5. f^&^£&y!i;
V £otuvJul*
LetoLXIX., št. 14
Ljubljana, sobota 18. januarja 1936
Cen Dfs 1»
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inseratl petit vrsta Din 4.-. Popust pp dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO  IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA,  Knafljeva oKca Mer. 6.
Telefon: 31-22, 31-23. 31-24. 31-25 ln 31-26
Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska e. telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva unča 1, telefon ar, 66; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvora lOl.
Račun pri postnem čekovnem zavoda v LJubljani JK. 10.351« *-
Italijani zapuščajo Makalo
Zaradi vedno hujšega pritiska Abesincev so Italijani umaknili svoje čete iz Makale in pustili tam samo nekaj Askarov
I^ondon, 18. januarja- z. Reuterjev poroča iz Ad-iis Abebe: Čeprav vladni krogi o tem molče, se vendar zdi. da so čete raca A jela že prispele v okolico Aksuma. Italijani so delno izpraznili Makalo in pustili tam samo nekaj čet askarov*
Vesti iz italijanskega vira. da je v pokrajini Godžam-u nastala vstaja, se delno potrjujejo, abesiaski vladsci krogi pa upajo, da bo upor zadušen in obnovljen red. Informacije iz bolj oddaljenih pokrajin prihajajo počasi zaradi cenzure.
Badoglio padel v nemilost?
London* IS. jun. o. *Uniied Press* ima iz Rima poročilo, po katerem bo V najkrajšem času izvršenu sprememba pri vrhovnem poveljstvu italijanske vojske. Maršsl
Badoglio, ki jc pr<zd kratkim prišel v Vzhodno  Ajriko,  bo odpoklican.  Kot na-
slednik maršala Sadoglia bo imenovan bržkone državni podtajnik pri ministrstvu vojske general Baistrocchi. Kot drugi kandidat za to mesto se imenuje general Grazi-ani, ki se je dosfej izkazal za dobrega koloni julnega strciega.
Abesinske zmage v italijanski luči
Kim, 18. januarja. AA. Ofenzivo generala Grazianija so sprejeli v vsej Italiji z velikim navdušenjem. Italijanski listi poudarjajo, da se bodo prave posledice «te aufflge in ofenzive pokazale šele kasne, je. Listi so mnenja, da bo ofenziva generala Grazianija velikega pomena na razvoj vojnega položaja ne le na somalskem boiišču temveč tudi na ostalih abesMskih bojiščih.
>Messagere<; ugctovlja. da dosedanji rezultati te ofenzive znatno popravljajo položaj Italijanov    na južnem bojišču.
j Doslej je italijansko južno bojišče tvorilo vzbočeno črto in bila zaradi tega izpostavljena na eni strani napadom dedžasa Bejena, na drugi strani pa generala Na-siba. »S svojimi najnovejšimi uspehi je general Graziani popravil italijansko črto tako, da sedaj ni več izpostavljena napadom z boka. Razen tega izpreminja zmaga generala Grazianija položaj na vzhodno afriškem bojišču iz temelja. Iniciativa je zopet v rokah Italijanov, ki so sedaj zopet gospodarji na južnem bojšiču.
Anglija naglo utrjuje svoje postojanke
v Egiptu
Pariz, 18. januarja, r. Pred nekaj dnevi so dobile britanske čete v Egiptu olajče-nje kakih 20.000 mož, včeraj pa se je v Aleksandriji začelo izkrcavanje še ene pehotne brigade, ki ji poveljuje general Hc~ . ward.
V severnovzhodarih krajih Egipta naglo utrjujejo važne strateške točke. Po najnovejših olajčenjih cenijo celotno število britanskih čet v Egiptu na 60.000 mož vštete pa niso britanske čete v Sudanu, ki jih prav tako stalno ojačujejo.
V poučenih krogih izjavljajo, da sta glavna namena teh ukrepov zavarovanje pred morebitnim napadr.m na egiptski Sudan in okrepitev ugleda Velike Britanije v Egiptu, da se čimprej   sklene nova bri-
tansko-egiptska vojaška pogodba, neobhodno potrebna glede na življenske interese pomorskega in kopnega prometa v britanskem imperiju.
Vznemirjenje v Rimu
Kim, 18. januarja, r. Tukajšnji politični krogi so zelo vznemirjeni zaradi povečanja angleških posauk v Egiptu. Danes je prispelo v Egipt nadaljnjih 3.000 mož angleških kolonijalnih čet. Angleži imajo sedaj v Egiptu okrog 75.000 mož. Po informacijah rimskih vojaških krogov nameravajo Angleži povečati svoje četev Egiptu na 100.000 mož, tako da bodo imeli na egiptski meji enako število, kakor ga imajo Italijani ob libijski meji.
Petrolejske sankcije
Z vzajemnim prizadevanjem Francije in nekaterih dru gib držav bodo na i brže odgođene
Pariz,, IS- januarja, r. Francoski listi posvečajo veliko pozornost petrolejskim sankcijam. Pravijo, da so sankcije odvisne najbolj od izida debate ameriškega kongresa o nevtralncstnem aktu. Italiji naklonjeni listi skušajo dokazati ne možnost izvajanja petrolejskih sankcij in zastopajo italijansko stališče, da bi morala posebna komisija DN oditi v Abesi-nijo in proučiti ne samo način tamkajšnjega vojakovanja,    kakor pravi neguš.
temveč obenem tudi presoditi upravičenost italijanskih pritožb in zahtev. Namen tega je torej odgoditi petrolejske sankcije, dokler ne bi ta komisija opravila svojega poslanstva in predložila svojih mirovnih predlogov.
Listi neprestano omenjajo možnost belgijske in vatikanske intervencije za nove poizkuse mirne ureditve sredozemskega konflikta.
opozicija za poostritev sankcij
London, 18. januarja, r. Po informacijah iz vladnih krogov angleška vlada v ženevi ne bo forsirala poostritve sankcij proti Italiji. Angleški opozicijski tisk je zaradi tega ogorčen in zahteva, naj Eden v ženevi ne čaka, da bi kdo drug predlagal petrolejske sankcije, nego naj jih sam čim prej izposluje, ker se mora vojna v vzhodni Afriki čim prej končati, če je angleška vlada priznala, da sedanje sankcije niso rodile nikakega pozitivnega rezultata, je logično, da je treba sankcije
še poostriti, če bo Eden v ženevi samo čakal^ da kdo drug predlaga poostritev sankcij, in bo nato še naknadno zahteval odobritev angleške vlade, ne bo mogoče pripraviti Italije do tega, da bi opustila svojo nadaljnjo akcijo, proti Abesiniji. Na drugi strani bodo imele ostale države ogromno škodo zaradi dosedanjega izvajanja gospodarskih in finančnih sankcij, angleška vlada pa bo morala v tem primeru izvajati posledice.
Bivši bolgarski notranji minister aretiran
kot vodja zarotnikov
Sofija, 18. jan. t. Bolgarska policija jc odkrila novo zaroto, ki sicer ni več aktualna, ki pa je značilna za bolgarski notra-nje-politični položaj. Zarota je bila naperjena proti vladi Andreja Toševa in sta jo zasnovala, kakor zatrjujejo bolgarski listi, brws» notranji   minister  polkovnik Krum
Kolev .in njegov vojaški tovariš polkovnik RadosUv Kalcndarov. Zaradi sporov, ki so nastali med zarotniki, pa je njihov prevrat-niški načrt propadel. Policija je sedaj zbrala dokaze proti zarotnikom in snoči sta bila Krum Kolev in Kalendarov aretirana. Na njunih stanovanjih so policijski organi
izvršili stroge policijske preiskave, kakor vse kaže, bodo sledile še nadaljne aretacije.
V javnosti so izzvale vesti o teh aretacijah in zaroti veliko senzacijo. Zarota, ki se je imela širiti predvsem med vojaškimi krogi, bi bila morala privesti do prevrata že tekom lanskega leta. Preiskavo proti zarotnikom vodi vojaški preiskovalni sodnik Marinov.
Notranji minister Sapov je vesti o zaroti in aretacijah potrdil. Ministrski predsednik
Kjoseiv«:nov je napovedal, da bo izdal tu<Ji uradni komunike.
Velik vohunski proces v Bolgariji
Sofija, IS. jan. t. Pred sodiščem v Bur-gasu se je pričel danes proces o znani vohonuski aferi. Na trgu pred sodiščem se je zbrala vciika množica naroda. Ob 9. so pripeljali v sodno uVoraao pod močno stražo orožnikov obtoženec, ki so hnefi na nogah težke okove. Na zahtevo državnega tožilca je razprava tajna. 'Zc dopoldne so bili zaslišani v>i obtoženci. Na procesu nastopa okrog 30 prič. Obrambo obtožencev je prevzel bivši ministrski predsednik Aleksander Malinov. Nacionalisti so priredili danes proti njemu burne demonstracije. Policija je morala ponovno intervenirati. Po vsej Bolgariji vlada za ta proces silno zanimanje.
Notranje politično pomirjenje Bolgarije
Sofija. 17. januarja, t. Ministrski predsednik in zunanji minister Kjoseivanov je sprejel danes dopoldne zastopnike tiska in jim dal daljšo izjavo o programu svoje vlade. Rekel jc med drugim:
»\Tada ima namen normalizirati notranje politični poležaj v Bolgariji. To hoče doseči 9 pomirjenjem duhov. Med narodom mir že vlada. r»a tudi politični svet
se noče prenagliti v deiu za ponovno pridobitev nekdanjih pravic. Naša vojska smatra, da je dovršila svoje delo in sc namerava sedaj popolnoma umakniti v vojašnice. K temu so mnogo doprinesle tudi nekdanje politične stranke, ki priznavajo napake, ki so jih storile in pristajajo na to. da vodijo svojo akcijo strogo v okviru državnih interesov. Volitve bodo
Nemčija zopet v ospredju
V Londonu 00 zelo vznemirjeni zaradi naklepov Nemčije, ki hoče izsilili nove koncesije
Pariz, 18. januarja, z- Dopisnik »Echo de Pariš« poroča iz Londona: Vzhodno-afnški problem je stopil močno v ozadje, ker smatrajo v odločilnih londonskih krogih trenutno za pravo in največjo nevarnost le Nemčijo. Ugotovljeno je. da   dobiva   angleška vlada v
zadnjih dnevih tajne in skrajno vzne-merljive informacije o naklepih Nemčije. V~ Londonu so prepričani, da bo Nemčija v kratkem zasedla demilitarizirano Popenje, obenem pa uveljavila tudi svojo zahtevo, naj se ji vrnejo kolonije in i/premen i jo meje na vzhodu«
Francoska in angleška demarša v Berlinu
London. 18. januarja, r. Britanski poslanik v Berlinu sir Eric Phipps je pose-til nemškega ministra in mu sporočil točno vsebino razgovorov med Francijo in Velik') Britanijo o medsebojni pomoči na Sredozemskem morju. Pri tej priliki je dejal da se je izmenjava misli med obema omenjenima državama izvršila na osnovi § 3 čl. 16 pakta DN in da se je v glavnem nanašala na nevarnost napada na Sredozemskem morju. Nadalje se je britanski poslanik pomudil pri dejstvu, da se vprašanje medsebojne pomoči med Veliko Britanijo in Francijo ni nanašalo na Forenje. Pri tej priliki je britanski poslanik opozoril tudi na kampanjo nemškega tiska, ki napoveduje kršitev statutov o demilitariziranem pasu.
V tukajšnjih krogih trdijo, da je nemška vlada to ustno noto sprejela samo na znanje, odgovorila pa ni. Nadalje trdijo, da je tudi    francoski poslanik v
Berlinu izvršil slično demaršo.
Pariz, 18. januarja, o. Dfemišnji listi poročajo, da je francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet posetil državnega tajnika nemškega zunanjega ministrstva Bullow-a in mu v imenu francoske vlade i/javil, da francosko-ruski pakt v nobenem pogledu ne ogroža Nemčije. Prav tako je naglasi!, da se govori med francoskim in angleškim generalnim štabom nanašajo samo na itali-jansko-abesinski spor ter zaradi tega v nobenem pogledu ne predstavljajo kršitve locarnske pogodbe. Nemška vlada jc vzela to službeno pojasnilo francoske vlade na znanje. V pariških političnih krogih pa opozarjajo, da hoče ostati Nemčija zvesta Iocarnski pogodbi pod pogojem, da store to tudi vse ostale podpisnice te pogodbe. Ker pa Nemčija ni več članica Društva narodov izraža, željo, da b; se Iocarnska pogodba v tem pogledu v sporazumu z vsemi državami podpisnicami primerno modificirala.
Podrobnosti o krvavem dogodku v Zagrebu
Zagreb, 18. januarja r. O dogodku, ki se je včeraj odigral v Zagrebu se doznavajo naslednje prxirobnosti:
Na bansko upravo je prišla včeraj dopoldne večja deputacija brezposelnih čevljarskih pomočnikov, ki je izročila banski upravi spomenico, v kateri zahtevajo zaščito pred veliko inozemsko industrijo, ki jim odjeda kruh. Pred bansko upravo sc je zbralo okrog 150 brezposelnih, ki so se nato razkropili na vse strani. Ena skupina, v kateri je bilo kakih 20 do 30 ljudi, je krenila v spodnje mesto. Policijski stražnik Fran Ratajc jc bil v tem času baš na službenem obhodu po Bogo viče vi ulici. Ko je opazil demonstrante in slišal razne komunistične vzklike, je pristopil v družbi nekega drugega policijskega stražniki k demonstrantom in jih mirno in vljudno pozval, naj bodo pametni in naj se mirno razidejo. Demonstrantje pa se niso zmenili za njegov vljuden opomin, marveč so začeli oba policijska stražnika psovati in še hujše demonstrirati z raznimi komunističnimi in protidržavnimi vzkliki. Ko sta se dva demontranta celo dejansko lotila stražnika, ki je spremljal Ratajca, ju je aretiral ter ju hotel odvesti na policijsko straž nico. Demonstrantje pa so oba stražnika ta koj obkolili ter zahtevali, naj aretirane« izpuste. Ratajc jc hotel stražniku, ki je vcdil oba aretirane*, zaščititi hrbet ter je stopal za njim. V tem trenutku je padlo več strelov. Kdo ic streljcI Se ni znano.
En strel je zadel Ratajca v hrbet, tako da se je na mestu zgrudil. Imel je še toliko meči, da se jc znova postavil na noge ter stopil v bližnjo brivnico, kjer se je zgrudil na stol in kmalu nato padel v nezavest. Demonstranti so se nato razbežali na vse strani. Kako so se dogodki razvijali dalje je razvidno iz že objavljenega komunikeja.
V zvezi s preiskavo o tem dogodku je policija aretirala žc več eseb. Podrobnosti preiskave se drže za enkrat še v strogi tajnosti. Vse kaže, da sta napade na Ratejca in Bobiča izvršila dva različna napadalca, ki sta najbrže imela še druge pomočnike. Na to kaže zlasti dejstvo, da se je napadalec na Bobiča takoj po zločinu preoblekel in je imel pri aretaciji na sebi drugi plašč, kakor pa v času napada. Pri policiji se je javilo več prič, ki so opisale napadalca kot Ratajca. Soglasno ugotavljajo, da jc bil to neki mladenič, star okrog 20 let, in zelo majhne postave.
Dosedanja preiskava jasno kaie, da ne gre za spontan incident, marveč za sistematično organizirano akcijo komunistov. Kakor znano, je zagrebška policija pred kratkim odkrila centralno omladinsko komunistično organizacijo za Jugoslavijo in komunistično organizacijo za Hrvatsko in Slavonijo. Iz objavljenih komunikejev zagrebške policije se je dalo sklepati, da je policija s tem razkrila glavno komunistično gnezdo. Ta krvavi dogodek je docela v skladu z navodili, ki ?o jih dobili komu-
nisti za svojo akcijo v Jugoslavija. V teh navodilih se med drugim pravi, da morajo komunisti tam, kjer jim pride policija na sled m razbije njihovo organizacijo, s terorističnimi dejanji dokazati, da Šo obstojajo. I/gleda, da je tudi tsa napad na policijske stražnike v duhu teh navodil. Eden izmed aretiranih napadalcev je policiji že dobro znan in je bil svoječasno obsojen zaradi ilegalne komunistične akcije na 7 let robije. i
Eden: napadalec ne dobiti nagrade
London, 18. januarja. AA. R^Hiter poroča' Zunanji minister Eden je im?l snoči pred svojinu vol i k* i v Limin^tonu velik govor, v katerem je orisal stališče Anglije v ab*-siiiskeni sporu in dejal med drugim:
Storili moramo vse, da proučimo sedanja spore. « katerimi se mora baviti Društvo narodov, I nekega višjeSa stališča. Pri njihovem i v-evanju pa ne snrino prezreti BO-kih važnih točk. Ti dvo bistveui točki sta:
1. uc smemo dovoliti, da bi napadalce d«; egtl s svojimi načrti uspehe
2. člaui Društvu narodov morajo biti v svojem skupnem sodelovanju tako morrit in tako složni, da morejo nuditi vsakemu danj*Miiu in bodot-einti napadalen dokaz, d* so se miroljubna pojr.tjanja, ne pa nap.nl sredstvo za mirno rešitev sporov.
Dovolite, da to zadnjo točko podčrtani. Ravnati moramo od vse<ja začetka ako, da 1 orno lahko z zanesljivostjo računali na sodelovanje v Ženevi taslopania držav ne hi v besedi, touivv-3 tudi v delih in da bodo z nami vred sodelovale pri politiki miru in odredilo vse ukrt>|>e, ki so potrebni za okrepitev miru.
Rudyard Kip J ing umrl
London, IS. januarja, z. Danes kmalu yti polnoči ja po kratkom trpljenju na posie-dirah operacije umrl slovili angleški pisatelj in Nobelov laureat Rudvard Kiplimj.
Pokojnik je bil rojen leta 1S65 v Bomba-yu. Potoval je BBSOfJO po svetu in na podlagi bogatih izkušenj je napisal več znamenitih del. Zaslovel ježe s prvo knjigo »Echoe*c ki je povzročila pravo senzacijo in čez doc je lil eden najslavnejših pisateljev sveta. Leta 1907 je prejel Nobelovo nagrado za literaturo.
Vremensko poročilo
(J ugosla venskega zimsko-sport noga »w-
za in Zveze   za tujski promet    18. jan.)
Bistrica—Boh. j^zoro; i c, zelo oblačno, mirno, zapadlo 4 cm snega.
Komna: sneži, zapadlo 20 eni novega onega.
Bled—-Jezero: 2 C, dežuje.
Pokljuka: — 1 C, sneži^ jusozadani vet«*r, 30 cm sreža, smuka prav dobra, skakalnica uporabna.
Rateče—Planica: 0 C, rjaromeber Ptoji mirno, drobno medef 2 cm južnega snega
na 10 cm srenja.
Vršič, Krnica in -Tamar:    10 cm južnega
snega na 25 cm srenja. Kranjska gora: 0 C, barometer stoji mirno, med>, 2 cm   južnega snega na 10 cm podlagi srenja.
Erjavčeva koča na Vr&iru: — 8 C aneda, na 25 cm podlagi    srenja zapadto 25
cm snega.
Staničeva koča: na Triglavu: zapadel suh
sneg, koča oskrbovana. Krvavec: sneži.
Zelenica: — 5 C TO cm snega, na stan podlagi 20 cm pršića, o bračno, jeru-ka dobra.
Velika planina: sneži, zapadlo 10 can bo.
vega snega. Kamniška Bistrica: oblačno, temperatura
pada.
Pohorje: — 3 C, jasno, vetrovno, K> cm snega, smuka neugodna.
Klopni vrh: — 3 C, oblačno, t5 esn srenja.
Senjorjev dom: — 6 C, jasno, na 30 cm
podlagi 20 cm iursiča^ smuka prav dobra.
Koea na Pesku: — 5C oblačno, vetrovno, 25 cm pršića na 20 cm podlagi, smuka prav dobra.
