135. številka. Ljubljana, v ponedeljek 15, junija 1896. XXIX. leto. l*h»>|a vsak dan «vt»4er, izimfii nedeljo in praznike, ter velja po pofiti prejeman r.a avstro-ogersko dežele ta vse leto 15 gld., za pol Irta 8 gld. ca četrt leta 4 gld., zarjeden meseo 1 gld. 40 kr, — Za Ljubljano brez poiiljanja na dom za vse leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden meaee 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po ttO kr. sa četrt leU. — Za tuje dežel u toliko več, kolikor poštnina saaia. Za oznanila plačuje oe od fitiristopne petit-vrste po S kr., če ho or.uanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgn 6t. 12. Opravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari. Volilni shod v Novem mestu. (Poročilo nafiega specijalnega izvestitelja.) V veliki dvorani „Narodnega doma" v Novem mesto se je včeraj zvečer vršil volilni shod, kateri je bil sklical dež. poslanec dolenjskih mest gospcd dr. Ivan Tavčar, da na njem poroča o svojem delovanja v minolem zasedanju dež zbora. Shod je bil sijajna manifestacija popolne solidarnosti volilcev in njih poslanca, zajedno pa pomemben zategadelj, ker je gospod poslanec prinesel svojim volilcem veselo vest glede novomeškega vodovoda. Ob določeni nri zbralo se je v rečeni dvorani blizu 10O volilcev. Prišlo je vse, kur ima v dolenjski metropoli kaj ugleda in kaj veljave, in prav ta izredno Številna udeležba priča najbolje, kako dobro je v Novem mestu organizovana narodna stranka, slasti če se pomisli, da se niti lepaki niso nabili, nego da se je shod samo v našem listu naznanil. Zborovanje je otvori! mestni župan novomeški g. Perko, kateri je bil na predlog g. dr. Slanca izvoljen predsednikom zborovanja. Župan g. Perko je s primernimi besedami pozdravil g. poslanca dr. Tavčurja, katerega so zbrani voli Id živahno aklamirali. Poslanec g. dr. T a v č a r je govoril nekako tako le: Častiti gospodje volilci! Pred volitvami obljubil sem vam, da hočem po vsakem zasedanju sklicati volilne shode, da izvem želje svojih volilcev in da jim poročam o svojem delovanju v deželnem zboru. Ti svoji obljubi odzivljam se danes, da vam poročam, o zadnjem deželnozborakein 7asedanju. To poročilo ne more biti preobširno, ker je bilo omenjeno zasedanje bolj kratko, ter se tudi ni dokončalo, tako, da se bode v meeecu juliju t. 1. nadaljevalo. Tudi se je zaBedunje vršilo pod ntisi velikega potresa in naravno je, da so njegovi nasledki zahtevali za k t' velik del dt želnozborskega posvetovanja. Tu sem spada v prvi vrsti posvetovanje o novem stavbenem redu za deželno stolno mesto Ljubljano. Pri t-m opravljal sem precej obširen poBel poročevalca, dasi si tega ne štejem v posebno zas'ugo in da si ne smem trditi, da bi se bil pri tem trudil za svoj volilni okraj. Veuder upam, da «e častiti moji volilci ne bodo poBtavili na ozkosrčno stališče, češ: kaj nas v dolanj^kih mestih briga naše deželno stolno mesto? Tudi dolenjski meščani morajo pač pripoznati, da, kakor za deželo sploh, tako za Dolenjsko ni brez pomena, naj li Ljubljana ostane podrto in osiroma Šeno mesto, ali pa naj se znova zgradi in okrepča! (Klici: R h je I) Kar je deželni zbor storil za Ljub Ijano, ima torej večji ali manjši pomen tudi za celo deželo, koje srce — če že ni — pa bi vsaj imela biti naša bela Ljubljana I Vzlic temu, da se jo deželni zbor pečal v prvi vrsti s tem, kako je odpraviti hude nasledke potresa, pečal se je vender tudi z zadevami posameznih vo lilnih okrajev. Poslanci imajo jako težko stanje. Veliko je tacih lokalnih zadev, koje hočejo imeti rešene volilci in o kojih se splošno misli, da jih posamezni poslanci brez vsake težave lahko dose žejo. Dostikrat se poslanec trudi in trudi in vender ne doseže ničesar, ker mu je ČaBih nasprotna večina, časih pa nasprotna vlada, časih pa so mu nasprotne tudi dejanske razmere same. Tako je v tej dobi za dolenjsko stran jako kvarljivo, da je radi svinjske kuge zaprta hrvatska meja. Došlo mi je več dopisov, da naj za Boga vender vsaj toliko dosežem, da se meja proti Hrvatski zopet odpre! Ali, če bi bil imel tudi sto jezikov, ne bil bi mogel ni česar doseči, ker je dokazano, da omenjena kuga po Hrvatskem razBaja in da se še vedno tu in tam v naši kronovini pojavlja. Pri tacih razmerah je obupua vsaka prošnja, da naj bi se meja odprla in lahko mi smejo verovati, častiti volilci, da nisem mogel ničesar doseči, če tudi v tej zadevi nisem rok križem držal Na drngo stran je pa moje stanje tudi radi tega težavno, ker je bit moj prednik ne samo veljaven deželni poslanec, temveč tudi upliven državni poslanec Česar se ni moglo doseči v de želnem zboru, skušal je doseči v državnem zboru na Danaji. In tajiti se ne da, da se najvažnejši dve vprašanji za Vaše mesto moreti le tedaj ugodno rešiti, če bode dotična akcija v deželnem zboru paralelno tekla z ono v državnem zboru! Tukaj imam v mislih „novomeški vodovod" in pa Belokranjsko železnico. Niti jedno, niti drugo se ueganezmesta V zadujeni cased.tuju se nam je predložilo letno poročilo deželnega cdbora, v katerem je bilo le malo vrstic posvečenih tako novomeškemu vodovodu, kakor belokranjski železnici. V tem pogledu nam letno poročilo zopet pripoveduje, da se podrobni načrti za vodovod niso mogli dodelati in to zategadelj ne, ker je bil deželni hidrotehnik z delom preobložen. Ko sem vstopil v deželni odbor, videlo se mi je nekako tako, kakor bi se vodovodom za male kmetske vasi prištevala večja važnost, nego pa vodovoda za Rudolfovo, o kojem mefitu smo pač vsi prepričani, da mu je pričakovati boljše prihodnosti, nego