127. številka. Ljubljana, v torek 6. junija 1899 XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan ivačer, iaimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez poRiljanja na dom za vse leto l.i gld., za četrt leta I gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. — Na naročbo, brez istodobne vposiljatve naročnine, ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po Q kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopiui naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu St. 12. DpravniStvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telelon Mt. 3-±. Nemške zahteve in klerikalci. S štajerskega, 4. junija. Nemški obstrukcionisti se zadovoljno smejejo. Še nikdar jim ni nobena stranka izkazala take usluge, kakor so jim jo izkazali kranjski klerikalci s tem, da so preprečili nameravani protestni shod vseh slovenskih državnih in deželnih poslancev. Kranjski klerikalci so tukaj izkazali svojo izdajalsko naturo, pokazali so vsemu svetu, da imajo sicer tu in tam nekaj sladkih besed za nas Štajerske in koroške trpine, srca pa nimajo nič za nas. Postopanje kranjskih klerikalcev v tej stvari nas ni samo osramotilo pred celo Avstrijo, tako da nam se posmehuje vse nemško časopisje, to postopanje ni samo kompromitiralo vseh slovenskih državnih poslancev, o katerih bodo v prihodnje druge parlam. stranke prepričane, da so v resnici quantite negligeable, ampak je tudi razkrilo, da vlada mej kranjskimi klerikalci Še vedno duh brezdomovinstva, in da govori iz njih samo hinavstvo, kadar povdarjajo svoja narodna načela. Kranjska klerikalna stranka je v svojem jedru nenarodna. Kdor tega ne verjame, naj prečita njeno izjavo od minolega tedna Ta izjava svedoči, da kranjski klerikalci povsod vidijo samo svojo stranko, povsod samo svoje strankarske koristi, skupne narodne koristi pa so ji deveta briga. Ko bi bile nemške narodno-politične zahteve samo zahteve tistih Nemcev, s katerimi se imamo štajerski in koroški Slovenci bojevati, ako bi bil to program samo nemških nacionalcev, potem bi bili morda zamolčali svoje mnenje o postopanju kranjskih klerikalcev, kakor smo je Že večkrat zamolčali radi ljubega miru. Ali temu ni tako. Prav v tem tiči največji pomen bin-koštnega nemškega programa, da je to v resnici program vseh avstrijskih Nemcev, naj so sicer razdeljeni na kakršnekoli frakcije. S tem programom so zadovoljni nemški nacionalci, nemški liberalci in nemškolibe-ralni veleposestniki, torej tiste stranke, ki LISTEK. Ivan Strauss. „Smrt jo vzela z Ivanom Straussoin Evropi jodnoga največjih komponistov lahke glasbo, kar jih jo kdaj živelo". „T ime s." Plesalci in plesalke žalujejo. Umrl je mož, ki je zlagal najkrasnejše valčke in polke, mož, čegar skladbe se igrajo z največjo ljubeznijo na vseh odličnih evropskih plesiščih. Koliko razkošne radosti so rodili Straussovi valčki, koliko ljubezenskih čutov so vžgali v srcih plesalk in plesalcev, koliko duš se je že združilo ob čarobnih zvokih Straussove glasbe v nerazdružljivo zvezo I In, ah, koliko sladkega greha se je začelo ob opojnih melodijah Straussove plesne godbe! — Straussov valček je deraoničen čarovnik, katerega vse ljubi in obožuje, za katerim hiti vse s hrepenenjem in sanj a v im zanosom. Tudi slovenske plesalke in slovenski pleaaloi žalujejo sa mojstrom valčkov, toda največ ero piska sa njim na Dunaja, kjer PoloM danes genialnega mojstra smrtne ©•tanke k večnemu počitka. lahko vsak dan dobe državno krmilo v roke. Zadovoljni pa so ž njirn tudi Schone-rerjanci — \VoIf je v svoji „Ostdeutsohe Rundschau" povedal, da ga je brez njegovega sodelovanja sestavljeni nemški program „angenehm iiberraschttt in „Grazer Tagblatt" je s tem programom popolnoma soglašal — in zadovoljni so ž njim tudi vladni krogi, kakor je pokazal veleoficiozn i „Fremdenblatt", ki je ta program imenoval resnično avstrijski program ter celo zatrjeval, da nima glede Slovanov persekuto-rične tendence. „Slovenec- poreče morda, da vzlic temu ne stoje Se vsi Nemci na podlagi tega programa, in skliceval se bo pri tem na nemško katoliško ljudsko stranko, katera binkoštnega programa nemških ob-strukcijskih strank v istini ni podpisala. Ako bi se ^Slovenec" na to stranko skliceval, pokaže s tem, da je slep in gluh ali pa da deluje pod jedno odejo z nemškimi klerikalci na to, da se slovenski narod na Štajerskem in na Koroškem narodno eks-proprijira. Kako sodbo zamore imeti nemška katoliška ljudska stranka o binkoštnem nemškem programu, to je lahko uganiti. Postopanje barona Dipaulija glede jezikovnega vprašanja v času, predno se je povzpel na ministerski stolec, nam to jasno kaže Dipauliju, Kathreinu in drugim nemškim poslancem, ki so takrat silili iz desnice radi nemških narodnih ozirov je nasprotoval najbolj dr. Ebenhoch, tako da lahko rečemo, Ebenhoch je reprezentant tistih nemških klerikalcev, kateri so še najbolj pravični Slovanom. In kako misli ta dr. Alfred Ebenhoch, ta Slovanom naj pravičnejši nemški klerikalec o nemških postulatih? Ko so bili ti rabeljski postulati, kakor jih je dr. Herold dobro označil, objavljeni, jih je dr. Ebenhoch v svojem glasilu „Linzer Volksblatt" toplo pozdravil in je apeliral na stranke desnice, naj se z nemškimi obstrukcionisti sporazumejo na tej podlagi, torej na pod lagi programa, ki odreka štajerskim in koroškim Slovencem najprimitivnej.se pogoje obstanka, ter proglaša Nemce v smislu Bliskoma se je v soboto proti večeru raznesel po Dunaju glas: Strauss je umrl. Kratka bolezen — pljučnica, pri njegovi starosti opasna, mu je pretrgala nenadno nit življenja. In bil je šo tako čil in zdrav, ko je na binkoštni ponedeljek dirigiral v operi ouverturo svoji opereti „Fledermaus"! Kdo bi si tedaj mislil, da bode mož, ki je vedno na novo se zahvaljujoče klanjal Du-najčanom — onim Dunajčanom, ki so ga tako ljubili in oboževali — tako hitro legel v grob? Bil je to zadnji njegov javni nastop, zadnje njegovo slavlje, katero je dosegel ob jubileju najboljše svoje operete. Strauss se je porodil leta 1825. na Dunaju. Njegov oče Ivan je bil slaven glasbenik. Porodil se je leta 1804. na Dunaju kot krčmarjev sin. Ljubezen do glasbe ga je dovedla najprvo v Lannerjev orkester, pozneje si je sos ta vil lastnega, in 1. 