Pec*>: — 4* C, oblačno, mirno, r5 etn prvi, ča na 55 cm podtagi, smuka izborna.
Planica, Dom SK IBrije; zapadlo 50 cm
snega.
Pokljuka: sneži.
Bled: med dežjem sneži.
Borzna poročila.
INOZEMSKE BO«--.
Curih. 18. januarja. Beograd" 7 — Pari* 20. J6, London lo.ao, New York 306.75. Bru *elj 51.30, Milan 31.50. Madrid HM. Am-arterdam 308.80, Berlin Dunaj 57 M)
rvas* 12.74, Varšava 6746, Đdkare&U
Stran 2
»SLOVENSKI rf A ROD«,  sobota, 18. januarja 1938.
Stev. 14
Za obrambo našega PZ
Na&daa faiava nameščencev • razMrnin »oVl«ln akega zavarovanja m vso driavo
Ljubljana, 13. Januarja.
Snoči jo bik> v dvorani palače Pokojninskega zavoda zborovanje zasebnih nameščencev; zborovanje je bik) tako važno za namesoence, zavarovance PZ, da bi se morali zganiti vsi, saj gre zadnje čase za usodo našega Pokojninskega zavoda, od katerega zavisi eksistenca okrog 50.000 ljudi, zavarovancev s svojci. Predsed. Zveze društev privatnih nameščencev Joško Žemljic, ki je vodil zborovanje, je dejal v otvoritvenem nagovoru, da se naše namešcenstvo zgane šele, ko mu teče voda v grlo. Predstavil je predavatelja dr. J. Kostla, ki je živo orisal vprašanje organizatoričnega razširjenja Pokojninskega zavoda na vso državo glede na interese dosedanjih pokojninskih zavarovancev.
Obvezno pokojninsko zavarovanje je uvedeno samo v Sloveniji in Dalmaciji. V teh pokrajinah se bore nameščenci že dolgo za zboljšanje zavarovanja, za spremembo zakona. V drugih pokrajinah se pa namešcenstvo bori že dolga leta, da se veljavnost obstoječega pokojbinskega zakona razširi na vso državo. Uspeh te borbe je bil. da je bilo sprejeto v finančni zakon 1. 1934 pooblastilo, ki dovoljuje ministru za socialno politiko, da lahko razširi veljavnost pokojninskega zakona na vso državo. Veljavnost tega pooblasti I a poteče 30. marca t. 1.
Glede načina razširjenja pokojninskega zavarovanja na vso državo nekateri zastopajo le interese vsega nameščenstva v dr-žavi> ne glede na posebne interese nameščencev, kjer jc pokojninsko zavarovanje uvedeno že dolga leta ter izgrajeno z žrtvami nameščencev. Zavarovanci našega PZ imajo pridobljene pravice, ki jih lahko izrazimo v visokih številkah: upniki so PZ in vrednost njihovih terjatev znaša 315,371.030 Od tega odpade na rentnike 101 milijonov, na aktivne zavarovance 183 mil. m na izločene 30 milijonov Din. Vseh upravičencev na terjatve PZ je 15.610, z družinskimi člani vred okrog 50.000. Jasno je torej, da nam ne more biti vseeno, kako se bo izvedla organizacija razširjenja pokoj, zavarovanja na vso državo.
Za razširjenje so v razpravi trije načti. Prvega zagovarja Osrednji uad za zavarovanje delavcev. Po njem bi se uprava Pokojninskega zavoda in bolniških blagajn združila. SUiZOR zagovarja ta načrt, češ da bi se znižali upravni stroški pokoj, zavarovanja. To pa ne drži, ker članstvo Sl:ZORa ni indentično s članstvom PZ in ker bi moral PZ vseeno voditi evidenco o zavarovanju ter bi moral obdržati svoj administrativni aparat. Upravni stroški bi se celo še povišali. SUZOR predlaga za razširjeno pokoj, zavarovanje le en nosilec, in sicer Y*/s v Ljubljani. Namešcenstvo odklanja ta načrt zlasti zaradi tega, ker je v njem skrit namen, da se pokoj, zavarovanje priključi končno v organizacijo .SUZORa, kar bi pomenilo izgubo samostojnosti na-meščenskega pokoj, zavarovanja ter centralizacijo delavsko nameščenškega zavarovanja. Ta spojitev pa bi pomenila tudi, da bi nameščenci s svojimi žrtvami vzdrževali delavsko zavarovanje. Ako bi postal nosilec pokoj, zavarovanja le en zavod za vso državo, n. pr. ljubljanski PZ, bi bili naši zavarovanci vseeno prizadeti, ker bi
izgubil dosedanji zavod svojo samostojnost in bi njegovo premoženje prešlo v skupno blagajno, ne glede na to, da so pokojninski zaklad zbirali naši člani že dolga leta za sebe in ne se druge. Prej sli slej bi pa tudi prestavili sedež zavoda v Središče države.
Naši nameščenci se tudi ne morejo ogreti za drugi načrt. Po njem bi bilo name-ščensko pokoj, zavarovanje sicer ločeno od delavskega, a bi bilo vseeno centralizirano. Za vso državo bi bil en nosilec zavarovanja, ena samouprava in en urad Pokojninsko zavarovanje nameščencev ima tudi velik pomen za narodno gospodarstvo, saj znaša letni predpis tega zavarovanja nad 26 milijonov (z obrestmi okrog 40 mil. Din). Večina tega kapitala je naloženega v posojilih ali investicijah. Ako se bo pokoj, zavarovanje centraliziralo, denarja ne bodo posojali na periferijo, ki bo životarila. Res bi se izenačevali rizik*, da bi pokrajine z večjo socialno moralo, kjer bi redno plačevali prispevke. krile primanjkljaje drugih pokrajin. Posledica . bi bila. da bi prej ali slej padla morala povsod ter bi nikjer več ne izpolnjevali svojih obveznosti. V Beogradu dolgujejo na prispevkih za bolniško zavarovanje 99%. v Crni gori S2% v Skoplju 80%, v Ljubljani pa 20%.
Zato je najprimernejši načrt, po katerem bi bilo pokoj, zavarovanje decentralizirano. Ta načrt zagovarja obstoj sedanjega PZ v Ljubljani, v njegovi popolni samoupravi in dosedanjem obsegu. Za vso državo bi se naj ustanovilo več samostojnih zavodov kot nosilcev pokoj, zavarovanja v posameznih pokrajinah.
Pooblastilo za razširjenje pokoj, zavarovanja izrecno pravi, da se more razširiti veljavnost zakona o pokoj. zav. nameščencev, kar pomeni, da bi bil za vso državo ie en zavod s sedežem v Ljubljani, da bi bila skupna samouprava (v nji bi bili naši zavarovanci v manjšini) in skupno premoženje. Najbolje bi bilo, da bi ostalo pooblastilo neizrabljeno in da bi bilo v novem finančnem zakonu pooblastilo, ki bi bilo v skladu z interesi naših nameščencev.
Namešcenstvo v naši banovini bo sc moralo še zelo boriti, da si bo obvarovalo svoje dosedanje pridobitve. Uspešno borbo pa lahko vodijo le njegove močne strokovne organizacije.
Ob zaključku zborovanja je bila soglasno sprejeta resolucija z zahtevami: Name-ščenei v načelu pozdravljajo razširjenje pokoj, zavarovanja na vso državo, toda organizacija razširjenja mora slonet- na de-centralistični zasnovi. Ljubljanska PZ naj ohrani svojo samostojnost v dosedanjem obsegu, v" pogledu teritorija, premoženja in samouprave. Zahtevamo novelizacijo pokoj, zakona glede olajšanja pogojev za pridobitev starostne in invalidne rente in glede obvarovanja pridobljenih pravic ter zboljšanja dajatev sploh Zahtevamo obvezno zavarovanje za trgovske sotrudnike. zobne tehnike in strojnike z izpiti. Pooblastilo v sedanjem fin. zakonu za razširjenje p. zavarovanja ne daje možnosti, da bi se ugodilo zahtevani nameščencev. Zato si naj g. minister pridobi v novem finančnem zakonu pooblastilo, ki bo v skladu z našimi zahtevami.
Težave in potrebe monopolskoga delavstva
Prejeli smo: MonoPolskehiu delavstva n4 postlano z rožicami, kakor nobenemu ^©lavnemu &lo*Ju ne.
ReiiiiKcija pJač" državnih uslužbencev zadene vedn0 tu.li m0nopoi«ko delavstvo, kar bi nao poDieuilo, <Ja je tudi monopolsko delavstvo prišteto med državne uslužbence, če ,pa je kakšna uredba, ki državnim uslužbencem priznava kako zboljšanje, monopolsko delajvstvo prav nič ne upošteva, češ, da ne spada med uslužbence. Tako 6o n. pr., ko je bila Lijubljana pomaknjena v prvi draginjski razred, rekli, *ia manor/>olek0 delavstvo ne pride v Po-štev, ker se šteje med privatne uslužbence.
Monopolsko delavstvo čaka pravilnike o plačadi in Pokojninah že cela leta, a jih od nikoder ni. Te pravilnike obljubJja-jo pri vsaki prilik/. Potrkali smo že na vsa odđicna mesta, dobiva in 0 pa Povsod le obljube, nihče pa no pove, kdaj bodo uvefl javljen i. Njihovo ;bo« se vleče že ce-
Ja leta,
V tetou 4 let «o zniža.! i mezde za pa pravijo, da jih nameravajo še nekaj odstotkov. Monopolski dedavec in delavka zaslužita povprečno 700 Din na me&ec n« glede na starost, plače pa so tako razde-
ljene, da. tem manj dobiš, čim dalje si v siužbj.
Kazni listi 'Pišejo, da sc položaj mono-Po^*ikega delavstva zboljšuje. da se izdelujejo pravilniki itd., pa zato marsikdo misli, da je monopols-kemu delavstvu le nekoliko bo^jc. V resn.cj &o to žc večletne obljube, ki «o vedno samo obljube. Kadar pride do znižanja piač, seveda molče.
Pri zadnjem znižanju plač so listi pisali, da bodo delavci z veCjinsl družinami: manj prizadeti kakor sanici. Prt uionapoi-skein delavistvu je bilo nasprotno. Vsakemu dolavou, ki ima 2 ali 3 družinske člane, se odteguje 4*<» od plače, bamcean se pa r».č ne odteguje, ker ne presega plača živ tjetnskega minimuma. Otrokom se torej ne priznava, da sunejo živeti, razen, da se morajo roditi, brez želodca in sličnih telesnih potreb Po list*h kaj radi kriče proti takozvani beli kugi«, trud dela pa se ne plača, da tri otrok bil vsatf nekoliko pre-ski bljeii. Zat0 bi bLo prav, če bi tud' pretipisali, da mora biti otrok sit od samega zraka, ker je še brezkankurečuo na razpodago. če jim pa takega res ni mogoče, potem naj poskrbe oni; ki imajo glavno besedo, da bodo tudi monopolski delavci in njihovi otroci lahko živeli človeku dios>tojt^> živUJenJe.
Prosvetno delo viškega Sokola
Vič, 15. januarja.
Poies strogo tehničnega dela v vsakem So kote k ©m društvu, je izredne važnosti tadi prosvetno delo, ki pa mora biti usmerjeno tako, da ne trpi glavni namen, delo v telovadnici. Viški Sokol je zavedajoč se tega velikega Pomena sokolske pro-avete lani po svojem prosvetnem odbora, ki ga je vodil or. Marjan Wilenpari s pomočjo nekaterih Požrtvovalnih bratov in ©ester, poka*a-l, da pravimo Pojmuje prosvetno deW>.
Prosvetni odbor je umel več odsekov, med katerimi so veliko aiktivno&t pokaza H dramski, lutkovni, glasbeni m mladinski. Dramski odsek je vo<Xffl starosta br Pavle Borttnik, mtfcovni br. Pateraont, glasbeni dekana br. Kemc, deloma br.serbec, mhvJins4ri Pa br. pro**vetar. Kot režiserji 80 se uopešno utiejstvovaii br. P. Borit-nik, br. Arobroi In br. Marinčič. Dramski odsek: ie med letom vprtaoril 1 dramo, 1 komedijo in 1 opereto, enkrat pa Je go stojal na Mirni; lutkovni odsek je varl-zoril za mladino 5 iger. Se udeleži! župni* MkovnJh tekam ter tange) ari tekmi I.
mesto. Tudi gostovanja ostalih odrov smo imeli na viškem sokolskom odru in so gostovali naši vrli šentjakobčani, viški Da-nicarji, mladina PRK in JS na narodui šoli ter deea Sokola iz Brezovice. Prosvetni odbor je sodeloval pri proslavi državnega in sok ozkega praznika 1. decembra, pri o&Ietnici tragične smrti kralja Uedmitelda in pri odkritju njegovega spomenika, pri Maearykovi proslavi in proslavi rojstnega dne našega "Madeffa kralja Petra H. Ob obletnici koroškega plebiscita je priredil :Koroški večere, nadalje poslovilni večer bratom, ki so odšli v vojaško službo ter za mladino miklavseva-nje in božićnico. Glasbeni odsek se je prav ma-rlaivo udejstvoval ter šteje 16 čla* nov, kj jih v odrt marljivi kapelnik br. šer-bec Petnajstletnico sokolske ga gledališkega odra in 15 letno odejstvovanje br. Dacarja je dramski odsek proslavil z izvrstno uspelo komeduo »Zemlja« Da je bila sokolska, kakor tudi širša javnost o&-vešoena o delu prosvetnega odbora *n vobče viškega Sokola je skrbel Poročeval-sk* odaek,       ■• -
Iz vsega navedenega je razvidno, da je bilo prosvetno da*o viškega Sokola selo uspešno, bilo bi pa še boljše, če bi se vsi bratje in sestre - oprijeli Sokolskega dela. V nov-em Vtu želimo viškim Sokolom mnoeo uspehov in sreče.
prodale klobas
Ljubljana, 18. januarja. Pred leti so ae pojavili na ljubljanskih ulicah aprva skromni vozički, is katerih se je prijetno kadilo in še prijetnejše dišalo po klobasieah hrenovkah in drugih dobrotah Sprva str MM ti vozički res skromni in tudi redki, poaneje pa jih je bilo čim dalje več. Pojavila se je konkurenca in so nastajali iz prvotnih vozičkov večji vozovi, končno pa prave ambulante ljudskih kuhinj.
Pojavljali so se prodajalci klobas na ulicah z mrakom, poleti pozneje nego pozimi in so se jih Ljubljančani kmalu privadili tako, da je kaj hitro naraščal krog stalnih ali slučajnih odjemalcev, i Nekaj časa sta se dobila pozimi celo goveja junica ali košček govedine za mal denar. Posli so šli prodajalcem imenitno od rok in so s časom zastavili z vozovi Marijin trg, Kongresni trg, Ajdovščino, prostor pred glavno pošto, križišče sv. Petra ceste in Resljeve ceste in še kak drug pro-metnejši kraj.. Odjemalec je bil od prilike do prilike skoro sleherni Ljubljančan nc glede na stan ali socialni položaj.
Ljudje so bilo s to novotarijo kar zadovoljni in spočetka prodajalcev celo gostilničarji in drugi prizadeti niso gledali preveč postrani. Polagoma pa se je pričelo pojavljati proti njim pri oblasti čim dalje več pritožb zaradi konkurence gostilnam in celo v pogledu higijenskih predpisov. Ni nam znano, koliko je bilo upravičenosti glede zadnjega, dejstvo pa je da so morali vsi nočni prodajalci klobas in hrenovk te dni izginiti z ulic na podlagi odloka banske uprave samej ki je prepovedala tako obratovanje na ulicah že s 1 janarjem pa so prodajalci vseeno vztrajali do zadnjega časa, dokler ni nastopila proti njim policija Banska uprava odnosno obrtna oblast je izdala svoj sklep na podlagi ; uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin. Vsi prizadeti prodajalci oziroma lastniki voz so se pritožili pri banski upravi in intervenirali tudi pri županu vendar pa pritožbe in prošnje niso pomagale. Ljubljančanom je pa vendarle s nekam dolgčas po hrenovkah in klobasah kakor, da so ponoči in mimogrede povžite vse boljše ...
Iz Kranja
Občni zbor OiViufV cole* popoldne je bil v gimnaziji obća i zbor tukajšnje podružnice CM1>, Jki je lani »istočasno s centralo praznovala 40 letni jubilej svojega deia na narodno. -—obrambnem polju. Ker lani ni biLo prilike za proslavo tega jubileja, je določena za februar. Osrednjemu odboru je v preteklem poslovnem letu podružnica Poslala za narodno—obrambne evrhe iepo vsoto Din. Zelo u<«f nko
vita m naravnost odlično uspela je bila narodno—obrambna matineja lani 15^ de-eeniofa« ki so jo vzajemno priredila razua kranjska društva, je pričala, da kranjsko meščanstvo živo bedi nad nerešenim vprašanjem naših narodnih manjšin. Pr* volitvah je bil izvoljen stari odlbor, na novo je vstopil le g. ds*. Sajevic Stanko-Deio Podružnice OMD nt hrupno, zato pa tem bolj požrtvovalno. Prazna števiika 40 Jetnice ne more Izrabiti vsega podrobnega dela, ki je CMD v Kranju v tej dolgi dobi opravila. K jubileju naše iskrene četrtke in poziv kranjskemu meščanstvu, uad b0 enako kakor dos-iej tudi v bodoče stoji vnetima  pobornikom CMD naklonjeno.
Predavanje Jč lige. Poleg svojih proslav in ppreditev ter jezikovnih tečajev češkega JeZiKa je JC liga v Kranju lek>s uvrstila v svoj program tudi raZ"ha poučna predajanja. Dobro uspelemu predavanju dr. Murka o Podkanpatski Rueiji, ki jc bilo decembra meseca, ho sledilo prihodnji tedon predavanje predsedmika Jč lig v Ljubljani dr. Egona Stareta: O strukturi gospodarstva na Češkem*, kasneje pa predavanje prof Vavpotiča »O češkoslovaškem kiparstvu^. Predavanja bodo spremljale lepe skioPt^čne sJike. Tiidi za pozneje je najavljenih še več predavanj.
Šahovsko življenje «e v okviru mladega kluba lePo razvija. Doslej še je vpisalo že nad 40 članov. Zanimanje med fanti vseh pokiice»v žeto narašča. Klub pa ima tudi vse poŠToJe «a prospeh. V hotelu >Je-len£ ima stalno ha raaplago lepo dvorano, ki lahko sprejme vse kranjske šahlste Igralni dnevi so določeni v torek In četrtek zvečer ter nedelja popoldne. Pri teh večerih se tudi poučuje teorija. V nedeljo 26, t. m. bo b 2. po Poldne že napovedani m;i-teh t s Št. Petrom i/z Ljubljane. 'Igralni večeri' so prav dobro obiskani In je vseh 10 desk, ki so sedaj nove, zasedenih. Ce upoštevamo sedanje znake, vidiimo, da bodo kranjski šahisti, ki so se brez razlike pripadnost* »družili v kdubu, lahko prav lepo in uspešno delovali.
Iz Škofije Loke
V Poljanah nad škaf jo Loko b° ^irtri **■ t. m. ob 11. dopoldne v prostorih poljanske šole zborovanje rejcev malih živali. Vabljeni so vsi rejel in ljubitorji malih ži. vaJi. . .
Naglica pa *aka. . . Dva škofjeloška trgovca sta že v poletju I. 1934 naročila pri poŠti napeljavo telefona, toda zelo sta s* zm<jtaa, ko sta pričakovala, da bo njur* že<lji hitro ugodeno, čeprav sta namreč Poravnala točno in v redu vse predpisane
prtsToJblnp  in   čeprav   sta   neštetokrat pismen© in ustno urgirala napeljavo te'ofo* na, se vendar nihče ni zganil, dokler ni smo srečno pr romali v 1. 1936  No sedaj. mpn;rJa le kaze. da ga bodo instalirali
Pesem s ceste za Danešev
Jubilej
topla proilav zaslug Josipa Daneša tal
Ljubljana, 18. jan.