je bila njegova preteklost, in tudi boljše prihodnosti, nego je njegova sedanjost. Z vodovodi je dandanes tako, da hoče imeti vsaka vas svojega in največkrat se misli, da ga bode plačala s polovico država, z drugo polovico pa dežela. In ker kmetski volilci dandanes v veri živć, da gospodje duhovniki dosežejo, kar bočejo, kujejo se povsod prošnje za nove vodovode. Napravljajo se dragi projekti v nadi, da se bodo vodovodi itak brezplačno dobili in sicer zategadelj, ker je vsekako želeti, da ne bi bilo treba k vodnjaku po vodo hoditi, ko je pač veliko pripravnejši, če človeku sama v hišo priteče. In tako so se izdelali projekti za vasi, ki imajo še precej dobro pitno vodo in deželni odbor je bil takoj pri roki, da je pustil izdelati načrte, po kojih se bodo gradili različni vodovedi, kojih vzdrževanje bode pa pozneje tako drago, da ga naši kmetjb no bodo zmogli. Nasledek bode ta, da bodo vodovodi tu in tam postali hudo breme za kmeta ali pa, da bodo vodovodi, ki so ronego denarja stali, se zopet opuščali, tako, da polagoma razpadejo in iz rabe pridejo. Vprašanje glede vodovodov morala bode torej nova večina v deželnem zboru nekoliko treznejša v presojo jemati, kakor se je to do sedaj godilo. Vodovodi naj se grade tam, kjer se v resnici potrebni in kjer je od njih v istini pričakovati dobrih nasledkov, tam, kjer je sploh dana podlaga, da se bodo mogli tudi vzdržati. Tu pridejo pred vsem v pošte v kraji, ki sploh ni kake pitne vode nimajo in pa m- • m. kojih asa nacija vodovod nujno zahteva. V tem Olitl] pa je pač vaše mesto sedaj v prvi vrsti v po^tev vzeti, ker so mora pr.pozuati, da je vodovod neobhodno potreben, če se hoče doseči, da se bode mesto razviti mnglo. Ofl taka komuna, kakor je vaša, nima zdrave pitne vode, je vzlic dolenjski Pravica mladosti. (Spisal Iler. Siidi-rmnnn, posl. Kil. Jelenčič.) II. (Daljo in konec.) Leon odgovori ciničnemu smel:u starega gospoda in reče: „Srčna hvala, ljubi htrie, doapel sem zopet na ono višino duha, kjer je vam ljubo." „Ostani ondi, in razumela se bova vedno. Bilo bi naravuoet smešno, ko bi se te bal. Prvič Bi in ostaneš dedič mojih posestev. — V moji starosti ne dobi nikdo otrok. — Sicer bi te pa —" „Izdediuil — to vem," „Jasno kot dan. — In sam dobro veš, kaj pomeni ubog, zadolžen diplomat. — Še več: le vsled mojih zvez in priporočil si to postal, kar stojiš pred menoj. Ni sicer dost', a drugo še pride. V trenotku pa, ko ti odtegnem svojo pomoč — —" „To me mrazi." MAli vidiš? Ali še več neprijetnostij bi ti provzročil v onim slučaja. Nakupil bi n. pr. le tvoje menjice in ti jih kar najuljudnejše pokazal j na dan plačila —1 „Nehaj te 1" ,Iz vsega tega razvidiš, da smem zaupati svojo bodočo nevesto za pet tednov tako modernemu človeku, — kar tudi resnično storim!" Leon se hitro dvigne: .Stric, vi se Šalite z menoj!" „Nikakor! Ls radi tega sem te poklical. Po slušaj: Ker eem Ironijo nalašč zapiral, izgubila je v tem zaprtju nekaj krvi. Zdravnik se boji resne bolezni, ako ne storim kaj krepkega za nje zdravje. — Zeleznate toplice, veselice in jednako. — A žalibog, zdaj me baŠ deželnega zbora seje, — ne urnem, zakaj ti ljudje vedno sede — saj Bkrbim tako očetovsko zanje — deželnega zbora seje, pravim, zadržujejo, da ji ne morem druščine delati in je osebno brauiti pravice mladosti, katera se je polasti brez dvoma. Teta Regina jo aicer spremi, tota Rfgina — duenna, kakor bi si primernejše ne mogla ustvariti domislivoat Boccaccia, zato sem izbral tebs — — —1 „Da igram vaši nevesti ulogo guvernante, — hvala T „Mislim, ain, moje prijateljstvo zasluži, da se ponižaš za nekaj časa do kavalira lepe, mlade dame. Ta uloga navadno ne ponižuje — —1 „Oprostite, — stric, — pozabil sem." .Privoliš?" „Z veseljem, stric!" „Tvoje dolžnosti niso utrudljive. Pustiti jo ne ameš v družbo tujih mladih ljudij, na vseh prešetih jo moraš spremljati in tačas hvalo peti svojema stricu." Leon se na glas zasmeje in ekscelencija se mu pridruži, roeketajoč kakor star slepar. — Na to mu poda roko, rekoč: .Ob štirih Bi oblpci frak in pridi, da pojdeš z menoj k nj. svetlosti. Za j«tri te potem povabi na kosilo, vzeti smeš takoj s saboj nit, k ■»j t i, kakor poznam starega gospoda, obtsl ti gotovo red svojega orla. Privoši mu to venoljo in pridi pred ko-Bilom še k meni, da kaj pefitenega založiva, kajti, inter privatos panetes rečeno — kosila na takih malih dvorih so vražje slaba." .In Leonija?" .Podaj mi roko. — Čaka." + ♦ železnici pač malo opati, da bodo dohajali ta sem tujci in naseljenci. I a dobro tudi veste, da je jeden glavnih vzrokov, ki se navaja za to, da naj bi se odpravilo okrožno sodišče v Novem mestu, tudi ta, da nimate zdrave pitne vode. Z jedno besedo: Novomeški vedovod je pametno podvzetje, ter se ne dil nikakor primerjati s tistimi mnogoštevilnimi vodovodi, za koje se pri deželnem odbora večkrat prosi in glede kojih omenjam, da se zahteva po vodovoda, kojega stroški so na 8000 gld. in Še več proraču-njeni, dostikrat opravičnje nekako tako: Mi imamo sicer še dosti dobro vodo, samo kadar dežuje, takrat kalna in gesta postane, da je piti ne moremo! Novomeški vodovod pa je vitalnega pomena za Vaše mesto, a vzlic temu ss deželni odbor ni posebno ogreval za novomeški vodovod. In zategadelj smo čitali v letnih poročilih, da se bo stvar že jedenkrat v roko vzela, pa šele takrat, ko bode imel deželni hidrotehnik dosti Časa. Prej kot se more dognati vprašanje o Vašem vodovodu, morajo biti izdelani dotični podrobni načrti. Zategadelj sem takoj pri vstopu v deželni odbor naglašal, da se ta