KRALJ EVI NA fW| JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
50. kos.	V	LJUBLJANI,	DNE Ifi. APRILA 1930.	Letnik I.
Vsebina:
249. Uredba o banovinskih davščinah za kritje izdatkov banovinskega proračuna dravske banovine za leto 1930./1931.
Razne objave iz »Službenih Novin*.
Banove uredbe.
249.
Na podstavi § 65. zakona o banski upravi predpisujem to-le
Uredbo
o banovinskih davščinah za kritje izdatkov banovinskega proračuna dravske banovine za leto 1930./1931.
I.
Banovinske doklade na državne neposrednje davke.
§ L
Na vse neposrednje državne davke (davek na dohodek od zemljišč, na dohodek od zgradb, na dohodek od podjetij obratov in poklioov, na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, na rente in na dohodek od nesamostalnega dela in poklica) se pobira 40%na banovinska doklada.
§ 2.
To doklado odmerjajo in pobirajo davčno uprave ter jo odvajajo mesečno banovinski blagajni.
§ 3.
Po § 63. zakona o banski upravi veljajo za te doklade predpisi za državne davke tako glede odmore kakor tudi glede načina pobiranja, prisilnega izterjevanja, zamudnih obresti, zastaranja itd.
n.
Banovinska davščina na plesne prireditve, podalj-šavo policijske ure in 50%na doklada na državno veselično takso.
§ 4.
Za vsako javno plesno prireditev se plačuje, v mestih 'in kopališčih banovinska taksa Din 300—■, v trgih Din 180—, v vseh ostalih krajih pa Din 80—.
Oproščene so te takse plesne šole glede plesnih vaj. če se pri njih ne točijo alkoholne pijače.
Ta taksa se more v mestih in letoviških krajih odmeriti počez.
§ 5.
Za vsako podaljšavo policijske ure se plačuje v mestih in kopališčih banovinska taksa Din 100-—, v trgih Din 60-—, v vseh ostalih krajih pa Din 30-—.
Ta taksa ,so ne pobira, če je že plačana taksa iz § 4. te uredbe.
Zadnji odstavek § 1. velja tudi tukaj.
§ 6.
Banovinsko takso iz §§ 4. in 5. pobirajo in jo odvajajo banovinski blagajni oblastva, pristojna za izdajanje dovolil za plesno prireditve, odnosno za podaljšavo policijske uro.
Dokler banovinska taksa ni plačana, se dovolilo ne sme izdati.
§
Na vse prireditve, za katero se plačuje od vstopa 20%na državna taksa po tarifni postavki 99. a, točki 2.). in pripombi 5. zakona o taksah, se pobira 50%mi banovinska doklada.
Kinematografska podjetja plačujejo 4%no banovinsko takso od vrednosti vstopnic.
Takso iz § 7. pobira hkrati z državno tak.so pristojni finančni urad, ki pobira tudi državno takso in jo mesečno-odvaja banovinski blagajni.
III.
Banovinska taksa na sečnjo gozdov.
§
Banovinska taksa na sečnjo gozdov znaša 2 % od prodajne cene lesa, odnosno od vrednosti posekanega losa, namenjenega za prodajo.
Za prodajno ceno, odnosno vrednost lesa, se smatra prodajna cena, odnosno vrednost na panju.
§ 16.
Ta taksa se ne plačuje za les, poselkan za lastnikovo uporabo. Prav tako se ne plača ta taksa, če ne preseza izkupiček za les v koledarskem letu Din 5000—, odnosno če porablja lastnik sam kot indu-strijec les iz lastnega gozda kot sirovino za dokončni industrijski izdelek.
§ 11.
To takso plača praviloma kupec, lastnik pa, če predeluje les zaradi prodaje na način, za katerega ne uživa oprostitve po § 10. te uredbe. Poleg tega jamči prodajalec za takso, če ni izvršil prijave po § 12. te uredbe.
§ 12.
Vsako sečnjo gozdov morata prijaviti prodajalec in kupec, preden se sečnja začne, pismeno ali ustno občinskemu uradu, v čigar okolišu je gozd; v prijavi morata navesti prodajno, odnosno kupno ceno po § !). ter predložiti v overovljenem prepisu eventualno kupno pogodbo.
Občinslki urad overovi prijavo, postavi po potrebi nanjo svoje pripombe ter jo predloži nemudoma pristojnemu sreskemu načelstvu, ki odmeri banovinsko takso in izroči stranki zaradi plačila položnico kraljevske banske uprave.
Analogno je postopati tudi, če se seka les za lastno uporabo in za predelavo.
§13.