1835. — ko je že slovel radi svojih plesnih skladb kot „kralj valčkov", je postal dvorni plesni vodja. S svojim orkestrom je bil po vseh večjih mestih Evrope na umetniških potovanjih. Umrl je leta 1849., zapustiva! tri sinove, ki so vsi po njem podedovali veliko glasbeno nadarjenost. Mlajša brata nalaga Ivana sta bila Josip, ki js umrl 1.1870. na Umetniškem potovanju v Varšavi, in Eduard, ki Je Stein\venderjeve izjave za „Herrenvolk", za aristokracijo med avstrijskimi narodi v nasprotji s slovanskimi heloti! A dr. Ebenhoch se s tem ni zadovoljil. Ste-li Čitali, kako se je one dni izrazil napram uredniku „Pester Llovda" ? Ta izjava svedoči, da je dr. Ebenhoch ravno tako zagrizen Nemec, kakor SchO-nerer. Razloček mej njima je samo ta, da govori Sch'Jnerer odkritosrčno in z vso germanskemu plemenu lastno brutalnostjo, Ebenhoch pa previdnejše in s tisto oslad-nostjo, katera karakterizuje jezuvitske gojence, v bistvu pa sta oba jednakih mislij, da gre Nemcem nadvlada nad Slovani v naši državi, ali, kakor je rekel dr. Ebenhoch, da se zgodovinske pravice Nemcev ne smejo skrčiti niti za las In nemški klerikalci tudi v resnici tako postopajo. Danes so nemški klerikalci faktični gospodarji naše države. Vlada je v njihovih rokah. A poglejte k nam na Štajersko ali na Koroško, poglejte na Primorsko! Kako vlada ta stranka? Popolnoma po stari tradiciji, da je Slovence treba ponemčiti in poitalijančiti, da je dolžnost vlade, ohraniti intaktne nemške zgodo vinske pravice, torej prikrajšanje ustavnih pravic Slovencev. V tacih razmerah, ko so vse nemške stranke od Schunererja in \Volfa pa doli do Dipaulija in Ebenhocha dejanski združene na jednem in istem programu, in to na programu, kateri vsebuje za slovenski narod obsodbo na smrt, je bil slovesen protest proti temu programu nujno in neizogibno potreben že zategadelj, da pokaže naše stališče nemškim klerikalcem in vladi ter tistim dvornim krogom, ki se prav v sedanjem trenotku tako silno pehajo, da s Sze'llovo pomočjo spravijo nemškoliberalno vlado na krmilo. Prav vsled tega pa je neodpustno izdajstvo, kar so storili kranjski klerikalci. S svojo izjavo so nas Slovence osmešili in napeljali vodo na nemški mlin. Posledice bomo že čutili, a kaj se meni za to kranjsko klerikalstvo, ki preminja vsak teden svoja načela, ki zdaj kliče na slogo, jutri pa odklanja vsako sodelovanje z drugo stranko! vodja slavnemu orkestru in izboren skladatelj plesnih kompozicij. Ivan Strauss mlajši se je proti očetovi volji in prepovedi udal glasbi kot Živ ljenski nalogi. Oče ga je dal sicer v šolo k kapelniku Drechslerju, a za poklic mu je določil uradništvo, in ko je sin leta 1844. vložil prošnjo na dunajski magistrat, dasi sme sostaviti svoj orkester, branil se je oče na vse kriplje, da bi se mu to dovolilo. Ali se je bal, da sin ne bo uspeval, ali je morda slutil, da bo celo zatemnil njegovo slavo, kdo v6? — Magistrat je ugodil prošnji, in za ves Dunaj, ki je bil takrat še mnogo bolj za glasbo navdušen nego danes, je bila največja senzacija, ko je mladi Strauss napovedal svoj prvi koncert pri Dommaverju v Hitzingu- Oče je bil slavljen na Dunaju in izven Dunaja, zato so bili Dunajčani radovedni na nastop sina ; prostrana dvorana je bila davno pred začetkom koncerta napolnjena do zadnjega kotička. Spored je obsegal večinoma lastne skladbe mladega mojstra, in vsaka teh ae je morala po pet ali šestkrat ponoviti. In ko h koncu le ni bilo navdušenja mogoče zadovoljiti s ponovitvami, tedaj je navrgel najlepši valček avojega očeta ter gs zopet in v novic zopet ponavljal. T* dokaa sinovske udanoiti, kljub oče Nekaj uspeha pa bo ta klerikaln izjava vender imela. Doslej smo štajerski Slovenci kolikor toliko vrjeli, kar je klerikalno časopisje s toliko vztrajnostjo trobilo o zvezi mej napredno stranko in mej Nemci v deželnem zboru. Zdaj smo se prepričali, da so bili to zgolj manevri, zdaj smo spoznali, da je narodna stranka jedina resnična nositeljica in zaščitnica narodnih idealov in strem Ijenj na Kranjskem, in to je tudi nekaj vredno. _ V IJ ii bi J ti til. 6 junija. Kriza. Dunajski časopisi javljajo, da se odloči kriza vsekakor še ta teden. Szell pride danes s svojimi tovariši znova na Dunaj, da poskusi zadnjikrat svojo srečo z novo formulo. Kompromis ponujata oba ministrska predsednika, a če bo kateri sprejet, je malo vrjetno. Ogrski listi napadajo še vedno z vso besnostjo avstrijsko vlado, „Pester Lloydtt pa roti nemško opozicijo, naj reši državo ter naj se odloči za Szellovo formulo. Szella slika „Pester Lloyd" kot zaščitnika avstrijske ustave ter grozi Nemcem, da bodo definitivno izključeni iz aktivne politike, ako se to pot ne pridružijo madjarskerau stališču Radovedni smo, kaj poreko na to rotenje in prosjačenje nemški opozicionalni listi I Razmere v Macedoniji. Grozodejstva Turkov in Albancev v Macedoniji in Stari Srbiji so baje vendar-le zbudila pozornost velevlastij in menda so posredovala pri Porti, kajti poveljniki III. kora v solunskem okraju so dobili strog ukaz, da zabičijo vojaštvu, da mora pustiti kristjane povsem v miru, sicer naj se postopa proti nerairnežem z največjo brezobzirnostjo in ostrostjo. Upati je, da bo ta ukaz vsaj malo zalegel! Amnestija v Italiji. Italijanski kralj je proglasil amnestijo za vse, ki so bili radi revolucije v Milanu, v Florenci in drugod obsojeni v večletno ječo. S tem zadobi okoli 3000 obsojencev zopet svojo svobodo, radi česar vlada sedaj po Italiji seveda največje navdušenje za tovemu nasprotovanju, je Dunajčane docela pridobil za mladega mojstra — zmaga Straussova po prvem nastopu 15. oktobra 1844. je bila popolna Z navdušenjem opisujejo sovrstniki ta uspeh. In odslej je Strauss pridobival vedno nove vspehe, najprej z lastnim orkestrom, po smrti očetovi je prevzel očetov orkester, ter bil tudi ž njim na nekaterih umetniških potovanjih po svetovnih mestih. Oče Strauss in Lanner sta stvaritelja dunajskega valčka, — in pomembno je, da se ravnokar pripravlja Dunaj na to, da postavi tema dvema glasbenikoma skupen, javen spomenik na Dunaju, v onem mestu, ki od vseh najbolj ceni valček. Izmed na slednikov so najznamenitejši sinovi Straussovi; dinastija Straussova je ona, ki je valčku priborila svetovno slavo. Ivan Strauss pa si ni le kot skladatelj posameznih plesnih točk ovekovečil imena, nego si je priboril slavo zlasti kot skladatelj operet. Njegove operete po melodijoznosti in po muzikalni vrednosti daleč nadkrilju-jejo vae druge. Znane so širom sveta, priborile so ai vse odre, in vedno in vedno na novo pribore" ai nove vspehe. Navedem jih naj le imenoma v nologičnem redu, saj ni mogoče, ds bi j ooenjal na tem skromnem prostoru. milostnega vladarja. Kralj Harnbert ni mogel lepše proslaviti jubileja ustave, kakor s to amnestijo. Izgredi v Parizu. Dokaz, da tudi najstarejše plemstvo in največja društvena olika fanatičnega Človeka ne varujeta surovosti, so podali najnovejši izgredi v Parizu. K veliki dirki v Autenilu sta bila povabljena tudi francoski predsednik Loubet in ministrski predsednik Dupuy. Členi dirkališkega društva so aristokrati in najodličnejša fran-cnska družba. In člen te fine družbe, grof Christiani, potomec slavne francoske aristokratske družine, je napadel s palico Loubeta ter ga hotel udariti po glavi. Zadel je pa samo klobuk. Surovost francoskega aristokrata, ki napada povabljenega gosta, je najsijajnejši dokaz, kako je korumpirano francosko plemištvo in kak sad rodi neprestano klerikalno hujskanje. Vlada postopa jako energično ter je dala zapreti okoli 100 razgrajačev, med temi mnogo aristokratov. Povod izgredu je razsodba kasacijskega dvora v zadevi Dreyfusa. Ves Pariz, vsa predmestja in vsa dežela je mirna ter se klanja molče razsodbi najvišjega sodišča, le pest fanatičnih kava-lirčkov, ki kradejo Bogu čas, je smatrala sebe vredno, da vprizori škandal, ki