informator
Številka 31	Leto XX	Titovo Velenje, 24. julija 1986
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija
Ob polletju
Ocene dosedanjega dela nam nalagajo nove naloge____________________________________________
V	sindikalnih skupinah so v skladu s sprejetim rokovnikom še pred praznikom stekle razprave o polletnih poročilih. Tem ocenam o izpolnjevanju naših planov se bodo konec meseca pridružili tudi finančni rezultati, da bomo vedeli, ne le kako smo delali, temveč tudi koliko smo zaslužili.
V	današnji številki našega Informatorja objavljamo nekakšne povzetke polletnih poročil vodij temeljnih organizacij. Seveda ne vse, kajti vseh še nismo dobili.
Vsi moramo vedeti, kako in koliko smo delali. Prav pa je, da spoznamo tudi probleme ostalih. Ne glede na to, kje in kaj delamo, ustvarjamo skupaj za naš skupen jutri.
V središču dogajanja
Na zadnjem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine so delegati sprejeli dolgoročni in srednjeročni družbeni razvojni plan občine Velenje. Ob potrditvi družbenih razvojnih usmeritev pa so prisotni na skupnem zasedanju spregovorili tudi o varstvu naravnega in življenjskega okolja v Šaleški dolini.
Skokovit industrijski razvoj je posegel tudi v naravno okolje in nadvse resno ogrozil celotno dolino in tudi širšo okolico. Ne samo izguba vse dragocenejšega kmetijskega zemljišča, temveč tudi onesnaževanje zraka je kritično. Kam z industrijskimi in drugimi odpadki? Odgovor na vsa ta in podobna vprašanja je in bo nedvomno izredno težak. .
Sklepi delegatov zborov občinske skupščine pa vendarle pomenijo korak k razreševanju tega življenjsko tako pomembnega vprašanja.
gorenjegj®sp©doirp[kn aparatto
Dobra prodaja
V	tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika so proizvodnjo, z izjemo hladilnikov, v primerjavi z lanskim obdobjem nenehno povečevali in pričakujejo ugoden finančni rezultat.
V	temeljni organizaciji Zamrzovalna in hladilna tehnika dela poprečno 1524 delavcev v obratu Zamrzovalne omare, Zamrzovalne skrinje. Plastika in Hladilniki.
V prvem polletju so izdelaji v obratu Zamrzovalnih omar 138.039 zamrzovalnih omar in tako izpolnili proizvodni načrt 98 %, malo slabše, 93,7 % pa izvozni plan. Na manjši izvoz je vplivala neosvojena proizvodnja novih tipov pa tudi iztrošeno postrojenje za poliuretan. Bolj bodo morali zaostriti tudi tehnološko disciplino in zmanjšati
(dalje na 2. strani)
Zahtevnejši proizvodni program
Dobra prodaja
(nadaljevanje s 1. strani)
izostanke. Sicer pa bi količinski plan proizvodnje izpolnili, če ne bi imeli toliko zastojev zaradi okvar strojev in pomanjkanja materiala, pa tudi asortimanski plan proizvodnje je bil neugoden.
V	obratu Zamrzovalnih skrinj so delali v treh izmenah ter izdelali 134.309 zamrzovalnih skrinj ali dober odstotek manj kot so načrtovali, povsem pa so izpolnili izvozni plan. V primerjavi z lanskim obdobjem so proizvodnjo povečali za 11,5 %, izvoz pa za 22,8 %. Pri oskrbi, zlasti pločevine, pa se je zatikalo pri kakovosti. Nekaj zastojev pa je bilo tudi zaradi premajhnih zmogljivosti vakuumirk in težav v lakirnici.
V	obratu Hladilniki so s svojo proizvodnjo izredno vezani na oskrbo s polizdelki, zato je bilo pri njih več zastojev. Vendar so svoj plan zadovoljivo izpolnili, saj so izdelali 37.838 hladilnikov, načrtovali pa nekaj več kot 35.000. V proizvodnjo so uvedli tudi nov tip hladilnika, kar je seveda vplivalo na nemoten potek proizvodnje.
V	obratu Plastika so redno oskrbovali vse finaliste, tako da zaradi njih ni bilo večjih zastojev, premalo imajo sicer zmogljivosti pri vakuumira-nju, sicer pa so s posodobitvijo odpravili ozka grla pri brizganju in signaciji. Tudi pri njih je večji del strojne opreme iztrošen in potreben generalnih popravil. Težave pa so tudi pri njih zaradi slabe kakovosti vhodnih materialov, ki terja dosti več dodatnega dela. Na drugi strani pa imajo veliko izostankov, zlasti bolniških.
Vsekakor so v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika v letošnjem letu v primerjavi z lanskim obdobjem povečali proizvodnjo zamrzovalnih skrinj in omar za 11 oziroma 14 odstotkov, pa tudi izvoz skrinj je bil dober. Tam, kjer je bilo doseganje proizvodnega in izvoznega plana malo nižje, pa so že začeli z aktivnostmi, ki bodo prinesle izboljšanje.