Sreska načelstva predlagajo došle prijave s svojimi opombami mesečno kraljevski banslki upravi v pregled.
§ 14.
. Če se pojavijo zoper napovedano prodajno ceno, odnosno vrednost, osnovani pomisleki, ugotove vrednost lesa po potrebi in po odredbi kraljevske banske uprave sroski šumarski referenti.
Če je ugotovljena vrednost za 20 % večja od prijavljeno. plača eventualne stroške za ugotovitev oni, ki je podal napačno prijavo.
§ 15.
/Pravica do odmere, odnosno revizije, zastara v treh letih od dne, ko je bila prijava vložena. Pra-
vica do izterjave zastara prav tako v treh lotili od dne, ko je bila odmera zavezancu ustno ali pismeno priobčena.
IV.
Banovinska taksa na živinske potne liste.
§ 16.
Ob prodaji, odnosno izdaji živinskih potnih listov se pobira banovinska taksa v gotovini, in sicer;
a) za drobnico Din 3—,
b) za veliki' živali Din (i—,
Gorenji postavki veljata le za eno glavo živine.
§ 17.
To takso pobirajo sreska načelstva, odnosno občinski uradi, tor jo odvajajo mesečno banovinski blagajni s posebnimi izkazi.
§ 18.
Sreska načelstva pobirajo to takso ob oddaji tiskovin za živinske potne- listo za vsak izvod tiskovine v znesku, določenem v § Iti. Občinski uradi pobirajo to takso ob izdajanju živinskih potnih listov samo, če se izda en živinski potni list za več glav živine. V tem primeru morajo vpoštevati, da je za eno glavo taksa že plačana, ter poberejo le takso za vsako nadaljnjo glavo.
V.
Banovinska trošarina na potrošek premoga.
§ 16.
Od premoga, ki se potroši na ozemlju dravske banovino, se plačuje banovinska trošarina, ki znaša na tono:
1.) pri rjavem premogu, in sicer;
a) kosovcu.........................Din	16—,
b) kockovcu	in	rovnem	premogu	Din	7-—■,
c) Orehovcu........................ .	Din	5-—,
č) grahovcu,	zdrobu	in	prahu	.	Din	3—;
2.) pri črnem premogu 50 % več kot pri rjavem premogu;
3.) pri lignitu 50% manj kot .pri rjavem premogu.
§ 20.
Plačevanja te trošarine so oproščena državna in samoupravna telesa, toda samoupravna samo, kolikor ne služi premog v pridobitne svrhe; nadalje premog za proizvajanje električnega toka, od katerega se plačuje banovinska trošarina na potrošek električnega toka.
Podjetja, ki uporabljajo premog kot sirovino za industrijsko predelavo, so glede premoga, porabljenega za te namene, oproščena plačevanja te trošarine.
Nadalje se ne plačuje ta trošarina za premog, ki ga uporabljajo premogovniki za deputato svojim uslužbencem.
I’ri prodajali premoga izpod 10 ton pobirajo to trošarino in jo odvajajo banovinski blagajni vsakih 10 dni proizvajalci sami; v vseli ostalih primerih plačujejo to davščino kupci.
Trošarino odmerja in pobira kraljevska banska uprava, pri čemer sme uporabljati tudi organe finančne kontrole in mestnih dohodarstvonih uradov.
§ 22.
Proizvajalci premoga morajo voditi o množinah premoga, prodanih za potrošek v dravski banovini, dva seznamka; v prvega vpisujejo prodajo pod 10 ton’, v drugega pa vse ostale prodaje.
Seznamki morajo obsezati kupčevo ime, njega priimek in bivališče kakor tudi množino im vrsto premoga.
Ti seznamki si' zaključujejo in predlagajo kraljevski banski upravi vsakih 10 dni.
Če se ne vodijo seznamki točno, jamči za trošarino proizvajalec.
Trgovci premoga so dolžni, prijaviti vsak prejem premoga pristojnemu oddelku finančno kontrolo 24 ur po prejemu.
§ 23.
Proizvajalci in trgovci premoga morajo dovoliti zaradi kontrole organom kraljevske' bansko uprave vpogled v njih knjige glede oddaje premoga.
§24.
Premog, uvožen v območje dravsko banovine, mora prijaviti prejemnik v 24 urah po prejemu pristojnemu oddelku finančne kontrolo ter plačati banovinsko trošarino na čekovni račun kraljevske banske uprave. Prijaviti je množino, vrsto in izvor premoga.
Prav tako morajo prijaviti železniške postaje namembnega kraja v območju dravske banovine vse pošiljke premoga, ki se uvozi v območje dravske banovine, kraljevski banski upravi. Izvzete so pošiljke za državne ustanove.
