Št. 305 (15.407) leto U. PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GOMCA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 7500 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% LACCV02 La Combustibile 34018 TRST - DONIJO 38 - Tel. 820331 - 810252 • diesel goriva • plinsko olje za ogrevanje • motorna olja • les in premog za kurjavo \e peči in štedilniki na drva Shell Pooblaščeni prodajalec za tržaško pokrajino NEDELJA, 19. NOVEMBRA 1995 Ne bojmo se resne kritike! Bojan Brezigar Morda Slovenci v Italiji že dolgo nismo doživeli tako aktualnega trenutka, kot ga bomo danes v kongresni dvorani tržaškega velesejma. Občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja namreč ne bo samo običajni rutinski mimohod politikov in predstavnikov, ki pozdravljajo in čestitajo - nobene polemike ni v tem, saj je tudi to del življenja in sem bil svojčas tudi sam med njimi - ampak bo delovno zasedanje na temo »Lastno gospodarstvo jamstvo za obstoj«. Sedanje stanje dokazuje, kako aktualna je ta tema. Slovenci v Italiji smo se Se Pred kratkim ponašali z žgledno urejejpo gospodarsko dejavnostjo. Bili smo praktično država v državi in imeli smo vse, od frizerja do banke, od industrije do gostinskega lokala, od obrtne cone do izvoznika in špediterja. Potem je začel ta sistem razpadati, v začetku zaradi dogajanj v nekdanji Jugoslaviji, v zadnjem času pa tudi zaradi posegov iz Rima, Id so bili pretirani glede na dejanske probleme. Kakšno krivdo pa verjetno nosimo tudi sami. Sami smo se pritoževali in smo protestirali; pa ne vsi, nekateri so se zadovoljno muzali in ugotavljali, da se je vendarle uresničila želja, da bi sosedova krava poginila. Dejansko pa doslej nismo bili sposobni reagirati. Se vedno v glavnem tožimo, nekateri pa se veselijo, kot da bi jim razpad tega, kar obstaja, tudi kaj prinesel, ne pa samo vsem skupaj jemal. Člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja so prvi poklicani, da izdelajo stališče o tem, kako naprej. Ko jim Želimo mnogo sreče, saj jo tokrat zares potrebujejo, pa seveda tudi ponavljamo, da gospodarstva ne moremo pojmovati kot podpor-nistva in da ne smemo nadaljevati z dolgoletno zgrešeno politiko - predvsem pri usmerjanju mladih ' ki je dejansko obubožala zdrave gospodarske dejavnosti, ki bi bile danes lahko pomembno okostje v nadomestilo tistega, kar je razpadlo, ali onega, kar nam jemljejo. Včasih je kritičen pogled v preteklost lahko Se kako koristen, seveda, če imamo pred seboj jasno izdelane načrte in točno določene cilje. Kritika namreč sama sebi ne more biti namen, lahko pa odigra pomembno vlogo, če je izhodišče za nove temelje, ki so v skladu s potrebami časa, v katerem živimo. ■ Težave v Miljah, I mir v Nabrekni TRST - V Nabrežini ne bo politične krize. Stranka komunistične prenove je sicer potrdila kritike županu Depangherju, ne bo pa ubrala poti opozicije, pač pa bo ustanovila svojo samostojno svetovalsko skupino. S političnimi in upravnimi težavami pa se Se dalje soočajo v Miljah, kjer ni miru med DSL, Komunistično prenovo in županom Milom. Občina Milje je še dalje brez podžupana. Na 4. strani ■ Kwošniewski vodi | pred Walenso VARŠAVA - Danes se v drugem krogu poljskih predsedniških volitev pomerita sedanji predsednik Lech VValensa in Aleksander Kwašniewski. Po zadnjih neuradnih raziskavah javnega mnenja z rahlo prednostjo vodi nekdanji komunist Kwašniewski. Poljska televizija bo prve delne neuradne rezultate objavili predvidoma danes ob 23. Opazovalci pričakujejo, da bo pomembno vlogo pri izbiri poljskih volicev imela cerkev. Na 11. strani ITALIJA / BOSSI ZANETIL OGENJ, SEDAJ PA GA SKUŠA GASITI Severna liga se je premislila: ne odloku, a niti vladni krizi V torek srečanje s Scalfarom - Velika zadrega v levi sredini Kaj vsebuje odloka priseljencih RIM - Predsednik republike Scalfaro je včeraj podpisal odlok o priseljencih, ki je zlasti pri Severni ligi naletel na velik odpor. Odlok, ki ga sestavlja 16 členov, med drugim predvideva izgon vseh tistih, ki so nevarni za javni red, ki so jih aretirali na mestu, ki so v preventivnem priporu ali obsojeni za dejanja, za katera kazen ne prese,ga treh let zapora, ter tistih, ki nimajo regularnih dokumentov. Izgon ne pride med drugim v poštev za mladoletnike in za nosečnice (preko 3. meseca). Za regularizacijo , položaja je možna tudi pismena izjava delodajalca, ki mora zatem plačati prispevke. Predvidene j so tudi ostre zaporne in denarne kazni za tiste, ki omogočajo tujcem vstop v državo ali jih zaposlujejo na črno. Na 2. strani RIM - Umberto Bossi je naprej zanetil ogenj, sedaj pa ga skuša pogasiti. Na včerajšnjem zasedanju takozvanega "severnega parlamenta" v Mantovi je napovedal odločno nasprotovanje vladnemu dekretu o priseljencih, v isti sapi pa je povedal, da Severna liga ne bo zavirala odobritve finančnega zakona in državnega proračuna. "Senatur" se je očitno v zadnjem trenutku zbal posledic morebitne vladne krize in predvsem posledic gotove politične osamelosti. Njegove poteze so spravile v veliko zadrego predvsem levo sredino, ki skupno z Bossijevo stranko podpira vlado Lam-berta Dinija. Senat pa je medtem, ob odsotnosti zastopnikov Severne lige, nadaljeval z obravnavo finančnega zakona. Sklepčnost senatne skupščine so nepričakovano omogočili zastopniki desnice,'ki sedaj ponujajo roko Diniju in se skušajo predstavljati kot neke vrste rešitelji finančnega zakona. Bossi se bo v torek srečal s predsednikom republike Scalfarom. Desnica je od Kvirinala zahtevala odločno obsodbo zadnjih pohtičnih potez voditelja Lige. Na 2.strani VREME / NEURJE ZAJELO TRŽAŠKO Toča, sneg in burja: nenadoma sredi zime Najlepša med najlepšimi je Venezuelka Jacqueline JOHANNESBURG - Jacqueline Marcano, 19 let, doma iz Venezuele, je najlepša na svetu. V Sun Cityju, »južnoafriškem Las Vegasu«, so jo sinoči prograsili za »miss sveta«, Hrvatica Anika Martinovič pa se je morala zadovoljiti z drugim mestom in lepotica iz Trinidada Michelle Khan s tretjim. Mlada Jacqueline, ki ima črne lase in temne oči, je za nagrado prejela 50 tisoč funtov in vsaj za zdaj ne misli na kariero v svetu Spektakla: »Nameravam se boriti za napredek in za boljši svet,« je izjavila takoj po izvolitvi. (Telefoto AP) TRST - Val slabega vremena, ki je zajel vso Italijo, se je še zlasti znesel na Tržaškem. Kmalu po 6. uri je najprej toča pobelila mesto in okolico, potem pa je še nekaj časa snežilo na Krasu in lilo v mestu. Pihala je hladna burja, ki je presegla hitrost 100 km na uro. Promet je bil otežavljen, ponekod celo prekinjen (na sliki). Na Padričah se je zrušila streha znanega glasbenega pedagoga Sveta Grgiča, na srečo pa ni bilo hujših posledic. Snežilo je po Alpah, na Goriškem je pobelilo vrhove do 400 metrov nadmorske višine. Na 3. strani POGAJANJA O BIH Optimizem v Daytonu: danes sporazum? SARAJEVO, DAVTON - Pogajalske delegacije sprtih strani iz območja nekdanje Jugoslavije utegnejo že danes podpisati mirovni sporazum, so poročali viri blizu pogajalcev v Daytonu, ki kljub temu, da številna vprašanja še vedno ostajajo nerešena, ostajajo optimistični. Temno senco pa je na pogajanja v Ohiu priklicala tudi odločitev kongresa, da predsednik Clinton lahko ameriške vojake pošlje v Bosno le z njihovo privolitvijo. Zunanji minister BiH Muhamed Sačirbegovič je včeraj napovedal svoj odstop in ga utemeljil z dejstvom, da bo po sporazumu o federaciji med Muslimani in Hrvati eno od treh vodilnih mest v državi pripadlo Hrvatu. Na 10. strani Danes v Primorskem dnevniku SKGZ pozitivno o programu Cecottijeve deželne vlade SKGZ pozitivno ocenjuje program nove deželne vlade, še posebno, ker postavlja manjšinska vprašanja v ospredje. Stran 2 Rasna nestrpnost v Trstu Vinjeni mladenič je prejšnjo noč iz rasnih razlogov napadel in ranil 37-letnega Dio Bareja iz Senegala. Stran 4 Otroške matineje SSG V tržaškem Kulturnem dnevu se bodo danes z uprizoritvijo igre Peter in volk začele otroške matineje. Stran 5 Mir in Atlantis narazen Ruska vesoljska postaja in ameriški vesoljski trajekt sta se včeraj po treh dneh ločila in nadaljevala vsak svoi°Pot Stran 30 Jadran TKB uspešen v Cassanu Jadranovi košarkarji so včeraj v B ligi osvojili četrto zaporedno zmago. V Cassanu pri Milanu so premagali domači BCCI s 95:81 (50:42). Stran 37 SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE VABI VSE ČLANE NA 19. OBČNI ZBOR danes, 19. novembra 1995 Kongresna dvorana Tržaškega velesejma 8.30 : Izredni občni zbor sprememba statuta 10.00 : Redni občni zbor poročila, razprava, volitve umoGomm/ojtm/oiAOB$fOJ RIM / VPRAŠANJE PRISELJENCEV ŽE DALJE V SREDIŠČU ZELO OSTRIH POLITIČNIH POLEMIK IN SPOROV Liga proti vladnemu odloku, podprta pa bo finančni zakon V senatu je desnica priskočila na pomoč Diniju in levi sredini RIM - Umberto Bossi se je na koncu vendarle premislil. Potem ko je v petek gromko grozil, da bo zaradi spornega dekreta o priseljencih povzročil padec Dinijeve vlade (senatorji Lige so takoj zapustili sejo senata), je včeraj odločil, da bo Severna liga glasovala proti vladnemu odloku, ne bo pa zavirala odobritve finančnega zakona. S svojimi izjavami na skupščini tako imenovanega severnega parlamenta v Mantovi je ”se-natur" le delno umiril politični položaj, ki ostaja še dalje skrajno napet. Medtem ko je Bossi grozil levo in desno pa je senat, zaradi dobrovoljnega zadržanja desnice, nadaljeval razpravo o proračunu in finančnem zakonu. Vodja Lige je v Mantovi glasno in polemično nastopil proti dekretu o vprašanju priseljenstva, napadal stare in nove stranke ter znova grozil z odcepitvijo Severa od Juga. Napovedal je odločno nasprotovanje spornemu odloku in ko so "poslanci severnih dežel" že mislili, da bo udaril po vladi, se je stari lisjak prelevil v premetenega politika. Iz Čuta odgovornosti, je nekoliko potihoma dejal Bossi, bo Liga prispevala svoj delež k odobritvi finančnega zakona. "Senatur" je torej zanetil ogenj, sedaj pa skuša igrati vlogo gasilca. Njegove petkove grožnje so očitno imele za cilj zaostritev napetosti ob ugotovitvi, da je Liga živa in zdrava ter da zato lahko pogojuje politično življenje v državi. Bossi, ki se bo v torek sreCal s predsednikom republike Scalfarom, je rekel, »da je to zadnji apel strankam in parlamentu, da uvedeta federalizem«. Medtem ko je Bossi govoril v Mantovi, je senat, ob odsotnosti zastopnikov Severne lige, pospešeno nadaljeval obravnavo finančnega zakona. Sklepčnost senatne seje so omogočili senatorji Kartela svoboščin, ki so tudi podprli nekatere člene proračuna in finančnega manevra Dinijeve vlade. To je še bolj razjezilo Bossija, ki oCita levici in desnici "zgodovinski kompromis" proti Ligi. Bossijeva izsiljevalna politika je spravila v težave levosredinsko koalicija, hkrati pa je okrepila Berlusconijevo in Finije-vo desnico, ki sedaj opozarja oljko na politično Bossi govori na zasedanju "severnega parlamenta" v Mantovi (Arhivski posnetk AR) neverodostojnost Severne lige. Kartel svoboščin, ki je takoj strnil vrste, se celo ponuja kot neke vrste rešitelj finančnega zakona. Dejstvo je, da so po teh hudih polemikah predčasne volitve iz dneva v dan bližje, saj je zelo težko verjeti, da bo Dini vzdržal pred vse močnejšimi udarci desnice in samega Bossija. V tem primem naj bi bile volitve februarja ah najkasneje marca in to v vzdušju vsesplošne politične napetosti in institucionalne zmede. Bossijeva stališča so bila deležna kritik od vseh strani, tako iz leve, kot iz desne. Nekateri so tudi mnenja, da bi moral predsednik Scalfaro ostro nastopiti proti vodji Lige, Ceš da s svojimi nepremišljenimi potezami spravlja v nevarnost demokratične institucije. »Le s solidarnostjo lahko porazimo rasizem in nasilje* TURIN - Glavno mesto Piemonta je včeraj in danes tudi prestolnica boja proti rasizmu, za solidarnost in za sožitje med ljudmi različnih ras, narodnosti in jezikov. Po turinskih ulicah je bila včeraj velika dijaška manifestacija proti rasizmu, osrednji shod pa bo danes na pobudo sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL. V Turinu pričakujejo več tisoC ljudi ter številne sindikalne in politične voditelje. Sindikalne organizacije pozivajo delavce in občane, da se množično udeležijo današnjega shoda in s tem izpričajo podporo politiki solidarnosti in sožitja med različnimi. Turin-sko pobudo so podprle tudi številne katoliške organizacije, medtem ko je manifestacija povzročila razkol v vr- stah policijskega sindikata SIULP. Medtem ko je vsedržavno sindikalno vodstvo podprlo shod proti rasizmu, so se turinski policisti od njega ogradili, Ceš zanemarja problematiko nasilja in ilegalnosti, ki je hoCeš noCeš povezana z vprašanjem priseljenstva. Turin je bil, kot znano, v prejšnjih dneh prizorišče hudih napetosti in incidentov med občani in priseljenci. Najbolj vroCa točka je rajon San Salvario, kjer živijo številni priseljenci in kjer policisti s težavami vzdržujejo red. Prebivalci rajona, ki so v sporu s priseljenci, so sinoči priredili baklado, pri kateri so sodelovali tudi nekateri voditelji Nacionalnega zavezništva in Berlusconijeve stranke "Forza Italia". Scalfaro včeraj podpisal odlok o priseljencih RIM - Izgon priseljencev, ki so nevarni za javni red; izgon tistih, ki so jih aretirali med samim kaznivim dejanjem, ki so v preventivnem priporu ali obsojeni za kazniva dejanja, za katera kazen ne presega treh let zapora; izgon tistih, ki nimajo regularnih dokumentov (slednji pa se lahko pritožijo na deželno upravno sodišče). To je nekaj najbolj važnih točk vladnega odloka o priseljencih, ki ga je sprejela vlada in ki je že pred objavo sprožil ostre polemike in spore. Čeprav je bil strogo »tajen«, so ga nekateri že predvčerajšnjim imeli v rokah, tako da so do njega zanesljivo prišli tudi predstavniki Severne lige, ki se z nekaterimi točkami ne strinjajo (na primer z možnostjo priziva, kar priseljencu daje možnost, da dejansko »izgine«). Odlok, ki ga je včeraj podpisal predsednik republike Scalfaro, vsebuje vsega skupaj 16 Členov. Med drugim predvideva tudi obvezno bivališče za tiste priseljence, ki čakajo na izgon (seznam za to usposobljenih struktur bodo objavili v roku šestih mesecev). V tem obdobju bodo zainteresiranim dah 30 dni veljavno osebno izkaznico. Tujci pa imajo 120 dni Časa, da uredijo vse potrebno za obstanek v državi. Predvidena je tudi bolniška oskrba. Glede izgona odlok predvideva rok 12 dni: po 48 urah, odkar so ga sile javnega reda obvestile, se javni tožilec lahko obme do pretorja z zahtevo po izgonu. Pretor se mora odločiti v 7 dneh. Na koga pa se odlok nanaša? Na tiste, ki jim je dovoljenje za bivanje zapadlo že veC kot pred 30 dnevi in niso vložili zahteve po obnovitvi, tiste, ki so sicer legalno prišli v Italijo, vendar niso v roku 8 dni vložili prošnje za bivanje. Do izgona mora priti v 10 dneh, a zainteresirani se lahko obrnejo na deželno upravno sodišče (v 7 dneh po vročitvi ukrepa). Do priziva na sodišče mora priti v 3 dneh od vročitve ukrepa, a sodišče mora sklepah v 10 dneh po predstavitvi priziva. Kdor bo izgnan, se 7 let ne bo mogel vrniti v Italijo. Izgon ne pride v poštev za mladoletnike (pod 16 letom starosh), za tujce, ki so vsaj pet let regularno v Italiji, za tiste, ki živijo pri svojcih italijanske narodnosh, za nosečnice (preko 3. meseca). Za regularizacijo položaja je možna tudi pismena izjava delodajalca, ki mora zatem plačati šest mesecev prispevkov (pogodba za nedoločen Cas) oz. 4 mesece (pogodba za določen cas). Na zdravstvenem področju bodo tujcem nudili potrebno oskrbo. Sprostili so tudi sezonsko delo (največ 6 mesecev). Predvidene so tudi kazni za tiste, ki omogočajo tujcem vstop v državo (od 2 do 15 let in do 200 milijonov globe za tiste, ki omogočajo vstop mladoletnikom) ah zaposlujejo na Crno (do 6 let in 50 milijonov lir globe za vsakega delavca). Možna je priključitev družinskih elanov, predvideno pa je tudi mnenje župana pri obnovi dovoljenja za bivanje. Nadalje odlok predvideva 450 milijonv lir izdatkov za tekoče leto, 31 za 1996 in 60 od leta 1997. NOVICE Danes upravne volitve v 138 občinah RIM - Več kot milijon Italijanov bo danes vohlo 138 županov in občinskih svetov. Med občinami, kjer bodo upravne volitve, jih je 25 takih, ki imajo več kot 15 tisoč prebivalcev, ostale pa so manjše. Volišča bodo odprta samo danes, morebitni drugi krog pa bo na vrsti 3. decembra. Volitve bodo tudi v Furlniji - Julijski krajini, in sicer v občinah Cimolais in Montereale Valcellina, ki sodita obe v pordenonsko pokrajino. Dini zanika diplomatsko krizo s Francijo RIM - »Ne verjamem, da gre za politično-diplomat-sko krizo s Francijo, vendar obžalujemo obnašanje famcoskih oblasti,« je izjavil predsednik ministrskega sveta Lamberto Dini med tiskovno konferenco v palači Chigi, na kateri je bila oznanjena cena delnic za privatizacijo naftne družbe Eni. Premier je sicer dejal, da se je vlada pri glasovanju o resoluciji OZN z obsodbo francoskih jedrskih poskusov nagibala k vzdržanju, vendar ni mogla mimo lastnega javnega mnenja in parlamenta, ki je že poleti izglasoval resolucijo z obsodbo poskusov in z zahtevo po njihovi prekinitvi. Sicer pa Italija v tej zadevi ni osamljena, je dodal Dini, saj je glasovala skupaj z drugimi desetimi evropskimi partnericami. V Argentino po Priebkeja RIM - Včeraj zjutraj je poletelo v Buenos Aires posebno letalo, ki bo v torek pripeljalo v Italijo vojnega zločinca Ericha Priebkeja. Ponj so odšli italijanski funkcionarji Interpola in ekipa zdravnikov rimske vojaške bolnišnice Celio. Vrnitev letala s Priebkejem je predvidena za torek dopoldne na rimsko letališče Ciampino. SKGZ O PROGRAMU DEŽELNE VLADE r]DEŽELNO TAJNIŠTVO SSK>1 UVu iiiITVu v nesreči »V primerjavi s preteklostjo Za globoko preosnovo helikopterja občuten korak naprej« skupnega zastopstva P R O C I D A TRST - »Program nove reforme prišla v programski TRST - »Slovenska skupnost z zado- (NEAPELJ) - Včeraj deželne večine vsebuje no- izjavi do izraza tudi volja, da voljstvom jemlje na znanje dejstvo, da okrog 14. ure se je vosti, ki vsebinsko presegajo volilni mehanizem omogoči tudi pri drugih komponentah slovenske na športnem vse dosedanje okvire minu- izvohtev svetovalcev sloven- manjšine v Italiji dozoreva zahteva po igrišču v Procidi lih deželnih uprav,« podčr- ske narodnosti. Predsednik globoki preosnovi Skupnega predstav- pripetila huda ne- tuje v svojem stališču Slo- Cecotti je v programski izjavi ništva na demokratični osnovi,« je reče- sreča, v kateri sta venska kulturno-gospodar- nadalje podčrtal pomen di- no v tiskovnem poročilu SSk. »Najno- izgubili življenje ska zveza. menzije manjšinskega vpra- vejše izjave Slovencev pri SKP in Izvrš- dve osebi. He- Gre, po oceni SKGZ, za Sanja ne samo v smislu utrje- nega odbora SKGZ v prid vsemanjsin- likopter, ki je v pomemben premik v siper vanja kulturnih in demokra- skim volitvam pomenijo v tem smislu neapeljsko bolniš- obrambe in uveljavljanja tičnih vrednot, pač pa tudi iz pomemben premik, ki dokazuje, da si nico prevažal deželne specifike in avtono- vidika gospodarskih intere- vendarle utira pot ideja o Narodnem ranjenca s težkimi mije, id obstaja predvsem za- sov. Pri tem je zgovorno na- svetu Slovencev v Italiji, ki jo je sprožila opeklinami se je radi obmejnega značaja vedel kot primer, da je evro-' SSk na svojem zadnjem deželnem kon- takoj po pristanku dežele in prisotnosh sloven- pska skupnost utemeljila gresu lani.« zaradi močnega ske narodne skupnosh. odobritev načrta za tržaški Deželno vodstvo SSk bo‘omenjene sunka vetra prevr- SKGZ z odobravanjem Off-shore s specifičnostjo premike v vrstah naše narodnostne sku- nil, medtem ko so jemlje v vednost dejstvo, da naših krajev, ki je dana na pnosti preučilo v prihodnjih dneh in se kraki rotorja še je novi predsednik Dežele podlagi prisotnosh manjšine oblikovalo svoje predloge za nadaljnje vrteli. Zadeli so pi- Sergio Cecotti v programski in obenem dejstva, da gre za korake, ki naj naposled privedejo do lota, 43-letnega izjavi postavil manjšinsko deželo na meji z državami, zaželene in prepotrebne demokratične Antonia Raimon- vprašanje na prvo mesto in ki so na pori v evropsko inte- enotnosti Slovencev v Italiji. Sicer pa je dija, ki je bil na podčrtal, da bo deželna upra- gracijo. to tudi eden izmed osrednjih proble- mestu mrtev in vabranila svojo avtonomijo v SKGZ ocenjuje, da so mov, s katerimi se je soočala program- bolničarko 30-let- odnosu do centralnih rim- navedena stališča občuten ska konferenca SSk 28. oktobra v no Gaetanino Scot- skih oblasti ter ne bo po- korak naprej v primerjavi s Vižovljah v okviru širšega razmisleka za to, ki je spremljala puščala pred nedavno izraže- preteklostjo, kar daje upa- oblikovanje politične strategije, ki naj bi ranjenca 16-letne- nimi restriktivnimi stališči ti, da se bo nova deželna vodila Slovence v Italiji v novem ob- ga Enrica Scottija v vlade do deželnega zakona o koalicija utrdila ter ob ko- dobju. Kot že napovedano, bo SSk pred- bolnišnico; utrpela furlanski skupnosh. ristnih pobudah na podla- stavila javnosti svoje poglede in predlo- je hude poškodbe Po oceni SKGZ je tudi po- gi navedenega programa ge na proslavi 20-letnice svoje deželne in kmalu za tem membno, da je v okviru izpeljala svoj mandat do organiziranosti, ki bo v nedeljo, 3. de- izdihnila. načrtovane deželne volilne konca zakonodajne dobe. cembra, v Kulturnem domu v Gorici. KOT SREDI HUDE ZIME / V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH Mesto in okolica sta vCeraj zjutraj kazali za november nenavadno Podobo: toča in sneg sta Popolnoma pobelila Pokrajino, pihala je ostra ourja, stisnil je mraz, tako da je izgledalo kot sredi hude zime. Na srečo je že sredi jutra slabo vreme popustilo, Popoldan pa se je celo končal z jasnim nebom M lepim sončnim zatonom. Bilo je okrog 6. ure 2jutraj, ko je nevihta zajela naše območje od Stivana do Miljskih brinov. Najavilo jo je gr-jnenje iz nizkih oblakov, Iz katerih se je kmalu utrgalo. Kogar še ni zbudilo bobnenje, je predra-nrila toča, saj so skoraj centimeter debele ledene kroglice povzročale izredno močan ropot. V kratkem se je nabrala bele plast, da je kazalo, kot ni snežilo. Toča je padala dobrih 20 minut, potem se je v mestu in ob naorju sprevrgla v močan naliv, na Krasu in v dolinskem kotil, pa v sneg. C’Unki burje so dosegli hitrost 108 km na uro, temperatura je naglo Padla, saj 'so prejšnji večer zabeležili 15 sto-Pinj, ob 7. uri zjutraj pa niti 7 stopinj v mestu in samo 4 na Krasu. Ravno tu je nastalo Zbudila nas je nevihta s točo, snegom in burjo Na strmini med Katinaro in Padričami je šest ur zastal promet. Redarjem ni manjkalo dela. Zaradi snega je pri Bazovici odpadlo napovedano tekmovanje... sani s pasjo vprego. zaviranjem izgubil nadzor nad težkim vozilom, ki je zapeljalo počez sredi cestišča. Promet je bil prekinjen 6 ur in so preusmerili vozila po pokrajinski cesti proti kamnolomu Faccanoni. Težave so bile tudi na tej cesti, kakor tudi na drugih vpadnicah, ki peljejo navzdol proti mestu kot npr. na Ul. Commerciale. Vseh 8 izvidnic mestnih redarjev je do pold- nekaj Časa promet skoraj popolnoma zamrl. Najhuje je bilo na Pesku, kjer se je na asfaltu nabralo 5 cm trdega ledu: vožnja od meje do mesta je trajala dobro uro. Gasilci so posegli kar 30 krat predvsem zaradi posledic burje, ki je lomila veje in se zaganjala v reklamne panoje, prevrnila nešteto motociklov, premikala nabiralnike za smeti ipd., pa tudi zaradi dežja, ki je vdrl v stanovanja. Veliko dela so imeli tudi v primeru turškega tovornjaka in strehe, ki se je zrušila na PadriCah. Na sreCo je nevihta trajala samo uro, sredi jutra je nehalo deževati, opoldne je ponehala tudi burja in dan se je poslovil kar lepo. V FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI Sneg pobelil Alpe V eni sami uri se je včeraj zgodaj zjutraj zvrstilo skoraj vse, s Cimer nam narava lahko »postreže«, od nenadnega in silovitega vetra do debele toCe, ki je v nekaj minutah oklestila suho listje, od bliskanja in grmenja do sunkovitega padca temperature, od dežja in toCe do snega, ki je pobelil alpski lok in višje predele tržaške pokrajine. Neurje je zlasti prizadelo Tržaško, o Čemer poročamo posebej, med- tem ko iz ostalih krajev naše dežele ni vesti o kakšnih velikih nevšečnostih ali škodi. Sneg se je sicer spustil precej nizko (na Goriškem okrog 400-500 metrov nadmorske višine), a kljub temu so bili gorski prelazi prevozni. Vremenske napovedi pravijo, da bo danes po vsej deželi nebo jasno ali rahlo pooblaceno, temperatura pa bo precej nizka, veter naj bi se popoldne polegel. Tudi jutri ne bo večjih spre- memb, v jutranjih urah so možne pooblacitve, posebno na Trbiškem, kjer je možno rahlo sneženje. Vdor hladnega zraka iz Skandinavije ni prizadel samo naših krajev, v Emilii-Romagni je terjal celo smrtno žrtev. Zaradi vetra se je namreč podrlo drevo, ki je padlo na avtomobil, v katerem se je peljal 36-letni Wil-liam Battilani skupaj z ženo, 29-letno Catio Ghibellini. Moški je bil na mestu mrtev, med- tem ko so ranjeno ženo prepeljali v bolnišnico. Avtomobil »tvvingo« sta kupila šele pred nekaj dnevi. O izredno močnem vetru poročajo tudi iz Piemonta, kjer so posamezni sunki dosegli tudi 150 kilometrov na uro, in iz Lombardije (sunki do 100 km na uro). V Neaplju so zaradi močnega severovzhodnika prekinili zveze s Caprijem, odpadlo je nekaj voženj na Ischio in Procido. ^ okolici ni šlo brez verig, ki pa jih je bilo treba kmalu sneti ®ajvec problemov: nabrala se je debela plast toCe in snega, ki je po-ttekod, zlasti na vzhod-ttem delu Krasa dosegla celo 40 centimetrov. V adricah se je vdrla streha, kot poročamo na taj strani, lomilo je veje, na cestah je nastala lede-jta skorja, ki je povzroci-a nemalo težav prome-u> ki na srečo ni bil zelo Sest. Najhuje je bilo na a. eku od Padric do Ka-1are; šofer turškega to-^nrnjaka, namenjenega Proti pristanišču, je med neva urejalo promet v okolici. Cestno podjetje Anas je (sicer z zamudo) poseglo s štirimi plugi in tremi tovornjaki, ki so posipali poledenele ceste s soljo. Nekateri avtobusi niso vozili do 8. ure, drugi pa so peljali z verigami. V okoliških krajih je odpadlo več šolskih avtobusov, v višje šole pa ni prišlo veliko dijakov, ki se niso mogli pripeljati iz okolice. Težave so bile tudi na mejnih prehodih, kjer je PADRIČE / V HIŠI SVETA GRGIČA Streha ni vzdržala »Bilo je kot v času vojne, ko človeka zgrabi panika, ker je nemočen. Zaškripalo je, potem pa zatreskalo, kakor da bi se vsa hiša podrla,« pripoveduje Sveto Grgič. Dolgoletni ravnatelj Glasbene matice stanuje s svojo družino v hiši na Padricah 61. Bilo je ob 7. uri zjutraj med nevihto, ki se je še posebej znesla na območju od OpCin do Peska: padala je toča, potem sneg, grmelo je in se bliskalo, burja je presegla hitrost 100'kilometrov na uro. Da nekaj ni v redu, se je najprej zavedla hci Matejka: v podstrešju nad njeno spalnico je zaropotalo. »V polsnu sem najprej pomislila, da oCe kaj popravlja. Potem sem razumela, da ni tako, vstala sem in stekla k staršem. Škripalo je in škripalo vedno bolj močno, potem pa je grozno zaropotalo in se streslo. Bali smo se, da se bo podrla vsa hiša...« Podrla pa se je »samo« streha: pod izredno težo debele odeje ledenih zrn in mokrega snega in pod pritiskom sunkovite bur- je so popustili tramovi. Na sreCo pa je vzdržal pod v podstrešju, sicer bi lahko bile posledice naravnost katastrofalne. Vseeno pa so se Grgičevi znašli v dramatičnem položaju: v strehi je zijala odprtina široka približno sedem metrov in pravtako široka, tako da so morah izprazniti vec sob in tudi kuhinjo in se začasno namestiti v prostorih, nad katerimi je streha še cela. Na kraj so prihiteli gasilci, ki so nemudoma pričeli odstranjevati podrti del strehe, da ne bi teža ruševin povzročila še nove škode, saj bi lahko popustil tudi pod v podstrešju. V takem primeru bi morah zapustiti enonadstropno hišo, ki si jo je Sveto Grgič zgradil pred 34 leti. Po včerajšnji nevihti ga Caka novo, zahtevno delo, saj bo verjetno treba obnoviti vso streho. Naj mu bo v tolažbo, da bi lahko bilo še huje... NOVICE Antonio Di Pietro jutri v krožku Ercole Miani Gosta jutrijšnjega popoldneva krožka Ercole Miani bosta Antonio Di Pietro in novinar Antonio Car-lucci, ki bosta predstavila knjigo »Grazie Tonino«, to je zbirko pisem (uredil jih je Carlucci), Id so jih Italijani naslovili na najbolj znanega sodnika tirna Čistih rok. Gosta bo predstavil predsednik krožka Maurizio Fogar, razpravo pa bo vodil podpredsed-nik Emilio Terpin. Ni treba posebej poudarjati, da je zanimanje za prisotnost Antonia Di Pietra tudi v našem mestu zelo velika; jutrijsnje srečanje se bo začelo ob 18. uri v dvorani hotela Excelsior. Dijaki zasedli pet višjih šol Protestno gibanje tržaških dijakov se širi: po navtic- i ni šoli, ki so o zasedli že v sredo, so včeraj zasedli še klasična liceja Dante in Petrarca, šolo za geometre Max Fabiani in učiteljišče Carducci. Na znanstvenem liceju Galilei pa so se odločiti za neprekinjeno skupščino in za sodelovanje s profesorji. Paolo Polidori koordinator tržaške Severne lige Deželni svetovalec Paolo Polidori je novi koordinator tržaške Severne lige. Tako so sklenili na skupščini članov, ki se je je udeležil tudi izredni komisar, senator Roberto Visentin. Polidori bo vodil Bossijevo stranko do bližnjega pokrajinskega kongresa. Zaključek simpozija združenja APICE Na Devinskem gradu se bo danes ob 9. uri začelo sklepno zasedanje 10. mednarodnega simpozija združenja APICE, ki je bil letos posvečen medicini za nujne posege in pa zdravljenju bolnikov v kritič- . nem stanju. Na enotedenskem zasedanju so udeleženci razpravljati o aktualnih vprašanjih, kot so na primer travme in strategije posegov v primerih nekonvencionalnih vojn in o novih tehnikah umetne ventilacije. Današnje sklepno zasedanje združenja se bo kot običajno zaključilo z razpravo o novih smernicah na področju biotehnologije težkih infekcij. V sredo v Gabrovcu sestanek z upravitelji V društveni gostilni v Gabrovcu bo v sredo, 22.11. ob 20.uri (in ne v torek kot smo pomotoma poročali) informativno srečanje, ki ga prireja zgoniški občinski odbor. Sestanek je namenjen vaščanom iz Gabrovca in sosednjega Božjega polja. Občina Zgonik vabi na polnoštevilno udeležbo. Jutri začetek Srečanj z znanostjo V gledališču Miela se bodo jutri ob 16.30 uradno začela »6. Srečanja z znanostjo in znanstvo- ", no fantastiko«, ki jih prireja Tržaška občina v sodelovanju z Laboratorijem znanstvenega imaginarija (LIS), mastrom za znanstvene komunikacije večdisciplinskega laboratorija SIS- SA in s Kinematografskim centrom La Cappel-la Underground. Na letošnjih srečanjih, ki se 11$ bodo zaključila 26. t.m., bo govor o možganih oziroma o potovanju preko obzorja razuma. DEVIN-NABREŽINA / POLITIČNE KRIZE NE BO UPRAVA V TEŽAVAH SKP je kritična, a ne v opoziciji »Čimprej sklicanje pokrajinskih volitev« V miljski občini še niso razčistili znanih sporov Milo še ni izbral podžupana V devinsko-nabrežin-ski občini ne bo politične krize v zvezi z znanimi zamenjavami v občinskem odboru. Svetovalca Stranke komunistične prenove Giuliano Goat in Elena Legiša bosta jutri pismeno posredovala županu Giorgiu Depan-gherju in načelniku skupine ”Skupaj-Insieme“ Danilu Antoniju kritične pripombe glede imenovanja odbornika Miche-leja Zanettija. Komunistična prenova bo tudi formalno napovedala ustanovitev samostojne svetovalske skupine, ki pa bo delovala v okviru naprednega večinskega zavezništva. Položaj v Nabrežini se je torej pomiril, kar bo omogočilo Depangherju in upraviteljem, da nadaljujejo z delom. Nekaj kritičnih pripomb na račun zadnjih dogajanj bo najbrž prišlo tudi na četrtkovi seji občinske sekcije Slovenske skupnosti, ki pa bo, kot nam je napovedala podžupanja Vera Tuta Ban, potrdila politično zaupanje sedanjemu odboru in koaliciji, ki ga podpira. Občinski svet je na petkovi seji soglasno odobril resolucijo, ki obvezuje Zupana in odbor, da posežeta za čimprejšnji razpis pokrajinskih volitev v skladu z nedavno razsodbo ustavnega sodišča. Razsodba določa, da se polovica pokrajinskih svetovalcev izvoli v okrožjih Občine Trst, druga polovica pa v okrožjih okoliških občin. Ustavni sodniki so razveljavili zloglasni odlok tržaškega prefekta Pala-mare, po katerem so ime- Giorgio Depangher le okoliške občine v pokrajinskem svetu manj predstavnikov kot drugod po Italiji. Resolucija, ki jo je v imenu večine predložil načelnik skupine Antoni, je bila, kot rečeno odobrena soglasno. Vzdržali so se edinole svetovalci Nacionalnega zavezništva in predstavnik skupine ”Skupaj-Insieme“ Ivo Sirca. Slednji je svoje zadržanje utemeljil z nujnostjo, da se pred volitvami prizna Pokrajini nove in predvsem konkretne pristojnosti. Sirca je pri tem omenil nedavne avdicije tržaških upraviteljev na deželnem svetu. Kot smo že poročali, je devinsko-nabrežinski občinski svet izrekel popolno nasprotovanje načrtovanim plinskim terminalom na meji med nabrežinsko in tržiško občino. Depangher bo glede tega posegel pri deželni upravi, ki se o načrtu še ni izrekla. Medtem ko so v Nabrežini, kot zgleda, ugla-dili politične spore med političnimi zavezniki, ostaja politična in upravna situacija v Miljah še naprej dokaj napeta. Po odstopu dveh odbornikov (Paccove in Tibal-dija) in po imenovanju nove odbornice Adriana Timoteo, je občinska uprava brez podžupana (Steffe se je odpovedal temu resorju) in predvsem brez enotne večinske koalicije. Hude kritike na račun župana Sergia Mila so v prejšnjih dneh prišle iz vrst Demokratične stranke levice, ki je na kongresu občinske sekcije zahtevala obnovitev občinskega odbora. Na krmilu bi seveda ostal Milo, ki je bil neposred- Miljski župan Sergio Milo no izvoljen od občanov, odbor pa naj bi popolnoma obnoviti oziroma zamenjali. Nekateri so to stališče DSL tolmačili kot pravi politični ultimat odboru, predvsem pa županu, ki se je doslej izognil neposredni polemiki z eno od koalicijskih komponent. Mila podpira Stranka komunistične prenove, ki ugotavlja, da je bil župan direktno izvoljen in da torej odgovarja v prvi vrsti občanom, ki so ga izvolili, ne pa strankam. Steffejevo potezo, da vrne podžupanski mandat, SKP ocenjuje za odgovorno dejanje, ki naj bi prispevalo k umiritvi položaja in k utrditvi napredne koalicije. Zdrah na levici se seveda zelo veseli desničarska opozicija, ki je že nekajkrat zahtevala odstop župana, razpust občinskega sveta in predčasne volitve. Ka) več o položaju bo mogoče izvedeti na občinski seji, ki je sklicana za 29. november. NA SčPEŽU SSK / POIMENOVANJE V PETEK Vilfanova dvorana Kot je javnosti že znano, sta se Krožek za družbena vprašanja Virgil Sček in stranka SSk letos spomladi preselila v nove prostore v Ul. G. Galti-na 5/ni pri Goldonijevem trgu v Trstu, kjer ima na razpolago za svoje delovanje tudi manjšo dvorano. V tej dvorani se je že v tem prvem obdobju zvrstilo lepo število srečanj in drugih priložnostnih prireditev, kar potrjuje, da pomenijo ti novi prostori v samem mestnem središču novo pridobitev za tržaške Slovence. V tem smislu je bila z več strani izražena misel, da bi se omenjena dvorana poimenovala po kakem zaslužnem javnem delavcu za tržaške in sploh primorske Slovence, s posebnim ozirom na njihovo narodno in politično življenje. Sprejet je bil predlog, da se dvorana poimenuje po predsedniku političnega društva Edinost, poslancu in sploh eni vodilnih političnih osebnosti primorskih Slovencev v prvih desetletjih tega stoletja dr. Josipu Vilfanu. Slovesno poimenovanje bo v petek, 24. novembra 1995, z začetkom ob 20. uri. Ob tej priložnosti bodo v dvorani odkriti Vilfanov fotografski portret, o njegovem liku pa bo spregovoril zgodovinar dr. Branko Marušič. Udeležence bosta pozdravila predstavnika Krožka Sček in SSk in zapel bo Dekliški zbor Devin. Pristavimo naj, da bo ob tej priložnosti tržaški podjetnik dr. Vanja Lokar podaril SSk sliko Maksima Gasparija, ki uprizarja belokranjski par v narodni noši, slikarka Zora Koren Skerk pa bo uradno izročila eno svojih stvaritev, M bo skupno z Gasparijevo sliko krasila Vilfanovo dvorano. Primorski dnevnik Lastnik: 2'1'i' d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG HšKEDENJ / PO REŠITVI 2ELEZARNE h Sindikati o sodnih ukrepih proti nekaterim železarjem V škedenjski železarni poteka v teh dneh proces reorganizacije dela, ki naj bi privedel do proizvodnega in zaposlitvenega razvoja obrata, čeprav samo leto nazaj niso bili vsi prepričani, da je tovarno mogoče rešiti. Ta rezultat je bilo po mnenju pokrajinskih sindikatov CGI1, CISL in UIL mogoče doseči le po zaslugi civilnega, a odločnega boja delavcev, okrog katerih se je zgrnila solidarnost vsega mesta in njegovih institucij. V teku tega dolgega in mučnega boja - nadaljujejo sindikalne organizacije - je bilo tudi precej uličnih protestov, ki jih je oklical sindikat in ki so pomagale, da je problem škedenjske železarne odjeknil tudi po vsej državi. Te epizode so po prepričanju CGIL, CISL in UIL neločljivo povezane s končno do- seženim pozitivnim rezultatom, zdaj pa morajo nekateri protagonisti pouličnih manifestacij sodno odgovarjati za dogodke, ki so se primeriti v okviru dolgega boja za železarno. Kaj torej želijo sindikalne organizacije? Da bi tem osebam poleg solidarnosti priznali tudi to, da so predstavljale oziroma poosebile odločenost vsega Trsta in njegovih institucij, saj so prispevale k rešitvi stotin delovnih mest in k ohranitvi industrijske perspektive tega območja. CGIL, CISL in UIL zato upajo, da bo posebna gospodarska in politična klima, v kateri je do o-menjenih epizod prišlo, in pomen rešitve železarne temeljni element za presojo, tudi sodno, ne samo oblike, ampak tudi upravičenosti takratnih dogajanj. ______PRIJAVILI GA BODO SODSTVU_________ Iz rasne mržnje nad Senegalca Tujega državljana je 24-letni Massimiliano Bray lažje 'ranil Policija bo zaradi telesnih poškodb, vinjenosti in drugih prekrškov prijavila sodišču 24-letnega Massimitiana Braya iz Ul. della Sorgente 5. Prejšnjo noč je Bray pred lokalom v Ul. Rossetti 6 brez razloga napadel 37-letnega Dio.Bareja iz Senegala. Bare, ki živi v Ravenni, se je moral zateči po zdravniško pomoč. Bray ni skrival, da ga je napadel zaradi rasne mržnje. Rešili življenje zasvojencu z mamili Osebje Rdečega križa je predsi-nočnjim rešilo življenje 31-letnemu Deanu Pietrosantiju, ki je izgubil zavest, potem ko je vzel dozo mamila. Moškemu, ki je bil v Ul. Corti, so že na kraju samem najprej pomagali z umetnim dihanjem (poslužili so se jeklenke s kisikom), nakar so mu dati injekcijo »nar-cana«, ki ga je povrnila k zavesti. Ukradli sef Slabo vreme ni motilo tatov, morda jim je celo šlo na roko, ko so se odločali, da vdrejo v živilski discount v Ul. Orsera 13/15. Najprej so narediti primemo odprtino v šipi, nakar so se lotili sefa (50x30 cm, znamke Cisa). Bil je na nekem stebru v notranjih prostorih, ki jih uporabljajo za skladišče. Sef ni bil pritrjen in ker ga niso mogli odpreti, so ga enostavno odnesti. Zaenkrat ni znano, kakšna vsota denarja je bila v njem. Prijeli tatu Bosanski državljan, 33-letni Jovan Sredojevič, je skupaj s pajdašem in opremljen z velikim izvijačem, skušal odpreti vrata v eno od stanovanj v UL Bonazza 63. Ko so ju opaziti stanovalcii je pajdaš zbežal, Jovanovič pa se ni dal kar tako in je celo lažje ranil Giorgia Me-tulliga, ki ga je skušal zadržati. Policija je zatem preiskala stanovanje, kjer naj bi tujec živel. Našla je več novih športnih oblačil, ki so bile še opremljene z etiketo. Domnevajo, da je bilo blago ukradeno. Ponarejeno blago iz Turčije Iz Turčije ne prihaja samo mamil0’ temveč tudi ponarejeno blago. Finančna straža je namreč zaplenila okrog 6 tisoč rjuh in poldrugo tono nadomestnih delov za vozila, ki so imela ponarejen0 znamko italijanskih in tujih podjetij. Blago je bilo namenjeno v Nemčijo, prj' peljali pa so ga s tovornjakom, ki je bu vkrcan na ladji »Kapten Doran«. Sodišču so prijaviti nekega turškega državljana. Poskus posilstva Petnajstletnik, ki je prejšnje dni v UL Matteot' ti poskusil posiliti neko 36-letno žensko, mat®" dveh otrok, je še na razpolago sodnim oblastem, ki ga morajo zaslišati. Sodnik za predhodne preiskave pri sodišču za mladoletne pa je skl® nil, da ga bodo izrodli v varstvo neka skupnosti- SSG / KULTURNI DOM DRUŠTVO IZZA Danes začetek otroških matinej Prvo bo no vrsti igro Peter in volk Pobude zamejskih študentov v Ljubljani Prejšnji teden prvi sestonek v novem okodemskem letu V repertoarnem nacrtu, ki ga je Slovensko stalno gledališče predstavilo za tekočo sezono, je bilo zaznati posebno Pozornost za najmlajso publiko. Res je sicer, da Sledalisko vodstvo ni nanjo nikdar pozabilo, res pa je tudi, da je to pot obljubilo precej veC kot običajno. Po uspešni premieri glasbene pravljice »Peter in volk« Sergeja Prokofjeva, s katero je že gostovalo v Ljubljani, v Četrtek in petek pa bo na festivalu v Miljah, začenja tudi z obljubljenimi matinejami. Zaenkrat v Trstu, kmalu pa tudi v Gorici. Otroške nedeljske matineje bodo enkrat mesečno v Kulturnem domu ob 11. uri. Prva °d njih je že danes. Seveda je to »Peter in volk«. Mnogi so igrp že videli, gotovo pa si jo bodo tudi nekateri izmed njih radi ogledali še enkrat. Odlična prav-tjica je nadvse zanimivo Uprizorjena, na premieri v balkonskem foayerju Pa se je trlo preveč ljudi, da bi jo lahko polno Uživali. Zato so v gledališču Za nedeljske matineje Pripravili posebno tribuno, da bodo predstavam lahko enakopravno sledili tako otroci kot njihovi starši ali drugi odrasli spremljevalci. Tudi za naslednjo Uprizoritev v okviru nedeljskih matinej bo poskrbelo Stalno slovensko gjedališCe. Iz Čarobnega mlindra se bo prikazal ^ikj s svojimi Carovnija- Franko Korošec v igri Peter in volk (foto KROMA) Mladi s Tržaškega in Goriškega, ki so se odločili, da bodo svoje visokošolsko izobraževanje nadaljevali v Ljubljani, imajo kar precej skupnega. V petek popoldne se po predavanjih odpravijo domov, v nedeljo zvečer pa se več ah manj z istim vlakom vračajo v Ljubljano. S ponedeljkom pa kot ostali spet začenjajo nov štidijski teden. Skupna jim je izkušnja prilagajanja novemu študijskemu življenju, kopica birokratskih obveznosti ob vpisu in urejanju najrazličnejših dovoljenj, ki si jih morajo kot tuji državljani zagotoviti, in pa razlaganje sovrstnikom kako to, da tako lepo govorijo slovensko, čeprav prihajajo iz Italije. V letošnjem akademskem letu mi v programu »Ciciba-nus coprianus«. Na sporedu bo 17. decembra. Sredi januarja, v nedeljo 14., bo italijanski lutkar Roberto Leopardi s svojimi junaki prikazal igro »Zlobni Zakiraki spet napada«. 18. februarja bo na vrsti Gledališče Papilu iz Izole. Z očarljivimi papirnatimi figurami bo uprizorilo pravljico »Brunderija«. Marca... Kaj bo na sporedu marca pa je še skrivnost. Morda tudi za samo gledališko vodstvo. Dotlej je še zima vmes in toliko praznikov. Naj bo prvi praznik že današnje jutro: ob 11. uri nastopi v pravljici »Peter in volk« Franko Korošec pod vodstvom režiserja Sergeja VerCa in ob sodelovanju Petra Furlana. H KP KRAŠKI DOM h Natečaj za oblikovanje društvenega prapora Kulturno društvo Kraški dom razpisuje natečaj za oblikovanje društvenega praporja. NateCaj je namenjen umetnikom, oblikovalcem in likovnim samorastnikom zamejskega prostora ter obmejnih slovenskih občin. Osnutke morajo avtorji poslati do 15. decembra na sledeči naslov: KD Kraški dom, Repen 86. Žirija, ki jo sestavljajo Sergij Cesar, Milko Križman in Andrej Furlan, bo izbrala le tiste prispevke, ki bodo odgovarjali sledečim pravilom: prapor mora upoštevati društveni znak in odražati specifičnost teritorija; vsak avtor lahko predstavi največ dva osnutka; osnutki naj bodo označeni na hrbtni strani s šifro; osnutkom naj avtorji predložijo kuverto, na kateri naj bo napisana šifra. V notranjosti naj bo list z osebnimi podatki (ime in priimek ter naslov stalnega bivališča). Nagrajencu bo dodeljena denarna nagrada v znesku 500.000 lir. Za vse odločitve je pristojna komisija. Informacije dobite v večernih urah na telefonski številki 327368. t Društvo slovenskih izseljeniških in zamejskih študentov pa je zamejskim in izseljeniškim študentom dana možnost, da se ne srečujejo samo slučajno na vlaku ali na hodniku iste fakultete, temveč v Društvu slovenskih izseljeniških in zamejskih študentov IZZA. PretekU teden se je zato za marsikaterega izmed teh, ki so se po končanem vikendu vrnili v Ljubljano, zaCel malce drugače: približno 50 študentov je namreč prejelo vabilo, da se udeleži prvega sestanka društva Izza v letošnjem akademskem letu. V študentsko naselje v Rožni dolini, kjer so imeli študentje na razpolago dvorano, se je pripeljalo kar lepo število ljudi. V imenu odbora, ki je ob koncu preteklega akademskega leta društvo ustanovilo, je spregovorila predsednica Karin Vitez, ki je prisotnim predstavila društvo in njegovo delovanje. Društvo je nastalo z namenom, da bi na Univerzi v Ljubljani združevalo slovenske študente iz zamejstva in izseljeništva. Pobuda je prišla iz Mednarodne pisarne Studentske organizacije Univerze v Ljubljani, ki združuje vse, ki imajo status študenta na ljubljanski univerzi. V okviru projekta Slovenci po svetu je študentska organizacija že predhodno navezala stike s podobnimi društvi slovenskih študentov v Trstu, na Dunaju, na Reki in v Splitu. Med cilje IZZA (ki ima svoj sedež v prostorih Studentske organizacije Univerze na Kersnikovi 4) pa spada, kot je v uvodnih besedah povedala predsednica, tudi povezovanje s podobnimi društvi, na primer z novonastalim društvom slovenskih študentov v Trstu. V uvodnem delu ponedeljkovega večera se je Vitezovi pridružil še podpredsednik Igor Volk, ki je ilustriral projekt predstavitve študentskega življenja v Ljublajni zamejski višješolski mladini. »Naši višješolci imajo na razpolago bore malo informacij kar zadeva možnosti Studiranja v Ljubljani«, je mnenja Karin Vitez, ki je tudi odgovorna za omenjeni projekt. V naslednjih dneh se bodo zato Člani društva izmenično podali na tržaške in go-riške višje šole, z namenom da zainteresiranim dijakom predstavijo ljubljansko univerzo, študentsko organizacijo, ugodnosti, do katerih imajo zamejski študentje kot pripadniki manjšine pravico (štipendija, bivanje v študentskih domovih ipd.). Prvi bo na vrsti znanstveni in klasični licej F. Prešerna v Trstu, 25. novembra se bodo elani društva sreCali z dijaki go-riških višjih šol, 2. decembra pa se bodo predstavniki IZZA predstavili tržaškim dijakom trgovskega zavoda, strokovne šole J. Stefan in pedagoškega liceja. Društvo želi biti predvsem opora vsem, ki so se odločili, ali se bodo v prihodnje odločali za univerzitetni študij v Ljubljani. Njegovi pobudniki so namreC mnenja, da se lahko zamejski študentje kot organizirana skupina lažje vključijo v nov študijski svet kot posamezniki. V ta namen nameravajo pripraviti priročnik za vpisovanje na ljubljansko univerzo (naCin vpisa, sprejemni pogoji, potrebni dokumenti ipd.) radi pa bi pripravili tudi informativni bilten društva. Kdor se bo v bodoče odločal za nadaljevanja študija v Ljubljani, lahko torej računa na oporo pri IZZA, tiste pa, ki so se za to že odločili, pričakujejo elani IZZA že letos na svojih mesečnih sestankih. (td) Kako in kaj s tržaško pokrajino Kakšna bo nadaljnja usoda tržaške pokrajinske uprave, ki jo še vedno vodi komisar? Bodo vendarle oklicali volitve po novih pravilih, M jih določa znana razsodba DUS? O teh in podobnih vprašanjih bo tekla v torek, 21. Lin., ob 20. uri razprava v openskem Prosvetnem domu, Id se je bodo udeležili Miloš Budin, Peter Močnik ter izvoljena na zadnjih pokrajinskih Nives Košuta in Joži Peterlin. Srečanje prireja Knjižnica Pinka Tomažiča in tovarišev. PRIPRAVE SO ŽE V TEKU KRIŽ / ZANIMIVA IN USPELA POBUDA KD VESNA Bo Kraški pust brez prispevka? Prejšnji teden že prvi sestanek Pripravljalnega odbora Pustni čas je še dale Mti Miklavž še ni pc trkal na vrata, na OpC nah pa so se že začel Priprave na prihodn 29. kraški pust. Odbc nase največje pustne pr reditve se je sestal pri tekli teden, da bi post; Ml temelje novi pusti Manifestaciji, obenem p je začel že razmišljati n jubilejni 30. kraški pus M ga bodo slavili let 1997. Domenil se je d jj0 takrat izdal zajetn brošuro o dosedanjih pi stnifi sprevodih s fotc Srafijami vseh zmagova Cey in še mnogimi drug jbi zanimivostmi. A z t° bo imel še dovolj Cas na razpolago. Prihodnji 29. krašl Pust bo zakorakal p °penskih ulicah na pus bo soboto, 17. februar; 996. Priprave nanj s °do po vaseh začele 5 Uekaj mesecev prej. O c °r je sklical za sredi decembra, prvi sest; bok z vaškimi pustnin odbori, da bi se na njem domenili o izvedbi sprevoda. Openski pustni delavci pozivajo predstavnike vaških odborov, naj se sestanka udeležijo, k sodelovanju pa vabijo predvsem nekatere vasi z bogato pustno tradicijo (Prosek-Konto-vel, Križ, Gropada-Pa-driCe), ki se zadnje leto niso udeležili pusta. Obenem vabijo tudi posamezne šole, saj je bilo tudi na tem področju zadnje leto opaziti manjše zanimanje. Trn v peti Odbora kraškega pusta ostajajo prispevki. Pokrajina je bila doslej s te plati vedno dovolj pozorna, prav tako Kraška zadružna banka, združenje Skupaj na Opčinah in številni zasebniki. Drugače je z Deželo in Občino. Dežela ostaja gluha na klic Kraškega pusta po finančni pomoči. Tudi Tržaška občina je celih 27 let spregle- dala pust na Opčinah. Sprevidela ga je šele pred dvema letoma, potem ko so nekateri vozovi s Kraškega pusta sodelovali v pustnem sprevodu po mestnih ulicah. Letos pa se je spet zataknilo, in to kljub temu, da je zmagoviti voz iz Bazovice privozil do Trsta in popestril sicer revno mestno pustovanje. Takratni odbornik za šport in prosti Cas De Gioia je zagotovil Odboru kraškega pusta finančno pomoC, odborništvo so zatem ukinili in o prispevku ni bilo ne duha ne sluha. Odbor se je zato obrnil na novoustanovljeni Urad za kulturo. Prejel je odgovor, v katerem ga Urad seznanja, da je nekdanje odborništvo že razdelilo med pustne organizacije nakazanih 10 milijonov lir. Openski pust je bil torej ob prispevek. Obljubljeno mu je vsekakor bilo, da bo letos drugaCe... Ribištvo je del zgodovine Ribištvo je bilo neko C v Križu osrednja gospodarska panoga, danes pa živi v zgodovinskem spominu, ki ga je treba pridno gojiti in vrednotiti. Petkov veCer o ribištvu, ki ga je v Sirkovem domu priredilo KD Vesna (na sliki - foto KROMA), je nudil priložnost za pogovor o zgodovini ribištva, a tudi o potrebi po ohranitvi te izjemne zgodovinske dediščine, ki žal roma v pozabo. Zato je na prireditvi padel predlog, da bi prav Križ gostil etnografski muzej o ribištvu in pomorstvu v naših krajih. Priložnost za kulturno snidenje je dala knjiga Bruna Volpija Lisjaka o zgodovini našega ribištva in pomorstva, ki je pred kratkim izšla pri Mladiki in ki jo je v rojstni vasi, pred številnim občinstvom, predstavil književnik Miran Košuta. Spregovoril je tudi avtor te dragocene razi- skave, ki sta jo pozdravila slovenski konzul v Trstu Tomaž Pavšič in ravnateljica ljubljanskega Etnografskega muzeja Smrdeljeva. Na veliko zanimanje občinstva je naletela tudi razstava starih ribiških predmetov in dokumentov v foyerju Sirkovega doma, ki jo je predstavil mladi etnograf Andrej Furlan. Treba je pohiteti, da to predragoceno gradivo ne bo šlo dokončno izgubljeno, zato poziv Križanom, da ohranijo stare ribiške predmete za načrtovani muzej. VeCer je v imenu KD Vesna uvedel Niko Sirk. Prireditev so poživeli moški pevski zbor Vesna ter mladi recita-torki Nataša Sedmak in Tamara Tretjak. Bi -'>r' NA PADRIČAH / ZBOR JE ŽE IMEL PRVO VAJO TPPZ »P. Tomažič« končno prišel do novega sedeža Partizanski zbor načrtuje med drugim tudi turnejo na Kubi Pretekli petek je imel Tržaški partizanski zbor P. Tomažič prvo vajo v novih prostorih - v Partizanskem domu na Pa-driCah, štev. 60, to je v stavbi bivšega begunskega taborišča ob poti med PadriCami in Bazovico. »Zelo smo veseli, da bo imel zbor odslej na razpolago za vaje izredno akustično in dobro urejeno dvorano, v kateri je prostora za okrog 100 pevcev in orkestrašev,« nam je povedal dirigent Oskar Kjuder, ki se je javil v našem uredništvu. Dela za ureditev novega sedeža potekajo že štiri mesece s prostovoljnim delom kakih 30 elanov in simpatizerjev, ki opravljajo dela dvakrat tedensko, ob sredah in sobotah, nekateri pa so na delu tudi vsak dan. Treba bo še urediti sanitarije in opraviti nekatera manjša dela. Uradno odprtje novega Partizanskega doma pa bo nekje proti koncu decembra, ali v začetku januarja. Na prvi vaji je imel kratek nagovor predsednik zbora Igor Pavletič, ki se je predvsem zahvalil vsem, ki so sodelovali pri ureditvi novega sedeža. Povedal je, da so nekatere stroške že krili, tudi s prodajo CD plošCe in kasete, vendar še ni dovolj sredstev za kritje celotnega stroška popravil. Zato je pozval elane in prijatelje, da nadaljujejo z akcijo nabiranja denarnih sredstev, predvsem pa s prodajo plošč in kaset, kar vse naj bi šlo za kritje gradbenih in drugih stroškov. Ob poslopju so prostovoljci že uredili velik prostor za poletne prireditve in tudi parkirne prostore. Vse to bo služilo že v mesecu juliju, ko bodo, je povedal Kjuder, ponovno pripravili že tradicionalno Partizansko srečanje, tokrat morda tudi s sodelovanjem predstavnikov odporniških gibanj tudi iz drugih evropskih držav. Ko smo se tako pogovarjali o bodoCi dejavno-sit zbora, nam je Kjuder omenil dva pomembna momenta za uveljavljanje zbora: gostovanje zbora nekje na pomlad v Ljubljani in nato še načrtovano potovanje elanov in prijateljev zbora na Kubo, ki bi bilo povezano tudi z nastopi zbora. »Pred časom smo dobili pismo, v katerem nam predstavnik Centralnega komiteja KP iz Kube Jose Marti izraža pohvalo za našo ploščo, ki so jo z uspehom vrteli na Radiu Havana. Ta pohvala in zahvala je za nas velika spodbuda in tako smo začeli pevci in drugi elani zbora, pa tudi prijatelji in somišljeniki načrtovati morebitni izlet na spomlad na Kubo. To bi bilo za nas resnično nekaj enkratnega,« nam je povedal Kjuder. Zapis končujemo z željo, da bi zbor Cimprej tudi uradno odprl vrata svojega novega Partizanskega doma, da bi nas razveselil s Cim več nastopi in da bi nam tudi na tem novem sedežu nudil priložnosti za prisostvovanje raznim komornim koncertnim nastopom, za katere je nova dvorana kot nalašč. Javnosti pa gre poziv, da bi zbor tudi finančno podprli. Neva Lukeš Prva vaja Partizanskega zbora v novih prostorih (foto KROMA) OPČINE / POBUDA SKLADA MITJE CUKA Razstava didaktičnih pripomočkov V prostorih Zadružne kraške banke bodo azstavjjala podjelja iz ijubljane V torek, 21. novembra bo v sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah otvoritev razstave učnih pomagal, knjig in didaktičnih i-grač. Razstavo, ki je namenjena učiteljem, vzgojiteljem, staršem in na sploh naši javnosti, je pripravil Sklad Mitje Cuka, na njem pa bodo razstavljali svoje izdelke naslednja podjetja, oziroma založbe iz Ljubljane: podjetje »Želva«, zadolženo za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, Založba slikanic EPTA ter podjetje AL- TER EGO, ki se ukvarja z izdelavo didaktičnih igrač. Ljubljanska založba EPTA je doslej izdala 26 del, ki so naletele med mladimi na velik uspeh. Nazadnje je založba, skupaj z Unicefom izdala poslovenjeno slikanico »O-trokom vsega sveta«. Knjiga se začenja s stavkom: »Tukaj so pravice otrok; kdorkoli že smo in kjerkoli živimo«. Podjetje »Želva« je doslej usposobilo za razne dejavnosti, kot so ši-vilstvo, mizarska in montažna dela, okrog 80 mladostnikov. Sedaj je v podjetju 52 mladih invalidnih oseb, ki izdelujejo igrače iz tekstila in lesa ter opravljajo še različna montažna dela, od junija letos pa upravlja, vzdržuje in čisti, s pomočjo invalidov z lažjimi motnjami, tudi stanovanjske bloke. Otvoritev razstave bo ob 17. uri, odprta pa bo vse do sobote, 25. t.m. MARTINOVO NA OPČINAH Mušičev Mister dolar užitek za gledalce Martinova nedelja je privabila v Prosvetni dom na Opčinah res presenetljivo številno publiko, če upoštevamo, da Primorski dnevnik v tistih dneh ni izšel. Povod je bilo gostovanje KUD Zarja Trnovlje pri Celju z Nušiče-vo komedijo Mister dolar v prevodu in priredbi Milana Jesiha ter v režiji Stefana Zvižeja. Izredno bogata scena in kostumi, vešča igra zelo številnega ansambla (dvajset igralcev in trije muzikantje -klavir, violina in kontrabas) je homogeno ustvarjalo vzdušje malomeščanske družbe v obdobju med obema vojnama. Ce temu dodamo še duhovitost zgodbe, zabeljene s songi' in originalno glasbo profesorja Nenada Firšta, si lahko predstavljamo, s kakšnim užitkom je publika spremljala doga- janje. Sporočilo katerega je bilo dokaj enostavno: dokler imaš denar, imaš vse. Ko le-ta poide, si pomagaj sam in bog ti bo pomagal. Torej ne manjka tudi nekaj grenkobe in trpkega priokusa. Srečen konec brez denarja so sanje in prava sreča preprostih ljudi. KUD Zarja se ponaša z zelo dolgo tradicijo amaterskega gledališča, duša in srce katerega je že več kot 40 let režiser Stefan Zvižej, ki zna okrog sebe zbrati in animirati veliko gledaliških entuziastov. Mnogo izmed njih je prejelo za svoje delo že zlate Linhartove značke ali plakete, Severjeve nagrade ali občinske Prešernove nagrade, česar je bil deležen seveda tudi režiser sam. Skupino odlikuje tudi izredna delavnost in motiviranost, s ka- tero so izpeljali pred 12 leti tudi zelo ambiciozen načrt obnovitve in posodobitve domačega kulturnega doma. Njihov repertoar sega po takih delih, ki zahtevajo čimveč igralcev na odru. Letno imajo po eno otroško, oziroma mladinsko premiero in eno premiero za odrasle. Trenutno igrajo Misterja dolarja (premiera v sezoni ’91, ’92), Mihajla Bul-gakova komedijo Zojkino stanovanje (’93) in Anho-uilovo Skrjanček, zgodovinsko igro o devici Orleanski (’94/’95). Skupina je bila gost openskega kulturnega društva Tabor, s katerim je že spomladi vzpostavila kulturno izmenjavo, ki se bo glede na uspeh prav gotovo še nadaljevala v obojestransko zadovoljstvo. (-h-) Nas vprašaj, s čim bi jo presenetil Dragulji m o I o I o n OPČINE - TRSI ■ NARODNA UL. 28 ■ TEL 040/211465 Od leta 1949 Vašo Draguljarno 0 MINS ONI DiAMlNlf Ob posebni obletnici preseneti jo z diamantom njenih zelja. