VALVASORJEVA KNJIŽNICA CESTA KRŠKIH 2RTEV 26 8270 KR5K0 N OKOLICO AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67/051, fax: 61-588 ŠT.12 / LETO XVIII / 4. APRIL 1997 Poštnina plačana pri pošti Krš Romska problematika V Kruščah nastaja nov Kerinov Grm STRAN 3 Županje malo pristojnosti in še manj denarja Vsekakor bi ob odgovornostih radi tudi več pooblastil Občani se praviloma obr Krško, 24. marca - Potem ko smo se pomenili s posavskimi poslanci v državnem zboru.^so prišli na vrsto župan Povprašali smo jih po' marsičem in nastal je dolg zapis, ki smo ga, zaradi lažje beri j i vosti, razdel i I i v več celot. Beseda je tekla o tem, kako si župani treh posavskih občin, Jože Avšič (Brežice), Danilo Slter (Krško) in Jože Peternel (Sevnica), predstavljajo svoje delo in kaj jim nalaga zakon. Pri tem se je pokazalo, da župani niso najbolj zadovoljni s tem, kar imajo v rokah sedaj. So pa očitno vsi trije kar temeljito razrmsljaH^tezavansoj-azvo jn i h možnostfhsvojih občin. fizmed vprašanj se je namri nanašalo na delo Sveta posavskih občin, novega regijskega organa, ki bi že pred časom moral tudi formalno zaživeti, pa še ni. Sogovorniki so nam zatrdili, da med seboj sila učinkovito sodelujejo, da pa je formalno oblikovanje Sveta posavskih občin zgolj stvar časa: "Takoj po velikonočnih praznikih". Našemu glasu se je zdelo posebej pomembno, da "potegne" iz množice valeč tistih nalog, ki mu jih je določil občinski svet sebe. Časopis je tik pred prenehanjem izhajanja - zaradi finančnih težav. Pokazalo se je, da sicer nihče ne bi rad videl, da bi se Našemu glasu "kaj zgodilo", nihče pa tudi ni Dokazal kake resne pripravljenosti, da bi se s skupnimi močmi lotili 'reševanja časopisa. Finančno plat Našega glasa njegovi izdajatelji in delavci skušamo rešiti že vse odkar ta obstaja -torej dve leti. Podoba je ves čas enaka: "Saj je fajn da je, ampak denarja ni." Nev proračunih ne pri obrtnikih ali podjetnikih in ne pri naročnikih. Sploh ga očitno ni za pomoč zasebnemu podjetju, kamor Naš glas vsekakor organizacijsko sodi. Pri tem vsi naši sogovorniki pozabljajo celo to, da smo se (zadnjič januarja letos) že pogovarjali o težavah in tudi o drugačni organiziranosti Našega glasa, v obliki javnega zavoda ali kako drugače. Nikoli nam ni bilo postlano z rožicami, a sedaj je denarja zmanjkalo in ker imamo delavci Našega glasa grdo navado, da hočemo redno jesti, se oblačiti in imamo sploh še nekaj podobnih "nenormalnih" zahtev, ker tudi tiskarji ne delajo zastonj, kaže, da bo treba "štacuno" odločno zapreti. Pa čeprav bo škoda. Za nas bo tako menda škoda še vedno manjša, kot če se še in posebej povpraša po renti za okolico nuklearke, po koncesiji za savsko vodo/in verigo elektrarn) in vplivu lake obrobne regije v Lju6tjaaL0ostaja namreč pot, ki vodi skozi kadrovsko kuhinjo, in nad tem, kar so nam odgovorili naši župani, se vsekakor kaže zamisliti. Da, urednik in voditelj razgovora se nekako ni mogel odločiti, ali naj tak intervju uporabi tudi za razgovor o Našem glasu. Vprašanje o nadaljnji usodi Našega glasa se je potem nekako postavilo samo od Brežiška obvoznica: Jim bo država vrnila denar? STRAN 8 ODKUP INVESTICIJSKIH SKLADOV Tel.: 0608/71-439 AVTOVLEKjv 'LACI' Damir Prelec, s.p. Cirnik 16 Jesenice na Dolenjskem Brežice 0608/64-556 Mob. GSM 041/663-025 HHUU *S 0608/22-747 LanGuest d.o.o. KTNaj vid "»S NT Na rb fa prodaja računalnikov Tto\UlljC, poSUlHpilll rževaujerač. omrežij jrava predstavitve vašega gradnja računalnikov TeUfiu: 06Ci5%7-568 Mobitel: 0609/625-087 RDd.d. TOMŠIČEVA 3 LJUBLJANA, TEL.: 061/125-10-14,125-70-56 RAZVOJNA DRUŽBA d d ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Droga, Union, Kovlnotehna, Sava, Mercator, Krka, Pivovarna Laško, Lek, Julon, Mirna Portorož, Radenska. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO d.o.o. KRŠKO, TEL.: 0608/21-522 NOVO MESTO: ADO d.o.o., PREŠERNOV TRG 5, TEL.: 068/321-225 Rad a novic Brežice Levstikova 3 8250 Brežice Tel.: 0608/61-065 (prodaja vozil) Tel.: 0608/61-273 130 SIT (servis vozi I) -< TERME Č —> ATEŽ Topliška c. 35, 8250 Brežice j ttf- OBČIMA ^gSUp dOEZICE 20 let Brežiški sejem \ obrti in podjetništva PRIJAVNICA STRAN 9 Sevniški kataši osvojili naslov ekipnega državnega prvaka med člani Stojijo od leve: Tomaž Petrovič, Marko Stopar, Damjan Fila In Martin Hriberšek; sedita Sašo Vaš in Silvo Koželj. AMD Brežice izvedlo prvo letošnjo dirko v motokrosu Veliko število gledalcev na Prilipah videlo zanimive boje Damjan Pavkovič si je z drzno vožnjo (ob samo enem padcu) privozll zelo dobro 7. mesto. (ES) 9771318779018 DRUGA STRAN NAŠ GLAS, 12 - 4. APRIL 19S7 Steklina na pragu Krškega Na to smrtonosno bolezen smo že malo pozabili. Pred leti je bilo odkritih dosti okuženih živali, predvsem lisic. Ko se je začelo cepljenje lisic s hranilnimi vabami, je bolezen tako