. BRANKO ZUPANC V čudovitem majskem dnevu so praznovali prvošolčki OŠ Glazija iz Celja. Postali so mladi člani RK Slovenije. Da bi bil praznik še lepši, so se zanj potrudili vsi. UrediU so svoj razred. Na šolsko tablo so narisali velik rdeč križ. Na stene so obesili risbice, na katere so narisali, kako pomagajo drug drugemu in sebi. K risbicam so dodali svoje slike. Z obeski okrog vratu so se odpravili na Območni sedež RK. Sprejel jih je sekretar in jim razložil, kaj pomeni biti mladi član RK. Zaupali so mu, da že znajo pomagati mamici, očku in babici. Na sprejem so povabili starše, ravnateljico in učiteljice. Zapeli so ob spremljavi glasbe in radovedno prisluhnili pesmici, ki jo je zanje napisal Branko Zupane. Povabilo, stisk roke, iskrica v očeh in zadovoljstvo ob prejemu mape z obeskom, zloženke in majhne sladke pozornosti, so potrdili, da sedaj niso samo prvošolčki OŠ Glazija, ampak da so tudi pravi mladi člani velika družina RK. OLGA KUNST, med. sestra, OŠ Glazija PETICA POTOPIS-RIBOLOV 39, POTOVANJE v TIBET (2) Luknje in prah Tibetanske ceste so med najslabšimi na svetu Pozornost nama je vzbudil spomenik Kitajcem, padlim za svobodo. Naenkrat sva po- stala lačna, zato sva zavila v edino muslimansko resta- vracijo. Da je sredi budistič- nega mesta muslimanska restavracija, se mi je zdelo zelo nenavadno. Poleg oku- snega čaja sva si privoščila pečeno Jakovo meso. Ker je imel Toshima rojstni dan, sva vse skupaj zalila s pov- prečnim kitajskim pivom. Lokal sva zapustila že v trdi temi, toda o kakšni ulični raz- svetljavi ni bilo govora. Nekaj- krat sem stopil v blato ali v veliko lužo. Dokaj utrujen in premražen sem padel v poste- ljo in zaspal kot ubit. Moja prva noč v Tibetu je bila brez sanj in prebujanja. Zajtrk sva prespala, kajti urine kazalce sva imela naravnane še po ne- palskem času, ki se razlikuje od tibetanskega skoraj za dve uri. Povzpela sva se na tovor- njak k ostalim potnikom. Po- peljali smo se do ogromnega plazu, ki je že pred časom odnesel del ceste. Prtljaga je zopet romala na naša ramena, na drugi strani pa nas je že čakal minibus. Kako smo se spravili z vso opremo v vozilo, mi ni jasno. Vožnja me je spo- minjala na naše prepolne lo- kalne avtobuse ob prometnih konicah s to razliko, da se pri nas pelješ največ uro, naša vožnja pa je trajala tri dni. Cesta se je še vedno strmo vzpenjala. Sledili so si prelazi, visoki preko pet tisoč metrov, kar je neaklimatiziranim lju- dem povzročalo resne težave. Pri moških sem opazil slabost in bruhanje, pri ženskah pa poleg omenjenega še pogosto izpraznjevanje mehurja. Na prelazih so bili običajno kupi kamenja in molilne zastavice, znaki budizma. Nad obema prelazoma leži zanimivo mestece Nyalam (3700 m), kjer v pretežni meri prebivajo Tibetanci, kar se vi- di po tipični gradnji hiš. Stre- he so ravne, okna in vrata so črno obrobljena ter dodatno okrašena. Pokrajina je še ved- no zelo skopa z rastlinstvom, le ob vodah je nekaj življenja. Pašniki so zelo borni, na njih se pasejo jaki (tibetansko go- vedo), ovce in koze. Malo pred mestom Xegar (Beli kristal), ki je bilo tudi naše naslednje prenočišče, se nam je odkrila gora Mt. Eve- rest (8848 m). Dobesedno po- žene se iz peska, na drugi stra- ni Himalaje pa je prehod meh- kejši. Podobno se dogaja z edi- nim tibetanskim (kitajskim) osemtisočakom Shishapang- ma (8038 m). Obetal se je lep sončni za- hod, zato sem se iz Xegarja odpravil na bližnji grič. Na poti sem splašil nekaj zajcev in na- letel na zanimiv stolp, v kate- rem prebiva menih, ki preživ- lja povsem svoje življenje da- leč stran od ponorelega sveta. Jaki, koze in ovce Spanje v hladnih sobah na višini preko 4000 metrov je bilo mučna zadeva. Premalo je bilo Jakov in koz, sposoditi si je bilo potrebno še nekaj sol- čavskih ovc, da sem zaspal. Naslednje jutro, preden se je zdanilo, smo se zbrali v jedil- nici, ki je bila obenem tudi kuhinja. Zajtrk je bil sestavljen iz tibetanskega čaja, ocvrtih jajc in majhnih kifeljcev. Ker nas je čakala zelo dolga etapa (244 km) do Shigatseja, smo se kar kmalu odpeljali. Prečka- li smo nekaj pustih prelazov, med njimi najvišjega na naši poti Lhakpa La (5220 m) in se za kratek čas ustavili v mestu Lhaze (4050 m), ki šteje le nekaj tisoč prebivalcev. Tibetanske makadamske ce- sta spadajo med najslabše na svetu, takoj za bolivijskimi. Lu- kenj in prahu je v izobilju. Prah se nam je nabiral v grlu, očeh, spodnjicah, praktično povsod. Zelo me je skrbelo, kako bodo moji fotoaparati vse to prestali. Kasneje se je izkazalo, da se je prah poznal na filmih. Po celodnevni vožnji, pozno popoldan, smo prispeli v Shi- gatse (3900 m). Namestili smo se v hotelu, ki je imel zanimivo budistično urejene sobe. V vi- trinah ni manjkalo Budovih skulptur, obenem pa sta bila v sobi telefon in televizor. S Tos- himo sva se malo sprehodila po mestu, kjer so ponujali ce- neno robo s Kitajske. Zaman sem iskal spominke, kot so ročni molilni mlinčki ali pre- proge. V eni izmed tibetanskih restavracij sva si naročila nji- hovo jed momo z mesom. To je mleto meso, zavito v testeni- ne, vse skupaj pa začinjeno s pikantno omako (čili), da ti ušesa spreminjajo barvo kot kameleon svojo kožo. 1^^^ FRANCI HORVAT Samostan Tashilhunpo v Shigatseju. Ribiški car Ivan Tihec Ribiška družina Celje je tu- di letos na polotoku Brezova ob Šmartlnskem jezeru pri- pravila družinsko tekmova- nje za Ribiškega carja. S tak- šnimi tekmovanji so začeli leta 1972, največ ribičev - 207 - pa je sodelovalo leta 1975. