čevljar
glasilo delovne organizacije tovarne obutve
letnik XXVI marec 1986
3
11. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
ZA PRAVIČNO RAZDELITEV
Naš sodelavec iz orodjarne Boris Janc je bil delegat na
11.	kongresu Zveze sindikatov Slovenije. O vtisih pripoveduje:
»V petek, 21. marca 1986 smo se tržiški delegati zbrali nekaj pred sedmo uro zjutraj v Kranju, kjer smo počakali avtobus, ki je odpeljal gorenjske delegate v Ljubljano. Pred Cankarjevim domom nas je pozdravila godba na pihala s koračnicami in fotograf GLASA, ki je naredil nekaj posnetkov prihoda gorenjskih delegatov na 11. kongres slovenskih sindikatov. Po uvodnih formalnostih ob sprejemu se je ob devetih začel kongres s pozdravnim nagovorom predsednika slovenskih sindikatov, tovariša Marjana Orožna.
V nadaljevanju je tovariš Orožen podal obsežno poročilo o delu slovenskih sindikatov med 10. in 11. kongresom, v katerem je ostro kritiziral slabo in neodgovorno gospodarjenje vseh tistih, ki naše gospodarstvo z neznanjem, malomarnostjo in neodgovornostjo pehajo vse globlje v dolgove, nelikvidnost in vse večjo inflacijo, tiste, ki v imenu samoupravljanja odločajo o razdelitvi dohodka mimo samoupravljal-cev, tistih, ki dohodek ustvarjajo itd.
Po kosilu se je pričelo delo po komisijah. Sodeloval sem v komisiji, katere delovni naslov je bil: »Naloge zveze sindikatov Slovenije v nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja.«
Po prvih razpravah je v tej komisiji postalo delo zelo enolično, lahko bi celo rekel dolgočasno. Kljub poprejšnjemu dogovarjanju po regijah in občinah, kakšne naj bodo razprave in kaj naj konstruktivnega prispevajo h kongresu, so razpravljalci drug za drugim nizali težave o premalo denarja in se ponavljali, pa naj bo to elektro, transport, PTT, izobraževanje, zdravstvo itd. Vsi vprek so zagotavljali, da jih družba premalo ceni in da jim odmerja premalo sredstev, da le životarijo in pozivali k večji solidarnosti pri delitvi družbenega dohodka. Bile pa so tudi tehtne in konstruktivne razprave, ki so obravnavale in nakazovale smeri našega nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja, zoperstavljanja inflaciji in ozdravitvi našega gospodarstva. Prav posebej vroče so bile razprave o novem deviznem zakonu in o posledicah izvajanja tega zakona v delovnih organizacijah, ki večji del svojih proizvodov izvozijo na konvertibilno tržišče, tako kot npr. naša delovna organizacija.
Na to temo sem tudi sam razpravljal. Razpravo so mi pripravili v naši strokovni službi, bila je zelo jedrnata in po aplavzu sodeč konkretna in uspešna. Razpravljalcem o deviznem zakonu je bilo sicer s strani predsedstva komisije obljubljeno razpravljanje v živo v okviru TV dnevnika, na koncu pa se je komisija odločila, da pošlje o tej pereči temi pismo 10. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije z zahtevo, da o tej temi seznani zvezne organe in od njih zahteva pravično razdelitev pravic iz tega naslova ter več spodbud in boljšo stimulacijo izvoznikom. Razprave po komisijah so potekale do 21. ure in še dlje.
Naslednjega dne je kongres pričel z delom ob osmi uri zjutraj. Najprej so bile razprave o zaključkih dela komisij, nato pa so bili le-ti potrjeni, kakor tudi prej omenjeno pismo z zahtevo po spremembi deviznega zakona. Na plenarni seji kongresa so bila najprej podana poročila o delu komisij, nato pa je bila sprejeta resolucija 11. kongresa ZSS, katera vsebuje usmeritve za delovanje sindikata na temelju učinkovitejšega uveljavljanja in graditve socialističnega samoupra-
vljanja, o razvoju takih družbeno-ekonomskih in proizvodnih odnosov, ki bo našemu gospodarstvu in naši družbenopolitični ureditvi doprinesla k stabilizaciji, delavcu, kot nosilcu odločitev o družbeni reprodukciji pa uresničitev njegovih ustavnih pravic in odgovornosti, da v svojem, skupnem in splošnem interesu upravlja s svojim delom, s pogoji in rezultati dela.
V zadnjem delu kongresa smo izvolili novo vodstvo Republiškega sveta zveze sindikatov, le-ta pa je na svoji konstitutivni seji takoj po kongresu izvolil za novega predsednika slovenskih sindikatov tov. Miha Ravnika.
Po izvolitvi vseh organov in delegatov za 10. kongres ZSJ smo se v soboto ob 14. uri razšli z novimi spoznanji, znanstvi in nalogami ter z zaključno mislijo 11. kongresa ZSS: ZNAMO - HOČEMO — ZMOREMO.
Osrednja prireditev ob osmem marcu je bila že v petek v dvorani upravne stavbe. Cicibani iz vrtca Deteljica so pesmice povezali v šopek in jih predstavili našim ženskam. Glasovi iz mladih grl so navdušili poslušalke.
OB 8. MARCU
SVEČANO IN DELAVNO
Dan žena — en dan v letu, ko se s toplo hvaležnostjo spomnimo vseh žena in mater, tako učiteljic, vzgojiteljic, zdravnic, vseh aktivnih v družbenopolitičnem življenju in pomembnih za slovenski narod, kot tudi tistih za stroji in tistih, ki jim je poklic gospodinja. Vemo, da ni življenja brez žene — matere, zato lahko mirno trdimo, da na ženi dom sloni.