izginila, da novih primerov nismo odkrili. Temu primerno je upadla tudi budnost ljudi, ki pse spuščajo brez kontrole ali celo razmišljajo, da jih ne bi cepili proti steklini. K hiši na Trški gori nad Krškim se je zatekel maček in tam ostal. Naenkrat se je začel nenavadno obnašati in prinesli so ga na veterinarsko postajo. Gobec ni mogel več dobro zapreti, bil je ves oslinjen, kazala se je že delna ohromelost zadnjega dela telesa. Besno je pihal proti roki. Tudi "lastnica" je izrazila bojazen, da ni mogoče maček stekel. Čeprav so to tipični znaki za steklino, pa se podobni znaki pojavljajo pri raznih mačjih boleznih (npr. mačja kuga). Da bi se izključila vsaka možnost stekline, je bilo svetovano, da se žival usmrti ter pošlje na preiskavo. In res je bil izvid pozitiven! K sreči so z živaljo ravnali pazljivo, tako da ni nikogar poškodovala, vseeno pa morajo vsi, ki so bili z mačkom v stiku na cepljenja v Novo mesto. Ukrepe glede ostalih domačih živali pa je prevzela veterinarska inšpekcija (cepljenja, karantena). Primer, ki je opisan, se je zgodil prejšnji teden! Zelo zaskrbljujoče je dejstvo, da gre za steklega mačka v dokoaj urbanem okolju. Mačke po zakonu ni predpisano cepiti kakor to velja za pse, so pa lahko ravno tako nevarne prenašalke stekline. Neugodno je to, da živijo dokaj divje, brez nadzora. Posebej v času gonjenja pride do migracij in večjih stikov med njimi. Mačke so skoraj pri vsaki hiši, v večjih krajih pa jih je veliko brez lastnika. Ali bo Krško prvi kraj v Sloveniji, kjer se bo pojavila urbana steklina? Opisani primer je zlovešče znamenje. Ogroženi so otroci, ki se ne zavedajo nevarnosti, ki jo lahko predstavlja "ubogi" mucek. Starši naj otroke poučijo o steklini in nevarnosti, ki lahko izvira od neznane živali. Če pride do kakršnekoli poškodbe, je treba nujno k zdravniku. Veterinarska služba seveda tudi ukrepa in izvede aktivnosti svoje pristojnosti. Lastnike mačk posebej iz Krškega in drugih krajev pozivamo, da prostovoljno prinesejo svoje živali cepiti proti steklini. To lahko izvedejo tudi ob cepljenju psov, ki se bo v naslednjih tednih izvajalo na celotnem področju občine Krško in bo o tem tudi obveščena širša javnost. Druga možnost pa je cepljenje na veterinarski postaji v Brestanici, vsak dan od 7. do 9. ure in v sredo popoldne od 14. do 18. ure. Veterinarska služba Krško Tomaž CIGLER. drvet.med. TELEVIZIJA NOVO MESTO icanall s Trdinovega vrha na kanalu vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE STUDIO BREŽICE ¦¦¦umi Nova Kreditna banka Maribor d.d. je banka s celovito ponudbo bančnih storitev, ki zajema tolarsko in devizno poslovanje, poslovne povezave z več kot 600 bankami, kreditiranje, investicijsko bančništvo, poslovanje z vrednostnimi papirji, premičninami in nepremičninami, leasing posle, finančno svetovanje. Obvladujemo celoten splet storitev, ki jih mora ponujati sodobna in uspešna banka. A to ni vse. Poslujemo z znanjem, izkušnjami in tradicijo odprtosti, zaradi katere naši partnerji postanejo naši prijatelji. Ne ponujamo le svojih storitev, temveč rešitve problemov. Širimo bančno mrežo in jo približujemo tistim, ki nas potrebujejo. In zato lahko zapišemo: ena vodilnih slovenskih bank smo prav zaradi Vas, ki sodelujete z nami. Z letošnjim letom smo prisotni tudi v Brežicah, Maistrova 2 in Krškem, Cesta Krških žrtev 135/b. Cisti Računi - Dobri t 'RLTATELJII "^Nova KBM, u PISMA BRALCEV Zal, nisem solastnik! 55 Že od nekdaj sem bil nekako nenaklonjen "gostilniškim razpravam" (Neredko so daleč od resnice. Ubogi tisti, ki jim nasedajo in pomilovanja vredni, ki jih širijo). Večkrat me je kdo na kakšno tako "razpravo" (tarčo ali kosmato laž) opozoril, pa se mi je, se mi in se mi bo, vedno zdelo nevredno ukvarjati se s takimi stvarmi (Žal, se včasih iz take neresnice in zlaganosti izoblikuje javno mnenje in ubogi naivni ljudje mislijo, da je to, kar je preko gostilniških trač (ali čenč) prišlo do njihovih ušes, res). Ena zelo kosmata domislica (bog ve, kdo je njen avtor - gotovo kakšen "prijatelj", ki ima sam zatemnjeno vest, pa si jo lajša s tem, da krivdo vali na drugega, ki je sicer čist, pa mu je težko kaj naprtiti) govori o tem, da sem jaz solastnik podjetja Avto -Puntar. Ko sem to slišal, sem si rekel: "Ko bi le bil?!" Žal, to nisem. Zakaj pravim: "žal",...? Zato, ker vem, da je to že sedaj na samem začetku dobra firma, ki ima perspektivo in je zrasla iz poštenega in trdega dela, iz mnogih žrtev in neprespanih noči, da sta v njen razvoj vpeti vsaj dve družini... lahko bi o tem še govoril. S Puntarjevimi smo zares družinski prijatelji. Z navdušenjem in zanimanjem sem spremljal gradnjo poslovnega objekta, ki je bil, vsaj tako pravijo strokovnjaki, zgrajen v rekordnem času. Ko sta zakonca Puntar pred skoraj dvema letoma pri nakupu parcele na občini iskala ustrezno pomoč (v smislu podpore razvoju dobrega gospodarstva), jima je bila le-ta odobrena v smislu "možnosti obročnega odplačevanja" (enake možnosti so ponujene vsakemu, ki ima ustrezen poslovni načrt, ki zagotavlja nova delovna mesta, projekt, itd.). Mnogi so me takrat svarili, da lahko firma propade in podobno... Poznavajoč družino Punatr in računojoč na ustrezno zavarovanje plačila, sem danes zelo vesel, da sta v januarju letos svoje obeznosti do občine Krško, ki so izvirale iz naslova sklenjene pogodbe, v celoti poravnala (najpovem tudi to, da sta tudi sicer vse obroke plačevala promptno - na datum njihove zapadlosti). Takih plačnikov je dandanašnji v tej naši ljubi domovini (Krško ni izjema) zelo malo. Vemo, da se med nami gibljejo mnogi, ki jim je plačilo "na rok" deveta briga. Zaradi takih propada in izgublja vrednost še tisto, kar je po skoraj že končanem lastninjenju (Kako že temu našemu lastninjenju drugače rečemo?), še ostalo. Ob koncu tega pisanja želim vsem "trač - mojstrom", ki jih je zelo veliko, da v bodoče zberejo več korajže, se ob torkih (med 8. in 13. uro) pojavijo v moji pisarni in me naravnost vprašajo, če bi od mene želeli kaj izvedeti. Sicer pa tudi nikogar še nisem nikoli zavrnil (če mi je le čas dopuščal), če me je na cesti ustavil, me povabil na sok ali kavico, da sva se pogovorila o kakšni konkretni stvari. Za konec še aforizem, ki je nastal ob tem razmišljanju: "MED POŠTENIMI IMA LAŽ KRATKE NOGE; ŽAL MED SLOVENCI ŠE VEDNO DOVOLJ DOLGE." Pa lepo se imejte! ŽUPAN Danilo SITER Občni zbor Turističnega društva Kostanjevica na Krki 11. festival turističnih podmladkov Slovenije Kostanjevica na Krki, konec marca - V petek, 21. marca je v restavraciji Pod Gorjanci potekal občni zbor Turističnega društva Kostanjevica na Krki, kjer so obravnavali delo v preteklem letu in tekočo problematiko. V četrtek, 27. marca, pa so se zbrali novoizvoljeni člani upravnega odbora, ki so za predsednico izvolili Marjeto Jankovič, za podpredsednika pa Milana Kuplenika. Člani upravnega odbora so sklenili, da bodo uatanovili delovno telo, ki se bo trudilo združiti vsa društva (kar sedemnajst jih je) in posameznike, ki so kakorkoli povezani s turizmom. K turističnemu društvu je pristopil tudi Prforcenhaus, ki je doslej spadal v kulturno društvo. Letos bo Kostanjevica na Krki gostiteljica 11. festivala "Turizmu pomaga lastna glava", katerega tema bo "Ohranimo preteklost -stopimo v prihodnost" in bo potekal 17. in 18 aprila. Program bo zelo pester in bo pritegnil veliko gostov iz vse Slovenije. Na občnem zboru pa je bilo slišati tudi kritike na račun občine Krško. Prisotni so se spraševali, kako to, da ni bil nihče iz Krškega niti iz Kostanjevice na Krki prisoten na sejmu Alpe -Adria, in zakaj se Kostanjevičane v Krškem spomnejo le ob posebnih, izjemnih priložnostih. (Lea) Obnovljeni križ Brezje pri Senušah, 31. 3. 1997 - Med vinogradi na Žibertovi domačiji že vrsto let stoji križ, ki so ga po zaobljubi postavili predniki. Zaradi dotrajanosti ga je bilo sedaj potrebno obnoviti. Restavratorska dela Križanega je opravil mojster Podkrižnik, za ostala dela pa so poskrbeli domači in prijatelji. Križ je ob navzočnosti domačih na Velikonočni ponedeljek blagoslovil leskovški župnik gospod Ludvik Žagar. NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Ernest Sečen, Dani Kovač, Vilko Planine - Komercialist: Borut Šibila - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško - Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: PAPIROTI, vse iz papirja, Krško d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 130 tolarjev, za naročnike 110 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. w^ 'I IjLsVJ 12 - 4. APRIL 1997 IZ NAŠIH OBČIN Z 29. seje brežiškega občinskega sveta Ravnateljem je (zaenkrat) uspelo obdržati otroške vrtce Zaključni račun je potrjen, 73 milijonov primanjkljaja pa bo treba pokriti še letos - Dvom v učinkovitost Sveta posavskih občin Brežice, 24. mara Ponedeljkovo, šestnajst točk obsegajočo, 29. sejo Sveta brežiške občine svetniki sicer niso uspeli povsem do konca spraviti pod streho, vseeno pa so po enofaznem postopku potrdili zaključni račun za leto 1996 ter sklenili, da bodo dobrih 73 milijonov težak primanjkljaj pokrili s prihodki letošnjega leta. Dosti več časa, kot je bilo pričakovati, pa so namenili statutarnemu aktu o ustanovitvi Sveta posavskih občin, katerega so nazadnje le sprejeli, enako pa jim ni uspelo s spremembami občinskega statuta. Zaradi predolge razprave jih je prehitel čas, zato se bo ta točka spet pojavila na naslednji seji. Veliko polemik je med navzočimi sprožil tudi predlog nove organizacije predšolske vzgoje v občini, saj naj bi po novem ustanovili en vzgojnovarstveni zavod s sedežem v Brežicah, v njegovo sestavo pa bi sodili tudi vsi ostali vrtci, ki delujejo pri osnovnih šolah