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 19. novembra 1995 NARSEJ Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 16.31 - Dolžina dneva 9.22 - Luna vzide ob 3.05 in zatone ob 14.38. Jutri, PONEDELJEK, 20. novembra 1995 EDMUND VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,7 stopinje, zračni tlak 998,3 mb narašča, veter 15 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 77-odstot-na, nebo oblačno, padlo je 29,9 mm dežja, morje zelo razgibano, temperatura morja 15,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI STA SE: Elisa Rotella in Anna Loi. UMRLI SO: 62-letni Franco Golli, 84-letna Elvira Barnaba , 81-letna Albina Hervatin, 96-letna Apollo-nia Koren, 81-letni Matteo Martinolli, 85-letna Olga Furlan, 81-ietni Ernaldo Ballicora, 72-letni Tullio Poldini, 81-letna Rosalia Kanobelj, 82-letna laura No-garotto, 80-letni Carlo Giu-liani, 75-letni Bruno Ferlet-ti, 93-letni Aldo Pozzo Balbi. IJ LEKARNE NEDELJA, 19. novembra 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Unita 4, Ul. Masca-gni 2, Trg Ospedale 8, Lun-gomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Unita 4 (tel. 365840), UL Mascagni 2 (tel. 820002), Lungomare venezia 3 - Milje (tel. 274998). OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Unita 4, Ul.Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Od PONEDELJKA, 20. do NEDELJE, 26. novembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. Fabio Severo 112 (tel. 571088). BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Ginnastica 6. BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Qualcosa di cui ...sparlare«, r. Lasse Hallstrom, i. Julia Roberts, Dennis Quaid, Robert Du-vall. EKCELSIOR - 16.15, 17.40, 20.15, 22.15 »II pro-fumo del mosto selvatico«, i. Keanu Reeves. EKCELSIOR AZZURRA- 15.30, 17.30, 19.50, 22.00 »II buio nella mente«, i. Sandrine Bonnaire. AMBASCIATORI 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.00 »Mortal Kombat«, i. Christopher Lambert. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Johhny Mnemonic«, i. Keanu Reeves. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »lo no špik inglish«, i. Paolo Villaggio. NAZIONALE 3 15.30»Mowgli - II libro del-la giungla«, i. Jason Scott Lee; 17.30, 19.45, 22.00 »Die Hard - Duri a morire«, i. Bruce VVillis, Jeremy Irons. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ami-che« i. Chris O’Donnell, Minnie Driver. MIGNON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »II primo cava-liere«, i. Sean Connery, Richard Gere. CAPITOL - 14,40, 17.00, 19.30, 22.00 »Apollo 13«, i-Tom Hanks. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Al di la delle nuvo-le«, r. Michelangelo Anto-nioni, i. John Malkovich, Sophie Marceau, Kirn Rossi Stuart. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »L’odio«, prepovedan mladini pod 14. letom. Na tržaški fakulteti za sodobne jezike in književnosti je z uspehom diplomirala naša draga Maja Brajkovič Iskreno ji Čestitajo starši in sestra Mali Christian je osrečil mamo Natašo in očka Fabrizia. Staršema in novorojenčku želimo, sreče, zdravja in polno veselja nono Dario, nona Olga, stric Boris, teta Nadja in sestrična Maja, ki mu pošilja poljubček H ČESTITKA Danes, 19. t.m . praznuje svoj okrogli rojstni dan MERI LAURIHA - SMO-TLAK iz Doline. Da bi bila vedno tako naprej zdrava in vesela v svoji družini ji iz srca želijo Darko, Marija, Bruno, Marija in ClaU-dio. jj PRIREDITVE SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - danes, 19. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 17. uri koncert GODALNEGA KVARTETA GLASBENE MATICE, ki ga se-stavlajo Žarko Hrvatič in Stefan lob - violini, Bogomir Petrač - viola, Peter Filipčič - čelo. Priložnostno bo z znano zasedbo sodeloval tudi pianist Aloša Starc. Na sporedu L. van Beethoven in Schumann. Prisrčno vabljeni! V MLADINSKEM DOMU BOLJUNEC bo v torek. 21. t. m., ob 20. uri prof-Sonja Gregori imela predavanje z diapozitivi INDONEZIJA - DEŽELA TISOČERIH OTOKOV. KNJIŽNICA P. Tomažič in tovariši - V torek, 21. L m., ob 20. uri srečanje na temo KAKO IN KAJ 5 TRŽAŠKO POKRAJINO-Sodelovali bodo Miloš Budin, Peter Močnik in Nives Košuta ter Jože Peterlin, izvoljena na zadnjih pokrajinskih volitvah. Slovensko Stalno Sledalisce Gostovanje Prešernovega gledališča - Kranj F.G. Lorca DOM BERNARDE ALBA Režija: Bojan Jablanovec Danes, 19. t. m., ob 16. uri - ABONMA RED C ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Gorica, Trst, Videm sklicuje iZESIii H ©ICNI MB©K ki bo v petek, 24. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni predstavniki vseh včlanjenih društev in skupin. 3 OBVESTILA SRENJA DOLINA in KD V.Vodnik, Mladinski krožek, Majenca, Zadruga Dolina in Zadruga Dolga Korona vabijo vse vaščane, da se udeležijo seCnje na Brdu v okviru Projekta Dolina 2000. Zbirališče danes, 19. t. ob 8. uri na pol poti, ki pelje v zadružni hlev. VSI BIVŠI pevci KD Rdeča zvezda ste vabljeni na skupno vajo za nastop °b 50-letnici, ki bo jutri, 20. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Računamo na Vas. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo javni sestanek v srenjski hiši v Borštu v torek, 21. L m., ob 20. uri. ROJENI na Krasu leta 1960 se zberemo v torek, Potovalni urad sporoča, da so na razpolago božični in novoletni programi 2 organiziranim prevozom v ROGAŠKO SLATINO, na BLED, MALI LOŠINJ, v PULO (VERUDELA), CELJE, TUNIS (HAMMAMET) in na MALTO. Za avtomobiliste so na razpolago novoletni aranžmaji v LJUBLJANI in UMAGU. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu »Aurora» v Ul. Milano 20, tel. 630261. Rfeutti obla čnlaMz a moške Za sodobnega moškega NOVO PRODAJNO MESTO J^porter Ul. Mazzini 43 - TRST Slovensko Stalno Sledalisce Sergej S. Prokofjev PETER IN VOLK režija: SERGEJ VERČ Danes, 19. t. m., ob 11. uri Vabi otroke in starše naglasbeno pravljico LUNINO KRALJESTVO ki bo v nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri v dvorani na Colu - Repentabor. Predstavo priporočamo otrokom vrtcev in osnovnih šol. 21. t. m., ob 20.30 v Piz-zeriji 9 sester na Proseku, da se dogovorimo o organizaciji družabnega srečanja. SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo danes, 19. t. m. od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure v Domu Brdina na Opčinah. SKLAD MITJA CUK obvešča, da vsak ponedeljek od 11.30 do 12.30 je po telefonu na razpolago logopedinja, ki se bo z vami pogovarjala o težavah v govoru, branju in pisanju, jecljanju, itd. Tel. St. 212289. SKLAD MITJA CUK -vsak torek je na razpolago vzgojna svetovalnica in psiholog na Narodni ul. 126/1. nadstr. Informacije v dopoldanskem času ( ponedeljek - petek) na tel. St. 212289. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje letos svojo Studijsko štipendijo iz sklada “Mihael Flajban". Stipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno Studijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Stipendija je namenjena slovenskim zamejskim vi-sokošolcem, ki se bodo vpisali v tržaško ali videmsko univezo v akademskem letu 1995/1996. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/1.nadstr,, tel. št. 631203 ob četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra. ESPERANTO - KLU-BO Ul. Cunicoli 11 (blizu “ II Giulia") obvešča, da so se pričela vpisovanja za začetni tečaj esperanta. Za informacije vsak ponedeljek po 20.30 na sedežu ali po tel. na St. 829234. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL - Zaradi podaljšanja božičnih počitnic se bo zimovanje v Kranjski gori začelo in končalo en dan kasneje kot napovedno in sicer od 27. decembra 1995 do 3. januarja 1996. Po pregledu vpisov sporočamo, da se zamudniki lahko Se vpišejo do zasedbe prostih mest. Informacije na tel. St. 573141. SKD PRIMOREC -Trebče prireja fotografsko razstavo jame Labodnice Slovenska skavtska organizacija vabi no redni občni zbor ki bo v petek. 24. t.m., ob 20. uri na sedežu v Ul. Risorta 3 Vabljeni! Novoletna potovanja ITALIJA - EVROPA - SREDOZEMLJE BŠKEI Largo Barriera Vecchia 15 tel. (040) 636757 - 636800 umik 6.30/12.30 15.30/18.30 sobota 8.30-12.00 Menjalnica JEZERO MAGGIORE 29. DECEMBER - 4 dni Hotel 3 zvezde K 670.0001, DEŽELA MARCHE 30. DECEMBER - 4 dni Hotel 3 zvezde ™“on 630.0001, POTOVANJE PO PUGLIJI 18. DECEMBER - 6 dni Hotel 3 zvezde p°n“o" 950.000», BUDIMPEŠTA 29. DECEMBER - 5 dni Hotel 3 zvezde SSn 900.000», NEPOZNANA MADŽARSKA 29. DECEMBER - 6 dni Hotel 3 zvezde PENZION 930.000 lit DUNAJ 29. DECEMBER - 4 dni Hotel 3 zvezde remoN 950.000», ISTANBUL in KAPADOKMA 26. DECEMBER - 8 dni Hotel 4/5 zvezde mS 1.280.000», MAROKO-Cesarska mesta 26. DECEMBER - 8 dni Hotel 4 zvezde KOMPLET PENZION DRUŠTVO SLOVENSKIH IZBRAŽENCEV Peterlinova dvorana Srečanje z ALOJZOM ZIDARJEM, avtorjem knjige TIGR v boju za domovino Jutri, 20. t. m., ob 20.30 Predstavil ga bo prof. JOŽE HOČEVAR v četrtek, 23. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Sodeloval bo Kvintet Nomos, ki bo izvajal operne arie in slovenske narodne pesmi. Razstavo si lahko ogledate v petek in soboto od 16.00 do 18.30 in v nedeljo od 11.00 do 13.00. MALI OGLASI tel. 040-361888 PRAVA priložnost! Ugodno prodam Disco-very 2.500 dizel, ekološki, letnik 1992, prevoženih 70.000 km z vsemi pripomočki. Tel. na S. 368633 ( od 9. do 13. ure), 0335/284806. PRODAM štiriključni bariton znamke Anborg v odličnem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. St. 214527 po 14. uri. PRODAM pralni stroj Zanussi inox 10 kg, 220 in 380 V ter dve peči na drva za centralno kurjavo. Tel.St. 228547. PRODAM Clio 1400 RT, zelene barve, 65.000 km, letnik 1991, cena po dogovoru 9.500.000 lir. Tel. na St. 040/51370 ura obedov. KD 5. ŠKAMPERLE - Vrdelska c. 7 - Trst obuo ima spomiiN Večeri ob 5D. obletnici osvoboditve Marta Ivašič, OD UKINITVE DO OBNOVE ŠOLSTVA NA PRIMORSKEM V petek, 24. t. m. ob 2D.3D v društvenih prostorih Vl/udna vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v sredo, 22. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20 ZABAVNI POPOLDAN Nastopil bo znani trebenski humorist ATILIJ KRALJ s svojimi humorističnimi pesmimi in Salami. Vljudno vabljeni! SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLIČIMO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da sta se sprostili dve mesti na tečaju za operaterja za poslovna oz. turistična srečanja in potovanja (500 ur) Tečaj je namenjen brezposelnim s kvalifikacijo ali diplomo višjo srednje šole. Vpis je možen najkasneje do 22. t. m. na sedežu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. St. 566360. VOLVO 460, letnik avgust 9 2 v dobrem stanju prodam za 16.000.000 lir, edini gospodar. Tel. na St. 0481/530407. PRODAM delno zazidljivo zemljišče, 712 Tcv. m v Logu. Tel. St. 040/822884 po 18.30. PRODAM hišo z dvoriščem v Dolini. Tel. St. 228390. SAMOJEDO mladiče z rodovnikom prodam. Tel. v večernih urah na St. 040/229213. KUPIM hišo z vrtom, tudi potrebno adaptacije ali zazidljivo zemljišče. Takojšnje plačilo v gotovini. Tel. na št. 040/412457 ali 0481/484882. AGRO - ITTICA GLINŠČICA iz Boljun-ca obvešča cenjene kupce, da so končno v prodaji izvrstni Salme-rini. Urnik prodaje v ribogojnici: petek in sobota od 8. do 13. ure. Tel. St. 040/228297. SKD BARKOVLJE KD RDEČA ZVEZDA in TRK SIRENA vabi na ogled Nušičeve drame prirejata srečanje z Lojzetom Abramom. SUMLJIVA Prikazal nam bo ■ OSEBA NARAVNE v režiji Maje Lapornik in ZNAMENITOSTI v izvedbi amaterskega AMERIŠKEGA odra L Gruden JUGOZAHODA danes, 19. t. m.. v četrtek, 23. t. m., ob 20. ob 17.30 uri na sedežu TPK Sirena v društvenih prostorih v na barkovljanskem nasipu. Saležu. PD Kolonkovec Ul. Fianona 1 [šola M. Eregorič] Danes, 19. t.m., ob IB. uri otvoritev oovih prostorov Vljudna vabljeni vsi člani SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sklicuje 15. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v četrtek, 30. t. m., ob 19.30 na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72 Dnevni red: 1. Poročilo predsednika 2. Poročilo ravnatelja 3. Obračun in proračun 4. Razprava 5. Poročilo nadzornega odbora 6. Razno TRGOVINA oblačil išče sposobno prodajalko z znanjem slovenščine. Tel. ob urah obedov na St. 040/273835. IŠČEM delo v Trstu ali okolici v gospodinjstvu, varstvo otrok ali Starejših oseb. Tel. St. 0038667/89311. UREJENA gospa (40 let) išče delo v gospodinjstvu ob sobotah. Tei. St. 0038667/72100 v večernih urah. MLADA gospa z veliko voljo do dela išče službo kot čistilka pri družini v jutranjih urah. Tel. St. 828251. KMEČKI turizem je odprl Just Škerlj, Salež 44. Ob sredah zaprto. OSMICO je odprl Franko Strain, Mačkolje -Križpot St. 84. V BORŠTU ima osmico Igor Barut. BARI 15 63 17 14 26 ERG PETROLI CAGLIARI 72 42 89 1 90 Nabrežje N. Sauro 14 FIRENCE 35 32 41 20 74 API Ul. F. Severo 2/5 GENOVA 73 7 65 75 84 MILANO 84 n 21 62 ' 69 NEAPELJ 32 35 12 24 43 NOČNE ČRPALKE PALERMO 19 28 59 2 23 (setf Service) RIM 55 46 70 54 49 TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 TURIN 52 75 30 27 37 ESSO - Trg Valmaura 4 BENETKE 45 28 ENALOnO 46 68 57 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 1 2 X 2 2 X 1 X X X X X NA AVTOCESTAH KVOTE 12 100.610.000,-11 2.339.000,- 10 183.000,- KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 Drevored Čampi Elisi 1/1 D rev. D'Annunzio 73 Miramarski d rev. 37 Nabrežje T. Gulli 8 ESSO Trg Liberta 10/1 Ul. F. Severo 2 Drev. D'Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) 17.11.1991 17.11.1995 Ob 4. obletnici smrti Marije Opara vd. Debenjak se je z ljubeznijo spominjajo SVOJCI Bazovica, Trst, 19. novembra. 1995 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Albina Danieli se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. SVOJCI Podlonjer, Ferlugi, 19. novembra. 1995 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega inž. Andreja Čoka se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način izrazili svoje sočustvovanje in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala na gre katinarskemu župniku g. Žužku za lep poslovilni obred in prijatelju Jošku Gerdolu za občuteni zadnji pozdrav. Želimo se tudi od srca zahvaliti vsem, ki so nam bili ob strani ob zadnjih težkih letih, predvsem našemu požrvovalnemu zdravniku dr. Daniju Žerjalu in dobrim Iju-beznjivim gospem Mariji H., Mariji J. in Jelki. SVOJCI Trst, 19. novembra. 1995 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Andreja Sosiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala g. župniku Zvonetu Stublju ter Dragotu Gorjupu za občutene poslovilne besede. SVOJCI Opčine, 19. novembra. 1995 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST ■ Trst Ul, Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Monlecchi 6.-tel. 040-7796600 PREDAVANJE / ODNOSI SLOVENIJA - MANJŠINA Odpoved pomoči kot nova kvaliteta Toko je Đonilo Slivnik ocenil sklep slovenske vlode v primeru Tržoške kreditne bonke Novinar Danilo Slivnik, urednik revije Mag, je predsinoci na povabilo krožka Anton Gregorčič v Katoliškem domu predstavil svoj pogled na odnose med Slovenijo in njenimi manjšinami, zlasti manjšino v Italiji. Pogled je izrazito pogojen od Slivnikove kolokacije v desni del slovenskega političnega prizorišča. V teku večera je močno prišlo do izraza, da ga manjšina sama in njeno razmerje z matico manj zanima kot pa uporaba te tematike in zlasti vprašanja pomoči manjšini za vsakodnevno politično rabo v Sloveniji. Od prodornega novinarja, kot so ga predstavili organizatorji, smo pričakovali veliko več glede tega, kako naj bodo urejeni odnosi matica-manj Sina in kako naj se pravično deli pomoč. Malo je bilo besed o tem, veliko več pa smo jih slišali o tem, kako nedemokratičen je bil socialistični sistem, ki je privilegiral del manjšine in diskriminiral na- sprotno politično stran. Slivnik je dokaj splošno govoril o tej enostranski pomoči, o kovčkih z denarjem, o tabuju, ki je veljal glede pomoči manjšini, za katero še sam, pa čeprav je bil takrat v strukturi KP, ni ničesar vedel, ker da je to bila domena zelo ozkega kroga ljudi. »Vsak, ki je imel v starem sistemu kak kontakt z manjšino, je bil udbovec«. Tudi po osamosvojitvi se je stanje le počasi spreminjalo do danes, ko se pomoč iz Slovenije deli na pol med SKGZ in SSO. Prvi nenaden zasuk v politiki slovenske vlade do manjšine je po letih nejasnosti prišel šele pri zadevi TKB, ko je vlada prvič odpovedala apriorno in dotlej samoumevno pomoč. »To je velika stvar, to pomeni, da prihaja do nove kvalitete v odnosu slovenskih strank do manjšine«, se je veselil Slivnik in se obenem potožil, da slovenska desnica razen SKD in na razliko od le- vice še nima jasnega odnosa do manjšine. Iz razprave, v kateri so prišli do izraza različni pogledi, bi zabeležili dva utrinka. Na vprašanje, zakaj je v Ma-gu v zvezi s TKB objavil le stališče Borisa Gombača, je Slivnik odgovoril takole: SKGZ ni hotela dajati izjav, Gombač je bil kot vedno zelo zgovoren, potem pa je novinarju zmanjkalo časa, da bi vprašal še koga. Drugemu razpravljalcu, ki mu je polemično očital, da s svojimi škanda-lističnimi kampanjami pomaga uničevati temeljne manjšinske strukture, kot sta TKB in Kmečka banka pa tudi Primorski dnevnik, je predavatelj fatalistično odvrnil, da pač drugače ne gre. »Razen če nimate raje prejšnjega sistema«. Z drugimi besedami: ideološkega sovražnika je treba potolči tudi za ceno uničenja vseh manjšinskih struktur. Iz Slovenije gledano itak te niso važne. Nova, dvojna številka revije “IsonzoSoča” 2e nekaj dni je v kioskih nova, jesenska številka revije “Isonzo-Soča”. Tokratna številka je bogatejša, saj je izšla kar na 56 straneh, z njo pa dobi kupec v dar tudi posebno številko Biltena Kulturnega doma s fotokroniko zadnje sezone in drugimi zanimivostmi. Naslovnica in ves prvi del revije obravnavata vojno v Bosni, njene posledice in solidarnost z žrtvami. Ob stalnih rubrikah prinaša revija še vrsto zanimivih prispevkov (v slovenščini in italijanščini) o go-riški preteklosti in sedanjosti širšega goriškega prostora. Revijo bogati tudi poster z lepo veduto Travnika v začetku prejšnjega stoletja, ki spremlja članek o preteklosti in možni bodočnosti tega najznačilnejšega goriškega trga. KRZNARSTVO pelllccerio Ul. Garibaldi 3 - GORICA - Tel. 0481/32363 • nerc • svizec • lisica • bober Po meri krojeni in gotovi krzneni plašči Ugodni plačilni pogoji mkšk VREME / JESEN 2E PREHAJA V ZIMO Dež, višje pa sneg " NAGLUSNOST PHILIPS DELUJE AVTOMATIČNO BREZ STRANSKIH UČINKOV SLUSNI APARAT JE GLOBOKO V USESU PRIHRANI DO 30% ENERGIJE KAR POMENI DA NE POVZROČA ODMEVA, ŠUMOV TER SKROMNA PORABA BATERIJ. BREZPLAČNA POJASNILA PRI NOVI DIAGNOSTIČNI CENTER PHILIPS: v Gorici, Ulica Marconi 3 - Tel. 0481/30030 urnik: torek, sreda in četrtek 9.00 - 12.30 v Trstu pri OTTICA DOLOMITI Drevored XX Settembre 10 - Tel. 040/368275 vsako sredo 9.30 - 12.30 Nevihtna fronta, ki je v petek ponoči dosegla naše kraje je v nižjih predelih povzročila izdatnejše padavine, ponekod tudi v obliki nalivov, v hribih pa sneg. Zaradi snega so včeraj zaprli cesto preko Vršiča, v jutranjih urah je močno snežilo na Trnovski planoti in ponekod na Idrijskem, od koder pa ni Mraz je pred vrati Podjetje uom nudi zadnje nouosti: • ptešite odeje I pernice I pregrinjala za postelje in diuane VEDNO NA ZALOGI ŠIROKA IZBIRA ZAVES GORICA - UL. MORELLI19/B - 23/B TEL. (0481) 533432 poročil o večjih težavah. Magistralna cesta Aj-dovščina-Razdrto je bila včeraj zjutraj nekaj časa zaprta zaradi močne burje, vendar so se vremenske razmere že dopoldne precej izboljšale. Na sliki (Fotostudio Reportage) snežilo je do kakih 400 metrov nadmorske višine URARNA - ZLATARNA l DRAGULJARNA Ul. Rastello26-GORICA MENJALNICA CAMBIO i ISONTINO 1 Gorica - Korzo Verdi 58 menjalnica in prodaja tujih valut, slovenskega tolarja, hrvaške kune, madžarskega florinta, češke krone. URNIK: od torka do sobote 8.30-13.00 In 14.30-18.00 Tel. 0481/536322 - fax 0481/531210 ______________KINO GORICA VTITORIA 11.15 »Page-master«. Film za otroke. 16.00-18.00-20.00-22.00 »Nine months - Imprevisti d’amore«. R. Chris Colum-bus. I. Hugh Grant, Julian-ne Moore, Robin Wil-hams. Ozv. Dolby stereo. CORSO 16.00-18.00- 20.00- 22.00 »Mortal kom-bat«. Igra C. Lambert. TRZIC COMUNALE 16.00- 18.00- 20.00-22.00 »Da mo-rire«. M PRIREDITVE PROSTOR, MEJE, LJUDJE - Razvoj prekomej-nih odnosov, struktura obmejnega območja in vrednotenje obmejnosti na Goriškem je doktorsko delo sodelavca SLORI Milana Bulfona. Studijo bodo predstavili jutri ob 17. uri v knjižnici D. Feigel v Križni ulici. Poleg avtorja bodo spregovorili prof. Vladimir Klemenčič, prof. Emidij Susič in sen. Darko Bratina. KD BRISKI GRIČ vabi v soboto, 25. t.m., ob 20.30 na gledališko predstavo Eros v Offu. Gostovala bo dramska skupina KD Bazovica z Reke. KD SOVODNJE vabi na slovesnost ob 50-letnici osvoboditve, ki bo v nedeljo, 26. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu. Ob tej priložnosti bodo predstavili knjigo M. VValtrit-scha “Protagonisti sovo-denjske stvarnosti”. □ OBVESTILA SPDG - REKREACIJA vabi v torek, 21. t.m., ob 21. uri bivše in sedanje člane na srečanje in slikanje ob 25-letnici delovanja. V KNJIŽNICI D. FEIGEL bo v četrtek, 24. novembra, ob 20.30 klubski večer o aktualnem vprašanju: Pretakanje informacij med manjšino in večino. SKD KREMENJAK iz Ja-melj prireja plesne vaje za otroke in odrasle. Prijave pri -Milki Pahor, tel. 419993, in pri odbornikih. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bosta avtobusa za Galiano danes odpeljala kot sledi: 1. avtobus ob 15. uri iz Sovodenj v Standrež, 2. ob 15. uri s Travnika mimo gost. Primožič v Pod-goro in Standrež. H ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi 14 ESSO - Ul. L. Isonzo 77 MONTESHELL - Ul. Aquileia 20 ERG - Ul.sv. Mihaela 35 AGIP - Ul. Trieste 174 TRZK MONTESHELL - Ul. Bolto 43 IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosuhch ROMKE AGIP - Ul. Redipugha KRMIM AGIP - Drev. V. Gluha GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste ŠKOCJAN AGIP - Ul. Batisti (Pie-ris) MARJAN AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste 33 H ŠOLSKE VESTI SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest za naslednje tečaje: vodenje knjigovodstva v podjetju (80 ur), windows office (win-dovvs, winword, excel -100 ur), tehnike prodaje (30 ur), marketing za obrate v vinogradništvu (20 ur). Vpisovanje in informacije v tajništvu zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 81826. PRISPEVKI Ob rojstvu male Mihaele darujeta nonota Helka in Renato 100 tisoč lir za KSD Danica z Vrha in 100 tisoč za Mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela. V blag spomin prerano umrle sestrične Elde Fer-letič darujeta Mirko in Zlata Ferfolja 100 tisoč lir za KD Jezero v Doberdobu. Vodič izleta na Poljsko Luciano Franceschin iz Ronk je daroval 270 tisoč lir za VZPI-ANPI iz Doberdoba. Ob smrti Angela Fran-doliča darujejo družine Cotič, Černič in Pahor 100 tisoč lir za Mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela. V isti namen daruje NN z Vrha 200 tisoč lir. Ob 14. obletnici smrti Franca Devetaka daruje Milenka Devetak z družino 40 tisoč lir za balinarski odsek Vrh in 40 tisoč lir za KSD Danica. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 11. do 17. novembra: RODILI SO SE: Enrica Brancati, Alex Orazietti, Francesco Marri, Damia-no Sfiligoj, Jacopo Silvano Licari, Sebastiano Basih, Lucia Culot, Thomas Faccioli. UMRLI SO: 87-letna upokojenka Antonia Žbogar vdova Cosolo, 86-letna upokojenka lolanda Troppina vdova Geat, 73-letna upokojenka Lui-sa Volveno por. Milocco, 83-letna upokojenka An-na Dini vdova PiccolL 69-letni upokojenec Ce-sare Faggiani, 82-letna upokojenka Adelina Cuzzit vdova Bernardi-nis, 44-letni upokojenec Mario Crozzolo, 92-letni upokojenec Antonio Qualli, 83-letna upokojenka Ottilia Pelos vdova Kravos, 82-letna upokojenka Adelgisa Pi' schiotin vdova La Rosa, 81-letni upokojenec Renato Aizza, 91-letna upokojenka Paola Bertos-si, 59-letna Maria Baraz-zetti por. Rizzi. OKLICI: policist Aleš-sandro Padovani in bolničarka Monica Bello, pleskar Roberto Pontello in vzgojiteljica Manuela Solinas. POROKE: delavec Mario Crascek in podjetnica Francesca Mattiroli. C! LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Itaha 89, tel. 531443 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, UL Manilo 14/b, tel. 480405- SREDNJEEVROPSKO SREČANJE r FINANCARSKA ŠOLA Mednarodni simpozij o kulturi na meji V nizu pomembnih prireditev, ki se bodo v nastopajočem tednu odvijale v Gorici, velja posebej omeniti 29. mitte-levropsko kulturno srečanje. Potekalo bo v Petek, 24., in soboto, 25 t-rn. Sociologi, zgodovinarji, kulturni delavci in Politiki iz Šestih držav bodo razpravljali o nadvse aktualni temi sodelovanja, medsebojnega Poznavanja in dopolnjevanja, skratka na temo ” Kulture ob meji”. Goriški institut se tako vraCa k problematiki, ki je bila predmet razprav pred tridesetimi leti, torej na sam začetek pomembne kulturne pobude, v tedaj bistveno drugačnih geopolitičnih razmerah, ko so bile državne meje zares ločnice v vseh ozirih. Sodelovanje ob meji ali, z drugo besedo, kultura ob nieji ohranja aktualnost tudi v novih, spremenjenih razmerah v srednjeevropskem prostoru. Pravzaprav je to spodbuda za graditev, oziroma utrjevanje tiovih vrednot, ki naj bi pomagale zmanjševati nevarnost konfliktov. Preseganje meja v vsakem pomenu, je najboljše sredstvo za utrjevanje miru. Goriški Prostor v tem pogledu lahko služi za vzgled. Ugotovitev velja predvsem za minula desetletja, medtem ko današnja stopnja "Kulture °b meji” doživlja stagna-cijo. Upati je, da bo prav napovedani mednarodni simpozij pomagal premostiti to stanje. Simpozij bo potekal v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice, pod vodstvom profesorja na Tržaški, oziroma Goriški univerzi Mitje Volčiča. V uvodnem delu, v petek 24. t.m. je predviden Poseg znanega avtrijske- ga politika (namestnika kanclerja) in predsednika Instituta za mittele-vropski in podonavski prostor Erharda Buseka. Govoril bo o bistvu in vlogi Mittelevrope po letu 1989. V uvodnem delu bosta posegla tudi zgodovinar Fulvio Sa-limbeni in pistaelj Clau-dio Magris. S poročili pa bodo sodelovali strokovnjaki iz Avstrije, Nemčije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške, Slovenije in seveda Italije. V sklepnem delu simpozija bo prof. Raimon-do Strassoldo predstavil zbornik ” Tolleranza e diritti dell’uomo”, ki zajema gradivo lanskega kulturnega srečanja. S Pokrajine priziv na TAR Juhi odločitev v pokrajinskem svetu - Podpisi za referendume Vprašanje financarske sole bo jutri na dnevnem redu seje pokrajinskega sveta, ki se bo sestal ob 20. uri. Prva točka na dnevnem redu je namreč razprava o resoluciji Severne lige glede gradnje vojašnice na goriškem letališču. V primeru odobritve (velika večina sil v pokrajinskem svetu je proti gradnji vojašnice), bo resolucija obvezovala pokrajinsko upravo, naj vloži priziv na Deželno upravno sodiSCe zoper vojaško tajnost nad načrtom. Podoben priziv je že pripravil tudi Odbor za varstvo letališča, ki pa Caka na Pokrajino, saj bi skupna predložitev obeh prizivov gotovo imela večjo tezo. Ob sodni poti, v katero imajo nasprotniki financarske Sole veliko zaupanje in se pri tem sklicujejo na Številne podobne precedense, je v polnem teku tudi zbiranje podpisov za tri občinske referendume. Podpise zbirajo vsak delavnik v občinskem volilnem uradu, danes med 9.30 in 12.30 pa bo mogoče podpisati pri mizici, ki jo bodo postavili zeleni v Ul. Campobasso, zraven cerkve pri Ma-donnini (v primeru slabega vremena pa v bližnjem sedežu rajonskega sveta). SOVODNJE / JUBILEJ PETRA IN MILKE TOMŠIČ Šestedeset skupnih let Poročila sta se leta 1935 - Poročno potovanje do Postojne Visok jubilej sta te dni slavila Peter in Milka Tomšič iz Sovodenj. V četrtek je minilo šestdeset let, odkar sta stopila na skupno življenjsko pot, ki ni bila “z rožcami posuta”. Celo življenje sta namreč trdo delala na kmetiji; jesen življenja preživljata na domačiji v Vasi, ob sicer skromni pokojnini, vendar pa jima kljub temu, razen zdravja, ničesar ne manjka. Slavljenca sta oba prava Sovodenjca, Čeprav z dveh različnih koncev vasi, ki je bila v letih pred prvo svetovno vojno povsem ločena: Vas, kjer je doma Peter, je bil zaselek zase. Prav tako pa so precej loCeno živeli v Skrljah, od koder je doma Milka, ki se je rodila v letu, ko je izbruhnila prva svetovna vojna. Svetovna vojna je Petru odvzela oCeta (izginil je na ruski fronti) in brata, ki je umrl v bolnišnici, v begunstvu. Tomšičeve so najprej preselili v begunsko taborišče Steinklamm pri Dunaju, kasneje pa se je družina preselila na veliko posestvo v kraju Feldkirchen pri Gradcu, do spomladi leta 1918, ko so se vrnili v domači kraj. »Poročila sva se v jeseni, kakor je bila takrat navada na kmetih. Jeseni, ko se je delo na polju konča- lo«, se spominja Milka (Cescut). Na poročno potovanje sta se odpeljala, z avtom, do Postojne in nazaj in "praznika” je bilo konec. Sicer pa sta si ob srebrni poroki privoščila tridnevno potovanje v Benetke! Čestitkam štirih otrok in številnih sorodnikov, prijateljev in znancev se ob visokem jubileju pridružuje tudi Primorski dnevnik. ZSKP / PREDSTAVITEV JE BILA V PETEK Zelen je log - zbirka skladb E. Komela Poklon goriškemu skladatelju in pedagogu ob 120-letnici rojstva in 35-letnici smrti Zveza slovenske katoliške prosvete je poskrbela za izdajo zbirke šestnajstih skladb goriškega zborovodje in skladatelja Emila Komela "Zelen je log”. Zbirka je izšla ob 120-letnici rojstva goriske-ga zborovodje in glasbenega pedagoga. Njemu je posvečena tudi letošnja zborovska revija Cecilijanka, ki se je sinoči pričela v Kulturnem domu. Zbirko Zelen je log so predstavili v petek zvečer v Katoliški knjigarni. O Emilu Komelu je po krajšem uvodnem nagovoru dr. Damjana Paulina spregovorila muzikolo-ginja Tatjana Gregorič, ki je poudarila potrebo, da se vendarle premostijr številne težave in zbere ter primerno ovrednoti zapuščina skladatelja, ki se je ukvarjal tako s posvetno kakor cerkveno glasbo, pozornost pa posvečal predvsem zborovskim skladbam. Zbirko je za tisk pripravil in posodobil Hila-rij Lavrenčič, korekture pa opravila Valentina Humar. Na sliki (Fotostudio Reportage) Damjan Paulin in Tatjana Gregorič ob predstavitvi NOViCE Zahvala Dijaškega doma Uprava Slovenskega dijaškega doma Simon Gregorčič v Gorici se prisrčno zahvaljuje elanom Kmečkega društva v Standrežu in elanom mladinskega odseka Kulturnega društva Sovodnje. Ob praznovanju svetega Martina so tudi letos darovali zavodu večjo količino zelenjave. Kronika prometnih nesreč V prometni nesreči, ki se je zgodila v prvih jutranjih urah v Tržiču, se je zelo težko poškodoval 29-letni Mathieu De Grood iz Gradeža, ki se zdravi na oddelku za intenzivno nego bolnišnice v Vidmu. De Grood je z avtomobilom bmw zavozil s ceste in trčil v drog javne razsvetljave. Ponesrečenca so iz razbitin rešili tržiski gasilci. Nesreča se je zgodila nekaj minut po Četrti uri zjutraj na Prvomajski ulici. Ob tistem Času je na celotnem območju deževalo. V goriški bolnišnici pa se zdravita 48-letni Gian-franco Calligaris in 27-letna Claudia Visintin iz Gorice. Ranila sta se v prometni nesreči v Koprivnem. Zdravila se bosta po petnjast dni. Kolesar Gianluca Gorini žrtev nesreče med treningom Poklicni kolesar Gianluca Gorini, ki se je letos udeležil tudi Gira po Italiji, se je vCeraj popoldne ponesrečil med treningom blizu Krmina. Prometna policija nam pred zaključkom redakcije Se ni mogla posredovati točnih okoliščin nesreče, kaže pa, da je Gorinija zbil avto na cesti pri Subidi. Kolesarja, ki je star 25 let in živi v Gorici, Ul. Cantarutti 21, so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom trtice in številne udarce. Zdravil se bo 30 dni. Štandrež SOtelKD 0. Župančič V Standrežu začenjajo danes niz prireditev ob 50-letnici kulturnega društva Oton Zupančič. Ob 11. mi bo slovesnost 8 priložnostnim kulturnim sporedom pred poslopjem, kjer bil nekoč sedež Standreske Čitalnice (nasproti telovadnice). Govoril bo predsednik ZSKD Ace Mermolja, pela pa bosta mešani in otroški pevski zbor Oton Zupančič. Kulturni spored bodo dopolnili recitatorji. Pri društvu Pripravljajo v naslednjih tednih še nekaj drugih prireditev s katerimi želijo obeležiti pomembno obletnico. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Gorica, Trst, Videm sklicuje IZREDNI OBČNI ZBOR ki bo v petek, 24. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni predstavniki vseh včlanjenih društev in skupin. Slovensko Stalno (Sledališče Gostovanje Prešernovega gledališča - Kranj F.G. Lorca DOM BERNARDE ALBA Rezija Bojan Jablanovec Jutri, 20. (Red A) in v torek, 21. novembra (Red B) ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass 20). Vozni red avtobusa: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (Gostilna Pahor), 20. Dol (Gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje (Kulturni dom), 20.12 Sovodnje (pri Usarju) in 20.15 Štandrež. KD SOVODNJE 1945 - 1995 PROTAGONISTI SOVODENJSKE STVARNOSTI V nedeljo, 26. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA Cecilijanka 95 37. revija goriških pevskih zborov. Sodelujejo tudi zbori iz Tržaške, videmske pokrajine, Koroške in Slovenije. Letošnja revija je posvećena skladatelju Emilu Komelu ob 120-letnici rojstva. GORICA - Kulturni dom Danes, 19. novembra, ob 16. uri. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL GORICA Četrtek, GLAS IN KLAVIR 30. novembra 1995 Irena Baar ob 20.30 Komorna dvorana SCGV Drev. 20. sept., 85 Alenka Scek Četrtek, GLASBA 19. STOL. 25. januarja 1996 V GORIŠKIH ARHIVIH ob 20. 30 Alessandro Arbo in Komorna dvorana SCGV vokalno-inštrumentalna Drev. 20. sept, 85 skupina Petek, OD TRUBARJA 16. februarja 1996 DO RAMOVŠA ob 20.30 Komorna dvorana SCGV Drev. 20. sept., 85 Gallus Consort Torek, DUODENA CANTITANS 19. marca 1996 CAPELLA RUDOLPHINA ob 20.30 Baročna dvorana cerkve sv. Ignacija v Gorici vodi Petr Danek Petek, BEETHOVEN 29. marca 1996 Axel VVilezok, violina ob 20.30 Dvorana Pokrajinskega SijavuS Gadzijev, klavir muzeja na goriškem gradu Ponedeljek. SLOVVIND 22. aprila 1996 pihalni kvintet ob 20.30 Komorna dvorana SCGV Drev. 20. sept., 85 sodeluje Tomaž Lorenz MIROVNA POGAJANJA V DAVTONU Šačirbegović ponudil odstop Novi vodja diplomacije naj bi bil Hrvat DAVTON, SARAJEVO (Reuter) - Viri blizu mirovnih pogajanj med sprtimi stranmi iz območja nekdanje Jugoslavije menijo, da bi do podpisa mirovnega sporazuma med predstavniki Srbije, Hrvaške in BiH utegnilo priti že danes, čeprav so bila včeraj zveCer številna sporna vprašanja Se vedno nerešena. Muhamed Šačirbegović je ponudil odstop s položaja šefa bosansko-hercegovske diplomacije (Telefoto: AP) AMERIŠKI KONGRES OVIRA PREDSEDNIKA Dvom o bosanskem mirovnem procesu Predstavniški dom sprejel zakon, ki otežuje pošiljanje vojakov v BiH WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa je v noči s petka na soboto po naSem Času sprejel predlog zakona, ki bi po mnenju Bele hiSe lahko ogrozil mirovni proces v Bosni in Hercegovini. Zunanji minister Bosne in Hercegovine Muhamed Šačirbegović je včeraj ponudil svoj odstop. Šačirbegović, Musliman, ki je bil rojen v ZDA, je izjavil, da bo po njegovem odhodu s položaja voditelja diplomacije BiH to mesto zasedel Hrvat, kar bi nedvomno Tuđman je izjavil, da bodo na razmejitvenem območju med Hrvaško in zasedeno vzhodno Slavonijo lahko ostali belgijski in ruski pripadniki enot UNCRO, ki pa naj bi po predlogu, ki ga je predsednik Tuđman predstavil Annanu, do prihoda mednarodnih mirovnih enot opravljah njihove naloge. Annan je po srečanju s hrvaškim predsednikom Franjem Tuđmanom izjavil, da se bo o njegovem predlogu pogovoril z generalnim sekretarjem ZN Butrosom Galijem. Hrvaški predsednik Tuđman je po vrnitvi iz Ohia tudi dejal, da je Hrvaška pripravljena sodelovati z mednarodnim sodiščem za vojne zločine v Haagu, ki je pred dnevi obtožilo nekaj bosanskih Hrvatov. Tuđman je dejal, da bo Zagreb sode- utrdilo mlado hrvaško-muslimansko federacijo v BiH. »Eno od treh vodilnih mest v državi mora pripadati Hrvatu. Predsednik države ne bo odstopil, premier prav tako ne kaže želje po odstopu, zato sem se za to, da funkcijo odstopim hrvaškemu predstavnku, loval z omenjenim sodiščem pri ugotavljanju dejstev, ki zadevajo osumljene Hrvate, Ce bo enak postopek veljal tudi za obtožence, ki so se izživljali nad hrvaškimi civilisti. Tuđman o pripravljenosti oblasti v Zagrebu, da Haagu izročijo osumljence, ni govoril. Predsednik Hrvaške je včeraj javnost obvestil o tem, da sta Zagreb in Beograd sklenila normalizirati odnose med državama. Tuđman je dejal, da bosta Hrvaška in ZR Jugoslavija obljubo o normalizaciji meddržavnih odnosov formalno potrdili s podpisom sporazuma, ki naj bi sledil podpisu mirovnega sporazuma med sprtimi stranmi v BiH in preklicu sankcij, ki jih je mednarodna skupnost uvedla proti ZR Jugoslaviji. odločil paC jaz,« je včeraj pojasnjeval devetintridesetletni Muhamed SaCir-begović. Podpredsednik vlade BiH E j up Ganić je včeraj izjavil, da je Saćir-begović odstopil zato, ker bo mirovni sporazum prinsel »radikalne spremembe v strukturi bosanske vlade«. Šačirbegović je zanikal namigovanja o tem, da je njegov odstop povezan z vnovičnim zaostrovanjem odnosov s premierjem Harisom Si-Ijadžićem. Slednega je Šačirbegović julija letos ostro napadel zaradi domnevnih nepravilnosti pri vodenju vlade, zato je Silajdžić ponudil svoj odstop. Bosansko politično prizorišče je bilo vse odtlej premajhno za oba bosanska politika, ki uživata izjemno medijsko pozornost. Ameriški mirovni posrednik Richard Halbrooke ni skrival svojega nezadovoljstva nad odstopom Sa-Cirbegovića, ki bo po mnenju virov v Sarajevu v povojni vladi vnovič prevzel diplomatsko funkcijo, saj se utegne vrniti na mesto velepo- slanika BiH v OZN. Odstop Sacirbegovića in odločitev kongresa, da predsednik Clinton brez njegove odobritve ne more v BiH poslati ameriških vojakov, je optimistične pogajalce v Dayto-nu - tja se je minuli petek vrnil tudi ameriški državni sekretar VVarren Christopher - vnovič postavil na realna tla; kljub obetavnim napovedim je namreč pred sklenitvijo dokončnega mirovnega sporazuma treba rešiti še kar nekaj spornih vprašanj, čeprav ameriški diplomati ostajajo optmi-sticni. Poslanci so z 243 glasovi za in 171 glasovi proti sprejeli osnutek zakona, po katerem bi moral predsednik Clinton za pošiljanje vojakov v BiH poleg odobritve kongresa potreboval tudi njegov pristanek za financiranje bosanske operacije. Osnutek kaže nasprotovanje republikanske večine predsednikovemu načrtu o pošiljanju vojakov na Balkan, vendar verjetno ne bo stopil v veljavo. Tudi če ga bo potrdil še senat, bo Clinton verjetno uporabil predsedniški veto in tako preprečil njegovo izvajanje. Tiskovni predstavnik Bele hiše Mike McCurry je javnosti predstavil Clintonovo nezadovoljstvo: »Po predsednikovem mnenju je to nepremišljen in časovno neprimeren poseg v mirovni proces, ki je tik pred dokončno rešitvijo konflikta na Balkanu. Predsednik tudi upa, da bo senat zavrnil odločitev predstavniškega doma.« Poslanska razprava je bila zelo burna, s številnimi nasprotujočimi si argumenti. »Nočem, da gredo naši fantje v vojno, v smrt,« je bil odločen Duke Cunning-ham, republikanec iz Kalifornije. Demokrati so vztrajali, da je zakon tako omejujoč, da ameriški vojaki pod nobenim pogojem ne bi mogli biti poslani v Bosno, kar bi lahko odločilno vplivalo na potek mirovnih pogajanj v Daytonu. Predstavniški dom je sicer pred dvema tednoma že sprejel neobvezujočo izjavo, po kateri bi smel predsednik vojake v Bosno poslati samo z odobritvijo kongresa. Takrat je kar 93 demokratov glasovalo za resolucijo, medtem ko je tokrat 214 republikancev podprlo le 29 poslancev iz nasprotne stranke. Republikanci so kot argument za sprejetje spornega osnutka zakona navajali predvsem potrebo, da mora kongres izraziti svoje mnenje še pred podpisom mirovnega sporazuma, saj je predsednik Clinton že obljubil, da bo 20 tisoč ameriških vojakov v okviru enot zveze Nato sodelovalo v mirovni operaciji na bosanskih tleh. »To je zadnja priložnost, da glasujete o pošiljanju naših vojakov v Bosno,« je kolege prepričeval Toby Roth, republikanec iz VVisconsina. Dodal je, da namerava Clinton takoj po podpisu sporazuma v BiH poslati dva tisoč vojakov kot predhodnico. Ce bi kongres pozneje zavrnil napotitev vojske v Bosno, bi javnost to lahko razumela kot »izdajo« vojakov, ki bodo že na terenu. Jim Adams / Reuter Srbi proslavili četrto obletnico »osvoboditve« Vukovarja VUKOVAR - Z mašo zadušnico za padle, pokopane v Aleji osvoboditeljev, in z nizom kulturnih prireditev so srbske oblasti v zahodni Slavoniji proslavile četrto obletnico »osvoboditve« Vukovarja. Vukovarski župan Slavko Dokmanović je na kratki tiskovni konferenci, o kateri je poročal neodvisni beograjski radij o B 92, izjavil, da je bila letošnja proslava zaradi napetega položaja nekoliko skromnejša, vendar upa, da bo peta proslava organizirana v veliko ugodnejših okoliščinah. Radio B 92 je ob obletnici prek etra dal priložnost številnim javnim osebnostim, da so kritično ocenile dan, ko je takratna JLA zasedla Vukovar. Ostali srbski mediji so za razliko od prejšnjih let proslavi preko Donave namenili le malo pozornosti. VZHODNA SLAVONIJA Tuđman predlaga, da del enot ZN ostane na razmejitveni črti ZAGREB (Reuter) - Hrvaški predsednik Franjo Tuđman je v pogovoru s posebnim odposlancem OZN na območju nekdanje Jugoslavije Kofijem Annanom dejal, da bo Hrvaška enotam Uncroja po 30. novembru, ko se jim izteče mandat, odrekla gostoljubnost, vendar pa bo dovolila ostati omejenemu številu vojakov. SARAJEVO SE jg^.. os i PRIPRAVLJA NA ZIMO Oguljeno in preluknjano mesto je nekje na pol poti med vojno in mirom I iBjilSli .-^rr'v Kurt Schork / Reuter SARAJEVO - November je bil v bosanski vojni vselej melanholičen mesec, saj zaznamuje C as, ko se boji tik pred prihajajočo zimo razplamtijo in ko si Sarajevčani skušajo zbrati gorivo, da bi v hladnih mesecih lahko preživeli. Sarajevo, ki so ga Srbi pred tremi leti odrezah od sveta, je posejano s topovskimi granatami in streli ostrostrelcev. Zadnja žival, ki je ostala v sarajevskem živalskem vrtu, je bil medved, in še ta je zdaj zaradi sestradanosti poginil. Njegova kletka je bila tako blizu bojnih linij, da ga nihče ni mogel nahraniti. Enega Čuvaja živalskega vrta so ustrelili ostrostrelci, drugega pa so ranili, medtem ko je poskušal nahraniti lačno žival. Na koncu so se delavci živalskega vrta predali in se posvetili borbi za življenje, živali pa so prepustili na milost in nemilost vojakov, ki so se le od časa do Časa priplazili na nikogaršnje ozemlje in lačne živali nakrmili z ostanki hrane iz njihove menze. V kletkah je ostalo samo še okostje poginulih tigrov in pum, medtem ko je po zapuščenem in zaraščenemu živalskemu vrtu, v katerem so odmevali otožni klici pavov in občasni streli, tavalo nekaj ponijev. Prvi november bosanske vojne so Sarajevčani doživeli po sedemmesečnem obleganju mesta leta 1992. Mestne parke in pokopališča so takrat krasila številna drevesa, ki so jih pozneje Sarajevčani posekali in jih uporabili za drva. Le redkokdo si je takrat predstavljal, da ga Čakajo še tri leta vojne. Hrvaške policijske sile so takrat nadzorovale strateško bosansko mesto Prozor in podtaknile požar v muslimanskih poslovalnicah na glavni ulici. To je bil eden od prvih znakov musliman-sko-hrvaške vojne, ki se je pozneje razmahnila tudi v druge dele države. Čeprav se je leto pozneje muslimansko-hrvaška vojna odvijala v sen- ci bojev med bosansko vlado in separatističnimi Srbi, je zaradi nje brez domov ostalo na sto tisoče ljudi. 