Zmapa uprave, največji delničar praznih rok Je spolna zloraba otrok tabu? aŽITEK V DOBRI KAVI PRÖARNA; 03/713-2666 C^jakem bazena z Poletni HrbunU ST. 66 - LETO 63 - CELJE, 22.8. 2008 - CENA 1.25 EUR t. '' ''' • • Mercator (hri ® OpakAmiškA 9. Celi»- it 03^26 BD 00 vuko soboto od S. do U. ure EKOLOŠKA TRŽNICA vMfrtO vas» da spoznM na naraven način pridetano, ekoicdko ffrano i novua (edzulam IsfUtUfis^^ Odgo'/vna ur&dncd r^T TaljandCvim Kdo bo drital roko nad ribami? Novomasnik postal očka Janoi Šmid • doktor zat0io in dušo Argentinca v nizkem startu l^pGODKI NOVI TEDNIK ANDREJ KRAJNC UVODNIK Ko mimo tebe nese streho... Zgodilo se je povsem nenapovedano. 2e res. da so vremenosbvci napovedovali temn£ oblake, fd naj bi dosegä čudi naše kraje, a da bo iz njih znova nesreča udarila prav Kanonsko... Hidi ko sva se s fotografom v soboto zjutraj odpravljala na Kozjansko, nisva vedela, kaj naju tam čaka. Tistim, ki smo v Celja doživeU le obilno deževje in svetle strele, se je pač zdelo, da kaj hujšega kot kakšno podrto drevo pač ne more biti. Le nßtirmji oWWefe je dajal shxdxiy da se je ^gocüto nekaj hudega, In to prav na Kozjanskem, območju, ki ga že leta ki^^ med mary rozuiia v re^ji Ena od so^vomic je že ob ogleda vremenske mpcfoedi razmišljala o tem. koga bo udaiilo tokral. Še najmanj pa je takrat priüikova-la, da se bo močan veter s točo znesel prav nad njeno hišo in pridelki. Ko so v občinah popisaU prvo škodo na objektih in infnjstrukturi. je ta že dose^ sfe?ra/ deset milijonov evmv. Pa številka sploh še ni dokončna. In če dodamo zraven še helctaije uni^nih kmetijskih površin in gozdov> potem ugotovimo, da bo Koqansko potrebovalo več kot le nekaj dni» da se znova postavi na noge. Soize so se sicer že posušile, ačezlasd tistim, ki svoje lastnine niso imeli zavaiuvane, ne bodo hitro pomagßä, se kaj lahko zgodi, da bo jok Koijancev pomoöL še kakšno poplavo. Čeprav je po pripoveicnjanju mnogih hreščalo, pokalo in divjalo» skratka spuščalo zvoke, ki smo jih bolj vajeni iz kakšne holivudske uspešnice katastrofe, se je večina ljudi uspela pred udaid skriti. Po podatkih s terena naj bi v nekoga, ki ga je neaije ujeb, ko seje s kolesom vračal domov, udaiil dd strehe. InČepo^kidjžijo, naj bi nekaj ljudi ob pokrivanju hiš v deževni noči padlo tudi s str^, a menda brez hujših posledic. Le kaj nas torej še üika v prihodnosti? Bonw zdaj moraU ob vsaki napovedi viharnega vremena trepetati in prositi boga ali naravo, kakor komu ljubo, naj prizarme naši hiši? M če smo bolj socialni - naši občini. državi, Evnjpi, svetu... Aja, je res, da se bliža konec sveta? Ob nevihtah izidop! Številne nevihte» ki jih doživljamo v tem poletju, povzročajo veliko okvar tudi na telekomunikacijskem omrežju in napravah. StevUni operaterji 2ato opozarjajo, da zaradi povečanega števila napak vseh ni mogoče odpraviti v zelo kratkem Času. Uporabniki telekomunikacijskih storitev lahko možnosti nastanka okvar s pravočasnim in pravilnim ukrepanjem bistveno zmanjšajo že sami, sporočajo operaterji. Prva in najbolj zanesljiva možnost je, da pred ali med nevihtami izlüopite vse naprave iz električnega in telefonskega omrežja. Druga, da uporabljate kakovostno prenapecostno zaščito. Za varnost naprav poskrbite tudi, ko vas ni doma. Če je vremenska napoved slaba, je najbolje, da naprave že vnaprej preventivno izključite. BS Gromozansica šicoda! Največ škode v Občini Kozje - Vlada odobrila interventno pomoč Stanje na Kozjanskem se po petkovem uničujočem neurju umirja. Sanacija je pospešena, zavarovalnice že izplačujejo prve odškodnine, občine iščejo rezerve v proračunih, interventna sredstva pa je na včerajšnji seji zagotovila tudi država. V minulih dneh so si območje ogledali nekateri politiki in predstavniki drugih organizacij. Potem, ko si je že v soboto po neuiju stanje na terenu ogledal miruster za okolje in prostor Janez Podobnik, je v torek občine Podčetrtek, Kozje in Šmarje pri Jelšah obiskal Še minister za obrambo Kari Erjavec. Župani so ga seznanili s stanjem na terenu in potekom sanacije ter ga popeljali na nekaj kritičnih točk. Po ogledu prizadetih območij je minister poudaril. da je Čimprejšnja državna pomoč nujna, zlasti tistim, kjer je prizadet njihov dohodek. »Moram reči, da sem žalosten, ko gledam te vinograde in strehe, ter sočustvujem z ljudmis tega območja.« Naravno nesrečo, ki je prizadela tudi druga območja Slovenije, je ocenii kot eno hujših, hkrati pa pohvalil priaadevnosi gasilcev. Prizadeta območja, kjer je Škoda na kmetijskih površinah skoraj stoodstotna, si je ogledal tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cirii Smrkolj. Ugotovi) je. da so razsežnosti ogromne. Močno poškodovanih je 400 hektarjev vinogradov, 120 hektarjev starih sadovnjakov, 15 hektaiiev intenzivnih sadovnjakov in preko 1.400 hektarjev poljščin. V zbornici so že sprejeli prve ukrepe. »Naše službe intenzivno spremljajo razmere na terenu in priporočajo ukrepanje, kot sta preoranje in hitra jesenska setev. Skupaj z občinskinii komisijami naši svetovalci sodeluj e- Prizadata območja sije vdružbi županov ogledal minister za obrambo Kari Enavec. Na veliko Škodo po neurju so se odzvali v Eko skladu, kjer so razširili seznam upravičencev do brezobrestnih in brezstroškovnih kreditov za odpravo posledic neurij tudi na tiste, prizadete 8. in IS.avgusta. Najnižji znesek kredita so znižali na 1.500 evrov, najvišji pa ne sme presegati trikratnika ocenjene škode. Razpis bo odprt do 31. oktobra. Butan plin pa svojim strankam, ki jih je prizadelo neurje, podarja po tisoč litrov utekočinjenega naftnega plina. Informacije ponujajo na Številki 080 1005. Družba Merkur bo desetim najbolj ogroženim družinam podarila streino kritino z do^tki, dvema tudi na območje občin Šentjur in Kozje, ostalim ponujajo l2-obročnj kredit. jo pri oceni Škod. Po naši oce ni bi morala vlada preko interventnega zakona za sanacijo po neurjih v letu 2008, ker so tudi Škode iz prejšnjih mesecev ogromne, zagotoviti sredstva za enkratno pomoč in kvalitetna sredstva za obnovo poškodovanih objektov, pa tudi sadovnjakov in vinogradov. TXi so možni viri iz ukrepov kmetijske politike za leto 2009, vendar hitro, učinkovito in predvsem takoj.Ä Ker je biJo poškodovanih precej kozolcev in uničene o^omnokrme, po Smr-koljevih besedah m^ člani zbornice že potekajo akcije zagotavljanja nadomestne krme z območij, ki niso biJa prizadeta. Ta teden golding, nato še aurora Hmeljarji, ki imajo svoje površine posejane s savinjskim goidingom, so v tem tednu začeli obirati pridelek, sorto auroro pa bodo začeli obirati po 25. avgustu. Po prvih ocenah naj bi bila letošnja letina nekoliko slabša od povprečnih, znašala naj bi 2.400 ton. Zgolj po Savinjski je s hmeljem letos posejanih 1.200 hektarjev površin, v celi Sloveniji i.620 hektarjev. Letošnja letina bo za približno sto ton slabša od povprečnih, znašala naj bi 2.400 ton, od tega ga Savinj-čani pričakujejo 1.700 ton. »Hmeljišča v okolici Bra-slovČ, ki so lani doživela uničujoče neurje, bodo letos dala podpovprečen pridelek,« ocenjuje specialistka za hmeljarstvo pri Kmelij-sko-gozdarski zbornici Ce- lje Irena Friškovec. »Na pridelek vpliva tudi letošnja toča, saj skorajda ni hmeljišča v Sloveniji, ki ga ne bi prizadela.« Hmeljarji so, nekateri že v začetku tedna, začeli obirati manj razširjeno sorto savinjski golding. Z njo je posejanih le 12 odstotkov vseh hme- ljišč, ostali del zavzema sorta aurora, ki še ni tehlološko zrela» zato bodo obirati začeli predvidoma v začetku prihodnjega tedna. RP, foto: MM Na objektih in infrastrukturi gromozanska škoda Občine so morale že do srede oddati poročilo o prvih ocenah škode. Po pričakovanjih je ta najvišja v občini Kozje, kjer je poškodovanih 800 stanovanjskih objektov in 2.300 objektov kmetijskega gospodarstva. Škodo so ocenili na S, 17 milijona evrov, od tega kar Štiri peline na gospodarskih poslopjih. Sledi občina Podčetrtek s skupaj ocenjeno škodo - zajete so poškodbe 390 stanovanjskih objektov, 670 objektov kmetijskega gospodarstva, 8 javnih objektov in poškodbe cestne infrastrukture - v višini 2,58 milijona. To je sicer nekaj manj, kol so sprva napovedovali, a popis škode še ni dokončen. V Šmarju pri Jelšah je zaradi poškodb 93 stanovanjskih objektov, 125 gospodarskih poslopij, treh javnih objektov in cest, škoda dosega dobrih 972 tisoč evrov. Precej manj Škode je v občini Šentjur, kjer je je po prvotnih ocenah na 100 stanovanjskih in 50 gospodarskih objektih ter cestah za 391 tisočakov. Še manjšo številko so vladi poslali iz Rogaške Slatine -287.550 evrov. Pojasnjujejo, da so v prvo oceno vključili le polovico poškodovanih objektov, saj se je Se po oddaji poročila na popis škode oglasilo precej tistih, ki jim je neuije povzročilo škodo. Državna intarventna sredstva na poti Vlada je na včerajšnji seji sprejela interventno pomoč prizadetim območjem. Sku- paj jezanjo namenila 15,5 milijona evrov, samo občinam 7,8 milijona iz proračunske rezerve, ZnaSega območja bosta največ prejeli občini Kozje in Podčetrtek, prva 470, druga 453 tisoč evrov. Kot je zatrdil predsednik \dade Janez Janša bodo občine denar do-büe takoj, celotno dokumentacijo pa naj bi dostavile naknadno. Vlada je še naroČila ministrstvu za finance, naj davčnim zavezancem, ki so v težavah zaradi posledic naravnih nesreč, odloži plačilo davka ali jim tega odpiše, ministrstvo za kmetijstvo pa pozvala, naj izplača akontacije nekaterih utopov kmetijske politike. Kot je povedal minister Iztok Jarc, bodo septembra objavili razpisa za obnovo trajnih nasadov in pro-titočnih mrež ter za obnovo kmetijskih gospodarskih objektov, pokrilibodo tudi stroške sanacije zemljišč, ki so bila popolnoma uničena in preu-Čili možnosti pokrivanja izpada prihodka pri trajnih nasadih. V Zavarovalnici Triglav ocenjujejo, da bo Škoda po zadnjem neurju pri njihovih komitentih znašala 25 milijonov evrov, kar je več kol so lani izplačali zavarovalnin v celotnem letu. Doslej so prejeli že 5.000 prijav, največ s področja Prek-murja, kar je verjetno tudi eden od znakov, da veliko prebivalcev Kozjanskega ni imelo zavarovanih objektov in kmetijskih površin. Prve škode so izplačali že v ponedeljek, sicer pa to storijo približno dan ali dva po prejemu celotne dokumentacije, v nujnih primerih celo izplačajo akontacijo. Država bo denar med drugim namenila še pokritju stroškov nabave materiala ga-silskim in reševalnim službam, izvedbi načrta odlaganja azbestno cementne kritine. za sanacijo šolskih objektov ter sofinanciranje poseka gozdnega drevja in sanacijo gozdnih cest, Karila-su in Rdečemu križu za ur-gentno pomoč najbolj prizadetim pa bo namenila Še po 1,5 milijona evrov. ANDREJ KRAJNC Foto: SHERPA Dostojanstvo tudi revnim Socialna slika na Celjskem se slabša - Karitas in Rdeči križ vse bolj »delilnjca hrane« Ljudi v stiski je na Celjskem vse več, ugotavljajo v Škofijski karitas Celje. Čemur pritrjujejo tudi v območnem združenju Rdečega križa. S tem zavračajo govorice, da so njihova skladišča prepolna in da je ljudi, ki prosijo za različne oblike pomoči, manj kot prejšnja leta. »Trenutna situacija je v določenih primerih že kar kritična,« pravi sekretar OZ RK Celje Igor Poljanšek. Zlasti veiiko je proSenj za pomoč v hrani. "Prehranske pakete delimo že na mesec in pol ali kar vsak mesec. Ob vsaki delitvi razdelimo približno 300 prehranskih paketov.« Temu pritrjuje ludi generalni tajnik Škofijske karitas Celje Darko Bračun. »Poleg prošenj za finančno pomoč je tudi pri nas vse več prošenj za pomoč v hrani. Letos julija smo iz intervencijskih zalog Evropske unije po župnijskih karitas razdelili pel tisoč paketov. Vse mesece so župnijske karitas pomagale ljudem tudi s prehranskimi paketi, ki smo jih pripravili sami,« pravi Bračun. Poljanšek dodaja, da je to na nek naCin razumljivo. Pri ostalih oblikah pomoči - potrebnem pohištvu, beli tehniki in oblačilih - si ljudje §e nekako pomagajo. »Nekaj dobijo od sorodnikov in znancev» ob velikih znižanjih cen - ob razprodajah, na primer, si kakšen kos oblačila tudi kupijo. Najtežje je pač pri hrani in pralnih sre^tv^. To je preprosto treba kupili, pri Čemer se tudi podražitve pri hrani najbolj poznajo. Kljub temu tedensko reSimo približno deset vlog za pomoč pri pohištvu, bdi leh- Tako v Karitas kat RdsČam kriiu opozarjajo, da darujte le tisto, kar bi tudi sami h uporabljali. niki in oblačilih,« pove Polj anšek. Krive so podražitve »Stvari so se letos drastično spremenile,« opozarja Bračun. »Podražitve niso prizadele le brezposelnih in ostarelih z nizk^i pokojninami. Tudi zaposlenim dohodki ne zagotavljajo več človeku spodobnega življenja. Zlasti te so pri hiši ob dveh zaposlenih trije otroci ali več. To potri'uje tudi izjemno veliko število prošenj za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin, s katerimi smo pred začetkom šolskega leta naravnost zasuti.« Zakaj torej govorice, da so skladišča tako Rdečega kri- 1 Srednja zdravstvena iola Ce^e Ipavčeva 10, 3000 CEUE IZOBRAŽEVANJE ODRASUH šolsko leto 2008/09 V Jesenskem vpisnem roku vabimo v okvinj izobraževanja odraslih kvpisu v nasledr^Je prenovljene programe: • štiriletni program zdrav^ena nega {srednje strokovno izobraževanje)« > triletni program bolničar>negovalec (srednje pokiicno izobraževanje!, • zdravstvena nega (3 -t- 2) s predhodno izobrazbo bol niča r-negovalec (srednje poklicno tehnik izobraževanje). V primeru prekvalifikacij in vpisa vvUHe letnike bomo izobraževanje izvajali po inekajočlh se programih. Vpis bo potekal od 29.6.200Bdo I7.9.2008,včasu uradnih urpisarnezaizobraževanjeodraslih. Skozi vse leto izvajamo tečaje (priprava na preverjanje in potrjevanje nacionalne pokJicne kvalifikacije): - tečaj maser / maserka • tečaj ped i ker / pedikerka • vizažist / vizažistka - mani ker / mamkedca Prijave za vpis v tečaje sprejemamo ob petkih od 10.00-12.00. Informativni dan bo v sredo. 27. d. 2008 ob IS.uri vvellkl predavalnici Šole. Darko Brscun ža kot Karitas prepolna in da posebej v Celju K^tas zaenkrat ne sprejema več darov v obiiki rabljenih oblačil, obutve. pohištva ...? »Škofijska karitas sama še ne more spre-jemati oblačil in drugih stvari,« opozarja Bračun ob tem, da škofijska karitas še nima svojega skladišča. Vso tovrstno pomoč tako zaenkrat zbirajo le župrujske karitas. da vseeno sprejemamo darove. Če gre za pohištvo in belo tehniko, skušamo to tako) posredovati od darovalca do prosilca- Pri oblačilih pa je tako - ne smem reči, da jih župnijske karitas ne sprejemajo» a moram opozorili, da ljudje darujejo premalo kritično. Ljudje v stiski ne morejo dobiti pomoči, ki jih še bolj pahne v malodušje,« opozarja Bračun- Prepogosto se namreč dogaja, da se darovalci pač želijo znebiti stvari, ki jih ne potrebujejo več. A pretirano ponošena, včasih tudi strgana oblačila pač ne sodijo med darove, ki pomagajo drugim. »Česar sam ne bi nosil, nikar ne daj naprej. Če nekaj darujemo, darujmo, kar bi sami še uporabljali. Podobno je s tehničnimi stvarmi. Ne darujmo pokvarjenih, ljudje v stiski pač nimajo denarja za popravilo. Zal se prepogosto zgodi, da pademo v nekakšen za* čaran krog pomoči. Ta ni več pomoč, je le vzrok za dodat- Igor Poljanšek no stisko,« opozarja Bračun in zavrača govorice, da so tudi pomoči potrebni postali na nek način izbirčni- »Če želimo pomagati, pomagajmo tako, da ljudem ne jemljemo Še tisto malo dostojanstva, ki ga uspejo ohranjati.« Izbirčflosti ni Očitke o domnevni izbirč-nosti prosilcev za pomoč zavrača tudi Poljanšek. več oblačil In obutve dobimo ob sezonskih menjavah garderobe, ko ljudje izločajo tisto, česar ne bodo več nosili. Vsem prosilcem omogočamo, da si oblačila ogledajo. jih tudi pomerijo in pač vzamejo, kar lahko nosijo. Nekaj težav pri tem je le z moško obutvijo, saj ka* že. da moški obutev nosimo dlje časa, jo ponosimo ...,« pravi Poljanšek. (n dodaja, da se tudi pri RK pozna, da v celjski župnijski karitas nekaj ^sa niso sprejemali oblačil, obutve in pohištva. »Ljudje zdaj to pač prinašajo k nam. To je mnogo bolje, kot da stvari, ki jih ne rabijo več, vržejo v smeti. Pri nas enako kot pri Karitas vsa oblačila temeljito pregledamo in tudi tisto, kar iz-Jočlmo, gre v predelavo in ne neposredno na smetišče,« pravi Poljanšek. Govorice o »izbirčnosti« pa posredno potrdi. «Zgodi se. da kdo, ki pride po pomoč v pohištvu. oblačilih ali beli tehniki, zaviha nos, ko vidi, da gre za rabljene predmete. Tudi ljudje v stiski si želijo nove. a teh žal ni.« Škofijska karitas Celje končuje obnovo hiše v Vrb-ju, v kateri bodo uredili svoje skladišče. Šele to bo omogočilo večji sprejem darov* in razdeljevanju pomoči potrebnim. Če bo vse po sreči, bo blagoslovitev novega skladišča zadnje dni septembra ali prve dni oktobra. Tudi Karitas ima še vedno največ proSenj za finančno pomoč- »A z denarjem po naših praviiih, razen v primeru naravnih ali drugačnih nesreč, ne moremo pomagati. Lahko pomagamo le tako, da poravnamo stroške za elektriko, plin, komunalo in podobno, denarja ne moremo darovati. A zelo zgovoren je podatek, da smo zgolj v škofijski karitas, brez župnijskih, v sedmih mesecih dobili kar 113 prošenj za denarno pomočs Skupna pomoč prosilcem pri pokrivanju stroškov, hrani, življenjskih potrebščinah je bila vredna 90 tisoč evrov,« je podobo o socialni stiski ljudi na Celjskem zaokrožil Darko Bračun. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA y VOLITVE Za NSi dve kandidatki Evropska poslanka Ljudmila Novak je v sredo v Hotelu Štorman v Celju predstaviJa kandidatki Nove Slovenije, ki se bosta za vstop v parlament potegovali v obeh celjskih volilnih okrajih. Barve stranke bo v 2. volilnem okraju 5. volilne enote (del Celja, Vojnik, Dobrna in Store] zastopala Ksenija Kraše-vec, medtem ko bo v 3. volilnem okraju, ki zajema večji del mestne občine, kandidatka stranke Marija GraČnar. Komedija za ostarele Med kar dvodnevnim obiskom v Celju se je slovenska evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj v torek srečala Ln se pogovarjala s pred-stavruki gospodarstva. V sredo je obiskala dom za starejše v Zavodu sv. Jožefa in jim podarila ogled monokome-dije Dedek mi je pripovedoval, oče me je prepričeval, jaz pa tisočkrat z glavo skozi zid v izvedbi Potujočega gledališča Pro Fonis. BS Možnosti občine Kozje Občinski odbor Socialnih demokratov Kozje vabi danes ob 19. uri na okroglo mizo Razvojne možnosti občine Kozje. Občinska svetnika SD Danijel Stus in Matej Lup-šina bosta predstavila dosedanje delo v občinskem svetu ter svojo vizijo razvoja občine, posebna gostja bo ekonomistka, strokovnjakinja za turizem in gostinstvo ter kandidatka SD za državnozbor-ske volitve v volilnem okraju Šmarje pri Jelšah mag. Andreja Flucher. BJ Predstavili kandidata Včeraj je bila v Zrečah predstavitev Tädeja Slapnika, kandidata za poslanca stranke Zares v volilnem okraju Slovenske Konjice. Predstavitve se je udeležil tudi Gregor Golobič, predsednik stranke. S H Popravek v članku Imena v predvolilnem golažu, objavljenem v 64. številki Novega tednika. je prišlo do napake pri priimku enega od kandidatov stranke Lipa. Za Lipo bo tako v enem od celjskih okrajev kandidiral Bojan Lešer. Uredništvo S0M www.tumsek.net 03 42 d8 119 ^LEVIZIJA kot 1(0 TVproQwev lu dl^nl HtovU? ^INTERNET TWMU do 2$ Htq» ^LEFGNIJA bmplaini pogovwi v SCO kabelskih omrežili Um s ponedeljkovega srečanja na Pllstanju - v pnn vr^zleve: Sitvs Mastnak. Ada Pc^sg in Nada Zidane; zadaj Darko Slavec, Andrej Koonan.Toni Zakoiak. Franc Plahuta in MihaZakcnak. našteli malo več kot 20 terugo-tavljali, da se je njihovo števi-b skoraj podvojüo. Da o priseljencih, ki 50 kupili prazne irSke hi§e, ne govorimo. »Zadovoljni smo, da se je življenje povrnilo na Pil^tanJ,« ne skiT^ zadovoljstva predsednik KS Fnnc Plahuta. In če so imdi na PilStanju v starih časih kar dva lončarja, ju imajo po naključju znova, s priseljenci Iz Trt)ovelj in s celjske Ljubeč-ne, ki so kupili trški hi§i ter med drugim skrbijo za lončarske tečaje. Med priseljenci je tudi zdravnica iz Kozj^, ki je staro tr§ko hišo podrta ter v skladu s spomeniškovarstve-nimi smernicami ^adila popolnoma enako stavbo, ki opozarja na nekdanjo veliä-no HlStanja, trga. čez katerega je nekoč vodila pomembna slovenska cestna povezava. Na PUštanj se je vrnilo celo nekaj otroškega živžava. tudi $ približno tri leta staro Malo hišo, domom zavetja za otroke, ki je v prav tako lepo obnovljeni trški hiši- V hjši, ki jo vodi Ada Požeg, najdejo zatočišče otroci, ki tam živijo do ureditve družinskih razmer, trenutno so vajej za daljše obdobje trije otroci. Življenje se vrača še z drugim programom Male hiše, z brezplačnim PalČ-kovim taborom za otroke iz Srednjeveškemu Pilštanju je ujma v veliki meri prizanesla - Med priseljenci dva lončarja, tako kot v starih časih vvasem kraju Ponedeljkov obisk na Pilštanju, načrtovan pred naj-bujSo naravno nesrečo vteh krajih po kozjanskem potresu, je bil tako žalosten kot ohrabrujoč. Ta starodaven kraj v KS LesiČno v osrčju Kozjanskega je bil med ujmo. ki je uničevala pred tednom dni, kot nekakšna oaza. »V krajevni skupnosti Lesič-no je škoda po neurju velikanska, zagotovo znaša več sto tisoč evrov. Petim stavbam je odneslo velik del ostrešja, pri dveh gospodarskih objektih celotno,« je povedal predsednik KS LesiČno in podžupan Kozjega Franc Plahuta s Pil-štanja. »Na Pilštanju je na srečo, vprimerjavizdru^i kraji, manj Škode, čeprav so tu same stare stavbe,« je bil zadovoljen župan Andrej Koc-man. ki živi v sosednji vasi. V običajnih razmerah bi bili po Pilštanju razmetani opeke ter velik križ, ki se je odlomil s cerkvenega zvonika, dogodek, o katerem bi govorili blizu in daleč, vendar je bila zadnja ujma za srednjeveški irg sreča v nesreči. Plahuta, Kocman ter znan pilštanjski turistični in kulturni ddavec Andrej Kolar so med tistimi, ki tamkajšnje razmere po neurju najbolj poznajo. Plahuta je bil kot zavarovalniški zastopnik na terenu že tretji dan, kjer je zbiral prijave škode, podobno Kolar. ^en od njiju je do ponedeljka zvečer prejel 120 prijav škode ter jih je pričakoval vsega skupaj 200, drugi le malo manj. Znova lončaija Huda naravna nesreča je »večnemu«, več kot 600-let-nemu trgu Pilštanju tudi tokrat prizanesla. Njegova naj* večja nesreča je bilo v bistvu odseljevanje v desetletjih po Mfld üikimi hišami na Pilštanju je polsg Malo hiša. doma zavetja za otroke, prav tako zgladno obncnHjana domačija pnwljanka. zdravnice Brankice Bilič Petrovič iz Kozjaga (na fot&grafiji). 2. svetovni vojni. »Po i. svetovni vojni ter še nekaj časa po drugi vojni so bili na Pilštanju sedež občine, pošta, policija, zapor, šola, trgovi-na, gostilne in sedež župnije,« je spomnil na nekdanji pomen ništanja tržac Andrej Kolar, ki je biJ vrsto let predsednik turističnega društva. Njegov oče in drugi predniki so imeli v imenitnem ti^ kamnoseško delavnico, ki je med dru^m izdelovala čudovite pilštanjske portale. »PilStanjjepo2, svetovni vojni dolgo nakoval, saj se je skoraj vse preselilo v dolino. Zdaj se življenje na srečo vrača,« je zadovoljen župan Koc-man. t^ekoč je bilo v pOštanj-ski šoli 240 otrok ter celo nižja gimnazija z internatom, medtem ko je leta 2000 na trgu živelo vsega 12 stalnih prebivalcev! Vponedeljek smo jih V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali PLANINSKO VAS. Našo novinarko boste v ponedeljek. 25. a^sta, ob 16. uri našli pri cerkvi sv. Miklavža, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo ^od* bo ali pa ji predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! družin, ki jim letovanja ne morejo privoščiti. Letos je bilo na taboru že 149 otrok. HImnaf ki to ni »čez Pilštanj voda teče, dr-nule peremo. če eno nam odnese, se vsi zaderemo...« To je ena od pesmi o rilštanju, o katerem nastajajo vedno nove, v zadnjih letih z narodno-zabavnimi skladbami. Če bi jo zapeli na Pilštanju pred nekaj desetletji, bi vas tamkajšnji najponosnejši fantje morda celo premikastili. Pesem je namreč nastala kot zbadljivka, s katero so, na primer, iz sosednjega Kozjega zbadali ponosne Pilštanjčane. Prava himna pa je stara pesem Od nekdaj Pilštanj bil je imeniten kraj. Danes je od nekdanje veličine Pilštanja, trga z dvema gradovoma, ostal predvsem spomin na domnevno lam ro-jeno sv. Emo. na srednjeveško trško jedro, sramotilni pranger ter različne običajej ki jih obujajo v domačem kulturnem in turističnem društvu. Kdo ne pozna pilštanjske prireditve binkošto-vanje in kdo ne prangerija-de, ki so se je spomnili na Pilštanju ter jo danes pozna vsa Slovenija? '[\iris0čno društvo vodi zadnji dve leti Silva Mastnak s celjske Ljubečne, ki ima zad-nj ih sedem let na trgu staro do-maäjo, kjer je s soprogom pečarjem poskrbela za novo zanimivost, za muzej pečnic. »Na Pilštanju se resnično počutim kot doma.« je zadovoljno povedala. Društvo je med drugim znano po različnih pohodih, na Pilštanj nasploh prihaja precej obiskovalcev. "Hj-ristični vodič je Toni Zako-šek. pri katerem smo se srečali z našimi sogovorniki, na prangerijadah pa ga dobro poznajo kot Gustla iz predstave sojenja na prangerju. Tesno sodelujejo s kulturnim društvom, ki ga že Četrti mandat vodi predsednik Miha Zako-šek, letošnji prejemnik srebrnega giba Občine Kozje za kulturniško in drugo delovanje. Pilštanjski gospodarji, ki de- Na Pfitanpu seje kot spon« na srad-njemko sodstvo olnnil mnoti-ni prangar. Zambal o slovansldh pnnger^ftdah so ja nato porodita prBvnatamtigu. lujejo tudi kot skupina Ijud-sl^ pevcev, so vključeni v kulturno društvo, ki pripravlja tudi srečanje ljudskih pevcev in godcev Pod cvetočo dmulo ter različne razstave. V tem tednu je na Pilštanju več živahnosti zaradi prvih Trubarjevih dni v občini Kozje, s 13. likovno kolonijo likovnih pedagogov ter z razstavo o Trubarju ter protestantskih piscih. »PUŠlanj je eden od biserov naše občine. Mislim, da ima zaradi dobro ohranjene naravne in kulturne dediščine lepo prihodnost, saj to ljudje vse bolj cenijo,« je preprič^ župan Kocman. Občino čaica še nal(^ celosme ureditve lepega trga, s tlakovano cesto in z javno razsvetjjavo, saj je asfaltna obleka le začasna rešitev. Pilštanjčani opažajo, kako lepo je to urejeno na trgu Podsreda, zato ^lijo živeti v podobnem trškem jedru. BRANE JERANKO lUepoiabni portaii nakoc bogatega Pilštanja. Med trikimi obrtmi je bilo razvito kamnoseitva. m Kozolec na Lesičnem je prekJafo na pol. Domačini in prijatelji hitijo z odkrivanjem in podiranjem polomljene polovice, preden bf $e kozolec pogreznil sam vase in pod seboj pokopal nekladalko ali bog ne daj koga od domečinov, Pomoč prijateljev zlata vredna s sanacijo območij, ki jih je prizadelo petkovo neur* je, so začeli že v noči na soboto. Danes je večina streh, ki so bile le malo poškodovane, že saniranih. Na hišah, kjer je streho odneslo, pa je nameščena folija, ki vsaj začasno preprečuje uničevanje objektov. Domačinom so poleg ga-sQcev na pomoč priskočili sorodniki, prijatelji in znanci - tudi iz drugih koncev Slovenije. Marija Pusdšek je na primer prišla iz Tržiča. »Dogovorjeni smo bili, da bodo sorodniki prišli k nam> zdaj se je obrriQo drugače. Človek ne more verjeti, Vedno imajo tako urejeno, pome-teno, zdaj pa tole. Za nas je to Šok> kaj lele za domačine.