..Posebno skrb posvečamo sanacijskim ukrepom na področju kadrov," pravi v svojem poročilu vodja tozda Franc Krajnc. Podelili so štipendije, povabili k sodelovanju kvalificirane delavce, izpopolnjuje-
jo svoje znanje, vendar še niso povsem zadovoljni. „Pri prizadevanju za zmanjšanje fluk-tuacije nismo dosegli načrtovanih ciljev. Tako nas čaka še veliko dela, da bi odpravili vzroke zanjo. Bolniški izostanki se niso zmanjšali in je zaradi tega skupna odsotnost izredno velika," pravi Franc Krajnc.
Res, v skupnem časovnem fondu ur predstavljajo izostanki 20 odstotkov, od tega bolniški 10 odstotkov. Zato bodo še okrepili kontrolo bolniškega staleža, izdelali pa bodo tudi analizo teh izostankov in več pozornosti posvetili delu in delovnemu okolju, zlasti medsebojnim odnosom. ..Nesporno je," meni Franc Krajnc, „da je le zadovoljen delavec lahko uspešen, da dela bolj kakovostno in, da manj izostaja.
V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika si prizadevajo neprestano večati produktivnost, spodbujajo pa tudi inventivno dejavnost, ki naj bi izboljšala kakovost in lajšala delo ter seveda prihranila sredstva.
„Vse predolgo traja osvajanje novih proizvodov," lahko preberemo v poročilu Franca Krajnca, ki kritično ocenjuje tudi varstvo pri delu. Vse preveč je namreč malomarnega in nevestnega dela, s kakršnim delavci ogrožajo sebe in druge.
Predvsem pa tudi v Zamrzovalni in hladilni tehniki nenehno poudarjajo kakovost, ki mora postati pomembnejša od količine. Težave so imeli s kakovostjo pločevine, kjer menda ne zaležejo nobena opozorila. Uspešno pa so že optimalizirali zaloge materialov, dosegli večji red in disciplino v skladiščih. Svojo proizvodnjo po asortimanu prilagajajo trgu in njihovi izdelki gredo dobro v prodajo.
Dober rezultat temeljne organizacije Zamrzovalna in hladilna tehnika, ki tudi vrednostno izpolnjuje plan dela, pa so po besedah njenega vodje rezultat prizadevnosti mnogih posameznikov, nenazadnje tudi boljšega dela družbenopolitičnih organizacij.
gorenje
20 LET
IN FORMA TO RJA
V tozdu MGA so v prvih šestih mesecih izpolnili polovico letnega plana, saj so izdelali 510.934 malih gospodinjskih aparatov. Nadaljnji razvoj hitrejši s preoblikovanjem v enovito delovno organizacijo.
V	tozdu MGA, ki je 1. julija letos postal enovita delovna organizacija, so predvideli povečanje proizvodnje septembra, zato menijo, da bodo letni plan izpolnili. V prvem polletju so že naredili polovico načrtovanega števila izdelkov, kar vrednostno pomeni 2.012 milijonov dinarjev ali 46 odstotkov planirane vrednosti. Za izvoz so izdelali 202.094 malih gospodinjskih aparatov ali skoraj polovico letnega izvoznega plana. Pokritost uvoza z izvozom, kot lahko razberemo iz poročila vodje tozda Marka Purnata, je bila 1 : 1,64.
V	letošnjem letu so povečali proizvodnjo električnih ročnih mešalnikov za 24 %, rezalnih strojev pa kar za 171 % in so tako fizični obseg proizvodnje v primerjavi z lanskim povečali za 5 %. Dnevna proizvodnja pa je bila letos kar za 7 % večja od lanske, saj je bilo letos manj delovnih dni. Zahtevnejši proizvodni program je sicer pomenil nekoliko manj naravnih enot, vendar so uspeli v tozdu MGA za 1 % povečati produktivnost.
..Pozitiven dosežek tega obdobja je predvsem uspešna osvojitev celotnega proizvodne-
ga programa rezalnih strojev za izvoz in izvedenk ostalih malih gospodinjskih strojev, ki so namenjeni izvozu," piše v polletnem poročilu Marko Purnat. Opustili pa so proizvodnjo strojev za mletje mesa.
V	vseh oddelkih so se srečevali z zastoji zaradi okvar na strojih, ki so odraz iztroše-nosti opreme. Menijo, da so imeli tudi prevelike zaloge reprodukcijskega materiala zaradi neujemanja med kvar-talnimi in mesečnimi plani. Tako so maja sprejeli ukrepe, ki naj bi v drugi polovici leta vplivali tako na zmanjšanje zalog reprodukcijskega materiala kot na hitrejše uvajanje novih tehnoloških rešitev.
V	tem času so v temeljni organizaciji zmanjšali nadure za 20 odstotkov, porastel pa jim je odstotek izostankov, zlasti bolniških, ki predstavljajo 9 odstotkov skupnega časovnega fonda (lani 8 %).