V	našem kolektivu 513, kjer nas je večina zaposlenih prav žensk, tudi nismo šli hladnokrvno mimo tega praznika. Proslavili smo ga s kratkim kulturnim programom, katerega so pripravili mladinci v sodelovanju z osnovno šolo. Zavzemal je uvodni nagovor, nekaj deklamacij, popestrila pa ga je ritmična uprizoritev z glasbo.
V	počastitev dneva žena smo pripravili še razstavo ročnih del, katero so si poleg našega kolektiva ogledali tudi drugi krajani. Razstavljenih je bilo veliko zanimivih del: gobelini, pleteni, šivani in še razni dekorativni izdelki. Ob razstavi se je marsikdo lahko zamislil, kje današnja emancipi-rana, zaposlena žena še najde prosti čas za ustvarjanje lepih ročnih del. Žena je res enakopravna samoupravljalka možu, s tem pa tudi močno obremenjena, saj je poleg šolske vzgoje, še bolj pomembna družinska, ki je še vedno pretežno materina skrb. Prav tako gospodinjstvo.
Ob koncu bi se v imenu vseh žena našega kolektiva zahvalila za lepo pripravljen program mladincem in za toplo spoznanje hvaležnosti naših otrok svojim materam.
Marija Vainer
8. marec — dan žena, mednarodni praznik se proslavlja od davnega 1910. leta. Delavci Budučnosti smo se pridružili ženskam in v delovni atmosferi obeležili ta dan.
Zbranim sodelavkam je čestitala predsednica aktiva žena Darinka Gašparič. V svojem govoru je izpostavila doprinos žensk v razvoju in napredku naše tovarne kakor tudi v socialističnem razvoju naše domovine.
Čestitkam se je pridružil tudi vodja tozda ing. Franjo Repič, in poudaril, da brez prizadevanj in samoodrekanj naših tovarišic ne bi dosegli takih proizvodnih rezultatov.
Najlepšo čestitko ženskam in materam pa so pripravili otroci iz vrtca Ludbreg in učenci 4. c. razreda ludbreške osnovne šole.
Boris Bedenic
♦♦♦
V okviru praznovanja 8. marca je bila v recepciji razstava ročnih del naših sodelavk: Mira Jenkole je razstavljala tapiserije, Antonija Čuk gobeline in Fatima Fišič kvačkane izdelke.
Ko se v objem koledarja ujame 8. marec, smo ženske polne tihih pričakovanj. V našem tozdu se nam je delček teh prisrčno izpolnil. Člani 10 sindikata so nas povabili v jedilnico, kjer nas je čakala okusno pripravljena miza in praktično darilo, ki ga je bila vsaka vesela. Sledil je program, v katerem je pozdravne besede ob našem dnevu izrekel tovariš KOROŠEC. Nato je do naših src občutno segla pesem sode-lavceV Zupan in Mirka Megliča. Pester program sta dopolnila še Boris ob zvokih kitare in Zvone, ki je mojstrsko brenkal na citre. Tudi kantavtor Bojan Rakovec je z izvajanjem svojih pesmi poskrbel za nasmejana lica.
Delavke TOZD POLIURETAN smo bile vesele teh pozornosti in razvedrila, zato se toplo zahvaljujemo sodelavcem, ki so nam naš praznik napravili lep in bogat.
Žene in dekleta tozda Poliuretan
DISCIPLINSKI POSTOPKI
Našim delavcem želimo predstaviti v nekaj nadaljevanjih delo in zadeve, s katerimi se srečujemo v pravnem oddelku.
V	uvodu nekaj besed o namenu in pomenu naše službe. Moderni čas pri nas in v svetu prinaša vse več normiranja našega osebnega in predvsem gospodarskega obnašanja. Za spremljanje in izvajanje vseh predpisov, večina DO nujno potrebuje pravnike. In to je tudi naša osnovna naloga. Poleg tega se srečujemo z mnogimi specifičnimi problemi, različnimi med sabo, ki zahtevajo posebno obravnavanje in iskanje najustreznejših rešitev.
Morda bi za začetek povedali nekaj več o disciplinskih postopkih. Te postopke ureja posebno poglavje Pravilnikov o delovnih razmerjih, z naslovom »Odgovornost za delovne obveznosti in škodo.« Osnovno načelo, ki velja za vse delavce je vestnost, red in disciplina pri delu, ker drugače delovnih rezultatov in pa tudi medsebojno sožitje v delovni sredini ni mogoče. Kadar pa pride do odstopanja od teh znanih in ustaljenih norm, govorimo o nedisciplini. Delavec je osebno odgovoren za neizpolnjevanje in nespoštovanje delovne discipline. Kadar delavec namerno krši postavljena pravila, se zoper njega uvede postopek. Disciplinski postopek zaradi kršitev delovnih obveznosti se lahko prične na pobudo vsakega delavca, predpostavljeni vodja dela pa tako pobudo mora dati, če gre za hujšo kršitev. V zvezi s prijavljeno kršitvijo se zbirajo dokazi in se zasliši kršilca in morebitne priče. Disciplinska komisija pa na glavni obravnavi sklepa o krivdi in odgovornosti delavca ter mu izreče disciplinski ukrep. Pri izreku ukrepa upošteva težo kršitve, ter oteževalne in olajševalne okoliščine na strani storilca.