VI.
Banovinska trošarina na konsum električnega toka.
§25.
Od konsuma električnega toka v območju dravske banovine se plačuje banovinska trošarina, in sicer ne samo za konsum toka proti odškodnini, temveč tudi. čo se uporablja tok iz lastne naprave in če se oddaja brez odškodnine.
§ 36.
Od plačila te trošarino je izvzeta uporaba toka za državne in samoupravne zavode in urade. Ta oprostitev pa se no nanaša na pridobitna podjetja.
Prav tako je oproščen plačevanja te trošarine tok iz parne centrale, ki se proizvaja s premogom v
pretežni meri za lastno uporabo. Če j a se proizvaja v pretežni meri zaradi oddaje, se mora ta trošarina plačati.
§27.
Banovinska trošarina znaša 2% odškodnine, ki jo plača konsumemt za tok.
Ta postavka se zniža za 50 % za tok, ki so uporablja kot pogonska sila, a za 75 % za tok, kolikor se uporablja v elcktrokemijsko im elektrometallurške svrhe.
Znesek tako izračun jene trošarine se zaokroži na desetine dinarja.
če se odškodnina no plačuje ali če gre za porabo toka, proizvedenega v lastni napravi, ustanovi odmerilo osnovo kraljevska banska uprava sporazumno z oddajalcem, odnosno proizvajalcem toka.
če se sporazum me doseže, določi odmerno osnovo ban z ocenitvijo vrednosti proizvedene električne energije v danih razmerah.
§ 28.
To trošarino pobirajo podjetja, ki tok neposredno dobavljajo konsu men toni, obenem z odškodnino za porabljeni tok.
V vseh drugih primerih plačujejo to trošarino proizvajalci (konsumenti) sami.
§29.
1.) Podjetja, navedena v prvem odstavku § 28., odvajajo pobrano' trošarino mesečno za prejšnji mesec banovinski blagajni obenem s pregledno sestavo pobranih zneskov.
2.) V primeru drugega odstavka § 28. se mora plačati banovinska trošarina za vse lete do dne 15. julija, če ne preseza na leto Dim 500—. Če znaša trošarina od Din 500— do Din 2000—, jo plačati prvo polovico do dne 15. maja, drugo polovico pa do dne 15. novembra vsakega leta. Če znaša trošarina preko Din 2000—, se plačuje v mesečnih ob rokih.
Dokler se ne predpiše trošarina za novo leto, jo je plačevati po predpisu iz prejšnjega leta.
§30.
Do konca meseca januarja vsakega leta morajo predložiti podjetja iz § 28. te uredbe kraljevski banski upravi sumarni izkaz o toku. (»rabljenem v prejšnjem letu. ter navesti v izikazu vrednost, da se dokončno predpiše trošarina za prejšnjo leto.
§ 31.
Lastniki elektrarn kakor tudi posredovalci oddaje toka morajo dovoliti organom finančne kontrole in kraljevske banske uprave zaradi kontrole, ali se pravilno plačuje ta trošarina, vsak čas vpogled v ikujige o prodaji toka, dostop do števnih ali drugih kontrolnih aparatov in vpogled v račune, ki jih izdajajo odjemalcem za tok.
VII.
Banovinska trošarina na vino in ostalo alkoholno tekočine v območju dravske banovine.
§ 32.
Na vino in vinski mošt. ki so proda ali podari za noposrednji konsum ali pa za prodajo na drobno v območju dravske banovino, so plačuje banovinska trošarina, 'ki znaša na vino Din 1—, na vinski mošt pa Din 0-G0 od litra.
Na vino, ki ima nad 18" alkohola, so plačuje banovinska trošarina po postavki za špirit.
§ 33.
Ce ne preseza množina podarjenega vina o 1 naenkrat, se banovinska trošarina ne pobira.
Prav to velja za zbirčno vino.
§ 34.
Glede vina. potrošenega iz lastnih vinogradov, veljajo do tiču i predpisi zakona o državni trošarini.
§ 35.
Na vse ostale vrste alkoholnih tekočin, ki se potrošijo, porabijo ali prodado za nadrobno prodajo v območju dravske banovine, se pobira banovinska trošarina v nastopni izmeri:
na	pivo....................Din	(50—	od	lil,
na esence, ekstrakte in eterska olja	z alkoholom . Din	400—	od	100 kg,
na liker, rum. konjak,
špirit............................Din	7—	od	lil",
na	žganje...................Din	5-—	od	hi".
§ 36.