„Lahko zaključimo, da smo v danih pogojih gospodarjenja gospodarili zadovoljivo," meni Marko Purnat. ,,S preoblikovanjem tozda v enovito delovno organizacijo, za katerega smo se odločili, pa vsi smelo pričakujemo, da bo naš nadaljnji razvoj hitrejši in uspešnejši. Rezultati takšnega razvoja pa bodo odvosni predvsem od nas in od kadrov, ki jih nujno potrebujemo za opravljanje tudi ostalih funkcij proizvodnega proces^" je poročilo o delu temeljne organizacije MGA v prvih šestih mesecih zaključil Marko Purnat, ki je sedaj pomočnik direktorja enovite delovne organizacije Gorenje MGA, nove članice našega sozda.
Skrb za kakovost
Stroški prehitevajo cene
V	tozdu Pralno—pomi-
valna tehnika so v prvih šestih mesecih letošnjega leta izdelali 139.632 pralnih strojev ali nekaj več kot polovico letošnjega plana, izpolnili pa so tudi polovico letošnjega izvoznega načrta. Zadovoljni pa niso povsem!_____________
„Ne glede na to, da smo izdelali celo več pralnih strojev kot smo načrtovali, so finančni učinki slabši kot smo planirali," pravi v svojem polletnem poročilu vodja tozda Pralno—pomivalna	tehnika
Andrej Glušič. „lzpadi proizvodnje dražjih strojev, z 800 ali s 1000 obrati ter z rezervoarjem, nam kažejo finančno slabšo sliko kot smo pričakovali. Če hočemo doseči zastavljene cilje, moramo začeti s proizvodnjo dohodkovno donosnejših izdelkov, če ne, je ogrožen naš investicijski plan.
V	drugi polovici leta bo potrebno še dodatno angažiranje na področjih, ki niso delovna področja naše temeljne organizacije, pač pa vseh, ki spremljajo proizvodnjo in se niti ne zavedajo, da je tudi debelina njihove kuverte odvisna od produkcije proizvodnje. Projekt prirezovalnice še ni zaključen in teče ponovna revizija tega projekta. Zmanjšali pa smo zaloge v skladišču pločevine za 96,5 %. Zastojev zaradi pomanjkanja proizvodnje je v primerjavi z lanskim letom zanemarljivo malo. S tem pa še nismo povsem zadovoljni in do konca leta morajo biti doseženi vsi učinki predvideni s tem projektom."
V	oddelku stiskalnice dela potekajo skladno z načrtom.
Zatika pa se pri vzdrževanju orodij. Razmišljati je potrebno tudi o novi tehnologiji preoblikovanja in humanizaciji delovnih mest.
Tudi v oddelku dodelave je potrebna modernizacija in obnova tehnologije. „lz starih strojev in naprav sicer iztiskamo kar je mogoče. Količine so odvisne od števila delavcev v tem oddelku. Kakovost, ki jo dosegamo, pa ni zadovoljiva," piše Andrej Glušič, ki je nezadovoljen tudi s kakovostjo v emajlirnici, kjer pa so odvisni od drugih proizvajalcev frit, zlasti Ema. Z notranjimi ukrepi so sicer uspeli
zmanjšati porabo emajla in izboljšati kakovost njegovega sušenja, niso pa še rešili problema odpadnih emajlov.
Tudi v lakirnici skušajo na vsak način zmanjšati izmet. Popravil pa je še vedno preveč. Delavci v tem oddelku delajo med mikropavzami ter z nadurnim nočnim delom rešujejo ozka grla. Tudi v montaži posvečajo kakovosti vso pozornost, zlasti poudarjajo tehnološko disciplino, ki mora doseči zahodni nivo.
V temeljni organizaciji Pralno —pomivalna tehnika je poprečno 879 zaposlenih opravilo v prvem polletju 765.902 efektivni uri, saj je bilo izostankov kar 20 odstotkov skupnega časovnega fonda, pri čemer je bila bolniška desetodstotna. Nadur so opravili sicer manj kot lani, a še vedno predstavljajo 3 odstotke skupnega časovnega fonda.
„Odprtih nalog je še dosti, vendar menim, da jih bomo s skupnimi močni zmogli. Naš prvi cilj je dokončati projekt prirezovalnice, da bo dajal kar najboljše učinke. Bolj se moramo posvetiti materialnemu poslovanju, zmanjšati izostanke."
Novi prostori
Kratka slovesnost ob otvoritvi novih prostorov vhodne kontrole v tozdu Pralno-pomivalna tehnika.
V petek, 11. julija, so se delavci vhodne kontrole tozda Pralno-pomivalna tehnika zbrali na krajši slovesnosti, ko sta Iztok Omladič, vodja Sektorja kakovosti v Gorenju Gospodinjski aparati, ter vodja tozda Pralno-pomivalna tehnika Andrej Glušič orisala pridobitev in smernice nadaljnjega razvoja ter sodelovanja med tozdom, Sektorjem kakovosti ter ostalimi strokovnimi službami tako v Gorenju Gospodinjski aparati kot v sozdu.
Štefka Mihelič, ki je v vhodni kontroli zaposlena najdlje, pa je nato snela verigo, da so lahko v boljših delovnih pogojih nadaljevali s svojim odgovornim delom, saj si bodo še naprej prizadevali, sedaj tudi laže, za čim-boljšo kakovost vhodnih materialov.