« "Ridi T^ne Vodnov pravi, da sploh ni bilo vprašanje, ali bo prišel ali ne. Pomoč je pač vedno dobrodošla. Kljub temu, da gre življenje dalje, pa Kozjanci na katastrofalni večer in noč, ki mu je sledila, še dolgo ne bodo pozabiii. »Ne morem verjeti, kaj se je dogajalo, pri nas je bilo na počitnicah pet otrok, ki so bili popolnoma prestrašeni, sama sem mislila, da se hiša podira.« pojasnjuje Panika Stiplošek z domačije Stiplošek v vasi Sela, kjer se že več kot liO let ukvarjajo z žganjekuho. Neurje jim je vzelo vse: jabolka, hruške, grozdje, vrt je uničen, streha 0(Äaita. «Ukvarjamo se tudi s turizmom. V soboto bi morali gostiti skupino turistov, a kako naj bodo veseli v takšnem razdejanju. Tlidi povečanje Števila živine ne bo mogoče, saj nimamo krme. Grozno težko bo.« In pridna, da se Šele zdaj, ko je minilo nekaj dni, začenja zavedati, da jim je neurje vzelo vse, s čimer so se preživljali. Kako bo z izplačilom zavarovalnice, ne vedo. »Hleve imamo zavarovane, a kaj ko so to starejši objekti, veste pa, da zavarovalnice skušajo vedno znižati odškodnino.« Uničenje starih nasadov vinograda bi še sprejela, pravi, z bolečino v srcu pa gleda na uni-čene nove nasade. Sin Edvard se je moral v kritičnem trenutku ob neurju stiskau v kotu hleva, saj drugam ni mogel. Kljub zascrti ogromna škoda Streljaj stran živita Pavla in Jože Kajba. Toče, ki vsako leto vsaj enkrat obišče te kraje, sta vajena. Zaradi nje sta pred neurjem v desetih letih zamenjala dve strehi. Prav zato sta poskrbela za dodatno zaščito. Dvojna streha, mreža okoli vinograda in preko vrta. A kaj, ko niti v sanjah nista pomislila na orkanski veter. Ta je del strehe odnesel kakšnih 200 metrov daleč, vinsko trto obral do golega, na vrtno mrežo pa se je porušil dimnik in poteptal vse pod sabo. >40 let sem delal v rudniku, pa takšnega straha še nisem doŽivel»«razlaga Jože. Ob začetku neuija je bil še na terasi, tako da ;e komaj uspel ob uporu vetra stopiti skozi vhodna vrata. Zdaj so jima na pomoč priskočili prijatelji In upata, da bosta lahko med vikendom z njihovo pomočjo postavila novo ostrešje. In hišo zavarovala vsaj s folijo. Če strešne kritine ne bo mogoče kupiti. To bo sicer že tretja menjava strehe v zadnjih desetih letih ... »Živcev d noben denar ne more povrniti,« potoži Pavla. V LesiČnetn je vrtinCast veter prelomil kozolec, ki je do- slej zdržai vse snežne viharje, točo in veter. »Bil sem zunaj, preparkiral avto in pazil, da mi ne zalije krme. Zahrume-lo je tako, da sploh nismo vedeli. kaj se dogaja. Šele ko je neurje ponehalo, je bilo jasno, kaj se je zgodilo,« razlaga Anton Kolar, pri katerem že s pomočjo dvigala, ki so ga priskrbeli domači gasilci, odstranjujejo strešno kritino z napol podrte^ kozolca. Anton je že ponoči želel izpod razmajanega in škripaj očega kozolca odpeljati traktor, a so ga žena in otroci uspeli prepričati, da je varnost na prvem mestu. Tako so naslednje jutro rešili večino strojev, le nakladalka je še ostala vlUeščerta. Tbdi vse krave, ki so jih imeli na paši, se po neurju niso vrnile domov. Zaradi polomljenega vejevja na cestah in poteh so bile zmedene in niso našle poti nazaj. »Že tako niso lepi Časi v kmetijstvu, potem pa pride še taka katastrofa, ki te lahko spravi na kolena.« Če vas je ob branju zgornjih vrstic le malo zaskelelo v srcu in ste pomislili na ljudi v stiski, ki v tem trenutku potrebujejo vašo pomoč, potem ne odlašajte. Dodaten par rok bo Se kako prav prišel ANDREJ KRAJNC Foto: SHERPA Na domai^ji Stiplošek Imajo {e vs£ kot 110 let žganjekuho. Ker jim je neurje uničilo ves pridelek jabolk in hruik, letos, Ujub eeloletnemu garanju, ne bodo napolnili noberte steklenice. Vinogradi, po katerih slovi Kozjansko, so v večini popolnoma uničeni. Listje je veter potrgal, le malokateri grozd je ostal nepoškodovan. Edvard Stiplošek je z nami delil žalostno usodo. Jole in Pavla Kajba iz vasice Sela sta se pred točo, ki je zvesta spremljevalka teh krajev, dobro pripravila, A dvojna strebater zamroiona vinograd in vrt niso Ujubcvali divjemu votni. GOSPODARSTVO O cetis Zmagala uprava, največji delničar praznih rok Zgodil se je deus ex machina - Napovedane izpodbojne in odškodninske tožbe Na sredini skupščini Term Topol^ic^ se je zgodil nenavaden preobrat. Izglasovani ni&o bili predlogi največje-ga delničarja Zdravilišča RogaSi^a, ki je v lasd Stanislava P$eničnika> temveč predlogi uprave. Razlog je v tem> da sta le dva delni* čarja imela s seboj potrdilo klirinško depotne družbe o lastništvu delnic» vsi ostali, vključno z največjim lastnikom, pa so ostali brez glasovalnih pravic. Napo-vedi o izpodbojnih tožbah so bile zato same po sebi umevne. Negodovanja manjših delničarjev, ki so ostali brez glasovalnih pravic, so bila velika, največ očitkov je navrgel večinski lastnik. Kol prvo se Udija Fi jsvž Špeh je že skupščina začela neobičajno» saj bi jo morala začeti uprava ter Šele nato pred-lagati predsedujočega. Največja nelegitimnost je bila po mnenju odvetnika Velimirja Cugmasa, id je zastopal interese največjega lastnika Zdravilišča RogaŠlca oziroma Stanislava Pšeničnika» zahteva predsedujočega o posebnih potrdilih, ki niso bili nič drugega kot preko faksa posredovana potrdila klirinško depotne družbe o lastništvu delnic. Obenem dva delničarja nista predstavljala potrebne veČine, temveč le tretjino vseh glasovalnih pravic. »Priča smo bili pravi komediji,« je potek skupščine komentiral Cugmas. »Pred skupščino bi morali sestaviti seznam delničarjev in njihovih zastopnikov. Seznam bi moral biti podpisan pred skupščino in dan vsem na vpogled. Nič od tega se ni zgodilo. ..••»J Največjemu delničarju. Zdravilišču Rogaška, ki obvladuje več kot 51-odstotkov delnic, je bila protipravno odvzeta glasovalna pravica. Vsi tako sprejeti sklepi so nični in tudi izpodbo j nI.« O delitvi dobička sta tako odločala le dva delničarja, zvesta pogledom uprave na razvoj podjetja. To sta Združenje multiple slderoze Slovenije, ki je s 25,7 odstotka drugi največji delničar, ter Modra linija s 7 odstotki delnic. Potrdila sta predloge uprave, po katerih se od skupno 658 tisoč evrov dobička deli le 98 tisoč. O nasprotnih predlogih največjega delničarja, ki }e na skupščini zahteval tudi odpoklic direktorice Lidije Fljavž Špeh iz krivdnih razlogov ter Članov NS, ki ne prihajajo iz vrst Zdravilišča Rogaška, delničarja z glasovalnimi pravicami nista niti razpravljala, »Delničarji so odločili tako, kot ocenjujejo, da je za podjetje, katerega lastniki so, najbolj prav,« je ob koncu skupščine mimo dejala direktorica Fijavž Špehova. »Edini cilj je bil, da skupščina deluje zakonito. Izpodbojne tožbe niso presenečenje, saj so bile na- javljene že v različnUi možnostih,« je še dodala. Cugmas ne napoveduje le izpodbojnih tožb, temveč tudi odškodninske, in sicer zoper tiste, ki so skupščino vodili, in tiste, ki so takšno vodenje dopustili. Komentar Boštjana VerstovŠka, ki je po pooblastilu direktorice vo-dil skupščino, je, da so se držali črke zakona. Kot meni, lahko sodišče sicer res odloči tako ali drugače, zgodi pa se lahko, da bo do zaključka prišlo Šele po več letih. ROZMARI PETEK Foto: SHERPA Je uprava delala dobro ali slabo? Stanislav Pšenicnlk, ki sicer na skupščini nI bil prisoten, zaradi nenavadnega preobrata tudi ni magel Izglasovati nezaupnice direktorici Ud ijIRjsvž Špeh, M mu je 26 dolgo trn v peti. Zna noje, da mu je direktorica že lani ob nakupu Topolšrce preprečila, da bt v tameno za kred^ zastavil terms ter s tem poplačal kupnino. Minula skupščina Topol-Šice je bila nenavadna tudi po tem, da )e večinski lastnik Stanislav PšenlČ-nik po svojih zastopnikih podal precej nasprotni si izjavi o poslovanju term. Direktor Zdravilišča Rogaška Matej GoriČan je dejal, da podjetje posluje dobro, zalo ni skrbi, da za svoj delež ne bi naSE primernega kupca. »7\idi v prvem polletju je bil izkazan velik dobiček. gradnja se je začela, torej vse poteka po načrtih,« je dejal. Ha vprašanje, ali ne bi zdravilišče za bodoče kupce postalo nezanimivo, če bi iz njega vendarle uspeli izvleči ves dobiček za dividende ter s tem prekinili naložbeni ciklus, pa je dejal: »»Naložbe so vr^e slabih 12 milijonov evrov, kar pomeni, da bi- Matej GoricM lančni dobiček ne predstavlja večinskega dela sredstev, potrebnih za izgradnjo projektov.« Izjavo je podal celo po tem, ko so na skupščini podali predlog o odpoklicu direktorice» ker med drugim družba ni dosegla večje rasti, kot je znašala inflacija, očitki so s strani največjega delničarja na upravo le teli tudi zato, ker naj bi direktorica v uradnem lislu objavila po njihovem žaljivo in neresnično dejstvo, da je direktor Zdravilišča Rogaška kot največjega delničarja Term TopolSica predlagal podelitev razrešnice samemu sebi, svoji partnerici in njenemu očetu kot članom NS Term Topolšica ter da je predlagana nezaupnica upravi povračilni ukrep, ker uprava ni sledila njegovim nezakonitim predlogom. Največji delničar je namreč razrešnico želel podelili le Stanislavu PSeničniku. Na-taSi PSeničnik ter Mateju Go-ričanu, ostaiim petim Članom pa ne. RP MA KRATKO: Premogovniško znanje v Tuzli v Premogovniku Velenje so v rudniku v bosanski lUzli pred kralkim začeli vgrajevati svojo opremo. Kol pravijo, vidijo velike možnosti prodora slovenskega rudarskega znanja na območje JV Evrope. Velenjčani so s svojim hčerinskim podjetjem HTZ lani podpisal pogodbo za dobavo in vgradnjo opreme, z deli pa bodo zaključili konec septembra. Kapitol na osmem mesta Celjsko nepremičninsko podjetje Kapitol Nepremičnine je včeraj na Starem gradu pripravilo novinarsko konferenco, na kateri je predstavilo stanje nepremičniskega trga v Celju in okolici. Kapitol so letos med 100 največjimi nepremičninskimi podjetji kot edino s Celjskega uvrstili na visoko 8. mesto. Podjetja na lestwci so ran^ana po višini skupnih prihodkov Čisti dobiček Kapitola je lani znašal 109 tisoč evrov, čisti prihodki od prodaje pa 2,4 milijona evrov. RP J^jivujUJI jjjmmj Velenjčani se bodo hladili s toploto Velenjčani. ki se zaradi bližine termoelektrarne že dolgo ogrevajo z njeno odvečno toploto, se bodo zdaj z njo tudi hladili. Gre za sistem. ki bo prvi v Sloveniji, manj znan je tudi v Evropi. »Na prvi pogled utopičen način hlajenja s toploto deluje s pomočjo agregata ter medija litijev bromid. Ta omogoča, da toplota preko termodinamičnega kemičnega procesa proizvede hlad,« je delovanje sistema skušal čim enostavneje povzeti idejni oče sistema Miran Zager, ki je obenem tudi vodja energetike v Komunalnem podjetju Velenje. S pionirskim sistemom bodo letos hladili zgolj prostore mestne občine, naslednje leto pa bodo na sistem pri-kljudli Še več velikih poslovnih, športnih in trgovskih objektov. Skupaj naj bi tako hladili23-500 kvadratnih me- Idejni oČe na pnri pogled utopma ideje hlajenja s toploto je Miran Zager. trov površin. Z naložbo, ki je vredna 1,1 milijona evrov, bodo porabo energije za centralne hladilne agregate znižali za petkrat, s tem znižali porabo primarnega energenta, torej lignita, obenem pa pročelja stavb ne bodo več kazile tipične klimatske Škatle. RP, foto: SHERPA RAZPiS ZA OEUIV?^ MESTO KOMERCIALIST Knj dela: Cdje, Ipavuva 22 Delovno mevfo: Komercislisi Z^isvan« iToUarta: VI.. W. ^opnjs - ekonomsko komercialne im«n PriiikovaiM tihu&nje: 1-3 fete Mesečno plačilo: po dooovoru. meuoio * OUika u Močen in z moirostjD zaposlitve la neelolctcen ^s Ooisdeimnalo^; > pnprava ponudb v r^talnilkeni progremu (fOaes) • komi^ikadje s kupci • komunikaciissrujinil rn domačimi d^avitelfi > priprava analiz Prieakuiemamnudifi^^i! • poznavanje del i raSunelnikom - MS Office. ACAD{z&Merto| • znsnje iu)ih tezikov; an^lelČtrM. nemiäne • urejenost, kainunikabvnosi. ifftajdljivos!. $9moiniciaTivnosl sposobnost timäcega deta • pripravljenost rte ijobrahvinje • vozniiki itpil B ketegoi^ Kai nadimo: • lielc v uspežnem Dodjelju • stimulatt^o nagrajevanje • mohiost resli in rzot^ažavanje > dinaj^i^o sefo • prijetno ileiovno okolje Pi»)e prhava police ne nash]v; Sinw lo.o., Ipavčeva 22 3000 Celje. wiiiiw.railidje.coffl ©töll partner i najboljšim cHiisom informacije UPI-Ljudska univerza Žalec - Ogledalo preteklega leta UPJ'Ljudska unrverza Žalec v Savinjski regiji že več kot 30 iet nastopa kot promoter, ponudnik In Izvajaiec vseživljenjekega učenja - to amo a Številnimi in raznovrstnimi aktivnostmi pokazali tudi v šolskem letu 2007/2006, ki se zaključuje. V okviru svoje osnovne delavnosti razvijamo in tzvajamo raäicne fom^ne in neformaine obiike učenja za pndobitev izobra^ ter osebno rast in razvoj posameznika. Ponujamo brezplačne storitve na področju poklicnega svetovala in svetovanja v izobraževanju odraslih, analiziramo izobraževalne po^be lokaJnega okolja ter sodelujemo z različnimi irrstitucijaml in podjetji pri načrtova/iju in razvoju čk>veskjh virov v regiji. Svojo izobr^valno dejavnost smo opredelili s programskimi področji: izobraževanje odraslih na področju šolske^ izobraževanja, izobraževanje odraslih na področju splošnega izobraževanja (jezikovTK) in račur^ntsko izobraževanje, usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih znanj in spretnosti. tecaj<, semtnarii ter delavnice za osebnostno r^ In prosti čas dodlplomä^j in podiplomski izobraževalni programi (v sodelovanju z matičnimi fakultetami), svetovalna dejavTKDSt (CIPS - Center za Infonntranje in poklicno svetovanje. ISlO - Svetovano središče za infonr^iranje in svetovanje v izobraževanju odraslih, Središče za samostojno učenje) In projektno delo (sodelovanje v lokalnih, nacionalnih in mednarodnih projektih). Na UPMJJ Žalec je redno zaposlenih 13 sodelavcev, vsako teto pa pri izvedbi programov sodelujemo s približno 100 zur>an)iml sodelavci. V šolskem letu 2007/2008 smo izvedli skoraj 12.900 izobraževalnih ur in 4400 svetovalnih stontev za več kot 3700 udeležencev. Oktobra 2007 in nato še enkrat maja 2006 smo koordinirali in izvedli številne prireditve v Tednu vsežh/ljenjskega učenja. Dogodki so promovirall učenje v vseh življenjskih obdobjih In spodbujali ljudi k dejavnejšemu pristopu do učenja - osrednji namen TVU Je namreč osvesčati javnost o pomenu vsežKrjjenjskega učenja za vsa zivijenjeka obdobja, področja in okolja. 9. novemkra 2007smov^(vlru projekta CVŽU Savinjske pripravili okroglo mizozr^aslovom Razvoj čioveskih virov In vsezMjenjakega učenja - prožnosti in priložnosti v okviru CVŽU Savinjske. Okrogle mize so se udeležiti predstavniki vs^ pomemisnejših legalnih inštitucij s podnsčja razvoja človeških virov in predstavnica Ministrstva za šdstvo in ip delitev diplom diplomantkam in diplomantom Fs^ultete za upravo, ki smo jo 5. marca 2006 pripravili v žalskem hotelu in katere so se med drugimi udeležili tudi pn:>f. dr. Srečko Devjak, dekan Fakultete za upravo, in Ivica Čretnik, podžupanja Občine Žalec. Glede nato, da so srednješolski izobraževalni programi za odrasle še vedno eno naših prednostnih področij, je tretja omenrtr še to, da sta t>ila letos med prejemniki srednješolskih spričeval dva zlata maturanta, ki sta prejela spriče>^o s pohvaio, kar pomeni, da sta na poklicni maturi dosegla n^ksi-malno število točk. Tudi skorje splošni uspeh na poklicni maturi zelo dober {SO-odstotna uspešnost v zadnjem izpitnem roku), na zaključnem izpitu pa odličen. Pohvalimo se lahko, da glas o dobrem delovanju UPt-LU Ž^ec seže tudi preko meja. To potrjuje marčevski študijski obisk predstavnikovofganizacijzaizobraževanieodraslihizveč razjfčnih držav čl^ nie Evropske unije. Nad našo uspešnostjo so bili iz^mno navdušeni. Prav tako so svoje navdušenje izrazili tudi svetovalci s področja poklicne orientadje iz nekaterih drugih držav čianic EU. ki so nas obiskali nekoliko kasneje, tj. maja 2006. Pomen medgeneracijskega povezovanja, prenosa znanj In izkušenj srTK) potrdili s tem, da imamo od 10. rrraja 2006 dalje tudi svoje drevo v drevoredu Soätje ^neraci). ki se nahaja ob dvorcu Novo Celje, kar priča o naši vpetosti v lokalno okolje in v tkan^ sožitja različnih generacij občanov. Maj 2008 je bil pri nas prepoznaven še po eni stvari: vokvlry otvorttve Tedna vsežlvljenjskega učenja smo trem posameznicam prvič podelili Oska;^ za učence tot posebno nagrado za uone dosežke v središču za samostoino učenje v okviru projekta CVŽU Savinjska. Cerrter vsezMjenjskega učenja bo zaznan^oval tudi prihodnja leta našega delovanja, saj smo s svojim projektnim predlogom za regiJslQ center CVZU Savinjska uspeli pridobiti sredstva evropskega socialnega skiada na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport vse do leta 2013. V prihajajočem letu bomo za učenja in izobraževanja željne pripravili prenovljeno, sodobno pEüeto najrazličnejših programov« zato vas že sedaj vabimo, da redno spremlj^e našo ponudbo, lo je prav gotovo kakovostna, saj smo tudi vtem letu uspeli potrditi svoj certifikat kakovosti ISO^OOI :2000 ter nadaljevali z izvajanjem nack^nalnega projekta Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje (POKI) - tako ostajamo organizacija, ki s kakovostio storitev dosega rezultate, na katere smo Eahto vsi ponosni. UPI-Uudska univei^a Žalec - z vami tudi v šolskem lenj 2006/2009 osnovna šola za odrasle, srednješolsko izobraževanje za odrasle: na podn^jih ekonomije, strojništva, elektrotehnike in gostinstva ter ekonomska gimnaaja. maturitetni tečaj in predšolska vzgoja- novo! Izredni študij: Fakulteta za upravo Uubljana, Fakulteta za organizacijske vede Kranj usposabljanja: tečaji vodenja poslovnih knjig, nacionalne poklicne kvalifikacije splošno izobraŽevanje: tup jeziki in Slovenščina za tujce, računalništvo (ECOL izpiti), glasbena šola za odrasle, plesna šola. aerobika, vadbe za zdrav slog žMjenja, joga, tečaj za voditelja čolna svetovanje za učenje, izobraževanje, poklic in kariero. Obiščite wwvv. upi, Živimo ceneje Ponudba velja od 13. 8. do 3. 9. 2008 CEUE Podjavorškdva 2, Pon.-pet.: $.00 -20.00/506.: 8.00- 20.00 ZAlEC Savinjska cesta Pon.'pet.! 8.00 - 20.00 /Sob.: 8.00 * 15.00 ŠEMPETER Savinjska ulica 2, Pon,-pet.: 8.00 • 20.00 /Sob,: 8.00 • 1 S.OO 8 intervju NOVI TEDNIK Gasilska uniforma obvezuje Po hudem neurju na Kozjanskem smo se pogovarjali z občinskim gasilskim poveljnikom iz Kozjega Milanom Brilejem - Pravi gasilec doma pusti vse in gre pomagat ljudem v stiski Ob zadDjem divjanju na-ravE so se prostovoljni gasilci spet izkazaJi. Brez plačila so v nočnih urah požrtvovalno stopili na teren, očistili do-vozne ceste, pomaga pri reševanju lastnine in popravilih streh. Kozjanci se zavedajo. da brez gasilcev sana-dja posledic ne bi bila tako hitra in uspešna. »To je naše delo,« pojasnjuje obänski gasilski poveljnik iz Kozjega Mildn Biilej in opUe potek dirjanja v petek zvečer. Sporočilo iz centra za obveščanje sem dobO ob 21.15. Takoj sem Šel v gasilski dom, sklical poveljnike in začela se je akcija. Poti so bile zaprte zaradi porušenih dreves» zato smo do 4. ure zjutraj s cestnim podjetjem Čistili ceste in poskrbeli za njihovo prevoznost. Naslednja akcija je bilo razdeljevanje folije. Ob pomoči kmetijske zadruge sem odredil, da je eden od gasilcev odprl trgovino in dežural celo noč, da so ljudje lahko dobili folijo. Vedeti morate, da skoraj ni strehe v našem kraju, ki ne bi bila poškodovana. Ga- silci vodimo koordinacijo, tisti ndcoUko bogatejši si pomagajo sami, medtem ko šibkejšim mi pomagamo pokrivati strehe. Moram reü> da takšnega neurja v vseh letih svojega delovanja nisem doživel.« Neurje, ki je pretekli teden tiničevaio Kozjansko, je postreglo z ogromno žalostnimi zgodbami. Mimo teh gasilci niste mo^? Zagotovo. Na strehe so padala težka drevesa, ljudje so bih ujeli. Tako je bilo kar v osmih primerih. Ker dvigal nisem mogel dobiti s pomočjo centra za obveščanje, sem jih na lastno pest naročil iz Ro-g^ke Slatine. Tako smo lahko odstranili drevje in rešili ljudi. Eden najbolj prizadetih» gospod ZimŠek iz Buč. je v soboto zjutraj pokleknil predme-noj in prosi!, naj mu rešim hišo. Res je stara 200 let, a je dobro ohranjena, pri čemer je obstajala možnost, da bi se porušila. Rešitev te hiše je bila ena najuspešnejših akcij. Pri dogodku, kot se je zgodil pre-teWi pelek, moramo biti složni. In tako je tudi bilo. To je moja najboljša izkušnja, da sem uporabil svoj socialni čut kot gasilec, pri čemer sem vesel, da sem lahko pomagal ljudem. Najtežje mi je za liste, ki nimajo zavaroviiih objektov in jim je odneslo strehe, nemočni so» nimajo denarja in res je zdaj na vrsti dižava, da jim pomaga. Sicer ne bo šlo, ljudje imajo ni^e pokojnine. Dvema mojima sosedoma je na primer streho praktično odr^lo. Kdor ima vsaj kaj zavarovano, je vseeno v boljšem položaju. Kljub vsemu ste tudi gasilci I judje in tudi vam je neurje povzročilo Škodo. A ste se vendarle odpravili na teren... Ljudje so lahko res videli, da imamo gasilci socialni čut. Moram poudariti, da so bili vsi naši gasilci prizadeti. Le nekaj se jih ni odzvalo mojemu povabilu, vsi ostali so doma pustili vse in z nami še danes hodijo po terenu in pomagajo. liidi meni je razkrilo kozolec in pol hiše, polomilo smreke. Za sanacijo je skrbela žena, na pomoč so priskočili sorodniki. Sam sem bil ves Čas odsoten. ECo se bo stanje umirilo, se bom posvetil sanaciji doma. Torej v tistih kritičnih trenutkih niste razmišljali? Še enkrat poudarjam: pravi gasilec je pravi humanist. Takrat ko je najbolj nujno, takrat moramo pomagati - to je naše geslo in tega se di^o. 1\jdi poveljniki so se izkazali. Vsa čast pravim gasilcem. Še vedno pravim, da nam družba posveča premalo pozornosti. Imamo tehniko, ampak opažamo, da nam pri tako težkih akcijah Še vedno kaj manjka. 7\idi ministra za obrambo sem ob obisku Kozjega prosil za pomoč, saj je bilo veliko gasilske opreme poškodovane. Le z nakupom dodatne opreme bomo lahko opravljali zahtevna dela, ki so zdaj pred nami. Kako je z neurejenim statusom prostovoljnega gasilca? Ljudje so v službah, dandanes jih delodajalci niti ne spustijo na gasilske interven-cije. To je velik problem. Primen imamo tri gasilce strojnike, ki jih delodajalec ni pustil z dela, zato sem moral zagotoviti, da bomo to pokrili in plačali. Danes je vse v zasebnih rokah, pri čemer te nimajo socialnega čuta. Verjetno bi morala pomembno ^remembo natem področju narediti država in zakonsko urediti status gasilca? Poudarjam, da se premalo govori o tem statusu. Gasilci smo prostovoljci, a nimamo nobenega statusa. Tbdi določenega zavarovanja ni, ne izpolnjujemo določenih pogojev, v primeru intervencij nam ne pustijo oditi iz služb. Vse nas ogroža. Čeprav se pravi gasilec oa to ne ozira in vseeno gre. Imam primer poveljnika, ki opravlja pogodbeno delo na terenu in se je odrekel delu, ker čuti odgovornost. To je res tisti čut do soljudi, ko vidiš solzo v očeh - to te preganja, moraš pomagati in to na vsak način, mdi če ^e doma vse narobe. In kako je z občino? Kot je videti, z njo bolje sodelujete. Kar se tiče lokalne skupnosti, je pri nas velik premic. V naši občini imamo štiri društva. Letos kupujemo Še zad- MUan Brilej je postal gasilec pri 12 letih. Njegov mentor ie bU dr. Anion Sok. Ker se je držal njegovih navodil, je postal podpoveljnik. Kasneje se |e izobraževal in postal vidjl gasilski častnik druge stopnje. Od leta 1991 je občinski poveljnik in do danes je bU, kljtib pomislekom, da bi odstopil, za funkcijo občinskega poveljnika stoodstotno podprt njo cisterno 24/50. Imamo pa hude probleme. Sem svetnik in tudi del svetnikov ruispro-tuje nabavi nove tehnike. Res je, v majhni občini živimo, ki je gospodarsko nerazvita, pri Čemer veliko sredstev namenjamo varstvu pred požari. To je dobro, zato pozivam vse župane. naj ravnajo tako. Kar se tiče tehnike, imamo primerno, imamo tudi dovolj kadra, vsako leto je bolje. Župan nam pomaga. Če kaj rabimo, lahko nabavimo, tako da delo na terenu ne trpi. V Kozjem imamo veliko p^poro in to je motivacija za naše delo. Glede na to, da je gasilstvo prostovoljna dejavnost, kakšno je zaaj zanimanje med ljudmi? In kako jez mladimi? Pri mladih so problemi. Niso zainteresirani in mdi družba premalo podpira to dejavnost. Mladih gasüce v primanjkuje, pionirčke za tekmovanja §e imamo, tu pa se tudi neha. Delovnih mest v kraju ni in zato je čedalje te^e priti do pravega ^üca. Se že malo Čuti pomanjkanje v naših vrstah, ampak dolgoročno bomo skušali ohraniti obstoječe število. Kako bi prepričali mlade? F^av je. da se mladi v kraju, kjer živijo, vključijo v takšne organizacije, da bomo lahko drug drugemu pomagali. Pohajajo hudi časi, na katere se moramo pripraviti. Probleme bomo lažje reševali skupaj. Pa tudi izobraževanju dajemo velik poudarek. Letos imamo približno 40 mladih iz naiih društev na izobraževanju za osnovnega gasilca. Neurja so res vsako leto hujša, vedno več jih je. Ste gasilci sploh pripravljeni in usposobljeni za tak$nesitua-cije? Nismo pripravljeni. Hvala bogu, da imamo v svojih vrstah ljudi, ki imajo doma stroje. motorne žage in težke traktorje, znajo Čistiti z drevjem zaprte poti. Analiza je pokazala, da imamo na zalogi pre- malo folije. Sreča, da sem član upravnega od bora zadruge, da sem prosil direktorja, da odpre trgovino. Žag nam primanjkuje, svetilk, torej specialnih baterij... 