4. novembra 1993 so bosanski vojaki zavzeti Vareš, kjer so teden pred tem hrvaški vojaki poklali prebivalce bližnjega zaselka Stupni Do in zažgali njihove hiše. Kot se je pozneje pokazalo, je zavzetje Vareša pomenilo konec hrvaškega upiranja v osrednji Bosni. Do novembra 1994 je Hrvatom in Muslimanom uspelo zgladiti medsebojne spore in združiti svoje moči v boju proti separatističnim Srbom. Potem ko so bosanska vlada in hrvaški vojaki 3. novembra 1994 zavzeti Kupres, so Hrvatje in Muslimani zaceli s skupno ofenzivo, katere cilj je bil zasedba severozahodne Bosne. Hkrati pa bi novembra 1994 bosanski in hrvaški Srbi skorajda zasedli oblegano bosansko enklavo Bihać, saj Združeni narodi niso zahtevali, da bi Natove sile izvedle zračne napade in za- ščitile mesto. Četrtega novembra po začetku vojne v Bosni je v državi zavladal krhki mir, saj so se sprte strani sporazumele o prekinitvi ognja in začele z mirovnimi pogajanji v Daytonu. Oguljeno in preluknjano Sarajevo, ki je skoraj že brez dreves, je danes nekje med mirom in vojno. »Prvič po letu 1992 vidim možnost, da se ta nočna mora že enkrat konca,« je dejal 37-letni Fikret med sprehodom po pokopališču, na katerem je bilo po začetku vojne pokopanih 10.500 ljudi. »Pogled na meglo in kolone grobov mi vzbuja depresijo. V vsakem primeru, naj bo vojna ali mir, bomo morati čez zimo premisliti veliko stvari, ki jih bomo morali razložiti svojim otrokom,« je dodal Fikret. (Telefoto: AP) NOVICE Mandela zahteva obsodbo Nigerije JOHANNESBURG (Reuter) - Južnoafriški predsednik Nelson Mandela je včeraj sporočil, da je ZDA Pozval, naj Nigerijo za umor devetih borcev za človekove pravice kaznujejo z embargom na izvoz nafte in dobil pozitiven odgovor. Mandela, ki si za uvedbo sankcij prizadeva pridobiti tudi kitajsko in britansko podporo, meni, da taksna odločitev samo s strani Afrike Nigerije ne bi dovolj prizadela, saj ta večino svoje surove nafte izvozi v ZDA. Naslednji apel bo zaradi pomembne vloge Kitajske v Varnostnem svetu ZN Mandela namenil kitajskemu predsedniku Jiang Zeminu. Hkrati si žeb navezati tudi diplomatske stike Pretorije s Pekingom in upa, da tem ne bodo stali na poti dolgoletni južnoafriški odnosi s Tajvanom. čečenske volitve ne bodo preložene Moskva (Reuter, telefoto: AP) - Tiskovna agencija tnterfax je sporočila, da je bil včeraj v čečenskem glavnem mestu Grozni ubit ruski vojak, ki je varoval misijo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Vrhovni sovjet v Čečeniji je včeraj sprejel resolucijo, s katero je določil, da kljub grožnjam upornikov ne bo preložil volitev. Čečenski upomi-j so odločitev parlamenta, ki uživa podporo Moskve, že razglasili za nelegalno, saj naj bi njegov mandat potekel že spomladi. Uporniški voditelj Ehrdajev je dejal, da se utegne konflikt zaradi neupoštevanja njihovih groženj razširiti prek čečenskih meja. Predstavnik Dudajeva Movladi Udugov je izjavil, da so ruske enote v zadnjih 24-ih urah iz ^raka in s tal napadale Ačkoi Martan, mesto 40 km jugozahodno od Groznega, ter v napadih ubile dva civilista, sedem pa jih ranile. V ruskem vojaškem centru trdijo, da so bile ruske enote v okolici omejenega mesta v zadnjih treh dneh žrtev že 37 napadov upornikov, iz dobro obveščenih vojaških virov pa se je izvedelo, da se uporniki pripravljajo na novo zaostritev sovražnosti v začetku zime. Študentski protesti v Keniji ^AIROBI (Reuter) - Sest tisoč kenijskih študentov je v petek zasedlo univerzo v Nairobiju in protestiralo proti zvišanju Šolnin, cen prehrane in Študentskih bivališč. V studentskih spopadih s policijo, ki so zajeli tudi ulice kenijskega glavnega mesta, je bil huje ranjen en Student, velika je gmotna škoda, poškodovane so namreč mnoge Studentske menze. Policisti so aretirali pet domnevnih voditeljev nemira, protestniki pa so morah P° ukazu oblasti univerzo zapustiti. Včeraj so univerzo za nedoločen čas zaprli, mnogi študenti pa So bili izključeni in se bodo k Studiju lahko vrnili Sele, ko bodo poplačali domnevne stroške Škode, m je bila povzročena v nemirih. PRORAČUNSKA KRIZA V ZDA Spopad se nadaljuje Senat sprejel sporni predlog WASHINGTON (Reuter) - Ameriški senat je včeraj kljub zatrjevanju predsednika Clintona, da bo ponovno izkoristil pravico veta, sprejel sporni predlog za izravnavo proračuna. S tem je vladi, ki je ze četrti dan ohromljena, odskmil bilijon dolarjev. Ameriški senat je omenjeni predlog, po katerem bi ZDA do leta 2002 zmanjšale proračunski primankljaj in izravnale proračun, sprejel z 52 glasovi za in 47 proti. Zaradi nekaterih sprememb, ki so jih vnesli v predlog, je senat tega poslal nazaj v predstavniški dom, nato pa se bo sporni predlog znašel v Beli hiši. Republikanci so včeraj zavrnili predlog predsednika Clintona, s katerim bi prekinil ohromitev ameriške vlade. Clintonov svetovalec v Beli hiši Leon Panetta je zaman »odpiral« vrata številnih republikanskih pisarn na kapitalskem griču, saj njegova prizadevanja, ki bi 800.000 vladnim uslužbencem po štirih dneh prisilnega dopusta omogočila vrnitev na delo, niso obrodila sadov. Bela hiša Se naprej vztraja, da ne bo popustila izsiljevanju republikanskega kongresa, ki je vladi »ukinil denarna sredstva«, dokler Clintonova administracija ne sprejme njegovega predloga za izravnavo proračuna v prihodnjih sedmih letih. Karikatura: Frankfurter Allgemeine Zeitung Slednje je namreč najbolj trden cilj republikanskega kongresa, ki je na lanskih volitvah dobil prepričljivo večino glasov in prevzel večino mest v senatu in predstavniškemu domu. Republikanci so predsedniku Clintonu pred štirimi dnevi povedali, da bodo vladne službe delovale s polno močjo le v primeru, da Bela hiša pristane na njihov predlog za izravnavo proračuna, k čemur sicer stremita oba politična tabora. Clinton omenjenega cilja ne želi »zabetonirati« v trdno časovno obdobje (njegov predlog sicer predvideva, da bi izravnavo proračuna dosegli v prihodnjih devetih letih); demokratski predsednik pa republikanskemu predlogu nasprotuje predvsem zato, ker bi kongres hudo okrnil sredstva za socialno in zdravstveno zavarovanje, izobraževanje ter varstvo okolja, hkrati pa bi povišal davke srednjemu razredu. Leon Panetta je povedal, da predsednik Clinton taksnega predloga ne bo sprejel. Njegova administracija je kongresu sicer ponudila svojo različico predloga za izravnavo proračuna, ki naj bi bil predmet pogajanj po tem, ko vlada »najde pot iz slepe ulice«. ANALIZA Clinton je še vedno priljubljen WASHINGTON - Ltita 1992 so vsega naveličani ameriški volilci namesto Georgea Busha v Belo hišo izvolili Billa Clintona. Leta 1994 so Se bolj naveličani volilci demokratsko večino v kongresu nadomestili z republikansko. Zdaj prav ti republikanci zagovarjajo brezkompromisen boj z javnim dolgom, ki bi zahteval drastične spremembe v ameriškem socialnem sistemu, ki ga zagovarja predsednik Clinton. Washington se je znašel v slepi utici. Je sploh kdo zaskrbljen? Ali pa so Američani tako naveličani politike, da razen neskončnega pričkanja ne slišijo ničesar več? Odgovori na ta vprašanja niso povezani samo s prihodnostjo ameriškega socialnega sistema in zdravstvene zaščite, temveč tudi z usodo nekaterih pomembnih washingtonskih politikov, kot so predsednik Clinton, senator Bob Dole - najverjetnejši republikanski kandidat na predsedniških volitvah leta 1996 - in predsednik poslanskega doma Newt Gin-grich, ki tudi razmišlja o morebitni predsedniški kandidaturi. Predsednik Clinton trdi, da je cena zakona, ki bi omogočil normalno delovanje zveznih oblasti, previsoka. V svojem nastopu je Clinton predlagano zakonsko omejevanje javne porabe na področjih socialnega in zdravstvenega zavarovanja, javnega Šolstva in vlaganja v znanost in tehnologijo ter varovanja okolja označil kot nesmotrne. Republikanci, Se posebej Dole, ki se bo moral do imenovanja republikanskega predsedniškega kandidata potrditi kot nesporni voditelj, si prizadeva odvrniti pozornost od predvidenih zmanjšanj javne porabe. Dolov strankarski kolega in predsednik predstavniškega doma Newt Gingrich se je pri tem osredotočil na blatenje predsednika Clintona in zvracanje krivde za nastali položaj na Belo hišo, češ da je predsednik nesposoben odločno se spoprijeti z vprašanjem javne porabe, ki se menda izmika nadzoru. V skladu z najnovejsimi raziskavami javnega mnenja bo Clinton iz dvoboja potegnil daljši konec. Podatki, objavljeni v Times Mirrorju, kažejo, da v očeh javnosti priljubljenost kongresnega vodstva pada, predsednikova pri- ljubljenost pa narašča. Približno petina vprašanih v anketi ABC News in VVashington Posta pa je krivila obe strani enako. Na vprašanje, ali skušata strani rešiti sporna vprašanja ali pa se gresta samo »politične igrice«, je 65 odstotkov vprašanih menilo, da si republikanci ne prizadevajo rešiti spornih vprašanj, 52 odstotkov vprašanih pa je predsednika Clintona obtožilo »igranja političnih igric«. Zelo pomemben podatek je, da med Američani narašča zaskrbljenost zaradi cene zdravstvenega zavarovanja. Dve tretjini Američanov je bolj zaskrbljenih kot pred 18 meseci. Demokratske zaskrbljene besede o javnih programih zdravstvenega zavarovanja so očitno padle na zelo plodna tla. Gingrich, ki si lahko privošči več potrpežljivosti kot Dole, je konec prejšnjega tedna izjavil, da bi si lahko volilci premislili in spoznali, da se republikanci pravzaprav borijo za rešitve, ki so prav njim, volilcem najbolj pisane na kožo. Povsem možno je, da bodo nosilci zaradi svoje neokusne predstave kaznovani, ne glede na sta- lišča, ki jih zastopajo. Dejstvo je, da se nobena od strani ne vede preveč častno. Gingrich je predsednika Clintona slikal v grotest-kni podobi lažnivega rjavega sra-koperja, Leon Panetta, predsednik Clintonovega kabineta, pa je primerjal republikance s teroristi, ki imajo v rokah pištole. Omejeno delovanje zveznih uradov, tudi če bo trajalo Se nekaj dni, ni posebej dramatično. Odpor ameriške javnosti do zvezne politike bi se utegnil dramatično povečati, če zvezne oblasti zaradi političnih računov ne bodo izpolnile finančnih obveznosti. Celo samo namigovanja imajo svojo ceno. IBCA, evropsko podjetje, ki ocenjuje kreditno sposobnost, je ta teden Združene države postavilo pod drobnogled zaradi njihovega mogočega degradiranja. V poročilu IBCA je med drugim zapisano, da »postaja prenapeta igra v VVashingtonu zaradi pomanjkanja praktičnosti in navideznega ignoriranja širših nacionalnih interesov, ki naj bi združevali Belo hišo in kongres, vse bolj resna«. R, W. Apple, International Herald Tribune forum o azijsko-pacifiškem gospodarskem sodelovanju PODKUPNINSKI ŠKANDALI PRETRESAJO JUŽNO KOREJO Peking sprejel ameriške pogoje OSAKA (Reuter) - Tik pred koncem srečanja •Mdjsko-pacitiskega foruma za gospodarsko sodelovaje (APEC) v Osaki sla se Kitajska in ZDA približali dogovoru o vstopu Pekinga v Svetovno trgovinsko organi-zacijo (VVTO). Kitajska bo v zameno za ameriško podporo pri vstopu v WTO sprejela tako imenovani »paket 0 liberalizaciji gospodarstva«. Ameriški predstavnik je sporočil, da je Kitajska pri-stala na ameriški »zemlje-'ad poti«, dokument na tridesetih straneh, ki določa Pogoje za pristop Pekinga k Svetovni trgovinski organi-^ciji. Predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Mren pa je dejal, da bodo Ukrepi in predlogi, ki jih je Predložila ameriška stran, Prispevali k pristopu Kitajce k VVTO. »Paket o libera-rzaciji gospodarstva, ki ga 0 kitajski predsednik Jiang v nedeljo predstavil na srečanju foruma APEC, bo izredno pomemben,« je dodal Chen. Omenjeni kitajski paket naj bi vseboval zmanjšanje carinskih omejitev, ukrepe za olajšavo pretoka kapitala in dovoljenja za tuje banke, ki bodo v kitajskih mestih odprle več podružnic. Eden od evropskih diplomatov je naznanil, da bo Kitajska danes najavila tudi konvertibilnost kitajske valute za vse trgovinske operacije Se pred letom 2000. Danes obstaja namreč več določil, ki onemogočajo menjavo kitajskega renmibija za določene tuje valute. Odprto ostaja vprašanje, kako se bo na kitajski paket odzval VVashington, do končne odločitve o članstvu Kitajske v Svetovni trgovinski organizaciji pa bo prišlo Sele decembra. Danes, ob koncu srečanja APEC, bodo tudi voditelji ostalih držav članic razkrili, v kolikšni meri so njihove države pripravljene na »osvobajanje« gospodarskih procesov na tem koncu sveta. Predstavnik japonske vlade je sporočil, da bo Tokio danes predstavil načrt o novih ukrepih proti trgovinskim ovirani, predv- sem na področju uvoznih carin za kmetijske izdelke. Japonski premier se je včeraj v sešel z južnokorej-skim predsednikom Kim Jung Samom. Voditelja sta se sesla prvič, odkar je Mu-rajama pred mesecem dni razburil južnokorejsko javnost z izjavo, da je bila pogodba o aneksiji iz leta 1910, ki je uveljavila petm-tridesetletno kolonialno oblast Japonske nad Korejo, tehnično povsem pravilna. Južnokorejski predsednik Kim je včeraj vnovič opozoril, naj japonski voditelji sprejmejo zgodo-vinska dejstva o krutosti japonske kolonialne oblasti nad Južno Korejo in prenehajo s potvarjanjem zgodovinskih dejstev. Kim napovedal vojno korupciji Afera, v katero je vpleten nekdanji predsednik Ro, dobiva nove razsežnosti OSAKA (Reuter) - Južnokorejski predsednik Kim Jung Sam je včeraj najavil, da bodo vsi politiki in gospodarstveniki, ki se v Južni Koreji ukvarjajo s korupcijo, zakonsko kaznovani. Predsednik pa ni želel razkriti nobenih podrobnosti o preiskavi korupcijske afere, v katero je vpleten nekdanji predsednik Ro Te Vu. »Predsednik Kim je poudaril, da so vsi ljudje pred zakonom enaki, tako podjetniki kot politiki,« je pred odhodom na srečanje APEC sporočil jun, Kirnov predstavnik za tisk. Ro je nekdanji vojaški general in prvi predsednik Južne Koreje, ki je bil aretiran. Ze prejšnji mesec je priznal, da je med službovanjem v predsedniškem uradu pridobil 654 milijonov dolarjev, zase pa je obdržal kar 242 milijonov. V torek so ga oblasti že pripeljale v zapor in obtožile, da je prejel več kot 300 milijonov dolarjev podkupnine od tridesetih različnih podjetnikov. Sedanji predsednik Kim je dejal, da je »skandal dogodek, ki se v prihodnje ne sme ponoviti« in napovedal, da bo storil vse potrebno za uničenje tesnih povezav med podjetniki in politiko v državi. Med tem so južnokorejske oblasti že prepovedale izstop iz države dvema pomočnikoma nekdanjega predsednika, osumljenima, da sta vpletena v korupcijski škandal. Oba sta bila v preteklosti na visokih položajih: Kim Gong In je bil v vodja vladnega oddelka za ekonomske odnose, Li VVon Jo pa je bil parlamentarni poslanec in eden od Rojevih zaupnikov. Javni tožilci so zaslišali tudi več kot Štirideset voditeljev gospodarskih konglomeratov, saj skušajo ugotoviti, kdo je predsedniku države dajal denar v zameno za informacije pridobitniske narave. Li Hiun Wu, Rojev telesni stražar, nekdanji vodja državme obveščevalne službe in oseba, ki je razkrila delovanje sklada za podkupnine, se je v petek svojemu Sefu že pridmžil v zapom. Javni tožilci so ga aretirali zaradi sprejemanja podkupnine. Nedelja, 19. novembra 1995 SVET DRUGI KROG POLJSKIH PREDSEDNIŠKIH VOLITEV_ Odločilni boj med črnim in rdečim vitezom Izid bo pokazal, ali Poljake še deli nedavna preteklost VARŠAVA (Reuter, AFP) - Danes bodo Poljaki v dragem krogu izvolili novega predsednika republike. Po podatkih neuradne raziskave javnega mnenja vodi Aleksander Kwašniewski s 54 odstotki pred sedanjim predsednikom Lechom WaIenso, ki naj bi dobil glasove 46 odstotkov poljskih volilcev. Volišča bodo odprta od 6. do 20. ure. Prve delne neuradne izide, ki bodo namenjeni tujim agencijam in množičnim medijem, je pričakovati med 18. in 19. uro. Predvidoma ob 23. uri bo poljska televizija objavila prve neuradne podatke. Paradoksalno so poljski volilci razdeljeni bolj zaradi odnosa do preteklo- V OZADJU »Sveti« krojači javnega mnenja Duhovščina svari vernike pred vnovičnim vzponom komunizma > VARŠAVA (Reuter) - Poljska katoliška cerkev v prvem krogu predsedniških volitev ni javno podprla nobenega kandidata, kar so nekateri komentatorji razlagali kot samozavedanje cerkve glede njene vloge v demokratični dražbi. Šele pred nedeljskim drugun krogom je poljska cerkev javno pozvala volilce, naj volijo katoliškega kandidata. Poljski kardinal Jožef Glemp je v svojem sporočilu varšavskim duhovnikom zapisal, da vidi nevarnost za Poljsko, Ce bo Kwašniewski na predsedniških volitvah zmagal in tako zaokrožil premoč nekdanjih komunistov v državnih ustanovah. Med drugim je zapisal, da »obstaja nevarnost za svobodo veroizpovedi, če bodo vsa pomembna mesta zasedli ljudje, ki ne verujejo in ne živijo v skladu s krščanskimi vrednotami in poljsko tradicijo«. Poljski škofi so duhovnikom pisali pastoralna pisma, ki naj bi jih prebrali na današnjih mašah, v katerih poljske vernike svarijo pred vrnitvijo komunizma in ponovno izgubo poljske suverenosti. Poljski nadškof Jožef Michalik je glas za Kwasniewskega, zaradi njegovega stališča do prekinitve nosečnosti, označil kot sodelovanje v umoru. Neka lokalna cerkvena radijska postaja pa je današnje predsedniške volitve označila kot »izbiro med brezbožnim sistemom in sistemom, ki priznava obstoj boga«. VValensa se zaveda, da bi lahko bila podpora iz cerkvenih vrst dvorezen meč, saj veliko Poljakov zameri cerkvi njeno veliko vlogo v javnem življenju. Škofje tudi priznavajo, da je konservativna drža cerkve glede določenih vprašanj, kot je spolnost, mnogo privržencev odvrnila od cerkve. Ugledni sociolog VVojciech Pawlik z varšavske univerze je dejal, da »cerkev počasi spoznava, da je njena vloga neprimerno manjša, kot je bila v prehodnem obdobju«. Kwašniewski se je v nasprotju z mnogimi bolj radikalnimi enako mislečimi skrbno izogibal neposrednih napadov na poljsko cerkev, čeprav je stranka Kwašniewskega pred volitvami z zavlačevanjem ratifikacije konkordata izzvala poljsko cerkev. Vsi udeleženci javnega življenja, tako levica. škofje, pa tudi VValensa, so si skrbno prizadevali, da bi se v volilnem boju izognili verskim vprašanjem, ki bi lahko hkrati pomenila tudi svojevrstno preverjanje vsemogočnosti katoliške cerkve. Vloga cerkve na današnjih volitvah bo jasno razvidna šele po objavi uradnih končnih izidov, s to razliko, da Kwašniewski lahko v nedeljo računa nđ disciplinirane partijske privržence, VValensa pa mora upati, da bodo pozira s prižnic padli na plodna tla. s ti kakor pa zaradi političnih programov kandidatov. Za Lecha VValenso bi lahko glasovalo veliko volilcev, ki se sicer ne strinjajo z njegovo konservativno politično držo, ker je VValensa zanje manjše zlo kot nekdanji komunist Kwašniewski. Adam Michnik je dobro orisal bojazni in želje Poljakov, rekoč: »Lech VValensa ima veliko manjšo podporo kot nekoč, vzrok za njegovo resnično moč pa je strah Poljakov pred novim monopolom nekdanjih komunistov.« Na drugi strani ima Kwašniewski kot šarmanten in, vsaj v besedah, zmeren politik podobo »idealnega kandidata«. Njegovi cokli sta predvsem njegova politična preteklost visokega Tekmeca Kwašniewski in VValensa sta si po zadnjem televizijskem dvoboju segla v roki partijskega funkcionarja in stara komunistična garda, ki ga še vedno obdaja. Le malo Poljakov se kljub strahovom, ki jih širi VValensa, resnično boji, da bi se Poljska z zmago Aleksandra Kwašniew-skega vrnila v čase komunizma. VValensa je v svojih nastopih skušal volilce prepričati, da bi v primeru zmage Kwašniew-skega to pomenilo za Poljsko vrnitev v temačne čase totalitarizma, odmikanje od Evrope in Sever- noatlantske zveze ter vnovična navezava tesnih vezi z Moskvo. Z zmago naj bi si levica zagotovila prevladujoči vpliv tudi v poljskem gospodarstvu. Nekaj prednosti na račun tekmeca je VValensa pridobil z objavo nekaterih domnevnih temnih strani protikandidata Kwaš-nievvskega. Kvvašnievvski je v svojih nastopih pozival poljske volilce, naj v dobro Poljske presežejo prepad med Solidarnostjo in komunistično partijo. Sebe je skušal pred- staviti kot sodobnega socialdemokrata, ki je usmerjen v prihodnost, ne da bi zato moral pljuvati po preteklosti. Vsekakor je v primeru poljskih predsedniških volitev šlo za dva zelo različna marketinška nastopa. KwašnieW-ski se je volilcem predstavil kot prihodnji predsednik vseh Poljakov, VValensa pa je predsedniške volitve slikal izrazito črno-be-lo, kot mitološki boj med dobrim in zlim. SKLEP VATIKANSKE KONGREGACIJE ZA VERSKO DOKTRINO Ženske ne bodo maševale in pika! Pravilo, da ženske ne morejo postati duhovnice, je »dokončno, nezmotljivo in nesporno« VATIKAN - Vatikan je vCeraj sporočil, da je sklep rimskokatoliške cerkve, ki ženskam ne dovoljuje, da bi postale duhovnice, del dokončne, nezmotljive in nesporne cerkvene doktrine. Sklep je sprejela vatikanska Kongregacija za versko doktrino, potem ko je papež Janez Pavel II. zaprosil člane, naj razjasnijo dvome znotraj cerkve in določijo dokončno naravo papeževe poslanice iz leta 1994, v kateri je poglavar rimskokatoliške cerkve zapisal, da ženske ne morejo biti posveče- ne v duhovnice. V uradni izjavi Kongregacija za versko doktrino je bilo rečeno, da pravilo Janeza Pavla 11., »naslednika svetega Petra«, velja »vedno in povsod« in da je ta del dokončne in nesporne cerkvene doktrine. Sklep bo zavezoval tudi prihodnje papeže, če bi ti želeli spremeniti politiko na tem področju, so sporočili vatikanski viri. Cerkveni voditelji so dejali, da cerkev nima pristojnosti, da bi ženskam dovolila, da postanejo duhovnice, ker je Kristus suvereno in svobodno za svoje apostole izbral samo moške. S temi besedami so zavrnili argumente ženskih skupin, ki trdijo, da je Kristus pri izbiri apostolov deloval v skladu z družbenimi normami tistega časa. Papež se je za poslani- co odločil po tem, ko je anglikanska cerkev ženskam dovolila, da lahko postanejo duhovnice, zaradi česar so se odnosi med Rimom in anglikansko cerkvijo dodatno zaostrili. V tokratni izjavi pa so rimskokatoliški cerkveni voditelji poudarili, da dejstvo, zaradi katerega ženske ne morejo postati duhovnice, še ne pomeni, da cerkev ne spoštuje njihovega dostojanstva. Philip Pullella / Reuter ŠVEDSKA SOCIALNA DRŽAVA Varčevalni program ogroža vladajoče socialdemokrate Eva Ahlberg / Reuter STOCKHOLM- Švedski sistem blaginje, ki je nekoč zbujal zavist med liberalnimi vladami z vsega sveta, danes v tujini zbuja posmeh, večina Švedov pa meni, da mu je rok trajanja potekel, da je predrag in da je zgolj žalosten ostanek iz obdobja, ki se ne more ponoviti. Sistem blaginje in socialdemokratska stranka, Id ga je uvedla, sta ogrožena zaradi drugačnega vetra, ki je zavel na Švedskem. Socialdemokrati, ki na Švedskem še vedno vladajo, so sistem blaginje postopoma uvajali v šestdesetih in sedemdesetih letih. Ker je temeljil na ugodnostih, ki so jih bili deležni prebivalci, so bolni ali nezaposleni Švedi lahko ostajali doma in dobivali enake plače, kot če bi delali. Sistem je švedskim državljanom nudil tudi brezplačno šolstvo in oskrbo v bolnišnicah ter zagotavljal velike pokojnine, subvencije za gradnjo hiš in za oskrbo otrok. Z obsegom sistema blaginje pa se je večal tudi državni dolg. Danes ima Švedska 29 milijard dolarjev proračunskega primanjkljaja, 210 milijard dolarjev državnega dolga in približno 13-odstotno nezaposlenost. »Danes je ljudi več, v življenju se kasneje zaposlijo in prej upokojijo, živijo pa dlje. Sistem ne more več delovati,« meni Nils Lundgren, socialdemokrat in vodja ekonomskega oddelka v banki Nordbanken. Socialdemokrati so nedavno začeli uvajati varče- valni program, da bi rešiti vsaj del problemov, Id pestijo državo. Ugodnosti oziroma državno plačilo, ki so ga deležni bolni, nezaposleni in tisti s porodniškim dopustom, so zmanjšati na 75 odstotkov polnega osebnega dohodka. Stranka se tudi dogovarja o omejitvi sredstev za otroški dodatek, kar bi bilo še pred nekaj leti nekaj povsem nezaslišanega. Švedski starši prejemajo na mesec 750 kron (110 dolarjev) za vsakega otroka do njihovega 16 leta starosti, ne glede na to, kakšen je njihov osebni dohodek. Socialdemokratska stranka je zaradi varčevalnega programa, kot kažejo ankete javnega mnenja, že izgubila deset do petnajst odstotkov volilcev. »Socialdemokrati gradijo svojo politiko na enakomerni gospodarski rasti. O gospodarski rasti že kar nekaj let ne moremo govoriti, volilci pa pričakujejo iste ugodnosti kot v preteklem obdobju,« poudarja Anders Ferm, urednik socialdemokratskega dnevnika Arbetet. Prejšnji mesec se je okrog vprašanj blaginje razvnela še posebej vroča politična razprava. Levo krilo stranke je ministrskemu predsedniku Ingvarju Carl-sonu očitalo, da se v političnem delovanju odmika od vrednot države blaginje. Odzivi s strani sindikatov in levice na gospodarske ukrepe, ki sta jih uvedla Carlson in finančni minister Goran Person, odražajo misli in občutke mnogih razočaranih volilcev. »Lju- dje ne morejo razumeti, da prav socialdemokratska stranka uvaja ukrepe, kisov nasprotju z socialdemokratskimi vrednotami oziroma programom,« pravi Lindgren. Dodatno so se spori znotraj države in vlade zapletli januarja letos, ko je Švedska vstopila v Evropsko unijo. Septembra letos so tako politiki, ki so vstopu nasprotovali, na parlamentarnih volitvah za EU dobili več glasov kot socialdemokrati. Slednji so zbrali le 28 odstotkov, to pa je najslabši rezultat za stranko vse od leta 1911. Zadnji udarec pa je socialdemokratska stranka prejela z nedavnim škandalom, v katerega je vpletena namestnica Švedskega premiera Mona Salina zaradi domnevne zlorabe vladne kreditne kartice. Pred tednom dni je zaradi tega ponudila svoj odstop in izjavila, da ne namerava kandidirati za mesto predsednice vlade. Politični analitiki menijo, da se socialdemokratska stranka sooča z največjimi problemi doslej. »To je najbolj zapleten položaj, v katerem so se socialdemokrati znašli po letu 1917, ko so se od stranke odcepili komunisti,« trdi bančnik Lindgren. Anders Ferm iz časopisa Arbetet se z njim strinja. »V stranki so vedno obstajala nesoglasja med levim in desnim krilom in vedno je stranka nesoglasja razrešila. Tokrat je povsem verjetno, da ji to ne bo uspelo.« NOVICE Sirija se je pripravljena pogajati z Izraelom JERUZALEM (Reuter) - Sirija je izrazila pripravljenost za obnovitev mirovnih pogajanj z Izraelom, za katero se je nedavno zavzel izraelski premier Simon Perez. Izraelski policijski minister Moše Sahal je dejal, da je Jigal Amin ki je umoril Jicaka Rabina, priznal, da je hotel to storiti že v juliju na prizorišču napada na avtobus v predmestju Tel Aviva. Jaser Arafat pa bo danes, prvič odkar so izraelske enote zapustile mesto, v Dženinu sklical tedensko zasedanje palestinskih oblasti na avtonomnih območjih. Afganistanske vladne sile v protinapadu KABUL (Reuter) - Afganistanske vladne sile skušajo za vsako ceno zaustaviti ofenzivo na Kabul, Id so jo v petek začeti pripadniki talebanskega gibanja. Obrambni mini' ster je dejal, da so s protinapadi začeli včeraj zjutraj, ni pa povedal, ati so vladne enote napredovale in koliko žrtev je zahteval spopad. Telebanski viri so medtem poročali o napredovanju svojih enot. Posebni odposlanec ZN Mesti-ri skuša zagotoviti predajo oblasti iz rok premiera Rabba-nija v roke 28-članskega predstavniškega sveta, na kar je Rabbani že pristal. Neuradno se je izvedelo, da Talebani nasprotujejo večini predlaganih predstavnikov, vendar na njihov uradni odziv še čakajo. Tamilski tigri sestrelili transportno letalo KOLOMBO (Reuter) - Tamilski gverilci so včeraj v bližini mesta Palaly sestreliti šrilanško vojaško tovorno letalo. Tri člane posadke še pogrešajo, dva pa sta umrla v bolnišnici-Poznavalci menijo, da sestrelitev kaže na obup, ki zajema uporniške vrste, saj naj bi bili Tamilci seznanjeni s tem, da je letalo prevažalo le tovor. Medtem se največja vojaška ofenziva od začetka vojne, operacija Riviresa, nadaljuje. Mesto Džafiia je postalo pravo minsko polje, zato je napredovanje vladnih enot zelo počasno. ■—.-pravijo, da vsak sod llahko daje samo ti-sto vino, ki ga ima. J- Ce je to res, italijanski politični sod ne vsebuje dosti žlahtne kapljice, ampak precej poprečnega in tudi dosti slabega vina. Rezultat je nedorečena pijaCa, ki jo je težko oceniti, vendar se kaže kot »neprimerni spremljevalec« za vsako jed. Ne spaja se ne s predjedjo ne z glavno jedjo, pa tudi k prikuhi in sladici ne pase. Od kar je bila lani decembra zaradi spora s Severno ligo in zaradi nesposobnosti prisiljena k odstopu vlada Silvia Berlusconija, je glavni dejavnik na italijanski politični sceni nejasnost, ki marsikdaj meji na popolno zmedo. To je prišlo do izraza še zlasti v zajinjih Šestih mesecih, ko je bila razprava o morebitndm razpustu parlamenta in predčasnih političnih volitvah edina tema, ob kateri so se kresala mnenja in največkrat lomila kopja med političnimi nasprotniki, a tudi med zavezniki. V zadnjih tednih pa je to nihanje Se bolj izrazito, saj se - vsaj po javnih izjavah politikov sodec - en dan zdijo predčasne volitve pred pragom, dan potem zelo oddaljene, nato pa spet pred durmi. In tako je tudi s politiki: en dan so prepričani, da je dogovarjanje možno in ponujajo roko, dan potem pa prevladata togost in nepripravljenost na dialog, pravzaprav nezaupanje v nasprotnikovo iskrenost . V tej zmedi sta morda še najbolj premočrtna predstavnika skrajnih kril političnega loka. Na desni predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini vztrajno zahteva takojšnje predčasne volitve, od kar je bila prisiljena k odstopšu Berlusconijeva vlada. Na nasprotni strani vztrajno ponavlja in podčrtuje nujnost predčasnih volitev tajnik SKP Fau-sto Bertinotti, po katerem samo nove volitve lahko prispevajo h prenovitvi sedanje italijanske politične mlaku-že. Ostale stranke nihajo: nekaj časa vztrajajo pri zahtevi Po volitvah, nato pa se zdijo bolj pripravljene na dogovarjanje. Silvio Berlusconi, ki je nekaj mesecev Ponavljal refren zahteve po takojšnjih voli-tvah , s e -daj ZMEDA NA ITALIJANSKI POLITIČNI SCENI Nadaljevati po dosedanji poti ni več mogoče, vendar tudi predčasne volitve ne obetajo rešitve Vojmir Tavčar niha, Čeprav pod Finijevim pritiskom vsaj navzven poudarja, da želi volitve takoj. Še najbolj nazorno je ta dvojnost prišla do izraza v parlamentu. Pred nekaj tedni, ko je zahteval nezaupnico za vlado Lamberta Dinija, je bil Berlusconi oster in napovedal je, da bo napel vse sile za predčasni razpust parlamenta. Minulo sredo, ko je Dini kot začasni pravosodni minister poročal zbornici o stanju italijanske pravice in iskal ravnovesje med pravicami parlamentarcev ter neodvisnostjo sodstva, pa mu je Berlusconi zaploskal. Morda je bilo njegovo ploskanje nekoliko mlačno in ne preveč prepričano, toda razlika z Berlusconijem iz dni razprave o nezaupnici je bila zelo velika. Se zlasti, ker sta se leva sredina in Kartel svoboščin isti dan dokaj ostro razšla ob problemu televizijske »par condicio«. Dan potem je šel Berlusconi Se korak dlje in ocenil kot zanimivo ponudbo Massima D’Aleme, da bi v tem mandatu spremenili volilna pravila in uvedli vo-lilni sistem v dveh J krogih (ki ga Kartel noče), v naslednjem mandatu pa bi razmislili o možnosti delnega uvajanja predsedniške republike. Nato pa se je premislil, ko ga je iz dalj- e g Šanghaja Fini ril, da sta se dogovorila za drugačno politiko Kartela. Ali se lider Forza Italia res tako boji volitev, da bi bil pripravljen na dogovarjanje? Ali ga res tako skrbi dejstvo, da se bo januarja med morebitno volilno kampanjo moral zagovarjati pred milanskim sodiščem zaradi korupcije in podkupovanja finančnih stražnikov? Vprašanje ni retorično, saj javnomnenjske raziskave ne napovedujejo Kartelu neugodnega rezultata, Čeprav veter ne polni vec jader desne sredine kot v začetku leta. Na drugi strani tudi Mas-simo D’Alema ni pokazal največje premočrtnosti. Tajnik Demokratične stranke levice je večkrat nihal med predčasnimi volitvami in možnostjo dogovarjanja o re- • formah. K temu ga je sililo (poleg javnomnenjskih raziskav) predvsem odpor njegovih d i n -skih zaveznikov do predčasnih volitev. Vse D’Alemove izjave za predčasne volitve, ki jih ima tajnik DSL kot najmanjše zlo, saj ne verjame v možnost tvornega dogovora o reformah s Kartelom, so spremljali bolj ali manj glasni protesti Ljudske stranke, Segnijevih Demokratov, socialističnih »grmičkov« in drugih. Tudi to je D’Alemo sililo k previdnosti in vCasih k nejasnosti, da bi se korenine Oljke ne posušile Se preden bi Prodijevo drevo pognalo prve liste. K previdnosti in nihanju je D’Alemo sililo tudi vprašanje zavezništev. Ali je možen dogovor s Stranko komunistične prenove, s katero DSL veže skupni izvor, ločuje pa program? Ali je možen dogovor s Severno ligo, s katero je programska sorodnost v ekonomskih problemih večja, medtem ko je nazorska razlika do socialnih problemov velika? Ali bo možen dogovor z bivšim sodnikom Antoniom Di Pietrom, ki po srcu sodi gibanja predvsem ta, da je stranka-podjetje in izraz Fi-ninvesta ter potreb tega milanskega televizijskega koncema? Iz dosedanjega dogajanja ni mogoCe razbrati jasnih odgovorov. Dogovor z Ligo o odloku za omejevanje pritoka priseljencev in ostrejša določila za njihov izgon pa kaže, da je v nujnostnih primerih DSL sposobna »velikega političnega realizma«, ki se Cesto bije z načelnostjo. Toda Bossi je v petek zahteval Se vec in vprašanje je, ali je DSL pripravljena primakniti Ligi tudi ta priboljšek. Tretji akter na italijanski politični sceni so bile manjše sredinske stranke v obeh kartelih, ki so se - sicer tudi one z nekaterimi nihanji in občasnimi odkloni - borile proti razpustu parlamenta in predčasnim političnim volitvam, vendar niso znale oblikovati jasnega skupnega predloga in tudi ne politike, ki bi večje partnerje pripravila do tvornega dogovarjanja. V takih razmerah tudi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro ni imel velikega maneverskega prostora. Znano je, da Scalfaro nasprotuje predčasnim volitvam, ker se boji, da bi se tudi v novem parlamentu ponovilo podobno razmerje sil kot v sedanjem z nesklepčnostjo in veliko zmedo. Dolgo Časa je Scalfaro prepričeval stranke, naj ne rinejo v volitve. Sedaj je ubral drugačno taktiko, saj poudarja, da ne bo okleval in bo razpustil parlament, Ce se stranke ne bodo dogovorile. Ali je možno, da večja Scalfarova odločnost, ki že meji žuganje, pripravi stranke do večje spravljivosti? Na ta vprašanje je skoraj nemogoče odgovoriti v tem trenutku, ker ni naprave, ki bi uspela izmeriti resnične politične temperature. Nekoliko bolj jasno bo morda stanje, ko bo o finančnem zakonu začela razpravljati poslanska zbornica, kjer je prispevek Kartela (pa Čeprav z vzdržanjem ali tudi z odsotnostjo dela njegovih parlamentarcev) nujen za sprejem državnega proračuna. Dokončno pa bo temperaturo mogoCe izmeriti po 31. decembru, ko bo Dinijeva vlada - kot je premier večkrat poudaril - odstopila in bo predsednik Scalfaro s formalnimi posvetovanji moral ugotoviti, ali obstaja možnost nove vlade ali pa bo treba razpustiti sedanji parlament. Gez dober mesec bo torej zelo verjetno znan odgovor na dilemo »reforme ali predčasne volitve«, o kateri stranke veliko debatirajo in Časopisi dosti poročajo, Ce se medtem ravnovesje ne poruši ob taksnih potezah, kakršna je bila petkova Bossije-va. V tem primeru najbrž ne bo treba Čakati še mesec dni, da bi merili temperaturo politične scene, ker bodo ruševine - to bi pomenile volitve brez odobrenega finančnega zakona - vidne že takoj. Drama Italije je dejstvo, da ni mogoče vec nadaljevati tako, kot doslej, saj se je politika dejansko odpovedala svojim nalogam in ni sposobna reševati problemov. Toda prav tako jasno je, da nove volitve s sedanjim parlamentarnim volilnim sistemom najbrž ne bodo prispevale k veliko večji jasnosti in sklepčnosti. In drama se spremenija v tragedijo ob spoznanju, da na italijanski politični sceni ni nobenega voditelja, ki bi imel dovolj ugleda in politične iznajdljivosti, da bi državi nakazal perspektivo in ji z dovolj realističnim nacrtom pomagal na pot, ki vodi izpod nakovala predčasnih volitev ter kladiva vztrajanja na dosedanji poti in s sedanjim parlamentom. "ji Nedelja, 19. novembra 1995 NEDELJSKE TEME Porušeni most Tri manjšinske organizacije so v septembru organizirale mednarodni obisk na Slovaškem z namenom, da preverijo stanje madžarske manjšine. Federalistično zvezo evropskih narodnosti FUEN sta zastopala podpredsednika Joseph von Komlossy, Madžar, ki stanuje v Švici, in Hans Hannsen, Nemec iz Danske, združenje za oigrožene narode Gesellschaft ftir Bedrohte Volker je zastopal predsednik južnotirolske sekcije Thomas Benedikter, Evropski urad za manj razširjene jezike pa podpredsednik Bojan Brezigar, ki je tako strnil svoje vtise. Stolnica v Esztergomu ponosno kraljuje nad Donavo, ki se ovija okoli griča, na katerem so madžarski škofje zgradili to veličastno cerkev. Z griča se lahko razgleduješ daleč naokoli po rahlo valoviti pokrajini. Donava tu deli dve državi, Madžarsko in Slovaško, ne pa dveh narodov. Na obeh bregovih živijo Madžari, na Slovaškem kot manjšina. 600.000 jih je, 15 odstotkov vsega slovaškega prebivalstva. Pod stolnico v Esztergomu je speljana cesta, ki je svojčas povezovala Budimpešto z Bratislavo. Čez Donavo so zgradili železen most: v reki sta stala dva podpornika in trije železni loki so se ponosno dvigali čez reko, v kričečem nasprotju s harmonično simbiozo, s katero se stolnica z vrha griča zrcali v mirni in nič več modri Donavi. Tako je bilo nekoč. Danes ni več tako, že petdeset let ne. V drugi svetovni vojni so Nemci med umikom porušili most. Slovaki ga doslej še niso obnovili. Na slovaški strani prvi lok še stoji; lahko se po njem sprehodiš in postal je priljubljen kraj za sprehode zaljubljenih parčkov. Nekaj korakov, na koncu skok čez železno ograjo in stojiš tik nad Donavo, ki spodaj mirno teče in njeni valovi pljuskajo v podporni steber. Ko pa se oko obrne proti madžarski strani, uzre samo že drugi podporni steber, ki sameva sredi toka Donave. Nanj so Madžari namestili električni drog - bogve, kaj jim elektrika sredi Donave, morda za kake nočne signale za plovbo - povezave z drugim bregom pa ni. Spodaj pluje majhen trajekt. Nekajkrat dnevno, mi pove Istvan Batta, sekretar madžarske manjšinske stranke Egyutteles (egyiitteles pomeni sožitje), ki ima v slovaškem parlamentu kar 13 poslancev. Batta nas spremlja na tem kratkem poizvedovalnem obisku po južni Slovaški, po madžarskem na- -rodnostnem ozemlju in v vsakem kraju, v katerega nas pripelje kombi, star in umazan mitsubishi, skoraj muzejska vrednost, odkrijemo nekaj novega, za ljudi, ki se že dolga leta ukvarjajo z manjšinami, skoraj nezaslišanega. Čeprav obiska Esztergo-ma ni bilo na našem prvotnem sporedu, ampak smo tja zavili, ker naj slovaški predstavniki šole v Ipoly-sagu niso hoteli sprejeti, smo prav tu odkrili eno izmed sramot dvajsetega stoletja. Ta tretjima mostu, ki zija v praznino, je po svoje enakovredna berlinskemu zidu. Zid so v Berlinu zgradili z namenom, da ljudje ne bi prehajali z ene strani na drugo. Za izolacijo madžarske manjšine na Slovaškem ni bilo treba ničesar zgraditi: most je ostal tak, kakršnega so Nemci med drugo svetovno vojno pustili realsocialističnim državam. Le dva loka, ki sta zgrmela v Donavo, so odstranili. Nič drugega ni bilo treba narediti in manjšina je bila odrezana od matice: Donava je tako postala nova železna zavesa za tisto železno zaveso, o kateri smo govorili in pisali na Zahodu. Porušeni most pa je krenil v pozabo. Tako v pozabo, da ga niti Claudio Magris ne omenja v svoji Donavi. Piše sicer o Esztergomu, o njegovem nastanku ob koncu prvega tisočletja, o tem, da se je tam rodil prvi ogrski kralj sveti Stefan, o bitkah proti Turkom, o kipu princese Sissi... O Madžarih na levem bregu Donave in o tem, kako ni bilo treba prav nič narediti, da je realsocialistična Češkoslovaška odrezala svojo madžarsko manjšino od matične bratske realsocialistične Madžarske, pa niti besedice. Priznam, da me to ne preseneča. Porušeni most v Esztergomu je verjetno najvidnejši znak odnosa Slovakov do svoje madžarske manjšine. Prastrah pred Madžari jim je prirojen in kar ne morejo se sprijazniti z dejstvom, da so se časi spremenili. Nekako jim ne gre v račun, da sestavljajo slovaško državo tudi Madžari in da se sedaj, ko so končno prišli do lastne države, v kateri lahko vladajo ali spletkarijo, kot jim pač bolj prija, spoprijemajo s starim vprašanjem odnosa z Madžari, nekoč dominantno jezikovno skupino, ki je v času avstroogrskega imperija vedrila s svojim jezikom, svojo kulturo in svojimi oblastveniki... Ta vtis sem imel na srečanju z gospo Evo Ben-covo. Gospa je sicer prijetna dama srednjih let, očitno pa ima staro partijsko šolo. Ko se pogovarja z nami nima nobenega dvoma, da govori sveto resnico. Eva Bencovd je pri ministrstvu za šolstvo odgovorna za nov sistem dvojezične šole na območju, na katerem živi madžarska manjšina. Ne, da ne bi kdo napačno razumel: Eva Bencovd je pristojna za razgradnjo madžarskih manjšinskih šol. »Mi želimo integrirati Slovaško v evropsko stvarnost,« nam pompozno reče na začetku svoje predstavitve in nato obrazloži svoj načrt. Vsaki madžarski šoli bodo slovaške oblasti pridružile »alternativno« šolo. V otroškem vrtcu in v osnovni šoli bo polovica pouka v slovaščini in polovica v madžarščini, v višjih razredih gimnazije pa bo o madžarščini ostala samo še sled. Alternativni pouk, razlaga Bencovd, so doslej uvedli v 29 otroških vrtcih, kajti »začeti moramo z najmlajšimi«. V slovaščini poteka pouk vsak drugi dan, ko je vseh pet ur z otroki slovaški učitelj, ki govori samo slovaško. Prisoten je tudi redni učitzelj, »ki lahko prevede, če otr-roci česa ne razumejo.« Namen alternativne šole je zelo jasen in Bencovd o njem nima dvomov: »Želimo, da bi otroci obvladali državni jezik,« pravi. Sama biva na narodnostno mešanem ozemlju in lahko iz lastne izkušnje pove, da imajo Madžari težave z znanjem slovaščine. V njeni vasi pa slovaške šole sploh ni in morajo njeni otroci v šolo v sosednjo vas. (Mimogrede, Batta pravi, da v tisti naši ni niti madžarske šole...) Bencovd je pustila v meni mučen vtis birokratke slabše vrste. Mirno bi jo lahko postavil v ministrstvo za šolstvo v katerikoli totalitarni državi, zrela je za vsak nacionalizem in, ker je prepričana, da je nosilka edine resnice, tudi ne kaže zamujati časa in jo o čem prepričevati. In vendar bi bilo za to razlogov na pretek. Dal nam jih je obisk v Ipolysd-gu - Slovaki kraju pravijo Sahy - kjer se je v občinski sejni dvorani zbralo kakih dvajset razjarjenih učiteljev in profesorjev. Ipoly-sdg je bil nekoč povsem madžarsko mestece; od Esztergomu je oddaljeno le kakih 30 kilometrov, napisi so dvojezični, madžarščina je občevalni jezik na ulici in celo na županstvu je dvojezični napis. Vse to pa šolnikov ni pomirilo. In tako smo prisluhnili pravemu valu protestov, ki jih je uvedel odstavljeni ravnatelj Istvan Tenczel. Ni se hotel prilagoditi določilom o alternativnem šolstvu in predvsem ni hotel sodelovati v kampanji za prepričevanje staršev o ugodnostih takega šolanja. To ga je stalo službo. Tako je Tenczel govoril brez strahu, da bi zaradi svojih besed karkoli tvegal. Njegova pripoved je bila zelo jasna in poučna. V Ipoly-sdgu je obstajala in uspeš- no delovala madžarska šola. Ko je šolsko ministrstvo v Bratislavi sklenilo, da uvedejo alternativne šole, so od njega zahtevali, naj skliče starše in naj jim priporoči, da vpišejo svoje otroke v alternativno šolo. Temu se je uprl in ministrstvo ga je enostavno odstavilo. Enaka usoda je doletela še devet drugih ravnateljev (Eva Bencovd je sicer dejala, da so odstavili samo štiri ravnatelje in podatka nismo mogli preverjati). V ravnateljstvo v Ipolysdg je prišel novi ravnatelj, Slovak, ki ne pozna madžarščine. Starši so protestirali in sprva otrok niso pošiljali v šolo, češ da je zakon na njihovi strani, vendar jim je novi ravnatelj zabrusil, da bodo zakon pač spremenili. Za njim je spregovoril Ti-bor Lendvay, drugi odstavljeni ravnatelj. Zgodba je bila popolnoma enaka: novi ravnatelj je sklical starše in jih prepričeval, naj sprejmejo alternativno šolo. Niso je sprejeli. Bilo je mnogo psiholoških pritiskov na starše in učitelje, vendar ničesar ni mogoče dokazati. »Nič ni bilo napisano, vse so delali kar tako,« je dejal Lendvay in dodaja, da so v otroškem vrtcu kar tako uvedli alternativni pouk. V razredu je bilo 21 otrok, pet staršev je soglašalo z alternativnim poukom, šestnajst pa ne. Kljub temu so ga uvedli, tako da je v otroškem vrtcu slovaška učiteljica dopoldne, popoldne, ko otroci spijo, pa madžarska vzgojiteljica. To je dejansko prehod na slovaško šolo, pravi Lendvay. Ugovor, ki se pogosto sliši, je, da Madžari ne obvladajo slovaščine. To nam je na ministrstvu za šolstvo brez ovinkov povedal državni sekretar Andrej Nemcok. »Prav se nam zdi, da bi vsi državljani naše nove države dobro obvladali slovaški jezik. Samo to je namen alternativnega šolanja in nič drugega se za tem ne skriva,« je dejal državni sekretar. Vendar ni bil posebno prepričljiv. Se več. Vtis sem imel, da niti samega sebe ni o tem dodobra prepričal. Na vprašanje o poznavanju slovaščine pa so madžarski šolniki kategorični: otroci, ki obiskujejo madžarsko šolo, obvladajo slovaščino tako kot slovaški otroci. Temu sicer nisem popolnoma verjel, kajti normalno bi bilo, da je njihovo poznavanje slovaščine šibkejše od znanja slovaških otrok. Vendar je neizpodbitno dejstvo, da se v vseh madžarskih šolah slovaščine učijo od prvega razreda do mature-Poleg tega vsi njihovi profesorji prihajajo s slovaške univerze, kajti Madžari na Slovaškem nimajo lastne univerze, študijski naslovi madžarskih univerz pa niso priznani. Odnosi med Madžari in Slovaki v IpO' lysdgu pa ne dopuščajo dialoga. O tem smo se prepričali sami, kajti zaman smo se poskusili srečati z novim ravnateljem in zaman smo iskali stikov s slovaškim delom prebivalstva. Sicer pa gre v glavnem za priseljence, saj je bil Ipolysag, ki danes šteje kakih 8.000 prebivalcev, še pred nekaj leti popolnoma madžarsko mestece, danes pa je Madžarov la kakih 65 odstotkov. Narodnostna meja je tekla severno od mesta, kakih Id do 15 km, in bila je zelo jasna. Danes vsega tega ni več in domačini se morajo Pač soočati z novo stvarnostjo. Sicer pa se morajo Madžari na Slovaškem tudi sploh soočati z novo stvarnostjo. Njihovo zgodovino povojnih let bi lahko označili kot nenehno nihanje in tudi njihove narodnostne pravice niso konstanta. Realsocialistična Češkoslovaška madžarski manjšini ni zagotovila kdove kako velikih pravic. Po koncu druge svetovne vojne so Madžare nasilno razseljevali, pa tudi sicer je zelo simptomatično že dejstvo, da je država naanjšino odrezala od glavnine matičnega naroda. Po padcu berlinskega zidu sn je nekaj spremenilo, vendar se stanje Madžarov Po osamosvojitvi Slovaške zopet slabša. -V času, ko sem obiskal tiste kraje, sta obstajala poleg alternativnega šolstva še dva velika problema: predlog zakona 0 slovaškem jeziku in Predlog zakona o administrativni razdelitvi dežele. Medtem je bil zakon o slovaškem jeziku že sprejet. Gre za besedilo, ki določa uradnost slovaškega jezika v vsej državi in dejansko ukinja dvojezičnost v javnih upravah ter možnost rabe manjšinskih jezikov v stikih z oblastmi. Ta zakon je že kot osnutek izzval val protestov, sedaj, ko ga je parlament sprejel, pa je madžarska vlada tudi uradno protestirala in ni izključeno, da bo moral o tem besedilu v kratkem razpravljati urad za človekove pravice pri Svetu Evrope. Čeprav nihče ne ugovarja uradnosti slo-vaščine je namreč besedilo zakona izrazito nacionalistično in s poudarjanjem slovaškega jezika v bistvu ukinja celo vrsto pravic, ki jih je manjšina doslej uživala. To je tem hujše, ker gre za številčno manjšino, ki je kompaktno naseljena na širokem pasu vzdolž meje in je torej njeno naselitveno območje jasno začrtano. Tu pa smo že pri drugem, oziroma tretjem vprašanju, to je osnutku nove administrativne razdelitve Slovaške. Po tem osnutku naj bi državo razkosali na navpične pokrajine, tako da bi v nobeni od novih administrativnih enot madžarska manjšina ne štela več kot 20 odstotkov prebivalcev, kar je po slovaški zakonodaji spodnja mera za priznanje jezikovnih pravic. To določilo bi bilo v kričečem nasprotju z evropsko okvirno konvencijo o zaščiti narodnih manjšin, ki jo je Slovaška že ratificirala, vendar konvencija še ni v veljavi, ker je ni ratificiralo najmanj dvanajst držav članic Sveta Evrope. Skratka, čeprav gre za kršitev, se Madžari proti tej kršitvi ne bodo mogli nikomur pritožiti. O teh vprašanjih je tekel pogovor s krajevnimi upravitelji v narodnostno mešani Dunajski Stredi. V občinskem svetu sedi 41 svetovalcev, samo eden je Slovak, vendar poteka delo v slovaškem jeziku in zapisnik je samo v slo-vaščini. Od župana Jozse-fa Kvarde, sicer tudi podpredsednika stranke Egyiitteles, so v Bratislavi zahtevali, da pismeno zagotovi, da v občinski hiši uporabljajo samo slovaški jezik. »To sem jim zagotovil, ampak mi vseeno rabimo madžarščino. To je pač madžarsko etnično ozemlje in zaenkrat še velja zakon, da lahko uporabljamo svoj jezik, kjer nas je najmanj 20 od- HUNGARI ANS IN S L O V A K I A 1910 tZilina č V • 6 \ v.. PopratL ' * PreSov J M Vfc ^ Banski tL J Bystrica K< j, e,Mičhat % * j * • / / ,nava ~ Komorno Map 3. 1930 Z>v S .^-xX Zilina Ln*.