Banovinsko trošarino pobirajo organi finančne kontrole, odnosno tudi občinski uradi, ter jo odvajajo sproti na čekovni račun kraljevske banske uprave.
§ 37.
Kdor prejme v območju dravske banovine predmete, zavezane banovinski trošarini, za neposrednji potrošek, porabo ali prodajo na drobno, mora prijaviti v 24 urah, odkar jih je vkletil, odnosno post i-vil v shranišče, kontrolnemu organu njih vrsto in količino, glede žganih alhdkolnih tekočin pa po možnosti njih alkoholnost ter plačati sočasno s prijavo ustrezno banovinsko trošarino.
Ce ima množina alkoholnih tekočini manj kot 5 litrov čistega alkohola, plača banovinsko trošarino odsvojitelj.
Ce se kupčeva identiteta ne more dognati, jamči prodajalec za plačilo banovinske trošarine.
§ 38.
Zakonska določila o državni trošarini je uporabljati, kolikor ne nasprotujejo tej uredbi, z,miselno tudi ob pobiranju banovinskih trošarin,
Vlil.
Banovinska davščina na motorna vozila.
§ 39.
Banovinski davščini na motorna vozila so zavezana vsa motorna vozila, registrirana v dravski banovini. Tej davščini so zavezana tudi inozemska motorna vozila, ki se uporabljajo v območju dravske banovine dlje kot tri mesece na leto.
§ 40.
Banovinsko davščino plačuje lastnik, odnosno pri inozemskih vozilih oni, ki to vozilo uporablja.
§41.
Banovinske davščine se oproščajo;
1.) Nerabna vozila. Nemirnost se ugotovi na način, ki je predpisan za ugotavljanje nerabnosti zaradi plačila državne takse na motorna vozila. Za to ugotovitev se ne plača taksa.
2.) Traktorji, ki se uporabljajo zgolj v poljedelske »vrhe, in stacionarni motorji, ki služijo v pogonske svrhe v obrtu, poljedelstvu in industriji.
3.) Motorna vozila, ki so v skladišču zaradi prodaje, kolikor se ne uporabljajo.
4.) Vsa državna, banovinska in druga samoupravna vozila, toda samoupravna samo, če ne služijo v pridobitne svrhe.
5.) Motorne brizgalnice in reševalni avtomobili.
6.) Motorna vozila dobrodelnih ustanov, kolikor se uporabljajo v dobrodelne svrhe.
7.) Motorna vozila, ki so bila izven uporabe zdržema vsaj šest mesecev, za nadaljnji čas. v katerem se ne uporabljajo.
8.) Vsa motorna vozila za čas, ko so rekvirirana od državnega, odnosno vojaškega oblastva.
§42.
Banovinska davščina na motorna vozila znaša na leto;
1.) za osebne atvomobile:
za vsakih začetih 59 kg čiste teže Din 25J—,
2.) za tovorne avtomobile;
za vsakih začetih 50 kg čiste teže Din 15—, poleg tega še za vsakih začetih 50 kg nosilnosti;
a)	do 1500 kg'............................Din	10—,
b)	nad 1500 kg............................Din	5*—.
Priklopni vozovi plačujejo od vsakih
začetih 50 kg teže	Din	5*—
poleg tega še za vsakih začetih 50 kg-nosilnosti:
a)	do 1500 kg.............................Din	10-—,
b)	nad 1500 kg............................Din	5-—.
Za tovorne avtomobile in priklopne
vozove, ki nimajo pnevmatike, napolnjene z zrakom, se plačuje poleg gorenje davščine še 60%en zvišefle,
3.) Za traktorje za vsakih začetih
50 kg čiste teže..................................Din	20—.
4.) Za motocikle s priklopnimi sedeži in brez priklopnega sedeža:
za vsakih začetih 10 kg čiste teže . Din 10'—.
§ 43.
Avtooinnibusi, namenjeni za prevažanje oseb, ki imajo več kot sedem sedežev, plačujejo polovico davščino iz § 42., točke 1.), te uredbe, če imajo pnevmatiko napolnjeno z zrakom; sicer plačujejo celotno davščino po § 42.. točki 1.).
§ 44.
Lastniki tovornih avtomobilov in avtotaksi, ki vozijo in upravljajo ta vozila sami brez najetih moči ter jim je to stalen in edini poklic, plačujejo polovico davščine iz § 42. te uredbe.
8 45.
Banovinska davščina na motorna vozila se plačuje vnaprej v četrtletnih obrokih, no glede na to, ali se lastnik v koledarskem letu izmenja.