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 93 ribičev, med nji- mi je bil prvič tudi dolgoletni predsednik RD Celp Franc Vitanc. Lani je izpregel pred- sedniško funkcijo in se prvič pojavil na tekmovanju. Samo tri minute so ga ločile od os- vojitve prvega naslova Ribiš- kega carja, saj je do takrat vodil z ulovljenim ploščičem, težkim 750 gramov. Potem se je ribiška sreča nasmehnila Ivanu Tihcu iz Celja, ki je ulovil 2150 gramov težkega krapa in prvič postal Ribiški car, čeprav je doslej na takšnih tekmovanjih osvojil že štiri druga mesta. Ivan Ti- hec je krapa ulovil na ribiški »sendvič«, katerega sestave ni hotel izdati. Drugi je bil Franc Vitanc, tretji pa Ervin Wlody- ga, ki se je lahko pohvalil s 340 g težkim ploščičem. Sedanji predsednik RD Ce- lje Janez Krjilec je opravil krst novega Ribiškega carja, ki je ob ribiški sreči občutil tudi hladnost Šmartinskega jeze- ra. T.VRABL Foto: FRANJO BOGADI Franc Vitanc. Car Ivan Tihec in Ervin Wlodyga na zmagovalnem odru ZANIMIVOSTI Temnolaske pa ni bilo Dnevnik v italijanskem mestu Vicenzi je objavil tale oglas: »Osamljena, prečudo- vita temnolaska z erotičnimi sanjami si želi nežnega poz- nanstva. Kdor bi me rad spoznal, naj pride v soboto ob desetih zvečer na glavni trg v kraju Milo. Prepoznal me bo po moji sredozemski postavi.« Na trg je prišlo kak- šnih 10.000 radovednežev, tja se je pripeljalo tudi nekaj televizijskih ekip. Osamljene temnolaske pa ni bilo. Zarota proti njemu ? v izredno gledani oddaji sa- telitske postaje RTL je pred kratkim voditeljica Margarete Schreinmakers želela soočiti akterja še vedno aktualne afe- re. Najprej je v zelo odkritem pogovoru z Danielom Du- cruetom, bivšim možem mo- naške princese Stephanie, že- lela osvetliti njegovo verzijo resnice o dogodkih z belgij- sko striptizeto Pili Houte- man. Podlaga za pogovor je bila nedavno izdana knjiga Daniela Ducrueta, v kateri bivši vrtnar monaške kneže- vine želi poudariti, da je vse, kar se je dogajalo na zasebni zabavi, le zarota proti njemu. Voditeljica ga je nato vprašala, kaj bi naredil, če bi v studio vstopila Fili Houteman. Odgo- voril je, da bi takoj zapustil studio, kar se je kmalu zatem tudi v resnici zgodilo. Fili Houteman je za razliko od Daniela vedela povedati, da vse skupaj le ni bilo tako spontano, kot to želi prikazati on. V podkrepitev verodostoj- nosti obeh pogovorov je za konec voditeljica pokazala ka- seto s posnetimi dogodki, ki so na najlepši možen način odgovorili vsem, ki niso verje- li govoricam. 40 ZAAVTOMOBILISTE Kdo bo vodil italijanski Fiat? Italijanski koncern Fiat se v zadnjem času srečuje s težavami, ki niso povezane s poslovanjem oziroma pro- dajo, pač pa z vprašanjem, kdo bo v resnici nasledil se- danjega predsednika Cesar- ja Romitija oziroma Giovan- nija Agnellija, nespornega prvega človeka te korporaci- je. Sedanji predsednik 73-letni Cesare Romiti je bil pred nedav- nim obsojen na pogojno kazen leto in pol zapora zaradi pona- rejanja podjetniških bilanc, so- dišče pa je zahtevalo, da odsto- pi kot predsednik korporacije. Po drugi strani pa je te dni v javnost pricurljala novica, da je komaj 3 3-letni Giovanni Alber- to Agnelli, nečak sedanjega pr- vega človeka Giovannija Agnel- lija in človek, ki naj bi prihodnje leto prevzel krmilo Fiata v svoje roke, zbolel za redko obliko črevesnega raka. Mladi Agnelli je bil doslej direktor tovarne skuterjev Piaggio in je pri tem delu pokazal veliko uspeha ter posluha, tako da se je družina Agnelli odločila, da ga postavi v sam vrh podjetja. Sedaj ali vsaj začasno se je načrt sesul, kajti mladi Agnelli se ukvarja pred- vsem sam s seboj in s svojo boleznijo. Po nekaterih vesteh obstaja možnost, da bi krmilo koncema vsaj začasno v svoje roke prevzel 63-letni Paolo Frasco, član Fiatove uprave, vendar za sedaj še ni nič jasne- ga. Vse to prihaja nad italijanski koncern v času, ki kljub vsemu ni izjemno ugoden, čeprav je res, da so spodbude italijanske vlade pripomogle k dobri pro- daji fiatov na domačem trgu. Toda že v prihodnjem letu teh spodbud ne bo več. Fiat pa se bo moral veliko bolj kot doslej uveljaviti tudi na drugih trgih oziroma celinah. Morda to že velja za južno Ameriko, kjer izdeluje (v Braziliji) svoj global- ni avtomobil palio, drugje pa je vendarle nekoliko ob strani. Fiat iveekend palio. BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 455: avtomobilov. Prodanih je bilo 13 vozil. Organizatorji so izdali 45 kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2000 obiskovalcev. Zakon gre nazaj v državni zbor s tem ko so svetniki v državnem svetu izglasovali tako imenovani izločilni veto na zakon o posebnem davku na motorna vozila, se ta vrača v državni zbor. Svetniki so zakon zavrnili predvsem zaradi tega, ker ne predvi- deva olajšav za invalide. O zakonu bodo morali v državnem zboru po- novno glasovati, pri čemer ni nujno, da ga bodo sprejeli, čeprav je upanja razmeroma malo. Z nekaterimi popravki, ki so jih sprejeli ob sprejetju zakona v DZ pred nedavnim, pa so odpravili nekatere nejasnosti. Tako je sedaj že jasno, da je plačnik davka uvoznik oziroma avtomobilska to- varna, ki pa bo ta davek seveda zaračunala kupcu. Zaradi tega se bodo avtomobili v najslabšem primeru podražili celo za 14 odstotkov. Po drugi strani sedaj tudi ni dvoma o tem, da je treba plačati davek za vsa vozila, »ki se dajo prvič v promet na območju Republike Slovenije«, kot je zapisano v besedilu zakona. To pa pomeni, da je treba davek plačati tudi ob individualnem uvozu novega ali rabljenega avtomobila. Vilvoorde že »zapečaten«? čeprav se je pred kratkim zdelo, da je usoda Renaultove tovarne v belgijskem Vilvoor- deju dokončno zapečatena (francoska avtomobilska tovar- na se je odločila, da jo zapre, saj so bili stroški tam izjemno visoki, s tem pa je oziroma bo delo izgubilo kakšnih 3000 de- lavcev), pa je s prihodom nove francoske socialistične vlade upanje nekaj večje. Toda resnica je takšna, da bo Vilvoorde v vsakem primeru obsojen na »odstrel«, kajti kot že rečeno, stroški dela so v tej belgijski tovarni najvišji v sku- pini Renault. Tudi nova vlada ne more veliko pomagati, kajti Renauh je že zasebno podjetje, medtem ko je bil pred slabim letom še v državnih rokah. To- rej se bo agonije še nekaj časa nadaljevala, če bo nova franco- ska socialistična vlada sploh poskušala kaj storiti. Dobro poslovanje Audiia Nemški Audi, pomemben del nemškega avtomobilskega koncema Volkswagen, je po- gostokrat na naših straneh. No, sedaj iz tovarne poročajo o svojem dobrem poslovanju