v Artičah, na Bizelj skem, v Cerkljah, Dobovi, Kapelah, Globokem, Pišecah ter Veliki Dolini. Še pred sejo je skupina ravnateljev prizadetih osnovnih šol na svet občine naslovila pismo, s katerim odločno odklanjajo tovrstno centralizacijo, ki po njihovem počasi vodi tudi v ukinjanje nekaterih osnovnih šol, utemeljitev za takšen poseg, ki ga je pripravil občinski oddelek za splošnopravne zadeve in družbene dejavnosti pa je po njihovem neumestna in predstavlja grobo poseganje v oceno strokovnosti in organizacijo dela ravnateljev in delavcev enot vrtcev pri osnovnih šolah, zlasti tistih z izrazito demografsko ogroženih območij. S temi argumenti so očitno prepričali tudi svetnike, ki so na koncu sprejeli sklep, da organiziranost predšolske vzgoje še naprej ostane v sedanji obliki, poiskati bo treba le možnost enakih cen za vse vrtce v občini. (ES) Romska problematika V Kruščah nastaja nov Kerinov grm Vaščani Gazic ogorčeni nad neučinkovitostjo občinskih in državnih organov - Nekateri grozijo, da bodo na črno postavljeno naselje, a z občinskim blagoslovom, odstranili kar sami. Z dinamitom! Brežice, 24.marca Prebivalci Gazic, vasi v krajevni skupnosti Cerklje ob Krki že dalj časa izražajo svoje nezadovoljstvo nad počasnim reševanjem romske problematike, saj občina in država po nekaj letih brezplodnih pogovorov nista storili praktično še ničesar. Gazičani so se prvič glasno postavili proti širjenju romskega naselja v njihovi neposredni bližini pred tremi leti, ko so Dobovčani "izgnali" tri družine Romov iz Dobove nazaj v Krušče. S tem je število Romov v tem naselju, tam jih po zadnjih podatkih živi že 46, preseglo število prebivalcev Gazic, ki se tako počutijo ogroženi. Ogroženo pa je tudi njihovo imetje, saj pravijo, da Romi pogosto kar namesto njih pobirajo poljske pridelke z njihovih njiv, veliko škode pa je storjeno v gozdovih, kjer Romi sekajo, kakor se jim zahoče. Na novinarski konferenci, ki jo je minuli teden sklical župan Jože Avšič je bilo predstavljenih nekaj bodočih korakov v smeri reševanja tega problema, toda prave rešitve, ki bi ustrezala obema stranema, ni na vidiku. Gazičani se z urbanizacijo in legalizacijo romskega naselja ne strinjajo, preselitev Romov pa bo tudi težko izvedljiva, saj jih nikjer ne marajo. Slišati je bilo sicer nekaj predlogov, da bi posamezne romske družine naselili na osamljene in izpraznjene kmetije, kjer naj bi sami skrbeli za obdelovanje zemlje in pridobivnje hrane, toda dvomov v uspeh takega posega je bilo preveč. Kot kaže, pa je pri koncu tudi potrpljenje Romov, ki enako kot Gazičani menijo, da se v smeri izboljšanja njihovih bivalnih razmer v zadnjih letih kljub temu, da je bilo prelitega veliko črnila, ni prav nič storilo. Zato je nek Rom iz rodu Hudorovičev, po vzoru rojakov iz Kerinovega grma v krški občini, pričel na črno zidati hišo. Prebivalci Gazic so se na organe oblasti obrnili takoj, ko je vneti graditelj pričel delati temelje, toda naša država deluje tako "učinkovito", da tam danes stojijo že zidovi, te pa bo, po vsej verjetnosti, še pred izidom naslednje številke Našega glasa krasila še streha. In kaj pravijo domačini? Poleg ogorčenja nad (ne)delom slovenske oblasti je slišati tudi tako skrajne napovedi, da bo problem najhitreje rešilo nekaj kilogramov dinamita. Mar res ne gre drugače? (ES) Pf ¦¦ ->v * *""""" Hišica na robu gozda. Bo črnogradnja v Kruščah tudi porušena na črno ? Zopet besedni napad obrtnikov na državo, le na: Na davkarijo so se že nekoliko navadili """Ti--------------------------------------------------------------------------------------------1--------------------------r----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Cim več prostora za naložbe v obrt in sicer takoj, saj navala kapitala od zunaj ni, treba je le preprečiti, da bi še domači obrtniki odšli drugam Krško, 27. marca - "Pravice si je treba izboriti, tudi od države. Ne moremo se kar v nedogled izgovarjati na to, da ima pristojnosti samo država in ne premakniti ničesar. Investitor mora vedeti, kdaj bo zadeva rešena, najbolje pa je, če je takoj, saj je vprašanje, če bo čez dve leti, ko pride na vrsto pri državi, še pri isti zamisli in če bo njegov denar še na voljo za isto naložbo. Poglejte po Italiji, Nemčiji In še kje: tovarno postavijo sredi polja, ker vedo, da je bolje, če je v njej zaposlenih 150 ljudi, kakor pa da na zemlji zraste pšenica. Pri nas pa Imamo kmetijsko zemljišče kategorizirano in zaščiteno, potem pa na njivah prve kategorije raste plevel, ker so v pušči." Nekako tako je (na nocojšnji skupščini krške obrtne zbornice) Nande Božičnik komentiral pojasnila občinskega tajnika Vinka Baha in njegovih sodelavk, češ, da so pristojnosti občinske uprave sila skromne, ker sta odločanje in denar centralizirana v Ljubljani. Kdor seje kdaj vozil vsaj po severni Italiji ve, da