Če ne znaša skupni predpis več kot Din 250— na leto, ga je plačati za vse leto vnaprej do dne 31. januarja.
§ 40.
Za motorna vozila, glede katerih nastopi dolžnost plačevanja te davščine med letom, se plačuje davščina od začetka onega četrtletja, v katerem je nastopila dolžnost plačevanja.
§ 47.
Ta davščina se na strankino prošnjo odpiše, odnosno povrne od začetka onega četrtletja, ki nastopi za četrtletjem, v katerem jo prestala dolžnost, plačevati to davščino, če znaša letna davščina za dotično vozilo vsaj Din 250—.
Če se lastnik vozila izmenja, se povrne, odnosno odpiše, ta davščina šele. ko je plačal novi lastnik prvi obrok po § 45. te uredbe.
§ 4«.
Banovinsko davščino odmerja in pobira kraljevska banska uprava, pri čemer sme uporabljati organe finančne kontrole in občin.
§ 40.
Davčni zavezanci so dolžni, dati na razpolago na obči ali individualen poziv kraljevske banske uprave vse potrebni' podatke zaradi pravilne odmere 'e davščine.
§ 50.
Davčni zavezanci morajo naznaniti vsako izpre-tneinbo glede motornih vozil v enem mesecu po nastali izpremembi kraljevski banski upravi.
§ 51.
Pravica do odmere zastara v treh letih od dne, ko je davčni zavezanec motorno vozilo prijavil kraljevski banski upravi zaradi odmere davščine.
Pravica do izterjave zastara prav tako v treh letih od dno, ko je 1 tila odmera davčnemu zavezancu pismeno ali ustno priobčena.
Zastaranje prekine vsak uradni ukrep zaradi odmere. odnosno izterjave, ki se priobči davčnemu zavezancu.
IX.
Banovinska davščina na šmarnico.
8 52.
Na vsak trs šmarnice v območju dravske banovine se pobira banovinska davščina, in sicer:
za leto 1930..........................................Din	0-05,
za leto 1931. .  .....................................Din	0-10,
izza leta 1932........................................Din	0-15
na leto.
To davščino plačuje oni, ki plačuje po členu 15. zakona o neposrednjih davkih zetnljarino od zemljišča. zasajenega s šmarnico.
§ 54.
Osebe iz § 53. te uredbe morajo prijaviti do dne 15. septembra vsakega leta občinskemu uradu, v čigar okolišu je vinograd, zasajen s šmarnico, število šmarničnih trsov. Občinski urad overovi prijavo, izračuni banovinsko davščino ter izroči davčnemu zavezancu čekovno položnico kraljevske banske uprave zaradi plačila te davščine, ki se mora plačati najkesneje do dne 15. decembra.
8 55.
Najkesneje do konca meseca oktobra predloži občinski urad pp pristojnem sreskein načelstvu kraljevski banski upravi vse prijave s potrdilom, da je vsa šmarnica prijavljena.
8 56.
Glede zastarenja veljajo določila § 51. te uredb'.'.
X.
Banovinska davščina na hiše, oproščene državnega nt posrednjega davka po členu 32., točki 15.), zakona o neposrednjih davkih.
8 57.
Od poslopij, oproščenih državnega neposrednjega davka po členu 32., točki 15.), zakona o ncposred-4ijih davkih, st' plačuje letna banovinska davščina po številu stanovanskih delov v nastopni izmeri:
število stanovanskih delov; davek:
1	Din	10—.
2	Din	12—,
3	Din	15—,
4	Din	35—,
5	Din	40—,
Če je število stanovanskih delov večje kot 5, se plačuje za vsak nadaljnji stanovanski del Din 20— več.
§ 58.
Za stanovanslke dele se smatrajo samo sobe in čumnate, v katerih ljudje stanujejo ali ki so določene za stanovanje, ne glede na to, v katere svrhe se uporabljajo.
§ 59.
Ta davek obremenja hišno posestvo. Plačuje ga oni, ki uporablja zgradbo kot svojo (posestnik, imetnik), če pa gre za stalni užitek, uživalec.
§ oo.
Osebe iz § 59. te uredbe morajo prijaviti ustno ali pismeno pristojnemu občinskemu uradu vse objekte, zavezane temu davku, najdlje do dne 31. avgusta 1930.
Vsaiko izpremembo, nastalo po tein času. je javiti pristojnemu občinskemu uradu do dne 31. avgusta vsakega leta.
§ 61.
Na osnovi prijave izračuni občinski urad banovinsko davščino ter jo priobči stranki proti podpisu na prijavi.
Občinski uradi pošljejo prijave, ki jih morajo overoviti, do konca meseca oktobra kraljevski banski upravi zaradi evidence in cenzure.