V	Peku delujejo 3 disciplinske komisije: skupna, v tozdu Mreža in tozdu Trbovlje. Kršitve se delijo na lažje in težje, disciplinski ukrepi pa so: opomin, javni opomin, razporeditev na drugo delo do 1 leta, denarna kazen in prenehanje delovnega razmerja. Zadnja dva ukrepa se lahko izrečeta pogojno, tako da se odloži njegova izvršitev za določen čas, do enega leta s pogojem, da se ukrep ne bo izvršil, če delavec v času pogojne dobe ne bo znova huje kršil delovnih obveznosti. Zoper izrečeni ukrep lahko prizadeti delavec v roku 8 dni poda ugovor na delavski svet svoje temeljne organizacije. Le-ta o ukrepu dokončno odloči in s tem postane ukrep izvršljiv. Delavec ima tudi sodno varstvo. Na pristojno sodišče združenega dela lahko v roku 30 dni od prejema 2-stopenjske odločbe vloži zahtevo za varstvo pravic. Pravnomočna sodna odločba je za udeležence postopka obvezna.
Toliko o nekaterih formalnostih v disciplinskih postopkih, ki pa so verjetno večini delavcev že znane. Seveda je največja želja disciplinske komisije, da bi do kršitev ne prihajalo oziroma, da bi bilo teh čimmanj. Zato skušajo komisije delovati tudi preventivno in predvsem priporočajo strpnost v medsebojnih odnosih in odgovornost do svojega dela.
Prihodnjič morda nekaj več o vrstah kršitev ter vsebinskih problemih, s katerimi se naše disciplinske komisije srečujejo.	Lija Rozman
PRED ODGOVORNIMI NALOGAMI
13.	in 16. marca smo izvolili delegate za naslednje štiriletno mandatno obdobje. S pripravami na volitve smo začeli že pred letom dni. Izbrali smo tiste, katerim zaupamo. Od delegatov pa pričakujemo, da bodo opravičili naše zaupanje. Volitve so bile v vseh tozdih in DSSS uspešne. Udeležba je bila dobra, najboljša v Trbovljah.
Kakšne naloge in odgovornosti so pred izvoljenimi delegati?
Karel PREŠEREN, delegat samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje.
Prizadevali si bomo, da bodo uresničene naloge, ki so pred nami in da bi čim manj odstopale od sporazumno sprejetih nalog in ciljev. Zaželjeno bi bilo, da bi se delegati v čim-večjem številu udeleževali sestankov delegacij, sodelovali s strokovno službo in da bi čim več sodelovali v razpravah ter prenašali mnenja svojih sredin na skupnost, prav take pa naj bi bile tudi povratne informacije.
SEMINAR ZA PRODAJALCE
Breda MIŠČEVIČ, predsednik 00 sindikata v DSSS:
Sredstva, ki jih delovna organizacija združuje za potrebe samoupravnih interesnih skupnosti, tako družbenih kot gospodarskih dejavnosti so zelo visoka, zato ni vseeno kako se ta sredstva porabijo. V osnovni organizaciji sindikata smo ugotavljali, da z gospodarjenjem s temi sredstvi nismo povsem zadovoljni in da bi se z denarjem ki se zbere lahko več naredilo. Delegati bodo imeli nalogo čim bolj dosledno spremljati gospodarjenje, poglabljati se bodo morali v plane in smernice, ko se sprejemajo, predvsem pa seveda tudi realizacijo planov. Plani so običajno dobro postavljeni, ugotavljamo pa, da vseh nismo uresničili.
Drugo kar od delegatov tudi pričakujemo vsi, ki smo sodelovali pri evidentiranju in kandidiranju teh delegatov, da bodo z vso resnostjo pristopili k delu. Ko smo izbirali, smo gledali, da so kandidirali za področja ki jih zanimajo, napri-mer za otroško varstvo, kdor ima majhne otroke, za izobraževanje, kdor ima šoloobvezne otroke. Zato upravičeno pričakujemo, da se bodo z zanimanjem vključili v delo in resno sodelovali, tako na sestankih delegacij v Peku kot tudi navzven.
Dušan JAZBEC, delegat zbora združenega dela v tozdu Obutev.
V prvi vrsti je obveščenost. Delegat mora biti dobro in pravočasno seznanjen o zadevah, za katere se bo treba odlo^ čati. Kar se bomo v tovarni dogovorili, da se prenese naprej in o delu oziroma sklepih pa poroča. Potrebna bo zavzetost za delo. Predlogi bodo morali biti jasni, treba jih bo upoštevati, ne pa da bi govorili v prazno.
Na skromni slovesnosti je predsednik KPO Franc Grašič predal predstavnikom Smučarskega kluba Tržič videorekorder in kamero. Oprema je izredno pomemben pripomoček za tehnično delo kluba. Obljubili so, da bodo iz dobrih mladih smučarjev naredili najboljše.
Ob predaji nove opreme je Franc Grašič dejal: »V imenu delavcev Peka vam izročam video opremo. Delavci Peka^ na-menjamo določena sredstva tudi za športno dejavnost. Želimo prispevati k dvigu kvalitete na področju smučarskega športa, da bi bili dobri lahko še boljši in da bi kaj kmalu dobili novega Križaja, ki je ime Tržiča tako dostojno ponesel v svet.«
V imenu Smučarskega kluba se je za opremo zahvalil Dušan Koren in obljubil, da bodo opremo koristno uporabili pri tehničnem delu in vzgoji mladih smučarjev. Delavcem Pejca pa prisrčno zahvalo z obljubo, da bodo vzgojili tak smučarski naraščaj, ki nas bo zastopal v svetu.
