P.b.b.
kulturno - politično glasilo
Obiščite ob Pliberškem sejmu URARSKEGA MOJSTRA
Cfaitz
Hf NEDWED
Pliberk-Bleiburg Telefon 277
Ure vseh vrst; zlati, srebrni in umetni okraski; vsakovrstni optični predmeti; foto-po-trebščine. Dobavitelj očal bolniškim blagajnam
' ^ v-' 'J i t n
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XIV. / ŠTEVILKA 35
CELOVEC, DNE 1. SEPTEMBRA 1966
CENA 2.- ŠILINGA
Za pouk v materinščini
Še teden dni in vse šole širom po naši deželi bodo spet odprle na stežaj svoja vrata in več kot dva meseca onemeli razredi bodo spet oživeli od veselega živžava mladih grl. Med fanti in dekleti šoloobvezne mladine bodo taki, ki že eno ali pa celo več let hodijo v šolo in za katere šolska tla torej niso neznana, med njimi pa bodo tudi malčki, ki prvič stopajo na doslej neznano pot in bi se raje še držali roba maminega »birtaha«. Za starše in otroke, učitelje in trgovce s papirjem so ti dnevi polni presenečenj, živčnega napora, veselega ali pa tudi manj veselega pričakovanja. Resni starši pa ob vsem veselju, da bodo zdaj vsaj dopoldan rešeni razposajenega kričanja po hiši, gotovo ne bodo pozabili, da nastajajo z vstopom ali ponovnim vstopom otroka v šolo problemi, ki jih mora rešiti njihova roditeljska in vzgojiteljska odgovornost.
Med samoumevne obveznosti našega slovenskega tednika spada, da vsako leto pred vstopom v novo šolsko leto z vso odločnostjo opozarja na vprašanje prijav k slovenskemu oziroma dvojezičnemu pouku. Vrzeli, ki je nastala po protiustavni razveljavitvi manjšinske šolske ureditve iz leta 1945 in po izvedbi novega od dunajskega parlamenta sklenjenega šolskega zakona, Slovenci še nismo mogli izpolniti. Slovenski starši naj imajo, ko bodo otroka pripeljali v šolo, pred očmi, da je otrokova zdrava rast v osebnost zagotovljena le, če bo znal spoštovati dobrine svojih prednikov — materinski jezik, vero in kulturo. To z domovinsko zvestobo ali nezvestobo, kakor to skušajo trditi razni novi in stari nacisti, nima nobenega opravka. Prijava k dvojezičnemu pouku ni političen ukrep, ampak izrazi le željo, da se naj otrok nauči dva jezika — kje na svetu je to sramota ali izdajstvo domovine?
Dobro se zavedamo, da so razni vzroki, zakaj velik del naših slovenskih staršev svojih otrok ne prijavi k slovenskemu pouku. V zadnji številki avstrijskega mesečnika »Die osterreichische Nation« je koroški rojak v obširnem in zelo odkritem članku »Die Kinder der slowenischen Minderheit in Karnten und das osterreichische Minder-heitenschulgesetz« prikazal primere izrastkov take nemško-nacionalne propagande in tudi tozadevnega postopanja nekaterih učiteljev. Vedno je v takih primerih uspelo v dogovoru in po pritožbi pri deželni šolski oblasti dokazati, kako krivično je ravnal učitelj z otrokom samo zaradi tega, ker je iz slovenske družine in prijavljen k dvojezičnemu pouku. Gotovo niso vse šole take. Imamo celo vrsto šol, ko učitelji v soglasju s starši rešujejo vzgojne probleme. Zanimivo je, da je v takih šolskih okrožjih odstotek k slovenskemu pouku prijavljenih otrok zelo visok ali pa celo stoodstoten. V nasprotnem primeru pa se, prosim, ne dajte ustrahovati od groženj včerajšnjih učiteljev. Tudi oni imajo še oblast nad sabo. Manjšinski šolski oddelek v Celovcu bo primere očitne krivice z vso natančnostjo raziskoval. Povejte to tudi tistim, ki tega članka ne bodo brali in se že po svoji naravi raje prilagodijo danim razmeram.
Tudi zaradi števila ur so bile doslej razne težave. K slovenskemu pouku prijavljeni otroci so morali dostikrat delati »nadure« in ostati po zadnji uri, ko so drugi šli domov, za slovenščino še v šoli. Upravičeno se je čutil otrok zapostavljen. Po novih učnih načrtih, ki dobijo letos veljavo (koroški Slovenci smo te učne načrte za dvojezične Sele od leta 1945 naprej vedno zahtevali), ln>do imeli otroci dvojezičnega in otroci enojezično-nemškega oddelka isto Število ur na teden. To se pravi, da slovenski otroci
Streli spremljajo pogajanja za Južni Tirol
Tudi drug! dan pssvatovani iulnafirošska ljudska stranke le @siai brez sklepen
V ponedeljek tega tedna se je v Bocnu pričelo zborovanje vodstva južnotirolske Ljudske stranke pod predsedstvom deželnega glavarja Magnaga. Zborovanje bo moralo zavzeti stališče do najnovejših avstrijsko-italijanskih dosežkov potom pogajanj, ki so bili predloženi kot italijanski »paket«.
Med tem se nadaljujejo vzporedno ob pogajanjih za usodo' Južnega Tirola oboroženi napadi docela po načrtih nekaterih avstrijskih nacionalističnih teroristov kakor dr. Burgerja. Kot uvod k temu zasedanju v ponedeljek je eksplodiralo blizu deželne ceste med Eppanom in Frangartom v bocenski’ provinci razstrelivo, katerega žrtev je bila transformatorska postaja. Že v nedeljo zvečer pa je prišlo do streljanja med carinikom in nekim neznanim možem, ki je hotel blizu obmejne postaje pritrditi bombo; v spopadu s carinikom je ta mož vrgel tudi dve ročni granati.
Sicer trdi zloglasni dr. Burger, da ni vodja »Osvobodilnega odbora za Južni Tirol« (BAS), ki pripravlja oborožene napade, vendar sme v Avstriji napovedovati in načrtovati nadaljnje teroristične akcije po južnotirolskam ozemlju. Da je Burger ven-
Nemška razdvojenost nenehno zahteva svoje žrtve. V ponedeljek opoldne se je pojavil na zahodn©berlinskem bregu pristanišča, ki je četverokotnik, katerega tri strani pripadajo zahodnemu delu mesta, petdesetletni, pijan mož, ki je tam odložil svojo obleko in skočil v vodo, kljub temu, da so ga tam zaposleni ribiči svarili pred tem. Ni se zmenil za te glasove, pa tudi ne za svarilne strele, ki so jih oddali vzhodnonemški mejni stražniki. Mož je plaval proti vzhodnoberlinskemu bregu in se tam skril med mostovje. Medtem pa so zahodnonem-ški ribiči in alarmirana zahodnoberlinska policija opozorili vzhodnonemške stražnike.
zaradi tega ne bodo imeli večje obremenitve, imeli pa bodo prednost, da se bodo naučili dva jezika.
Znanje jezikov je v naši dobi samo po sebi umevna zahteva. Svet zaradi vedno ugodnejših prometnih zvez postaja manjši. Ne glede na to, da znanje enega slovanskega — torej slovenskega jezika odpira vrata v ves veliki slovanski svet (marsikateri izmed vas je to gotovo občutil v ruskem ujetništvu med drugo svetovno vojno), je znanje jezikov danes znak kulture in višjega življenjskega standarda. Če se bo vaš otrok v glavni šoli naučil še angleščine, bo s tem duhovno zavzel tudi drugo polovico našega na žalost tako razklanega sveta. Ali ga ne bi mogli tudi mi vezati z znanjem jezikov?
darle glava te organizacije, dokazuje tudi intervju, ki ga je dal Burger 25. avgusta 1966 neki tiskovni agenciji, kjer je poudaril, da se šolajo njegove teroristične skupine BAS pri Mao-tse-tungu, pri argentinskem Kubancu Guevari in pri grško-
da gre pri možu za pijanega človeka in ne za begunca iz vzhodnega Berlina. Ko pa se je mož spet pojavil in plaval v vodi, so vzhodnonemške straže oddale nanj več kot dvajset strelov, ki so ga zadeli povsod po telesu. Ranjenec je še dosegel zahodnober-linski breg, umrl pa je takoj nato v bolnici.
Šele pozneje se je zvedelo, da je eden od strelov,, ki so jih oddali mejni stražniki v ponedeljek na pijanega moža, zadel v okno stanovanja v tretjem nadstropju v zahod-noberlinskem okraju Wedding. Obstreljena hiša je bila oddaljena 1500 m; drugi strel pa je zadel avtomobil v zahodn©berlinskem okraju Tiergarten.
In še eno se nam zdi važno. Vi, ki berete tale članek, imate svoje šoloobvezne otroke verjetno prijavljene k dvojezičnemu pouku. Častna vaša naloga je, da poveste tistim slovenskim staršem, ki se bojijo, da naj ne verjamejo raznim krivim prerokom. Znanje slovenščine danes ni sramota, še manj pa izdajstvo domovine. Pomagajte jim, kjer so potrebni pomoči. Povejte jim, da z vstopom v šolo otrok še ni prijavljen k slovenskemu pouku, da je treba za to določene ustne ali pismene izjave.
Zdaj nam samo še preostane, da vam za novo šolsko leto želimo mnogo veselja z vašimi otroki. Naj bi rastel nov rod, ki bi namesto na sovraštvo naletel na razumevanje in bratsko ljubezen.
ciprskem generalu Grivasu, ki so sami znani teroristi. 25. julija 1966 pa je dr. Burger izjavil v nemški televiziji, da je »v stalnih in nepretrganih stikih s stotimi Južno-tirolci«. Burger ne uvidi, da »na stotine« aktivnih članov, ki se mu jih je pridružilo v teku petletne teroristične dejavnosti iz množice 300.000 ljudi, predstavlja zelo malo in nima bodočnosti. Vsi teroristični oddelki nimajo niti trohice upanja, da bodo doiprinašali konstruktivno k rešitvi južno-tirolskega vprašanja.
Kar zadeva našo manjšinsko politiko na Koroškem, smo Slovenci vedno odklanjali vsak teror, čeprav se je dogajal tudi pri nas. Nikdar nismo skušali zboljšati naš narodni položaj z razstrelivom. Na Koroškem sicer tudi naši nasprotniki v zadnjem času niso polagali bomb, vendar je tudi naša zgodovina zabeležila dovolj nasilja, ki bi moral odgovorne organe v državi zaposlovati vsaj v približno enaki meri in s približno1, če že ne z večjo prizadetostjo, kakor jih zaposluje južno tirolski problem. Terorizem niso samo bombe, atentati in porušeni slovenski napisi v deželi, terorizem je lahko tudi duhovnega, duševnega .značaja. Vsak pričetek novega šolskega leta nas spet spomni na nasilje, ki se je pri nas dogajalo na šolskem področju in se deloma še dogaja.
Da takšno postopanje samo onemogoča vsako plodovito delo v demokratičnem času, to dokazuje današnji mučni položaj na Južnem Tirolskem. Tudi v Južnem Tirolu bo moralo priti do stvarne rešitve vsakega vprašanja po drugi poti. Značilno je, da se je pri zadnjem zborovanju znašla južno-tirolska Ljudska stranka spet v zagati, ki je iše ni mogla premostiti. Zborovanje v ponedeljek se je zaključilo brez uspeha. V torek je vodstvo stranke nadaljevalo s posvetovanjem, ali naj (»prejme ali odkloni italijanski rešilni predlog za Južni Tirol. Splošno je iznenadila vest, da 57 delegatov deželnega vodstva Južnotirolske Ljudske stranke po sedmih urah zborovanja ni prišlo še do nobenega sklepa, ali naj priporoči ali odkloni sprejem italijanskega »paketa«. Ko list zaključujemo, še trajajo pogajanja.
OBJAVA
Na Državni gimnaziji za Slovence so 12. septembra 1966 ob 8. uri ponavljalni izpiti.
V	torek, 13. septembra, so sprejemni izpiti za prvi razred. Prijave ali vsak četrtek od 8. do 10. ure v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Direktion des Bundesgymnasiums fiir Slowenen in Klagenfurt, LerchenfeldstraBe 22. Potrebni dokumenti so rojstni list, dokaz avstrijskega državljanstva, zadnje letno spričevalo po uspešno opravljenem 4. šolskem letu na ljudski šoli.
V	sredo, 14. septembra, je od 14. do 16. ure vpisovanje za vse razrede, v četrtek ob 9. uri začetna služba božja in ob 13.15 prvi redni pouk.
Ravnateljstvo
GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠT. JAKOBU
Starše in vzgojitelje obveščamo, da se prične pri šolskih sestrah v Št. Jakobu v Rožu enoletna gospodinjska šola, ki zadosti tudi 9. šolskemu letu, s svojim rednim poukom 12. septembra 1966. Prijave so še možne. Pogoj za vstop je uspešen zaključek 8. šolske stopnje.
Vodstvo šole
508 tisoč Kitajte« divja pred ruskim poslaništvom
Kot vse kaže, je dosegel te dni spor med moskovskimi in pekinškimi komunisti svoj višek. Ta teden so se v Pekingu pričele velikanske množične demonstracije kitajskih rdečih gardistov proti »sovjetskemu revizionizmu«.
