" n v -* i r ZJi ‘Zdscutfkc m lalija Catoplsnl zaiod ..Zasavski te tort" Trhevljt / Urejuj« la odgovarja uredniški odbor i Direktor in odgov Orni urednik Stane Šuštar f Tiska Mn riborska tiskarna v Mariboru - N asi * uredništva in uprave: ..Zasavski tednik” Trbovlje l, Trg revolucije ;!8 ileieroe 91) / Račun pri Komunalni banki Trbovlje 62-KB-10-146 t List ižKajr 'v-ake soboto V Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna ioo dir , mesečna 40 din t Posamezna številka 10 din V Rokopisi morajo biti v c leduiSbu najkasneje doiSUu ..... dne in itk ne vračamo vsak torek dopol Štev. 13 m spominu! Velikega revolucionarja, nesebičnega g „ditelia nove Jugoslavije ni več poslopja, kjer je neutrudno snoval zadnja leta, so ga ponesli njegovi najožji sodelavci Pretresljivi zvoki žalostin-ke so naznanili večstoiisoč-galoi množici in preko te milijonom delovnih ljudi socialistične Jugoslavije, da v naši slavni prestolnici padajo grude s krvjo osvoboditeljev prepojene zemlje na prerani grob enega izmed največjih sinov naših narodov — borca, graditelja, t ovali, in prijatelja — predsednil /vezne ljudske skupščin Vosa Pijade. Sklonile so tisočere delavske, rdeče z stave; za hip se jr zdelo, k da je obstalo življenje utrip domovine. in naša sn je stisnila nedopovedljiv ostra bolečina. V vseh nas se je nekaj up lo, divje in neizprosno: k ie res smrt zaton življenj, Življenja, ki se je razdajat kot da so njegovi tokovi n uničijioi? Ne, to ne more b zatoni V naših mislih, sn vanju, bo živel dalje; o n bo ohranjen njegov lik, n j go v doprinos, njegova ve kanska ljubezen do ljudsto njegovo ljubeče, plemeni srce. se je presadilo na sr milijonov državljanov in njih bo utripalo na poti i cilja, katerega si je zadal p kojnik pred več desetici Njegovo telo bo počiva čeprav počitka nikoli ni m ral. niti želel, njegov duh bo živel v milijonih, ki jih tako ljubil in za katere trpel vsa grozodejstva r kdanjih oblastnikov in katere se je razdajal, nikd mi*»Wf rt a* o Tovariš Moša Pijade, predsednik Ljudske skupščine, je bil rojen 4. januarja 1890. leta v Beogradu. Član Komunistične partije je bil polnih 5? let. Vse njegovo življenje je najtesneje povezano z razvojem in življenjem naše Komunistične partije. V najhujših letih ilegale je preživel 14 let v ječah. Boril se je v vojni, v ljudski revoluciji ter bil eden najmarljivejših graditeljev naše socialistične države. Umrli Moša Pijade je najprej študiral slikarstvo, leta 1910 pa se je začel ukvar- OB ODPRTEM GROBU POKOJNIKI SE JE POSLOVIL TUDI TOVARIŠ TITO Tovariš Tito je v prvem delu svojega govora ponovno obrazložil revolucionarno življenje velikega pokojnika, nato pa dejal: Nenadomestljiva je za nas ta izguba. Malo je tako vsestransko nadarjenih komunistov, ker so se vse tvoje dejavnosti gibale od pomembnega revolucionarja do popularnega publicista in propagandista marksistične misli, prevajalca, talentiranega slikarja. Za tak individualni talent je težko najti nadomestilo. Tebe morajo nadomestiti skupine mlajših tovarišev, ki ozimnja, kolektivni organi-iavskega razreda, ki ures-ržavi svojo zgodovinsko si rtkal vse svoje živ- Moša! Postavljamo se od alostjo ne samo mi, tvoji ne samo člani Zveze ko-temveč vsi delovni ljudje in narodi naše države. Bil si eden izmed najpriljubljenejših sinov naših narodov. O tem priča žalost, s katero te spremljamo. Za vse nas boš ostal svetel zgled revolucionarja, humanista, vdanega in vedno discipliniranega člana Zveze komunistov, plamtečega tribuna delovnega ljudstva, neutrudnega delavca, človeka akcije in ustvarjalnega duha, ostal boš lik komunista, kakršnega sta mogla dati herojska borba naše Partije in naša revolucija. Tak lik bo ostal v večnem spominu naših narodov in bo služil kot zgled mladim generacijam, kako je treba delati in boriti se za svobodo in napredek svoje domovine,' za stvar delavskega razreda, za socializem. Večne f’ dava, dragi naš tovariš Moša! X jati z novinarstvom. Devet let kasneje je začel izdajati v Beogradu dnevnik »Sk>-bodna reče, ki je bil eden izmed najnaprednejših časnikov v stari Jugoslaviji. Zaradi aktivnega dela v vodstvu ,KPJ in požrtvovalne pomoči pri ustanovitvi sindikatov so ge le(a 1925 aretirali in zaprli ter ga obsodili leta 1954 še na dve leti ječe. V ječi je Moša Pijade prevedel največje delo marksizma »Kapital«..' Ko je prišel leta 1959 iz zaporov, so ga ponovno odgnali v, koncentracijsko taborišče v Bilečo. Po vdoru okupatorja v Jugoslavijo najdemo pokojnega Moso kot organizatorja vstaje v Črni gori, pozneje pa v Vrhovnem štabu. Na drugem zasedanju AVNOJ je bil iz-oijen za pod-' predsednika prvega predstavniškega telesa nove Jugoslavije. Neprecenljive so zasluge Moša Pijada v naslednjih letih, zlasti po osvoboditvi, za izgradnjo ustavnega in pravnega sistema v FLRJ. Moša Pijade je nosilec mnogih visokih .odlikovanj. Za svoje zasluge v -narodnoosvobodilni borbi in za izredno delo pri graditvi socialistične domovine je bil odlikovan z redom narodnega heroja in z redom socialističnega dela. * V zadnjih letih je tovariš Moša Pijade večkrat vodil naše državne delegacije v sosednje prijateljske države in navezoval tesnejše stike in neutrudno pozival na sodelovanje med narodi, ker je to edina pot, ki drži k trajnemu miru vsega človeštva. Tako je tudi pred dobrimi tremi tedni odšel na čelu naše parlamentarne delegacije na prijateljski obisk v Veliko Britanijo, Ves čas njegovega obiska smo brali Več kot poldrugo uro se je pomikal po beograjskih ulicah žalosten »prevod v naših časnikih številne govore in izjave, ki jih je dajal novinarjem in ostalim. Neutrudno je pripovedoval o naporih in uspehih našit narodov za izgradnjo socializma in se navduševal za koeksistenco med vsemi narodi na svetu. Med tem časom si je ponovno pridobil mnoge .prijatelje, saj so v njem spoznali velikega, resnicoljubnega državnika, ki se je ves posvetil izgradnji svoje domovine in ohranjevanju miru v svetu. Njegov ojiišk in delo ▼ zvezi z njim so mu nalagale ogromne dolžnosti.,ki so: njegovo že tako rahlo zdravje močno izpodkopale. Ze na poti v Anglijo je tožil, da mu je slabo, vendar je v Parizu odločno odklonil zdravniški pregled. Dejal je, da bo dan, dva počival znanec _ let- Tovariš dr. Aleš Bebler, naš veleposlanik v Parizu, ki je bil tistega usodnega večera ob njem, je pripovedoval, da jfe takoj po pri-■ hodu v naše . veleposlaništvo prisrčno pozdravil naše rojake in se z njimi delj časa razgovarjal. Nato je odšel k počitku, vendar se je kmalu vrnil, češ da mn ni dobro. Kmalu nato mn je postalo slabo in potožil je še, da ne more dihati. Veleposlanik je takoj telefonično poklical dva zdravnika, ki sta, ko sta prišla, lahko ugotovila le še smrt. * Veti o nenadni smrti velikega revolucionarja se je uro kasneje po etru raznesla v domovino. Naši delovni ljudje so ostali kot ukopani ob tej zli vesti in vsakdo se je •/, mislijo oklenil kakršnega koli srečanja z velikim pm-kojnikom. Najbolj so ga p>o-znali po številnih razpravah o Zvezni ljudski skupščini, govorih na številnih konferencah, sejah in kongresih. Poznali so ga kot nesebičnega, vztrajnega Ut plemenitega oblikovalca naše socialistične graditve. Poznali so ga kot človeka, ki nikdar in nikoli ni miroval in se je razdajal ter dobesedno zgoreval v velikem delu za blaginjo narodov Jugoslavije. Zasavski kraji so ; se zavili v črnino. Vest o njegovi nenadni in tragični smrti je prodrla tudi v najzakotnej-ie zaselke okraja in navdala ljudi z veliko žalostjo. Delovni kolektivi, občinski komiteji ZK, občinski odbori SZDL m mnoge druge institucije so imele v času trajanja vsedržavne žalosti številne žalne seje, na katerih so govorili o življenju, trpljenju in delu velikega pokojnika. Tudi iz naših delovnih kolektivov, občin in dru-t gih krajev so odšle delegacije na žalostno potovanje in ga p>os premile na njegovi zadnji proti. Tovariš Moša Pijade je odšel iz naše sredine. Toda naši narodi bodo njegov svetli lik ohranili v svetlem in nepozabnem sprominu. Naj bo večna slava borcu sa socialistično Jugoslavijo, tooa-•išu Moši Pijade’ Trenutno najvažnejšo naloge organizacije SZDL in sindikatov Vso pozornost političnim pripravam za kongres DS NA NEDAVNEM PLENUMU OSS V TRBOVLJAH SO OBŠIRNO RAZPRAVLJALI O PRIPRAVAH ZA BLIŽNJI KONGRES DS IN SKLENI LI, DA BODO DEL DELEGATOV IZVOLILI NA OKRAJNI KONFERENCI DELAVSKIH SVETOV — PR ED VIDENO SE BO TE KONFERENCE UDELEŽILO 150 DELEGATOV Ko je na nedavnem posvetov*- sitega samoupravljanja. Okrajna lavskega samoupravljanja. Zato ne — - ■- „ nju predsednikov okrajnih komisij konferenca pa bo iz vseh teh de- bo odveč, da v tem času prirejajo Ivan Medved .in Ivan Bobnič, "snja so opazili okrog II., ure hitre korake, da Pogorelcem za delavsko in družbeno upravlja- lega tov izvolila ostale delegate za čim več predavanj, ali bolje reče- oba stara devet let, stala na dopoldne; najprej se je valil najde streho, dokler ne dobe Tragična smrt dveh mladoletnikov iz Blance Z vedeli smo, da otroci na Blanci večkrat tekmujejo, kako bodo tik pred mimo vozečim vlakom zdrveli prek tirov, čeprav so, seve, zapornice zaprte. Kazno je, da starši vse premalo opozarjajo otroke na nevarnost HUD POŽAR NA SENOVEM 12 delavskim družinam zgoreio vse imetje v ponedeljek. 18. marca je rešiti: zgorela so po stanovanjih takih početij ali pa morda vta- nf Senovem nenadoma Izbruh- pohištva, radio sprejemniki. kršna svarila ničesar ne zale- n*l hod požar, ki je do tal n ni- obleke, živila -— ljudje pa so žejo. čil leseno stanovanjsko barako si rešili le golo življenje. Oni dan, bilo je 15. marca, sta tamkajšnjega rudnika. Izbruh Uprava rudnika je storila nje v Ljubljani posegel v razpra- bližnji kongres delavskih svetov, no delavskih dogovorov, na kate-vo tudi podpredsednik Izvršnega Ni nobenega dvoma, da bodo rih bodo delavci odkrito obravna-sveta LRS, je med drugim tudi morali zlasti večji kolektivi, seve vali dosedanje uspehe in slabosti opozoril na nekaj nerazčiščenih pa tudi manjši, ▼ tem čaši ob njihovih organov delavskega sa-vsebinskfh vprašanj, Id se opazijo podpori organizacij Socialistične mouprevijanja, kajti le tako bo tiru in metala kamenje v mimo dim s strehe barake, nato pa je drugih primernih stanovanj. vozeči tovorni vlak. V istem hi- ®8eni , zajel vso barako, ki je Delavski svet rudnika je sklical pu je po sesednjem tiru pridrvel bila hipoma v plamenih. izreden sestanek z namenom, potniški vlak, ki ga mladoletni- Najprej so prihiteli domači da se nudi prizadetim delavka kajpak zaradi svoje zamak- gasilci, brž za njimi pa tudi skim družinam hitra material - iz poročil o pripravah, ki pa mo- zveze in sindikatov opraviti važno moč docela osvetliti vlogo tega njenpsti v tovorni vlak nista brestaniški in z Malega Kamna, na pomoč. rajo biti jasna, če hočemo, da bo- ki pomembno delo. Gre za to, da važnega organa naše politične in do priprave ▼ osnovnih političnih bodo vse priprave potekale z ja- ekonomske stvarnosti. vPraf*njih tekle enotno po vseh sno politično orientacijo, da bodo Le s takim temeljitim obravna-okrajih.^ Predvsem nam mora biti delovni kolektivi čutili, da je bliž- vanjem teh in še mnogih drugih jasno, čigavi delegati gredo na nji kongres izrednega pomena za vprašanj bo bližnji kongres DS kongres, kakšne so njihove nalo- nadaljnji razvoj in krepitev de- pridobil na svojem pomenu, (v) ge, katera vsebinska vprašanja XavSi TE^Ttodo^ IZ TRBOVELJSKE »METALIJE« stavili ter kakšna je naloga Socialistične zveze v kongres. Ko so o teh stvareh razpravljali na zadnjem plenumu OSS v _ ____ Trbovljah, so med drugim ugoto- URE ZA CIM C ENEJ »E USLUGE -— PRI TEM PA NI DO-v«, da je opaziti po delovnih ko- VOLJ SAMO DOBRA VOLJA KOLEKTIVA, AMPAK TUDI lektivih široko zanimanje za kon- DRUGIH — RAZLIKE MED USLUŽNOSTNO IN PROIZVA-gres DS. Delegati, ki jih bodo iz- JALNO OBRTJO JE TREBA Na VSAK NAČIN PRIZNATI — ZA INDUSTRIJSKI SERVIS VTUBO VLAJ AH utegnila videti. Potniški vlak je vendar kljub marljivemu ga- Tudi domači Rdeči križ je oba do smrti povozil. Senju, pri katerem so pomagali Pr*čel s takojšnjo akcijo orga- Naj bo ta tragična nesreča po- tudi rudniški delavci, niso niziranja ozir. zbiranja pomoči noven opomin, da bodo starši uspeli, da bi še kaj prida rešili, za Pogorelce v hrani, obleki, bolj svarili svoje otroke na pre- kajti požar se je bliskovito raz- obutvi itd. teče nevarnosti. pripravah za IZ, »JVlgjJ. AL.1JE« »Potujoča delavnica" širil. Verjetno je, da je požar nastal zaradi kakšne nepazljivosti, pa tudi precej močan veter, ki je bil ta dan, je močno razpihal ogenj, tako da se je mogel naglo razširiti. V prizadeti baraki, ki stoji Potem nam je kot prvo ome- Pričakovati je, da bodo hude prizadetim družinam, ki se ob požaru izgubile vse svoje skromno imetje, priskočili na pomoč tudi ostali pristojni <5-nitelji, predvsem pa organizacije, kajti škoda je zk Pogorelce res izredno velika, ker se to delavske družine, ki so si s skromnimi prihranki od plače voliH neposredno sami delovni kolektivi, pa bi naj na kongresu obravnavali predvsem problematiko in stanje svojih podjetij, oziroma komune, nikakor pa ne celotnega področja ene veje industrije. Zlasti mj bi na kongresu obravnavah probleme delavskega samoupravljanja, govorili o njegovih slabostih m razvoju. Na plenumu so trsti določiti, da bodo večji kolektivi, kot n. pr. rudnik Trbovlje-Hrastnik, Zagor tik nad novo delavsko kolonijo. ___ nil misel o ustanovitvi potujoče v neposredni bližini oziroma ob kupnV pohištvo, obleko, obutev delavnice, ki bi Trboveljčanom r®bu gozda je stanovalo 12 dru- itd R opravljala rožna potrebna usluž- &n- Večina od teh je zaposlena nostna dela iz kovinske stroke, Pr* rudniku, hkrati pa ob ugodnih pogojih in Več od pogorelcev si je zad-poimoča občine precej pocenila nja leta nakupilo novo pote' vrste storitve. hi.