se cesta okrog Avviana in Pordenon vije skozi nekdanje vasi, vendar se sedaj ob prometnici namesto koruznih polj šopirijo lepo urejene podjetniške hale, vmes pa je vse, kar lahko sodi k udobno urejenemu naselju z infrastrukturo. Druga ob drugi, če pa jih kdaj ne bo več treba, bodo na njihovem mestu zanesljivo kmalu zopet polja. Razpravo je v to smer zasukala (ponovno) obrtna cona pod PA SE SLIŠI... Kostanjevičani naprošajo Kostak, da bi pravočasno praznil kontejner za odpadke, ki stoji na pokopališču, saj se smeti nabirajo ne le ob smetnjaku, pač pa jih veter raznaša tudi daleč naokoli. Stvar je nerodna tudi zaradi turistov, ki hodijo na ogled jame mimo pokopališča, kontejnerja in smeti. Počistite pravočasno, ne bo vam žal! Tudi Senovčani se pridružujejo prijateljem iz Kostanjevice in se obračajo na Kostak, ki (ne)izvaja dela na pločnikih v samem centru Senovega. Sreča je, da javna razsvetljava dela, kajti v nasprotnem primeru bi se kakšen krajan tudi že poškodoval. Če pa je res (kakor pa se pač govori), da je občina dolžna Kostaku kar nekaj "tolarčkov" za dokončanje omenjenih pločnikov, pa naj tudi kostakovi gospodje in gospe zaprosijo občinsko vodstvo za potrebna sredstva, ki bodo zadostovala za varno in nemoteno hojo. Leskovcem, na ulici MDB. Zbrani obrtniki so predstavnikom občine dopovedovali, da se njihov dialog o tej coni vleče že skozi skoraj 15 let in ga še ni konec. Ivica Puntar je skušala dopovedati, da gre za problem lastništva, ki se ga preprosto ne da rešiti, ker lastnik parcele pač noče sodelovati: "Pri taki stvari je občina dejansko nemočna, saj se lahko samo dogovarja. Morda bi kazalo sprožiti spremembo zakonodaje, ki bi dovoljevala izjeme, tako kot pri avtocestah. Seveda pa s tem razprave o obrtnih conah ni bilo konec: "Kdo pa danes potrebuje za obrt 20 kvadratnih metrov. Vsak starta na tisoč metrov in vedeti mora, da se bo čez nekaj let imel kam še razširiti, če bo treba", je vztrajal Molan. Seveda je navrgel še nekaj pripomb na račun (pogrebno) razvojnega sklada, ki drži v svojih kremplji SOP in še kak del krške industrije: "Če jih že nismo znali ubraniti pred propadom bi morali vsaj sedaj čim prej doseči oživitev teh prostorov, ne pa, da jih držijo zaprte." Hkrati pa smo slišali tudi pohvalo. Ivan Molan, predsednik zbornice: "Obrtniki nimamo prav nobenih pripomb na delo ljudi, ki v državni upravi sodelujejo z nami. Pripombe imamo le na politiko, ki jo vodi država do obrtnikov. Že vsa ta leta skorajda ni občine v Sloveniji, kjer bi nam bila vrata tako vedno odprta in bi nam bili referenti vedno tako na voljo, kot so nam v Krškem." Molan je imel tudi pripombo na izobraževalni sistem za potrebe obrti: "Sami obrtniki smo z lastnim denarjem postavili vzorčne izobraževalne centre, da bodo ja taki, kakršne potrebujemo in nam bodo dajali ustrezne kadre. Takrat smo postavili tudi ustrezno razmerje: 3 dele prakse in 2 dela teoretičnega pouka. Na zadnjem skupnem sestanku med obrtniki, ministrstvom za šolstvo in zbornico so imeli zopet glavno besedo učitelji in razmerje je sedaj ravno obratno. Pa še to: sama Slovenščina, komaj kaj tujih jezikov in računalništva... Če bo šlo tako naprej bo obrtniška zbornica umaknila svoj del financiranja projekta." Krška obrtna zbornica ima 806 članov, pri njih je zaposlenih 1.300 delavcev in vse to predstavlja četrtino krških delovnih mest. Vsekakor gre za potencial, ki ga je treba vikati in spodbujati v razvoju. Tega se zaveda tudi Franci Bogovič, predsednik krškega občinskega sveta: "V Krškem smo imeli s.molo, daje bila naša industrija močna, obrt pa šibka. Sedaj, ko se je industrija sesedla, nam je ostala samo obrt, a zaradi takega razvoja nam manjka borcev. Sam sem podjetnik že leta in vas povsem razumem. Zato predlagam skupno sejo s člani občinskega sveta, za katero bomo tudi gradivo in izhodišča za razpravo pripravili skupno." (Ika) A Najdaljša seja sevniškega občinskega sveta V petih urah obravnavali kar 28 točk dnevnega reda Sevnica, 26. marca - Kot je že navada, se sevniški občinski svetniki zadnjo sredo v mesecu sestanejo na seji občinskega sveta, in tudi tokrat je bilo tako. Posebnost 27. redne seje je bila le v tem, da so se najvišji predstavniki lokalne skupnosti spoprijeli z 28 točkami dnevnega reda, ki pa so jih po petih urah tudi uspešno zaključili. Tokratna seja je bila takorekoč rekordna, tako po trajanju kot po vsebini, seveda pa tudi po številu gostov, ki so se je udeležili. Obenem se je pokazalo, da je sejna soba kar premajhna, a kaj ko se tudi v sevniški občinski zgradbi nenehno omenja beseda prostorska stiska. Občinski svetniki in tudi občinska uprava so bila seznanjeni z varnostnimi razmerami v Posavju v lanskem letu, ki jih je predstavil Rajmund Veber, načelnik UNZ Krško. Sledila so poročila o poslovanju za leto 1996 in planu poslovanja za letošnje