Demonstracije pred poslopjem sovjetskega poslaništva v Pekingu so trajale več dni in so se razvile do doslej največjih protestnih prireditev v kitajski prestolnici. »Cesta proti revizionizmu«, kjer stoji sovjetsko poslopje, je bila polna strahotnega ropota in divjanja. 500 tisoč rdečih gardistov je v zboru svarilo vse komuniste moskovskega kova: »Kožo vam potegnemo s telesa, pri živem telesu vas sežgemo!«
Po vsem Pekingu so se pojavljale skupine rdečih gardistov. Povsod je prišlo do navdušenih zborovanj, posebni oddelki rdeče garde so vozili skozi ulice in
ceste velike slike Mao-tse-tunga. Kakor poročajo diplomati in korespondenti, ki so bili priče tem dogodkom, so povsod odstranjevali predmete zahodnega sloga; porušili so vse, kar je spominjalo na zahod, in požigali knjige na kupih.
V raznih krajih je prišlo tudi do ubojev, ko so se nekateri uprli temu besnenju komunistov. Generalni vikar katoliške cerkve v Hongkongu je izjavil, da so v ponedeljek izgnali osem redovnih sester in s tem so zapustili zadnji pripadniki tuje cerkve kitajska tla. Hong-konški list, pisan v angleškem jeziku, je v torek posvetil daljši članek pomenu, ki ga je imel 24. avgusta za 400-letni obstoj katoliške Cerkve v Šanghaju. Ta dan so zaprli zadnje katoliške cerkve, vseeno ali so bile božje hiše ali muzeji; izginila so iz njih zadnja znamenja, kakor razpela, podobe, slike in druge verske potrebščine.
Spet umor ob nemškem zidu
tični te
Po sveto...
DE GAULLE NA OBISKU V
FRANCOSKI SOMALIJI
Obisk francoskega predsednika de Ganila v francoski Somaliji je povezan s precejšnjimi človeškimi žrtvami. V Džibutiju je prišlo do krvavih demonstracij, ko se je množica demonstrantov spopadla z varnostnimi silami na glavnem mestnem trgu, kjer 'bi moral govoriti general de Ganile. Med demonstracijami sta bila dva ubita, okoli 40 oseb pa je bilo ranjenih.
Do demonstracij je prišlo, ko je de Ganile obiskal nekatere dele mesta. Na tisoče demonstrantov se je zbralo na ulicah, po katerih je šel de Danile, in so vzklikali, da hočejo neodvisnost. Povsod so bili transparenti z napisi: »Svoboda in neodvisnost«. Spored predsedniškega sprevoda po ulicah so zaradi teh izgredov spremenili in njegovo trajanje skrajšali. Do spopadov je prišlo tudi pred spomenikom padlih, kjer je bila vojaška parada. Tudi tu so demonstranti razobesili transparente z napisi »Popolna neodvisnost za francosko obalo Somalcev«. Tudi govor, ki bi ga moral imeti general na glavnem trgu, so odpovedali. Govoril je zato v palači somalske skupščine. Ko je de Gaulle omenil demonstracije, je med drugim izjavil: »Usoda neke dežele se ne odloča samo z dviganjem transparentov«.
De Gaulle je v svojem govoru izjavil, da namerava spoštovati odločitev ljudstva leta 1958, ko je izbralo svoj statut francoskega ozemlja. Ta statut zagotavlja razvoj dežele z gospodarskega vidika in tudi varnost na področju sveta.
Govornik pa je napovedal tudi, da bo prišel dan, ko se bo to ozemlje po redni in demokratični poti, to je po svojem vladnem svetu in po svoji skupščini, izreklo o svoji novi smeri. Francija bi ta korak upoštevala.
Te besede tolmačijo v pariških krogih kot obljubo in tudi kot opozorilo. Saj je de Gaulle nakazal, da bi francoska vlada razumela, če ibi se Somalija po svojih ustanovah nekega dne ločila od Francije. Na drugi strani pa je de Gaulle v svojem govoru ponovno izjavil, da namerava spoštovati odločitev tega ozemlja z referendumom leta 1958, to je da ostane francosko ozemlje.
Francoski tisk je z velikim presenečenjem sprejel vest o hudih demonstracijah proti Franciji. Demonstracije sta organizirali opozicijski stranki: »Stranka ljudskega gibanja« in »Demokratična zveza Afar«, ki zahtevata neodvisnost Somalije in njeno združitev s sedanjo že neodvisno Somalijo. Zanimivo je, da vodi prvo stranko poslanec v francoskem parlamentu Idris Musa, ki je povezan z gaullistično stranko. De Gaulle je v razgovoru s sedanjimi predstavniki somalske oblasti izjavil, da so vzroki demonstracij »od zunaj« in da so morda tudi povezani z njegovim obiskom v Kambodži.
PAPEŽ ZA POMLADITEV CERKVENE
OBLASTI
sodobnega letalstva. Strmoglavilo jih je že nad 60, smrtnih žrtev pa je bilo že čez 20. Pri nakupu letal naj bi odločali politični razlogi. Bivši minister Strauss je izjavil, da je on bil za nakup francoskih letal »Mirage«. Socialni demokrati zahtevajo odstop ministra za narodno obrambo von Kassla in bi radi izzvali vladno krizo. Saj stoji nemška vlada zaradi odpora proti zveznemu kanclerju Erhardu že itak na precej šibkih nogah.
SENATOR KENNEDV
JOHNSONOV TEKMEC?
V Združenih državah Amerike se že razvija živahna volilna agitacija. Novembra letos bodo namreč izvolili nove poslance v predstavniški dom, pa tudi eno tretjino senatorjev. Predsednik Johnson ni posegel osebno v volilni boj, pač pa obiskuje razna mesta kot predstavnik oblasti in se zanima za poslovanje državne uprave. Tisk posveča posebno pozornost volilnim nastopom Roberta Kennedyja, brata bivšega predsedni-
med slovenskimi
SARAGAT BO OBISKAL FURLANIJO
Od 19. do 21. oktobra 1966 bo italijanski republiški predsednik Saragat obiskal furlansko deželo v počastitev njene priključitve k Italiji leta 1866. Saragat bo obiskal razen Vidma še druge kraje v deželi, kakor Čedad in druge vzhodne beneško-slovenske občine ob meji.
Prebivalci teh krajev sprejemajo z zadoščenjem visoki obisk z željo, da bi se predsednik države spoznal s položajem in potrebami krajev, ki se prištevajo med gospodarsko nerazvite v republiki. Tudi slovensko prebivalstvo bo imelo priliko, da bo samo ali pa preko svojih predstavnikov prikazalo visokemu gostu svoje želje in še neuresničene pravice zlasti v kulturnem, šolskem in jezikovnem oziru.
TRST IMA NOVEGA VLADNEGA
KOMISARJA
Pretekli teden je prefekt dr. Lino Cap-pellini na tržaški prefekturi prevzel dolžnosti vladnega komisarja za Furlanijo— Julijsko krajino. Njegov predhodnik dr. Libero Mazza je odpotoval iz Trsta v Milan na svoje novo službeno mesto.
Novi prefekt se je rodil v Bologni in bo imel letos septembra 59 let. Leta 1929 je doktoriral v pravu, leta 1931 je bil sprejet v službo notranjega ministrstva v Bologni. Pozneje je služboval po raznih italijanskih mestih. Posebno Slovenci v Trstu upajo, da jim bo pravičen predstojnik.
850 MILIJONOV ZA CESTE V
BENEŠKI SLOVENIJI
Pokrajinski svet v Vidmu je pred kratkim odobril seznam turistično važnih cest, ki naj bi jih uredili in asfaltirali v petletnem obdobju od 1966 do 1970 z deželnim prispevkom, kot ga predvideva deželni zakon od 29. decembra 1965.
ka ZDA. Mladi senator Robert Kennedy postaja med ameriško javnostjo vedno bolj priljubljen. Poizvedovanje med volilci je pokazalo razpoloženje med njimi, da bi Robert Kennedy leta 1968 nastopil kot kandidat na predsedniških volitvah. Kennedy sicer pripada isti stranki kot Johnson, to je demokratski, vendar uživa še poseben ugled med ameriškim ljudstvom, ki ni organizirano v strankah.
LUNAR FOTOGRAFIRA ZEMLJO
Ameriška vesoljska postaja, ki že nekaj časa kroži okoli Meseca, je fotografirala naš planet. Posnetek zelo jasno prikazuje ves naš planet v vesoljskem prostranstvu. Niso se pa posrečili posnetki področij na Mesečevi površini, na katerih naj bi pristali ameriški kozmonavti. Posnetki teh področij, ki so jih dobili na zemljo, niso bili tako jasni, kot so znanstveniki pričakovali: na njih se ne vidijo predmeti, ki so manjši kot pet metrov v premeru. Kamera, s katero so snemali, bi morala pokazati tudi predmete s premerom enega metra. Do sedaj so dobili posnetke samo nekaterih od devetih morebitnih področij za pristajanje na Mesecu.
manjšinami „..
V	ta seznam so vključili tudi sedem turistično najbolj važnih cest v Beneški Sloveniji, v skupni izmeri nekaj nad 150 km. Med cestami tega seznama so: cesta v vasico Kras na področju občin Dreka in Grmek; cesta iz Cepletišča do vasi Matajur; cesta So vod n j e—C epi e t išče—državn a meja; cesta Praprotno—Podrskj e ob Idrijci do odcepa ceste na Staro goro; cesta od Tarčenta pa do Landarske jame; cesta ob Malini iz Aht-na; cesta v Trbilj, ki bo služila štirim občinam: Praprotno, št. Lenart, Srednje in Grmek; cesta iz Ahtna v Prosnid ter cesta na Ivanac od Subide do Tovorjane.
BENEŠKA SLOVENIJA ČAKA NA
PROGLASITEV ZA PASIVNO
PODROČJE
V	italijanskem parlamentu so izglasovali posebni zakon glede pasivnih gorskih krajev, ker prinaša izredne ukrepe za pasivne kraje severne in srednje Italije.
Letos, 13. avgusta, je stopil v veljavo nov tozadeven zakon. Poseben medministrski odbor bo skupaj s predsedniki posameznih dežel odločal, katera področja je treba odslej smatrati za pasivna. Upoštevali bodo tista ozemlja, kjer je veliko izseljevanja in kjer je dohodek prebivalstva na glavo manjši od državnega povprečnega dohodka, kjer so nezadostne industrije. Za take pasivne cone ostanejo v veljavi olajšave podjetjem, ki so oproščena skozi deset let osebnega davka na dohodke in še vseh doklad.
Stari zakon o pasivnih področjih velja za Karnijo, Kanalsko dolino in Železni kanal. Ljudje pa bi želeli tudi za Beneško Slovenijo, da bi imela iste ugodnosti kot njeni karnijski sosedi. Slovenski tisk v Italiji se sprašuje, če si bo Beneška Slovenija znala pridobiti mesto med pasivnimi conami severne in srednje Italije v smislu določil novega zakona.
in pri nas v Avstriji
Dne 11. oktobra stopi v veljavo »motu proprio« Pavla VI., ki je pozval škofe in župnike, naj odstopijo, ko dosežejo 75. življenjsko leto. Po poročilih iz Vatikana domnevajo, da se bo po svetu okoli 180 škofov odzvalo temu povabilu. Na svetu je 572,488.000 katoličanov, na posameznega duhovnika pride 1.344 vernikov. Pomanjkanje duhovnikov je torej, očitno. To se bo čutilo toliko bolj, ako bodo duhovniki, ki so dosegli 75. leto, opustili dušno pastirstvo.
KRIZA V VRHOVIH
ZAHODNONEMSKE VOJSKE
Zadnje dni so v Zahodni Nemčiji odstopili kar 'trije generali, in sicer poveljnik letalstva Panitzki, načelnik generalnega štaba Trettner in general Giinther Pape, poveljnik 3. oddelka letalskega poveljstva, s sedežem v Diisseldorfu. General Trettner naj bi bil odstopil že pred dobrimi štirinajstimi dnevi, ker se je uprl ukrepu ministra vojske von Hassla, da sindikalne organizacije lahko delujejo tudi po vojašnicah. Von Hassel je nekaj časa odbijal to zahtevo sindikalnih organizacij, a se je končno vdal, medtem ko general Trettner še vedno nasprotuje poseganju sindikatov v vojašnice. Generala Panitzki in Pape kritizirata nakup ameriških letal tipa »Star-fighter«, češ da so številna strmoglavljenja dokazala, da ta letala ne ustrezajo zahtevam
SESTANEK KLAUS - MAGNAGO
Proti koncu preteklega tedna se je avstrijski zvezni kancler dr. Josef Klaus sestal v Innsbrucku z južnotirolskim deželnim glavarjem dr. Magnagom in z drugimi predstavniki južnotirolske Ljudske stranke, ki so prišli iz Bočna, ter z voditelji Severne Tirolske demokristjanske stranke. Sklepe tega sestanka naj bi pozneje obravnavali v Bocnu na seji glavnega odbora Ljudske stranke.
Avstrijski tisk se je v teku tega tedna zavil v popoln molk o izidu južnotirolskih pogajanj. Kar je prodrlo v javnost, je bila samo ugotovitev, da partnerja glede obsežnih vprašanj, predvsem glede italijanske ponudbe na podlagi strokovnih razpravljanj o tem problemu, nista dosegla nobenega složnega sporazuma in niti soglašanja v glavnih točkah. O odločilnih vprašanjih naj bi še naprej razpravljali strokovnjaki z Dunaja, Innsbrucka in Bočna. Vendar je javnost prepričana, da pomeni innslbruška konferenca velik korak za razvoj južnotirolske usode.