1b najbolj potrebujemo. Usposabljanje, ki ste ga omenili» res igra pomembno vlogo pri tako nevarnem in tveganem delu, kot ga imate gasUd. Po zadnjih neurjih se govori tudi o primerih, ko so gasilci ponoči nezavarovani pokrivali strehe... Strogo sem zahteval od vseh poveljnikov, da gasilci ne smejo na streho, če niso vami. Vedno smo pozorni na zavarovanje svojih gasilcev. Življer^je je na prvem mestu. Določena oprema lahko zavaruje gasilca, pri takih akcijah pa je pomemben tudi primeren pristop. Država bi morala še več sredstev nameniti lokalnim skupnostim, da bi lahko gasilcem razdelili tisto manjkajočo opremo, potrebno za ukrepanje ob tako močnih neurjih, kot jih imamo zadnje Čase. Pred štirimi leti smo imeli štiri žrtve, ko so gasilci reševali iz vodnjaka, in to je bila zame velika moralna odgovornost. Sicer nisem bil neposredno o<^ovoren, čurim pa se soodgovornega in me boli za prijatelje, ki so morali na takšen način ižgubiti življenje. Gasilci s trojimi prireditvami poganjate dogajanje v kraju. Ljudje va^ požitvoval-nost sprejemajo in tudi nagradijo. Res je. gasOd imamo različne aktivnosti v svojih dvoranah, zlasti praznovanja obletnic so slovesna. Ljudje nas vzamejo za svoje, saj se zavedajo. da jim bomo v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Naj omenim samo našo akcijo zbirarja denarja s prodajo koledarjev. Ljudje z veseljem dajo nekaj evrov, v vsaki hiši, in nam s tem omogočijo la^e delovanje društev. ANDREI KRAJNC Foto: SHERPA KINOLOŠKO DRUŠTVO CELJE VAS VABI NA TEČAJE ŠOLANJA PSOV VSEH PASEM Mala §ola Začetni tečaj B-BH Nadaljevalni tečaj Reševalna enota 90 EUR 140 EUR 100 EUR 110 EUR 90 EUR ^omba: Cene volj^za dane Vpis v sredo, 3. septembra, od 17. do 19. ure NA DRUŠTVENEM VADBIŠČU V LOKROVCU Informacijo vsako sredo, od 17. do 19. ure. Tel.: 03 492 75 73 NOVI TEDNIK PpČtUALNO Kdo bo držal roko nad ribami? Usoda Slivniškega jezera odvisna od ribiške koncesije - Oba lastnika prepričana v zmago •'A - »Največja nabada za človekov trud ni tisto, kar je zanj dobil, ampak listo, kar je storil za sočloveka,« je geslo, s katerim so prosto-voljci pospremili več kot 60 tisoč delovnih ur v izgradnjo in obnovo ribiškega doma lYatna. Tako se je v so-cialističneni duhu delavske enotnosti leta 1973 začela saga Slivniškega jezera. 35 let kasneje je od zgodbe o razcvetu lokalnega turizma ostala le $e sluzasta voda ob razsutem nabrežju. Če so pred tremi leti vpleteni zagotavljali, da bo Šlo počasi na tolje, jih dejansko stanje tudi tokrat postavlja na laž. Naj spomnimo, da je osem kilometrov obale Slivnilke-ga jezera s S4 hektari maksi-mine površine umetna zajezitev reke Voglajne, ki so jo zaradi industrijskih vod Železarne Štore in zadrževanje morebitnega poplavnega vala naredili v 70. letih prejšnjega stoletja. Če preskočimo v medijih že mnogokrat opisano lastniško zgodbo, so od leta 1999 kot družbeniki v družbi RibiStvo, turizem in gostinstvo [RTC) ostali ribiči v 13 in družina Moser v preostalih 77 odstotkih. Lastništvo sicer ni sporno, vpleteni pa se ne morejo zedini-ti, kdo bo imel kaj v naravi. Športni ribolov, nad katerim drži roko rifaiSka družina, je očitno edini, ki to mlako še dela privlačno. Vsa ostala infrastruktura več kol žalostno propada. Slika izpred treh let se ob sedanjem stanju zdi še skoraj idilična. Od besed (edanjih sogovornikov pa se ni uresničilo niČ. Pogovori, v katerih je svojčas poskušala posredovati tedanja direktorica i^azvojne agencije Kozjansko mag. Zlata Ploštajner, očitno niso obrodili sadov. Ivan Moser jezera tudi ni prodal nemškim investitorjem. Že &dvo2 smeti je vsiik stroiek za vsa upravljavce. Slika pa ni lato nj£ Ispša nrti na dragi, sicer bolj obljudeni strani Slivniškega jezera. kot je takrat napovedoval. Slivniška agoruja ostaja ves ta Čas nespremenjena. Zdaj pa. kot zatrjujejo eni in dru^, jih do končnega reza loči samo še nekaj tednov. Konec avgusta bo namreč jasno, kdo bo naslednjih 50 let imetnik ribolovne koncesije na SlivniSkem jezeru. Ta stratešica pravica bo očitno glavni mejnik v lej groteskni zgodbi. Ribici in Moser se vedno na sodisču Ervin Belak. predsednik Ri-blške družine Voglajna, pr^-vi, da so stvari na sodiSču že od leta 1998, vendar gre vse skupaj tako počasi, da se v tem času praktično ni spremenilo nič. »Vse stoji. Edino, kar lahko preseka zdajšnje stanje, je nov zakon o vodah, s katerim bo država vzela jezero pod svoje okrilje. Ker je jezero večje kot 50 hektarov in se kot zajezena Voglajna obravnava kot tekoča voda. ne more ostati v zasebni lasti. To sicer pomeni, da bo morala Moserjevo zemljo država odkupiti, vendar se tako kot Je sedaj itak ne da nič narediti. Konec meseca bodo podelili ribolovno koncesija Po zakonu smo kot dosedanji upravljavci zanjo prw v vrsti.« Belak nad stanjem ob jezeru, na njem in Še posebej ob ribiškem domu ni navdušen, a pravi, da ribiči s prostovoljnim delom in lastnimi finančnimi sredstvi niso več zmogli vzdrževati normalnega stanja. »Leta smo čistili okolico doma, na tisoče evrov zapravili za odvoz smeti, pa tega nihče ni hotel videti. Srce me boli, ko se spomnim na stoletna drevesa. ki so jih zadnja leta posekali v okolici. Na vprašanje zakaj, je Moser cinično odgovoril, da se boji, da bi kakšna veja ribičem na glavo padla. Tudi kot družberuki v RTG vsa ta leta nismo dobili niti en^ Tmančnega poročila. Revizijska hiša, ki je zadevo končno vzela v roke, pa je stanje označila za katastrofalno.« Vsi poskusi, da bi v tem času fizično ločili lastnino in tako rešili vsaj ribogojnico in posredno tudi dom, so propadli. »V enem izmed pogovorov se je Moser že sui-njal, da to ločimo, čez nekaj dni pa si je premislil, češ, naj kar sodišče odloČi po svoje.« Da le-to melje že več kot desetletje. ni treba posebej poudarjati. Da bodo zadeve še letos končno jasne, se suinja tudi Ivan Moser. S to razliko, da je tudi on sveto prepričan v svoj prav. "Ridi on namreč trdi, da je po zakonu edini upravičen do ribiške koncesije in jo bo tudi dobil. »Ribiški dom je zaš-äten, streha ne premaka, v vrata pa sicer res vsake toliko vlomijo >mamilaši<, vendar si do nadaljnjega posebnega varovanja ne moremo privoščiti. Imamo sanacijski načrt in tudi finančna sredstva imamo pripravljena. Kar se dela sodišč tiče, (e sodba za razžalitev razsodila meni v prid. Glede ribogojnice pa zadeva v resnici še ni končana.« Kot vse kaže, je bistvena in strateška odločitev pristojnih organov, komu bodo podelili koncesijo. Kot ü'di Moser, bodo takoj ko jo bodo dobili, zasadiÜ lopato in vsaj pripravljalna zemljska dela pognali že letos. Zadržujo-čega diha torej čakamo do konca avgusta... SAŠKA T. OCVIRK Foto: MARKO MAZEJ POZOR. HUD PES Patoiošid zmagovalci Zabavno. Kako hitro se ljudje poistovetijo s kakršnimkoli uspehom, kako zelo in kako zelo očitno ljudem manjka samozavesti. Ob spremljanju komentarjev na televiziji v zvezi z »naši mi« medaljami mi je nekaj klokotalo v želodcu. Ob vsem dolžnem spoštovanju do uspehov »naših« športnikov se mi naravnost upirajo nezmerno trkanje po »slovenskih grudih« tn veličastni sprejemi» ki pravzaprav veljajo toliko kot nič. Da je tako, so pojasniü tudi povabljenci v olimpijski studio, nekdanji Športniki, ki so kritično pojasnili pot do uspeha nekega športnika. Le-temu ob strani stoji le peščica tistih, ki verjame vanj in mu na ta način omogoča, da se njegovo delo oa koncu izplača, Pet olimpijskih medalj je v našem primeru plod dela posameznikov, njihove ozke ekipe in niko^ drugega. Njihove medalje so zgolj njihove in nikakor ne naše. Tu ni nikakršne množine, tu ni rukakršne primerjave med osvojenimi medaljami Slovencev, Norvežanov, Azer-bajdžanov, Avstrijcev... Se bolj je neumna statistika, o tem neprestano čvekajo novinarji, če$ da smo gl^e na Število prebivalcev dobili največ medalj na svetu. Kakšna bebavost. Predvsem pa, da se vrnem na začetek prispevka, kakšno pomanjkanje, patološko pomanjkanje samozavesti?! Ob papagajskem ponavljanju novinarjev te abotne modrosti, se znova pojavlja tista fraza o promociji Slovenije s pomočjo športnikov. To je Šele bedarija. Kaj so hoteli s tem reči? Da je nek bron v judu ali neko srebro v plavanju. jadranj ti promod ja za Slovenijo? Neimmost Zlato v klaivu? Neumnost. Hočejo reči. da bo nek Norvežan zaradi Kozmusove medalje vzel v roke zemljevid. Piše: MOHOR HUDEJ moh or h(§^ho tmail. co m poiskal Slovenijo na njem, statistične podatke o njej, rezerviral počitnice v Portorožu ali na Bledu, se vpisal v tečaj slovenščine? Kaj hočejo povedati s tal^nimi izjavami? Po mojem nimajo pojma, kaj splohbočejo. l^J hočejo doseči ali povedati s popolnoma neumestnim primerjanjem osvojenih medalj med Slovenijo in Hrvaško? Da smo pač naj naj naj, Hrvati pa he he he ... Kakšna bedarija. Nekoč sem že pisal o tem, da so tovrstni komentarji predvsem plod neznanja novinarjev, ki se na šport, ki ga komenrirajo, spoznajo kot Angolci na smuči in sani. Vsa sreča, da v zadnjem času uvajajo v prenose strokovnjake, kot je recimo Hvasija za Tour de France, kjer je novinar vztrajno govoril o recimo predzadnji etapi, ki naj bi se vozila, medtem ko so bile Še štiri (še stavo sem i^ubil na ta račun). S svojimi modrovanji je nadaljeval še na olimpijski tekmi in vse skupaj seveda za-Činjal s svojim najljubšim medmetom »tif«. ki me je vsakič prestrašil, a ko sem pogledal na ekran, ni bilo tam prav nič zanimivega. Ce ni znanja, je pač mU ali statistična primerjava med najpametnejšo, najlepšo, najmočnejšo, naj Slovenijo. Čfr stitke vsem dobitfukom medalj, predvsem pa. upam. da bodo iz tega čim več materialno iztržili. »RitolizniŠ-tvo« in trepljanje po ramah, ko so na vrhu, jim prav nič ne koristita. Od daleč $6 lepota nbilkega doma z okolico ob jezerski obali še zasluti... od blizu pa je slika precej bolj žalostna. 10 CEUE I Zapora na Lahovni buri duhove s tem, ko smo miouli te-den poročali o zapori ceste na Lahovni, kar so zabeležili tudi celjski policisti in med drugim oglobili tam-kajdnjega krajana Franca Pangeria, ki |e 2 avtomobilom zaparkiral cesto ter ta-ko začasno onemogočil nadaljevanje dela izvajalcem komunalnih del, smo sprožili pravi val pritožb tamkajšnjih krajanov. V uredništvo prihajajo dodatna pojasnila, Čeprav večinoma, zavoljo »ljubega miru«, krajani ne želijo objave svojega unena. »Jaz lahko povem naravnost in brez vseh zadržkov,« se pojasnjevanja nedavnih dogodkov loti mag. Franc Pangerl. Edini, ki ga ne moti, da ga omenjamo z imenom in s priimkom- »Gre preprosto za to, da novi bodoči sosedje, torej tisti, ki so na Lahovni kupili parcele in si gradijo hi^e, želijo enostransko postavljati svoja pravila. Pojejte, če nekdo na novo pride v neko okolje, naj bi se prilagodil določenim ustaljenim pravilom lokalne skupnosü. Seveda jim privoščim LD želim, da bi si do konca uredili komunaino infrastrukturo, vodo in elektriko ter vse poü'ebno za normaJ- SPOSTOVANI SOSEDJE! OBVEŠČAMO VAS, DA BO ZARADI IZGRADNJE KOMUNALNIH VODOV, POPOLNA ZAPORA CESTE OD PETKA, 08. AVGUSTA 200«, ZJUTRAJ, PA DO PREDVIDOMA PONEDELJKA, H. AVGUSTA 2008, ZVEČER. CESTA V TEM ČASU NE BO PREVOZNA. ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA RAZUMEVANJE! VAŠI NOVI SOSEDJE. O tridnevni popolni zapori coste so bili obveščeni zgolj z v nabiralnike vloženimi lističi. no življenje, vendar bi se tega lahko lotili na boJj primeren na^in,« pravi Pangerl. O zapori le s lističi v nabiralnikih Sodu je dno očitno izbila napovedana tridnevna zapora ceste, o kaieri so novi sosedje »staroselce« obvestili zgolj z v nabiralnike vrženimi letaki. »T^o je bQ onemogočen dostop do doma kar 11 gospodinjstvom, ki so veza-na na io cesto - gre za edini dostop do doma, medtem ko obvoz ni mogoč,« nas je obvestil krajan, ki ne žeti biti imenovan. Ljudi je napovedana popolna tridnevna zapora ceste močno razburila. »O tem so nas le obvestili in začeli deiati, ne da bi prizadeti imeli možnost kakršnegakoli dogovora, kam v tem času postaviti 15 vozil, kako urediti razne dostave blaga» kaj storil v primeru intervencije, nujne zdravstvene pomoči, kam z vozili v primeru neurja, ki grozi vsak dan ... Pravica do izvedbe komunalnih vodov določene skupine ljudi je istočasno odvzela pravico drugih (pravico dostopa do doma) brez vsakega dogo- NOVI TEDNIK Nekatere krajane Uhovne slabi, kdaj bo costa ponovno dobila asfaltno pravleko. vora, kar je hudo narobe,« je še zapisal ogorčeni krajan. »Ravno * tem je težava; l^v-do gre iskati tudi na strani občine oziroma upravne enote, ki je najverjetneje pobrala sredstva za plačilo komunalna prispevka, hkrati pa prodane zazidljive parcele nimajo urejenega dovoza do hiš, kar je nujen predpogoj za gradnjo,« dodaja Pai^erL »Cesu je kategorizirana in javna, tistim, ki jo že 25 let nemoteno uporabljamo, avtomatično pripade tudi priposestvo-vanje ceste, Nihče je ne more kar tako zapreti» ne da bi uredil obvoz, oziroma bi moral v tem primeru imeti soglasje vseh souporabnlkov, vend^ se nihče ni pomidil. da bi ga pridobil. Poleg lega je cesta, ki je bila že kakšnih 20 let asfaltirana, za kar smo kraja- ni krili sU'oSke, zdaj je razri-ta. To je zdaj navadna maka-damsl^ cesta, od katere se na veliko kadi. Nihče nas ni obvestil, kdaj, če sploh nameravajo posfabeti za asfaltiranje, Čeprav so dolžni zaradi v posega v okolje zadeve vrniti vprvotno stanje,« najbolj moli Pangerla. »Ravno zara^ posega v okolje bi lahko zahteval celo sodno prepoved, ampak tako nizko se ne bom spustil. Me maram pa. da nekdo takole nastopa s pozicije lastništva in denaqa ter misli, da je to zadosten ar^meht,« le podrobno obrazloži odločitev, zakaj je minuli teden za nekaj časa z avtomobilom zapri cesto. Dodatne odgovore glede omenjene ceste smo isk^i tudi na celjskem občinskem referatu za promet in varstvo okolja, vendar jih do zaključka redakcije nismo prejeli. Kaj je dejansko s služnostno pravico ^ede ceste na Lahovni, kakšna so pravila glede zapor, kdo, kako in kdaj si zaporo ceste sploh lahko privošči, če sploh, in pod kakšnimi pogoji? Vse kaže, da zadeve glede omenjene ceste resnično niso popoboma dorečene tudi kar se tiče občine, kjer so nam odgovore obljubili, vendar ob opozorilu, da gre v tem primeru za kom-pleksnji pravna vprašanja. Zgodbo bomo tako Še nadaljevali, očitno pa vsebina ni zgolj takšna, kot je bilo videti na prvi pogled, ko smo najprej pomislili na enega nacionalnih športov Slovencev - medsoseske spore. POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ ČRNA TOČKA Najnovejša umetniška inštalacija Za najnovejšo »umetniško inštalacijo« v Celju so poskrbeli kar v občinski upravi. Za »umetnino« so uporabili odsluženo pisarniško pohištvo in ga skrbno zložili v novo celjsko skulpturo. Zanjo so našli tudi prav primerno mesto - na dvorišču Knežjega dvorca, točno nasproti galerije sodobne umetnosti. Upajmo, da nova celjska umetnina ne bo prav dolgo zdr^a. BS, foto: GrupA Z zalivanjem ni več težav Obiskovalci celjskega pokopališča so se pogosto znašli pred težavo, ko so želeli zaliti cvetje oa grobovili. Zdaj je Veking celjsko pokopališče opremil z zalival-kaml. Na vsakem oddelku so postavili stojala s po petimi za-livalkarai, na dveh večjih so Število celo podvojili. Skupaj jih je tako 75. V Vekin-gu računajo na poštenost obiskovalcev. »Na enem oddelku dve že manjkata, a lahko, da ju bomo še našli kje na pokopališču,« je optimističen direktor Ve kin ga Franc Kelhar. Sicer zalival-ke zvečer, ob 20.30, na stojalo priklenejo 2 verigo. Naložba je podjetje Veking stala 6.500 evrov, z njo pa so prispevali k večji urejenosti pokopališča, saj prazne Steide-nice za spomeniki ne dajejo ravno prijetnega vtisa. V teh dneh naj bi zalivalke posta-\n1i tudi na pokopališču na Teharjah. Nove zalivalke obiskovalci pokopališča U pridno uporabljajo. BLIŽA SE AKCIJA IRANJA NEVARNIH ' 11 *L«i««. I MeVAAN(HOOfAO«:DV i »' »mks« • t^*** ■•ft-I JESEN aooa AK Foto: GrupA Akcija bo potekala septembra in oktobra na Celjskem tnformaeSie: Simt9lo, a, o. o. *' fehftrska cesra 49. 2000 Ce//e; 5. 'Tftpj 42564 00, •A /rffo'^s/hiüjÖ.snn frvww.sjrjjDio.si m NOVI TEDNIK ŽALEC 11 GZ Žalec odpravljala posledice neurja Katastrofalno neurje, ki je 15. avgusta divjalo po Sloveniji, je za sabo pustilo pravo opustošenje. Na pomoč pri odpravljanju posledic na Ptuju in v okolici ter na Kozjanskem so poleg gasilcev Iz celotne vzhodne Slovenije požrtvovalno priskočili tudi gasilci iz GZ Žalec. Dan po neurju se je na prizadeta območja odpravilo 3d gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev Andraž, Brasiov-če, Griže» Kasaze-Liboje» Ložnica, Šempeter, Vrbje, Zabu-kovica in Žalec s tremi večjimi gasilskimi vozili iz PGD Brasiovče, Kasaze-Uboje in Šempeter, z gasilskim avtom z lestvijo PGD Žalec ter manjšim vozilom PGD Zabukovica, Kot je povedaJ vodja odprave Klemen Herle, so pomagali predvsem občanom pri zasilnem pokrivanju odkritih in poškodovanih streh na stanovanjskih hišah. Domov so se utrujeni vrnili okoli polnoči. Člani PGD Žalec so v akciji sodelovali še v nedeljo. Skupaj so v dveh dneh opravili preko 400 ur prostovoljnega dela. TT Udeleženci letošnjega letovanja Letovali na Debelem rtiču Otroci iz Braslovč, Prebolda. Tabora in Žalca so letovali na Debelem rtiču. Desetdnevnega letovanja se je udeležilo 38 otrok, kar je manj kot prejšnja leta. Vzrok je pomanjkanje prostora v letovišču, saj je zelo veliko povpraševanje po letovanju skupin. Zdra^ŠČe in letovišče Debeli rtič namreč nudi najugodnejše pogoje za zdravstveno letovanje otrok, saj je pretuana prilagojena otrokom, zagotovljena je celodnevna zdravstvena oskrba, organizirane so tu^ skupne večerne zabavne aktivnosti. Največ otrok je bilo iz Braslovč in Prebolda. Letovanje je pripravilo Društvo za šport otrok in mladine Braslovče. ki je iz javnega razpisa uspelo dobiti sredstva Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s čimer je bila zagotovljena skoraj polovica potrebnega denarja. Ostalo so prispevali starši, za večino otrok tudi občine. Letovanje so občine z denarjem iz proračuna podprle predvsem v primerih, ko bi starši težko zmogli plačati svoj delež. Pedagoška vodja Polona Kumer ocenjuje, da je bilo letovanje zelo uspešno, saj je bilo vreme ugodno, otroci so se veliko kopali v bazenu in morju, se zabavali, šli z barko na izlet v Piran, navezali nove prijateljske stike, se navajali živeti ter prebivati v skupini... TT PočHnice s knjigo malo drugače v Medobčinski splošni knjižnici Žalec poletje preživljajo delovno. Čas odprtosti so sicer nekoliko spremenili (ob petkih popoldne in sobotah je knjižnica zaprta]» so se pa zelo načrtno lotili Številnih aktivnosti, ki so otrokom popestrile počitnice in jih kratkočasile, medtem ko so biLi starši v službL V vseh 11 enotah po vse) Spodnji Savinjski dolini se je julija in a^^usta dogajalo marsikaj zanimivega - najmlajši uporabniki so se lahko zabavali v družbi knjig, knjižničarjev in vrstnikov: ustvarjali sp v delavnicah, poslušali pravljice in se učili pesmic, reševali uganke, si izdelaJi ogrlico ali okrasne magnete za dolgočasne hladilnike, reševali kviz in brezplačno uporabljali računalnik v Tuševem bistrem kotičku. Zagotovo pa je bilo najbolj privlačno povabilo otrokom, naj zbirajo nalepke, tako kot njihovi starši. Če so jih julija zbrali najmanj 15, so dobili nagrado. Slediti so morali uganki dneva, ki je bila vsak dan objavljena na panoju ob izposoji v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Otrokom, starim od 7 do 12 let so ponudili tudi križanko. Z geslom, ki so ga dobili, so lahko sodelovali v žrebanju za naj nagrado poletja: enotedensko bivanje v enem izmed Sofistko-vih taborov na Rajskem otoku blizu Celja, ki je priljubljena izletniška točka celjske regije. Žrebanje je bilo konec meseca, glavno nagrado pa je žreb dodelil Luki Stepišniku iz Sv.Lo-vrenca pri Preboldu, Ob glavni nagradi so podelili Se deset tolažilnih nagrad, po pet majic in pet knjižnih nagrad. TT Griže praznujejo Vse do 5. septembra se bodo v Grižah vrstile številne prireditve, saj KS Griže s tem obeležuje svoj krajevni praznik. Že v soboto so v Grižah pripravili 3. pohod po poteh NOB. Z udeležbo je bil predsednik KS Ivan 10'ašovc zadovoljen, saj se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo čez 50 pohodnikov. Krajevni praznik so na svoj način proslavili tudi šahisti s sobotnim tekmovanjem v prostorih KUD Svoboda. V četrtek so imeli v Limbergu srečanje upokojenci, zvečer pa so odprli likovno razstavo. Osrednja slovesnost bo danes ob 18. uri v letnem gledališču Limberg. Za začetek bodo zaigrali domači citraiji in godba na pihala» na prireditvi pa bodo posebno pozornost namenili tudi judoistoma Rokiju Drakšiču in Luciji Polavder, oUmpijce-ma. ki sta doma prav iz Griž. Osrednja točka programa bo veseloigra Med knapi - Jakec se ženi v izvedbi lokalne ^edališ-ke skupine KUD Svoboda. Praznovanje se nadaljuje tudi v soboto, ko bodo na igrišču pri šoli priredili rokometni turnir, širšemu občinstvu bodo svoja vrata odprii gasilci, poleg tega pa bodo slovesno predali namenu tudi obnovljeno lokalno cesto. Praznovanje se bo zaključilo 5. septembra z 31. srečanjem starejših krajanov nad 70 let. ANJA HORVAT V dvorcu mladi likovniki Dvorec Novo Celje pri Žalcu od torka gosti slikarsko šolo akademskega slikarja in grafika specialista Rudija Španzla, ki mu pri delu z mladimi in odraslimi ljubiteljskimi slikarji pomaga več mentorjev. Organizator slikarske Šole z naslovom Kijaro Skuro - Svetlo, temno je ob pod- pori Občine Žalec Zavod za kulturo, šport in turizem Ža-iec, vsako leto pa šola pritegne več likovnih ustvarjalcev, letos celo z mednarodno udeležbo. V torek se je ob odprtju šole zbralo SS mladih likovnikov, ki so jim spregovorili v. d. direktorice zavoda Majda Potočnik, programska direktorica za kul- turo Lidija Koceli, župan Lojze Posedel in seveda mojster Rudi Spanzel Vsak dan zvečer se bo mladim likovnikom pridružilo še 25 odraslih ljubiteljskih slikarjev. Ustvarjali bodo do prihodnje srede, v četrtek pa bodo najbolj uspela dela postavili na ogled v dvorcu Novo Celje. TT Zdravilna zelišča in ročna dela v Društvu upokojencev Prebold, ki je z več kot 1.100 člani največje v Spodnji Savinjski dolini, delujeta tudi sekcija zeliščarjev Dobra misel in sekcija ročnih del. T^jdi letos sta pripravili razstavo ročnih del in zdravilnih zelišč, ki si jo je v hotelu Prebold v soboto in nedeljo ogledalo veliko občanov in lju- di iz okoliških krajev, Na razstavi so poskrbeli za strokovno vodstvo, zato so obiskovalci lahko izvedeli marsikaj zanimivega predvsem o zdra-vilnili zeliščih ter o tem, kako jih nabiramo, sušimo, pripravljamo in seveda za kakšne namene vse jih uporabljamo, Lepi so bih tudi izdelki ročnih del. Vse so domi- selno popestrile rudi mnoge druge upokojenke, ki so obiskovalcem postreže z dobrotami domače kuhinje, predvsem s kruhom in pecivom. Prizadevni upokojenci se redno zbirajo enkrat tedensko, se izobražujejo, izmenjavajo izkušnje in se družijo ter kakovostno uživajo tretje obdob-JV je življenja. iiinivw.novitednik.com www.radiocelje.coin 12 ŠIHTJUK I Lft$KO I RADEČE HOVI TEDNIK Vobfini Laško v tem ea$u posodabljajo kar nekaj občinskih cest Med njimi je tudi odsek ŠmibeHCuretno. Manj razlogov za »šimfanjetc V občini Laško s pomočjo države obnavljajo občinske ceste in gradijo pločnike z urejeDostjo cest, pa naj bodo te občinske aU državne, ljudje nikoli nismo povsem zadovoljni. Razlogov za tovrstno kritiko pa bo odslei manj v občini laško, kjer trenutno s pomočjo di^ve posodabljajo kar nekaj občinskih cest Na začetek del so zagotovo na)bolj težko Čakali krajani Obrežja pri Zidanem Mostu» ki jim je narasla Savinja med lansko septembrsko vodno ujmo odnesla rob občinske ceste Zidani Most-Obrežje. 2e sicer ozko cesto na eni strani omejuje Savinja in na drugi zid, pri Čemer je bila vožnja po poškodovani cesti le toliko nevarnejša. Na lastno odgovornost je bila do nedavnega prevozna le za osebne avtomobile, pn čemer so krajani vsak dan tvegali» ko se vozili po njej. Julija so nevarno cesto končno začeli sanirati. Približno 150 tisoč evrov vredno naložbo bo Občina LaSko pokrila s pomočjo države. Po SirSi in vamejSi cesti se bodo kmaJu vozili tudi v KS Rečica in Sedraž. Obäna La$ko bo namreč v kratkem zaključila z tekonscrukdjo občinske ceste Debro-Rečica-Zavrate-Brezno-Belovo, odsek Zavraie-ReČica v dolžini 890 metrov. Ozko makadamsko cesto bodo razširili in asfaltirali ter uredili bankine in odvod-njavanje. Obnovljena bo pripomogla k razvoju podeželja in turizma» menijo v Občini Laško, saj bo omogočala lažji dostop do krajev, ki ne ležijo ob ^vnih prometnicah. Cesta bo v primeru poplav služIla tudi kot obvoznica med Laškim in Spodnjo Rečico. Naložba je ocenjena na 172 tisoč evrov, pri čemer bo 63 odstotkov zagotovila država, preostanek pa občina. Po že obnovljeni cesti pa se vozijo krajani Šmihela in Kuremega. De\ ceste v dolžini 870 metrov so preplastili in uredili odvodnja-vanje. Celotna invesücija je stala 125 tisoč evrov, skoraj 115 tisoč evrov je primaknila država. Laška občina v zadnjih Letih veliko pozornost posveča tudi pešcem. Tako so v zadnjih letih zgradili pločnike v Rimskih Toplicah, v Laškem v BadovinČevi ulici, proti Strmci in proti Marija Gradcu, zdaj pa so 270 metrov dolg pločnik in javno razsvetljavo dobili še v Jurkloštru. Za oboje skupaj bosta morali občina in država odšteti 121 tisoč evrov. Medtem ko na vseh koncih laške občine posodabljajo ceste, pa se morajo Uščani skozi središče kraja prebijati po razkopani cesti. Krajani se razbuf)a|o, da je stanje ne2xiosno. pri Čemer dobro v^o, da je tako zaradi gradnje kanalizacije. Ko bo ta končana, bodo tudi cesto preplastili In uredil, kot se spodobi, sporočajo z Občine Laško. BOJANA AVGUSTINCIC Prihodnost v butični turistični ponudbi S kolesom prekrižariti zelene griče med Pohorjem in Bohorjem, si vmes vzeti trenutek za postanek na kozjanski domačiji ali se okr^ Čati s pohorskim loncem. Prisluhniti, kaj govorijomi-stični zidovi v Žičah in kakšno pesem so v svoje mesto vtkali Ipavd. Pogledati v nebo s Hennanom Potočnikom Noordungom in zlesti na razgledni stolp bližnje Re-sevne. Če znate vse lo občutiti in izkoristiti že $edaj> ste poanto biore^je dojeli. Dejstvo pa je, da je mnog niso. Vse te naravne danosti so namreč konvedonanlnemu do-jemanju razvojnih možnosti kvečjemu v napoto, vsem ostalim pa tako samoumevne, da jih nid slučajno ne znajo videti. Kaj šele tiüii- Trendi pa gredo v porast individualnega Li. ekoturizma, ki spodbuja aktivno preži\4janje prostega časa i n poätnic v si užbi krepitve telesnega in duševne^ zdravja. Občina Šentjur je v zače^u leta skupaj s partnerskimi občinami Dobje, Dobrna, Oplot-nica. Slovenske Konjice» Vitanje in Zreče pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko (KAK) pognala projekt Biore-gija - regija naravne pestrosti. Njegovo vrednost ocenjujejo na dobrih 236 tisoč evrov, 85 odstotkov sredstev prispeva EU iz sklada za regionalni razvoj, razliko bo iz proračuna krila občina Šentjur skupaj s partnerskimi občinami. Kot rečeno, so se aktivnosti začele že februarja, projekt pa bo zaključen septembra 2009. Mag. Andraji Smolej Če nočete koristir vsaj škode ne delajte Treba je priznali, da je projekt tako finančno kot vsebinsko velikopotezen. A dejstvo je, da konkretne finančne spodbude iz tega fonda niso predvidene. Kot je povedala direktorica RAK mag Andreja Smolej, trenutno na terenu anketirajo vse, ki bi se želeli in mogli vključiti v projekt. Povezati že razvito lokalno turistično ponudbo je sicer hvalevredna, vendar ne prav revolucionarna ideja. Kaj projekt pomeni za povprečno kozjansko kmetijo, ki sicer prav velikih ambicij na tem področjunima? »Možnosti za razvoj dodatnih in dopolnilnih dejavnosti je ogromno. V gostinstvu, na primer, ponudba lokalnih specialltet, bio in eko menijev, kmetije lahko svoje izdelke prodajajo gostincem, velik manjko se na primer kaže pri ponud- bi spominkov, pa nenazadnje tudi drugih storitvenih dejavnostih. Možnosti je vsekakor ogromno. Poanta vsega skupaj pa je v tem, da se izkoristijo in tržijo dane možnosti in da se razvoj prilagodi okolju, ne pa obratno.