Jožica Hercog
V	tozdu Gostinska enota
so nam v prvih šestih mesecih	pripravili
872.618 malic in 20.298 kosil? Nujna vzdrževalna
dela._______________________
106 zaposlenih v tozdu Gostinska enota je v prvem polletju pripravilo 872.618 malic, od tega 47.000 dietnih, 4.790 pa za delavce Cinkarne.
V	tem času so skuhali tudi 20.298 kosil. Ker pa je bila cena malic ali toplega obrok^ dogovorjena v začetku leta, veljavna vse do konca prvega polletja, bodo v tem tozdu, vsaj po besedah njegovega vodje Vlada Štravsa, izkazovali primanjkljaj dohodka. Vhodne cene so se namreč povečale, višja pa je tudi cena energije in zlasti stroški vzdrževanja, ki že sedaj presegajo znesek, planiran za vse leto.
V	tozdu so v prvem polletju popravili vodovod, položili betonske plošče ob restavraciji, vendar niso nabavljali drobnega inventarja, kar naj bi nadoknadili v drugi polovici leta.
V	obratu Herberstein so sicer presegli planirani prihodek za 11,7 %, vendar so stroški, zlasti živil, vzdrževanja in energije, tako porasli, da bo polletni rezultat izkazoval manjšo izgubo, ki pa naj bi jo pokrili do konca leta.
V	obeh objektih, tako v obratu družbene prehrane kot na Herbensteinu, so nujna vzdrževalna dela, ki pa terjajo seveda sredstva, katera naj bi uporabniki še dodatno združili.
V	tozdu Gostinska enota napovedujejo sicer v drugem polletju podražitev malic, vendar naj bi nova cena veljala vse do konca leta in tako verjetno ne bodo mogli slediti hitro rast ostalih stroškov. ..Obnašati se moramo nadvse racionalno in disciplinirano* pravi vodja Vlado Štravs, pri čemer misli predvsem na nabavo živil in pripravo obrokov. Kakovost malic pa morajo seveda nenehno izboljševati, da bi bili uporabniki z njimi zadovoljni in bi nam teknile. Vsekakor njihova naloga ni lahka.
gorenjeseroos
Izobraževanje
Dorde Zavlšln Iz Beograda, Hrvoje Afrlč Iz Splita, Halli Kahrica Iz Sarajeva, Novčo Cvetkovski Iz Skopja In Janez Stergar je pet vodij montaž v Gorenju Servis, ki so se zbrali v učilnici svoje delovne organizacije z namenom, da spoznajo osebni računalnik Dialog. Ta jim bo služil pri delu, hkrati pa ga bodo ponudili tudi vsem s katerimi prihajajo v poslovni stik.
gorenjepmeesoDsi ©prema
Obetavnejša prihodnost
V prihodnje bodo v tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav prešli na dinamično planiranje in proizvodnjo bolj prilagajali zahtevam in možnostim tržišča.
V tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav ob polletju najbolj opozarjajo na izpad proizvodnje terminalov v drugem tromesečju, medtem ko so svoje obveznosti do Iskre Delte izpolnili.„V prihodnje bo potrebno več pozornosti posvetiti planiranju in ga prirediti proizvodnji, ki se odvija v tem tozdu,‘‘meni v polletnem poročilu vodja Marko Vižintin.
Težave so imeli tudi z novimi ohišji za terminal, pri čemer so vezani na drugega proizvajalca. Računajo pa, da bo stekla jeseni tudi proizvodnja tega terminala. Nekaj manjša pa je bila proizvodnja dveh vrst modulov, ker so si pri-
zadevali še izboljšati njuno zanesljivost. Tudi ta zaostanek naj bi v drugem polletju nadoknadili. Sicer pa so aprila pričeli s proizvodnjo monitorjev za mikroračunalnik Delta Partner, nekateri pa so priskočili na pomoč tudi delavcem Gorenja Elektronika Široka potrošnja.
„Pri ostalih proizvodih, kjer so odstopanja od plana manjša, pa predvidevamo, da bo plan izpolnjen do konca leta. To velja posebej za procesne sisteme, kjer bi s pravim izborom projektov postala ta dejavnost dohodkovno uspešnejša," meni Marko Vižintin. V drugi polovici leta si obetajo normalno proizvodnjo terminalov Paka 3100, konec leta pa tudi Paka 5000. Spodbudne so tudi novice prodaj-nikov, saj se obeta nekaj zanimivih pogodb. V kratkem pa naj bi realizirali tudi izvoz medicinske elektronike v Ameriko in slišati je, da tudi v Sovjetsko zvezo.
Predvidena investicijska vlaganja
Povečana proizvodnja gospodinjskih aparatov vpliva tudi na večanje obsega vzdrževanja, pa tudi orodjarstva. Premajhne zmogljivosti tozda Tehnološka oprema, kjer pa so se ob polletju približali planiranemu ostanku dohodka.____________________
Fizični plan so v temeljni organizaciji Tehnološka oprema uspeli izpolniti, približali
so se planiranemu ostanku dohodka, namenjenega za sklade, in popravili svojo likvidnost.