V torek tega tedna je južnotirolski deželni glavar dr. Magnago v Bocnu poročal svojemu strankarskemu odboru o innsbru-ških pogajanjih in o takozvanem »italijan-
skem paketu«, to je o dokončnih italijanskih predlogih, ki jih je odbor strokovnjakov sklenil na podlagi pogajanj med Dunajem in Rimom. Ob njih stojijo prizadeti pred odločitvijo, ali jih sprejmejo ali odklonijo.
Vodstvo jiužnotirolske Ljudske stranke je nato zasedalo sedem ur, ne da bi prišlo do kakšnega sklepa. Že to dejstvo samo jasno dovolj govori o daljnosežnosti odločitev, ki bodo morale pasti. V tem pa se izraža tudi nezaupanje do italijanskih oblasti. Pogajanja se še nadaljujejo.
BURGER SPRAVLJA AVSTRIJO
V ZADREGO
Italijanski zunanji minister je v zvezi s terorističnim napadom na italijanski urad »Alitalia« na Dunaju sporočil veleposlaniku Martinu na Dunaju, naj vnovič opozori avstrijsko vlado na intervju, ki ga je dal kratko po napadu na italijanski urad znani avstrijski terorist Norbert Burger neki tuji agenciji. Zunanji minister je izrazil začudenje italijanske vlade zlasti spričo avstrijskih najnovejših zagotovil, da se podobne stvari ne bodo več dogajale. Kajti Burgerjeve izjave zelo očitno in spretno spodbujajo teroristično aktivnost v Avstriji in na italijanskem ozemlju.
SLOVENCI
dama ut po s neta
Razstava o Afriki
Slovenski etnografski muzej v Ljubljani je priredil v gradu Goričane pri Medvodah razstavo ,,Afrika v zbirkah Slovenskega etnografskega muzeja”. Razstava je pokazala predmete iz 19. stoletja.
Švicarska revija o slovenskih tkaninah Na štiridesetih straneh švicarske revije Rundschau”, ki jo izdaja Giba, tovarna barvil in zdravil, obravnavajo kratki in pregledni članki slovenski tekstil. Posamezni prispevki govore o zgodovini slovenske tekstilne industrije, o starih stenskih slikarijah, o tekstilijah na srednjeveških freskah, o najtežji ročni tkalni tehniki v Beli krajini, o sitarstvu v Stražišču in o slovenskem čipkarstvu. Zelo lepe so barvne reprodukcije fresk iz Hrastovelj in prekmurskih Martjancev, iz Crngroba, Sv. Primoža nad Kamnikom in iz Suhe pri Škofji Loki. Tem slikam sta dodani še celostranski primer belokranjskega, ročno tkanega vzorca na šibe, in pa ljudska noša iz okolice Kamnika, reprodukcija Wemerjevc velike oljnate slike, ki jo hrani ljubljanski etnografski muzej.
Omenjena publikacija je pravo in zelo prijetno presenečenje za ljubitelje lepote in za strokovnjake.
Največje zasluge za izdajo te revije ima švicarski inženir W. F. Schvveizer, ki je bil pred časom v Kranju kot strokovnjak zveznega centra za inštruktorje tekstilne stroke. Ves prosti čas je porabljal za obisk slovenskih tekstilnih tovarn in slovenskih zgodovinsko turističnih predmetov, o čemer pričajo njegovi lepi barvni posnetki, ki so tudi objavljeni v reviji.
Celjski atlet Jožko Medjimurec Osrednja osebnost atletskega troboja, ki se je pred kratkim vršil v Celju, je bil mladi slovenski atlet Jožko Medjimurec. Šele pred osmimi meseci se je pričel ukvarjati z atletiko; trenutno pa je eden največjih slovenskih upov na bližnjem evropskem prvenstvu v Budimpešti. V Celju je prvič nastopil v jugoslovanski državni reprezentanci.
Doma je iz Prekmurja iz majhne vasi Pinče-Ma-rov blizu Lendave. Trenutno nosi vojaško uniformo, ko pa bo odslužil kadrovski rok, bo ostal nekaj časa v Beogradu. Odločil se je tudi že za olimpijske igre v Mehiki čez dve leti. Potem pa se hoče preseliti v Slovenijo, ki jo je močno vzljubil; priznava se za Slovenca.
Kunstelj Ignacij — monsignor Šele sedaj smo zvedeli, da je bil z 11. marcem letos dušni pastir Slovencev na Angleškem Ignacij Kunstelj, ki biva v Londonu, imenovan za monsi-gnorja. S tem imenovanjem so hkrati počaščeni vsi slovenski izseljenski misijonarji po Zapadni Evropi. Kunstelj je pred leti oskrbel Slovencem v angleškem glavnem mestu hišo, ki predstavlja Slovenski dom v tem velemestu.
Slovenski folkloristi v Italiji Ansambel narodnih plesov in pesmi „Tone Čufar” z Jesenic je imel zadnje dneve kar tri gostovanja v Italiji. Najprej je nastopil v vili Santini, potem v Doberdobu in nazadnje v Trbižu. V vseh treh krajih so obiskovalci jeseniške plesalce in pevce navdušeno sprejeli.
Na pevskem tekmovanju v Arezzu Pretekli teden je v Arezzu v Italiji pričelo tradicionalno mednarodno tekmovanje amaterskih pevskih zborov, ki se ga je letos udeleževalo 41 zborov, od teh 20 iz raznih evropskih držav. Jugoslovanske pevske zbore sta zastopala akademski pevski zbor „Tone Tomšič” iz Ljubljane in zbor iz Sarajeva. Iz Trsta se je tekmovanja udeležil slovenski pevski zbor „Jacobus Gallus”, ki ga vodi Ubald Vrabec in ki se je na preteklih tekmovanjih zmeraj lepo uveljavil ter dosegel lepa priznanja. Zbori so tekmovali po svoji sestavi in programu v različnih kategorijah, vsi pa so tekmovali v kategoriji za narodne pesmi. V žiriji so bile ugledne osebnosti evropskega glasbenega sveta, med njimi tudi zagrebški glasbenik, skladatelj in dirigent Slavko Zlatič.
Prešernova koča na Stolu
Pred kratkim so na Stolu ob prisotnosti okrog 2000 planincev odprli novo Prešernovo kočo. Na slovesnosti ob otvoritvi nove Prešernove koče so govorili člani jugslovanskih oblasti in organizacij, kakor Boris Ziherl, dr. Marijan Brecelj, dr. Miha Potočnik in pa tudi predsednik Slovenskega planinskega društva iz Celovca Danilo Kuper. Prejšnja Prešernova koča je bila med vojno požgana. Pobudo za gradnjo so dali nekdanji borci, ki so se zbrali na Stolu leta 1962, da proslave 20-letnico bojev v teh krajih. Kočo na Stolu je gradilo pet gorenjskih društev.
Mesečne plače v Sloveniji Po podatkih republiškega zavoda za statistiko so znašale povprečne mesečne plače v Sloveniji junija 81 tisoč 400 starih dinarjev. V gospodarstvu je povprečje doseglo 79 tisoč 400 dinarjev in v negospodarskih sektorjih 93 tisoč 700 dinarjev.
Kako živijo Lužiški Srbi
Široka dejavnost največje manjšine v Nemčiji
Mesto Bautzen ali Budišin v Nemški demokratični republiki je sicer mesto z nemškim značajem, vendar vsak tujec tudi na zunaj spozna, da prebiva tu še slovanska narodnost. V Celovcu bi tega na zunaj nihče ne mogel opaziti. Na glavnem trgu Bu-dišina visi napis: »Srbska Kalana«. Srbi v Lužicah (Lausitz) imajo številne šole, v katerih je pouk v 'srbščini, knjižnice s knjigami v tem jeziku, ki so njihovi avtorji prav tako Lužiški Srbi.
To je največja manjšina v Nemčiji, ki se je tisoč let upirala nasilni germanizaciji in je šele zdaj dobila pravice, kakršnih so deležni tudi drugi člani njihove sedanje domovine — Nemške demokratične republike.
Zgodovina te slovanske etnične skupine je zelo Iburna. To je bil en sam boj za osnovne pravice in za obstanek. Vladajoči nemški režimi so jih prej imeli za brezpravno manjšino, prepovedovali so jim izražati nacionalnost in uporabljati materinščino. Dijaki, ki so v šolah govorili v svojem (jeziku, so morali za kazen stokrat napisati v nemščini: »Ne smem uporabljati srbskega jezika.« Pod fašizmom so bila koncentracijska taborišča polna Lužiških Srbov.
Težko je reči, (koliko je zdaj Lužiških Srbov v jugovzhodnem delu NDR, saj so se njihove družine pogosto mešale z nemškimi. Računajo, da jih zdaj živi tu kakih 100.000. Nemška demokratična republika jim je zagotovila pravice in jim dala olajšave, tako da jim omogoči svoboden razvoj. Te pravice so zajamčene tudi v ustavi NDR, leta 1948 pa so sprejeli poseben zakon o Lužiških Srbih. V raznih organih oblasti, vštevši parlament NDR, je kakih 2000 pripadnikov manjšine. Ti imajo tudi svo-
Skof Laszlo govoril hrvatskim srednješolcem
Hrvatski akademski klub na Gradiščanskem je priredil v Železnem v soboto in nedeljo, 20. avgusta, seminar za srednješolce. Mladim so govorili razni gradiščanski kulturni delavci. Pripomniti je treba, da se je udeležil seminarja tudi ,škof dr. Štefan Laszlo, ki je navdušil srednješolce v sicer kratkem, a lepem govoru, kaj pomeni materinski jezik za Cerkev in narod.
V imenu Koroške dijaške zveze je zbrane pozdravil Filip Varaš.
je združenje »Domovina«, ki je zelo aktivno in v dobrih stikih z vsemi slovanskimi deželami, vštevši Jugoslavijo. Združenje najtesneje sodeluje z oblastmi v NDR. V ministrstvih za notranje zadeve in za kulturo imajo poseben oddelek, ki se ukvarja s problemi in razvojem manjšine.
Posebej so proučili sistem šolanja za pripadnike manjšine. Imajo dve vrsti šol: v eni poučujejo samo v lužiškosilbskem jeziku, v drugih pa je dvojezični pouk — v nemščini in materinščini. Zanimivo je — pravijo pripadniki manjšine — da tudi nemški otroci, ki žive v tistih vaseh, kjer so v večini Lužiški Srbi, obiskujejo enojezične šole in se uče lužiškega jezika. Sol prve vrste je devet, druge vrste pa osemdeset.
Tak sistem šolanja je omogočil, da se veliko pripadnikov manjšine usposobi za izvrstne strokovnjake, javne in politične delavce. V Budišinu imajo že 20 let poseben inštitut, v katerem proučujejo kulturo Lužiških Srhov in vzgajajo bodoče šolnike. Doslej se jih je kakih 600 usposobilo za učitelje. V inštitutu pripravljajo tudi učno osebje za druge strokovne šole, predvsem za tiste, ki jih obiskujejo otroci lužiškosrbskih ali mešanih družin. Niso redki primeri, da tudi Nemci študirajo na tem inštitutu.
Združenje »Domovina« posveča posebno pozornost razvoju kulture med pripadniki manjšine. Združenje izdaja dnevnik »Domovina«. To društvo med drugim goji stare tradicije zelo bogate folklore Lužiških Srbov. Posebno pozornost zbuja založniška dejavnost. Po vojni je izšlo okrog 330 romanov, znanstvenih knjig in zabavne literature. Predsednik »Domovine« Kurt Kr-jenc je ugleden lužiški pisatelj.
Žepna ali masovna knjiga
Pod izrazom »žepna knjiga« razumemo obliko knjige, ki je prišla k nam po 2. svetovni vojni predvsem iz ZDA in Anglije, pozneje pa tudi od drugod. Gre za knjigo manjšega, »žepnega« formata, z gosto potiskanimi stranmi in s papirjem slabše kvalitete; je broširana, ovitek pa plastificiran ali lakiran. Značilnost žepnih knjig je tudi zelo nizka cena, ki velja za vse knjige ene zbirke.
Izraz »žepna knjiga« pojasnjuje bolj format knjige kot pa knjigotrško bistvo. Američani uporabljajo izraza »trade paper-bounds« in »massmarket paperbounds«. Res je, da tudi Nemci in Francozi označujejo te knjige s »Taschenbuch« in »livre de poohe«.
Prva je začela izdajati masovne knjige leta 1935 angleška založba Penguin Books. Namen založbe je bil, da ponudi kvalitetno knjigo najširšemu krogu bralcev po takih cenah, kot jih bodo zmogli vsi tisti, ki so jim vezane knjige sicer predrage. To zamisel je začela leta 1939 uresničevati v ZDA založba Pocket Books, po 2. svetovni vojni pa se je izdajanje masovnih knjig izredno razmahnilo po vsem svetu.
Razvoj tiskarske in knjigoveške tehnike — »industrijska proizvodnja knjige« — je omogočil pri določeni višini naklade
SLOVENSKI JEZIK
Ljubljanski dnevnik »Delo« je v 'zadnjih dneh objavil na prvi stralni tehten prispevek k naši kulturnosti. 'Članek »Slovenski jezik«, ki ga je podpisal France Novšak, prinašamo tudi našim bralcem, ker smo mnenja, da tudi nas in predvsem nas tarejo podobni problemi dan za dnem.