« V teh dneh se Bioregija predstavlja tudi na sejmu v Gornji Radgoni. Zgibanke so videti vabljive in človeka zamika, da bi sedel na prvo kolo in se podal kozjanskim dogodivščinam nasproti. Vseeno pa mimo vprašanja, kaj bo za konkretnega tujega turista ob koncu projekta septembra 2009 na tem območju drugače, ne moremo. »2elimo si tako zaokroženo in celovito po-nudbo, da bomo človeka lahko usmerili od postelje do žlice, mu v vsakem delu dneva ponudili drugačno, lokalno obogateno dejavnost, mu lokalne znamenitosti predstavili na živ in privlačen način, Gost, ki pride na to območje, ne bo prepuščen sam sebi, ampak bo imel vso bogastvo lokalne ponudbe na paJeti. vedno dostopno, privlačno in predvsem živo,« zaključi Smolejeva. Zdaj je očimo le Še na nas, da tisto, kar imamo, zavijemo v celofan in prodamo. Če si od tega kolača nimate namena rezati svojega kosa. vas nosilci projekta vseeno vabijo, da postanete aktiven prebivalec bioreglje. Če ne drugega, vsaj varčujte z vodo in energijo ter odgovorno ravnajte z odpadla. SAŠKA T. OCVTRK Več kot samo kolonija Na Svibnem v občini Radeče so se včeraj na ll. Krear-tu zbrali kreativni umetniki rajdičnih zvrsti (od slikarjev, kiparjev, oblikovalcev, arhitektov. fotografov do glasbenikov in drugih), ki bodo do sobote ustvarjali nove umetnine. Kreart je v 11 leüh iz skromnega srenja podobno naravnanih kreacivcev iz Zasavja in Posavja prerasel v širše srečanje likovnih ustvarjalcev, glas- benikov Ln literatov. Prizorišče letošnjega bo na Svibnem, kjer so sinoči odprli razstavo del 10. Krearta, torej umetnin, ki so nastale med lanskim in letošnjim poletjem. Kot pravi umetniški vodja Krearta Simon Semec, Kreart ni samo klasična slikarska kolonija ali delavnica. temveč je priložnost za srečanje, druženje, prikaz dela, izmenjavo mnenj, ustvarjanje ter glasbene in literarne večere. Tako je bil Kreart vče- raj predvsem emološko obarvan. Pripravili so prikaz običajev in Šeg, postavili starotrško tržnico, pritrkovalci so naznanili odprtje razstave, večer pa se j e zaključil z nastopom Ij ud-skih pevcev in Društva krneč-kih žena Amike. Današnji in jutrišnji večer bosta ekolc^ko obarvana, medtem ko bodo v glasbenem delu nocoj nastopili Beneški fantje, jutri pa Igor Bez^ei in 3K Orchestra. BA v Strbunknite v noü^^oletje z Novim tednikom in Radiem Celje! NOVI TEDNIK ŠIIIIARJEP.J.I 13 Še tri leta kalvarije Na praznik Marijinega vnebovzetja se je množica v Šmarju pri Jelšah, kol je to že v navadi» podala po romarski pod tamkajšoje Kal-varije. Posebnost letošnjega druženja ;e bü blagoslov kar štirih pred kratkim obnovljenih kapelic. Zdaj jih ima novo podobo že 11, nanjo pa čakajo še tri. Čeprav se je obnova začela že v 80. letih prejšnjega stoletja, so intenzivna obnovitvena de^a stekla §ele pred petimi leti. Takrat so predvideli» da bi Kal vanj o obnovili do letos» kar pa zaradi pomanjkanja denarja ni uspelo. Tudi zadnje štiri obnovljene icape-le le niso Čisto končane. Kot pravi župnijski upravitelj iz Šmarja pri Jelšah Marko Ver-šič, v njih manjkajo plastike oziroma kipi. ki so še v izdelavi. Ob obnovi namreč v kapelice nameščajo replike kipov. originalne pa bodo re-stavrirali in postaviD v muzej baroka, ki ga želi občina urediti v neposredni bližini žup-ni^ča pod Kalvarijo. za kar je pridobila tudi evropski denar. Obnova originalnih kipov se bo v Ljubljani začela po izdelavi vseh replik. »Na teh kapelicah so zdaj opravljena vsa arhitekturna in gradbena dela, tudi poslikave so skoraj v celoti končane.« Na obnovo čakajo §e 11.» 13. in 14. kapela, ki prikazujejo zaključek Kristusovega trpljenja - kal-vari) o in božji grob. Zlasti zad-nja bo velik zaic^j, saj je v Kahnrijo Idtno oblice množica romarjov, ilasti ob pomembnih praznikih, vedno več ps je tudi turistov. njej največ posiikav, štukatur in bogatega kamnoseškega .okrasja. Pomembnosti obnove se zavedajo v celjski škofiji. »Gre za velik podvig župnije. Pohvalili moram požrtvovalnost in velikodušnost ljudi ter zanimanje politične skupnosti, ki pomaga in podpira obnovo,« pravi celjski škof dr. Anton Stres. Čeprav gre za pomemben kultumo-zgodovinski spomenik, ne ie za celjsko re^jo ampak tudi državo» je bilo zagotoviti sodelovanje slednje v projektu precej naporno. Projekt je vkJjučen v kulturni tolar, država tako prispeva denar za restavratorska dela, ostalo krijeta občina in župni- Cerkev sv. Roka in kapelice Kalvarije so postavili v 17. in 18. stoletju, danes je kot celota uvrščena med sedem slovenskih čudes. Gre torej za enega najpomem-bnejših slovenskih kultur-no-zgodovinskib spomenikov, zato so v obnovo vključene tako država kot občina in župnija. ja. Skupaj so za obnovo Kalvarije namenile že preko 200 tisoč evrov. Pred laatkim je novo streho z avtentičnim skriJjem dobila cerkev sv. Roka na vrhu Kalvarije, kar je stalo dodatnih 250 tisočakov. Poleg fasade čaka še obnova notranjosti, a kot pravi Ver-šič se bodo o njej najprej posvetovali s strokovnjaki, saj ne želijo narediti napake in upajo, da bo po obnovi notranjost res dovršena. Zaključek del je predviden do leta 2011, ko bo minilo tudi sto let od prejšnje temeljite prenove tega Šmarskega bisera. A do takrat verjetno notranjost cerkve še ne bo obnovljena. Obisk Kal-varij e j e sicer iz leta v leto večji, ugotavljajo v šmarski župniji. Največ je dnevnih turistov in romarskih skupin, na oglede pa skupine vseh starosti pripeljejo tudi izobraževalne ustanove. ANDREJ KRAJNC Foto: MARKO MAZEJ Z likovne kolonije na Pilstanju. Slikar Darico Slavec iz Ljubljane slika simbolično Trubatjevo sonca. Ujma okrnila kolonijo Na Kozjanskem je od nedelje 13. likovna kolonija likovnih pedagogov Pilštanj 200S. Letoinia kolonija je v okviru Trubarjevih dni v občini Kozje, kjer se spominjalo njegovega delovanja vceilc-vi v Dobležičah pri VirŠtan jiL Likovniki zalo slikajo ob 500-letnid njegovega rojstva na te-mo očeta slovenske književnosti. V koloniji od začetka sodelujeta slikaria Nada ZidariČ iz Maribora ter Darko Slavec iz Ljubljane» zaradi zadnje vre-men^e ujme pa sta se jima šele v drugem delu pridružila Zoran Ogrin iz Slovenj Gradca ter Jože Foltin s Ptuja. Kolonijo likovnih pedagogov pripravlja KD Lesično-PUštanj vs^o drugo leto, ustvarjalci, ki prebivajo na turistični kmetiji Velbanagorca, paso čezdan povabljena šestih tamkajšnjih družin. Njen zaključek bo v ne- deljo, ko bo v okviru Trubarjevih dni odkritje njegovega kipa v Dobležič^ pri Vii^tanju. Odkritje kipa kiparja Franci ja Čemelča iz Bistrice ob Sotli bo ob 11. uri, po slovesni maši. Na Pilštanj u je od nedelje tudi razstava o Trubarju in protestantskih piscih ter ^irke različnih starih knjig v lasti domačinov. BRANE JERANKO NA KRATKO Kmečka parada PEUSTAVA PRI MESTIN- JU - Jutri, v soboto, bodo slovesno praznovali krajevni praznik. Ob 17. uri bo 8. Kmečka parada, ki jo pripravlja domače turistično druStvo, uro pozneje bo sledila razstava kmečkih dobrot kulturnega društva, skupaj s predstavitvijo vseh krajevnih društev. Praznovanje bodo zaključili z veliko gasilsko veselico z Gorenjskim kvintetom. S prireditvami krajevnega praznika obeležujejo obenem občinski praznik Podčetrtka. Prasfiik pod goro ROGATEC • V občini, kjer imajo tri KS, bodo v nedeljo praznovaD praznik KS Do-načka Gora, kjer bo ob 15. uri otvoritev novega večnamenskega igrišča. Prejšnji konec ledna pa so praznovali v KS Oobovec, kjer so slovesno prevzeli novo gasilsko vozilo GVMveco. 6J winii.ra(lii)celje.coiii Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju St 45/2007 z dne 17. 7. 2008 nad stečajnim dolžnikom UN1GL0BAL, Avtomatizirani procesi in storitve d.o.o., Bukovžtak 1, 3221 Teharje - v stečaju objavtja stečajni upravitelj DRUGO JAVNO DRAŽBO ki bo dne 10. 9. 2008 ob 15. uri v sobi 236/11 Okrožnega sodISča v Celju, Prelernova 22, pod sledečimi pogoji: 1. PREDMET PRODAJE: 1. NEPREMIČNINE: ZKV 395, k.0. Bukovžiak. parcelne itevllke: 1228/15'stanovanjska stavba v izmen 96 m^. travnik 595 m^ 1228/2 ' dvorile v izmeri 59 m^do celote. ZKV 795. k.o. Bukovžiak. parcelne številke: 1228/6 - travnik v zmeri 346 m^ garaža v izmeri 31 m^ do celote, vse V PAKETU ZA IZKUCNO CENO 119.920,00 EUR. Podrobneje je nezavezujoč opis nepremičnega premoženja razviden Iz cenHvenega poročila stalnega sodnega cenilca Silva Ple-snika z dne 11. 2. 2008 s prilogami (potrdilo o namenski rabi» z,k. izpisek, mapna kopija....). 2. NAČIN PRODAJE: Vse neprefnično premoženje se procJeja po načelu -videno -kupljeno*. 3. POGOJI JAVNE DRAŽBE 1. Na >avnl dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki Imajo sedež na obmo6ju Republike Slovenije, in fizične osebe» Ki so državljani Republike Slovenije ali katere držav 6Lanlc Evropske unije ob pogoju vzajemnosti. Kupci ne mc^jo biti osebe, določene v čl. 153 ZPPSL 2. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo in izpis iz sodnega registra« fizične osebe pa osebni dokument. 3. Pred Javno draži» mora vsak ponudnik vplačati var^ino v vt^ni 10 % izklicne cene na h'ansakdjsk» račun stečajnega dolžnika SI56 0636 9097 9304 694 ph Banki Celje d.d. s pripisom namena nakazila: »Plačilo varilne za javno dražbo«. Ž vplačilom varščine se šteje, da je kupec pristopil k javni dražbi. 4. Vplačana varščina se bo kupcu vstela v kupnino, dražiteljem. ki na dražbi ne bodo uspeli, pa se bo vrnila v roku 3 dni po končani javni dražbi brez Obr^i. 5. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti prodajno pogodbo v roku 15 dni po opravljeni javni dra^ In plačati celotno kupnino na transakcijskf račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, da je druttelj od nakupa odstopil, vai^ina pa zapade v korist stečajne mase. 6. Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazu/e ail potrjuje, da ne o&stojijo dejstva in okoliščine iz (I. in III. odst. čl. 153 ZPPSL alf predložiti izjave, overjeno pn notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstojijo dejstva iz I.. IL, in III. odst. čl. 153 ZPPSL. 7. Davek na promet nepremičnin in DDV ter morebitne druge javne dajati, skladno z veljavno zakonodajo, kakor tudi stT(ä-ke v zvezi s äe ne pride, ker ni pr^opil noben dražitelj. ki bi izpolnil dražbene pogoje» pa se lanko Izjasni glede morebitnega uveljavljanja predkupne pravice tudi na objavljeno izklicno ceno; b. dražitelj. ki je v prednodr>em draženju ponudil najvišjo ponudbeno ceno. se Ima po izjasnrtvi predkupnega upravičenca, da uveljavlja predkupno pravico pri doseženi najvišji ponudbeni ceni. v drugem koraku draženja, ponovno pravico izjasniti v smislu morebitnega dodatnega zvišanja svoje dotedanje naj višje ponudbene cene; C. v primem iz predhodne točke pot^ nadaljnji postopek dražbe med predkupnim upravičencem in med najugodnejšim dražiteljem. ki je ponudil najvi^ ponudbeno ceno. vse dotlej, dokler se draženje ne zaMJuči. kot to dok>ča točka 4 poglavja: Pravila javne dražbe. 4. PRAVILA JAVNE DRAŽBE 1. Dražbo vodi stečajni upravitelj. 2. Na dražbi se prodaja nepremično premoženje kot ce/ota. 3. Dražiielji lahko dviga/o ceno pri prodaji nepremičnin za najmanjši znesek 1000,00 EUR 4. Oražrtel/ ie vezan na svofo ponudbo, doMer ni podana višja ponudba. 5. Na dražbi uspe üsii dražitelj, kJ ponudi najvišjo ceno. 6. Dražba je končana 10 minut po oddaji najvišje ponudbe. 7. (/govore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti, dO' klar ni zaključen zapisnik o poteku d/azbe. 8. Ugovore reši steča/ni upravitelj takoj. 9. Premoženje proda/a steča/ni upravitelj po navodilih in pod nadzorstvom predsednika stečajnega senata (čl. 154/1 ZPPSL). Ogled premoženja InUstln je možen vsak detevni dan od 10.00 do 14.00 In sicer po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem Rudolfom Hremcem, tel. It. 03/492-68-40. Stečajn} upravitelj Rudolf Hramec 14 SL. KONJICE I VOJWIK [ POBBWA (?c ^ NOVI TEDNIK Večina nove vin^e kleti bo vkopana vzemljo. Za 400 tisoč litrov vina več prostora Na Škalcah v Slovenskih Konjicah gradijo novo vinsko klet, ki bo lahko hranila 400 tisoč litrov vina več kot stara klet, v kateri je zorelo do 90 tisoč iitrov vina. Nova klet bo z vso infrastrukturo obsegala 3.400 kvadratnih metrov» kar je skoraj trikrat več kot stara. Direktor Zlatega griča Janez Lešnik pravi, da potem l>Po-večini so to prebivalci, ki so pred več kol stoletjem iz različnih razlogov odšli s sončne strani Gorjancev, iz Žum-berka, v Metliko.« razlaga duhovnik Bastašič. V Beli krajini je približno 500 grkoka-tolikov, v celotni Sloveniji okoli tisoč, zlasti v Novem mestu in Ljubljani, kamor so odšli po dnigi svetovni vojni. Po Evropi bi lahko našte- K milijone grkokatolikov v zahodni Ukrajini, Romuniji, na Madžarskem, Slovaškem in v drugih državah, celo na Češkem, v Avstriji ter Italiji, kjer imajo dve Škofiji. Nie vec »purgeric Grkokatoliški duhovnik Gorazd Bastašič je odraščal na Polzeli, od koder ima zelo lepe spomine: »Na Polzeli veliko prepevamo, zato sem bil član različnih zborov» od otroških Cekinčkov do moškega pevskega zbora, Verjetno so Polzelaru zelo zaslužni» da lahko zdaj prepevam to našo iiturgijo, kjer je potrebnega veliko petja.« Njegova mama je rimoka-toliÜnja, oče grkokatolik iz Žumberka: »Med obredi obeh cerkva je nekakšno pravilo, da otroci sledijo očetovemu obredu. Doma smo versko živeli v rimokatoliški župniji, večkrat pa smo Šli k babici in dedku v Žumberak, kjer sem se imel možnost spoznati z obredom mojih prednikov.« Gorazd Bastašič je postal grkokatoliški duhovnik po dveh ovinkih. Vdružiniimajo oblikovalski talent, zato je po gimnaziji najprej nadaljeval na fakulteti za arhitekturo: »Zelo me je nagovarjala arhitektura Jožeta Plečnika, mogoče je on kriv za eno in drugo. Enako tudi za to, da sem odšei študirat arhitekturo ter se nato odločil za bolj duhovno komponento, ki je pri njem zelo prisotna.« V Mariboru je nato dokončal vseh šest letnikov teološke fakultete: »Po študiju v Mariboru sem se, zahvaljujoč tudi temu študiju, vse bolj spoznaval z obredom mojega očeta. tako da je nato postal še moj obred.« Potem je v kokaioliškem bogoslovju v Zagrebu podrobno spoznaval njihov obred z njihovim peljem, maja letos je bil v Križevcih na Hrvaškem posvečen v grkokatoiiškega duhovnika. V daljnih Križevcih ga je takrat, skupa) s polzelskim dekanom Jožetom Kovač-cem, spremljalo veliko Pol-zelanov. Sledila je ponovitev nove maše na Polzeli, in sicer v rimokatoliSkem obredu: «Bil sem presrečen, ko so me povabili. Büa je prava slovenska nova maša, rimo-katoliška, s slovenskim običajem sprejema pred cerkvijo in s podobnimi, ki so v navadi pri nas.« Gorazd Bastašič ne bo več dolgo >^purger« v Zagrebu: »Dekreta službovanje še nimam, verjetno ga bom prejel kmalu, jeseni. Kam bom odšel, še ne vem točno. Veli-ke izbire ni. nekaj župnij je v planinskem delu Žumber-ka. župnije so tudi v sosednjih mestih, od Metlike preko Kariovca in Jastrebarske-ga do Zagreba.« BRANE JERANKO Doktor Šmid je v svoji ordinaciji zadnja lota na dan sprejel tudi po 70 pacientov, nče do potankosti ne poznal družinske zgodovine, okolisctn tn svojih varovancev, te taksne številke hitro povazijo.« Kozjanski doktor za telo in dušo Družinski zdravnik Janez Šmid • 38 let posluha za I)udi, Planino in kulturno dediščino sem se s težko zdravniši«) torbo na teren odpravil peš. Velikokrat ponofl in po snegu do kolen. A za razliko od danes, se nikomur ni mudilo. Z današnjega zornega kota je bilo idilično. Lahko rečem, da sem Svel in delal v pravem trenutku in na pravem mestu.« Danes mladi zdravniki stopajo v povsem drugačen svet. fce je imel Šmid v začetku malo pacientov, jih je zadnja leta moral na dan pregledati tudi po 70. »V sedmih minutah človeka prebrati, mu postaviti diagnozo in odrediti nadaljnje zdravljenje - to je nesmisel. Sam sem v 38 letih svojih 3.500 varovancev spremljal skozi tri generacije. Poznal sem posameznike in družine, njihov genetski potencial In življenjske okoliščine. Tako sem lahko z levo roko delal stvari, ki bodo mojemu nasledniku seveda težje.« A je v zadnjih mesecih, odkar zdravnika Šmida ni več na Planini, število pacientov že upadlo za kakšnih tisoč. "Mislim, da ne bo tako neizvedljivo prevzeti to štafeto. Je pa dejstvo, da sem svojo klientelo zapustil nekoliko razvajeno.<( se nasmehne Šmid. »Dobrotresic uničeval tgodovino Planine Vsa ca leta je doktor šmid poleg zahtevnega dela znal videti tudi lepoto in dragocenost svoje okolice. Še posebej ga je k temu spodbudil potres leta 1974, '>Res so mu rekli >dobrotres<. ampak veliko dragocenega je obso- V svoji karieri je Janez Šmfd znal videti in cihranrti veliko zgodovinske in kulturne dediščine, mnogi predmeti pa so stvar nostalgije. »Tale prenosna račje Še v mojih začetkih služIta za razkuževanje instrumentov, u dil na propad.« Tako je Šmid ob svojem terenskem delu začel zbirati stare predmete in dokumentacijo- Kmalu pa so mu ljudje vse to začeli sami prinašati- V njegovi lasti je danes izredno bogat slikovni arhiv več tisoč fotografskih plošč zgodovinske Planine. Tik pred sežigom je rešiJ pisemsko in fotografsko zapuščino planln- Odločitev, da postane zdravnik, mu je bila na nek način položena v zibel. Čeprav ga je mama na tihem videla v semenišču» sam pa je razmišijal o strojništvu, je na koncu zmagala medicina. Da mu je bela halja prav bolj kot katerakoli druga oprava, je kmalu ugotovil tudi sam. A da mu bodo kozjanski ljudje. Planina in njeni skriti zakladi ter izginjajoči svet naših dedov tako usodno zlezli v srce, si po prvem delovnem dnevu v tamkajšnji zdravstveni postaji ni misüi niti v sanjah. Kot mlad fant je Janez Šmid pač gledal v svet. Zaradi obveznosti do štipenditorja ga je moral iti pogledat tudi na Hrvaško, »Ampak mi je bilo takoj jasno, da medicina dela ni moje poslanstvo. Vse preveč je bilo diktirano iz takratnih delovnih organizacij. Najprej seje štelo število dni bolniškega staleža. Šele potem pogledalo človeka. To pa ni bilo tisto» zaradi česar sem stopil v službo belih hodnikov.« Tisto nekaj mu je nehote privzgojila že mama. Šmid se je namreč rodil sredi 2. svetovne vojne in v njihovi hiši so bolniške pomoči iskali ranjenci vseh barv in težav. »Mama ni nikomur odrekla pomoči, nesebično se je razdajala Ln tudi moje sestre so se zapisale zdravstvu. čeprav sem bil še otrok, se je vse to vtisnilo vame.« Ko je videl razpis za splošnega zdravnika na Planini pri Sevnici, ni pomišljal. »Za začetek bo, potem pa naprej.« Pa se je vse drugače obrnilo. V kraju, Iger so bili lep Čas brez zdravnika, so 27-leuiika sprejeli z odprtimi rokami. »Imel sem polno glavo znanja, a malo izl^šenj. Čeprav sem bil takoj deležen vsestranskega odobravanja in podpore -včasih je bila na deželi pač^sve-ta troiica< učitelj, župnik in zdravnik - sem prvo leto precej slabo spal- Bil sem sam. solist daleč od centra, od drugih kolegov in diagnostičnih naprav. Razmišljal sem, kaj vse se lahko zgodi in kako bom reagiral, Kaj če pride do dušenja, krvavitev, poroda ... Vse to se je zgodilo in se tudi lepo uredilo. "Hidi rojstva. Imel sem jih kar kakih 25. V vseh teh letih se ni zgodilo nič takega» kar bi mi obležalo na duši. Imel sem srečo.« Za živali veterinar« za ljudi pa bog Kljub drugačnim načrtom je mlademu zdravniku Planina zlezla pod kožo. »Kozjanci so tako in tako izredni ljudje. Že sama prisotnost zdravnika jih je pomirjala, čeprav glede zdravja niso preveč kompliciran. Če je zbolelo živinče, so poklicali veterinarja. Svoje zdravje pa so polagali v božje roke.« Možnosti na nerazvitem Kozjanskemljudi pač niso razvajale. Telefoni na induktor so od poštnega uslu^nca zahtevali pretikanje kablov in is- fOijigeso dragocenost, ki jih Janez Šmid spoštljivo jemlje v roke. Če so kot tale stare sto in vec let, se posebej. kanje zveze. Slabe komunikacije, neprevozne ali celo neob-stoječe ceste so ljudi naredile potrp^jive. »Če je bila sila, smo se obrnili na kakšnega naprednega domačina, ki je že premogel avto, da je nadome stil reševalno vozilo. Oprema je bila času primerna, inštrumente smo sterilizirali s pre-kuhavanjem, halje >kuhali< v velikih loncih, kurili v kamine, brusili igle in druge instnj-mente. Vozil sem se s fičkom. Obut v verige, je bi) pozimi praktično nepremagljiv. Če je seveda obstajala cesta. Sicer »Ko sem bü ie mlad alravnik na HrvaŠkem, sem imel nekoč pacienta, ki je potreboval rentgenski pr^ed. Takrat smo de uporabljali take stare, okorne in ne prav zanesljive aparate. Ker vse skupaj ni bilo čisto jasno, jaz pa sem žeiel priti zadevi do dna, je trajalo malo dlje. V tistem pa zavoham čuden vonj po zasmojenem. Pridem luč in nič ne vidim. Soba je bila polna dima! Ko se je ta končno razkadil, zagledam svojega pacienta čisto črnega. Po prvem Šoku sem opazil, da se je rentgen pr^rel in ker je biJ očitno pokvarjen, je hladilno olje pri tesnilih začelo brizgati po pacientu. Medtem ko sem ga hitel brisad in se opraviČ^ati, sem ga seveda vprašal: >Gospod, zaka) pa niste nič rekli, da ste mokri?< On pa kot pravi Zagorac nazaj: Ja sam mislil, gospon doktor, da U> k cu pašel< No> misiU je pač, da prha z oljem zraven spada.« Čila gospa - let ji človek nikakor ne bi uganil - je pred časom praznovala 90. rojstni dan. Vabilu se je odzval tudi doktor Šmid in glede na to, da je bil že v odhajanju s Planine, ji je to še posebej veliko pomenilo. »Katerega osebnega zdravnika imate pa zdaj?«< smo jo pobarali. »Nobenega!« je izstrelila. »Če ni doktor Smida, pa res ni nc^ bene potrebe, da bi človek k 'dohtarju< hodü.« ske pisateljice Ane Wam-brechtsamer. Predmeti, ki jih je nosil domov, so se sistematsko kopičili v prostorih zdravstvene postaje in njegove nove hiše, ki je počasi rastla v rojstni Črnolici pri Šentjurju. »V resnici je bila družina in predvsem žena tozadevno zelo tolerantna. Ta moja strast je namreč zasedala kar nekaj prostora- Potem ga je bilo seveda nujno treba najti še z njene rože.« Danes je v okviru celjskega muzeja dei tega razstavljeno v entološki zbirki Šmid na Planini. Drugi del Čaka na podobno postavitev še v občini Dobje. Tam so Janeza Šmida pred kratkim proglasili za častnega občana. In to je tudi zadnje v vrsti mnogih občinskih in drugih priznanj, ki so jih Šmidu namenili v vseh teh letih. »Ne bom rekel, da tega nisem vesel- A narava mojega dela je bila taka, da se z ljudmi hočeš nočeš povežeš. Sčasoma vse postane družinsko, poznajo te, te vabijo v svoj krog, ti se z njimi družiš, to sprejmeš in ceniš. Koliko sem b i v tem uspešen, bodo povedali ljudje. A to, da sem bil z njimi potrpežljiv in prijazen, je pravzaprav največ, kar sem jim lahko dal.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: MARKO MA2EJ 18 sport NOVI TEDNIK »Ustrašil sem se, da me bo Luca ipolomilaffc Marjan Fabjan se je z drugo olimpijsko medaljo zapi-sal med najuspešnejše in najboljše slovenske trenerje. Spet so mu živci načeli zdravje, a se je na srečo vse lepo končalo. V Atenah je bil dokaj hladen, ko je Urška Žolnir zajo-kaJa na njegovem ramenu. Tokrat pa ste se tudi vi »zlomili«, ko je na ramenu ihtela Lucija. V čem je bila razlika? ObčulekjebiJ sicer enak kot v Grčiji, vendar tam pričakovanja niso bila tako velika. V Pekingu sta brez medalje os-^a Roki in L)r§ka, kar me je zelo prizadelo. Nenehno sem Lucija Polavder se je rodila S. decembra leta 1984. Visoka je 167 cm, težka 85 kg. Zaposlena je na MORS-u. V odprti kategoriji je svetovna podprvakinja (Rio de Janeiro, 2007). Na evropskih prvenstvih je v najtežji kategoriji osvojila tri bronaste medalje (Tampere. 