§ 62.
Davščina se mora plačati v celoti najkasneje do konca meseca septembra vsakega leta.
§ 63.
Glede zastaranja pravice do odmere, revizije, odnosno izterjave, veljajo predpisi § 51. te uredbe.
XI.
l%na banovinska taksa od prenosa nepremičnin.
§ 64.
Od vsakega prenosa nepremičnin v območju dravske banovine se pobira l%na banovinska taksa.
§ 65.
To takso pobirajo oblastva in uradi, ki pobirajo državno takso od prenosa nepremičnin.
Davčne uprave jo odvajajo mesečno banovinski blagajni, vsi ostali uradi in vsa ostala oblastva pa sproti.
§ 66.
Za odmerno osnovo banovinski taksi služi ona vrednost nopiemičuin. ki služi za odmero državne takse.
Vobče veljajo za to takso zmiselno predpisi, ki veljajo za odmero in pobiranje državne takso od prenosa nepremičnin.
Banovinska davščina na lovišča, ribolove in taksa na lovske karte.
§ 67.
Zakupniki občinskih lovišč in osredkov (enklav) plačujejo banovinsko davščino v letnem znesku Din 0-40 od vsakega polnega hdktara lovišča.
Lastniki samosvojih lovov plačujejo banovinsko davščino v letnem znesku Din 0-50 od v sakega polnega hektara lovišča. Ce pa se odda samosvoj lov v zakup skupno z občinskim, velja določilo prvega odstavka.
§ 68.
Ce zakup lova prestane ali če se prične med letom, se odmeri zakupniku sorazmerni del letno davščine.
§ 69.
To davščino odmerja kraljevska banska uprava, pejbirajo pa jo in odvajajo sproti banovinski blagajni sreska načelstva, odnosno občine hkrati, ko pobirajo zakupnino.
Lastniki samosvojih lovov plačujejo to davščino najdlje do dne 31. maja vsakega lota naravnost banovinski blagajni.
§ 70.
Za plačilo davščine pri občinslkih loviščih jamčijo zakupniki, -odnosno sozakupniki, solidarno. Za plačilo jamči tudi kavcija. Če pobira zakupnino občina, jamči za plačilo tudi občina.
§ 71.
Lastniki ribarskih (samosvojih in zakupnih) okrajev, ki so oddani v zakup, plačujejo davščino v znesku 2M,.ne letne zakupnine.
Če se pojavijo zoper napovedano zakupnino osnovani pomisleki, jo- določi kraljevska banska uprava, ko je zaslišala pristojno strokovno ustanovo za pospeševanje ribarstva.
§ 72.
Lastniki onih samosvojih ribarskih okrajev, ki niso oddani v zakup, plačujejo 25 % onega zneska, ki bi se po vsej priliki dosegel, ko bi se ravnalo s samosvojim okrajem kot z zakupnim okrajem.
Kraljevska banska uprava določa zakupnino po razmerju zakupnine, ki pride na podobne vode v bližnjih zakupnih okrajih, in sicer po načinu, doio-č( nem v § 71.
§ 78.
Davščina iz §§71. in 72. te uredbe se mora plačati banovinski blagajni od samosvojih okrajev najkasneje do dno 31. maja 'vsakega leta, od zakupnih pa ob dospelosti zakupnine. Izpremembo zakupnine se vpošte-vajo.
Davščino po §§ 71. in 72. plačujejo tudi ribarski upravičenci v onih krajih dravske banovine-, kjer še niso ustanovljeni ribarski okraji.
§ 74.
Davščina iz naslova ribarstva (§§ 71., 72., 72.) so stoka do 25% v ribarski fond pri kraljevski banski upravi. Ban smo ta odstotek tudi zvišati.
§ 75.
Od vsako lovsko ikarto, izvzemši karto, izdane državnim šumarskim nameščencem, se plačuje v gotovini banovinska taksa v letnem znesku Din 200—. Člani Slovenskega lovskega društva in člani ostalih lovskih organizacij, včlanjenih v Središnji upravi savcza lovačkih udruženja kraljevine Jugoslavije, uživajo Din 80-— popusta, če se izlkažejo z društveno izkaznico za dotično loto.
To takso pobirajo pristojna obča upravna ob-lastva prvo stopnje, ki izdajajo lovsko karte. Dokler banovinska taksa ni plačana, si' lovska karta ne sme izdati.
Od vsako prodane lovske karte gre Din 10 — kol prispevek v banovinski lovski zaklad. Finančni oddelek kraljevske banske uprave preodkazuje ta prispevek mesečno.