vodovod ne sme v jedno vrsto stavljati z manjšimi vodovodi po deželi in naglašal sem tudi, da je zadnji Čas, da deželni bidrotehuik delo v roke vzame. Želja se je sicer izrekla, da naj bi leta zadeva rešila se že v zasedanju meseca julija 189G. Ti želji se pa ni moglo vstreči, ker do tedaj podrobni načrti ne morejo biti dodelani. Pri zadnji seji deželnega odbora pa se je zaukazalo, da mora deželni hidrotehnik podrobne načrte novomeškega vodovoda dodelati vsaj do konca avgusta t. 1. Za sedaj je vsaj toliko doseženo, da mora deželni hidrotehnik podrobne načrte izgotoviti, tako, da pride potem projekt v jesenskem zasedanji v razpravo. Upam, da se bode stvar tedaj ugodno rtšila za Vaše mesto. (Burni, ponavljajoči se Dobre- in Živioklici. Dolgotrajno živahno ploskanje) Tudi vprašanje o belokranjski železnici se ni premaknilo z mesta in sicer zategadelj ne, ker se do sedaj še ni ustanovil deželni železniški svet. Le ta se pa ravnokar ustanovlja. In ker je mesto Ljubljana odposlala v deželni železniški svet za železnice jako vnetega in energičnog i svojega župana, je pričako vati, da se prične v deželnem železniškem sveta živahno delovanje tako, da bode v jesenskem zase danju deželni zbor tudi glede beloktanjske železnice lahko kaj ugodnega sklenil (Dobroklici). Kakor rečeno, potrebno pa je, da se za vse to potegne in poteguje tudi Vaš državni poslanec in ne dvomim, da se bodo to prav krepko in vstritjuo zgodilo. Toliko o posameznostih 1 (Konec prih ) Državni zbor. Na Dunaji, 13. junija. Začetkom današnje seje se je predsednik Chlumecky s toplimi besedami spominjal umrlega poslanca Kluna. Po prečitanju raznih interpelacij in nujnih predlogov se je začela razprava o zakonskih načrtih glede davka na sladkor in glede sladkornih premij. Razpravo, za katero se je oglasilo 27 govor III. Leon pl. Njelsberg svojemu stricu (pet tednov kasneje). Helgoland, dne 11. jun. 188—. Ljubi stric! Usojam si, naznaniti vam tem potem, da sem se danes porečil 8 bvojo varovanko, gospico Leo-uijo \Valter in prosim najudanejše vaše kletve. — Vzgojili ste me tako moderno, da mi napravi veselje, ako jo vzprejmem. Ker ste me sami oprostili dolžnostij spoštovanja, hvaležnosti in otroške ljubezni, poslužil sem se prav preprosto „pravice mladosti", katero ste sami kar najslovesnejše proglasili. — Da se sprijaznim s svojimi uničenimi interesi, to skrb prepustite meni. Neusahljiv vir užitka si odprem s tem, da se preživim brez vaše dodščine, brez vaših priporočd kot pošten delavec in pošteno l,ubeč človek. Vem, da je sprava mej nama nemogoča, zato smem brez strahu pripoznati, kako mi je žal, da n*» bo nikoli več počivalo na meni vaše premeteno, zasmehujoče oko; a vender menim, da jo tako boljše; kajti bojim se, da se ne bi nikdar več mogel dvigniti v višine vaših nazorov o življenju. Postal sem preprost idealist. Kot tak bi vam imel še mnogokaj povedati, kar bi so pa vam zdelo smešno ; tako ostane le nekaj še, za kar vas nikov contra in 11 govornikov pro, je otvoril poročevalec dr. Krama i. Levičar, dr. G r o s s je dokazoval, da je sladkorna industrija na umeten način postala velika, da je podobna dobro rejenemu a jako slabotnemu otroku. Na Angleškem je sladkor za polovico cenejši, tako da tam še prešiče ž njim pitajo. A zakaj ? Ker se pri nas sladkorna obrt iz državne blagajnice tako izdatno podpira, da konkurira z angleško. Ta konkurenca je dobro došla Angleški, ker je znižala ceno sladkorju. Izdelovalci sladkorja bo sklenili kartel in vzdržujejo tako nenaravno visoko ceno sladkorja. Pričujoči zakon ne bo kmetom nič koristil, kriza nastane prej ali slej gotovo. češki poslanec Seli na 1 je razpravljal o uzro-kih krizi, katera je zadela sladkorno obrt in dokazoval, da so premije potrebne že iz ozirov na tiste kmetovalce, ki se bavijo s pridelovanjem sladkorne pese. Nacijonalec dr. Ste invvender je trdil, da gre tu le za dobiček že itak imovitim ljudem. Cena sladkorja se je jako podražila in to zadene prav najsiromašnejše ljudi. Kmetje ne bodo imeli nikakega dobička, ker se cena pese ne premeni. Govorili so še Biankini, dr Schlesiuger in — jako obširno za predlogo W o h a tik a. Finančni minister dr. Bi lin s k i je obširno utemeljeval in opravičeval vladne predloge. Zvišanje premij za izvoz — je rekel minister — je potrebno, ker je nemška vlada to storila in s tem spravila v nevarnost avstrijski sladkor. Ta predloga bo veljala najprej samo za prehodno dobo jednega leta. Kar bo vlada več porabila za višje premije, se mora pokriti in umestno je, da se pokrije iz davka na sladkor. Zvišanje davka na sladkor za 2 kr. najbrž ne bo zadostovalo. Sicer pa to ne bo prebivalstva hudo zadelo, ker bode povprek vsak državljan plačal davka na sladkor l1 , krajcar na mesec. Za ministrom so govorili še Campi, Szcze-panovski in Dobernig,a novega ni nobeden nič povedal. Pri volitvi generalnih govornikov se je razprava pretrgala in na vrsto je prišel Riglerjev predlog, naj se pri vojakih službujočim kmetskim hi novom in kmetskim poslom za časa žetve da pri meren dopust. O tem predlogu ee je unela precej dolga in precej rezka razprava. Domobranski miui ster grof VVelsersheimb je zahteval, naj bs spravi stvar v delegaciji v razgovor. Zbornica je predlog vzprejela skoro soglasno. V večerni seji se je unela dolga in burna razprava o Heroldovem predlogu, naj se razveljavi prepoved glede sokolske slavnosti v Toplicah. Predlog se je odklonil. 