2006» Beograd, 2007, Lizbona, 2008). Pred petimi leti je v Sarajevu postala mladinska evropska prvakinja, Foio: TT tuhtal, kaj bi storil. Naš načrt je bil pač, da pade ena medalja v treh nastopih. Preostala je le še Lucija. Ko je dobila zadnjo borbo, so mi, priznam, res ušle solze. Kalcšna navodila ste ji dajali? Začelo se je že pri ogrevanju. Nisem ji našel primernega sparlng-partnerja, zato sem si oblekel kimono. Ko me je prvič zagrabila, sem obču til njeno stra šansko moč in se ustrašil, da me bo '»polomila«. Bila je agresivna, zbrana. Skušal sem ji dopovedati, da se mora pravočasno izmikati prijemu za vral. Če bi se to pripetilo, bi izgubila borbo. Korejka je ce-iotno borbo to poskušala, Luca pa je uspela vse njene poskuse z desno roko odbiti. Da je bila taktika odlična, mi je dejala večina svetovnih trenerjev, tudi korejski. Ste se strinjali z vsemi sodniškimi odločitvami v pol£l-natu? Z vsem, kar se je dogajalo po prvi kazni, se strinjam. S prvo kaznijo pa se ne bom nikoli sprijaznil. Bila je povsem neupravičena. Lucija je bila celo bolj aktivna od Japonke. Potem se je Luca morala »odpreti«, vrgla je vse karte na mizo, napake so se vrstile in ničesar se ni dalo več spremeniti. Uvidel sem, da delajo vse za japonsko-kitajski obračun Cukada • Tong. Kaj sledi v naslednjem štiriletnem ciklu? Ko se bo »cirkus« okoli Luce polegel in ko se bo vrnila z dopusta, bom v Savinjski dolini pripravil seminar za moje trenerje, Tam bodo padle strateške odločitve do naslednjih iger. Kar smo doslej zanemarjali, bomo skušali popravili. Skušali bomo »očistiti« naš klub. DEAN ŠUSTER Foto: TONE TAVČAR Tskole so gasiki v ponedeljek malo pred polnočjo v Gnzah pneakali pnhod Lucij« Polavder. Nsto sa je slavilo do zgodnjih jutranjih ur. saj je bilo vse zastonji (FotoiTT) »V Celju delate zelo dobroff Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver je v Levcu obiskal dobitnico bronaste medalje na olimpijskih igrah v Pekingu, judoislKo Lucijo Polavder, in ji podelil posebno priznanje ministrstva za posebne, izjemne dosežke. Izrekel je tudi pohvalo celjskemu klubu Sankaku: »Očitno v Celju delate zelo dobro, saj je to že druga olimpijska medalja. Pred Lucijo in tudi pred Urško Žolnir je 5e lepa prihodnost. Še naprej bosta osvajali medalje, upam> da tudi čez štiri leta v Londonu. Judo zveza pa je ena izmed najuspešnejših v Sloveniji.« Za zlato olimpijsko odliCje je predvideno 40, za srebrno 30, za bronasto pa 21 tisoč evrov. A vrhuns^ špormikj. ki ponesejo ime Slovenije v svet, si želijo dolgoročno finanCno rešitev. Trener Marjan Fabjan naj bi bil prav tako nagrajen, dobU naj bi znesek, ki je za polovico nižji od Lucijinega. DEAN ŠUSTER Minister Zver z junakoma iz Pekinga, Lucijo Polavder In Marjanom Fabjenom. (Foto: MM} NOVI TEDNIK sport 19 Martina Ratej v Ptičjem gnazdu. Odpovedala Metalka kopja Martina Ratej je v svojem debitantskem olimpijskem nastopu krepko zaostala za najboljšim dosežkom in razočarala. Najboljši met ji ;e v kvalifikacijah uspel v prvem poizkusu, ko je kopje poletelo do 55,30 metra, kar je bilo daleč od norme za ünale. 26-letna članica šentjurskega atletskega kluba Je na koncu pristala na 37. mestu. DŠ Martinin trener Andrej Kajnsak v družbi »srebrna« $ara Isakovič. Golavšek mladinski svetovni prvak Na jezeru ob italijanskem Lenu pri Brescii je büo 16. mladinsko svetovno prvenstvo Navlga v organizaciji svetovne zveze za modelarstvo in modelarski Šport. Julijan Golavšek iz Šešč, Član društva Modelar Velenje, je v kategoriji 7,5 kubičnih motorjev osvojil prvo mesto. To je bila prva zJata medalja za Slovenijo v zgodovini tega Športa. Na sliki je v vodi ob 18-letnem Julijanu njegov oče Samo, mehanik modelov. DŠ Vsi že v polnem zamahu Kuhar zapušča Polzelo - Celjani bodo ostali v B ligi Vsi košarkarski klubi našega območja, seveda mislimo pri tem na tiste iz prve li* ge, so že krepko zakorakali v priprave za novo sezono. Zanimivo je, da vsi, razen Sentjurčanov, trenirajo v svojem kraju, kjer koristijo domače dvorane in terene. Čim vec tekem LaŠčani bodo tako celome priprave opravili v Laškem in na atietskem Stadionu v Celju, trener Ale$ Pipan pa Se vedno išče okrepitve za svoje moštvo. »Potrebujemo organizatorja igre, po novi poškodbi Edina Alispdhiča pa iščemo še enega i^alca za boj pod samim košem,« pravi novi strateg »pivo-varjev«. Zlatorog je že odigral prvo srečanje. V Rogaški Slatini je prepričljivo izgubil z ukrajinskim prvoligašem Odesso (51:76), kar je tudi razumljivo. Ukrajinci so namreč bistveno prej začeli priprave. Gre tudi za zelo ambiciozen klub, ki se je močno ok/epil za novo sezono. Pri Zlatorogu so se prvič pokazali trije novinci, Uroš Lu-čič, Luka Žitko in Miloš Milj-kovič. Daleč največ je pokazal prvi, medtem ko sta druga dva prej razočarala kot navdušila, zato je vprašanje, ali bosta v Laškem ostala dlje časa. A kot rečeno, je bila to šele prva tekma, tako da bo priložnosti za dokazovanje dovolj, Še posebej zato, ker Pipan na^uje veliko pripravljalnih srečanj zaradi praktično nove ekipe. Prihaja American "Hidi Hopsi zelo zavzeto vadijo na svoji Polzeli, pri čemer je zanimivo, da so prvi teden delali na taktiki in tehniki, šele nato se bodo začeli fizično pripravljati. In to brez trenerja Boštjana Kuharja. Tri tedne bo vZDA pripravljal Bena Udriha za napore NBA lige. V tem času bo zekipo delal Jernej Ko-bale po natančno začrtanem načrtu Kuhaija. Hopsi so se dogovorili z 206 cm visokim centrom Shawnom Kingom, ki prihaja naslednji teden na Polzelo prav na Udrihovo pripo-ročQo. King je lani igral v NCAA ligi s povpr^jem 10 točk in 6,5 skoka na tekmo. V Evropi še ni igral. Na preizkusu je tudi 20-letni srbski center Fliip Pavio-vid (20S cm), ki ne bo podpi- Laiki navijači so zelo radovedni, kakšno ekipo bodo gledali v naslednji sezoni. sal pogodbe, saj se po desetletju na Polzelo vrača krilni center Marko Šamanič (208 cm, 35 let), ki je zadnjo sezono Igral na Reki s povpr^em 16,7 točke in 4 skokov na srečanje, pred tem pa zamenjal Številne klube tudi v Sloveniji- Kuharja zelo veseli vrnitev Daniela Vu-jasinoviča, ki je povsem pozdravil poškodbo. Treninge je že začel tudi Klemen Lorbek, ki je bil poškodovan in ostaja Še eno sezono na Polzeli. Hopsi bodo, kot vse kaže. imeli spoštovanja vredno ekipo. Še brez okrepKev čeprav je Borut Cerar napovedoval, da naj bi bila na začetku priprav (minulo soboto) ekipa že v popolni sestavi, ni tako, saj še vedno rü okrepitev za boj pod samim obročem, Na prei^ušnji všo-štanju je bosanski krilni center, čigar imena nam Cerar ni izdal, enako tudi ne imena enega klasičnega centra, ki prihaja na preizkus iz Podgorice iz Črne gore. Dve ali tri okrepitve si Cerar še želi in na tem intenzivno dela, enako so s polno intenzivnostjo začeli priprave tudi vsi igralci, ki že imajo pogodbe s ŠoŠtanjskim prvoligašem. Celotne priprave bodo speljane doma in v Velenju, ekipa Elektre Esotech pa je včeraj zvečer že odigra- la tudi prvo srečanjeprotibiv-šemu prvo liga šu iz Sežane, Kraškemu zidarju. Sedem dni v Kozjem Kot edini na Celjskem odhajajo na priprave izven svojega kraja Sentjurčani, v svojo staro b^o v Kozje, kjer opravijo tisto najtežje delo, tudi v dvorani v Lesičnem. Iz Bolgarije, kjer je bil s kadetsko žensko reprezentanco, se je vrnil trener Boštjan Kočar, iz ZDA se bo konec tega tedJia vrnil predsednik kluba Jože Paič-rük in v naslednjem tednu lahko pričakujemo še eno ali dve okrepitvi. Kočar želi branilca - strelca in centra. Nekatere rešitve so sicer že zelo blizu realizaciji, a potrditve Se ni, zato so imena Še skrivnost. Sicer pa Alpos odhaja v Kozje tudi zaradi urejanja svoje dvorane v Hruševcu. Kočar nam je povedaJ, da načrtujejo prve telune Šele po vrnitvi iz Kozjega konec naslednjega tedna. Zrecani in Celjani bodo igraii Medtem ko se uspešna B li-gaša Konjice in Rogaška že v miru pripravljata na novo sezono v drugem razredu slovenske košarke, je do odločitve ^e-de igranja prišlo v Zrečah in Vid Karner tretji v Tacnu Na tacenskih brzicah, ki slovijo kot ene najtežjih na svetu» je bilo veliko mladinsko mednarodno tekmovanje v kajakaškem slalomu. Udeležilo se ga je 150 tekmovalcev iz 9 evropskih držav. Celjski tekmovalci so ponovno navdušili, najboljši rezultat pa je dosegel še ne 12-)etni Vid Kamer. V kategoriji K-1 do 15 let je osvojil tretje mesto. Tik za njim se je uvrstil klubski kolega, 13-letni Martin Srabotnik. V kategoriji K-1 do 17 let je bila izjemno huda konkurenca, IS-letm Celjan Simon Brus pa je bil soliden dvanajsti. oš Celju. V Zrečah v KK Rogla so se odločili, da bodo igrali v B ligi, trener Slobodan Benič pa je že začel iskad igralce za svoje moštvo. To je še kako težavna naloga, saj je od lanske ekipe ostal samo kapetan Boštjan Sivlca, Benič pa je omenil možnost. da ostane tudi Aljoša Remus. Ob nekaj mladih domaČih igralcih je to tudi vse, zato je jasno, da morajo Zrečani, ki so že začeli trenirati, dobiti vsaj dva ali tri izkušenejše igralce, drugače jim bo Še kako trda predla in se bodo preselili v drugo ligo, kamor so sprva celo nameravali že v lej sezoni (govorilo se je o menjavi mest s KK Maribor). Tudi v Celjskem KK so se odloČili, da bodo še naprej igrali v B Dgi, čeprav so znova izgubili nekaj ključnih igralcev. Trener ostaja Igor Pučko, v klub naj bi pripeljal nekaj mlajših igralcev s Polzele in priključil mladince lasmega kluba ter s tem kadrom skušal ostati v ligi. Škoda je, da se v Celju ne dogovorijo, saj, kot vse kaže zdaj, bodo imeli slabega B li-gaša in povprečnega drugoligaša (Pakman). V primera združitve, tako Igralske kot strokovne, bi lahko sestavili zelo solidno ekipo, ki bi se ob kakšni pravi okrepitvi lahko borila za vrh B lige. A očitno bo, da do tega pride, moralo preteči Še dosti Savinje, moška košarka pa bo v Celju še naprej na obrobju zanimanja in kvalitete. JANEZ TCRBOVC Foto: KATJUŠA >ANORAMA NOGOMET Pokal NZS, 1. krog: Šentjur • Poiana 8:1 (3:0); Popo-Vič (21). Plošnik (31. 45), Slomšek (49, 72. 74), Drobne (83, 87); Kocet (58-Iim)- ŠPORTNI Sobota, 23, 8, NOGOMET 1. SL, 6. krog: MIK CM Celje - Maribor [20). 3. SL - vzhod. 3. krog: Šmarje - Dravinja (17). Štajerska liga. 2. krog: Šoštanj-Zreče (17). W^d^ljft, 24, ß. NOGOMET 1. SL. 6. krog, Ajdovščina: Primorje-Rudar Velenje (17). 2. SL. 3- krog, Izola: Boni-fika - Šentjur (17.30). 3. SL - vzhod, 3- krog: Odranci - Simer Šampion, Marijane i: Čarda - Möns Claudius, Šmartno - Kovinar Štore (vse 17). Štajerska liga. 2. krog; Šentilj - Rogaška (17). 20 RT NOVI TEDNIK Argentinska napadalca v nizkem startu Oscar Lisandro Sacripand m Carlos AJberto Chacana lahko jutri zaigrata proti Mariboru, saj sta certifikata zanju že prispela. Z MIK CM Celjem sta podpisaia Štiriletni pogodbi. 26-letni Sacripanti se je rodil v Rosariu. V domovini je igral za štiri klube, nato še vCüu» Izraelu, Boliviji. Mehiki in Ekvadorju. IzkuŠenejŠi Chacana, ki una že 32 let, je zadnjih pel sezon igral v Izraelu, za Hapoel Nazareth» Hapoel Ashkelon, Hapoel Kfar Saba in nazadnje Hapoel Ra-mat Gan. V Argentini je pred Šestimi leti igral tudi za sloviti River Plaie. Antonijo Pranjič ni sprejel ponujenih pogojev kluba. Srb Darko Jovandič in Marlon Rogerio Scbwantes še imata pogodbi, strokovno vodstvo pa nanju ne računa veČ. Klub jima bo izpolnjeval dogovorjene obveznosti, obenem pa upa, da si bosta našla novi sredini- Pri MIK CM Celju menijo, da mora biti nogometaš iz tujine najboljši ali med najboljšimi igraJd moštva. DEAN ŠUSTER, foto: MARKO MAZEJ Oscar Lisaratni SacnpairtijezaMlKGMCeljezai^BlženapfjateijsId tehmi s Triglavom. Da je v nedeljo v Šentjurju večkrat zavrela krij'e poskrt»el sodnik Likič iz Ljubljene (v rumenem dresu). Še najbolj je domačine oškodoval, ko je nasedel napadalcu Aluminija in neupravičeno pokazal na belo točko. Poraz in zmaga v Šentjurju je bila odigrana tekma prvega kroga slovenskega nogometnega pokala. DomaČi drugoligaS je gostil člana Prekmurske lige Polano in ga premagal kar z 8:1. Tri gole je dosegel Jure Slomšek, po dva Oskar Drobne in Peter Plošnik. enega je dodal Denis Popovič. Slednji je izstopal na tekmi 2. kroga druge lige. ko je Šentjur doma pred 300 gledaici izgubil z Aluminijem s 3:1. Po si]a spornem prvem polčasu glede sodniških odločitev so domači zadeli šele v 86. minuti preko Plošnika. Mladega Celjana Popoviča, ki ga posoja MIK CM Celje, je pohvalil tudi trener Damjan Romih: >»Tehzučno je izjemno podkovan. Želel bi si, da bi ves čas treniral z nami.« Za Šentjur je registriran tudi Borut ArliČ, 5e vedno odličen napadalec, ki je medlem poslal sekretar prvoligaša iz Celja. DEAN SÜSTER Folo: KATJUŠA . .. » .rt,^- ' ' • C A ' ' PORTRET TEDNA ANDREJ GORŠEK •T«—OJJ' AREIMA PETROL Arena/ zmaß0tmice4r KARIERA Začetki ^vdbtlopqatel;a pri Kx^uijai Uiv^ Upooavlm lahko osvojitev ^toven»^ mi^in^s^d pokafa. Viem oMobju »m CMl Oan vstfk (epr^nnidrK? Slovenije. S (7 IcU ie igcdl li ionsko ffidiTvo i; Veleofd, v sezoni ^t'^IyiwKiwjiitnaUoN ilovemkega pfv^. wi» an» um bii 6ir> NK Pubickum CHjt. P» me j» nfiro {K6t:o Dravogiitfa In Veien^ vodila i« vAv)i7t|0, (Ulinira jgia^S» poti pi Mm »Ui^ v ittcfn 0104 porr^l p^i ofMjnvi prvfl^ya v 3. 9iL htvfi (manuuh pfOblernciv Utdi m ni^pr^dl y 7. SNI V khibti fi pr^o tfo ipipmnnl) tako v tgrakUin kot rrenenk^ katfLk. Poau^Io mi it m«to tsnprp, Su s«m ^r^iel ko; iZTiv. S iivner^ il^om rttfiiM^dl v ^i^iK CMC. kjerjemvodrifklpo U15 t tc^riKMnfU M.ML Klubi do »ddi Kot igralK Hi ioiam. NK NK Publikum. NK Dravognd. SV{3 Bl«buf9. kot trener UK ^oiunj« NK m CMC U1S Hdj veselje SI mbdfn^rtrnu pw^u ^f^ jugo^cvjniluh republik v iboismo kot rcpfc^ent^ncasioveniifrvfinalu Č2QIA>IN CFroiiStnp i 12. Uiut temu pi sem b(l »09(^1«» n i^jool^d ior^lcd runwj) Neiidj kasneje im « ratvevUI vabila v (nbJnsko repr^iumo Jd^oiUvik rrtvr »m bil wf\ uvtsiKw v finale mladir^kega pot» 3 i «kipo U1S Maj taiosi HuU poikodbi dhiiov« tetive na «^resertiantnem treningu pred icLmo i Kr^diJio f\9 »EP Z sem U) od»äen praktično relo kto. Kot treoer sem dodwl /«»caranje, da f nio Ojub ^abhn raimeram v HI upadli v ligo. * IA7INKIIIR ^ Se vedro sem prvi klubski nre^. dvskrsirl fir^dlist k pokilne^ä (ekmovdn^d. Da IdhVo v klubu, kjer sem S preživel nsjlepSd leta kot igtalsc, sedaj opravl|dm deto E mladinskega trenerja. g Kol trentr si »lim vzajemno dolgoročno delo. Ka eni Z iiml na Igralce prenašaU pridobljen? tgrais^e i;kLisnj?, K na dtugi pa s povrahim^i Informacijami pridobiD Am vei ■ trenerskih i^icu^nj. Da bi igralci razumeli eahteve K nogometneigreinvnjejmivdlt. I Publika .u Nogomer ^e igr« laradi publiko, ^esarse rr>ora)02aveda[i V igraki in vsi, ki delamo v nogometu. Pomembno vlogo ... igra tudi (radicga. Daljša kot tradicija kluba in večja kot ^ je ^onnd kuliura Ijudi^ ve vpisali v spletne lUepetainice. V teh je možen tudi zaseben pogovor, tor^ pogovor, ki oi na očeh vseh, ki so v kJepe-talnicah tisti trenutek. In v slabi uri nas je k zasebnem pogovoru povabilo šest neznanih oseb, ki so se nam predstavile kot polool^e in nam kljub temu» da smo jim jasno povedali, da smo stari komaj 13 let, ponujali spolne stike. Poskus smo ponovili v radijski oddaji v živo na Radiu Celje, kjer nas je v petih minutah k pogovoru povabilo IS oseb. Iz vzdevka je bilo razvidno, pa tudi povedali smo jim, da smo stan 13 let. Dva sta takoj prekinila pogovor» ostali so vztrajali» eden je takoj predlagal spolni stik. Policija se trudi pri lovu teh perverznežev in pri taksnem početju nagovarjanja otrok k seksu po spletu sicer obstaja sum kaznivega dejanja. »In sicer sum spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, toda okoliščine takšnega nagovarjanja je treba podrobno preiskati,« pravi vodja Oddelka za kriminaliteto na Policijski upravi Celje Aleš Slapnik. Vendar že vsak laik ve, da se bo takšna oseba na koncu vseeno izmuznila roki pravice. Dokazi brez fotografij otrok so pri ugotavljanju, ali gre dejansko za zlorabo otrok, zelo trhli in to kljub trudu policije, ki je na tem področju resnično aktivna. Večji sum kaz-nivega dejanja bi bil. Če bi se s katerim od pohotnežev srečali v živo. Samo letos so na Celjskem že zasegli 20 računalnikov. A v teh primerih je šlo predvsem za prikazovanje / posedovanje otroške pornografije. Takšni iztirjen-cl, s katerimi smo imeli opravka mi, pa ostanejo zaradi težavnega dokazovanja In morda tudi nejasne zakonodaje dokaj nedotakljivi. Uradniška lenoba? Jeseni začne veljati nov kaze nski zakonik, ki bo stvari na področju otroške pornografije sicer zaostril, čeprav pri svojem laičnem pregle du nismo našli člena, ki bi tovrstno zlorabo na spletu opredelil bolj natančno - v teh primerih bo šlo za kaznivo dejanje po členu, ki govori o spolnem napadu na otroka, mlajšega od 15 let. 's Vodja oddelka za kriminaliteto na PU Celje Ales Slapnik Dotentka za kri minalistiko in dr. psihologije Polona SeSč To po domače rečeno pomeni, da bo dokazovanje za policiste še naprej težko. Pisali smo na ministrstvo za pravosodje ter v urad varuhinje človekovih pravic in bili presenečeni nad odzivom uradnih ustanov glede tako občutljive teme, kot je zloraba otrok na spletu. Na ministrstvu za pravosodje so nas odpravili s suhoparno izjavo v stilu, da o sumu kaznivega dejanja v teh primerih odloča policija, v kasnejšem postopku sodišče. Predvidevali smo. da nam bodo v odgo- voru morda razložili tudi, zakaj v kazenskem zakoniku ni talino kaznivo dejanje bolj opredeljeno, glede na to, da je treba vedeti, da se računalniška tehnologija razvija izjemno hitro in da je, kot smo že večkrat omenili, računalnik ključ do sob tn postelj otroki Toda ostali smo brez teh podatkov. Nato smo pisali še v urad varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik. Sporočili so nam le, da «... v tej zadevi nimamo pravzaprav ničesar za povedali, kot sMerSf f>A ^rj s Mere' ^ Ravno danes naj bi se na celjskem okrožnem sodišču začelo oziroma nadaljevalo sojenje moškemu, ki naj bi spolno zlorabil otro^, mlajšega od 15 let. Ker bi mediji z objavo domnevnega storilca tako sprevrženega dejanja posredno razkrili tu^ žrtev. je sojenje za javnost zaprlo. Čeprav storilca kako ironično - na spletnih straneh sodišča objavijo sodišča sama. to, da vemo, da se to dogaja,« in nas napotili na policijo. Na urad smo naslovili še dodatni vprašanji - kako in ali sploh opozarjajo ljudi in predvsem administratorje klepetalnic in forumov» da bi preprečili takšno očitno seksualno nagovarjanje otrok. Odgovora nismo dobili, čeprav smo bili pripravljeni, da bi objavili njihovo kakršno koh preventivno sporočilo v smeri, da bi urad upravičil svoj naziv. V našem primeru ga ni, čeprav je imel priložnost. Se staršem ne da ukvaijati z otroki? Policisti klepetalnice in forume nadzorujejo, toda videti je, da se kasneje znajde jo v začaranem krogu težkega dokazovanja. »Spleme kle-petalnice nadzorujemo, v kakšnih primerih nas o sumu kaznivega dejanja na spletu obvestijo tud občani. Z organizatorji oziroma administratorji navezujemo stike. Pri pripravi reportaže (objavljena je bila v prejšnji petkovi številki Novega tednika) in vrsti prispevkov na temo spolne zlorabe otrok smo pri uradnih inšU-tudjab naleteli na zelo mlačen odziv in nepripravljenost za tesnejše sodelovanje, čeprav bi že zaradi svojega poslanstva, saj jih plačujemo davkoplačevalci, na to morali biti pripravljene. Zato bi se še posebej radi zahvalili samo slovenski policiji In Policijski upravi Celje» kjer so nam bili takoj pripravljeni dati izjavo. Prav posebna zahvala gre dr. Poloni Selič, ki nam je ves čas strokovno pomagala in tudi na tak način nadaljevala svoje nesebično delovanje v smeri preprečevanja zlorab naših najmlajših. ko pridobivamo podatke in večina potem sama opozori osebe na forumih ali v kle-petalnicah, če so žaljive ali če pride do nagovarjanja mladoletnikov k spolnim stikom. V tem primeru se v primer vWjučimo še mi,« razlaga Slapnik. Kljub temu, da dobro vemo, da policisti spremljajo spletno dogajanje glede zlorab otrok, je res, da smo bili mi v klepetalnice vpisani z vzdevkom, ki je Imel na koncu številko 1996 (v kle-petalnicah vedo, da to pomeni letnico rojstva) in nas ni nihče od administratorjev opozoril, da če smo res stari toliko, naj se iz klepetalnice odstranimo. Te dni smo spremljali številne spletne strani, tudi in predvsem v slovenščini, in ugotovili, da je na njih več tisoč mladih, ki objavljajo svoje osebne podatke, tudi skoraj na pol razgaljenje fotografije ter tako vzposlavlja-jo stike. Ni skrivnost, da nanje prežijo tudi perverzneži in narazličnih forumih so Številne izpovedi mladih, ki so nasedali in zatem v zadnjem trenutku ugotovili, da za najstnikom na drugi strani stoji starejši moški. »Najstniki preživljajo vedno več časa za računalniki, namesto da bi se družili v živo in tako razvijali medsebojne odnose. Starši bi jim morali razložiti. kakšne nevarnosti se skrivajo za takšnimi stiki, ki jih vzpostavljajo z neznanimi osebami po intemetu. Izrazita nevarnost za otroke in najstnike pa so igrice. Dokazano je, da ravno igrice vplivajo najbolj na nasilnost otrok in najstnikov, celo bolj kot ülml z nasilnimi vsebinami. Zdi se mi, da se ne zavedamo hitrosti rdivoja informacijske tehnologije, da bi razumeli, kakšne Škodljive posiedice prinaša. Koristno bi biJo, Če bi bilo veČ oza-veščanja vseh uporabnikov spleta ... V tujini so kar nekaj korakov pred nami ne le pri odkrivanju kaznivih dejanj in preiskovanju kriminala. ki se dogaja na spletu, ampak tudi pri ozaveščanju. V vsakem primeru je ne ^e-de na vse na vsakem posamezniku, da se obnaša samozaščitno,« dodaja docentka za kri minalistiko in dr. psihologije Polona Selič. SIMONA ŠOUNIČ Varno v šolo Celjske osnovne šole so v sodelovanju z Mestno občino Celje in občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter policijo začele letošnjo akcijo Varna pot v Šolo. To je ena najpomembnejših letnih prometnopreventiv-nih akcij, saj v njej opozarjajo vse voznike in druge udeležence v prometu, da se šolarji vračajo na šolske poli. V Celju so že začeli obešati plakate šolsl^ pot, začeli so se že tudi vsakoletni pregledi šolskih poti. V akciji bodo preučili tudi prometno situacijo v šolskih okoliših, obnovili talne označbe, postavili ustrezno signalizacijo in izpeljali ustrezne ukrepe za umirjanje prometa. V šol^ pa morajo izdelati načrt varnih šolski poti, s katerim bodo učitelji ob začetku šolskega leta seznanili starše in otroke. Prve dni otroke na šolskih poteh v sodelovanju z združenjem šoferjev in avtomehanikov, s policijo in z drugimi na najbolj nevarnih mestih varujejo rudi prostovoljci. Ob tem prvošolčki dobijo tudi rumene rutice in kresničke, staršem prvošolčkov pa je namenjer^ knjižica Prvi koraki v prometu. v kateri predstavljajo osnovna pravila za pešce in načine, kako otroke najbolj učinkovito naučiti varnega vedenja v prometu. BS Prijeli tatove Celjski kriminalisti so v začetku tedna odvzeli prostost 19-letnemu Celjanu ter 22- In 24-letnima Zalčanoma. Sumijo jih desetih tatvin in vlomov v različne gradbene zabojnike in lesene ute. Kradli naj bi različno gradbeno orodje, vrtne kosilnice in motorne žage. S tem naj bi povzročili za približno 20 tisoč evorv škode. Ukradene predmete naj bi nato prodajali 27-leinemu Celjanu, ta pa jih je vozil v Bosno In Hercegovino, kjer jih je prodajal naprej. Del ukradenih stvari so celjski policisti Mjub temu zasegli in vrnili lastnikom. m . Olimpijski objeicti neicoc in danes Grčija - Olimpija in Kitajslca - Ptičje gnezdo (Beijing national stadium), Vodna kocka (Beijing national aquatic centre) Letos sem [sicer čisto po naključju prav letos] imela priložnost videti tako zibelko olimpijskih iger kot tudi najmodernejša prizorišča letošnjih iger. Grška Olimpija me je presenetila, saj sem piičaiovaJa ogromen kamnit štadion, na sredi katerega se ti v mislih nemudoma izriše oblika metalca diska. A Olimpija je prej svetišče kot Športen objekt. Ob vseh zakladnicah, ki so pripadale različnim polisom, He-rinem in Ze vso vem templju, oltarju, kjer so bili daritveni obredi..., se sam hipodrom (ki so ga šele kasneje uredili v Štadion) in ostalih nekaj športnih objektov kar nekako ^u-bi. Sicer ima celoten prostor športen pridih, vendar ga je ne-kako težje zaznati kakor v Pekingu, ob Ptičjem gnezdu in Vodni kocki, kjer dobiš obču- Kljub temu, da ob silno visokih temperaturah velika turistov v Olimplji preizkuis svoje tekaške sposobnosti, rta prizorišču ni prav močnega športnega vidušje. iia ■ "anc!®jCD0Ci '/.«A ttlf* IZLLTNII^A TUei6T1 Mt utH t01mmk TUNL2UA H^t^mmoau* AUlNaUSIVLOd 399 < «iftulM tbimwi. hi nOTlU Kir&AKU: OlreelMa. 4 d»(, nj. S49 i pvnibi, S ial, 3?» iS3lk«ilU ki HMnvn^t, 4 dflL HA, Bin«)wu li ftflm abaU. S dflf, 2ax. C. fiti^nl 0«v»nkt9a. 9 dni, IK i tftrMn Is kUiUfia i d«, ri, SM i bUatn In UaiUu MU^ 9 M. 2SX. K 44» t AUft« In uJM* atUito irtM»«a»,44Bl. 11 i. uvh MU UMA i ei m M M. uutuAU rc rili pc at M v 7m, mibim num «m ituk4} 14 m, vuius. oi o i4 m of ii: it m ta, nutToaioLtt*} tek, da stojiš v središču olimpijskega vrveža. Grški štadion in takratne olimpijske igre, ki so se po pomembnosti kosale s Pidjskimi i^ami iz Delfov, se zdijo {pre)daleC. Sedeti na nizki travici in zreti na peščena tla, kjer množica turistov preizkuša svo|e tekaške sposobnosti, se kljub visoki temperaturi, ki skrbi za avtentičnost vzdušja, ne zdi preveč olimpijsko. Blisc in mogočnost sodobnosti Vozimo se skozi turobno ozračje iJi vse naokoli nas obdaja smog, ko se kar naenkrat pred nami izriše nekaj modrikastega, nekaj skoraj preveč pravilne oblike, a vseeno nekako izbočenega. Vodna kocka je pokrita z več kot 100.000 kvadratnimi metri posebnega materiala ETFE (etilen tetraf-luoroetilen), ki ga imamo navadni smrtniki brez posebne škode lahko kar za neke vrste plastiko. \z njega so oblikovane posebne »blazine« oziroma mehurčki, ki obdajajo jekleno ogrodje in zagotavljajo veliko boljši prodor sveüobe in toplote kot skozi steklene površine. Morda zaradi dejstva, da so bile letošnje igre med našim obiskom üsovno oddaljene le dobre tri tedne, a vendar, zdijo se veliko resničnejše, občutki morda niso ravno pristni, zato pa veliko bolj olimpijski. V Pekingu je bilo olimpijskim igram že mnogo pred začetkom podrejeno pravzaprav celotno dogajanje. Novo zgrajeni hoteli v neposredni bližini centra dogajanja se dvigujejo visoko v nebo, na tleh, pa ne samo okoli PliČje-^ ^ezda> Vodne kod^ in temne steklene dvorane kitajskega nacionalnega športa - namiznega tenisa, ni opaziti niti ene smeti, promet urejajo s politiko vožnje glede na lihe in sode Številke registerskih tablic, videti je mnogo več prenosnih kemičruh stranišč, plakati s sten pozivajo občane na t. i. lepo vedenje (k temu, da si ob prehladu ljudje nataknejo maske, opozarjajo, da se ne spodobi pljuvati po tleh, svetujejo uporabo koles ...). Vodna kocka, oziroma pekinški rurodni vodni center, je objekt, ki bi ob jasnem vremenu lahko bil neverjemo zanimiv in mogočen, a vendar kJjub vsemu amogu vzbuja olimpijski občutek. Br^ posebne domišljije si zlahka zarišem sliko nekaj tednov v prihodnost, kjer poleg plavalcev, skakalcev in sinhronih plavaicev, glasno navija še 17 tisoč navijačev. K& je bazen znotraj kocke en meter globji od povprečnega olimpijskega in ker ^obina zmanjšuje motnje vode, so mnogi verjeli, da bodo plavaJci v njem najhitrejši Ta napoved se je, kakor smo lahko videli, izkazala za resnično. Avtobus pa se je že vlekel vzhodno, mimo pekinškega narodnep štadiona Ptičje gnezdo in zdelo se je, da vožnje mimo, kljub temu, da smo vsi prilepljeni na stekla zagreto fo-togra&ali, ne bo nikoli konec. Malo zaradi tega. ker )e naš prijazni šofer upočasnil, kolikor je le mogel, predvsem pa zaradi same mogočnosti štadiona, ki res zgleda kot, da bi ga spletla ogromna ptica. Tu se že odvijajo vsa glavna tek- Ptičje gnezda movanja, poleg otvoritve pa bo tu potekala tudi zaključna slovesnost. Kljub govoricam o mno^ smrtih med gradnjo, ki nas spominjajo na gradnjo piramid ali pa, Še primerneje, Kitajskega zidu, je bil štadion dokončan letos marca. Sprejme lahko 91 tisoč obiskovalcev, po igrah pa bodo njegovo kapaciteto zmanjšali na »borih« 80 tisoč sedežev. Dolg je 330, širok 220, visok pa maJo manj kot 70 metrov in obsega kar 258 tisoč kvadratnih metrov površine. Oba pekinška štadiona sem si po prihodu domov ogledala tudi na slikah na intemetu, kjer izgledata veliko lepše in še veliko bolj suvereno kot v resnici, ko sta obdana s smo-gom in cestami. Prepričana sem, da ste si ju že vsi ogledali v vsej mogočnosti, zato vam danes kot njun kontrast predstavljam tudi prvi olimpijski štadion, veliko manj moderen, a nič manj športen od njunega rahlo bolj zamegljenega pro-fila. ANA STAMEJČIC Vodtia kocka PRAZNUJ ROJSTNI DAN v WELLNESS PARKU LAŠKO Vtf* ^V.W^ftnc^pQfk' l»5ko.si Ttfl. 03 7348 900 VWELLNESS PARK LAŠKO . m KOVI TEDNIK pppttbbalcev- informacije 23 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu 2 Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celot-nim imenom, naslovom ter s telefonsko Številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem» od koder je doma. ODMEV Ali jd v policiji res Icriza in Icdo si zatiska oci? v skladu s 42. členom Zakona o medijih pošiljamo odgovor policije na Članek Ali je v policiji res kriza in kdo si zatiska oči? avtorice Simone ŠoliniČ, ki je bil objavljen 12. 