Načrtovano delo pa jim motijo urgentna vzdrževalna dela, medtem ko izdelavo orodij, strojegradnjo, generalna popravila in večje vzdrževalne posege opravljajo skoraj v celoti na podlagi sklenjenih pogodb. Sistemsko pa bi morali urediti tudi cene. Tudi v tej temeljni organizaciji jim manjka delavcev, zlasti takšnih z znan-
		
i / i		
L— i..1	j| |		il h
		nBWi A i
PHs* h*	fc, mM
	
l „ ^ W	K .	1	i/,.
jem in izkušnjami. Ocenjujejo, da je glavni razlog za to skrit v osebnem dohodku orodjarjev, ki je v primerjavi z ostalimi orodjarnami v Sloveniji krepko nižji. ..Razpoložljive strojne kapacitete so za trenutne potrebe premajhne za 30 do 40 %," pravi v poročjlu za prvo polletje Janez Štorman, ki je vodja tozda Tehnološka oprema. Povečana proizvodnja in asortiman izdelkov v ostalih delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju ob iztrošeni opremi seveda povečuje število in obseg vzdrževalnih del in posegov, kar zahteva večje strojne zmogljivosti. V Tehnološki opremi so, razen nekaj opreme iz Koertinga, svoje zmogljivosti širili pred sedmimi leti. „Jas-no je, da je razpoložljivih strojnih kapacitet za novogradnjo vse manj,"pravi Janez Štorman, kar po njegovih besedah ogroža obstoj in nadaljnji razvoj tozda. „Zato je nujno, da v naslednjem obdobju realiziramo zastavljene investicijske programe, kajti nadaljnji tehnološki razvoj velenjskega dela sozda Gorenje je v veliki meri odvisen od proizvodnega programa in kapacitet tozda Tehnološka oprema," beremo v njegovem poročilu.
V tozdu Tehnološka oprema so pohvalili delo skupnih služb. Zlasti se je menda uredilo trženje, pa tudi na drugih področjih se naloge izvajajo v skladu z dogovorjenim. Razen seveda pri zaposlovanju, kjer pravijo, da so krivi prenizki dohodki. Sicer pa imajo v tozdu Tehnološka oprema svoje zmogljivosti zasedene do konca leta. „Naša naloga je, da naročila realiziramo pravočasno z optimalnimi stroški," pravi Janez Štorman.
Urediti bodo morali tudi skladiščno poslovanje, pa tudi samo skladišče. Skrb za kadre ostaja, kajti za načrtovanim številom delavcev še precej zaostajajo. V letnem planu pa so predvideli tudi investicijska vlaganja, za katera imajo že skoraj v celoti pripravljen investicijski elaborat.
Temeljna organizacijaTehno-loška oprema se bo v okviru svoje delovne organizacije Gorenje Procesna oprema dejavno vključila v posodobitev proizvodnje gospodinjskih aparatov. Zlasti s proizvodnjo orodij in opreme, zato je toliko pomembneje, da jo posodobi in si pridobi kader. Postopoma pa bodo povečevali tudi svoj delež na jugoslovanskem in tujem tržišču.
gorenje@©mmere@
Prijateljske vezi
Spoznali so se lani, na prvem srečanju delavcev Gorenjeve maloprodaje na Igmanu, se spoprijateljili in navezali prijateljske stike med delavci dveh razstav-no-prodajnih centrov Gorenja.
Lani so se na 2.200 km dolgo pot, tolikšna je razdalja med Zadrom in Skopjem, z avtomobili podali delavci razstavno-prodaj-nega centra Gorenja v Skopju. Vse stroške za pot in bivanje so plačali sami, vsak pa je za to srečanje dal tudi po dva dni rednega letnega dopusta. Letos smo se 4. in 5. julija na pot podali Zadrčani, šest se nas je z letalom odpravilo v Skopje, kjer so nas v centru prisrčno sprejeli in oba dneva smo se med prijatelji v Skopju počutili kot doma. Za vse je bil ta obisk lepo in prijetno doživetje, saj večinoma še nihče ni bil v glavnem makedonskem mestu. Or-
ganizirali smo drugo prijateljsko srečanje v malem nogometu, ki naj bi postalo tradicionalno, zmagi v prvih dveh tekmah pa smo prijateljsko razdelili. Lani so bili v Zadru boljši Skopjanci, letos pa smo jih s 5 : 4 ugnali Zadarčani. Naslednje leto, ko se bomo ponovno srečali v Zadru, bomo podpisali tudi listino o pobratenju med našima centroma.
Naj za konec omenim tudi tole. Sobota, 5. julija, je bila za nas delovna, tako da je v zadru ostalo pet sodelavcev, udeleženci srečanja pa smo ta dan koristili redni dopust, stroške za letalski prevoz pa smo tudi mi plačali sami.
Mladen Peša
SODELUJTE -DOPISUJTE
Proizvodnja v juniju
gorenjegospedhjslko apairato
Operativni mesečni načrt so v Gorenju Gospodinjski aparati junija dosegli 98 odstotno, za domači trg pa so izdelali za 2 odstotka več kot so načrtovali. Vrednost prejšnji mesec izdelanih velikih in malih gospodinjskih aparatov je bila 8.911.608 tisoč dinarjev.