Od zadovoljstva je vzkliknilo občinstvo, ko se je dvignil zastor. Saj sa mu je nudila »lika. ki jo pozna z vseh jubilejnih proslav naših igralcev in pevcev, toda ta znana slika je bila snoči tako presenetljivo lepa, velika in bogata barvitosti, da je bil vzklik izrednega zadovoljstva razumjjiv. Vsa gledališka uprava s člani drame, opere, orkestra, zborov, tehničnega osebja, režiserskega kolegija, upokojencev in vseh ostalih zakulisnih faktorjev je v slavnostni oblekah stala na odru, pred njo je pa po foteljih in mizicah ležala v pestrih barvah množica okusno aranžiranih šopkov, vencev, slik in darov. Zares, oder je nudil izredno krasno živo podobo.
Jubilarja g. Josipa OaneSa — Gradiša je privedla ga. Mila Šaričeva in občinstvo, ki je napolnilo gledališče do zadnjega kotička in ki mu je zmanjkalo cek> posebnih stolov na cbeh straneh parterja, ga je pozdravilo takoj z nenehnim ploškom.
Prvi ga je nagovoril g. Oton Župančič, ki mu je čestital, se mu zahvalil za njegovo vedro, kakor lek solnčnih žarkov prijetno in zlasti v današnjih težkih časrh tako blagodejno dobrodejno humornost in ko-miko, želeč mu še mnogo priznanja, uspehov in vsega zadoščenja, ki ga zasluži za vso dolgo dobo borbe in dela za umetnost.
V imenu tovarišev je čestital predsednik udruženja g. L. Drenovec, mnogoštevilne brzojavne in pismene čestitke jugosloven-skih gledališ. uprav, igralskih udruienj, zasebnikov in odličnih zastopnikov oblasti in društev pa je prečital tajnik udruženja g. Jerman. Posebej mu je še prav intimno
Zvočni kino Ideal
Robert Montgomerv. Elisabath A lian in LEVIŠ STONE v veliki senzaciji
FANTOM X.
Film izredne napetosti in drznih podvigov.
SCOTLAND YARD NA DELU. Senzacija!      Samo za močne živce! Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din.
Predstave danes ob 4., 7. hi 8 H uri jutri ob 3.,  5., 7-  in 9U
~~  JUTRI ob pol 11. MATINEJA
Iz Novega mesta
Javnih del v novomeškem srezn. Srezki cestni odbor bo izvedel - letos naslednja javna dela. Za rekonstrukcijo banovinake ceste šmarjeta-Kronovo je določenih 100.000 Din, za banovinsko cesto Tihaboj-Mirna 150.000 Din, za cesto Novo mesto-Hmeljnik 156.000 Din, au nove cesto Žu2emberk-Bela-Radohova vas 150.060, za banovinsko ceato Grmosnjice-Dolž v odseku Crmošnjic pri Stopičah, 100.00 Din za rekonstrukcijo subvencijonirane ceste Toplice-Podturn 150.000 Din, za preložitev klanca . v Mali loki na banovinski cesti TI. reda 150.000 Din, za subvencionirano cesto Mirna peč-železniska postaja, kjer se bo preložil klanec 50.000 Din, za preložitev klanca v Podgori pri Gor. Straži 40.000 Din za melioracijo dobrniftke doline 50.000* Din, za preložitev klancev na banovinski cesti v Stari vasi in Hrast ju 100.000 Din in končno za preložitev ovinka na banovinski cesti pri Srebrničan in napravo železobetonskega mostieka 100.000 Din.
Dvojni umor v Dobravicali pred sodiščem. Pred novomeškim okrožnim sodiščem se bo v torek pričela razprava proti 42 letnemu železniškemu čuvaju Antonu Pavčiču, ki je opravljal službo železniškega čuvaja do svoje aretacije na čuvajnici št. 36 pri Križki vasi, stanoval pa v čuvajnici št. 33. Državno pravnistvo je Pav-čiča sedaj obtožilo dvojnega groznega umora, izvršenega nad 47 letnim progov-nim Čuvajem na postajališču v Dobravi-cah pri Metliki, Jože tam Kožarjem in nad njegovo 53 letno ženo Terezijo. Kakor znano, je morilec ubil obe žrtvi v noči na 4. junija s sekiro. Pavčiča so orožniki aretirali na dan samega pogreba obeh žrtev 6. junija 1. 1. in ga privedli v zapore okrožnega sodišča.
— Gostovanje šentjakobskega odra. šentjakobska gledališka družina vprizori drevi na novomeškem sokolskem odru Hopvvoodovo veseloigro > škandal pri Bartletovihc.
Iz Ra jhenburga
Osebne vesti. Napredoval je v 6, skupino banovinski zdravnik združene občine Rajhenburg dr. Miros'av Škof. Učitelj narodne šole na Senovem pn Rajhenburgu Gajšek Stanko in učiteljica Gajšek Stana sta premeščena na narodno šolo v Kostanjevico v krškem sresu. Iz Kostanjevice sta premeščena na Senovo pri "Rajhenburgu učitelj Debevec Boris in učiteljica Debevec Angela — Na narodno šolo v Rajhenburg je premeščena učiteljica Lavrin Katarina tz Radenc v črnomeljskem srezu
ijfaail svoje želje starosta g. A. Danilo.
Ju©i 1 ar se je toplo zahvalil sa vse čestitke, rzra/il svojo veliko radost, ds slavi svoj jubilej v rojstnem mostu in svoje zadoščenje, da se spričo ogromnega posete in izredno toplih ovacij sme zavedati, da ga imajo Ljubljančani res radi. Publika, ki je ves čas izražala jubilarju živo in toplo svoje posebne simpatije, je njegove besode potrdila z brezkončnim aplavzom
Tako se je zaključila proslava na vsesplošno zadovoljstvo in po skoro polurnem premoru se je začela premierska predstava ljubke, poetičnih občutkov in prijaznih značajev bogate igre s petjem in godbo v treh dejanjih Pavla Schareka, ki so ji dali pri nas naslov »Pesem s ceste«. V originalu se imenuje »Pocestna muzika*, vendar izraža slovenski naslov pravilneje, da je dejanje bolj pesem ali sodobna pravljica z odra življenja bednih pocestnih muzikan-tov kakor slika resničnosti* V režiji m inscenaciji ini. Stupice so podali gjg. Kralj. Danes in Sancin troje izvrstno pogojenih siromakov glasbenikov, gg. Severjcva in M. Danilova dvoje polnokrvnih tekmovalnih žen, g. Potokar tipičnega izsiljevalca in g. Pianecki dobrega stražnika. Komedija, polna čustva, borbe za red in snago, pa za svobodo in poštenje, je izrezek iz življenja siromašnih, skromnih, pocestnih umetnikov, za katere je nenadno najdeno bogastvo dinamit, ki povzroči sikoraj katastrofo. Toda zmaga staro načelo, da je poštenost najlepša človeška lastnost.
Predstava, ki je žela mnogo zadovoljstva, se jc raztegnila do pol polnoči. Zato sporočim kaj o nji še prihodnjič. Fr. G.
8ef<
KOLEDAB
Danes: Sobota. 18. januarja katoličani' Pri-ska. Vera
Jutri: Nedelja. 19. januarja katoličani: Kanui
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matira:  Ljubimca  (Kenata Muller in
Gustav Frfthlich) , •
Kino Ideal: Fantom X^
Kino Sloga: Na velemestni straži, matiueja
• Dantejev pekel: ob 14.15 Kino Union: Pri
belem kohjičTui,  matineja    vBaboona« ob
14.15 .....
K in« Šiška: Tičar
Združenje geometrov in geodet«* obrni zbor ob 19.30 v restavraciji Sipo Prirodoslovno društvo predavanje univ. asistenta g. Peterlina ob 18. v dvorani mineraloškega instituta. —
JVTRLASJE PRIRBtMTVB
Kino Katica:  Ljubimca  (Renata Muller in Gustav Frohlich) Kino Ideal: Fantom X. ZKD: Noč pred poroko ob 12. dop v Matici -*
Kino Sloga.- Na velemestni straži, matineja
»Dantejev pekel   ob 10.90
Kino Union: Pri belem kooji&ku, matineja
Baboona« ob 10.30
Državni pogodbeni poštarji ustanovni obrni zbor ob 15 pri Mikliču
DEŽURNE LEKARNE
Danes in jntri: Dr. Kmet, TTrSeva ee«U 43, Trnkoczv ded. Mestni tre 4 in Ustar, Sel?nburgova ulica 7.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20.
Sobota. 18. januarja: Moliere. Red b.
Nedelja, 19. januarja: Ob 15, Uboga Ančka. Mladinska predstava. Cene od 20 Din navzdol. Ob 4J0. Pesem s ceste. Izven.
Ponedeljek. 30. januarja: Peaem š reste. Red A.
OPERA
Začetek ob 20 Sobota, 18. januarja: Madame Butterllj, Izven. Globoko znižane eene od 90 b In navzdoL
Nedelja, 19. januarja: Ot- 15. Mala Flor-amy. Izven. Globoko znieane cene od 24 Din navzdol. Ob 28. Ples v Sav*yu, Izven. Globoko znižane eene od 30 Dia navzdol.
Ponedeljek. 20. januarja: zaprto.
PET KNJIG ZA m DIN vam da edino Vodnikova dražba
Škotska
Srečata se dva Skota in prvi vpraša dru gega: Pi dobil mojo pismo.
- Da. prijntelj.
— Saj sem ti vendar pisal, da bi rad vzel tvojo hčerVo za ženo tebi, se pa ni zdelo niti vredno od«royor?ts mi.
Mar je bila priložena r znamka za od-
jrovor? . ~. •
Iz Maribora
»Zlati rudnike je naslov bolgarski komediji, ki jo je napisal Štefan Kontov, patlo-venil pa mariborski preofesor J. ftedivv To duhovito delo pripravlja gledališče za sa-kjuček Bolgarskega t±dna in bo njegova premiera v torek. 21  L m ta red B.
S kolom po glavi V BraunŠvajgu pri Racah so nekega 21 letnega delavca zaradi pijanosti vrgli iz gostilne. To ga je tako raztoSotilo, da je sel s kolom nad gostilničarja Antona Gregorca In ga z vso silo *re ščil po glavi, da se je gostilničar nesavesten zgrudiL Z zadevo aa sedaj bavijo oblasti.
Od doma je pobegnil 12 letni rojen *• Fran Likon. ki ca je im*la v oskrbi Kristina Kozar jeva Skuial je i* večkrat pobegniti od doma Predvčerajšnjim se mu je namera posrečila Fant je §ihke postave, oblečen v precej ponoSeno obleko. Kdor H o njam kaj vedel   naj sporoči polkijt
Boj s tihotapci Včer« je -naletel pregVd-nik finančne kontrob Andrej PremeUE .na svojem -službenem obhodu pri Treh ribnikih na dva sumljiva moSka Takoi ju je ustavil in jima ukazal na i pokažeta kaj nosita v nahrbtnikih Oba sta se postavila v bran in mu grozila, da ea bosta vrgla ▼ vodo Vrv ei?dnil< Premel? ni izgubil prisotnosti du ha smpak je let' pogumno nad nju s sabljo ker aamoaresa ni tmet pri sebi Kon čno sta se tihotapca pfe«tralfls 'n pobesni la ter pustila na mestu rosat tihotapski plm V nahrbtnikih l>»»lo HftflAF kr«silmh kamenčkov. 290 vžigalnikov in 500 igralnih kart avstrijskega izvora
»SLOVENSKI NAROD« sobota, IS. januarja 1936.
S trati 3
Nujne potrebe Bele krajine
M* ak
Metlika, 15. januarja, na periferijo interesov dravske banovine se mora Bela Krajina boriti za svoj obstoj in napredek s podvojeno močjo. V času, ko dobivajo drugi arezi v are, <nd£u nase banovine mnogo večje dotacije, dasi je bno njihovo gospodarsko stanje te pred desetletji mnogo boTjse, nego je današnje belokranjsko, ostajajo želje Bele krajine vedno neizpolnjene.
Beli Krajini je potrebna gospodarska obnova, potrebna ji je voda za ljudi in živino, potreben ji je zdravstveni dom, saj je 25.000 njenih prebivalcev brez kakršnekoli zdravstvene ustanove^ potrebna ji je reorganizacija vinogradništva, obzirnost pri izterjevanju davčnih zaostankov in sploh pri nalaganju davčnih bremen, poživljenjc domače hišne obrti in take železniške zveze, kakršne imajo s svojim gospodarskim, upravnim in kulturnim središčem vsi ostali kraji dravske banovine. Njene želje se zdijo velike, ker jih je precej, pa so vendar vse tako tesno povezane z najprimitivnejsim obstojem pokrajine, da je njeno življenje odvisno le od uresničenja teh skromnih želja, ki jih nobena druga pokrajina d« more izreči, ker imajo že davno vse kar jc z naoljenimi kraji tako tesno povezano, da predstavlja pogoj za obstoj življenja. Najtežji udarec ;ic javna skrb za Belo Krajino dobila, lani, ko so Belckranjci pismeno, tfleforjie.no in brzojavno na vseh straneh prosili — vode, da ne obnemorejo sami in niihova živina. To ni bila prošnja za kredite, za ceste, za kakršnokoli z boljše va-rrje javnih naprav, ki bi veljalo denarja, nego je bila prošnja za vodo in golo življenje. Kaj pomeni taka prošnja in kakšno je to spričevalo za one, ki so Beli Krajini dolžni prav toliko skrbi^ kolikor drugim   morabiti vsakomur jasno.
Gospodarska obnova Bele Krajine je še danes odvisna od dobre volje nekaterih posameznikov, ki zastavljajo ves svoj trud za povzdigo belokranjskih gospodarstev potrebno pa je, da ljudje, ki poznajo življenje belokranjskega kmeta, sestavijo celoten načrt za gospodarsko pomoč temu krafu in se nato lotijo stvarnega dela. ker nekaj predavanj o \ej aJi oni pa- f ■noeri ne zadošča. Načrt je potreben in toga ni. Kdor ie prijatelj Bele krajine, se bo najprej lotil te svoje dolžnosti in .šele Totem govoril o podrobnoslih. ki večkrat predstavljajo izgubo, ker v celoti nimajo nobenega pomena.
Preskrba z vodo j« *e stoletna želja Bele Krajine. Iransko poletje je pokazalo težko in nevzdržno sliko. Metlika je sicer dobila svoj vodovod,   a kaj bo s kraji v
hribfh, ki jim, Jb vsako leto suša najhujši bič in ki jim najbolj primanjkuje vode? Kdaj bodo pričeli graditi cisterne? Ali bodo Belokranjci spet morali dočakati poletje^ kakršnega so ga dočakali letos ?Z zimo je vprašanje zaspalo, pomlad bo prekasna, ker jo bo prehitelo poletje in ae bodo znova odpirale najtežje belokranjske rane.
Za zdravstveni dom so na vsa mogoča mesta romale že neštete prošnje, pa je v zadnjem času tudi ta zadeva vprašanje n~KT\tvn*. usode. Danes za pokrajino s 25.000 prebivalci zdravstveni dom ni več potreba, temveč nujna zahteva, po pravičnosti. Bela Krajina ima tam bolj pravico do zdravstvene ustanove in do zdravstvene ptrosvete, ker so njene splošne razmere bolj primitivne kakor v kateremkoli drugem okraju banovine,
Tudi reorganizacija vinogradništva je zahteva Bele krajine. Ni res, da kmet noče spoznavati prednosti umnega vinograd-riištva in kletarstva. Dajte kmetu dobro besedo, dajte mu dober zgled in belokranjski gospodar bo prvi, ki se bo z ljubeznijo oprijel dela za svoj boljši obstoj in za zboljšanje svojih gospodarstev.
Davčna bremena Bele krajine so vprašanje zase. Nobenega dvoma ni več, da je ta pokrajina res pasivna in že na robu propada., vendar pa se premalo upošteva njeno uboštvo. ki ga povzročajo ujme in splošna zaostalost zaradi vednega zapostavljanja. Kmet pričakuje in prosi, da bi mu ne zapel boben pred hišo in da bi mu ostala živcina, ki preživlja njega in družino.
Domača hišna obrt, ki je pred desetletji v Beli krajini cvetela, izumira. Kmet ni postal len in se noče odtujiti svojemu ognjišču in svojemu poklicu. Zaprt mu je trg in nikogar ni, ki bi mu ga odprl in mu pomagal spraviti pridelke v denar. Drinska, primorska in druge banovine pospešujejo v zavodih dom. obrt a v Beli krajini je je vedno manj Danes boste "kmetico ki bi vam napravila belokranjsko narodno nošo, le težko našli in še to le daleč v hribih. Kje so vzroki?
železniške zveze Bele krajine z Ljubljano so predmet večnih pritožb, vendar pa ostajajo vozni redi neizpremenjerii. Proga je vsako leto slabša. Brzina vlakov manjša. Obljube ostajajo vedno neizpolnjene in Bela krajina je še nadalje odrezana od Ljubljane, ki ji je narodnostno, kulturno, gospodarsko in upravno središče. Odprite Beiokranjcu pot v svet, ki bo ugodnejša od dosedanjih, in poiskal si bo sam vse, kar potrebuje, saj je vajen lakote, naporov in trpljenja.
v—
Rudarskim revirjem preti
katastrofa
Zaradi izredno mile zime je bilo delo v rudnikih
Trbovlje. 17. jan. i'«danje topio vreme povzroča resn- ykr-bi našim rudarjem in vsemu prebivalstvu rudarskih revirjev. Vse pričakuje v skrbeh prmodnjih mesecev in se vprašuje, kaj bo, če v kratkem no bo mraza. Take zime še , stari ljudje ne pomnijo. Januar gre že h kraju, po solmčnrh pobočjih pa že brsti in poganja pomladno cvetje, kmet in delavec opazujeta s skrbjo to neumljivo igro narave, ki grozi z uničenjem obeh.
S drahem pričakuje zlasti nas rudar pomladi in poletje. Ze lansko poletje, ko je bila zrma ugodnejša nego letošnja, je rudar delal komaj V2 do IS dni na mesec. In kaj bo letos, ko imamo sredi januarja pravo pomladansko toplo vreme? Ce se vreme v kratkem ne bo izpremenilo in no bo nastopila zima z ostrejšem mrazom, kihko pride v naših revirjih do prave katastrofe. Rudarji praznujejo že sedaj v januarju, ko so druga leta v tem zimskem mesecu največ delali. Ob 'začetku meseca, odrejenih \% delovnih dni je bilo zadnje dni skrčenvh na 16 in je še vprašanje če bo pri tem ostalo. Kako se bo naš rudar preživljal poleti, če se že sedaj v najboljših zimskih mesecih začenja praznovati v takem obsegu?
O tem vprašanju bodo morali roerodajni čin i tel H že sedaj voditi račun. Ne gre ča-
kati na marc in april, ko bo že prepozno. Zlasti narodni poslanci iz dravske banovine, ki pojdejo te dni v Beograd k zasedanju Narodne skupščine, naj imajo pred očmi to dejstvo in naj se zavedajo, da problem slovenskih rudarskih revirjev ni problem Trbovelj, Hrastnika in Zagorja, marveč problem vsega slovenskega gospodarstva. Slovenija in vse države. Gre za obstoj enega najmoderneje urejenih naših gospodarskih podjetij, gre pa tudi za eksistenco tisoče v najbolj produktivnih sinov našega naroda, naših slovenskih rudarjev in njihovih družin. Kot zastopniki slovenskega delovnega ljudstva morajo nastopiti proti vsakemu nadaljnjemu zapostavljanju slovenske premogovne industrije, ki je bila v zadnjih letih krize že itak dovolj oškodovana z vsakoletnimi občutnimi redukcijami dobavnih količin in cen premoga za državne železnice. Vsako nadaljnje zniževanje bi spričo letošnje skrajno mile zime dovedlo neizogibno do katastrofe v slovenski rudarski industriji je zato dolžnost, da slovenski poslanci združeno zastavijo na merodajmh mestih vse ovoje sile, da. se ta nevarnost odvrne od našega že itak dovolj hudo prei&kušenega delovnega ljudstva v rudarskih revirjih.