0 Steinerjevem nujnem predlogu, naj vlada umakne svoj načrt disciplinarnim določbam za drž. uradnike se razprava ni dognala, ker zbornica ni bila več sklepčna. Prihodnja seja bo v ponedeljek. W 1J ubijani, 15. junija. Občinske volitve v Moravski Ostravici so izpale za Nemcs ugodno v tretjem razredu. Zmagali so pa le z groznim pritiskom in podkupo- prosim odpuščanja: da sem obsojal ženske tako vsevedno, ne da bi poznal ženo. Vaš Leon pl. Njelsberg. IV. Kkscelencija pl. Njelsberg svojemu nečaku. Lohenstein, dne 13. jul. 188—. Prevejanec! Po teti Regini, katero si mi pustil tako dobrotno v Pvfraontu, izvedel sem skoro vse. Ti si popolnoma popačen sin; po trudu sodeč, ki ga mi je provzročila tvoja vzgoja, ne bi mislil, da si tako neumen, da bi šel tako hitro in brez najmanjše sumnjo v nastavljeno past. Moja kalkulacija je bila taka: Kar je dovoljeno, to ga ne mika; ker se mu pa vse dovoljeno vidi, poneso te, nbogi, stari invalid, v jamo brez najmanjše tolažba, da se tvoje ime vredno pomnoži. — Moraš mu žeuBko obzidati z visokim zidovjeui in krog njega toliko prepovedij do neba nagrmaditi, da njegovo poželenje vse predre, zajedno moraš pustiti ozka vratca odprta, da ostane njegova čast Čista. Le tako izpozna pravo vrednost ženske, le tako vzplamti zanjo v čisti ljubezni. — Daj mu i/.mej milijonov žensk na svetu le jedno, o kateri meni sam, da je ne sme imeti, in speča strast njegove mladosti se zaleti vaujo.— Bogovom hvala I Posrečilo se je. — Seve, tako naglo brez truda! Sramuj sel — — vanjem. Po petdeset goldinarjev se je plačevalo za jeden glas. Več čeških volilcev ni šlo volit, ker so jim gospodarji sapretili, da jim drugače odpovedo stanovanja. Najhuje je za Nemce deloval ravnatelj cesarja Ferdinanda severne železnice Schrott. Da se je svobodno volilo, bi Nemci gotovo ne bili zmagali. Naj se Nemci še tako prizadevajo, Ostravica bode v kratkem zanje izgubljena. Večina prebivalstva je tako češka. Tudi v tem mesta se ne bode dalo s silo obdržati nemško gospodarstvo. Sicer je pa dovolj značilno, da se že Nemci morajo posluževati tacih sredstev. Čehi se bodo seveda proti volitvi pritožili. Če se razpišejo nove volitve, bode najbrž njih izid že drugačen. Gališki katoliški shod. V začetku septembra bode gališki katoliški shod. Sam na sebi bi ta shod ne imel nobenega pomena, da nista svojega prihoda napovedala papežev nuncij Agliardi in duhovnik Stojalovraki. Če ta dva oba prideta, je prepir na katoliškem shodu neizogibljiv. Stojalowski ni mož, ki bi škofom in papeževemu nunciju molčal. Utegnil bi jim katero povedati, katere bi tako kmalu ne pozabili. Seveda bodo poskusili zabraniti Stojalovv skemu prihod na ta shod. On bi tudi ne prišel sam. Pripeljal bi seboj več kmetov, kateri bi ga podpirali proti poljski duhovski in svetni gospodi. Pri prostem prebivalstvu v Galiciji ima Stojalovvski več zaupanja, kakor vji gališki škofje. Stojalowski še vedno agituje po Galiciji, če tudi mu jrf dunajski nuncij že davno ukazal, da se ima povrniti v barsko nadškofijo in so dunajski listi celo priobčili pismo, s katerim je Stojalovvski su-speudiran. Stojalow-*ki se za vse to malo zmeni, in upa se celo trditi, da dotično pismo ni bilo pristno, ker vender ne morejo koga prej obsoditi, kakor so ga zaslišali. Seveda nuncijevo preganjanje ne more imeti upliva, ker je Stojalovvski avstrijski državljan in ga nima nikdo pravice iz Avstrije izganjati, tudi papežev nuncij ne. Te dni je v C »orlici sklical Sto-jalovvski shod kmetov, na katerem je zbranim kmetom priporočal, naj ae organizujejo kot krmansko-socijalna stranka. Ta shod se je izrekel za neposredne volitve za deželni zbor, kar je jako nepovoljno ga-liškim grajščakom in duhovščini. Turčija je zaukazala svojim vojaškim poveljnikom, da se ima vojevanje na Kreti prenehati. Ker pa ustaši ne prenehajo bojevanja, se mir ne bode še tako hitro povrnil. Grški listi tudi zahtevajo, da naj Grki še vedno pošiljajo orožje na Kreto ustašem. Grški listi naglaŠajo, da se tudi sedaj ne more na Kreti s takimi pogoji napraviti mir, ko je tekla kri, ko je bilo poprej. Grki zahtevajo, da se na vsakih pet let za Kreto imenuje generalni guverner, kateri bi imel pravico potrjevati zakone, katere sklene narodno sobranje, ne da bi moral kaj vprašati sultana. V denarnih stvareh naj bode Kreta neodvisna in osnuje naj se na Kreti domača žandarmerija, v kateri namen naj se osnuje na Kreti posebna vojaška šola. Proti anarhizmu se je začel hud boj na Španskem. Ministeruki svet je že sklenil poseben zakon proti anarhizmu in ga v kratkem predloži zbornicama. Seveda je ta zakon tak, da bode zadel Povozita, otroka, svoje stvari in prihitita, da priredimo končni tablo, v naročje svojega očeta iu strica. V. Helgoland, dne 11 jul. 188—. Ljubi stric! No čutim se zadoBti možnim, da prenesem vašo nesebično velikodušnost, posebno ker ta tudi še nadalje ravna z menoj prizanesljivo, kakor z negodnim otrokom. — Pregrešil sem se nad vami, stric; ta pregreha me hudo teži, kakor pripoznavam zdaj, ko vas ljubim bolj nego prej kedaj. — Stvar je resna. Zato pros>m vaše kletve, zabtevam jo po pravici. Pri tem ostanem. Leon pl. Njelsberg. VI. Lohenstein. dne 16. jul. 188—. Ljubi mladič 1 Ali naj v časopisih prijavim: »Dva otroka sta se izgubila. Kdor ju najde, dobi primerno nagrado?" — Da ne boš mislil, da iz slabosti ali ošabnosti grenke molče požiram: Leonija je prav moja hči. — Da vaju vidim združena, bila je zadnja želja mojega življenja. — Nisem je sebi, ampak —-tebi vzgojil. Zdaj menda vender prideta! — — — — vse drage opozicijsko stranke prej, nego anarhiste. Vse sumljive osebe se bodo lahko zaprle. Kako hitro se pa policiji kdo sumljiv zdi, je pa pač