{ v. Poprad * Prešo v { Michalovce? Košiče / Map 4. Bratiid^ Komarno 1991 J ! J -v. Zilina •-T jC 1 Z- H./ C-x/ Poprad Prešov A, ■s. •v. f f Z Banskš Bystrica Košiče » Michalovce* ) Trnava Mitra ■p ____ Komarno 50% < Map 5' 20%-50% 10%-20% or 1000 pcoplc stoikov. Ko bo odobren nov zakon o jeziku, bo ta možnost izginila,« je poudaril župan. Sedaj, ko je bil zakon odobren, torej Kvarda svojim občanom ne more več posredovati madžarskih odgovorov in na občini ne more več uporabljati madžarščine. Se slabše je z reformo upravnih enot. Ce bo nova ureditev sprejeta, bodo Madžari izvolili manj svojih predstavnikov v parlament in v deželne skupščine, skratka, imeli bodo manj pravic in manj predstavnikov, ne da bi bilo to izrecno v zakonu določeno. Vendar manjšine marsikje v Evropi vedo, kako se z volilnimi reformami lahko krnijo njihove pravice. Pogovor preide na druge teme, s katerimi se ukvarjajo krajevni upravitelji. Ena izmed teh tem je gospodarstvo. Na Slovaškem je v teku privatizacija, podjetja pa lahko privatizirajo samo z veliki kapitali. Na Slovaškem jih nima nihče, zato se vsi obračajo na banke. Slovaške banke pa Madžarom ne posojajo denarja; »kredite imajo samo prijatelji vlade,« so nam povedali na županstvu. Denarja za ustanovitev madžarske banke pa ni. Tako ne bo mogoče zagotoviti sredstev za privatizacijo podjetij na madžarskem narodnem območju ter bodo ta podjetja prevzeli Slovaki. To pa je začetek konca, kajti jasno je, kako močni bodo potem pritiski na madžarsko narodno skupnost. Konec koncev je tudi nova hidroelektrarna na Donavi, ki je zgrajena na madžarskem narodnostnem ozemlju, tudi pritisk na madžarsko manjšino. Krajevno prebivalstvo se je gradnji, ki je bila zadnji realsocialistični infrastrukturni projekt na tem območju, uprla. Donavo so morali namreč zajeziti, razlastiti velike površine in zgraditi nasipe od Bra- tislave do kakih 50 km oddaljene elektrarne. Tu so nasipi tako visoki, da bi v primeru, ko bi nasip popustil, voda preplavila veliko območje do višine zvonika najvišje cerkve. Ob vsem tem pa velja poudariti, da je bila elektrarna zgrajena na potresnem območju. Vsi protesti so bili zaman in vsi pomisleki ekologov številnih srednjeevropskih držav so naleteli na gluha ušesa; slovaške oblasti so projekt izpeljale do konca in se še sedaj hudujejo, ker Madžarska ni zajezila drugega rokava Donave, kot je bilo sprva določeno. Vsekakor pa je ta elektrarna eden izmed razlogov za nenehne spore med madžarskimi in slovaškimi oblastmi. In za konec še cerkev. Karoly Lenar je eden izmed madžarskih župnikov. Kar 400 tisoč Madžarov na Slovaškem je katoličanov, vendar je vseh 15 slovaških škofov Slovakov. Semenišče je samo v slovaškem jeziku in nobenega dogovora med slovaško in madžarsko cerkvijo ni v zvezi z izmenjavo duhovnikov. »53.000 madžarskih vernikov je naslovilo na papeža peticijo, naj bi jim priznal lastnega škofa, vendar so doslej to ni zgodilo,« je dejal Lenar. Tudi cerkev na Slovaškem zaostaja za drugimi državami in tu sam papež pozablja na svoje besede o manjšinah in o njihovih jezikih. To je torej zapis z dvodnevne poti pri Madžarih na Slovaškem. Umazani mitsubishi nas že vozi nazaj proti Dunaju. Cas je za zadnji pomenek, pa tudi za bežen pregled gradiva, s katerim so nam prijazni, vendar zelo zaskrbljeni gostitelji napolnili potovalko. Med tem gradivom je debela knjiga, kronika velikega zbora v Komaro-mu, ki se ga je udeležilo kakih 80.000 Madžarov. Kdor se je vozil po tistih slabih in nemarnih cestah, kdor je na lastne oči videl revščino tistih krajev - mislim, da v Srednji Evropi ni tako revnih predelov, kot je južna Slovaška - si lahko predstavlja kaj pomeni, če se zbere na enem samem kraju toliko ljudi, kakšna stiska jih je k temu prisilila. Komarom, kjer so po drugi svetovni vojni most čez Donavo obnovili, je lepo mesto. Leži na obeh straneh meje in obeh straneh Donave, na obeh straneh živijo Madžari. Mesto ni tako zanikrno, kot je Ipolysag. Očitno so hoteli tu Slovaki pokazati nekaj boljšega, lepšega. Mesto krasijo dvojezični napisi in v knjigarni na glavnem trgu najdeš tudi izbor madžarskih knjig. Vendar je protest, ki se je iz tega mesta dvignil proti Bratislavi še vedno neuslišan: o njem je ostala le knjiga, pisana v madžarščini in z le skromnim angleškim povzetkom. Pač pa je prav v tem mestu Matica Slovenska, nacionalna slovaška kulturna ustanova, za simbolno eno krono kupila od države veliko poslopje in ga preuredila v slovaški kulturni center. Za kraj, kjer slovaške kulture in slovaške tradicije nikoli ni bilo, je to zelo pomenljivo. V Italiji je podobno počenjala Lega na-zionale. Očitno ne gre samo za italijanski pojav. Med gradivom pa je tudi časopis Slovenska Republika. Na tretji strani je eden najbolj znanih slovaških komentatorjev Dušan Slobodnik napisal komentar z naslovom »Slovaška šola? Madžarski narod?« V njem v bistvu pravi, da o madžarskem narodu na Slovaškem ni mogoče govoriti, da je to le manjšina in da v Evropi ne more biti trideset madžarskih narodov. Po njegovem mnenju pripadniki slovaške narodnosti na Madžarskem ne uživajo pravic, ki jih Madžari zahtevajo na Slovaškem. Pa smo spet tam, pri manjšinski »daj-dam politiki«, pri kateri ni važno, kaj neka manjšina potrebuje in katere probleme mora rešiti, ampak je važno, kaj imajo od tega posamezne države. Medtem smo se že pripeljali na Dunaj. Marsikaj nam je jasno. Tudi to, da mostu v Esztergomu še dolgo ne bodo obnovili. Bojan Brezigar Na slikah: zgoraj levo most v Esztergomu, za njim stolnica onstran Donave; zgoraj: sicer redki dvojezični napisi motijo Slovake; levo: kako upada število Madžarov na Slovaškem od leta 1910 do danes. g š 1 Nedelja, 19. novembra 1995 A A Sovodnje: 50 let kulturnega dela, od pevskega zbora do modne revije Ze kmalu po osvoboditvi v maju 1945je sovodenjski ženski zbor nastopil na kulturni prireditvi v vasi. Sovo-denjske pevke so komaj čakale, da bodo javno lahko zapele, kar so v zadnjih mesecih nemške zasedbe skrivaj vadile. Na svojem domu jih je učila Marija Pelicon, kdaj pa kdaj so vadile tudi na domu Nade Hmeljak, ki jih je spremljala na klavirju. Prišla je toliko zaželjena svoboda in na cesti, v trgovini in gostilni, v cerkvi, v mestu in na podeželju, si lahko spet svobodno govoril slovenščino, jezik, ki je bil v dvajsetih letih fašistične diktature prepovedan. Slovensko si sicer lahko govoril že nekaj mesecev prej, v času, ko so Nemci te kraje odtrgali oblasti salojske fašistične republike in tu vzpostavili svojo oblast Vendar pa je bilo treba paziti, kaj govoriš, saj so nacisti imeli tudi slovenskega jezika vešče pomagače in če si kaj narobe povedal, si končal v zapor in v nacistična taborišča. Petje ni bilo dovoljeno, še zlasti ne v takšnem kraju, kot so bile Sovodnje, kjer je bila močna nemška postojanka [vojaki so varovali letališče) in kjer so skoraj vsi moški bili v partizanih. Prvi koncert sovodenjskih pevk v osvobojenih Sovodnjah je bil le prvi iz dolge vrste, ki so si sledili kot na tekočem traku. Takrat je bila še vrsta drugih prireditev. Se zlasti so takrat prirejah razne sestanke. Potreba po kulturnem udejstvovanju je tudi Sovodenjce, kot Številne druge naše ljudi v sleherni slovenski vasi na Primorskem, prepričala, da morajo ustanoviti prosvetno društvo. Pravzaprav so ga morali obnoviti, saj sta v vasi že v avstrijskih časih delovali dve prosvetni društvi, »Nada« in »Zvezda«. 9. septembra 1945 so Sovo-denjci ustanovili »Prosvetno društvo Primorska zvezda«. Takoj so se vrgli na delo. Imeli so dva ženska zbora. Prvi je skrivaj vadil še pred osvoboditvijo, v drugega so pristopila še zlasti mlada dekleta. Nazivali so ga »Pevski zbor "Sestra”«. Ta zbor se je kmalu zelo uveljavil, njegovo petje je bilo pohvaljeno, ko je v letu 1946 nastopal na raznih revijah. Pel je tudi na otvoritvi radijske postaje v Ajdovščini. Kaj kmalu je začela delati tudi dramska skupina, ki je že takrat, in še bolj kasneje, postavila na oder celo vrsto del. Vodil jo je visokošolec Lado Pahor. Za kuli- bivalstva se je včlanila v društvo. Iz ohranjenih seznamov izhaja, da so že nekaj mesecev po ustanovitvi imeli vsega skupaj 194 odraslih članov, 33 mladincev med 14. in 18. letom ter 76 otrok. Vsi ti so plačevah članarino: mesečno 10 lir odrasli, mladinci 5 lir, otroci 2 liri. Kot pri vseh društvih, so tudi v sovodenj- uporabljati, kajti po mnenju gasilcev ni bila pripravna zato, da bi vase sprejela toliko ljudi. Zatekli so se v Kodermacevo hišo, kjer pa je bil na voljo le manjši pritlični prostor. Za najbolj nujne potrebe pa je zadoščal. Ko je dramska skupina imela na sporedu igro, so šli nastopat v Stan-drež ah Gorico. Na nogometnem igrišču v Sovodnjah so v tistih letih bile prvomajske prireditve in ljudski tabori. Bile so to večje prireditve, na katere so prihajale skupine tudi od drugod. Tudi iz Koroške, Rezije ter Tržaškega. Ob koncu petdesetih let je delovanje usahnilo. Pomanjkanje primerne dvorane je odvzelo voljo po delovanju. Izgradnjo kulturnega doma so Sovodenjci imeh v mislih že od vsega začetka. O njem je bil govor že leta 1949, ko je Demokratična fronta Slovencev arhitektu Maksu Fabianiju naročila, naj naredi načrt zanj. Fabiani je to naredil, vendar pa do uresničitve ni prišlo. Zares škoda, saj bi se Sovodenjci danes lahko ponašah, da imajo stavbo, ki si jo je bil zamislil arhitekt svetovnega slovesa. Na dom so spet pomislih že kmalu potem, ko je bila leta 1951 ponovno vzpostavljena samostojna občina, a kaj, ko prosvetarji šli na delo. Odboru za gradnjo je načeloval Janko Cotič. Od hiše do hiše so zbirati denar za izgradnjo doma, ni ga bilo Sovodenjca ali Sovodenj-ske, ki ne bi bil dal svojega prispevka. Seveda je bil potreben še dodaten denar, ki ga je dala SKGZ. Veliko so Sovodenjci prispevati tudi s prostovoljnim delom, saj so nekateri med njimi v posebnost so ženski prazniki, kjer so leto za letom žene pripravile igro, običajno šaljivo in tematsko vezano na dogajanje v domači vasi. Imeti so folklorno skupino, ki je imela to posebnost, da je obudila goriške ljudske običaje. Obleke so sešili upoštevajoč stare goriške noše, obudili so stare goriške plese. Nastopati so doma in v številnih drugih sojilnici in še marsikje drugje, potem sta pohvala in priznanje za takšno dejavnost in prizadevnost že kar nujna. Se zlasti ko veš, da je vse to delo zastonjsko, da se s tem delom ljudje ukvarjajo potem, ko so se vrnili z dela v tovarni, v trgovini ah na kmetiji. V polstoletni kroniki Sovodenj se imena nekaterih ljudi ponavljajo iz leta v leto. skem imeli nihanja. V nekaterih obdobjih je delovanja bilo zelo veliko, v drugih manj ali pa je za kratek čas celo usahnilo. Takoj po osvoboditvi je bilo zelo veliko razumljivega navdušenja. Dela je bilo zelo veliko. Dvema ženskima se je pridružil še moški zbor. Razmejitev v septembru serijo je skrbel Oskar Vižintin. Prireditve so imeli v Mladinskem domu, ki so mu pravili »baraka«. To je bilo tudi res, saj so Sovodenjci podrli nekaj nemških vojaških barak in iz njih naredili večjo dvorano za svoje prireditve, ki so jo zatem uporabljali nekaj let. Večina pre- 1947 ni zaustavila delovanja. Nasprotno, ljudje so se dobro zavedati, da morajo še bolj poprijeti za delo, saj je tokrat že v drugo šlo za njihov narodnostni obstoj. Delovanje prosvetnega društva Primorska zvezda se je nadaljevalo, pa čeprav v težjih okoliščinah. »Barake« niso mogli več ta takrat ni imela potrebnega denarja. Zares pa je šlo v drugi polovici šestdesetih let. Takrat jim je dr. Cvetko Kocjančič naredil načrt zanj, posojilnica jim je za simbolično ceno odstopila zemljišče za svojo zgradbo. Z velikim elanom so sovodenjski stavbi novega doma pred njegovo otvoritvijo delati tudi po več Kulturni dom v Sovodnjah je bil končno odprt 22. oktobra 1972. Za vse Sovodenjce je to bil velik praznik. Kako je dom bil potreben, je bilo dokazano v kasnejših mesecih in letih, ko so v njem vsak teden bile prireditve, včasih tudi po več kot ena na teden. Dom so vsa ta leta uporabljala tudi druga sovodenjska društva in ustanove: občina, posojilnica, šola, krvodajalci, ribiči, lovci, športniki, in še in še. Težo delovanja so seveda imeh in še vedno imajo člani kulturnega, nekoč prosvetnega društva. V petdesetih letih svojega neprekinjenega delovanja so imeh Sovodenjci nekaj zelo dobrih zborov. Od že omenjenih ženskih takoj po vojni, do moškega in mešanega, ki je deloval v petdesetih letih, pa do noneta in še naprej do današnjih otroških pa do tistega, ki je zelo delaven v zadnjih letih. To je dekliški zbor Sovodenjska dekleta. Imeli so dramske družine: takoj po vojni in dalje v petdeseta leta pa do kasnejših v sedemdesetih in osemdesetih letih. Sovodenjska krajih. Skupina je potem poromala v Gorico, tam pa žal ni dolgo ostala pri življenju. Pri njih se je razvila fotografija in prav v Sovodnjah je bila pred dvajsetimi leti ustanovljena Skupina 75, to je fotokino krožek, v katerem so se združili fotoamaterji iz vse Goriške. Priredili so avtomobilske ocenjevalne tekme. Udeleženci so morati biti vešči tudi v narodni, še zlasti primorski zgodovini. Vedno so skrbeti za otroke. To delajo tudi dandanes v takoimenovanem Ciciklubu. Tesno sodelujejo z osnovno šolo ■ v vasi. Precej zanimanja so kazati za predavanja z najrazličnejšo vsebino. Prirediti so vrsto tematskih večerov posvečenih posameznemu literatu ah glasbeniku, med katerimi je tudi nekaj domačinov. Žene in dekleta so vestno obiskovale kuharske tečaje, mladi so imeh cel kup plesnih tečajev, priredili so namiznoteniške in šahovske-tumirje. Da so v društvu vštric s časom, so dokazati letošnjo pomlad, ko so priredili modno revijo. Uspeh je seveda bil izreden. V polstoletnem obdobju so v Sovodnjah, vasi, v kateri biva le nekaj nad 800 prebivalcev, imeti zelo veliko in razvejano kulturno dejavnost. Vprašati bi se morati, kako so ljudje to vzdržati, saj ni minil teden, da ne bi bili tako ati drugače zaposleni v domu ati v društvu. Nastopi, bilo jih je zelo veliko, so le en del društvenega delovanja. Veliko več časa ti vzamejo vaje, sestanki, razprave o bodočih načrtih. Ce vsemu temu dodamo še ugotovitev, da so najbolj aktivni člani društva tudi drugače angažirani v vaškem življenju, npr. na občini, v po- Brez teh ljudi in njihovega prizadevanja brez dvoma Sovodnje ne bi bile takšne, kot so danes. To je prijetna in prijazna slovenska vas, na skrajnem robu slovenskega narodnostnega ozemlja, ki je ohranila svojo slovensko identiteto, pa čeprav je v bližini mesta, odkoder prihaja asimilacija. Da je stanje danes takšno, se je treba zahvaliti predvsem ljudem, ki so delali in še delajo v kulturnem društvu Sovodnje. V teh dneh se začenjajo praznovanja ob 50-letnici ustanovitve svojega kulturnega društva. Načrtov imajo kar nekaj. Čeprav so življenjske razmere danes drugačne kot v letu 1945, čeprav ni danes tistega razumljivega navdušenja, ki je sledilo osvoboditvi, čeprav so kasneje imeti tudi marsikatero razočaranje, so Sovodenjke in Sovodenjci še vedno zelo aktivni. Vztrajni so. Kar pa je zelo pomembno, dobro se zavedajo, da se svet tudi pri njih spreminja. Zaradi tega ne ostajajo samo na okopih v ohranjanju nekdanjih oblik ljudske kulture. Tradicijo je treba spoštovati, vendar pa je treba biti tudi sodoben. Zaradi tega v Sovodnjah danes lahko poslušamo ubrano petje starih slovenskih narodnih ali ponarodelih popevk, gledamo pa tudi prireditve, ki so zelo blizu mentaliteti današnje mladine. Marko Waltritscb Na slikah (od zgoraj): trije posnetki iz društvenega arhiva. Od zgoraj sovodenjski ženski zbor, sestavljen pretežno iz mladih pevk, ki je kmalu zaslovel kot eden najboljših na Goriškem- Y sredini godalni ansambel Veseli veter, ki je nastopal na plesnih prireditvah v Sovodnjah in okolici. Spodaj prozor iz igre Krivo-prisežnik. V Sovodnjah so imeli zelo aktivno dramsko družino, ki je v prvih povojnih letih na- • stopala na odru Mladinskega doma - »barake«. Sovodenjci so jo sami zgradili iz materiala, ki so ga pridobili iz porušenih nemških vojaških barak. »Calvaruso!« Ko je Giuseppe Boncoddo, vodja Varnostne službe v tržiški ladjedelnici Fincantieri, v soboto, 11. novembra, prebral na tapisomu-zemljevidu v knjižnici sanjske križarske ladje Sun Princess ime rojstnega kraja v sicilski pokrajini Messina, se mu je orosilo ime. Zadnja dva tedna je ^kolikokrat prebredel ladjo podolgo in počez, a °ko ni imelo časa, da bi se zaustavilo ob majhnem, za druge morda nepomembnem geografskem kraju z vsega sto prebivalci. Moralo je nadzorovati mrzlično delo, ki je zadnje dni potekalo dan in noč, da bi bilo do tiste sobote, dneva predaje angleškemu brodarju P&O, vse na ladji do potankosti opravljeno in pripravljeno za sprejem lastnika, graditelja in njunih gostov. Delavcem Fincantierija in Podjetij, ki so imeli v zakupu dela za opremo bele ladje, je uspelo. Moralo jim je, sicer bi zahteval brodar od njih odškodnino zaradi neizpolnitve pogodbe: anomesecna zamuda bi jih stala Čednih 14 milijard lir... Sončna princesa je res sanjska Jadja. 2e ob samem vstopu na wov ti je ob pogledu na sprejem-prostor zastal dih. »Sprejemnica« se je dvigala pet palub-nadstropij visoko. Na ovinkastih stopniščih se je svetlikala medeninasta ograja; korak se je pretakal s trdega-pološCenega bele-§a marmorja na mahovsko niehke nizozemske tapisome v Umirjenih pastelastih barvah. Voda je curkljala v bazenček; iz belega klavirja so spretne roke Priklicale nežne zvoke, ki so spremljali klepet kakih 600 povabljenih. Večina jih je stala, nrnogo jih je srebalo sprejemno peneče se vino ob mizicah iz iz- rezanega trdega rjavega lesa. \ vsakem nadstropju je bil pult Pripravljen na strežbo. Vse je bilo tako razsvetljeno, da je dajale tdis najbolj prestižnega hotela Na levi je prozorno dvigalo peljalo goste na ogled gornjih palub Fantastično! Vredno fantazije najboljšega Fellinija Ob ogledu notranjih prostorov je verjetno marsikdo pozabil, da le sploh na ladji. Hodnik te je Pripeljal do igralnice in diskok-luba. Ge si se malce sprehodil v nasprotno smer, proti premcu, si »moral« pokukati v gledališče. Sun Princess ima namreč tudi gledališče z velikim odrom in 600 bogato obloženimi sedeži. Vsak sedež ima vgrajeno napra-v° za simultano prevajanje in Premično mizico. Cena fotelja: milijon 200 tisoč. . Na ladji je vse zelo prestižno jn - temu primemo drago. Več k°t 70 odstotkov kabin »gleda« na morje; 410 jih ima »zasebni balkon«. Dvanajstdnevno ^žaljenje po Karibskem morju v dvoposteljni kabini s predsobo, 'jserrti ugodnostmi v kopalnici Iberi: vodna masaža) in balkonom, da se lahko že zjutraj zaz-res v morsko in nebesno sinjino, stane kakih 20 milijonov lir. K 6mu je treba prišteti ceno potovanja do Miamija (od koder bo bn Princess startala na ^d^arjenja), pa še vse priložnostna stroške na krovu. Primer: aaja hna na krmi večprostomo nlovadnico za body building, za njeno uporabo pa bo moral srečni letoviščar dodatno plačati. Isto Velja za igranje tenisa na regular-nem igrišču pod vijugasto zaok-r°ženimi orjaškimi dimniki. rigodnosti je na krovu se in e: od petih bazenov (na prostem m pokritih) do toplic, od trase za )°gging do zabavišča. Vse je lepo mejeno v okusnem prepletanju mega in zelenega marmorja, edenine, kristala in težkega, ndpornega lesa. Na krmi so bile v večjem proštom pri telovadnici razmeščene sobne rastline. Bilo jih je na desetine. Vodic Giuseppe Boncoddo je povedal njihovo zgodbo. Sun Princess bo imela svojo postojanko v Miamiju na Floridi v ZDA. Uvoz rastlin iz Evrope pa je v Združene države prepovedan. Zato se je lastnik odločil, da jih kupi v Kanadi, od koder so jih, zamrznjene do minus 20 stopinj, prepeljali v Tržič. Tu so rastlinje odmrznili, in kanadsko zelenje se sedaj s Sun Princess vrača na ameriško celino. Med sprehajanjem po palubah je bilo mogoče prestreči tudi lastnika ladje, predsednika britanske družbe P&O, lorda Jef-freya Sterlinga. Priimek je kot nalašč napisan na kožo bogataša, Čeprav vedo mnogi, ki so imeh z njim opravka, povedati, da je bil svojCas po poklicu varnostnik. Bil je elan varnostne službe železne lady Margareth Thatcher, postal je predsednik brodarske družbe, ki je nasledila nekdanjo prestižno Indijsko kompanijo. Rek: »SreCa Človeka je drug človek« v njegovem primem popolnoma drži. Naključje je hotelo, da je Boncoddo med kosilom, ki je sklenilo ogled ladje, prisedel k naši mizi v ogromni, luksuzni restavra- ciji. Z njim je prisedel tudi Achille Valletta, odgovorni za službe v tržiški ladjedelnici Fincantieri. Ko je sedel, je lahko končno odložil prenosni telefon, preko katerega je nadzoroval in koordiniral množični obisk na ladji. Med srebanjem sauvignona in okušanjem slastnih žepkov z jurčki v omaki aurora je bilo mogoče izvedeti od njiju mnogo zanimivosti o »novorojenki«, ki nas je tako bogato gostila v svojih nedrjih. Njena nosečnost je trajala komaj 19 mesecev; pravcat rekord za tako krasotico. Gradnja je zahtevala milijon 400 tisoč delovnih ur. Princesa je nudila delo 2 tisoč uslužbencem ladjedelnice in še prav toliko delavcem drugih manjših podjetij iz nase dežele, ostalih italijanskih dežel in -nekaj - iz Velike Britanije in drugih evropskih držav. Zgrajena je tako, da lahko prepluje Panamski kanal. Ob zapornicah je kanal širok 33 metrov, Sun Princess je do devete palube široka 32, 2 metra, kar ji omogoča plovbo za samih 40 centimetrov prostora na vsakem boku. Ladja ima »na papirju« 15 palub, od najnižje palube strojnice, ki so jo poimenovali Island (Otok), do najvišje palube št. 15 Sun (Sonce). V resnici je palub le štirinajst, saj se z 12. palube Riviera pride neposredno na 14. palubo Lido. Trinajste palube ni; mornarji so nanireč vraževerni... Na prvi vožnji in vse prvo leto bo ladji poveljeval italijanski kapitan, doma iz Genove, potomec slavnih italijanskih pomorščakov. Med 800 elani posadke je tudi kakih 400 Filipincev. Brodar jih je najel, da bi CimveC prištedil. Filipinci komaj Čakajo, da bi zapustili revno domovino. Delo na ladjah predstavlja zanje življenjsko priložnost, da se rešijo revščine. Zato tudi pristanejo na 400 ameriških dolarjev meseCne plače za opravljanje najbolj preprostih in težkih del. Mezdo bodo zaokrožali z napitninami. V Tržič so prispeli že nekaj tednov pred predajo ladje lastniku, da bi se privadili na novo zaposlitev. Med obiskom so bili domala vsi nasmejani in sila ustrežljivi, podobno kot natakarji v belih rokavicah, ki pa so večinoma iz Italije in imajo vsi za sabo hotelirsko šolo. Sun Princess bo že letos opravila dve križarjenji: na krstno bo odplula 12. decembra iz Miamija. Kdor bi si sedaj zaželel na oddih s Sončno princeso, bo moral počakati vsaj l6to dni: vsa križarjenja v letu 1996 so namreč že polno zasedena. Uslužbenca Fincantierija sta obrazložila, zakaj. Ameriško združenje potrošnikov izdaja publikacijo, ki - med drugim - ocenjuje tudi kvaliteto križarjenj. V Karibskem morju že nekaj let križarita ladji družbe P&O, dvojčici Crovvn in Regal Princess, ki so ju tudi zgradili v Tržiču. Doslej sta prejeti najvišje ocene za čistočo, varnost in prehrano, ki so temeljne kategorije za presojanje kvalitete križarjenj. Družba P&O si je tako pridobila renome in zaupanje petičnih Američanov. Novinka Sun Princess je največja križarska ladja na svetu, torej kot nalašč zanje, da jo Cimprej »preizkusijo«. Sončna princesa je bila po množičnem sobotnem obisku še dva dni privezana v tržiški ladjedelnici. Ko je pretekli ponedeljek ob 15.05 odplula proti Ameriki, sta jo s pomola E pozdravila tudi vodja ladjedel-niških služb Achille Valletta in vodja varnostne službe Giuseppe Boncoddo. Oba sta bila ganjena: z ladjo je odhajal delček njunega življenja. Ne vem, če se je Giuseppu Boncod-du spet orosilo oko, tako kot dva dni prej, ko je na tapisonu-zemljevidu v knjižnici ladje lepotice prebral njemu ljubo ime Calvaruso. Mogoče pa mu je bilo ob odhodu vendarle malce v uteho, da bo njegov majhen a nepozabni rojstni kraj na Siciliji odslej tudi sam križaril po eksotičnih morjih... Marjan Kemperle Na slikah: zgoraj Sun Princess v Tržaškem zalivu: posnetek je sedaj že zgodovina... Spodaj: »sprejemnica« v no- Sun Princess v številkah Bruto registrske tone 77.000 BRT Dolžina 261 m Širina 32 m Višina 48 m Vgrez 8 m Hitrost na križarjenju 19, 5 vozla Palube 15 Število potnikov 2.342 Posadka 814 Število kabin 1.011 Pogon 2 motorja GMT/Sulzer Javni lokali: bar, knjižnica, igralnica, kavarna, samopostrežna restavracija, disko klub, slaščičarna, piano bar, telovadnice, gledališče, pizzeria, zabavišče, športni objekti, lepotilni salon, fotografski studio, igralnice za otroke, trgovine, restavracije. NEDELJSKE TEME Nedelja, 19. novembra 1995 “Obvezna pot interkultumosti” knjiga o nas in o Evropi Knjiga “Obvezna pot interkultumosti” (La via obbligata dell’interculturalM) je nastala kot gradivo, ki ga je za Svet za kulturno sodelovanje pri Svetu Evrope napisal Antonio Perotti, predsednik skupine izvedencev za interkultumo vzgojo pri Svetu Evrope ter ravnatelj informacijskega in študijskega centra o mednarodnih m igrani ja h v Parizu. Kot večina takih dokumentov bi ostal tudi ta tekst nedostopen širši javnosti, če bi ga ne prevedla (izvirnik je namreč v francoščini) in ponatisnila založba Saverijanskih misionarjev Editrice Missionaria Italiana, ki jo je uvrstila v svojo zbirko knjig o svetovnem dojemanju sveta “Mon-dialitk”. Perotti se loti analize vprašanja interkultumosti z opazovanjem sedanje stvarnosti evropskih družb. Kljub dejstvu, da bi današnjega človeka človek vedno bolj lahko definirali kot človeka "anten” (zaradi številnih zunanjih vplivov na sodobnega človeka) raje kot človeka “korenin” (če s tem izrazom pojmujemo model družbe iz preteklosti), je vseeno vse bolj opazno, da je evropska družba vse bolj produkt številnih “različnosti”, med katerimi izstopajo vprašanja manjšin in verskega pluralizma. Obe vprašanji sta na agendi političnih razprav in vrhov, seveda pa se omenjeni vprašanji ne da rešiti in razumeti brez ustreznega vzgojno-kultur-nega načrta in vizije. Perotti izrecno poudarja, da je za to potreben prehod iz tradicionalnega načina posredovanja znanja v interkultumo vzgojo in izobraževanje. Cilj interkulturnega izobraževanja je zavest o medsebojni odvisnosti, solidarnosti in potrebi po strpnem reševanju konfliktov in posredovanju, ki so neobhodno potrebni za življenje v večnacionalni družbi. Končni cilj je pripraviti bodoče državljane, da se odprejo kulturnemu pluralizmu naše družbe. Interkultumo st ni, po Perottijevem mnenju, filozofija zanesenjakov, ampak potrebni temelj države in civilne družbe. Potreba po takem razmišljanju se je v evropskih inštitucijah uveljavila v 70.-80. letih, ko je bilo vse bolj jasno, da evropska družba, predvsem zaradi posledic priseljevanja, zahteva nov pristop in analizo stvarnosti. Dandanes je to potrebno ne samo zaradi vprašanja priseljencev, ampak zaradi vrste drugih globalnih vprašanj, kot so npr. vse večji vpliv sredstev javnega obveščanja na javno mnenje na nivoju odnosov med ljudmi in različnimi skupnostmi, razvoj kolektivnih identitet, ponoven porast ideologij nestrpnosti, antisemitizma in xe- nofobije, potreba po Evropski identiteti, propad komunističnega bloka ter preporod manjšin. Soočeni s takim scenarijem, so se v evropskih inštitucijah začeli spraševati, kako vključiti in omogočiti državljanom različnih izvorov parteci-pacijo v demokratični in pluralistični družbi. Večkulturnost se v evropski družbi zrcali na več načinov. Perotti vzame v pretres sledeče vidike tega pojava, in sicer večkulturnost kot odsev prispevkov drugih kultur na evropsko kulturo, svetovno razsežnost kulture, ki je zlasti v zadnjem času, po zaslugi novih tehnologij, res prerasla nacionalne okvire, jezikovne in etnokulturne razlike, ki izhajajo iz zgodovinskega procesa formiranja evropskih nacionalnih držav, vlogo regionalnih kultur, prisotnost Romov in priseljencev, nenazadnje pa tudi predsodkov in stereotipov v pojmovanju drugega in drugačnega. Perotti se nato posveti anlizi stanja tako v zahodni kot v srednje-vzhodni Evropi. Pri tem izpostavi, da je družba, v kateri živimo, dinamična stvarnost. Raje kot o družbi pa Perotti govori o socializaciji, saj je posameznik vsak dan v odnosu z neštetimi različnimi stvarnostmi, ki se prepletajo v mrežo odnosov. Za življenje v taki skupnosti pa je potrebno poznati značilnosti vseh različnih tvorcev takih mrež. Zato je opis različnih tvorcev večkulturne evropske skupnosti pomembno in potrebno dejanje, ne samo zaradi samega terminološkega pojasnjevanja, pač pa ker se na tak način končno razjasni razlike in značilnosti vsake skupnosti. Preveliko posploševanje nedvomno prispeva k težjemu dojemanju posameznih razlik in ustvarja pogoje za stereotipno ana-iizo družbe. V poglavju “O nacionalizmih in manjšinah” se avtor tudi posveti vprašanju jezikovnih manjšin. Bralca se najprej sooči z dejstvom, da je evropska večkulturnost nekak continuum v evropski zgodovini, ki se je začel s protohistoričnimi migracijami in se je ohranil do današnjih dni. Evropska zgodovina bi zato grafično bila bolj podobna seštevku dinamičnih puščic kot pa statičnih madežev. Tudi zaradi tega, ugotavlja Perotti, v sami zahodni Evropi več kot trideset milionov govorcev pripada nacionalnim in etničnim manjšinam. Vprašanje etničnih manjšin se pojavi tudi v poglavju o identiteti regionalnih kultur in o vlogi čezmejnih kulturnih regij. še dodaten razlog za diskriminacijo teh skupnosti. Zanimiv pogled na večnacionalno evropsko družbo predstavlja poglavje, v katerem avtor naniza napačna pojmovanja večkulturne družbe. Pojmovanje večklturne družbe kot mozaik predstavlja statično vizijo družbe, saj ne upošteva vsakodnevnih interakcij med posamezniki, skupinami ali družbami. Napačno je tudi pojmovanje odnosa med kulturami kot nujno dihotomijo med večinino in manjšino, med avtohtonimi prebivalci in priseljenci, itd. Večkulturno evropsko stvarnost ne moremo niti predstaviti z izrazom Vsakdanje soočanje lastne identitete in kulture, ki izvira iz preteklosti, z izzivi sodobne družbe, je potrebno tako za pripadnike večinske kot manjšinske skupnosti. Med potrebne temeljne pojme za razumevanje procesov in odnosov v večkulturni skupnosti Perotti uvrsti pojem asimilacije in kulture, ampak tudi nov pojem kulturne demokracije, ki ga poveže z naraščajočo zavestjo evropskih manjšinskih in regionalnih kultur. V ta namen citira (Arfejevo) resolucijo evropskega parlamenta glede evropske karte o manjšinskih in regionalnih jezikih. Tiskarski w- ANTONIO PEROTTI La via obbligata deli’ interculturalita Veliko pozornost je namenjena vprašanju Romov in priseljencev, kar je tudi odsev dejanskega zanimanja evropskih inštitucij za ta vprašanje. Zanimivo je, da zlasti glede vprašanja priseljencev, avtor poudarja razliko med tem tipom manjšine ter ostalimi manjšinami, zlasti jezikovnimi, saj je ta tip manjšinske skupnosti večkrat povezan s socialnim vprašanjem, ki je, v povezavi z jezikovnimi in drugačnimi različnostmi, “melting-pot”, katerega cilj je postopno spajanje v neko kozmopolitsko kulturo. Pojem večkulturne družbe je drugačen od pojma kozmopolitizma, saj je vsakdo lahko produkt (pripadnik) več kultur, ne da bi pri tem izgubil v celoti ali delno prvotno. Napačna je tudi analiza odnosov izključno na osi večina-manjšina. Potrebna je tudi analiza odnosov med različnimi manjšinskimi skupnostmi in znotraj posamezne skupnosti. škrat je glede letnice tega dokumenta zagodel založbi, saj je namesto leta 1981 v knjigi zapisano, da je dokument iz leta 1961. Ob teh pojmih Perotti navaja še vprašanje kulturne in etnične identitete, definicijo manjšin, proces integracije v večkulturnosti ter pojma etnična manjšina in socializacija. Iz navedenih pojmov je mogoče sestaviti nov sistem vrednotenja stvarnosti. To je treba vpeljati tudi v sam učni proces. In- terkulturna vzgoja predstavlja nov izziv ne samo za šolo kot inštitucijo, temveč za vso civilno družbo, ki jo avtor imenuje vzgojna skupnost. Vzgoja je namreč proces, ki ne poteka samo v šoli, temveč je dolgoročen proces, ki traja celo življenje. Prav zaradi tega je potrebno, da se tudi šola odpre izvenšolskim stvarnostim. Interkultumo vzgojo mladih dosledno uporabljajo v sklopu Evropskega mladinskega centra v Stra-sburgu. Interkulturnost temelji na preprostih dejstvih: na pravici biti človek in na občih človečanskih pravicah. Šola, kot kraj srečanja, bi morala uvesti to metodologijo dela. Interkulturnost ni nova disciplina, je metodologija, ki vključuje številne zorne kote na družbo, kulturo, jezik. Avtor oriše, prav v povezavi s šolskimi predmeti, možnost uvajanja temetodolo-gije v šolo. Zgodovina in zemljepis nudita dve možni izhodišči za tako delo. V zgodovinski pouk bi morali vključiti tudi razmišljanja o odnosih med ljudstvi, zemljepis pa je kot nalašč za podčrtanje različnosti in enotnosti Evrope, umetnost in glasba pa služita kot primera možnega sožitja nacionalne identitete in svetovljanstva. Izobraževanje učiteljev vseh stopenj je nujen pogoj za tak pouk. Izobraževanje učiteljev za interkul-turno vzgojo bi ne smelo M' temeljiti izključno'iih teoretičnem znanjii. Po&ebno je, da u či telj~os v ojifkorn -petenco interkulthrnega dela v praksi. Za to je potrebno znanje, s katerim lahko odpravimo predsodke in enostransko gledanje na stvarnost, ampak tudi zmožnost zavestnega, terenskega delovanja v razredu. Potrebno je horizontalno delo v razredu, na osi odnosov med učenci. Interkulturna vzgoja je, kot že omenjeno, že dejstvo v izvenšolski vzgoji’ Tudi v šoli bi bilo potrebno uvesti ta pristop, saj je to pot k spoznanju bližnjega in premagovanje naše kulturne samozadostnosti’ Knjiga je odličen pripomoček za začetek razmišljanja o novih izzivih naše družbe, o vlogi kulture v spreminjajoči se družbi, o potrebi po novih vzgojnih prijemih in rešitvah. V knjigi lahko vsakdo najde nekaj zanimivega’ saj se je avtor lotil temeljite analize naše sedanjosti, v katero je vključil tudi del naše stvarnosti. Peter Rustja Zakaj nobena pot ne vodi v Rim? IZPOSOJENI INTERVJU: MARKO KOSIN Intervju Staneta Ivanca z bivšim slovenskim veleposlanikom v Rimu Markom Kosinom, ki je bil objavljen pretgekli teden v sobotni prilogi Dela, je izzval živahne razprave in polemike. Ker so te segle tudi na našo stran meje intervju v celoti povzemamo. Iz Rima se je te dni vrnil v do- pogovarjamo o vseh sporazumih, kovino Marko Kosin, prvi slo- le o spremembah meje ne. venski veleposlanik v Italiji, človek, ki kot nekdanji jugoslovanski vele - - -............ pre larji italijanskih odnosov. Marko Kosin, rojen leta 1930, je v diploma-niji od leta 1952, vmes je bil sedem let v Sloveniji, sicer pa je bil tudi jugoslovanski veleposlanik v Tanzaniji, Itabji (od leta 1980-do 1984) in pri OZN v Ženevi. Kot Poznavalec razmer je bil ves Cas slovenskega boja za neodvisnost v ukipi politikov in diplomatov in na vseh pogajanjih in srečanjih, ki so naposled pripeljala do medna-rodnega priznanja Slovenije. Za slovenskega veleposlanika v Itabji iel ' ' Zakaj se predčasno vračate v Slovenijo? AJi^je normalno, da za državo, s katero imamo najtežavnejše odnose, ne le da Se nismo unenovali novega veleposlanika, rearveč se sploh ne ve, kdo naj bi to bil? To ni normalno, glede na to, kekšne odnose imamo z Italijani. Zato bi se lahko iz tega delali tudi Politični zaključki. Tako me je na Primer nemški kolega vprašal, ati )e res, da nekaj časa ne bomo poslali ambasadorja v Rim. Stanje odnosov bi zahtevalo, da cimprej Pošljemo novega veleposlanika. Zakaj sem zaprosil za vrnitev? l^alo imam načeto zdravje in to sem izkoristil kot formalen razlog, v resnici pa sem se odločil zato, ker sem imel občutek, da mi predsednik vlade ne zaupa več, da se zelo malo upoštevajo moja poročila. predlogi in opozorila, ker-le Poznam Italijo in imam predstavo, kako bi se problemi z Italijo dali resiti. Vendar moram reči, da so za ves ta zaplet seveda odgovorni predvsem Italijani. Dejstvo, da je Jugoslavija razpadla, da je Slovenija mlada in nova država, so hoteli izkoristiti za' to, da bi kaj dosegli zase. V imenu slovenske vlade ste 31. julija 1992 podpisati noto o Prevzemu 49 sporazumov, sklenjenih med Italijo in SFRJ. To zajema predvsem sukcesijo osim-sjdh sporazumov iz leta 1975 in timskega sporazuma iz leta 1983. Pred tem je bilo se več sestankov in zanimivo je, da je naša stran najprej razmišljala, da bi mo-rali prilagoditi te sporazume novim razmeram. Italijani so nam tekrat rekli: Nikar tega ne delajte, Kajti če bomo spreminjali sporazume, bomo morali iti po reati-ukacijo v parlament. No, potem je nas parlament to ratificiral, nakar je 8. septembra 1992 italijanski Uradni list objavil seznam sporazumov, ki jih je Slovenija prevzela. Mesec dni poz-tieje pa je v Trstu zaradi tega nastala rabuka, češ da je vlada izdala nacionalne interese, da je prevzela osimske sporazume, da je privoli-a v to, da Slovenija postane partner osimskih sporazumov. Nasta-a je zelo neprijetna politična Knmpanja. Ali ni takrat prvi slovenski zu- mil miTlictoT T?nnol rldiol /Ta ca ¥ ItiilKU puguva o vsem, le o mejah ne? , Da, takrat je Rupel, v dobri veri, a bo malo umiril duhove na bananski strani, bolje rečeno na nzaski strani, izjavil, da se lahko V rimskem sporazumu gre iredvsem za 110 milijonov do-jev odškodnine Italiji, plačljivih v 13 obrokih. Dva obroka je Jugoslavija plačala, potem pa je razpadla. Kako je bilo naprej? Ce bi jeseni 1992, potem ko smo prevzeli sporazume, takoj plačali tretji obrok, ki je takrat že zapadel, bi mogoče presekati italijanske poskuse razveljavitve ali omalovaževanja Osima. Pravzaprav pri tem nismo popolnoma čisti, mislim to, da se s Hrvaško se nismo zmenili, koliko kdo plača, in italijanske stoani o tem Se nismo obvestili, vendar pa Slovenija nakazuje na račun v tujini nekakšen fiktiven znesek. Zdaj je na tem računu 21 milijonov dolarjev. Zakaj Slovenija ni podpisala bojnega memoranduma o reševanju manjšinskih problemov s Hrvaško in Italijo? Odkod odločitev, da tega dogovora ne podpišemo, in odgovor, naj se vse skupaj jemlje, kot da smo podpisati? Ko je bil De Michelis proti koncu leta 1991 v Ljubljani, je rekel, da bi morali urediti položaj italijanske manjšine, glede na to, da je razdeljena na dve državi. Rupel je rekel: Prav, vendar moramo poskrbeti tudi za slovensko manjšino v Italiji. Januarja 1992 so se v Zagrebu sestale hrvaška, slovenska in italijanska delegacija. Oblikovale naj bi memorandum o enotnem obravnavanju italijanske manjšine v dveh državah. Takrat smo predlagati, da se sklene tudi sporazum o varstvu slovenske manjšine v Italiji. Italijanska stran je bila najprej proti, potem pa je vseeno privolila v dokument o varstvu slovenske manjšine, ki je bil po vsebini veliko manj konkreten in precizen. Potem se je Rupel sestal s podsekretarjem Vitalo-nejem v Gorici in takrat so nam Italijani dali vedeti, da če ne bomo privolili v memorandum za varstvo italijanske manjšine, se lahko zgodi, da nas ne bodo priznali. Na seji skupščinskega odbora za mednarodne odnose je bilo sklenjeno, naj sporočimo Italijanom, da ne moremo podpisati memoranduma zato, ker oni nočejo podpisati sporazuma o varstvu slovenske manjšine, da pa se bomo memoranduma držati. Do takrat italijanska stran še ni govorila o nepremičninah optantov? Nepremičnine so se pojavile kot problem konec oktobra ali v začetku novembra 1992. Zlasti je bilo to potencirano v parlamentarni debati sredi novembra 1992, tako v poslanski zbornici kot v senatu. Takrat so poslanci zahtevati vse mogoče čudne reči, da se odpovedo osimski sporazumi, da se spremenijo meje na morju, da se zahteva vrnitev imovine, da se sprejmejo posebne norme za varstvo italijanske manjšine, da se spremeni državna meja itd. Teza zunanjega ministra Colomba je bila, da o spremembi meja ne more biti govora. Potem je Italija začela vztrajati, da gremo na »nadgradnjo« osimskih sporazumov, in nenadoma je postal važen problem optantov. Sprva so ga povezovali s problemi manjšine, nato pa so po dveh letih ostati samo še optanti. Januarja 1993 se je Rupel v Rimu sestal s Colombom, zagovarjal tezo pacta sunt servanda in da se ne da nič narediti s premoženjem optantov. Colombo pa je govoril, da so zainteresirani, da se skuša kaj narediti, čeS da je v parlamentu rekel, da se je Slovenija pripravljena pogovarjati tudi o teh rečeh itd. Takrat je nastal nov problem zaradi osnutka našega zakona o stvarnih pravicah tujcev do nepremičnin: šlo je predvsem za de-vetkilometrski obmejni pas, ki bi onemogočil tujcem, torej tudi optantom, dostop do nepremičnin. Italijani so protestirati s sporočilom za tisk Farnesine, naša skupščina pa je potem na zasedanju sprejela tako trdo stališče do Italije, da bi se naši pogajalci smeli pogpvarjati z italijanskimi kvečjemu o vremenu. Kdaj je nastalo pogojevanje med Zeljo Slovenije, da se pridruži Evropski uniji, in italijansko zahtevo, da je treba prej urediti manjšinske in nepremičninske probleme optantov? Kmalu po našem trdem stališču, sprejetem na zasedanju skupščine. Takrat naj bi Slovenija podpisala kooperacijski sporazum z Evropsko unijo in Italijani so zahtevati, da se sprejme izjava sveta, da Slovenija ne bo diskriminirala državljanov EU pri poslovanju z nepremičninami. Predsednik vlade Drnovšek je Delorsu poslal pismo, v katerem je rekel, da bo Slovenija v približevanju Evropski uniji prilagodija svojo zakonodajo, in Italijani so to vzeli kot pozitivno znamenje in dali soglasje za podpis sporazuma o kooperaciji. Na sestanku Peterle-Andreatta februarja 1994 v Bologni so stvari postale konkretnejše... Da. Takrat je Andreatta prvič formuliral konkretne italijanske zahteve do Slovenije. Najprej je sicer ponovil, da bo Italija podpirala Slovenijo na njeni poti v Evropo in Nato, potem pa dejal, da pričakujejo, da bo Slovenija glede premoženja optantov naredila tri stvari: da bo vrnila tisto optantsko imetje, ki je še v državnih rokah, da bo optantom omogočila pravico naselitve in gospodarske dejavnosti in da jim bo dala predkupno pravico. Ni pa pogojeval enega z drugim. To se je začelo kazati pozneje, zlasti v časih Berlusconijeve vlade, ki je blokirala začetek naših pogajanj e EU. Ati je bilo v dobi zunanjega ministra Peterleta »razumevanje« Slovenije za italijanske zahteve največje? Tedaj je tudi prišlo do Ogleja. Kako vi ocenjujete ta dokument? Kaj je bilo njegovo bistvo? Zakaj je dvignil toliko prahu? Tridesetega septembra 1994 je slovenska vlada dala izjavo, da bo predlagala spremembo ustave in prilagodila zakonodajo evropski. 2e prej je bilo treba pripraviti sestanek Berlusconija in Drnovška. Tako sta se Peterle in Martino zmenila, da se sestaneta v Ogleju in skušata formulirati osnutek deklaracije, ki bi jo premiera podpisala. Kaj menim o Ogleju? Ta dokument seveda kot noben kompromis ni perfekten, mogoče je bila njegova najslabsa stran v tem, da glede nepremičnin ni bil dovolj definiran. O premoženju optantov je bilo rečeno, da bomo pogledati, koliko ga je, in da bomo upoštevali pričakovanja nekdanjih lastnikov. Pri nas je potem nastalo veliko polemike. Nekateri so bili ogorčeni nad formulacijo v preambuli, da veljajo vsi bilateralni sporazumi, da pa se bo njihovo izvajanje prilagodilo spremenjenim razmeram tam, kjer bo to pobebno. V tem so videli nevarnost, da bi Italijani zanikali vse pogodbeno stanje. Potem: Obvezali smo se, da bomo predlagali moratorij za prodajo bivšega italijanskega premoženja, dokler se pri nas ne ure- di zakonodaja za tujce. Tega sem kriv.jaz, ker sem to formulacijo predlagal. Imel sem podatke, da je tisto premoženje nekdanjih ita-Ujanskih lastnikov, ki je Se v Sloveniji, v tako slabem stanju, da ga po Jazbinškovem zakonu ni nihče hotel kupiti, tako da sem bil prepričan, da tega tudi nihče ne bo odkupoval. Zato se mi je s stališča slovenskih interesov to zdela nenevarna formulacija. Osebno menim, da oglejski dokument ni bil nič slabega za Slovenijo, da naša suverenost ni bila nikjer prizadeta in da je razumen kompromis, kako se znebiti zapletov. Drugo pa so naše reakcije, ki so bile škodljive, kajti tajni dokument se je kritiziral in zavračal javno. Prva naša reakcija je bila javna, s političnega kolegija predsednika vlade. Torej smo javno zavrniti dokument, ki je bil tajen, namesto da bi ga skušali izboljšati po diplomatskih kanalih. Sprašujete, ati je bil Peterle bolj proitalijanski ati bolj naklonjen Italiji. Mislim, da med tremi zunanjimi ministri, ki sem jim v tem času služil, glede odnosa do Italije ni bilo nobene razlike, vsi so braniti slovenske interese, vsi so se zavzemali za dobre odnose z Italijo. Peterle je mogoče, ker je bil dlje časa zunanji minister, samo uvidel, da moramo priti do kompromisa z njimi. Ves čas je bil proti temu, da bi se Italijanom kaj vrnilo. Zakaj vlada ni sprejela oglejskega dokumenta oziroma je dezavuirala zunanjega ministra? Ne vem, kaj jo je pri tem vodilo, prav gotovo nič drugega kot notranjepolitični razlogi. Kako naj bi po vašem mnenju rešiti spor z Italijo? Najbolj pametno bi bilo sprejeti predlog, da imajo optanti predkupno pravico. Kaj bi s tem dosegli? To, da se problem spusti z državne ravni na odnos med privatniki. Po drugi strani bi se izognili pre-cedensom, ker bi tisti, ki bi hotel dobiti nazaj svojo hišo, zanjo moral plačati. Se pravi, da bi se interes zelo zmanjšal in da bi se znebili strahu, kaj bodo naredili Avstrijci ati Nemci za svoje bivše premoženje v Sloveniji. Mi pa omahujemo in vidimo preveč strahov. Vedno sprašujemo, kaj imajo Italijani za bregom. Vendar so to le domneve, ki ne temeljijo na realnih možnostih, kajti če gledamo na Italijo in njene iredentiste, vidimo, da niso sposobni uveljaviti svojih ozemeljskih apetitov, kajti Italija nima moči in je tudi tako povezana z Evropo, da se tega ne bi mogla lotiti. Po drugi strani pa - ko toliko govorimo o poravnavi krivic - ne upoštevamo dejstva, da so mogoče tudi Italijani malo trpeli pod našim prejšnjim režimom in da so mogoče nekateri tudi zaradi tega odšli. Formalno sicer nismo nikogar pregnali, toda obstajalo je ozračje proti tistim, ki so kaj imeli. Veliko je bilo špekulacij, italijanska država jih je vabila, naj pridejo. Naš prejšnji režim je bil trd, trd s Slovenci in tudi z Italijani. Nočemo upoštevati, da je na italijanski strani 25.000 zagrenjenih bivših optantov, s katerimi danes manipulirajo fašisti in vodje njihovih organizacij. Zakaj ne bi dati možnosti, da tisti redki, ki hočejo priti nazaj do svoje rojstne hiše, to odkupijo? Imam občutek, da hočemo te Italijane narediti odgovorne, da plačajo za tisto, kar je fašizem naredil primorskim Slo- Potemtakem ne bi mogli govoriti o premočrtnosti slovenske pohtike do Itabje? Mislim, da kakšne dolgoročne pohtike do Italije nimamo, ampak se odločamo od danes do jutri. Nihče nas ni silil, naj sprejmemo izjavo z dne 30. septembra, da bomo spremenili ustavo. To smo narediti sami in menim, da je prav, da smo to naredili, in da bomo morali spremeniti ustavo in prilagoditi zakonodajo Evropi. Vendar mislim, da smo to verjetno narediti zato, da bi nekako zaobšli Italijane. Potem smo vračanje nepremičnin napihnili kot problem Številka ena. Zdi se mi, da dunenzija tega problema ni taka. Neki ambasador mi je zadnjic rekel: Saj vem, problem je 25.000 glasov v Italiji in ne vem koliko pri vas. Na žalost je to, kot kaže, srž problema. So teorije, češ če bi mi privolili v to, bi izgubili suverenost, če bi šli v EU, bi bili tam drugorazredna država, postati bi italijanska kolonija. Mislim, da to nima realnih osnov. Po mojem bi morali biti dolgoročno za to, da z Italijo pridemo skupaj, ker je nas važni partner. Gre tudi za naše geostrateško nacionalno ravnotežje. Smo na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta in dobro bi bilo, če bi z vsemi imeti dobre odnose. A nihče ne razmišlja o tem, nimamo časa. Ali se je pametno obrniti na mednarodno arbitražo, internacionalizirati ta spor? Arbitraža ne bi rešila ničesar, kajti pravno so stvari čiste, pravno mi Italiji nismo nič dolžni, temveč nam Italija dela politične probleme v EU. Na arbitraži bi na primer lahko rekli: Italijani so grdi, ker so to sploh začeli, vendar mi ne moremo vplivati na njihove politike. Italija je opustila tezo, da rimski sporazum ne velja: to so trdili Ca-puto in Se nekateri na zunanjem ministrstvu, ampak so potem verjetno po mnenju njihove pravne službe opustili to tezo. Zdaj pravijo: Ce iščemo sporazume, jih iščimo v okviru sporazuma iz leta 1983. Kar zadeva internacionalizacijo, bi rekel, da je vprašanje že tako internacionalizirano, da bolj ne more biti. Ve vsa EU, ve Amerika. Slovenska manjšina v Italiji ima občutek, da se matica dogovarja na njeno škodo. Ali je slovenska vlada sploh upoštevala glas Slovencev v Italiji? Medtem ko se prepiramo z Italijani, manjšina seveda še najbolj trpi, ker vse nacionalistične sile izrabljajo take razmere. Uvedli so prisilno upravo v goriski Kmečki banki, imamo težave s Tržaško kreditno banko, zmanjšalo se je slovensko šolstvo in razvila se je kampanja proti slovenski manjšini. Kar zadeva manjšino, moram reči, da ji je republika Slovenija, odkar smo samostojni, naredila več škode kakor fašizem. Zakaj? V časih fašizma je bila manjšina sicer zatirana, preganjana, toda Slovenci so vseeno imeti upanje, vsi so se upirati fašizmu, vsi so upali in biti prepričani, da bo enkrat tega konec. Ko sem pred enajstimi leti odhajal iz Italije, je bila ta manjsma samozavestna, imela je polet, bila je polna idej, verjela je vase in svojo prihodnost. Danes pa so vsi demoralizirani. Zakaj? Tudi zato, ker smo hoteti svoje notranjepolitične prepire prenesti na manjšino. Ko sem bil jugoslovanski ambasador, sem vedno srečal samo enotno slovensko delegacijo, kjer so bile vse komponente, vse manjšinske organizacije. Ko so hodili k jugoslovanskim minisbom, ko so hodili k italijanskim minisbom ali predsednikom, so bili zmerom enotna delegacija. Jugoslavija in Slovenija sta takrat dajali manjšini veliko finančno pomoč. Res je ta pomoč šla v glavnem enim, eni veji, vendar mislim, da je bilo to narodno koristno, kajti manjšina se je gospodarsko okrepila, zaposlovala je toliko in toliko Slovencev. Je res, da Italija ni nikdar plačala vojne odškodnine in da ni ničesar dala slovenski manjšini? Ne vem, kaj je bilo pri nas dano v javnost. Leta 1947 je morala Italija plačati 115 milijonov dolarjev vojnih reparacij, s čimer naj bi bila pokrita vojna škoda, prizadejana Jugoslaviji v drugi svetovni vojni. To seveda ni bila odškodnina za izgube primorskih Slovencev v času fašistične Italije. Vojna odškodnina je bila torej plačana, Jugoslavija pa je ni izplačala državljanom, ampak jo je porabila za kaj drugega. Tako je bila tudi jugoslovanska ambasada v Rimu takrat odkupljena s sredstvi od reparacij. In kaj je Italija dala slovenski manjšini? Po letu 1954, ko je bil podpisan londonski memorandum o soglasju, je manjšina dobila pol milijarde Ib za gradnjo kulturnega doma v Trstu, Tržaška kreditna banka pa je dobila začetni kapital. Leta 1971, ko sem bil v Ljubljani, je bila slovenska manjšina v Italiji v približno istih težavah, kot je danes: Primorski dnevnik je skoraj propadel, teater je bil na tem, da ga zaprejo, glasbena matica je hirala. Takrat je Slovenija dala denar, da so pokrili dolgove in da so te ustanove lahko še naprej obstajale. Slovenija je nasploh do leta 1991, ko je bil v Italiji sprejet zakon o obmejnih območjih, nosila glavno breme financiranja manjšine, čeprav je takrat gospodarsko slabse stala kot danes. Hočem reči, da smo ves čas v prejšnjem režimu podpbali kulturne ustanove slovenske manjšine v Italiji. Zdaj pa se delajo razlike po tem, ali je kdo cm ati rdeč. To je grozljivo. Prisilna uprava goriske banke je povsem političen ukrep, saj ima na primer Banco di Napoti dva tisoč milijard tir izgube, pa ni v njej nobene prisilne uprave. Kmečki banki je šlo čisto dobro. Prisilna uprava je sledila člankom o Saf-tiju in udbomafiji, ki so jih raziskovalni novinarji objavili v slovenskem tisku. Inšpektorji so imeli s seboj prevode tistih člankov. Kdaj bo Slovenija v Evropski uniji? Trenutno se ne moremo nič zmeniti in tako bo še do konca leta 1996, ker bodo volitve tako v Italiji kot v Sloveniji. Bojim se, da do leta 2000 ne bomo postali pridruženi člani EU. Do takrat bi sicer lahko bili že polnopravni člani, saj se vsi strinjajo z mislijo, da ima Slovenija največ možnosti za to. Stane Ivanc (Ponabs iz Dela, Sobota, 11. novembra 1995) 20 Nedelja, 19. oktobra 1995 NEDELJSKE TEME Dijaki oddelka za geometre obiskali Plečnikovo Ljubljano Objavljamo dva zapisa dijakov oddelka za geometre zavoda Žiga Zois, ki so pred dvema tednoma v spremstvu profesorjev obiskali Ljubljano in namenili posebno pozornost delui arhitekta Jožeta Plečnika. Fotografije ljubljanske tržnice (desno), Cevljatrskega mosta (spodaj) in Zal (spodaj desno) M.J. Na prvi pogled se nam Ljubljana ne zdi prav nic posebnega, pa vendarle je. Dovolj je, da se podamo na pot z odprtimi očmi in se zaustavimo ob njenih posebnostih ter si jih natančneje ogledamo, pa se nam razkrijejo novi čari. V naši prestolnici sem bila že večkrat, a je nikoli doslej še nisem videla v takšni luči, kot nam jo je predstavil profesor Damjan Prelovšek. Ljubljana mi je bila že prej kot mesto všeč, predvsem v starem predelu. Lepe skladne hiše z zanimivimi pročelji, ki se radovedno obračajo proti nik, a so ga premalo upoštevali. Slovenci premalo cenimo, kar imamo, zato nam nadarjeni ljudje večkrat zbežijo iz domovine tja, kjer ima umetnost pomembnejšo vlogo. Čeprav je Plečnik vložil največ truda v gradnje na Dunaju in v Pragi, kjer je tudi Kot sem že prej omenila, je zvonik nekoliko ločen od cerkve in je zaradi svoje teže postavljen na lastne temelje. Notranjost cerkve pa je zares nekaj posebnega. Prvo, kar sem začutila, je bila njena toplina, ki je v drugih cerkvah ni, to pa zato, ker so zgrajene ' 'lllll - "-iH Ljubljanici, v kateri se zrcalijo vrbe žalujke. Reka deli mesto na dva dela, ki pa sta med seboj povezana s številnimi mostovi, nekateri med njimi so znani: Čevljarski most, Zmajski most, a stavbarski unikum je Tromo-stovje, katerega domiselno plepletanje treh poti je ustvaril Plečnik. Enako izvirna je bila njegova zamisel, da je v Trnovem na mostu čez Gra-daščico zasadil breze. Ondod se je pletlo tudi njegovo prijateljstvo s pisateljem Finžgarjem. V tistih časih je bila glavna prometna žila rečna pot: Ljubljanica, ki je danes le prostor za odplake, le tu in tam se na njeni temnozeleni gladini pozibava samotni čoln. V preteklosti pa je bilo drugače, ker so si prav z rečnim prometom nekateri znali prislužiti dovolj poslov, ki pa jih je mojster arhitekture spremenil v lepe bregove. Vsakdanji sivini je dodal kanček svoje iznajdljivosti in jo tako razgibal. Plečnik je bil velik umet- redno poučeval, se je z vso ljubeznijo lotil svojih zamisli, kako urediti popotresno Ljubljano. Posebej zanimiv je bil naš ogled cerkve na Barju. Svetišče je posvečeno sv. Mihaelu, načrt zanj je bil izdelan 1937. leta, zgradili pa so ga takoj. Ne bi rekla, da me je popolnoma prevzela zunanja podoba cerkve, pač pa je name napravil vtis njen estetski videz zaradi nenavadnosti stavbne oblike in uporabljenih materialov. Slednji so zelo preprosti, saj je arhitekt izrabil veliko odpadlega materiala, ker za gradnjo ni imel dovolj denarja in se je smel poslužiti le najnujnejšega. Cerkveni vogali šo iz čvrstih kamnitih in opečnih sten, ravno tako zvonik, ki je'ločen od cerkve, medtem ko so fasade odete z lesom. Zaradi močvirja je cela stavba grajena na temeljih, ki so značilni predvsem za Benetke, postavljena' je namreč na lesenih kolih, da se ne bi pogreznila v močvirnata tla. iz hladnega marmorja in ne iz toplega lesa, kot je slednja. Njena notranjost je ena sama umetnija, na-poljnjena s simboliko, ki jo izžarevajo vsi njeni posamezni predmeti. V to zgradbo je umetnik vlil veliko simbolike, v čemer se kaže njegova zvesta pripadnost krščanstvu. Zanimivo je tudi to,.da je vse njegovo delo prežeto z izvirnostjo. Pri vsakem načrtu, ki ga je hotel uresničiti, je naletel na finančne težave, tako da je v njegovih delih-vloženega veliko njegovega lastnega kapitala. Zaradi tega je bil prisiljen izbirati med nizkorazrednim materialom, uporabil je namreč odtočne cevi za stebre, za detaljne okraske pa že uporabljen les in kose kamnov. Njegove zgradbe imajo veliko skupnega, in vendar so si med sabo zelo različne. Pogled nanje ti vzbudi občutek, da jih je ogrinjal v tkanine in ne v fasade. Kot bi zgradbo oblekel, ne pozidal. Povsod je rad vnašal tudi kanček kraškega stila. To pa zato, ker je del Plečnikovih korenin s kraških tal. Velikokrat je uporabil na grobo obdelan kamen in ga pomešal z opeko. Zanj bi lahko rekli, da je bil čarodej, saj je znal iz navidez neuporabnih delov sestaviti nekaj veličastnega. Iz preprostih delov je naredil nekaj zelo okusnega. Zelo pristno se je poigraval z načrti za Zale, kjer je sem pa tja postavil niz kapelic. Slednje so si med seboj zelo različne, vsaka je spomenik zase, od najpreprostejše pa do najveličastnejše. 