štvo. k,- so si ga Ljudje presedaj že imajo ekipo elektri- skrbeli s skromnimi prihranki nem" že prebili."Vodovodna, in- Carjev, ki. bo začela, kolikor bo svoje plače, ali pa s poso- ---------------, ... ------------- Med temi je tudi »Meta- stalaterska, kleparska, radiome- dovolj interesentov, s previja- J11 ~ toda razen nekaj maien- rudarja Jožeta Juvana, rojene- lija« s svojimi prostori v hanična in kovaška delavnica njem elektromotorjev. Kostl ni b,I° »og®ce ničesar ga /g. decembra 1902. leta. Globušakn in Gabrskem, lepo napredujejo. Drugo, kar pa bržčas šc ne bo »Metalija« je stara trt leta. Torej je naj mlajša med mladi- * NOVI IZDELKI «*=- . . ___. mi. Leta 1954 so se vanjo zriru- Lansko leto je pomenilo za ta lavnico v Globušaku še. za eno n^Tna S v^ Mimo velike Strojne to- pr; vseh delavcih za stroji, na vame se je v Padnjem de- gkoro vseh zasedanjih delavske- setletju v trboveljski komuni ga sveta in upravnega odbora, rodilo in lepo uveljavilo še pa so se skozi nje danes v giav-vrsto drugih podjetij. Tik pred upokojitvijo ! je našel smrt v jami 1 IS. marca se je ve kisooSki jami v Zagorja pripetila tragična nesreča, ki je zahtevala smrt udarja Jožeta Juvana, rojene-a 18. decembra 1902. leta. Pri prevažanju vozičkov te je mogoče uresničifc tako kmalu, , . , . eden iztiril, in ker se pokojnik pa je želja, dvigniti sedanjo de- vsfIem času^ potrebnega mate- m- dooolj umaknil, ga je le-ta ~ “ ” tako močno stisnil, da je kmalu po prevozu v bolnišnico izdihnil. ga delegata, vse ostale pa na po- Po vsej dolini in so sami sila kaj novih predmetov, M gredo lovala izključno samo predmete sebni okrajni konferenci delavskih težko uspevali. _ dobro v denar, znan pa je po- 12 aluminija. svetov. Zategadelj bodo morati V delavnici v Globušaku in še stal že tudi izven Trbovelj, v * KAKO BI BREZ TEŽAV *nA- obe sorodni nodietn V ~ delovni kolektivi mangih podjetij, na nekaterih drugih krajih se mnogih zasavskih krajih, kjer Tvtwi7»ii«ir Mptaiiia- »Eektrostondardt in »Mehani- r’0^*^^ ru^arl, sočustvuje y s izbrati resnično dobreuprav^lce! je trata* ^čelonovo delo, seve- je brez graje opravil razna Sla teta « >M6haM P^adeto z eno. delavce, ki temeljito poznajo sta- da ne brez težav. Mnogo jih je na nekaterih novogradnjah itd. , bi Lti ,a d--, r&l Zato prav gotovo niso ne- okoli 70 do 75 % vseh delavcev, delalo Velik del tega je pač po ustanovitvi nekakšnega in- je, Senovo, Steklarna Hrastnik, aii razni obrtni obrati, ki so kolektiv prvo leto vidnejših nadstropje in tamkaj urediti Ve6i#1 nodjetii v kraju — sami izvoliti po dva, oziroma ene- bfli dotlej raztreseni kot gobe uspehov. Izdelovati je začel ne- kleparsko delavnico, ki bi izde- 3-7777, aU i j— „1= ---_________.j__________ •______j., hv,Tul-, i-TjcI-inčn,-. ca mr, T\rtVtm«te iUU.lU.Ka Ul Otiojue IVVcU.lic, oiu Umrli rudar Juvan bi moral delati le še dva meseca, nakar liano. Podobne težave imata w odiel „ Xaslužen pokoj. Za- SODNUSKA ODLOČBA O IZPRAZNITVI POSLOVNIH LOKALOV mm 8 m m etsn? - 4g tw| n Uto —Mb brez službe ne . . ‘ ™*T' ■>n«lu nnjfLii. —-3 u niuirimiL) lorpt tidti vsa najpomembnejša dela, posuvanje podjetja, saj Je napravuo i»uo. ___ opravljajo uslužnostma dela. Kolektiv »Metali je« šteje danes skupno z vajenci 62 judi. * USLUGE ZA GOSPODINJSTVA KMETE.. Ce bi hoteli na kratko ome- SOFERSKI TEČAJ V ZAGORJU Prihodnji mesec se bo v Za- pa zadeva na velike težave, ker ljah, ki bi lahko koristno služil ch^nizfra^ga rago^ko Arto- odvisen od naročil. Prav pri tem dustrijskega setvisa v Trbmr- v Trbovljah nd moč dobiti ob tudi ostalemu Zasavju. od teg* osem milijonov to tndi v leto 1966 je podjetje dobro po-šo večji promet in dobiček kot pred-AM je te nililHi ukrep ali ni? — Po zakonu tol siastnOc poslopja sicer pravico odpovedati prostore — socialistično pa te prav gotovo ne bi bito Nekako čudno se sHfi, da bi bo moral uvideti, da je to še ki jih opravljajo trboveljski me- ' 1 ta-Ejci, bi to izgiedalo v strnjeni obliki nekako takole: usluge za gospodinjstva, kmete, gradbeništvo, industrijo. Podjetje izdeluje praktične štedilnike z električnimi ogrevale, razne droge gospodinjske predmete, v bila Plemraca r Dobovi na ce- najbolj pravi&o. Drugo pa je kava6ki delavnic; opravlja omogoči, da predilnica ^ sfcL ?ker se to še ni zgodOo, a da se odloSx> o odpovedi lokalov je takoj zajne z gradnjo potreb-podjetje že prejelo. Do izvršitve nega poslopja z odobritvijo po-zadevne odločbe je še precej trebnega kredita, katerega bo časa. Ko slišimo to novico, se kolektiv lahko odplačal v de-vprašujefo, kaj je boljše za setih letih ali pa še prej. Ta socialistično skupnost — ali da rešitev bo tako še najboljša, še v naprej zaposluje 45 ljudi, kajti sedanji obratovalni proti ustvarjajo tolikšen in tolik- stori ne ustrezajo higiensko-šen narodni dohode sanitarnim predpisom, saj so — ali da se lastniku po- majhni in tudi večje število slop j a. strojev je neizkoriščenih zaradi Pletilni ca v Dobovi je pričeto premajhnih prostorov, delati pravzaprav že leta 1955 Treba je torej najti pametno in sicer s 6 delavci, danes pa kmetom podlkovska in druga dela, pred časom pa so tu izdelali uspešen tip pluga, ki so ga prav dobro ocenili celo kmetijski strokovnjaki v Ljubljani. Podjetje zelo tesno sodeluje z lepo razvijajočo se trboveljsko tovarno praktikov in drugih strojev — »Elektrostandardom«. * KOPICA NAČRTOV • Ko smo povprašali direktorja »Metalije« o načrtih, ni Bdi V V delavnici Metotije moto društvo, ki je izvedlo že vrsto podobnih, zelo uspelih tečajev. Priglasitve v tečaj se sprejemajo na rudniškem elektro-»trojnem obratu. POPRAVEK Ne prvi strani zadnje številke »Zasavskega tednika« je prišlo pri poročilu z občnega zbora okrajne obrtne zbornice do neljube napake. Zadnji odstavek prvega stolpca se pravilno glasi: Zaradi vsega tega prav gotovo ni neumestna (in ne ni umestna, kakor je bito pomotoma natisnjeno) misel okrajne obrtne zbornice o izdelavi petletnega perspektivnega piana v obrti. Uredništvo Med rudarji vedno več želodčnih obolenj Res je, da med našimi rudarji vse pogosteje ugotavlja občuten Stara navada, da ponese radarji rešitev od katere bo imela ko- zadregi. ni kakih nevarnih poklicnih obo- porast želodčnih obolenj. s seboj v jamo razne hladne pija- ss sproti v dmar jetia. -ar več denarja.« sa zdravstvena služba zadnje čase lemi se ne priznava za poklicne, ^ vso produkcijo do meseca av- „ hladne pijače, bodisi čaj a« kave. .Prva leta morda rudar niti ne občuti kakršnih koti motenj v že- gusta prodano že naprej. Same številke, ki nam povedo, da je podjetje napravilo leta 1955 prekg 27 milijonov prometa, od tega 8 milijonov dinarjev čistega dobička in da je bil promet predilnice lansko leto še večji nam zgovorno pripoveduje, da je predilnica rentabilna in ima vso pravico do obstoja. Letošnje leto pa je dobilo z 31. januarjem odločbo o odpovedi prostorov. Lastnik te hiše je Andrej Nemčič, ki tudi stanuje v svoji hiši, kjer ima dve sobi, kuhinjo in pritikline. Stanuje pa lastnik te hiše tudi v Zagrebu, kjer ima stanovanje. Mi smo mnenja, da se to vprašanje ob dobri volji lastnika in sporazumno z upravo podjetja vendar lahko zadovoljivo reši — vsaj začasno. Ple-tilnici v Dobovi pa je treba omogočiti najetje pceojila, da si uredi svoje delovne prostore. Sicer ima podjetje za to že načrte, toda tudi če bi takoj dobilo potreben denarni kredit, pa vseeno ni misliti na selitev v nove prostore pred jesenjo. Zato se vprašujemo, kaj je boljše: ali ugoditi lastniku hiše, ki ima po zakonu sicer vse pravice, ali pognati na cesto 45 ljudi, ki s svojim marljivim delom ustvarjajo naši družbi lep narodni dohodek. Po drugi strani pa je treba te pomisliti, da so vsi člani tega kolektiva odvisni od službe v predilnici in da nimajo drugih dohodkov razen enega samega, s čimer bi ustvarili glede teh ljudi socialen problem. Rešitev vprašanja je začasno v tem, da se odpoved lokalov odg odi Tudi sam lastnik hiše NAS KOMENTAR PONUDBA njim pogajanja, katera je svoj vesti plebiscit pod čas že pridela! Združenih narodov. okriljem kar ao ▼ Atenah napovedovali »e vnaprej; med Grki ni mogel Odkar je" gibanje za priti ju- V Londonu so namig sprejeli najti nikogar. čitev Cipra matični deželi Gr- — in s tem še bolj razvneli dn-čiji pred leti postalo vse moč- hove na Cipru in v Grčiji, pa Zatem so iz Londona prihajale vesti o novih načrtih; otok naj nejše in ga je uradno podprla tudi po vsem civiliziranem sve- hi razdelili na dva dela ter to' tudi Grčija, ni imelo britansko tu. S tem so tudi javno priznati, čili turško manjšino od grške kolonialno ministrstvo več mi- da. se boje odločitve večine pre- v'cčine. V organizaciji Atiant-ru. Doslej je veljal otok kot bivalstva in da jim v resnici skega pakta so skušali skuhati kronska kolonija, v kateri je gre za kolonialne pozicije. Po- posebno kašo: otok naj bi pod gospodaril britanski guverner tem, ko je otok postal tudi ne- posebnimi pogoji postal opori-po svoji volji in — po direkti- ke vrste zbirališče angio-fran- šče te organizacije. Pri tem so vab iz Londona... coskih čet za napad na Egipt, opozarjali, da so Anglija, Tur- ________________________________________________________________ čije in Grčija njene članice in bi se »v interesu obrambe« nekako pobotali. Britanska vlada Je te vrste nasvetov zavračala. Nikakor ni hotela priznati, da mora sedaj Atlantski pakt prevzemati nje- Zahteve niso zganile strategov pa so postali načrti še toliko ne nekdanje funkcije v Sredo- in diplomatov v Londonu, zato jasnejši. Britanski lev nikakor zemlju in ščititi slabost umira- pa so zganile podtalno gibanje, ne želi izgubiti zadnje oporišče jočega leva... J Britanska vlada je skušala gi- (če izvzamemo Aden na skraj- Grčija Je po vsem tem spro- laprsko vprašanje spet sili v banje najprej zatreti z nasiljem, nem jugu Arabskega polotoka) žila problem pred Združenimi ospredje. Razgibala ga je nw- Koncentracijska taborišča in na Srednjem vzhodu, (Moral se narodi. Četudi v splošni raz- pra^?Rre“ Generalno skupšci- ^ se je[e polniti. Na otok ^ umakniti iz Egipta, zatem iz pravi ni mogel nihče odkrito BOKA NA CIPRU PONUJA PREMIRJE — KRATKA ZGODOVINA ZAMOTANEGA PROCESA — UMIRAJOČI BRITANSKI LEV SE UPIRA Makarios, okrog katerega se suče vse no OZN pred nekaj več kot so prišle vojaške okrepitve, Jordanije...) zanikati pravice vsakega, pa obsodbe domači- Ko nasilje ni nič pomagalo, potemtakem tudi grškega ljudstva do samoodločbe, pa se je nekakšne nove načrte za samo- kmalu pokazalo, da si to britan mesec dni, še bolj pa bo vrst- prve smrtne nem redu druga ponudba za nov-patriotov so pretresle svet. so v Londonu pričeli misliti na premirje podtalnega gibanja ci- Toda gibanja niso mogli usta- nekakšne nove načrte ™ »amo-peskih. Grkov-EOKA, ki povzro- vjtk Guverner Harding je sled - ... . . ... . ----------------------* j, =.vv upravo na Cipru. V ta namen ska diplomacija znala poiskati ča britanski olonialni upravi namignil britanski vladi, so poslali celo izvedenca za zaveznike med državami-člani- s svojimi sabotažami, napadi na da bi bilo prav, če bi odstraniti ustanovna vprašanja lorda Rad- eami Britanske skupnosti na-»manske vojake m strazni e ^ njegovi sodili glavnega kriv- cliffa, da bi našel kako vpliv- rodov, med latinsko-ameriški-o uto sitrin. ca za osvobodilno gibanje, nad- nejšo osebnost na otoku in se mi državami in slednjič tndi v Ponudba je jasna za vsako- škofa Makariosa, ker v pogaja- pomenil z njo o osnutku usta- ZDA. Nihče ni odobraval kolesar, ki si zares želi mir na Ci- njih z njim ni hotel popustiti ve, ki ga je izdelal sam, vseka- ničnih metod maršala Hardin-pru. Britanska vlada naj vrne v dveh osnovnih zahtevah: da kor pod budnim nadzorstvom ga. Zato pa je predrt predlog, iz izgnanstva ciprskega nadško- jc treba prebivalstvu priznati kolonialnega ministra Lennox- naj vso zadevo vrnejo na staro te Makariosa in nadaljuje a pravico do samoodločbe in iz- Boyda. Toda zgodilo se mu je, (jConcc p* 8, strani) todcu, vendar sčasoma ugotavlja pogostejša obolenja. V nekaterih rudnikih so ta obolenja zavzela že tak razmah, de zdravstvena služba zaman opozarja prizadete na nevarnosti, ki jih utegne povzročiti tak način, ati bolje rečeno navada uživanja mrzlih pijač v jami. Zaradi tega se vse bolj ogrevajo zdravniki za to, da bi morale sindikalne organizacije naših premogovnikov na vse načine odvračati rudarje od uživanja hladnih pijoč, in se zavzemati za to, da bi rudarji nosili s seboj v jamo tople pijače, kot rečeno, topel čaj rti toplo kavo. Ugotovili so namreč, da med vsemi tistimi rudarji, ki že tako delajo, ni niti tretjine toliko želodčnih obolenj. Drug, nič manj nevaren pojav med našimi rudarji je pa ta, da se vračajoč s težkega osemurnega dela oglašajo v gostilni in pijejo alkoholne pijače. Organizem, ki je že tako utrujen od napornega dela, ne prenese pred jedjo alkoholnih pijač. To se zlasti opazi pri telesno šibkejših rudarjih. Povsem zgrešeno je mnenje, da pijača neposredno po težkem delu koristi. Pač pa neprimerno bolj koristi po jedi, ko dobi telo potrebno hrano. Želodčna obolenja so še