V času od 26. februarja do 1. marca smo v hotelu Jelovica na Bledu organizirali že tradicionalni seminar za prodajalce naših poslovalnic. Izveden je bil v dveh skupinah po dva dni, udeležilo pa se ga je 46 prodajalcev.
Večina prodajalcev (predvsem prodajalci izven Slovenije) si še ni ogledalo delovne organizacije, zato so bili nad ogledom proizvodnih oddelkov zelo navdušeni, saj so si ob tem ustvarili vsaj približno sliko o nastanku izdelka, ki ga vsak dan nič kolikokrat držijo v rokah.
ZA NASLEDNIKE KRIŽAJA
JUBILEJ KOMORNEGA ZBORA
Komorni zbor Peko stopa v jubilejno leto; v deseto leto trdega dela, odrekanja, nastopov, z mnogimi priznanji.
Morda vas zanima kdaj, kje in koliko nastopov bomo imeli letos. Z nastopi smo začeli v februarju na reviji »TRŽIČ POJE«, v aprilu nameravamo izpeljati celovečerni koncert, na katerem naj bi sodeloval, na povabilo pevskega zbora Peko, moški zbor iz Mirna pri Novi Gorici. Želja zbora je, da tudi letos izvede v sodelovanju s kvintetom bratov Zupan koncert na Blejskem otoku. Pred kolektivnim dopustom pa načrtujemo še letni koncert v eni izmed tržiških šol, kar naj bi pomenilo tudi prerez sezone.
Po dopustniških dneh pa se bo zbor začel temeljito pripravljati za jubilejno leto, ki je tik pred nami. Zbor stremi za tem, da poveča število pevcev, ker le na ta način dobi pravi zven in ubranost zborovskega petja. V ta namen vabimo k sodelovanju vse tiste, ki bi radi z nami prepevali, da se nam pridružijo.
Ob tej priliki naj še omenim, da so bile na reviji Tržič poje podeljene Kurnikove nagrade.
Za dolgoletno in požrtvovalno delo na pevskem področju je bil med nagrajenci tudi član pevskega zbora »Peko« Ivan Gramc. Njegova pevska dejavnost je zelo bogata, saj prepeva že od rane mladosti. V tem času je sodeloval v različnih pevskih sestavih, dokler ni bil ustanovljen tržiški oktet, kjer je bil član do prenehanja delovanja okteta. Nato se je takoj vključil v naše vrste, kjer še sedaj vneto sodeluje. Ob visoki nagradi mu iskreno čestitamo in želimo, da bi še dolgo prepeval med nami.
Stojan Leban
Z otvoritve razstave.
PODOBE DOMAČEGA KRAJA
V okviru predkongresnih aktivnosti je bila v ponedeljek
17.	marca v dvorani upravne stavbe odprta razstava slikarskih del VIKTORJA KLOFUTARJA. Razstavo je pripravila konferenca osnovnih organizacij sindikata.
Klofutar je likovnik-samorastnik, član Društva tržiških likovnikov. Dobršen del svojega prostega časa posveča slikanju. Ob iskateljskem zorenju je ostal zvest krajini, v kateri išče navdihov in vzpodbud za svoje delo. Rojen je bil leta 1949, stanuje v Tržiču. Do leta 1983 je bil član našega kolekti-
S PRIZADEVANJEM DO DIPLOME
Slavnostni trenutek: podelitev diplom ob zaključku šolanja.
S podelitvijo diplom se je končalo dvoletno šolanje ob delu za dvaindvajset delavcev v proizvodnji tozda Bu-dučnost. Delovni kolektiv je bogatejši za dvaindvajset strokovnjakov za izdelavo obutve.
Take oblike usposabljanja trajajo že nekaj let, to pa je bila tretja generacija uspešnih diplomantov. Predavatelji v šoli so profesorji Centra usmerjenega izobraževanja »XXXII. divizije« iz Varaždina, strokovne predmete pa so učili inženirji iz tozda. Stroške šolanja pokriva republiška samoupravna interesna skupnost tekstila, usnja in obutve iz Zagreba.
Slušatelji zaslužijo vse priznanje za trud in prizadevanje. Po osemurnem delavniku za strojem je bilo treba sesti v šolsko klop.	g Bedenic
NAŠI PETDESETLETNIKI
SIMIČ LIDIJA - pomočnik 1 v poslovalnici Beograd I.
KOKOLE PAVLA — kontroliranje polizdelkov v šivalnici zgornjih delov Trbovlje
ISKRENO ČESTITAMO!
Naša delovna organizacija je z Društvom tržiških likovnikov sklenila dogovor o celoletnem sodelovanju. Društvo bo pripravilo štiri razstave in EXTEMPORE v okviru prireditev Suštarske nedelje.
VZORNI VOJAK
Drago RAJSAR iz elektrodelavnice se je pred nedavnim vrnil s služenja vojaškega roka. Med služenjem si je prislužil najvišje vojaško priznanje ZNAČKO VZORNEGA VOJAKA.
Kakšen mora biti vojak, da si prisluži tako priznanje?
»Vojak mora biti marljiv, delaven, prizadeven, vzoren, skratka drugim za zgled. Če greš k vojakom z zavestjo da služiš domovini, da doprinašaš k obrambi, postati vzoren vojak ni težko.