2e vhod v Žale, ki deluje zelo veličastno, ti napove, da vstopaš v sveti kraj. Naokrag je razvrstil vse polno stebrov in lučk, kot bi vrtnar na gredi nasadil rože. S tako razporejenim vhodom je hotel obiskovalcu razbliniti občutek utesnjenosti, ki jo imajo ostala grobišča. Plečnikova dela niso zgolj zgradbe, ki morajo zapolniti neko prazno parcelo; postavljene so zato, da bi nam nekaj povedale. Vsaka ima svoj pomen in predvsem svojo dušo. Te zgradbe so kot knjige, ki jih odpremo, iz njeh beremo in se nekaj naučimo. Aleksandra Rudež 4. razred, zavod 2. Zois, oddelek za geometre JOŽE PLEČNIK (1872-1957) Jože Plečnik je predstavnik evropske in slovenske moderne arhitekture. Sprva je bil namenjen za mizarja, zaradi tega je končal obrtno šolo v Gradcu. Za tem se je zaposlil kot projektant pri pohištveni firmi na Dunaju. Tu se je tudi ogrel za moderno arhitekturo Ottona VVagnerja. Ta ga je nato sprejel v svojo šolo na umetnostni akademiji. Delal je tudi v VVagnerjevem ateljeju, kjer je sodeloval pri načrtih za dunajsko mestno železnico. Po nadaljni samostojni praksi na Dunaju je leta 1911 sprejel profesuro na šoli za umetno obrt v Pragi. Leta 1920 je postal profesor za arhitekturo, risanje in kompozicijo na univerzi v Ljubljani. Za njegovo usmeritev je najprej značilen secesijski okvir in sicer odcepitev od starih konzervativnih združenj, nato pa klasika. Za Plečnika so značilna 3 obdobja in sicer: 1. Dunajska doba, ko je v začetku tega stoletja delal na Dunaju. Najvažnejše delo tega obdobja je Zacherlova hiša. 2. Pfaško-ljubljanska doba med dvema vojnama; tedaj je namreč uredil praški grad in zlasti nekatera ljubljanska dela. Sem sodi glavno delo Narodna in Univerzitetna Knjižnica. 3. Nazadnje pa je še doba po drugi svetovni vojni, ko se Plečnik pogostokrat nagiba k dekorativnosti, primer tega pa so arhitektonski dodatki ljubljanskim Križankam. Z dunajskimi deli se je Plečnik uvrstil med pionirje moderne arhitekture, medtem ko je z deli v Sloveniji ustvaril temelje za novo slovensko arhitekturo. Z ogledom Plečnikove Ljubljane lahko spoznamo ustvarjalnost arhitekta-umetnika, ki je združil klasične oblike in njihove plastične vrednote v čisto nov antiklasičen slog. Primer tega so ljubljanske Zale, ko postavi steber pred vhod v kapelo. Zanimivost Plečnikove arhitekture je tudi, da pri gradnji raznih dekorativnih elementov, na primer stebrov, balustrad in svetilk ni uporabljal kamna, ampak beton. Isto se je dogajalo pri gradnji stavb in cerkva, kjer je tudi uporabljal revne in večkrat nekvalitetne materiale, ki pa jih je znal odlično dopolniti in vključiti v ambiente, tako da je postala kvaliteta sekundarne važnosti, naj samo omenim betonske cevi za odtok greznice, ki jih je uporabil kot nosilne stebre v cerkvi sv. Mihaela na ljubljanskem Barju. Značilnost te cerkve je tudi, da ima postavljena vhodna vrata na sredini daljše fasade, kjer stoji tudi zvonik. Druge zelo pomembne zgradbe so pokriti trg ob Ljubljanici, ki so ga ravnokar obnovili. Zmajski most, stavba, imenovana Peglezen-likalnik, Narodna in Univerzitetna Knjižnica in cerkev sv. Frančiška v Šiški. Zelo zanimiva je stavba Pegle-zen, ki je dobila tako ime zaradi značilne podolgovate, zelo ozke in visoke oblike. Značilnost te stavbe je, da stoji na zelo ozkem terenu in Plečnik je bil edini, ki si je tam upal graditi. Peglezen zaključi Plečnikov mestni predel. Ena najpomembnejših zgradb je Narodna in Univerzitetna Knjižnica, ki se nam že v zunanjosti pokaže polna detajlov in okrasov. Tu kombinira kamen, baton in opeko. Najzanimivejša pa so okna, saj so tako postavljena, kakor da so priprta. Želo značilna so tudi vhodna vrata iz obdelane medenine. V notranjosti nas sprejme stopnišče iz sivo črnega marmorja, na vrhu pa skozi okno nad vrati knjižnice zasije v nas sonce.-Nad stopniščem in okoli njega je Plečnik postavil kamnite mizice, ki zamenjujejo ograjo. Temne stopnice in sonce, ki sveti skozi vrata knjižnice, ponazarja prehod in nevednosti v razumnost. Plečnik si je z moderno arhitekturo zagotovil sloves po vsej Evropi, ne samo zaradi genialnosti pri sestavljanju klasičnih form, ampak tudi, ker je upošteval lokalne značilnosti in je imel izreden ambientalni posluh. Aljoša Purič 5. razred, zavod 2. Zois, oddelek za geometre ■SŠ5S8 V petek, 27. oktobra, smo se profesorji in dijaki oddelka za geometre DTTZ Žiga Zois h tista podali na ekskurzijo v slovensko.prestolnico na ogled Plečnikove Ljubljane. Spremljal nas je priznam strokovnjak za Plečnikovo umetnost, umetnostni zgodovinar dr. Damjan Prelovšek. Tu je zbranih le nekaj vtisov, tako pisnih kot grafičnih, 58 našega potepanja. -Mr Tromostovje Kot vemo skozi Ljubljano teče reka Ljubljanica. Prečka jo veliko mostov. Med te spadajo trije mostovi imenovani Tromostovje. Nekoč je tam stal smo en most. Ljubljana pa se je večala, in ko je-stekel čez most Se tramvaj, se je povečal promet. Za preureditev tega mostu je zmagal natečaj Plečnik. Na sredi je pustil star most in ga polepšal. Namenil ga je prometu. Na obe strani pa je dodal še mostova in ju namenil peš- Pojdite skozi življenje z odprtimi I stari Wagner, glejte tudi v dušo, zanemarjajte!« m cem. Ta dva mostova je zgradil v beneškem stilu in res nas spominjata na mostove v Benetkah. Posebno lepi so okrasi in luči. Te okrase je Plečnik postavil na most z namenom, da kdor koli bi ga prečkal, se ne bi počutil samega. Robert Debeliš - 2. razred -..... ... k. mi • A iUi, ZOO »Lepo je, kar človek sanja v svoji duši...« Jože Plečnik je bil največji slovenski arhitekt. Rodil se je 23. januarja 1872 v Ljubljani. V njegovi družini so bili poleg očeta in matere Se trije bratje in sestra. Jože je ostal doma in pomagal očetu v mizarski delavnici. Že v mladosti je klazal veliko veselje do risanja. Država mu je omogočila, da se je lahko vpisal na obrtno Solo v Gradec, kjer je Študiral Štiri leta. Eden izmed profesorjev ga je vzel v svojo delavnico. Po končanem Šolanju je odšel na Dunaj. Nekega dne je na neki razstavi videl načrte Otta VVagnerja za katedralo v Berlinu in se navdušil zanj. Takoj sije zaželel, da bi ga VVagner sprejel v svojo Solo, kar se mu je kasneje uresničilo. Zaradi izrednega talenta in delavnosti mu je začel VVagner odstopati svoja dela. Tako je leta 1898 delil prvo nagrado za Gutenbergov spomenik s Fabianijem. Leta 1911 je odprl lastno delavnico. Istega leta je bil poimenovan za profesorja na praški umetnoobrtni Soli. Kolegij Dunajske akademije likovnih umetnosti ga je trikrat predlagal za VVagnene-vega naslednika, kar pa je zaradi njegovega slovenstva Franc Ferdinand zavrnil. Plečnik je zadnja leta svojega življenja preživel v Ljubljani in s svojo veličino razodel, ko je iz razvrednotenih mestnih območij ustvaril to, kar danes imenujemo »Plečnikova Ljubljana«. Sonja Rebula-Alessio Pindn - 2. razred Peglezen Zaradi značilne oblike je stavba dobila ime Peglezen po likalniku na oglje. Plečnik je hotel dokazati, da je na zelo ozki in podolgovati parceli mogoče ' 'ffjl: W§P zgraditi monumentalno zgradbo.To je vzel kot osebni izziv in naredil načrt objekta. Na vrh je postavil zimski vrt in ob njem dodal etažo. Povišal je še vzhodni del. V pritličju so velike odprtine (služijo za vhod in izložbe) v obliki arkad, zgoraj je pas oken z zaobljenimi čeli in nad njimi loggia s stebri. Zunanjost je obdelana s sivim ometom. Stopnišče je postavil v vzhodni - širši del in tako rešil problem dostopa. Delo se je končalo julija 1934 in s tem je bilo konec enega izmed eksperimentov, ki so prispevali k nastanku Plečnikove Ljubljane. Elisabetta Leghissa - 2. razred Cerkev sv. Mihaela na Barju Cerkev je bila zgrajena v Cmi vasi na močvirna-tih tleh, zato so jih utrdih ' z in temelje položili na 350 kolov. Pritličje je namenjeno duhovnikovemu <4 stanovanju, v prvem nadstropju pa je cerkev. Do nje vodi lepo stopnišče, ki je asfaltirano. Pri gradnji cerkve je Plečnik uporabil pretežno kamen in opeko. Za stebre je uporabil betonske ce-yi> ki so služile za mestno kanalizacijo. To je v notranjosti zgladil in pobarval z barvnimi motivi. Poleg teh je v cerkvi še 12 lesenih stebrov kot apostolov. Notranjost cerkve je lesena. Cerkev je posebne oblike: oltar in vhod sta na daljših stranicah zgradbe.V sredini je tik pred oltarjem ograjen prostor na- Plečnik je vse življenje bedel nad mladino, jo pregnetal s svojo miselnostjo, s svojimi spoznanji. A.fMUCtU »Fasada brez dekorja je kot človek, ki se nikdar ne smeji« menjen otrokom, da jih lahko starši opazujejo med mašo. Na oltarju je Jezus na križu, ki ima posebno držo, kar je Plečnik prevzel na Češkem. V cerkvi je kronski lestenec-s tehtnico in mečem - simbol sv. Mihaela. Za druge lestence pa je uporabil kozarce, rog ah celo kavni mlinček. Zvonik je ločen od cerkve in postavljen tik pred vhod. Poraščen je z divjo trto, ki ga brani pred dežjem in ustvarja mikroklimo. Kima Mnlič in Albert Zranadn - 2. razred Prav gotovo je za nas, dijake geometrske sole DTTZ »Žiga Zois»nepojmljiv0, da ne bi od bliže spoznali dela največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, Preden smo se Slovenci zavedali, kakšnega velikega moža imamo v svoji sredi, so ga drugod po Evropi že občudovali. Plečnikove razstave sem si ogledal -že kot majhen otrok, a prav gotovo takrat nisem še čisto nič razumel, ko sem pred seboj gledal stebre in razne obilke Plečnikovih struktur. V šoli smo se z diapozitivi približali njegovemu ustvarjanju, a prav gotovo je ogled Plečnikovih umetnin večji užitek v realnosti. Čeprav smo hodili po Ljubljani cel dan, smo si ogledali le nekaj njegovih del. Velika večina teh je v drugih mestih (v Pragi, na Dunaju, v Beogradu...), Plečnik je bil človek, ki je za vsako situacijo, čeprav zapleteno, našel najboljšo rešitev. Znal je spojiti na Iznajdljiv in Izviren način praktičnost z lepoto. Vsak, ki sl ogleda Tromostovje ali slaven Peglezen, lahko ugotovi, kako je bil Plečnik ustvarjalen In kako velikega človeka je premogel tako majhen narod. Andrej Ban - 4.razred Po svoje sem vsa Plečnikova dela kritično ocenil. Praktično so mi bila všeC razen nekaterih arhitektonskih elementov. PleCnik pokaže v svojih delih veliko originalnost. Zelo mi je všeč, kako kombinira razne elemente, kot na primer klasične z novimi. Poslušal je tudi ljudsko modrost in jo izkoristil v svojih delih. Poleg tega mi je zelo všeC, kako je rabil metafore za izražanje neke svoje ideje, kot na primer v Narodni in univerzitetni knjižnici. Za vhod in stopnišče je uporabil temen kamen, medtem ko je za čitalnico v prvem nadstropju uporabil svetle elemente, kar bi pomenilo: iz teme se dvigaš v svetlobo oziroma iz neznanja k znanju. Do tega pa prideš s trudom - po stopnicah. Med njegovimi deli so mi ostale vtisnjene Zale in način, kako jih je zgradil. Kapele so si med seboj različne in so posvečene raznim svet- nikom. Razdeljene so po socialnih razredih, kar pa se na zunaj ne vidi. Vendar vsi vstopijo na Žale skozi manumentalen vhod, naj bodo bogati ali revni. Na pokopališče gredo pa skozi vhod na Plečnikovi učenci so o velikem učitelju zapisali tole:«... živeli ste z nami, živeli ste za nas, živite v nas...« fltfON Z.,S«» nasprotni strani, ker pač od tam ni povratka. Kapele so postavljene kot hiše v vasi, med njimi vodijo stezice, ob straneh so klopce, vodnjak, svetilka. David Vesnaver - 3. razred Nekateri ljudje svojo življenjsko energijo posvečajo humanim ciljem, Id pa so včasih v nasprotju oziroma koliziji z njihovim praktičnim delom. Alfred Nobel je imel ne glede na poklicno dejavnost, pri kateri je imel največ opravka s smodnikom, nitroglicerinom, dinamitom in podobnimi razstrelivi, človeško in kulturno izredno poglobljene nazore o svojem poslanstvu. Ob stoletnici njegovega testamenta in skorajšnji stoletnici smrti je prav, da se spomnimo njegovih prizadevanj za splošno blaginjo človeštva, med katerimi je posebej poudarjal napredek znanosti, kulture in svetovni mir. Alfred Bernhard Nobel (1833-1896), Švedski kemik, izumitelj in industrialec, je zaradi Nobelove ustanove in nagrad, ki jih ta podeljuje, postal izredno pomembna javna in medijska osebnost, kar pa je bilov popolnem nasprotju z njegovim samotarskim značajem. O njem so bile napisane številne Studije in monografije, pisatelji so si »sposojali« njegov lik za junake svojih del, znanstveniki pa podrobno raziskali njegove izume in iznajdbe ter analizirali njegov vpliv na razvoj Človeške kulture v dvajsetem stoletju. Kljub temu pa življenjsko pot in usodo tega genialnega individualista niti s pomočjo obsežnih analiz ni mogoCe povsem razvozlati. V njegovem delovanju je bila namreč nenehno prisotna nekakšna dvojnost, bipolarnost, ki bil lahko Se najenostavneje opisali kot njegov neprestani notranji boj med dobrim in zlim (mirom in vojno). Terminološko bi njegovo skrivnostno in navzkrižno osebnost pogojno lahko oznacih kot »homo duplex« ali kot dve osebi v eni (dr. Jekyil & dr. Hyde), saj sta že obe njegovi temeljni dejavnosti (izdelava dinamita in boj za svetovni mir) tako diametralni, da ju je skoraj nemogoče enačiti. Danes imamo sicer precej drugačne poglede na mir, vendar naj se Se tako čudno sliSi - o miru tudi danes zelo pogosto odloča orožje! O tem neverjetnem absurdu nas poleg ostalega že nekaj let poleg ostalih kriznih žarišč po svetu prepričuje tudi tleči »sod smodnika« na Balkanu, kjer velesile »krojijo mir« s sofisticirano voja- ško tehnologijo in tako v določeni meri potrjujejo Nobelove vizije. Vendar pa so t.i. mirovna pogajanja pod njihovim okriljem le nekakšen lepotni popravek vojnih razdejanj in grozodejstev. Ta pa še zdaleč ne zagotavljajo trajno prekinitev sovražnosti, kaj Sele trajnega doseganju miru, kvečjemu nekakšen modus vivendi »med vojno in mirom«, ki se v določenih Časovnih intervalih nagiba v eno ali drugo smer. Biografske drobtine Čeprav ima Alfred Nobel izredno obsežno biografijo, velja dodati, da njegova avtobiografija obsega samo nekaj vrstic, ki jih je zapisal ob svoji 60-letnici, ko ga je univerza v Uppsali imenovala za Častnega doktorja. Svoj curriculum je podal povsem faktografsko: »Podpisani je bil rojen oktobra 1833; znanje si je pridobil zasebno, brez višjih Sol, delal je zlasti na področju uporabne kemije z izpopolnjevanjem razstre-liv, znanih pod imeni dinamit, eksplozivni gumi, brezdimni smodnik (balistit in C 89). Od leta 1884 član Kraljeve akademije znanosti, član družb Royal Institution v Londonu in Societe des ingenieurs v Parizu. Od leta 1880 vitez reda Severne zvezde. Častnik Častne legije. V tisku izdal le eno predavanje v angleščini, nagrajeno s srebrno medaljo«. Njegovo miselnost, psiho in značaj pa lahko razberemo tudi iz pisma prijatelju, v katerem brez dlake na jeziku izpove tudi naslednje: »Svojih odlikovanj nisem dobil za eksplozive. Za švedsko Severno zvezdo se moram zahvaliti svojemu kuharju, čigar umetnost je teknila skrajno aristokratskim želodcem. Svoj Francoski red sem dobil zaradi osebnega znanstva s članom vlade, brazilski red Vrtnice, ker sem bil po naključju predstavljen cesarju donu Pedru, in nazadnje: znameniti Boli-varjev red sem dobil, ker je Max Philipp, ravnatelj Nemške dinami-tame družbe, videl Niniche in hotel pokazati, kako v igrah natanko po naravi podeljujejo odlikovanja". Alfred Nobel je bil nasprotnik visoko-zvenečih naslovov in osebnega Čaščenja, izogibal se je javnim nastopom in vsakršnemu fotografiranju. Zgovorna je tudi njegova ostra reakcija na eno od številnih fotografskih vsiljivosti: "Ko bodo tudi vsi moji pomočniki in delavci naproše-ni za fotografije, bom tej zbirki dodal tudi svojo ščetinasto samsko čeljust, prej pa sploh ne.« Tak je bil njegov odnos do slave nasploh in tako se je oblikovala tudi njegova praktična vera - verovati v ljubezen do človeštva, verovati v izobrazbo, ki prinese blaginjo. Znanstvenoraziskovalni duh brez meja Nesluten razvoj industrije v 19.stoletju, ki ga imenujemo tudi stoletje tehniških iznajdb, izumov in odkritij (parni stroj, elektrika, fonograf itd.) je potisnilo vso družbo v novo socialno in civilizacijsko obdobje. To je bila dobra priložnost za vzpon nemirnega, raziskovalnega duha, obdobje pogumnih, tvegajočih, brezobzirnih samorastnikov samoukov, kakor je bil na primer Immanuel Nobel. V najmlajšem sinu Alfredu je zaslutil lastno slo po uveljavljanju, zato mu je omogočil stik s slovitim rojakom, inženirjem Johnom Ericssonom, ki je deloval v Severni Ameriki. Alfred Nobel se je tako že v mladih letih povsem posvetil znanstveno-raziskovalne-mu delu, ki mu je podredil tudi zasebno samotarsko življenje. Bil pa je tudi silno podjeten in je leta 1865 odpotoval v Nemčijo, kjer je ustanovil svoje prvo podjetje v tujini: Alfred Nobel & Co. s sedežem v Hamburgu. Veliko Časa je porabil Alfred Bernhard Nobel (1833-1896) tudi za številna potovanja po svetu (zlasti v Ameriko), ker je moral za Čedalje uspešnejša podjetja dobiti patente in prednostne pravice in si zagotoviti potrebno glavnico. Postal je obseden s patentiranjem svojih izmnov, ki pa so jih spremljale tudi številne nesreče. Njegov nitroglicerin je denimo sprožil preplah po vsem svetu. Nesreče so se kar vrstile: New York, San Francisco, Sydney itd., in moral se je Eden prvih dobitnikov Nobelove nagrade Pred stotimi leti je nemški fizik Wilhelm Conrad Rontgen odkril žarke x, kar je na področju razumevanja in raziskovanja atomske fizike povzročilo pravcato revolucijo, praktično pa odprlo novo poglavje pri preiskovanju človeškega telesa - medicinsko radiologijo. Rontgen se je z omenjenim odkritjem vpisal med prve dobitnike Nobelove nagrade. Tudi slovenski zdravniki so hitro spoznali pomen tega diagnostičnega pripomočka, saj je primarij dr. Edo Šlajmer dobra štiri leta po slovitem odkritju že uporabljal rentgensko napravo. Medicina na Kranjskem in Štajerskem je takrat sledila vrhunskim tehnološkim dosežkom, podobno kot danes z računalniško podprto tomografijo. Rontgenovo odkritje pa ni bilo nič manj pomembno za druga naravoslovna raziskovanja. Eden izmed pomembnejših dokazov tovrstne kontinuitete je zagotovo tudi projekt slovenske žarkovne linije v bazoviškem sin-hrotronu Eletra, kjer bodo raziskovalci lahko s pomočjo rentgenskih žarkov preiskovali naj-različnejše materiale in eksperimentirali z osnovnimi delci. Vsa resnica teh žarkov torej šele nastaja. (B. Z.) Prvi rentgenski posnetek roke VVilhelm Conrad Rčntgen zagovarjati celo pred ameriškim Kongresom. Vendar pa je bnila ta nova eksplozivna snov zaradi moči in učinkovitosti tako vabljiva in obetavna, da je bilo naročil vedno veliko več kot pa nesreč. To je bil poleg njegovega raziskovalnega duha glavni vzrok, da si je na vso moč prizadeval izboljšati svoj izum in zmanjšati nevarnost nekontroliranih eksplozij. Po več poskusih v nemških rudnikih je 7. maja 1867 patentiral novo, zelo uporabno razstrelivo pod imenom dinamit ali Nobelov varnostni smodnik Tako je vse do današnjega dne na splošno najbolj poznan predvsem kot oče dinamita, čeprav je bila njegova resnična iznaj-diteljska žilica izrazita tudi drugje: izumil je eksplozivne kapice in sprožilne ali razstrelilne naboje. V okvira slednjih je bilo dejansko težišče njegovega umskega dela, raziskovanja, razglabljanja, kombiniranja in preizkušanja. Dinamit pa se je kot splošno koristna in komercialna iznajdba bliskovito širil na vsa mogoča področja, npr. v rudnike, predore in prekope, uporabljali so ga pri zemeljskih delih za ceste in železniške proge. 2al pa tudi v vojnah, npr. v nemsko-fran-coski vojni 1870/71 in seveda tudi v vseh kasnejših. Literarna ustvarjalnost Čeprav je bil Alfred Nobel po osebnem nagnjenju najbolj doma v kemiji, se je živo zanimal tudi za jezike in zlasti za angleško književnost. Eden njegovih vzornikov je bil Percy B. Shelley, pod njegovim vplivom je začel tudi sam pisati, zlasti liriko. Kot zanimivost velja omeniti, da je fiterama dela pisal v angleščini, ne pa v švedščini ali ruščini, torej v jezikih domačega okolja. Ena najdaljših in najboljšh pesmi iz tega obdobja ima naslov Uganka (A riddle, 1851). V njej so zajete avtobiografske prvine, opazen pa je tudi vpliv Shelleyeve anarhične življenjske filozofije, pre- tkane z razsvetljenstvom in idejami francoske revolucije. Po naravi je bil Alfred Nobel sanjav, samotarski, zaradi bolehnosti pa tudi nagnjen k dolgim razmišljanjem, ki so bila pogosto prosijana z utopičnim idealizmom ali verskim panteizmom. Pri njem so se nepredvidljivo oziroma izmenično vrstila obdobja velike napetosti in delovne vneme, usmerjene predvsem v tehnično (zlasti kemično), raziskovalno in laboratorijsko delo, in obdobja notranje sprostitve, ki se je kazala v literarnem ustvarjanju. Vse leto 1862 je posvetil pisanju, tokrat v prozi, in tako je nastala povest V najsvetlejši Afriki (in lightest Africa) ter roman Sestri (The Si-sters). V obeh delih poglobljeno obravnava predvsem socialno tematiko oziroma problematiko družbenih reform. Literarni zgodovinarji bojevitost nekaterih njegovih odlomkov iz omenjenih del postavljajo ob bok poznejši mladostni revolucionarnosti rojaka Augusta Strindberga. Značilnosti njegovega proznega pisanja zasledimo v enem od poglavij o Parizu (povest V najsvetlejši Afriki), kjer v nekaj stavkih opiše tedanjo družbeno klimo v francoskem velemestu: »V prestolnici je slo vse kakor po navadi. Reveži so hrepeneli po kruhu, bogatini po teku, matere in hčere po novih oblekah, možje in očetje po denarju, da bi jim jih lahko pulili. Duhovščina je grešila proti enajsti božji zapovedi (Ne bodi hinavec!), preprosto ljudstvo proti dvanajsti (Ne prenašaj trinogov!), postopači proti trinajsti (Ne zaplajaj otrok, ki jih ne moreš živeti!). Vendar so se za vse grehe sproti pokorili s pridnim prejemanjem svetega obhajila. Povrh tega pa se je ljudstvo nenavadno prikupilo Vsemogočnemu, ker mu je ravnokar postavilo cerkev za tri milijone frankov in pri tem še niti ne štejem voščenk za najljubše svetnike«. Nadaljevanje in konec prihodnjič Slavko Gaberc »Bosna in Hercegovina ... postajata od dne do dne lepši in dragocenejši biser v vencu starodavne Avstrije,« je pred 90 leti pisal DomžalCan Jernej pl. Andrejka. Njegova knjiga Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878 je izšla pri Mohorjevi družbi v Celovcu leta 1904. Avtor je v predgovoru zapisal, da sta biti pokrajini pred okupacijo zelo malo znani; malokdo je potoval po njiju, ker se je bal za svojo glavo. Po avstrijski zasedbi se je nenadoma vse spremenilo: kakor se vodovje ... razlije na vse strani, tako so v »balkansko Švico« iz vseh krajev sveta vreti učenjaki, da si ogledajo in raziščejo njene znamenitosti. Ker se na Slovenskem, Ce izvzamemo krajše spise, ni oglasil nihče, se je Andrejka odločil, da kot poročnik (pozneje podpolkovnik) 17. pešpolka piše dnevnik. Ni mu bilo prav, da nihče obširneje ne opisuje junaštva slovenskih fantov. »Saj je vendar sploh priznano, da so naši fantje najboljši bojevniki, zakaj bi tedaj ne slavilo in odkrilo domaCe pero slovenski domovini njihovega junaštva in njihovih redkih vrlin?« je zapisal v uvodu. Sedemnajsti pešpolk, sestavljen zvečine iz slovenskih fantov, je bil pred odhodom v Bosno nastanjen v vojašnici v Trstu. Andrejka piše, da se tistega leta na večernem nebu ni prikazala nobena zvezda repatica, v Avstriji ni bilo nobenih potresov, pa je vendar šlo od ust do ust: »V Bosni se nekaj kuha, vojska bo!« Ko so vojaki vaditi streljanje v tarčo, so slutiti, da jim bodo kmalu žive tarCe postavljali Turki. Po »vstaji krščanske raje« leta 1875 so vsi pričakovati vojno. Pipec in njegov lastnik Andrejka si je brž kupil zemljevid Bosne in Hercegovine. Ko si ga je 5. aprila 1878 ravno ogledoval, je vstopil v sobo sluga Pipec in mu po vojaško zaklical: »Gospod poročnik, ponižno javim, gospod stotnik so rekli, da pojdite precej v vojašnico; vojska bo!« »Izvrstno, vsaj ne bo treba tare s papirjem lepiti!« je vzkliknil Andrejka, si pripasal sabljo in se napotil proti vojašnici. Tam mu je stotnik Stojan povedal, da se bo enota 12. aprila podala na pot v Bosno. 2e naslednjega dne je vsak vojak dobil nove škornje, kajti izkušeni stotnik je dobro vedel, da je dobro obuvalo prvi pogoj za dobro hojo. »Crevlje« so morati nositi že nekaj dni pred odhodom, da bi se noga privadila na novo obutev. Od pet do glave je bil »nov« todi sluga, ki je dobil vzdevek Pipec po nožu s koščenimi platnicami, na katerem je bila vdolbena škofova kapa. Bil je darilo botra, Cigar vroča želja je bila, da bi birmanec postal škof ali vsaj fajmošter. Letnica na platnicah je kazala, kdaj ga je škof Vidmar udaril po licu in birmal. Pipec in njegov lastnik sta postala znamenitost cele kompanije. Poveljnik polka je bil polkovnik Ptujčan Miroslav Priger, ki se kot častnik razumljivo ni »nikoli postavljal na strogo narodno stališče«, a je čislal svoj materni jezik in je imel rad slovenske fante. Pred odhodom svoje enote na bojišče se je spo-tonil, da polk nima ustreznega »signala«, po katerem bi se lo-£il od drugih »krdel«, kot so takrat imenovali vojaške enote. Ko je zamišljen stal pred vojašnico in kadil svojo priljublje- no viržinko, je po naključju prišel mimo Andrejka. Poklical ga je k sebi in ga vprašal: »Vi ste sin naroda; bi mi li mogli navesti in morda tudi zažvižgati nekaj narodnih pe-smij?« Andrejka mu je zapel in zažvižgal nekaj pesmi. Polkovniku je najbolj ugajala pesem Popotnik pridem čez goro... Drugi dan so trobentači in bobnarji celega polka trobiti in bobnali novo melodijo. Vsak slovenski vojak je takoj prepoznal napev in je bil ponosen, da je domača pesem postala polkovni bojni klic. Vsega v izobilju, časa malo Dvanajstega aprila zgodaj zjutraj je bil tržaški kolodvor prepoln ljudi, staršev in nevest, ki so se prišli poslovit od Kunovcev, kakor so klicali pripadnike polka. Pozdravi slovesa so se vrstili na vsej poti do Barkovelj, šele ko se je vlak približeval Miramarju, so potihniti klici »živio« in »evi-va«. Na postojnski postaji jih Prehod 17. pešpolka čez Savo pri Stari Gradiški leta 1878 jih gostiti v gostilni Pri Figovcu. Tudi Pipec se je poslovil od svoje sestre in ji obljubil, da ji bo iz Bosne prinesel uhane iz turških cekinov. Na poti skozi slovenske kraje so jih pogostiti najprej v Zidanem Mostu, kjer so vojaki posedli kar v travo in si privoščili »menažo«. V Krškem jih je krški župan gospod Viljem Pfajfer pogostil z dobro kaplji- ZaCenjamo objavljati serijo sestavkov po knjigi Jerneja pl. Andrejke z naslovom Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878. Ne smeta nas motiti vsebina in slog pisanja, kajti takrat so predstavljali avstrijsko okupacijo Bosne in Hercegovine domala kot \ osvoboditev. Na eni strani so bili »krvoločni« Turki, na drugi strani pa »pravični« Avstrijci, ki so uvedli red in mir v deželi ter pripomogli k razcvetu vsega življenja. Tudi tedanje slovenske stranke so zagovarjale avstrijsko okupacijo, saj so pričakovale, da se bo z njo »slovanski živelj v monarhiji pomnožil in okrepčal, ter tako še prej in gotovejši zmagi prišel...« Bralca bodo najbolj zanimali življenje slovenskih fantov v 17. pešpolku ter opisi krajev in ljudi tedanjega časa, njihovih navad in običajev. Pozneje se je spremenil odnos avstrijskih oblasti do Mohamedov, kot so takrat imenovah bosanske Muslimane. Ob cesarjevem obisku v Bosni in Hercegovini v nedeljo, 29. maja 1910, je padlo v oči, da ob obisku cerkva ni zapostavil nobene od verskih skupnosti, saj si je ogledal katohško katedralo, pravoslavno cerkev in Begovo mošejo. Pomilostil je več kot dvesto ljudi, ki so bih kaznovani zaradi pohtičnega delikta. Neki avstrijski višji uradnik iz cesarjevega spremstva je menil, da je z Muslimani v Bosni najmanj težav, češ da so to najbolj odkritosrčni in resnicoljubni ljudje. Bralec se na koncu vseeno ne bo mogel ubraniti vtisa, da je bila avstrijska okupacija 1878 in pozneje še kar znosna, če jo primerjamo s sedanjo krvavo morijo, pobijanjem ljudi, med njimi tudi otrok in starcev, posiljevanjem žensk in etničnim čiščenjem celih pokrajin. je Čakala cela »baterija« steklenic najboljšega vina, ki jim ga je podaril gostilničar, brat priljubljenega nadporočnika Doksata. Polk je ob pol sedmih zvečer ' prispel v Ljubljano. Nekaj stotnij se je nastanilo v kotizejski vojašnici, nekaj pa v stari cu-krami. Drugi dan so se jim pridružiti še rezervisti. Najbolj prisrčno so se od vojakov poslovili Gorenjci, ki so co. Vsega je bilo v izobilju, le Časa je bilo malo. Ko se je vlak bližal Sisku, je začelo bliskati, grmeti in dež je til kakor iz škafa. Drugi dan so se peš napotiti skozi Stružac v Osekovo. Bil je vroč dan, sonce je pripekalo in prah jih je dušil. Samotnost in puščobo ter napor bi vsaj Častniki gotovo lažje prenašali, Ce bi vedeti, da bodo naslednjega dne obedovati pri prijaznem župniku v Osekovu. Ob mizi, ki se je šibila od dobrot, so se Častniki v sproščenem pogovoru z župnikom in mladim kaplanom kar zasedeti in dočakali še večerjo. Kranjski fantje so gostitelju v zahvalo zapeti nekaj slovenskih narodnih pesmi. Ura v zvoniku je odbila polnoč, ko so se častniki posloviti, da bi si lahko privoščiti še kratek spanec. Devetnajstega aprila je polk prispel iz Novske v OkuCane, Kosovac in Bogičevce, vmes pa so po ukazu polkovnika Pirge-rja morati še vaditi v streljanju na tarčo. Težke vozove so pustiti, namesto teh pa so dobiti 225 tovornih konj, ki so nosili za polkom živila, strelivo, zdravila in druge potrebščine. Zaščititi »krščansko rajo« Na bogičevskem polju so vojaki pod sinjim nebom obnoviti prisego. Polkovnik Pirger je z donečim glasom prebral povelje feldcajgmojstra barona Filipoviča, ki se je, če ga močno skrajšamo, glasilo: »Vojaki, ne peljem vas do lahkih zmag, ampak na težavno delo, ki vam ga bo izvršiti v službi človekoljubja in omike!« Povelje je govorilo o tisočih beguncev, ki so zbežali pred krovoločnimi Turki. Avstrijski cesar se je v sporazumu z evropskimi cesarji in kralji zato odločil zasesti Bosno in Hercegovino, zaščititi »krščansko rajo« ter v deželi uvesti red in mir. Sedemnajsti pešpolk je prečkal Savo pri Stari Gradiški, potem ko so jim še prej postavili pontonski most na čolnih. Tedaj je prispel ukaz za napad na trdnjavo v Berbirju in po deveti uri je na njej že vihrala cesarska zastava. Naslednjo noC je polk prebil na tinskih tleh. Kajmakam (župan) in begi so iz strahu pred maščevanjem pobegniti iz mesta, preprosti ljudje pa so se poskrili po hišah in kleteh. Ko so videli, da se jim ne zgodi nic hudega, so spet prilezli na dan. Najbolj veseli so biti kristjani, ki pa jih v Berbirju ni bilo veliko. Tridesetega aprila ob pol šestih zjutraj se je polk podal na pot po cesti proti Banjaluki. Bilo je dovolj časa za razmišljanje o begih, ki naj bi jih čakali s svojimi dobro oboroženimi Četami. Polkovni zdravnik dr. Ba-ner je potožil, da bo poginilo polovico moštva, če mu ne dovolijo počitka. Brigadir nadvojvoda Ivan Salvator je res zaukazal odmor, toda počitek brez vode in sence je bil le polovičen. Vojaki so si pomagati tako, da so žvečili zelenjavo in si v luknjah, izkopanih v svežo zemljo, hladiti noge. Ko so vojaki prispeti do nekega hana, kakor so rekli turški krčmi, so planiti k vodnjaku, da bi si pogasiti neznosno žejo, in ga hipoma izprazniti do dna. Banice za vodo Pozneje je problem pomanjkanja vode rešil poveljnik stotnije Božidar Drenik. Stotnik se je domislil, da bi mimoidoče ljudi spraševal, kako priti do vode. Dvanajstletnemu fantiču je rekel: »Dam ti tri banice (60 vinarjev), ako mi le poveš, kje dobim vode ... Ce me pa pelješ k vodi, dobiš deset banic!« vali, vstanite!« Vsa stotnija je skočila pokonci, kakor bi jo bil gad pičil, in odkorakala k skritemu studencu. Poročnik Andrejka je bil tistega dne poveljnik glavne straže. Nenadoma se je stemnilo, utrgal se je oblak in poplavil ves tabor. Vojaki so se razbežali in iskali osamelce, kjer so lahko polegli po tleh in v blatu zaspali. Dež je kmalu ponehal in ob štirih zjutraj je trobentač zatrobil budnico. Kuharji so v kotlih segrevati vodo za kavo in tudi sluga Pipec je svojemu poročniku prinesel zajtrk. Ob petih zjutraj so častniki stali pred poveljnikom divizije in skrivaj škilili proti Kozari, zaviti v Cmosive oblake kot zlovešče znamenje za slabo vreme. Virtemberški vojvoda jim je povedal, da je bil pri njem avstrijski konzul iz Banjaluke in ga prosil, naj zasede mesto, ker bodo sicer Turki pomoriti kristjane. V napad bi morali iti že ponoči, vendar so ga zaradi neurja Polkovnik Miroslav Priger, poveljnik 17. pešpolka Fantič je odgovoril: »Gospodine, voda je ... blizu, pa ... ne smeš nikomur povedati, da sem ti pokazal studenec!« Ko je Drenik prijahal do svoje stotnije, je ukazal: »Vodo sem našel, pri vodi bomo poči- preložili na naslednji dan. Se prej pa je poveljnik poslal v mesto odposlanca s poveljem, da se mora mesto brezpogojno vdati. O tem več v naslednjem sestavku. France Trebčan Nedelja, 19. novembra 1995 NEDELJSKE TEME Breztežnost, da bruhneš NASA je prvič dala filmski ekipi na voljo plovilo NASA KC-135 za urjenje astronavtov Apollo 13 je najboljši film (poleg »Pogumnega srca« Mela Gibsona), kar jih je letos prišlo iz ameriške filmske Meke. Marca prihodnje leto se mu verjetno obeta kar nekaj Oskarjev. Že zaradi prizadevnosti filmske ekipe, da bi Cim bolj verodostojno prikazali dogodke, ki so sredi aprila 1970 priklenili ameriški narod pred televizije k spremljanju poročil o skoraj ponesrečeni misiji plovila Apollo 13. To torej ni znanstveno - fantastični film. Apollo 13 je poletel 11. aprila 1970. Tik pred pristankom na Luni je razneslo enega od kisikovih kontejnerjev plovila. S tem je bil uničen glavni raketni motor in izključen celoten električni sistem plovila. Jim Lovell je v nadzorni center v Houstonu spročil znamenite besede: »Houston, težave imamo.« Ker je plovilu zmanjkovalo moči in kisika, je trojica astronavtov - Jim Lovell (v filmu Tom Hanks), Fred Haise (Bill Paxton) in Jack Sweigert (Kevin Bacon) -zapustila komandni modul in poiskala zavetje na priključenem lunarnem modulu (LEM - Lunar Excursion Modul). Ta je bil zgrajen samo za dve osebi in je imel kisika za 45 ur - Lovell, Haise in Svveigert pa so jih za vrnitev na Zemljo potrebovali 90. Trije vesoljski brodolomci so se skupaj s pomočjo ekipe nadzornega centra v Houstonu, ki je z nadčloveško prizadevnostjo in z idejami, ki so deževale s svetlobno hitrostjo, uspešno vrnili nazaj na rodni planet. 50 do 60 držav po vsem svetu je ponudilo pomoč v ameriški reševalni akciji, med drugim tudi takratna Sovjetska zveza. V Parizu in Londonu so postavili velike ekrane in ljudje so od tam spremljali novice. Vse skupaj je postala nekakšna molitvena seansa. Za šest dni je znanstvena fantastika postala znanstveno dejstvo. Apollo 13 je poletel osem mesecev po uspešnem pristanku Apolla 11 na Luni. Zato je postala tretja misija na Luno za medije manj zanimiva, saj niso predvajali niti prvega oddajanja Apolla 13 iz vesolja. Vesoljske polete so začeh jemati kot nekaj samoumevnega - kljub trem astronavtom prejšnjih misij Apolla (Gus Gris-son, Roger Chaffee, Edvvard Whi-te), ki so umrli v požaru. Mediji se niso zavedali, da je na misijo Apolla 13 prežala določena stopnja nevarnosti. Vsi so, pravi režiser Apolla 13 Ron Howard, vedeli, da je bil celoten podvig izredno nevaren in tvegan. Se vedno so tvegani. Računalnik na plovilu Apolla 13 je imel približno toliko spomina kot današnji žepni računalniki. Misija Apolla 13 je predstavljala enega največjih izzivov za Nasine polete na Luno. Potrdila naj bi uspešnost potovanj v vesolje oziroma postala celo najuspešnejša misija do takrat. A usoda je, kot že rečeno, hotela drugače. KC -135 ali kako smo bruhali Resnično zgodbo Apolla 13 je Hovvard odkril šele pred kratkim, saj se misije same, tako kot večina ljudi, ne spomni prav dobro. Vendar je menil, da bi ljudi zanimala, saj gre za pravo dogodivščino resničnih ljudi, iz katere bi se dalo posneti dobro dramo. Zakopal se je v raziskovanje podrobnosti. Podpredsednik Hovvardove filmske družbe Zmagine Films Michael Bostick ga je pri tem navdušeno spodbujal in obenem pokazal neverjetno poznavanje misije Apolla 13. Kot se je izkazalo, je bil Bostickov oče član ekipe nadzornega centra Nase v misiji Apolla 13! Za režiserja je bil pravi izziv, kako realistično prikazati okolje vesolja oziroma samega plovila. V tem je zase kot režiserja videl izjemno priložnost poskusiti občinstvo postaviti v kapsulo Apolla 13 in mu omogočiti doživeti občutek, kako je pluti po vesolju. Prizore je, tako kot že za svoj film Backdraft, Hovvard poskušal prikazati tako, kot to ni uspelo še nobenemu režiserju. Njemu pa je in to je filmu prineslo številne prednosti. Za občinstvo je bil tak prikaz nekaj svežega in zanimivega, od ekipe pa je to zahtevalo poglobljene raziskave in tudi tolmačenja dogodkov. Eno je razumeti podrobnosti misije, Id so bile tako zanimive in včasih zastrašujoče - bilo jih je toliko, da so nekatere morali izrezati iz končne verzije filma - drugo pa je te podrobnosti prikazati občinstvu na njemu zanimiv, razumljiv način. V tem je Hovvard videl svojo glavno nalogo. NASA je (prvič v zgodovini) filmski ekipi dala na voljo svoje plovilo NASA KC - 135, v katerem se astronavti urijo v breztežnosti. V določenem položaju lahko namreč NASA KC - 135 ustvari za 23 sekund breztežnost. Kot poročajo filmarji in igralci, je breztežnostni občutek čuden; predvsem pa so bili izpostavljeni dezorientiranosti. Obenem so bili ponosni, da ni še nihče snemal v takih razmerah. Najzanimivejši del NASA KC -135 je t. i. The Vomit Comet (prostor, kjer simulirajo breztežnost in kjer se - kot pove že samo ime - zaradi breztežnosti kar precej bruha). Hollywoodski možje pri tem niso bili nobena izjema, po prvem srečanju z »bruhalnim kometom« so se počutili grozno. Ker so pač nameravali delati v takih pogojih, so se s slabostjo odločno spopadli. Ni je čez avtentičnost! Med najbolj živimi »vojnimi poročili« s snemanja v NASA KC - 135 je, kako je eden od snemalcev pobruhal Billa Paxtona. Za nameček pa jih je še zeblo! Ekipa je zgradila komandni modul in lunami modul znotraj samega plovila, skupaj s tunelom, ki ju je povezoval. Igralci so poleteli dvakrat na dan. Na Zemlji so pustili vse, razen najbolj potrebnih članov ekipe izza kamere. Snemanje je zahtevalo precejšno mero vzdržljivosti. Taki pa so videti filmski astronavti Takole so fotografom pozirali pravi astronavti Apolla 13 pred vzletom Ker so imeli na voljo samo po 23 sekund breztežnosti, je snemanje zahtevalo še dobro organiziranost in učinkovito načrtovanje. Tako so posamezne scene ponovili manjkrat, kot bi jih sicer v normalnem filmu, posnetem na Zemlji; čas je bil omejen, snemanje je bilo vsaj deloma nevarno, pa ne zato, ker so po plovilu plavali delci raznih tekočin in predmeti. Dosedanji filmi o vesoljskih poletih so vsebovali tri ali štiri dobre prizore breztežnosti, nobeden pa jih, tako kot Apollo 13, nima za celih 40 minut. Uporabili so zelo malo FX trikov. Daljše prizore s tremi astronavti v plovilu so posneh na Zemlji v za to zgrajenem zvočnem studiu, kjer so se igralci lahko lažje osredotočili na igro. A tudi tam jim ni bilo prijetno. Zvočni studio so namreč precej ohladili, saj se je moralo igralcem kaditi iz ust - Apollo 13 je namreč izgubljal kisik, obenem pa je astronavtom grozilo, da bodo zmrzni-li. Astronavti so morali kmalu po eksploziji izključiti celoten sistem za pogon, s čimer so skušali ohraniti energijo plovila za preživetje do vame vrnitve na Zemljo. V »antarktičnih razmerah« so prizore v študijih Universala snemali pet tednov. Utrujenosti igralcem sploh ni bilo treba igrati, a tudi vznemirjenja ne, saj so se vsi veselili vsakega prizora. Kolikor trikov so že potrebovali, toliko jih je Hovvard dobil pri Digital Domain Jamesa Camerona (režiserja Aliens, True Lies, Abyss, Terminator 1, 2). Igralci Tom Hanks, Bill Pax-ton, Kevin Bacon, Gary Siniše, izvršni producent Todd Hal-lovvell in režiser Ron Hovvard so bili prvi, ki so se »poskusili« v občutku breztežnosti. Se prej so morali opraviti podroben zdravniški pregled, se za en dan udeležiti Nasinih predavanj, fizičnega urjenja in pisati Nasin test. Mimogrede - igralci so se za vloge dobesedno pulili. Hovvard je namesto močnih, tihih samotarjev izbral zelo zanimive, zelo človeške posameznike. Zgodba namreč ni nikakršen hladen tehnološki triler, ampak človeška drama. Vlogo Jima Lovella so najprej ponudli Kevinu Costne-rju. Ko jo je ta odklonil, jo je dobil Hanks, ki mu je vloga astronavta (tako kot za Billa Paxtona) izpolnitev življenjskega sna. V igralski ekipi je samo Ed Harris (vlogo je speljal Johnu Travolti, praznih rok sta ostala za druge vloge Val Kilmer in John Cusack) že igral astronavta: Johna Glenna v The Right Stuff. Vendar je bil v The Right Stuff v vesoljski kapsuli sam, medtem ko je v Apol-lu 13 vodja nadzornega centra. Oba filma je pravzaprav težko primerjati, saj The Right Stuff prikazuje več vesoljskih misij, Apollo 13 pa se osredotoča na eno, poleg tega pa slika še značilnosti časa. Skupno imata le prikazovanje ameriškega vesoljskega programa. »Najdi mi ozvezdje Aries!« Eden od viškov snemanja oziroma priprav nanj je za filmsko ekipo predstavljajo srečanje s pravimi astronavti in člani nadzornega centra (pred časom je zaradi raka umrl Jack Svveigert, v filmu Kevin Bacon). Veliko jih je sodelovalo pri snemanju kot tehnični pomočniki. Na Hovvarda je naredila največji vtis njihova disciplina, koncentracija, neutru-dnost, strupena natančnost, s katero so se po 24-letih spominjali lastnega podviga. Igralci in prava ekipa nadzornega centra so se dobivali med snemanjem in se po njem še vedno vsak teden na kosilu. Igralci so, pravi Hovvard, cigani, in tega običajno ne počnejo. Vsi skupaj pa so si s pravo ekipo tako srčno prizadevah na svojevrsten, verodostojen način poustvariti zgodbo Apolla 13, da so se njihove medsebojne vezi zakoreninile. Vsi so zelo ponosni na svoje delo. Hovvard dodaja: »Eden najbolj zanimivih dogodkov se je primeril ob mojem srečanju z resnično ekipo nadzornega centra. Med raziskavami za film sem se z njimi srečal v pravem Nasinem nadzornem centru. Za njih je to predstavljalo ponovno snidenje po zelo dolgem času. Začeh so se pogovarjati o misiji Apollo 13 in kar naenkrat sem jih zagledal, kako povsem spontano, kot sem kasneje odkril, zasedajo svoja mesta med samo misijo pred toliko leti.« Astronavti so Hovvar-du tudi neprestano pihali na dušo, naj čim bolje prikaže dejstvo, da je uspešna rešitev posadke Apoha 13 rezultat sodelovanja -nadzorni center je bil za astronavte popkovina, ki se je kar nekajkrat pretrgala. Filmarji so želeli počastiti njihova prizadevanja, zato so upoštevali vse njihove nasvete. Hanks in Hovvard sta vedela, da se Apollo 13 razlikuje od drugih zgodb prav po resničnosti, prav zato pa sta bila prepričana, da si ga bodo ljudje želeli večkrat ogledati. Glede na uspeh filma povsod po svetu sta imela prav. V filmu niti ni kakšne znanstveno - fantastične latovščine, ker je pač sledil resničnim dejstvom. Tom Hanks se živo spominja srečanja z Jimom Lovellom. Ta ga je odpeljal na »nočni izlet« z letalom. Omejen pogled iz vesoljske kapsule je Lovell poustvaril tako, da je na Hanksovi strani kabine okno prekril in pustil na njem samo trikotno režo iz kartona. »Sedaj pa usmeri letalo proti ozvezdju Aries,« je Lovell zapovedal Hanksu, navdušenemu amaterskemu astronomu. Gez nekaj dni je Lovell peljal Hanksa v lokalni bar, poln Lovel-lovih slik. Neki obiskovalec je Loveha prosil za podpis, ta pa je pokazal na Hanksa in rekel: »Kar on naj podpiše, saj bo po premieri Apolla 13 Jim Lovell postal Tom Hanks.« Za Jima Lovella je bil polet Apolla 13 četrti polet v vesolje, bil je prvi astronavt, ki je štirikrat poletel v vesolje, v vesolju je preživel 440 ur. Ne glede na to, kako se bo ameriški vesoljski program razvijal, je Hovvard vesel, da ga je počastil z Apollom 13: »Verjamem, da so ljudje raziskovalci. In če imajo kakšno usodo ah funkcijo, je raziskovanje ena od njih.« Irena Pirman Zajeti sapo in premisliti Zgrešena odločitev je boljša od neodločnosti in bega pred odgovornostjo Se vam je že kdaj pripetilo, da ste nebogljeno stali pred vrsto vabljivih možnosti in se nikakor niste mogli odločiti za eno od njih? Ste si v trenutku odločitve kdaj poti-hem zaželeli, da bi vas nekdo s kančkom prodorne odločnosti rešil zadrege in vam predpisal ali vsaj šepnil na uho, kaj morate storiti; vam serviral možnost, ki jo velja izbrati in vam svetoval najbolj modro odločitev? Sleherna najmanjša človekova dejavnost je povezana z odločanjem. Začne se že zgodaj zjutraj, ko nas v poltemi predrami neusmiljena budilka. Vemo, da je pozno in da bomo spet dirjah naokrog kot brez glave, pa kljub temu jutranje neodločni vztrajamo pod odejo in premišljujemo, ali se nam sploh izplača vstati. V kopalnici moramo izbrati med prijetnejšo toplo prho in manj prijetno eskimsko različico, ki nam v zameno za mrzli šok zagotavlja sproščen skok v novi dan. Pri zajtrku moramo izbrati med toastom in navadnim kruhom, med kavo in kakavom, maslom in marmelado, mikrovalovno in klasično pečico. Po končani jutranji toaleti se glavnina nežnejšega spola, ki-ji iz kakršnega-kob vzroka zvečer ni uspelo pripraviti ustrezne garderobe, na Pragu novega dne vedno znova srečuje z vso težo odločitve - bolj ko je omara polna in založena, večja ko je izbira, pestrejša ko je ponudba, težja je odločitev. Neodlo-Cnež postaja v strahu pred odločitvijo čedalje bolj izbirčen, malenkosten in nezadovoljen. Psihologi ugotavljajo, da številne ženske zjutraj zgrabi prava panika ob misli na prepričanje, da kljub prenapolnjenim garderobnim omaram nimajo kaj obleči. Iz istega razloga ninogi od nas takoj po službi smuknejo v trenerko, si nadenejo copate in si globoko oddahnejo, jnkoč: »Tako, dneva je konec. Cas je. da se umirim in se zatopim v svoje udobje, ne da bi mi bilo tre-ua kaj prida razmišljati in si beliti §lavo z odločitvami.« Odločitve predstavljajo v življenju posameznika dvorezen n^č; sposobnežem pomenijo izziv in nepogrešljiv del vsakdanje ninamike, omahljivcem, nesposobnežem in dvomljivcem pa pravo nioro in vir nenehnega strahu Pred nepravilno izbiro. Vsaka odločitev skriva v sebi kanček tveganja - to je največje, kadar se niora posameznik brez podpore okobce odločiti za eno od diame-Jrulno nasprotnih opcij - ki člove-t® navdaja z radovednostjo in navdušenjem, ali pa z bojaznijo in oklevanjem. Neodločneži trpijo vsakokrat, ko morajo zavrteti telefonsko številčnico, ko jih predstojnik pokliče na pogovor, ko v nabiralniku zagledajo nepričakovano pošto m ko v tigovmi nenaporna zmanjka njihove najljubše Prjače. Takrat se morajo odpovedati stereotipom in izbirati med možnostmi, ki jih dotlej sploh niso hoteb zaznati. Zaradi neodločnosti veliko ljudi ostane neporočenih in leta ah pa celo desetletja živi v zunajzakonski skupnosti s partnerjem, ki jim sicer veliko pomeni in ga nanj veže ljubezen - obenem pa takšni ljudje ne premorejo toliko odločnosti in poguma, da bi smuknil v formalno garderobo in pred svetom dahnili svoj da, ki so ga v mislih morda že neštetokrat izrekli in ponovili. Zaradi podobnega vzroka se tudi večina zgrešenih zvez vleče do groba, ljudje vztrajajo v osovraženi službi, ne opustijo kajenja, ne spremenijo drugih škodljivih navad in razvad, vztrajajo pri previsoki telesni teži, leta in leta kupujejo enake obleke, poklanjajo stereotipna darila, obiskujejo dolgočasne sorodnike, živijo v stanovanjih, ki jim ne ugajajo ipd. Pomisleki, ki človeka ovirajo pri pomembnih odločitvah, so lahko povsem banalni (ura, dan poroke, datum, letni čas, obleka in obutev, izbira prstanov, lokacije dogodka, seznam povabljencev, obseg poročnega slavja, izbira menuja, destinacija poročnega potovanja, vsebina medenega meseca...