leto javnih podjetij Komunala Sevnica in Plinovod Sevnica, Stanovanjskega sklada občine Sevnica, Odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter Sklada stavbnih zemljih občine Sevnica. Poročilo o delu občinske uprave občine Sevnica je podal tajnik Zvone Košmerl. Sledila je informacija o izračunu prispevka staršev za varstvo predšolskih otrok ter bilanca stanja in premoženjska bilanca občine Sevnica na dan 31.12.1996. V nadaljevanju je občinski svet po skrajšanem postopku sprejel odlok o zaključnem računu proračuna, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah, odlok o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov občine Sevnica in odlok o ustanovitvi javnega zavoda VVZ Ciciban Sevnica. Sledil je še predlog prioritetnega reda investicij za pridobitev sredstev iz naslova demografske ogroženosti za leto 1997, predlog odredbe o javni razgrnitvi PUP-a staro mestno jedro Sevnica in predlog soglasja k statutu KS Primož. Osrednja točka dnevnega reda pa je bila seveda 1. obravnava odloka o letošnjem proračunu, ki je pokazala nekatere pomanjkljivosti v najpomembnejem finančnem aktu občine, predvsem na področju kmetijstva in problematike krajevnih skupnosti. Svetniki so občinski upravi naložili, da pripombe poskuša racionalno vnesti v odlok, o problematiki posameznih KS pa bo moral spregovoril tudi Svet krajevnih skupnosti, ki ga sestavljajo predstavniki vseh KS sevniške občine. (GAIex) Občni zbor brežiške Območne obrtne zbornice Občina naj čimprej ustanovi sklad za razvoj malega gospodarstva Brežice, 26. marca - Širjenje drobnega gospodarstva, večje povezovanje s slovenskim gospodarstvom ter prodor na tuja tržišča je le nekaj ciljev, ki so si jih v programu dela za letos zastavili na svojem rednem občnem zboru obrtniki brežiške občine. Zbor je v odsotnosti obolelega predsednika Območne obrtne zbornice Franca Brataniča vodil podpredsednik Anton Komočar, vsi navzoči pa so podprli idejo o ponovni ustanovitvi Sklada za razvoj malega gospodarstva, ki v občini že dolgo več ne deluje. Sicer pa so bili obrtniki do občine precej kritični, ko so ugotovili, da ta v predlogu letošnjega proračuna kmetijstvu namenja kar lepo vsoto denarja, gospodarstvu pa nič. Obrtniki so se zavzeli tudi za nadaljevanje raznih oblik izobraževanja, za ustanovitev novih specializiranih sekcij, niso pa mogli razumeti, zakaj zavarovalnica Triglav noče njihovega denarja. Tega bo zato z veseljem sprejela brežiška bolnišnica, ki je zbrane obrtnike in podjetnike zaprosila za pomoč pri nabavi aparature za artroskopske ortopedske operacije kolen, ki stane približno 40 tisoč DEM. Kot je pojasnil predstojnik kirurškega oddelka, dr. Franc Drobnič, brez nje takšnih operacij pravzaprav ne smejo več,opravljati. Obrtniki so prošnjo sprejeli z razumevanjem in obljubili tudi pomoč, veliko pa pričakujejo tudi od letošnjega sejma obrti in podjetništva, ki bo po enoletnem premoru v Brežicah znova oživel, dostojno pa želijo proslaviti tudi dvajseto obletnico ustanovitve svojega stanovskega združenja. (ES) študentski servis maribor Krško, CKŽ15, tel./fax: 0608/21-980 Brežice, Trg izgnancev 14, mobitel: 0609/610-455 OS3 Štipendije in posojila Posredovanje dela GOSPODARSTVO NAS GLAS, 12 - 4. APRIL «97 OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Aktualne informacije za avtoprevoznike 1. Na mejnem prehodu Ljubelj velja nov režim pretočnosti od 14.3. do 30.6.1997. Tako je prepovedana vožnja za vsa vozila, višja od 3 m, v času med 22. in 5. uro zjutraj pa velja prepoved prometa za ves promet. Obvozi so možni čez karavanški predor in Jezersko. 2. V Federaciji BiH se od 12. marca 1997 izvajajo novi postopki na mejnih prehodih za nadzor tovora, ki prihaja v to državo. Carinska uprava BiH je izdala navodila glede carinskega postopka pri uvozu visoko vrednega in ostalega tovora. Tako mora v primeru uvoza nafte in naftnih derivatov, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, tobaka in tobačnih izdelkov, prevoznik na osnovi carinske deklaracije plačati carino in druge carinske dajatve. To lahko predhodno uredi tudi uvoznik tega tovora. Carina bo tudi izvršila podroben pregled tovora. Tudi pri prevozu tega tovora s karneti TIR in ATA se izvrši prej opisani postopek. Za vse ostale tovore, ki jih prevažajo tuji prevozniki, se na osnovi deklaracije izračuna carina in carinske dajatve, in za to mora prevoznik ali pooblaščenec položiti zavarovanje, ki se vrne po prejemu potrdila iz namembne carinarnice o prejemu tovora. 3. Prevoznike vabimo, da se udeležijo seminarja na temo CEMT organizacija in dovolilnice, ki bo 12. aprila 1997, ob TI. uri, v modri dvorani celjskega sejmišča na sejmu Avto in vzdrževanje. Ob 14. uri pa bo srečanje slovenskih avtoprevoznikov na osrednjem prostoru pred modro dvorano, v primeru slabega vremena pa v modri dvorani sejmišča. 