Smuk v Savinjskih Alpah
Lrjnbljana, 18. januarja.
Z vzornim propagambaden delom Z3 krato svojega področja in zlastrl ruda imućan je po prelepih terenih na ozemlja biv?*> mariborske ohhisrfi, ki $ra je nedavno pričala, iao je izdala izredno lepo in pregledno karto >Smuk na PoborjuK, agilna mariborska Tuj-ako-prometna zveza (Putnik) je te dnd znova pokazala . pravilno razumevanje nalog sodobne propagande. Po zgledu prve karta, o 3ja4erd .>ie >Skrv<anski Narate že poročal, je sedaj raela Še druga karta in sicer -Smuk v Savinjskih alpah<, ki za prvo v opremi in prav noč ne zaostaja. Karta »Srnuik v Savinjskih alpah< obsega ntoninsko ozemlje -med Kamnikom, znamenito paleolitsko postajo Olševo, Dravoara-dnm, Šoštanjem. Vojmkoni, Celjem, Iraškim in 5iavi.no sotesko od Ljubljane proti Zidanemu mostu. V kan-fco so vrisana na zek> pregleden način vsi vrhovi Savinjskih planin, dalje planinske koče. markirane poti z navedbo caae. ki je potreben, da jih izletnik prehodi, avtobusne proge, raste, že-leanšos in naselja- Ker so v njej ^nišani* •aažaejse smuifke poti, Jk> nova karta ee-
1o dobrodošla vsem smučarjem, saj nam je tatke karte .manjkalo zlasti za Savknjake planino, ki po svoji lepoti in po udobnosti smu-Šbih terenov prav nič ne zaostajajo za drugimi ikcaji naše banovine.
Karto krase dudi slike najvažnejših postojank v Savinjskih planinah in sicer Kocbekovega doma na Koroaici. UJetove koče na Peni, Frišaufovega doma na Okrešlju, Mozirske koče na GoHeh, Koratakega koče na Smrrokovcu pri Šoštanju, Celjske koče in doma na Mrzlici, 'ki so o*škrbovaa>e vso zimo. Informacije za bivanje v posameznih kočah dajejo krajevne podrumare Slovenskega planinskega društva, prav tako pa tudd Tuj-ftko-prometna zveza v Mariboru an njene podružnice v Cejju, št. Ujo, Gornji Radgoni in Dravogradu.
Kot najvažnejša izhodišča za smuške izlete v Savinjske planine omenja karta Cer 3 je, Mozirje, Gornji grad. Ljubno, buče, Solčavo, logarsko dolino, Črno, Mežico m Šoštanj.
Prepfričaoi smo. da bodo «v doslednem času tudd za vse ostale zimsko-« nortne slovenske kraje izšle podobne karte, ki so s propagandnega stališča najkoristnejše, ker nudijo interesentom poleg kra&kih. izčrpnih informacij tudi pregledno orientacijsko karto, ki je za tujca vedno
80 letni jubilej narodne žene
Ljubljana, 18. januarja V donosu svojih sorodnikov in najbticjah
prijateljev je praznovala včeraj svoj in 80. rojstni dan gospa Antonija Jeras
god Ju-
bilantke se bodo spominjali starejši zavedni Ljubljančani, ki so se evojeoasno zbirali pri njej v znani gostilni >pri Jurjuc na Poljanah. Zaradi njenega Jjnbeznjivega, šega-vega dolenjskega značaja so se počutili njeni gostje kot doma.
Ga. Jeraoova je bila vedno zavedna narodna žena in je masa naročnica že nad 30 let.
Kljub visoki tslarosti £e vedno čila in zdrava se živo zanima za vse dogodke in s svojim humorjem prenaša vse tegobe, s ikateri-mi ji življenje ni prizanasaLo. Izmed najbližu lih sorodnikov ji j s ostal le vnuk g. Dre j če Verbič, naš novinarski tovarn«;, ter pravuuk, ljubki Janezek, sinček pred deloma umrle vnukinje ge. Mire I^jovčeve.
Mnogim čestitkam njenih sorodnikov in prijateljev se pridružujemo tudd mi in želimo spoštovani jubilantki še mnogo veselih dni!
ZVOČNI KINO SOKOLSKI D03I v ŠIŠKI (Telefon S3-87)
Nepozabna opereta
T I C A R
Vam da dve uri zdravega razvedrila. W. A. Retty, Maria Andergast, Lil Dagover,   Georg Aleksander.
V dopolnilo nov Paramountov zvoč-
ni tednik in črtana šaloigra. Predstave v soboto ob 7. in 9. uri, v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. in v ponedeljek ob 7. in 9. uri.
V nedeljo ob 11. uri dopoldne film:
PODMORSKI PEKEL. Vstopnina
Din 3.—
V torek: Louis Trenker v filmu:
IZGUBLJENI SIN.
Ljubiš
Ljubljana. IS. jan. Film ^Mladost za. denar«, ki ga je te dni vrtel Elitni kino Matica je bil redka umetnina, drevi pa bo v Matici zopet premiera novega velefiima, v katerem' se nam bosta predstavila popularni Gustav Frohlich in ljubka Renata Miillerjeva. Gustav Froh-lich je eden izmed najmlajših nemških filmskih igralcev, čegar kariera je res ne-
j; :.w.::
navadna. Zc kot srednjošolec je pisal romane, ki so zbudili pozornost, nato pa se ja lotil novinarskega posla, Pozneje ga najdemo kot recitatorja v nekem kinu, nato se pridruži potujočim komedijantom in potuje po Nemčiji. Večkrat mu prede trda in včasih strada, saj je mesece brez službe. Naposled se mu le nasmehne sreča m pride k gledališču, kjer spoznajo njegov naravni talent in mu kmalu poverijo večje vloge. Od gledališča do filma jc samo korak. Znameniti režiser Fritz Lang mu poveri vlogo v senzacijonainem filmu »Metropoli«« in Frohlich je odkrit za film. Nato nastopa v celi seriji filmov, ki so mu prinesli slavo in tudi angažma v Hol!ywoo-du. Od tam se je vrni v Nemčijo in danes je morda poleg Hansa Albersa eden najboljše plačanih igralcev.
•Med njegove najbolje filme štejejo tudi »Ljubimca«, ki je izdelan po motivih Goethe j eve ljubavne povesti »Hermann m Dorothea«. Film slika dva mlada človeka v borbi za svojo jlubezen proti predsodkom, bedi in vsem tegobam današnjih dni.-Pomnite: Premiera je drevi v" Elitnem kinu Matica!
Nesramnost
Dama pri fotografu: In, glejte prosim, da bodo fotografije lepe. Fotograf: Kaj ni treba, da bi si. bili ru I fotografiji podobni, gospa?
Smuška šola na Planici
P*cnc»|»|» ic veliko <fc>lra1iriiwi| s katere
skoki do 120 m
Ljubljana, 18. januarja. Poročali smo že. da je prispel v Ljubljano Norvežan Henrv Oedegaard, ki bo prevzel vodstvo skakalne šole v Planici. Udruženjev smučarjev Planica se je namreč obrnilo na Norge Ski Forbund, da bi jim poslal dobrega trenerja za skoke, in jc norveški savez poslal Oedegaarda, ki jc na glasu kot zelo dober skakač. Oedegaard je doma iz Osla m star šele 30 let. Obiskuje visoko šolo« kot skakač pa se je že večkrat proslavil na Holmcnkolnu in je treniral skupno z znanim Kongsgaardom, ki jc nedavno zmagal na izbirni tekmi za Gar-Tjuach v Ren i ter dosegel rekordni skok 90-5 m.
Norvežan Henrv Oldegaard
Novi trener bo takoj prevzel svoje pesle, čim bo zapadlo v Planici dovolj snega. UiSP ga je dotlej dalo na razpolago savezu, da bi vežbal naše- olimpijske skakače na Pokljuki. Kakor rečeno, se bo šola na Planici pričela takoj, ko bo pokril skakalnice sneg. Začasno bodo trenirali le na 25 me-terski skakalnici in sicer v prvi vrsti začetniki ter tekmovalci, ki morajo popraviti slog, odskok in doskok. Istočasno bo odprta tudi šola na srednji sakalnici, ki dovoljuje s svojimi tremi zaleti skoke do 40, 55 in 70 m. Trening na veliki skakalnici zaradi zakasnitve pri preurejevanju letos še ni mogoč, pač pa bodo vsa dela končana do velike mednarodne prireditve in bo
skakalnica odprta za trening nekaj dni pred tekmo. Sol* bo odprta \sakumur, ki se bo prijavil. Trener bo najprej preizkusil njegovo znanje in sposobnosti in bo skušal odstraniti vse pomanjkljivosti. Skakalnica za 60 m je zgrajena tako, da je upoštevan sistem velike sosede nasproti doma Ilirije in sc bodo torej tekmovalci na tri skakilnici lahko bistematsko pripravljali za veliko skakalnico.
Preurcvanje planiških skakalnic je bilo zelo naporno in zamudno. NaJetili so na nepričakovane terenske ovire. Na oO metrski skakalnici jc vsak dan povprečno delalo oO delavcev, na veliki pa povprečno 122, največ 204. Skakalnica ob železniški progi napravi na lajika prav tako mogočen vtis kakor rekordna nasproti doma. Doskok jc na hrbtu lesen in zavarovan z lično ograjo. Delavci pod vodstvom inž. Bloudka se sedaj mude na veliki skakalnici, ki ho po preureditvi dovoljevala skoke do 13» m Gradbena dela so zasnovana tako, da skakalnice ne bo treba nekaj let popravljati. Zaradi podaljšanega doskoka, so morali seveda zvišati tudi za^t, ki je sedaj tako visoko, da ga drevesa ne zasenčijo. Ker obstoja nevarnost, da bo solncc omehčalo na zaletiiču sneg, se jc pojavilo vprašanje, kako zasenčiti ta del skakalnice. Iznadljivi inž. Bloudek jc rešil tudi ta problem. Napravil je načrt za poseben sistem umetnega zasenčenja in sicer ne z Mtloa kakor n. pr. na drsališču Ilirije pod Cerki-novim gradom, temveč bodo juto nadomestile veje. Veie bodo namestili tako, da ne bodo kazile zunanjega lica skakalnice. iZa tekmovalce so v načrtu lesene stopnice, ki bodo vodile do najvišje točke zaleta.
Velike težkoče dela tudi sodniški stolp. Zaradi povečanja skakalnice je postalo sedanji neprimeren, ker ne dovoljuje dobrega pregleda. Zato bodo stolp podrli in postavili nekoliko stran od skakalnice novega, ki bo visok 2r5 m, torej polovico nebotičnika. Stolp ne bo imel običajne kvadratne oblike, temveč bo podolgovat. Imel bo 3 terase. V rhnja bo namenjena sodnikom. Pod njo bo balkon z ograjo za fotografe in novinarje, pod balkonom pa terasa tzaj objavljanje rezultatov. Tudi za objavljanje dolžin skokov bo uporabljena najnovejša pridobitev. Vse bo uamreč električno, t-iektrično stikalo na sodniški terasi bo vključilo posebno pripravo, ki bo takoj pokazala % velikimi številkami dolžino skoka. Kakor vidimo je l'druženje smučarjev Planica pridno na delu in se bo Planica v tehničnem pogledu lahko kosala z, vsem. vskakalnicami v inozemstvu.
Zimske olimpijske tekme
za letošnjo olimpijado — Kdo bo zmagovalec v zimskih sportib?
ČetrU* zimske olimpijsko tekme bodo prekosile, sodeč po sedanjih prijavah in pripravah, vse dosedanje zimske olimpijada. Nemčija se hoče izkazali pred svetom in je zato vso organizacijsko in propagandno delo prevzela državna oblast. Milijoni in milijoni raznojezienih prospektov krožijo že več mesecev po vsem svetu in ni zato prav nič čudnega, če postaja zanimanje za olimpijske igre čim dalj? večje. Zlasti ogromna je propaganda Nemčije v Zedinjenih državah. V Bostonu Gardenu je nemški urad priredil v decembru ogromno razstavo pripravljalnega dela za olimpijado. Po pisanju ameriških listov je v vsakem pogledu uspela in jo je obiskalo nad 50.000 oseb. Tudi doma vrši nemški olimpijski odbor velikopotezno propagando. Po vseh mestih vo/i tako zvani olimpijski vlak v katerem je razstavljeno vse, kar je Nemčija naredila, da bodo olimpijske igre zapustile čira globlji vtis,
V tekmovanju narodov Nemčija seveda noče zaostati za drugimi, čeprav ve. da bo težko dosegla olimpijske lavorike. V vseh panogah' zimskega sporta imajo ž: dolgo časa posebne pripravljalne tečaje za olimpijske tekmovalce. Tečaji za drsalce in igralce hokeja na ledu so se pričeli že 1. 1933. Nemčija upa, da bo v smučanju zasedla 4. mesto za Norvežani, Finci in Švedi.
Poglejmo nekoliko v zgodovino olimpijskih iger. L. 1921 se je olimpijski odbor prvič navil z mislijo, da bi olimpijske i^rr-razširil tudi na zimske panoge. Zimska olimpijada 1. 192-t v Chamoni^u je bila prvi napeli poizkus. Na startu je bilo takrat zbranih 12 držav. Posledice svetovne vojne so vplivale tudi na sport in Nemčija ni smela sodelovati. V hitrostnem drsanju je zmagala Finska s ThurnberSom, v umetnem drsanju Šved Grafstrom, pri damah Avstrij-ka Plank-Szabo, ▼ parih pa Avstrijca En-gehnann -Berger. V hokeju na ledu so bil: Kanadčani razred zase. V smučanju «o zmagali Norvežani v veeh panogah, ki so tudi zmagali   v  končni  klasifikaciji   pred Finci
In Angleži.
II. zimske igre bi morala prirediti Nizozemska, zaradi tamošnjih neugodnih snežnih razmer pa jih je izvedla Švica v St. Moritzu. Tu je tekmovalo že 25 držav, med njimi celo Japonska. Organizacija je bila na višku, prireditev pa je zelo trpela zaradi neugodnega vremena in so moralo nekatere točke izpasti. St. Moritz je ponovno potrdil veliko premoč Skandinavcev. V hitrostnem drsanju so ponovno zmagali Finci, v umetnem Sonja Henie. Grafstrom vn Jolv - Brucet.. v hokeju Kanada, v smučanju Norvežani, ki so v končni klasifikariji zmagali z velikansko razliko točk pred Ameriko.
III. zimska olimpijada v Lake Placidu zaradi velike oddaljenosti evropskih državni tila tako dobro zasedena. Tekmovalo je le 17 držav. Organizacija je bila pomanjkljiva in je večkrat prišlo »do nesoglasij in ostrih nastopov. Za smučanje so morali sneg navozi t i in se je pri skokih celo zgodilo, da so morali skakače loviti v senene kupe pod skakalnico. Olimpijada je v vsakem pogledu zaostajala za prejšnjima. V hitrostnem drsanju so zrna Kali Američani, v umetnem Sehafer. Sonja Henie in Joly - Brunet, v smučanju pa bo triumlirali Švedi in Finci.
Norvežani so dobili zlate kolajne le v kombinaciji in v skokih. V hokeju je Kanada slavila že tretjo zrnato. V skupni klasifi-fcaciji je zmagala Amerika pred Norv^kj in Kanado.
Kako ho leios. *o na podlagi izidov dosedanjih zimskih olimpijad ne more prerokovati, vendar pa se rre bomo motili, čc dajemo največ upanja zopet severnjakom, zla-sli Norvežanom in Fincem, dočim bodo trH-ji Švedi. Za ostala mesta bo velika in ogorčena borba. Eno je gotovo, organizacija bo vsekakor boljša, kakor je bila v Lake IMa-cidu-
2. K. O.
Liane Haid, Saoke Szakall A dela Sandrock
V VESELI OPERETI
oč pred
poroko
PREDSTAVA jutri ob 11. uri.
Iz Ptuja
C('gan«i<a nadlega. Te dni se jo p<"»jaivil<> Pet ciganov v vasi Preši pri &tH^r**rikii ter skušaJi v več krajih vloaniti Obiskal' *0 aufcrtl ponoči tud-i go»lUuo Antano Mar-eiea ter so že sneli gostilniško okmo. K ■M U je v tv>se Ini «Obi epala pTev4itk<a.r .-ca Tereziija Marčjč. ki 5e je vsled rop-»Vi ibudiJa in Uapravila l«č. J*ri Stvitu luči j<e opazila pri oknu bradate obraze ter pmčC' la klicati nn p>moc, če«ar so *P cigan; prestrašili ter pobegnili v «meri proti Rc gatcu. Orožniška postaja na Ptujski gori je o tem takoj obvestila orožno«tvo v Rrv-ga/tcu.
Nevaren ogenj Dne IS. t. m. je okoli 1. pvnoci »Izbruhni! ogend v sospodarskem pnedopju po«e«tn>ka Jožefa KauTn3na v Ponge-ncih PosJoPJe je pogorelo <U> tm.1. Obenefln jc zgorelo tudi 70 tftotnv sena, C»0 stoto v &la>me, 10 motov k otok p, 12 gež-njev drv? tri go^K vse gospogareko orodje in več gospodarakih strojev. Na pomoč «" prihiteli gasilci «lz šiol. K areči je bila noč deževna, ker U bila sicer tuoi ia%| na poslopja v nevarnosti. Sumijo, da a bil ogenj podtaknjen. 6koda zna^a oko! 40.000 D n.
Praški Zikin kvartet bo obiskal na svoji turneji tudi Ftuj, kjer oo priredul v ponedeljek 20. t. m. ob 20. koncert v dv0ra ni Glasbene MatR'e.
Tatvina. Te dni «o «e «pU»li v ho±©: s ko sobo davčnega uranmika g. Rada Gor njka tatori in mu odnesli par gojzeri« več obleke in samokres. G. Gornik im okoli 1300.— Din škode.
MATINEJA KINA SLOGE
]>anes ob 14.15 in jutri ob 10.30 dop. Grandiozni velefilni
Dantejev pekel
Vsi sedeli po Oin 4jB0
Stran 4
»SLOVENSKI NARODi, soboti. 1». januarji 193*.
tov. 14
DNEVNE VESTI
— Vsa društva, srgauisaeije in astaaav« ▼ Ljubljani in tta deieli opozarjam**, da ratlične aetiee • sbeaih sberih. Prireditvah ia podobnem pošiljajo Ha sa*lov aprats našega list* in nt aa nre«ajf5tTo. Vi« ■•1««* ta vrste morajo biti plAne in je irolu istočasno a besedilom noti r p poslati isdi dsloeoni taesek. Društva, «rgani«a*ijs in ustanove, ki jim ftise mane cene tft o vrsti* tev takih notic naj zahtevajo od asše oprave hrezplarnt cenike. Sotir. sa katere ne bi bil tstieasa* nakazan tndi itonar. ne 1*»-tn» objavljali.
............w»..rtw«>»>ti<?t»t«^««i<(n<w*KrtrMS
— Ban dr. Marko Natlačen v torek s*, januarja ne t>o sprejemal strank, ker t>u aSnabeno   ud&oten   It J.juoljane.