Priznanje pomeni 15 dni skrajšanja roka, dobiš značko, ki je drugim za vzgled, predvsem pa je to zavest, da je tvoj trud upoštevan in nagrajen.«
r,	:	)
SPORT REKREACIJA SPORT
L__________________________________________________
MREŽARJI SPET SKUPAJ
Lepo, sončno vreme in dobro pripravljena smučišča Zelenice sta v soboto, 22. 3. mrežarje že v jutranjih urah spravila v dobro voljo. Po uspešnem drenjanju na žičnici se je 42 tekmovalcev in 35 tekmovalk najprej pomerilo v veleslalomu, nato pa še v »šuštarponu« (okepali smo šuštarčka in se s plastično lopato — namesto z gumo spustili skozi cilj). Odveč je povedati, da je smeh odtehtal vse napore na tej zares »zahtevni« progi.
Rezultati:
veleslalom — moški
1.	Polajnar Matej centrala, 2. Prešeren Bojan — centrala, 3. Rožič Miha — centrala
veleslalom — ženske:
1.	Meglič Vida Tržič IL, 2. Janc Alenka — centrala,
3.	Švegelj Milka — centrala,
Šuštaršpon ženske:
1.	Jelinčič Vesna Pula, 2. Sedminek Maruša Tržič II.,
3.	Breznik Marija Maribor I.
Šuštaršpon moški:
1.	Žnidaršič Janez Postojna, 2. Golob Milan Maribor L,
3.	Mraz Edvard — centrala
Kombinacija moški — ženske^
1.	Mraz Edvard — centrala, 2. Žnidaršič Janez Postojna,
3.	Golob Miran Maribor I.
1.	Meglič Vida Tržič IL, 2. Jelinčič Vesna Pula, 3. Janc Alenka centrala
Treba je še povedati, da je v ženski kombinaciji Meglič Vida poslovalnica Tržič IL, tretjič zapored zmagala in tako prejela pokal v trajno last.
Po kosilu smo imeli na kegljišču razglasitev rezultatov, žrebanje nagrad in tradicionalno licitacijo svinjske glave, nakar smo ob kegljanju in glasbi iz yuke-boxa preživeli prijeten večer.
77 udeležencev, to ni majhna številka glede na razkropljenost delavcev TOZD Mreža, vendar upamo, da bo odziv na planirani jesenski pohod na Triglav, še večje.
M.B.
ZIMSKE ŠPORTNE DEJAVNOSTI DELAVCEV GUMOPLASTA
Izvršni odbor sindikata tozda Gumoplast je organiziral tekmovanje v sankanju in smučanju. Oba tekmovanja sta bila uspešno izvedena. Udeležba je bila zelo velika, kar do sedaj ni bilo v navadi. Vsi nastopajoči so izrekli kup pohval na dobro organizacijo in na družabno srečanje po tekmovanju.
Sankanje smo izvedli v Lomu. Tisto jutro vreme ni bilo najboljše, saj je padal sneg kot za stavo. Toda tudi to nas ni motilo, saj smo bili vsi kmalu dobre volje. Po ogorčenih bojih so se tekmovalci razvrstili takole:
Ženske: 1. Čebron Pavla, 2. Papov Lili, 3. Meglič Katarina, 4. Gašper Zdenka, 5. Uranjek Hermina itd.
Moški: 1. Ahačič Izidor, 2. Kralj Anton, 3. Jeraj Ciril,
4.	Majcen Janez, 5. Primožič Miloš itd.
Smučanje pa je bilo na Krpinu v Begunjah. Vrstni red smučanja pa je bil:
Ženske: 1. Soklič Milena, 2. Božnar Vera, 3. Gašper Zdenka, 4. Papov Lili.
Moški: 1. Šlibar Marjan, 2. Primožič Miloš, 3. Kutin Janez, 4. Poljanec Franc itd.
Ive Anton
PRIREZOVALCI NA SANKANJU
Oddelek prirezovalnice jev Gozdu organiziral tekmovanje v sankanju.
Bilo je v soboto popoldne, ko smo se odpravili proti planinskemu zavetišču. Tam so nas pričakali sodelavci — organizatorji tekmovanja. V veselem razpoloženju in ob vročem času ter obvezni »špički«, je stekel pogovor o tekmi, katere se je udeležilo 48 delavcev. Udeležba kaže veliko zanimanje za tovrstna tekmovanja. Z nami je bil tudi Alžirec Hadji, ki
je na usposabljanju v našem oddelku. Zanj je bilo to prav gotovo posebno doživetje. Ob ugibanju, kdo bo dobil svinjsko glavo, smo se odpravili na štart. Sodnika Brane in Silva sta bila že na svojih mestih in skrbela za nemoten potek tekmovanja. Dovoljeni so bili vsi položaji, lahko si prišel tudi peš, kar pa se ni zgodilo. Tudi Hadji je bil kos progi, čeprav na častnem zadnjem mestu.
V Križah pri Jaku je bil zaključek tekmovanja. Po izdatni malici je bila razglasitev. Za najboljše so bile pripravljene medalje, za predzadnje pa pečena svinjska glava, kifeljc in liter vina. Mojster Janez je veselo potegnil meh, ostali pa smo veselo zaplesali.
Želimo se zahvaliti vsem posameznikom v oddelku in na nivoju delovne organizacije, ki so nam kakorkoli pomagali pri izvedbi tekmovanja, prav tako pa iskrena hvala nekaterim tržiškim kolektivom, še posebno mesarjem in pekom.
Rezultati najboljših: ženske: 1. Kati Bekš, 2. Vera Zupan, 3. Cilka Kramar;
moški: 1. Franci Jerman, 2. Jože Kavar, 3. Damjan Mal-kič-	S. M.
KEGLJANJE
V počastitev 8. marca — dneva žena je osnovna organizacija sindikata Obutev I. in II. pripravila že tradicionalno tekmovanje v kegljanju.