} Psihologi poudarjajo, da se v določenih odločilnih trenutkih, ko naj bi se človek odločil in izbral med številnimi vabljivimi možnostmi, marsikdo povsem v nasprotju s svojimi navadami in običaji prelevi v omahljivca in ne-odločneža. Verjetno se vam je že zgodilo, da ste bili povabljeni na pojedino, kjer so se mize kar šibile od vaših najljubših dobrot in ste zbegani postavali naokoli s praznnn krožnikom, ker se niste mogli odločiti in izbrati jedi. V podobno zadrego marsikoga spravijo ljudje, ki poklanjajo denar ali darilne bone. Podarjena vsota je praviloma premajhna, da bi si človek izbral tisto, kar si najbolj želi, hkrati pa prevelika, da bi jo lahko brez kančka obžalovanja zapravil za nepomembno malenkost. V takšnih situacijah se večina od nas obnaša kakor otrok, ki mu ponudijo kup igrač in ga s tem samo zbegajo, spravijo v skušnjavo in zadrego, pogosto celo v slabo voljo, ker ne more izbrati, vzeti in preizkusiti vsega, kar mu je na voljo. Po svobodni odločitvi se človek pogosto kesa, da se je odločil, kot se je, in se obsoja, ker ni raje segel po čem drugem. Kadar nam nekdo drug vsili izbiro, se lahko ravno tako jezimo in smo nezadovoljni, vendar za napačno odločitev ne krivimo sebe, marveč slabo voljo projiciramo na nekoga drugega, pri čemer pogosto doživimo celo katarzo ali pa vsaj povebčevanje lastne izbire, ki bi bila gotovo ustreznejša, boljša in prijetnejša. Kakšni ste, kadar se odločate? Premišljeni ali impulzivni; oklevajoči ali pogumni; brezkompromisni ali obzirni; aktivni ali pasivni? Kaj storite pred pomembno odločitvijo? Nemirno begate iz kota v kot in iščete zasilen izhod, ki bi vam pomagal zbežati pred odločitvijo? Se posvetujete z ljudmi, ki jim zaupate? Pobrskate po literaturi ter upoštevate preverjeno znanje in izkušnje? Zaupate statističnim podatkom in verjetnostnemu računu - ali pa se preprosto zanesete na svojo intuicijo, zamižite in izberete? Morda pa v življenju navadno čakate, da vas kdo prisili v odločitev o zborna ste najbolj srečni, če gre kdo drug namesto vas po kostanj v žerjavico in se odloči v vašem imenu? Morda svoje odločitve preprosto ignorirate, ker verjamete, da je usoda tako ali tako vnaprej določila, kako bo potekalo vaše življenje? Sodobna psihologija trdi, da ženske pogosteje oklevajo in odlašajo s ključnimi odločitvami, ker marsikdaj še vedno veljajo za bolj zadržane, plašne, nesamozavestne in neodločne. Sicer ne bi vsako jutro tako dolgo stale pred ogledalom in se prepričevale, da je njihov videz v redu, iskale najbolj primemo kombinacijo oblačil in obutve, si dale toliko opraviti s pričesko ipd. Verjetno vsak od nas pozna ljudi, ki navadno razmišljajo, tuhtajo, kombinirajo in tehtajo tako dolgo, da njihova odločitev sploh ni več bistvena za potek dogajanja. Zato nikoli ne odpotujejo na počitnice, ne preuredijo stanovanja, ne zapustijo neprimernega partnerja, ne odslovijo vsiljivega akviziterja, ne shujšajo, ne napredujejo, ne zamenjajo neustrezne službe in ne uresničijo svojih sanj. Priznani ameriški psiholog, dr. Spencer Johnson, predlaga v stikih z neodločneži povsem preprost sistem jasnih ultimativnih vprašanj, ki zahtevajo nedvoumne odgovore, najpogosteje kar da ali ne. Omenjeno da-ne metodo je beba uvesti vselej in povsod, kjer predstavlja sprejemanje odločitev pomemben element učinkovitosti in uspešnega delovanja. Obenem dr. Johnson v tolažbo vsem, ki se bojijo nepravilnih odločitev, svetuje, naj se vedno odločajo po svoji vesti, v skladu z lestvico vrednot, ki jim je najbljižja - potem si ne bodo imeli kaj očitati, pri tem pa naj upoštevajo, da se človek vedno lahko zmoti. Najtežje ah pa najlažje se je odločati o stvareh, ki jih ne poznamo ali pa nam nič ne pomenijo. Takšne mehanske odločitve so praviloma bolj formalne narave, zato nas zaradi njih praviloma sploh ne boli glava. Neodločnežem in omahljivcem dr. Johnson zagotavlja, da bodo z vsako sprejeto odločitvijo bolj spretni, izkušeni, izurjeni, pogumni in samozavestni. Izkušena koelnska terapevtka Eva Hartmann svetuje, naj se človek nikoli ne odloča iz bojazni, sbahu ali pod vplivom panike. Tudi pritisk in naglica pogosto hobujeta zgrešenim odločitvam. Izsiljene odločitve se navadno izkažejo kot povsem neprimerne in zgrešene. Pred pomembno odločitvijo je vedjro pametno zajeti sapo in premishti, kako bi se odločbi, ce bi imeli na voljo dovolj časa, miru in poguma. Le sproščena odločitev je prava odločitev, obenem pa je spontana nagonska izbira pogosto boljša od skrbno načrtovane in pretehtane. Priznani muenchenski sboko-vnjak za psihologijo menedžmenta Ronald Haensel ponuja neodločnežem seminarje o sprejemanju odločitev, ki so zelo dobro obiskani, hkrati pa na njih navadno žal ni tistih, ki bi takšno znanje in spodbudo najbolj po- trebovati, saj se ne morejo določiti za vpis na seminar. V nasprotju z nekaterimi skeptiki Haensel meni, da so ženske mojsbice za odločanje, ker se pri svoji izbiri navadno zanesejo na intuicijo, na nobanji glas, ki jim omogoča pravilno izbbo najboljše možnosti. Obenem ugotavlja, da ženskam pogosto manjka poguma in samozavesti, da bi pri svoji odločitvi tudi vzhajale. Tako pod vplivom okolice pogosto spremenijo in korigirajo svojo izbbo, pri tem pa praviloma zgrešijo cilj. Sicer pa je intuicijo mogoče izuriti, izo-sbiti in okrepiti (z njo se bomo poigrali v eni od prihodnjih številk). Moški, ki jih mati narava povečini ni obdarila z zvrhano mero intuicije, se odločajo bolj samozavestno in pogumno, zato se ne bodo za vsako ceno navezali na neusbezno partnerko, ne bodo kupiti avtomobila, ki jim ne usbeza, ati sprejeli službe, za katero vedo, da jim ni pisana na kožo. Pri svojih odločitva so praviloma bolj radikalni in brezkom- promisni kot ženske; ta dejstva psihologi razlagajo z vzgojo nežnejšega spola, ki je vajen popuščanja, prilagajanja, poslušnosti in razumevanja. V želji, da bi spodbudil neo-dločneže, dvomljivce in omahljivce k pogumnejšemu sprejemanju odločitev, hkrati pa preveč radikalne in odločne usmeril k bežnemu in odgovornemu odločanju, dr. Johnson predlaga, naj se pred vsako pomem- bnejšo odločitvijo zamislimo nad situacijo in seboj ter pri odločanju upoštevamo nekaj pomembnih bikov: - Sprejemanje odločitev nam mora biti v veselje in spodbudo; odločati se moramo brez sbahu, prisile, bojazni in panike. - Ce se neradi in težko odločamo, poskusimo v sebi čimprej najti ozboma si pridobiti zvrhano mero poguma, potrebnega za suvereno odločanje. - Upoštevajmo razum in čustva - kadar smo v dvomu, srce navadno izbere pravo opcijo. - Pomembnih odločitev ne banalizirajmo in ne bežimo pred njinii, marveč jih sprejmimo kot izziv usode - priložnost za boljše in lepše življenje. Obenem sodobna psihologija priporoča, naj bi si človek pred velikimi odločitvami odgovoril na nekaj vprašanj izrazito racionalne in praktične narave in si tako razjasnil nekaj pomislekov emocionalne narave. Bržkone se pred vsako odločitvijo ne boste ukvarjali z vsemi vprašanji, marveč jih boste izbirali glede na zahtevnost in naravo odločitve, ki jo morate sprejeti. Vsekakor vam bodo koristila, zato vam svetujemo, da s kančkom podzavesti vedno računate nanje. Z njihovo pomočjo bodo težke in zahtevne odločitve postale lažje in bolj suverene, obenem pa jih boste sprejemali brez nepobebne negotovosti, sbahu, bojazni in panike. Premagali boste neodločnost in dvom, se pri izbiri zanesli na nezmotljivo intuicijo in postajali čedalje bolj prepričani, da je zgrešena odločitev kljub vsemu boljša od neodločnosti in bega pred odgovornostjo. (N. P.) Vprašanja osebne narave: 1. Ali je moja odločitev v skladu z mojim notranjim prepričanjem? 2. Ali sem pri izbiri in sprejemanju odločitve poštenja do sebe? 3. Ali dovolim, da okolica vpliva name? 4. Ali se pri odločanju zanesem na zdravo intuicijo? 5. Kako bi se odločil/a neprisiljeno in spontano? 6. Ali moja odločitev ustreza pričakovanemu samospoštovanju, pogumu in samozavesti? 7. Kako bi se odločilla, če bi bika prepričanja, da si zaslužim kaj boljšega? 8. Zakaj se ne odločim za tisto najboljše, najbolj žlahtno? Praktična vprašanja, pomembna pred odločanjem: 1. Ah je stvar, za katero se odločam, zame res pomembna in potrebna? 2. Kaj dejansko potrebujem in pričakujem od svoje odločitve? 3. Kakšno odločitev si bom želela pozneje, ko bo za spremembo izbire že prepozno? 4. Kakšne možnosti imam, kaj mi prinašajo in koliko mi pomenijo? 5. Zakaj nameravam izbrati prav to možnost? 6. Kakšne bodo posledice moje odločitve? O oblačenju lahko govorimo z modnega ali kulturološkega stališča, odvisno od tega, kako razumemo funkcijo obleke. Eni se oblačijo zato, da bi se pokrih, drugi, da bi kaj prikrih, tretji, da bi demonstrirali uspeSnost in moC, Četrti, da bi potrdili sodobnost in navzočnost v svetovnih tokovih, peti, da bi primamili spolnega partnerja, Sesti, da bi fascinirah in si pri-dobih privilegije, sedmi... Nekateri pa z obleko vzpostavljajo odnose. Izbirajo jo v skladu s resničnimi potrebami in svojimi nagnjenji. Ko oblikujejo svojo podobo, spoznavajo sebe in svet okoh sebe. Ko izpopolnjujejo svojo pojavnost, niansirajo duSo. V tem primeru je oblačenje kulturološko dejanje. UpoSteva-U bomo torej dejstvo, da ljudje (in bralci našega Časnika) različno pojmujejo funkcijo oblačenja - informirah vas bomo tudi o aktualnih trendih, vendar se bomo pri tem zavzemali za kulturološki pristop k oblačenju. Zato smo rubriko poimenovah Kultura oblačenja. Vaše misli, predloge, priporočila bomo resno upoštevah. Mode prihajajo in odhajajo! človek - če to je - pa ostane »Oblačenje razumem kot Človekovo zasebno zadevo,« pravi Vita Mavric »podobe ne prilagajam pričakovanju javnosti oziroma kogarkoli. Četudi bi ne bi bila navzoča v javnosti, bi se oblatila enako. Jasno, na odru je drugače: kostum prilagajam drama-turgiji nastopa. Dobro oblikovan kostum lahko občutno okrepi doživetje mnetniskega dogodka. S svojim videzom se ne ukvarjam veliko. K oblačenju pristopam bolj instinktivno. Preprosto začutim, katere kose obleke in katere barve potrebujem v določenem trenutku. Ce sem slabe volje, se izgubim v temnih barvah. In nasprotno. Zame je pomembno, da je odnos barv harmoničen. Barve se mi zdijo pomembne -vse vidim v barvah, sanjam v barvah... Zato močno doživljam tudi spremembe vremena - moje počutje v veliki meri določajo sonce, trava, megla, dež, modrina neba... Neusklajenost barv me iritira. NasploSno se zavzemam za red: okoli sebe, na sebi, v sebi. To je bržkone povezano med seboj. Oblačim se udobno. Obleka, privita ob telo, bi mi kvarila razpoloženje - pod obleko mora biti telo svobodno. Ce govorimo o stilu, bi svojega imenovala ležeren. Nimam svojega butika, znamke ali kreatorja. Garderobo dopolnjujem tako, da različne kose kupujem v različnih trgovinah, praviloma v »navadnih«. Modna pravila me ne zanimajo, na norme se ne oziram kaj prida. Na ulici sem neopazna. Ugaja mi, da z obleko ne pritegnem pozornosti. Nikoli nisem skušala narediti vtisa z videzom. Vse, kar želim doseči z oblačenjem, je: biti oblečena. Ne opažam niti, kako so oblečeni drugi. Opazim njihove kretnje, naCin izražanja, barvo glasu, oči. Morda se zdi neverjetno, morda je to grozno, vendar na ulici ne vidim oblečenih ljudi. Vidim samo ljudi. Ne razumem tistih, ki se spektakularno oblačijo, ki imajo »svoje« razvpite butike, obiskujejo lepotilne salone, menjavajo imidž itn. Bojim se, da za vsem tem tiči nevrotičen človek. Mode prihajajo in odhajajo - barva las zbledi. Človek - če to je - ostane. Čeprav na utici ne opazim tistega, kar vsi občudujejo ati Čemur se vsi rogajo, lahko v naravi opazim vsako travico in vsak list. Pogosto se odpravim v naravo -tam je vse odprto, usklajeno, uravnoteženo, svobodno«... NA OBISKU / HERA KOPER Znati oblačiti, ne prodajati Človek, ki ni dovolj samosvoj, ne more živeti kakovostno in biti ustvarjalen, meni Alenka Herbst, lastnica trgovine Hera v Kopru. Od nekdaj verjamemo - kako in zakaj, tega ne zna nihče pojasniti -da so za izmišljanje novih oblik obleke »zadolženi« drugi. Zaradi taksnega podrejenega položaja se mnogi slovenski talentirani oblikovalci ne morejo uveljaviti, naši proizvajalci oblek pa ne morejo doseči realnih cen na tujih trgih. Četudi izdelajo izvrstno obleko, slovenski proizvajalci v ceno ne morejo vgraditi vrednosti njenega kreiranja. Nasprotno pa Italija, Francija, Anglija ali Japonska to postavko vgrajujejo v ceno tudi takrat, ko niso ničesar skreirale, ko so obleko le sešile. To jim zagotavlja njihov položaj modne velesile. Neupravičeno in nepotrebno. Alenka Herbst prodaja v Gole manekenke na modni stezi - pa kaj?! Ena od največjih filmskih avtoritet našega Časa se je »spopadla« tudi z modo. V slovenske kinematogralške dvorane je prišel najnovejši film Roberta Altmana Pret-a-porter (francosko ime za kolekcije oblek, pripravljenih za množično proizvodnjo; predstavijo se dvakrat na leto v Parizu). Ne glede na to, kaj pravi o filmu kritika (največkrat trdi, da je slab), ga je treba videti, saj je s tem filmom Altman razkrinkal eno od največjih laži današnjega Časa. Ce bi ljudje modo razumeti in jo ustrezno vrednotiti, ta ne bi mogla predstavljati ugodnega okolja za vrsto negativnosti (potenciranje potrošniške mentalitete, promocije lažnih vrednot, nivetiranja duha, možnosti manipulacije...) Tako pa je moda slabša različica med dvema možnima kon- ceptoma oblačenja. V skladu s tem konceptom človek vsakih šest mesecev - v celoti ati delno - zamenja garderobo. Okvir, znotraj katerega posameznik odreja nakup obleke, določa nekdo drug (privrženci mode prav te dni spoznavajo, kaj bodo oblačili naslednjo pomlad in poletje). Ta koncept oblačenja je projektiran in uveljavljen zato, da bi se povečala prodaja oblek Človek kupi novo obleko tudi tedaj, ko je obstoječa še uporabna oziroma celo nova. Neredko zamenja obleko z manj funkcionalno in estetsko manjvredno. Ce bi menjal obleko, ko bi ta fizično zastarela, oziroma, ko bi nekdo ponudil estetsko večvredno, bi propadle številne industrijske panoge. Pod vplivom moči mode sedanja obleka estetsko zastare-va in tako ima moda pravzaprav predvsem funkcijo povečevanja porabe blaga. Dobro: če nekomu ugaja, da menja garderobo vsakih šest mesecev (ne prej in ne pozneje), in če mu je všeč, da njegovo obleko določa nekdo drug, neznan - naj mu bo. Pri tem je nevarno samo to, da se takšen koncept propagira kot edini veljavni, kot dokaz sodobnosti in uspešnosti. Vsaka družbena skupnost bi morala omogočati zadovoljevanje potreb tudi tistim, ki obleko razumejo kot »podaljšano kožo«, za katere je oblačenje tudi estetsko dejanje. Vsaj za polovico elanov našega planetarnega bratstva je danes moda največja okupacija. Veliko je ljudi, ki šest mesecev na leto govorijo o tem (in trepetajo), kaj bo na promociji nove kolekcije pokazal sloviti kreator ta in ta, drugih šest mesecev pa strastno komentirajo dva centimetra spu- ščeni pas Njegovega Modnokraljevskega Veličanstva. Moda je velika zabloda - iluzija o sodelovanju pri nečem, kar je svetovljansko, iluzija umetniškega angažmaja, iluzija življenja. O tej veliki laži je spregovoril tudi Altman. Človeško vodljivost in neumnost je pokazal zares prepričljivo; v zaključnih scenah pravzaprav groteskno. Njegova junakinja, slovita modna kreatorka, je v zreli življenjski dobi dojela laž mode in zgrešenost trendovskega življenja. Zato je poslala na modno pisto gole manekenke. Pričakovanje: ati bo kdo povedal, da je cesar nag? Ne! Novinarji obveščajo svoje časnike o »visokih kreatorskih dosežkih samosvoje krea-torke« in občinstvo povsem resno ploska, kot je predtem kolekciji krznenih plaščev. Zares vredno razmisleka. svoji trgovini modele nekaterih kakovostnih slovenskih industrijskih proizvajalcev - na prvem mestu je Mura - pa tudi svoje stvaritve. Tukaj, na pragu svetovne modne velesile, uspešno posluje. Poleg zahtevnih Koprčank so stalne gostje v njeni trgovini tudi izbirčne Italijanke. Razlog za to je preprost: trgovina ima jasno profilirano in kakovostno ponudbo. Zavzema se za oblačenje, ki ga imenujemo klasična eleganca, tovrstno ponudbo je izoblikovala do popolnosti. V nasprotju z večino novovalovskih kreatorjev, ki želijo z načinom oblačenja poistovetiti zensko in moškega, Alenka Herbst dosledno poudarja ženskost. Meni, da tudi z vizualno poudarjeno razliko med spoloma, vsi dobivamo. Potrebni šarm in ležernost tej »resni« trgovini daje kar lastnica, ki je hkrati prodajalka in svetovalka. Meni, da ne zna prodajati - zna oblatiti. Res je: noče prodati obleke - v to sem se tudi sam prepričal - M ne pomeni dobre rešitve za kupca. Ce v trgovini nima primernega kosa obleke, ga bo posebej naročila v Muri, ati pa ga bo kar sama oblikovala in tudi sešila. Njena želja, da bi pomagala pri oblikovanju »celovite oblečenosti« je prav neverjetna. Ženske opozarja na napake pri oblačenju - pove jim tudi tisto, kar ni prijetno slišati. Ko pridejo v njeno trgovino, ženske tako opravijo nekakšen tečaj estetizacije. Prav zato ima veliko stalnih odjemalk Slovenska tekstilna industrija bi z obstoječim kreatorskim potencialom in večjo mero zaupanja vase lahko dosegla občutilo bolj ugoden položaj v svetu mode. To trditev nedvomno potrjuje trgovina Alenke Herbst. Stran pripravlja: Anej Sam Hočeš pomagati? Bodi tu, ko te rabim Provo prijoteljstvo ni toko preprosto stvor Težko je vedeti, kaj storiti, kaj dejati. Toda ko pridejo težave, so modre besede, besede zdrave pameti, zadnje, kar si prijateljica želi slišati od tebe. Vse, kar potrebuje, je močna in neobsojajoča rama za jokanje. Najslabši je izgovor, da je človek v težkih trenutkih najraje sam Življenje, žal, prinese tudi trenutke žalosti, obupanosti, osamljenosti. To je lahko smrt bližnje ali ljubljene osebe, razpad zveze, ločitev, huda in težka bolezen... Veliko žensk ni dovolj močnih, da bi same zmogle prebroditi krizo, in takrat je lahko v veliko pomoč prijateljica ali prijatelj. Ta pa mora vedeti nekaj stvari, saj lahko sicer stvar samo poslabša. Zgodi se namreč, da se namesto vživljanja v vse, kar mora prebole(va) ti, zapletemo v občutek lastne nemoči. Zaradi tega, ker mislimo, da ne moremo pomagati, pogosto »pripomoremo«, da je vse Se slabše - strah, nelagodnost, groza, da ne znamo izreči prave besede, nas dobesedno paralizirajo, kar skušamo sami Pred seboj opravičevati. Naj- pogosteje se izgovarjamo, da bi bila prijateljica v takem trenutku najbrže najraje sama; kličemo druge prijatelje in prijateljice in se pogovarjamo o tem, kaj bi morali storiti; odlašamo tako dolgo, da se nam konec koncev zazdi, da bi bilo po tako dolgem času, ko se nismo oglasili, zdaj vse skupaj videti še bolj nesmiselno; končno pa se pomirimo s tem, da ne naredimo nič, saj je tako za nas bolj varna, čeprav je najbolj prijetna izbira. Za vsakega, ki želi resnično pomagati in se noče izogniti težavni nalogi, je nekaj nasvetov zbrala britanska novinarka Madeleine Reiss. Bodi tak(a), kot si Najmanj, kar si tova prijateljica, ki je v težavah, želi, je, da bi se ti kot njen(a) najboljša prijatelj (ica) začelja) vesti drugače kot se sicer, čeprav je to zelo težavno, skušaj ostati tak(a) kot si. Pogosta napaka se ppnavlja ob primerih smrti, ko se v navzočnosti vdove ljudje bojijo govoriti o umrlem, da je ne bi prizadeli ali vznemirili. Vendar se tako počuti še bolj osamljeno. Ne gre pa pretiravati s tem, da bi pokazali, da je nam bolj težko kot njej. Naj sama odloči, kaj bo počela V izjemnih situacija se ljudje ne vedejo vedno tako, kot bi od njih pričakovali. Včasih celo naredijo kaj takega, kar je videti nelogično ali celo šokantno. Reissova navaja primer, ko je neka vdova kmalu po izgubi moža spala z njegovim najboljšim prijateljem. Vredno obsojanja? Morda, morda pa tudi ne, kajti to nikakor ne pomeni, da svojega moža ni ljubila, pač pa je čisto preprosto ob njegovi izgubi najbolj pogrešala intimnost dotika. V takem trenutku ji je najbolje prisluhniti, ji verjeti, ne pokazati začudenosti ali ogorčenja, saj se bo počutila samo še slabše. Manj govori, bolj poslušaj Četudi bi rad(a) svetoval(a), bo to le redkokdaj koristno. Bolje je, če ji pomagaš, da razišče vse možnosti in se o tem pogovori s teboj. Nikar se ne skušaj izogniti njeni bolečini s tem, da menjaš temo pogovora ali pa da primerjaš njeno izkušnjo s svojimi ali drugimi, ki so bili morda še bolj nesrečni in prizadeti. Drži obljubo Ce obljubiš prijateljici, da jo boš obiskal(a), potem to stori. Veliko bolje zanjo je, da se dogovorita za čas obiska ali telefonskega klica kot pa klasično povabilo »pokliči kadarkoli«. Prenesi »napad« Prizadetim ljudem je težko ugoditi. Zato nikar ne pričakuj hvaležnosti ali priznanja. Neredko se lahko zgodi, da bo tako prijateljica nate stresla vso svojo jezo in žalost, in to samo zato, ker si pač tisti trenutek najbližja žrtev. Skušaj sprejeti njeno bolečino in se ne jezi. Zapomni si, da naj te še tako skrbi, vendarle ne gre za tvoj problem - ti lahko samo pomagaš, ne pa rešuješ. Bodi potrpežljiv(a) Nikar je ne tolaži, da »bo kmalu minilo«. Naj si za pogovor vzame toliko časa, kolikor ga potrebuje, pa čeprav si isto slišal(a) že stokrat. Ce je bila prijateljica na primer žrtev napada ali spolne zlorabe, bo želela o tem velikokrat govoriti. Za prijatelja(ico) je to seveda zelo naporno, zanjo pa pomeni del procesa celjenja ran. Bodi prakticen(čna) Včasih najbolj pomagajo malenkosti. To je lahko občasen »pogled« v hladilnik, česa ji manjka, priprava kosila, da odpelješ otroke za vse popoldne ven ali da jo naročiš pri zdravniku. Skratka, kot ugotavlja Madeleine Reiss, največ, kar lahko ob takih trenutkih naredimo, je čisto preprosto - da smo tam, ko nas potrebuje. (KaN) Ml MED SEBOJ / GOVORICA OTROŠKE RISBE Izpoved stvarnega in domišljijskega sveta Štiriletnik še ne zna uporabljati barvnih svinčnikov, zato najraje packa s prsti in poriše še sebe Pomen otroške risbe je neizmeren, saj gre za otroško govorico, njegovo izpoved, njegov stvarni in domišljijski svet. Gre za preproste, a po drugi strani bogate risbe, v katerih otrok vidi vse, kar hoče, in odrasli ga večkrat težko razumemo, otrok pa je v kazanju preprost, sproščen in iskren. »V otroški igri je globok smisel,« je dejal nemški pesnik Schiller in otroška risba je igra in izpoved, je njegov likovni izraz, ki pa ima že zametke ustvarjanja. Otroška risba je tudi ključ do otrokove notranjosti in bilo ki prav, da bi starši temu posvečali veliko pozornosti. Zlasti za predšolskega otroka je risanje pomembno. O tem nekaj nasvetov Sonje Torkar, diplomirane psihologinje in ravnateljice vzgojno varstvene ustanove Semedela. Pr' nsanju naj ima otrok popolno svobodo Strokovnjaki pravite, da je Prav, da damo otroku že zgodaj otožnost izražanja. Je risanje res lako pomembno? Risati pomeni obnoviti, kar smo videli, izraziti svoje želje, Predstaviti, kar čutimo, imeti ve-falje do barv in oblik, črtanja, sli-^nja, packanja. Likovno izraža-Oje je lahko terapija - v risbi se na-M^ejo duševne stiske ah učenje: roka postane spretnejša, razvije se koordinacija oko - roka, zapažanje se oslri, razvija se ustvarjalnost in samodejavnost. Prve oblike risanja se pojavijo mnogo kasneje kot igra, v obliki čečkanja, potem otrok svoj izdelek že poimenuje. Štiriletni otrok praviloma že vnaprej pove, kaj bo risal. Otrok riše predvsem tisto, Cesar se spominja, kar o predmetih ve in kar do njih čuti. Otroke celo moti, če jih silimo, da rišejo po predlogi. Se starši zavedajo pomena otrokovega izražanja? Skoraj vsi starši vedo, kako pomembno je risanje za razvoj otro- ka. Včasih se pojavijo težave, ker njihov otrok ne riše »pravilno« ah noče risati. In kje so vzroki, da otrok ne mara risanja? Ah je veselje izgubil in kako mu pomagati, da spet pridobi veselj? Včasih potrebuje tudi otrokova fantazija spodbudo, podobno kot pri igri, otrok noče risati, ker ne ve, kaj bi risal. Takrat naj starši predlagajo otroku nekaj tem, ki ga bodo pritegnile, ah pa naj predlagajo temo, ki je naredila na otroka poseben vtis, ali pa temo, ki spodbudi njegovo domišljijo, kot na primer: »Nariši narobe svet, kjer ni nič prav, kjer je nebo rdeče, sonce zeleno...« Otrok potrebuje za svoje ustvarjanje primeren prostor in seveda pribor in material... Štiriletnik potrebuje pri risanju veliko prostora. Navadno poriše ne le papir, ampak tudi sebe in okohco. Potrebuje primeren risarski pribor: debele voščenke, debel flomaster in debel, velik čopič, pa že pripravljene barve v lončkih. Zelo rad ima prstno slikanje, le malokateri štiriletnik zna že pravilno ravnah z barvnimi svinčniki, ker so lomljivi. Papir naj bo kolikor je mogočre velik. Čudovito lahko barva na velik ovojni papir, ki ga položima kar na ha. Veliko je staršev, ki ne razumejo otroške likovne govorice, ki jim njihove male »umetnine« preveč popravljajo, jih kritizirajo, skratka spravih bi jh radi v kalup odraslih. Res je. Otrok z navdušenjem nariše čudovito hišo. Potem pa pride nekdo in ob risbici izpove celo umetniško kritiko: »Tako vendar ne izgleda nobena hiša. Okna so cisto postrani, povsod si namazal čez rob...« Tudi odrasli bi ob pripombah in negodovanju izgubili pogum. Vedeh moramo, da otrok na predšolski stopnji poenostavi ah pa kar izpush vse, kar je pretežko za njegove duševne zmožnosh. To otroka ne moh in ni prav, če ga na silo naučimo risah pravilno. Ce že hočemo otroku postredovah svoje mnenje, naredimo to v obliki spodbud. Kaj pa, če otrok ne dobiva dovolj pobude za celovit osebnostni razvoj, če mu starši ne znajo pri-sluhnih in ga spodbujah? Vsak otrok zna risah, tudi otroci staršev, ki sami nimajo posebnih risarskih sposobnosh. Spodbuda pa je le potrebna. Naj otrok dobi zaupanje, da vendar marsikaj zmore. Ni pa potrebno, da bi starši risali otroku, saj otrok prav tega noče. Silvija Mozetič Otroci za najstnice niso priporočljivi Ne glede na ekonomske zmožnosh mladih deklet ali žena in njihovih družin, jim Revija za medicino iz Nova Anglije v ZDA ne priproča, da bi zanosile. Zelo mlade mamice imajo več možnosti od starejših, da rodijo predčasno ali prešibkega otroka. Potem ko so preučili primere več kot 134.000 otrok, prvorojenih materam iz srednjega razreda v ameriški državi Utah, so ugotovili, da je bilo pri mamicah, mlajših od sedemnajst let, več komplikacij ob rojstvu, kakor pri tistih, starih osemnajst ah devetnajst let. In pri teh jih je bilo več kot pri dvajsetletnih ali štirindvajsetlenih materah. Prezgodnje rojstvo in premajhna teža rojenega otroka nosita s sabo večje možnosti mentalne zaostalosti, cerebralne paralize, slepote in kroničnih infekcij. (A. M.) Vino je življenje - lahko rečemo, da je več kot samo alkoholna pijača, zato je vredno, da se o njem spregovori obširneje kot bi zgolj o alkoholu. S temi besedami je na pot pospremil svojo knjigo Vino in zdravje poznavalec vina in vinske kulture dr. Dražigost Pokom, izšla pa je pri založbi Kmečki glas. V knjigi izvemo marsikaj zanimivega in uporabnega, med drugim tudi to, da so na tleh Slovenije trto sadili že Kelti okoli 400 let pr. n. S., da sega najstarejSi zapis o vinu v tretje tisočletje pred našim Štetjem, do pojasnila, kaj je francoski in kaj slovenski paradoks. Avtor nas prav tako znova opozarja, da je vino slaba brana in odhčen aperitiv in kako se konzumira vino kot zdravilo, knjigo pa sklene s pregovori in reki o vinu. Isti avtor je napisal tudi priročnik Zdrava prehrana in dietni jedilniki, ki je izSel kot samostojna zdravstvenovzgojna priloga k reviji Zdravstveno varstvo. Namenjena je zdravstvenim delavcem, bolnikom in dmgim, pa tudi kot spodbuda za prakticiranje bolj zdravega načina prehranjevanja. (KaN) ^ObljoV0 Ol'ftOCl JO PofftEBOJE^1 PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! Žiro račun: 50101-654-41037. Hvala. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina. NEDELJSKE TEME Najprej se ti takle prijatelj vso noC in ves dan ne zmeni zate, potem pa samo pokima in že naj bi tekel za njim! Musko je dosti bolj mikalo, da bi sel raztrgat kožuh ubite medvedke, ki je gotovo ležala v grmovju. Ni si mogel misliti, da bi jo Thor pustil pri življenju. Muska je okleval in v glavici se mu je vse mešalo od neodločnosti. Ni Se končal s Pi-punaskom! Morda bi bilo pa najpametneje - da, gotovo bo najpametneje, Ce se požvižga na vse skupaj in jo Cim prej ubere za Thorom. Kot strela se je zapodil za grizlijem, za mogočno temno gmoto, ki mu je pomenila ne le prijateljstvo, ampak tudi varnost, hrano in toploto. Thor je odhajal iz doline. Njegove ljubezenske pustolovščine je bilo konec. Zdaj je bil miren. Tudi Muska je odhajal iz doline z novo izkušnjo - za seboj je imel svoj prvi spopad. Sla sta proti vzhodu, ne da bi slutila, kakšne nevarnosti ju Čakajo. Cez nekaj casa je iz grmovja prišla tudi Isquao. Najprej je oklevala, kot bi ne vedela, kam naj krene. Potem se je obrnila v nasprotno smer, proti zahodu, proti soncu, ki je počasi zahajalo. Pipunasku se ji je hvaležno prilepil za pete. Kmalu sta tudi ta dva izginila. Dolino je pokrila noC. Pravzaprav Thor ni bil namenjen daleC proč. Z Isquao sta se ločila le za kak dan, da bi si poiskala hrano, potem pa bi se spet sestala. Tako sta vsako poletje ponavljala kake tri, Štiri tedne, predno sta se dokončno poslovila. A tako kot pri ljudeh, lahko tudi pri živalih nepredvideni dogodki podrejo še tako lepe načrte... Muska je že pozabil na medvedko in njenega plašnega mladica, Čeprav mu je bilo skoraj žal, da ni z njim do konca obračunal. Zdaj jo je ubiral za Thorom v lepo dolino, kjer je bila trava posejana z vijolicami. Ali je Thor res iskal vijolice? Muska ga kratko malo ni vec ra- Nedelja, 19. novembra 1995 Grizli (it) Ali je Thor res Iskal vijolice? zumel. Veliki sivi medved sredi travnika, vsega vijoličastega od cvetov! Toda Thor je že kopal po zemlji. Kako okusne koreninice! Res, prav to ga je prignalo na travnik Muska ga je nekaj Casa opazoval, kako se navdušeno sladka s koreninami vijolic. Sam ni bil prav nič laCen. Preveč se je najedel korenin lilij. In ker tudi utrujen ni bil, saj je ves dan počival, je sklenil, da bo raziskal okolico. Dobro, da je ravno vzšel mesec. Kako velik je bil! Muska Se nikdar ni videl tako ogromne krogle, ki se je vsa rdečkasta pomikala po nebu. Medvedek je buljil v nebo. In ko je mesec končno priromal nad planinske vrhove in obsijal dolino, je bilo nenadoma svetlo kot pri belem dnevu. Majhno jezerce ob vznožju gora se je srebrno bleščalo, in rečica, ki se je zlivala vanj, se je v mesečini prelivala v stoterih barvah. Toda Muska je bil vendarle samo živahen medvedji mladič in zato ni zapravljal Casa z ogledovanjem naravnih lepot. Rajši je začel iskati nekaj, s čimer bi se lahko zabaval. Po jasi je bilo posejano sem ter tja grmovje, rasle so jelke in smreke. Kaj, ko bi si to malce bolj od blizu ogledal, si je mislil Muska ih se odpravil na sprehod. Na drugi strani doline je bila ozka soteska, obrasla z zelenjem. Muska se je pogumno napotil tja, a se ni dolgo mudil. Skrivnostni, mračni kot je v njem budil neprijetne občutke. Najbolje bo, da se napoti k jezeru. Ze zato, ker je bil tam tudi Thor, ki je še vedno iskal koreninice. Tako je medvedek tudi napravil. Kako mehko je bilo blato na jezerskem bregu! Kako je prijalo njegovim ranjenim tačkam! Domala vso noC je Muska tapkal po blatnem bregu. Tu in tam je za pol urice zaspal. Po doživetjih zadnjih dni mu je počitek neverjetno prijal. Se malo, pa bo spet pri močeh, da se s svojim velikim prijateljem odpravi na pot! Končno se je zdanilo. A glej, Thor še vedno ni mislil zapustiti doline. Kar naprej je iskal korenine in si zdaj pa zdaj zatlačil v gobec še šop mlade, sočne trave, ki jo je bilo v izobilju. Muska je bil zadovoljen. Za nekaj časa je imel dovolj potovanj. A Ce bosta ostala kar tukaj, mora tudi sam poskusiti, zakaj Thoru tako prijajo korenine vijolic. Izkopal jih je nekaj. Ej, saj to je bilo prekrasno! Muska se je s taksno vnemo lotil kopanja, da je prst frčala na vse strani. Ko si je napolnil trebušček, si je zaželel Se česa drugega. Sedel je na breg jezera in se globoko zamislil, kot bi moral odločiti o vsej svoji'prihodnosti. Ce je to jezero, je razmišljal, morajo bitri v njem postrvi. Ampak le zakaj Thor ne lovi rib? Tega ni in ni mogel razumeti, pa Ce je Se tako prekladal po svoji glavici. Seveda ni vedel, da ni rib v vsaki vodi. Prav', jih bo Sel pa sam lovit, se je odločil. Dobro si je zapomnil, kako to počne veliki grizli. Razburjeno je tekal sem ter tja po bregu, gazil po phtvini in vtikal smrček pod vodo, a nikjer ni opazil nobene ribe. Nič hudega, jih bo že našel! Predvsem se mora umiriti. Tudi Thor je mimo stal, kadar je lovil ribe. Takole. In potem je šapo potopil globoko v vodo.Takole, da. Kaj pa je tisto, črno, kar se tamle plazi? Brez skrbi, to bo on, pogumni mah Muska, že ulovil! S Sapo je trdno zgrabil črni stvor in si ga podržal prav pred smrček, da bi ga bolje videl. »Au! Au!« je nenadoma zajavkal in zagnal odvratno žival proč. Očitno je naletel na raka z ostrimi kleščami. In nepridiprav ga je moral zgrabiti prav za smrček, kjer je bil najbolj občutljiv! Cas je hitel, bilo je že sredi dopoldneva. Sonce je bilo zelo radodarno s svojimi poletnimi žarki in postajalo je vedno bolj toplo. Muskin kožušček se je kar paril od pripeke, čeprav medvedek vročine ob hladni jezerski vodi ni občutil. Thom pa je bilo že pošteno vroče. Julijsko sonce je bilo preveč za njegov debeli kožuh. Zato se je odločil, da se umakne navzgor po pobočju, v senco pod skale. Odhlačal je proti steni, kjer je bil slap. Ah, kako čudovito! Tu je bilo hladno kot v kleti. Pa še jamo je našel, kjer se je lahko prav prijetno stegnil. Poškilil je za mladičem. Tudi Muska je kobacal za njim, čeprav se mu ni posebno mudilo. Votlina mu ni bila všeč, preveč temna in skrivnostna se mu je zdela. Dob na soncu je bilo dosti bolj prijetno. Zato je ob Thoru zdržal le kako urico, potem pa je sklenil, da se bo sprehodil po okolici. Morda najde kaj za igro! Zelo previdno se je vzpenjal prek kamenja in krša. Nekaj časa je kar slo, potem pa mu je nenadoma spodrsnilo na vlažnem, z mahom obraslem kamnu, voda iz bližnjega slapa ga je neprestano močila in bil je gladek kot zrcalo. In že je Muska letel po zraku in se neusmiljeno zakotrljal proti dolini! »Konec je z menoj,« je z grozo pomislil in tulil na ves glas. Res je bil to strašen padec. Najprej se je medvedek nekajkrat zasukal, potem pa je kot gumijasta žoga odskakoval prek malih brzic. Udarjal je ob skale in kamenje, da kmalu ni vedel, kaj se z njim dogaja. Celo bolečin ni vec Čutil in komaj je še lovil sapo. Zaslepljen od vode, omotičen od udarcev, je s strahovito hihostjo odskakoval proti glavnemu slapu, ki je z vrha hriba padal naravnost v jezero v dolini. Voda ga je zgrabila kot deščico! 2e je letel veC kot deset metrov globoko in pljusnil v jezero. Voda je najprej šinila kvišku, potem pa je pogoltnila malega medvedka. Globlje in globlje je tonil. Nenadoma se je zavedel, kaj se dogaja - takrat ga je pograbil silen strah! Kje je? Kako hladno in mračno je tukaj doli! In ta voda, ki ga duši! Kot nor je zaCel opletati s tačkami, da bi prišel spet na površje. Zraka! Zraka! Opletal je okoli sebe in nazadnje se mu je posrečilo, da je splaval na površje in se rešil na breg. Onemogel in izčrpan se je komaj potegnil na suho. Dolgo je nepremično ležal in se čudil, kako to, da je ostal živ. Na, glej ga, pa še Thor je prihajal proti njemu! Zdaj bo pridiga! Grizli je bil slišal Muskino tuljenje in mu je hitel na pomoC. Ječe se je poskušal medvedek pobrati, a zaman. Kar obležal je. O, mama ga je za takšne neumnosti vedno natepla! Recimo takrat, ko je imel v tački ježevčevo bodico. Kaj pa Thor? Gotovo mu jih bo pošteno naložil. Muska je drhte od strahu opazoval, kako se mu grizli približuje. Toda Thor je mladica samo ovohal z vseh strani. Ko je videl, da je vse v najlepšem redu in da se malemu ni nic hudega zgodilo, se je obrnil in se spet lotil izkopavanja koreninic. Po njegovem je bil Muska že dovolj kaznovan, ko je užil toliko strahu. Medvedek si je kar hitro opomogel in prijetno se mu je zdelo takole ležati na soncu in sušiti premočeni kožušček. Sklenil je, da bo drugič previdnejši. Nenadoma je opazil, da se je Thor vznemiril. Le kaj je spet? Grizli je pozorno prisluškoval. Voh mu ni izdajal ničesar nenavadnega, a ostro uho je slišalo nenavaden šum, ki je prihajal vse bliže. GrizU je dolgo stal na zadnjih tacah in poslušal. Potem se je spustil na vse Štiri in naglo odhitel proti zelenemu obronku. Čutil je, da mu grozi neznana nevarnost. Po kakih sto korakih se je znova ustavil in se še enkrat vzpel na zadnje noge. Muska je tekel za njim in preplašeno gledal okoli sebe. Kaj je to? Kakšna nevarnost spet preži nanju? Zdajci je veter do Thorovili ušes prinesel oddaljen lajež psov. To je gri-zhja silno vznemirilo. Se nikdar ni slišal lajanja, a čutil je, da je nekako povezano z njim. Da se ni spet kak neznan sovražnik prikradel v njegovo kraljestvo? Ga je čakala nova bitka? Napisal: J. O. Curvvood Narisal: Ž. Lordanič (Se nadaljuje) Radovedna kokoš o Po velikem kmečkem dvorišču je leno postopala kosata grahasta kokos in se silno dolgočasila. Sonce je bilo že visoko in njene marljive družice so že od ranega jutra pridno kokodakale in vneto brskale po kadečem se kupu gnoja poleg mogočnega hleva, v katerem je zadovoljno mukala sita živina. Živahni pes Muri je veselo poskakoval okoli sveže kosti, ki jo je pravkar dobil za poobedek, debel tigrast maCek je zadovoljno predel na toplem dopoldanskem soncu in velika oguljena metla je slonela na vogalu kmečke hiSe, iz katere se je prijetno kadilo, ter čakala, da bo lahko zaplesala po prasnem dvorišču. Ko je mlada gospodinja skozi polzastrto okno zagledala svojo najljubso putko, je prihitela na pmgin jo poklicala: »Na, na, putka, na...!« Potem ji je nasula najdebelejšega zrnja in primaknila Se posodico s svežo, hladno vodo. Po obilnem zajtrku se je putka napotila proti bližnjemu tmvniku, da bi se posladkala Se s kakim mastnim črvom. Med potjo je premišljevala o svojih čudovitih sanjah. Zaradi svojih nočnih dogodivščin je zaspala in se Sele okrog poldneva omotična skobacala iz kokošnjaka. Sanjalo se ji je, da je postala imenitna gosposka kokoš, odeta v bržun in svilo in, da je nosila sama debela zlata jajca. Nazadnje jo je doletela najvisja čast in postala je kokošja kraljica. Ko je košata grahasta kokoš takole brskala in tavala po prostranem travniku, se ji je življenje na domači kmetiji nenadoma zazdelo sila prazno in dolgočasno. Zaželela si je spremembe; odločila se je, da pojde v svet. Edino v bleščečem šimem svetu bo lahko postala imenitna kraljevska kokos. Putka je brž vzela pot pod noge; prehodila je ves travnik in naglo stopala po vaški poti, v strahu, da je ne bi prišel iskat kdo od domačih. Petelina se sicer ni kdo ve kako bala, saj je bil revež že star in betežen, ampak Muri jo je s svojimi ostrimi zobmi že večkrat pošteno prestrašil. Ko je pozno popoldne v daljavi zagledala obrise velikega gozda, si je globoko oddahnila. Vedela je, da je tako daleč od doma ne bodo iskali. Pospešila je korak in Se pred večerom prispela v gozd. Sprva jo je bilo kar malce stmh nočne tišine, ki je gluho odmevala v neznanem gozdu, potem pa se je zvila v pernat klobčič in zadremala v zapuščeni votlini sove uharice, ki je že davno končala v kraguljevem požrešnem kljunu. Naslednjega jutm je zaspano kokos že navsezgodaj prebudilo živahno žgolenje; sredi ubranega ptičjega petja se je putki zazdelo, da tudi sama postaja imenitna, saj si tako žlahtnega jutranjega koncerta na domačem dvorišču sploh ne bi mogla privoščiti. Ko pa je hotela zlesti iz dupline in razgibati svoji premrli nožici, je skrušeno pomislila, kako žalostno in naporno je življenje gozdnih ptic - nikjer nobenega petelina in prijateljic putk, s katerimi bi lahko delila slasten zajtrk na domačem pragu, povsod sami neznani in nezaupljivi obrazi, ki so jo od daleč opazovali kot deveto čudo in ji kmalu dali vedeti, da je najbolje, če se čimprej pobere iz gozda. KoSata grahasta kokoš seje našopirila in se pognala v dir; tekla je, kar so ji dale noge, vse dokler ni upehana prifrčala do prostranega polja na obronku gozda. Na zapuščeni njivi je samevalo mzcefrano strašilo (podobnega je imela tudi gospodinja na domačem vrtu in z njim odganjala vsiljive vrabce, zato se ga putka sploh ni bala), ki se je putki zasmililo, zato ga je s kljunom prijazno pocukala za mztrgano hlačnico in, ker se starček s preluknjanim klobukom zanjo sploh ni zmenil, je lačna kokoš nemudoma začela pobirati zlatorumena koruzna zrna, ki so jih kmetje pustili na njivi. Ko se je dodobm okrepčala, je stopila Se do potočka, Id je žuborel za bregom in se napila hladne studenčnice. Potem se je utrujena zleknila v kepo sena na malomarno pograbljenem travniku in sladko zaspala. Spala je trdno in globoko, zdelo se ji je, da sploh ni utegnila sanjati, čeprav si je tako želela, da bi v sanjah lahko vsaj še enkrat videla obraz svoje dobre gospodinje in kokošnjak z mogočno gredo, na kateri čepe spijo njene prijateljice. Ko se je zbudila, je urno spet vzela pot pod noge, saj je hotela Se pred večerom priti do vasi, ki seje skrivala v daljavi. Po nekaj urah hoda je res prispela do majhne, zapuščene kmetije. Najprej je razočarano pomislila na samoto, v kateri bo morala prebiti že drugo noč svojega popotovanja, nato pa se je kmalu mzveselila; živahno je poskočila in glasno zakokodakala od navdušenja, ko je opazila, da seje nenadoma začelo kaditi iz polomljenega dimnika na mali razdmpani strehi. »Saj je vendar nekdo doma!« je vzkliknila in Se enkrat zavriskala svoj glasni kokokodak. Tedaj je zaškripal zapah, zacvilila so razmajana vrata in na oguljenem pmgu sta se prikazala starec in starka ter začudeno zrla v košato grahasta kokoš, ki je nagajivo poplesovala na njunem izumrlem dvorišču. »Poglej, putka!« je radostno vzkliknila starka in smuknila vhi- llustracija: Lidija Bučar So, od koder je že čez hip privlekla prgišče okusne pšenice. »Pridi, pridi, kokica!« jo je ljubeznivo vabila s praga, starček pa je naslonjen na palico, ves srečen opazoval čedno grahasta kokos. »Upam, da bo ostala kar pri naju,« je zvečer pobožno rekla starka svojemu bolnemu možu. »Morda nama znese še kako jajce; kaj svežega bi zelo koristilo tvojemu rahlemu zdravju.« Kokoši sta se starčka zasmilila in sklenila ju je razveseliti, čeprav je nedavno trdno sklenila, da bo potovala po svetu kot dama in da sploh ne bo več nesla jajc. Zjutraj, ko je starka premražena pridrsala v vežo, sta se v škatli, kjer je spala kokos, svetlikali dve snežnobeli jajci. Starka ju je presrečna previdno vzela v roke in tekla k svojemu možu, Id je nemočno pokašljeval na razdrapani postelji. Tako je kokos nekaj časa ostala pri starčkih. Cez dan je postopala po dvorišču, mziskovala okolico, poležavala na soncu in iskala kaj za pod zob, zvečer pa je sladko zaspala v varnem zavetju mzdrapane hiše, ki je bila kljub svoji častitljivi starosti Se vedno topla in prijazna. Nina Mazi (Se nadaljuje) _________S SEJE GLAVNEGA SVETA KMEČKE ZVEZE_ Delo stanovske organizacije v obdobju politične krize Z njo povezana gospodarska kriza še zlasti občutena med kmeti Glavni svet Kmečke zveze, ki se je sestal v Četrtek, 16. t.m., je največ Časa posvetil kritičnemu finančnemu stanju Primorskega dnevnika, o Čemer smo že poročali, v nadaljevanju seje, ki jo je vodil. predsednik Alojz Debeliš, pa je tajnik KZ Edi Bukavec poročal o aktivnosti stanovske organizacije kmetov v tem zadnjem obdobju, za katero sta značilni institucionalna in politična kriza v državi, neposredno v zvezi z njo pa tudi gospodarska kriza, ki je Se zlasti občutena v kmetijskem sektorju. Kmečka zveza je zato nadaljevala svojo dejavnost v smeri utrjevanja pobud v korist tržaškega kmetijstva. Tako je skupno z drugimi stanovskimi organizcijami na Tržaškem posredovala novemu predsedniku deželne vlade prof. Ce-cottiju nujnost, da dežela ucirikovito podpre načrt za globalni razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini. Tajnik Bukavec se je nato zadržal pri strokovni in tehnični pomoči, ki jo Kmečka zveza v teh dneh nudi svojim elanom in tudi dugim pri sestavljanju pripomb in ugovorov k obcinske-rnu regulacijskemu načrtu, za kar je Cas do 24. t.m. Ko je govoril o stikih in sodelovanju z drugimi javnimi ustanovami in upravami, je Bukavec omenil predvsem ERSA, Trgovinsko zbornico, Pokrajino, Gorsko skupnost, itd., s katerimi je v stalnih odnosih glede vprašanj, ki neposredno zadevajo kmetijski sektor, zlasti še na Tržaškem. Med organizacijskimi vprašanji je bil govor o udeležbi Kmečke zveze kot avtonomne organizacije slovenskih kmetov na Tržaškem, na vsedržavnem obenem zboru Zveze kmetov Italije (CIA), ki bo v Tudi letos Božični sejem Tržaška Trgovinska zbornica prireja tudi letos tradicionalni »Božični sejem«, ki bo trajal od 1. do 24. decembra. Kmetje, ki bi želeli svoje pridelke Prodajati na tem sejmu in sicer v kioskih, ki jih bo dala na razpolago Trgovinska zbornica, naj to sporočijo svoji stanovski organi-Zaciji, to je Kmečki zvezi, da bo prošnjo Posredovala pristojni službi Trgovinske zbornice, da bo v ta namen zagotovila primerno število kioskov oziroma prostorov v njih. Rimu od 20. do 22. decembra. Udeležba Kmečke zveze na letošnjem obenem zboru je še toliko bolj pomembna, ker bo v Rimu govor o pobudi, da se tudi kmečke organizacije bolj konkretno zavzamejo za poživitev odnosov med deželami Alpe-Jadran zato, da se kmetijstvo v Sloveniji Se bolj poveže z evropsko kmetijsko skupnostjo. Beseda je tekla o letošnji izvedbi tradicionalnega novoletnega srečanja, ki bo letos na Goriškem in sicer na kmečkem turizmu Stanka Radikona na Oslavju, v soboto, 9. decembra. Na vrsto so potem prišla Se druga vprašanja, kot na primer poziv za prijavo lastnih proizvodov na letošnjem »Božičnem sejmu« v organizaciji Trg. zbornice, pravilniku o osmicah, udeležba na obenem zboru SDGZ, ki bo v nedeljo in udeležba na odprtju novih prostorov kulturnega društva na Kolonkov-cu, ki bo v nedeljo, 19. t.m. ob 16. uri. Novi drustvnei sedež bo v istem poslopju kot osnovna šola Marice GregoriC-StepanCiC. Ker je v teh dneh predsednik Zadružne zveze Slovenije inž. agr. Leo Frelih slavil 50-let-nico rojstva, mu je Glavni svet sporočil svoje Čestitke kot prijatelju in sodelavcu, ki je vedno izkazoval Kmečki zvezi in tržaškim slovenskim kmetom najveCjo pozornost. Na koncu je bil Glavni svet KZ seznanjen z prispevkom, ki ga je Kmečki zvezi kot »prispevek k stroškom za izobraževalne pobude«, nakazala fundacija Tržaške hranilnice (CRT) v višini 3.000.000 lir. Glavni svet je sporočilo z zadovoljstvom vzel na znanje z ugotovitvijo, da se je tudi ta denarna ustanova, ki ima veliko težo in vlogo v tržaškem gospodarstvu, odzvala v korist kmetijskega sektorja. j.k. ____________PREJŠNJO NEDELJO IN PONEDELJEK NA PTUJU_ Seminar uslužbencev Kmetijske zadruge Kmetijska zadruga iz Trsta je v nedeljo, 12. in ponedejek, 13. novembra organizirala dvodnevni seminar, ki ga je namenila svojim 21-tim uslužbencem. Zadruga prireja tovrstne seminarje že vrsto let. Seminar je potekal na Ptuju, starodavnem mestecu na Štajerskem nastanek katerega sega že v rimski Cas. Takrat je bil namreč poimenovan Peto-via. Sedaj slavi Ptuj posebno po tradicionalnem pustu s tipičnimi maskami. Predavanja so potekala v prostorih kmetijske srednje šole s Ptuja. Sola ima veC smeri: vinogradništvo in sadjarstvo, poljedelstvo ter živinoreja. Vzporedno s temi deluje gostinska ter obrtniška smer. Sola namreč skuša nekako ovrednotiti tradicionalne obrti, kot npr. lončarstvo, kovacništvo, pa tudi novejše, kot je kmečki turizem. Prvi dan seminarja je bil namenjen predvsem strokovnim temam. Zjutraj je dr. Pietro Miccoli govoril o vlogi kemije v kmetijstvu. Dr. Miccoli je prvi selekcioniral bakterijo Ba-cillus thuringiensis, ki je baza za biološki insekticid. Popoldne pa je vodja strokovne službe Kmečke zveze in priznani agronom dr. Mario Gregorič predaval o gnojenju. Sledilo je predavanje zastopnika tovarne gnojil SCAM, g. Biondara, ki je govoril o vlogi organsko-mi-neralnih gnojil svoje tvrdke. Slednje je sestavljeno iz šote, ki se s pomočjo reakcije veže z mineralnimi gnojili, na ta način rastline počasneje vsrkavajo mineralne snovi in zato je gnojilo bolj učinkovito. Ob koncu napornega dne je sledila večerja v slikovitem kraju Golca v bližini Haloz, sredi gričev posajenih z vinogradi. Večerjo je ponudila Kmečka banka iz Ljubljane. Pečena divja gos in tipična gubanica sta bili seveda zaliti s tipičnim krajevnim štajerskim vinom. Naslednje jutro je bilo posvečeno bolj praktični tematiki. Strokovnjak za marketing g. Massimo Buonarotta je govoril o načinu prodaje in odnosa do kupca, ki je namreč izredno važnosti. Ob koncu jutra se je uradni del seminarja končal in sledil je ogled Ptujskega gradu, ki je bil zgrajen v 14. stoletju. Na gradu so si sledili številni lastniki, najprej Ptujski gospodje, nato Eggenbergi, Tannhausen-ski, general Leslie, Dietrich- steini in končno se Herbersteini. Grad obsega tudi nekaj zanimivih zbirk, kot na primer zbirka orožja in glasbil. Ogledu gradu je sledilo zelo okusno kosilo, ki so ga pripravile dijakinje oddelka za gospodinjstvo na kmetijski šoli. Kosilu sta prisostvovala tudi ravnatelj Sole prof. Vlado Korošec in direktorica svetovalne službe za območja Ptuj Terezija Meško. Seminar se je zaključil z ogledom kleti, ki je last kmetijske šole, in s pokušnjo char-donaya, ki ga pridelujejo dijaki sami. dr. Magda Sturman STISKALNICA OLJA ŽE SEDAJ DELA OSEM UR NA DAN Torkla kmetijske zadruge obratuje s polno paro: letina na visoki kakovostni ravni Oljena letina na Tržaškem se je letos začela kak dan kasneje kot lani(podobno kot trgatev), vse pa kaže, da bo po količini precej boljša od lanske in tudi kakovost olja bi morala biti na itak že visoki kakovostni ravni naših olj. Za končni obračun je seveda Se prezgodaj, toda v »torkli« Kmetijske zadruge v Industrijski coni, kakor tudi oljkarji sami, so optimisti, k Čemur jih navajajo že prvi dnevi delovanja torkle in prve pokušnje. Torkla - stiskalnica olja, je zaCela obratovati v torek, s polno paro, po premostitvi kakšnega tehničnega problemčka, pa v sredo in Četrtek. Dela osem m na dan, po potrebi pa tudi veC in bo delala, Ce in ko bo potrebno, tudi pozno v noC. Oljkarjev, ki so že pripeljali svoj pridelek v torklo, je kar precej in med njimi tudi skoraj vsi najveeji. Zanimivo pa je, da je letos prvi pripeljal svoje oljke v stiskalnico oljkar iz furlansko-beneškega Faedi-sa-Fojde, ki je sicer klijent torkle že od prej. Kot nam je povedal predsednik Kmetijske zadruge Boris Mihalič, je zmogljivost torkle od 40 od 50 kvintalov pa tudi veC dnevno. Število zaposlenih v njej niha med 2 in 6, saj je treba poleg strogo tehničnega zadostiti tu- di birokratskim, upravnim zahtevam, vezanim na količino in davčne obveznosti. V teh prvih dneh sta v predelavi v glavnem pri nas najbolj razširjeni italijanski sorti oljk - pendolino in lecino, ozi- roma zgodnje sorte, domača avtohtona sorta belica pa bo prišla na vrsto proti koncu meseca, saj izvedenci svetujejo naj se s pobiranjem sadežev sorte belice Se poCaka. Predsednik Mihalič ocenjuje, da bo letošnji pridelek za kakih 500 kvintalov večji od lanskega in naj bi dosegel kakih 2500 kvintalov. O kakovosti olja letošnje tržaške letine pa nam je znani oljkar iz Brega in podpredsednik Kmečke zveze, Robi Ota, zagotovil, da bo zelo dobra, Ce ne celo izjemno dobra, ker so sadeži zdravi in tudi pravilno hranjeni do prevoza v torklo. Na zdravje oljk je vplivala praktična odsotnost oljene muhe, na bogato letino pa ugodne vremenske razmere, saj je bilo za zorenje v maju in juniju, potem pa še v septembru, dovolj dežja pa tudi dovolj toplih dni. Izplen pri zgodnjih sortah, pendolino in lecino, bo po prvih znakih znašal od 17 do 17, 5 odstotka in bo za okrog 2 odstotka večji kot lani. Robi Ota predvideva, da bo tudi izplen pri sorti belici vsaj enak. Vsekakor torkla zdaj deluje s polno paro in uslužbenci imajo polne roke dela, ki pa spričo že pridobljenih izkušenj poteka hitro in brez zastojev. j.k. Nedelja. 