vedno težko ozdravljiva. Zlasti .pa. če se zastarela. Zategadelj sindikalne organizacije res lahko začnejo široko in konstruktivno kampanjo za to, da bi rudarji v jami pili tople brezalkoholne pijače. Morda M v rudnikih lahko celo dosegle, da bi delavski sveti kakor koli gmotno pomagali, da bi si vsak rudar lahko kupil Termo« steklenico. Sicer pa danes že niso več tako orade, da bi JIM tydarji tejkkp kupfli. S POSVETOVANJA NA OKRAJNEM SZDL V MAJU - PRAZNIK MLADOSTI TovariS Tito je lansko leto ob LMS v' Zidanem mostu, ko so vol sodelovali pri njegovem or- sprejemu štafetne palice s po- sklenili, da bodo meseca maja ganiziranju, potem 'bo to res___________________________ _ ________j zdravi jugoslovanskega delov- organizirali revijo mladinske veličasten praznik mlade gene- mitingi jn zborovanji In podob nega ljudstva izrazil željo, da dejavnosti, v kateri bi sodelo- racije in njenega duhovnega in nim. Med pripravami za Praz- bi bil 25. maj Dan naše mla- vali tudi pionirji. Ta sklep mla- fizičnega ustvarjanja. nik mladosti pa je treba razvi- dosti, dan športa, dan mlade d inske organizacije je še vedno Okrajni odbor SZDL je že jati zlasti tiste oblike pionirske generacije in njenega nadalj- aktualen, le da se praznovanje imenoval poseben odbor za pri- "in mladinske dejavnosti, ki so njega duhovnega in fizičnega mladosti ne bo omejilo samo na prave Praznika mladosti, ki ga še najmanj razvite, razvoja. Mladina ni pozabila na revijo, ampak da bo treba iti vodi predsednik OLO Trbovlje Poudarek r>mvnovan; =, ho v besede našega Maršala, zato je veliko bolj v širino. Praznik tov. Martin Gosak. Poleg njega občinah čeprav bodo tudi razna tudi dala pobudo za proslavo mladosti namreč ni samo stvar so v odboru še predstavniki okraina’ tekmo va ni a in nrire- Praznika mladosti. Prvič so v ljudske mladine, ampak je to okrajnih vodstev družbenih ‘or- ditve. v Trbovljah in v Breži- našem okraju o tem razprav- stvar tudi ostalih družbenih or- ganizacij m društev, ki delajo " J ljali lani na III. plenumu OK ganizacij in društev, če bomo z mladino. Take odbore usta- propagando, z okrasitvijo vasi, krajev in mest, s sprevodi, z cah naj bi bile revije mladinske m pionirske dejavnosti Z RAZŠIRJENE SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA LMS VIDEM-KRŠKO Velike priprave za DAN MLADOSTI navijajo tudi v občinah. Vodijo okraineea značaia na ta način jih najodgovornejši politični in da bi J Trbovljah da!-^, društveni čimtelji, M so sgo- rdk deiavski mladini, v Breži-sobm uspesno opraviti to vehko ^ ^ mladinL Qdbo- nalogo. rom v teh občinah, kolikor se Preteklo nedeljo so se zbrali na razširjeni seji občin- ganizacij in društev. Praznik mladosti bo ostal tradicionalen, zato se je treba že letos odločiti za dober kon- okrajnega odbora SZDL tov, Janez Jesenšek, je pod predsedstvom tov. Martina Gosaka u ^ _________________, _____ že razpravljal o okvirnem na-___ _ ^ ruskega komiteja^LMS VidTm-K^ko____sekretoriato, pred- ££ ^oto^^da^^biti teTe^^z^SFnr^ sednikov in sekretarjev osnovnih organizacij se zastopniki Praznik mladosti resnični praz- vanj kot na prin^ Dan^ria-političnih in družbenih organizacij. nik vse mlade generacije od o- (yi Dan vajencev, telovadne Tov. sekretar občinskega komiteja LMS je uvodoma spre- uhančkov do starejše mladine, akademije itd. je treba vkl jugo voril o življenju in delu velikega revolucionarja tovariša tako SvljSTk"^0 zje- pr°flaV Moše Pijade, nakar so vsi prisotni počastili njegov spomin mali dejavnost vseh. Poudarek mladosti. -ne z enominutnim molkom. praznovanj a naj bi bil pred- Dan mladosti od 19. do 26. maja mladinci nudili večjo pomoč S Mladinci in pionirji občine pionirskim organizacijam oblike (kulturne prireditve, iz- X idem-Krško se že sedaj pri- Samokritično so ugotovi h, da jeti, razstave, otroške in mla-pravljajo na praznovanje Dne- se mladina iz V idma-Krškega finske kino predstave itd.) ne va mladosti, ki bo v mesecu premalo zanima za kulturne smejo izostati. Prireditve bodo maju. Tekmovali bodo v od- prireditve in razne proslave, v času od 19. do 26. maja, če-bojki, rokometu, nogometu, na- katere skratka ne obiskuje, prav bi s posameznimi tekmo-mizjnem tenisu, plavanju, va- Pogosto se dogaja, da so isto- vanjd pričeli lahko že prej. terpolu, streljanju, šahu, lahki časno celo mladinski sestanki. Glavne prireditve (sprevodi, £i-atletiki itd. Ta tekmovanja se X prihodnje bodo temu vpra- naina tekmovanja, telovadni na- Ob 40-letnici velike Oktobrske revolucije v Rusiji KOLEDAR NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV, KI KAŽEJO RAZVOJ IN ZMAGO VELIKE OKTOBRSKE REVOLUCIJE LETA 1917 V RUSIJI 11. marca 1917*): Izbruh februarske-marčeve revolucije, ki je bila po svoji vsebini buržoazno-demokratična. Politična stavka delavcev v Petrogradu (Leningradu), ki se je začela 3. marca 1917 v Putilovi tovarni, se je v nekaj dneh razširila na vsa podjetja. Spremljale so jo ulične demonstracije. Revolucionarno gibanje je prodrlo v vojašnice. Gibanje ljudstva je začelo preraščati v oboroženo vstajo proti carskemu režimu in vojni. 12. marca 1917: Padec carske vlade. Car se skrije pred ljudstvom. Ustanovi se Petrograjaki sovjet delavskih in vojaških odposlancev. 15. marca 1917: V Petrogradu se sestavi nova začasna vlada: Vlado sestavljajo knez Lvov, milijonarji Miljukov in Gučkov ter drugi predstavniki kapitalistov in veleposestnikov. 20. marca 1917: Lenin piše prvo pismo iz svojih znamenitih »Pisem od daleč«, v katerem daje analizo prve etape revolucije. Vseh pisem je v dobi do 8. aprila 1917 napisal pet. *) Datumi povsod po našem koledarju, a ne po starem, ki je tedaj veljal v Rusiji in ki je za našim zaostajal za 13 dni. OB LETNI KONFERENCI ZVEZE BORCEV NOV TRBOVLJE Večjo skrb utrditvi člansk h vrst ZB Dobro uspela konferenca — Člani ZB NOV aktivni v raznih .ali 99 % vseh otrok do starosti društvih — Na področju občine Trbovlje deluje sedem kra- 14 let. jevnih ZB — Najbolj so se odlikovale v delu krajevne zveze V teku leta je organizacija Center, Zasavje in Trbovlje H ZB odkrila tri spomenike pad- ------ — v - ... , . - ----------------------- — S počastitvijo smrti narodne- Iz delovnega poročila, ki ga Um borcem in sicer v Čečah, bodo pričela že v začetku^ me- sanju posvetili^ vec skrbi, da se stopi, razdelitev pokalov in na- 8a _ heroja in revolucionarja je podal predsednik organiza- na Dobovcu in pri Partijskem Maše Pijade z enominutnim cije, Lojze Sprogar, je bila raz- domu v Trbovljah. člani svoje organizacije. večerna Srednja ekonomska Kakor je bilo delo občinske šoki’ v jeseni pa bo odprt še organizacije Zveze borcev v en razred, tako da bo mogoče seča maja, medtem ko bodo fi- kaj takega ne bi več primerilo, grad itd.) naj bi bile 25. ozir. . __________ naliia srečanja od 19. do 25. Da bodo program dela, ki so 26. maja. Praznik mladosti pa molkom 'se je pričela letna videti "vsestranska" dejavnost Razveseljivo je nadalje daje maja. Da bi se športna dejav- ga^ sprejeli na razširjeni seji, ne sme biti samo revija raznih konferenca Zveze borcev NOV Zveze borcev v Trbovljah. Zve- organizacija opravila še’ neko nost utrdila tudi po vaseh, bodo jaze uresničili, so izvolili vec tekmovanj in prireditev, ampak v Delavskem domu v nedeljo, za borcev v občini šteje 1037 lepo nalogo in sicer da priskrbi razna finalna športna tekmo- komisij, ki bodo spremljale m mora imeti tudi idejno in vzgoj- marca. članov, vendar stoji izven orga- borcem NOV primerne kvalifi- vanja na podeželju. 19. maja usmerjale naloge, o uspehih pa no vsebino, a dati mu je seveda S konference so odposlali so- nizacije preko 2000 tovarišev, kad je v drtn Tako se je v bo slavnostni sprevod, v kate- poročale na prihodnjih sejah, treba tudi zunanji poudarek. To žalno brzojavko ob smrti Moše ki imajo pogoje, da postanejo Trbovljah organizirani triletna rem bodo sodelovali vsi šport- ~ -• . ---• —---------- ”— —' niki-mladinci in simbolično prikazali vse športne dejavnosti. Naslednje dni bo v Vidmu-Krškein glasbeni festival, kjer bodo sodelovali vsi pionirski pevski zbori in mladinski orkester občine. Vrhunec praznovanja bo na Titov rojstni dan, to je 25. maja, ko bodo na stadionu »Matije Gubca« finalna lahkoatletska tekmovanja, nato pa na novem športnem igrišču, katerega bodo pomagali dograditi mladinci, velik telovadni nastop. Naslednji dan bo povezan z izleti, katere bodo priredile vse mladinske organizacije v bližnjo in daljno okolico. a bo mogoče doseči s primemo Pijade CK ZKJ. BODO LETOS ZACELI GRADITI POSTAJNO POSLOPJE V DOBOVI? Kmalu bodo gradili priključek Dobova —Kraj Donji Trbovljah na splošno plodno, je ysakemu članu obiskovati to pa bilo v pogledu utrditve vrst šolo in ob koncu opraviti rspit. članstva storjeno vse premalo. Zveza borcev je nadalje so-Nasprotno pa je razveseljivo, da delovala pri vseh večjih predelajo člani ZB v raznih dru- slavah, tako tudi. pri proslavi gih društvih. Tako jih je včla- občinskega praznika 1. junija. njeno v RK 332, v raznih šport- lanskoletnem praznovanju Lani je, kakor se spominjamo, na Dan JLA stekla nova novo vprašanje, in to dobevefce proga Savski Marof—Kamr ©vec. Za predel Bizeljskega je postaje. S priključkom bo Do-nova proga zelo velikega pomena. Sedaj imajo direktno bova ne le obmejna postaja med zvezo z Zagrebom, kamor Prodajajo svoje pridelke. Niso pa Slovenijo in Hrvaško, temveč še pričeli z gradnjo priključka te proge za Dobovo. Poza- hkrati tudi križišče. Ali se vam nimalj smo se, kako m kdaj bo stekel še ta del proge, kar ^ adi, drogi bralci, da podi-vam na kratko posredujemo. rajoča se baraka ne sodi več na Jugoslovanske železnice, di- gel izogniti. Naši kmetje so bili tako vidno mesto, kot je porekel j a Zagreb, investitor nove lani samo na poljskih pridelkih staja? Že vsa povojna leta go- proge, je letos odobril še nekaj zaradi gradnje proge in regu- vorimo o gradnji novega postaj - kredita, tako da bodo lahko pri- la c: je Sotle oškodovani za nega poslopja v Dobovi. Mislim, čeli z gradnjo novega priključ- 1,840.000 din. Od tega 90 dobili da je po dvanajstih letih brez- ... . . - .... . .... ,. . ka Dobova—Kraj Donji. Ome- povrnjenih 1 in pol milijona di- plodnega govorjenja in neuspeš- , I?.®.?° Pn.|. tam°»nji ju je moramo §e to, da je in še narjev, ostalo bodo v kratkem nega pisanja že čas, da odloč- o ncnin igrišč za -osar o, o - investira 50 odst LRS, ostalih še prejeli. neje zastavimo to vprašanje na \°' Y°-i.0nle '• f ’ ■'rjafet" odst. pa Hrvaška, Gradbeno Kako pomembna je nova pro- pristojnih mestih. Občinski ljud- * ' ... _ J O rvvlmtin v.Ti in a! Affra i a "Rao_ PRIPRAVE NA DELOVNE AKCIJE Z dograditvijo bazena i I j-j- . - podjetje »Tunelogradnja«, Beo- ga občutijo Obsotelčani že se- skj odbor kakor tudi politične ’ ' grad, ki je zgradilo progo, bo daj, kar tudi dokazujejo vedno in množične organizacije bodo nadaljevalo z delom na novem napolnjeni vlaki. Se bolj bo to ta pereč problem podprle. -a Zveza borcev skrbi za izobrazbo svojega članstva mladina zelo rada ukvarja prosto™ že^doloftenj bodo"krški Priključku. prišlo do izraza jeseni, ko bodo mladinci v letošnjem letu Obenem, z gradnjo proge so Po njej prevažali svoje trzne skupno s TVD »Partizanom« regulirali tudi Sotlo, ki je s po- presežke. Prodaja grozdja sad- dogradili letno telovadišče. plavami leto za letom prizade- la ™ vma se bo v teh krajih Zadnje čase se je precej jela tamošnjim prebivalcem ve- znatno povečala, ker se ne bo okrepila tudi mladinska orga- teko škodo. Z regulacijo Sotle so ve,a Porajalo vprašanje prevoza. nizacija na Senušah, kjer bodo bili naši slovenski kmetovalci s L majem bodo na novi pro^ Pomagati članom, ki so bili za- ’ "°’i * v bližini šolskega poslopja pri- materialno precej oškodovani. Si »boljšali J™ Sedaj radi sodelovanja v narodnoosvo- ^Ldudrid teh^fl9^S- mv ZB^TSLv S ^ Predsednik ZB NOV občine Trbovlje podaja poročilo občnemu zbora nih društvih 89, v smučarskih občinsk^a praznika je argarri- v Titovi štafeti in vsakoletni slovesnosti na - miadTnči 'V^preteklem leti! .