V zadnjem času pogosto slišimo in beremo, da se slovenščina premalo spoštuje. V sami Ljubljani še tu in tam krožijo obrazci v spakedrani slovenščini ali kar v srbskohrvatslkem jeziku. Obmejni organi v Sloveniji le redko upoštevajo ustavne določbe, po katerih je slovenski jezik na slovenskem ozemlju državni in uradni jezik. Včasih gre zgolj za indolenco, včasih za primitivno pojmovano bratstvo, včasih tudi za podcenjevanje, največkrat pa za neznanje in za premajhen posluh za stvar. Trgovska in industrijska podjetja širom po državi se le redko potrudijo, da bi embalažo izdelkov, namenjenih slovenskemu kupcu, ustrezno opremila. Žal so med temi tovarnami tudi slovenska podjetja in v kaj čudno luč jih postavlja inozemski fabrikant, ki je svoj razpršilec proti madežem opremil z lepim slovenskim besedilom na embalaži. Iste pomanjkljivosti opažamo na javnih napisih, na vlakih, avtobusih in trolejbusih, v restavracijah in trgovinah, če ne drugače, v neprečiščenem jeziku. Tudi reklame so se uvrstile v sredstva, ki kvarijo, pačijo ali drugače žalijo jezikovni čut. Socialistična zveza je zaradi takih pojavov izdala znano pismo o spoštovanju slovenščine, številni bralci pišejo uredništvom naših časnikov tudi o mrcvarjeni slovenščini in zahtevajo ukrepe. Nekateri predlagajo celo, da bi sprejela slovenska Skupščina poseben zakon, ki bi zagotovil slovenščini njene pravice.
Kakor vsak jezik je tudi slovenščina tisto globoko intimno občilo, (ki na poseben način tesno in trajno združuje vse člane nekega narodnega Občestva. To občilo je zato pri vseh narodih dragocenost prve vrste, dragocenost, ki je vir ponosa in ljubezni do zemlje, kjer narod prebiva. Jezik ni samo govorica, jezik spada k samemu bistvu našega obstoja, jezik je del naše osebnosti. Ni treba biti posebno dober opazovalec, da doženemo, kako tisti, ki ne spoštujejo svojega jezika dovolj in ki se jim ne zdi vredno govoriti v lepem jeziku, navadno niso osebnosti. Osebnost dn odnos do jezika sta vedno v globdki medsebojni odvisnosti.
Danes, ko imajo vse pomembnejše radijske postaje sveta redne oddaje v slovenščini, pač ni razloga, da bi jadikovali, češ ta in ta se noče naučiti našega jezika, ta in ta ga omalovažuje, ta in ta ... Koliko bodo slovenski jezik spoštovali drugi narodi, je odvisno samo od nas. Jezik Dalmatina, Prešerna, Levstika, Cankarja in Kosovela vsekakor terja, pa tudi zasluži vso našo ljubezen. Čim bolj bomo gojili slovenščino v pisanju in v govoru, čim manj bomo pakedrali jezik našega intimnega sveta, tem bolj bomo razvijali generacijo novih osebnosti, ki ji bo povsem jasno, da je slovenski jezik zadeva vseh nas, našega skupnega, kolektivnega srca.
(20.000 do 30.000 izvodov) knjižno proizvodnjo po tako nizki ceni, da jo je založnik lahko množično ponudil tržišču po ceni, ki velja za škatlico cigaret. S tem se je knjiga, če jo gledamo ekonomsko, spremenila iz »investicije« v »blago široke potrošnje«. To pa je seveda povzročilo bistvene spremembe tudi v distribuciji knjige, ker so morali najti založniki za tako visoke naklade nove kupce. Zato se je masovna knjiga preselila iz knjigarne (kamor celo v kulturno najbolj razvitih deželah hodi le okrog 3 % branja željnega prebivalstva) drugam —; v časopisne kioske, samopostrežne trgovine in blagovne hiše, na železniške perone, avtobusne postaje in na ceste. Skratka: na vse tiste kraje, kjer je kakršnakoli verjetnost, da jo bo kupec opazil. Širok in kvaliteten izbor del, ki zajema tako klasično kot sodobno literaturo, poljudnoznanstvena, biografska, filozofska in celo leksikalna dela, oblikujejo okus tega novega bralca, ki bo verjetno čez čas, ko ga masovna knjiga po tehnični izvedbi ne bo več zadovoljila, postal redni kupec ostalih knjig v knjigarni.
Statistični podatki o knjižni proizvodnji ZDA v letu 1965-nam povedo, da je bilo med 28.595 novimi knjigami 9317 »paperbounds«. Zanimivo je tudi, da je v primerjavi s približno 1500 knjigarnami v ZDA okrog 100 tisoč prodajnih mest za masovno knjigo.
In pri Slovencih? Pri nas masovne knjige v pravem pomenu besede sploh nimamo. Naše založbe v Sloveniji izdajajo štiri zbirke »žepnih knjig«: »Sto romanov« (22.000 izvodov), »Zenit« (10.000 izvodov), »Ljudska knjiga« (7.500 izvodov) in »Kiosk« (4.000 izvodov.) Nobena teh zbirk ni postala masovna niti po distribuciji niti po ceni. S tem, da založbe distribuirajo te knjige preko knjigarn in z zbiranjem naročnikov na kompletne letnike, omogočajo v bistvu le to, da dobe naročniki knjige po nižjih cenah. Manjka torej bistveni element »masovne knjige«, to je neposredno pridobivanje novega bralca. In prav to je morda najpomembnejša naloga slovenskega založništva in knjigotrštva v sedanji dobi, še zlasti zato, ker je slovenski knjižni trg nerazvit in vezan na tradicionalne oblike prodaje, kar velja še posebej za naše koroške razmere.
Kongres poznavalcev Balkana
Pretekli teden je pričel v glavnem mestu Bolgarije, v Sofiji, prvi mednarodni kongres balkanologov (poznavalcev razmer na Balkanu). Povabilu se je odzvalo okrog 1.200 znanstvenikov in gostov dz Romunije, Jugoslavije, Grčije, Albanije, Turčije, pa tudi iz Sovjetske zveze. Združenih držav, češkoslovaške, Madžarske, Nemčije in Poljske. Kongres se je vršil pod pokroviteljstvom ustanove Združenih narodov UNESCA.
Delovni krožek znanstvene ustanove »Deutsche Forschungsgesellschaft« je v Miinchenu po prizadevanju slovenskega založnika dr. dr. Rudolfa Trofenika za to priliko izdal obsežen zbornik razprav in študij s področij, s katerimi so se bavili na tem kongresu. To znanstveno knjigo je v izredno 'kratkem času strokovno in uspelo natisnila in izdelala Mohorjeva tiskarna v Celovcu.
sodobni kulfurni ■ ■■■■■■ portret
Helmut Scharl
Koroški kulturni delavec Helmut Scharf se je rodil 28. novembra 1915 v Beljaku, zdaj pa živi v Vrbi ob Vrbskem jezeru. Po poklicu je profesor na celovškem učiteljišču. Leta 1938 so ga vrgli iz službe. Po osvoboditvi spet službuje kot šolnik in kulturni delavec na Koroškem. Pesmi objavlja od leta 1935. Sodeloval je v številnih antologijah in izdal doslej dve samostojni pesniški zbirki: »Als Toter leben« (Živeti kot mrtvec) in »Saumpfad, Neue Gedichte« (1963, Tovorna steza). Za prvo delo je prejel leta 1954 prvikrat podeljeno nagrado mesta Celovec.
O svoji lastni pesniti sodi Helmut Scharf: »Besede, ki potujejo bose, imenujem svojo pesem«. Zato je Scharfova lirična izpoved občutena in rahločutno prizadeta. Njegova beseda je občutljiva kakor koža in objema s seismografsko pozornim izrazom trato, zemljo, kamenje, pa tudi razpo-kline, trnje in steklovino. Scharf je pesnik človeških radosti in bolečin, grenkih izkušenj o minljivosti in krutosti življenja, hkrati pa izpovedovalec globoke vere v smisel človeškega iskanja in umetniškega snovanja. Ozadje za to najdemo v pesnikovi življenjski zgodbi: zgodnje razočaranje v služili, predvsem pa udeležba v drugi svetovni vojni. Od leta 1940 je bil vojak do konca vojne. Na bojiščih v Franciji in Grčiji, na Finskem in v Italiji je vsak dan znova doživel, da je del pošastnega vojaškega stroja in da človek v tem stanju le težko ohrani v sebi človeka.
Scharfova lirika je preprosta, za današnja modernistična naziranja morda nekoliko konvencionalna, vendar' izredno impresivna zaradi svoje iskrenosti in neposrednosti. Tisti del literarne kritike, ki se še vedno zavzema za lepo pesniško obliko in zvenečo rimo, prisoja Helmutu Scharfu pomembno mesto v sodobni avstrijski poeziji.
flelmut Scharf se je razmeroma pozno pojavil v javnosti s svojimi knjigami. Njegovo pesniško zbirko »Saumpfad« iz leta 1963 mu je opremil koroški slikar Werner Berg. Pesmi »Tschabon, Trauer um ein Dorf« (Tschebon, žalovanje za neko vas) in mladinska knjiga »Das Haus zu den drei L6wen« (Hiša pri treh levih) so njegove naj novejše stvaritve.
Helmut Scharf pa ni le pesnik, temveč tudi literarni teoretik. Ob lanskih kulturnih dnevih mesta St. Veit a. d. Glan smo poslušali njegov referat o poeziji, kjer se zavzema za to, da bi modi na ljubo ne ovrgli bogate pesniške tradicije. Pod naslovom »Karntner Literaturspiegel« (Koroško literarno ogledalo) je zbral svoje literarno kritične eseje.
Slovencem se je približal s svojimi radijskimi slušnimi igrami. Radio Ljubljana je oddajal leta 1961 v slovenskem prevodu »Geruch unverlaClich« (Voh nezanesljiv), kjer avtor obravnava trpljenje koroških Slovencev za časa Hitlerjevih dni. Avstrijski radio pa je oddajal leta 1962 igro »Die Messe in Monrupino« (Maša v Monrupi-no). Tu je prikazal avtor svoja lastna doživetja v vojni blizu Trsta.
Kadarkoli je Scharf razpravljal o koroškem Slovencu, je bil z njim pošten in od-odkrit. Znal je zastaviti svojo besedo in svoje pero v prid slovenskega ljudstva na Koroškem.
Človek Helmut Scharf je današnjemu razvrednotenemu času zgled kritičnega duha. Še več, njegova umetnost je dokaz, da se je treba do svoje besede priboriti, da je v tem boju treba izoblikovati svoj izraz in svojo umetniško podobo, kakor je zapisal člankar v letošnjem Koroškem koledarju.
Marsikdo kulturnikov pa bo pri tem moral ugotoviti, da živi kot mrlič:
Prej ko življenja peza nas konča, poskusimo še tole ukreniti: kot bi odhajali zares, se posloviti in svidenja slovo naj ne pozna.
Umreti svetu, kot brezdušna stvar se na pogrebu lastnem naihteti, potem domov in kot mrlič živeti, nikomur na očeh, nikomur mar.
Kot dober mrtvec: nezahteven, tih in brez želja, po sreči nič ne vpraša, kot mrtvec lahek: zlahka se prenaša, zlahka pozabi. — Več velja o njih.
Bili smo na maturitetnem potovanju
Študijski dnevi slovenskih izobražencev v zamejstvu
OD 2.-5. SEPTEMBRA 1966 V DRAGI (BAZOVICA) PRI TRSTU
PETEK, 2. septembra 1966: Popoldne in zvečer prihod udeležencev iz oddaljenejših in tudi iz najbližjih krajev. Prvi dan je namenjen srečanju in pogovorom ter sprehodom v skoraj planinskem miru, a le nekaj kilometrov od morja.
SOBOTA, 3. septembra: Dopoldan je posvečen slovenskim problemom. Na sporedu: predavanje ravnatelja učiteljišča dr. Antona Kacina, predsednika Demokratske zveze v Gorici POLOŽAJ SLOVENCEV DANES.
Koreferata: dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev: SLOVENCI NA KOROŠKEM, dr. Matej Poštovan, tajnik Slov. kat. skupnosti v Trstu: SLOVENCI NA PRIMORSKEM. — Razgovor in strnjenost zaključkov. — Predavanje univ. prof. dr. Janeza Janžekoviča iz Ljubljane: ZNANOST IN SVETOVNI NAZORI. Razgovor ob predavanju.
NEDELJA, 4. septembra: Predavanje dr. Janeza Janžekoviča: SMISEL ŽIVLJENJA. Po predavanju razgovor. Predavanje dr. Aleša Lokarja, univ. asistenta na tržaški univerzi: O TEHNIKI SOŽITJA IN SODELOVANJA MED LJUDMI Z RAZLIČNIM SVETOVNIM NAZOROM. Koreferat — dr. Matej Poštovan. Predavanje dr. Reginalda Vospernika, tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev: O PROBLEMU DANAŠNJE MLADINE. Koreferat: Drago Štoka iz Trsta. Razgovor o načetih, a nerešenih problemih v obeh dneh. Ob 20. uri zaključek.