bi bil sramoten celo za najnižje pouličnjake. No, vlada hoče postopati proti njim z vso strogostjo. — Zola se je že vrnil v Pariz, Dreyfus pa dospe okoli 26. t. m. v Brest, od koder ga odvedo v vojaško jetnišnico v Rennesu. Listi poročajo, da bode obravnava kolikor možno javna ter da se začne početkom avgusta. Anglija in Transvaal. Kriiger. predsednik republike Transvaal. in Milner, angleški guverner sta imela že šest konferenc radi razširjenja volilne pravice na priseljence v južnoafri-čanski republiki. Baje se sporazumljenju že — bližata. Treba bo še nekaj konferenc, da se doseže popolnoma. Nevarnost, da nastane vojna, je baje že odstranjena. Dopisi. Iz šmartna pod šmarno goro, 3. junija. Dolgo časa se že ni nič slišalo izpod Šmarne gore, dobro bi bilo torej, da nekoliko opišem, kake razmere so nastale sedaj pri nas v šmartnem, oziroma v Gameljnih. Pri nas do sedaj o kakem konsumnem društvu nismo ničesar vedeli. Ljudje se za to novodobno „dobroto" pri nas jako malo zanimajo, dasi so posestniki večjidelj naročeni na svetovnoznanega „Domoljuba". A tudi nam menda ne sme biti prizanešeno, da bi šel ta blagoslov mimo naše občine . našla se je med nami prebrisana glavica,1 katera hoče imeti konsumno društvo, ta glavica je neki mizar, ki je bil na Dunaju za pomočnika, sedaj je pa prišel rojake osrečit. Na Dunaju bil j e socialen demokrat sedaj je pa z dušo in telesom klerikalec. Prva Straussova opereta, s katero si je leta 1871. priboril velik vspeh, se zove „Indigo". Za njo je uglasbil: „Karneval in Rom", „Fledermaus", (glavno njegovo delo), „Cagliostro", „Princ Methusalem", „Blinde Kuh", „Spitzentuch der Konigin*, wDer lu stige Krieg", „Eine Nacht in Venedig", „Zi geunerbaron", „Simplicius", „Fiirstin Ninetta", „Jabuka" (slovanska snov), „\Valdmeister" in »Die Gottin der Vernunft". „Ritter Pašman" je njegova jedina opera, ki se je uprizorila v dvornem gledališču dunajskem in berolinskem. A da s to ni tako uspeval, kakor z operetami, nam je umevno, saj se je podal vendar na bolj tuje polje. Za Straussom ne žaluje samo Dunajčan, kateremu je v valčku „An der schonen blauen Donau" podal himno, temveč ves glasbeno izobražen svet. Bil je res znamenit in plodovit glasbenik, in znano je, da je užival priznanje mnogih glasbenih mojstrov Rikard Wagner je visoko cenil Straussove valčke, — tega naj ne zabijo oni njegovi oboževalci, ki se nekako pomilovalno ozirajo na plesno godbo. Slovensko občinstvo pozna Straussove skladbe; žal, da operet doslej še ni videlo na slovenskem odru, (na nemškem so se uprizarjale pogosto). Poleg ,,F I e d e r m a u sa*' bi bil ffZigeunerbaron" in zaradi snovi morda Se „Jabuka" vsekakor primerne, da se utelese repertoarju našega gledaliSča. Severin. Ta človek torej začel je nedavno kar na svojo roko agitirati za konaumno druStvo. Seveda prva njegova pot je bila k Župniku. Nd, župniku se menda ne ljubi preveč do tega, morebiti se boji, da bi mu potem ko-zularji njegove „biksane" sobe preveč zamazati, ker Franceljček je še večkrat potrkal na nova župniščna vrata. Vendar se ne ve, kako so Purflarjev gospod opravili pri svojih avdijencah. Upamo, da se župnik ne bo podajal v to ter še večji razpor učinil, kakor ga je Že itak. Do sedaj ae, hvala Bogu, v naši cerkvi ni še razpravljalo o konsumnih društvih, Bog dal, da bi se i nadalje ne! No, Francelj hoče imeti po vsaki'sili svoje društvo. On je izvrsten agitator in govornik in dela vztrajno za svoj namen. In kako? Pride h kmetu, najprvo seveda sNo, n6, dober dan, očka, dober dan, kako pa kaj, kako?" To je uvod, potem pa: „Veste kaj, očka, „mia bomo (nekaj jih je ta ptiček brez perja že vjel na limanice, vendar se še ne ve za vse) začeli konsumno društvo, če daste 1 gld. na leto zraven, pa bo te ud; vse bomo strašno po ceni prodajali; pa vino bodemo tudi imeli po 20 kr. liter za tiste, ki so vpisani, drugi bodo mo rali dražje plačati. Jaz sem tudi vinski bratec, veste, očka, pa se bomo v nedeljo zbrali, pa ga bomo čivkali (vino namreč). Jaz bom pa za „šlibarja". To so besede tega prebrisanca. Izrekel je tudi nekemu možu, da ima že več ljudi na svoji strani, ter da bi le še kake tri gruntarje rad dobil, da le 1000 gold. skup spravimo, pa smo dobri, blago pa druge stvari za prvi čas lahko na ,puf dobimo1*. Izrekel je tudi željo, da naj mož molči za sedaj o tem. (Zakaj tako skrivnostno, konzuljski šlibsr?) Naj-smešneje pri vsem tem je, da je to revše vjelo nekega tukajšnjega trgovca in gostilničarja ter sedaj drugim pripoveduje, da ta trgovec še sam ne ve, koliko škode bode imel. Pri svojih agitacijah nagovarja tudi ljudi, da bi volili pri sedanjih volitvah — F. V. — pravi namreč, ako bode ta župan, bode nam šlo dobro od rok, ako pa ostane sedanji zaslužni župan, ne vem, če bomo kaj naredili. To naj zadostuje za danes. Senožeče 3. junija. Svojemu dopisu o občinskih volitvah naj dodamo še to-le: Naš gospod Nace je menda čisto pozabil na vsa prvotna pravila krščanske ljubezni. Mi sodimo, da iz sovraštva proti nasprotnim volilcem je ubogim Gaberčanom pokazal srce, kakoršnega bi se človek navadno ne nadjal pri krščanskem duhovniku. Le-ti siromaki so bili lansko leto meseca avgusta pogoreli do tal. Cerkev jim je ostala. Nekateri so svoj ostali jim in iz plamena rešeni živež in obleko shranili v svoji podružnični cerkvi sv. Antona. Volili so pri občinski volitvi našo stranko, oziroma gospoda pl. Garzarollija, ker jim je le-ta ob in po požaru bil pomagal res po očetovsko. A gospod Nace je tako pozabil svoj pastirski poklic, da jim je 31. t. m. po sv. maši v Gaberčah oznanil: »Ker ste pozabili Vi na svetega Antona — pozabil je tudi on na Vas. V 8 dneh imate pospraviti svoje reči iz cerkve." Gaberčani pa menda ne bodo ubogali, ker mislim, da, ako nosijo bremena, imajo tudi nekaj pravice do cerkve sv. Antona. Liberalni volilec. Iz Šoštanja, 1. junija. Bolniška bi a gajna v Šoštanj i odredila je svoj redni občni zbor na dan 30. aprila, kateri pa vsled odsotnosti velenjskih pristnih Nemcev kot delegirancev ni bil sklepčen. Vsled tega se je vršil dne 28.' majnika drug občni zbor. Vzrok, da se prvi občni zbor ni mogel vršiti, bila je neka vloga, kojo je neki Za-košek — kot predsednik nadzorniStva bolniške blagajne — z nekaterimi somišljeniki vložil pri okrajnem glavarstvu v Slovenjem gradcu, v kateri je bila opravičevana odsotnost Nemcev od zborovanja — seveda neutemeljeno. Gospod Zoff, vodja okrajnega glavarstva in goreč prijatelj ter zaščitnik vseh Teutonov, ni vedel kaj pametnejšega ukreniti, kakor da je — vrnivši se iz Šoštanja od nabora dne 28. aprila — potrkal v Ve-lenji z g. komisarjem Costo Rosetijem na vsaka vrata in dajal svete, po katerih bi bilo mogoče zborovanje preložiti, da dobe Neračurji blagajno v svoje kremplje. Dne 28. majnika vršil se je toraj drugi občni zbor, kojega ae je udeležilo 23 delegirancev in okoli 100 članov. Iz računov, kateri so se nam o dobi desetlet- nega obstanka blagajne predložili, razvidlo se je, da je sedanje vodstvo bolniške blagajne tisto pasivno denarno jamo, ▼ katero je bila po gospodarstvom Paul Mačka padla popolnoma pokrilo, in da je blagajna aedaj celo aktivna. V nadzorništvo so bili izvoljeni gg.: dr. Fran Maver, Vinko Ježovnik, Franc Presečnik, Marka I rman, Ivan Je-aenšek in Jernej Tnrk, v razsodišče pa gospodje: Josip Goričan, E. Planiniek, Ivan Ooričnik, Franc Švarc in Jakob Na-potnik. Po predlogu izrekla ae je goap. načelniku Fran Grebenšeku in tajnika Jakobu Vovku najtoplejša zahvala. Predlog gosp. Goričana, naj ae vloži po nadzorništvu pritožba oziroma ovadba na c. kr. namest-nijo zoper postopanje c. kr. okrajnega glavarstva v Slovenjem Gradcu v izvršilnih zadevah bolniške blagajne bil je soglasno odobren. Delegiranec Karol Pilih je predlagal, naj se gospod Karol Chloupek kot edini definitivni zdravnik bolniške blagajne nastavi. Ta predlog i je bil od vseh navzočih od vseh navzočih, izvzemši člana Janža, sprejet in odobren. Gosp. Planinšek je predlagal, naj bi ae zanaprej izključno v slovenskem jeziku uradovaii. Ta predlog je bil soglasno in z veseljem sprejet in potrjen. Tudi se je sklenilo v Velenji in v Šmartnem na Paki nastaviti zaupna moža, katera bodeta imela nalogo posredovati med društveniki in blagajno glede izplačil in vplačil in prijave bolnikov. Pripomnimo, da ima bolniška blagajna okraja Šoštanj od nekdaj boj in to vsled tega, ker se je postavila po odboru na stališče ravnopravnosti in ker je uvedla slovensko urado vanje vsled množice slovenskih udov. Ta sklep provzročil je hrup, in Šoštanj ski „Teutonci" začeli so delovati proti blagajni ter konečno, ker se je imenoval dr. Karol Chloupek rojen Čeh, zdravnikom blagajne, naprosili Zoff a, naj jim pripomore do blagajne. Ta namera se je izjalovila vsled ne-omahljivega in postavnega postopanja vodstva blagajne in njenih udov Slovencev. Pri zadnjem občnem zboru bili smo prisiljeni na novo dati na glasovanje že od odbora na podlagi postave storjene in izvršene sklepe. S tem glasovanjem dokazali smo nasproti glavarstvu in drugim oblastvom, da popolnoma odobravamo postopanje odbora in da se postavimo vsled nasprotniškega nezakonitega postopanja na stališče jednakopravnosti. Bolniška blagajna v Šoštanji, kolikor nam je anano, je na spodnjem Štajerju in bržčas tudi na Kranjskem edina, katera je očiščena od nem-čurskega duha, in katera od sedaj naprej ne bode samo varovala koristi društvenikov ampak tudi varovala in gojila narodno zavednost, to je društveniki bodo stali kakor skala proti Zoffovemu in proti nemčur-skemu nasilstvu. Zatoraj naj vsi slovenski delodajalci in delojemalci Spodnjega Šta-jerja premislijo, kje da imajo zavetišče in kje se upoštevajo njihove želje. Sliši se, da se je že množica delodajalcev in delojemalcev iz celjskega okraja, posebno celjske bolniške blagajne pri šo-štanjski blagajni oglasilo. Ta korak naj posnemajo tudi drugi. Dnevne vesti V Ljubljani, 6. junija. — Osebne vesti. Računski svetnik v Trstu g. Štefan Baje je imenovan višjim računskim svetnikom in predstojnikom računskega oddelka finančnega ravnateljstva v Trstu. — Kanonik g. dr. Fran Sede j v Gorici je imenovan členom goriškega dež. šolskega sveta. — Klerikalni shod v Sostrem. V nedeljo sta kanonik Kalan in sodni svetnik Vencajz napravila izlet v Soatro, kjer sta ropotala proti liberalizmu. Skromno poročilo „ Slo vence vo" priča, da je moral biti shodek v Sostrem jako reven. Zanimivo je, da je trdil Vencajz — nekdaj nemški liberalec, potem slovenski liberalec, za zdaj pa klerikalec — da liberalizem onemogo-čuje nujno potrebno delo proti skupnemu sovražniku. Tu se vidi kako drzno čelo imajo klerikalci. V tistem trenotku, ko so blamirali celo slovensko delegacijo in njenega načelnika g. Povšeta, ki je vender z dušo in telesom njih pristaš, v tistem tre« notku, ko šo preprečili prepotrebno skupno manifestacijo proti skrajno predrznim nem- škim postulatom, v tistem trenotku, ko je vodstvo stranke na najsloveanejšt način izjavilo, da s slovensko napredno stranko sploh neče skupno delovati, v tistem tre notku varajo nevedne kmete, da naš liberalizem onemogočuje skupno delo proti skupnemu sovražniku. Tako postopa samo stranka, katera je zasnovana na laži in živi od laži. — Pevsko društvo „Ljubljana" po. leti v nedeljo 18. junija t 1. v Tacen pod Šmarno goro. Izleta udeleži se društvo polnoštevilno in z društveno zastavo. Pevci poskrbeli bodo za čista grla, v znani narodni gostilni .pri Malenšku* pa se bode izborno postreglo; zato obeta biti izlet prav vsestransko zabaven, zlasti, ko bodo i za ples ugodna tla. Prijatelji društva, petja in zabave dobro došli! — Krajevne skupina avstrijskih železniških urednikov v Ljubljeni napravi v nedeljo dne 11. t. m. z opolndanakim vlakom skopni družinski izlet v Podbrezje. Členi in nečleni dobrodošli! — Dvoboj med častniki. V topničarski vojašnici je bil v nedeljo dvoboj na sablje mej nekim topničarskira častnikom in nekim častnikom domačega pešpolka. Vzrok dvoboju ni znan. častnik našega domačega polka je bit na glavi in na roki tako močno ranjen, da so ga prenesli v domačo bolnico. — Neprostovoljno praznovenje. Pri dvornem založniku g. Mathianu poalujoči mizarji itd. so se že dlje časa potegovali za to, da bi se delavni čas od 11 ur skrčil na 10 ur. Že o priliki odlikovanja gospoda Mathiana ao sprožili to prošnjo, opozarjajoč, da zunanji podjetniki, na primer dunajski, vender še vedno konkurirajo g. Mathianu, dasi je tam uveden deaeturni delavnik. Prosilci takrat niso dobili odgovora. Pred kratkim ao ae zopet oglaaili s svojo željo in ob jednem določili tudi rok, do kdaj prosijo odgovora. Ker odgovora ni bilo, ao sami. torej svojevoljno, skrajšali delavni čas in zapustili delavnico ob 6. namesto ob 7. uri. To se je zgodilo že minoli teden. Ko so naslednje jutro prišli na delo, so našli delavnice zaprte, pred vratmi pa — svoje predpasnike. Bili ao torej na kratko odalovljeni. Možje, menda je vseh skupaj kacih 70, so se obrnili na magistrat in prosili, naj v tej zadevi posreduje. S kakim vspehom je magistrat to storil, nam ni znano, vemo samo, da so več dni neprostovoljno praznovali. Komentarja ne bomo pisali. Tiate delavce, ki imajo kaj soli v glavi, pouči ta slučaj prav gotovo, kolike vrednosti je krščanski socializem v praksi. Dasta! — Porotne obrevneve. Včeraj pričela se je pri tukajšnjem deželnem sodišču druga letošnja porotna sesija. Pri prvi obravnavi bili so obtoženi: 22 let stari bajtarjev sin Franc Srebotnjak, 23 let stari krovec Josip Derenčin in 38 let stari posestnik Štefan M i k u ž, vsi iz Šmi-hela, in sicer prvi radi hudodelstva uboja, poslednja dva kot sokrivca pri tem hudodelstvu. Dne 19. februvarja letos postregel je posestnik Anton Mila ve c, po domače Lavriček, gori omenjenim obtožencem z žganjem, katero so vai skupaj pili v Milav čevi sobi. Milavec zahteval je od Srebot-njaka, naj privede še avojo mater, česar pa le-ta ni hotel storiti. Pričel se je prepir, potem pa je Milavec udaril Srebot njaka s svetilko po glavi, tako da mu je odletela kapa z glave, ter ga konečno sunil skozi vrata. Srebotnjak