^etkom^^T^je na- vo^imjedombo varilo na tvi, ^ ena »zmed važnih na Vrt^Tvs^^h mnogo napravili. Letos bodo stalo veliko vodovje, Sotla ni in Progi \ec vuaiKov. log organizacije ZB NOV. Tako Avto-moto druStvu 19 v inva- kraiih na nodročiti občine Tr- začeta dela nadaljevali, tako tudi ne bo več prestopila bre- Do novi progi vozijo kamenje poteka v Trbovljah že dva mese- organizaciji °26 v DPD bovli e so sedaj postavljeni spo- da bodo svoio delovno akciio eov in ostali material za dokončno Ca tečaj za člane Zveze borcev, ki Dovi?,e,so uspešno zaključiti na Dan m 1- vasi od Kapel do Orešja blatijo Sotle. Obenem bodo obiskujŽjo Ekonomsko večerno »fvobo^« 145 v oj —' —« "f1,....... p„illniclh „odo »HrSrH TvSS^SSWSt. ttJSZSPSESSUi ustanovili delovne čete študent- ^''urejene ^ti katere so dolg in P01 Mometra- N”v sko od 16- ure do ,20- in *udi 21- -- ■ — - ske mladine ® ,ure;|C ^ priključek bo stekel še v letoš- ure zvečer. Ta večerna ekonom- cer: ZB Center, Zasavje, Klek, 7 njem letu. ska šola bo trajala trt leta in bo- Trbovlje II, Dobrna, Čeče in večini z gradnjo proge uničili- RAZŠIRITEV OSNOVNIH o^jX° kRVltolh ORGANIZACIJ in jesenskih dneh brez gumija- Ugotovili so, da je merilo stih škornjev ni moč priti do vključevanja v članstvo mla- postaje. Pa ne le to. Po vsej dinske organizacije odvisno od obsotolsti dolini so ceste do dela organizacije. Zato je tre- kraja uničene, po katerih se je ba v bodoče še bolje priprav- v preteklem letu razvijal velik i jati sestanke. Do Dneva mla- promet, saj so dan za dnem vo-dosti bodo ustanoviti novo mla- zjle po njih cele kolone ka-dinsko organizacijo na Zdojah mionov, ki so dovažali na pro-,n »a Bregah oziroma Drno- go gradbeni material. Občinski vem. Pruv tako bodo skušali ljudski odbor Brežice bo moral y organizacije vključiti čim- čamiprej pričeti s popravilom teh ec novih elanov. Zavezali so cest, da ne bodo popolnoma raz-se da bodo zlasti v srediscu padie. Razen cest je bilo uniče-velike priprave na Dan mladosti nih tudi mnogo poljskih površin. čemer se graditelj ni rao- Železniska postaja v Dobovi ne zasluži več tega imena., rsajL® irasas Na pod^u o«toe Trbo.ll. ST&fiter b. SS dala,e 7 krajevna zvez n s,- Čeč. Med bodoče naloge pa Nehote se poraja ob vsCm tem do tečajniki redno opravljali izpite. Dobovec.. Najbolj so se v svo- vrst^in^jih jem dolu odlikovale ZB Center, > v«j. ., _» pravočasen nakup semenskih žit, skSna aiom° ^T-ZaIta! šfteTkSi o _ OB LETNEM DOGOVORU IZLASKIH ZADRUŽNIKOV VA«, in to tovarišica Vida iz . , , T, ni več. Spočetka so samo po- __ . . , . čeprav so tudi one de.avne. Ko pravljale obleke, sedaj pa ho- gogpodmjskega centra, tovariš pa sem jim obljubil, da bo to- č i vse imeti nove 0brieke ?n"e,a ” srtssrkravriače' a° skega LO, jaz z vedno nenasit- ne. S teip. smo se tudi poslovili _po “sS« je obrnil naš jeeo in . StediMk, ki ga uporabljajo nadaljevali smo pot proti Šent- je slab. jzgleda pa. da ga b d gotardu. Spotoma oa smo poprav,1l Kljub temu, da se bo tečaj te .dni zaključil, pa si de-NA IZLAKAH kleta še vseeno hočejo izobraz- Skoro bi dejal, da smo-v Ko- dobili nekaj podatkov o gospo- be. Tako bodo imele še preda- no novinarsko zapisnico in pa seveda naš zvesti šofer — Karel. PREZGODAJ V KOLOVRATU... Bed, enkrat m vsele TISTI PA, KI SO ZAKRIVILI VEC STO TISOČAKOV PRIMANJKLJAJA, NAJ GA VRNEJO, KER JE DENAR LAST VSEH ZADRUŽNIKOV Čeprav nedeljski občni zbor Kmetijske zadruge na Izlakah ni v celoti nakazal problematike te kmetijske institucije, je bilo videti, da je upravno vodstvo odločilo uvesti v zadrugi, red in začeti z vrsto koristnih ukrepov za poživitev splošne kmetijske dejavnosti. Občnemu zboru so kot gostje prisostvovali: podpredsednik OLO tov. Burkelje, tajnik OZZ tov. Pajnič, predsednik občinskega odbora SZDL Zagorje tov. Gostiša in podpred- -------------, ---- ,----- . ---- - _ ... . ... sednik občinskega ljudskega odbora tov. Rus ter drugi. dava la o šoli in o življenju na Vodila ga je tov. Vida Goste iz Prav prijetno se je bilo vo- Ra go tud; v jzlaškj kmetij- umetnih gnojil. Lc kadar bodo vasi. Tako je v pomenku hitro Zagorja, predavala m poučeva- žiti z jeepom iz Sentgotarda v fc. d j zapihall- drugačni kmetovalci spoznali, da se jim minil čas. Tečajnice so bile la ročno delo pa tov. Miloševi- Cemsenik Tudito smo bili to- Xies ni več dvboma. ■ - '■ zhrarie. Zato smo odšli na obisk čeva, a obiskovalo ga je 22 te- pto sprejeti. Tečaj vodi tovari- y , koristnih in nadvse no- k njim. Tečaj vodi tov. Pavla čajnic. Da je bil tečaj res uspe- šica Frohlich in ga obiskuje 19 mcmhnjh ukrepov ki jih na Lovše in ga obiskuje 16 ude- šen, je pokazala zaključna raz- žena; najmlajša ima 15, najsta- d, novegaP upravnika na- ležemk. Več o tečaju pa vam bo stava. Obisk na njej je bil nad- rejsa udeleženka pa 31 let. Dve - . — ,_ lovrat prispeli prezgodaj, saj. so se tečajnice šele dobro začele zbirati. Prijazna učiteljica Tečaj so obiskovale večinoma tovarišica Jelena pa nas je po- kmečka dekleta in žene in vabila v razred, nam pripove- pokazale zanj veliko zanimanje. dinjskem tečaju, ki se je tam- vanje o živinoreji in o sadjar-kaj prejšnjo nedeljo končal, stvu. IN ZA KONEC SE V CEMŠENIK krompirja, umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Sadjar sko-vinogradniške odbor pa je skrbel za škropljenje sadnega drevja, nakup sadik itd. Zadruga ima 11 škropilnic, iti j ib daje na razpolago članom. Pri KZ je stalno zaposlen sadjarski pomočnik, k; poskrbi in daje nasvete za škropljenje. Čestokrat je odbor na svojih sejah razpravljal, kako začeti z obnovo in rešiti vinogradništvo. Sedaj je to vprašanje rešeno, ker so že zagotovljena rotrebna sredstva za obnovo vinogradov in sadovnjakov. vse zadovoljiv. Udeleženke te- med njimi pa sta poročeni, čaja so sklenile, da se bodo Tečaj je organiziralo tam- bolj zgovorno potrjuje. povedala ena izmed udeleženk, Dragica Rudman, ki pravi: »S tečajem sem zelo zadovoljna in tudi njegova organizacija je dobra. Težave pa imamo, ker do zbrale vse na seminarju za ključku še predavanj in nada- dek*in pa h o fen je iz 1 a ški hz.a - lrtPxrn1.ni tPiPni Hmcfn Ipfn Tfl i v • » * _ i _ • ___:• .... pravil upravni odbor, to naj- bogato obrestovan. Zavzel pa vsakršna vložena sredstva v zemljo izplačajo, bodo lahko zadovoljni ugotavljali, da de- atov™adiT^d^ikov na nar ni bil vržen proč, pac pa MARLJIV JE AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV V okviru zadruge deluje tudi se je zlasti za to, da bi kmeto- , „ „ „ _ . Prav zato sipo pričakovali, valci menjavali gojenje kultur mod letom se večkrat sešle. Po- kajšnje Prosvetno društvo. Tudi da bo nedeljski občni zbor de- in začeli gojiti črni ribez in sebej so se domenile, da se bo- tu si udeleženke žele po za- ;!jnsko pokazal splošni napre- vse na ^minnri,, «. VlmAkn ^ in n=^3. dek m pa ]mtenje izlagkih Za- družnikov, da si ustvarijo za- karne in pa z uresničenjem in družno ustanovo, ki jim bo v vesticijskega ter gospodarskega resnici odlično in dejansko slu- programa bo zadruga postala žila pri pospeševanju kmetijstva. Žal zadružnikom beseda nam primanjkuje prostorov in vkuhavanje zgodnje zelenjave, Ijevalni tečaj drugo leto. Za tudi štedilnik je premajhen, za konserviranje ,itd. Drugo le- zaključek bodo tečajnice prire-Manjka nam posode, ne moremo to pa bo nadaljevalni tečaj. dile razstavo, naštudirale igro. Za trboveljskimi „štanti“ Velikem Trnu. Le ti so se zelo zavzeli za škropljenje sadnega drevja. Nadvse bd si radi uredili vrt, kjer bi delali razne po- Z dokončno ureditvijo mle ni šla kdo ve kaj od ust in bi se pravzaprav razprava začela takrat, ko je bil delovni pred- resnični in boljši prodajalec kmečkih pridelkov za zagorski . ... , . _ . in drugi trg, in prihodnje leto vanle sadoa ter povrtom. Letos i . i it- . i* »j /i™ sri loclemzSkti -jrafliniifcnif** TG m tudi zadruga jih doslej ni mogla podpreti. Zveza zadružnic je najaktivnejša v Leskovcu, saj je v lanskem letu priredila diva tečaje; za pripravo kolin in za vkuha- ne bo treba deliti zgolj 31.000 din dobička, in še tega name- tednik že pripravljen zaklju- niti za delno pokritje prejšnjih V Trbovljah je lopa brez smetane in jo prodala dru- »Neki ženski je ukradenih čiti občni zbor. Pa vendar: tisto oken in vrat. Njena stara, gim... Sicer pa to mi edina ali- 2000 din!« kar so na obenem zboru govo- ^«££5° 23, nepdmemega PTOdajen)a *?***«?& m zadmri °obeatrio ^ep^i Ssi" štev larsm oose*. .^oomujejo -cer » primanjkljajev, pač pa bodo lahko zadružniki razdelili v koristne namene veliko več sred- so si leskovške zarlružnice 6e uredile vse potrebno za topio gredo, kjer jim je delno pomagala Okrajna zadružna zveza. V področju zadruge še niso vsi čebelarji včlanjeni v čebelarski odsek. Sodelujejo sicer * mi poslopji, ravno tako sta- Na trboveljskem trgu je mar- njevke. rimi In namenjenimi Istemu sikdo skregan $ higieno. pa na delo. Ali bo uspel? A/la bo namenu. To je naš trg. Sti- ^ ZAKAJ PRAV NA TRGU? uj®1 to*u? Naši varnostni organi so to- ri dm v tednu Je prazen, dva dni, ob sredah in sobotah, 5e posebno pa ob plačilnih dneh. pa se na njem nega poslovanja — red v trgo- „ ........ (olWBUU ^ vini, red v mlekarskih proda- AB je na naših živilskih trg-h ^ pokazali svojo jalnah in zavzetost za izboljša- ZaZ^nS’&eT^pi3o h otoadŽnT^boveljčanka je tare starih in mladih trbo- ra3^ 1)0 mnogotere take pred- dobila denar nazaj še tisti dan. metov tegovme. ker tirajo ne- # PROMET ZAPRT - VSE Stari TAM pripeljejprvo br»- Po ce- v . DOBRO ------------------------nah pa navadno nič dražje kot Na začetku ceste, ki dra na na trgu? nas trg, je postavljena tabla, ki Na drugo vprašanje nam bo- Prepoveduje promet tam skozi za vsesplošno izboljšanje celot- bo zadruga odločno zahtevala, da krivci povrnejo storjeno škodo, kajti kot rečeno, je denar last vseh zadružnikov in samo zadružniki imajo pravigo razpolagati z družbenimi sred- veljskih gospodinj. ari njevke na to posvečeno mesto trgovanja z vsem mogočim in nemogočim prejšnji dan zve- ^ ___ čer Nekaj časa je okoli precej naf^očnlje odgoVori- «• do 12. ure živžava, prelaganja ropotanja, bescde ncike trboveijske go- Nov napredek, kajne? Pred dokler se konično, ko je ura ze _>(ynjee meseci asfaltirana cesta, sedaj blizu pol .enajsti še zadtaja pro- „N ^ hodim že ^ miadrh Pa še' to. Toda ko smo bili na dajalka ali prodajalec, dobro za- ^ ^ gos^nja. Na- trgu, je m:mo nas se vedno varovan proti mrzlim pomlad- vadila ^ ^ nanj na pTOdaial- »švigalo« nekaj tovornjakov m varcn .udobno ne zlekne ^ R nckaj laMvX> danes dragih voriJ. dobi že v trgovinah, toda tu se J* « ^ nje kmetijske proizvodnje. Osnovno pa je to, kar sta nakazala podpredsednik Bur- stvi. In izgleda, da ie večnih keljc in tajnik OZZ Pajnič. Pr- primanjkljajev v izlaški zadru-vi je v daljšem govoru nakazal, gi enkrat za vselej konec. To kaj rudarji pričakujejo od za- pa najlepše potrjujejo zadnje družnikov, drugi pa, kako po- 1 magati. da bodo iz zemlje dobili več sadov. Zlasti važna je dve inventuri. Če bo zadruga pokrila preostali primanjkljtii. bo svobodneje zadihala in vod-ugotovitev tajnika OZZ, da bo- stvo se bo lahko bolj'posvetilo do morali izlaški kmetje dajati več zemlji, da jim bo ta več in v obilnejši meri vračala. Po prvenstveni naloci, izboljšati in povečati odkup, kmetijsko proizvodnjo in tak zadovoljiti oba: njegovem mnenju ie zlasti ne- zadružnike in potrošnike, očiten padce porabe svoj pridelek. Lani je radrng® od domačih čebelarjev odktgila preko 8500 kg medu. Čebelarji bodo odslej sadoli predvsem meri ovite rastline, tako da bo pridelek še " večji. Ustancaritl pa nameravajo tudi čebelmo pleme-nilno postajo v Kralkovem. Poleg ostale dejavnosti se Je zadruga ukvarjala če z odkupom poljskih pridelkov. Lemi 1* odkupila raaiih tržnih presežkov za 25 milijonov dinarjev. Ce bo nov upravni odbor, ki je bil izvoljen na nedavnem občnem zboru, tako deiai kot doslej, potem bodo nedvomno uspehi v prihodnje še večji. -a tonem požvižgavanju vetra ne , boiMše iz nrve ro- če bi v teh sušnih dneh asfal- zasanja o dobri kupčiji nasCed- ^ ^ ’ Prv'- tirana cesta ne delala toliko pra- n^ega Torei predvsem navada. Na to hu- Pa ^ bi se P^budil iz * DOBRO ALI SLABO? pa se prodajalci ne smejo pre- *«*ega sna težko pričakovani Delovni dan za štanti se začne več zanašati in si z nio celo obe- škropl v že zgoda | zjutraj. Prvi so rta- ta ti. Čas beži naprej. Stari izu-vadno pokonci Hrvatje. mirajo, novi prihajajo. Ti pa so »Bogami, Mici, ura je več pet vse bolj in boli zahtevnejši, sati!« * INTERMEZZO OB Potem se prebujajo drug za DESETIH dragim tudi vsi ostali. Štajerci ot) deset:h ^ megie razka-in Kranjci. Zgodnje gospodinje di]e in ^ trR je obsijai0 TO IN ONO IZ BREŽIC Na področju občine Brežice ima- kjer jim že 4 leta zaporedoma jo člani občinskega odbora SZDL elementarne nezgode uničujejo Bliže ko smo^ poldnevu, sestanke s predsedniki, tajniki in vinograde, bolj se trg redči in blagajniki vaških odborov SZDL, — — — Popoldne je spet prazen kot g katerimi razpravljajo o novem včeraj. načinu plačevanja članarine z Na vlaku »o 2ad0v0l.hu znamkicami, o raznih organizacij-»Kranjci «in »Štajerci«. Dan sklb prijemih itd. Na skoro vseh je bil dober. Drug za dru- teh sestankih se člani vaških od družbeni plan FLRJ in LRS, družbeno samoupravljanje, agrarno politiko, zadružništvo in stanovanjsko gospodarstvo ter najemnine. Občinski ljudski odbor Brežice je s pomočjo Zveze ekonomistov Slovenije priredil ciklus predavanj ob^nskega "ljudskega odtora za elane ljudskega odbora, svetov, --lro nhieWflli v r.ii.hHani član, predsednike delavskih svetov zlato pomladno sonce. Prav tedaj se začne odi ust do ust, od »štanta« do »štanta«; Inž. Rudolf Babič: vaDEL iz bližnjih kolonij že prihaja jo... Ura je osem. Plačilni dan. Kupcev In prodajalcev je več kot navadno. Jajca tu, jajca tam, orehi, marvčni kipci kričečih barv, regrat, motovilec, prepipge, zavese, zdravilna zelišča, ki »za gotovo pozdravijo srce, kašelj..oguljena jabolka, človek z vinskim kamnom, stari s srečkami... Ljudje ogledujejo, sprašujejo in kupujejo. * Cene: s kora i precej zabeljene. 2e vodka je draga, kaj šele »Petnajstega in prvega je v vino. 2ato si Rus privošči 100 Trbovljah najboljši ,kšeft’«. je gramov vodke in pa steklenico nekoč pripovedovala branjev- piva le 00 hudem pijančevanju, ka svoji prijateljici. Imela je prav. * SKREGANI S HIGIENO gim izstopajo, še prej pa sl borov pritožujejo o neurejenosti upravnih odborov, kmetijskih za- Pretekli teden so predstavniki Brežice obiskali v Ljubljani člane Posavskega akademskega kluba. Z njimi so se porazgovorili o komu- zakličejo: katastra, o davkih in drugem, drug in druge. Predavanja bodo nglnj ' dejavn0Sti, 0 družbenem . ■- mesec dni in to po enkrat upravijanju in o gospodarski pro- »Na svidenje prihodnjo Posebno pereče je to vprašanje v trajala mesec dni In to po u,lavi u ... „ _____r.