v letošnjem prvem četrtletju. Tako je bila prodaja v tem času vredna pet milijard mark, kar je nekaj več kot lani v tem času, ko je bila vredna 4,7 mili- jarde mark. Število prodanih ozi- roma dostavljenih avtomobilov se je povečalo za 18,5 odstotka ali na 137 tisoč vozil. Seveda je Audi zelo uspešen doma, kar ni nobeno posebno presenečenje, saj za skoraj vse avtomobilske tovarne velja, da jim gre običaj- no dobro predvsem na doma- čem trgu. Njegov letošnji tržni delež je bil namreč 7,2 odstotka, kar pomeni, da je presegel tisto, kar je v tem času dosegel BMW, ki je imel v rokah 5,8 odstotka nemškega avtomobilskega trga. Ford in počasnejše varnostne blazine Pred meseci smo že poro- čali o polemiki, ki je razbu- rila ZDA. Tam je zaradi zračnih varnostnih blazin oziroma zaradi njihovega hitrega polnjenja umrlo kar nekaj ljudi (predvsem otro- ci) in zato je ameriška vlada naročila temeljito študijo o tem. Sedaj pa Ford sporoča, da se je že odzval na vse tisto, kar so ugotovili v dose- danjih raziskavah. Tako naj bi v vse svoje avto- mobile letnika 1998 začel vgrajevati tako imenovane po- časnejše varnostne blazine. To med drugim pomeni, da bo hitrost polnjenja zračnih bla- zin, ki je sedaj nekako 320 km/h, manjša za dobri 35 od- stotkov. Treba je namreč vede- ti, da so bile zračne varnostne blazine narejene predvsem za zaščito odraslih ljudi s pov- prečno težo 75 kilogramov, v nesrečah, ki so se zgodile v ZDA, pa so umrli večinoma otroci. Po sedanjih napovedih bo počasnejše polnjenje zrač- nih varnostnih blazin pripo- moglo k temu, da do podob- nih tragičnih dogodkov ne bi prišlo. Pri Fordu pravijo, da bodo takšne zračne blazine začeli vgrajevati v lincolna na- vigatorje, torej vozilo, ki ga pri nas skoraj ne poznamo. Ta avto bo prvič naprodaj 1. julija prihodnje leto, pri Fordu pa dodajajo, da zaradi tega vozilo ne bo nič dražje. Podobne načrte imajo še GM, Chrysler in Toyota. PETICA ZAAVTOMOBILISTE 41 Po limuzini še passal variant Nemški Volksvvagen je svojega passata prvič posta- vil na cesto leta 1974 in do- slej prodal skoraj osem mili- jonov avtomobilov. Njegova karavanska izvedenka z imenom variant je bila manj uspešna, kajti doslej je nemška avtomobilska hiša izdelala in prodala 2,8 mili- jona variantov. Po lanski ob- novi passata pa je VW sedaj predstavil še varianta, ki je bil sicer prvič na ogled na letošnjem marčevskem avto- mobilskem salonu v Ženevi. Novi variant je nedvomno avtomobil, ki si bo poskušal v svojem, to je srednjem razre- du, priboriti kar največji tržni delež, pri čemer bo imel veli- ko oziroma ostro konkurenco kar doma (BMW touring serije 3, pa audi A4 avant ipd.). Va- riant je v primerjavi z limuzin- sko različico skoraj za 80 mili- metrov daljši, pa za 50 mili- metrov višji in širši za 25 mili- metrov. Vse do zadnjih vrat sta si izvedenki, torej limuzi- na in variant, povsem enaki, nato pa je variant dobil nova zadnja vrata in seveda zadek. Ta ni oblikovno nič posebne- ga, po drugi strani pa vendarle tako »dober«, da se lahko va- riant pohvali z zelo dobrim količnikom zračnega upora (0,31). Bistvo je seveda v zad- ku. V osnovni postavitvi sede- žev 4je^ tarn za prtljagg 495 litrov-prbsfora (ali-30 litrov več kot pri prejšnjem varian- tu), s podiranjem zadnje se- dežne klopi pa ga je mogoče povečati na 1600 litrov, kar pa je zelo ugodna številka. V naj- boljšem primeru je mogoče v passata varianta naložiti do 1750 milimetrov dolg pred- met. Avtomobilu namenjajo skupaj sedem motorjev, pet bencinskih in dva trubodizel- ska, ki se že vrtijo v drugih volksvvagnih in audijih. Osnovni je seveda 1,6-litrski štirivaljnik z močjo 100 KM, najzmogljivejši je bencinski V6 motor (193 KM); vsekakor pa kaže omeniti novi motor iz serije VR z oznako 5 in močjo 150 KM. Oba turbodizelska motorja z gibno prostornino 1,9-litra in močjo 90 oziroma 110 KM sta prav tako znana iz passata limuzine. Menjalnika sta dva oziroma trije (petsto- penjski ročni in štiristopenj- ska ter petstopenjska avtoma- tika s tiptronicom), od jeseni naprej pa bo na voljo tudi variant s stalnim štirikolesnim pogonom syncor, ki je za se- daj na voljo le v Hmuzini. Za- nimivo dolg je seznam serij- sko vgrajene opreme, kajti av- to je opremljen s protiblokir- nim zavornim sistemom ABS, dvema zračnima varnostnima blazinama, osrednjo ključav- nico, zatemnjenimi stekli, pre- krivalom prtljažnika, prečni- mi strešnimi nosilci ipd. Pov- praševanje po novem passatu je tako v Sloveniji kot na dru- gih trgih skoraj izjemno veli- ko, kar pomeni, da se utegne variant pri nas pojaviti šele konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Do tedaj bo- do seveda znane tudi cene, tokrat pa zapišimo samo še ceno osnovne izvedenke va- rianta z 1,6-litrskim motorjem v Nemčiji (tam bo prodaja ste- kla čez nekaj dni), kjer bo avto na voljo za 37.550 mark. Na sliki: VW passat variant. Prva nagrada - avto v torek in sredo se je v Celju ustavila Fordova potujoča razstava, Ford Roadshow, ki se je začel 5. junija v Ljubljani, končal pa se bo 24. junija v Črnomlju. Potujočo razstavo so organizirali uradni uvoznik programa Ford za Slovenijo Summit motors iz Ljubljane in njegovi sedmi prodajalci. Obiskovalci so lahko spoznali in preizkusili celotno paleto Fordovih vozil, od inovativnega malčka Ka do prestižnega terenskega vozila Explorer. Na vseh prireditvenih prostorih po Sloveniji je voljo kar enajst testnih vozil, poleg teh pa še petnajst do dvajset razstavnih vozil. Za večino modelov so pripravili posebno ponudbo, vsa vozila pa so dobavljiva takoj. To pomeni, da jih bodo kupci lahko prevzeli še pred uvedbo posebnega avtomobilskega davka. Obiskovalci so z izpolnjenim vprašalnikom lahko sodelovali v nagradni igri za prvo nagrado Pord Ka (na sliki). Foto: GK Družinska spretnostna vožnfa v soboto, 21. junija, bo podjetje Avto Skorjanec iz Šentjurja, zastopnik za vozila KI A na Celjskem, pripravilo spretnostno vožnjo in test v cestno prometnih predpisih v okviru akcije KIA vozilo - za varno druži- no. Prireditev se bo pričela ob 9. uri na parkirnem prostoru Mercatorja, za salo- nom KIA na Mariborski cesti 115 v Celju. Prijavi se lahko 70 družin z najmanj tremi (^lani, od katerih bodo najboljši prejeli lepe nagrade. Tekmovanje sodi v okvir vseslovenske akci- je, ki so jo organizirali KIA Motors - generalni distributer vozil KIA, Nedeljski dnevnik. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in 14 KIA centrov v Sloveniji. Oktobra bo finalno tekmovanje v Ljubljani, kjer se bodo pomerili prvi trije z vseh območnih tekmovanj. Glavna nagrada za zmagovalca finalne prireditve bo avtomobil KIA Sephia. Prijave za sobotno tekmovanje sprejemata Alojz Škorjanec in Roman Žagar na telefonski številki 412-245. Tujci v Nemčiji: prvi je bil Renault Nemčija je, to je že dolgo znano, daleč najpomembnejši evropski avtomobilski trg. Zato je razumlji- vo, da se na njem tru- dijo tako rekoč vse av- tomobilske tovarne, kajti uspeh v Nemčiji je zadostna garancija za uspeh tudi na dru- gih prostorih. Lani so tako tuje av- tomobilske tovarne v Nemčiji prodale 1,132 milijona osebnih avtomobilov, vendar je zanimivo, da v os- predju ni bila kakšna japon- ska avtomobilska hiša, pač pa francoski Renault. Ta je Nem- cem prodal 186 tisoč avtomo- bilov in si zagotovil 5,3 odstot- ka nemškega avtomobilskega trga. komaj kaj je zaostal Fiat, ki je prodal 170 tisoč vozil. njegov tržni delež pa je bil 4,9 odstotka, japonske avtomobil- ske tovarne so že precej zao- stajale. Najuspešnejši je bil Nissan, ki je prodal 86 tisoč vozil (2,5 odstotka trga), sledi- la je Toyota (84 tisoč vozil, 2,4 odstotka), malenkost slabši rezultat pa je dosegal Peugeot, ki je prodal 84 tisoč avtomobi- lov, njegov tržni delež pa je bil prav tako 2,8 odstotka. Med omembe vrednimi tovarnami na nemškem trgu v letu 1996 je bila še Mazda. Prodala je 66 tisoč avtov in si zagotovila 1,8- odstotni tržni delež. Na sliki: renault laguna, eden najuspešnejših renaul- tov v Nemčiji. 42 KULTURA BIVANJA Majhna sprememba v dnevnem prostoru Bralka Metka želi v svojem dnevnem prostoru vizualno pregrado med jedilnim in sedežnim delom. Prostor je velik, vendar ima veliko vratnih in okenskih odprtin. Za jedilni del je najboljše, da je v navezavi, torej v bližini kuhinje. Predlog, ki vam ga ponujam, zajema tri vitrine, podobne, kot jih kaže fotografija. Vitrine so v kombinaciji stekla in lesa ter so mobilne, torej na koleščkih, tako jih lahko svobodno premikate po prostoru. Predvidena širina je 30 cm, dolžina pa 70 cm. V takšne vitrine lahko postavite vehko posodja, steklovine... Tako kot je bralki Metki lahko naša strokovnjakinja svetu- je tudi vam, če imate težave pri urejanju stanovanja. Priloži- te čim bolj natančno skico prostora, ki ga želite preurediti! Ker nastanejo nove površine za odlaganje stvari, morda lahko odstranite kakšno že obstoječo omaro ter tako pridobite več prostora. Dodajte še kakšno novo preprogo in skladne zavese ter dnevni prostor bo prijetno popestren in osvežen. KLAVDIJA SITAR ZGODOVINA PRIBORA Nož - najstarejši del jedilnega pribora Nekoč so celo kralji in ce- sarji jedli z roko. V starem Rimu in še tudi pozneje so še vsi jedli z rokami. Poznali so edinole nož, s katerim so re- zali meso in ga včasih nanj tudi nabadali in si ga tako nosili v usta. ŽHco so iznašli šele v sred- njem veku, a je še dolgo ostala prava redkost. Leta 1400 je bilo na primer na gradu neke- ga kneza samo nekaj nožev, ena velika žhca za meso, dve žlici za začimbe in dve za bonbone. Kolikšna revščina, če pomislimo, da so dvesto let kasneje potrebovali okoli šest tednov, da so popisali ves zlati in srebrni jedilni pribor špan- skega vojvode Albuquerškega! Vilice prvič omenja neki An- glež v pismu iz Italije okoli leta 1500. Pisec se navdušuje nad tem, kako lepo se vedejo Italijani pri mizi, in mimogrede pove, da prine- sejo meso na mi- zo v veliki skle- di, kjer ga potem razrežejo, pri tem pa ga držijo z dvorogimi vili- cami. No, v usta so tudi Italijani nosili meso z ro- kami, ker so bile njihove viHce še zelo nerodne. V 17. stoletju so dobile vilice več rogljev, postale so priprav- nejše in tako so začeli z njimi tudi jesti. V dobi renesanse je imel vsak, ki je kaj pomenil, svoj jedilni pribor. Kadar je bil kam povabljen, ga je vedno vzel s seboj, zloženega v dragoceni, bogato okrašeni skrinjici. Malo pozneje, v baroku, se je skriva- lo v jedilnem priboru bogatih ljudi celo bogastvo, zakaj pri- bor je bil iz zlata, srebra, bise- rovine in poldragega kamenja in je bil umetniško izdelan. Danes terjamo od pribora predvsem, da je praktičen, za- to najbolj cenimo pribor iz nerjavečih zlitin, ki ostane tu- di po dolgotrajni uporabi lepo sijoč in bleščeč. BOJAN SEŠEL LEPOTA IN ZDRAVJE Geniji v icraticih liiacah Ker otroci niso le pomanjša- ni odrasli, strokovnjaki njiho- ve sposobnosti (beri: genial- nost) opazujejo, proučujejo, ocenjujejo in ugotavljajo dru- gače kot pri odraslih. Skupina mednarodno priznanih stro- kovnjakov (pediatrov, psiho- logov, pedagogov, učiteljev, vzgojiteljev in sociologov) je izvedla raziskovalno študijo o otrokovi genialnosti. S svojimi nasveti, opažanji in ugotovitvami so sodelovali tudi starši in najožji sorodniki malčkov. Opogumljena nad iz- sledki in rezultati omenjenih proučevanj se je strokovna javnost odločila za posebne vrtce ali pa vsaj oddelke vzgoj- novarstvenih ustanov in pred- šolskih institucij, namenjene genialnim kratkohlačnikom. V njih se nadebudni malčki povsem ljubiteljsko, vendar nič manj zavzeto in navduše- no, ukvarjajo z računalnikom, tujimi jeziki, filozofijo, mate- matiko, psihologijo in podob- nimi ustvarjalnimi, intelek- tualno zahtevnimi predmeti, ki običajnim smrtnikom pogo- sto celo življenje povzročajo preglavice. Tudi njihova igra je sila ustvarjalna, domiselna in ambiciozna, obenem pa sku- šajo strokovnjaki in starši, ki se ukvarjajo z nadpovprečno nadarjenimi otroki, malčkom omogočiri čimbolj preprosio vsakdanje, običajno in neo bremenjeno življenje in spo- štovanje ter naklonjenost