— Ljubljanski velesejem bo imel letos dve glavni prireditvi. Spomladi od 30. meja do 11. junija bo XVI. mednarodni vzorčni velesejem. mu bodo priključene se posebne razstave: pohištvo, automobili, tekstil, modni predmeti z modno revijo ter gostimiC\irsfca in hote!;rsk^ razstava. Jeseni pa bo velesejem pod imenom »Ljubljana v jeseni« od 2°. avgusta do °. septembra. Tej prireditvi bosta dajali poseben poudarek predvsem velika vsedr/avna le*-na razstava »I'porabijajmo nas les* ter lovske razstava. V zvezi s tema razstavama bo no velesejrnu prirejen tud* živalski wt 7. vsemi vmtami divjadi. kar je živi v naših gozdovih. Nš jesenskem velesejrnu bo zastopano tudi kmetijstv0 ter bo v zvezi s trm prirejena razstava goveje živine in p* banovinska razstava malih živali. Seveda bo na tem velesejrnu aostopana tudi industrija, obrt in trgovina, predvsem s sezonskimi predmeti.
—U ftft<*tava #"k a*a<L slikarja Slav-
ki Tomerlina je o oprta v Jakopičevem paviljonu db t. m. vsak dan od *.♦. do IS. Vstopnina 5.— i>m. dijaki 2— Din.
—Vj Sokolsko  društvo     Moste—Ljubija na poziva vse svoje članstvo, da »e brez PogoJn.,  udeleži  jubilejnega  35. občnega zbora, ki b0 jutri v nedeljo ob ». dopoldne t dvorani  Sokolske*« doma.  Ude'esba |e čast«« dolžnost vsakega elana.
—U Dsvćrte prijave za pridobntno se morajo Vicžiti do 31. januarja. Obrtniško dirustv0 v 14irbkj.ilnr sestavlja po »v0jena PO*et>neni strokovnjaku »a članstvo in ostalo obrtništvo |e prijave vsak da« od 17. do 18. v pisarni Beethovnova 10. Prinesite s sjeboj zadnjo prijavo, davčno <»:> vestilo *n osta,a dokazila!
KINO     UNION matineja
Danes ob 14.13 in jutri ol 10.30 Jop. veliki ekspedicijski film
BABOONA
Vsi sedeži po Din i.50
—Ij Da bo XII. iradicijonain« okrnita-P'c» 1. februarja v Kazini, da je t«» dru
žabna prireditev prve vrste, vsi veste, n vain pa znano, kaj pripravlja obrtništvo svojim gostom za ta večer. Ne pozabite torej: sobota 1, febuarja v Kazina** »v0 rani!
—Ij Baboona je naslov zanimivemu filmu, ki ga predvaja tideci križ v kinu Union. Film sam je žel največje p.* znanje pri rednih predstavah, zaradi česar g* bi»-d»> ponovili še v matinejab danes IS. t. m.
GUSTAV FROHLICH
Pri vseh predstavah nastopi priznani artist Toledo s čarovnijami in ulttet-
n
iškiifli artističriiini točkami
Nepovišane cene! Rezervirajte vstopnice v pred prodaji!
DahdS ob IS.. 19.15 in 2l.l5 uri jutri ob 13.. 17.. 19. in Sf. uri v prekrasnem velefnmfl
Na velemestni straži KINO SLOGA
Telefon 27-^90
— Dražba kožuhovine v Ljubljani bo v ponedeljek 27. t. m., na kar opozarjamo vse, ki kožuhovine še naso odposlali. Bls-rjo naj takoj pošljejo lovsko-prodarni orga^ nizaciji »Divja koža*, LjubljansAelese-jem.
— Zagonetka umora vHeindustrija'ca Ambrozija. Poročali amo, da je bil prejšnji teden v Pefcrovgrafln umorjen znani industrijalec Geasa Ambroaij. O morilcih ni l« lo doslej nobenega sledu, a pred dvema tinelom* pa &o vl Be8eja potegnili truplo 'prifoližno 30 letnega mladeniča, če« gar Mentitete še niso ugo*ovi?li. Invea je t nožema prerezan vrat, -na glavi pa več ran. Vrat je bal prerezan na isti način kako** industrijalcu Ambroziju. Zato damnevajo. da je zagonetna mladeničema smrt v zve''' z irmoroni Ambrozija. Mi&tijo. da je u*n<>r-đenj mladenič eoxfeioval pel napadu n* Ambrozija in da ga je uuiom'1 njegov tovariš, da bi se tako znebil glavne priče
Salon „ Truda "
modistinja
Aleksandrova cesta št. 5 pritličje.
DAMSKI SALON TRUDA na Aleksandrovi cesti št. 5 je otvorjen. Krasno inozemsko blago damskih klobukov se toplo priporoča.
R« Trusta Peteln
— Mrlič, ki je loža} mesec Oni v Savi.
V majhnem rokavu Save bliau St upnika pri Zagrebu so včeraj našli iKopijenoa, če-gar truplo je bilo kakor munifkuhano. Utopljenec je bil zarrt v ilovieo iu ker arak ni m ogel do ujega, je nastopil proces m t* lieiranja do take niyre, da najprej niso mogli Ugotoviti, ee gre »a moškega in žensko; šele po če v i jih »o spoznali, da je moški. Mrlič je ležal domnevno najmanj leto dni v vodi in je star 40 fe* 50 let. Kdo je utopljenec, ni znano.
Zajutrk po izbiri z vinom in kruhom
Din 5.— Kosilo Din 6.— »VIN AKNA   KAJFEŽ« NEBOTIČNIK
— Onemogočeno Predavanje dr. Zamika v Zagrebu. V četrtek zvečer je hotel v Zagrebu predavati veeučiMški profesor dr Boris Zamik, k! je naš rojak, o «eži-ganou mtiičev in v zve£i a tem % potrebi sgra t'tve modernega k*-e*natorija. Preda vanje bi moralo M<i v dvorani Hrv«take-€?a glasbenega *ai^'oi«. kf pa jo jo v zadnjem h*r>u odpovedal, če«, da se boji de-aaonfitracig, pri katerih bi trpe4a tudi dvo» rama sama. Pra ;arao>e je bik) od«povo*km0 šele v z&dtijean hrp^. ko je bilo dbrsnfli pred m-orano že mnogo fjttdi, ki so «e*e-ga ogorčeno protestirali pro<i temu skle
Zagrebške ^Novcetu Potoćajo, da se *>o predavanje prof. dr. Zarnika vršilo i« sieer v dangi dvorani. Nafflašajo, da je res nepojani-jivo, da lahko nekdo v kuitnr-uem mesto, kakor ja Zagreb. r*ropre> javilo bese^o. stasti, ko se fitafcno naprlaša potreba svobode govora.
— Vreme. Vremenska napoved »favt, da bo oblačno m deževno \T«me. Včeraj je deževalo v I^jujbljani, Ma^bom, Zagrebu in Sp-Htu. Najvišja tedxhpera>ttUra je bila v Skonijn 13. v Splitu 12, v Beogradu 11, t Mariboru 9, v Eagrebu S, v Ljubljani 7.6 in v Rogaški Slatini 3. Davi je kaaal barometer v Tujtfb4jar«: 746 4, temperatura je anasala 4.«.
Iz Ljubljane
—ij Kieio vrtata. Komad ao ae v četrtek sa sila 4*06*0 c&Xc »In pota, ie se ja Ponoči zoPet poobUčilo in aačeio pršiti 12 nefte. Včeraj is Po aaamam Memlo ves d^n, dafvi Ha je ž« pjoateOo lilo «n sicer A^aCra|no ve« ar. VSe kaae, da bomo s« na-JaJoe SvaaV akaos a odprtaai iJaiaiBrt. dokler na ho neetopil mraz, k* 9a rvam napo veAFJeJo 04 v« en ^raa, p« aa eflno obo-tavtja prW.
m v ponedeljek 2i). t. m. ob 14.15 ter jutri v nedelo ob 10.30. Velika filmska efc&pe di«.ja, ki poPeJie gledal*.-« s Seboj z aero-piancmi v vročo Afriko, pokaže v nazor-niii posnetkih vse tajnosti tega kontinenta, dvigne se nad ue<i<>fatopne planine, h-i kfjtib svoje le^e na ekvatorju hranijo večne ledenike, nadalje Pokaže življenje domačinov !n tropskih živali v njihovi pravi rači. Ogled filma je vsako«nur mogoč, saj je Rdeči križ določal pri matinejah enotno eciio 4.50 Din.
—Ij Društvo >Tabor« se upravi in igral cean ^entjakohakega gledališkega odra prav toplo zahvaljuje za naklonjenost, ki nui jo J€ pokaizaJo s ttsni, da so v prilog društvene socialne akcije vprizorili a\ue 14. dec. 1. 1. veseloigro škandal pri Bert-letovih*. ki je prinesla čistega dobička i>73.— Din. Za to plemenitost, ki bi lahko marsikotmi služi'ta aa vzgled, se ponovno najtoPleje zAbvaVJuJe — odbor.
—flj Odbor organizacije praktičnih tehnikov se je na svoji (prvi redni se.«': 16. t. m. konstituiral takole: Ivan. Mihelčič, predsednik, Gabrovšek Joško, podpredsed-ivk, Bito Šorn, tajnik 1, Petrič J^sip ta j nik H. šmon Albin, blagajnik 1, Markei; Jane*, blagajinik II, škofic Anton, zapisnikar, Wernig Rajko,' knjižničar, Novak Josip, knjižničar—namestnik, Šimenc Josip, CJemisei Vinko, žtrovnik Ivan, Zagradnik Franc, čaks A«lo, odborniki; Varšek Tone. Unk Mihael in Lee Anton, namestnik?:; DoA>oVišek Mihaeli, Amersek Franc in 3olar Viktor člani nad-zorstva. Vsak četrtek od 1«. naprej je na raapo*ago članom čita«-nič« ter knjižnica, ki naj se je poslužujejo ter i'siotatn sestajajo na de batnih večerih.
Ij— Kdor se zanima ta k ta vir oko igro,
naj posefai koncert sveAovnoaaaJiega pianista Nikolaja Orlova, ki ho v torek 21. t. m. ob 30. v F.Uba-nmonični dvorani. Polovico sporeda obsegajo Chopinova dela ua sporedu pa sta se ^airlaMj in S&bumatui. Prodaja v*loj>-nic v knjigami Glasbene Matice od danea naprej.
—!j Esperantski tečaj bo o tvoril »Klub e^perant. v UJub-ljanif Kdor je bil doslej -zadržan, naj ae zglasi v torek 21. jan. db 20. v naesč. soli, Beethovnova uft. (priti.), kjer bo vpisovanje in kratko predavanje.
n— V kapeli slov. starokatoliike cerkve v Ljubljani izostane v uedeljo 19. t. m. siu2~ ha ložja zaradi slovesne službe božje v Mariboru. Vse nadaljnje nedalje in praznik* pa bo služba božja starokatoliške eerkve na GospoSvetski cesti št. 9 vsakokrat ob pol devetih. Vstop je vsakomur dovoljen.
a— Konzamenti pliaa stanujoči za Bežigradom se opozarjajo, da bo Mestna plinarna zaradi nujnega popravila glavnega voda zaprla plin za ta okraj, in sicer v nedeljo 10. t. tu. od t. do 5. popoldne.
—ij V Ljubijaui so umrli od 10. januarja do 16. januarja. Krmelj Terezija. 75 let, gospodinja, Vidovdanska c. 9, Zott-man Frane 64 let, usfažbenec drž. žel., Moste — Slomškova ul. 11^ Bončar Matija 65 let, gostilničar in posestnik, Sv. Petra c. 411 Radanovič JoSef 4» let' hišni posestnik, Moste — Vodmataka ut. 15., firidavec Atbin 46 let, operni pevec, Jeg-ličeva e. 10. m., Trtnik Marija roj. Bost er, 71 let, poaestniea, Cojaova c. lf žitnik Anton 47 let, obč. skjg-a. šmarje-Sap. Volbenk Marija roj. štrukelj, 62 let, žena delovodje, Ulica na grad 11, žitko Jakob 73 let, drž. vfjokojenec, Pleterini-Hova ul. I5f Marinko Amalija roj. Ham, žena pošt. uatuSbeoca, Opekarska c. 41. V ljubljanski bolnici so anrfl; Zdeaar Jože 35 let, Babna gora pri Polhovem Gradca Majcen Fran&ška 46 let, kočarica, 9k>m 22 pri Krškem, Guaelj Janez, 68 let.
ELITNI KINO MATIC
TELEFON 21-24 Danes ob 4., 7.15 is 9.15, Jttrl ob S., 5., 7.15 in 9.15
PREMIERA VELEFILMA LAJ BEZNL GODBE IN LEPOTE
Renata
ller ia Gustav F r S h 1 i c h
KOT
LJUBIMCA
FILM NEVERJETNE VSEBINE NAPETIH SCEN — ZABAVE IN GODBE.
FILM  ZA VAS.
od lLatopeilS.
FILM ZA VSE.
poljski dninar, Suha 27 pri škof ji Loki. Seibits Franc 55 let, kurjač drž. Žel. Moste — Tovarniška ul. 18, Bele Marija 78 let, delavka tob. tov v p., Japijeva ul. 2, Koman Lovro 62 let, zvanionik dr*, tel., Opekarska c 12, Logonder Amalija 33 let, dninarica. Kor eno 18, obč. Lukovica, Leskovič Janez 67 let, dninar, brez stal-nega bivališča, Vidmar Katarina SS let, dninaraica. Sv. Jakoba trg 5, Klarer Edvard 64 let, strojevodja drž. žel., Kavško-va ul. 24 žerjav Janez 79 let, obč. revež, Podkoren 27. Kranjska gora, Marušič Pavla 44 let, žena kočarja, Stari log 68 pri Kočevju: Rozina Prane 40 let, mesar,
Poljanski nasip 48. Frece Stavko 57 let, trg. poslovodja,   Rožna dolina c. XV. 6.
—4j V narodna — obrambni sklad aru-stva >»ttran-p-i—oorc bo darovali Atojaj Pavlin, manuf. in konfekcija, lO.— I>-n, KAeictroin^iustriia d. d., lOO.— £>mt Urana-ni in posojilni konzorcij, kred. zadruga državnih uslužbencev. 500. —Din. Hipotekama banka jugoal. hranikn/c 100.— Din. Srečko Kobi 50.— Din, Anton Mavric 50-Din, I. Knez 100.— Din, za var. druaba 360-Din, ravn. Hrpot. banke 50.— Dm, Metalno akcijsko društvo 300. —Dm, trgovec Simon Jurč.C, 1O0.— Din, V. Lesjak 30.— Din, E. L. Gangl, 50.— Din, knjigarna L. Schwentner, 30.— Din. M. Ticar, trgovin* s papirjem 30.— Din, vsi v Ljubljani.
Zapuščena Mirna gora
Bela krajina vabi smučarje na obisk
Črnomelj, 15. januarja.
Kakor v*sa Bela krajina, tako je tudi nJe-ua najlepša planinska Postojanka na Miru' gori zapuščena in le redko obiskana od našiti smučarjev, dasl nudijo Gorjanci obilo prekrasnih terenov aa lahek in napopne.j.ši smuk Morda je tej zapuščenosti krivo Po* manjkanje z& propagando potrebnega denarja, prav tako pa tudd precejšnji oddaljenost od Ljubljane, ki &q Ji n«ši lepi Gorjam-i "e (lane^ prav tako tuji kakor v času. ko še ni bir!o d<flenjske žele niče.
Keis agilna in požrtvovalna črnumeljska PO^'užnica Slovenskega planinskega društva je letos poleti z največjo težavo zl>rala nekaj tisočakov in z njimi dotlej le za poletno bivanje prikladno planinsko kočo na Mirni gori paeuiredila tako, da ima Poslej v njej prestora na-«.! 20 smučarjev, V:i jim marljivi oskrbni* g. Kobal *s malo denar1« postreže z aajVecJo skrbjo. V domu, ki je bil zgrajen 1. 19*28, so Poleti sezid<ali v jedilnici veliko kmečko peč, eno spalno sobo pa pregra.lili z leseno steno, napravil: nekaj novih oken ter zgradili lične lesene ko Je, v katerih je na slamnjačah prostora za 12 ljuti, nociin je skupn0 v cboimu 32 lepih
ležišč. Koča je vse leto okrbovana z dobr'-mi jedili in Izvrstno belokranjsko kapljic0-a celodnevna oskrba s prenočiščem velja od 20 d0 25 Din.
Da s0 tereni v okodici planinskega ♦k>*ua na Mirnj gori aa ideakio »muko re*» prikladni, asm zatrjuje že dejstvo, da baatt GnauSSalJaki, novomeški in karbojvški S o ko" b*. tudi nie<l letošnjo zimo priredii!i v njeni okoljci smučarske tečaje. ZlaiSti idealai smuški treni so na severni strani Mirne gore v okolici Gač, odkoder je tudi krasen razgled Celo <lo Karavank. Mirna gora je že sedaj vsa ta«sn«ežeDe, — pokriva jo % m {*e*ela snežna plast, —> in je sniuka nad v«e irlealna.
Da bi tuj<.j nc zašli, je črnomaljska po-iliružnica Slovenskega planinskega druš*va vsa pota do M ime gore in Gač markirala im »ker s postaja v Semiču čez Planino, odtod pa preko Mirne gore do Gač.
Prepričano, da bo tudi 5 te strani do*.-lo podporo in za s lom bo. se Je črnomaljsko Sa°i) pred -dmevi včlanilo tudi v Zimsko-■sportni savez   Naši Be-okranjci vas vabi-
jo:
I>etos tiniuk na Mirni gori!
Iz Trbovelj
Volitve nameščeuskih zaupnikov^ ki so razpisane za jutri 19. januarja, se bodo vršile po skrajšanem postopku. Med posameznimi skupinami je bn dosežen zadnje dni sporazum, s čemer je odpadla nepotrebna borba za itak nehvaležno funkcijo zaupnikov, ki imajo v današnjih časih še prav posebno odgovorne naloge, v novem zaupniškem zboru bodo zastopane vse kategorije nameščencev, tako da bo podana možnost čim uspešnejšega dela. Doseženi sporazum dokazuj€, da Se vse namešcenstvo zaveda, da v današnjih časih ne kaze v volilnih borbah cepiti sil in slabiti stanovske zavesti in solidarnosti med nameščena tvom in da je treba z združenimi močmi iti složno na delo, da se položaj vsaj omili, če že ne eboljsa.
Jutri 19. t. m. bo ob 14.30 na igrišču SK Trbovlje prijateljska nogometna tekma med SK Retjc in SK 1>4>ov!je. Borba bo vsekakor napeta, ker sta moštvi enakovredni in bodo navijači obeh taborov gotovo prišli na svoj račun.
Akademija rudniških gasilcev. Program akademije, ki jo priredi rudniška gasilska četa jutri 19. t. m. ob 16. v dvorani društvenega doma, je tako pester in mikaven, da vlada zanjo mod vsemi sloji prebivalstva veliko zanimanje. Sodeloval bo društveni pevski zbor z izbranim sporedom, nastopili bodo v prostih vajah člani s sekiricami, najlepši del sporeda pa bo koncertni del, ki ga bo izvajala godba hrast-niake gasilske čete.
Prijava koles ia kaši j. Uprasva občine obvešča lastnike dvokoles iti kočij, da je državna taksa na ia vozila s 1. januarjem t. 1. uikiinjena in se pisca samo pri javno-uporabno takso na vozila 5.- Dan aa kolo in 25.-za koeljo. Prijavno-uporabno takse se prilepi na prijavo. Lastn&i bicaklov iti fija-kerskab voz morajo do $1. januarja svoja vozila prijaviti pristojni pošioijstai (obom-aki) oblasti v registracijo. Prav Hko mora-to vsako taoremenibo, nakup aH prodajo vo-ziila v 15 dosti prijaviti pnistojmi policijski oblasti. Pijakorski voaovi in bicikli se pri-javijajo v obcinskeii) uradu v sobi afav. 1.
Sriajska ku^a je sedaj prenehala tudi v zadnjem dvorcu v Retju. zaradi resar »3 sreako načolstvo v LaSkeni ukrniso vse za-šoikie odredbe proti tej bolezni bi Je sedaj tudi zapora uvoza svinj ukinjena ter svobodno nakupovanje m prodajanje zopet dopuščeno.