- sredo!« -jak Brezju, Bojsnem in Plršenbregu, tedensko. Teme bodo obsegale bigmatiki^obeine Brežice. Spodnje- posavski Študentje bodo V pro- (Nadaljevanje) SEM ZLATO MOSKVO vse ženske zaposlene, tudi prostitucije ni. Razkazali so nam tudi znamenito Zimsko palačo, bivše bivališče saj mu ta količina zadostuje, da ruskih carjev, ki je sedaj preure- ga ima že precej pod kapo. Nikjer jena v muzej in kjer so nakopl- pa nisem opazil kakšnih izgredov čene vrednosti, nadalje park Pe-zaradi alkohola, čeprav včasih na- tra Velikega, kjer so vse figut» Za zadjim »štantom« v prvi letite na koga. ki so ga na ploč- pozlačene in kjer je pravzaprav vrst: pokrite tržnice nam je uda- nik položili vinski duhovi. Ne mo- združeno 9 parkov, od katerih Je rila v oči ženska srednjih let, v ti ga nihče, niti miličnik — da bi najmanjši 100 ha, stadion za 100 ponošenih cunjah, zavita v de- ga pa okradli, ie popolnoma Iz- tisoč ljudi in še mnogo drugih za-beio volneno ruto. ključeno. Ko si opomore, se od- nimivosti. Pred njo je bilo več kangel maje domov: vse to v popolnem Naslednji dan smo se vrnili v in kanglic Ko smo podrobneje miru brez kričanja ali celo raz-pogledali smo videli: 'smetana, grajanja. Samo enkrat sem videl, skuto poleg oa še sir in čajno da je nekdo postal objesten, mi-maslo, sumliivo pripravljeno in slim pa, da bi se v podobnem higiensko ne posebno lepo raz- primeru nas. miličniki e smejali, ® ali pa ga samo opozorili k redu. $ Gospodinje so prihajale dru- Tam pa je bila takoj na mestu -------------------- ------------------------- g-i za drugo. Nekatere so kupo- limuzina milice in dobrovoljček je i^koristli za to. d n smo a! še vale nekatere samo poskušale, tipini' 3 ceste. _ enkrat ogledali Moskvo s Krern- Poskušale praVm. In to z žlico, Omembe vredno je tudi to, da Vem, Metro in veleblagovnico, s katero 0 rrrodo-'o’irq zn- R"i| n» poznajo barov, kib .retuv Bil sem ‘ce’o m-lp ct^žsn, saj jela potrebno količino skute al: itd., niti za tujce jih ni. Ker so verjetno ne bom imel več pu- ; u ' *f t i- W ^«“1 sfAr ,!V ... gram dela svojega kluba vnesli nti, da bom drugi dan ze v Ju- tudj nekaj stvarii ki se nanašajo goslaviji. Ob tej prtiožnost,i mo- nQ delo občine. I ram pd rpbt tja na obl"k. Toda sa- uslužbenke, prosvetne d-lavke In mo na ob* a1' krn^Cte deteta. — KONEC — . -a INI © ¥ II © E IZ 30 NOVIH ŠOFERJEV. — Kot smo nedavno poročali, si je Avto-moto društvo v Brežicah na svojem letnem občnem zboru zadalo resne naloge za bodoče delo. V usposabljanju novih voznikov — amaterjev je društvo doseglo že lep uspeh, saj je pred dnevi opravilo izpit za avtomobilske vozače skoraj 30 kandidatov, od tega precej mladincev, ki so se na ta način usposobili za službo v avtomobilskih enotah, ko bodo šli služit vojaški rok. PREDAVANJE O CESTNEM PROMETU. — Tudi podružnica Združenja šoferjev in avtomehanikov dela na vzgoji svojih članov s pomočjo raznih predavanj. Tako je bilo v nedeljo, 10. marca, za člane združenja, člane AMD, člane LT in ostale predavanje o cestnem tič V Artičah so pred dnevi končali gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo 22 tečajnic. S tečajem so začeli v jeseni in je bil pouk po trikrat tedensko. Uspešno ga je vodila tov. do- govoril __________ Taufer. Društvo se je moralo boriti z mnogimi težavami, predvsem finančnimi. Preteklo leto je organiziralo zelo uspel Planinsko-turistični teden in izvedlo tudi modno revijo. Letos je priredilo izlet na skakalne tekme v Planico. Člani društva so sodelovali z organi komunalne dejavnosti, Planinskim društvom v Zagorju ftd. V bodoče mislijo delo društva zelo poživiti. Izvolili m. invmi su inemii ime; namesto sedanjega nov odbor, v katerega so vklju- Turističnega olepševalnega dru-cili vse zastopnike zagorskih štva se bo društvo imenovalo --- - ivpmnu * t * * * J * \ * * * # $ # * * Sodobno gospodinjstvo štev. 2 Družine z otroki bodo našle v drugi letošnji številki »Sodobnega gospodinjstva« mar sikak koristen nasvet. Spričo tesnih stanovanj pri nas je zelo poučen čtmtek o skromni, zato pa praktični ureditvi otroškega kotička. Predvsem je važno, da ureditev takega prostorčka ne terja večjih izdatkov. Nasploh posveča številka precej pazljivosti otrokom. V njej boste našli tudi nasvete za izdelavo spomladanskih otroških oblek iz blaga, preprostih pletenih hlačk in copatk. Zlasti mlajšim zakoncem, ki v stanovanju še nimajo vsegh potrebnega pohištva, bo bodobrodošel nasvet, kako z zagrnjenimi policami nadomestimo omare za perilo In kako z zagrinjali zakrijemo kose pohištva, ki niso v skladu z ostalo opravo. Ce vam ni kaj jasno o novih pralnih pripomočkih, s 'katerimi so naše trgovine ie dobro založene (rio, ego, plavi radian), preberite članka »Kako perem z novimi pralnimi sredstvi — detergenti■< m /Optična belila in njihova uporbanost za tkanine::. Kuharski nasveti so tokrat bogati in pisani. Posebnost srt recepti za slabokrvne ljudi in brezmesni jedilniki za teden dni; meso nadomešča skuta, ki si jo zaradi nizke ' cene lahko vsakdo privošči. Ljubitelje pikantnih mesnih jedi pa bodo najbrž navdušiti recepti za bosenske enolončnice. Zaključni prispevek opo-zacja kokošerejce, kako naj pripravljajo vitaminska krmila za perjad. Pionirsko tekmovanje Okrajna Zvera prijateljev mladine m okrajni komite LMS Trbovlje razpisujeta tekmovanje ra pionirske odrede, občinske pionirske komisije in organizacije LMS v počastitev rojstnega dne maršala Tita, ki bo trajalo od 25. marca do 25. maja 1957 I. Pionirski odredi: Tekmujte v čim boljši izvedbi Pozdrava pomladi in Praznika mladosti, da bomo tako čim lepše proslavili rojstni dan našega, ljubljenega maršala Tita. V tekmovanju upoštevajte vse oblike pionirske dejavnosti, športne nastope in tekmovanja, izlete, gledališke uprizoritve, pohode, izdelke krožkov, razstave itd. Pri ocenjevanju bomo upoštevali slikovitost udejstvovanja pionirskega odreda, samostojnost štaba, število aktivnih pionirjev in številčnost krožkov. Odredi naj takoj napravijo plan tekmovanja, s katerim se bodo vključili v splošno praznovanje Titovega rojstnega dne, ki ga bo praznovala vsa mladina Jugoslavije. Plan tekmovanja naj pošljejo okrajni Zvezi prijateljev mladine — Pionirski komisiji do 10. aprila 1957. Pri nagrajevanju bomo upoštevali samo tiste odrede, Id se bedo pravočasno priglasili. Nagrade: 1. pionirska zastava, 2. orodje za krožek LT, 3. zračna puška, 4. šahovnica. II. Občinske pionirske komisije: Tekmujte v ustanavljanju in utrjevanju pionirskih starešinskih svetov v pridobivanju novih inštruktorjev in vodij krožkov, v dajanju pomoči pionirskim odredom in v organizaciji občinskih prireditev v počastitev Titovega rojstnega dne (šahovsko tekmovanje, glasbeni festival, prireditve 25. maja itd.). III. Organizacije LMS: Tekmujte v dajanju pomoči pionirskim odredom s tem, da pomagate ustanavljati novi pionirske krožke, da dajete iz svojih vrst vodje krožkom, da pomagate pri organiziranju pionirskih izletov in drugih prireditev, pripravljanje pionirjev za sprejem v LMS itd. Najboljša pionirska občinska komisija in najboljša organizacija LMS bosta nagrajeni z denarno nagrado. Okrajna Zveza prijateljev mladine Trbovlje, Okrajni komite LMS ^Trbovlje n jem poti iz zagate se doki ut vendarle odtoči operirati. V njen< zmaga dobro. Odloči se tvegati, čeprav ga je zapustila zaročenka, čeprav so poklicni kolegi in pacienti, ki so mu že zaupali, spremenili svoj odnos, čim so začutili politično linijo... Ko se pa končno le pojavi kirurg sosedne bolnišnice, je operacija že v polnem teku. Dr. Osinski je premagal samega sebe in vse, ki so mu nasprotovali Odslej mu bodo morali zaupati, seveda če bo operacija uspela ... In režiser je nakazat. možnost znmge. Deset igralcev je svoje vloge uspešno kreiralo in doživljalo. Ne bom naštevala posameznikov. Saj bi morala porabiti za analizo njihovih likov preveč >■dragocenega prostora« v našem tedniku (kar ni zaželeno). Pa tudi ansambla žal ne poznam v kontinuiteti njegovega dela, in brez tega je vsaka igralska kritika dokaj tvegana, če ne celo nesmiselna. Naj povem le to. da je bila teža enakomernoj-azde-lienn na vse glavne, šarzne m statistične vloge, da sta glavna igralca Pavle Jeršin (dr. Osinski) in Tone Tcrpin (načelnik notranje uprave) poleg Marije G oršičeve (instrumentarke in asistentke), Albina Penka (ravnatelja bolnišnice) in Marijana Dolinarja (mladega delavca) in ostalih nevsiljivo plastično prinesla žargon političnega obravnavaiija človeških problemov. Hvala jim za doživetje in še nasvidenje. ■Jr'a Zagorc Čemu se ne bi na gospodinjskih tečajih priučili kuharskih umetnosti tudi moški? Posnetek je s tečaja na Kleku nad Trbovljami Od gojencev PVV do pripadnikov JLA Zgradba vesoljstva Bil sem v služb., ko mi je moj tovariš prinesel radostno novico, da sem dobil poklic za vstop v JLA. Srce mi je zaigralo, saj sem v tem poklicu videl, da me potrebuje domovina, za katero so umirali naši očetje. Z veseljem, vendar z nekoliko tesnobnim srcem sem čakal dne, ko se bom poslovil od svojih V Tržišču se pripravljajo na krajevni praznik Kakor vsako leto, tako bodo prebivalci dolenjskega Tržišča tndi letos kar najslovesneje praznovali svoj vsakoletni občinski praznik — 21. april. V kraju so žc ustanovili pripravljalni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za proslavo. V Tržišču bo takrat več zani- mivih kulturnih, športnih in drugih prireditev. -jak dragih. Pričakal sem ga — še zadnji stisk rok — in že sem šč znašel v kasarni. Čez nekaj ur so se že svetile naše gole, ostrižene glavice. Dobili smo vojaške obleke, v katerih pa slavnostna zakuska, nato smo se spočetka počutili nekoliko hod' v mesto. Še nekaj povelj — in vsi izgovarjamo v stavu mirno slovesne besede obljube. Še kratek govor komandanta, mimohod novih pripadnikov JLA, pa od- Ljudje so se že od nekdaj zanimali. kaj je nad nami. Dolgo jim je bilo nebo nekaj skrivnostnega, saj so čutili, da daje sonce zemlji življenje, toploto in svetlobo, da pada z neba ose oživljajoči in tudi vse uničujoči dež, a tudi sneg, toča, nevihte in viharji imajo svoj izvor neljudje nastanili na nebu razim kje na nebu. Zaradi tega so božanstva- bogove in podobno. Toda napredek znanosti, tehnike, optike itd. je odprl človeku tudi pogled na nebo. Vendar je med ljudmi še vedno mnogo praznoverja, mistike in tajin-stvenosti, ko jim vesoljstvo še ni bilo razumljivo, čeprav zdaj že z vso resnostjo pripravljamo polet na planete. Da omogočimo čim širšim ljudskim množicam razumeoanje vsega, kar je in se dogaja nad nami, je Založba >Kmečka knjiga* n Ljubljani izdala že leta 1955 knjižico prof. Pavla Kunaverja s Nebo nad nami*. Nedavno pa je izšel še drugi del te knjižice, in sicer z naslonom >ZGRADRA VESOI KTVA<. Knjižica ima 190 strani in 50 slik. Gradivo je razdeljeno (Nadaljevanje m 7. strani) neobičajno. Tekel je čas in sedaj že lahko vidite v nas mlade. rekrute, ki že marsikaj znajo. Marljivo se učimo, da bomo res za-siužili biti Titovi vojaki. In naposled smo slišali iz ust komandirja: »Slovesno obljubo boste dali v nedeljo!« Iz oči vseh je zasijalo veselje — ponosneje smo dvignili glave in čvrsteje udarili naš korak. Nedelja, kakor vsaka druga; vstajanje, umivanje, ureditev postelj itd. Likali smo hlače in bluze; vsak je hotel izglodati čimbolj praznično. Dobro zlikani smo odšli na zbirno mesto. Pogovor se je vrtel samo okoli našega praznika. Naposled smo se vsi postrojih v vrste, od nekod pa je prišla tudi vojaška godba. Ob zvokih koračnice nas pregleduje komandant. z od-skoro ZKJ, Obvestilo redakcije časopisa SOCIALIZEM glasila Centralnega komiteja ZKJ Kakor je bilo že objavljeno v dnevnem tisku, bo lokom Izvršnega komiteja Centralnega komiteja ZKJ začel izhajati časopis »SOCIALIZEM-< — glasilo CK ki bo prinašal konkretne probleme razvijanja socializma in socialističnih družbenih odnosov v Jugoslavi ji, politiko Zveze komunistov na raznih področjih družbeno-političnega življenja, kakor tudi prpbleme razvijanja socializma v svetu in odnosih med socialističnimi državami. Časopis bo hkrati objavljal priloge in material iz zgodovine delavskega gibanja in ZKJ kakor tudi druge aktualne dokumente iz dela ZKJ, zatem bibliografije, sezname knjig, člankov in drugih poročil s področja marksizma, objavljene doma in v tujini. , Časopis bo začel redno izhajati meseca maja tega leta. V redakciji lista so: Mama Markovič, Rodoljub Čolako-vit, Veljko Vlahovič, Boris Ziherl, Avdo Ilumo. Stana To-maševič, lazar Mojsov, Miloš Minic, Nikola Sekulič, Stanc Kavčič, Filip Bajkovič, Ivan Rukavina. Glavni in odgovorni urednik Je Moma Markovič. Videli smo mesto, se ga nagledali, venomer pa nas vleče nazaj v kasarno. V njej se učimo razne tehnike. Trudimo se da bi z učenjem delno poplačali žrtve, s katerimi so osvobodili naši očetje lepo domovino. Ponosni smo, da smemo stati na braniku naše domovine, ki se trudi, da zgradi socializem. Častno pa se bomo borili, če nam bodo poskušali ukrasti najdražje, kar imamo — bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov! I. V., Vojna pošta 5102/32-B-5, Karlovac Rešitev nagradne uganke iz 11. štev. Naši mladi bralci so nam poslali spet nepričakovano veliko pravilnih rešitev magičnega kvadrata iz 11. številke našega lista, ki se glasi (vodoravno in navpično); 1. soba, 2. orel, 3. beda, 4. Alah. Žreb je tokrat prisodil prvo nagrado Milanu Lasu, učencu II. razreda osnov, šole ,v Trbov- ljah-Vodah, -. drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba Jožica H la,stan, učenka IV. a razreda osnov, šole, pošta Senovo, Brezje 16. Pionir Milan Las naj pride po knjižno darilo v naše uredništvo, Jožici ITlastan pa jo bomo poslali po pošli. Vsem ostalim marljivim pionirjem in pionirkam za rešitev magičnega kvadrata in za pozdrave prisrčna hvala. Uredništvo Nova nagradna uganka za naše pionirje Besede (vodoravno in navpično): 1. najmanjši delec materije; 2. nesreča, ki so je kmetje <* nevihtah najbolj boje; 3. nepravi (krušni) oče; 4. prava mati. VRAGI NA FUATIMU Napisal: Jack London Riše: Bernard Emerik 45. Bila so mesta, kjer sc je moral — seveila pod dobrim vodstvom in po navodilih Moža -koze — skloniti nad sto čevljev globoko razpoko in se prosto t reči prek nje, da se je z iztegnjenimi rokami oprijel skale na drugi strani, nakar je lahko potegnil noge za seboj. 