8. 2008 v Novem tedniku. Zavračamo namigovanja oziroma trditve novinarke, da policistov kronično primanjkuje. Trenutno je v Policiji zaposlenih okoli 8.000 policistov, kar je okoli 350 več kot leta 2004. Letno se povprečno upokoji 170 policistov, nekaj jih odide tudi zaradi izrednih odpovedi delovnih razmerij, ostali pa lahko po svoji svobodni odločitvi odidejo v druge institucije (kjer jih radi zaposlijo« saj vedo, da je policijski kader dobro usposobljen, učinkovit, urejen). Odidejo torej na bolje plačana in najverjetneje manj stresna delovna mesta. Podatke o kadrovski zasede- UREDNIŠTVO nosti so javno dosegljivi na spletni strani policije. Kadrovske strukture in zasedenosti delovnih mest v po-liciji ne moremo posploševati, saj je poleg različne kadrovske zasedbe posebej izrazita različna obremenjenost enot oziroma policistov. Tb še posebej izstopa Policijska uprava Ljubljana, ki obravnava praktično polovico vseh varnostnih dogodkov v državi. Tudi samo zaposlovanje ni edina rešitev. Predvsem smo osredotočeni na izboljšavo organizacije dela, vodstva policijskih uprav in postaj imajo več avtonomnosti pri načrtovanju nalog, večja je povezanost enot, medsebojna pomoč v kadrih, tehničnih sredstvih in opremi je postala samoumevna, s prilagajanjem taktike in metodike delovanja policije pa zagotavljamo izvajanje vseh nalog- Trenutno se je končal izbirni postopek za izbor nove generacije kandidatov za policiste, in sicer je bilo izbranih 153 kandidatov, ki so se začeli usposabljati in bodo nato razporejeni na splošne policijske postajepo Slo- veniji. V teku je nov razpis (www.pol icija. si/ p ortal/za -posi itve/javni /razpi s-kandi -dati08.php}, kjer bomo izbrali večje število policistov, ki bodo prav tako razporejeni na policijske postaje po notranjosti države. Rok za prijavo na razpis je bil podaljšan zaradi možnosti sodelovanja na razpisu tudi tistim kandidatom, ki bodo matu-rirali do zaključka razpisnega roka, 19. 9. 2008. Policija tako z obstoječimi kadri zagotavlja izvrševanje zakonskih naJog na območju cele države. Ocenjujemo, da naloge izvršujemo celovito in učinkovito. Nenazadnje na dobro delo policije kažejo tudi rezultati dela. V Policiji bomo v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve, tako kot v preteklih letih, zaposlovali v okviru kadrovskega načrta ter v skladu z usmeritvami Vlade RS. Policistom, ki so varovali dogodke med predsedovanjem Slovenije Svetu EU in so opravljali klasične policijske naloge, so biii v skladu s predpisi v podpis ponujeni dogovori o povečanem obsegu dela. Pri pripravi teh dogovorov so bile upoštevane obremenitve, ki so jim bili poUdsti izpostavljeni, ter vrsta in količina nalog, ki so jih opravljali. Sporazumi so bili torej pripravljeni na podlagi natančnih podatkov o prispevku in delu posameznega policista. Nekateri policisti so v zvezi s tem dobQi tudi delovno uspešnost. Po- leg tega so bili dogovori pripravljeni in poslani v podpis tako policistom, ki so bili med varovanjem dogodkov predsedovanja po večkrat na mesec na delo na Brdo napoteni za krajši čas, kot tudi policistom, ki so bili na Brdo napoteni za vseh šest mesecev. Ker je podpisan dogovor osnova za izdajo sklepa, na podlagi katerega se izvede izplačilo, je razumljivo, da policisti plačila ne morejo prejeti, dokler dogovora ne podpišejo. LEON KEDER, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Generalna policijska uprava Pokopališke zdrahe v Vojniku Pozorni bralec je lahko opazil, da se v tem časopisu že od novembra 2007 pojavlja »nadaljevanka« o vojniš-kem pokopališču, ki pa se z vsakim novim prispevkom bere vse bolj kot »kriminal-ka«. Najprej Je bila »vroča tema« vprašanje, ali se na) njegov zid sanira, ali pa ga je bolje podreti. Jasno, zmagala je občina, ki je zid podrla, ne da bi se pri tem ozirala na oporečnike, ki so bili v večini. Sedaj je aktualno vprašanje, ali je bila izbira novega koncesionarja korektna. Prejšnji (Raj) trdi» da ne (v NT 4. 7. 2008), še bolj pa so v to prepričam tako rekoč skoraj vsi uporabniki storitev novega koncesionarja (Primožič). Pokopališče je najbolj pomemben javni prostor, z njim se tako ali dni^če sreča sleherni občan. O njegovi usodi pa v Vojniku (kakšen paradoks!) odloča peščica sa-moljubnih in sprtih občinskih svetnikov ter župan, ki vse navedeno generira in pooseblja. 2elo pomembno vlogo ima tudi direktorica občinske uprave. Tudi to odločanje ne bi bilo tako sporno, če bi oblastniki pri svojem odločanju upoštevali tudi glas ljudstva, oziroma bi mu vsaj prisluhnili, pa čeprav ga ne bi upoštevali, Danes se po svetu prakticira demokratični standard, da se omogoči pristop dvilnim iniciativam, da lahko izražajo mnenja, da z močjo argumentov vplivajo na odločitve oblasti, da opozarjajo na nepravilnosti pri odločanju in lahko sodelujejo pri iskanju optimalnih poti do lepše in boljše prihodnosti. Kako je pa s temi standardi v Vojniku? Raj je na občinske informacije, k) so prišle v javnost s poročanjem novinarke Rozman Petek, repHciral v Pismih bralcev s prispevkom Vojničani, ali veste? in nam postregel z nekaterimi informacijami, ki so v nasprotju z občinskimi. Vsak osebek, pravni ali fizični, ki da kaj nase, bi moral zaradi objektivnega informiranja sporočiti tej javnosti, katere trditve Raja so korektne in katere niso. In čeprav občina ni kdorsigabodi, občane brez sramu podcenjuje in jih objektivno oziroma sploh ne ob- vešča. Ob pismu Raja se obnaša do njih Ignorantsko in jih nekorektno prepušča lastni presoji, ki pa ne more biti vedno objektivna. Skratka, gre za nedopustno pasivnost, o katere vzroku lahko !e špekuliramo. Da bi šlo zgolj za toliko »pišmeuhovstva«, je bolj malo verjetno. Bolj verjetno gre za pomanjkanje argumentov, s katerimi bi lahko ovrgli Raj eve trditve. Pred 13 leti se je šušljalo, da je Raj dobil koncesijo z domnevnim klientelizmom. Danes vidimo, da je bila skle-njena taka pogodba, ki je ne razumejo niti njeni sestav-Ijavci, ko je treba odgovoriti, koliko koncesrun ni bilo plačanih. Kako razumeti občinsko administracijo, ki v vseh teh letih domnevno ni nikoli skušala razčistiti s tem vprašanjem in še danes, ko so se ji po robu postavili celo občinski svetniki, ni nalila čistega vina. Ali tako ravna dober gospodar? 2 nastopom Raja je prejšnji konce-sionar vložil tri tožbe: z dvema je že uspel in tudi tretja je na tej poti. In kdo je poravnal vse te odškodnine in sodne stroške? Občinski proračun iz davkoplačevalskega denarja, to vemo zagotovo! In se^j so na vidiku nove tožbe z Rajem in novi domnevno (nepotrebni) stroški, ki jih tudi tokrat ne bo nihče plačal iz svojih žepov. Mi (javnost) bomo pa Še naprej ostali »voli«, ali pa »ovce«, če vam je ljubše! EDVARD KRAJNC, Vojni k D Vse za gradnjo J baußlaxi Velja za gospodinjske količine. Ponudba velja od 22.08. do 29.08. 2008 oz. do razprodaje zalog. bauMax Kidričeva ulica 32 3000 Celje Delovni čas: pon.-sob.: 07.00 -20.00 ned.: 08.00 - 13.00 VB4 A 49 iSX^ DINERS IN AMERICAN EXPRESS - pri nakupu natf € 100 pUölo na 6 obrukov obf«s(i. MODRI KREDIT \u lirhKiUft« Exprv«5 kvtk*l SANKREOrt m ^ tedenski spored radia celje * >. 5.00 Začetek jutranjega programa» 5.10 NZ melodija tedna, 6.00 Poroko OKC, 6.05 Avsenikova melodija (edoa, 6.15 Cdsoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSIo, 8.0G Poročila» 9.20 Ouoškj radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbeiüh želja (do H. iire)> 12.00 Novice» 13.00 Ritmi, 14.00 Re^jske novice, 15.00 šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) NEDELJA, 24. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v lemi, 10.00 Novice» 10.10 Znanci pred mikrofonom - Franci ČemelČ iz Hrastja pri Bistrici ob Sot-li» ki je izklesal kip Primoža Trubarja iz kamna, 11.00 Kulturni mozaik. 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele. 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) PONEDELJEK, 25. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija ted* na. 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack • predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedoa, 13.00 Znanci pred mikrofonom - ponovitev, 14.00 Regijske novice. 14.30 Poudarjeno, 15.30 Dogodki in odmevi RaSIo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mala dežela • v«Uk korak. 18.30 Pojejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak potk in valčkov * žrebanje za Zlato harmoniko Ljubečne, 24.00 SNOP (Murski val) TOREK« 26. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. juuanja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Mala dežela - velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno. 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmew RaSlo. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni v$e zažrkancija, je $e znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Murski val) SREDA, 27. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.01 Žmganje (NZ nostal^ja), 5.30 NZ melodija tedna. 5.45 Nostalgia vaša razvada, pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Ni vsak za vse tn ni vsak poklic za vsakogar - ponovitev, 12.00 Novice, 13.20 Mali O • Ua, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 poši Sdo) ipori danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Rimsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pol, 18.00 Pop čvek ' MAUBU, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 24.00 SNOP (Radio Kranj) Bnn 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov. 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop. 15.00 špori danes, 15.30 Dogodki in odmew RaSlo, 16.15 Kviz Glasbeni trojček. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev« 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop -ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Kranj) PETEK, 29. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija ledna, 6-00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6<45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Sedem dni nazaj - sveže z domače estrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice. 14.10 Hit lista Radia Celje • s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skovanka, 15.00 Spon danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Reggae moment, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) Kaj je treba naredili, dobro ponazori ekipa Novega tednika in Radia Celje. Tony Carter (levo) in Dani Ilijevec navijata za voditeljico Neno Lužar, da bi ji uspelo zadeti tarčo. Na Štrbunkili v Zrečah je Marko Mazej v fotografski ob-jektiv ujel Adija Smolarja. Se boste na kakini fotografiji v Novem tedniku ali na spletni strani www.radioce-lje.com na§li tudi vi? Pridružite se nam na Strbtinku to soboto ob 12. uri na celjskem bazenu, ko bo za zabavo skrbel ansambel Šantej in v če-trtek v Aquaromi v Rimskih Toplicah, kjer se nam bo pridružila pevka Katja Klemene. ^ m Domen Kumer in Petra PečovnJk sta naSima mojstroma tehnike Milji Mikiavcu in AJjoši Bončina zaupala, da bosta kopalce presenetila tudi s skladbo Kamasutra. Mmm, kako dobra lučka. Si Petra želi kaj drugega? - it, 66 • 22. avgust 2008 - 20 VROČIH RADIA CELJE tujai£stvk;a I UMS0NG-SARA8ARaL£$ (5) Z MlSUMr^LONG-KlDROCK (2) а. I KISSED AGRL-I^KATY ($} 4. mnmmnm-MUNGTINGS (2) 5. QVErr2M£-MADONNA (6t б. \msm-pmfm (4| 7. ONESTEPATAmiE- JOfONSPARKS (t) t STAMP rOUR^- DOfMASUMMER {\\ a lUMTDMMWHEHE-moby {3) mWHATYDUGOT- axBYaDOfftSFT.AKory w) DOMAČA liSTVtCA i pos£Bg«DAN-OMtöMABER 2. STAfiQ6R£MNAPfi£J-LSLOOIAMAJS 3. a/mON'UmAfARK 4. daleCoooö-peterjanuS 5. NEVMTMIUS KATRiNAS 6. OANES.JUim.VČERAJ-AWKA HORVAT 7. NAPOTCP-IVASTMit 8. črmpbb^-krema 9. NEPAOSIME-DAVI06ROM iaPEJTZN/WI-6€NA 16) 14) 15) (3) (1) (7) 14) (2) (2) (II PREDLOGA ZA TUJO LiSTVWO: HOaYWOGCSMTTAr^dCA-FeRAS SUF^IflL-SAVINGJANE PimOGA ZA DOMAČO LESTVICO: £AS-V0YAG£ ZASU}^fiJOŽIVM- NUŠADB8«A Htgnpaac VK Ovsec. Šo^j USanKavec.Pucov8S6b.Ce6d Nagrajenca dvigwta aNwrn. ti jopodansZ^RIVS, na ogtesnem nMeIku Radia Celja. Lestvico 20 vrooh {d^Ao poslušate vsako soboto ob 18. uri. VnTlUAK POLK IN VALČKOV 2008 CEUSKIH 5 plus 1 ÜUBlUUa-lSKRCE (3) Z PAsmsKDdvuajE- FANTJElZPOOROGlf |1) a STARIŽDdm-ČAA i4) 4. VPESMIlS^^NAŠa-KRAJCAail |2) 5. PRVlÄPRVI'ZAPELinÄi (7) raEDLDCZAUSTVTOl: RKCAP91TUA- ANS.8fiAT0VAVB}»^ SLOVENSKIH 5 plu I KOMUZlKAm'VECNEa)HŽIDOMA- NOVI SPOMINI 1 KOPOTOČISEZVONI- ANS.GGRSKI(^fET 3. KD2Araj0t4TEBIMAMA- SNäHWü 4 fCTŠK-JAVDR 5. PORTOROŽ-/UDA (4) (6) 0) <3) (21 PftEOlOO ZA LESTVICO: BaJ LOKVANJI-ANS.8HAT0VJAMf«K Nagninca: MatkaTup^ Ksjars^aga odreda 77. Calja Ivan Kohih. Cwtfiä^ 45c, SkivansfcsKor^ N8gfa^Ba(MQniaianaotakinao9toem ocklsUiu Radia C^ie. Lestvico Celjskih 5 ^ahko pokušata vsak ponnfsljek ob 22.15 uri, lestvico Sfovsnskih 5 pa ob 23.15 lai. Za predoge 2 (M Jestviclahka 9laa^ na doprsn« s prtfonnim kupoflčkom. Pi^jHe )o na naskiv. Novi tednik, Preseouvs 19.3000 Ce^. * TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek, 22. ^gust: Teden bo uspešen, saj sla Merkur in Ve nera ugodno aspektirana. Rojeni v zemeljskih id vodnih znamenjih bodo šeposebej do-bro urejali uiadne in poslovne zadeve, čas je primere tudi za sklepanje dogovorov in za nakupe. Imeli boste veliko energije, kar bo prinesel tri-gon Lune z Jupitrom, izkoristite jo za fizično delo, rekreacijo, šport. Ob 20.03 preide Sonce v Devico. Pod vplivom Sonca v svojem znamenju bodo blestele vse Device. Močnejša bo potreba po analizi, sposobni boste zdniževati nasprotja v življenju, v negativnem smislu bo občutljiv živčni sistem. Sobola. 23. avgust: Biki, Device in Kozorog bodo uspešni pri svoj em delovanju»ostalim svetujemo nekaj več previdnosti. Bodite previdni pri investicijah, denarju na splošno, pri podpisovanju dokumentov in dogovarjanju- Raje vse preverite dvakrat, kol da pride do neljubih pomot. Dan ni primeren za uvajanje novosti in sprememb, raje počakajte na ugodnejši u'enutek. Luna bo malo pred polnočjo vstopila v Dvojčka in prinaša pos-peSen življenjski ritem. Aktivnosti se vam bodo obrestovale, zato ne počivajte. Čaka vas več krajših poti in, drobnih opravkov. Zvečer se skušajte sprostiti, saj bo živčna nape- tost povečana. Dobra družba lahko naredi svoje I Nedelja, 24. avgust: Luna v zračnem Dvojčku bo popestrila urice, ki jih boste preživeli to čudovito nedeljo. Želeli se boste družiti z ljudmi, imeti dolge pogovore in Izmenjave mnenj. Zvečer lahko pripadniki sončnega znamenja Bik. Škorpijon, Lev in Vodnar občutite rah]o nezadovoljstvo z obstoječimi razmerami» a se mu nesmete prepustiti. Ob 1.51 je zadnji Lunin krajec. Pon^eljek, 25. avgust: Vsi, ki imate poudarjena ognjena in zračna znamenja, se boste odlično počutili. Ne odlašajte z načriovarum, saj vam lahko uspe tudi tisto, za kar menite, da je bolj malo možnosti. Dan je odličen za poslovne in dwge dogovore, za organiziranje različnih zadev, večer pa za družabna srečanja, prijateljstvo in klepet. "Ridi tokrat ne pozabite nekaj pozornosti nameniti tistim, ki jih imate najraje. Torek, 26. avgust: Luna kmaiu po polnoči prestopi v Raka, zato boste prihodnja dva dni večjo pozornost namenili tudi družinskim vprašanjem in družinskim članom. Odlično bosta usklajena intuicija in razum, saj bosta Sonce in Luna v prijemem sekstilu. Prisluhnite občutk^, idejam in prebliskom, sa| so lahko izredno dobri. Vsi, ki imate pou- darjena vodna in zemeljska znamenja» boste odlično napredovali z načrti. Luna bo v sekstilu s Soncem, zato imate Raki» Škorpijoiu, Ribe, Device in Kozorogi podporo planetov. Sreda, 27. a\^i5t: Dopoldne lahko kakšno zadevo ali situacijo rešite na zelo originalen način, lahko se vam porodi kakšna odlična zamisel, zato bodite aktivni- Trigon Lune in Urana je tisti, ki lahko kaj obrne v drugo, srečnejšo smer. Zvečer bosta Venera in Luna v sekstilu. Preživite lahko prijetne urice v objemu svoje ljubezni. Četrtek» 26. avgust: Ze ponoči stopi Luna v Leva, kar prinaša veliko tople in ognjene energije. Zvečer bo Lur« vpo-zitivnih vibracijah, zato vam optimizma in dobre volje ne bo primanjkovalo. Dan je idealen za zabave, proslave, obiske prireditev. Izlete, srečanja s prijatelji. Izkoristite ga po svoji najboljši izbiri in si na-berite moči za novo obdobje. Astrologinji CORDANA in DOLORES ASTRDLOGINJA GOROANA g$m 041 404 935 090 14 2443 napovedi, bioterapije. regresije astrologlnja .gordsnagslol. nei www.gordana.sl ^ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090142627 95m: 041 $1920$ napovedi pnmerjaind analiza astrologii^@dolofes .si www.doiofes.si Ljubitelji narave, vabljeni na 3. množični pohod in kolesarski vzpon Pivovarne Laško NA ŠMOHOR v soboto, 30. avgusta. Pohodniki! V V Svojo pot boste izbrali ob 7.30 iz Laškega • , ■ tjj^ «k (pred gasilskim domom v Debru), Tremerij (parkirišče gostišča Hochkraut), Liboj (pred kamnolomom) ali Zabukovice (parkirišče Sipex-a -bivša Minerva). Kolesarji! V bitki s časom se boste pomerili ob 10. uri na odcepu ceste na Šmohor^ v Rečici pri Laškem (brezplačne prijave na štartu do 9.30 ati predhodno na telefonski številki 041-704-118). šaljivimi igrami. hlaa«w -- mM (0 GlAVNIPOKROViraJ: MfDUSKl POKROVtTEUj mwitednik [fi ©celje V primeru slabega vremena bosta pohod in kolesarski vzpon prestavljena za en teden. Kaj je resnična samozavest? Resnična samozavest )e pristna samozavest, kar pomeni» da se v svoji koži počutite dobro, se zavedate, da ste ljubezni vredna oseba, imate pogum za nove izzi-ve, si znate zastavljati in do* segati realne cilje ter vedno zaupale v svoje sposobnosti, četudi vam k^j ne uspe. Postati samozavestna oseba pomeni razvili enako stopnjo samozavesti na vseh področjih - vedenjskem, Čustvenem in duhovnem. Tako boste zaživeli življenje, ki bo uravnoteženo in izpopolnjeno. Vedenjska samozavest pomeni zaupanje v vale sposobnosti, zato se lotite vsakega dela disciplinirano in odgovorno, ne glede na to, ali so to čisto preproste stvari, kot je pravo^sno plačevanje računov ali pa poklicno uresničevanje vaših san). Čustvena samozavest je zaupanje v lasüio sposobnost obvladovanja svojega čustve nega sveta. Pomeni, da znate sprejeli prave čustvene odločitve, se zaščititi pred čustveno bolečino, veste kako ustvariti zdrav in ü'ajen partnerski odnos. Nekateri imajo veliko vedenjske samozavesti, vendar so zaiadi nizke čustvene samozavesti nesrečni v zasebnem življenju. Spet drugi imajo visoko stopnjo Čustvene samozavesti» vendar so komajda sposobni obdržati službo en dan. Duhovna samozavest kot tretja vrsta samozavesti je dejansko najpomembnejša. To je vaše zaupanje» da bo življenje teklo v pravo smer, in v^e prepričanje, da ste tukaj z razlogom in da ima (ali bo imelo) tudi vaSih 70,80 ali 90 let na tem planetu smisel. Brez duhovne samozavesti j e težko do popolnosti razviti ostali dve samozavesti - vedenjsko in Čustveno. Za razmisleki Morda ste uspešni v poslu in ste se naučili premagati strah pred neuspehom na tem področju, vendar trpite, ker niste zadovoljni v zasebnem življenju ali ne morete najti pravega partnerja. Morda ste srečno poročeni, imate otroke, vendar ne morete nadaljevati kariere, se nenehno borite in komaj prebijate. Morda se počutiti šibld na vseh treh področjih. MARJA TURNIŠKI www. mojuspeh. co m ogodbeni partner ATKA-FIN d.O.O., Stanetova ulica 5, Celje telefon: 03 4901805 Pogodbeni partner ATKA-FIN d.o.o., Stanetova ulica 5. Celje telefon: 03 490 18 05 Ekskluzivno v lOiKD Rnančna točka www.novitednik.comwww.radiocelje.com Septembra ibiza sportcoupe Španski Seat je pred nedavnim povil povsem novo ibizo v pet vratni karoserij-ski izvedenki, sedaj je prišla na vrsto še trivratna. Zanimivo je, da je bila p rej Sn ja trivratna varianta na nekaterih tr^ veliko bolj uspešna kot petvratna, vendar je gledano v celoti petvratna izvedenka tržno sprejemljivejša oziroma uspešnejša. Nova trivratna ibiza ima v primerjavi s petvratno varianto drugačen predvsem zadek, pa seveda Šir§a in zato težja vrata. Ibiza sponcoupe, kot se varianta uradno imenuje, se k nam pripelje septembra, v njej pa se bo vnelo $est mo-toriev (trije bencinski in trije dizelski). Kot napovedu-jejo, naj bi bila ta različica od peivratne cenejša za približno 500 evrov, pričakovali je, da na) bi bila v najcenejši varianti naprodaj za približ-no devet tisoč evrov. Najcenejša Ibiza sportcoupe bo na voljo za devet tisoč evrov. Insignia na britansicem salonu Na nedavnem britanskem avtomobilskem salonu, ki je bil v Londonu, so uradno predstavili Oplovo insig-nio. Vozilo bo nadomestilo precej ostarelo in zato tržno dokaj neuspešno vectro. Vozilo so predstavili na spektakulären način, saj je avto med udeležence v bližini slovitega Tower Brid-gea »padel« z višine 45 metrov (v resnici je zato poskrbelo posebno dvigalo). Sicer pa bo insignia naprodaj v štirivratni in petvrat- Mtmamm Oobtrith MHon ggAffvu*» ^MAf^^ g UmMtanu 11 oo. hmm oa/Biy ot 4Ž VCLIKAIZBIAA PNCVMATIK PO UGODNIH CCNAH NOVt PEUGEOT 207 RC LINE. LEVJI KRALJ. ni karoserijski varianti, najprej v Nemčiji (najcenejša izvedenka bo stala 22.700 evrov). kasneje pa tudi na drugih trgih. Na voljo bo s sedmimi različnimi motorji in številnimi naprednimi tehnološkimi rešitvami. Mercedes Benz in okolje Pri Mercedes Benzu. ki mu gre letos nekaj slabSe kot so napovedovali, so se odloČili, da bodo vsi njihovi motorji po letu 2011 opremljeni s turbinskim polnilnikom. Tako naj bi. kol pravijo» laže ustregli vsem okoljskim zahtevam, ki se pojavljajo tako v Evropi kol tudi v ZDA. Pri Mercedes Benzu so mnenja, da je pri takšnih motorjih laže zmanjšati porabo goriva, s tem pa emisije škodljivih plinov. V Mercedes Benzu bodo v začetku prihodnjega leta postavili na cesto tudi svoje največje vozilo. se pravi mercedes S, s hibridnim pogonom, leta 2010 pa naj bi se na cesto pripeljal tudi smart na električni pogon. AVTO CEgE ±4L C«!)« • td^ 0) 42« 12 42. ve PEUGEOT RAVNE • Dob^ vu 121, 2390 (Uvr^ n» • «U 02 «70 S« PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Tovarne na prisilni dopust Zaradi vse slabSe prodaje renaulta lagune in me-gana se je francoski Renault odločil, da bo za določen Časa zaprl vrata tovarn v Douaiju in Sandou-villeju. Nekaj podobnega se dogaja tudi pri francoskem koncemu PSA. ki ga sestavljata Citroen in Peugeot. Tako bodo po6tnice v tovarni v Mullhouseju podaljšali za teden dni, v tem času pa naj bi se zmanjšale zaloge citroena C4 in peugeota 308. Logan je drugačen Pred štirimi leti je romunska Dacia, ki je v lasti francoskega Reoaulta» prvič postavila na cesto logana. Ib je štirivratna limuzina, ki je biia narejena predvsem za trge z visoko rastjo, pa hkrad za kupce, ki niso pretirano zahtevni. Takšna je bila tudi cena. Logan je bil na domačem, torej romunskem trgu zelo dobro sprejet, počasi se je krog kupcev in trgov širil. Letos so naredili že milijonte-ga logana» zanimivo je» da ^e avto dobro v promet tudi na trgih, za katere sploh ni bil predviden. Ta hip je naprodaj na 59 trgih, pred časom so predstavili novo izvedenko sandero (petvratna kom-bihmuzina), ob tem pa je lo-gan na voljo kot že omenjena Stirivratna limuzina, kot MCV, kot van in kot dostav-nik (pick up). Lani so v romunskem Pitestiju naredili 223 tisoč vozil» od tega so jih dobrih 122 tisoč izvozili; med zahodnoevropskimi trgi gre avto najbolje v promet v Franciji. Letos so logana v Umuzinski nekoliko prenovili, saj je dobil novo masko in luči, nekaj manjših sprememb je ludi na zadnjem delu, poleg tega je sedaj za 40 milimetrov d^jši. V Sloveniji je zanimanje za to vozilo nekaj manjše, pa Čeprav so cene razmeroma ugodne. Prius bo dobil sončne celice Po tistem, ko Je v ZDA skokovito In silovito padla prodaja velikih, težkih in požrešnih avtomobilov, se je japonska Toyota odločila, da bo v svoji tovarni prenehala izdelovati velikega terenca tundro in ga nadomestila s hibridnim priusom. na katerega je treba sicer čakati nekaj mesecev, Pri tovarni ob tem načrtujejo, da bo prius dobil sončne celice, ki naj bi zagotovile dovolj ener-gije'za delovanje klimatske naprave. S tem bi se še izboljšala okoljska ustreznost te to-yote. Na podlagi sklepa stečajnega senala Okrožnega sodišča v C«IJu Si 12/2004 2 dne 17. 7. 