do ostalega sveta, ki se mora za- dovoljiti z nižjim IQ. In kaj je praviloma značilno za super nadarjene otroke? Hi-j treje shodijo in spregovorijo kot njihovi povprečni vrstniki, So zelo živahni in radovedni, raziskujejo svojo okolico in si znajo na podlagi odgovora ali podane informacije ustvariti verodostojno predstavo. Pona- šajo se z izredno razvitim miš- ljenjem, koncentracijo in us- tvarjalnostjo. Raje se družijo, učijo in igrajo s starejšimi vrst- niki ali z odraslimi. Zgodaj se začnejo zanimati za črke, šte- vilke in ostale simbole. Pogo- sto se mimogrede naučijo pisa- nja in branja. Radi se učijo tujih jezikov, matematike in glasbe, obenem pa so tudi tele- sno spretni in izredno domisel- ni. Okolica jih pogosto zavrača in obtožuje, da prehitevajo ter da so naporni in utrudljivi. V kolikor imate opraviti z genialnim otrokom, poskrbi- te, da bo deležen vse potrebne pozornosti, naklonjenosti, lju- bezni in razumevanja. Kljub svoji izjemnosti je še vedno samo otrok, ki potrebuje do- bre svetovalce - starše, sorod- nike, prijatelje in znance. PETICA 43 NEDELJSKO KOSILO Jetrni žličniki v kostni juhi Judovska pečenka s prelivom, zelenjavna solata s kuhano majonezo Hlebčki iz kvašenega testa, vzhajanega v vodi, jabolčna pena Jetrni žlicnilci Potrebujemo: 4 dag masla, 2 jajci, 15 dag mletih jeter, 10 dag namočenega in ožetega kruha, 6 dag moke, sol, poper, majaron, niuškatov orešek, strok seseklja- nega česna, sesekljan peteršilj. Priprava: maslo ogrejemo in penasto vmešamo, posamezno dodajamo jajci, nato vse sestavi- ne in gladko zmešamo. Z žlico, Ic jo pomakamo v juho, zajame- mo testo, z drugo ^ico, ki je prav tako mokra, oblikujemo žličnik in položimo v vrelo juho. Žlicni- lci naj počasi vro 7 minut. Judovska pečenka s prelivom Potrebujemo: 1 kg mletega mesa (mešanica govejega, svinjskega in telečjega), 10 dag namočenega in ožetega kruha, 2 jajci, 3 žlice sesekljane čebu- le, 3 stroki sesekljanega česna, 6esekljan peteršilj, sol, poper, moka za oblikovanje klobase. Preliv: 3 dag masla ali mar- garine, 1 žlica moke, 2 dl mle- ka ali juhe, sol, poper, muška- tov orešek, 2 žlici smetane, 3 žlice naribanega sira, 1 jajce. Priprava: v skledo damo meso in vse sestavine dobro pregnetemo. Če ni dobro preg- neteno, klobasa med peko po- ka in se pri rezanju drobi. Na pomokano desko damo meso in oblikujemo klobasi, jo po- ložimo na z vodo oplaknjen pekač in prilijemo toliko vode, da sta dve tretjini klobase v vodi. Pečemo pri 200 stopi- njah Celzija 60 minut. Med- tem voda izpari, klobasa je rumeno zapečena. Prelijemo jo z omako in pečemo še toli- ko časa, da preliv porumeni. Preliv: na maslu svetlorume- no spražimo moko, prilijemo mleko ali juho, osolimo in ku- hamo toliko časa, da se omaka zgosti, nato jo odstavimo in zamešamo poper, orešek, jaj- ce m sir. Če pečemo judovsko pečen- ko brez preliva, potem jo na- mažemo samo s smetano. lelenjavna solata s kuhano majonezo Potrebujemo: 6 krompirjev, 1 gomolj zelene, 2 korenčka, skodelico graha, skodelico na- rezanega stročjega fižola, sol, 2 žlici sesekljane čebule. Kuhana majoneza: potrebu- jemo 2 jajci, sol, poper, žličko gorčice, 1 žličko olja, 2 dl raz- redčenega kisa, 1 dl olja. Priprava: zelenjavo očisti- rrio, operemo, narežemo na ^ocke ali naribamo. Zeleno, ^ižol in korenček kuhamo sku- Paj, krompir in grah pa vsake- ga za sebe. Mehko kuhano Zelenjavo odcedimo in strese- rno v skledo, dodamo čebulo, prelijemo z vročo majonezo in rahlo zmešamo. V skledi sola- to potresemo z narezanim drobnjakom ali peteršiljem. Majoneza: kis zavremo. V lonček damo jajci, sol, poper. gorčico, žličko olja in zmeša- mo. Med mešanjem prilijemo vroč kis in v vodni kopeli stepa- mo, da se zgosti, nato odstavi- mo. Še med vročo majonezo med mešanjem prilivamo olje. Hlebčki iz kvašenega testa, vzhajanega v vodi Potrebujemo: 40 dag moke, sol, 2 dag kvasa, zmešanega v 3 žlicah mleka z malo sladkorja, 3 rumenjake, 3 dag sladkorja, 12 dag stopljenega masla, 2 dl sladke smetane, vanilin slad- kor, stepeno jajce za mazanje. Priprava: moko presejemo v skledo, dodamo vse sestavine in zamesimo testo. V skledi stepamo testo s kuhalnico, na deski z lesenim nožem toliko časa, da postane gladko. Testo damo nato na pftiček, poma- zan z maščobo, rahlo zaveže- mo in potopimo v mrzlo vodo. Ko testo priplava na vrh, prib- ližno po 2 urah, prtiček odve- žemo, testo damo na pomoka- no desko, oblikujemo dolg sva- Ijek in narežemo na enako veli- ke hlebčke. Vsakega posebej pregnetemo v kroglico in jih položimo na pomokan pekač. Ne da bi ponovno vzhajale, jih namažemo z jajcem in rumeno spečemo pri 170 stopinjah. Jabolčna pena Potrebujemo: 1 kg jabolk, 2 beljaka, 5 do 8 dag sladkorja, po okusu limonin sok in rum, za okras: spenjeno sladko smetano. Priprava: jabolka spečemo ali jih skuhamo v sopari in pretlačimo. Ohlajena damo v električni mešalnik, dodamo beljaka, sladkor, limonin sok in stepamo toliko časa, da se zgostijo. Okus jim izboljšamo z rumom. Peno damo v skledo in okrasimo s spenjeno sladko smetano ali potresemo s pra- ženimi mandeljni. Piše: sestra VENDELINA ZDRAVILNE RASTLINE Medvejka Medvejka (Spiraea ulmaria L.) spada v družino rožnic, ki zajema večinoma olesenele rastline in zeljnate trajnice ter redkeje enoletnice. Medvejka ima v zemlji go- moljasto odebeljeno koreniko, iz katere poganja šop ravnih, močnih stebel, ki zrastejo do 1,5 metra visoko. Proti vrhu so stebla razvejana. Vejice so ro- baste. Veliki, premenjalni listi so pernati in sestavljeni iz pe- tih do devetih jajčastih listkov, ki imajo nepravilno nazobčan rob. Vsak list je podprt z dve- ma prilistkoma. Beli ali rumen- kasto beli, včasih tudi nekoliko rdečkasto nadahnjeni cvetovi so združeni v češuljah. Cvetovi dišijo po grenkih mandljih. Cveti od junija do avgusta. Raste po vlažnih gozdovih, med grmovjem, po vlažnih travnikih, ob jarkih in potokih. Poleti nabiramo cvetoče po- ganjke, v jeseni pa izkopava- mo gomoljasto koreniko. Vse nabrano posušimo v senci na prepihu ali v sušilniku. Medvejka vsebuje metilsali- cilate in prosto salicilno kislino, čreslovine, heterozide, flavoni- de, eterično olje, precej kre- menčeve kisline, rutozide itd. Vse te snovi delujejo kom- pleksno in se uporabljajo kot zdravilo pri akutnem in kronič- nem revmatizmu, pri protinu. Pospešujejo odvajanje vode iz telesa in s tem tudi sečno kisli- no in sečnino. Ta učinek izrab- ljamo za zdravljenje kroničnih oblik revmatizma, predvsem takih, ki jih spremljajo degene- rativne spremembe v ramen- skih, komolčnih in kolenskih sklepih. Vplivajo na motnje v presnovi na sklepih in njihovi okolici, predvsem v sklepnij ovojnici in v vezivnem tkivu ^ med mišicami in kitami. 