§ 76.
Kdor je bil v posesti lovske karto pred-dnom 1 aprila 1930., mora doplačati do dno 31. maja 1930. tri četrtino banovinske takse na lovske karto.
Lovišča, ki so bila zdražena ali drugače oddana v zakup ali ki jim je bila zakupna doba podaljšana pred dnem 1. januarja 1929., so te davščine oproščena.
XTIT.
Obča določila.
§ 77.
Vsa dejanja in vse opustitve, najsi jih izvrši kdorkoli, ki merijo posredno ali neposredno na to, da bi so banovinske davščine, takso in doiklade prikrajšale ali da bi se predmeti, zavezani banovinskim davščinam, odtegnili plačilu davščine, se kaznujejo z najmanj dvakratnim zneskom davščine, ki se je prikrajšala, odnosno ki naj bi se prikrajšala, ali pa z zaporom do 30 dni. Denarna kazen ne sme pre-sezati Din 5000—.
Poleg kazni so naloži krivcu, odnosno zavezancu, plačilo redne davščine.
Vsa ostala dejanja in vse ostale opustitve, oso-bito prekršitve kontrolnih določil, in prijavne dolžnosti. so Ikaznujejo v denarju do Din 1000—.
Kazni se stekajo v banovinsko blagajno.
Kazni izrekajo obča upravna oblastva prve stopnje ))o postopku, veljavnem za ta oblastva. Zoper razsodbe teh oblastev je dopustna pritožba na kraljevsko bansko upravo v 15 dneh po vročitvi razsodbe.
§ 78..
Kjer se zahteva za odmero davščine posebna prijava, pa je stranka neče podati, se odmeri davščina na podstavi uradnih pripomočkov z 10%nnn pribitkom. V tem primeru pritožba zoper odmero ni dopustna.
§ 79.
Zoper odmero banovinskih davščin je dopustna pritožba na'kraljevsko bansko upravo v 15 dneh od dne, ko je bila odmera davčnemu zavezancu ust o o ali pismeno priobčena.
Če je odmerila davščino kraljevska banska uprava, je pritožba po administrativni poti nedopustna.
§ 80.
Banovinske davščine, ki se ne plačajo pravočasno, sc izterjujejo z zamudnimi obrestmi po predpisih. viljavnih za državne davščine.
§ 81.
Stroški za pobiranje banovinskih davščin, kolikor ne bi zadoščala sredstva, določena v proračunu, se smejo kriti tudi iz dohodkov teh davščin.
Ban se pooblašča, podeljevati iz dohodkov davščin nagrade organom, ki so pokazali ob njih pobiranju posebne uspehe.
§ 82.
Ban se pooblašča, predpisati podrobna navodila za pobiranje banovinskih davščin, taks in doklad.
§ -83.
Ran se pooblašča, uvesti zaradi ustanovitve cestnega fonda doklado na državno trošarino na bencin, potrošen v dravski banovini. Ta doklada ne sme znašati več 'kot Din IGO-— na 100 kg bencina.
§ 84.
Ban se pooblašča, najeti za kritje izrednih izdatkov investicijsko posojilo do Din 60,000.000—.
§ 85.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Uradnem listu kraljevske banske uprave dravske banovine*.
Davščine po tej uredbi se prično pobirati z dnem
1.	aprila 1 {>30., kolikor ne odredi ban za poedine vrste davščin drugače.
Dne 1. aprila 1930. prestanejo veljati vse uredbe m vsi pravilniki bivše ljubljanske in mariborske oblastne samouprave, ki so urejevali samoupravne davščine.
V Ljubljani, dne 30. marca 1930.
Ban: Dušan Sernec s. r.
*
Z odločbo gospoda ministra za finance št. 18.719 z dne ,1. aprila 1930. je odobrena ta uredba za pobiranje banovinskih davščin dravske banovine v letu 1930./1981.
V Beogradu, dne 1. aprila 1930.
Po naredbi ministra za finance:
svetnik Mil. M. Tosič s. r.
Razne objave iz »Službenih Novin>.
Številka 79 z dne ti. aprila 1930.:
Objava maršalata dvora z dne 5. aprila 1930: Njegovo Veličanstvo kralj je odredil ob smrti Nje-noga Veličanstva švedske kraljice V i k t o r i j e šestdnevno dvorno žalovanje, in sieer od dne 5. do vštetega dne 10. aprila 1930.