Bolničaraki tečaj trboveljskega Rdečega križa. Tukajšnji občinski odbor Rdečega križa js organiziraj tečaj za prostovoljne bolničarje ia bolničarke, ki je trajal od 4. novembra do 10. januarja, ko ae je zaključil % ispiti tečajnikov in tečajnic na deški narodni šoti na Vodah. Na tečaju je bito 42 predavanj ia teorije m 23 is praktičnih vefcb, ko si trajala običajno po 2 uri. predavali so o anatomiji in fiziologiji tukajšnja zdravnica Pirc-Rešunova. o higi-
jeni in nalezljivih boleznih zdravnica dr. Jeglic-Globočnikova, o prvi pomoči pri nesrečah zdravnik dr. Jenšterie, o nagi bolnikov s praktičnimi vajami zdravnik dr. Cinelj. o organizaciji zdravstvene in bolniške skižtoe tajnik RK, učitelj aokan in o administraciji in vlogi Rdečega križa predsednik učitelj Ornemu. — Tečaj je obiskovalo 9 vojnih obveznikov in 19 žensk. Pri ispitu je bilo diplomiranih z odličnim 4, z v«k> dobrini 8 *n z dobrim uspehom 7 tečajnikov odnosno tečajnic. 4 kandidati pa niso bili izprašani. Po izpitih, sta se zahvalila predavateljem zlasti pa zdravnicam in zdravnikom za njihov trud g .Sušnik in ga. Vodišek. — Ob koncu je 6 bolničarjev in 7 bolničark podpisalo obvezo da stopijo na nosiv RK prostovoljno v primeru potrebe v lokalno službo v miru ali vojni, Če bi jih potrebovala narod in domovina.
Is Kamnika
Slovenec in korporacija«. Ob priliki rešitve krize v meščanski korporaciji, ki je bila izvršena s tem, da so izpraznjena mesta odstop i vsih odbornikov zasedli namestniki, je »Slovenec izraza skromno pripombo, kakor da z novim odborom ni zadovoljen. Temu članku je sledil takoj bojevit članek ki je na oni strani povzdigoval novi odbor korporacije v nebesa, na drugi strani pa nadel staremu odboru naslov >klika« ki bi se zopet rada vrnila na krmilo korporacije. Mi se v te stvari ne bomo spuščali, pač pa nam oba članka kažeta, da v >&kjreočervem« taboru v Kamniku niso edini, ker četo svoje pristaša zmerjajo s kliko.
Premestitev postaJice ćernoee. S stavnim kamniškim vlakom se je menda že vsakdo vozil in gotovo je marsikdo že opazil, da pri savskem železniškem mostu nekaj ni popolnoma v redu, kar je tudi res. Na vsaki strani mostu je po ena postaja, na eni strani Cernuče, na dnajji pa Ježila. Poleg tega se proga od čemuč proti Kamniku naglo dviga in ubogi kam-ničan ta klanec, posebno zvečer, ko ima nekoliko večjo garnituro komaj zmaguje. Da bi temu zhi odpomogti, namreč da ne bi stali postaj kn skoro ena vrb druge in da bi kamničanu dali dovolj prostora aa salet z Jezice preko Čerauakega klanca, bodo v kratkem pričeli na vrhu klanca graditi duplikat rjoatsjice černuče. S tem bo ugodeno ubogemu vlaku, v veliki meri pa tudi potnikom, ki ao sedaj morali hoditi precej daleč na postajo.
Pred kratkim saao asprosut p usta ■ uprava, naj nalepi nad nabirak^ki listke, na katerih bi brl označen ena pobiranja pisem iz nabiralnikov. Poštna uprava je naši prošnji takoj   ugodila, toda   Katki so
m svoj Si rnentai   ramo oeficaj dni Nekateri Uimijskiil    poraenjatci Jiajjjrr namajo ozvgnga deta,   kakor trgati taka opozorila s sidu.
— Ideja* natit o norguiiadl našega radia prinaša na uvodnem mestu Suatri-rana tedenska revija za radio, gtedaii&c-fl|(n, anort in modo >NAŠ VAL<| ki je danes izšla. Iz bogate vsebine navajamo ša članek >Dom slovenskega radia*, Ribi-čščevo duhovito rajrnoređko IDruzabr večer«, Regakyjevo reportažo z isuabraci-jami Nika Piroata >Ljubezen is bara i odgovore posiuaaJcev radia na anketo -.Kakšen bodi napovedovalec<<t roenan v afrkati aZftati otok,. ki je prirejen po isto-imenem St^enaonovem romaiiu bogato modno in ritensko prnogo ter slike gledaliških igralcev. V rubriki telesne kulture zasledimo mtervievr z znamenitim aport-nim učiteljem Bdd Polžem. Slikanice, križanke m magični liki aakljucujejo redakcijski det bosta, ki mu je priložena 32 strani ^segajoča priloga s popotnim: ajporedi domačih in inozemskih podlaj. -Nar Va. . je najboljši m najcenejši slo v enaki tednik. Mesečna naročnina znaša komaj Dm 12. Pišite še danes na naslov: ,Radijska revija >NAš VAJ-<, LjutiLjana, da vam pošljejo brezplačno in bresobvezno na ogled eno števHko.
Iz Poljčan
— Preprečen vism. V noči od 6. na 7. sta neznana vlomilca skušala v Ionu* v trgovino R. Antončiča v Peklu. Skušala sta priti v notranjost skozi skladišče na severni •strani hiše. Okno je tam tako visoko, da sta morala prisetaviti lestve. Pokazala pa ^ ie še dnnpa ovira: železni križi, katere j* bik) treba odstraniti. 2e se jima je posrečilo odstraniti deloma tudi to oviro, ko naenkrat zasliši ta odpiranje okna v prvem nad stropju. Lastnico hiše g. C. je v temni nori (bilo je okrog S. zjutraj) prebudil suni n* v ropot in hotela sc je prepričati kaj je. V\o-tnrlea sta tedaj jadrno zajahaua kolesa in oddirjaia v noč. Zjutraj so našli tam pri sionieno lestvo, razbite poioknice in *nei železen križ.
Raspsred bogsalašeajja o pravaaisvaom SSgs javi jenja: 1.) Krstov dan IS. o. m. u 18 časova veliko bdenije; 2.) Bogojavlj^ nje 19. o. m. Slašba božja vršiče se u 9. časova pre nodn? po svršenom bo^osiuio-aju kreče litija (procesija) u Mk časova izpred vojne kapele in prolari pored ofirirskog doma do crkve srca Isusova, Sds *e skrenuti na levo j uči v dvorište Sokola 1.. a kome e> ^ obaviti svečano, vodoosveče-nje. Po svršenoni vodocevečenju vratie«* se litija pored kavarne Tabor u kapelu. Isti dan u 18. časova bdenije sv. Jovana; 3.1 Na sv. Jovana. 20. o. m., shjžba božja vrlice sa a 10. časova
SOKOL
Zagorje, 16. januairja.
V nednfjn,  12. januarja je imešo soko -■ko druatin v Zagorju  ob Savi srenjo redno skupščino v  veliki  dvorani Sokolskoga doma. Občni zbor je ob mnosošt^ vakai udeieJbi č\yoatva otvorii po-^taj-c--. aa br. I^avoalav Mrnuh, kt" ae je v krat. kom nagovoru spcaninjai v preteklem letti tamrtih  čaanov,   predveesn   starešine rim-arbva, brPofJaakn Verda,  lačrpno tnjnišk«. Poročaao je podat br. Vinko Muro vic delo Se je kijab ravnim težavam m znprekarn pr*v dobno rasvšjnk>.
Nečomik br. Frane Klan je v svojem Poročiki sSSsSdSi da vešja nane drnatv,-, na tehničnean pnlju v ceijski žvpi kot eno najmočnejših.  Is te!torva*>ne stsJbtstlke J* naavidno,  da  Vežbajo  284  telovadcu Dni štvo je imelo ■* 3avne naetop^, SMSaloVS • pa je z vrsto članov m članic na okr , nem tekmovanju v Trbovljah ,kjfwr So dr,-segli čkuh okrožno iprvenstvo v odbojk< Društvo si je sgrafduo tutdi lantno mnužlco ska-kailnaco. kjer so bik- lani dO. ja(niuar>i prve savesne sokoiske smučarske tn,knn pa tisrJL župne taksne. katesVh se je ude.« žilo tudi domače društvo in do««*gk> pra \ lepe uepehe.
Poročrlo o dešn proswp4neRa odbora je Podaj proovetar br. Jone Kata-n. P"ro«vetnt oosek je pejrerti 14 predavanj aa <teco in naraščaj, natdaJje je bfV> IO govorov pred vrstami. 3 žalne svečanosti. 2 svečani proslavi. Dramatski odsek je upKzoril 6 rgn nffi >ger.
Po   poroo.*iiu   blagajnika,   gonoodarja |a renncorja,  v> b«l(  v  iuyv&  odb^r isv^oJieui starLaine  br   t»jae  KoJenc.  I. Pod*f;vre* na Nace Pineinger, II  peva^areaina Lavo-stav Mm ah, načelni* FVance Kkm, 1. ns mestnik  Sfatko K-n^ir, ?1. navneatmik »Iva« Mrnub, nAČešnica Darinka Kkm. narneetn1-ei \naata Jirvan in Vjtane Brffie*. prosve tar Jože  Kakm.  odborniki  Stanko {vanc. Prane S4*f»«Snik, Niko Pavlinič. VinVo Mu-rovlč. Viktor P«rgar, Herman Požnn. Iva-n Cniot.   Mawtko   šulin.   .To*e   Markfč. T<ynp Majar. Franc   Savšek. Rob e rt Knez. Ivan Kovač. T^orze Ra/zelj. Franc Gošnb. nran-ko Korbar in Tone Ašjč, nameatwfki- »a-va Knaar.  Mirk0 Savaek, Franc TralMan Ton? »bert, prertednjki raeanov Sr^čV., rjodina. FVane  J<wvan.  Kffnmi.  Knez. rar-so«ire br. Kolone Lojne, Tomo Zernifc, Jbžcf
*rcv 14
»SLOVENSKI  NAROD«, sobota, 18. januarja 1936.
Stran 5
Japonsko letalo na sovjetskem ozemlju
Ponesrečena ugrabitev ob rusko - mandžurski meji — Bitka med ruskimi vojaki ia japonskima letalcema
Sovjetske oblasti jc te dni silno razburil se ne povsem razjasnjen dogodek, ki se je odigral na mandžursko-ru&ki meji v bližini Vladrvostoka- Kakor pravi rusko uradno poročilo, se je pred dnevi spustilo tamkaj na tla japonsko vojno letalo in sta vojaška letalca takoj po pristanku napadla nekega ruskega državljana ter ga skušala odvesti s seboj. Početje Japoncev so opazile ruske obmejne starže ter se je med njuni in Japoncema razvila pravcata bitka. Med streljanjem sta bila japonska letalca ranjena in sta morala odnehati-
Poročila navajajo še nekatere podrobnosti. Letalo se je spustilo na tla kateih 35 kilometrov proč od meje, v soseščini vasj Pokrove, ki se nahaja v bližini Vladivostoka. Oba letalca sta bila oborožena s samokresi, razen tega pa sta imela oba tudi bajonete. Dočim je po pristanku obstal en letalec pri letahi kot straža, je odhitel drugi na cesto, kjer je ustavil nekega domačina in ga skušal prisiliti, da se poda z njim. Bil je to neki kmet. ki se je z vozom vozil v Vladrvostok Kmet se je Japoncu postavil v bran. ga premagal ter ga potegnil k sebi na voz,   da ga
odda v bližnji vasi oblasti Med vožnjo pa se je skušal Japonec osvoboditi in prišlo je do zopetnega ruvanja med njim in kmetom Zmagovalec je ostal zopet Rus- Kmalu nato sta se približala vozu dva obmejna stražnika, ki jima je kmet izročil svojega ujetnika, ter jima povedal tudi o pristamku letala- Straža se je nemudoma podala na označeno mesto, kjer je res nagledala letalo, ob njem pa drugega Japonca, ki je pričel na vojake streljati s samokresom. Ruski stražarji so pričeli odgovarjati s streli sele čez čas in so Japonca podrli na tla. Oba ranjenca so nato spravili v Pokrovo, kjer so ju oddali v zdravniško nego.
Sovjetske oblasti uvedle natančno preiskavo. Domnevajo, da je Šlo Japoncem za to, da ugrabijo kakega sovjetskega državljana da bi dobili od njega vojaške informacije o strateško prevažnem okolišu Vladivostoka. Seveda je šla na delo takoj tudi japonska poročevalska služba ki zanika, da bi sploh prišlo do kakega obmejnega incidenta in rr*i da je vsa stvar gladko izmišljena, skratka, da je sovjetsko poročilo navaden fabrikat, kakršnih se Rusi često poslužujejo.
V zadnjem hipu —
ponesrečena goljufija
Aretacija prebrisanega sleparja pri centralni blagajni francoskega finančnega ministrstva
Pariško finančno ministrstvo je bilo te dui pozoriSce drzne sleparije, ki pa je h-ila v zadnjem hipu slučajno razkrinkana. Pri centralni blagajni ministrstva se je pojavil mladenič, ki se je predstavil kot blagajnik velike pariške finančne družbe ter predložil izkaz finančnega ministrstva, na podlagi katerega mu morajo za razne vrednostne državna Papirje izplačati 225.870 frankov obresti. Listino so natančno pregledali in ugotovili, da ie pristna toda v trenutku ko je blagajnik hotel izplačati denar se je pri blagajni pojavil drus mo5ki, ki se je prav tako predstavil kot blagajnik omenjen-? finančne družbe in tudi zahteval izplačilo 225.870 frankov torej natančno tsiM znesek kakor ga j? zahteval njegov predam Pred ložil je izkaz, ki je bil Popolnoma sličen onemu  orve&a blagajnika.
Glavni blagajnik centralne blagajne je bil presenečen, spoznal pa je takoj, da gre-za prebrisano sleparijo Obvestil je policijo ler direkcijo finančna družbe in zvedel je, daja prvi »blagajnik* prebrisan slepar. V njem so spoznali mladega Korza Pietri Touissainta, ki je že pred dvema letoma na enak način slepa ril Mož je slučaino zvedel pri finančni družbi za vse podrobnosti. Nato je ponoči s ponarejenimi ključi vlomil v blagajno finančnega ministrstva, ukradel tam več pristnih izkazov jih izpolnil in žigosal s ^narejenimi žigi. Denar bi lahko dvignil pri vsakem poštnem uradu v svojam samo-ljutju pa je šej naravnost v levji brlog. To je postalo zanj usodno kajti slučaj je na-nesel. da se je prav tedaj pojavil tudi pravi blagajnik in tako je bil puFtolnv«*" nzkrin-kan.
Vampir iz Niče
Pod vplivom lepe kabaretne pevke je mlad človek umoril bogato žensko, razsekal truplo ter zakopal
na vrtu
Te dni je bil pojasnjen krvav zločin, ki je razburil prebivalstvo vse francoske re-vierc.
Neki Robert Egender, nenavadno čeden mlad človek, je na zverinski način umoril svojo ljubico, bogato gospo Marijo Ano Arbel Zeno. ki je imela veliko najrazličnejših dragocenosti, jc po umoru razsekal in stlačil dele telesa v kovčeg. Sedaj so dognali, da je bil zločinec popolnoma pod vplivom mlade kabaretne lepotice, po imenu Tereze Butagofgi znane v Niči pod imenom »Rense la Brunatte«. Tereza je prihajala v razne lokale, oblečena v dragocene kožuhe, ki so bili last Arbelove. Tako oblečena se je lepotica kazala tudi na promenadi, v salonih Monte Carla in Cannesa. kjer je imela povsod mnogo prijateljev. Te dni so jo aretirali, bila pa je silno samozavestna. Zanikala je. da bi bila z umorom v- kakršnikoli zvezi in se je obnašala -ploh 6ilno irzno. Po več ur trajajočem zasliševa nju pa je slednjič klonil njen odpor in je ihte priznala »Res je Egender mi je zau pa! svoj namen. Skril je po umoru truplo v kovčeg. Našli ga boste v drevoredu vrta za vilo njegove matere, kjer ga je zakopal pod nekim drevesom«.
Nadaljna preiskava je pokazala, da je bil Egender popolnoma pod vplivom 24 letne kabaretne lepotice Izrabljal je Arbelovo in druge ženske, ki so se zaljubile vanj. da je mogel douašati darove demonski Terezi. Že dvakrat se je skušal Robert otresti vpliva svoje ljubice, vendar zaman. Pariški listi pišejo: — »Demonsko dekle si je Roberta Egenderja človeka slabotne volje, po načrtu popolnoma podredilo. Ta mala kabaretna pevka bo živela v kriminalni zgodovini kot »Nizki vampir«.
baehter«, ii&t, ki je bil po vojni naklonjen državnima kancelarjema Fehrenbachu in Wirthu, »Heidelberger Volksblatt«, ki je is-hajal 70 let.
Gonja proti drugim listom je ponovni dokaz, da v Nemčiji vendarle ne čitajo samo uradnih glasil in da široki sloji bolj cenijo liste, ki niso opremljeni s kljukastim križem. Seveda je vprašanje, če se bo narodnim socialistom posrečilo zbuditi med ljudstvom večje zanimanje za svoj tisk.
Zagonetna smrt rnmnnsks lepotice
Vso rum unsko javnost razburja zagonetna smrt lepotne kraljice Tite Cbnstescu, ki je umrla v čudnih okoliščinah. Nekega jutra bo jo našli mrtvo v kopalnici Njen obraz je bil spačen in nekoliko posinjel, vendar
pa sprva niso mogli ugotoviti veroka smrti Sele sedaj so ugotovili da je postala žrtev rafiniranega umora. Za vraten zločinec ji je natresel na zobno ščetko ciankalija, ki je povzročil njeno nenadno smrt. Vse kaže, da gre za osveto ljubosumnega fanta.
Konec kraljice piratov
Iz Šanghaja poročajo, da so te dni ob južni kitajski obali prijeli proslulo piratsko kraljico Sue Nakavura. ki je več let strahovala vse obrežje na Daljnem vzhodu.
Sne Nakavura je bila učiteljica, od tega poklica pa se je kmalu poslovila in jo popihala z nekim kitajskim trgovskim potnikom v Futčav. kjer se je zaljubila v pro-slulega morskega razbojnika Sen Paj Lina. S tem se jo pričela njena pustolovska kariera. Ž njim vred je strahovala vso južno kitajsko obal. napadala obrežne ladje in manjše kraje ob obali. Bila je izvrstna strelka in naposled je sama prevzela vodstvo piratske ladje. Drzno, energično in lepo dekle so spoštovali in cenili vsi pirati. Nedavno se je vrnila v domovino, nato pa nazaj v Fučav Med tem je bila obrežna policija razgnala njeno tolpo, njo samo pa takoj po prihodu aretirala. Prepeljali so jo na Japonsko, kjer jo bodo tudi sodili.