PONEDELJEK, 5. septembra: Zjutraj izlet in razhod.
Prijavite se do 25. avgusta na naslov: Narodni svet koroških Slovencev, Celovec, Viktringer Ring 26.
Trgovina z mešanim blagom in tekstilijami z bogato izbiro — Zmerne cene
KUŠEJ TEREZIJA - FRANC
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
ŠT. PRIMOŽ V PODJUNI (Uspel pevski koncert)
V soboto, dne 20. avgusta zvečer, je priredilo domače prosvetno društvo »Danica« pri Voglu pevski koncert, na katerem sta nastopila mešani zlbor iz Globasnice in moški zbor iz štebna v Podjuni, oba pod vodstvom pevovodje Janeza Petjaka. Izvajali so večinoma pesmi pesnice Milke Hartmanove in nekaj Lesičjakovih. Oba zbora sta občinstvu ugajala, ki je temu raapoloženju dalo duška z živahnim in dolgotrajnim ploskanjem. Za povezavo je poskrbel dr. Za-blatnik. Namen koncerta je bil tudi, prikazati tujim letnim gostom našo pevsko kulturo in lepoto naših pesmi. In res je bilo teh precej. Povezovalec je zaradi tega razložil pomen koncerta tudi v nemškem jeziku in pred vsako pesmijo vsebino. Mogoče bi bilo bolje, nastopiti z več živahnimi pesmimi. Sedaj v letnem času, ko morajo naši ljudje delati po 12 do 14 ur na dan, in so zvečer zelo izmučeni, so dovzetni v splošnem bolj za lahko, veselo razvedrilo. Pesmi s solospevi so priljubljene, to tudi zaradi tega, ker tu besedilo poslušalci bolje čujejo. Tudi za tuje goste velja isto, ki besedila ne razumejo.
Upoštevajoč izmučenost naših ljudi in še to, da je bila za letne goste ob istem času v bližini godba na pihala, ki gotovo še bolj »vleče«, je bila udeležba dobra in je pevski koncert omenjenih zborov dosegel svoj namen. Oba zbora vabimo na svidenje. Poživil je koncert tudi domači godalni trio »Korotan« s solistkami.
Strah pred maturo, veselje po srečnem zaključku, vse je bilo za nami. Ko smo vse slovesno proslavili, smo šli vsak na svoj kraj, da si odpočijemo.
Čakalo nas je pa še maturitetno potovanje, katerega smo se vsi veselili. Nameravali smo obiskati naš matični narod in dele Hrvatske.
Preden vas sedaj popeljeva po poti, po kateri smo se peljali in uživali krasote slovenske zemlje, bi se rada vsem, ki so nam ta izlet omogočili, v imenu vseh udeležencev prisrčno zahvalila.
18 maturantov se nas je žbralo pod okriljem naše razredničarke, prof. dr. Petkove in prof. dr. Vospernika na pliberški postaji in odpeljali smo se proti Prevaljam.
Tu nas je čakalo prvo presenečenje: ko smo izstopili, nam je »oktet izpod Uršle« zapel v pozdrav. Nato so nas pozdravili zastopniki občine in dr. Sušnik, ravnatelj ravenske študijske knjižnice, ki nas je hkrati povabil na ogled ravenske gimnazije in študijske knjižnice. Prej pa smo se telesno malo okrepčali in se s »koroško budnico« skromno zahvalili oktetu in ostalim za sprejem.
Med sedanjem v avtobus smo se seznanili z našim vodjem, prof. dr. Klemenčičem ter tehničnim vodjem, g. Štefanijo Isajevič.
V	študijski knjižnici je vzbudila naše posebno zanimanje Dalmatinova biblija, ki je na vsem svetu ohranjena še v kakšnih šestdesetih izvodih, ter Valvasorjeva originalna izdaja.
Pot nas je vodila naprej v Slovenjgradec, kjer smo si ogledali umetnostni paviljon. Sedaj so tam razstavljena dela domačih umetnikov. 23. oktobra pa bo tam otvoritev likovne razstave »Mir, humanost in prijateljstvo med narodi«, na kateri sodelujejo umetniki svetovnega formata.
V	»muzeju revolucije« smo lahko videli dokumente iz časa nacističnega nasilja.
Zanimale so nas tudi stare freske v slovenjgraški cerkvi, zato smo si jih tudi ogledali.
Prehitevajoč dravske valove, s pogledom na Pohorje, smo kmalu prišli v Maribor, od koder smo se peljali proti Ljubljani. Še isti večer smo bili sprejeti pri zastopnikih
ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU -VINOGRADI (Pogrebi)
Po Koroškem je dosti gospodinj ali deklet, ki so šle skozi gospodinjsko šolo šolskih sester v št. Rupertu; ta dekleta poznajo tu delujoče sestre in jih tudi zanima, kako in kaj se v njihovem zavodu godi. Tako jih bo tudi zanimala vest, da smo dne 11. avgusta 1966 pokopali mnogim bivšim gojenkam in tudi drugim dobro znano sestro Liberijo. Bila je najstarejša med šolskimi sestrami v Št. Rupertu, kajti prekoračila je junija 80. leto življenja, pa je bivala tudi med vsemi sestrami najdalj e na tukajšnji podružnici, namreč že od 1. 1932 naprej nepretrgoma, azvzemiši tista 4 leta od 1941—1945, ko so bile sestre od Hitlerjevega režima izgnane odtod.
S. Liberija ni stopala v javnost, ni zavzemala v družini šolskih sester važnih ali vidnih služb, n. pr. službo s. prednice ali podobno. Njeno življenje je potekalo na tihem, njeno delovanje se ni videlo na zunaj. Že zaradi tega ne, ker je bila mnogo let bolj. rahlega zdravja. Toliko bolj pa je šlo njeno življenjsko delo v globino, v globino lastnega srca in tudi drugih src, s katerimi se je srečala v življenju. To nam
mestnega sveta, ki so podarili vsakemu knjižni dar v spomin. Naslednji dan nas je sprejel avstrijski konzul Riesenfeld. V svojem nagovoru je dejal, da se veseli našega obiska, in poudaril pomen znanja več jezikov ter nakazal našo nalogo, da naj delujemo za zbliževanje in spoprijateljevanje obeh narodnostnih skupen na Koroškem.
Po avtocesti smo drveli naprej proti Zagrebu in čeprav so hitro švigale mimo nas slovenske vasice, našim pogledom ni ušla
PEVSKO DRUŠTVO »JAKOB GALLUS-PETELIN«
Pevke in pevci »Gallusa«!
Počitnice — tudi naše — se bližajo koncu. Ker nas čaka takoj jeseni mnogo dela, bomo začeli zgodaj z vajami.
Prva pevska vaja bo v soboto, 3. septembra 1966, popoldne. Posebej opozarjam:
1.	zberemo se na Velikovški cesti 5 (Haim-linger),
2.	začetek vaje že ob 14. uri,
3.	vaja bo v dveh oddelkih.
Pridite vsi in 'točno! Na veselo svidenje!
Pevovodja
romantičnost Otočca, ki smo si ga tudi po-bliže ogledali.
Kmalu smo prekoračili slovensko-hrvat-sko mejo in se bližali Zagrebu. Veličastni so objekti centra, kot n. pr. katedrala, grajana z vsemi finesami gotskega sloga. Ko pride tujec v cerkev, ga zajame mistična mračnost, ki skriva v sprednji strani grob kardinala Stepinoa. Zanimiva je tudi glavna ulica, na kateri je vsak popoldan vsaj tako živahno, kakor n. pr. pri nas na pli-berškem sejmu.
Naslednji dan smo Imeli priliko, da si ogledamo Plitvička jezera. Peljali smo se preko revnih kraških pokrajin, mimo ubogih bajtarskih koč. Človek se čudi, da je v takih razmerah še možno živeti. Polja, kot ga poznamo mi, sploh ne vidiš. Travniki so majhni in obdani z ograjo iz kamenja, namesto drevja raste pritlikavo grmičevje. Zanimivo je tudi prebivalstvo: po
je razodel v lepem nagrobnem govoru kanonik Zechner, ki je razkril skrivnost njenega življenja; to je bila njena globoka ljubezen do trpljenja. Nosila je dosti križev, malih in velikih, najbolj križ dolgotrajnega bolehanja. Rajna sestra je bila dober psiholog, dobra poznavalka človeške duše in njenih skrivnosti, znala je govoriti marsikateri duši od srca do srca. Pa tudi sicer so' se marsikateri izven samostana radi pogovarjali z njo v zaupnem dogovoru, ker je znala tako globoko poseči v dušo.
Njen posel je bil predvsem šivanje. Poleg tega pa je največ časa in skrbi posvečala cvetlicam, ki so bile njene ljubljenke. Vsa leta jih je ljubeče gojila na vrtu sestrinske hiše. Odtod so jo mnogi mimoidoči najbolj poznali in cenili in marsikatera imenitna gospa iz mesta si je zaželela njenega izkušenega sveta, kako naj ravna s cvetlicami, da bodo uspevale. Še marsikaj, zanimivega bi se dalo povedati iz njenega življenja, če bi bil za to čas. Naj omenimo samo še to, da, kakor je splošno rada in mnogo ter s pridom prebirala knjige in liste, tako je bila posebno zvesta bralka »Našega tednika«. Zato naj ji bodo te vrste zapisane v spomin.
Umrla je 9. avgusta 1966, prav na tisti dan kot leto prej gospod dr. Petek, kateri jo je pred leti v dolgi bolezni skrbno zdravil in se ga je zato vedno hvaležno spominjala. Zdaj počivata oba na 'pokopališču v Št. Rupertu.
Naj sporočimo še, da smo pokopali dan po veliki gospo j niči, 16. avgusta, Dularjevega očeta na Vinogradih, Jakoba Wernig. Rodil se je pred dobrimi 80 leti v Hudem kraju, pa je že kot otrok s svojimi starši prišel v naš kraj, k Pušniku na Vinogradih, od koder se je priženil k Dularju. Bil je daleč naokoli znan, zato ga je tudi izredno velika množica ljudstva prišla spremit na zadnji poti. Naj prav tako počiva v miru.
večini vidiš le starke in starčke, mladi ljudje pa se izseljujejo »s trebuhom za kruhom«, zato je veliko domačij praznih in razpadajo. Pokrajina je kraška in zelo suha, zato se je pojavilo pred našimi očmi pravo čudo: Plitvička jezera. Nanizanih je 12 bistrih jezer, ločenih med seboj po ozkih pragih, čez katere pada voda v stoterih slapovih. Pod zadnjim jezerom pa pada 78 m visok curek Plitvice in tako se rodi reka Korana. Ves predel je nacionalni park. Ob jezerih so speljane stezice, po katerih se lahko sprehajaš in občuduješ očarljive barve jezer. Zaradi te naravne lepote je služil ta kraj že večkrat za naravno kuliso raznim filmom.
Naša želja je bila, da bi sedaj čimprej prišli do morja, da bi se odpočili od naporne vožnje. In res, čez nekaj ur smo pred Senjem zagledali morje brez meja. Malo smo se v njem ohladili in nato drveli ob morju proti Reki.
Reka je po prebivalstvu približno tako veliko mesto kakor Celovec in izrazito hr-vatsko. Stare v njem so cerkve, avguštinski samostan in trsatski grad (znana romarska pot), ki so ga dali postaviti Frankopani v 13. stoletju. Sicer je Reka mesto novejših zgradb in širokih ulic. Najbolj znana je kot naj večje pristanišče med jugoslovanskimi pristanišči. Na leto pristane okrog 10.000 ladij, ki pripeljejo 4 milijone ton blaga in nad 1 milijon potnikov. Ves čas se sliši zamolklo nabijanje iz ladjedelnice, ki izdeluje ladje celo za Anglijo, ki je dežela najboljših ladjedelcev na svetu. V mestu živi italijanska manjšina, ki ima svoje šole in razne kulturne ustanove.
še isti dan smo prepotovali preko Opatije, Pazina, Poreča ves istrski polotok. Istra ni v celoti pusta, kakor bi človek mislil, to velja le za severni, najbolj celinski del. Srednji pas Istre ima rodovitnejšo zemljo. Po barvi prsti se imenuje rumena Istra, najjužnejši del, pravtako imenovan po barvi prsti, je rdeča Istra. Zemlja je rodovitna in pridelujejo na njej žito, sadje in vino. Skozi mesto, ki leži v taki pokrajini, Pazin, smo se pripeljali tudi mi. Pomemben je bil za narodni prerod istrskih Hrvatov.
Kmalu nato smo prispeli na naš vmesni cilj, v Poreč. Bilo je že temno in nismo si mogli več ogledati mesta, kar pa tudi ni bilo potrebno, ker smo nameravali ostati tu več dni in se kopati, takoj pa smo se hoteli prepričati, če je vinček muškat res vreden svoje pohvale.
Razumljivo je, da smo drugi dan vstali po načinu letoviščarjev, nato pa čimprej v morje. V naslednjih dneh smo našli tudi čas za ogled mesta in okolice. Poreč je najstarejše mesto na istrskem polotoku z zelo lepo okolico, kot n. pr. Piavo laguno, otokom sv. Nikolaja in znamenitimi objekti, kot je starokrščanska bazilika iz 6. stoletja, ki je ena najboljše ohranjenih v Evropi. Okrašena je z mozaikom in marmorjem. Stara utrdba Kula je preurejena v mistični bar. Domačini nudijo tudi kulturne programe. Imeli smo priliko, da smo si ogledali »folklorni večer«.