2006 nad Stečajnim dolžnikom HOP TRADE, Storitve, proizvodnja In trgovina do.o.. črni vrh 27, 3304 Tabor - v stečaju objavlja stečajni upravitelj DRUGO JAVNO DRAŽBO M bo dne 10. 9. 2008 ob 15.30 v sobi 236/11 Okrožnega sodleča v Celju, Prešernova 22, pod sledečimi pogoji: 1. PREDMET PRODAJE • NEPREMIČNINE ZKV 305, k.o. Žagaj, parcelna številka 718/1: - poslovna stavba v izmeri 92 m^ - poslovna siavba v Izmeri 08 m', - poslovna stavba v Izmeri 141 m^ In - neplodno v izmeri 3269 m®; do celote. vse V PAKETU ZA IZKLICNO CENO 108.408,00 EUR, povečano za Javne dajatve, davke in vse stroške. Podfobnejd Je nezavezujoč opis nepremičnega premoženja raz-vičen iz cenitvenega poroč//a stalnega sodnega cen//c3 Silve PlesniKd z dne 12. 2.200Q s prilogami (pot/dllo o namenski rabi. zX izpisek, mapna kopija,...). Nepremičnir>e so v varovanem območju »Spominski park Treb-če« z ukrepi varovanja, podrobneje navedenimi In razvidnimi iz Potrdila o namenski rabi prostora §t 3501-0097/2007 z dne 28. 12. 2007 s pripadajočo zakonodajo. Predkupni upravičenci lahko uveljavljajo morebitno predkupno pravico na javni dražbi v skladu z dražbenimi pogoji. V kolikor bo po trenutni zakonodaji veljavnost pogodt» vezana na morebrtna dodatna soglasja oziri^na odobrit\^ države» lokalne skupnosti ali dn>-gega pristojnega organa oz. institucije» se kupca zaveže za pridobitev te4eh na njegove stroške in riziko, vse v rokih, ki se p<^rob-neje opredelijo v prodajni pogodDi. 2. NAČIN PRODAJE: Vse nepremično premoženje se prodaja po načelu «videno -kupljeno«. 3. POGOJI JAVNE DRAŽBE 1. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne os^e, ki Imajo sedež na območju Republike Slovenije, m fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije ali katere dr^ članic Evropske unije ob pogoju vzajemnost). Kupcf ne morejo biti osebe, določene v čl. 153 ZPPSL 2. Pooblaščenci pravniti oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno poot^astilo In izpis iz sodnega registra, fizične osebe pa osebni dokument. 3. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene na transakciji račun stečajnega dolžnika §t.: SI56 06000-0948994076 pri Banki Celje d.d. s pripisom r^amena nakazila: »Plačilo varilne za javno dražbo«. Z vplačilom varSčine se Šteje, da Je kupec pristopil k javrti dražbi. 4. Vplačana varščina se bo kupcu vdtela v kupnino, dražiteljem. ki na dražbi ne bodo uspeli« pa se bo vrnila v roku 3 dni po končani dražbi brez obresti. 5. Kupec, M bo r^ dražbi uspel, mora skleniti prodaino pogodbo v roku 45 dni po oprasijenl javni dražbi in plačati celotno kupnk no na transakoljski račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po skJenrtvi pogodbe, sicer se šteje, da je dražltelj od nakupa odstopil, var^ina pa zapade v korist stečajne mase. 6. Kupec mora pred skienitvijo pogodbe steč^nemu upravitelju preložiti javTK^ listino pristojnega organa, s katero dokazuje ali potrjuje, da ne obstoji jo dejstva in okoliščine iz I., N. in lil. odst. čl. 153 ZPPSLali predložiti izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno In kazensko odgovornostjo izjavi, da ne (^»stojijo dejstva iz I.. II.. in III. odsl. čl. 153 ZPPSL 7. Davek na promet nepremičnin In DDV ter morebitne druge javne dsjatvs. skladno z veljavno zakonodajo, kakor tudi stn^š-ke v zvezi s sklenitvijo prodajne pogodbe ter prenosom lastništva. plača kupec. 8. Prenos lastninske pravice na nepremičninah in izročitev ne-^mlčnih stvari v posest kupca bo Izvršna na podiagi sklepa stečajnega senata po plačilu celotne kupnine, vseh dajatev In stroškov ter morebitnih predhodnit) soglasij ali odobritev po pogojiti tz točke 1 dražbenit^ pogoiev. 9. Predkupni upravičenci se morajo za morebitno uveljavljanie zakonite predkupne pravice udeležiti drazbenega naroka, s tem, da moraio predhodno vplačati znesek v višini 10 % izklicne cene s pripisom: »varščina za morebitno uveljavljanje pred-kupne pravice-. 10. ^^kupnl upravičenci uveljavlia^o zakonito predkupno pravico na dražbenem naroku v skladu z dražbenirni pogoji in pravili ter tako. kakor podrobneje sledi: a. predkupni upravičenec, ki je vplačal varščino za morebitno uveljavljanje predkupne pravice, se takoj na dražbenem naroku» po zaključenem prvem koraku draženja, izjasni ^^a najvišjo doseženo dražbeno ceno» v primenj» da do dražbe ne pride» ker nI pristopil noben dražrtelj» ki bi izpolnil dražbene pogoje, pa se latiko Izjasni glede morebitnega uveljavljanja predkupne pravice tudi na objavlieno Izklicno ceno; b. drairtelj. ki je v predhodnem draženju ponudil naM^io ponud-beno ceno, se ima po izjasnitvi predkupnega upravičenca, da uvelia^Hja predkupno pravico pri doseženi naivtšii ponudbeni ceni, v drugem koraku draženja, ponovno prs\^co izjasniti v smislu morebitnega dodatnega zvišanja svoje dotedanje nah višje ponudbene cene; o. v primeru iz predhodne točke poteka nadaljnji postopek dražbe med predkupnim upravičencem in med najugodnejšim dra-žiteljem, ki je ponudil najvišjo ponudbeno ceno. vse dotlej, dokier se draženje ne zaključi, kot to določa točka 4 poglavja: Pravila javne dražbe. 4. PRAVILA JAVNE DRAŽBE 1. Dražbo vodi stečajni upravHeij. 2. Na dražbi se prodaja nepremično premoženje fesel, letnik 1997, THodot ma, 3 v, melolno sive borve, servo volon, 2'airbag, eps, mdio, evro priklop, zdo lepo ohronjeti, prwlom zg 3.150 EUR. TelefQt>041 22D-375. $435 OPEL ogilo 1.2. letnik 2000, reg. do 26.9. 2009, ispo ohranjen, prodom. Telefon 040802795. 4151 KUPIM RASUEH avtomobil od letnika 2000, kupim. TetefonO^l 361304. 2116 L STROJI PRODAM ROTACUSKD brat» Rav, grino 3 m, pro-dom.TelefonOSl 32^-925. Š3&3 PRE^, 1001, in pritisk vodeiniTvtokulttva-tor, 4 ks, nov, ^odom. Telefon (03) 548^1,041514-722. 4046 SAMONAKUOALKO Sip 20, fHiholnikToj-Fun, z fliolorjem in po|ek % no dve vteteni. novejS lip, prodom. Telefon 041 261-676. 41C6 MINI bager Yonmof 6 22, letnik 1995, prodcm. Ceno po dogovoru. Telefon 031506-383. Š4d3 KUPIM PUEK Sip, od 3 do 3,50 m in Irosilec z dvema poVoncnimo valjema, kupim. dtC4 Telefon (03) 573&086. PRODAM VQJNIIC center. Dvostanovonisko fuo, bfnA; 1972, podklelenoln dvokiot neto 90 m^ slonovonie, piodom. Ceno po dogovo-rv.TeMon 040 250-733,041 31im m^-^m^ NEPREMIČNINE ■ PaIPI TEL 03 5451-006 m ^m 041 i6e-e?& www.pepH>*pr«n lerilo«.com a/a tOMOJt GRADBENO parcelo, 1.S50m^ v obrtni coni TmovfjHüg« z grodbeno infonnaci|o za gradnjo poslovno stonovonjskego ob-jeklo, prodam zo 110 EUR/m^ Telefon 03092U0D. Š401 NA lepi, sonati lokaciji blizu Nove C«kv« prodom parcelo, 2.50D m^, z gradbenim dovoljenjem, zo gospodonko bivalni objek) (monjšo sfonovonjsko hi»). Telefon03^ 314-616. aos? V BUilNI (eljo iKodom dnjžin$ko b^. i;r«jeno, lok^ vulpvo, oidowKi lokacijo. Ceno po ogledu. Telefon 041 200-657. 40S7 GRADBENE parcele, ZH ÜbojHever, dober kilometer južno od naselje Petrov», prodam. Ceno po dogovooi. Telefon 041 683-599. ž 150 ZEMUlŠa veao5>3.000m', 3 kmizcentra Loskegfrjiodoblje, no zemljišču ali ob vso infrostnikturo, prodom zo 9.000 EUR.Telefon041 774-959. A^5S FRANKOLOVO, öempce. Prodamo poslovno-slonovonjski (^jekt, 330 m^, dvoriiče 388 m^, zgrajen 1902, prizidek 1960, za 65.000 (DR. Telefon 041 708-190. Svetovonje, {von Andrej Krbovoc, 1 p., Gonca pf^Šmortnem 57 c, Cefje; fittp:// svelovonje.9Qjba.net. n HÜ4 v okolki Cilja. 1980,192 m. poteg Meti in podsti«ij2, bruuric2.trivnlu 210,000 »r. Kr3snaloUti)»l www.teps.si Ifltprnucire- 041 6S3 378 Zdtnki JtHdič NOVA Cerkev. Prodorno zozidtpvo pcrc^, 2.508 m', poceni 17 EUR/mUelefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p.. Gorico pri Smorlnem 57 t, {$lie;littp://sveTovonje.gajbo.rrtt. n KOUE, ^nl. Prodorno $t0A0van'|sk0hi» z gospodarskim objektom in drvomico, leto gradnje 1920, odopfirono 1995« približno IlOm^slonovoni^ib povnin *} hektar kmetijskego zemljisčo, zo 49.500 EUR.Telefon 041 708-190. Sve-tovon'ie, Ivan Andrej Krbovoc, s. p,, Gorica pri Smoitnem 57 c, Celle; http'// svetovonje.gojbo.net. n ROGATEC, Donocka Goro. Prodorno zemlpš-n pod stavbo, 48 m^, poviina stavbe 39,12 m^ (staro $tanoranisko hišo), vinogrod 150 m^, njivo 1.000 m^ tor pašnik 498 m^ Zemijiue pod stovbo, 124 (tt^, stonovonjske površine 346,05 m' (stanovonjska hi» z opremo), leto izgradnje 1974, vseljeno1990, pn)dojo u skupaj za 96.000 EUR. T^fon 041 708-19S.$vetovon]e,fvanAndr^ Krbovoc, s. p.. Gorica pri Smortnsni 57 c, Ce^e; http://svetovQnle.gojbo.net. n CEUE, Srtwrjota. Piwlomo zgomp del dvo-stonovan jske hi», sfnvbHce pod slovbo 87 m^ dvorih približno 600 m^, gospodarsko poskipje pnbližno 80 m^, zgrajeno 1930, prenovljeno I960, zo 89.000 EUR. Telefon 041 708-196. Svetovanje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p., Gorica pri Smortnefli 57 c, Celje; http://svetovo-nje.gojbo.net. n ROGA^ Rotonska vos. Prodamo gradbeno porcelo, 965 m^ z urejenim pristopom, komunalno infrostnikturo v bližini, osfoftno cesto 20 m od parcele, no parceli leseni grodbeni objekt, za 35.000 EUR. TeleFon 041 70B-198.Sve-tovonje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p., Gorka pri Sortnem 57 (, Celje; http// svetova nje.gojbo.nel. n KUPIM KMETUSKO zwilfiüe oll kmetijo, v C^fu in okolici, kupim. Telefon 031 70^80, 041 839-919. 3?95 VIKEND oli lobko tudi porcek), vokolki Ceijo, do 20 km, kupim. Gotovino: 80.000 EUR.Telefon 051 232-597. 3804 iiiiww.railiocelje.coiii PRODAM OOMOVUEND, j# 2008; enosobno stono-vonie, 36 v pritli^u. C^je, Otok-Zelenica, mirna lokacijo, v bližini vso potrebno infrmtn^kturo, prodom zo 66.000 EUR. Teleb 040 992-178. 3808 0PREMÜEN0 slonovonje, 81 m', v Šarono-vicevi uliti, v blisni 4. osnovne Šole, prodam. Telefon 041 701-166, po 16. Ut). 3958 DVOSOBIH), visoko potftoiostDnovon'te, Ob železnici 1, prodom. Telefon 041 630-453, 3992 "gn mu hmiimi t^ ft [^M Mub^sb uste 20,3000 Cetje H' I w www.sratrij.si PnOMFTZ NEPREMIČNINAMI NMCUP. PRODAJA. NAJSr^. CENfTVE • CEUE • c«ntiT, (Kodatno pulonii 919-atot skupil vilikflsli ttd m'. pisatna alr irfiovifta. t pomoJnlini prosioti. Cane: mmmiMaOSts^i-ftS} GflOBEUia • proi3«i)0 sfsnciv«ntsko N-kl. 1975. siati.povrünacca. 160 n'. skupaj 9 staitjSo niAo kn^iko hüo (ufajano a Imanja), ffisncfem iwvq fwsnvijerii k^ 29\cm Ikct ncarsSni n»dsirBiak), maniio njiva kt vrton. skupn» veIrtuMfi va! partal v ivnari 3 67r ml Certa: 1B0.WG EIA.M OJJ 342118) • CEUELx^ prodamostan. hio 125n' llorisAB povrÜMP^t^M, L 1978,2 janlfn In unjenim vrtom in pontofnim ob-jakttun. PartaEa6S1 n',2vi0bivalr»0infr» stnktuiL Caiu 23a000 EUR. fMo:03f 342 f9) • Nm vas > oddano Vsotino sianovan}» v fihvi vasi, nauEiii nalennina j« ^0,00 EUft * stroaki (Mi: OV ■ Cell» - Oiok • Tnibiqeva iiliu. prod^ inp2-$obnostancvan|s 2 balkonom, SS.Otl n^ V drugem nadstropju. Cena; 82.300 EUR. (Mo. Ü3l 36(^2} • Ctija • Hodliija. prodamo 2>»tirio s(»-novanj« vvehkosil7U1 m', 2. nddsfop-fe, ifvigelo Adaplnno i 2007 (okna^ivc-kepalrwal. Ceni: 90 000 EUR f/ofo 031 3S0 740 m*, s slaiijšo hükD in manjiim goapo* dankim poslopjan, «oda os eemlfižu. elak> Uik» in kan^luacija. CATV, plin v nap» sradil blßini. Cana SS OOQ EUR. (hto: 0S1 m ' $asip9ttr - ptod^mo saraostojnp hüo. tpsfsna 119S3. obnovliem 2004. pma-Ii 612 m', 196 m* btvilna povriine. K*P*1*M. Oprema v »ni. Can«: 250.000 (Me:041329^179) Čfl protfajalB ali hupitj«la napr«miiuin«, vftn ijr£d Ijeno 1988/89,10112.800 EUR.Tdlefon 041 708-198. Svetovanje, Ivon ibidrej Krtravoc, s. p., Gorxo pn Sortnem 57 c, Celje; http://svetovanje, go [bo .net. n ODDAM ENDSOBNO stonovonje 5 souponbo bpat nice in kuhinje, v centru Laškega, oddam zo 100 EUR. Telefon 032 807-176. p CELJE, cenler. Oddomo anoinpolsobno opremljeno stonovonje, 220 EUR. Telefon 051664477. 41S0 NAJAMEM GARSONJERO oli enosobno stonovonje no-jamem za starejso osebo v bloku oli stanovonjskibišl (pritliqe), Šentjur oli bližnjo okolica. Telefon 031 295-951. Š430 IŠČEM STANOVANJE, v hBi ali bloku, v obanoh Polzela, Žalec, nujno išče mamico z otro' komJelefon05163M47. 4093 iiAifiN.iiovite(lnil(.coii) NA VRHU KAD U$KIM-VEUKE CftAHOVŠE prodamo opremljeno sta* novantsko tifšo (t. 1980) s stanovanjskim prizicSkom (I. 1990 - III. PR, skupne uporabne povriine cca 280 m^, gospodarsko poslopje z vinsko kletjo inssocSl-80 m^. njtva s sadovnjakom cca 5.000 m' ter gozdom cca 10.000 m^; Cena: 89.000 EUR. Informacije: 040 490*710. SKORAJ nov kot, masivno mizo in klopi, iz hrosto, prodam. Telefon 040 30M97. 4974 KUPIM HLADILNIK, štedilnik in zomrzovalnik ku-pim.TelefonOSI 250-949. 4080 MENJAM mm PRODAM HLADILNIK, televizor, prolni stcoj, zomrzovalnik, oljno peč bppersbusch, kovc in franiosko posteljo prodom. Telefon 040 869-481. 4080 HLADILNIK, štedilnik, znmrzovolnik, pnjini stroj, kuhinjo, mizo, omore, Francosko posteljo, trosod, kovč rtd. prodom. Tele-fon051424^03. 4083 opremo meniam za cepano drva.Telefon5485419. 4070 POTREBUJEM RJ^UEN, »delujoč sesflkzo probpolre-bujem.Telefon 040 65(^94. 4127 POTReSUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJI 03/490 033$ Znider's Co^je, Gosposka u). 7 GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI UPOŠTHAMOISE lASE PRIHOD)^ POPLAV OLOMD^ inRŠSe DRAŽBE« mÖl BAN^E. ZAVJAOVALNISKE. DJIVČI^ SrSČlUHE IN mu OBVEZNOST]. IMkOZUI »St,GSM 631 «t 212.161 E24 Si w leiettÄ m ui. ariMb 21 irt* GOTOVINSKA POSOJILA n ODKUPI PO$OJILD03400IUR. Oo 36 m^ov N osnovi M), pdtojnioe PE CCUl UL XIV. cFfvUiit 03/42S7000 n MURSKA SOBOTA. St«n«ta fkoimaM 16,02/52130 00 K MARIBOR. Partiun«Jii 3-S, 02/2341000 PE Slovti^ OnMtoe« RQnbova f* 02/8812000 S10MMIIS27. IOOOM«bQM« KREDITI MlOUTUVSEZtfOSUNt TDDIZADOLOČOlilSaUPOKOJna DO 50%obrementNe. store obveznosti niso oviro. Kredit} no osnov! vozilo in (easlngi. Možnost odpločilo no položnice. Pndemo tudi no dom. NUMERO UNO RoM,« Ki>k»vM vp . MIfntka tH 33. Morlbo« tel.: 02/252-48-26, 041 /750-560 rTTTTTmTTl POSOJILA MEDIARN KOM Dunajska n UuDUana Celje: 031 508326 delovni čas: vsak cfan non-stop H!TRO NAROČITE mmm Dvalvat na teden« ob torliih in petkih« lanimivo branje o življenju in delu na območju 33 oiicln na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne isdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov» f^TRTTTV tudi letnik 2008 4 J.y/.]; m^ iiTgprilogoTV-OKNO! ^^ Vs^ petek UbarvirikstrMi televmjskoga sporeda iexaniimvostib sveta glasbe in Mim Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA ImeinprindL Datum rojstva: Uliea: Neprakiictio nsroum Hm tednik za najmanj S meseoBV podpis: hrr&TlC (Lo.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške sluSte Novega tednika 28 - INFORMACIJE NOVI TEDNIK KUPIM GARAŽO« vCe|u, Velenju dli (kM Icu^. Telefon (03) S862-Sn 051 348-302. ODDAM GARAŽO fiQ Zel^ici oddam. TeMon 031 35S.798. 4107 > GRADBENI PRODAM SMREKOVopož, lanski pod, bruna in ostali gradbeni les prodamo. Ves tnotenol dostavimo. Telefon 041 SSI-Sai. 3097 BUKOVA drvQ in ostalo prodom. Pripeljemo no d«n. Telefon 041 657-595. 3338 NVA, mešano, krut^o iogono dol9a v hlodih, z dostovo, prodom. Telefon 044 211-346. p OESXE in plohe, lipe, jel^, ce§nje. jcvoqa, bresta, hrasto, prodam. TeMon 04Q 211-346. p SKOP za pokrtvonfe stsvhe prodom. TMi^ (03)5795^67. 4077 OfM. nosekario, prodom. Pri nmnjsh koli-onoh poskrbimo zo prevoL Telefon (03) 5805-143. $431 OOBKOohrQnfenemtkikra,lepeoifl», 47 m', ugodno prodam. Telefon (03) 541^02. 4133 AKUSTIKA < PRODAM BARVNI teleraof, brezhiben, ugodno pro-dam.TelefQn(I}3)573l>596. 4iii NOVO diaton»no hormoniko, 8e, Es, As, prodom.Telefon(03)5414-227. 408d PRODAM VEt praScev, 30 do 120 kg, m^nkol ah dostavo, prodora Telefon 041 26^27. Äir N£SMIQ, grohoste, rjove in Unt, prodajamo. Kakup 10 svoli- petelin bezpla^ no. Kmetijo Winter, Lepoto 55, Celje, telefon (03) 5472-070,041 763-800. 3427 NESNKE, rjovi, grohoste, dne, tik prd ftesno$tjo, prodom. Brezplocno rfoslovo no dom. Vzjejo nesnk Tibaot, telefon (02)592-1401. p PRAŠIČE, od 100 do 160 kg, prodam. Tele-fon051 321-925. §383 BfKQ, od 50 do 600 kg, prodam oli meti jom za visoko breje telice oli kfove. Telefon 05)321-925. š383 PRAŠIČ, mesni tip, težbod 25 do T50 kg, z možnostjo doitove, prodam. Telefon 041 655-528. Ssas PRAVICE, težb od 30 kg nopret domoio vz;ejo, moitvo dostovo, pnHiom. Telefon 031509-061. 3654 PRASlä, «d 30 do 150 kg, domova hrano, dom no dom, možni mm odojki in svinfske polovice, ugodno prodorno. Telefon 031734-797. $413 6URSKE koze. rodovniške, sfDre4 do 5 fel, prodam. Možnost dostove. Telefon 051 610^98. 4002 PtJUME, punce, zo zakol, prodam. Telefon 051 397-982. Ži46 KRAVO simentolko, četrto tele, prodamo. Telefon041 687-189. 4io3 BURSKEGA kozla, slorego 3 le«a, zndovnh kom, prodom. Telefon (03) 57^6730. 4110 PIŠČANCE, zo ncdoljnjo rejo, prodom. Inhr-mod)epotelefonu{03)5773-744. p NKÜ fcnzM&ein lefiäo^ tttb200 kg, prodam. Telefon 031 559-420. L324 BIKCA, ätolsb govedo, $torega 13 mesecev, prodam. C^a po dogovoru. Telefon 041 837^93. p BIKCA. 240 kg, breišSevilke, prodam. fon 041 24^9. 4122 VIETNAMSKEGA pmiiea in svinjo z mlodio prodorno. Telefon 041 932-346. 4i3i PtSCAHCE bfojUfje, za nodo^njo re|o, pra-dojomo vsok dan, razen nedelje. Ršor, TQbor45,telefon041 619-372. 4i40 GSTOKRVNEmlodiaie lobrodoTrev, z rado^ nikom, ugodno prodorno. Telefon 041 708-880. 4138 BIKCA krizotKO, storogo tO dni, prodom. TBlefon031 591-232. 4145 BIKCE, simentake in &no b^, prodom. Ceno po dogovoru, možno dostavo. Te Iefon03l506-3B3. $433 BRESbm inix^t^ter 260 kg läka, vsi simentolci, pradom. Telefon 041 25^18. p KRAVO, brejo 3 mesece, prodam. Tdefon (03)579^04. 4147 PRODAM VINO, belo, tdef», joboloiikinigonje, prodam. Sprejemom tudi noradk zo grazdte.IeUon05l 321-925. $363 SALAM, bui^ in slonir^i prodom. Telefon 051 321-925. $393 ME^O belo vino, a zdo kokowtnih sort, pfodam zo 0,90 EUR/^Her. Telefon (03) 5805-178. 4026 VIKO,belo,mräino,pradam.Telefon (03) 5fl21-6BO, 041 882-463. 4069 SUDKO setM in otovo v koduih prodom. Telefon051 202-693. 4tot SORTKOnno, ve^ kolione, po0,85 EUR, pfodQni.Tetefon051 874-700. $426 KORUZO vsnju, veqo b^iöno dostavim no dom, prodam. Telefon 041261-676. 4ice QPXESE unoragd, v lof»9^, višino 50 cm po 4 EUR, višino 80 nn po 8 EUR, prodom. Možno tudi ve^ sadike. Telefon 03158^6. 4116 DOMAä ocvirke, mosi in blo knHnprr prodom. Več informonj po telefor>u 041 22M20. 4119 TRHIKAL! zo lomlienje živali prodom. 7eb> fon(03] 5717-512,051 230-319.4128 VIHO, ptka, izabela, prodorno. Ceno po dogovoru.Telefot>041 932-348. 4132 OVES, po 0,24 EURAOt pndom. Telefon 041 763478. 4i4d KUPIM KORENJE n krmno peso 7el^t^041 615-163. 4102 OSTALO PRODAM DOMAÖ 5vini$b polovice prodom. TsWon 051 321-925. šdd3 KROŽNO žogo Mio äondord, z vsemi pri-kljuc1(i, mosozni oporal, sedežno gomi-tura, roBio pohi^, zvočni, mormor ne in etekMmi pisalni tfmi, ugoc^ no pradom. Telefon (03) 78M)06,041 277-420. 4023 YAMAHOdt 125, prikolico ai motokufMor in stiskolnira no nlok, 75 I, ugodno Telefon 041564-163. 4i05 PRA2N žami grob prodom. Telefon |03| 5414-227. 4085 SADNI mlin, sti^lnico, BO I in kupperv busch. na trdo gorivo, vse v zelo dc^rem stanju, ugodno prodom. TeMon 041 35MH2. 4096 SUHO kmzo v zrnju ter nove zaboje zo krom]^ in jabolko prodom. Telefon 031 317-714. 4120 GAIBICE zo krompir oli jabolka, ^lone in okovane, lepo izdelone, prodam. Telefon 05) 209-094. 4144 VEČ vrst jedilnega krampirja, rdeče in belo vino, dve kozi z mlodicemo in žganje prodam. Telefon po 20. uri, 041 866-611. 4135 SOOJSOtnlOOllerSOlsftsfe^ prodam zo350EUR.Telefon5708-762. ži4d KRAVO, 8 mesecev tn je^lni krompir, prodam. T^fon 041755^82. 4i46 BElOmo, mesenih sort, cen 0,80lUR in tdico simeiitolko, težko 270 kg, prodom. Telefon 031768-175. Š434 TROP ovac, 18 odrosüh in 5 mladičkov, skupoi oli posomezno in premični hlev zo ovce, prodam.Telefon 64176^78. 4t4e KUPIM TRAKTOR, prikolico, Irosilec, kosdnico, mol» kuhlvotor in druge stroje, lahko tudi v okvoriterfovomo vozilo, kupim. Telefon 041 407-130. 3542 ZENITNA posredovalnico Zfiupan)e, id je upanje v ljubezen v preteklem letu povmiki vec kot 35.000 osebam, posreduje ZD vso starostno obdobjo, brez-pkimo zozenskedo 46 let. Telefon (03) 5726-319,031 50M95. Leopold Ore-$n&s.p.,D0lenjavos85,Pr^ld. n 30.000 posredovanj, 11.000 novfh poznanstev js btio v prfltaKlam letu tkl«fi)af>n> z nalp pomo^. L«(os te-i», da jih boievec, Žanitna po3rad> valnica 2a vae generacLja. Zaupanja, Oo^rja V9S 95. Prabold. 03/S7 26 319, 031 SOS 4dS, 031 636 $78 304etni Fant, domo s podeželje, redno zoposlen, bj rod ^ozmI dekfe, stara od 26 do 33 let. Sprejemam samo SMS, ni agencijo.Telefon041 878-541. $429 IskranI fanl^ praprasta. zva-Sta datUata. Mnogo jih ja. zato pur^ ca. pozal^nanizočafar^atarjihbrez stroikov spoznajta. Tel.: 03/57 26 319, gom: 031/836 378. 41-lernt mo^d, upokojen zoradi bolezni, 187 čas s poNm delovnim Weisem. Mo2r>o$1 kasnejSa zaposlK fve za nedoločen čas. ?\sne prijave na naslov: ADAMAS. Mi^B Udavi, s.»., äandrovtrgSZ. 3310Žal8c. MARCO Poto, NtioTio Urks. p., Ljubtonska 14, Celfe; v Celju zapodimo notokorjcHCO ter dekleta in hnte zo pomoč pri delu zo »sonkom«. Nedelje proste. Telefon 041 729-454. 3867 GOSTINSTVO HOCHKRAUT laposli dve deBa vid (latiko študentki) za delo v Ldä(em in v Celju {strežba malic}, lofonnacü«: 041 039-602 Gos^nsrvo Hochkreut; Globoko 1, 3272 Rimske Toplice HONORARNO zaposlimo monikerio/^ denlkovCtycentru Celje. Nudimo tečoj. Plodlo 4 do 6 EUI^ufo. Amok trade, Trža^ cesto 2,1006 Ljubljano, telefon 051 606^55. r> Iščemo osebo za vodenje trgovine Conrad Electronic v Ceiju Ponudbe pošljite na: info@edicom.8i ali Edieonii diOiO. Prijateljeva 12, 3230 Šentjur ZAPOSUMfii^.Telefon 492-8fl20,031 467-626. Žensko ^izerstvoAnko, Ope-kaniHkaH3000C^fe. 4123 IZDELUJEMO prajekfe stanovai^h hs, gospodorskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03)8104-182,631 393-560. AR^rojekHranje, Anton Str-noo, s. p., Gobrovec 1 a, 3241 Podplol. IZPOSOJA strojev zo raznovrstno delo obrti, grodbenistva, vrTnor^tva in raznih vzdrzevolnih del omo^očo izposojevol-nico strojev in noprov SAM v Celju (Hudi-njo), Ul. brstov Dobratinškov 13, telefon 041629-644,5414-311. n STR^OVODII Lzdelffvo, mofrtoža \n meritve strolovodov. Jože Kline, s. p.. Gledališki trg 7, Ce^. tekfon 041 736-229.3326 ntEMOG, zeto ugodno, z dostovo. Telefon 041 279-187. ProvoznStnVlodimirPer-nek, s. p., SedkKek91, Podlehnik. n diOUEeUctnniihbojlef^. Telefon 041 714-906. JulijoKovnč, Ško^o vos 51 f, Ce^ 3917 ii(EM mlajšo žensko za cscenje hiše v Broslovčoh. Telefon 041 771-051. 4059 B5 Plestenfok, s. p., Pfanino 144, Pkinino. Adoplonle, borvonje stono^^nj, oken, vTOf, hü, fo^d, napu»ey, zidarska delo, vCeljuinokolid.Te^on 041810-7T7 n ^ počutite utrujeno? Imate bolele v ramenih, hrbtenin? Boleče in utrujene noge? Vabljeni v Terapevtsko «efleksni mosožni studio, Pohorsko 13 o, 3066 Ce^e. Vabljene tudi noseoiicez boleano-mi v kftžu. KaroCla po telefonu 031 6644)27, (03) 5411-164; www.nanch en^rtsko^asazo.cora. 4113 POUČEVANJE ciler oz. (nštmkdje za odrasle dtrarje nudimo v Celju in loku. Telefon 031 393-522. Stvdlo Animo, d. o. o., BizontitwQcestol2,Medvode. 4iid KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah ?zdelu}emodemHfasode. M3grod, d. o. 0., Gosposvetsko 3, Celfe. telefon 041 771-104. 4149 i pogoji pod 2: • Izobrazba IV. ali V. stopnje strojne smeh (kJjučavničar) - zaželene delovne iämnegakandi(iata pričakujemo dinamičnost, iznajcDjivost, motiviranost, komunika^ost in samostojnost. K^^didatu ponujamo delo v dinamičnem okolju in prijetnem kolektivu. Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili pnčaKujemo najka* sneje vroku 15 dni po objavi na naslov dmžbe: KOTA d.o.o. Petrovce, Petrovce 237, 3301 PetrovČe, s pripisom »Kadrovska služba«. Ožji izbor kandidatov bomo povabili na razgovor. BftOJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 8. 8.: Magda MLAKAR iz Štor - dečka. Brina MELAN-ŠEK12 ŠoSlanja • dečka, Sandra KRIŽAN DEBEVC iz Žalca - dve deklici. Žanica VUJ-KOVIČ iz Velenja - dečka in dek) ico, Saša LUŽAR Iz Šempetra - deklico, Silvija BLA-ŽEVTČ Iz Šoštanja - dečka. Urška POCAJT SUMRAK iz Celja - deklico. 9. 8.: Špela PRIMOŽIČ iz ŽalC5 - deklico, Monika JAGODIC iz Šmarja pri Jelšah -dečka, Mateja KAISERBER-GER z Ljubečne - deklico, Na-tascha Alexandra POVSE BÜRGER iz Nazarja - dečka, Katarina NOVAK iz Celja • deklico, Renata VODUŠEK iz Pristave pri Mestinju - dečka, Nada MAČEK iz Laškega - deklico. 10. 8.: Metka HROVAT iz Vitanja • dečka, Mojca SOVIČ iz Šmarja pri Jelšah - deklico, Simona KRAJNČAN iz Celja - dečka. 11.8,: ElvedinaHASIČiz Velenja - dečka. Jasmina PEKLAR iz Celja - dečka, Miroslava TAVČAR iz Žirovnice - dečka, Nataša JAGER iz Vojnika - deklico, Nataša NEDEUKOVlC iz Velenja - deklico. 12. 8.: Janja PIRNAT z Vrar^skega • dečka, Katja BUMBAK iz Celja • deklico, Nadja SANDA iz Štor - dečka. Petra JAGER iz Žalca - dečka, NataSa PETRE iz Griž • dečka, Silvija KU2MAN iz Loč -deklico. Kristina KOCUVAN iz Šmaitnega ob Paki • deklico, Sabina KAKER iz Pelrovč - deklico. Romanca ŽGAJ-NER iz Velenja - dečka, Lidija SMOLE iz Celja • dečka. I3.8.:VesnaPOVŠEizGriž - deklico. Tina KRAMER iz Celja' deklico, Ivanka LEE>-NIK iz Žalca - dečka, Zaiika VAČOVNIK iz Moziija - dečka, Simona DRNOVŠEK iz Rimskih Toplic - dečka. Mojca OREHOV iz Celja - dečka. 14.8.: Mojca RAZBORŠEK iz Žaka - deklico, Marta BRUNŠEK STRAŠEK iz Velenja - deklico, Martina LUP-ŠE12 Lesičnega - dečka, Simona JELEN iz Tabora • dečka, Suzana OJSTERŠEK iz Celja - dve deklici, Doroteja AUBREHT Iz Mozirja • deklico, Ivanka JAKOB iz Slovenskih Konjic - deklico, Klavdija PLASKAN iz Bra-slovč - dečka. 15. 8.: Simona MESIČ s Polzele - deklico. Helena ZAVŠEK iz Celja - deklico, Marijana OUDARIfiö iz Celja - deklico. 16. 8.: Matejka TURINEK iz Velenja - dečka, Nada TO-POVŠEK z Gomilskega - deklico, Barbara BOBNER iz Celja-dečka,Špela ŠVAJGER iz Braslovč - deklico. Damjana RAZTOČNIK iz Šentjurja • deklico, Darinka JURKO-ŠEK iz Štor • deklico, Nika LENDERO KRAJNC iz Žalca - deklico, Monika RAKUN iz Braslovč - deklico, Bojana KREVZEL iz Šmartnega ob Paki - dečka. 17,8.: Maja BASLE iz Šentjurja • dečka. Janja ROMIH iz Laškega - dečka, Katja PRE-SEČNIK iz Ljubljane - dekli- M' hüßega gorja na sveti kot so zadušeuž solze; ko jim rm dan ni (krno vreti, pekoče padajo v srce. (S. Gregorčič) V SPOMIN ADOLFU (22-8.2005-22.8.2008) Njegovo življenje je govorilo samo zase, v svojem srcu je imel ves svei, optimizem in pravičnost, a žal je to prehitro klooilo. V mislih in srcu ostaja z nami za vedno! Njegovi domači Hvala vsem. ki z mislijo rian} prižigajo svečke. 