V	tozdu Štedilniki so junija izdelali 51.532 različnih štedilnikov, 35.614 so jih namenili izvozu. Izdelani aparati so vredni 2.443.181 tisoč dinarjev. Konec junija je bilo v tozdu zaposlenih 1.074 delavcev, ki so od skupnega števila 203.859 delovnih ur opravili 162.903 delovne ure.
e
V	tozdu Praino-pomivalna tehnika so prejšnji mesec proizvedli 55.196 pralnih strojev, za izvoz so jih od tega namenili 17.970.Vrednost proizvodnje je bila junija 2.300.453 tisoč dinarjev, delovni načrt pa so presegli za 4 odstotke. Konec prejšnjega meseca so imeli zaposlenih 875 delavcev, ki so opravili 130.524 od skupaj 165.203 delovnih ur.
•
V	tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika so skupaj junija izdelali 52.967 zamrzovalno-hla-dilnih aparatov, kar je 4 odstotke manj kot so načrtovali, njihova vrednost pa je 3.723.826 tisoč dinarjev. Zamrzovalnih omar so izdelali 22.886, izvozu
so jih namenili 14.081, zamrzovalnih skrinj so izdelali 27.051, od tega so jih za izvoz namenili 6.007, hladilnikov pa so izdelali 7.030, od tega za izvoz 3.029. Konec meseca je bilo v tozdu zaposlenih 1.521 delavcev, ki so opravili 234.992 od skupaj 292.465 delovnih ur. Velikih gospodinjskih aparatov so tako prejšnji mesec v Gorenju Gospodinjski aparati izdelali skupaj 159.695, za izvoz pa so od tega namenili 76.701.
•
V	tozdu Mali gospodinjski aparati pa so izdelali skupaj 89.369 malih aparatov, vrednih 444.148 tisoč dinarjev, delovni načrt pa so izpolnili 99 odstotno. Večino aparatov so namenili domačim kupcem, saj so za izvoz izdelali le 23.222 malih gospodinjskih aparatov. 370 delavcev je prejšnji mesec opravilo 57.331 od skupaj 68.843 delovnih ur.
•
V	tozdu Galvana je bilo prej šni mesec zaposlenih 288 delavcev, opravili so 44.283 od skupaj 53.505 delovnih ur, v tozdu Kondenzatorji je 230 zaposlenih opravilo 34 317 od skupaj 40.813 delovnih ur, v tozdu Kompresorji je bilo 167 zaposlenih, ki so opravili 26.170 od skupaj 30.130 delovnih ur, v Gostinski enoti je 110 zaposlenih opravilo od skupaj 19.540 delovnih ur 15.424, v delovni skupnosti skupnih služb pa je bilo zaposlenih 680 delavcev, ki so opravili 107.732 od skupaj 123.566 delovnih ur.
gorenje rotatnp ©pum
Delovni načrt presežen za 8 odstotkov, za izvoz izdelanih kar 63 odstotkov več izdelkov kot so načrtovali. Skupna vrednost izdelkov, proizvedenih junija, je 400.422 tisoč dinarjev.
V temeljni organizaciji Pohištvo je 270 zaposlenih izdelalo 18.503 pogojne enote izdelkov, kar je 12 odstotkov več kot so načrtovali za mesec junij. Proizvodnje za izvoz niso načrtovali, vendar so za tuje tržišče kljub temu izdelali 4.803 pogojnd enote izdelkov. Vsi izdelki so vredni 183.253 tisoč dinarjev. V prvi polovici letos pa so v tej temeljni organizaciji izdelali že 94.302 pogojni enoti izdelkov, vrednih 713.746 tisoč dinarjev.
V temeljni organizaciji Gradbeni elementi je bilo prejšnji mesec zaposlenih 263 delavcev, ki so izdelali za 30.924 pogojnih enot izdelkov, 6 odstotkov več kot so načrtovali. Izvozu so namenili za 6.960 pogojnih enot izdelkov, vrednost vseh izdelkov pa je 217.169 tisoč dinarjev. Do konca junija so v tem tozdu izdelali letos že 180.312 pogojnih enot izdelkov, kar je tudi polovica letos načrtovanih izdelkov njihova vrednost pa je 1.088.381 tisoč dinarjev.
Skupaj so bili v Gorenju Notranja oprema prejšnji mesec zaposleni 603 delavci, ki so od skupnega števila 113.049 opravili 95.105 delovnih ur.
gorenjepmoesona) ©ponma
98 odstotno dosežen operativni mesečni načrt, vred< nost proizvodnje junija pa je 473.884 tisoč dinarjev.
V	temeljni organizaciji Tehnološka oprema je bilo konec junija zaposlenih 472 delavcev, ki so izdelali skupaj 60.758 pogojnih enot izdelkov, katerih vrednost je 426.078 tisoč dinarjev. Večino izdelkov, 58.262 pogojnih enot, so izdelali za domače kupce.
•
V	temeljni organizaciji Poslovna oprema je 312 zaposlenih izdelalo za 32.285 pogojnih
enot izdelkov, vrednih 337.406 tisoč dinarjev. Za domače kupce so od tega izdelali kar 31.873 pogojnih enot izdelkov.