4. Prevoznike, ki nimajo urejene notranje kontrole, obveščamo, da lahko akt o ureditvi notranje kontrole dobijo na svoji območni obrtni zbornici. Obveznost izvajanja notranje kontrole določa Zakon o prevozih v cestnem prometu. Tako je domači prevoznik, ki izvaja javni prevoz oseb, stvari ali prevoz za lastne potrebe, dolžan izvajati trajno kontrolo nad izvajanjem predpisanih zdravstvenih delovnih in drugih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati vozniki. Zaradi predpisanih visokih kazni prevoznikom svetujemo, naj si akt o izvajanju notranje kontrole zagotovijo čimprej. Katalog "Ponudba slovenske obrti" V nakladi 12.000 izvodov je izšel trijezični katalog "Ponudba slovenske obrti", obsežnejši od lanskega, saj zajema ponudbo več kot 300 slovenskih obrtnikov. Katalog je bil skupaj z izdelki nekaterih slovenskih obrtnikov predstavljen množici obiskovalcev največjega obrtnega sejma na svetu - IHM v Muenchnu. Katalog bo predstavljal slovensko obrt še na najmanj petnajstih sejmih po Sloveniji, Avstriji, Hrvaški, Bosni in še nekaterih drugih državah. Obrtna zbornica Slovenije ga bo vse leto uporabljala za svoje uradno gradivo na številnih poslovnih srečanjih in konferencah. Več kot 2.000 izvodov pa je bilo razposlanih po vsem svetu - na naša in tuja gospodarska in državna predstavništva, obrtne in druge zbornice, domače tehnične trgovine, projektantska podjetja, večje kooperantske firme itd., katalog pa se bo ves čas tudi "vrtel" na internetu. Nova KBM znova znižala obresti Z aprilom Nova KBM d. d. letos že drugič izdatno niža obrestne mere za tolarska posojila pravnim in fizičnim osebam Z aprilom se bo nekaterim letos že drugič "pocenil denar". Nova KBM d.d. je namreč znova znižala obrestne mere za tolarska posojila. Pravne osebe, samostojni podjetniki, kmetovalci in tisti, ki opravljajo samostojne poklice, lahko poslej najamejo kratkoročna posojila pri Novi KBM na osnovi 7-odstotne izhodiščne realne obrestne mere. Za dolgoročna posojila pa je izhodiščna obrestna mera 8-odstotna. Ugodnejših obrestnih mer so deležni tudi občani, ki poslujejo z Novo KBM: za kratkoročna posojila do šest mesecev jim banka obračunava obresti na osnovi 7-odstotne letne realne obrestne mere, za posojila do dvanajst mesecev pa na osnovi 8-odstotne. Pri dolgoročnih kreditih do treh let so bančniki realno letno obrestno mero spustili na 9 odstotkov, za kredite do štirih let pa na 10. Prav tako je nižja tudi realna obrestna mera za dovoljenne prekoračitve sredstev na tekočih računih -odslej je 9-odstotna. V Novi KBM so nižje tudi izhodiščne obrestne mere za stanovanjska posojila, in sicer so za tista na osnovi varčevanja poslej 7,5 odstotkov, takšna na osnovi depozita 8, tista brez pologa pa 10 odstotkov letno. V skladu z medbančnim Dogovorom o zgornji meji pasivnih obrestnih mer v bankah in hranilnicah veljajo nove izhodiščne obrestne mere tudi za varčevana sredstva. Vloge na vpogled se poslej obrestujejo z enoodstotno obrestno mero letno, vezane vloge do 30 dni v skladu s temeljno obrestno mero (poslej T) oziroma valutno klavzulo (poslej D) + 0,1 odstotek, vezane vloge od 31 do 90 dni s T ali D + 4 odstotki, od 91 do 180 dni s T ali D + 4,5, vezane vloge od 181 dni do enega leta z obrestno mero T ali D + 5 odstotkov, vloge vezane nad enim letom pa do dveh T ali D + 6, vezane nad dve leti pa z obrestno mero T ali D + 7 odstotkov. Obrestne mere za devizne bančne vloge ostajajo enake kot doslej. Niko Fric - Magicje združil konjiček in poklic Od rekvizitov za čaranje do vsega za šolo S čarobnim kovčkom lahko tudi vi postanete čarodej - Predstave s sporočilom za najmlajše - Mačehovski odnos države do mladih podjetnikov Trgovina Magic na Senovem je odprta že tri leta, dovolj dolgo, da so se je Senovčani in okoličani že privadili, a še vedno premalo, da se ne bi otepala nekaterih težav. Lastnik trgovine, Niko Fric -Magic pravi, da mu obveznosti s trgovino, pa tudi delo v piceriji Magic v Sevnici, jemljejo toliko časa, da je moral v teh letih nekoliko odriniti na stran svoj najljubši hobi, po katerem je trgovina dobila tudi ime in zaradi katerega je Niko znan v Posavju pa tudi drugod po Sloveniji čarodejstva namreč. Kovinotehna se siri v Bosni in Hercegovini 20. marca je Kovinotehna odprla distribucijski prodajni center v Zenici, aprila pa se bo njeni verigi trgovin pridružila šefranšiza v Bihaču Po letih, ki so pomenila precej negotovo poslovanje naših podjetij v Bosni in Hercegovini in na področju Balkana nasplohm se stare poslovne vezi s temi trgi spet krepijo. Fizična potrditev je odprtje velikega distribucijsko prodajnega centra Kovinotehne v Zenici. Center na 1.000 m2 v osrčju Zenice ponuja celovito paleto Kovinotehnine veleprodajne ponudbe, od gradbenega materiala, inštalacij, orodij, barv in lahkov ter drugih izdelkov