vrnil se je s kamnom v roki ter zahteval, naj mu Milavec pobere kapo. Milavec stopil je k posteljii, da bi poiskal kapo. Mikuž pa mu je z lučjo svetil. Ko je Milavec kapo iskal, prigovarjal je Derenčin Srebotnjaku, naj udari Lav-rička s kamnom, Mikuž pa mu je baje z glavo namigaval. Srebotnjak potem res udari Milavca s tako močjo po glavi, da se je leta sklonil in sesedel." To se je zgodilo okolo desetih zvečer. Drugo jutro našli so Milavca mrtvega v sobi. Glasom zdravniške izjave umrl je vsled udarca na glavi. Srebotnjak priznal je tudi pri obravnavi svoje dejanje ter se zagovarjal s tem, da sta mu Derenčin in Mikuž prigovarjala, kar pa ta dva zanikujeta Porotniki potrdili so vprašanje glede krivde Srebotnjaka in Derenčina, zanikali pa glede Mikuža. Sodišče obsodilo je Srebotnjaka na pet let, Derenčina pa na šest let težke ječe, poostrene vsak mesec s postom Mikuž je od obtožbe oproščen. — Obravnava proti bera-čici M. Kalfgarič zaradi hudodelstva de-, tomora preložila se jena prihodnjo por. sesijo . . . — Danes vršila se je pred porotniki glavna rasprava proti 25letnemu Janezu černetu, samskemu delavcu iz Zadvora pri Sostrem. Obtoten je bil hudodelstva težke telesne poškodbe po §§ 152., 155. 1 in 156 b kaz. zak. Dne 2. oktobra 1898 bil je namreč v Anžicevi krčmi v Sostrem pri sv. Lenartu neki France Žabjek po domače Pečarjev iz Javora po glavi tepen. Zadobil je dve po-Ikodbi in sicer na desni strani 61/, cm dolgo, do kosti aegajočo, z oatrorobatim orodjem prizadeto rano, na levi strani pa a topim in okroglim orodjem (okroglim kolom) prizadejano zmečkanino, ki ae je jeden dan pozneje ošlatala liki testo in se na zunaj, kakor so zvedenci potrdili, ni nič kaj poznala. Toda bal ta zmečkanina, pod katero je tičala počena lobanja, bila je oso-depolna za poškodovanega Frana Žabjeka, kajti rana na desni strani bila je pač težka poškodba, toda brez posledic. Vsled udarca na levi strani so se Francetu Žabjeku možgani pretresli in se mu je naklonila taka poškodba, da bo ves čas svojega življenja ostal pohabljenec. Svoj čas je bil tesar, sedaj ga pa morajo, 24letnega mladeniča, stariši rediti. Desna roka je popolnoma otrpnena in mrtvoudna in tudi desna noga je skotaj popolnoma mrtva. Roke ne more vzdigniti in tudi ne komu drugemu v roko seči. Takoj po udarcu je bil nezavesten, nekaj časa nekoliko bebast in izgubil je za nekaj časa tudi dar jezika, ki se mu je sedaj toliko povrnil, da jecljaje govori. Premika ae le s težavo, in kar je glavna stvar, izgubil je spomin, ki se mu le polagoma vrača, če niso morda nekateri spomini le posledice sugestij Fant, ki je prej znal Čitati in pisati, pravi, da sedaj tega ne more več vršiti, in da je čitanje in pisanje popolnoma pozabil. Da, po njegovi izpovedbi je celo pozabil moliti, tako, da še očenaša ni v stanu sam brez tuje pomoči izmoliti. Ker se je pri obravnavi ravno vsled vra-čajočega se spomina izkazalo, da obtoženi Janez Čeme morda ni kriv ali saj ne sam kriv, ampak se je obrnil sum na nekega Franceta Škubica, se je razprava vsled predloga strank preložila. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu maji 1899 je 169 strank vložilo 27.402 gld. 99 kr., 136 strank vzdignilo 17.112 gld. 52 kr., 35 strankam se je izplačalo posojil 18 950 gld., stanje vlog 656.231 gld. 80 kr., denarni promet 140.421 gld. 49 kr. — Na Zidanem mostu je utonil pri kopanju dne 5. t. m. ob 3. uri popoludne neki natakar v Savi. Najbrže ga je prijel krč, ker je voda še premrzla. Truplo še niao našli. — Iz Ormoža se nam piše: Učiteljsko društvo za ormoški okraj zboruje dne 8. t. m. ob 11. uri dopoludne v šolskem poslopju v Središču. 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. »Z jezikovno paihologičnega polja* predava sredi ški rojak g. dr. phil. Drag. Ozvald. 4. Razprava konf. vprašanj. 5. Slučajnosti. Odbor vabi k obilni udeležbi. * Prvorojenci imajo baje privilegij narave, da so duhoviti in posebno razviti. Neki italijanski profesor je sestavil sledečo liatino: prvorojenci ao bili Mohamed, Mo-lier, Leopardi, Rafael, Luster, Schoppen-hauer, Dante, Kari Veliki, Aleksander Ve liki, Confucius, Heine, Goethe, Milton, By-ron, Rosini i. dr. Drugo ali tretjinci so bili: Beethoven, Oaribaldi, Rousseau, Shakespeare, Mazzini, Michael Angelo. Zadnjero-jenoi ao bili: Lovola (mej 5 brati in 7 sestrami), Franklin (trinajsti), Schubert (14), Volta (7.). Vidi se torej, da morejo biti otroci duhoviti, ako hoče narava, naj so že prvo, drugu, tretje- ali zadnjerojenci. * Sohenkova teorije o uplivu na spol otrok se popolni z novim spisom, katerega dogotovlja dunajski vaeučiliški profesor Schenk. Kakor znano, so začeli Schen-kovi kolegi gonjo ter mu očitajo, da mu gre pri vsem le za »gšeft". Koliko je vredna njegova teorija, se pokaže pri ruski carici, ki pričakuje srečen dogodek in živi že dolgo vrsto mesecev natančno po navodilih Schenka, samo, da dobi rusko carstvo prestolonaslednika * Ženska skladatelj in kapelnik. V Genovi nastopa v gledališču nekaj dni sem neka dama Virginija Mariani z opero, katero je sama komponirala. Naslov operi je »Iz sna v življenje", ima tri dejanja ter je baje precej dobra. Skladateljica ima še dve sestri, kateri sta glasbeno jsko nadar- jeni ter sta igrali mej dejanji opere »Iz sna v življenje" na gosli in barpo. * Vss družina umorjene. V vasi Jam-nici pri Stanislavu v Galiciji «o neznani lopovi umori rodbino štirih oseb ter odnesli vse vrednostne stvari in vea denar. * Blaznik v kupsju. Na monterja Pavla Heimanna je ustrelil v četrtek zjutraj v kupeju osebnega vlaka mej Prin-zeradorfom in St. Poltenom neki Gustav Slakovič iz Belgrada ter ga na srečo le lahko ranil. Ko je vlak dospel v St. Polten, je redarstvo prijelo Sla kovina ter ga izročilo okrožnemu sodišču, kjer je zdravnik konstatoval, da je Slakovi'- blazen. * Zdravnice v Bosni. Nedavno je šef deželne vlade imenoval gospo med. dr. Hedvig Olszevsko za provizorično uradno zdravnico v Dolenji Tuzli in gospo dr. Gi-zelo Kubn uradno zdravnico v Banja lu ki. Sedanja zdravnica iz Dolenje Tuzle dr. Teodora Krajevska pa je premeščena v Sarajevo. — Ta dejstva pričajo, da je ženska emancipacija tudi v Bosni že jako razvita. Književnost. — „Slovenka". Vsebina 11. zvezka: Vida: Melodije — pesem.— »Z.