znano. Posebno na Španskem morajo izjemni zakoni grozno slabo uplivati. Če se ob volitvah naj-poštenejši Ijndje zapro, si lahko mislimo, da bodo marsikakega opozicijonalca zaprli kot anarhista, dasi se ma o anarhizmu niti ne sanja. Španska vlada naj bi rajšo skrbela za zboljšanje narodnogospodarskih in socijalnih razmer, nego da se bavi z izjemnimi zakoni, in mnogo prej bi uničila anarhizem. Dnevne vesti« V Ljubljani, 15. junija. — (Župan Hribar pri cesarju.) Presvetli cesar vzprejel bode dne dne 18. t. m. v Budimpešti župaua ljubljanskega gospoda Ivana Hribarja v avdijenciji, v kateri se bode zahvalil Njega Veličanstvu za premilostno potrjenje njegove izvolitve županom deželnega stolnega mesta Ljubljane. — (Občinski svet) imol bo v torek IG. junija ob 6. uri zvečer v mestni dvorani sejo. Dnevni red: I. Predsedstvena naznanila. H. Čitanje in odo* brenje zapisnika zadnje seje. III, Dopolnilne volitve: a) dveh članov v mestni staloi zdravstveni svet, b) jednega člana v odbor za gospodarsko nadzorstvo o meščanski imovini. IV. Stavbinakega odseka predlog glede izposlovanja zakonske veljavnoiti splošnemu regulačnemu uačrtu z ozirom na novi stavbinski red. V. Policijskega cdseka poročili: a) o bicikli-škem redu, b) o prebivalcev Poljanske ceste prošnji za redarsko stražnico. VI. Vodovodnega direktorija poročili: a) o računskem zaključku in o delovršbi pro 1895., b) o dopisu si. deželnega odbora zaradi znižanje vcdanne za porabo vode v deželni bolnici. VII. Nadzorovalnega odseka za napravo električne osvetljave poročili: a) o določitvi tarife za oddajo električne luči in moči, b) o oddaji dobave drogov. VIII. Samostalni predlog obč. svetovalca Jos. Turka gbde razsvetljave Martinove ceste. IX Stavbinskega odseka poročilo o prizivu g. dr. Abačiča v zadevi stavbinskega dovoljenja g. J. Stadlerju. X. Policijskega cdseka poročilo o prizivu g. Srečka Tomana proti odredbi magistratovi glede oproščenja pasje takse. XI. Nadzorovalnega odseka za napravo električne osvetljave poročilo o imenovanji ingenieurja za električno osvetljavo. — (Imenovanje ) Vlada je imenovala za kon servatorje na Kranjskem in sicer za I. sekcijo g. Simona Ruta rja, c. kr. profesorja v Ljubljani; za H. sekcijo g. Ivana Flisa, stolnega kapitularja in stolnega župuika v Ljubljani; g. Ivana Frauketa, c. kr. profesorja v Ljubljani in g. Iv. Vrbovca, c. kr. profesorja v Novem mestu; za 111. sekcijo g. Antona K ob 1 ar j a, dež. arhivarja v Ljubljani. — (Predstavljenje učiteljskih zborov pri novem ljubljanskem županu.) V Četrtek 95. junija t. I. ob polu 11. uri predpoludue predstavila bodeta j okr. šol. nadzornika novemu ljubljanskemu županu g. Iv. Hribarju v mestni dvorani učiteljske zbore tukajšnjih mestnih in zasebnih ljudskih šol. — (Korni zapovednik fcm. baron Rein-lander) se je včeraj popoludne pripeljal v Ljubljnno. — (Gospod župan Hribar) v^prejema stranke vsak dan od i), do 11. ure dopoludne — (Izlet pevskega zbora »Glasbene Matice") je privabil včeraj popoludne mnogo pnvk in pevcev in njihovih prijateljev v Kleče k Uiueku. Zabava je bila navzlic nekoliko neugodnemu vremenu precej živali na. Posebno mnogoštevilno so se udeležili izleta bratje Čeh«. Prepevalo se je slovenski in češki, mladina pa se je zabavala s plesom. Tudi ta drugi fan:iiijarni izlet se je obnosel prav dobro. — (Odhod brambovcev k vojaškim vajam.) Včeraj ob polu 3. uro v jutro odpeljali so se tukajšnji hrambovci h posebnim vlakom k vojaškim vajam v Celovec. — (Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani) imelo je včeraj dopoludne v mestni dvorani pod predsedstvom g. K. Maver j a svoj letošn i občni zbor, ki je bil mnogobrojno ob iskan. Iz letnega poročila, ki je bilo brez ugovora odobreno, posnamemo, da je imelo društvo koncem lanskega leta 579 članov. Tudi denarni uspeh je bil vkljub znatno pomnoženim troškom povoljeu. Kakor vsako leto, darovala je kranjska hranilnica društvu tudi lani 300 gld., v Gradcu umrli zasebuik Anton Spalek zapustil mu je 200O gld., a trgovaki ples prinesel je društveni blagajni 1501 gld. čistega dobička. Društvena boluiška blagajna imela je lani 8732 gld. 8 kr. dohodkov in 6484 gld. 07 kr. stroškov, torej 2247 gld 11 kr. presežka. Društvena podporna blagajna pa je imela 5680 gld. 40 kr. dohodkov in 1486 gld. 97 kr. stroškov, torej 4193 gld. 43 kr. presežka. Društveno premoženje znaša 100.753 gld. 95 kr. in sicer ima bolniška blagajna 46 166 gld. 43 kr., podporna bla gajna pa 54.587 gld. 52 kr. V društvsne svrhe izdala se je od ustanovljenja društva sem lepa svota 129 164 gld. 57 kr. Dne 23. junija lanskega leta otvorila se je nova društvena bolnica v hiši milosrčnih sester v Udmatu slovesnim načinom. Pri tej priliki poklonil je gospod F. Soss za bolnico oljnat portret gospoda M. Treuna v priznanje njegovega že 50Ietnega delovanja v korist društva. Občni zbor odobril je računski zaključek, ko je revizijski odbor izjavil, da je pregledal društveoe knjige in blagajno ter našel vse v popolnem redn; odobril je nadalje več že izplačanih podpor v skupnem znesku 1130 gld. ter za tekoče leto dovolil dvema prošnjikoma po 300 gld., dvema po 240 gld. in jednemu 180 gld. podpore. V zadevi nekega člana, ki se je pritožil na občni zbor, odobril je leta po stopanje ravnateljstva; sicer pa je stvar bila že zastarela. Konečno vzprejel se je g. Ledenika predlog, naj se društvena pravila pretiarede tako, da se oni članovi, ki bi hoteli društvo zlorabiti, lahko izključijo iz društva. V revizijski odbor bili so per acclamationem zopet izvoljeni gospodje: Je nič