Odlok ministra za finance z dne 15. marca 1930.: Upokojeni so pri tobačni tvorniei v Ljubljani: skla-< iščnikov pomočnik Keržan .losi]) v 2. skupini III. kategorije, nadalje poslovodje v 3. skupini III. kategorije: Soje r Fran, Kota r Alojzij. Š n -š t a r š i č Fran, Brate Fran, P n h Ivan, K I e š -nik Leopold in De jak Josip.
Odlok ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 8. marca 1930.: Postavljen je za pogodbenega. zdravnika šolske poliklinike v Celju dr. Kraut berger Alojzij, zdravnik v Celju.
Dekret ministra za gradbe z dne 27. marca 1930.: ing. Globočnik Stojan v Ljubljani sme izvrševati javno prakso v vsej kraljevini, specialno v stroki gradbenega inženjerstva.
Številka 80 z dne 8. aprila 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27ega marca 1930.: Pomaknjen jo iz 2. skupine I. kategorije v 2. a) skupino I. kategorije dr. D n b o k o -v i č Vilko, sodnik stola stdmorice, oddelka B, v Zagrebu.
Številka 81 z dne 9. aprila 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 25ega marca 1930.: Upokojeni (upokojene) so učitelji (učiteljice) v, 1. skupini II. kategorije: Serajnik Lovro v Prihovi, R i e d 1 Marija v Leskovcu, Jelovšek Fortunat v Libojah, M u 1 a č e k Zofija v Mariboru, Voglar Emilija v Vidmu, Kozina Ana v Ljubljani, Drofenik Drago v Laškem in Šoštarič Aleš v Trtkovi; upokojen je nadalje Raj m on Ljudevit, upravitelj državne meščanske šole v Cabru v 1. skupini II. kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 25ega marca 1930.: Pomaknjen je iz 4. skupine I. kategorije v 3. skupino I. kategorije ing. P e h a n i Igo, izredni profesor na tehnični fakulteti univerzo kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani.
Odlok ministra za gradbe z dne 12. marca 1930: Premeščeni so po službeni potrobi k poštnemu in telegrafskemu uradu v Ljubljani 1 praktični tehniki:
F n r 1 a n Alojzij v 2. skupini III. kategorije, Kav-č i č Ivan, C e r k v e n i k Miroslav in K a v č i č Silvester v 3. skupini III. kategorije vsi pri 111. terenski telegrafsko-tehnični sekciji v Ljubljani.
H:
C a s o ]> i s, ki ga j c p r e p o v e d a n o u v a -ž ati i n r a z š i r j a ti. Z odlokom ministrstva za notranje posle I. br. 8951 z dne 29. marca 1930. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej nemški časopis «Die Linkskurve», ki izhaja v Berlinu, zbog komunistično vsebine.
Številka 83 z dne 11. aprila 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 19oga marca 1930.: Pri tobačni tvorniei v Ljubljani je postavljen za inšpektorja v 1. skupini II. kategorije Grčar Pavel, oddelkovni šef v 2. skupini II. kategorijo pri isti tvorniei.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 19tega marca 1930.: Pomaknjen je iz 3. skupine II. kategorije v 2. skupino II. kategorije Žlajpah Anton, knjigovodja pri tobačni tvorniei v Ljubljani,
Objava oddelka za davke ministrstva za finance z dne 10. marca 1930.: «Savezna streljačka družina* v Sremski Mitroviči je oproščena plačevanja talkse iz tar. post, I. taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih pošilja državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah.
Številka 84 z dne 12. aprila 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 29ega marca 1930.:	Postavljena sta:	za direktorja v
3.	a) skupini I. kategorije Gregorič Alojzij, direktor oblastne poštne in telegrafske uprave v Ljubljani v 3. skupini I. kategorije; za višjega tehničnega svetnika v 4. a) skupini I. kategorije St ur m Karel, tehnični svetnik tehničnega razdelka pri sreskem načelniku v Ljubljani v 4. skupini I. kategorije.
Odlok ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 10. marca 1930.: Pomaknjena je iz
8.	skupino L kategorijo v 7. skupino 1. kategorije dr. Ser tič Kornelija, zdravnica državnega zdravilišča v Topolščici.
Številka 85 z dne 14. aprila 1930.:
Ukaza Njegovega Veličanstva kralja z dne 19. in z dne 22. marca 1930.: Pomaknjena sta: iz 2. skupine
II.	kategorije v 1. skupino IT. kategorije predmetni učitelj T a v č a r Ivan in iz 2. skupine Ul. kategorije v 1. skupino III. kategorijo strokovni učitelj Kunaver Karel —< oba na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Antou v Ljubljani. Tiska in zalaga: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani) njen predstavniki Ambrožič Miroslav v Ljubljani.