Nastopilo je 61 žensk kar velja pozdraviti in v razmislek kegljaškemu klubu, da bi še enkrat poizkusili ustanoviti tudi žensko ekipo.
Doseženi rezultati:
1.	Mojca Sedminek (185), 2. Jana Zupan (176), 3. Marjeta Špik (169), 4. Hilda Mandič (163), 5—6. Lidija Žnidarič in Sabina Keršič (159), 7. Štefka Godnov (154), 8. Breda Volaj (152), 9. Milena Kaplan (147), 10,—11. Marjana Zalaznik in Dragica Kos.
Zaradi izrednega zanimanja so organizirali rekreacijski trening na kegljišču avtobusne postaje Tržič ob ponedeljkih (v marcu in aprila) od 16. do 19. ure.
Zmagovalke v kegljaškem tekmovanju: Jana Zupan, Mojca Sedminek in Marjeta Špik
STRELJANJE
Strelska družina »ŠTEFE ANTON-KOSTJA« je v počastitev dneva žena pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško za ženske. Tekmovanja se je udeležilo 39 žensk iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti.
Naše sodelavke so dosegle:
Dragica Kos drugo mesto, Olga Čarman osmo in Irma Kokalj deveto mesto.
GASILCI NA SMUČEH
Gasilsko društvo Lom je priredilo tradicionalno občinsko prvenstvo v veleslalomu. Tekma je bila 9. marca na Zelenici. Med udeleženci so bili tudi gasilci našega društva. Ekipno so zadeli 4. mesto, posamezni rezultati pa so naslednji:
veterani: 6. Miloš Kaplan, 8. Florjan Primožič, 9. Marjan Saifert'
člani: 11. Mato Leontič, 28. Tomaž Teran, 29. Stane Dolinar;
mladinci: 10. Matjaž Geč, 18. Janez Kavar.
Primožič Florjan
NAGRADNA KRIŽANKA
Za zadnjo križanko smo dobili 55 rešitev. Izžrebal jih je naš sodelavec iz splošnega sektorja Emil KAPLAN. Razdelil jih je takole:
200 din - MARIJA PLAJBES - 900 150 din - BORIS MIKULIČ - 529 100 din - ANDREJ PIVK - 540 70 din - VERA DEBELAK - 600 70 din - MAJDA RIBIČ - 512/5
Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« najkasneje do 15. aprila 1986.
ZAHVALA
Vinko, Janežič Ivan, Veselko Jožef, Lašič Milan, Belšak Dušanka, Ivanuša Marta, Cestar Martina, Stuberger Metka, Plohl Stanka, Cvetko Albina, Bohinc Mateja, Zadnikar Filip, Žonta Pavel, Poljane Franc, Korotaj Danilo, Mežnar Slavica, Žibert Andreja, Bacanovič Vesna
V	TOZD BUDUČNOST
Sabol Zlatko, Povijač Marijan
V	MREŽO
Celje I.	Kolar Stanislava, Krumpak Suzana
Titovo Velenje	Molan Andreja
Varaždin	Leskovar Romana
Ob smrti dragega moža in očeta
MIRKA LUKANCA
se delovni organizaciji, osnovni organizaciji sindikata ter kadrovski in socialni službi tovarne Peko iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in solidarno pomoč.
Vida Lukane s hčerko in sinom
IZ TOVARNE
Mlinar Branka, Nikolovska Branka, Fine Emilija, Stojko Suzana, Umek Veronika, Laca Hajnalka, Omerzu Silva, Gros Jože, Jarc Frančiška, Pretnar Janez, Markovič Nataša, Romšak Polona, Potočnik Stanka, Praprotnik Gabrijela, Perko Ivana, Plahuta Karmen, Majeršič Andrej, Krmelj Anica, Madjar Tomaž, Hafner Marija, Štrukelj Elizabeta, Grguraš Igor, Lončina Budinka, Zupan Janez, Zaplotnik Valentina
PRIŠLI ODŠLI
V TOVARNO
Papier Irena, Praprotnik Zdenka, Bida Irena, Mesec Janez, Bajič Aleksa, Hrnčič Majda, Sek Jožica, Lukaček Smiljana, Babnarič Zdenka, Zorjan Ivanka, Kovačič Jelka, Lazar Nada, Plohl Milena, Rizman Viktor, Perc Željko, Ceh
IZ TOZD BUDUČNOST
Juraš Zoran, Bačani Damir, Gajski Štefanija, Poturica Marija
IZ MREŽE
Sežana Bjelovar Arandelovac Valjevo II
Mezgec Ester Magdič Ljubica Filipovič Danko Isidorovič Milan
UPOKOJILI SO SE
Liza Štrukelj iz bivšega oddelka 511, Marija Hafner, Ivanka Perko, Jelka Praprotnik in Francka Jarc iz šivalnice 512, Valentina Zaplotnik iz montažnega oddelka 520, Janez Zupan, kontrolor v skladišču gotove obutve in Jože Gros, starosta naše proizvodnje, so naši novi upokojenci.
Ob odhodu se jim zahvaljujemo za njihov prispevek z delom in želimo da bi čim lepše preživljali leta zasluženega pokoja. Težko jim je ob slovesu. Za njimi so dolga leta, nemogoče bi jih bilo pozabiti. Njihove misli bodo še dolgo z nami. Vsem nam želijo, da bi bila naša prizadevanja kronana z uspehi, da bi gojili prijateljske medsebojne odnose, ki so pogoj za uspešno delo.