Al., Ledenik Alfred in Zupanec Vrban. Potem zaključil je predsedaik občni zbor. — (Svinjska kuga.) Dežeina vlada je izdala naslednji razglas: Ker se svinjbka kuga na Kranjskem vedno dalje razširja in je dotlej žh vfč občin in vasi v okrajih Novo mesto, Litija, Kočevje, Črnomelj, Ljubljana ia Logatec okuženih, zatorej izdaje deželna vlada na podstavi § 3. o U'nega zakona o živinskih kugah nastopne občne cdredbe za promet s prašiči na Kranjskem: 1. Brezpogojno je p repo vedano goniti prašiče po cestah, ampak te živali se smejo, kjer jo to sploh dopuščeno, samo z vozovi prevažati iz jednega kraja v drug kraj. Izjema je dopuščena samo za paše in napajanje prašičev v občinskih mejah, dokler se ne doz-ne noben slučaj svinjske kuge. 2. V političnih okrajih, v katerih je razširjena svinjska kuga, ne sme biti nobenih prašičjih semujev. 3. Iz drngih dežel tostranske državne polovice se smejo prašiči, v kolikor je njih uvažanje iz teh dežel na Kranjsko sploh dopuščeno, uvažati samo po železnici. Ta določila pa se ne dotikajo prepovedi in cdredeb izdanih zoper dežele ogerske krone in zoper okupacijsko ozemlje. 4 Vse po že leznici pošiljane prašičje transporte je potem, ko jih je bil ogledal živinozdravnik, od končne postaje na vozovih spraviti v njih namenjeni kraj, toda šele potem, ako to v obče dopuna živinozdravmško mnenje o prašičih in ako se število prašičev popolnoma ujema s pravilnim živinskim potnim listom Pri razkladanja rabljene brvi, stopnice in orodje, kakor tudi razkladalni prostor je vsakikrat korenito počistiti in razkužiti, o čemer se mora prepričati živinozdravski organ pri železniški postaji, transportne vagone pa je z nalepljenimi litttki zaznamo-no vat: ter jih na razkuževalno postajo vrniti. 5 Kadar dospe transport na kakšen prodajalni kraj, se smejo prašiči postaviti samo na takšen prodajalni prostor (hlev), kakršnega je politično oblastvo in živino-zdravsko policijskem oziru za to primernega spoznalo. G Kadar dospe transport na prodajalni kraj, tedaj je živinski potni Ist nenudoma oddati županu ali eventualno v to določenemu organu. Ta mora preiskati, če se število dospelih prašičev ujema s podatki živinskega potnega lista; kadar ni nobenega zadržka, je to pripomniti na zadnji strani potnega lista. V tem primeru se sinejo prašiči takoj odpro-dati. 7. Se li v tem oziru pokažejo zadržki, tedaj jih je brez odloga naznaniti c. kr. okr. glavarstvu, ki mora pričeti potrebna poizvedovanja. Dokkr se ne odpravijo zadržki, eventualno dokler uradni živinozdravnik sa got ivo ne dt-ž-ne, da prašiči niso oku žeui, so ne sme noben prašič odstraniti iz prodajal nega prostora. 8. Kadar se ne more ves prašičji transport prodati na jednem kraju, tedaj se sme prebitek prašičev samo z vozovi prepeljati na drug prodajalni prostor. Pri tem je na izvirni živinski potni list zapisati ime tistega kupca, ki je prašiče kupil ter pripomniti odhod prašičev v drug prodajalni kraj, prašičjemu prodajalcu pa je za ostale prašiče izdati nov živinski potni list, v katerem je navesti kraj, od kod no prvotno prišli prašiči, kakor tudi dan izdanja in zapismkovo številko izvirnega živinskega potnega lista. Ta novi živinski potni list mora prašičji prodajalec iiročiti županu novega prodajalnega kraja. i). Na prodajo postavljene prašiče mora v presledkih od 5 do 6 dni preiikati potrjen živinozdravnik, kateri mora nesumljivo zdravstveno stanje prašičev potrditi na živinskem potnem listu ter so prepričati ob jednem o tem, da ao zapiski o izvršeni prodaji pravilno vpisani. Se li pokažejo glede zdravstvenega stanja prašičev utemeljeni pomisleki, mora živinozdravnik to nemudoma naznaniti Županu, da ta ustavi nadaljno prodajanje, in c. kr. okrajnemu oblastvu, da to prične nadaljno uradno poslovanje. Dognane nepraviluosti glede zapisnikov o izvršeni prodaji je istotako naznaniti. 10. Prašičji prodajalec mora vselej, kadar oboli ali pogine kakšen njegovih prašičev, to brez odloga naznaniti županu, kateri sme nadaljno prodajanje dovoliti šele potem, kadar takoj izvršena živinozdravniška preiskava za gotovo dožene, da glede okuženja ni nobene sumnje. V nasprotnem primera pa je glede obstoječe sumnje, da so prašiči okuženi, nemudoma naznanilo poslati c. kr. okrajnemu oblastvu. Kadar so vsi prašiči kakšnega transporta odprodani ali pa je prebitek prašičev odpravljen po predpisu 8. točke tega razglasa iz prodajalnega prostora, tedaj je ta prostor temeljito počistiti in zazkužiti (najprimerneje z novogašenim apnom), o čemur se mora prepričati župan. 11. Novi prašičji transport se sme postaviti v prodajalni prostor šele potem, kadar so je popolnoma odpravil prejšnji transport in se je izvršilo razkuženje. 12. Stroga prepoved, da se prašiči ne smejo goniti od vasi do vasi ali od hiše do hiše, ostane tudi potlej v moči. 13. Ta določila stopajo v veljavnost 15. dan junija 1886. I. Njih prestopki se kaznujejo po zakonu z dne 24. maja 1882. I, dež. zak. št. 51. — (Nesreča.) Pri uravnavanju Save, pod vasjo Št Jakob se je 12. t. m. potopil velik čoln, v katerem jo bilo deset mož. Grozen je bil pogled, ko so se spuščali v silni vrtinec, kjer so izmetavali kamne, in zapirali postransko strugo. Ker pa je bila Sava ravno isti dan zaradi deževja precej narasla, drla je tem hujše v strugo. Čoln je bil hipoma provrnjen, tako da so se možje komaj rešili iz njega, ter prišli z napornim plavanjem na breg, Le jeden, ki plavanju ni bil vešč, boril se je dolgo časa z ljutimi valovi; njegov tast skočil jo nazaj v vodo v pomoč mu, toda bilo je prepozno, še njega so komaj z