* : Telegra-fistka. — E K i Pojav življenja. — Ivo Šorli: Plameni — pesem. — Therese Fr.: Pastorke države in družbe. — Tehomil: Pismo — pesem. — Književnost in umetnost. — Razno. — Doma. — Upravnica piše na platnicah: S 1. julijem t. 1. začne »Slovtnka* svoj drugi letošnji tečaj, ki bode neodvisen od prvega in sam zase celota Uredništvo bode skrbelo zato, da si pridobi dotljej izbornega gradiva, skrbelo bode, da bode v II. tečaju letošnjega leta prinašala »Slovenka" ugledne pripovedne spise, poljudne in znanostne razprave, pesni, kritik in raznih nasvetov za gospodinjstvo, sem ter tja tudi katero o modi. Na delo torej, drage Slovenke! Oglasite se v prav, prav velikem številu ! Od Vas bode odvisno, kaka bode »Slovenka". Pomislite, ko bi se vpisale vse, ki bi se lahko, kak krasen uspeh bi bil to! »Slovenka" bi se la hko povečala, olepšala, prinašala bi lahko tudi slike in bila bi nam slovenskim ženam in dekletom v čast in ponos! Telefonična in brzojavna poročila. Vipava G. junija. Pri občinskih volitvah v Vrhpolju pri Vipavi sijnjno zmagala narodno-naprodna stranka. Dunaj C. junija. Izvrševalni odbor desnice je imel danes dopoldne ob 11. uri sejo, katere so se udeležili tudi Thun, Kaizl, Dipauli in Jedrze-jovvicz. Seja je trajala do polu 3 popoludne. Razpravljalo se je o raznih aktuvelnih vprašanjih, zlasti o jezikovnem vprašanju in o nagodbi. Povše jo podal obširen ekspoze o jezikovnih razmerah na Slovenskem, zlasti na Primorskem. Govorili so tudi Bilinski, Pacak, Engl, Stransky in Kath-r e i n. Ministrski predsednik grof Thun je posegel dvakrat v razpravo. V prvem govoru je razložil, da vlada nima prav nobenega vzroka, umikati se jezikovnemu vprašanju. Glede njegovega dražega govora je bilo sklenjeno, varovati tajnost 0 seji je bit izdan komunike^ v katerem je rečeno, da je izvrše valni odbor desnice po daljšem posvetovanju o političnem položaju novic izrekel željo, naj bi se temeljito in pravično rešilo jezikovno vprašanje, kakor tudi druga politična vprašanja in da se je z ozirom na to, da nagodbena kriza še ni rešena, prepustilo načelniku, da določi dan prihodnje sejo. — Kakor se čuje, bo ta seja že v kratkem. Dunaj 6. junija. Na občno presenečenje je Szell prišel že davi sem, dasi je bil njegov prihod naznanjen šele za danes zvečer oziroma za jutri. Popoludne se je v političnih krogih govorilo, da sta obe vladi na potu do sporazumlje-nja, in da pride mej njima najbrž do kompromisa. ■ Budimpešta 6. junija. Danes dopoludne je bil tu dvoboj med bivšim ministrom in sedanjim predsednikom Perczelom ter prvim urednikom „Ma-gyar Hirlapa" Fenyoe-om. Povod je dal članek, v katerem se je Perczel dolžil. da se je kot minister v neki zadevi dal podkupiti. Ta članek je naprej izšel v dunajski »Arb. Ztg." Perczel jo toži. „Arb. Ztg." pa je nastopila dokaz resnice. Pri današnjem dvoboju je bil Fenvoe ranjen na licu, Perczel na čelu, na kar sta se nasprotnika pobotala. Pariz & junija Parlament je po živahni razpravi izrekel zaupanje vladi, ki je obljubila najenergičnejše postopanje proti sovražnikom republike, in je posredno odobrila odločbo, da je začeti proti bivšemu vojnemu ministru, generalu Mercierju preiskavo radi njegovega postopanja v Drevfusovi zadevi. Pariz 6. junija. Uprizoritelji atentata na prezidenta Loubeta so sami klerikalni rovalisti. med njimi tudi grof de Mun, vodja krščanskih socijalistov. Grof Christiani se obtoži radi dejanskega razžaljenja državnega poglavarja, za kar določa zakon kazen od 2—5 let zapora. Pariz 6. junija. Zaradi nekorektnega postopanja v Deroul^dovi pravdi je vlada generalnega odvetnika Lornbarta odstavila in proti sodnemu predsedniku P a r d i c h u začela disciplinarno preiskavo. V kratkem odstopita generalni prokurator Bertrand in pariški guverner, general Zurlinden. Pariz 6. junija. Drevfus je bil včeraj uradno obveščen o sklenjeni reviziji in danes izročen vojaški oblasti. V Četrtek se ukrca na ladij o, ki ga prepelje v Brest. Narodno gospodarstvo. — Ljutomerska posojilnica je imela v svojem 27. upravnem letu 1898. prometa 309.267 gld. 48 kr. proti 2«>9.711 gld. 41 kr. leta 1897. Koncem leta 1897. je imela zadruga 688 zadružnikov. — Tekom leta 1998. je pristopilo 77 zadružnikov, izstopilo pa 36, tedaj se je število zadružnikov pomnožilo za 41, in je zadruga štela koncem 1898. 1. 729 zadružnikov. Zadružni deleži so znašali koncem 1897. leta 39 909 gld. 54 kr.—Tekom leta 1898. se je vložilo 2669 gld. 77 kr., vzdignilo pa 2366 gld. 08 kr., tedaj se je več vložilo za 303 gld. 9 kr. — Kapitalizovane obiesti od zadružnih deležev za leto 1898. so znašale 1744 gld. 42 kr., in zadružni deleži s kapitalizovanimi obrestmi vred koncem leta 1898., tedaj skupaj 42.017 gld. 5 kr. Hranilnih vlog je leta 1898. vložilo 472 strank, in sicer na novo 210 strank, doložilo pa 262 strank skupaj 773krat skupaj 84.515 gld. 75 kr. proti 93.133 gld. 49 kr. leta 1897., — vzdignilo pa je 522 strank 1056krat, in sicer 186 strank popolnoma, 336 strank pa deloma, skupaj 96.225 gld. 7 kr. — proti 93.652 gld. 16 kr. leta 1897., — toraj se je več vzdignilo kakor vložilo 11.709 gld. 32 kr. Kapitalizovane obresti za leto 1898. so znašale 8712 gld. 40 kr., hranilne vloge koncem 1897. leta 217.799 gld.44kr., tedaj je znašalo stanje hranilnih vlog s kapitali-zovanimi obrestmi vred koncem 1898 leta skupaj 2 14 802 gld. 52 kr, ki so naložene na 790 hranilnih knjižic. Na eno knjižico pride povprečno 271 gld. 90 kr. Prošenj za posojilo je bilo vloženih 1898. leta 208 za 51.635 gld., dovolilo se je 44.565 gld. — Na posojilih se je 1898. leta izplačalo 37.091 gld., — povrnilo pa 29.913 gld., tedaj se je več izposodilo za 7178 gld., — koncem leta 1897. je stanje posojil znašalo 242 259 gld. — in koncem leta 1898., tedaj 249.437 gld., katero svoto dolguje 670 društvanikov na 962 menic. Naj večje posojilo znaša 3000 gld., najmanjše pa 5 gld., — na eno menico pride povprečno 259 gld. 29 kr. — Brez posojila je bilo 59 zadružnikov. Za dobrodelne namene se je v letu 1898. porabilo 360 gld. Rezervni fond je koncem 1898. leta znašal 32.162 gld. 53 kr., posebna rezerva pa 1346 gld. 48 kr., obe rezervi tedaj skupaj 33.509 gld. 1 kr. Cisti dobiček leta 1898. je znašal 2635 gld. 42 kr., kateri se ima vsled sklepa občnega zbora z dne 14. maja 1899. pri-djati rezervnemu zakladu. Upravno premoženje je znašalo koncem 1898. leta 297.350 gld. 43 kr., proti 295.565 gld. 10 kr. koncem leta 1897., tedaj ee je v letu 1898. pomnožilo za 1785 gld. 83 kr. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud posojilnice, ter se obrestujejo po 41 brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo zadružnikom na osebni kredit na 6° 0 obresti. Posojilnica uraduje v lastni hiši v Ljutomeru vsak torek in petek razun praznikov od 9. do 12. ure dopoludne. Omadeževan. (Povest is Nizoaemske.) (Dalje.) Predsedniku deželne sodnije je tekel pot s čela. Kako strašno se ga je tu klicalo na odgovor, ki ni stal samo kot udeleženec pred onim, marveč tudi kot za-slomba pravice. Da, proti njemu, proti njegovemu stanu, proti vsem nazorom njego vega časa o pravici naperjene so bile te težke obtožbe. In pri vsem tem je bil oče, katerega so ranile Henrikove besede v dušo. Težje še ko stari gospod je morda trpel baron. Tu ni pomagal nikak pogum, nobena porogljivost, tu je govorila resnica pretresujoče besede. »Strela," rekel je, »ta človek ima prav. Ravno kakor da bi bil na me meril!" Kako je bilo Rozi pri srcu — kdo bi zamogel to popisati! Malo korakov pred njo je stal mož, katerega je zapustila, ako-ravno jo j e ljubil zvesto in udano. Zapustila ga ni iz lastnega nagiba in prepričanja, ne, ampak zato, ker so to zahtevali drugi, — oni, ki so bili zraven njega tako majhni. Kako je bila razburjena sedaj! S strastjo je pritisnila malega Vilkota, kateri ji je slonel do sedaj na kolenih, k sebi. Tako ko zdaj, ni še nikdar ljubila očeta tega otroka, Henrik je zopet začel govoriti. Zdaj mu ni bil gl as več tako resnoben, slovesen, ko poprej ; poznati je bilo, da namerava končati. »Vem," je rekel, »Rozi ste dali voliti med kaznovanim soprogom in častivrednim očetom. Moja žen? se je odločila, in s tem je moja uso da potrjena. Še skušati nečem se bojevati s Človeškimi predsodki; ta boj bi bil nejednak. Zato sem se tudi odločil za svojo osebo. Odpotujem s svojim bratom v Afriko — delala bodeva, da se pre-živiva. Vam in Vaši družini, gospod predsednik, ne bova več na potu. A pridržim si pravico do s vojega sina. Če ne poprej, mu razoden em, ko odraste, Življenje njegovega očeta in ga naučim bolj človeško misliti !