Propadanje tiska v Nemčiji
Ob koncu preteklega leta je prenehalo v Nemčiji izhajati 24 nemških listov. Polagoma, toda vendar sigurno se uveljavlja zahteva izdajateljev lisra »Volkischei Beoba-chterc da je treba ustaviti ali pa združiti vse lisie. ki konkurirajo narodno-socialistič-nemu tisku Veliki pokrajinski listi izumirajo in ves katoliški tisk se zvija v smrtnih krčih Meu pomembnimi listi, ki so prenehali izhajati sta tudi »Der Badiscbe Beo-
Slavni kuharji
Prvi slavna kuhar 14. stoletja je bod Francoz Tirel, naavan Taiilevant BiJ jo vitez. Svojo karijero je začel kot vajenček in povzpel se je do glavnega kuharja kralja Karla VI. Napisa) je prvo knjigo francoskih receptov in recepti :z te knjige tvorijo ae zdaj važen dal kuha-rake umetnosti. Pa ne samo Francozi, temveč t udu Ltaldjaci ao imeb taborne kuharje. V dobi renesanse je izdat kuhar Scapi leta 1610. knjigo receptov ia učbenik za kuharje Od dobrih kuharjev zahteva, da morajo biti vedno trerar. doetojm in skromni. Kuhar mora dobro poznati vso kuhinjsko posodo in sploh vse. kar rabi
Zgodovina pa pozna tudi kuharje, ki so si vzeli svoj poklic taiko k srcu. da so ga plačali z glavo. Glavni kuhar kralja Ludvika XIV. Vatel je pripravil za neko dvorno svečanost premalo morskih rib. kar ga je tako potrio. da ie odšel v sivo jo sobo to se zabodel v aroe. Takrat so bili ljudje še preveč mostni. Tud>i kuhar r^identa Velikega Noe! je zaslovel po svoidb pikantnih omakah. Kralj, ki ie zelo rad dobro iedeL ie zložil na evo tega kuharja alavoopev v stihih kar je Domenilo visoko rx*rikovanie. Tudi v Angliji in v Vatikanu so boaId v starih časih izborne kuharje, ki so jih tuda visoko cenili, saj je res dobrih kuharjev na svetu malo.
fcutrai domaČe blago!
Svetovna literatura
v esperantu
V esperantu
Ljubljana, 17. januarja Vrednost in pomen jezika cenimo po njegovi literaturi Človek bi mislil, da se esperanto kot umetni jezik, nikdar ne more uveljaviti v literaturi, da ta jezik ni sposoben izražati čuvstva in lepote, kakor jih občutimo v živih, preizkušenih jezikih. Vendar pa so take misli zmotne. Če se le malo ozremo in poglobimo v literaturo esperanta.
Znano je. da se je dr. Z. Z. Zamenhof. veliki ustanovitelj mednarodnega jezika, udejstvoval na literarnem polju Prevedel je na novi jezik klasične drame >Hamletac, >Ifgenikx in druge, prevedel je že tudi krajše novele in sestavke ter romane kakor »Marto*. Naravnost mojstrovina je sv. pismo stare zaveze v Zamenhofovem prevodu. Ta veliki mož je pa prevajal in tudi sam zlagal pesmice, od katerih so nekatere prav velike umetniške vrednosti, kakor: >Ho mia kor'c. .Prego sub le verda standardo* in druge. Istočasno z velikim mojstrom so pisali in prevajali tudi drugi esperantski borci. Iz te dobe nam je ohranjen slavni poljski epos »Sinjoro Tadeo< in prevod Prusovega >Faraona*.
2e pred 50 leti je bilo aktualno vprašanje raznih učnih knjig in pripomočkov. Vsi veliki narodi so izdajali esperantske slovnice, slovarje in Čitanke, to se je danes tako izpolnilo, da imamo v esperantu že prvovrstna dela Esperantski slovar, ki ga je nedavno izdala institucija Lingva komi ta i o obsega ?C0 strani in je na nJem več let delalo mnogo znanstvenikov in jezikoslovcev najrazličnejših narodov V najnovejšem času pa je Japonec Jošioko Okamoto presenetil svet s čudovitim delom, japonsko-esperantskim slovarjem, ki obsega **)5 strani in vsebuje 100.000 • vrst. Ta vsebuje 70.000 japonskih besed in 6500 lastnih norm. To ogromno delo je zahtevalo celih 9 let, samo za tisk je potrebovalo 4 leta. Nič ne zaostaja Evropa za ostalim svetom švedi prednjači jo v zadnjem času na polju esperantske literature. Lani so izdali slovar na 574 straneh s 70.000 vrstami. Velike vrednosti za esperantski pokret je delo »Enciklopedio de Esperantom, ki izhaja v Budimpešti in ga izdaja ena najmočnejših esperantskih založb ^Literatura Mandat Dosedaj sta izšli 2 knjigi vsaka po $0 strani. To ogromno delo urejujejo priznani esperantski delavci in literat je. 58 je ^od^ -Lavcev iz 20 dežel.
Pomembna in vsa večjja dela iz svetovne literature so že prevedena v esperantski jezik. Naj citiramo tu le bisere, ki jih po-znaano tudi mi Slovenci. >Princ Srebrjanij« beva Tolstega je prevedla že l. 1912 go* srna Šidlovskaja, Rusinja. Tudi Šenoe s,Zlatarjevo zla*toc je bilo prevedeno pred vojna Vsak narod hoče pokazati svoje literarne pronzvode, tako smo dobili v Qo> vejšem Času prevede Langerlofove >Gdsta Bertung*, BagOo Ib^nesa »Krvave arene;, vojne romane >Na zapadu nič novega«. »Pot nazaj« in druga svetovna dela. Pre gled posameznih literatur Podajajo v vu borih razne antologije, obstojajo že katalonska, belgijska. bolgarska, estonska, švedska, poljska, madjarska in češka an» toiogija, prihodnje leto pa izide naša !"u-goslovenska. Tudi mi Jugosloveni imamo
ae izhajajo le prevodi iz svetovne knji-, temveč tudi močna originalna dela
nekaj dol v espe-rajitakem prevodni, kakor "•Smrt Smail age Cenjri<?a^, neSega >Hlap-ca Jerneja", (celo v 3 oblikah). Jurčiča. Tavčarja, Finžgarja m dru^e. Nas neumorni prof. Modrijan je Pokazal svetu našo poezijo, za kar je pravi strokovnjak. Najnovejši pievo'1 > gotovo Zupančičeva •Duma; in njegove narodne pesmi. ze imenovana t Literatura Minulo* Izdaja veat ko ^eto 5—6 veledel bodfcd prevodnih kakor originalnih. Lami je prevedel e*aporant: ski pesnik Kaloszav v esperanto nesmrtno delo Danteja >Divtna Comedia«. l>etoe Pa je izšeJ v isti za,K>2t>i Jelusicev »Co6«r< « prevodu  Ivo Rotkvica.
Pa ne samo prevodna, temveč izredno nogata in m^na dela imajo esperantisti tardi v originalu. <%aj nam je te zna*no, da Je originaJno r-nanstveno de*o »Sedaj vem kaj je radio« prevedeno iz esperanta *e v 16. jezikov (tudi v slovenščino). »Jamni. !©j Patsasi je svetovna zgodovina, ki se ie prvvaja v žive jezike. Tudi dela Julia Ba;;, hyja in dmgjb pvsa.teljev že prevajajo.
Skoro vsak dan izide kakšna nova knj;-ga v esperantu, po vsem -vem se pojav* ljajo nov? založbe, ki izdajajo knjige v esperantu. Pa saj je razumljivo.. Ali ni esperantski knjigi odprt ves širni svet? Esperanto je vso« ploden, mednarodni pokret. Lahko čita Leto rietLo Ja/pon«x:, Rus, Anglež, Nemec rn Francoz, zamorec, Indijanec a$i Oilukafer.
Kakor vidimo, ni  esperanto V> praktično    sredstvo,  temveč  inoČn^  duhovna vez med vsemi narodi zemlje. Zato se ne smerno čuditi, da esperanto vedno ohlj proli ra v najširše plasti.
Joče Ko2Jl«v»čar
Iz škofje Loke
V&e sokoisk0 clan-a-vo vatjuuio, naj se zaaiosjjivo unlelc/i lajat #aWM skup** ki bo v STOJO M, t m. v veliki divoram' Sokcrlskega tihima. PritH^tek <>h ^1). IV1-uravljalnj aaataflMa: bvaftaW in sesit^r pa r*> dva dni rpreje, v ponedeljek It. I. v mali dfvorarri, ru«ih s pri«eetkn<m td> -D. Na lev se-stajiku <e bosta določili pole? dirug**g;i, tuiuu   vpisTi».na  in eJanarina.
Gospodarska raxsiava v Škofji Loki. Odbor, ki pripravLja in letos velako spodarsko razstavo v Pasflopju škofjeU)skc deške šol*1, jV našel povfc*od n;0,:epš*' ra<zu-mejvanje. V izadnjeni eat*u &o bili inf«»runa-tivni sestanki po Sorskem polju in atbah dolinah, kjor kažejo gospodarski kroffl za stvar najveoj*' za.u imanje. Kljub te uru, dci rok za prijave še ni potekel (do l rVUru-a<rja), «e je že doslej prldaviilo tottko r'l7'~ stavljaileev, da je povsem gotovo, <1ia lv> vtseh 'JA) «ob z risaJiu<v> »'jn telorvaid&Sca p(> polnoma zasedenih. Samo iz Poljanske "h,~ line se je pri javilo nad 20 raiZs>tavljadoev. Naravno Je. d« ima odbor mnogo dela, »n bodo zato r^itesnjeinj k Sodelovanju vs:, ki jim je do tega, da bi velikopotezna zamisel res lepo in do-vršeno v vsakem pogledu uepeia.
<*et knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba
4r« t
j
Planinski dom »Eckbaner« pri Garmisch-Partenkirchnu v višini 1239 m
Lion Feuchtvvagner:
132
2id Suss
ttoman
Po tem je Marija Avgusta zapustila Stuttgart Potovala Je z velikim spremstvom V men oajhhžj okolic sta bila oče Floran !n nežni knjižni-čar v elegan-tn: ooDorn oblek; Dn'ca vrsta vozov z oblekam* je bila že spreda Ulice so bile r»*ne '*al ! udir bi *.da ko ie vo.i-irodiiija zapuščala deželo dobre volje in delaP so dobrodušne dovtipe N^eni bla-gamik; niso štedil-' t denarjem. Klici slave so zveneri skorai or'srčrro
Tud'   Tohann   Jakob  Moser ie stal s r
— ie de a1 svon ?eni Misli pač da bi ne j moj?la vpč nrn^j»provat: «kn^nave Bež* raje iz d^^le Bo?e moi kako hvaležen 1 sem t:, dn <a m« di^ mo^ ;n ukrot*"1 mojo
kH   fn lcre>r\Vn      <tficn*:' 7Pn; roko
Kn ?e voivnd;n;n ?e sedala v kočiji- se te TvvHvtl nn vratc'ri vofve/f^-vljidaT ma"rion qV^*tixo" ti ocntlen M sem s** *e *?meia! v rtnlra da hnm \7?nn™} hudiča, pa SDremliam s?irr»o crnea;ooo jjosko
Poda Mariia Avgrusta si ie mislila zanič-Ijivo m oholo: Zda.; ostanejo tu samo še osli. eden enak drugemu. Njen nežni, pastelni obraz pod širokim črnini klobukom ie z ljubkim posmehom ookimal staremu vojščaku ki te zapH vratca, salutira! in se na moč prijazno nasmehnil.
Preiskovalna komisija je navzlic vsem mukam spravila iz Siissa samo splošno priznanje, da je občeval s krščanskimi ženami Poklicali so torej lakaje in ko-mornice strogo so jih zaslišali o najmanjših podrobnostih Nekateri .so gledal: skozi lukniice v ključavnicah, drugi so slišali krike. Tečame in stotame v nasladi. Vse to k^e. kdaj. kako dolgo, je biđo skrbno Dretehtano prebrskano in zabeleženo v akte Ode:e sraice nočne srajce so Dreel^dal' in vse kar ^o opazili ie DriSlo v proMVol Tako i? komisiia po-laenma 9esff}vr1i dole s<-*7naro žen. od* ''xn'h in pjenrosrfti  omožetrti in samic
Vce  <0  tpm^Vr'fr-   ^icb'cil"   Vda1' kol'Vo-
kraf knV^ rfolg-n in kako so spolno ob-
revnlo   ' rMo*>->  r corln'V: rpso izpu-
""kan«   r\r-, rl-^Sl OCt*    Tr| fo  S*"» 7.1-
hele^;^: Xr"^ Wni tw»m v treh izvodih in soravfli v državu' arhiv.
Sodišče je poklicalo tudi Gotzovi dami. Mladi tajni sve»tnik Gotz ie zopet prišel v veliko zadrego. Zdelo se mu je naj-pametneje posla«ti mater in sestro za nekaj časa na svoje posestvo v Heilbronnu. Mogli bi kar tebi nič meni nič odpotovati v državno mesto fteUbronn in se tako umakniti pravomočju vojvodskih sodJ§č. V tem primeru bi pa moral Gotz odložiti vse svoje funkcije. Lahko bi pa tudi stopi! pred preiskovalno komisijo. Toda potem bi moral tako pogumno in tako preteče pogledati vsakega, kdor bi si dovolili kriv pogled, da bi ga rninflo vesele do posmehovanja. To ie bfco neprijetno, ka*!'* Gotz je vedel, da bo mora! gledati tako zelo mnogo ljudi- morda celo vsakogar. Bil je pa pogumen m odločil se je Z3 ta izhod.
Neketra jasnega poletnega dne sta stopili Gotzovi dami pred sodnike Gospodje so zaslišali naiprei mater, potem oa i\ hčerko in naslajali so se nad vso nikantnostio tesra posebnega primera. Le s težavo co prkriva': svoio napetost m radost nnd brezbrižno resnosrkv sodniških mask Ptfzaceta Sahme je stala pred komis; n «-a7burena m drbteča po vsem telesu Crna prip osta obleka le še povečala pastelno mikavnost njenih rožna-
tih lic in zbeganih, temno modrih oČri. Bilo je čudno, da spk>h ni nosila nakita, razen prstana z »Očesom raja« Vzela ga je bila kljub izrecni bratovi prepovedi in pogledi sodnikov se kar niso mogli odtrgati od tega dragega kamna. Zvijala se je pod neizprosno stvarnostjo, s katero so ji zastavljaJi ti možje v domnevi, da jim daje ta dražeče dragoceni kamen dvojno pravico do tega, spolzka, radovedna vprašanja. Drhteč klub žarkom poletnega solnca se je bolestno pripogi-bala pod surovo odkritostjo teh vprašanj-izmed katerih mnogih sploh ni razumela, zvijala se je, zdaj pa zdaj :e odvrnila pogled, da bi se izognila nesramnim pogledom, krčevito je napenjaln tenke koščene prste. Govorila ie tiho, kakor da ji nekdo stska grlo tako. da <e često ni bilo mogoče razumeti. Toda sodniki se niso zadovoljili s tem, svoje odgovore ie morala ponavliati. Naglušni vladni svetnik .lager je opetovano vprašal. »Kako?«, *Kako?« in nekatere podrobnost« si je dal popisati trikrat zapored. Prav tako temeJMo so jo zasliševali o Lubavni pustolovščini z vo;vodo Naiboli vsilMv in nesramen >e bf1 tami svetnik Pflug. ki ie hotel napraviti zloč;n žali^nja veličanstva iz tega, da je rniel žid ljubavno razmerje
z njo pred vojvodo.
Tako se je zvijala mladostna m dra-žesjtna na nevidnem kolu, nihče ji ni prizanašal, vsi so jo mucih. Najbolj jo »e mučil koščeni, obok', pikri tajni svetnik Pflug, ki jo je poln odpora in mržn.ie vedno znova vpraševal, ali ni čutila gnusa pred smradom obrezanega. Vsrlivi in nesramni so bfli tudi vladni svetniki Haber. Rems, Jager !n Hann, nadutn, po karijeri hrepeneči uradniki srednjih let, veseli te izpr-emembe v enoličnem uradniškem življenju. Vedeti so hoteli vedno nove podrobnosti in sprva so govoril" v dvoumnih opisih- kakor bi se hoteli naslajati nad tem čim dlje, potem so pa zastavili vprašanja z grobo odkritostjo. Tajnika, assesor Bardil' n aktuar Gotz. sta skušala s ponžu.očo tralanmostio ;ri zoprno prizanašajocim glasom najti za njo olajševalne okornosti, kakor delajo moški često, če gre za vlačugo Tako sta izpostavljali občudovanju svojo dobrosrčnost. Predsednik tajni svetnik Geisberg. >o ie nahrulil z osornim glasom, naj ne bo tako trmasta in sramežljiva, saj ie že divoli izkušena na1 ne igra dvanajstletne deklice, ie dejal, temveč naj pošteno odpre usta. saj je znala odpreti tudi druge stvari.
Stran 6
»SLOVENSKI NARODi, sobota, IS. januarja 1<>36.
štev. 14
Ali se vračajo boljši časi?
Zboljšanje se sicer že kaže, vendar pa še ne splošno, v mnogih
državah še ni prišlo do izraza
Ljubljana, 18. januarja. To je nedvomno vprašanje, ki dandanes zanima najbolj vse. če pa hočemo nanj odgovoriti in ne le odgovarjati —- nepristransko ter stvarao, se moramo ozirati na statistično gradivo o svetovnem gospodarstvu. Vsaka pavšalna presoja je lahko zmotna; primer ene same države nam Še ne dokazuje ničesar, čeprav nam tudi najboljše gradivo ne more dati jasne slike svetovnegu položajar vendar zdaj^ ob koncu šestega leta krize, mnogo lažje presojamo gospodarske pojave, ki so prva leta pretresli ves svet do temelja, in bodočnost ni več tako negotova. Najznačilnejše je predvsem, da se kaže v mnogih državah konsolidacija na gospodarskem področju t da so časi povsem brezupne krize v resnica že minili ali so se vsaj pokazale poti, ki vodijo iz katastrofalnega mrtvila.
Obogateli smo za marsikatero važno spoznanje. Množice so začele zahtevati državno intervencijo, začele so težiti po smo. treni ureditvi gospodarstva, na glasujoč, da dandanašnje bede ne smemo pripisovati naravnemu pomanjkanju, temveč temu} da ao vsi njihovi napori za blagostanje splošnosti zaman, najsi je še tolikšna reprodukcija. V času splošnih, velikih elementarnih nezgod delimo prizadetim podpore ter skrbimo, da bi bile živi jonske potrebščine razdeljene čim pravičneje. V času največje svetovne katastrofe, svetovne gospodarske krize, se pa nismo mogli znajti, nismo mogli najti izhoda iz obupne, zagate. Pustili srno ljudi v njihovi nesreči t v pričakovanju, da se bo vse popravilo samo. To je ugotovil v zadnjem poročilu Mednarodnega urada za delo tajnik Butler, govoreč o pravični razdelitvi dobrin. Dejal je tudi. da ni nesmiselno v tej dobi pričakovati od vlad, da se pobrigajo za življenske interese posameznikov, da jim preskrbe hrano, stanovanje in obleko prav tako odločno ter skrbno^ kakor so vzpostavile in zagotovile letalski promet, radijsko službo ali popolne sisteme državne obrambe. In v resnici je začelo prodirati spoznanje, da je treba spraviti gospodarstvo v smotreni red. Glasovi o načrtnem gospodarstvu so postali aktualni v vseh naprednejših državah in v nekaterih državah so v resnici začeli gospodariti več ali manj po načrtu. Povsod so pa bili prisiljena, da so se začeli posluževati vsaj izjemnih odredb ter omejevati gospodarsko svobodo.