1 Za čaj vzamemo eno veliko jedilno žlico droge in jo prelije- mo s pol litra vrele vode, pokri- jemo in pustimo stati 10 minut. Precedimo in čaj pijemo večkrat na dan po požirkih. Čaj je srčni in želodčni tonik, zato ga upo- rabljamo tudi pri vodenici, pri srčni nevrozi, obolenju sečnih organov, pri bolečem in težkem uriniranju, pri kamnih in pesku v ledvicah, pri zastoju vode v telesu, pri celulitisu in presnov- nih motnjah, kot je debelost. Po nekaj tedenski kuri s tem čajem se izboljša tudi presnova v skle- pih in mišicah, bolečine se zmanjšajo in sklepi postanejo bolj prožni. Seveda pa ne more popraviti starih, zmaličenih in spremenjenih sklepov. Iz sveže rastline si pripravlja- mo tudi tinkturo, tako da enake dele drobno zrezane cvetoče rastline namočimo v enakih de- lih 70-odstotnega alkohola, do- bro zapremo in postavimo za 14 dni na toplo sonce. Nato prece- dimo in razredčeno tinkturo uporabljamo za obkladke in masažo pri bolečinah v mišicah in sklepih, v malih količinah, po 30 kapljic na kozarec vode, pa jo tudi popijemo pri vseh zgoraj oavedenih težavah. Piše: BORIS JAGODIC KMETIJSKI NASVETI Pleveli - večni spremljevalci koruze Največje probleme pri pri- delavi koruze nam povzro- čajo pleveli. Pleveli se zelo hitro prilagajajo različnim talnim in vremenskim raz- meram. Uporaba herbicidov pri pridelavi koruze je naj- bolj razširjena. Ko se odločimo za pravilno izbiro herbicidov, je potrebno dobro poznati njivo, tip tal in plevele, ki na njivi prevladuje- jo. Pravilna uporaba herbicida je odvisna od vremenskih raz- mer. V zadnjem času se pogo- steje uveljavlja zatiranje ple-. velov po vzniku koruze in ple- velov. Herbicidi za zatiranje plevelov po vzniku so ekološ- ko bolj sprejemljivi in imajo drugačen način delovanja. S temi herbicidi škropimo, ko plevel vidimo in se na podlagi dejanske zapljeveljenosti od- ločimo za herbicid, ki te ple- vele uniči. Dodatni razlogi za uporabo kontaktnih herbici- dov (po vzniku koruze in ple- velov) so: - pojav odpornosti plevelov na nekatere talne herbicide; - zapljeveljenost z večletni- mi širokolistnimi pleveli kot so ščavje, osat, slak, gabez; - zapljevljenost z debelose- menskimi pleveli kot sta bo- dic in baržunasti oslez; - zapleveljenost z enoletni- mi travnatimi pleveli kot so: krvava srakonja, muhvič, ko- streba; - naraščajoča zapleveljenost z večletnimi travami, divji si- rek in pirnica; - dolgotrajni vznik različnih plevelov ali plevelov ene vr- ste; - vedno večja ekološka os- veščenost uporabnikov po mi- nimalni uporabi sredstev za varstvo rastlin - konkretni her- bicid za točno določene pleve- le; - optimalna izraba vloženih sredstev - ekonomski kriterij. Na našem tržišču je že ne- kaj let v prodaji herbicid Moti- vell.^ Motivell zelo dobro zati- ra eno in večletne trave in deluje tudi na nekatere širo- kolistne plevele. Motivell sam dobro deluje na nekatere širo- kolistne plevele, kot so: ko- strebo, zebrat, pirnico, divji sirek, plešec, metliko, gorjuši- co, muhvič, krvava srakonja, kamilico in koprivo. Pri uporabi Motivella mora- mo spremljati vznik in razvoj- ne faze plevelov. Eno škroplje- nje v dozi 1,0-1,2 l/ha priporo- čamo, kadar plevel vznikne enakomerno in masovno in je v razvojni fazi 2-4 listov. Za rizomske plevele (pirnico, divji sirek) ga uporabimo pri višini plevelov 10- 20 cm. V primerih, ko imamo neenako- meren, nemasoven vznik, ga uporabimo dvakrat in sicer pr- vič (post 1), ko imajo pleveli 2-4 liste v dozi 0,7 l/ha + 0,2 1/ ha. Citovveta, drugič (post 2) po ponovnem vzniku plevelov 8-10 dni kasneje v dozi 0,5 1/ ha + 0,2 l/ha Citoweta. Pre- pozno škropljenje z Motive- lom ni zaželeno. Za pozno tretiranje je potrebno več škropiva, kar povečuje verjet- nost pojavljanja poškodb, ple- veli pa že močno konkurirajo koruzi, ki zaostaja v rasti. Motivell lahko uporabimo po najbolj razširjenem insek- ticidu - repelentu Mesurolu, le po uporabi Volatona lahko pride do poškodb na koruzi. Zaradi širšega delovanja proti širokolistnim plevelom Motivellu dodajamo, v odvi- snosti od razvojne stopnje ko- ruze, naslednje herbicide, ki so prikazani v spodnji tabeli. Pri uporabi omenjenih kombinacij je zelo pomem- bna porabljena količina vode na površinsko enoto. Vsa uporabljena sredstva morajo ostati na plevelu, da lahko delujejo. Priporočena količi- na vode je cca 250 l/ha. Po aplikaciji ne sme deževati 4-6 ur. Vsa našteta priporočila moramo upoštevati, da bi imeli kakovostno in ekonom- sko rešeno varstvo koruze pred pleveli. NANDE OSOJNIK, dipl. ing. agronom. Učinkovitost Motivella in kombinacij v odvisnosti od časa škropljenja v letu 1996 v odstotkih nam prikazuje naslednja tabela: Legenda: post 1: pleveli 1-2 lista; post 2: pleveli 2-4 listi; * ni potrebno dodajati močila BIO KOLEDAR 44 ZA RAZVEDRILO PETICA ZA RAZVEDRILO 45 FEUTON - ROMAN NOVI TEDNIK Jamajka - nvij m V njihovi zavesti Marley še vedno živi, in pogoste so bese- de:«Jah (Bog) živi. Bob živi, njegova glasba živi, rastafari živi - za vedno!