19. novembra 1995 LJUDJE IN DOGODKI PACIFIK / PO POSILSTVU 12-LETNE DEKLICE GRČIJA / OB 22-LETNIC1 ŠTUDENTSKEGA UPORA PROTI DIKTATURI Dkinovra zastruplja odnose ZDAJaponska Poveljnik flote ZDA v Pacifiku je moral zaradi žaljivega komentarja o posilstvu odstopiti TOKIO - Okinavva, ju-znojaponski otok, ki je glavni sedež ladjevja ZDA v Pacifiku s 30 tisoč ameriškimi vojaki, še naprej zastruplja odnose med Tokiom in VVashing-tonom. Po septembrskem incidentu zaradi posilstva komaj 12-letne japonske deklice, ki so ga izvedli trije temnopolti marinci, in po odpovedi obiska Billa Clintona, ki bi se moral z Japonci sporazumeti o zmanjšanju ameriških enot, je prišlo včeraj do nove zaostritve napetosti. Poveljnik ameriške flote v Pacifiku admiral Richard Mačke je bil pisiljen odstopiti zaradi žaljivega komentarja o septembrskem posilstvu. V pogovoru z novinarji je namreC izjavil, da je bilo dejanje »neumno, saj bi si bila trojica z denarjem, ki ga je porabila za najem avtomobila, v katerem so posilili deklico, lahko zagotovila prostitutko.« Grob spodrsljaj je sprožil nov val ogorčenja na Japonskem, zunanji minister Yohei Kono pa je admiralove besede označil za »neverjetne« in dodal, da bodo prilile bencina na protiameriški ogenj, ki je zajel Deželo vzhajajočega sonca. Tudi včeraj se je pred ambasado ZDA zbrala množica, ki je zahtevala preklic sporazuma o vzajemni obrambi iz 60. let. Ameriški obrambni sekretar VVilliam Perry, ki .je admirala nemudoma odstavil, je priznal, da je bilo Mackejevo »pomanjkanje taktnosti resno in da zato ne bi mogel veC učinkovito sodelovati z vlado in prebivalstvom Japonske.« sSMI Poveljnik ladjevja ZDA v Pacifiku, adm. Richard Mačke (AP) 2Metnica smrti Francisca Franca MADRID - Danes poteka 20 let od smrti španskega diktatorja Frančiška Franca. Ob tej priložnosti so madridske oblasti dale očistiti diktatorjev kip v središču mesta (telefoto AP). Hudi neredi in zasedba politehnične univerze Policija izpraznila poslopje, ki so ga zasedli anarhisti ATENE - Posebne policijske enote so vCeraj izpraznile prostore politehnične univerze v Atenah, ki jih je zasedla skupina mladih anarhistov. Uprava Sole za tehnične vede je privolila v akcijo, potem ko je prišlo v petek zvečer do neredov, med katerimi je kakih 20 demonstrantov končalo v bolnišnici zaradi zastrupitve s solzil-cem. Vzrok za nerede je bila 22. obletnica študentskega upora, ki je povzročil začetek konca vojaške diktature v Grčiji- Grška vlada je včeraj navsezgodaj pozvala upravo šole, naj prispeva k evakuaciji prostorov, ki jih je zasedlo kakih 50 anarhistov (po nekaterih virih naj bi jih bilo kar 470), saj naj bi ti ogrožali življenja, uničili javne dobrine in kršili vsa demokratična načela. Policija je tako vdrla v zasedene prostore, v katerih je našla največ mladoletnih, in anarhiste odpeljala na bližnjo policijsko postajo. Dva ducata jih je prišlo iz poslopja z lisicami na zapestjih, po časopisnih vesteh pa avakuaci-ja ni zahtevala poškodb ne med mladimi ne med agenti. Anarhisti pa naj bi povzročili veliko gmotne škode. Spopadi med anarhisti in policijo so namreč trajali vso noč. Mladi so obmetavali policiste s kamenjem, ti pa so bili prisiljeni odgovoriti s solzilcem. Podobne manifestacije so bile tudi na drugih grških univerzah, vendar brez večjih izgredov. Mladi anarhisti zapuščajo poslopje univerze pod nadzorom policije (AP) Upor v grški jetnišnici Koryda!los se nadaljuje ATENE - V trenutku, ko to poročamo, je jetnišnica Korydallos v Atenah že peti dan v rokah zapornikov, ki so s svojim uporom povzročili štiri smrtne žrtve in 49 ranjenih. 1500 upornikov zaseda vso jetnisnico, razen prostorov uprave, tako da oblasti pravzaprav sploh ne vedo, kaj se za jetniškimi zidovi dogaja. Zadnji poskus množičnega pobega so policijske sile preprečile včeraj ob zori, kdaj pa se bo položaj normaliziral, za zdaj ne more nihče napovedati. Generalni sekretar pravosodnega ministrstva bi moral včeraj nadaljevati pogajanja o prekinitvi upora z delegacijo jetnikov, vendar do večera o srečanju ni bilo novic. Upor v zaporu Korydallos, ki je po trajanju in brutalnosti brez primere, se je zaCel prejšnji torek z ugrabitvijo osmih talcev, ki so jih uporniki nato osvobodili. Kot rečeno, je dosedanji obračun nasilja štirje mrtvi in 49 ranjenih jetnikov, vendar ne gre samo za posledice nasilja, ampak tudi uživanja mamil. Med mrtvimi je tudi neki Afričan, katerega truplo so uporniki obesili in zažgali v celici. Grška vlada je kljub vsemu potrdila, da ne namerava poseči v izgred s policijo. Edina nekoliko pozitivnejša včerajšnja vest je ta, da so se pazniki odločili, da se bodo v primeru sporazuma med pravosodnim ministrom in uporniki vrnili na svoja delovna mesta, ki so jih zapustili v četrtek. Jetnišnica Korydallos lahko sprejme 400 zapornikov, kot rečeno, pa jih je v zaporu kar 1500, od tega 250 tujcev, zvečine Albancev. NOVICE AMERIŠKI TRAJEKT IN RUSKA VESOLJSKA POSTAJA TRI DNI SKUPAJ V VESOLJU Ekološka katastrofa v južnokorejskem morju SEUL - V južnokorejskem pristanišču Yochon se je v morje izlilo več kot 1500 ton nafte, potem ko je neka ladja z 250 tisoč tonami nafte na krovu pri poskusu priveza silovito treščila ob pomol. Ministrstvo za okolje je sporočilo, da je pred pristaniščem ogromem Cm madež, ki meri 4 kilomtere v dolžino, 3 v širino in hudo ogroža ekološko ravnovesje v zalivu. Tehniki so seveda takoj spravili v pogon čistilne naprave, vendar so v hudih težavah, ker nafta še vedno odteka z ladje. Kolumbijska gverila izpustila italijanska tehnika BOGOTA - Salvatore Ros$i in Giuhano Ponzarelli, italijanska tehnika, ki so ju 19. aprila ugrabih gverilci tako imenovane Vojske narodne osvoboditve, sta od pretekle noči na prostosti in sta v kolumbijski prestolnici. Za zdaj ni znano, ali je bila za njimo osvoboditev plačana odkupnina, kolumbijski tisk pa je v preteklih mesecih poročal, da so ugrabitelji zahtevali kar deset milijonov dolarjev. Uradna kolumbijska vojska je razpisala 23 tisoC dolarjev nagrade za informacije, ki bi pomagale k osvoboditvi italijanskih državljanov. Na Danskem štirje mrtvi zaradi snega K0BENHAVEN - Na predvečer poroke princa Jo-achima in Alexandre Manlev je snežno neurje, ki je zajelo Dansko, zahtevalo življenja štirih oseb. Starejša zakonca sta umrla v zametenem avtomobilu, ki zaradi mraza ni prižgal, dva moška srednjih let pa sta umrla v prometnih nesrečah. Mir se je uspešno ločil od Atlantisa CAPE CANAVERAL (Florida, ZDA) - Včeraj zjutraj točno ob 8.16 po Greenvvichu se je ameriški vesoljski trajekt Atlantis ločil o ruske vesoljske postaje Mir. Kot je sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa, sta vesoljski ladji takoj po ločitvi menjali smer ter se zaceli oddaljevati druga od druge. Atlantis in Mir sta se združila v sredo. Pet vesoljcev ameriškega trajekta je tako preživelo tri dni skupaj s petimi člani posadke ruske postaje, ki so jim prinesli tudi hrano, vodo in razne naprave. Vesoljci Atlantisa bodo končali svojo misijo v ponedeljek, ko bodo ob 17.31 po Greenvvichu pristali v vesoljskem centru Kennedy na Cape Cana-veralu. Postaja Mir pa bo s svojimi tremi vesoljci, dvema Rusoma in enim Nemcem, nadaljevala svojo krožno pot. Na Zemljo se bodo vrnili sele konec februarja prihodnjega leta. Njihova misija Euromir-95 bo trajala šest mesecev. Na sliki (telefoto AP) trenutek odcepitve Mira od Atlantisa © RAI 1 g? RETE 4 6.00 6.45 7.30 d 0.00 10.45 11.45 12.20 13.30 14.00 18.00 18.10 19.00 19.50 20.40 22.45 22.50 0.00 0.30 Aktualno: Euronevvs Kvarkov svet Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 L’albero azzurro, 8.30 La Banda dello Zecchino, vmes risanke Aktualna odd. Zelena linija (S. Vannucci) Masa Nabožna odd. Sedmi dan, papežev Angelus Aktualno: Zelena linija v živo iz narave Dnevnik Variete: Domenica in [vodi Mara Venier), vmes športni oddaji (15.20) Cambio di campo. (16.20) Solo per i finali Dnevnik Nogomet: 90. minuta Variete: Domenica in Vremenska nopoved, dnevnik in šport Variete: Predstavitev 38. Zecchino d’ oro (vodi Cino Tortorella) Dnevnik 1 Dok.: Domenico Modu-gno - Legenda Mr. Volare Dnevnik 1, zapisnik, horoskop in vreme Film: Roma (kom., It. ’72, r. F. Fellini, i. A. Sordi, M. Mastroianni) Anna Moffo Show 1 RAI 2. 6.55 10.05 10.40 11.30 12.00 13.00 14.05 14.10 15.50 16.40 17.15 19.00 19.35 19.50 20.30 20.50 22.50 23.30 23.50 0.20 Variete: Jutro v družini, vmes (7.00, 7.30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30 in 10.00) dnevnik Variete za najmlajše Kviz: Che fine ha fatto Carmen San Diego? Nan.: Blossom Variete: Opoldne v družini (vodi M. Giletti) Dnevnik, oddaja o motorjih,13.30 Telecamere, vremenska napoved Aktualna odd.: Dalle parole ai fatti - Srečanja s... Nan.: Star Trek Disneyeve risanke Nan.: Quell" uragano di papa Film: Quattro bassotti per un danese (kom., ZDA ’66, i. D. Jones) Nogomet A lige Vreme in dnevnik Sport: Domenica sprint Večerni dnevnik Film: Scuola di eroi (dram., ZDA ’91, i. L. Gossett jr., S. Astin) Potrebujem te Dnevnik in vneme Protestantizem TGR Sredozemlje ^ RAI 3 6.30 9.00 9.55 11.00 12.00 12.30 13.25 14.00 14.15 14.25 17.50 18.50 Variete: Fuori orario Dober dan, glasba! Film: I figli del deserto (kom., ZDA ’34) Film: Marlovve, poliziot-to privato (krim., ’75) Nan.: I Professionals Resnične zgodbe Sport: Quelli che aspet-tano... Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Sport: Quelli che il cal-cio._, 16.30 Stadio sprint SP v smučanju Vreme, dnevnik, deželne vesti, 19.45 Sport Variete: BlobCartoon Športna nedelja SP v smučanju Dnevnik, deželne vesti Sport: Športna nedelja Variete: Producer -Velika igra kinematografije Dnevnik in vreme Ponedeljkov proces Fariete: Fuori orario, vmes Cose (mai) viste 6.00 10.30 11.35 13.30 14.00 15.00 18.00 20.00 20.30 22.35 Nan.: Giudice di notte, 6.30 Kojak, 7.30 La don-na bionica, 8.30 Družina Bradford, 9.30 Telepro-daja, 10.00 Una donna in carriera Variete: Stelle della moda, 11.30 dnevnik Tg 4 Variete: Una sera c’ in-contrammo Dnevnik Medicine a confronto Film: II silenzio spezzato (dram., ZDA ’91) Nan.: Colombo, vmes (19.00) dnevnik Film: La ciociara (dram., It. '89, i. S. Loren, 1. del) Film: Uno sconosciuto alla porta (dram., ’90, i. M. Griffith, M. Modine) Film: gente comune (dram., ZDA ’80, i. R. Redford), vmes (23.30) dnevnik $ CANALE5 6.00 9.00 9.45 10.05 12.15 13.00 13.30 18.10 18.40 20.00 20.30 22.40 23.40 3.00 Na prvi strani, vreme Nabožna oddaja Aktualno: Anteprima Dok.: La compagnia dei viaggiatori Glasba: Lestvica LP (vodi G. Scotti, M. Colombari) Popoldanski dnevnik Variete: Buona domenica (vodijo L. Cuccarini, M. Ferrini, M. Merlini) Nan.: Norma e Felice (i. G. Bramieri, F. Valeri) Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Variete: La sai 1’ ultima? (vodi G. Scotti) Aktualno: Target, 23.10 Nonsolomoda Film: L’ oro di Napoli (kom., It. ’54, r.-i. Vitto-rio De Sica, E. De Filip-po, Totd, Sofia Loren), vmes (0.30) dnevnik Pregled tiska ITALIA 1 Otroški variete, vmes risanke in nanizanke Variete: Giochi sull’ aia Nan.: Superboy Odprti studio Sport: Vodic nogometnega prvenstva, 13.15 Grand Prbc Film: Un amore di fanta-sma (krim., ZDA ’92) Film: McGyver, il giorno del giudizio (pust., ZDA ’92, i. R.D. Anderson) Nan.: Tarzan Odprti studio, vreme Nan.: Magnum P.I. Nan.: Il principe di Bel Air, 20.30 X-Files Športna odd.: Pressing (vodi R. Vianello) Sport: Mai dire gol Italija 1 šport Film: Milano violenta (krim., It. ’76, i. C. Cassi-nelli, V. Mezzogiorno) TELE 4 19.15 20.35 21.25 22.00 21.50 Dogodki in odmevi The Paul Simon Show Nan.: Evening shade Telequattrosport @ MONTECARLO 14.00 12.15 14.10 18.00 20.35 23.35 18.45, 21.00, 22.45 TG Verde Fazzuoli Film: Scaramouche (’52) 21.00 SP v smučanju Šport: Goalgoal Film: Butterfly (dram., ZDA-Kan.’81) ' RAI 3 slovenski program Risanka: Popaj Dnevnik Pri nas doma: Kaj, hudiča, hočejo ti Slovenci? BORIS S. popravila TV - VCR antene - SAT Ul. Biancospino 22/2 OPČINE Jelefon: (040) 214867 - 214871^ SH Koper Tenis, Frankfurt - Ma-sters ATP, finale, neposredni prenos Slovenski program Kam vodijo naSe stezice: Pretakanja - življenje med Bardom in Trstom Vsedanes Odprte strani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin Euronevvs Žrebanje loto Istra in... Globus Športni dnevnik Vsedanes -TV Dnevnik Tenis, Frankfurt - Ma-sters ATP, finale fr* SLOVENIJA 1 EMF Avstrija 1 Samo za punce, ponovitev 5. dela kanadske nanizanke Junaki petega razreda, pon. 2. dela mladinskega filma Živ žav, ponovitev Čebelica Maja Nedeljska maša Grace na udaru, ponovitev 11. dela nanizanke Obzorja duha Opazujmo naravo, 3. del kanadske poljudnoznanstvene serije Ljudje in zemlja Poročila Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper Za TV kamero Policisti s srcem, 15. del Gostejše od krvi, am. film TV dnevnik 1 Po domače Hugo - tv igrica Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Nikoli niso stopili na mesec, dok. oddaja TV dnevnik 3, vreme Sova Cmi krog, 3. del serije Hobotnica, 14. del serije SLOVENIJA 2 Naša pesem, 9. oddaja Poglej me! V vrtincu Nepomembna afera, pon. 3. dela nadaljevanke Hipnotični svet Paula McKenne, angleški Sov Euronevvs Moj otrok že ne, film Športna nedelja: Tenis: finale ATP, prenos Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (M), 1. tek, prenos Lahkih nog naokrog Biblija, 36. oddaja Laser v dermatologiji Slalom (M), 2. tek Beg brez konca, am. film Športni pregled A KANALA Ebba in Didrik Duck Tales Labodje jezero, risanka Bugs Bunny UP, mladinska oddaja Ptič na žici, pon. ameriškega filma, 1990 Baywatch, Spor Sport Presneto, prekleto in aleluja, italijanski vestern, 1972 Srečni otroci Srček Korak za korakom: Cody in ženske Cas v sliki Vreme Pogledi od strani Gasilec Karli, 4.del: Obisk z Bavarskega NekoC K stvari Cas v sliki Vizije Mauricio Kagel, Enfant trrible Razpad, sovjetsko-ameriški film, 1990 Rezija: Mihail Belikov Aprila 1986 v Kijevu brezskrbno praznujejo veliko noč. Prve govorice o nesreči v jedrski elektrarni začnejo krožiti med zaskrbljenim prebivalstvom... Moj brat Kajn, pon. ameriške psihološke srhljivke, 1992 Skoraj popolni bančni rop, francosko-italijanska kriminalka, 1966 Korak za korakom, pon. EKIP Avstrija 2 Rokomet (Ž), Evropski pokal Kultura Pogovor z novinarji Poročila iz parlamenta Orientacija Cas v sliki m® Tednik jttS Dober dan, Koroška Igro Pogledi od strani Prelomnice zgodovine. KaliCopko Muppet Show, 10. del P Epikurejske zgodbe, oddaja o slovenskih gostilnah II Zametne \Ttnice, čestitke Im Spot tedna Generacija transformerjev II Burleska Vreme n Klic divjine, 9. del serije Kino, kino, kino 1 Jeleni z zahoda, 3. del ameriške serije Velika bolečina, ponovi- tev angleškega filma s Spot tedna 7. del Cas v sliki Klub za seniorje Lipova ulica Kristjan v času Slika Avstrije Avstrija danes Cas v sliki Vreme Pogledi od strani Detektiv Hanks, am. film Cas v sliki Columbo: Smrtonosni zadetek, ameriška TV kriminalka, 1991 Pirati moči, 1. del franc, filma Pogledi od strani Kultura m©//© Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 10.05 Šaljivci so med nami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Gost; 18.00 Reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled, biovreme; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna: 10.00 Stergo ergo; 10.40 Gost; 11.35 Obvestila; 11.45 Gori. Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne z aktualnimi informacijami; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val, vmes Zrcalo dneva, vreme, promet. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zborovska glasba; 14.05 Humoreska; 14.35 Opere; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.15 Svet glasbe, svet umetnosti; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Vokalno-instrumentalna glasba; 23.55 Utrinek, Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 -96,4-100,3- 100,6- 104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, vreme; 8.20 Noč in dan -OKO obveščajo; 8.50 Zvočna reklama za Nedelo; 9.00 Poti do zdravja; 9.15 Od zrna do klasa - Kemetljski nasveti; 9.45 Po domače; 10.10, 10.45, 11.10 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Power play; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?; 14.30 Nedeljsko šprtno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Du.jest? (pon.); 18.00 Koncert; 19.30 Večer večnozele-nih M. Vala; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK; 24.00 Nočni pr. RK. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Igra; 9.00 Saltimbanchi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le contrade; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18,00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Ka-ličopkova druščina; 9.00 BIMI; 9.30 Kam danes; 10.00 Horoskop; 11.00 Duhovna misel; 12.00 BBC novice; 13.00 Reportaža; 14.00 MTV Slov, glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Hollywood -oddaja o filmu; 19.00 Ameriška glasbena lestvica; 22.30 Jazz galerija. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.00 Mojstri kuhanja; 11.00 Po domače; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 15.30 Dogodki in odmevi; 17,20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj; 19.30 Večerni pr.. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Šport In glosba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio Študent 0.00 RoboKloaka; 12.00 Nisam ja odavde; 15.30 R. Barthes - mož, ki je na novo izumil esej 17.00 Kratka zgodovina Izraela; 19.00 TB: Chrome Cranks; 20.00 Jon Elster - Kislo grozdje, 12. del; 21.00 01-dies Goldies; 23.00 Koncert: Ženi Geva & Steve Albini - You Little Ba-stardsi. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8,30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Marce Polo (r. M. Prepeluh, 4.); 10.40 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Srednjeevropski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena; Kralj Matjaž (D. Gorup, r. A. Rustja, L); 15.00 Krajevne stvarnosti, nato Potpuri; 15.30 Sport in glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev, nato Potpuri; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 10.30 Jutranji val, Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (J. Valeško); 18.10- 18.30 Dogodki In odmevi. Gesla prejšnje nedeljske križanke Dejan Kontrec, Marjan Gorenc, Andrej Razinger, Marko Smolej, Igor Beribak, Jure Vnuk Rešitev prejšnje nedeljske križanke Vodoravno: IZPOSTAVITEV, MARJAN GORENC, ENVER, ATENKE, NOE, AMMAN, AP, OSNE, LENE, DS, KOLA, TJ, ARA, KOMEMORACIJA, PLENITEV, OMAJADI, EJ, AMBASADORKA, RA, ALKA, NAGLAS, LR, DAR, AKANTOS, KLER, ANNE, IRI, BAVKIS, SO, ANK, STOJAN, TON, KUBED, OHO, SRKALO, SLON, DOKAZ, PSI, STAR, OM, KANT, ABEL, TAM-BOV, ZOBJE, ATOR, NARA, IGOR BERIBAK, BIMETAL, KOLI, DENAR, INICIATOR, DED, RAGTIME, EKS, BISKAJ, ONEK, OL, SAT, ALERGEN, LAVIRANJE, JURE VNUK, EDEM, ASA, PODESTA, TACAR, FT, IT, DIASPOR, CASTRA, LIPAN, EON, TITANU EKA, IZTOK, RJAVICA, CAR, BAIA, KARAKAL GLEDALIŠČA SLOVENIJA SMS LJUBLJANA Erjavčeva I Veliki oder Ivan Cankar: HLAPCI. Torek, 21. novembra, ob 19.30. Abonma DIJAŠKI 4 VEČERNI in IZVEN (KONTO). RAZPRODANO! Sreda, 22. novembra, ob 19.30. Abonma DIJAŠKI 5 VEČERNI in IZVEN (KONTO). RAZPRODANO! Sobota, 25. novembra, ob 19.30: Tom Stojppard: ARKADIJA. IZVEN (KON- Mala drama D. Mamet: OLEANNA. Sreda, 22. novembra, ob 20. uri. IZVEN (KONTO). Levi oder Jutri, 20., Četrtek, 23., in petek, 24. novembra, ob 22. uri: E. Ionesco: INSTRUKCIJA. IZVEN (KONTO). UJTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Veliki oder Sobota, 25. novembra, ob 17. uri: S. Makarovič: SAPRAMISKA. IZVEN. Mestno gledališče ljubljansko Čopova 14 J- Bricaire: DOHODNINA. Torek, 21. novembra, ob 19.30. Predpremiera, abonma RED U in IZVEN. Sreda, 22. novembra, ob 19.30. Predpremiera, abonma RED O in IZVEN. Mala scena MGL Danes, 19. novembra, ob 20. uri: P. Turri-ni: KRČMARICA. Gledališče Zato, Ptuj. Za IZVEN (foto). PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Eugene Ionesco: PLEŠASTA PEVKA. Jutri, 20. novembra, ob 19.30. Gostovanje v Novem mestu. Torek, 21. novembra, ob 12. in 19.30. Gostovanje v Novem mestu. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 VVLADMRJEV MAGIČNI KABARET. Torek, 21. novembra, ob 15. in 17. uri. Sreda, 22. novembra, ob 11. in 15. uri. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva 1 PRVA IZVEDBA V SLOVENIJI Gian Carlo Menotti: KONZUL. Ponovitve: 23. novembra - red Četrtek, 25. novembra - red sobota, 5. decembra - red torek, 13. decembra - red sreda (vse ob 19.30). Sreda, 22. novembra, ob 19.30: G. Verdi: NABUCCO. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Sobota, 25. novembra, ob 17. uri: KONFEK SIJE v izvedbi Lutkovnega gledališča Glasbene mladine Jesenice. Predstava je primerna za otroke od 3. leta naprej. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Nedelja, 26. novembra, ob 11. uri: Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA. Za otroke od 3. leta naprej. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE. Vilharjeva II. Ljubljana PSMA. Režija Vito Taufer. Sreda, 22. novembra, ob 17.30, za IZVEN. Četrtek, 23. novembra, ob 19.30, za IZVEN. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov tra 2. Ljubljana Sreda, 22. novembra, ob 19.30: Feda SehoviC: KURBE, za abonma red E in IZVEN. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA I8ST Kulturni dom SSG uprizori danes, 19. t.m., ob 11.00 -S-S.Prokofjev »Peter in volk«. Režija Sergej Vere. Ponovitev jutri, 20. t.m., ob 10.30 in v torek, 21. t.m., ob 9.30 (za sole). Danes, 19. t.m., ob 16. uri (red C) gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja z dramo P'G. Lorce »Dom Bernarde Alba«. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 Danes, 19. t.m., ob 18.00 (red B) - Koncert Pod vodstvom Hansa Grafa. Solist David Golup. Na programu Ljadov, Rahmaninov, Čajkovski. Pri blagajni dvorane Tripcovich lahko do 212. podpišete novi abonma. Gledališče Rossetti V sredo, 22. t. m., ob 20.30 bo Stalno gledališče FjK uprizorilo Svevovo »L’avventura di Maria«. Režija Nanni Garella. Nastopata Gabriele Ferzetti in Patrizia Zappa Mulas. Predstava v abonmaju: odrezek 1. Gledališče Cristallo - La Contrada V soboto, 25. t. m., ob 20.30 »Corpse! Com-media con cadaveri«. Režija Augusto Zuc-chi. Gledališče pri Sv. Ivanu (Ul. S. Cilino 101) Danes, 19. t. m., ob 17.30 gostovanje gledališke skupine G. Totola iz Verone s komedijo »L’avventura del signor Bonaventura: la regina in berlina«. MIUE Gledališče Verdi Danes, 19. t.m., ob 16.30 bo Bel. Teatro uprizoril delo R. Innocente »Diario, cronaca di una crescita«. Režija R. Innocente. GORICA Kulturni dom (Ul. I. Brass 20} Jutri, 20. (red A) in v torek, 21. t.m., (red B) ob 20.30 - gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja z delom F. Garcie Lorca »Dom Bernarde Alba«. Režija Bojan Jabla-novec. LKOROŠKA_________________________________________________________________ CELOVEC duje Kleistovo zgodbo o Michaelu Kohlhaasu. Mestno gledališče: danes, 19. t.m., ob 15.00 Slomškov dom: jutri, 20. t.m., ob 20.00 - »Cavalleria rusticana« in ob 20. uri gosto- Podelitev letošnje Einspielerjeve nagrade dr. vanje: Klaus Henner Russius igra in pripove- Hubertu Frasnelliju. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA Torek, I 21. novembra, ob 17. uri: 1 Otvoritev podružni-hj čne knjižnice 1 v Domu društvenih dejavnosti I na Izlakah, Izlake 3. SLOVESNOST OB 75-LETNICI DOMA POČITKA MENGEŠ. Torek, 21. novembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Mengšu. V glasbenem delu z Beltinsko bando. KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14, Ljubljana. Danes, 19. novembra, ob 20. uri: IMPROLIGA Ekipa Piloti se bo pomerila z ekipo Dramske Sole Bariče Blen-kuS, ekipa Cadollius pa z ekipo GILS Jasa poglej. Sreda, 22. novembra, ob 20. uri: VESELA ZNANOST V okviru tematskega sklopa Izobraževanje za demokracijo predavanje Mojce Dobnikar m Vlaste JaluSiC z naslovom Kako smo hodile v feministično gimnazijo. [rjrlanija-julijska krajina KST - KD Škamperle (Vrdelska cesta 7) ofaPet®k, 24. t. m., ob 20.30 veCer ob 50. tetnici osvoboditve z naslovom »Obudimo Pomin«. Predavala bo prof. Marta IvaSiC na temo »Od ukinitve do obnove šolstva na Primorskem« . Danes, 19. novembra, ob 11. uri v Lutkovnem gledališču Maribor: Svetlana Makarovič: TAKE ŽIVALSKE. Lutkovna predstava za otroke, starejše od treh let. C MTC i e a i e b CAFE TEATER Kavarna-Grand hotela Union Miklošičeva 1. Liubliana Petek, 24. novembra, ob 22. uri: VEČER EVERGREENOV z vokalnim tercetom MKM. CANKARJEV DOM Prešernovo 10 Jutri, 20. novembra, ob 19.30: SREBRNI ABONMA - MIHAIL PETUHOV, klavir. Na programu: J. S. Bach, W. A. Mozart, L. van Beethoven, S. Rahmaninov, F. Liszt. Sreda, 22. novembra, ob 19.30: SLEZIJ-SKI GODALNI KVARTET. Na programu: W. A. Mozart, Z. Krauze, F. Schubert, K. Penderecki. Torek, 28., in sreda, 29. novembra, ob 19.30: Prišli so muzikanti. VLADO KRESLIN z gosti. Istrski muzikanti, Beltinska banda, Mali bogovi. RAZPRODANO! KUD FRANCE PREŠEREN. Korunovo 14. Ljubljana Torek, 21. novembra, ob 20.30: Koncert skupine ACID JAZZ TRIO Mother-fuckers of Invention. Skupino sestavljajo Glauco Venier na klavirju, Bruno Marini na bariton saksofonu ter Zlatko Kavčič na bobnih. Sobota, 25. novembra, ob 23. uri: OTTO LEHNER, harmonika. KULTURNI DOM NOVA GORICA Torek, 21. novembra, ob 19. uri v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici: GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA. GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE. Program: B. Ipavec, J. Brahms, A. Dvoržak. ILIRSKA BISTRICA. Klub MKNŽ. Bazoviška 26 Sobota, 25. novembra: RIJEKKKAS MOST VVANTED tour 95. Nastopajo: M. C. BUFFALO, MADERFANKERZ, UNLOGIC SKILL, UGLY LEADERS. Posebni gosti SKY TOVVER. KLUB K4 Kersnikova 4. Ljubljana Torek, 21. novembra, ob 21. uri: Kaj se da videti u tvojim oCima? Nastop skupine DEMOLITION GROUP. Ponedeljek, 27. novembra, ob 21. uri:-ADI SMOLAR. Ena žena in dvajset ljubic. KAZINSKA DVORANA SNG Maribor. Slovenska 27 Jutri, 20. novembra, ob 19.30: EMMA SCMIDT, klavir. Spored: J. F. Michel, C. Saint-Saens, J. Hubeau, J. Golob, E. Crespo, F. Martin, F. Poulenc. SLOVENIJA GLASBA FJK CANKARJEV DOM Prešernova 10 V galeriji CD poteka 2. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE. MODERNA GALERIJA. Tomšičeva 14 V galeriji je na ogled retrospektivna razstava enega najizvirnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev tega stoletja Franceta Kralja. Razstava bo na ogled do 3. decembra. V spodnjih prostorih Modeme galerije razstavlja ANTONYCARO, Kaskade. GALERIJA MEDUZA KOPER. Oevljarska34 V galeriji je na ogled razstava grafik Bogdana BerCida. GALERIJA KRKA Dunajska 65. Ljubljana V galeriji je na ogled razstava slik akademske slikarke Vide Fakin. GALERIJA COMMERCE. Einspielerjeva 6 V galeriji je do 8. decembra na ogled razstava Franceta Slane Šopki in akti. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Ljubljana V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE O SRCU. JAKOPIČEVA GALERIJA. Slovenska 7, Ljubljana V galeriji je do 6. decembra na ogled razstava Oddelka za oblikovanje ALU v Ljubljani. GALERIJA ŠOU. KAPELICA. Kersnikova 4. Liubliana V galeriji je do 16. decembra na ogled razstava Damijana Kracine z naslovom TV (foto). GALERIJA EOURNA. Gregorčičeva 3 V galeriji je do 21. novembra na ogled razstava-slik Marjana Gumilarja. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ. Gosposvetska 13 V galeriji je na ogled razstava GRAFIČNA MAPA TORONTA skupine IRVVIN. KUD FRANCE PREŠEREN. Korunova 14, Liubliana V galeriji je do 28. novembra na ogled razstava Silvana Omerzuja ANGELI. MALA GALERIJA. Slovenska 35 Na ogled je razstava iz cikla Velika imena svetovne umetnosti avtorja Jeana Marca Busta-manteja. Razstava bo odprta do 26. novembra. GALERIJA ŠKUC. Stari tra 21. Liubliana V galeriji je do 28. novembra na ogled razstava-slik Irene Romih. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala. Studio PHI (Ul. S. Michele 8/19) Do 26. t. m. je na ogled razstava slikarja Gia-coma Cirami »Čudoviti Kras«. Galerija Art Light Hall: do 3.12. razstavlja tržaška slikarka Serena Bellini. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Postna palaca (Trg Vittorio Venelo): do 7.12 bo na ogled razstava »Trst, mesto v kinu: 1896-1929«. Salon pohištva KorsiC (Sv. Ivan): do 24. t. m. razstavlja fotograf Ennio Demarin. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro- ninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici je na ogled razstava Franka Vecchieta. KOROŠKA__________________ CELOVEC Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre. Deželna galerija: Se danes, 19. t. m., razstavlja Španski umetnik Morquillas »Proto-colos Europeos«. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. TRST Koncertna sezona Glasbene Matice 1995/96 12. decembra bo v Kulturnem domu nastopil Godalni kvartet Glasbene matice. Gledališče Miela Danes, 19. t. m., ob 11. uri koncert posvečen Ludvvigu van Beethovnu. Nastopil bo Filippo Faes. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 4. decembra, ob 20.30 - Koncert Čelista M. Maisky in pianista D. Hovora. Na programu Schubert, Schumann, Rachmani-nov, Šostakovič. Oficirski krožek Jutri, 20. t. m., ob 17.30 koncert pianista Giulia De Luca. Koncert organizirajo Mestni gledališki muzej C. Schmidi, Knjižnica A. Hortis in Oficirski krožek. Vstop prost. Discobar Macaki V torek, 21. t. m., ob 22. uri drugi veCer Promomusic, na katerem bodo nastopili solisti, kantavtorji in ansambli. Naslednje srečanje bo v torek, 28. t. m., zaključni veCer pa 5. decembra. OPČINE Prosvetni dom SKD Tabor - Openska glasbena srečanja: danes, 19. t. m., ob 17. uri koncert Godalnega kvarteta Glasbene matice (Žarko Hrvatic in Stefan lob - violina, Bogomir Petrač - viola, Peter Filipčič - Celo) s katerim bo sodeloval tudi pianist AljoSa Starc. Na programu van Beethoven in Schumann. TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek, 7.12., ob 20.30 koncert pianistke Irine Plot-nikove. Na programu Skrja-bin in Prokofijev. A LIGA / V DANAŠNJEM 10. KOLU C2 LIGA / TR1EST1NA NA »ROCCU« Vi Za tekmo ParmaMilan vstopnice razprodane Udinese pri Interju - Enominutni molk v Neaplju Bo Triestina prebijala Ponsaccov »okop« s tremi napadalci? Brez Gubellinija, Natale pa bo igral PARMA - »Mislim, da bo kvaliteta tekme odtehtala strošek za vstopnico,« o današnjem osrednjem srečanju 10. kola italijanske A lige med Parmo in Milanom pravi Fabio Ca-pello. Milanov trener meni, da srečanje v nobenem primeru ne more biti odločilno, lahko pa nudi zmagovalcu lepo psihološko prednost. »Parma igra bolj konkretno kot lani. Mogoče manj privlačno, a bolj učinkovito, Milan pa igra na svoji običajni ravni, se pravi dobro,« pravi Capello, ki ni hoterl povedati, koga bo poslal na igrišče v začetni postavi, čeprav ni nobenih dvomov, da v obrambi ne bo prišlo do sprememb, da bodo na sredini igrali Branio, Albertini, Desailly in Boban, v napadu pa Weah in Baggio. Milanov trener je ostro zavrnil namigovanja, da je Simoneja poslal na klop za rezerve, ker je igralec izjavil, da ga selektor reprezentance Sac-chi dosti bolje razume kot Capello. Vstopnice za tekmo so že razprodane. Parma bo nastopil v popolni postavi, manjkal bo samo Pin. Danes bo na vrsti še nekja zanimivih tekem. V Turinu bo Juventus gostil Fiorentino, ki pa je v gosteh le bleda senca v Firencah izredno uspešene ekipe. Doma je namreC Ranie-rijevo moštvo doseglo pet zmag, na gostovanjih pa je v štirih srečanjih trikrat potegnilo krajši konec. Videmski Udinese na gostovanju v Milanu pri Interju ne bo mogel računati na Salimova, ki je zbo- lel za gripo. Prav gotovo bi Rus dal proti Interju vse od sebe, saj ima z Milančani odprte račune. Trener Zac-cheroni pa lahko spet računa na Helvega in Stroppo. Za lepo potezo so se odločili funkcionarji Na-polija. Pred tekmo z Vi-cenzo bo na stadionu San Paolo enominutni molk v spomin na dveletnega Gioacchina Costanza, nedolžne žrtve kamoristične-ga atentata. Današnji spored (v oklepaju število točk): Ata-lanta (13) - Sampdoria (11), Cagliari (7) - Torino (10), Inter (11) - Udinese (15) , Juventus (14) - Fio-rentina (18), Lazio (16) -Cremonese (3), Napoli (16) - Vicenza (12), Padova (2) - Bari (8), Parma (20) - Milan (20), Piacenza (8) - Roma (13). Roberto Baggio (Milan) Nastop Ponsacca na »Roccu« proti Triestini bo za živce tržaških privržencev nogometa bržkone pomenil novo težko preizkušnjo. Tržačani seveda računajo na vse tri točke, vendar stoji pred njimi nekaj objektivnih ovir: nasprotnik ni slab (16 točk, v gosteh pa ena zmaga, dva remija, dva poraza) in je pravkar zamenjal trenerja, kar bo nedvomno spodbudilo igralce k bolj angažirani igri, Triegti-na s težavo prebija nasprotnikove obrambne okope (veC golov je dosegla s prostih strelov), trener Roselli pa ne bo mogel računati na diskvalificiranega Gubellinija, to je na igralca, ki lahko s svojo spretnostjo in domiselnostjo razbije še tako dobro postavljeno obrambo. Gubellini je bržkone edini igralec, ki ga Roselli ne more ustrezno nadomestiti. Njegov dres s številko deset bi lahko danes oblekel novinec v moštvu Campore-se, pripravljata pa se tudi Pivetta in Colombotti. Po nekaterih ocenah bi se lahko trener celo odločil za napad s tremi igralci. Ker se bo v zvezno vrsto vrnil Natale, to je človek, ki zna na sredini igrišča prestreči veliko žog, takšne variante ne gre povsem odpisati. Tako lai drugače, za Triestino pride tokrat v poištev samo zmaga. Današnji spored (v oklepaju število točk): Cecina (12) - Baracca Lugo (12), Fermana (17) - Fano (9), Giorgione (13) - Tolentino (8), Pontedera (16) -Centese (2), Rimini (13) - Treviso (22) , San Dona (17) - Livorno (20), Ternana (24) - Forli (13), Triestina (23) - Ponsacco (16), Pesaro (12) -Imola (10). Pro Gorizda doma proti PepelM Proti zadnjeuvrščenemu moštvu Lendinarese mora Pro Gorizia danes na Rojcah nujno doseCi poln izkupiček točk. Goričani po obetavnem začetku preživljajo hudo krizo, iz katere se bodo težko izvlekli, če jim tudi tokrat ne bo uspelo doseči zmage. Pričakovanje vlada za krstni nastop »jesenskega nakupa« Pasqualina. PROMOCIJSKA LIGA PRVA AMATERSKA LIGA / PROSECANI IN BAZOVC1 V GOSTEH, KRI2ANI DOMA Aiello pravi test za Juventino, Ruda pa za Sovodnje Primorje previdno, za Zarjo pride v poštev samo zmaga, Vesna za visoko uvrstitev V 2. amaterski ligi je tokrat osnovni cilj Primorca, da se vrne domov z vsaj točko v žepu Juventina - Aiello V Juventininem taboru menijo, da bo prav današnja tekma z Aiellom pokazala moC štandreškega moštva. Aiello namreč na zadnjih tekmah igra izredno zanesljivo, saj je nanizal kar tri zaporedne zmage (doma proti Sovodnjam z 2:1 in proti Pro Fiumicellu s 3:0 ter v gosteh proti Rudi s 3:2). Aiello je torej dokaj uspešen v napadu (doslej je dal skupno s Sovodnjami in Manzanom največ zadetkov, 13), zelo ranljiv pa je tudi v obrambi, saj je prejel kar 14 golov. Vzdušje v Juventininem tabom je odlično. V nedeljo v Staranacanu bi lahko naše moštvo doseglo cel kaj več kot točko, predvsem pa je spodbudno, da je uigranost v moštvu iz kola v kolo večje in tudi samozavest vseh igralcev je dokajšnja. »Z dosedanjim obračunom smo seveda zadovoljni. V osmih tekmah smo zbrali 13 točk in smo doživeli le en poraz. Za naprej pa moramo biti kot doslej previdni in predvsem še naprej požrtvovalno in temeljito delati. Proti Ponzia-ni smo razbili led, s tem da smo letos prvič zmagali doma. Upajmo, da bomo uspeli tudi proti Aiellu,« je dejal Juventinin odbornik in dolgoletni nogometni delavec Danilo Nanut. Ruda - Sovodnje »To je ena tistih tekem, ki se jih Se kako bojim. Ruda je s petimi točkami na predzadnjem mestu lestvice. 2e dolgo nastopa v promocijskem prvenstvu in ima zato zelo bogate izkušnje. Prej ali slej bo ujela pravi ritem in potem bo nevarna za vse nasprotnike,« je dejal predsednik SD Sovodnje Gianni Mar-son. Sovodenjci si želijo po nedeljskem domačem spodrsljaju takojšnjo rehabilitacijo. Nedeljski poraz z Ma- dic. Morala v ekipi je še vedno visoka. Fantje so redno in prizadevno trenirali. Goriup je bil med tednom rahlo poškodovan, toda danes bo gotovo nared za tekmo. Naše društvo je imelo prejšnje dni kar lepo zadoščenje: mladi sovodenj-ski nogometaš Marko Flore-nin se je udeležil v Repnu selekcijskega treninga, ki ga je organiziral sam prvoligaš Milan. Kaže, da je mladi Marko zapustil pri Milanovih opazovalcih dober vtis. 1. AMATERSKA UGA Medeuzza - Primorje Prosečani odhajajo v goste k novincu, ki je lani s 44 točkami zasedel drugo mesto v skupini C v 2. AL . Ce k temu dodamo, da je Medeuzza lani doživela le tri poraze, ni čudno, da tudi letos v višji ligi igra uspešno. Predsednik Moschioni in trener Del Pic-colo sta zadovoljna z dosedanjimi rezultati, saj je ekipa doživela le dva poraza v gosteh (Pagnacco, Zarja). Doma je Se nepremagana in pred Štirinajstimi dnevi je celo premagala (sicer s pičlim 1:0) močno Basaldello. Nevaren nasprotnik torej za Primorje, ki bi se sprijaznilo tudi z neodločenim rezultatom. Problemov s postavo ne bi smelo biti, saj je poškodovani Štolfa že prejšnjo nedeljo sedel na rezervni klopi. Danes bo trener Bidussi verjetno okrepil obrambno vrsto in sredino igrišča, breme napada pa prepustil Miclaucichu z občasno pomočjo Pescato-rija. Reanese - Zarja Zarjin nasprotnik je lani s 30 točkami pristal na sed- mem mestu, letos pa ne igra najbolje. Izbojeval je le dve zmagi v gosteh (Vesna, Buie-se) in dva neodločena rezultata doma (Aurora, Pagnacco). V nedeljo pa je v Čedadu zgubil kar z 2:5. Vendar tudi Bazovcem ne gre najbolje, morda zato, ker mora trener Palcini zaradi številnih poškodb in izključitev stalno spreminjati postavo. Prav zaradi tega si je Zarja na novembrski borzi zagotovila dva nova nogometaša, in sicer Titonella in Prisca, ki sta igrala že prejšnjo nedeljo. Danes pa bo spet lahko zaigral tudi branilec Dussoni, ki je presedel kazen zaradi izključitve, zaradi četrtega rumenega kartona pa bo moral »počivati« Gregorič. Kljub temu da Bazovci igrajo v gosteh, startajo na zmago, ker bi se ekipe z vrha lestvice lahko še bolj oddaljile. Vesna-Azzura Kljub nedeljskemu porazu v derbiju s Primorjem so Križani ostali v zgornjem delu lestvice. Danes pa imajo možnost, da položaj še izboljšajo, saj igrajo gostje, ki so se lani za las rešili izpada (12. mesto, 26 točk), letos r TRETJA AMATERSKA LIGA / DOLINA BI MORALA OSVOJITI PRVO ZMAGO Derbi Kras - Breg odloča o vrhu Na Goriškem Mladost pričakuje nadaljevanje uspešnih rezultatov NA TRŽAŠKEM Kras-Breg Kras, ki igra v amaterskih prvenstvih že 21 sezon (od 75/76), in Breg, ki jih ima za seboj celo deset več (65/66), sta se doslej srečala le osemkrat, zadnjič pred petimi leti (4.2.1990). Štirikrat sta se ekipi pomerili v 3. AL, prav tolikokrat pa v 2. AL. Prvi derbi med Bregom in Krasom so igrali pred 20 leti, in sicer 26.11.75. Takrat sta se ekipi razšli pri neodločenem rezultatu 1:1. Strelca golov sta bila Kraljič (Breg) in Ljubo Milic (Kras), Lovriha (Breg) pa je zastreljal U-metrovko. V drugem derbiju 13.3.76 na Proseku pa so Brežani z visokim 4:0 premagah Kras in to je bila obenem doslej edina zmaga Brega v derbijih s Krasom, saj po neodločenem rezultatu (0:0) v tretjem derbiju (2.11.80), je bil nato Kras trikrat zapored uspešen, zadnja dva derbija pa sta se končala brez zmagovalca. Skupni obračun je torej tri zmage za Kras, enkrat so bili uspešni Brežani, štirikrat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem rezultatu. Skupno je padlo 19 golov, 11 jih je dal Kras, 8 pa Breg. Največ golov (šest) je padlo v petem derbiju v Repnu (29.11.1981), ko je Kras slavil s 5:1 v precej vročem »spopa- du«, saj je sodnik D’Eredita iz Kr-mina pokazal kar sedem rumenih kartonov in izključil Pregarca (Breg). Prav v tej sezoni sta ekipi zaradi slabih rezultatov zamenjali trenerja. Pri Krasu je Manzuta zamenjal Vinko Hafner in na koncu osvojil 9. mesto, pri Bregu pa je namesto Softiča prišel Armando Co-ciani, vendar je Breg tisto leto izpadel. Za današnji derbi vlada precejšnje zanimanje, saj sta ekipi v zgornjem delu lestvice in se borita za napredovanje, kar pomeni, da se v Repnu predvideva hud boj za točke. Za napoved smo zaprosili odbornika društev. Vinko Gregoretti (Kras): »Kot vedno startamo na zmago, čeprav bi bil tudi neodločen rezultat dobrodošel. Vzdušje v ekipi je dobro, kar pa se tiče postave, mislim, da ne bo bistvenih sprememb. Lacala-mita, ki je bil izključen v tekmi z Vermeglianom, bo moral še to nedeljo »počivati«, vrnil pa se bo vratar Rebez. Možno je tudi, da bo trener Macor poslal prvič na igrišče branilca Vatto, ki smo ga na novembrski borzi najeli od Edile Adriatice. V dvomu je še vedno nastop Suca, čeprav je po treh tednih počitka zaradi poškodbe začel trenirati.« Silvester Koren (Breg): »Ker igramo v gosteh, bi se sprijaznili tudi z eno točko. Kras je brez dvoma kompetitivna ekipa za to ligo in spada v krog favoritov za končno zmago. Kljub vsemu pa sem optimist, ker sem prepričan, da bodo naši nogometaši pokazali, kaj zmorejo, saj je v derbijih poleg točk važen tudi prestiž. Trener Podgornik ima razen poškodovanega Maurija na razpolago vse nogometaše, zato najbrž s postavo ne bo problemov« Dolina - Union Dolinčanom kljub okrnjeni postavi povprečni Union (pet porazov, en neodločen rezultat) ne bi smel preprečiti poti do prve prvenstvene zmage. Varovanci trenerja Trona pa ne smejo računati, da imajo zmago že v žepu, ker bi jih to lahko drago stalo. Igrati morajo zagrizeno in zbrano, predvsem pa ne smejo pustiti nasprotniku pobude, Ce hočejo priti do treh točk. Gaja bo v tem kolu prosta. (Bruno Rupel) NA GORIŠKEM Mladost-Pieris V tem prvenstvu se nadaljuje mrtvi tek Mladosti in Fogliana, ki si delita prvo mesto na lestvici. Obe ekipi bosta danes igrah doma, tako da je pričakovati, da bosta tudi po tem kolu na vrhu razpredelnice. Fogliano bo igral proti BegManu in bo imel težjo nalogo od dober-dobskega moštva, ki se bo spoprijelo s Pierisom, ki glede na igralski potencial doslej gotovo ni izpolnil pričakovanj. Na lestvici je komaj 11. s 7 točkami. Njegova šibka točka je predvsem napad, saj je v 7 kolih dal le 4 gole, prejel pa jih je 8. Po zadnjih uspehih je vzdušje v doberdobskem taboru zelo vedro. Težav s postavo ni (le Monticolo je poškodovan), spet pa trener lahko računa na Massimiliana Argentina. Tudi zanimanje za moštvo je v vasi stalno večje in zato je tudi danes pričakovati veliko število navijačev. spet povprečno. Doslej so zbrali štiri neodločene rezultate, kljub temu, da je odbor društva, kateremu predseduje Roberto Cicuttini, po šestem kolu (2 točki) odslovil trenerja Marca Perissuttija. Zaradi kočljivega položaja na lestvici bo Aurora prišla v Križ z namenom, da osvoji točko. Ji bo to uspelo? Naloga gostov ne bo lahka, saj so Križani tudi na nedeljskem derbiju pokazali, da bodo letos trd oreh za vsakega nasprotnika. Vesna ima prodoren in učinkovit napad, ki je doslej dosegel 15 golov. Dobro so razporejeni tudi na sredini igrišča, morda le v obrambi nekoliko »škripa«, to pa so tudi drago plačali (10 prejetih golov). 2. AMATERSKA UGA Azzura - Primorec Po odstopu trenerja Stul-leja je Primorec v nedeljo z neodločenim rezultatom p° štirih zaporednih porazih prekinil negativno serijo-Stulle prav gotovo nima sreče z našimi ekipami. V sezoni 83/84 je v 2. AL vodil proseško Primorje, ki je po 23 tekmah imelo le 12 točk in zato ga je vodstvo odstavilo po pekočem porazu (5:1)z Zaulami (18.3.84). Pri Pri' morcu pa je odstopil sam, prav tako po visokem porazu 5:1 z Morarom. Ekipo Pri' morca je trenutno prevzel pomožni trener Leone, ki je že več let v trebenskem taboru. V vlogi vratarja je doslej odigral 242 prvenstvenih tekem. Danes pa bo v vrstah Primorca odigral 100. prvenstveno tekmo Srebemich, ki igra v Trebčah že od sezone 1991/92. Glavna današnja naloga Trebencev je, da nepremaga-ni zapustijo igrišče v Prema-riaccu, ker so domačini p° seriji šestih neodločenih rezultatih v nedeljo doma zgubili proti vodilnemu S. Lorenzu in zato bodo danes igrali zelo zagrizeno, s a) ciljajo na prvo prvenstveno zmago. (B. R.) SLALOM / BEAVER CREEK Avstrijka Elfi Eder prvič zmagala na tekmi za SP Katja Koren šesta Hrovatova 8. - Danes še moški BEAVER CREEK - Avstrijka Elfi Eder si je na Prvem letošnjem ženskem slalomu za svetovni pokal prismucala prvo zmago v svetovnem pokalu. Doslej se je ta avstrijska smučarka namreč v svetovnem Pokalu lahko pohvalila le z dvema četrtima mestoma, drugače pa je tudi že osvojila srebrno olimpijsko kolajno. Za njeno zmago je bila odločilna prva vožnja, v kateri si je Pred tekmicami nabrala odločilno prednost, na mko pa ji je šel tudi odstop Nemke Edde Mut-ter, ki je za Avstrijko po Prvem teku zaostajala samo 16 stotink sekunde. 