46. Enkrat je moral skočiti deset čevljev daleč čer, prepad, ki je svojih tisoč čevljev. globoko zijal pod njim, in onkraj je bila samo ozka polica, kjer Je komaj našel prostora za svoje noge. 47. Drugič pa mu je, četudi Je bil hladnokrven mož, malone upadel pogum, ko je stal, na ozkem, komaj dvajset palcev širokem skalnem robu in se ni mogel nikjer z rokami oprijeti. 48. Ko 'pa je Mauriri vidci, da omahuje, se je zavihtel mimo njega čez globočine in ga pri tem krepko udaril po hrbtu da ga je spet spravil k polni zavesti. Črke: AAAA, CC, I, MMMM-OOO, TT. Rešitev nam prinesite ali P» pošljite po pošti do nedelje, 24. marca opoldne. Za pravilno rešitev magičnega kvadrata imamo pripravljeni 2 lepi knjižni nagradi po odločitvi žreba. V odgovoru ne pozabite navesti! poleg (svojega imena in priimka tudi razred šole, ki 1° obiskujete, nadalje pošto 1° kraj, kjer ste doma. Vsem pionirjem in pionirkam lepe pozdrave! Uredništvo Mladini - telovadnico! (Dopis iz Leskovca) ; 1®ela telesna vzgo- rima niti najosnovnejših rekvi- za zdravo razvedrilo, bo našla v javsolah zelo podrejeno vlogo, zitov, da o telovadiščih in telo- novi telovadnici najlepšo zapoje :,e-blk? vadnicah ne govorimo. slitev v prostem času in je zato • .,if.le 20 umsko napredeva- nejša v občini Videm-Krško, bo- nišltim delom Zadružno kmetij-“ ”jegov plesni leče občuti te pomanjkljivosti, sko posestvo in kmetijska za-1 m.bllo inar. V tem Ker nimamo telovadnice, niti druga gotovo ne bosta odrekli skora' /se naše šolskega dvorišča, telovadijo na- nekaj brezplačnih prevozov maji™, ^ -*bf telovadnic, si ucenci na blatni cesti pred teriala. Tudi Klub mladih teh-vL telovadišč. šolskim poslopjem. Ker je bilo nikov in pionirski odred bosta + iČ 6u*1.ega' d® j® bi- to stanje nevzdržno, smo pričeti sodelovala s prostovoljnim dela edina telovadnica v občim s pomočjo občinskega LO ure- lom. Za pomoč pri zgraditvi dejati letno telovadišče. Da pa bi lavnice bodo potrkali tudi pri bilo telovadišče dostopno tudi Ljudski tehniki in Zvezi prija-ostalemu prebivalstvu, pred. tel jev mladine, saj so mladi vsem mladini, je bilo mnogo tehniki ob težkih jpogojih dose-opravlj eno z udarniškim delom, gli že krasne uspehe in zmagali Vsi mlajši učitelji so skupno z na okrajnem in republiškem vec kakor mladinci in mladinkami vozili tekmovanju — pred dnevi pa so e, ,__... _ . ... na igrišče gramoz. Zaradi slabe- dobili Kidričevo nagrado v obli- vehka zmaga nase ljud- ga vremena in pomanjkanja de- ki bronaste plakete, s katero jih fS6 ’e ^vobodjla na- nar ja smo morali z delom pre- je nagradil III. kongres Ljudske n- h a° 7 ,nas-h so ah HVV nehatl’ tek°i spomladi pa bomo tehnike Jugoslavije kot edini njih določila telesni vzgon tisto spet nadaljevali. klub mladih tehnikov v državi, mesto, ki ji gre. .Hočemo vse- vendar problem telesne vzgoje na šoli s tem še ne bo rešen. Ob slabem vremenu in pozimi sede učenci med urami telesne vzgoje v razredu in berejo povesti ati sestavke! Čeprav le-ti Videm-Krško, ki še služi svojemu namenu, čeprav že davno ne zadošča več, zgrajena reči in Piši — pred osemdesetimi leti! V tem času je bilo storjenega za telesno vzgojo naše šolske mladine prav malo nič. Občinsko sindikalno šahovsko prvenstvo v Trbovljah V četrtek 7. marca L L, ee je pričelo v Trbovljah v Domu SD »Rudarja« občinsko sindikalno šahovsko prvenstvo, za katero se je priglasilo 10 moštev. V I. kolu so bili doseženi sledeči rezultati: Rudnik I : Elektrarna 4:2; Cementarna : Industr. kovinarska šola 1:5; Rudnik II : Strojno mizarstvo 5:1; TNZ-so-čBšče ; Elefctrostandard 2,5:3.5. Strojna tovarna iz Trbovelj je bila prosta, ker se moštvo OLO nj udeležilo tekmovanja. V II. kolu, igranem v četrtek, 14. marca pa so bili doseženi sledeči rezultati: Rudnik I : stransko razvitega* človeka!* pravi naš učno-vzgo j ni smoter. Ne le človeka, ki bo sicer obvladal tudi ves mrtev balast učenosti, pri tem pa bo telesno slabo razvit, z ozkimi prsmi, s „ -____. --- ------- šibkimi mišicam, z ukrivljeno S od telesnc ^goTe! ^ hrbtenico in slabo telesno držo. Hočemo človeka, Iti bo telesno zdrav irv razvit ter gibčen, ki bo znal ceniti in čuvati svojo te. lesno moč in jo spretno ujaorab-ljati pri svojem delu. Telesna in politehnična vzgoja naj bosta predstavnika reformirane šole! Zato imamo danes v šoli po tri ure telesne vzgoje in dve uri ročnih spretnosti na teden, kar je pa še vedno premalo. Zavod za proučevanje šolstva LRS zbira zanimivo ankčto o stanju telesnovzgojnih gradenj in oprem. Čeprav zbiranje podatkov še ni končano, se nam že razkriva slika klavrnega stanja. Velika večina šol namreč RADIO V TEM TEDNU Poročila poslušajte vsek dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 in 19. uri radijski dnevnik ter ob 22.05. Oddajo „Na-Bi poslušalci čestitajo in pozdravljajo" ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa od 14.00—16.00. »Kmetijske nasvete in kmetijska univerza" vsak delavnik ob 12.30 „Kaš jedilnik" vsak delavnik ob 7.20. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00—7.00. NEDELJA, 24. MARCA 6.00—7.00 Narodne pesmi in domači Plesni napevi za prijetno nedeljsko jutro. 7.35 Zabavne melodije. 8.30 Otroška predstava — Frane Milčinski: Trije hlapci. 9.05 Slovenske narodne in umetne pesmi. 9.45 Se pomnite, tovariši... Ivanovič MUena-Aleksandra: Na pragu svobode. 11.35 Igra veliki zabavni orkester Radia Bern. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Za našo vas. 16.00 Matija Malešič: V dolini Rižane (reportaža). 16.30 Glasbeni mozaik. 17.30 Radijska igra — Milan Horvat: Danes je moj rojstni dan (ponovitev). 18.17 Glasba v mraku. 20.00 Malo od tu in malo od tam. PONEDELJEK, 25. MARCA 11.00 Uvodni takti. 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Dobri pomočniki. 11.35 Ira Vaški kvintet, poje Božo in Miško, Rezika in Sonja, 13.15 Melodije za razvedrilo. 15.40 Utrinki iz literature — Boris Pahor: Nomadi brez oaze (odlomek). 16.00 V svetu opernih melodij. 17.10 Igra zabavni orkester Rlas Berlin. 18.00 Družinski pogovori. 18.30 Radijska univerza — prof. dr. Jože Rant: Pomen ortodontlje v zobozdravstvu. 20.00 Mladinska oddaja. TOREK, 26. MARCA 8.00 Poročila. 9.20 Stari in novi Mozart. 10.10 Od popevke do popevke. 11.51 Za dom In žene. 12.00 Slovenske narodne poje Akademski oktet. 13.30 Dvospevi iz Verdijevih oper. 17.10 Zabavna in Plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Športni tednik: 20.P0 Domače aktualnosti; 20.30 Radijska igra — Willam Shakespeare: Vihar. SREDA, 28. MARCA 11.00 Za prijetno popoldne. 12.40 Popevke in ritmi. 13.15 Igra trio Dorka Skoberneta. 14.05 Radijak šola za srednjo stopnjo — ponovitev: Dobri pomočniki. 16.00 Koncert po željah. 17.10 Sestanek ob petih. 17.30 Zabavna in plesna Rlasba na tekočem traku. 18.00 Kulturni Pregled. 18.30 Zunanjepolitični feljton: Izid volitev v Indiji. 19.00 Radijski dnevnik. ČETRTEK, 28. MARCA 8.00 Poročila. 8.30 Drobne skladbe velikih mojstrov. 11.00 Pesmi za naše malčke. 11.15 Cicibanom —‘ dober dani (Francoska pravljica »Kmet, sonce, zima in veter" in japonska pravljica »Opica in vino". 11.30 Igra orkester Radia Ljubljana. 14.20 Pionirski kotiček. 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti In skladatelji. 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.30 Reportaža. 20.00 Tedenski notranjc-politlčnl pregled. 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 29. MARCA 11.00 Za dom in žene. 12.00 Polke in valčki. 13.15 Ritmi In melodije. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Pojte z ®ami. 15.40 Utrinki Iz literature — Samuel Selvon: Vaška perica. 17.10 Športni, pozor!- 17.30 Zabavna in plesna Rlasba na tekočem traku. 18.00 Ljudje med seboj — ob sklepu oddaje. 18.30 Iz daših kolektivov. 20.00 Tedenski zuna-dJe-politlčni pregled. SOBOTA. 30. MARCA 8.05 Violina poje. 9.30 Lepe pesmi '— znani napevi. 10.10 Od melodije do melodije. 11.15 Dober dan, otrociI (Dc-JRbka Maksimovič: Pesmi iz gozda). *1.3o Domače napeve Izvajajo Mariborski ansambli. 12.40 Pisan šopek melodij. IT-15 Kmečka gbdba vara Igra. 13.30 Od »rije do arije. 14.20 Zanimivosti Iz zna-mjstt In tehnike. 15.40 Novi filmi. 16.00 Glasbene uganke. 17.30 Zabavna in ples-”R Rlasba na tekočem traku. 18.15 Navadne pesmi poje Gorenjski vokalni kvln-!?*• 18.30 Jezikovni pogovori. 18.45 Igra Tamburaškl orkester p. v. Matka Sijako-v,ta. 20.00 Zabaven sobotni večer. Zato govorimo danes o telovadnici. Postaviti želimo zidan Največ razumevanja pa pričakujemo pri občinskem LO Videm-Krško, ki je pripravljen storiti za vzgojo, kulturo in pro. sveto vse, kar je v njegovi moči, saj je lansko leto odprl kar dve novi šoti, kar je mogoče edini primer v Sloveniji. Iskreno želimo, da bi bil letošnji pionirski festival na no- S ^katerem vem telovadišču ob novi telo- hi bila telovadnica, šolska delavnica in jedilnica za šolsko kuhinjo, kjer bi učenci brezplačno dobivati topli obrok hrane. S tem bi dali tej največji šoli vse tiste prostore, v katerih se razvija dobršen ali najvažnejši del vzgoje in kjer se najbolj zrcali naša skrb za otroke. Tako bi prenehati s starimi nazori, ko so mislili, da je za šolo dovolj, če damo učencem streho nad glavo in sezidamo le učilnice. Danes ne delamo več teh napak in naše nove, sodobne šole imajo vse te prostore. Ker pa imamo v glavnem še vedno stara šolska poslopja, moramo poskušati tudi tu nadomestiti zamujeno in urediti kar se le da. V Leskovcu imamo za to vse pogoje.^ Prebivalstvo, ki je s svojo šolo izredno povezano in se veseli vsakega njenega napredka, bo akcijo odločno podprlo. Doraščajoča mladina, ki sedaj res nima nobene možnosti vadnici. Elefctrostandard 5:1; TNZ-sodi šče : Cementarna 3:3. Strojna Branik : KI a d: var tovarna ; Industrijsko kovin. Sloga : Mladost šola 4:2. Tekma med moštvom Proletarec : Sloboda Rudnika II in Cementarno je bila sporazumno odložena, Strojno mizarstvo pa je bilo prosto. Stanje po II. kolu je naslednje: 1. Rudnik I 9 točk, 2. Industr. kovin, šola 7 točk, 3. TNZ-sodišče 5,5 točke, 4. Rudnik H 5 točk, 5. Elefctrostandard 4,5 točke, 6. Strojna tovarna 4 točke in 1 manj odigrano partijo, 7. Cementarna 4 točke, 8. Elektrarna 2 točki in 1 manj odigrar ^ na patri ja, 9. mizarstvo 1 točko proletarec : in 1 manj odigrana partija. A. K. Razpored prvenstvenih nogometnih tekem varaždinsko-mariborske skupine v spomladanskem delu I- KOLO 24. MARCA Tekstilac : Rudar Branik : Sloga (Cak.) Proletarec : Kladivar Zagorac : Mladost Sobota : Sloboda Jedinstvo : Maribor II. KOLO — 1. tiPRILA Rudar : Sobota Tekstilac : Branik Sloboda : Zagorac Mladost : Proletarec Kladivar : Sloga Maribor ; Tekstilac III. KOLO — 8. APRILA Zagorac : Rudar H R A S T N I K Avtobusna zveza Hrastnik— 6,35 od upravnega poslopja rud-Trbovlje. — V petek, 15. mar- nika v Hrastniku, popoldne pa ca, je začela obratovati redna vozi avtobus od poslopja okaraj -avtobusna proga Trbovlje— nega ljudskega odbora v Trbov- Hrastnik. Hrastničani so tega ljah po cesti, M drži ob Savi v veseli, kajti v grdem vremenu Hrastnik. Na progi ima avtobus res ni prijetno hoditi preko hri- več postaj, tako da je za Hrast-ba v Trbovlje. To vedo posebno ničane ta proga res lepa prido-dijaki, ki iz Hrastnika hodijo bitev. v trboveljsko gimnazijo. Sedaj so tega rešeni in se vodstvu n * „ x„u„ Avtobusnega podjetja Trbovlje DrZ- prVOOStVO V 5000 in vsem, ki so pripomogli k Rezultati 21. kola šahovskega vzpostavitvi te avtobusne rela- prvenstva Jugoslavije: Karaklajič cdje, lepo zahvaljujejo. Na to — Matulovič, Cuderman — Smail-progo so navezani tudi uskiž- begovič, Nedeljkovič — Ivkov, benci Komunalne banke Trbov- Puc — Vukovič, Vukčevič — Gli-Ije in še nekaj drugih. Gotovo goric in Bradvarevič — Milič so pa se bodo tudi ostali Hrastni- remizirali, medtem ko sta bili čani ob opravkih v Trbovljah partiji md Totom in Djuraševi- Sobota : Maribor Tekstilac : Jedinstvo IV. KOLO — 15. APRILA Rudar : Proletarec Tekstilac : Branik Jedinstvo : Sobota Maribor ; Zagorac Sloboda : Sloga Mladost : Kladivar V. KOLO — 23. APRILA Sloga : Rudar Branik : Mladost Kladivar : Sloboda . Maribor , Zagorac : Jedinstvo Sobota : Tekstilec VI. KOLO — 29. APRILA Rudar : Kladivar Sobota : Branik Tekstilac : Zagorac Jedinstvo : Proletarec Maribor : Sloga Sloboda : Mladost vn. KOLO — 5. MAJA Mladost : Rudar Branik : Sloboda Kladivar : Maribor Sloga : Jedins tvo Proletarec : Tekstilac Zagorac : Sobota Vili. KOLO — 26. MAJA Rudar : Sloboda Zagorac : Branik Sobota Proletarec Tekstilac : Sloga Jedinstvo : Kladivar Maribor : Mladost IX. KOLO — 2. JUNIJA r ranifc : Rudar Sloboda : Maribor Mladost : Jedinstvo Kladivar : Tekstilac Sloga : Sobota Proletarec : - Zagorac X. KOLO — 9. JUNIJA Maribor : Rudar Proletarec : Branik Zagorac : Sloga Sobota : Kladivar Tekstilac : Mladost Jedinstvo : SJoboda XI. KOLO — 16. JUNIJA Rudar : Jedinstvo Branik : Maribor Sloboda : Tekstilac Mladost : Sobota Kladivar : Zagorac Sloga : Proletarec posluževali te redne proge. Odhod avtobusa je zjutraj ob Kako se bomo pravdali po novem Dne 24. aprila t. 1. bo začel veljati novi zakon o pravdnem postopku, ki je bil razglašen istočasno z uvodnim zakonom za zakon o pravdnem postopku v Uradnem listu FLRJ št. 4 dne 23. januarja 1957. Med novimi predpisi so poleg takih, ki so važni predvsem za pravnike, tudi mnoga taka določila, ki zanimajo širše kroge državljanov. Zato bomo v nekaj &ankih objavili taksno gradivo, ki je prav, da ga poznajo naši bralci. Temeljni zakon o razmerju med starši in otroki predpisuje med drugim: »Kadar nastane v tožbi zaradi ugotovitve očetovstva do nezakonskega otroka dvom, kdo od več oseb je otrokov oče, izvede sodišče postopek proti vsem tem osebam zaradi ugotovitve, kdo od njih je otrokov oče.