Potem smo se ustavili v Kopru, največjem slovenskem pristanišču, ki ima dolgo zgodovino: tu je stalo že grško naselje Ca-prarija, v srednjem veku so mu gospodo-
Strskovna trgovina za umetna cvetlice, mirte in damske klobuke
KLAGENFURT, filter PiatZ 34
vali oglejski patriarhi in Benečani. Imenovali so ga caput Istriae. Mesto je imelo dvojno obzidje in 12 vrat. Razkošnost tedanjega časa se kaže še sedaj v mogočnih mestnih hišah. Toda, ko je Trst postal prosta luka, je začela veljava Kopra bledeti in hiral je do nedavnega. Po vojni je začel spet pridobivati na ugledu in pomenu.
Kmalu nato pa smo se že nahajali v Ško-oijanskih jamah, ki jih prištevamo poleg Postonjske jame med najveličastnejša po-zorišča kraškega podzemlja.
Vozili smo se naprej in sedaj nas je sprejela v svoje naročje Soča ter nas spremljala proti domu. Občudovali smo njene modro-zelene valove, ki se globoko zajedajo v bele skale ter skakljajo mimo Kobarida in Vršna, Gregorčičevega rojstnega kraja. In že smo se vzpenjali na Vršič, se nato spuščali proti Jesenicam. Težko je bilo slovo, ostali so nam lepi spomini in trden sklep, da se kmalu ■spet snidemo.
Vanč in Vorč
Kmetje, vaša nakupovalnica je KmeČlO gOSPOdarSka 28(^1193 Pliberk
Zadruga prodaja po ugodnih pogojih vse kmetijske stroje, orodje, semenja, ostale potrebščine. — Kupuje žita in druge kmetijske pridelke
Domači denarni hranilni in kreditni zavod je
Hranilnica in posojilnica Pliberk Živinorejska zadruga za Libufe in okolico
Živinorejska zadruga se prizadeva za napredek naše živinoreje
Poletne prebavne motnje
Poleti in zgodaj jeseni dostikrat kar cele družine čez noč zbolijo za različnimi prebavnimi motnjami: že po nekaj urah jim je slabo, telesna temperatura se dvigne, dostikrat prično bruhati; krčem in bolečinam v trebuhu pa sledi driska. Ko iščemo vzroke takih obolenj, kar preradi pozabimo na možnost okužbe hrane, ki je bila že pripravljena dalj časa ali pa iz okuženih živil. Zato si poglejmo danes nekoliko vzrokov za te težave.
V splošno povzročijo take težave okužbe s klicami ali njihovimi strupi. Prenašajo jih bolniki ali pa tisti, ki so bolezni že prestali in še vedno izločajo kužne klice (bacilo-nosci) in to z izločki (blato, urin). Okužba je mogoča, če uživamo okužena jedila, predvsem kuhano meso, mleko, mlečne izdelke in včasih račja jajca. Lahko pa so take okužbe posledica kapljične okužbe hrane, ko bolnik kašlja ali kiha čeznjo. Prav tako lahko zanese kužne klice z zagnojeno ranjeno roko. Izjemoma lahko pridejo klice tudi iz zemlje in okužijo mesne izdelke. V tem primeru pa so znamenja okužbe drugačna, kažejo na prizadetost živčevja: glavobol, vrtoglavica, dvojne slike, težave pri govoru in požiranju, izsušena usta. To so izredno važna opozorila, kajti če ne začnemo takoj zdravljenja, sledi hitro poslabša-njje in smrt. Za tem obolenjem, tako imenovanim botulizmom, namreč umre vsak peti bolnik.
Zmleto meso in poltrajne salame so mnogo bolj nevarne kot meso v kosu. Tudi meso za živali, zaklanih v sili ali ko so pre-
utrujene, je nevarno, še posebej grešijo gospodinje, ko puščajo zmleto in sesekljano meso dalj časa, pa čeprav v hladilniku. Prav tako so lahko nevarne predolgo odprte kon-serve ali narezki, ki čakajo po ves dan.
Dostikrat pa so lahko vzrok prebavnim motnjam tudi rastline, ki še niso povsem zrele (fižol, krompir), ali pa ko dozorijo (rženi rožički, volčja češnja). Čedalje več je težav zaradi sredstev, s katerimi zavarujemo sadno drevje pred škodljivci. Tanka plast strupov lahko prekriva sadež, drugi pa zopet gredo skozi drevesne sokove vanj in če tako sadje jemo prekmalu, so težave kaj hitro tu. Žrtve so zlasti otroci.
Kaj, naj naredimo, če se kaj takega pri naši hiši pojavi? Že pri najmanjšem sumu na zastrupitev s hrano shranimo ostanke
hrane, ki je sumljiva ter morebitne izbljuvke ali iztrebke, ki jih vedno pokažemo zdravniku. Ta bo tudi odredil v hujših primerih ustrezno zdravljenje. Do takrat pa poskušajmo sami čimprej spraviti strup iz telesa (izbljuvati ali izprazniti črevesja s čistilnimi sredstvi). Živalsko oglje je tudi primerno, ker veže strupene snovi in jih tako odstrani iz črevesja. Žlico oglja ali dve tableti raztopimo v kozarcu vode in počasi popijemo več kozarcev. Ne smemo se ustrašiti, če bo potem blato črno, kot bi bilo pomešano s sajami. Vsako hujše obolenje pa nas mora opozoriti na življenjsko nevarnost, zato ne pomišljajmo in brž pojdimo po zdravnika ali pa odpeljemo bolnika k njemu. Okrepila ga bo skodelica prave kave. Najprej ne moremo vedeti, kako resna je okužba, zato odlašanje ni varno.
Red v gospodinjstvu in osebna higiena vseh družinskih članov so najboljše preprečevanje prebavnih obolenj.
Kako zavarujemo les pred hroščem lesarjem
Progasti lesar je do 3,5 mm velik hrošček, temnorjavega vratnega ščita in s svetlorja-vimi pokrovnimi krili, na katerih so opazne tri nekoliko temnejše podolžne proge.
Najprej si natanko oglejmo, kako poteka njegov razvoj, saj nam bodo tako tudi laže razumljivi ukrepi, s katerimi obvarujemo škode dragoceni les.
Hroščki progastega lesarja prežive večino svojega življenja v notranjosti lesa. Zunaj lesa se pojavljajo le ob svatbenih poletih, ki jih opazimo najpogosteje v prvih pomladanskih mesecih. Po parjenju si samice na-
Spoznajmo arniko
Arnika, brdnja ali črvivec je dehteča 20 do 60 cm visoka rastlina, s kratko, debelo, valjasto, plazečo koreniko. Stebelce je pokončno, enojno ali le malo razvejano. Je puhasto in žlezasto. Ima 1 do 3 oddaljene pare navzkriž stoječih listov. Listi ob tleh tvorijo rožico ali rozeto in se dotikajo zemlje. So jajčaste oblike in celorobi. Cvetovi ali glavice so posamične, le redko do 3 sku-
paj, široke 6 do 8 cm. Arnika je temnoru-mene, rumenjaku podobne barve.
Raste posamezno ali v gručah na humoz-nih peščenih tleh, na negnojenih travnikih in senožetih, na pašnikih, tu in tam tudi v redkih gozdovih iglavcev, v vlažnih borovih gozdovih itd. Cvete od maja do avgusta. Apnena tla ji ne prijajo. Raste od nižin pa prav do visokih gora. V Švici so jo našli v višini 2800 metrov.
gonsko poiščejo najustreznejše prebivališče, kjer bodo lahko vzgojile svoj zarod in potomstvo. Kot taka jih najbolj privablja in jim tudi ustreza še sveža neobeljena smrekova hlodovina, enako pa tudi površno obeljena hlodovina, če je uskladiščena na vlažnih krajih v gozdu. Le v izjemnih primerih si samice izberejo tudi poškodovano in hirajoče drevje z zmanjšanim pritiskom drevesnega soka. V ustrezen hlod ali drevo izvrta samica do 6 cm globok rov v radikalni smeri. Na koncu se pa ta vhodni rov nadaljuje v dveh zavornih rovih. Ob stene zarodnih rovov odloži samica v več ali manj enakomernih razdaljah do 50 jajčec. Samec, ki sledi samici v rove, je medtem zaposlen z izrivanjem vrtovine skozi vhodno odprtino. Roditelja ostaneta še nadalje v rovih in skrbita za razvoj zalege. Ko se iz jajčec iz-vale ličinke, si svoje prvotne vdolbinice povečujejo v kratke rove, ki se širijo v pravokotni smeri na zarodni rov. Tako nastane za to vrsto značilni lestvičasti rov. Po petih do šestih tednih ličinke dorastejo in se v rovih zabubijo. Po nadaljnjih 8 do 12 dneh izležejo iz bub mladi
hroščki, ki ostanejo nekaj, dni še v rovih, dokler spolno ne dozore. Ko je slednjič dosežena tudi ta razvojna stopnja, po zarodnem in vhodnem rovu zapuste rove, zlete na prostost. Novi rod nadaljuje z uničujočim delom. Vidimo, da ima progasti lesar v našem podnebju ob normalnih razmerah dva rodova na leto. To ga usposablja, da se razmeroma hitro razmnoži.
Značilno za te škodljivce pa je, da se niti odrasli hroščki niti njih ličinke ne hranijo z lesom, temveč izključno s posebno vrsto Ambrosia glivic, ki bogato obraščajo vse dele rovov. Zametke glivične kulture pa preneseta že roditelja na dlačicah, s katerimi sta obrasla. Glivice, ki so bele barve, odmro in počme. Če se to zgodi, potem tudi ličinke lesarjev poginejo od lakote.
Iz opisa, kako se razvija progasti lesar, smo videli, da je glavni pogoj za nalet in razvoj škodljivca vlažnost lesa. Zato je najvažnejše in osnovno pravilo, če hočemo les zavarovati pred progastim lesarjem, da hlodovino čimprej zvozimo iz gozda ter jo uskladiščimo na zračnih skladiščih. Tako pospešimo osušitev lesa in glivice ne morejo več rasti. S tem zanesljivo odvrnemo tudi nalet lesarjev.
Močnejši nalet lesarjev na nezavarovano hlodovino lahko do 30 odstotkov zmanjša uporabnost hlodovine. Les, ki so ga okužili lesarji, ni uporaben niti za celulozo niti za kako drugo kemično predelavo, ker v njem hroščke, ki jih obdaja hitinski oklep, luži-ne ne tope in je zato iz takega lesa pridobljena celuloza nečista.
Lunar orbiter snema Luno
Amerikanci so z vesoljskega oporišča Cap Kennedy pred kratkim izstrelili v vesolje vesoljski laboratorij Lunar orbiter, ki naj napravi na stotine posnetkov površine Lune. Vse delo poteka po načrtih in Amerikanci govore o velikih uspehih tega poskusa. S tem se bliža dan, ko bo zletel prvi človek na mesec. Kajti na podlagi teh posnetkov naj bi pozneje iztaknili najugodnejši kraj, kjer bi lahko pristali ameriški vesoljci.
Rekordna trgovina med Jugoslavijo in Avstrijo
Razvoj blagovnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo od 1960 do 1965 je tema poizvedovanja avstrijske zvezne zbornice. Kot kaže študija, se ni povečal le avstrijski izvoz, ampak je tudi prodaja jugoslovanskega blaga v Avstriji, ki je od leta 1961 dalje nazadovala, po večji sprostitvi v Avstriji po letu 1964 in v letu 1965 dosegla rekordno vrednost 725 milijonov šilingov. Avstrijske dobave, ki so od 1960 nazadovale, so lani dosegle milijardo šilingov in so s tem nekoliko presegle uspeh leta 1960.
Med tržišči Avstrije je bila Jugoslavija še v letih 1958 do 1960 z okoli 3,5 odstotka avstrijskega izvoznega obsega na šestem mestu, 1962 na osmem mestu. V letih 1963 do 1964 je Jugoslavija nazadovala na deseto mesto in ohranila to mesto tudi še leta 1965.
Avstrijski izvoz v Jugoslavijo je 1965 obsegal okoli 36 odstotkov strojev in prometnih sredstev, okoli 24 odstotkov polizdelkov in končnih izdelkov, 23 odstotkov surovine in 15 odstotkov proizvodov kemične industrije. Te štiri blagovne skupine tvorijo skupno 98 odstotkov avstrijskega izvoza v letu 1965. Od leta 1960 kažejo avstrijske dobave jasno spremembo ustroja: tako so zamenjale dobave surovin in električne energije v veliki, meri prej zelo velike dobave avstrijskega potrošnega blaga.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 4. 9.: 6.15—6.45 Duhovni nagovor. —
S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — 1’ONEDELJEK, 14.15—14.55 Poročila, vreme, obja-ve. _ Pregled sporeda. — Narodne in ponarodele. ~~ Iz zdravnikove beležnice (Dr. Jožef Glančnik: Sodobni način življenja ogroža zdravje). — 18.00—18.15 za našo vas. - TOREK, 14.15-14.55 Poročila, vre-Ine, objave. — športni mozaik. — SREDA, 7. 9.: 14.15—14.55 Poročila, vreme, objave. — Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 8. 9.: 14.15-14.55 Poročila, vreme, objave. — Slovenske umetne pesmi. — kaj pravite k temu (Prof. M. Rus: Občutek manjvrednosti). - PETEK, 9. 9.: 14.15-14.55 Poročila, vreme, objave. — Domače novice od petka do petka.