2 izvrstno drugo vožnjo si je drugo mesto priborila Norvežanka Marian-ne Kjoerstad, ki je bila Po prvem teku šele °sma, tretja pa je bila Švicarka Gabriela Zin-gre-Graf, ki je bila tretja tudi po prvem teku. Z nastopom slovenskih smučark smo lahko zadovoljni, čeprav bi nmrda še posebej Katja Koren z boljšo drugo vožnjo lahko stopila na zmagovalne stopničke. Po prvem teku si je namreč delila peto in šesto mesto s Švicarko Martino Accolo, v drugem teku pa je bila Korenova Počasnejša, zaradi odstopov Piccardove (4. po Prvem teku) in Mutterje-ye (2. po prvi vožnji) pa Je uspela obdržati 6. mesto. Bolj se je v drugem teku izkazala Urška Hrovat, ki pa kaj več kot končnega 8. mesta ni mogla doseči, saj je bila Po prvem teku šele petnajsta. Nastopili sta tudi Nataša Bokal in Spela Bračun, ki pa se nista uvrstili v drugi tek. Bokalova je bila 40. z zaostankom 2, 71 sekunde za Ederjevo, Bračuno-va pa je bila še za stotinko počasnejša. Danes se bodo v slalomu pomerili še moški. Po neuspehu (7. mesto) v veleslalomu se večina sprašuje, v kakšni formi je lanski kralj tehničnih disciplin Alberto Tom-ba. Italijan napoveduje takojšnjo revanšo za petkov spodrsljaj, toda kandidatov za zmago je več, med njimi pa je prav gotovo tudi Jure Košir. Rezultati ženskega slaloma: 1. Elfi Eder (Avt) 1:22, 49; 2. Marianne Kjoerstad (Nor) 1:23, 20; 3. Gabriela Zingre-Graf (Svi) 1:23, 29; 4. Martina Accola (Svi) 1:23, 31; 5. Karin Roten (Svi) 1:23, 55; 6. Katja Koren (Slo) 1:23, 68; 7. Ingrid Sal-venmoser (Avt) 1:23, 74; 8. Urška Hrovat (Slo) 1:23, 81; 9. Leila Piccard (Era) 1:23, 91; 10. Astrid Plank (Ita) 1:24, 76;...40. Nataša Bokal (Slo), 41. Spela Bračun (Slo). Svetovni pokal slalom: 1. Eder 100, 2. Kjoerstad 80, 3. Zingre-Graf 60, 4. Accola 50, 5. Roten 45, 6. Koren 40, 7. Salvenmoser 35, 8. Hrovat 32, 9. Piccard 29, 10. Plank 26 itd. Svetovni pokal, skupno (po 2 preizkušnjah): 1. Martina Ertl, Katja Seizinger (obe Nem) in Eder 100, 4. Kjoerstad 80, 5. Anita VVachter (Avt) 72, 6. Isolde Kost-ner (Ita) in Zingre-Graf 60, 8. Accola 50, 9. Mi-chaelal Dorfmeister (Avt) in Roten 45 itd. TENIS / NA MASTERSU V FRANKFURTU Chang in Becker danes v finalu »Kitajski« Američan je v polfinalu premagal Samprasa, Nemec pa izvrstnega Engvista FRANKFURT - Michael Chang in Pete Sampras si »jesta živce« na teniškem igrišču že od rosnih otroških let. Njuni dvoboji so vedno polni pozitivne tekmovalne napetosti, kdo bo koga bolje premagal. »S Petom imava vedno velike dvoboje, ne glede na to, ali igrava v prvem krogu turnirja ali v finalu. Vedno sva oba do konca »napumpana« z motivacijo. Pri vsakem medsebojnem dvoboju se počutiva, kot da igrava finale turnirja,« je povedal Chang. Chang je včeraj igral skoraj popolno. Prvi servis je kot po tekočem traku zabijal okob 190 km/h, na mreži je igral kot zid z eno samo luknjo, z osnovne linije igra vedno dobro, predvsem pa se je za vsako točko boril do konca. Pete Sampras se je v včerajšnjem dvoboju zdel nezainteresiran za igro, kot da ima že vsega, predvsem pa igre, vrh glave in da si Zeti domov. Tudi razburjal se ni. Sampras se sicer ni vdal. Trudil se je, da bi našel svoj ritem, da bi vsaj sem in tja nadigral Changa. Vendar včeraj ni bil Petov dan. »Imel sem nekaj priložnosti, da se vrnem v igro. Morda bi vse skupaj trajalo nekoliko dlje, vendar je dobil vse pomembne točke in to je bila največja razlika med nama,« je vidno potrt povedal na novinarski konferenci prvi igralec lestvice ATP. Prvič nasprotnika; svetovno znani in zvezdniško priljubljeni Boris Becker in mladi, prav nič hladnokrvni Šved Thomas Enqvist. Dvoboj z živčnim in negotovim začetkom obeh igralcev, atraktivno igro v »sredini matcha« in dramatičnim zaključkom. Becker je serviral še bolje kot v četrtfinalu proti Kafelniko-vu. »Gledalci me niso živcirati. Mislim, da je bil ključ do uspeha dober servis ob pravem času, Boris pa je vedno serviral odlično prav v kritičnih trenutkih,« je povedal Enqvist, ki v finalu ne bo navijal za nobenega igralca. Zeti si gledati le dober tenis. Becker je znova dokazal, da njegova igra temelji na stalnem napadu. Obramba in dolgo čakanje na 100-odstotno priložnosti sta zanj neznanki. Barbara Feltus-Becker, partner za trening Mike de Palmer in gledalci so biti ves dvoboj na robu živčnega zloma, vendar jih je Borisova zmaga osrečila in pomirila vsaj do današnjega finala. »Vse do konca igre nisem bil prepričan v zmago. V drugem nizu je Enq-vist dvignil svojo igro na zelo visoko raven in mislim, da je to naj najboljši dvoboj na tem tumiju. Tudi proti Chan-gu bom moral igro ohraniti vsaj na tem nivoju,« je bila Beckerjeva prva izjava na novinarski konferenci. Nemškega zvezdnika pa trenutno najbolj obremenjuje dejstvo, da se svetovno teniško prvenstvo drugo leto seti v Hannover. Frankfurtsko občinstvo mu je zelo pri-praslo k srcu s svojo simpatično naklonjenostjo. Boris je vedno »njihov« v vseh - kritičnih in zmagovalnih trenutkih. Polfinalna izida: Chang -6:4, 6:4, Becker - Enqvist 6:4, 6:7 (5:7), 7:5. TmaLucu Steffi Graf v finalu proti Anke Huber NEW YORK - V finalu ženskega ma-stersa v New Yorku se bosta danes pomeriti prva igralka sveta Steffi Graf in njena rojakinja Anke Huber. Do nemškega finala je prišlo po razmeroma gladkih zmagah obeh igralk v polfinalnih dvobojih. Steffi Graf je v dvoboju z Natašo Zverovo potrdila vlogo prve favoritinje in se zanesljivo s 6:4 in 6:3 uvrstila v današnji finale. Grafova je imela proti Be-lorusinji nekaj težav samo na začetku drugega niza, ko je Zvereva povedla s 3:0 v igrah. Toda to ji ni bilo dovolj in Grafova je v nadaljevanju zaigrala zelo dobro, osvojila šest iger zaporedoma in se uvrstila v finale. Se bolj zanesljiva je bila zmaga Hu-berjeve proti Nizozemski Brendi Schultz-McCarthy. Končni izid 6:3, 6:3 jasno priča o razmerju sil na igrišču. Sicer pa sta biti Brenda Schultz-Mc-Carthy in Nataša Zvereva vsaj za en dan igralki, o katerih se je največ govorilo. Obe sta namreč v četrfinalu teniškega mastersa v New Yorku presenetljivo ugnati favorizirani nasprotnici. Nizozemka je premagala drugo nosilko Španko Concbito Martinez s 7:5 in 6:2, Zvereva pa branilko naslova Argen-tinko Gabrielo Sabatini s 6:2, 5:7 in 7:5. ODBOJKA / SVETOVNI POKAL KOŠARKA / NBA Prve tekme minile brez presenečenj TOKIO - V Tokiu in Kumamotu se je včeraj začel letošnji svetovni odbojkarski pokal, na katerem se dvanajst reprezentanc poteguje tudi za nastop na olimpijskih igrah v Atlanti, kamor se bodo uvrstile prve tri uvrščene reprezentance s tega tekmovanja. Ce pa bo med prvimi tremi tudi reprezentanca ZDA, bo vstopnico za Atlanto dobila četrtouvrščena reprezentanca. Uvodna srečanja niso prinesla presenečenj, če med ta ne. Štejemo zelo gladke zmage Brazilije nad ZDA. Najboljši dve reprezentanci z zadnjega svetovnega in evropskega prvenstva, Italija in Nizozemska, proti afriškima ekipama nista imeti težav. »Azzurri« so premagali Egipt, »tulipani« pa Tunizijo. Dvoboj z Egiptom je bil za Italijane zanimiv samo v toliko, ker je na egiptovski klopi sedel Carmelo Pitte-ra, ki je pred časom dolga leta vodil tudi italijansko reprezentanco. Od današnjih srečanj bo nedvomno najbolj zanimiv dvoboj med Nizozemsko in Kubo v Kumamotu. VČERAJŠNJI REZULTATI Argentina - Kitajska 3:1 (15:10, 9:15, 15:10, 15:11), Japonska - Kanada 3:1 (14:16, 15:13, 15:6, 15:7), Nizozemska - Tunizija 3:0 (15:11,15:4, 15:5), Brazilija - ZDA 3:0 (15:8, 15:13, 15:8), Kuba - Južna Koreja 3:0 (15:11,15:2,15:11) Italija - Egipt 3:0 (15:5,15:2,15:8) ITALIJA: Gardini n.v., Gravina 5+8, Tofoli 2+0, Papi 1+5, Bracci 7+6, Bernardi 7+6, Zorzi n.v., Pippi 0+0, Giani 8+18, Bellini 0+0, Pasina-to n.v., Bovolenta 2+11. EGIPT: Elsafy 3+13, Mohamed 0+0, Abdelkarim 0+0, Shehata 0+0, Fathy 0+1, Mostafa 1+0, Roshdy 0+4, Ali 0+0, Abdelaziz 0+2, M. Mouselhy 0+9, H. Mouselhy 3+12, Hanafi 1+8. Sodnika: Perez Vento (Kuba) in Triki (Tunizija); trajanje setov: 21, 23 in 24 minut; 8000 gledalcev; servis (točke/napake): Italija 4/12, Egipt 2/12; bloki: Italija 8, Egipt 4. DANAŠNJI SPORED Tokio: Egipt - Kitajska, Japonska -Argentina, Italija - Kanada Kumamoto: Nizozemska - Kuba, Brazilija - Južna Koreja, Tunizija -ZDA Razpoloženi Kukoč zaslužen za sedmo zmago chikaških bikov NEW YORK - Moštvo Chicago Bulls je tako kot dan poprej Orlando Ma-gic doseglo sedmo zmago v osmih srečanjih in ima tako med vsemi moštvi najboljše razmerje zmag in porazov. Chikaški biki so tokrat s 109:94 opraviti z Newjersey Netsi. Pri Chicagu je ob odsotnosti Denisa Rodmana spet izstopala triperesna deteljica - Michael Jordan, Scottie Pippen in Toni Kukoč. Prav slednji pa je bil tokrat celo najboljši in je z 19 točkami dosegel letošnji rekord. Temu je dodal še sedem asistenc in štiri skoke. Jordan in Pippen sta imela po 18 točk. Uspešni so bili tudi košarkarji Boston Celtica, kjer nastopa Kukočev zelo dober prijatelj Dino Radja. Radja sicer v srečanju proti VVashington Bullets ni bil najboljši strelec svoje- ga moštva, vendar je s 15 točkami, devetimi skoki in po dvema asistencama ter blokadama v 39 minutah prispeval k zmagi s 110:100. Več točk od Radje sta dosegla le Erič Montross (19) in Greg Minor (18). Pri nasprotnikih, ki so nastopali brez Rasheeda VVallasa, se je najbolj izkazal romunski velikan Gheorghe Muresan, ki je dosegel 19 točk. Izidi: Toronto - Minnesota 114: 96, Boston - VVashington 110:100, Philadelphia - Cleveland 82:114, Charlotte - Seattle 96: 98, Atlanta - Miami 88: 91, Detroit - Utah 81: 86, Chicago - New Jersey 109: 94, Denver - New York 94:103, Vancouver -L. A. Lakers 91:114, L. A. Clippers - Dallas 101: 90, Sacramento - Phoenix 105: 96. NOVICE Andersson v Sportingu LIZBONA - Član nogometnega moštva Djurgaar-den in švedske reprezentance 27-letni Bo Andersson je podpisal pogodbo s portugalskim prvoligašem Sportingom iz Brage, za katerega bo igral do konca sezone. Na tekmi portugalskega prvenstva naj bi prvič nastopil 26. novembra. V Bragi pričakujejo prihod še enega švedskega nogometaša, ki naj bi pogodbo s Sportingom podpisal prihodnji teden. Nov uspeh za Kitajke na SP v dviganju uteži GUANGZHOU - Po petkovem uspehu kitajske tekmovalke v dviganju uteži Guan Hong je še ena Kitajka osvojila vsa tri zlata odličja na svetovnem prvenstvu v Guangzhou. V kategoriji do 50 kg je Liu Xiunhua dvignila 85 kg v potegu, kar je bilo za pet kilogramov več od drugouvrščene Chu Nan-Mei s Tajske. Vodstvo je še bolj povečala po sunku, ko je bila od srebrne Chu (102.5) spet boljša za pet kilogramov in tako prepričljivo osvojila zlato odličje tudi v kombinaciji. Dvajsetletna Liu, ki je leta 1994 v Hirošimi postavila svetovni rekord v kombinaciji s 198 kilogrami, je izpustila tretji poskus v sunku, da ne bi obnovila poškodbe kolka. Bron v potegu in hkrati tudi v kombinaciji je osvojila Bolgarka Izabela Rifatova. Izidi - poteg: 1. Liu Xiuhua (Kit) 85, 2. Chu Nan-mei (Taj) 80, 3. Izabeza Rifatova (Bolg) 75; sunek: 1. Liu Xiuhua (Kit) 102.5, 2. Chu Nan-mei (Taj) 97.5, 3. Devi Monitombi (Ind) 97.5; kombinacija: 1. Liu Xiuhua (Kit) 187.5, 2. Chu Nan-mei (Taj) 177.5, 3. Izabela Rifatova (Bolg) 172.5, 4. Devi Monitombi (Ind) 170.0, 5. Anna Stroubou (Grč) 157.5, 6. Maryse Turcotte (Kan) 150, 7. Melania Locci (Ita) 145, 8. Amanda Inman (Avs) 130. Prva zmaga Pittsburgha brez Lemieuxa NEW YORK - Hokejisti moštva Pittsburgh Pen-guins so v letošnjem prvenstvu severnoameriške hokejske lige prvič zmagati brez najboljšega igralca Maria Lemieuxa. Tekmo je odločil Jaromir Jagr, ki je le dve minuti in 12 sekund pred koncem tekme še v tretje premagal vratarja VVashingtona. Le-mieux, ki še vedno vodi na lestvici najboljših strelcev, pomeni za moštvo Pittsburgha zelo veliko, saj je z njim v dvanajstih srečanjih zabeležilo 9 zmag, dva neodločena izida in le en poraz. Ko ni igral, je klub vknjižil dva poraza, en remi in le eno zmago. Izidi: VVinnipeg - N. Y. Rangers 6:3, Pittsburgh -VVashington 3:2 (po podaljšku), Dallas - San Jose 2:1, Detroit - Edmonton 5:4, Colorado - Calgarv 5:3, Anaheim - N. Y. Islanders 2:1 (po podaljšku). Peter Graf 6. decembra pred preiskovalnim odborom HAMBURG - Peter Graf, oče najboljše teniške igralke na svetu Steffi Graf, bo 6. decembra pričal pred preiskovalnim odborom deželnega zbora v Stuttgartu, je za nemški časnik Bild am Sonntag povedal njegov odvetnik Steffen Ufer. Ufer žeti pri državnem tožilcu v Mannheimu doseči, da bi Steffi Graf na podlagi izjav njegovega varovanca popolnoma razbremeniti obtožb glede utaje davkov. Ufer je izrazil prepričanje, da bodo Petra Grafa iz preiskovalnega zapora izpustiti še pred božičem. Sainz ali McRae LONDON - Danes se bo v angleškem Chestru začel zadnji letošnji reti za svetovno prvenstvo. Reti po Veliki Britaniji bo odločil o letošnjem svetovnem prvaku. Možnosti za to imata po izključitvi Didiera Auriola in Juhhe Kankkunena samo še voznika Subaruja Spanec Carlos Sainz in Skot Colin McRaea. Oba imata pred zadnjo preizkušnjo 70 točk. Reti Velike Britanije bo dolg 1820.27 kilometra, od tega bodo morati tekmovalci prevoziti 510.87 kilometra v hitrostnih preizkušnjah. Teh bo 28. Spored relija po Veliki Britaniji: nedelja, 18. novembra -1. etapa, Chester - Leeds, sedem HP (45.6 kilometra); ponedeljek, 19. novembra - 2. etapa, Leeds - Chester, sedem HP (190.61); torek, 20. novembra - 3. etapa, Chester - Chester, sedem HP (172.03 km); sreda, 21. novembra: 4. etapa, Chester - Chester, sedem HP (102.67). V Atlanti zmagala Romunka in Ukrajinec ATLANTA - Romunka Alexandra Marinescu pri ženskah in Ukrajinec Aleksander Svetlični pri moških sta zmagovalca gimnastičnega mnogoboja v Atlanti v ZDA. Prireditev je bila organizirana tudi zaradi preizkusa športne dvorane Georgia Dome, ki bo prihodnje leto gostila športna tekmovanja v okviru poletnih olimpijskih iger. Zanimivo je, da zmagovalec v moški konkurenci dvoboja Svetlični, ki ni v nobeni od posamičnih disciplin zasedel več kot tretjega mesta. Izidi: mnogoboj -ženske: 1. Alexandra Marinescu (Rom) 38.780 točk, 2. Rosalija Galijeva (Rus) 38.573, 3. Jelena Piskun (Blr) 38.349, 4. Jelena Groščeva (Rus) 38.180, 5. Xuan Liu (Kit) 38.168, 6. Oksana Knij-nik (Ukr) 38.042; moški: 1. Aleksander Svetlični (Ukr) 56.687, 2. Blaine VVilson (ZDA) 56.637, 3. Jevgeni Podgomi (Rus) 56.512, 4. Jordan Jovčev (Bol) 56.324, 5. Jair Lynch (ZDA) 56.275, 6. Ru-stam Caripov (Ukr) 56.111. ODBOJKA / 4. KOLO V MOŠKI B2 LIGI M NAMIZNI TENIS / ŽENSKA A LIGA Imsi v Bussolengu ni uspelo izsiliti 5. seta V četrtem setu so Goričani vodili z 12:9 - Na gostovanjih je učinek moštva slabši kot na domačih tleh Imsa - Bussolengo 3:1 (12:15,15:9,15:9,15:13) IMSA: Feri 2+9, L. Populim 11+21, M. Černič 8+11, Cola 7+5, Prinčič 1+3, Rigonat 1+0, G. Populim 1+0, Florenin 1+5, Koršič 0+1, Radetti 0+2, S. Černič 0+0. Paoletti. Trajanje setov: 28,18, 30 in 29 minut. Servis (točke/napake): Imsa 6/21, Bussolengo 6/11. Napake: Imsa 19, Bussolengo 13, Blok: Imsa 10. Bussolengo 11. Gostovanja ostajajo za Imso velik problem. Na tujih tleh nikakor ne igra kot pred domačo publiko. Je stvar utrujenosti ali mentalitete igralcev. Začetno vodstvo s 5:1 so domačini brez večjih težav ohranili do stanja 12:9. Va-lovci so namreč po negotovem začetku dobro reagirali in bili stalno za petami Bussolenga. Komaj se je Bussolengo za trenutek dekoncentriral, so ga »pla-vo-rdeci« kaznovali z delnim izidom 7:0 in osvojili set po 28 minutah igre. Na začetku drugega seta je domača Sesterka spet povedla, pri 8:1 pa nerazumljivo popustila. Imsa je v hipu izenačila stanje pri 8:8. Tokrat pa je trenerju Bussolenga uspelo pravočasno predramiti svojo ekipo. Ko je ponovno prišla do servisa, je Imsa ni mogla več ustaviti. V tretjem nizu je poskusil trener Imse Zamo nekoliko spremeniti igro. Na igrišče je poslal po-dajaca Simona Cemica, ki pa si je že na začetku seta zvil gleženj in je zato moral zapustiti igrišče, hnsovci so morali stalno zasledovati nasprotnika, ki pa ni več ponovil napak iz prvih setov. V Četrtem setu je Zamo spet spemenil postavo. Namesto Ferija je poslal na igrišče Florenina. Prinčiča pa je zamenjal KorsiC. Ko je že kazalo, da bodo Goričani prisilili Bussolengo, da odigra »tie break«, jim je pri vodstvu z 12:9 zmanjkalo moči in tako je Bussolengo zmagal 3:1. Izjavi trenerjev Migliorini (Bussolengo): »Igramo še vedno precej nihajoče. To pa pripisujem predvsem neuigranosti, ki je posledica stalnih poškodb, ki nas pestijo.« Zamo (Imsa): »Rigonat in Feri igrata še vedno pod svojimi sposobnostmi. Ne da bi zaradi tega preveč krivil centrov pa moram reči, da je tudi blok pomanjkljiv. Včasih nam manjka prava zagnanost, tako ne izrabi-nio vseh priložnosti, ki se nam ponudijo.« (AMD) ^Ostala sinočnja izida: Volley Pordenone - Isola Verona 2:3, Sassuolo - Col-lecchio 3:0. Koimpex zmagal v 5. setu 19:17! Soča Sobema spet praznih rok Se en »vroč večer« v openski telovadnici in nova pomembna zmaga odbojkarjev Koimpexa v moški Cl ligi. Tokrat so s 3:2 (15:8, 5:15, 7:15, 15:8, 19:17) premagali Santo Giustino, s katera so delili prvo mesto na lestvici. Praznih rak pa se iz Motte di Livenza vrača Soča Sobema. S 3:1 (15:7,15:12,13:15,15:10) jo je premagal Cessalto. Ostali izid: Fincantieri - Pallavolo Trieste 3:2. NOVICE Slovo Principa od pokala prvakov VESZPREM - Rokometaši Principa so se s porazom v gosteh pri madžarskem prvaku Fotexu s 16:21 poslovili od pokala prvakov. Tako kot na prvi tekmi v Trstu, ko so Madžari slavili z golom prednosti, so tudi tokrat Tržačani igrali dobro in se vse do nekaj minut pred koncem upirali boljšemu nasprotniku, ki je šele v zadnjih minutah dokončno strl odpor italijanskega prvaka. Nogomet: Italija (B liga) boljša od Kolumbije AVELLINO - V prijateljski tekmi je nogometna reprezentanca italijanske B lige do 21 let premagala olimpijsko reprezentanco Kolumbije Z 1:0 (1:0). Edini zadetek je v izredno hladnem vremenu pred 4000 prezeblimi gledalci v 40. minuti dosegel Zanini po lepi akciji Cozzija, ki je lepo podal do Torbidonija, ta pa do Zaninija, ki je bil v skoku najvišji in z glavo neubranljivo zadel mrežo kolumbijskega vratarja. Abdužaparov bo spet dirkal za italijansko moštvo VERONA - Uzbekistanski kolesar Džamolidin Abdužaparov se po »holandski« izkušnji pri ekipi Novell spet vrača v Italijo, kjer bo v naslednji sezoni vozil za ekipo Ceramiche Refin iz Verone. Abdužaparov ima 31 let, v Italijo pa je prišel leta 1990, ko je nastopal za ekipo Alfa Lum, kjer je bil direktor ekipe Primo Franchini, ki bo letos vodil ekipo iz Verone. Moštvo Ceramiche Refin bo letos nastopilo v svetovnem pokalu, na Giru, na Touru in Vuelti. Podajač Stefano Rigonat (na sliki) še ni v formi, Simon Černič pa se je poškodoval v tretjem setu (Foto Balbi/KROMA) Po zelo dobri igri Kras moral priznati premoč Angere Kras-Angera 4:6 Wang - Perkucin 2:0 (21:14,21:7); V. Milic - Busnardo 0:2 (16:21,15:21); Bersan - Moretti 0:2 (24:26.19:21); K Milič - Crespi 1:2 (18:21, 21:18, 14:21); Wang - Moretti 2:0 (21:14. 21:18); V. Milič - Crespi 2:1 (13:21, 21:11, 21:18); Bersan - Perkučin 0:2 (12:21,19:21); K. Milič - Busnardo 0:2 (4:21, 7:21); Wang, K. Milič - Busnardo, Crespi 2:0 (21:14, 21:12); Bersan, V. Milič - Perkučin, Moretti 1:2 (17:21,21:18,8:21) Krasova ženska ekipa je sinočnje srečanje petega kroga Al lige izgubila z gostjami iz Angere, vendar so bile igralke, trenerka Sonja Milič in gledalci zadovoljni s prikazano igro. Krasovke so pripravile res veliko športnega užitka obiskovalcem. Skoda le, da ni prišlo do izenačenega rezultata, za kar so si krasovke prizadevale, a s tako močno in homogeno ekipo kot je Angera, je bilo to nemogoče. Kras je povedla v vodstvo VVangova po dvoboju s Perkučinovo. Vsa pozornost občinstva pa je bila usmerjena na drugo mizo, kjer je Vanja Milič bila težko bitko s Busnardovo. Napadalka Vanja je dvoboj izgubila na dolgih žogicah izredno rutirane bralnike. Po tem sta si stali nasproti Ana Bersan proti Morettijevi in Katja Milič proti Crespijevi. Draga runda je razvnela občinstvo zaradi napadalne in dina- mične igre obeh parov. V obeh srečanjih je kazalo, da bo Kras osvojil toda, a obakrat se je zmaga izmuznila. Ana je v prvem nizu izgubila na 24. točki, v drugem zopet na set razliki. Tudi s Katjo se je športna sreča poigrala. Po treh nizih požrtvovalne igre s »penholderico« Crespijevo so gostje povedle 1:3. V spektakularni igri med Kitjako in Morettijevo je tudi nasprotnica požela aplavz za marsikatero lepo točko, a VVangova je zaključila to zgodbo z odličnim servisom. Na 3:3 je v dolgih treh nizih izenačila Vanja Milič proti Crespijevi. Četrta garnitura za Kras ni obetala nič dobrega, ker sta bili nasprotnici Perkučin in Busnardo že na papirju močnejše od Bersanove in Katje Milic. Ana je spravila v škripce z evropskimi in olimpijskimi medaljami okinčano Angelino tujko. Pri dveh izgubljenih točkah je bila Anina igra v dobro tolažbo. Trenerka Sonja Milič je za tem sestavila zanimivo dvojico. VVang - Katja Milič sta za tem ugnali nasprotnikov par Busnardo - Crespi V zadnjem srečanju včerajšnjega prvoligaškega srečanja sta Ana Bersan in Vanja Milič v boju s Perkučinovo in Morettijevo spravili na noge navdušene gledalce in z zmago v drugem setu vzbudili upanje v izenačen rezultat. Todav dodatnem setu je bila nasprotnikova dvojica boljša J.J ODBOJKA / VČERAJ POPOLDNE NA OPČINAH V ZENSKI Cl LIGI Proti Fontanam Koimpex zmagal četrtič zapored Prvič letos so slogašice ukrotile nasprotnika po treh setih »Sanjski« prvi set in odličen konec Daniele Ciocchi Koimproc - Fontane 3:0 (15:5,15:10,15:12) KOIMPEX: Pertot 6+4, Videli 6+1, Srichia 5+9, Mamillo 3+5, Gregori 3+7, Piccoli 5+1, Ciocchi 1+3, Fabrizi, Košuta, Brumat. Trajanje tekme: 62 minut. Servis (točke/napake): Koimpex 16/15, Fontane 4/7. Napake: Koimpex 13, Fontane 16, Blok: Koimpex 3, Fontane 5. Serija uvodnih prvenstvenih uspehov Koimpexo-vih odbojkaric se nadaljuje. Sinoči so na Opčinah dosegle svojo že Četrto zmago, prvič pa so nasprotnika ukrotile z gladkim 3:0. Ker srečanja z boljšimi nasprotniki menda šele prihajajo, je še prezgodaj govoriti o Koimpexovih možnostih v boju za napredovanje, toda optimizem in pričakovanja v Sloginem taboru upravičeno naraščajo. Krepi jih na primer igra, ki so jo Sainove igralke pokazale v prvem setu. Ta je bil resnično izreden. Z izredno ostrim servisom so slogašice povsem »uničile« svoje nasprotnice, ki preprosto niso mogle organizirati niti zametkov napadalnih kombinacij. Začetni udarec je bil najbolj viden adut slo-gašic, a ni bil edini. S pasivnim blokom so gostiteljice omilile vsak napad Fontan, z dobrim sprejemom in prodornim napadom z vseh pozicij pa so mu sistematično odvzemale servis. V nekaj minutah je bil rezultat 15:5, Fontane pa je vseh svojih pet toCk dosegel po napakah slogašic. Takšno stanje objektivno ni moglo dolgo trajati in tudi ni. V nadaljevanju so slogašice servirale nekoliko manj učinkovito, veC pa je bilo tudi napak. Fontane so tedaj lahko pokazale kaj znajo (a tudi Česa ne obvladajo), a le do vodstva s 6:2, ko je Koimpex spet zaigral bolj zbrano in povedel s 13:8 ter nato brez večjih težav osvojil tudi drugi set. Izenačen je bil tako dejansko samo zadnji set, v katerem so Fontane povedle z 10:5 in bile v vodstvu vse do rezultata 11:9. Koimpex je manj zanesljivo sprejemal bolje plasirane nasprotnikove servise in tudi blok ni bil dovolj nepropusten. K sreCi pa niso slogašice nikoli izgubile zaupanja v svoje moCi in niti živcev, kar pa ne velja za nasprotnice, ki so v končnici naredile nekaj napak, višek pa je bila neslavna izključitev kapetanke zaradi ugovarjanja sodniku. Junakinja zadnjih akcij pa je bila nedvomno Daniela Ciocchi, ki je v vlogi »žepnega« krilnega tolkaCa trikrat preprečila Fontanam, da bi se približale slo-gašicam. »Igrali smo dobro. Mi jim nismo ničesar podarih, vse kar so dosegli, so si priborih sami,« je med sprejemanjem čestitk povedal Slogin hener Sabi, ki pa je tudi poudaril, da lestvica še ni realna in bo slika jasnejša šele Cez nekaj kol. »V 2. in 3. setu bi lahko iztržili kaj veC. Naš problem je bil sprejem. Naša centra sta bila odrezana iz igre. Moja ekipa je dosti bolj neizkušena od Slogine, v kateri najvidnejšo vlogo igrata podajaCica in številka štiri (Srichia, op. ur.). Razen kapetanke, so pri nas vse igralke nove,« pa je povedal trener Fontan Scuttolin, ki je bil lani pomočnik trenerja Mogliana v Bi ligi in si o razmerju moči v Cl ligi še ni ustvaril jasnejše podobe, (ak) Tamara Viđali v napadu ODBOJKA / PO ZMAGI V VIDMU V MOŠKI C2 LIG] 0lympia CDR se je vrnila v boj za vrti Borovke gladko ugnale Cavazzale Borove odbojkarice se z gostovanja v Venetu vračajo s presenetljivo gladko zmago, ki je opogumila Borov tabor. Solidni Cavazzale so po zelo dobri igri premagale s 3:0 (15:7,15:11,15:9). Ostala sinočnja izida: Volley 93 - Dolo 1:3, Codo-gnb - Porcia 1:3. VBU - 01ympia CDR 2:3 (0:15, 9:15, 15:9, 17:16, 6:15) OLVMPIA CDR: S. Ter-pin 10+10, Ferfolja 12+19, Domi 5+5, J. Terpin 6+4, Gravnar 6+7, Maraž 7+8, E. Komjanc, A. Terpin 3+2, Pintar 0+0, Bensa 0+0. OJympia je z nadvse pomembno zmago v Vidmu dokazala, da se kljub domačim porazom z Eltorjem in Buio ne namerava kar tako odreci boju za najvišja mesta v ligi. Nasprotno, s tem, da je odpravila dozdaj še nepremagane Videmca-ne (in to v gosteh), se je v ta boj spet polnopravno vključila. Goričani so proti VBU končno pokazah, da njihove letošnje ambicije niso bile iz trte izvite. V prvem setu so z odlično igro povsem onesposobili gostitelja. Na igrišče so stopili maksimalno zbrani. Dober sprejem je omogočil hibo igro z razpoloženim po-dajaCem Andrejem Terpi-nom, blok in obramba pa sta bila vedno na mestu. Z dobro igro je 01ympia nadaljevala tudi v drugem setu, v katerem pa je zbranost začela popuščati. To se je maščevalo v naslednjih dveh setih, v katerih 01ympia ni veC blestela v nobenem elementu, nasprotnik pa je rasel, zlasti v bloku in obrambi. V Četrtem setu so igralci henerja Rinalda Domija sicer imeli na voljo dve zaključni žogi (15:14 in 16:15), a je set vseeno pripadel VidemCa-nom. V tie breaku je bila na igrišCu spet »začetna verzija« 01ympie in za VBU ni bilo več pomoči. »Ce bi vedno igrah tako kot na zaCetku drevišnje tekme, mislim, da smo v ligi brez konkurence,« je Presenetljiv poraz Bora, 01ympia K2 brez zastojev MOŠKA C2MGA Mossa - Bor Fortrade 3:0 (15:3,15:12,15:8) ZENSKA C2 LIGA Sokol - Martignacco 2:3 (10:15, 8:15, 16:14, 15:12,8:15) Qlympia K2 Spori: - da-none Rivignano 3:0 (15:7,15:11,15:1) povedal trener Domi, ki ]e fante pohvalil tudi za reakcijo v petem setu, cepraV meni, da bi do nje lahko prišlo tudi prej. Izrecno pohvalo pa si zasluži An drej Ferfolja, ki je bil v na padu praktično neu stavljiv. ______KOŠARKA / SINOČI V PRVENSTVU B LIGE_ Jadranovci spet uspešni Budin spodbudno začel V Cossonu d' Adda osvojili že četrto zaporedno zmago Vitez najboljši strelec (24 točk), Rauber 22 točk in 3 »trojke« SCO Cassano - Jadran TKB 81:95 (42:50) CASSANO: Cedro n.v., Talenti, Cappato 6 (4:4), R. Brambilla 4 (4:4), Gatti 23 (4:6), Co-lombo, Leoni 11, Laric-chiuta 9 (1:1), L. Brambilla 16 (4:4), Paravella 42 (2:2), trener Colombo. SON: 26, 2 tehnični napaki. PON: Laricchiu-ta (39). PM 19:21. 3T: Catti 5, Paravella 2, Leoni i. JADRAN: Arena 8 (2:4 prosti meti, 3:5 met za 2, 0:1 met za 3), Oberdan 9 (4:4, 1:1, 1:3), Pregare 2 (2:2, -, 0:2), Budin 9 (5:10, 2:2, -), Vitez 24 (3:4, 9:11, 1:2), Samec 6 (2:2, 2:3, -), Klabjan (-, 0:1, -), Rauber 22 (5:6, 4:4, 3:6), Calavita 12 (2:6, 5:10, -), Hmeljak 3 (1:2, 1:3, -), trener Vre- V rokometni Trimacdmgtč uspešen Kras Trimac - Co-negliano 15:13 (6:6) V okviru tretjeli-gaškega rokometnega prvenstva so rokometaši Krasa Trimac dosegli drugo zaporedno zmago. V izredno hladnem vremenu (pred tekmo so morali z igrišča odstraniti sneg) so po hudem boju premagali goste iz Conegliana s 15:13. Srečanje je bilo ves čas izenačeno, vendar pa je zmaga Krasa povsem zaslužena. O tekmi bomo še poročah. mec. Met za 2: 27/40, met za 3: 5/14, skupno 32/54, pm 26:40. SON: 19. PON: Pregare (31). 3T: Rauber 3, Oberdan 1, Vitez 1. Sodnika: Mancini (Ce-sena) in Sardella (Rimini). CASSANO D’ ADDA (MILAN) - Jadranovci so sinoči v gosteh osvojili svojo četrto zaporedno zmago in so tako napravili nov korak naprej, da se uvrstijo med prvimi šestimi ekipami ter si tako zagotovijo že po prvem delu prvenstva obstanek v ligi. To pa je sedaj povsem mogoče, saj se je ekipa z vključitvijo Jana Budina močno okrepila in trener Vremec ima več »taktičnih variant«, saj Jan lahko igra tako »playa« kot beka. Začetek srečanja je bil dokaj izenačen (v 5. min. 9:9, v 10. min. 24:23). V 12. min. je vstopil na igrišče Jan Budin, bil je to krstni nastop, ne samo v tem prvenstvu, temveč v Jadra-novem dresu sploh. Z Janom si je naša ekipa prislužila rahlo prednost 4 točk (36:32 v 15. min.). Medtem so gostitelji postajali vse bolj živčni, dobili so kar dve tehnični napaki, kar je naše moštvo spretno izkoristilo in ob koncu polčasa povedlo za 8 točk. Tudi v začetku drugega polčasa so jadranovci diktirali domačinom tempo igre in ohranili vodstvo 10 točk do 30. minute (70:60). Nakar so se razigrali v napadu in s še boljšo obrambo povsem nadigrali gostitelje, saj so si privoščili tudi Sandi Rauber je proti Cassanu dosegel 22 točk (F. kroma) nekaj atraktivnih potez. Pohvalo za novi uspeh si zaslužijo vsi, od najboljšega strelca Borisa Viteza, ki je dal 24 točk, do Sandija Rauber ja, ki je bil zelo uspešen v napadu (22 točk in 3 trojke), do Calavite, ki je imel 13 skokov, in Arene (6 skokov), pa seveda do Jana Budina, ki je uspešno opravil krstni nastop z Jadranovim moštvom. Pri domači ekipi se je odlikoval Gatti, ki je bil s 23 točkami najboljši strelec svojega moštva in ki je imel kar 5 »trojk«. V drugem delu sta dobro igrala še Laricchiuta in Luigi Brambilla. V prihodnjem kolu, ki je tudi zadnje prvega dela prvenstva, se bo naša združena ekipa pomerila z nevarnim Oderzom. (Kal) KOŠARKA / DANES V ITALIJANSKI Al LIGI Za lllycaffe spet derbi za obstanek Tržačani bodo igrali v Veroni proti Mashu V A2 ligi goriški Brescialat gostuje v Trapaniju TRST - Tržaški Illycaffe bo danes igral v Veroni proti domačemu Mashu, ki se je še v lanski sezoni boril za najvišja mesta, letos pa igra zelo slabo in je skupno s tržaškim moštvom s štirimi točkami na predzadnjem mestu lestvice. Kot ono v Trstu proti Olitalii iz Forlija bo tudi današnje srečanje že pravi derbi v boju za obstanek v ligi. Obe moštvi imata predvsem težave s tujimi igralci. Pri moštvu iz Verone igrata center Sly Gray, ki bi ga društvo v primem današanjega poraza odslovilo. Pri Mashu pa niso zadovoljni niti z doprinosom Američana, italijanskega porekla luzzolina, ki so mu v ZDA obetah blestečo prihodnost celo v NBA ligi, kaže pa, da mu italijansko okolje ne prija. Problemi s »tržaškima« Američanoma so znani. Tako Harmon kot Crudub doslej nista izpolnila pričakovanj. Pred domačim občinstvom igrata še kar zadovoljivo, v gosteh pa se povsem »izgubita«. V Veroni pa bo morala danes vsa tržaška ekipa, z Američanoma vred, dati vse od sebe, igrati na nož, kajti nov spodrsljaj bi lahko imel dokaj težke posledice. V Včerajšnjem vnaprej odigranem srečanju je v Pistoii domači Madigran premagal rimsko Nuovo Tirreno s 83:81 z zma- KOŠARKA / VČERAJ V D LIGI šesta zaporedna zmaga cicibonašev Cicibona Helvetius Grado 80:65 (41:35) CICIBONA: Persi 13 (2:3 prosti meti, 4:7 met za 2, 1:3 met za 3), Filipčič 3 (3:8, 0:1, -), Jogan 9 (3:4, 3:3, -j, A. Zuppin 14 (2:4, 6:8, -), Battilana 2 (-, 1:3, -), Iz. Bajc 4 (-, 2:3, -), Posse-ga 12 (2:2, 5:8, -), Tomšič 17 (4:4, 2:7, 3:6), Križmančič 6 ( -, 3:4, -), trener L. Furlan. Met za 2: 26/44, met za 3: 4/9, skupno 30/53, pm 16:25, SON: 24. 3T: Tomšič 3, Persi 1. GRADO: Mazzoli 12 (4:5), padovan n.v., Zorba 3 (1:2), Pasian, Bellan 7 (3:6), Schiaffi-n° 16 (6:8), Marchesan 10 (2:4), Gelussi 6, Mazzolini n.v., Aiello 11 (4:4), trener Tognon. SON: 25, pm 20:29. 3T: Mazzoli 2, Aiello 1. Sodnika: Bradamen-te in Gaiardo (oba Tržič). Cicibonaši so osvojili že šesto zaporedno zmago, tokrat na domačem igrišču proti Gradu. Naši košarkarji so le občasno igrali dobro, napravili pa so tudi več napak, tako da bi lahko zmagali z večjo razliko in z manjšim naporom. Naši predstavniki so skozi vso tekmo vodili, v prvem polčasu pa le za 5, 6 točk. Zanesljivejšo prednost so si prislužili v drugem polčasu, ko so povedli za 12 točk, nato za 15 in 8 minut pred koncem tekme za 20 točk. Skoda pa, da se je 5 minut pred koncem srečanja zvil gleženj Possega. Upati je, da bo kmalu nared. V glavnem so pri gostiteljih vsi dali svoj doprinos in naj omenimo, da je Iztok Bajc opravil svoj prvi nastop v tem prenstvu in je dosegel tudi prve točke. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Andreja Zuppina za uspešno igro v napadu, Marka Possego, ki se je odlikoval pod košema, in Stefana Persija, ki je imel pet asistenc. (VJ) Kontove! presenetil Dom v Gorici V derbiju D lige so košarkarji Kontovela poskrbeli za presenečenje in sredi Gorice premagali Dom Agorest z 79:64 (40:31) KOŠARKA / C2 LIGA Bor Radenska tesno dobila mestni deibi proti Barcolani Zamaga borovcev povsem zaslužena Angelo Spadoni dobro vodil ekipo Bor Radenska - Barcola-na 81:80 (34:36) BOR RADENSKA: Spadoni 4 (2:2, 0:1, -), Susani 4 (2:2, -, -), Perčič 13 (6:8, -, 1:2), Sarini 27 (11:20, -, 5:9), Smotlak 2 (0:1, -, 2:4), Simonič 7 (2:3, -, 3:4), Ra-sman 7 (2:4, -, 3:4), Rustja 1 (0:3, -, 1:2), Pettirosso 6 (3:4, -, -), Grbec 10 (2:4, 0:1, 6:7); trener Krečič.. SON: 33; PM: 21:32; PON: Rasman (38), Spadoni in Pettirosso (39) BARCOLANA: Amadeo 8, Miloch 2, Migiano, Ro-gantin 19, lob 6, Savi 8, De-guerrini 17, Colocci 10, Ma-rassi 10; trener Stibiel. PON: Deguerrini in Colocci Sodnika: Dal Molin (San Daniele) in Giuliani (Videm) Borovci so v mestnem derbiju C2 lige dosegli izredno pomembno zmago, ki pa je bila bolj zanesljiva, kot kaže končni izid, saj so borovci še manj kot tri minute pred koncem vodili s 13 točkami naskoka (71:58), v razburljivem finišu pa so gostje v zadnji sekundi s trojko uspeh priti samo na točko zaostanka. Vsekakor je zmaga Bora povsem zaslužena, posebno pohvalo pa zasluži tokrat playmaker Angelo Spadoni, ki je zelo dobro vodil ekipo potem, ko je moral zaradi lažjega zvina gležnja že v 24. minuti iz igre Smotlak. Srečanje se je začelo spodbudno in borovci so v 6. minuti vodih s 15:9. Sledilo je obdobje nihajoče igre, predvsem pa so borovci v obrambi proti nižjim gostom polovili premalo odbitih žog. To se je poznalo tudi na rezultatu. Barco-lana je v 11. minuti povedla z 2i:20, nato pa prednost ■j govitim košem Ancilotta prav v zadnji sekundi. DANAŠNJI SPORED (17.30): Benetton -Scavolini, Buckler - Cagiva (ob 18.00 po Te-le+2), Mash - Illycaffe, Olitalia - Teamsy-stem, Teorema - Cx Siena, Viola - Stefanel. VRSTNI RED: Buckler Bolona 14, Team-system Bologna, Cagiva Varese in Madigan Pistoia 12, Stefanel Milan, Nuova Tirrena Rim, 10, Scavolini Pesaro, Benetton Treviso in Viola REggio Calabria 8, Olitalia Forli, Mash Verona in Hlycaffe 4, Teorema 0. A2 liga: Brescialat danes v Trapaniju Goriški Brescialat bo danes igral v Trapaniju prod domači Aurigi, pri kateri igra tudi bivši Borov in Jadranov košarkar Marko Lokar. Sicilsko moštvo je s 4 točkami zadnje na lestvici, to pa ne pomeni, da bodo imeli Goričani lahko nalogo. Občinstvo v Trapaniju je namreč precej vroče, po drugi strani pa si varovanci trenerja Medeota ne smejo privoščiti drugih spodrsljajev, da ne izgubijo stika z vodilnimi. DANAŠNJI SPORED (17.30): Floor -Reyer, Jcoplastic - Montecatini, MenestreUo - Reggiana, Polh - Banco Sardegna, Rimini -Juve Caserta, Auriga - Brescialat, Turboair -Caseth. DOMAČI SPORT ■ Angelo Spadoni povečala na 5 točk (30:35) v 18. minuti. V drugem polčasu so borovci kmalu prevzeh pobudo. V 24. minuti je moral, kot rečeno, z igrišča Smotlak, toda Angelo Spadoni ga je več kot dobro nado-metil. Bor je tako v 30. minuti vodil s 55:48, v 32. minuti je bil izid 60:48, 2 minuti in 40 sekund pred koncem pa 71:58. Ko je že vse kazalo, da je srečanje končano, pa so se začeh neskončni zadnji trenutki tekme, ko so se gostje nevarno približali, čeprav zmage Krečičeve ekipe prav resno niso mogli ogroziti. V promocijski ligi prvi uspeh Brežanov Breg je v 3. kolu dosegel svojo prvo zmago v promocijski ligi. V Dolini je z 88:59 (45:31) premagal Virtus Basket. NRASĐCAJNIKI Bor A Ediauto - Konto-vel 64:69 (35:27) Danes NEDELJA, 19. NOVEMBRA 1995 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Standrežu: Juventina - Aiello; 14.30 v Rudi: Ruda- Sovodnje 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Vesna - Aurora; 14.30 v Medeuzzi: Medeuzza - Primorje; 14.30 v Reani Roiale: Reane-se-Zarja 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Gorici, v Strazcah: Azzurra - Primorec 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Repnu: Kras - Breg; 14.30 v Dolini: Dolina -Unionl4.30 v Doberdobu: Mladost - Pieris NARAŠČAJNIKI 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Real Isonzo; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Opicina NAJMLAJSI 9.00 v Bazovici: Gaja - Domio ZAČETNIKI 10.30 na Proseku: Primorje Tehtal - Costalunga; 10.30 v Vižovljah: Sishana - Mladost ODBOJKA POKRAJINSKI POKAL ZA ZENSKE 11.00 v Gradežu, športna palača: Grado - Val MLADINO 10.00 v Trstu, 1. maj: Koimpex - VoUey club MLADINKE 11.00 na Opčinah: Koimpex - Nuova Pahavolo DEKLICE 11.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Bor Friulexport NARASCAJNICE 9.30 v Gorici, Trg Culiat: Libertas Gorizia - Soča NAMIZNI TENIS ZENSKA B LIGA 15.30 v Forliju: Edera Forli - Kras MOŠKA Gl LIGA 10.00 v Trstu: Pelikana Ts - kras MOŠKA C2UGA 10.00 v Trstu, šola D’ Orlandi: Rangers - Kras KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 11.30 v Briščkih, dom Ervath: Kontovel - Brescialat Gorica; 10.00 v Trstu, Ul. Greha: Ferroviario - Bor Radenska Jutri PONEDELJEK, 20. NOVEMBRA 1995 KOŠARKA MLADINCI 19.30 v Trstu, Ul. della Valle: Inter 1904 - Jadran TKB; 20.00 v Trstu, Ul. Zugnano: Santos - Bor Radenska ODBOJKA DEKLICE 16.45 v Dolini: Breg - Sloga A Obvestila TPK SIRENA vabi člane na društveno večerjo, ki bo v petek, 24. t.m., ob 20.30 v gostilni Sardoč v Prečniku. Obvezna rezervacija na društvenem sedežu - Miramarski drevored 32, telefon 422696. SD MLADINA in SK DEVIN priredita še DANES 19. t.m., v dvorani Prosvetnega doma na Proseku sejem rabljene smučarske opreme od 10. do 21. ure. Nedelja, 19. novembra 1995 ZANIMIVOSTI Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.-20.4: Potreba po po nežnosti in tolažbi vas bo napeljala v namišljeno bolezen. Sazvajali vas bodo, kot da gre zares, kajti vedeli bodo, da prazna duša bolj potrebuje tolažbe kot bolno telo zdravnika. BIK 21. 4 - 20. 5.: Bližnji vas ne bodo najbolje razumeli, zato se utegnete z njimi zaplesti v neprijetno zanko. Ne pričakujte, da vam bodo pritrjevali tudi v tistem, v čemer se motite nalaSč. DVOJČKA 21, 5.-21.6.: Priprtih od boste opazovali direndaj ter le tu in tam posegli vanj s kakšno d-nično pripombo. Ce že ne morete biti družabni, ne kalite veselja tistim, la vanr vzbujajo zavistne skomine. RAK 22. 6. - 22. 7.: Dogodki vas bodo neprestano metali iz tira, vi pa se boste obnašali, kakor da obvladujete najmanj pol sveta. Saj ga res obvladujete, toda zgolj v domisljip. Za začetek povsem dovolj. LEV 23.7. - 23.8.: Sitim težav v ljubezenskem gnezdecu vam bo zadišala avantura. Ne brzdajte se, kajti šele prevara vas bo postavila na dovolj trdna tla za nove temelja A ne zatekajte se k njej po vsako opeko. DEVICA 24. 8. - 22, 9,: Končno vam bo uspelo spraviti iz ust težavo, ki vam je obtičala v grlu in utesnjevala vas dih. S polnim dihom bo vase srce spet zati-ktakalo s polno paro. Ne dovolite novega zastoja. TEHINICA 23.9. - 22.10.: Posedanje med štirimi stenami vas bo po obdobju dolgčasa obrnilo vase. Židane volje se boste podali na pot, ki vam bo razkrila veliko prijetnih spoznanj o neprijetnih stvareh. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Ce se je partner minule dni igral z vašimi razrahljanimi živci, to še zdaleč ne pomeni, da morate vi rahljati njegove. Ce ne bi bili že razrahljani, mu ne bi bilo do tovrstne igre. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Zaslepljeni z uspehom boste postali nekoliko prevzetni, zate se bo marsikdo obregnil ob vas in rnm skušal skaliti veselje. Ne bo jim uspelo, saj bodo vaše oči preveč zasanjane za resnico. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Monotonija stalne zveze vas bo utesnjevala, misli pa ram bodo uhajale dragam. A bodite brez skrbi: v vsakem gnezdu so bodice, Čeprav jih sprva skozi debel plase Zelja čutite kot perje. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Povečana potreba po ljubezni bo občutno znižala merila, s katerimi presojate zvestobo in nezvestobo. Najbolj zvest je tisti, M bližnjega vara vsaj za kanCek manj kot sebe. RIBI 20. Z - 20.3.: Na ljubezen boste tokrat gledali z očmi razuma, zato boste zamudili marsikatero lepo priložnost. A tudi razum je kdaj pa kdaj dobrodošel, Se zlasti takrat, kadar srce začne bežati. ŠPANIJA Najjužnejša točka Evrope S tem nazivom se ponaša mesto Tarifa Z nazivom najjužnejše točke Evrope se ponaSa Tarifa, med turisti ne posebno znano mestece v vroči španski Andaluziji. Grški otok Kreta sega še nekaj kilometrov južneje, toda če ostanemo na trdnih tleh evropskega kontinenta, se- ga najdlje proti jugu prav najjužnejši del obmorskega mesteca Tarifa. Mnoge zavaja britanski Gibraltar s svojo najjužnejšo točko Evropa Point, s katere se sicer odpira veličasten pogled na bližnjo afriško obalo s Španskim pristaniščem Cento in maroškim Tange-rjem. Toda Gibraltarska ožina ni najjužnejši del poti, ki jo morajo premagati ladje pred vstopom v širni Atlantik, temveč je to morska ožina pri Tarifi. Začu-da preračunljivi Spanci iz Afriška obala je od Tarife oddaljena manj kot 14 kilometrov (Fotografiji: I. F.) tega niti ne skušajo narediti posebne turistične atrakcije. Najjužnejšo točko Evrope obeležuje le kamniti podstavek z bronastim odlitkom najjužnejšega dela obale, ki stoji v malem, filigransko urejenem parku pod obzidjem stare utrdbe. Od tod je najlepSe opazovati hribovito afriško obalo, ki je od Evrope oddaljena manj kot 14 kilomebov. Staro andaluzijsko mestece je že tako ali tako eno izmed privlačnejših na tem koncu Španske obale, ki se ponaša z dolgimi peščenimi plažami, osvežujočimi vebovi in visokimi valovi. Nad slednjimi se navdušujejo surfarji, precej manj pa lastniki manjših plovil, za katere je razburkano morje Tarifske ožine ena najtežjih preizkušenj pred izhodom na Atlantik. O neprestani prisotnosti vebov zgovorno pričajo tudi cele vrste elegantnih vetrnic - elekbam, ki se vrstijo na skopo poraslem skalovju nekaj sto me-bov nad obalo. Tarifa je prav prijetno obmorsko mesto, v katerem tujci radi postopajo kak dan ali dva, med ozkimi ulicami in v odrešilni senci številnih lokalov pa ni težko preživeti tudi nekajtedenskih počitnic. Tisti, ki ne morejo brez zgodovinskih skušnjav, lahko obiščejo staro mavrsko ub-dbo, katere nastanki segajo v začetek 13. stoletja. Z njenega obzidja se odpira čudovit pogled na ožino, v kateri se srečujeta mogočni Atlantik in toplo Sredozemsko morje. Hribovita afriška obala je skozi skrivnostne meglice, ki lebdijo nad morsako ožino, pogosto videti kot privid v daljavi. Mesto si je nadelo ime po muslimanskem poveljniku Tarifu, ki se je leta 710 izkrcal na Iberskem polotoku na čelu izvidnice petstotih mož. Naslednje leto so se muslimani skupaj z Julijanovimi vitezi, nedaleč od Gibraltarja ob ustju današnje reke Salado, spopadli z dvakrat močnejšo vizigotsko vojsko. Zaradi izdajstva med vizigotskimi poveljniki so muslimani zmagali in v naslednjem letu brez večjih težav zavzeli skoraj celotni Iberski polotok, ki je ostal pod njihovo oblastjo dolga stoletja. FELJTON / ALBANIJA Ena zadnjih evropskih turističnih neznank 0» Arheološka skušnjava Med Krfom in Saran-dejem bolj ali manj neredno vozi ladja, katere potniki v mestu ne izgubljajo veliko časa. Vabi jih predvsem eno največjih in še vedno slabo poznanih arheoloških najdišč na Balkanu - Bubinti. Lezi dobrih dvajset kilomebov južneje, tik ob meji z Grčijo. Ze odmaknjena in slikovita lega ob jezeru Buthrintit je nekaj posebnega, zato ni čudno, da je privabljala različne civilizacije vse od neolitika naprej. Tam so sledi pustili Iliri, stari Grki, Rimljani, Benečani, Turki.. Na bregu jezera, ki ga od morja ločuje le širok prekop, so danes vidni ostanki stavb in ubdb iz 5. stoletja p. n. š., ki so jih dograjevali in sirili v različnih poznejših obdobjih. V velikem arheolo- škem kompleksu sredi zelenja je lepo ohranjena rimska hiša, rimsko gledališče, Askleiosov tempelj, zgodnja krščanska krstilnica, grad in ubdbe ter številni drugi ostanki različnih civilizacij, ki so pustile svoj pečat na tem majhnem kosu kopnega med morjem in jezerom. Staro mesto je nastalo na koncu deset kilometrov dolgega polotoka Ksamil oziroma Heksa-mil. Ugodna lega ob jezeru in možnost dostopa po kratkem vodnem kanalu z morja je botrovala nastanku pomembnega pristanišča. Pristanišče je pred napadalci varovalo hribovito zaledje, jezerske vode in bujno rastlinstvo pa so dajali več kot dovolj hrane tudi ob morebitnem daljšem obleganju. Kot mesto ga v pisnih virih prvič omenja geograf Hecataeus v 6.stoletju pr. n. š. Nastanku Bubinta naj bi botroval trojanski junak Enej na svoji dolgi poti iz Troje proti zahodu. Da bi si zagotovil varno plovbo do Epira, je sklenil žrtvovati vola. Smrtno ranjena žival je skočila v morje, plavala vse do obale in se tam zgrudila. Enej je to vzel za znamenje bogov in kraj poimenoval Buthro-tos... Legende in lepote Bu-trinta so v naslednjih stoletjih navdihovale številne umetnike in skrivnostnemu mestu je kar nekaj sbani posvetil tudi Vergil v Eneidi. Živahno versko praznovanje Tu se je končalo tudi naše potovanje proti jugu. Cas je bil, da pomi- slimo na vrnitev proti Tirani. Zal smo morali del poti ubrati po isti poti, saj je bila cesta ob obali iz ne vem kakšnih razlogov za avtobus neprevozna. Tako smo mimo Gjirokastra po celodnevnem premetavanju v trdi temi prispeli v na prvi pogled podobno staro otomansko mestece Berat, ki se tudi uvršča med Unescovo dediščino. Tokrat smo bili v hotelu prvič deležni natančno takšnega gostoljubja in podob, kakršne sem pričakoval pred potovanjem. Težko bi mu bilo presoditi celo 2 kategorijo, čeprav na zunaj niti ni bilo videti tako zelo slabo. Socialistična stavba, katere noba-njosti Ze vrsto let nihče ni skušal vzdrževati, je menda ravno v procesu Arheološko najdišče Butrinti je eno največjih na Balkanu (Foto: Igor Fabjan) lastninjenja, kar je vsaj deloma pojasnjevalo brezbrižen odnos. Tekoče vode seveda ni bilo mogoče pričakovati, toda notranjost je vsekakor prekosila mojo domišljijo. Sprejele so nas vegaste stopnice, temačni hodniki, po katerih občasno zagotovo strasi hotelski duh, odpadajoči omet, krepko dvignjeni valoviti pod z zevajočimi luknjami, razmajane postelje, v katerih se v trenutku pogrezneš skoraj do tal, stene nerazpoznavnih barv, toaletni prostori, ki ne bi buj v ponos niti zanikrni železniški postaji... Igor Fabjan (Se nadaljuje) NEDELJSKI IZLET Iz doline Tople v Koprivno Kraji pod Peco izžarevajo nekaj pravljičnega Kraji pod Peco izžarevajo nekaj pravljičnega. V doli-ttah, umaknjenih v samoto pod goro kralja Matjaža, se )e ohranila tradicija, ki živi naprej. Dve najlepSi dolini Pod Peco lahko spoznamo na izletu, ki nas iz Črne popelje po poti skozi tihe, odmaknjene, vendar žive kraje. Kjer se potok Topla izteka v Mežo, se iz njene doline odcepi cesta, ki vodi ob Topli navzgor. Asfalt je že hudo razjeden, Načele so ga vremenske razmere in še bolj tovornjaki, ki so v času, ko je še deloval rudnik svinca v Topli, vozili rudo v 2e-rjav. Ampak to ni pomembno, saj po cesti že kako Pridemo naprej (za najbolj iagodno in prijetno poto-vanje je kljub strmini najprimernejše gorsko kolo). Za potok Topla pravijo. da je dobil ime zaradi ^°de, ki teCe po temni kamnini in se nekoliko bolj segreje. Kljub temu ''oda ne vabi kopalcev, ljudje so jo včasih uporabljali za pogon mlinov, d pa zdaj počivajo in razpadajo. Vsaka od petih Krneti) je imela ob Topli Sv°j mlin. Obiskovalca najprej pozdravi Burja-kov mlin, ki spominja na stare čase. Nato se dolina nekoliko razširi, vendar se nikoli zares ne odpre. Sele ko smo pri Končniku. zadnji kmetiji v Topli, smo dovolj visoko, da se pod nami odpre očarljiva dolina med Peco in Cofatijevim vrhom. Domačije v Topli - Bu-rjakova, Florinova, Korde-ževa, Fajmutova in Kon-čnikova - so več kot samo hribovske kmetije. So kmečke trdnjave, ki se v dolini pod Peco niso brez razloga ohranile več stoletij. Njihovi prebivalci so sprejeli naravo in z njo živijo, znajo se pogovarjati z njo. Novi časi so tudi v te kraje prinesli spremembe, vendar ne kot marsikje drugje, kjer komaj še stoji kamen na kamnu ah celo to ne več. Življenje v Topli je ostalo in ostaja, čeprav so življenjske razmere težke. Topla je že trideset let krajinski park, kar prebivalcem ne povzroča posebnih težav. Morda za tesnejši stik s pokrajino in ljudmi ni odveč pot mimo vseh domačij, ki jo začnemo pri Burjakovem mlinu in končamo pri Končniku. Približno tri kilometre dolga pot ni označena, pač pa hodimo po kolovozih in poteh, ki jih uporabljajo domačini. Na izhodišče se vrnemo po cesti v dolini ah spet mimo kmetij. Od Končnikove domačije, ki stoji več kot 1100 metrov visoko, se gozdna cesta vzpne na 1413 metrov visoki Preval, čez katerega pridemo v Koprivno, drugo lepotico pod Peco. Čeprav v njeno podobo nekako ne sodi preurejena karavla, so vse domačije čudovit sestavni del slikovite kulturne pokrajine. Bivališča sprva delujejo kot mogočni otoki sredi gozdov in travnikov, a so le njihov del, niso ločena, amak povezana z naravo. Podobno velja za cerkev sv. Ane, v kateri je znamenitost črna Marija. Odkrili so jo v cerkvenem stolpu, ljudsko izročilo pa ne pove veliko o njenem pomenu ali izvoru. Podobno kot Topla je tudi Koprivna prej grapa kot dolina. Ko se po cesti, ki vodi ob istoimenski reki, pripeljemo do Meže, prispemo v enega najbolj odmaknjenih delov slovenske Koroške. Lahko se odpeljemo ob Meži proti bolj znanim koroškim krajem, ali pa se čez prelaz Zgornje Sleme odpravimo na Solčavsko. Čeprav makadamska, je druga ena najbolj privlačnih in razglednih hribovskih cest pri nas. Dano Cortese Vsaka domačija v Topli je pravo malo naselje v slikoviti gorski naravi ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA , _. SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.07 in zašlo ob 16.27. Dan bo dolg 9 ur in 20 minut. Luna bo vzšla ob 3.02 in zašla ob 14.34. r ONESNAŽENOST ZRAKA 1 18. 11 17.11 povprečna 6.00-7.00 24-uma max. uma Ljubljana Bežigrad 5 12 29 Celje 8 16 60 :! Maribor 35 37 64 Trbovlje * - 25 78 1 Hrastnik 0 - - | Mejna emisijska vrednost: 350 mikrogramov/m3 1 Kritična emisijska vrednost: 700 mikrogramov/m3 v . J Vreme večini ljudi ne bo povzročalo težav. Tudi spanec bo globok in sproščajoč. PLIMOVANJE Danes: ob 0.28 najnižje -23 cm, ob 6.53 najvisje 48 cm, ob 13.43 najnižje 47 cm, ob 19.52 najvisje 22 cm. lutri: ob 1.12 najnižje -24 cm, ob 7.26 najvisje 53 cm, ob 14.15 najnižje -56 cm, ob 20.32 najvisje 29 cm. TEMPERATURE V GO 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 4 0 4 -7 -10 -12 J t^s: j NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SE 4 do 8 vozlov popoldne: NW 5 do 10 vozlov J VOX POPULI Če zmrzlo zemljo sneg zapade, snopja bo velike sklade. g « « Duhovitost je izobražena predrznost. O KRANJSKA GORA Q TR2IC -4/6 ČEDAD—O O kKRANJ xr\. ZAGREB 0/6 I V Sloveniji: V ponedeljek bo spremenljivo oblačno. Predvsem v vzhodni in severni Sloveniji bodo kratkotrajne plohe. Obeti: V torek bo suho in hladno vreme. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI..,PA SE RES JE Smučarski skoki med newyorškimi nebotičniki veiiko ioevckS med britanskimi paiiamentcifd LONDON - Oblast ima svoje temne plati tudi v Veliki Britaniji, kjer je dober del parlamentarcev pod močnim vplivom stresa, da pretiravajo s hrano in alkoholom in da so izgubili željo po spolnosti. Britanski tisk je včeraj posvetil veliko pozornosti raziskavi, izvedeni na vzori cu 93 poslancev zbornice občin, od katerih jih je 45 odstotkov priznalo, da preveč kadijo, jejo in pijejo, 44 odstotkov jih toži, da so pod stalnim pritiskom stresa, 38 odstotkov jih je razkrilo, da njihovo spolno poželenje pesa, 37 odstotkov pa jih slabo in premalo spi. Nič čudnega, če upoštevamo, da 46 odstotkov vprašanih parlamentarcev dela več kot 70 ur tedensko, medtem ko jih več kot 55 ur na teden dela kar 95 odstotkov. Položaj se je sicer v zadnjih mesecih nekoliko izboljšal, ker so bila ukinjena nočna zasedanja parlamenta. NEW YORK - Smučarski skoki v središču New Yorka: z velike skakalnice, ki so jo namestili pred stolpnicama World Trade Centra v Man-hattanu, je skupina smučarjev pokazala svoje veščine. Med smučarji je bil tudi Avstrijec Franz Klammer, olimpijski zmagovalec v smuku leta 1976. Nevsakdanji dogodek je organizirala avstrijska turistična ustanova ob predstavitvi svetovnega pr- venstva v »ski-flyin-gu«, ki bo prihodnjega februarja v Avstriji. Številne obiskovalce pa ni pritegnil samo neobičajni spektakel, ampak tudi klobase in avstrijsko pivo, ki so ga organizatorji ponujali. Naj tudi omenimo, da so sneg za to enkratno prireditev pripeljali v New York iz bližnjega turističnega kraja Lake Placid. Na sliki AP: smučarski skakalec med nebotičniki Manhattna. Dolga očetovska kariera mu je prinesla 67 potomcev RIO DE JANEIRO - dno vsak dan podaja na Neki sedemdesetletni ribolov. Suh, a Se vedno brazilski ribič, ki živi v energičen temnopolti zunajzakonski skupno- možakar trdi, da je prsti s štirimi sestrami, tr- vič postal oče pri dva-di, da je imel v svojem najstih letih, potem pa ognjevitem življenju nič se ni več ustavil, manj kot 67 otrok. S Prva žena mu je povitem neverjetnim poda- la enajst otrok, nato se je tkom je Jose Ferreira po- ločil in se v drugo poro-stregel gledalcem neke čil, a je kmalu postal brazilske TV mreže in vdovec. Da bi pregnal razkril, da se s svojim samoto, se je poročil z splavom na jadra Se ve- najstarejso hčerko svoje- ga ribiškega prijatelja, ki je imel še tri majhne deklice. Te so rasle in se druga za drugo preselile k starejši sestri, da bi ji pomagale pri negi številnih otrok. Danes žive vsaka v svoji kolibi, ki jim jih je zgradil Ferreira, in vsaka s svojo kopico otrok, njihov oče pa se seli iz kolibe v kolibo. Njegov zadnji sin ima dve leti... V Južni Afriki čakajo, da bodo ponesrečenci vstali od mrtvih JOHANNESBURG - Niso mrtvi, temveč uročeni. V mrtvašnici Kostada, malega kraja v južnoafriški pokrajini Kwa Zulu, že od 30. septembra ležijo trupla enajst mladih, ki so umrli v prometni nesreči. Ker pa je skupina sošolcev in prijateljev umrlih na dan pogreba prepričala svojce in ostale prebivalce, da so bili mladi uročeni in da jih je treba priklicati k življenju, so ostali v mrtvašnici, kjer čakajo na »odrešilen« poseg ženske vrača. Nesreča se je zgodila 20. septembra, ko se je skupina 18 študentov z avtobusom vračala z izleta v Durbanu. Voznik je med vožnjo zadremal in zapeljal s ceste, v nesreči pa je umrlo enajst mladih. Svojci so prepoznali žrtve in pripravili vse potrebno za pogreb, ki bi moral biti 15. oktobra. Malo prej pa je skupina prijateljev izprosila, da pogleda trupla, nakar so zanikali, da gre za njihove vrstnike, nekateri pa naj bi se celo spremenili v živali. Po teh izjavah je nastala splošna zmešnjava, ki je kmalu prerasla v množično histerijo. Nekatere družine so vztrajale pri tem, da je treba mlade pokopati, vendar so jim ostali to preprečili. V mrtvašnico so prepeljali še trupli dveh mladih, ki so ju že pokopali v bližnji vasi. Družine, ki nikakor niso pristale na tezo o uročenosti, so poklicale na pomoč policijo, vendar je slednja izjavila, da ne more ničesar storiti. Medtem so poy besneli domačini že obtožili dve starejši ženski, češ da sta uročili mlade in ju zato linčali. Krivcem bodo sodili 29. novembra. Trupla si je ogledala tudi težko pričakovana »čudežna zdravnica«, ki je izjavila, da lahko mlade prikliče k življenju, vendar je odšla z obljubo, da se kmalu vrne. V Kostadu jo še vedno z velikim upanjem in zaupanjem pričakujejo. Ravnatelj šole, ki so jo obiskovali ponesrečeni mladi, je mnenja, da skupnost skuša na tak način premagati nesrečo. Nihče od tistih, ki so zgodbo posredovali javnosti - objavil jo je dnevnik Sowetan - pa ne vedo povedati, kdaj in kako se bo končala množična histerija v Kostadu.