•
V temeljni organizaciji Proizvodnja računalniških in procesnih naprav je bilo konec junija 114 zaposlenih, ki so proizvedli za 15.196 pogojnih enot izdelkov, vse za domače kupce, izdelki pa so vredni 267.969 tisoč dinarjev.
Prejšnji mesec je bilo v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb Gorenja Procesna oprema zaposlenih 1.063 delavcev.
gorerjeelliMrorate
široka potrošnja_______
Operativni mesečni načrt dosežen le 53 odstotno, barvnih televizijskih sprejemnikov pa so v prvih šestih mesecih letos izdelali 46 odstotkov načrtovanega._______________________________
Prejšnji mesec so v tej enoviti delovni organizaciji Gorenja izdelali 1.939 barvnih televizijskih sprejemnikov, vse za domače kupce, in pa 167 radijskih sprejemnikov za domači trg, kar pa je 18 odstotkov načrtovanega za mesec junij. Celotna proizvodnja Gorenja Elektronika Široka potrošnja junija je 560.401 tisoč dinarjev, letos pa so proizvedli že za 2.522.032 tisoč dinarjev izdelkov.
190 konec junija zaposlenih delavcev je opravilo 86 odstotkov vseh za junij načrtovanih delovnih ur.
Aktiv invalidov
Na prvi seji izvršnega odbora aktiva invalidov Gorenja so sprejeli pester program dela za leto 1986. Od pravne pomoči do rekreacije._____________________
Od ustanovitve aktiva invalidov Gorenja bo letos minilo pet let. V zadnjem času je aktivnost bila nekoliko manjša kot je bila v prvih letih. Dela bi lahko bilo veliko, ni pa prave zagnanosti, je na začetku sestanka ugotovil predsednik aktiva Brane Rada-novič. K oživitvi dela naj bi pripomogel tudi program dela posameznih komisij, ki je bil sprejet na prvi letošnji seji.
Komisija za koordinacijo
Njena prva naloga bo še v naprej nudenje pravne pomoči s področja pokojninsko invalidskega zavarovanja, nadalje reševanje medsebojnih odnosov med invalidi in predpostavljenimi delavci, zlasti glede prerazporejanja delovnih invalidov na ustrezna dela in naloge. Pred-.- sednik komisije je Boris Mag-dč (DSSP - int. tel. 258 - II. ATC).
Komisija za rekreacijo in kulturo
Invalidi Gorenja lahko koristijo naslednje objekte: bazen v Titovem Velenju vsak četrtej< jod 17. ure dalje, kegljišče TEŠ Šoštanj vsak ponedeljek od 16. do 17. ure, strelišče Mrož v Titovem Velenju vsak četrtek od 16. ure dalje, šah — vsak četrtek in petek v prostorih društva invalidov Titovo Velenje (informacije pri Vinku Hudeju — Servis, te. 342), namizni tenis vsak petek ob 17.30 (OŠ Veljka Vlahoviča).
V delovnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju je že vrsto let organizirana rekreativna dejavnost. Skozi vse leto potekajo tekmovanja za pokal Gorenja, usmerjena rekreacija v najetih objektih, tekmovanja ekip Gorenja z drugimi delovnimi organizacijami, organiziranje raznih tečajev in še bi lahko naštevali.
Vse informacije lahko dobite tudi pri predsedniku komisije Alojzu Htilu, vhodna kontrola tozda Štedilniki, int. tel. 588, II. ATC. Možnosti za rekreacijo je veliko, želja aktiva pa je, da bi se kar največ delavcev udeležilo tudi tekmovanj, ki jih organizira Društvo invalidov v Titovem Velenju.
Društvo prireja tekmovanja v plavanju, kegljanju, streljanju, šahu, namiznem tenisu, ribolovu in avto reliju.
Komisija za izletništvo in razvedrilo
Ker lani izleta ni bilo, bodo letos pripravili dva. Prvi izlet septembra bo v neznano, ogledali pa si bodo znan kulturnozgodovinski kraj, delovno organizacijo Gorenje in poskrbeli za razvedrilo. Drugi izlet bo v Osijek, kjer bodo obiskali Saponijo in tamkajšnji aktiv invalidov, s katerim naj bi sklenili dogovor o pobratenju. (Podrobna razpisa za oba izleta bomo objavili v Informatorju.)
V	mesecu septembru bo aktiv izbral tudi dva udeleženca za preventivno-rekreativni oddih v Lipiku.
V	aktiv invalidov Gorenja je trenutno včlanjenih 412 delavcev. Sedaj bodo člani izvršilnega odbora pobirali članarino (100 din). Članarino pa lahko plačate tudi pri Mileni Urnaut (int. tel. 463), kjer lahko dobite tudi obrazec prijavnico in člansko izkaznico.
Ob peti obletnici aktiva bodo ob koncu leta pripravili svečano sejo, na kateri bodo podelili tudi priznanja najaktivnejšim članom.