VODILNEMU STROKOVNJAKU IN UČITELJU ČEVLJARSTVA OB UPOKOJITVI
Z nekaj več kot štirideset let delovne dobe se je v mesecu februarju upokojil Jože GROS. Kar petintrideset let njegovega dela je povezano s PEKOM in to na najodgovornejših nalogah razvojnega, tehničnega in proizvodnega področja. Danes ga poznamo vsi v PEKU, poznan je tudi kot izreden poznavalec tehnologije in proizvodnje obutve v naši panogi, tako doma kot tudi v svetu. Čeprav z upokojitvijo njegov stik s PEKOM ni prekinjen, pa vseeno ta dogodek zahteva, da omenim le nekaj njegovih najpomembnejših prispevkov k razvojni poti PEKA.
Prehod od pol obrtniške organizacije ter strojne opremljenosti proizvodnje obutve na industrijsko ter visoko produktivno stopnjo, je bil nujen za nadaljnji razvoj ter izpeljan z ekipo, ki jo je vodil Jože GROS. Specializacija proizvodnje, posodabljanje tehnologije, še posebej vpeljava montažnega sistema, so bile novosti, ki so dajale osnove za hitro rast proizvodnje. Vpeljava nove proizvodnje, sestavnih delov za obutev, sodi prav tako med najpomembnejše dogodke razvoja PEKA, še posebej odločitev o lastni izdelavi orodja za izdelavo teh.
Sedanje razvojne stopnje PEKA in ostale čevljarske industrije si ni mogoče predstavljati brez šole, ki usposablja potrebne kadre za te naloge. Ime Jožeta GROSA je povezano s pionirskim delom na tem področju. Ustanovitev Tehnične čevljarske šole ter programi usposabljanja so povezani z njegovim znanjem ter željo in potrebo, da tega prenese še na druge.
V zadnjih letih je bilo delo Jožeta GROSA usmerjeno v izvoz znanja, ki mu razvojne usmeritve še posebej dajejo prednost. Tudi na tem področju je bilo opravljeno pionirsko delo, čeprav povezano z nešteto zapleti, ki jih bomo še skupaj z njim reševali. Ob vsem tem smo sr nabrali tudi veliko spoznanj, ki jih bomo koristno uporabili pri nadaljenjem delu na tem področju.
Iskrena hvala Jožetu GROSU za njegov pomembni prispevek k usmeritvam in razvojnim dosežkom PEKA. Prav gotovo mu želimo vsi še veliko zdravih let, z željo, da v tem obdobju prenese na nas še nekaj njegovih bogatih izkušenj, povezanih s čevlji.
PREDSEDNIK KPO Franc Grašič, dipl. oec.
Na skromni slovesnosti v začetku marca smo se v tozdu Budučnost poslovili od zaslužnega člana naše delovne organizacije tovariša Jožeta Grosa, dolgoletnega nosilca proizvodnje in razvoja. V prisotnosti predsednika KPO Franca Grašiča, članov družbenopolitičnih organizacij tozda Budučnost, kot tudi predstavnikov poslovodnih organov je vodja tozda opisal doprinos Jožeta Grosa od izdelave projektov do končne proizvodnje Budučnosti. Tovariš Gros se je zahvalil za lepe besede slovesa in povedal, da mu je v veliko zadovoljstvo, da Budučnost tako lepo napreduje in da gre s čvrstim korakom v razvoj.
V imenu delovnih ljudi je za spomin in kot zahvalo za doprinos razvoju Budučnosti ing. Repič izročil darilo — sliko znanega umetnika — naivca Ludbrežana Ivana Štefaneka.
B. Bedenic
Prišel je čas, ko se moram tudi jaz posloviti od svoje delovne sredine, v kateri sem preživela več kot tri desetletja v poslovalnici Peko I., Titova 4, Ljubljana.
S težkim srcem zapuščam ta kolektiv, saj smo bili kot malo večja družina.
Še enkrat se moram zahvaliti celotnemu kolektivu za izkazano pozornost ter lepim, bogatim in prisrčnim darilom, ter zaključnim pretresljivim besedam, ki mi bodo v trajnem spominu.
Anica Levičar
VAROVATI, NE GASITI
Člani gasilskega društva Peko so se že v februarju zbrali na letnem občnem zboru, kjer so analizirali delo preteklega leta in sprejeli plane za delo v prihodnje.
Industrijsko gasilsko društvo Peko je bilo ustanovljeno spomladi leta 1953. Namen ustanovitve je bil varovanje družbenega premoženja pred požari in drugimi elementarnimi nesrečami. Že v prvem letu delovanja so gasilci dobili ročno brizgalno. Danes razpolagajo s sodobno gasilsko opremo, da bi bili kos vsakršni nevarnosti. Največji poudarek pa je dan preventivi in nalogam za preventivno varstvo. Društvo danes šteje 32 članov. Poveljnik društva je Florjan Primožič, predsednik pa Tomo Zupan.
Najvažnejša naloga, ki so si jo zadali v prihodnje, je pridobivanje novih članov in želja ustanoviti žensko desetino. Poudarek je dan tudi usposabljanju članov. Tečaj za izprašane gasilce bi pravzaprav moral biti že preteklo leto, upajo pa da bo letos.
V ZNANJU JE MOC
Za mnoge mlade se približuje zaključek šolanja na osnovnošolski in srednješolski ravni. Stoje pred eno najpomembnejših odločitev v življenju — za kateri študij se odločiti ...