« Jamajški pozdrav »Jeah man«, redno uporabljajo tudi rastafarijci in najbolj običajno pomeni tudi potrditev ah stri- njanje, pogosto pa je le mašilo v pogovoru. Ob pozdravu je običajno, da se sogovornika narahlo dotakneta s pestmi ali pa z njimi opravita pravcati mali ritual: rahel dotik zgor- njega in spodnjega dela pesti, trk od spredaj in še počasen dotik s palci, ki ga spremlja spontan »jeah man«. Na rastafarijce me vežejo lepi spomini, saj sem ravno med njimi preživel najbolj zanimive dni. Dobil sem občutek, da živi- jo pošteno, spoštujejo vsakogar in skušajo uživati prav v vsa- kem dnevu življenja pač v skla- du s svojimi možnostmi. Edini »greh«, ki bi jim ga morda priso- dil, je kajenje marihuane, ki pa jim najbrž ne more škoditi, saj jih naredi le še bolj mirne, zado- voljne tudi z najbolj preprostim življenjem. Seveda so nekateri med njimi tudi zelo podjetni, drugi skušajo pomagati okolici. Steve se je prismejal po sko- raj zapuščeni peščeni plaži, kjer sem užival v prijetnem hladu kokosove palme. Sledil je spontan pozdrav s pestmi, ki pri rastafarijcih pomeni več kot formalnost. Glasno ali zgolj v mislih želijo poudariti enakost vseh ljudi: vsi smo enake krvi, naj nas združuje Ijnbezen in enotnost (one blood, one love, unity). Mimo- grede mi je prodal kaseto z vročo reggae glasbo in podaril izkupiček fantiču, ki je prira- cal za njim. »Moj sin,« ga je ponosno predstavil in v isti sapi priznal, da trenutno živi z mamo pri novem izbrancu. »Poroka na Jamajki res ne po- meni vehko, lep pa je če po- tem skrbiš za otroke,« je nada- ljeval, ko je mali že izginil na poti do vaške trgovine. Kot mnogi rastafarijci, se tu- di Steve imenovani Bongo, uk- varja z glasbo. Sicer bolj ljubi- teljsko, toda očitno je dovolj dober, da vsake toliko časa ne- kaj mesecev z reggae skupino obide Zahodno Evropo in Av- strijo, kjer ga čaka bela obože- valka. Zaslužek z igranjem je dober in potem zadošča za me- sece ali celo leta lenarjenja na Jamajki. Že kar na začetku je poudaril, da ni eden tistih ra- stafarijcev, ki še vedno hrepe- nijo po vrnitvi v Afriko in bolj- šem posmrtnem življenju. Ste- ve hoče uživati življenje že na tem svetu, a za to ne potrebuje gore denarja. Zaenkrat si želi le terenski motor, ki bi bil za luk- njaste jamajske ceste nadvse primeren. Kar predstavljal sem si ga, kako drvi naokrog z v vetru plapolajočimi kačastimi lasmi, rahlo omamljen z mari- huano. »Pri vas v Evropi je lahko. Imate dobre ceste...«, je začel obujati spomine na zad- nji obisk stare ceHne. Lahko sem mu le prikimal, saj so celo slovenske ceste odlične v pri- merjavi z jamajškimi. Le te so praviloma ozke in ovinkaste, ter še posebno izven turistič- nih krajev luknjaste, kot bi tod ravnokar divjal najhujši orkan. Od zadnjega, ki ga imenujejo Gilbert, je minilo že nekaj let... »Kako sem letel rahlo »za- det« od hašiša po teh krasnih, ravnih cestah...« Ja, v Evropi se res nimaš česa bati... Ah, saj sem pazil. Pri vas je res varno«, se je kar naprej smeh- ljal ko se je spominjal nore vožnje po širokih avtocestah. V vasi pri Black Riverju sem spoznal rastafarijca, ki je orga- niziral športna srečanja, da bi bili mladi s čim zaposleni in ne bi zašli na kriva pota. Slednje pri nadpovprečno visoki stop- nji nezaposlenosti (preko 30 odstotkov) niti ni tako težko... Zaprosil je za kakršnokoli po- moč in bil zadovoljen tudi s simboličnim prispevkom. »Daš kolikor pač lahko pogrešaš,« je bil hvaležen. »Spoštujem to!« Podobe turističnih prospeictov I žal vse najboljše stvari mi-' nejo in če sem hotel spoznati.' še druge obraze Jamajke, sem ■ se moral soočiti tudi z bolj' turističnimi kraji. Eden izmed 1 prijetnejših je Negril, ki obi-| -skovalcem nudi vse, kar ob-; ljubljajo barviti jamajski pros-s pekti: sonce, neskončne peš- < čene obale, senco kokosovih j palm, toplo morje, celodnev- no zabavo in še več - marihua-' no, dekleta in postavne fantei za denar... Hotelskih gigantov^ Ob obali ponekod vabijo lični bungalovi. k sreči v Negi; ,i na gosto posejana z bolj al manj privlačnimi bungalovi Nekaj kilometrov brezhibno bele peščene obale je dovoli velik magnet za množico turi' stov. Toda Negril ni namenjen le najbolj petičnim gostom, saj so cene čisto dostopne tudi zj običajne smrtnike in popotni ke z nahrbtniki. Nekaj sto metrov od pešče- nih obal Negrila se razprostira koralni greben. O pisanem življenju med koralami sem vedel dovolj, da sem se za 15 ameriških dolarjev pustil pre- pričati v »nepozabno« vožnjo do opevanega grebena. Korale ležijo le meter ali dva pod gla- dino, toda žal je greben v hu- do žalostnem stanju. Večina koral je polomljenih ali pa ne kažejo več znamenj življenja, Najbrž so bili za greben usod- ni hurikani, ki s svojo rušilno močjo sem in tja dosežejo tudi Jamajko. K sreči se pisane tropske ribice še vedno zadr- žujejo v bližini varnega zavet- ja, tako da je potapljanje vsee- no kar privlačno. Z masko in plavutmi lahko občuduješ fan- tastične oblike in čudovite barve koral. Tako lepih in ne- navadnih rib ni nikjer drugje kot le na koralnih grebenih. Rumene s črnimi pikami, pro- gaste, vijoUčne z rumenimi plavutmi, pisane papagaj evke in številne druge ribe vseh mogočih barvnih kombinacij, se dvigajo kot bleščeči cvetovi in ob nevarnosti bliskovito iz- ginejo za koralne vejice in v varne kotičke prave koralne džungle. Med ribjimi lepotica- mi so nekatere tudi strupene, ; zato je najpametneje, če se ničesar ne dotikaš! Za konec naj še pripomnimo: Ita se je peljala odslej vsako leto v svojo domovino na oddih in je živela večinoma v Koprivnici ali njeni okolici. Z omenjeno knjigo je doživela še marsikatero lepo urico. Veliko ljudi je prišlo k njej, ki so jo poznali še izza časa njene evakuacije, vedeli so za ljubezen med Ito in Ernestom in se tega še dobro spominjali. Vse to ji je bilo v veliko zadoščenje. Prišli pa so tudi mnogi, ki sojo hoteli šele spoznati in ki so hoteli vedeti še več kot to. kar je stalo v knjigi. Ito je najbolj veselilo, da se je tudi številna mladina zanimala za njen roman. To ji je bilo v dokaz, da si še mnogo mladih ljudi želi čiste, idealne ljubezni, ki je danes žal tako redka. V Lokovcu je tudi Ita iskala Ernestov grob. Želela je njegove posmrtne ostanke prepeljati v Koprivnico, za kar pa je bilo že prepozno. Njegove kosti so ležale že v Čepovanu. Tja so v okolici pokopane vojake prepeljali