« To določilo je po gori navedenem uvodnem zakonu za bodoče razveljavljeno. To pomeni, da se v očetovski pravdi dokazuje in odloča le o tem, če je res nezakonski oče tisti, ki ga je tožeča stranka označila kot toženca. Sodišče ne more več po uradni dolžnosti razširiti postopka proti drugemu, če bi se tako verjetno prihajal v poštev kot domnevni oče. Kakor v vseh drugih pravdah je torej tudi v očetovskih v bodoče samo stvar tožeče stranke, koga bo označila kot toženca. Ce se sodišče prepriča, da je ravno toženec nezakonski oče, bo obsojen. Drugače bo tožb eni zahtevek na ugotovitev očetov-stva zavrnjen. Stvar tožeče stranke bo, če hoče ali noče vložiti tožbe nato proti komu drugemu.« Razpolaganje strank z zahtevki v teku pravde je bilo jjo starem znatno bolj prosto. Po novem pa sodišče ne sme priznati razpolaganja strank, to se pravi, da ne upošteva volje strank, ki bi hotele umakniti svoj zahtevek ali pripo-znati nasprotnikov zahtevek ali se poravnati takrat, če je razpolaganje strank v nasprotju s prisilnimi predpisi o upravljanju in razpolaganju z družbenim premoženjem ati z drugimi prisilnimi predpisi, če je v nasprotju z določbami mednarodnih pogodb ali če nasprotuje javni morali. Okrajna sodišča so pristojna po novem za sojenje sporov o premoženjsko-pravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 200.000 din. Doslej so okrajna sodišča sodila le o takih zahtevkih do vrednosti 100 000 din. Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrajna sodišča po novem pristojna, da sodijo: 1. spore o zakonitem preživljanju, če se ne rešujejo skupaj s spori o obstoju ali neobstoju, o veljavnosti ati neveljavnosti ali o razveza zakonske zveze ali skupaj s spori o ugotovitvi ati izpodbijanju očetovstva; 2. spore o varstvu in vzgoji otrok, ki nastanejo po pravomočnosti odločbe, s katero je bila zakonska zveza razvezana ati izrečena za neveljavno ati za neobstoječo; 3. spore zaradi motenja posesti; 4. spore o stvarnih in osebnih služnostih in o dosmrtnem preživljanju; 5. spore zaradi hib pri živini; 6. spore o odpovedi najemne ali zakupne pogodbe ter spore o odpovedi stanovanja ali poslovnih prostorov. Preživninske pravde bodo torej tekle pred okrajnim sodiščem, tudi če bi šlo za vrednost preko 200.000 din, če bo vložena tožba samo za preživnino. Če se bo pa zahtevala preživnina v isti tožbi kakor n. pr razveza zakonske zveze, ki je zanjo pristojno okrožno sodišče, bo tudi o preživnini odločilo okrožno sodišče. To velja tudi glede preživnine za nezakonskega otroka. Po novem namreč ne bo več ugotavljalo nezakonskega očetovstva okrajno sodišče, ampak le okrožno sodišče v prvi instanci. Nezakonsko rojstvo ima namreč po novi jugoslovanski zakonodaji daljnosežnejše posledice, kakor je to bilo po starem. Enako je glede varstva in vzgoje otrok. Okrožno sodišče že v razvezni sodbi odloči, komu se dodelijo skupni zakonski otroci. Ce se pa razmere glede varstva in vzgoje otrok kasneje tako spremenijo, da je zaradi koristi otrok treba spremeniti odločbo glede dodelitve otrok, bo v takem sporni sodilo okrajno sodišče, čeprav bo s tem spremenilo sodbo okrožnega sodišča. C. G. čem ter Trifunovičem in Udovči-čem prekinjeni. Marič je izgubil proti Pircu, Bogdanovič pa je premagal Rakiča. Kozomara je bil prost. Stanje na tabeli: Gligorič 14, Ivkov 15,5, Karaklajič 13, Matulovič 12,5, Trifunovič in Udovčič 11,5 (1), Pirc 11,5 itd. Zgradbo vesoljstvg (Nadaljevanje s 6. strani) na posamezna poglavja, kakor: Zvezde in njihove lastnvsti — Dvojne zvezde — Nove zvezde — Spremenljive zvezde — Znez-dne kopice — Oblaki In megle v vesoljstvu — Pogled na našo Galaktido — Onstran naše Ga-laktide — Andromedina meglica — Milijoni drugih galaktid — Zgradba vesoljstva in velika uganka itd. Pri pouku v šoti Artiče Objave in oglasi OBVESTILO Komunala Brežice obvešča vse interesente, da bo pri kontrolni postaji v Brežicah merjenje sodov: 18. do 19. aprila, 16. do 17. maja, 20. do 21. junija, 18. do 19. julija, 22. do 23. avgusta, 19. do 20. septembra, 17. do 18. oktobra, 21. do 22. novembra in 19. do 20. decembra 1957. Interesenti naj dostavijo sode v merjenje v dopoldanskih urah. Dom Jugoslovanske ljudske Na knjižico opozarjamo vse, ?rmade. v Brežicah potrebuje ki se zanimajo za naše nebo, po- kvalificiranega kinooperaterja, Zamenjam stanovanje — dve sobi in kuhinjo — v Vidmu-Krškem za podobno ali z eno sobo in kuhinjo s pritiklinami v Brežicah. Poizve se pri Komunali, Brežice. ZAHVALA Vsem darovalcem oblek in živil in vsem, ki so kakor koli sodelovali v zbiralni akciji za pomoč moj"i številni družini, se po tej poti najtopleje zahvaljujem. — Franc Krašovec, Brezje pri Raki 1. PREKLIC Preklicujem besede, katere sebei pa še dijaštvo naših sred- po možnosti z opravljenim elek- sem izrekel Slavki Klopčar. Tr-nfih šol in 'totZieTmuert tričarskim. izpitom. Nastop ta- bovje Kolodvorska 16.-Franc koj ali najpozneje do 1. maja. --- Plača po uredbi, brezplačno stanovanje za samca je preskrbljeno. Prošnjo z obširnim življenjepisom dostavite Domu JLA. Zdravstveni dom Videm-Kr- njih Knjiga lahko služi tudi kot pomožno berilo. Stane "250 din. vAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAi VREMENSKA NAPOVED Magister, Trbovlje. ZAHVALA se zahvaljujemo Prisrčno ZA PRIHODNJI TEDEN za čas od 22. do 31. marca 1957: Nestalno s pogostimi padavinami. V času do 27, marca bo nastopila močna ohladitev s snegom do nižjo. Dr. M. V. mmTmmm« m KINEMATOGRAFI KINO »DELAVSKI DOM« v Tr- vsem, ki so spremili na njeni zadnji poti našo drago mamo MARIJO RAZBORŠEK ško obvešča, da ordini^a z dnem “‘hvaljnjemo dr. 26. 3. 1957 dr. Ježeva - specia- Jozetu Dol-ancu “ ves trud-list za otroške bolezni v obrat- ni ambulanti Videm vsak torek popoldne od 14. ure dalje. Zatekel se je pes, ovčar — lastnik ga dobi pri Satlerju, Zidani most 10. v Nedograjeno dvostanovanjsko tovlj'^'predvaja do"£jncdelj-1,išo’ tik Pr,ed. dograditvijo z ka amer. bafvni film »DOLI- S&K?™ ™atermlom, v NA MAŠČEVANJA«; nasCed- nePosredm bližini Krškega zelo strica enako pevskemu zboru »Svoboda it, Hrastnik, darovalcem cvetja in vencev, in vsem, ki so sočustvovali z nami. Žalujoča družina Korbar, Hrastnik ZAHVALA Vsem, ki so nam ob prerani izgub,- našega ljubega moža, skrbnega očeta, brata, svaka in m- ugodno prodam za 700.000 di- kd amer. film »NASILJE«. --rjev’ v Pla6ljivih obrokih na KINO TRBOVLJE H do ponedeljka amer. barvni film »DVOBOJ V DŽUNGLI«. KINO BREŽICE predvaja 23. marca ameriški barvni film »HOUDINI«; ,24. marca amer. barvni film »POSLEDNJI IZ PLEMENA KOMANCEV«; 27. do 28. marca ameriški fikn »ANDALUZIJSKA LJUBEZEN«; 29. in 30. marca franc, film »KO BI VSI FANTJE SVETA...« KINO SEVNICA predvaja 23. in 24. marca mehiški film „MAC-LOVYA«; 30. in 31. marca nemški film »STARI GREŠNIK«. KINO BRESTANICA predvaja 23. in 24. marca švedski film amer. film »BELA GRIVA — ČRNI KONJ«; SO. in 31. marca angl. pustot film »ZENA NA BRODU«. 0 0 P I s U J TE y,MiEir 25 let, znatno znižani ostanek predvaja pa plačljiv v gotovini po dogo- voru. Naslov v oglasnem oddelku lista. Sprejmem gospodinjsko pomočnico k tričlanski družini z znanjem kuhe in ljubiteljico otrok. Nastop službe s 1. aprilom. Plača po dogovoru. Naslov: Inž. Miloš Junc, Videm, Nova Resa 21. Prodam enostanovanjsko hišico ob cesti (25 arov zemlie). MARTINA KUDERJA kakor koli pomagali, darovati vence.in ga spremiti v tako velikem številu na zadnji poti, prisrčna hvala Posebna zahvala celotnemu kolektivu rudnika Zagorje, Ob. SS za pomoč, Zunanjemu obratu, sotovarišem, rud. godbi, PGD Kotredež, sosedom in vsem ki so z nami sočustvovati. Vsem prisrčna hvala. Žalujoči: žena Amalija in otroci: Martin, Malči in Ladi. KOMUNALNO PODJETJE »KOMUNALA« BREŽICE razpisuje delovna mesta: računovodje (računovodkinje) šefa računsko-gospodarskega sektorja. Pogoj: strokovna izobrazba in praksa bilanoista; vodje kovinske delavnice Pogoj: visokokvalificiran ključavničar ali klepar z obvezno prakso vseh vodoinstalaterskih del. Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru. Stanovanje bo preskrbljeno. Moški prosilci morajo biti vojaščine prosti. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe poslati na KOMUNALO Brežice do 27. marca 1957. 7 dni po svetu Poleg Cipra, ki je te dni spet pritegnil javno mnenje, so oči rednih zasledovalcev mednarodnih dogodkov uprte pred vsem na Bermude in v Kairo. Oba dogodka sta do neke mere povezana med seboj, od razvoja pogajanj, ki jih bodo imeli v teh krajih državniki in politiki, pa je v marsičem odvisen tudi mir na svetu. BERMUDSKI POMENKI Ko se je britanski ministrski predsednik Macmillan v torek poslavljal pred odhodom na Bermudske otoke od Londona, ni bil kdo ve kako sijajno razpoložen. Izjavil je, da po njegovi sodbi tak sestanek z ameriškim predsednikom ne more rešiti »oseh pomembnih problemov«. V mislih je imel seveda trenja, ki jih je med obema državama povzročil anglo-francosko-izraelski napad na Egipt z neljubimi posledicami ... V Londonu upajo, da bo skušal Macmillan vsaj odpraviti senco spora ter pripraviti tla za tako sodelovanje, kot je bilo pred kairsko avanturo. Poprej so se tri zahodne velesile — ZDA, Vel. Britanija in Francija — vedno posvetovale o kakem pomembnem svetovnem dogodku in skušale oskla-diti svoja stališča. Dogodki zadnje dni pa kažejo, da je ameriška politika krenila precej pogumno po svojih poteh in se več he ozira (vsaj v taki meri kot poprej) na svoje partnerje. Spomnimo se »Eisenhovoerjeve doktrineir, s katero skuša ameri- »komunističnim vdorom«. Od tod tudi želja, da bi arabski svet preveč ne razburili in s tem izgubili dober glas. Ameriške petrolejske družbe so se vse preveč močno usidrale na Arabskem polotoku ... Pravijo, da bosta Macmillan in Eisenhovver obravnavala razen tega vprašanje svobodne plovbe skozi Sueški prekop, britanske načrte o zmanjšanju oboroženih sil na zahodnonemških tleh, ameriško pomoč Veliki Britaniji ti raketnem orožju itd. O uspehu ali neuspehu posvetovanja pa bomo lahko sodili šele čez nekaj dni. HAMMARSKJOLD V KAIRU Kakor govore poročila, so čete Združenih narodov te dni zasedle položaje na izraelsko-egiptovski razmejitveni črti in sedaj pazijo, da se ne bi tu ali tam pripetili kaki incidenti. Kaže, da se bo Izrael sčasoma pomiril s tem, da bodo Egipčani spet prevzeli civilno in vojaško upravo v Gazi. Toda čez nekaj dni bodo odprli Sueški prekop za prevoz vseh vrst ladij. Kairska vlada je že te dni sporočila, da se je sicer pripravljena ravnati po carigrajski konvenciji o svobodni plovbi iz l. 1888, vendar niti najmanj ne misli na kakršno koli obliko internacionalne uprave ali na delitev dobička po sistemu pol : pol s tako upravo. Pristaši internaaonaliziranja na Zahodu pa so zadnje čase precej dejavni... Ali bo lahko tu Hammarskjold kaj pomagal? Ali bo lahko s kakim svojim predlogom podprl indijski predlog o nacionalni sueški upravi, ki bi ji bil v posvetovalno pomoč poseben mednarodni odbor držav-koristnic prekopa, ter o nekakšnem nadzorstvu Združenih narodov nad plovbo? Popustiti bo treba na obeh straneh. In prav tu lahko Hammars-kjold kot posrednik pomaga ... Na kratkem valu NENAVADNA NESREČA. — Pred nedavnim se je v pristanišču v Milanu zgodila dokaj nenavadna nesreča: mimoidoči so opazili neki tovorni avto v vodi. Prišli so tudi gasilci in ugotovili, da je šofer mrtev. Dognali so, da vozač tovornjaka ni bil pijan in tudi vozil ni prehitro. Sojerja je namreč med vožnjo zadela kap in. je tako izgubil oblast nad volanom. JUNAŠKA ŽELEZN1ČARKA. -V Sovjetski zvezi se je dogodil primer, ki priča o velikem junaštvu mlade železničarke. Na neki železniški postaji je ravno tedaj, ko je prihajal vlak, kretničarka Zinaida Ljvova še v zadnjem trenutku rešila dečka Vita Kovalin-skija in ga potegnila izpred lokomotive. Deček se je brezbržno sprehajal po železniškem tiru. Toda njeno pogumno dejanje je S češkoslovaškim! avtomobili na vrhovih Himalaie Meseca septembra lanskega leta je odšla na potovanje iz kitajskega mesta Lančoua do Lase v Tibetu kolona češkoslovaških kamionov. Kolono so sestavljali avtomobili znamke »Tatra 111« in »Praga V 3 S«. Namen potovanja jan-šan. Tretja etapa pa se je napotila od nomadskega naselja Gormo preko planinske visoko- m nad morjem, točko, ki je na meji na višini francoskega vpliva iz Srednjega vzhoda, četudi