4134 CO, Melita KRESNIK KOt-MAN iz Šentjurja - dečka. 18. 8.: Maijetka FRČAL iz Celja - dečka, Jožica POVA-LEJ iz Šentjurja - dečka, Joanna KUPCZYK iz Slovenskih Konjic - deklico, Marjeta OGRINC iz Podplata - dečka. Sabina TADINA iz Podplata - deklico. Petra BARUKCIČ i Vojnika - deklico. IZ i^ROKE Celje Poročili so se: Dejan KOREN AK z Lopate in Jasmina RAZGORŠEK iz Brezove. Raj-ko föDTNIK iz S^tjurfa in Majda ŠVENT z Dobrne. Šentjur Poročili so »e: Drago STRMŠNIK in Andreja LES-JAK, oba tz Šentjurja, Srečko ŽABERL in Jožica MARIN-ŠEK, oba iz Šentjurja, Ivan MAUKO iz Gornje Radgone in Polonca JUG iz Šentjuria, Klemen MLAKER in Simona R02anc, oba Iz Šentjurja. wviiw.radiocelje.coiii Boieäna se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. V SPOMIN FRANCU VERDELU iz Pristove 27, Dobrna (17.6.1923-18.8.2007) Mineva leto žalosti, kar si nas zapustil, a za vedno ostajaš v naših srcih. Hvala vsem. ki se ga spominjate z lepo mislijo, obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke. 2ena Micka, otroci Pepi. Branko, Majda in Milena z družinami 4130 Bih je življenje, biieso sanje, ostal je le spomin. ZAHVALA Ob izgubi ljube mame JUSTINE BERK iz Rimskih Toplic (30.9.1907-20.7.2008) iskrena hvala vsem. ki ste se poklonili ob njenem grobu, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in maše. Hvala pevcem, gospodu Marinšku za sočutne besede in gospodu župniku za opravljen obred. Hvala pogrebni službi Veking iz Celja za opravljene storitve. Iskrena zahvala družini Ajdnik. Posebno zahvalo pa smo dolžni Hildi Milas z družino in Magdi Paradižnik, ki sta ji zadnja leta nudili vso pomoč in nego in ji posvetili največ svojega časa. Žalujoča: hčerka Adela in sin Gustl z družino 4t21 Po dolgi bolezni nas je zapustil JOŽE OBREZ Od njega smo se poslovili v družinskem krogu na celjskem mestnem pokopališču. Žena Anica, hčerka Marinka, zet Marjan in vnuk Sebastjan 4m Damjan KLAONIK in Barbara UŽMAH, oba iz Šentjurja. Velenje Poročila sta se: Zoran BO-ROVNlKin Tea POSEDEL, oba iz Arnač. Zlata poroka: Gabrijel in Frančiška GRAZER Iz Velenja. PSMRTI Celje ümrÜ so: Franc PUSOVNIK iz Založ, 80 let, Danijel Dane DEBIČ iz Žalca, 81 let, Tomaž MASTNAK iz Košoice pri Celju, 30 let, Danijela HOČEVAR iz Celja, 89 let. Frančišek BAJDA iz Celja. 90 let, Mihael LEBAR iz Celja, 77 let» Ružica LAH iz Celja, 90 let, Ida ŠKOBERNE iz Laške vasi pri Štorah, 7i let, Marija KUDER iz Zadobrove, 69 let, Jožef KONDA iz Celja, 84 let. Velenje Umrli so: Alojz DERGAJ-NER iz Lemberga pri Novi Cerkvi, 64 let, Ludvik ŠKRU-BA iz Velenja, 84 let, Franc JÜRJOVEC iz Radmirja, 62 let, Štefanija VIDEČNIK iz Caberk, 80 let, Ivan ŽNIDAR iz Šoštanja» 74 let, Alojz VODLAN iz Velenja, 78 let, Vida KALIŠNIK iz Mežice, 56 let. Roman Mihael LESNIKA iz Mozirja. 73 let, Franc FU-ŽIR iz Lepe Njive, 86 let, Daniel LEŠERiz Pariželj, 7S let. Šentjur Umrti so: Zofija MARKL iz Rakitovca - 82 let, Frančiška ŠANTEJ iz Šibenika, 81 let, Cvetko HRIBAR iz Šentjurja, 45 let. Ne jočite več, obrišite solze, jaz sem že onkraj bolečine in trpljenja, soj sem morala umreti, da bi nehala trpeti ZAHVALA Sklenil se je večni krog življenja in smrti m prišel je trenutek slovesa na poti v lepšo večnost naše drage mame. babice in prababice ANE JOVAN iz Celja Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sode* lavcem in znancem, ki ste z nami delili ž^ost. nam izrazili sožalja, ji darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Doma ob Savinji za vso nego in skrb. Zahvaljujemo se gospe Srebočan za besede slovesa. Zahvaljuje-mo se kaplanu Opatijsko-mestne župnije gospodu Branku Brezovniku za žalno ma$o in opravljen obred ter po^bni službi Veking. Vsem skupaj in vsakemu posebej $e enkrat iz srca hvala. Žalujoči: sinova Rudi in Edi ter hčerki Anka in Danica z družinami 41T5 ZAHVALA Od nas se je poslovila draga MARICA ZAPUŠEK iz Podpeči nad Marofom 15 Iskrena zahvala vsem, ki ste bili z nami ob slovesu in jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: sestra Štefka z možem Stankom ter nečaka Božo in Marko z dnižinama Planina, 22. avgust 2008 4066 ZAHVALA Za vedno je odSla od nas naša draga mama, babica, prababica, talča. sestra in teta FRANČIŠKA LUGARIC iz Pilžtanja 33 (22.2.1921-13.8.2008) iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. darovali cvetje, sveče, svete maše in nam izrazili sožalja. Zahvaljujemo se pogrebni službi Guzej, pevskemu zboru in Društvu upokojencev iz Kozjega. Hvaležni smo gospodu župniku Niku Maroltu za lepo opravljen obred in iskrene besede slovesa. Posebna hvala osebju Špesovega doma iz Vojnika za vso nego. prijaznost in skrb v času njenega bivanja v domu. Vsem in vsakemu posebej Še enkral iskrena hvala. Vsi njeni 4136 (2.4.1907-1.8.1988) Srce vajino več ne bije. boleäjie več ne trpita, meni se pa srce trga, solze Ujejo iz oči. dom ostal je prazen z nepopisno bolečino, ker vaju več tukaj ni V SPOMIN mož KAREL in sin (1.Z1947-25.8.2007) KAROL ZDOLSEK Iz Valentinlčeve 40 v Laškem Hvala vsem, ki se ju spommjate. Vajina prežalostna žena in mama Elizabeta L919 Št-66-22. avgust 2008 KINO PLANET TU Kfawnityyufi ti pHdrnwo privicu in s^iMinbt prvgrvmt. Vhn f sme, krN ^nqa 15.30 • razen «ftda. • ntv\ Uf> d». 2150 ZflodlM B Nimiic Princ Kcspij«». ska pustoiovläns IIIKL 15.00.18.00 • mt S969,20.5S • rutn snda, 2145 Ouieyi X: Ho£wn VHjfti. tritr 21.30-fVZMsrida Kung h hm*, uimirana dnär>sk» bmefi-ja.iflhfwnf8n »jp. 13.30.16?Q \m. 1950, 2U0. 23.20 Kung fo Pndi, enirmr^rr« inäntki konwfr ja, podnesiovljsii im lfi.30,18,35.2ö.3a 2230 Zohan )• zilwi» Vomsifji im 18J0. Mun^ Crebnea auitlttg« miji. djsltfe pistirioviSns 111Q.15.A0 I8 lfl 23.ro Xako ugnbdi twvwts, romanticns kcmetfr P 12^. 16.M. 19.10, lUi.2130 Ufeirits siwflB, ekdiska komedija 16.ltl.m40.2m,2140 Wattt, animirana ZF komedija, sinhroNarar Lf^NDA: predstava so vsak dan fir9tfSfMSO¥p9fSkäSOÖOfO predrta« «v&obolD in nedelto METROPOL CETOC PETBs in NBJaJA 2100 P«teGnjl zajtrk SR£DA 21.Q0 ^tnt^ stm an^aifcmu kralji» SLOVENSKE KONJICE SG&fHA 20.00 Navwjatra Hulk NEDEUA 20.00 Punu m^aga bna I PRIREDITVE SOBOTA« as. a. 10.00 Cankarjeva ulica, Velenje Ljudski pevci in godci 17.00 Dom svobode Zidani Most SOleiPGDZidaniMosi razvitje novega J/uJii'CTiega prapora. ansambel Simona Ga^Ska, NuiaDerenda 17.00 PodCetriek iCmeČka parada 20.00Žičkakaituzij3 VI. likovno-gledališka koloni* ja Ukan ja 2008 odprtje razstave Ukoimihdel. na-stalihukoloniß. premiera gleda-äikc-Uuianfne predstave, končen etno-jažz sh^ine A ngara iz Madžarske 21.00 Stari &rad Celje_ MiJes Gfiifith & Anton Peinig duo koncert FEDaJA,24v8. 10.00 Stari grad Celje_ Ustvari portret Hermanovafotografshx ustvarjal- mffl 11.00 Ro^_ Gar8ki piknik razstavagob, >*gob;a« tekmovanja. ansoTTibel Zreških 6 pmiTDn 20.00 Sejna soba Hotela Evropa_ Besede miru N / Poletje KNEŽIE V Celju MESTU 20.00 Plesni forum Celje Koreograiska plaifonna plesnih ustvarjalcev Korpus prikaz novih sodobnoplesnih ko-reografij 21.30 Mladinski center Celje Ana Pupedan koncert skupine iz Pivke SOBOTA. 23. S. 10.00 Otrožki muzej Hermanov brlog BaJon velikoD lutkovna predstava 21.00 Lapidari) Pokrajinskega n^uzeja Celje Viskanju dežele Ni je kino podzvezdnmi P0MEDiLJEK.2&a. 18.00 Vodni siolpvCelju Kralj Matjaž in Alenčica luikovna predsiavaškraiovega liiikoim£$a gledališča Celje RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Od §kofi* je do Škofije, Opredmetena cerkvena dediščina celjske ikofije v počastitev novoustanovljene Škofije Celje, do 30. 9.; Svet bogov» domača in rimska božanstva, vraževerje in ma^ja, predstavljeni z reliefi in kipi, do septembra 200S; Zlata doba Kamija, arheološka razstava do septembra 2008. Zgodovinski arhiv Celje: Boj proü cerkvi in veri, raslava Tamara Criesser PeCar, do 12.9. Muzej novejše zgodovine Celje: Božidar Jakac: Vsega Človek ne more narisali .... gostujoča občasna razstava Do* lenjsk^ muzeja Novo mesCo. do 11. 9- Galerija sodobne umetnosti Celje: Multime^jska razstava: V jedru, 1. del razstave, do 24.8. Savinov likovni salon Žalec: Nova fotografija - portret, skupinska foiogt^-ska razstava, do 1.9. Stari grad Celje: Foto^afski spomini na Celjske mednarodne slikarske ted* ne, fotografska razstava Tihomirja Pin-teria, do 31. S. Galerija Volk: Prodajna razstava X. poletnega slikarskega ex-tempora Celje skozi čas. do 51.8. STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z laptdarijem. kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, razstava o Almi M. Karlin. Pokrajinski muzej Celje» Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji ti^ Šentjur stalna arheolog razstava Rifnik in njegovi zakladi. Muz^l^ško: LaSko^ potovanje skozi čas, pregled razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Vsem Slovencem-raz-stava o Primožu Trubai7u;^odovinski razvoj pivovarsCva v LaStem In zdravi-Ušk^ turizma v Laškem in Rimskih Toplicah. Knjižnica Gimnazije Celje-C«nter: likovna dela dijakov umetniške Gimna-ajeCelje-Center, Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetruške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje; veü v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Muzej novejie zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Gerdaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Cdje, gosdšče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija O^rja Kogoja Celje. Trg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica ^bara Celjska oblikovalca Oskaija Kogoja ter grafik Rudolfa Španzlana temo Celjski grofi. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdra\^na zeliSča. stalna razsta va Marice Gdder. PLANINSKI KOTIČEK Ptaninsko društvo Celje Matica vabi: vsoboto, 30. avgusta, Priel, iz Hlnter-stoderja, mimo slapu KUnser V^ssertall. čez jaso Märchenwiese do planinskega doma Prielschutzhaus, na vrh Grosser Priel, čez Brotfallscharte nazaj v Hinter-stoder. Odhod ob S. uri s postajališča pred parkirno stavbo ob Ljubljanski cesti. Prijave v društveni pisarni v Stanetovi ulici 20. plačilo za avtobusni prevoz 25 evrov. KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VAFKA HIŠA Telefon 492-63-56 ŠENT CELEIA Slovensko zdrxjieoje za duševno zdravje - pomoč pri sodaini In psihološki rehabilitacijs dseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3» Celje Telefon 03 428-8B90, 428-8892 i^TERlNSKI DOM Telefon 492>40-42 ZAVOD vm, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24. 031 288 827492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU •ftlefon 03 427-95-26 ah 03 427-^5-28 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE • ŽRTVE NASUJA 080-11-S5, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praziukih pa od 18.00 do 22.00, Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: druSivo-sos^dru st vo-^ps. s i SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajali življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI IN$m'UT BUŽINA. telefon: 03/492-55-80 Skupine: - za starce - za razvezane - za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasUja - za moške storilce nasHja aU žrtve psihičnega oasilja iiifiiifw.noviteilnik.Goni K Peiek: kopanjevAcjua Romi. Ponedeljek: topanjevAqualuni. Torek: nogomet in odbojka na mivki. Sreda: živalski vrt. Četrtek: kopanje v Aqua Romi in (ečaj francoščine. Uradne ure: od torka do petka med 12, in20. uro, v soboto med9, in 12. uro ter med 15. in 20. uro. V ponedeljek zaprto. AIsmaiDp: - možnost najema^asbene sobe (v prostorih Društva SvIOCL] - brezplačen tečaj računalništva za začetnike (SMOCU mobilna učilnica) - ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tim - ŠMOCL-ove urice, vsak dan od 12. do 15. ure - brezplačne inštrukcije matematike za osnovno- in srednjeSolce - igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka - brezplačen interaktivni tečaj francoskega jezika za začetnike, od 15 do 30 lei Mešani pevslci zbor l^Sko: Zbor vabi k sodelovanju, vaje so vsako soboioob 18. uri v prostorih Knjižnice Laško. BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE m I ceis« n'iat'EžJd Brezplačne ustvarjalnedelavniceza otroke. Od 25. do 29. avgusta med 10. ir^ 13. uro. Ob sobotah: druženje v kavami MCC Port in kreativno ustvarja nje za otro« ke med 9.30 in 11. uro. Na ogled razstava Masaža Štefana: Moje stopinje. Redno dogajanie v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek; KUDSuperstar-ples: torek ob 15.30. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Desanka MaksimoviČ: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. IKI Vi t iTN »k H^tv? ft Petek ob 18.18 v Športnem parku: Nostradamus - dejstva ali izmišljotine? Predavanje Mateja FVece^a. Törekob 8. tiri: Sodelovanje pri barvanju podvoza, akcija bo del med-narc^ega mladinskega projekta Respect - It*s not just talk... it's a youth. Prijava; Bojan, 040 419-285 Iščemo aktiviste za izvedbo različnih projektov, informacije na 031 404146 (Gregor). 051 680-799 (Aljaž) ali in-fo@skms.net. Pilates: Zgornji trg • Razvojna agencija Kozjansko, Četrtki ob 19. uri, informacije na 031 812-533 (Maša). Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu 17.00 do 19XK). pisarna Rdečega križa. Mestni trg 5. Šentjur. 'etni Celjskem bazenu vsoboto,23.8.odl2.ure Z ^«blomŠantej ansai Poletni štrbunki z Novim tednikom in Radiem Celje Podjetje NT&RC, do.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja iUsopisno-zaloŽni^o, radijsko in agen-ci jsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celie. telefon (03) 4225190, fax: (03) 5441032, Novi lednikizhaja vsak (orekin petek, cena torkovega izvoda 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. lijaka: Tea Podpečan Veler. ?4aiočnine: Majda Klaiilek Mesečna naročnina je 7.90 EUR. 2a tujino je letna naročnina 189,60 EUR. številka uaosakdjsk^ ra-čona: 06000 0026781320. Nenaročenihrokopisovin foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5. direktor; Ivo Oman. Novi tednik sodi med proiz^e, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. WOVI TEDMK Odgovortia urednica: Tatjana Cvim Namestnica odg. ur,: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja IzUkar Oblikovanje: www.minjadesjgn.com E-mail uredništva: iedniknt rc.si lUUHO CCUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Uränica informativnega programa: Janja Iniihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-roait v studiu: info@radiocelje.coni UREDNIŠTVO Milena BreČko-PokliČ. Brane Jeranko, Špela Kurah. Rozman Peiek. Urška SeliSnik. Branko Stamejčič. Simona Šolinič, Dean Šuster. Saška l^ržan Ocvirk AGENCUA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in l^diu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Vo^ Grabar, Zlalko Bobinac> Viktor Klenovšek. Alenka 2apušek, Rok Založnik Iddon: (03)42 25 ^90 Fäx: (03)54 41 032, (03)54 43 511 ^>rej^ oglasov po elekt pošti: agendjant rc.si it. 66 - 22. svguvt 2008 Nagradna križanka horoskop Nagradni razpis 1. nagrada: bon za nedeljsko kosilo za 3 osebe v GostiSču Hochkraut 2. nagrada: bon za 16 evrov podjetja Bi^ez z Vranskega 3.' 5. nagrada: vstopnica za 2 osebi za kopanje na celjskem bazenu Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne reSitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova J9, 3000 Celje do četrtka. 2S. avgusta. Danes objavljamo izid žrebanja križanke. ki je izšla 14. avgusta. Rešitev nagradne križanke iz st. 64 Vodoravno: ZMOTA, RENAR, ANE-TO, WM, KOKA, ALBION. NOMA, CARLSEN, TIRS. OPOLE, AVA, SKIT, DILETANT, ARAS. AJ, AEDES, EONIST. TOMMY, GARDEDAMA, EDO. ARE. ANAR, ILORIN, INTER, NT, SARA-GAT, UNKA, TREMOLIT, DIETIK, PA-NO, YALE, BEN, TORON, MK, BARNES. RENE MAE, NONSENS. EVA2UA, RtP, SILIKAT, ITA Geslo: Zgodbe iz Narnije: Princ Kas-pijan Izid žrebanja 1. nagrado - bon za 10 evrov za nakup v trgovini Mody Modetexa v Laškem in vstopnici za obisk Titanium fit-nes centra v dvorani Zlatorog v Celju, prejme: Bojana TevžiČ, Ločica ob Savinji 89 a, 3313 Polzela 2. nagrado - bon za 6 evrov podjetja Brglez z Vranskega in vstopnico za ko- panje na bazenu Rogaška riviera, prejme: Rok BUfak, Gorica pri Slivnici 144» 5263 Gorica pri Slivnici 3. - 5. nagrado - vstopnico za kopanje na bazenu Rogaška riviera, prejmejo: Damijan Golež, Cerovec 26, 3240 Šmarje pri Jelšah, Nika Bregar, Jag-njenica 10 b, 1433 Radeče in Rado Bremec, Čopova 2. 3000 Celje Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po poŠti. 1 3 4 5 6 1 i s 9 10 11 12 13 14 15 16 17 16 19 20 21 22 23 U 2S 26 27 28 29 30 31 Ime in priimek: Naslov: -- - _ Onn: Sprememba, ki bo prišla povsem nepričakovano, bo prinesla kup prijetnih posledic. T^ko se bo odloäti, a vseeno poskusite z varianto, ki vam bo prinssla tako poslovno kot tudi emocionalno afirmacijo. On: Spoznali boste, da ste bolj priljubljeni in zaželeni v družbi, kot si mislile sami. Nikar ne bodite preveč skromni, ampak izkoristite naklonjenost okolice do stvari, ki jih počenjate. Ona: V družbi boste izvede-Ü za novico, ki vas bo zelo presenetila in tudi razveselila, saj sle jo že dol^o čakaU. Skušajte äm bolj unovčiti dragoceno in-fbrmadjo, saj si lahko obetate koristi na vseh področjih. On: Proti koncu tedna se boste prepustili prijetnim čustvom v družbi ljubljene osebe in kar nekako pozabili na vse tegobe preteklega obdobja. Uživajtetre-niuno srečo, saj ste si to tudi pošteno prislužili. Ona: NekdD. ki vas je poŠte-TiDočaral, se vam bo skušaiprib^ ližati m ww pripravili do ponovnega srečanja. Ne izo^baj-te se, temveč pustite čustvom naj gredo svojo pot in stopite novim doživetjem naproä! On: Nikakor se vam ne öo uspelo otresti sumničenja partnerke. čeprav vam je povsem jasno dokazano, da je bila vse v najlepšem redn. Bodile rrudo bolj zaupljivi, saj se vam lahko sicer vse skopaj sesuje. Ona: Počasi začenjale verjeti v reči, ki so vam bile včasih le prijetno razvedrilo. Partner bo prav prijetno presenečen, saj tega enostavno ne bo pričakoval. vi pa boste to zm^ hitro obrnili v svoj prid. On: Na sprehoda boste srečali osebo, ki si jo želite že dalj časa spoznati. Morali boste storili prvi korak, drugače bo priložnost splavala po vodi. In nikar si ne domišljajte, da je vse tako enostavno. DVOJČKA ^ I STRELEC Ona: Doživeli boste nekaj prav neverjetnega, kar vas bo Še dolgo podžigalo k novim korakom in odloätvam. In nikar se ne ustrašite svoje uspešnosti, ampak izkoristite ugodno možnost, ki se vam bo ponudila. On: Postajali boste precej zamišljeni, kar bo zlasti posledica zaljubljenosti v neznanko, ki vas kar nekajco noče opaziti. Uporabite kak nov pristop, saj u vam lahko sprememba samo pozitivno obrestuje. Ona: Doslej ste živeU iz dneva v dan, zdaj je skrajni Čas, da se odloäte, kaj sploh pričakujete od življenja, saj sami vidite, da tako ne gre rmpr^. Torej dobro premislite, potem pa začnite z novim načinom življenja. On: Dobro premislite. Če se vam splača spustiti v tvegan posel, kjer lahko izgubite vse, kar ste dalj časa gradili. Poskusite raje z malo manj tveganimi naložbami, ki bodo prav tako prinesle lep dobiček Ona: Nakopičilo seje veäko skrbi, a kljub tema ne smete zanemariti Čustev. Ljubezen lahko dela preglavice in to ne samo vam. ampak tudi drugim. Obeta se prijetna avantum z osebo, ki jo že dolgo opazujete. On: Žareli boste od zaljubljenosti, kar bodo opazili tudi prijatelji, ki se kar ne bodo mogli načuditi vaši spremenjen f osebnosti. Vi pa boste razmišljali le o tisti prijetni neznanki. ki vam je zmešala glavo. DEVICA ^ Ona: Prišli boste v obdobje, ko boste kvasili takšne neumnosti. da nihče ne bo mogel ločiti, ali je to napuh ali le gola naivnost. PreveUka odkritost se vam lahko Še maščuje, zato raje popazite na besede. On: Zelo ste samozavestni, vendar bi bilo dobro, če bi včasih tudi kaj premislili in se prepričali v upravičenost svojih dejanj. Prehitra presoja vas lahko privede v situacijo, ko enostavno ne boste našli izhoda. Ona: Prijetno se boste počutili. saj boste uspeli uresničiti načrt, ki vam bo prinesel obilo materialnih koristi, pa še partnerja boste osrečili. To je vaš srečen teden, izkoristite ga do popolnosti! On: Prisrčen pozdrav prijateljice iz okolice vam bo vrnil samozavest in utrdil prepričanje, da le ni vse tako Črno. Nikar ne pričakujte preveč, ampak se sreče navajt^te postopoma. Prihodnost je vsekakor vaša. KOZOROG Ona: Prišel bo dolgo pričakovani odgovor, tako da se ne boste mogli več izgovarjati, da se ne morete pravilno odloČiti, imeli boste prav vse pogoje, treba jih bo le še izkoristiti. To pa je že povsem druga zgodba ... On: Prijeten pomenek se bo prehitro prevesil v neki^ povsem drug^a in prav lahko se vam zgodi, da se boste kmalu znašli v tuji postelji. S tem se nikar prei^ ne hvalile, kajtilahkopri-de na povsem napačna ušesa. VODNAR ^ Ona: Postali boste izredno komunikativni, karvamboprecej pomagalo pri osvojitvi naklonjenosti prijatelja, ki je bil doslej kar preveč hladen. Toda pazite, da ne boste v navalu besed povedali preveč... On: Idealrw bi bilo. če bi si vzeli čim več časa za uresničevanje svojih poslovnih načrtov, saj je trenutno obdobje za kaj takšnega v^ kot ugodno. Nič ne boste zamudili, še posebej na ljubezenskem podroiju. Ona: Ko govorite, ste vedno glasrd in prepričljivi, ko pa bi morali preiti od besed k dejanjem. se vam. zatika. Še dobro, da bo tokrat drugače, saj vas bo vesela družba hitro pripravila do povsem konkretnih opravil On: Dosegli boste pravo pravcato zmagoslavje na poslovnem področju, zalo si boste proti koncu tedna privoščili praznovanje v krogu prijateljev, ki so vam pri tem pomagali. Več kot noro bol s tatujem na zasebno plažo žreb nagnj^nctv Rokometne Pdtic6 so v prostorih Novsga tednika in Radia Celje opravili Slavka Ivezič kot predstavnik RK DeTjo Rvovama Laiko, tar Rok Zatožnik in Majda ttiansak iz VT&flC. Nagrade Rokometne Petice v uredništvu Novega tednika smo v ponedeljek ob II. uri opravili žreb oagrajencev, ki so sodelovali v nagradni igri Novega tednika, RK Celje Pivovarna Laško in TA Palma in ki so praviJno rešili nagradno križanko - obe nagradni igri sta bili objavljeni v julijski številki Rokometne Petice. Nagrado, teden počltmc za dve osebi v Hurgadi s TA Palma v hotelu s štirimi zvezdicami, je žreb namenil Andreju Kimu ml. iz Mucherjeve 1 v Ljubljani. Nagrajenec bo navado lahko iäcoristll po dogovoru z agencijo med 1. septembrom in 31. decembrom, z izjemo oktobrskih počitnic in božičoo-novolet-Dih praznikov. Med pravilnimi rešitvami n^adne križanke smo z žrebom izbrali tri nagrajence-1. navado, stensko uro R-vovame Laško, etui za zgoščenke, mini žepno svetilko in o vratni trak RK CPU je žreb namenil AnuŠI Ferjan iz Radovljice; 2. nagrado, majico Kempa RK CPL, etui za zgoščenke, mini žepno svetilko in ovratni trak RK CPL. je žreb namenil Jožetu Peiemi iz Maribora; 3. nagrado, navijaški šal RK CPL, etui za ^oš-čenke, mini žepno svetilko in ovratni trak RK CPL, pa je Žreb namenil Klemnu Dro-bežu iz Ljubljane. Nagrade bomo poslali po pošti, seznam nagrajencev pa je objavljen tudi na spletni strani RK Celje Pivovarna L^ško. BS, folo: SHERPA Trije znani na gradu Da je Celje zanimivo tudi za znane Slovence, dokazuje srečanje na Starem gradu, ko je naša fotografinja v objektiv ujela Meto Ornik in Roberta Bogataja. Vsprems-tvu psičke Ire sta si znana ži-valoijubca ogledala mesto in po videzu sodeč so büi vsi trije zadovoljni. Foto: KATJUŠA S striptizetami do nagrade Na vprašanje, koliko seksi striptizet je s skupino Sank Rock ob njihovi 25-lelki nastopilo na odru Rdeče dvorane, je pravilno odgovorilo veliko bralcev. Izžrebali smo tri, ki bodo v prihodnjih dneh na domači naslov prejeli DVD skupine Šank Rock. Srečneži sor Robi Slemenšek iz Laškega. Monika Vasle iz Žalca in Alen Matek iz Laškega. Alya iz Mozirja je zelo vesela, da so se poslušalci odlično odzvali na še vedno zelo aktualno skladbo A veš, tako v prvi verziji, kot tudi v preoblečeni, bolj kitarski verziji z gostom 6PackČuk\iijem. Prav tako je na odli^n odziv naletela njena nova, rok vct-zija za pesem Big Brot-herja Zelo naglas. V po-leuiem času koncertira, dokončuje ploščo, ki na) bi Izšla v septembru in bo, kot pravi, res vroča, posebna In dodelana. V teh dneh pripravljajo ovitek in spletno stran. Vmes si je pevka vzela Čas za izddavo novega ta-tuja. Žal ga na Komatih na zasebni plaži, kamor bo šla za nekaj dni, ne bo videlo veliko Ijudi> bo pa bolj na ogled na njenih nastopih, ki jih pripravlja. Foto: MATJAŽ OCKO Anžej poleti brez delovnih obveznosti Letošnje poletje je prvo po dolgem času. ki ga Anžej Dežan preživlja povsem brez delovmh obveznosti. »Vse moje oddaje so na počitnicah, vključno z menoj, ampak to še ne pomeni, da imam letos tudi prvič po dolgem času priložnost popolnega odklopa. Pred nekaj dnevi sem se namreč začel spopadati z zajetnim kupom Študijske literature, septembra me čakata Se dva izpita, zgodovina filozofije in metodologija. Poleg tega snujem spremembe v konceptih televizijskega in radijskega dela v prihodnji sezoni, počasi se pripravljam na Slovensko popevko, kjer bom nastopil z izjemno skladbo Šopek maka, predvsem pa kakšen dan pobegnem na morje ali dobro kosilo s prijatelji. Žal poletje mineva povsem prehitro. Malce več sproščenosti bo šele po popevki» konec septembra se bom nagradil za teden dni Še v Parizu. Pregled najnovejših modnih kolekcij in Madonnin koncert - kaj je lahko lepše?« »Nisi ženska zame<€ »Po kratkem enotedenskem dopustu na Tenerifih je sedaj Čas za studio,« pravi 6Pack Čukur, ki pripravlja novo ploščo, ki bo izšla novembra. Če bo vse po sreä. 6Pdck dela tudi že na skladbi z zmagovalkama igre v oddaji Mal drugač s 6Pack Cu-kurjem na Radiu Celje, Pe- tro in Nušy. Za vikende pa si privošči s spremljevalko Niko krajše oddihe v Piranu, lahko pa ga srečate t udi na odrih širom Slovenije. Pred dnevi je odpotoval v Novi Sad, kjer snemajo vi-deospot za pesem s Soul Gregom Nisi Ženska zame. Seveda pa se v tem času tudi pripravlja na nove sezono oddaje Mal drugač na Radiu Celje. Foio: AUOŠA VIDETiC PLESICARSTVO FASAI>ERSTVO ^KUGLER rr-/ Kcsovelcwa 16 ^DOOCEUE GSM 041 Hl OS* W 03 490 0X21