— Po naših krajih in pri naših ljudeh. — Poje slovenski oktet — Ljudsko verovanje 5. (Dr. Niko Kuret: Moč nebesnih teles). - SOBOTA, 10. 9.: 9.00-10.60 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Na travnikih in pašnikih je s kmetijskega stališča škodljiva, ker odvzema s svojimi listi travam in drugim zelem obilo prostora. Svežo arniko jedo kvečjemu Lože. V seno pridejo le trda in s hranilnimi snovmi zelo revna stebelca. Govedo, krmljeno s senom, ki ima mnogo stebelc arnike, dobi krvomoičo. Suhi travniki, kjer raste arnika, niso dosti vredni.
Za omenjene nevšečnosti pa se arnika oddolži z odličnimi lastnostmi kot zdravilna rastlina. Kaj vse z arniko lahko zdravimo, 'bomo pisali ob kaki drugi priložnosti.
Za Pliberški sejem se vam priporoča
rj)aole Jlioi iltuk
Pliberk — glavni trg (ob vhodu na sejmišče)
trgovina s tekstilijami (posteljnino, perilom, konfekcijo,) in špecerijo.
Postrežba domača. Zmerne cene!
Za sejemsko nedeljo imamo celodnevno odprto.
TISKARNA KNJIGOVEZNICA	m g	v S	Učbeniki za vse učence peresa in svinčniki
IZDELOVANJE	™ ČRNO BELIH IN BARVASTIH KLIŠEJEV	_	JhR	O	zvezki
	L	potrebščine za risanje
ZALOŽBA	O	zemljevidi
KNJIGARNA IN PAPIRNICA		črnila in barve
NAJLEPŠA KVALITETA ■ TOČNA D	O B A V A	B KULANTNE CENE
Buchdruckerei CARINTHIA		
	FILIALEN:	
KLAGENFURT-CELOVEC		WIESBADNER STRASSE 6
VoLKERMARKTER RING 25		BAUMBACHPLATZ 1 WOLFSBERG
TELEFON 3651, SERIJA		KoTSCHACH-MAUTHEN
		ST. VEIT a. d. GLAN
ZA MLADINO
IN PROSVETO
Treba je IskafI
RAZGOVARJAMO SE O NAŠIH LJUDEH, DA SE UČIMO ŽIVLJENJA
Dekleta gredo na Etno
Pretekli teden so v Franciji odločili, da bodo spremljali strokovno skupino, ki gre raziskovat, kako italijanski ognjenik Etna in Stromboli bruhata lavo iz svojega žrela, tudi štiri dekleta. Izbrali so 22 kandidatov za to in izmed teh kandidatov, ki so jih posebej vežbali na štadionu za pot na vulkanske hribe, so določili štiri dekleta.
Vodja odprave na Etno je izjavil: »Dekleta so se pokazala, da so bolj dinamična kot fantje. Danes odpotujemo v Italijo. Naša ekspedicija bo trajala od deset do petnajst dni. S seboj imamo najnovejše raziskovalne aparate.«
Premisli!
® Prava, pristna krepost ni žalostna in odbijajoča, ampak nalezljivo vesela.
© Ko nam gre dobro, veselimo se in zahvaljujmo se Bogu, da razliva na nas in na naša dela svoj blagoslov.
© Ko nam načrti propadajo in naletimo na nasprotja, veselimo se in zahvaljujmo se Bogu, da nas ima vredne svojega sladkega križa!
Res nimaš sreče v življenju
Napoleon se je odločil, da zavzame Italijo. Generali so imu rekli: »Veličanstvo, Alpe so na poti.«
»Potem Alpe proč!« je odgovoril Napoleon.
Lotil se je dela. še danes občudujemo njegovo krasno izpeljano cesto nad Sim-plonom.
#
Vergil je dvajset let popravljal pesem o trojanskem junaku, Eneido. Edison je po cele noči, in to deset let preždel v delavnici, da je mogel svetu pokazati svoje iznajdbe. Najbolj trdo delo po dvajset ur na dan.
Krištofu Kolumbu so računi pokazali, da se mu odpira nova pot v Indijo. S tremi starimi ladjami španske kraljice je plul po Atlantiku in po neizmernih trudih je odkril »novo zemljo«.
*
Slavni Grk Demosten je hodil na morsko obalo kričat na vse grlo. Pod jezik si je polagal kamančke. Zakaj? Hotel se je rešiti govorne napake. Hotel je postati govornik. In je postal.
#
Kaplja še kamen zvotli,
ne s silo, le s padanjem čestim.
Brez potu, ni medu.
ža da&co- udia
Marička pripoveduje sosedi: »Ko sem videla svojega moža, kako si je šival gumb, sem mu rekla, da nima naprstnika na pravem prstu. In premisli, kaj mi je odgovoril: ,Prav imaš,’ mi je rekel, ,moral bi biti na tvojem!’«
»Ne morem in ne morem dobiti službe.«
»Poslušajte, dragi mož. Kam jo pa hodite iskat?
»Sploh je nisem šel... Vsak dan odlašam na prihodnji dan. Za zdaj žena dela, pa kar še nekam gre naprej ...«
»Dragi mož, veste, tako je na tem svetu: pravijo, da je na njem vse mogoče in mogoče je res tako. Nekaj pa ni mogoče — še v naši dobri stari domovini ni bilo — namreč, da bi kdo prišel k vam domov in vam ponudil službo, ali pa če ste že v službi, da bi vam ponudil boljše mesto. Nak, tega ni!
Veste, saj site prav sijajen gospod, celo nekaj takega imate, kar ima le malo Slovencev, namreč, da se znate »naštimati«; celo lep nastop imate, ampak dragi moj, vse to nič ne pomaga, če se sami ne boste premaknili. Pa stokate, da imate smolo. Kakšna smola je to? Oprostite, ampak to je nemarnost. Potem pa ste kot vsi drugi: »imajo smolo«, o onem drugem pa, ki je garal in stradal tri mesece, da si je mogel kupiti dostojno obleko, ki je potem dva meseca iskal zveze, da bi ga nekam priporočili, o tem pa pravite: Ta strela ima pa res srečo!
Ali pa so nekateri, ki imajo celo majhne zveze, pa jim je »nerodno« iti na obisk. Nekateri spet poznajo ljudi, ki bi jih mogli spraviti kam naprej, pa ne morejo ik njim,
ker so mladoporočeni in ne morejo pustiti žene same po osmi uri. Ali pa ne gredo k nekomu, 'ki je baje proti Slovencem (oni gospod pa sploh ni proti nikomur in — mimogrede povedano — Slovence zamenjava s Finci, pa je kljub temu zelo vplivna osebnost...)
Treba je migati, dragi gospod. Treba je migati, je dejal tisti, ki so ga v vojni živega pokopali, pa mu je samo palec ostal iznad zemlje... Treba je iskati... trkati in boste našli in se vam bo odprlo ...«
Simon Preprost
V naravo, v naravo . . .
Povsod na svetu, po vseh hribih in dolinah so prostorčki, livadice, Iki so prav posebno privlačne in idilične.
Lahko bi bile idilične, pa niso.
Kajti trave skoraj, ni več, samo papirji, odpadki, jajčne lupine, olupki, razbite steklenice ... Za grmiči so druge zadeve, ne optičnega in ne akustičnega značaja, temveč — zadeve nujnosti. Ah, kako lepo je vendar v naravi! Ta zrak, ta razgled! Kaj?!
Tak prostorček najdete povsod, kjer je bil Bog posebno radodaren s prirodno lepoto. Vandale in tolovaje, ki greše nad lepoto narave, najdete tudi povsod.
Osip šest
NENAVADNO
... Ali vam je všeč ta kravata, mladi mož? Toliko boljše! — Nekdo drug jo je že nosil. — Ko je bilo sezone konec, se je je naveličal. — Ni sicer popolnoma nova, toda nič ne de, mar ne?...
... Da, gospodična, to nalivno pero je odlično. Kakor hočete, ga lahko obračate. — Neka tovarišica ga je celo leto imela na preizkušnji. Po mili volji ga je uporabljala, nato ga je prinesla nazaj in si izbrala drugo. Prav radi vam ga odstopimo kot novo...
... Da, gospod, z ženo lahko poskusita to zobno ščetko. — Če vama ne bo všeč, jo vrnita. še vedno bomo našli novega kupca ...
Priznati moramo, da takega govorjenja nikoli ne slišimo. In po pravici...
Kako to, da kljub temu uporabljajo fantje in dekleta tak način govorjenja, ko gre za ljubezen?
Na primer:
GOVORJENJE
... Neki fant je ljubimkal z dekletom. Ko se je je po eni sezoni naveličal, jo je pustil. — Ona ni več tako sveža, toda to sploh ni važno, mar ne? — Ljubkimanje te ne obvezuje dn je tako prijetno! ...
... Dekle je razkrilo ves svoj čar pred fanti, nato se je polastila enega imzed njih. Tako je ustrezal vsem njenim muham! — Toda utrujal jo je in si je poiskala nov »model«. — Gospodična, lahko se ponudite, da sprejmete vi tega, ki ga je ona zapustila. Prav radi vam ga odstopimo kot novega ...
...Ko sta nekaj mesecev zaljubljenca ljubkovala, sta se poročila, da bosta poskusila, toda trdno sta bila prepričana, da se ločita, če bo življenjska »zobna ščetka« pretrda! — Po enem letu sta se ločila. — Prav sta imela, mar ne? Saj si bosta brez težave našla novega kupca ...
Po »Ognjišču«
Earl Derr Biggers:	24
KITAJČEVA
miši papit/fi
»Morda! Vendar pa sem trdno prepričan, da je govoril resnico. Po teh malo dneh, ki sem jih preživel pri Maddenu, sodim, da je zmožen vsega. Neupogljiv značaj. Kdor mu hodi v napotje, ga spravi s poti. Kak revež mu je delal napoto — pa ne dolgo. Kdo je bil? To morava šele dognati.«
»Morava?«
»Kajpada. Tudi vi ste se zapletli v to zadevo. Sedaj pa morate hočeš nočeš pomagati!«
»Mislim, da hočem!« je mirno obljubila Pavla.
Oddala sta utrujene konje v hlev, použila skromno večerjo v ,hotelu’ v Seven Palmsu ter sedla v vlak proti Eldoradu. Tam sta že čakala Charlie in Will Holley.
»Dober večer, Pavla!« je pozdravil časnikar. »Kje ste neki tičali, gospod Eden? Tudi Ah Kirn je tukaj. Madden ga je poslal po vas.«
»Bog vas živi vse skupaj!« je veselo zaklical Bob. »Preden se Ah Kirn in jaz odpeljeva na farmo, moram še marsikaj povedati. Pojdimo v uredništvo!«
Tam jim je sporočil: »Sedaj se jaisni! Konč-
no vem nekaj gotovega. Toda najprej, gospodična Wendell, vam li smem predstaviti Ah Kima? Tako se nazivlje tukaj. V resnici pa imate čast, videti pred seboj gospoda Charlieja Chana, kriminalnega uradnika iz Honoluluja.«
Kitajec se je dostojanstveno priklonil.
'»Me veseli, tako znanje je redko!« se je posmejalo dekle ter sedlo na svoj prostorček na Holleyevi pisalni mizi.
»Ne glejte me tako očitajoče, Charlie!« se je smejal Bob. »Na gospodično Wendell se lahko popolnoma zanesemo in ona o vsej zadevi več ve kakor vi. Ta očarljivo lepa mlada dama me je namreč vzela s seboj na ježo po puščavi. In pri tem sva naletela na tistega moža s črno brado, našo puščavsko podgano, ter ga izprašala.«
»Primaruha!« je ves radoveden vzkliknil Holley. In Charliejeve oči so se zabliskale.
»Kitajci so tenkočutni ljudje, Charlie — to hočem pojasniti vsemu svetu! Vohali ste popolnoma pravilno! Preden sva prišla na Maddenovo farmo, so bili tam priredili majhen umorček. In sedaj poznam morilca!«
»Thorn!« je zaklical Holley.
»Ne — visoki šef — sam P. J. Madden. Prejšnjo sredo zvečer je počil nekoga, ki mu ni bil po godu. Priljubljena zabava trmastih milijonarjev, se mi zdi.«
»Neumnost!« se je zagnal Holley.
»Prosim, poslušajte!« In Bob jim je povedal Cherryj:evo zgodbo. Ghan in Holley sta poslušala z nemim začudenjem.
»In kje je sedaj stari rudosledec?« je povprašal Kitajec.