■Tako lahko delavci Gorenjevih tovarn kegljajo na kegljišču Termoelektrarne v Šoštanju, na kegljišču v Mozirju, Rogatcu in Ptuju, se udeležijo proste rekreacije v Šmartnem ob Paki, Ptuju, Črnomlju, Pesju, na Centru srednjih šol ter na osnovni šoli Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju, igrajo namizni tenis v Rdeči dvorani in na osnovni šoli Bratov Mravljak, kjer se lahko udeležijo tudi aerobne gimnastike. V oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost svoj delež prispevajo tudi k nakupu kart za
bazene v Topolšici, Titovem Velenju in Ptuju.
Uspešno po'tekajo tekmovanja za pokal Gorenja, kjer se zaradi točkovanja delavci Gorenja tekmovanj v posameznih panogah še vedno množično udeležujejo, še najbolj pa razveseljuje vedno večja udeležba delavk.
Ekipe iz delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju sodelujejo v občinskih ligaških tekmovanjih. Tako je naša ekipa sodelovala v košarkaški ligi, pet ekip v šahu, in namiznem tenisu, dve v odbojki, v pokalnem tekmovanju pa je bila zelo uspešna odbojkarska ekipa, ki se je uvrstila v II. krog regijskega tekmovanja.
Vsako leto organizirajo tudi celodnevne in nočne tečaje v alpskem smučanju, letos so organizirali tudi tečaj teka na smučeh, ki se ga je udeležilo 30 delavcev. V planinski sekciji sko-
BADMINTON
Junija je bilo v Rdeči dvorani tekmovanje v badmintonu, ki je štelo tudi za Pokal Gorenja in, v katerem je sodelovalo 52 naših sodelavcev.
Rezultati posamezno
Zenske A kategorija: 1. Majda Apatič, DSSP, 2. Žalika Grudnik, Galvana, 3. Tončka Piskernik, Procesna oprema, 4. Irma Perše, 5. Milka Topič, 6. Andreja Višnjar, 7. Medina Derič.
B kategorija: 1. Ivica Svečko, Galvana, 2. Milena Urnaut, RKS.
3.	Sonja Majhenšek, Galvana,
4.	Metka Kodre, 5. Ljuba Pavič
C kategorija: 1. Marica Mogil-nicki, DSSP, 2. Milka Šinkovec, DSSP, 3. Hilda Cestnik, Procesna oprema, 4. Hermina Sevčnikar, 5. Milica Lesjak, 6. Kristina Jošar, 7. Marija Brglez
Moški A kategorija: 1. Tone Zemljak, ZHT, 2. Ivan Breznik, Procesna oprema, 3. Oto Perše, RKS, 4. Silvo Denonik, 5. Jože Piano, 6. Drago Sladič, 7. Marjan Bukovec, 8. Darko Podpečan, 9. Mario Slavinec, 10. Rajko Lah, 11. Janko Gros, 12. Milan Zičkar, 13. Tomaž Pun-
raj vsak mesec organizirajo izlete, kot pomoč pa so se jim pred kratkim pridružili trije novi amaterski organizatorji rekreacije v Gorenju Commerce, Gorenju Notranja oprema in Gorenju Servis.
Spodbujajo in tudi pomagajo z nasveti ter denarjem pri izvedbi akcij, za katere se odločijo v posameznih delovnih okoljih mimo že organiziranih. To so največkrat športna srečanja in izleti s športno aktivnostjo, ko si delavci v oddelku sposodijo različne športne rekvizite.
Medicinsko programirani aktivni odmor pa je letos prvič organiziran v dveh delih. Tako sta dve skupini po petdeset delavcev, ki delajo v težjih pogojih dela, deset dni odmora v Lupiku v Slavoniji preživeli že v maju, še dve skupini pa bosta v zdravilišče odšli jeseni.
dr
gartnik, 14. Šalih Hankič, 15. Marjan Murgel.
B kategorija: 1. Brane Slivar, Galvana, 2. Franc Višnjar, RKS, 3. Ciril Camoh, RKS, 4. Martin Lah, 5. Miki Dordevič, 6. Tone Krajnc, 7. Alojz Lah, 8. Dragan Stevanovič, 9. Spasoje Teša-novič, 10. Danilo Kolenc, 11. Drago Razdevšek, 12. Gregor Rupnik.
C kategorija: 1. Branko Blago-tinšek, RKS, 2. Jure Mogilnicki, RKS, 3. Izidor Novak, RKS, 4. Hinko Jerčič, 5. Peter Kodre, 6. Janez "Žlender, 7. Tone Bri-novšek, 8. Teobald Zprko.
Ekipno je pri ženskah zmagala Galvana I, pred Commerce I in Galvana II, ZHT-Plastika, RKS, Procesna oprema in Commerce III.
Pri moških je bila prva RKS I,
za njo pa so se zvrstile Procesna oprema, ZHT-Plastika, Galvana, RKS II, Servis, Procesna oprema II, Procesna oprema III in RKS III.
Za Pokal Gorenja je pri ženskah največ točk zbrala Galvana 114 točk, pri moških pa RKS 188 točk.
bg
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GO REN JA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet - predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1 /72 z dne, 23. 1. 1974.
Šport in rekreacija Spodbujanje množičnosti