v skupni grob in nanj Prihodnji teden začetek novega romano Iztekel se je roman Ite Hess-Rak Zadnji vitez - ple- meniti Heldenstamm, že v prihodnji številki pa bomo za- čeli objavljati nov roman z naslovom Ogrlica avtorja Mi- lana Jezernika iz Laškega. Gre za avtobiografsko pripo- ved, ki je zanirrdva zaradi tra- gične zgodbe, pa tudi zato, ker se dogajanje veže na naše območje v času tik pred dru- go vojno. Delo je Jezer nikov avtorski prvenec, za katerega menimo, da ga boste z zani- manjem prebirali. navalili ogromno skalo. Križ, ki je bil nekdaj na skali, je bil šiloma odstranjen. Prav tako tudi tablica z imeni pokopanih. Pozna pa se še mesto, kjer je bila vzidana. Časi so se spremenili in mnogi ne mislijo več na to, da imajo tudi mrtvi svojo pravico. V tem času je Ita obnovila Schivarzerjev grob in dala postaviti spominsko ploščo za Ernesta. Na piramido je seveda dala vklesati tudi ime gospe Schwarzerjeve. Tudi kapelo je dala Ita obnoviti in njena želja je, da bo v Koprivnici našla svoj poslednji dom. V noči, ko se je Ita rodila, je divjal strašen vihar, ki je napravil velika razdejanja. V nemiru naravne moči je bila rojena Ita in taka je bila tudi njena življenjska pot. Vihar je pretresal vse njeno življenje, a se je v starosti vendarle umirilo. Konec KOMISIJA ZA LETOVANJE IN PROSTI ČAS pri Občinski zvezi prijateljev mladine Šentjur organizira letovanje v počitniškem domu v Savudriji v času od 30. Julija do 9. avgusta Za delo z otrolpilotira< Franc Sever, >komunalni svetnih mestne občine Velenje,« je oni dan dejal Franc Martinšek velenjskemu županu. In Srečko Meh je usmeril svoj pogled v tej smeri... Ko bo komunalni spor pozabljen, bo Sever prav gotovo našel kakšno novo kost kje na jugu občine. Ubogljiva otroci v Ruški koči na Pohorju se je pri skupini mladih planin- cev za dva dni ustavil župan občine Vojnik Beno Poder- gajs. Vrsto let je navdušen planinec in če le ima čas, gre napolnit akumulatorje v go- re. Tokrat je imel veliko dela, saj je s prijatelji napel vrvi za varen spust otrok do slapa Šumik, opoldne je stregel otrokom pri kosilu, s seboj je imel mobitel in je pomagal, da so otroci domov sporočali, kako so, popoldne je imel pre- davanje s tematiko o planins- tvu...Otroci so ga ubogali in poslušali, župan pa si je zaže- lel, da bi bilo tudi med starej- šimi tako. Trenutelc za razmislek Šoštanjski župan Bogdan Menih se je pred dnevi močno zamislil: »No, če Ve- lenjčani, Zgornjesavinjsčani in mi, Šo- štanjčani, dobimo svojo regijo, kje pa bo regijsko središče? Menda ja ne v Šmart- nem ob Paki?!« AMADEUS POROČA Zmagovalci? Na zmagovalni oder so stopili sindikati, delodajalci, vmes pa vlada. Vsi povprek izjavljajo, da so s pogajanji za nov socialni sporazum zelo ali še kar zadovoljni. Edini nezadovoljni pa ostajajo četrti, delavci namreč. Tisti, ki smo jih izvolili za svoje predstavnike, se nam sladko smejijo, nam pa ostane grenak priokus. In kdo je v vsej zadevi zmagovalec? Perutnicke Tisti, ki spremljajo delo vlade in parlamenta, so se začudili, ko so opazili neko- liko čudna obuvala poslan- cev in članov vlade. Ob po- gledu na belo perje so se za- čela različna ugibanja, ali gre za modni hit, znak raz- poznavnosti ali pa so lastni- ki obuval zaščiteni kot neka- teri redki ptiči. Resnici še niso prišli do dna, še najbolj verjetna pa je ugotovitev, da je prišlo do tega pernatega pojava, ker so vsi obuteži pri- jazni in nedolžni kot angelč- ki in so jim zato že v času življenja pričele rasti perut- nicke. Moti le to, da so pog- nale na nekoliko čudnem mestu. Pa še do ene čudne zadeve bo prišlo. Če bo kdo dobil brco, ne bo od njega letelo perje, temveč od brca- jočega... ZANIMIVOSTI Vroče ustnice iz SIcornega Barman Mitja Acman, iz gostišča Acman v Skornem pri Šoštanju, ki smo ga ob- širneje predstavili v reporta- ži z naslovom S popolno žensko v rokah, je tudi letos najboljši slovenski barman. Mitja je namreč v skupni razvrstitvi zmagal na 30. dr- žavnem prvenstvu barmanov Slovenije, ki je bilo na Bledu. Mladi barman sedaj že kar daleč naokol' slovi zaradi od- ličnega pripravljanja koktej- lov, na Bledu pa je s koktej- lom Tango zmagal v kategoriji after diner, s koktejlom Hot lips pa v kategoriji long drink. Točne recepture za pripravo odličnih koktejlov Mitja seve- da še ne izda, saj se pripravlja za svetovno prvenstvo na Češ- kem, ki bo novembra. Tudi takrat bo Mitja presenetil z novimi recepturami, mladi Skornčan pa sodi v ožjo kate- gorijo favoritov, saj je že na lanskem svetovnem prvens- tvu v Tokiu osvojil drugo me- sto. »Sedaj so v Skornem in tudi okolici moje koktejle že kar dobro sprejeli in kar precej ljudi prihaja v gostišče Acman zato, da jih poskusili,« pravi Mitja. »Zdi se mi, da si zato, ker me bolje poznajo, gostje upajo naročiti koktejl. Ljudi je namreč še vedno strah, saj je v koktejlu zmešanih več vrst pijač.« Sicer bodo pri Acma- novih konec junija pripravili veliko koktejl party, na kateri bo Mitja pokazal vse svoje sposobnosti, obiskovalci pa bodo lahko poskusili tudi zmagovita Tan^o in Hot lips. URŠKA SELIŠNIK Mitja Acman med pripravo najboljših slovenskih koktejlov. Riba večja od ribiča Oblačnega jutra, ko so vsi delavci in delomrzneži še spali, je Nikola Matešič že fiamakal trnek v Slivniškem jezeru. Nista ga motila megla in mraz, saj ga je preveval občutek, da bo 4. junij datum, ki si ga bo zapomnil. Malo po sedmi uri zjutraj je riba zagrizla v vabo in takoj je vedel, da je velika, da pa bo večja od njega, si ni upal pomisliti. Ko jo je po polurnem ogorčenem boju povlekel na suho in se pri tem tudi malo zmočil, je bilo njegovo veselje nepopisno. Na fotografiji: Nikola (desno) s svojim prijateljem Miloradom (levo) drži 40 kg težkega in 193 cm velikega soma, svojo največjo ribiško trofejo. Foto: SHERPA (Oci)icioiii Izguba dneva je navada, to novo v teh krajih ni, ZDA na svetu vlada, za njo pač niso dobri vsi. No, mi se bomo spremenili, za vse pride enkrat čas, ko bodo lepši dnevi vzklili, Amerika bo spet pri nas. POPEVKAR