* Glas se mu je tresel pri zadnjih besedah. Obrnil se je, kakor da bi hotel oditi. A tu se mu je vrgla Roza z glasnim vzklikom na prsi. »Mene si prepričal, Henrik," je ihtela, »Tvoja sem in nisem nikdar nehala biti Tvoja. Oče naj mi odpuste, a jaz si izberem Tebe! S Teboj grem, kamor greš, in Tvoj brat naj bo tudi meni brat!" Ležala mu je na rokah, jokaje se in vendar srečna. Med oba se je rinil vriskajoči deček. (Konec prih.) Darila. Urednifitvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Matoda: Gosp. E. Orožen, c. kr. notar v Trebnjem 6 K 80 vin. nabranih v s veseli družbi na Mrzli župi, pod gesli.m : „Saj ni Se bilo zadnjikrat, da skupaj smo ga pili". — G. Anton G o al ar v Ptuji 12 K, nabral v Ptujski čitaln ici na društvenem večeru dne 3. rožnika. — G. Peter Pogačnik, učitelj na Čatežu 4 K 40 v., darovali na majnikovem izletu: gg. prof. Kopri vaek 2 K, prof. Virbnik 1 K, dijaki 1 K 40 vin. — Gdfina Hromeč, nabrala v veseli družbi pri g. FiSerju v Kamniku 4 K 40 vin., darovali so: gg. Perme 2 K 20 vin., Iv. Koželj 1 K 20 vin., gospa FiSer 40 vin., ostalo neimenovani. — G. Jos. M očnik, lekarnar v Kamniku 2 K 10 vin., daroval v veseli družbi pri MejaCu v Komendi prijeten družbenik „vdovec", ki od-fiteje 9 fantov". — Skupaj 29 K 70 vin — Živeli darovalci in njih nasledniki! Za Kunšlčev spomenik so nadalje darovali: G. M. dr. Ghoudonsky Karol, univ. prof. v Pragi, 60 K; gospica Ružena Nekutova, 10 K; g. Der-mota v Žele znikih 7 K 60 vin.; g. Lipovec, mesč. učit. na Dunaju, 4 K; g. Kaplan Ant., kaplan v Pliberku, 4 K, g. Vencajz Ivan, sodn. svet. in drž. poslanec v Ljubljani, 2 K; g. Koblar Anton, kurat 2 K; g. Štefe Ivan, urednik, 2 K; Neimenovan iz Kranja 2 K; Bogoslovoc v Ljubijani'9 K; Celov&ki bogoslovci, 6 K; Slovanski seminaristi na Dunaju, 24 K; Slovenski visokoSolci 36 K. Skupaj K 168 50, žo prej izkazanih: 149 K, skupna vsota K31750. Za spomenik z napisom, sliko in drugimi stroški, je bilo plačanih K 88980. Ostane tedaj prebitka K 28 20, katere dobi družba sv. Cirila in Metoda, Spomenik, v podobi piramide, je is temnoaivega granita, ter ima pod pokojnikovo sliko sledeči napis: T n pačiva stud. ph.il. Ivan Kunšič r j. 27 6 ls74 v ("rorjah na Kranjskem, umrl 16 2 IX'"i na Dunaja. Mlademu slavistu v večen spomin postavili prijatelji Spomenik, ki je bil postavljen 14. m. m. ima na centralnem p kopališču, v skupini 71 B, v 17 vrsti štev. 47 Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in « hranitev dobrega prebavljenja se priporoča raba i r; •:••>••::. • :> ■!'!■■ znanega, pristnega ..Moll-»vega Sfidlitz-pra&Ua". ki se dobi za nizko ceno in katpri upliva najbolj trajno na vse težkoče j reb.iv! e?. -i Originalna skatljica 1 pM a v. Po • povzetju razpošilja ta praSek vsak dan lekar A. Mol J,, i-es in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI. Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izreino zahtevati MULL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot dve Skatljiei se ne pošlje naravnost. 1 (,69—8) Condurango Malaga vino (želodec krepčujoče vino). (19—23) Sunja, 23. septembra 1898. Blag. g"Sp. AL JL.om.tolt. lekarnar v Ljubljani. Rad priznavam, da je Va5e Condurango Malaga vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni buli, krepi telo, lajša in vzbuja slast do JedU Dr. J. Folnegovič, obč. zdravnik. Umrli so v Ljubljani: Dne 2. junija: Ivana Klančičar, redarjeva hči, 24 dni. Emonska cesta St. 6, življenska slabi 'st. — Ignacij Kikolj. delavčev sin, 4 ines. , Flor-janske ulice St. 33, skrufelji. Dne 3. junija: Albina Kljun, knjigovezova hči. 8 mes., KriževniSke ulice St- 2, oSpice. V hiralnici: Dne 3, junija: Katarina \Veber, dekla, 56 let, rak. V deželni bolnici: Dne 31. maja: Marija Novak, posestnica, 43 let, vnetje trebušne mrene M eteoro logično poročilo. VUina n-«.: morjem 306-3 m. Brodnjl aračnt tlak 736 O m Stanje t? 11 Čas opa- baro- L» Vetrovi Nebo zovanja metra i 2 v mm. fi 1 5. 9 zvečer 7411 192 si. jzahod del. oblač. S a 149 sr. jug jasno 0 27 5 sr. jug de' oblač. o 6. 7. sjatraj 742 4 , 2. popol. 74u o Srednja včerajšnja temperatura 20 3", nor-male: 16 6°. ^TAaaaJslca. "borza. dne" B. junija 1899. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebra Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta s% • • Ogerska zlata renta i' .... Ogerska kronska renta 4° „ Arstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice....... London vista . ...... N *m&k i drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci..... C. kr. cekini........ 100 gld. 80 kr. 100 40 , 120 • 05 , 100 ■ 50 „ 119 35 „ 96 ■ 90 , 916 i 359 n 75 , 120 i« 50 , 68 • 90 „ 11 n 77 , 9 n 65 „ 44 n 65 , B m 67 n ' Vaa vrednoatne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC. LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—10 gld. V Vitanji pri Konjicah, Štajersko se odda v najem prodajalnica z opravo pod prav ugodnimi pogoji. — Več se izve" pri lastnici Mariji Schmidt iatotam. (1054—1) _A.lcjzI.Ja. S-vataelaor javlja t svojem in v imenu svojih otrok ZSajoaam in ^.rt-varjsk vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da se je njeni preljub-Ijeni soprug, oziroma oče, gospod Anton Bntscher trgovski zastopnik v ponedeljek, dne* 5 junija, ob 2. uri popoludne, po kratki bolezni, previden s Bvet. itajstvi za umirajoče, v 49 letu svoje starosti preselil na boljši svet Zemeljski ostanki predragega bodo v sredo. dm: 7 junija, ob 1 ,6. uri popoln-dne v hist žalosti, Podaljšano Gradišče St. 21 (v Onrupovi hiSi), blagoslovljeni in p« tem na pokopališču pri sv. Krištofu k zadnjemu počitku položeni. Svete maše zadušnice brale se hodo v cerkvi Marije oznanenja pri oo. frančiškanih. Nepozabni rajnki priporeča se v blag spomin! (1057) V Ljubljani, dne 6. junija 1890- Visokošolec želi dobiti kje na deželi službo doma-čega učitelja za čas od 15. julija do 15. septembra t. 1. Ponadbe pod šifro ,,M. It." upravni-štvu „Slov. Naroda*. (1052—1) Ces. kr. avstrijska «& držama itliznict. Izvod iz voznega reda veljaven od daa l. joalja 1S9S. leta. Odhod ls Ljubljana jaž. kol. Prog;« det Trbiž. Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlek t Trbiž, Beljak, Celovec, Franz<3nsfe9te, Ljubno ; fiez Selzthal v Ausse. Ill, Solnograd; iez Klein-B«iflin< v Steyr, v Line. na Dunaj via Amstettan. — Ob 7. uri fi m. zjutraj o-obni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-zenateate. Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd. čez Klein- Reiflmg v Line, Budejevice, Plzen. Marij,ne vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj —Ob II. ari M m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, L|ubno, Selzthal, Dunaj — Ob 4. ari 2 m. popoladne osobni vlak v Trbiž, Beliak, Celovec, Ljubno; cea Selzthal v Solnograd, L^nd-Gasteiu, Zeli ob jezera, Inomoat, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reiflmg v Steyr, Line, Badejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Danaj via Amateten. Ob 7. ari 1"> min. zvečer osobni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 ari 41 minut popoludne v Podnart- Kropo. — Proga v Sovo mesto ln v Kooavja. Osobni vlaki : Ob 6. nri 54 m. zjutraj, ob 1 ari 5 m. popoludne, ob 6. ari 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Proga is Trbiža. Ob 5. ari 4tf m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solaograda, Linca, Stevra, IaU, Aoaaeea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzenafeste Ob 7. nri 55 min. zjutraj oaobm vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. ari 17 min. dopoludne osobni vlak > Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heb*, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Cariha. Bregenca, Itiomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Oo 4. uri 57 m. popoladne onobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franceuafeata, Pontabla. — Ob 9 uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja. Lipskega, Prage, Franuovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Linca, Ljabaa, Beljaka, Celovca, Pod-tabla. Poleg tega ob 8. ari 42 min. zvečer iz Podcarta-Krope. — Proga ls JTovege mesta ln Kočevja. Oaobm vlaki: Ob s. uri il m. zjutraj, ob 2. uri -Vi. m. popoludne in ob 8. ari 48. m zvečer. — Odhod ls laja hijene d. k. v Kamnik. Ob 7. uri KJJ, m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. nri 50 m. in ob 10 uri *Jb m. zvečer, poslednji vlak le od nedeljah in praznikih — Prihod v Ljubljano d. k. ls Kamnika. Ob 6. ari .V> m. zjatroj, ob 11, ari 8 m. dopoludne, ob B. ari 10 m. in ob !) ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1) ~* Specij Karlovovarška grenčica (Karlsbader Bitter) Edmunda \Wissa v Karlovih varih. Izdelana iz najizbranejSih aromatičnih zelišč Rudnih gor, je pri manjkanji slasti, slabom probavljanju. Ićnih bolestih najboljše sredstvo kot osvežitelj želodca in si je pridobila zato najboljši glas na svetu, kakor je tudi na potovanju ali na lovu prijetna in okrapčujoča pijača. Dobiva se v vseh večjih špecerijskih in drogerijskih prodajalnah tu-ln Inozemstva. V Ljubljani pri g. Karolu Plauinaeku. (1035—3) Najnovejša špecerijska trgovina!!! o&r Karol Planinšek "Si prej Schober, Dunajska cesta. st. 8. Oziraje se na svoj zadnji inserat, dovoljujem si slavno občinstvo opozarjati na svojo veliko zalogo špecerijskega blaga, kakor: raznovrstne kave, olivnega in namiznega olja kakao, Čokolade itd. Nadalje se istemu tudi priporočam za nakup fine pristne slivovke, najfinejšega franooskega konjaka, troplnovca in špirita po naj nižjih cenah, zagotavljajoč solidno in reelno postrežbo. (787—15) 6vlcarlj|a> V sredo, dno 7. junij«. velik vojaški KONCERT. Zaćittk ib Vsi vi. Vstopnim 20 kr. Otroci pod 10. leti prosti. Z velespoUovanjem (1058) JSđ.mx» Dne 8. junija 1899 od 2. do 6. ure popoludne vršila se bode v malina na Glincah št. 0 javna prodaja moke in žita (pšenice, ajde, cinkvantina, turšce in različne moke), kakor tudi sena in slame iz Janko Travnove konkurzne mase, h kateri prodaji so kupci povabljeni. Dr. Otto Vallentschag (1060—3) kot oskrbnik konkurzne mase. ličo to bolj priloten Za spomlad priporoCa AVG. AGNOLA Ljubljana, Dunajska cesta 9 poleg „Figovos" svojo bogato asttlojfo steklenine, porcelana, zrcal, šip itd. j posebno pa (608—30) | vuriiv ga gostilne s v mestu in na deželi. 1 Vrčki, kozarci in steklenice J po zelo nizkih cenah. ki sme biti oženjen. — Ponudbe na oprav ništvo „Slov. Naroda11. (1033—2) Trgovski pomočnik star 19 let, izurjen v trgovini mešanega blaga, vešč slovenskega in nemškega jezika, želi službo nastopiti v kakem večjem kraju na deželi. Ponudbe pod „J. S." na upravništvo „Slov. Naroda". (1063—1) X&£e se pekovski pomočnik ki je zmožen samostojno peči navadni kruh. Službo lahko takoj nastopi. Urban VVeberja nasl. (1056—1) Zalilog p. Železniki. Priporočava famozno Kulmbaško pivo pastdrizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. Zalog« vedno sveta. (21-12?) X*v*6i6 di ZaiUe>ffX »pri Zlitarogu", v Praiarnofih ulioah. Avtomatični lovilci la nioline. Za podgane gld. 2*—, za miii gld. 1 20 Love* brez nadzorstva po 40 v jedni noči, ne puščajo nobeno nečistosti in se postavljajo zopet sami. Lovilnlca za ščurke „Ecllpse", na tisoče ščurkov in žohar-jev v jedni noči loveča, a gld. 120. Povsod najboljši vspebi. PoBilja so proti povzetju. (G93-9) 2s<£. rSITK, Dunaj, II., Taborstrasse 11 B. Do 1. Junija In od 1. septembre stanovanjske tsrife sa 26°/0 znižane. na Hrvatskem od zagorjanske aelezni&ke postaje „Zabok-Kra-pinake-Topllce" odddaljene za jedno uro vožnje, so odprte od 1. aprila do konca oktobra. 30° do 36° R. gorke akratoterme, ki eminentno upli-vajo proti protinu, mišični In členskl revml, in njih posledičnim boleznim, pri Iskll, nevralglji, kožnih boleznih In ranah, kronični Brightljevi bolezni, otrpnenju, kroničnem materničnem vnetju, eksudatu perinterinalnih vezin. Velike bazlnske, polne, separatne kopeli, kopeli v mramornatih banjah in tušne kopeli, izvrstno urejene potil-niče (sudariji), masaža, elektrika, ived. zdravilna gimnastika. Udobna stanovanja, dobre in ne drago gostilne; stalna topllaka godba. ObSirni senčni sprehodi itd. Od 1. maja vozijo slednji dan omni-busi v Zabok in Polčana. Kopalifiki zdravnik dr. Ed. Mal. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in poročila pošilja (768—9) kopališko ravnateljstvo. Prevfl5etje obrti, Usojam se najuljudn^je naznaniti, da sem prevzel Rudolf Schmidtmayer-jevo vrvarijo na Sv. Petra cesti št. 33 v Ljubljani ter se bodem potrudil, postreči Čast. gg. starim in novim odjomalcom vseloj z najboljšim in solidno izdelanim blagom po najzmernejših cenah. So najudanejo priporočujoč z volospoStovanjcm J. N. Adamič (1066-1) vrvarskl mojster. Fotografija je nedvomno najlepša in najkratkočasnejša zabava! Fotografični aparati in sploh vsi drugi predmeti v fotografijsko stroko spadajoči za amaterje in za strokovnjake so vedno v največji zalogi na razpolago. ff3F Pouk v fotografiranju za novino« preskrbim sam bresplaćao. — Oenikl ao vedno brezplačno na razpolago. ~&tt Dalje priporočam svojo tovatriitMko zalogo papirja ter pisalnih, in risalnih potrebščin in se beležim z vsem spoštovanjem (1009—4) Jos. Petrl6 EJublJatia. Sv. Petra cesta fttev. 4« Izdajatelj in odgovorni aisdnik; Josip Nolli. Tisatniliii is tlak »NArodne Tiakarae".