v Washingtonu govore pravzaprav o obrambi pred POBUDA (Nadaljevanje s 2. strani) izhodišče: o otoku naj se pomenijo prizadeti, t- j. Anglija in otočani. Trezen britanski tisk opozarja na najnovejšo ponudbo EOKA m meni, da je sedaj najboljša priložnost, da ubijejo dve muhi na en mah: Makarioe naj ae vrne in naj prevzame spet pogajanja. Znano je, da sta EOKA in za njim tudi grška vlada pripravljena priznati neke vrste »prehodno obdobje«, v katerem bi zakonodajna in izvršna oblast na otoku počasi prešla od Angležev na domačine. Toda v Londonu bi morali poprej priznati načelo samoodločbe in to bi moralo vsebovati tudi dokument o sporazumu za »prehodni« stadij. Hardinga so povabili v London na posvetovanja. Toda naj' novejše izjave kolonialnega ministra kažejo, da za sedaj še ni voljan pogajati se na tej osnovi. Med drugim terja, naj bi se nadškof Makarios odrekel »terorizma«. S tem spet namiguje na britanske trditve, češ da je Makarios duhovni vodja S vseh podtalnih akcij EOKA. Razen tega si prizadeva, da bi k pogajanjem pritegnil tudi Turčijo, četudi je v Atenah ne smatrajo kot tretjo možno stranko. V Ankari namreč žele, da bi stanje na otoku ostalo takšno, kakršno je — sedaj, to pa vsekakor gode tistim, ki si še žele kolonialnih odnosov na otoku tudi vnaprej. in drugp razmere na tem predelu, ki združuje notranjost Kitajske s Tibetom, zelo nepovoljne. Iz Lančoua, glavnega mesta pokrajine Kansu, drži cesta do Lase, glavnega mesta Tibeta. Pot je dolga 2945 km. Na obe strani so morali torej prevoziti preko 6000 kilometrov. Ekipa je bila razdeljena v tri etape. Prva etapa je imela pot preko puščave Gobi, v drugi etapi je bilo treba obvladati višino 4000 m nadmorske viši-in dva velika planinska vrho-— venca Hva-hai-tre in Čil— ravni, ki je 4700 nato pa najvišjo kitajsko-tibetski 5408 m. Na tem potovanju so morali avtomobili preiti 140 mostov, 400 brvi in premagati še vrsto raznih težkoč. Na tej preizkušnji so se češki avtomobili dobro izkazali in so jo zadovoliivo prestali. Člani češkoslovaške ekipe so po prihodu v Laso izmed drugih zanimivosti obiskali zimsko rezidenco Dala,j lame, dvorec Potalo Na povratku se je ekipa ustavila na najvišji točki planinskega masiva Tangla na višini 5408 m nad morjem, kjer je zapadel nov Cilj je dosežen! Prvi posnetek avtomobila »Tatra 111« v Lasi, neposredno po parkiranju na dvorišču novega hotela v Lasi pod dvorcem Potala, zimske rezidence Dalaj lame Preko zaledenele in zasnežene visoke planote Tangi, ki je bila naj višja planina na celi poti, so sc češkoslovaški avtomobili prebijali skozi leden veter in Oddih v Vu-liu, 4000 m nad morjem, v nomadskem naselju, kjer je nahajališče premoga bilo tragično: fantka je rešila smrti, sama pa je obležala na progi brez nog ... V GOREČI HlSl SO OSTALI ŠTIRJE OTROCI. — V ameriškem mestu Canden v državi New Jer-sey je prišlo v neki hiši do požara. Neka mati je bila vsa obupana: zadnji čas je hrabri mladenič Marvin Gilmoore rešil vse njene štiri otroke s tem, da jih je zmetal skozi okno, ki so jih na ulici prestregli s pripravljeno mrežo, nato pa je skočil skozi okno še sam, vendar je pri reševanju dobil hude opekline. URA, KI DELA 500 LET. — Tako uro propagira neka angleška jirma. Gre za uro, ki jo ni treba navijati. Ura je zelo draga, ker je urejena na električni pogon. Celoten mehanizem te ure je miniaturen. Da bi pa ura res delala 500 let, je treba v njo vstaviti vsako leto mileroskopsko električno baterijo. ČERKEZI V SRBIJI. — V več krajih na Kosovem izmed Lipljana in Kosovsko Mitrovico so še danes naseljeni Čerkezi, ki so prišli v te kraje v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. RAZLIKA MED ŽENO IN LEVOM. — Na vprašanje, kakšna razlika je med ženo in levom, je znani filmski igralec Maurice ChevaHer odgovoril takole: »Če človek pusti leva na miru in ga ne napade, ga tudi lev ne bo napadel. Pri ženski pa je ravno nasprotno.« SVET PRIPADA ŽENSKAM. — Andre Maurois. sloveč francoski pisatelj, ki je tudi pri nas poznan posebno po svojem romanu »Cli-mats« (Obdobja ljubezni), je lansko leto praznoval svojo sedemdesetletnico. Pisatelj je velik oboževat el j žena in o njih vedno govori s spoštovanjem. Nekoč so ga v prijetni družbi vprašali, kaj misli o enakopravnbsti moških in žena. Maurois pa je odgovoril: »Kaj naj vam povem — ta svet tako in tako pripada ženam ...« KAJ VSE Sl IZMISLIJO. — Modni salon Fot v Parizu izdeluje tudi pasjo konfekcijo, prav tako kroji modni salon v Nevo Yor-ku najnovejše obleke za pse. V tem ameriškem salonu se lahko dobe kratke suknje za pse po 100 dolarjev in tudi ovratne verižice za večerne zabave, nadalje poseben parfum, ki ima vonj po senu — Komentar ni potreben. PRVI STROJ ZA IZDELOVANJE CIGARET. — Prvi stroj za izdelovanje cigaret je izumil že leta 1872 Albert Hook iz Nevo Yorkg. Politični mozaik »Praga V 3 S« na vožnji v Laso, je morala prebresti globok prelaz preko reke Kiču in priti na Na dvorišču svojega letnega drugo stran brez okvare. Velika Najhitrejši šofer Bedržih Kutač dvorca Norblbik v predmestju kolesa avtomobila so omogočila jz tovarne »Tatra« pred odho-Lase si Dalaj lama ogleduje prehod reke na mestih, kjer bi dom na težko terensko vožnjo motoriki »Javve 250«, ki mu ga vozila normalnih tipov od po- na avtomobilu »Tatra 111« na je podarila češkoslovaška vlada vedala robu planine Cefu pri Lasi Japonski prestolonaslednik išče nevesto Čeprav zveni malce neverjetno, pa bo menda kar držalo, da je osnovni pogoj, ki ga bo morala izpolnjevati bodoča nevesta japonskega prestolonaslednika, da ne bo smela kaditi. Vendar bodo tudi verjetno nekoliko popustili. Kajti princu se je zdela nadvse ljubka sestra angleške kraljice Margareta, ki ima na dolgem ustniku nataknjeno cigareto. Nedostojni Mac Carthy Zloglasnih ameriški republikanski senator Mac Carthy, znan »lovec na čarovnice«, je edini od 529 članov ameriškega kongresa, ki ga ne vabijo in ga ne bodo vabili na nobeno uradno slovesnost v Belo hišo. Vsaj tako je povedal sekretar urada za tisk Bele hiše. Kaj takega se je zgodilo tistemu Mac Charthyju, ki se je pred leti pripravljal priti v Belo hišo kot predsednik ZDA. Dandanes ga ne marajo v omenjen hiši niti kot gosta... Psi in jeleni V angleškem Spodnjem domu se je nedavno tega razvila žolčna debata — o jelenih. Nek poslanec je namreč zahteval, da se izglasuje zakon, s katerim bi prepovedali lov na jelene s pomočjo lovskih psov. Ta poslanec je dejal, da je to zelo okrutno. Povedal je, da je na lastne oči videl tak lov. In videl je, kako so psi polnih pet ur gonili lepega jelena, ki je naposled utonil v reki. • Podsekretar Spodnjega doma je takoj povedal, da razume bolečine tega poslanca, vendar bodo lahko ukrepali šele tedaj, ko se povrne minister Butler, ki je na slovesnosti proglasitve svobodne države Ghane v Afriki. Angleži so zelo občutljivi, k»-dar gre za živali, kar je vae-kakor hvale vredno. Toda he bilo bi odveč, če bi se ob tej prilložnosti spomnili na primer dresiranih psov, ki jih angleške kolonialne oblasti uporabljajo še za drugačne namene v Keniji, M sila ji in na Cipru. Fotografije teh psov so bile celo objavljene v angleškem tisku, vendar ni nihče — protestiral... Pretep v gostilni PKRIVNOST SANATORIJA . KRIMINALNA ZGODBA Gospa Petersen, ki je po izgledu brala, je zaprla knjigo, ki je ležala pred njo na odeji, in jo položila poleg zglavnika. Sele tedaj je Martina opazila, da je stara gospa držala v roki svinčnik, toda pisalnega papirja ni bilo videti nikjer. »Čakala sem na vas,« je rekla gospa Petersen, »in bala sem se že, da vas ne bo.« »In zakaj vendar ne?« Bolnica se je sklonila nekoliko naprej in zašepetala: »Ona tega ne vidi rada! 2e večkrat sem se vprašala, če je tudi ona v zvezi s temi — s temi ljudmi, ki me hočejo — usmrtiti...« Martina so je tedaj prestrašeno odmaknila. »Vi govorite o — sestri Agni?« je vprašala tiho in gospa Petersen ji je resno prikimala. Na obrazu Martine je takrat zaigral rahel nasmešek; prav gotovo je, da bolnica 'trpi na namišljeni bolezni, da jo preganjajo. Saj sanatorij pač ni ravno kraj, kjer bi te hoteli namerno ubiti! »Ne verjamete mi — vidim vam to na obrazu,« je odgovorila gospa Petersen žalostno. »Nihče mi noče verjeti, to vem prav dobro. Toda Harold bo gotovo razumel moj strah. Da bi bil že skoraj tu!« »Vi hočete torej oditi iz sanatorija, brž ko pride vaš nečak?« je vprašala Martina, da bi stairo gospo odvrnila od njenih misli. »Da, proč, samo proč!« je vzkliknila gospa Petersen z. nenavadno silo. »Ali verujete v strahove, gospodična Martina?« »Ne — pravzaprav ne,« je odgovorila Martina previdno. »Če bi prčživeli samo eno noč v tej sobi, potem bi tudi vi verjeli v strahove.« Martina je bila v zadregi. Ni vedela, kaj naj odgovori na čudno govorjenje stare gospe. Najbolje se ji je zdelo, če ji pritrdi, da ne bi bolnice po nepotrebnem vznemirjala. _ Tedaj pa je Martina od daleč zaslišala pritajeno govorjenje dveh oseb, ki sta se vedno bolj bližali. Gospa Petersen tega ni opazila. Toda ko se je Martina obrnila proti vratom, je naglo rekla: »Skoda, da vas ni bilo k meni že prej! Profesor pravkar opravlja s sestro Agno vsakodnevno vizito in nima rad, če mu pripovedujem o čudnih dogodkih v hiši. Seveda, sloves sanatorija bi trpel na ugledu, kajne?« Stara gospa se je tiho smejala predse. »Mislim, da me ima za...« in potipala se je s prstom po čelu. »Naj misli o meni kar hoče, toda kljub temu vem, kar vem!«. Ko so se takoj nato vrata odprla in je profesor Lormesen vstopil s sestro Agno v sobo, je gospa Petersen pograbila knjigo, ki je ležala poleg nje. Potisnila jo je Martini v roko in rekla: »Preberite to knjigo! Obljubite mi, da jo boste res prebrali!« Martina ji je samo na tiho z glavo pritrdila, kajti profesor je že stal pred posteljo bolnice. »No, kako vam gre danes, milostljiva gospa? Ste dobro spali?« jo je vprašal z vedno optimističnim nasmeškom zdravnika. »O, dobro jutro, gospodična Martina! Ste prišli tudi vi gospe Petersen delat družbo? Prav ste storili! Sedaj bomo pa malo pogledali...« Sestra Agna je tedaj zakašljala pri vratih in Martina je razumela njen namig. Odšla je iz sobe, stisnila knjigo pod pazduho, rekla v opravičilo nekaj Vljudnih besed in se umaknila. Šla je po stopnicah v višje nadstropje, kjer je bila njena soba skoraj tik nad sobo gospe Petersen. Martina je opazovala v rdeče platno vezano knjigo in jo odprla. »Nikdar te ne bom pozabila!« je bil naslov te knjige in Martina je zmajala z glavo. Ko je listala po knjigi in prebrala tu in tam kak stavek, se je zelo začudila nad primitivnim okusom stare gospe, ki je bila sicer nadpovprečno izobražena žena. »Ne,« je rekla sama pri sebi, »tega nemogočega ljubezenskega romana prav gotovo ne bom brala.« Položila je knjigo na malo pisalno mizico, M je stala blizu okna. Potem je položila na knjigo nekal ilustracij. »Naj knjiga počaka nekaj dni, preden jo bom vrnila.« Z občutkom neke grozeče nevarnosti se je Martina sredi noči prebudila iz spanja. Planila je pokonci. Ali ni nekdo potrkali na njena vrata? Oh, ne! Zdelo se ji je, da je šipa na oknu narahlo zazvenela. Pogledala je proti oknu, z roko pa tipala po stikalu svetilke. Potem je roko spustila spet na odejo. Neumnost! Kdo naj vendar trka na okno drugega nadstropja? Usedla ae je na rob postelje in v temi iskala copate. Toda naenkrat se je zdrznila in v smrtnem strahu je odrevenela. Od spodaj se je zaslišal tisti trenutek neki grozen krik, ki pa je takoj utihnil Vsi lasje na glavi so se ji naježili m leden mraz jo je spreletel po vsem telesu. Vsa trepetajoča je končno vtaknila noge v copate. Neko posteljno pero je tedaj zaškripalo in jo tako neznansko prestrašilo, da je hotela pobegniti. Nato pa se je spet pomirila. Ko je prižgala luč, je začudeno gledala okrog sebe po sobi. Zdelo.se ji je, da ni sama. Oblekla se je v jutranji plašč in odšla k oknu. Ali je delovala samo njena domišljija, ali je bilo le res, da sliši zunaj previdno drsajoče se korake? Nekaj trenutkov, ki so se ji zdeli dolgi kot večnost, je še prisluškovala, kaj sc zunaj dogaja, toda vso je bilo tiho. Ali ni nihče slišal tistega groznega krika? Martina je pogledala na uro. Bilo je dve ponoči. Takrat pa je v hiši naenkrat postalo vse živo: vrata so se odpirala in splašeno govorjenje je bilo slišati zdaj tu zdaj tam na hodniku. Samo stanovalci prvega nadstropja so se prebudili iz spanja, v njenem nadstropju pa je bilo vse tiho In mirno-Spoznala je posamezne goste sanatorija, toda večino je razločila le po več ali manj glasnem govorjenju. Potem pa je postalo naenkrat vse tiho. Martina je videla, kako je šla sestra Agna s kratkimi, hitrimi koraki po stopnicah navzgor. Spregovorila je nekaj tihih, kakor ukaz zvenečih besed proti na pol oblečenim gostom na hodniku, nato pa je vstopila v sobo gospe Petersen. Za njo je bilo spet šiišati šepetanje ljudi. Martina se j® že hotela vrniti v svojo sobo, katere vrata so bila še odprta, ko ie začul a spodaj glas profesorja Lormssena. NI dolgo govoril, potem pa je spodnji hodnik izglodal spet kakor IzumrL Tudi Martina se je hotela umakniti v svojo sobo, toda neka neznana sila jo je prikovala na mesto, kjer je stala. Minute pretekle in naenkrat jo je zazeblo. Se čvrsteje se je zavila v svoj jutranji plašč, dokler ni opazila, da mraz, M Jo je spreletel, ni prišel od zunaj. Kaj se je vendar zgodilo z gospo Petersen? Zakaj je tre& noči tako grozno zavpila? Ali je spet videla prikazni? (Dalje prihodnjič) ,