»To je edina kočljiva točka. Pustil sem ga, da je šel svojo pot. Moremo ga dobiti, če bo treba. Za sedaj imamo važnejše opravke.«
Chan se je zamislil. »To je najbolj čuden primer, kar sem jih kdaj doživel. Pri navadnih umorih leži truplo na preprogi, jaz pa po raznovrstnih okoliščinah sklepam, kdo jie storil in zakaj. Toda tukaj? Duham, da nekaj smrdi. Po dolgem iskanju je to prvi žarek, ki mi je pokazal, kdo je krivec. Kdo je bil pa umorjen? In zakaj? Bo še težko delo, dovolj dela!«
»Menda vendar ne menite, da bi poklicali sodnika?«
»Kaj bi to hasnilo? Potem bo prilomastil policijski inšpektor Bliss z velikimi nogami in bo pri vsakem koraku vse skvaril. Madden ga bo oplašil in in se tako izmuznil iz zanke. Ne, stvar bomo sami dognali. Sedaj pa odrinimo!«
Pred hotelom je Bob dekletu podal roko. »To je bil zame lep dan, da še nikoli ne tako! Z eno izjemo.«
»Kako?«
i»Wilbur! Neznosno mi je misliti nanj.«
»Ubogi Jack! Preveč ste hudi nanj. Lahko noč, in ...«
»No, in?«
»Bodite previdni! Tam zunaj na ranchi, menim!«
Med vožnjo na farmo je bil Chan zelo molčeč. Na dvorišču sta se ločila. Ko je Bob
ZA NAŠE MALE
MATIJA VALJAVEC:
PASTIR
(6. del)
Tisti čas pa se pripelje v goste sam zamorski cesar in na čast mu gostarije dan za dnem so se vrstile.
Cesarična pa, ko vidi sina, gre vesela precej k njemu, vije se mu okrog vrata in poljubljata se strastno.
In napravili so svate, da ni bilo nikdar takih; pa so jedli ino pili, da je bilo vsem zadosti.
Tudi jaz sem bil povabljen, dali so mi jesti iz črepa, piti pa iz naprstnjaka; dali so mi iz stekla škornje in iz pajčevine suknjo.
Hodil sem po kamnji poti, strli so se moji škornji, hodil sem po gostem grmju strgala se mi je suknja.
Razglednice iz Slovenije
Po vaseh stoje razkoračeno kozolci, dolge hrbte kažejo soncu. Po vinogradih se belijo zidanice, klopotci poredno pojejo pesem o zorečem grozdju. Kako lepi so na domači hiši kamniti podboji, okviri vrat in oken in kovane mreže! Narodna noša — pesem barv in oblik. Poslikane panjske končnice, skrinje, slike na steklu, stari plesi in pesmi, stari Običaji in bobkov kot — v barve in oblike izlito bogastvo slovenske duše. Pregovori, uganke in pripovedke — skrinje ljudske modrosti. In naši ljudje! Prekmurski lončarji in ribniški krošnjarji, idrijske čipkarice in kroparski kovači, loški izdelovalci malega kruhka in belokranjski tkavci — kaj niso vsi kot različne podobe enega in istega dobrega, preprostega človeka?
ŠOLA V POČITNICAH
L Imenuj tri kraje, skozi katere teče Zilja, Sava, Drava, Mura, Krka, Soča!
2.	Domači kraj opiši tako, da boš navedel kraje, gore, reke in potoke v okolici!
3.	Napiši, kolikor veš slovenskih krajev, rek in gora, ki se začenjajo z A! Potem stori isto z ostalimi črkami abecede!
stopil v patij, je zagledal Maddena, ki je, ogrnjen v površnik, sam sedel ob ugašajočem ognju.
Milijonar je skočil kvišku. »No?«
»No?« Bob je popolnoma pozabil, po kakih opravkih je odšel v Barstow!
»Ali ste našli Draycotta?«
»Ah, tako?« Mladi mož se je naenkrat spomnil. Zopet mora slepariti — kdaj bo tega konec?
»Jutri točno opoldne pred banko v Pasadeni!« je tiho povedal.
»Dobro,« je šepnil Madden. »Odpeljem se, preden boste vstali. Saj menda ne greste še spat?«
»Vendarle pojdem! Bil je naporen dan.«
»Res?« Nemarno je odšel gospodar v'izbo. Bob je zrl v široka pleča, v orjaško postavo mogočnjaka. Mož, ki drži skoraj ves svet v svojih pesteh, ki pa je vendarle zagrešil zavraten umor, ker se je bal...
14.
Komaj se je Bob drugo jutro zbudil, je že zopet začel razmišljati, kar mu je belilo glavo tudi snoči, preden je zaspal. Madden je nekoga umoril. Kakor je milijonar sicer videti hladen, preudaren ter samega sebe brzdajoč — enkrat se je vendarle zaletel! Treba je bilo najti skrivna vratca njegove preteklosti in jih odpahniti. Najprej pa je potrebno dognati, kdo je bil tisti, ki je onega usodnega večera moral izdihniti.
(Dalje prihodnjič)
OBČINA PLIBERK-BLEIBURG VABI, DA OBIŠČETE
^UberlkL sedem
4. do 5. septembra 1966
železnino -
PEČI, ŠTEDILNIKE
NA DRVA, PREMOG, OLJE, PLIN IN TOK -TALNE OBLOGE (BODENBELAG) TELEVIZIJSKE APARATE, RADIO APARATE KMETIJSKE STROJE, BARVE IN ŠIPE
Vse „Joka" izdelke
Vam dobavlja najugodneje
Podjunska trgovska družba - bratje
RUTAR& Co., Dobrla ves Tel. 220
Obiščite tudi GOSTILNO-HOTEL RUTAR
V DOBRLI VESI ob Kapelški cesti • Telefon 04236-281
S	-			 	 .... sSŠljpSgS —	—	
	\JsaU afaiskomlec
	PJUbecšktfra
	to [vit
Igpfflf frj f m	SchloOhrau
iiiil	[viva!
IT		
	
KADAR POTUJEMO, OBIŠČIMO
gostilno QamitLg,
V GONOVECAH PRI PLIBERKU
DOBRA KUHINJA • TUJSKE SOBE AVTOMATIČNO KEGLJIŠČE VELIKA IZBIRA DOBRIH PIJAČ CENE SOLIDNE!
(BENCINSKA ČRPALKA)
Vse poljedelske stroje, vse za gospodinjstvo ugodno in na obroke Vam nudi tvrdka
HANS WERNIG
KLAGENFURT Paulitschgasse (Prosenhof)
Električne napeljave, hišne instalacije, strelovode, popravila in navijanje motorjev vam gE^ oskrbi najboljše, najceneje
| čfoUlte -
S HOLLAUF
Pliberk — Bleiburg
■ ŠOLSKE TORBE B AKTOVKE Največja izbira v specialni trgovini kovčkov in torb
JfLiiliLlmckeji
KLAGENFURT - CELOVEC
Rainerhof (Neuer Platz), tel. 50-45
'Ditg&alfta OCmut pliberk
Naše posebne ponudbe ob Pliberškem sejmu:		A poceni dnevi ■ od 3. do 6. septembra 1966		
Mikado Rio kava Vi kg vrečka . .	.	21.- šil.	Damske nogavice znamke „Comet”	12.50 šil.	
čokolada Napeli, napolnjena, 3 kosi	10.- šil.	Damski puloverji Orion, v vseh barvah 49.—		šil.
Ameriški žvečilni gumi, 6 kosov . .	2.50 šil.	Židane rute, rožnati vzorci, kos	16.50 šil.	
Brisače WETTEX, 3 kosi ....	10.50 šil.	Krema Nivea, srednja velikost . .	6.50 šil.	
Rokavice iz gumija, po		13.50 šil.	48 cm dolge potne torbe ....	109-	šil.
Vžigalniki tiga „Streamline” . . .	9,- šil.	Električne blazine za ogrevanje, eno		
Vžigalni kamenčki, sto kosov . . .	7.50 šil.	leto garancije		95.-	šil.
Damske nogavice iz perlona, brez šiva		Spray za lase			34,-	šil.
prva izbira		6.90 šil.	žoge iz plastike s premerom 21 cm	10-	šil.
Našli boste še sto drugih stvari	v naših	izložbah in cenikih		
NA SEJMU NIMAMO STOJNICE!
Addf
CmpideM
SLIKAR, ZLATAR, KIPAR
Prevzemam vsa popravila cerkva
Predelava okroglih tabernakljev
FEISTRITZ AN DER DRAU KARNTEN
TEL 04245-248
STAVBENO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
se priporoča naročnikom — Izdelava kvalitetna — Cene zmerne
Itupufa pri htcdUaU, ki agfašufefo i/ frašch* iUtu!
Obiščite nas ob PLIBERŠKEM SEJMU
GASTHOF-FLEISCHHAUEREI
FRANZ SCHWARZL
BLEIBURG - PLIBERK
10.-Oktober-StraBe 20, telefon 315
DOBRA JEDAČA IN PIJAČA
ŽELEZO ® BARVE• GRADBENI MATERIAL
Ph. Zwick Pliberk
Bleiburg
Obiščite razstavo
o gospodarstvu gospodinjstvu in tehniki
na Pliberškem sejmu
pri domači tvrdki
Jetrn
famsek
Št. Lipš (Tihoja 2), pošta Dobrla ves, Koroška
Za ples in zabavo igra godba	VINO'KAVA - sendviči - pečene riške na ražnju
(Q&binA&fL (,Veseli Štajerci’) iz Knittelfelda IS Pliberškem SeflRB PII BltEZHIICti
GEGR. 1879
Josef
Keuschnigg
KLAGENFURT Heuplatz 6 Tel. 04222 - 2717
SAMEN- UND BLUMENZWIEBEL GROSSHANDLUNG
Spezialuntemehmen fiir Gemiise- und Blumensamen - Blumenzwiebel - Grassa-menmischungen - Auslieferung, Vorfiihrung und Kundendienst von JACOB-SEN-Rasenpflegemaschinen - Samtliche Gartenbedarfsartikel.
112-seitiger bebildeter Hauptkatalog auf Wunsch gratis - Postvers. und Zustellung
V trgovini s stroji
Maks Traun
PLIBERK - BLEIBURG
dobite vse poljedelske stroje — šivalne stroje — radio-aparate — kolesa in motorna kolesa po ugodnih cenah in plačilnih pogojih.
»P 1 a s t i c a« - obloge oziroma podlage podov po ugodnih cenah in zelo trpežne — Velika izbira — Pravtako vam nudi tudi preproge »Tufting«
Herbert Traun
PLIBERK - BLEIBURG Brezplačni nasveti in strokovna izvedba!
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem fistu!
Radioaparati Šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIRI
(HadL&kaiis
KERN
Klagenfurt, Burggane
Vajenca
aii
vajenko
sprejme takoj Mohorjeva knjigarna v Celovcu. Glede pogojev se lahko dogovorite osebno v knjigami na 10. Oktober Strahe 27 v Celovcu.
•
V Mohorjevi knjigami se dobi tudi novi
BOGOSLOVNI VESTNIK 1966, 1-2.
S Passapom morete plesti
laže, hitreje, lepše. Pletilne aparate) znamke PAS SAP dobite v	| i
l/O&LLbatt
pri kapucinski cerkvi v CELOVCU
Vom 2. bU 8. September 1966
■	mmimš ifS
sijfT
St-§a“ s:
i,5
( studi mit Ete'
1 Garnitur
schwarz • rot • a
^	.	«.1 Kuaelschreiber
FiiiihaHer und KU9
, Sadtdten = ca. 60 S,
„ 5 Gesdtmocksnuancen
sbeopomohL
mit Fleisch
. vitaminreich • 9'
Als neoe
■\ Dose (Vs) ,pfeV»len
SiiRnit««*

2PMETE-m HUt
AuBu-d«"""0'	,
KLJUČAVNIČARSTVO BENCINSKA ČRPALKA POLJEDELSKI STROJI -PRODAJA IN POPRAVILA RABLJENIH POLJEDELSKIH STROJEV VSEH VRST. UGODNE CENE.
VZAMEMO VSEH VRST VALUTE.
KARL
KOTSCHNIC/
St. Michael bei Bleiburg
Šmihel pri Pliberku
Telefon 34-1-01
Kadar pridemo v PLIBERK, si oglejmo MIZARSTVO
Hermana Kuse j a
SPALNICE - KUHINJSKE KREDENCE Izvršuje vse po naročilu. Vse strokovne nasvete daje brezplačno. Ugodna plačila.
BLEIBURG - PLIBERK, Koschatstr. 1
Velika izbira
perila m blaga pri
£. fkoutet
Klageisfurt, Alter Plati 35
Raiffeisenkasse
Bleiburg
registrirana zadruga z o. j.
Menjalnica Opravljamo vse bančne posle
BLEIBURG — PLIBERK Telefon 221
cdke JfUmcL!
Die rasanfe Schau: „E!N ZIRKUSTRAUM" im
und ROLAND BREMEN
Ičtag&tfuci,
Itless-efretahde-
Trofz Riesenerfolg nur noch bis Sonnfag, 4, September, faglich 15 Uhr und 19.30 Uhr
VORVERKAUF: Karntner Landesreisebiiro, Klagenfurt, Neuer Platz 2, Tel. 70-4-71, Cirkus-Vorverlcaufswagen a m Neuen Piaiz und Ciricuskasse, Telefon 54-01
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
CORTINA-CORSAIRE
KLAGENFURT Siidbahngiirtel 8, Tel. 53-20
Priporočamo vam posebno še naš novi Gortina - Corsaire!
^Osem limetam:
Pod najugodnejšimi pogoji Vam dostavljam vse kmetijske proizvode, tudi umetna gnojila in semena.
Zamenjujem moko za žito.
Fa. KARL FERRA
KMETIJSKI PROIZVODI PLIBERK - BLEIBURG PODRUŽNICA Postg. 13
Vlas tednik
Učenika
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Nai tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.— Sil., letno 80.— šil. Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20.— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20,— šfr., za Anglijo 2.— f. sterL za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Ra-diše, p. žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.