Napori za obnovo
gospodarstva
čim deli je trajala kriza, tem jitsneje je stopalo vsem pred oči. da gospodarske krize ne moremo odpraviti, če ne odpravimo nezaposlenosti in da je nezaposlenost naj-točneiše merilo za obseg krize. Toda nezaposlenost sama na sebi je postala vprašanje, ki je začelo skrbeti tudi one, ki jim je socijalni čut lahko tuj. Najprej so začeli podpirati nezaposlene gmotno. To je
prav za prav prva reakcija na največje zlo našega časa. Seveda je Pa v nekaterih državah ostalo samo še pri nezadostnem podpiranju nezaposlenih. V drugih državah so pa tudi   storili marsikaj   drugega,   da bi odpravili krizo.    Na Angleškem so porabili velike \gote za podpiranje ter zavarovanje nezaposlenih. V Nemčiji £1 na Švedskem so začeli najprej skrbeti, da najdejo delo nezaposlenim.   V Ameriki so kmalu spoznali,   da brezdelje   in mUoščinarstvo demoralizirata ljudi. Prizadevanja, da število nezaposlenin zmanjšajo, pa tudi niso bila zaman. Nezaposlenost je dosegla višek 1. 1932. Ako označimo stanje nezaposlenosti 1. 1929 s 100, moramo nezaposlenost 1. 1932 jeseni označiti z 280, kar pomeni, da se je nezaposlenost povečala skoraj za 200?«. Lani je indeks nezaposlenosti znašal 217, kar pomeni( da je število nezaposlenih začelo padati v začetku leta 1933. Seveda pa ni začelo padati tako naglo, kakor je naraščalo.   To je le posledica raznih   ukrepov  proti   nezaposlenosti ter gospodarski krizi nekaterih držav. Eksperimentov je bilo mnogo. Umetno so zviševali produkcijo in cene.    Državni proračuni so imeli Čedalje več deficita. Reorganizirali so denarni trg; odpravljali so zlato valuto, zniževali obrestno mero, izdajali devizne odredbe. Najemali so razna notranja posojila. Na razne načine so financirali javna dela. Moramo priznati, da vse to ni bilo brez uspehov^ vendar moramo tudi naglasiti, da je bilo to več ali manj umetno odpravljanje krize in ni posegalo radikalno  v strukturo gospodarstva. če vzamemo za primer Ameriko, kjer je bilo najbolj    razvito   liberalno gospodarstvo, sprevidimo,   da je nezaposlenost  tam še vedno   izredno resen problem,   čeprav so dosegli?  da se je dvignila  produkcija in cene pridelkov. Holandska, ki je obdržala zlato valuto in ki velja za eno najnaprednejših držav, je imela lani najvišje število nezaposlenih in najmanjšo produkcijo od 1. 1932. Primer posameznih držav omenjamo zatof da pokažemo, da je kriza v nekaterih državah še vedno izredno ostra.
Primer Nemčije
Vzemimo primer Nemčije, ker je najzanimivejši! Koliko je trpelo gospodarstvo Nemčije zaradi krize, je težko ugotoviti. Zaradi notranje in zunanje vrednosti marke je presoja še posebno otežkočena. Nedvomno je, da se je število nezaposlenih zelo zmanjšalo, po uradni statistiki za 20.2% do januarja lani, do letošnjega januarja pa še za 16.1%. To pa gre predvsem na račun povečanja industrijske produkcije. Lani do junija so izdali za javna dela 5 miljard 400 milijonov RM, 3 milj a r-de od tega je prispevala vlada. Večino tega denarja so izdali za delavce, ki so bili zaposleni pri obveznem delu ter torej slabše plačani, da jih je bilo lahko zaposlenih \0č.
Zelo se je pa skrčil izvoz lani. in sicer
od 406 milijonov 1. 1933 na 347 miMjonov, kar je prav katastrofalno v primeri z letom 1929, ko je znašal mil jar do in 55 milijonov RM. Zaradi aktivnosti trgovinske bilance so skušali čim bolj omejiti uvoz. Javna dela so financirali s posojili^ ki so jih dajale razne ustanove, n. pr. Družba za javma dela in banke. Financirali so tako: Ko je odobren načrt za kakšno javno delo, podjetje prejme menico od oblasti, ki je za delo odgovorna. Menico akceptira ta ah oni denarni zavod. Na podlagi tega akcepta jo lahJco eskontira v katerikoli banki, rees. kontura pa v Državni banki. Za izplačilo menice jamči država. Razen tega je država uvedla potrdila o plačanih davkih pred i z vestnim rokom kat garancijo (40% vsote plačanega davka) za posojila, ki jih je izdajala Državna banka. S temi uredbami se je denarni obtok zelo povečal. Se. veda pa ima ta politika tudi slabe strani in so zato obremenjeni bodoči dohodki s hipoteko. Nemčija se je torej zadolžila za več let naprej.
X Nezaposlenost v posameznih državah
Popolne statistike o številu nezaposlenih . ni v nobeni državi. Točnejše so pa seveda številke o zaposlenosti. Po podatkih, ki jih je zbral Mednarodni urad za delo, vidimo, da ni lani še v nobeni državi, razen Japonske, število zaposlenih doseglo višine 1. 1929. če vzamemo Za osnovo stanje 1. 1929 ter ga označimo z enoto 100, tedaj je znašal indeks nezaposlenosti lani v Franciji 3.745. kar je najvišje število, v Nemčiji 146, na Holandskem 399, v Belgiji 1.458. v Švici 442, v USA 255, na Poljskem 333, v Angliji 162, na Japonskem 128. Ker je bilo lani na Japonskem prav toliko zaposlenih kakor 1. 1929, imeli so pa vendar še nezaposlene, vidimo, da število nezaposlenih narašča tudi z naraščanjem prebivalstva, česar navadno ne upoštevajo dovolj statistiki, zlasti ne pri nas. Zaposlenih je bilo lani v ČSR v primeri z 1. 1929 (100) 75, prav toliko, kakor 1.1933, v Franciji 77, ItaHji 72, pri nas 90. v Nemčiji 85. v Ameriki 75, v Švici 73, v Angliji 98. V Sovjetski Rusiji je bilo leta 1929 12,167.000 zaposlenih, lani pa 23,225.000 delavcev.
Mezde
Višina mezd je prav tako važna za presojo gospodarskega stanja države kakor število nezaposlenih. Osnova je L 1929 (100). Nominalne mezde so znašale v Franciji 1. 1930 109. 1931 108, 1932 in lani 104; v Nemčiji t 1930 102, 1931 97, 1932 in lani 79; v Angliji so ostale mezde 1. 1930 nespremenjene, do L 1933 so se pa znižale na 95. d oči m je lani znašal indeks 96. V Ameriki je znašal lani indeks višino pred krizo, najnižje so pa bile mezde leta 1933, ko je znašal indeks 83. V Rusiji; 1. 1930 107, 1931 125, 1932 150, 1933 165 in lani 193.
Krize ie nismo prebrodili
Kdor bi se oziral samo na' padanje števila nezaposlenih od 1. 1932 in na' dviga, nje produkcije^ bi morda sodil, da se nam krize ni treba več bati. če se pa ozremo še po nekaterih drugih številkah, vidimo, da je beda čedalje večja, kljub nekateremu zboljšanju. Najznačilnejša je nedvomno statistika o porabi živil. Vidimo, da poraba najvažnejših živil pada v velikih evropskih državah. Kjer se kaže zboljšanje je še neznatno. Opažamo tudit da se dviga poraba slabših, cenejših živil na račun dražjih ter boljših. V Nemčiji je padla po* raba masla in masti, poraba se je zmanjšala že prej ter niso na njo vplivale le (poznejše) devizne odredbe.
Toda, ker smo se že tolažili vsa leta. da kriza popušča, ne bomo jemali upanja upajočim tudi zdaj, ko so se v resnici začeli kazati nekateri znaki zboljšanja. Ugotavljamo samo, da zboljšanje ni splošno; da ni prišlo do izraza še v mnogih državah in da je bila v nekaterih državah kriza šele lani najgloblja; da se je gospodir-sko stanje v nekaterih državah poboljšajo samo na videz, ker je zato žrtvovalo največ delavstvo ter so zato obubožali še bolej nižji in srednji sloji; da so krizo odpravljali z raznimi finančnimi eksperimenti ter z notranjo zadolžitvijo, ki lahko ob neugodnih razmerah poostri ali zopet povzroči ostro, usodno krizo.
RADIO
Nedelja, 19. januarja.
8.00: Nap0ved ča^a, poročila. — 8.13: Telovadba iS- Ciril šoukal). — S.45: Vesela jutranja glasba (radijski orkester). — 9.45: Versko predavanje (p. dr. Roma a Totmp.nec). — 10.00: Prenos corkvene glas-be :z stolnice. — 11.00: Koncert PraškeSa kvarteta. — 11.40: Mladinska ura: Stri-ček Matiček govori in poje. — 1-.00: Napoved časa, obvestila. 1^.15: Plošče. — 15.00: Kmetijska ura: Organizirajmo sadne nasade (ing Skubk). — 15.-0: Nekaj Za Ptes (plošče)" — 16.00: Gospodinjska ura: Higijena kmečkega gospodinjstva (ga. dr. Amalflfla šimec). — 16.15: Pesem in ples. Sodelujeta oktet Pevskega dr. rud. namešč. v Trbovljah in tamburaški orkester. — 19.30: Nac ura: Slovanska duša v zgodovini jugoslov. naroda (Arsanda Gavrilovič). — 20.00: Koncert lahke glasbe, radijsl«': orkester. — 21.15: Arije )■ ruskih oper poje g"a. Franja Bernot—Golo-bova. — 22.00: Napoved časa, vreanens-ka napoved, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe iz kaivarne »Nebotičnik«.
Ponedeljek, 20, januarja.
15.00: Zvoki Lz Rum, unije (plošče) ^ — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, obvestila. — 13.15: Revija glasbil (plošče). — 14.00: Vremensko porodilo, borzni tečaji. - 18.00: Zdravniška ura: Oslovski kašelj (S. dr. B. Ma-gajna). — 18.20: Kvartet Lisinski, plošče. — 18.40: Kulturna kronika: Slovenski slikar Pr. Katic ig- (dr. Fran Štele). — 19.00: Napoved easa, vremenska napoved, Poročila, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Jugo-slovenstvo v severni Dalmav ji (Dušan Si-nobaid-*). — 20.00: Prenos opere iz Beograda.
Torek, 21. januarja.
11.00: šolska ura: Preko črne gore. Durmitorja in Sandžaka v Sarajevo (g. J.
Lapajne I. del.). — 12.00: Naši Pevci, na&e pfcvke (plošče). — 12.4o: Vremensk* n*po-ved, Poročifl*. — 13.00: Napoved ča*a, obvestila. — lo.lo Glaude Dobussv (pkišoc*.
— 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 16.00: Koncert Offenbachovih det.
— 18.40: Zg<»dovfaia dežele vzhajajočega soinca (g. Fr. Terseglav). — 19.00: Napoved časa, vremenska napovedt poročil*, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Zadružništvo — element gasponkir. napredka t Ju-gos'avrijji (Tvo Zoričić). — 20.00: Revij« naših harmonikarjev. Sodelujejo g*«. Sta© ko Avgust, Rakuša Franc, Ivan Mag^ter. Kokalj Lojze, Kovač Kdvard, Prapr0tnik Mar*ian. — 21.00 Potovanje od fcovera proti jugu (radijski 0rkester). — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, Poročila. — 22.30: Angleške plošče.
ŠAH
Na l rzoturnirju JAK za prvenstvo ianu-arja sta zmagala Iskra in Prsinfalk n> do-Miila vvak po SVs točk (85*/s). Tretji je bil Milan Vidmar ml. 71., IV. Sikošek tVi; V Kumelj 6; VI. Cibic 5V'r, VII. Gerzinič 5 !očk; Muzi ovir 4. Majcenovič in Simonie pc 2 in Ivauus 0 točk.
Iz Zagorja
Smrtna kosa. V Kotredežu je umiri 14. januarja Pfeifer J, ki je dosegel starom 90 let. Pokopali so ga v četrtek na tukajšnjem pokopališču. — v Kisovcu j? umrla 45 let stara Gostiša Marija. K večnemu počitku so jo spremili v torer domače pokopališče. — Xaj v miru počivata! Prizadetim naše sožalje!
Iz Radeč
Kolovdacija Šole p Podkraju. V »redo je bila v Podkraju pri Radečah kolovdaoia nove šole. Predsednik komisij« je bil areaki načelnik iz Krškega, člani pa sreski prosvetni referent Ivan Horvat in zastopnik tehničnega oddelka banske uprave i rti. arh. Saša Skubic iz Ljubljane.
Nadležno beračenje. Vsak dan prihajajo brezposelni delavci iz raznih krajev ter trkajo na usmiljena srca domačinov. Nekateri so tako drzni, da odklanjajo ponujeni jim živala ter zahtevajo — denar. Ako jja ne dobe, ozmerjajo prav s prostaskimi iz-razi hi-šne gospodarje. Želeli bi. da »topijo odločujoči činitelji tem delomrznežem rta prste.
Vlak ga je raztrgal. Blrzoi po*ta>c Breg v torek ponoči povozil vlak neznanega moškega. Odrezal mu je glavo, noge m roke Vzrok nesreče še ni pojasnjen. Preiskava bo ugotovila, ali gre za nesrečo ali samomor.
— Roko.
Dva pri biljardu
— Zakaj ne siečeš suknjiča?
— K*t imam zakrpano srajco.
— A ti?
— Ker nimam zašite srajce.
Po-ebna znamenja Plačilni uči novega natakarja: Zapomni si: Kadar plača dama, imaš opraviti z zakoncema, če plača on. vedi, da je to clam. na t vdovec, če pa plača vsak zase, imaš opraviti z modernim zal jnWjenam par. čkom.
MALI OGLASI
beseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 3 Din,
preklici
Za pismene odgovore glede matih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
XXXXXKXXXKKXKX*XXKKX
RAzno
Din 39.—
pri znani tvrdki ALEKS. OBLAT, Ljubljana. Sv. Petra c. 18. Trgovci popust. 8/R.
VSEGA v IZOBILJU
za malo denarja v veliki izbiri zimskih sukeni. oblek. Hubertu-sov. pumparic itd. pri Pr3-skeriu   Sv. Petra »-esta 14. <i'T
SVEŽA JAJCA debela zajamčena 7*20 komadov Din 510.—, f>anko voznina razPošilja po povzetju!  G.   Drechsler. Tuzla.
:>48
I
s-»TJ
js M od -SE   w ®
K« M 2 B o m* _.
g •"»»»'g
g-O s 2
co
B
I
KAVARNA STRITAR vsak večer koncert, salonski orke-3ter^ pjevačice. 5/T
50 par entlanjc ažuriranje,   vezenje   zaves, perila.    monogTamov. gumbnic Velika zaloga perja a 6.75 Din. »Jnlrjanac, Gosposveteka 12.
l/T
POHIŠTVO moderno v veliki izberi po najnižjih cenah dobite pri Andlovic Komensketja ul. 34. 383
IZGUBLJENO Od Celja, Ljubljane do Pod trančo je bilo zgubljeno v bz-lem papirju zavito Din 900.—. Najditelj naj odda proti nagradi v upravi 'Slov. Naroda*.
m)
PRODAM
SPALNICA šperana, 10 kom. v lepi obliki prodam za 2.200 Din. (Svetla imitacija). I. Bi-tenc Gosposka uL 10. 377
NATAKARICO mlado simpatično takoj sprejmemo. Gostilna »Viteza, Breg. 370
PISARNIŠKA MOČ tudi začetnice z znanjem tesnopisja in trtobrvatske korespondence se sprejme za sezijsko delo. Ponudbe pod ^sezijskoc na upravo. 357
POUK
DRUGI
tečaj
za
damska In moška oblačila
se bo vršil od 3. do 22. februarja 1936.
TEODOR KUNC
lastnik krojne šole Ljubljana, Sv. Petra c. 4/LT.
STAnOVAMA
TRISOBNO stanovanje z vrtom in kopalnico se poceni odda. Ogled dnevno od 8 do 10. ure. Rožna dolina, cesta IN. št. 7. Istotam enosobno za 200 Din
378
PISARNO primerno za društveni lokal, v sredini mssta. z vhodom iz hodnika ali stopnišča, išče s 1. majem Združenje elektrotehničnih >brti za dravsko banovino, Ljubljana, nebotičnik III/n.
371
GLASBA
Za darila
Klavirske in kromatične harmonike
vsakovrstne spremljave in specialitete le pri
ALFONZ BREZNIK
Aleksandrova cesta 1
SLOVENSKE PLOŠČE
šaljive, kupleti, petje z godbo, harmonike Že za Din 25.— samo pri
ŽEniTEV
POSESTNICA v letoviškem kraju na Gorenjskem se želi poročiti z boljšim in starejšim gospodom z nekaj gotovine. Samo r3sne ponudbe s polnim naslovom poslati na upravo lista pod :Resnost:. 336
OGLEJTE SI
veliko   izbero dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, invalidskih vozil, prevoznih tricikljev,  motorjev, šivalnih strojev, pneumatike in raznih delov.
CENE ZNIŽANE! CENIKI FRANKO!
»TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4.
BODOČNOST je za vas
NEZNANA DEŽELA
Ce hočete apoznat! vašo življenjsko pot. ne »klevajt-. ampak pišite astrologu, ki bo a&zmotljiv ia iue«ljiv vodakk Va*e šivljenjake sreče.
Gotovo se Vam je tu dogodilo, da ste prišli t neznane kraje, kjer niste poznali cest io poti. V takem položaju te niste prepo&tili golemu alučaju in predali temni aegotovoeu, temveč ste povprašali takega domačina, «1j V»m ;r>ka/e, fcr>2 ia kam? Zakaj bi ne povprašali, kadar gre ta rade najbolj saželjeno spoznanje, ss Vašo bodočnost? Zakaj tavat« v negotovosti in trdovratno bodite po neznanih potib žrvljonja, ko pa bi vendar rali dosegli srečo, Ijnbeseo io blagostanje. Nevarnost pa je. da vse to zgrešite ki Vam sreča uteče zadnji hip. Tu Vas morda £aka bogata, ljubeča sena, tu Vas čaka k*uijera. blagostanje. Vi pa se trdovratno držite svojih navad. Loterijski uspehi t s Vam odmika jo! Zakaj pa izbirate slabe številke tat igrate v n epov olj nem času? V takih vele važnih momentih se prepuščate golemu slučaju in njegovim kapricam. Namesto da blodite v negotovosti, nejasnosti tal ugttanjih, pRHte astroiojra in ga * prešajte za nasvet. On je poklican, da Vam bo odkrit tat zaupen vodnik Vase sreče.
Zahtevajte od njega Vašo življenjsko prognozo, da bost« e poznali sme/ Vase bodočnosti tat ili po tej poti srečd in uspehom nasproti.
Spoznali boste jasno in natančno to, kar morate storiti ca blagor in uspeh pri vseh delih io podjetjih, ter pri Vaših odločitvah.
Grafoktekl borean Vam pokaže v Vali življenjski pro-gnosi pot do Vase sreče in Vam namenjene usode.
Vsak dan nam pošta prinaša dokaze našega dela tat zahvale naših klijentov.  Prosim, čitajte!:
»Za vsebino Vašega esmjeoega dopUa, s e tirom na etufl! mojega življenja in moje pethoanslize, se Vam naprifireneje zahvaljujem. Vsa Vala posvarila in nasveti, so sa mojo bodočnost življenjsko važni. Sem zel« T>reseoe>a, ker ss ras Vaae napovedi izpolnjujejo. Čudim se samo, kako ste mopli podasj tako točen opis mojega proflega življenja in mojih neuspehov. Sedaj veni, ko so ss začele Vaše napovedi izpolnjevati, kdo je moj vodnik aa moji bodoči življenjski poti. Da Va« pismeno izrazim zahvalo, me je napota tudi loterijski uspeh, ki sem ga dosegel v pro-JVm kolu loterijskega igranja. Zahvaljujem se Vam za Vaše delo. Vam Teino hvaležen — Jernej Kavčič, dipl. tehnik, Maribor.«
Pišite brez odloga, pošljite ie ćanes Vaš Tata jm m roJ3t. nI datum ter 90 Din kot honorar sa Vašo -psihoanalizo in skico Vaje življenjske prognoze.
Stalna ia točna adresa  ss glasi:
Grafološhi bureau — CELJE
soštni predal 106.
Ogromno zalogo blaga za preobleko pohištva
pre Ju je Josip Zupančič. — Za »Narodno UaKarno«. Pran jezertekv <— Za opravo m inaeratru cej Usta Oton Chriatot,
priporoči.
A. & E. Skaberne
Ljub/Jana,
Oglejte si izložbo
Narodna
tiskarn
LJUBLJANA
Trti--r
Vat ? LJubljani.