RAZPIS ŠTIPENDIJ
Tovarna obutve »PEKO« Tržič razpisuje za šolsko leto 1986/87 naslednje štipendije:
—	diplomirani ekonomist
—	diplomirani inženir kemijske tehnologije
—	diplomirani inženir strojništva
—	diplomirani inženir strojništva za konstrukterstvo
—	diplomirani inženir strojništva za tehnologijo
—	diplomirani organizator dela proizvodna smer
diplomirani inženir elektrotehnike
—	diplomirani inženir računalništva za logiko in sisteme
—	ekonomist
—	inženir kemijske tehnologije
—	inženir kemije
—	inženir strojništva za konstrukterstvo
—	organizator dela — proizvodna smer
—	inženir računalništva za logiko in sisteme
—	višji laboratorijski tehnik
—	čevljarski tehnik — tehnolog
—	strojni tehnik
—	kemijski tehnik
—	gumarski tehnik
—	komercialni tehnik
—	izdelovalec zgornjih delov obutve
—	izdelovalec spodnjih delov in sestavljalec obutve
—	izdelovalec gumarskih tehničnih izdelkov
—	orodjar
—	strugar
—	rezkalec
—	ključavničar
—	strojni mehanik
—	elektromehanik
—	šivalec zgornjih delov obutve
—	krojilec obutve
Obrat Ormož
—	čevljarski tehnik — tehnolog
—	izdelovalec zgornjih delov obutve
—	krojilec obutve
—	šivalec zgornjih delov obutve
Obrat Benedikt
—	čevljarski tehnik — tehnolog
—	šivalec zgornjih delov obutve
TOZD Trbovlje
—	čevljarski tehnik — tehnolog
—	šivalec zgornjih delov obutve
—	izdelovalec zgornjih delov obutve Kandidati morajo poleg točno izpolnjenega obrazca
8,40 »Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« predložiti še:
—	potrdilo o vpisu v šolo oziroma frekventacijsko potrdilo
—	fotokopije spričeval od 5. do 8. razreda (kandidati za vpis v srednje šole po programu v srednjem usmerjenem izobraževanju)
—	fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih (kandidati za vpis v višje oziroma visoke šole).
Kandidati za štipendije naj oddajo zahtevano dokumentacijo najkasneje do 30. junija 1986 na naslov Tovarne obutve »Peko« Tržič — kadrovski oddelek.
2	štipendiji
3	štipendije 2 štipendiji 2 štipendiji (III. letnik) 1 štipendija (III. letnik)
1 štipendija 1 štipendija
1	štipendija
4	štipendije
2	štipendiji
1	štipendija
2	štipendiji
3	štipendije
1 štipendija
1	štipendija 8 štipendij
5	štipendij
2	štipendiji
3	štipendije 2 štipendiji 10 štipendij
10 štipendij
4	štipendije 4 štipendije 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 10 štipendij 10 štipendij
5 štipendij 10 štipendij 10 štipendij 20 štipendij
3 štipendije 10 štipendij
2 štipendiji 10 štipendij 5 štipendij
Ali se priključiti delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela, postati ustvarjalec novih materialnih in duhovnih dobrin, ali pa se odločiti za študij na srednjih in visokošolskih delovnih organizacijah ter povečati svoje znanje?
Ponuja pa se še tretja možnost. Postati član določene delovne skupnosti in si ob delu in iz dela v najrazličnejših možnih oblikah permanentnega izobraževanja izpopolnjevati znanje in doseči tudi večjo stopnjo strokovne izobrazbe. Vsi, ki se odločajo za nadaljni študij morajo pri izbiri bodočega poklica upoštevati svoje sposobnosti, nagnenja, predznanje, pa tudi družbene potrebe. Naj se ne odločajo, kot žal mnoge prejšnje generacije, po željah staršev, znancev in sugestijah sošolcev ali celo po modi oziroma trenutni konjukturi v določenem poklicu.
Prav gotovo je, da starši v večini primerov svetujejo po svojem najboljšem prepričanju in v skladu s svojimi izkušnjami, gotovo je tudi, da želijo svojemu otroku le najboljše — a vendarle so za vsem tem mnogokrat skrite skoraj pozabljene in v podzavest odrinjene želje, ki jim starši iz kakršnihkoli razlogov niso mogli slediti. Pri svojem otroku si tedaj želijo uresničiti to, v čemer sami niso mogli uspeti.
Kakor mora vsak človek živeti svoje življenje sam, tako mora vsak človek imeti tudi pravico krojiti si svoje življenje sam. Svobodna izbira študija in s tem poklica je ena najosnovnejših pravil človeka naše družbe. To izbiro naj usmerjajo le želje in sposobnosti mladega človeka ter družbene potrebe. Prav usmerjeno izobraževanje pa je tista pot, po kateri je treba stopiti, da bodo poklicna nagnjenja in sposobnosti mladih pravočasno usklajena z družbenimi potrebami.
Zato je treba še enkrat poudariti, da je treba prisluhniti družbenim potrebam in svojim resničnim nagnjenjem, kajti kdor poklica ne opravlja z veseljem in notranjim zadovoljstvom, ta ne bo nikoli posebno uspešen, pa tudi boljši osebni dohodek ga ne bo osrečil.	Darka Rozman
PIONIRJI SE ZAHVALJUJEJO
Delavski svet tozda Obutev je brezplačno odstopil šoli v Lomu šivalni stroj.
-1|Po^IL(JUO^
i» 3.3. m
IXJOlJì-
V .
čevljar
j
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marija Slapar, Tomislav Zupan. — Glavni in odgovorni urednik: Marija Slapar. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3800 izvodov v slovenskem in 1800 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.