dolgim drogom izvlekli iz vode. Ali k sreči, zanesla je Sava omenjenega na kraj, kjer je bila bolj plitva, da se je postavil na noge. od koder so ga tovariši še živega rešili na breg. Čoln pa je prevrnjen plaval precej daleč, potem pa je na nekej plitvini obtičal. — (Utonila) je v Savi dne 10- t. m. deset letna Marija Zore iz Mošenj. Truplo se še ni našlo. — (Iz Starega trga) pri Kočevju se nam poroča, da je ondu v soboto umrl bivši župan te občine muogozuslužni g. Jože B'žal. N. v m. p. — (Slovensko politično društvo za Štajersko) priredi dne 21. t. m. shod v Račji pri Mariboru, dne 29. t m. pa v Ribnici pri Maren-bregu. — (Prav po domače) se je vršila 30. m. m. neka razprava pri okr. Bod'šču v Malem Lošinju. Ker zastopnik drž. pravdnika ni prišel k obravnavi in je bilo vse čakanje zaman, pomagal si je sodnik na ta način, da je posadil sodnegi nlugo na mesto, določeno zastopniku drž. pravdništva. Laški list „11 giovine pensiaro" pravi , da je p. n. gospod sodni sluga sicer prav simpatična, dobro rejena oseba, da pa se vender na nvojem mestu ni nič kaj dobro počutil , ker ga je zastopnik civilne stranke spravljal v velike zadrege, iz katerih se mož ni znal pomagati, dasi ga je nekdo vedno drezal. Dunaj 15. junija. Ministerski predsednik grof B a ti e n i se odpelje nocoj v Gradec od tod pa poj de v Ljubljano. Dunaj 15. junija. V današnji seji poslanske zbornice sta poslanca grof Gor on in i in dr. Gregorčič interpelovala niiiii&terskcga predsednika in Mučnega ministra glede jezikovne ravnopravnosti pri šolskih oblastvih na Goriškem. Zbornica nadaljuje razpravo o davku na sladkor. Dunaj 15. junija. Pri razpravi o davku na sladkor se je danes popoludne primeril velik škandal. Lueger je imenoval Mladočehe „vladne vole" in je dolžil, da so prodali Poljakom svoje glasove. Nastal je nepopisno buren prizor. Paca k je Lnegerja ostro zavračal, ga imenoval lažnika in mu očital, da je že večkrat premenil svoje prepričanje. V imeni poljskih poslancev bo govoril Jaworski. Dunaj 15. junija. V hrvatsko-slovenskein klubu je predsednik prečkal pismo grofa Pe-jaesevicha, dvornega maršala nadvojvode Karla Ludovika, s katerim se izreka klubu zahvala na kondolenciji. Predsednik Bulat se je nadalje s toplimi besedami spominjal umrlega kanonika Kluna in je klub sklenil, sporočiti pokojnikovi materi svoje sožalje. Dunaj 15. junija. Hrvatsko slovenski klub je sklenil, glasovati za predlogo o davku na sladkor. Dunaj 15. junija. Posl. opat Treuinfels je danes zjutraj celebriral mašo zadušnico za pokojnega Kluna, kateri so prisostovlai pred sednik Chlumeckv, vsi slovenski in hrvatski poslanci in posamični poslanci vseh drugih strank. Pariz 15. junija. V Niči je policija aretovala nekega stotnika laškega generalnega štaba zaradi vohunstva. Atene 15. junija. Na Kreti je bila dne 11. t. m. velika bitka. Zmagali so ustaši. 25.000 ljudij je brez zavetišča. Iz iiradiie&ra lista. I* v r-.il u t- »i i fbaehntirne družbe z Henrika II o s e 1 m ay er j a v Ljubljani vinska zaloga v sodih in steklenicah in en ledenjak, cenjeno 1H19 gld. 32 kr., (v drogift) dne 1M. junij i v Ljubljani. Franceta Za jen zemljišča v Kriški vasi, cenjena 850 gld., (v drugič.) dne 18. junija v Zatičini. Jožefa Orožnika posestvo v Selu dne 18. juniju in 16. julija v Z«tičini. Ane Neman i C zemljišča v Bo Jakovem, cenjena 2628 gld., in Martina Vratiičnrja, zdaj Marije V. zemljišče v Slamni vasi, cenjeno 2220 gld., oba dne 18. junija in 18. julija v Metliki. Jerc Moden tretjina posestva v Kožljeku, cenjena 884 gld., dne 1H. junija in 20. julija v Cerknici. Mihaela Mavri na posestvo v Starem trgu, cenjeno 508 gld., dne 19. junija in 22. julija v Črnomlju. Uršule U run »kol I o kot faktične in Jero J mike kot zemljeknjižnc lastnico posestvo v Strašnem vrhu, cenjeno 250 gld., dne 11) junija in 22. julija v Kočevju. UnirBi so v Dne 18. junija: Jernej R^ju8>lJ&ili: Čeme, posestn k in mesar, Ii€>t«'i*iju4* fe*rc*cli.c 13. junija. Na Dunaji: 90, 5, 71, 49, 59. V Gratlci: 29, 56, 90, 8, 4. Meteorologično poročilo. 1 •—> Cas opazovanja Stanje barometra v rum. Tempa-ratara v C Vetrovi Nebo Mokriua v mm. v '24 urah 13. 14. evečor 7. zjutraj 2. popol. 7313 734-7 734 5 18-0 15-0 21 4 si. jasah. ar. svzh. sr. jzali. jasno jasno dež 00 i 15. i 0, zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7: f, 6 7«6'6 735-1 172 14 8 21-5 si. jzah. brezvetr. si. jjzah jasno uiegla 0'4 jasno Srednja temperatura sobote in nedelje 18'4f in 17'9°, eh 0,9U in 0 3° nad nnrmalom ZD*ULXi6ijt3lcia "bor dne" 15 junija 1896 h k u pni državni dolg v natah..... oknpni državni dolj; v srebru .... Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4"'...... Ogerska zlata renta 4U,0....... i .fr.kn kronska renta 4\0 . ... Avstro-ogertsko bančne delnice .... Kreditne delnice..... ... London vista. . . ....... Nemaki drž. bankovci tta 100 mnrk . , 20 mark............ m frank» v........... Italijanski bankovci........ C kr. cekini........... Dne 13. juni a 1896. 4%, državne Brečke iz I. 1864 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 pO 1!"1 gld.. Dunava r • 144 gld. _ kr. L O ■ 50 ■ 198 50 * 198 91 23 154 481 1 25 75 25 27'/4 Ž Globoko užaljena naznanjava v svojem in svo-jetra sina Mirkota imenu, da je najina iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestrica Zlata po kratki bolezni, danes ob 31/*- uri popoludne, Iti mesecev stara, umrla. Pogreb bode v ponedeljek dn6 15. junija 1896 ob 51/,. uri popoludne iz cerkve sv. Krištofa. Prosiva tihega sočutja. V Ljubljani, dnć 13. junija 1896. (2555) Kari in Olga Pleivveiss. Mesto vsakega druzega naznanila. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega Bočutja ob bolezni in smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda Jerneja Černe-ta ?a mnoge darovane vence in za spremstvo ljubljenega pokojnika k večnemu počitku, zlasti pre-častiti duhovščini, prcblagorodnemu g. županu in drugim gospodom mestnim odbornikom, slavnemu telovadnemu društvu „Sokol", gospodom zastopnikom mesarske zadruge, p. n. gospodom častnikom, sploh vsem, ki so se nas spominjali v tej britki priliki, posebe pa še slavnemu pevskemu društvu „Ljubljana" za ginljivo petje izrekamo tem potem našo najprisrčnejšo iskreno zahvalo. V Ljubljani, dne 15. junija 1896. (i!56l) Žalujoči ostali. 24H8 J€T „Sidara i. Za jedno tečenje Trinkkur) zadostuje 1 saboj s 36 litri. Cena .'i3 kron franko od postaje Slavoitski-Samic. Naslov: Sioara-uprava, poita Modrlfi (Bosna). NiijveČ'ja i: v M •er 2o:.4) za dame in otroke vi. (i4) slamnikov brez nakita v najnovejših oblikah •*>- cvetlic, trakov in perja itd. Ženski žalni klobuki se v treh arah narede v modni prodjalnlol Karol Recknaoel. C. tr. pm ravnateljstvo avstr. irž. železnic. Izvod iz voznega reda ■velj&'vn.egr«' od 1. jvLTiijat 1896. Nastupni) omenjeni prihajala! In odh.jalnl ča»i označeni to v O.IIio.l Is Ljubljane (juž. kol). 1 > Ob 13. url & min. po nofti oaobni vlak t Trbiž, Pontabel, Beljak CelOTflo, Franaanifeit«, Ljubno, čei Selithal t Aua.ee, Iioht, Gmumlen' Bolnotfrail, Len.I■lUnipni, Zeli na jezeru, Inomoit, Stejr, Lino, Dunaj via Am.tetten. — Ob «. url 15 min. r jut raj tncS&nt Tlak v Kočevja, Noto tne.to — Ob 7. uri 10 min. osobni Tlak t Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Kran-zensfeite, Ljubno, Duuaj ćes Solztlial t Holmitfrad, Stcyr, Lino, Budejerlce IHzenj, Marijina vare, lleb, Krantov. Tar«, Karlove vare, Prago, Lipgko čez Amstetton na Dunaj. — Ob 19. uri C>6 min. popoludne meiaui vlak v Kočevje, Novo mt.to. — Ob 11. uri BO min. dopoludne o.obnl vlak v TrbU Pontabel, Beljak, Celoveo, Franzenifette, Ljubno, SeUthal, Dunaj. —. Ob *. uri popoludne oBobni vlak v Trbiž, Ileljak, Celovec, Ljubno, čec Selz-thal v S.ilnnur»il, Ijend-Oaetnln, Zeli na jezeru, Inomoat, Itregonc, Curll, Genovo, Pariz, Sioyr, l.hic, Omuuden, Iaolil, Budejevice, PlzonJ, Marijino vare, Heb, Francov. vare, Karlove vare, Pra^o, Iiip.ko, Dunaj via Am-■tetten. — Ob 0. url 10 min. zvečer metani vlak v Koeovjo, Novo nte.to. — Ob 7. uri 44 min. ivećer oeobni vlak v Lo.ce-Uled. — Vrhu toga ob 6. uri 89 min. popoludne vaako nedeljo in praznik v La.co-llled. Prihod v l.fjtihliKiio juž. kol.). Ob ft. uri fiU min. zjutraj oaobni vlak a Dunaja via Am.tettoti, Bolnograda, llrotienca, luomosta, Zelln na jezeru, Lend-Oaatolna, Lfnoa, 8teyra, Gmuadena, Iichla, Aua.eoa, Ljubu«, Oelovoa, Beljaka, Vranzenu-fe.te, Trbiža. — Ob 8. uri zjutraj o.obnl vlak ia Le.c-Dleda. — Ob 8. uri 19 min. zjutraj melaul vlak Iz Kočevja, Novefra mo.ta. — Ob 11. url 36 min. ilopiilmliin oaubtil vlak a Dunaja via Am.tetten, Lip.kega, Prage, Vranoovih varov, Karlovih varov, Iteba, Marijinih varov, Plznja, Budeje-vlo, Holnograda, Linca, Htevra, Pariza, Oeuev«, Curiha, Hregenoa, Jno-mo.ta, Zalla na jrzrru, Leiid-Oanteiua, Ljuliua, Celovca, Pontabla, Trbiža. — Ob a. uri 33 min. popnludt& min. popoludne oaobni vlak z Dunaja, LJubna, Helzthala, Ileljak*, Celovca, Franznnefo.to, Poutabln, Trbiia. — Ob B. uri 86 min. zvečer metani vlak i* Kočevja, Novoga meta. — Ob 9. url 4 min. avečer oiobnl vlak z Dunaja preko Am.tuttena, Ia Lip.ije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, lleba, Marijluib varov, l'1/.uju, lludejovio, Holuograiu (m hkhk i u o m) vred. — Prodajaluica je jedina v veliki vasi Lokat pri 4 riioiiil|n. Je tik deželne reste, po kateri je živaben promet. — Kaj več pove lastnik >Iilitt KolboKCii v Loki »t. »H |»rl I riiuinlju. (2543—2) Stanovanje za poletno sezono ali za delj časa a Štirimi s •bami, oziroma /a dve stranki po dve sobi, b kuhinjo, mostovzem in verando, vso novo, lansko leto i/.de-lano, suho in v lepem kraju, odda (2554 — 1) Vinko Jan v Spodnjih Gorjah, Gorenjsko, Tudi ima v lastni hiši voze z* Izleto na razpolaganje. HPla-£ilr^i zcxa/t3,2s:a*r neke kolodvorske restavracije (oženjen) (1536 - 2) želi vzeti v najem gostilno ali hotel v prvi vr«ti na Kranjskem ali Štajerskem. — Vprašanja naj a« poAljejo: .Ztthlkellner I Cl.u kolo dvorska restavracija v Št Petru na Krasu. t* fin jj 9* Iti ^ < > i- i bb b' tle vrnila dne 17. junija 1896 dopoludne prostovoljna prodaja Bornog* hišnega posestva i vulgo Liznik). — Pogoji ho lahko vpogl»dajo pri c. kr. aodniji ali pa pri «1r. % .« rabljenih, a &o dobro ohranjenih kules. VelespoBtovajo (2332—13) Fran Kaiser, puskar v Ljubljani. II £=elGxiTo-arjj©-vo "o-lice št. 3. ff ULJI« ■ <; - . / - h - • 3 *WW [ Trnkoczyja ustna voda ni<'K i o niču ah kr.. Trnkoczyja zobni prašek *kutl,f«t |i» :tll kr.. kukor tudi vse medicinično-kirurgićno in farmacevtične preparato, specijalitete itd , dijetetićna sredstva, homeopatična zdravila, medicinska mila, parlitnerije itd. priporočajo in r n■p o ft i 1 j a j o na vse a t r a n i lekarniške firme: Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana. Kranjsko. Viktor pl. Trnk6czy, Dunaj, Rfargarethen. Dr. Oton pl. Trnk6czy, Dunaja Landstraaše* Julij pl. Trnk6czy, Dunaja Jonefaitodt. Vendelin pl. Trnk6czy, Gradec, Štajersko. 1*«>Mil|ii no 'v. oliriit oni |ioslt>, 1151 — 12) lzdajatolj in odgovorni unidnik : J o n \ p ,. o i i i Lastnimi m t.iak BNdrodnv Tiskarne". ESSV