kemije, v kratkem pa še izdelkov metalurgije in široke potrošnje (bele tehnike, akustike in malih gospodinjskih aparatov). Center, ki je podprts sodobno računalniško tehnologijo in preko nje povezan s Kovinotehnino slovensko centralo v Celju, je namenjen oskrbovanju obrtnikov, malih trgovcev in večjih sistemov. Pomembnost dogodka odprtja centra lahko presodimo tudi po obisku uglednih osebnosti kantona Zenica, natančneje njegovega predsednika in ministra za trgovino ter veleposlanika Slovenije v Sarajevu, gospoda Mirošiča. Druga usmeritev Kovinotehne je ponovna krepitev tuje franšizne maloprodajne verige. Rezultat tega je odprtje franšizne trgovine v Bihaču, ki jo načrtujejo v prvi polovici aprila. S partnerjem v Bihaču bo Kovinotehna odprla tehnično trgovino na 700 m2, ki bo asortimansko pokrivala tako rekoč vse, kar nudi Kovinotehna v svojih trgovinah, poudarek pa bo na izdelkih in blagu za obnovo in gradnjo. Kovinotehna bo tako svojemu veleprodajnemu poslovanju iz Slovenije in njegovemu podaljšku, predstavništvom v Bosni in Hercegovini, tako dodala še "fizično" prodajo in se približala kupcem na teh trgih. Na policah trgovine je videti, da se nekdo "pri hiši" ukvarja z magijo, saj je pri njih moč kupiti vse vrste zabavnih pripomočkov za "čaranje". Tistih najzahtevnejših pa niti ni najti v trgovini, saj so zelo zahtevni, temu primerna je tudi cena, namenjeni pa so njegovim kolegom - čarodejem. Izdeluje jih pa kar Niko sam, ki pravi, da srečuje svoje kolege predvsem na seminarjih po Sloveniji in tujini. Še posebej rad se spominja srečanja z Davidom Copperfieldom v Milanu, kjer je največji zvezdnik magije pokazal nekaj trikov, pri katerih je vsem zastajal dih. Seveda pa ponudba trgovine Magic ni omejena le na omenjene artikle, saj je ena od njihovih dejavnosti tudi fotokopiranje, prodajajo igrače, pri njih dobite vse za šolo... Pred začetkom šolskega leta veliko Senovčanov ravno v tej trgovini naroča knjige in delovne zvezke in se tako izogne običajni gneči in nervozi v zadnjem hipu. Pred pustom so imeli široko paleto mask in kostimov, imajo pa tudi vse potrebno za fotografiranje. Nudijo še razvijanje slik (v Sevnici), tako da se tistim, ki ne hodijo pogosto od doma, ni treba posebej odpravljati v Krško. Zadnja novost trgovine Magic je čarobni kovček, pravzaprav sta dva. Manjši vsebuje petdeset, večji pa sto trikov. Namenjena sta mladim in starim, vsem, ki bi se radi naučili osnov čarodejstva in ob kaki priložnosti presenetili svoje goste z izvirnim trikom. V vsakem kovčku so vsi potrebni rekviziti in navodila za uporabo. Niko svoje bogate izkušnje (med drugim je član mariborskega čarodejskega kluba in združenja čarodejev Velike Britanije, tako da je na tekočem z vsemi novostmi) prenaša tudi na mlajše generacije in tako ima že kar nekaj "čarovnikovih vajencev", sam pa nastopa predvsem za otroke in za njihovo zabavo, ki pa je vedno povezana vzgojnimi podtoni. Tako je zadnje čase nastopal za mlade varčevalce Dolenjske banke s pravljico o malem bankirčku, ki je bila pri otrocih zelo dobro sprejeta, njen namen pa je bil poleg obilice dobre volje vcepiti otrokom varčevalnega duha. S to predstavo je nastopal v Novem mestu, Krškem, Trebnjem in Črnomlju. Magic se kar nekoliko razjezi, ko mu omenimo raznorazne "madioničarje", ki so v nekdanji državi cesto krožili po naših šolah. Ti da so naredili toliko škode s svojim šarlatanstvom in željo po hitrem in lahkem zaslužku, da se njemu in njegovim kolegom še zdaj pozna. Magicove predstave niso nikakršno zavajanje publike, še manj pa imajo kakršokoli zvezo s hipnozo. Trenutno je z magijo nekoliko manj zaseden, največ dela ima decembra, pred Novim letom. Takrat je tudi nastopil na televiziji (TV 3) in za ministre slovenske vlade in za gospodarsko zbornico, tako da lahko rečemo, da za dobro zabavo nismo nikoli prestari. Na koncu pa se Niko Fric ni mogel izogniti grenkim podjetniškim izkušnjam. "Namesto da bi država Prizor z Nikove predstave o malem bankirčku pomagala mladim podjetnikom, se mi zdi, da bi nas rada ožela na vsakem koraku, in to še preden si ustvarimo normalne pogoje za delovanje. To se mi ne zdi v redu in upam, da se bo v tem oziru obrnilo na bolje. In to kmalu, sicer bodo nehali delati še tisti mladi ljudje, ki imajo voljo do dela. Sodim v generacijo, ki si najtežje ustvarja pogoje za preživetje in če se ne bo nič spremenilo, ne vem kako bo." (VP) GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Ureditev javnih naročil v Evropski unjji Med javna naročila spadajo po predpisih EU vsi nakupi, ki se financirajo iz proračuna, kamor so vključeni obrambni sektor, gradbeništvo, energetika, telekomunikacije, transport, tehnična in pisarniška oprema, tekstil ipd. Za javna naročila se v EU ne smatrajo le nakupi državnih organov, temveč tudi nakupi vseh organizacij, ki jih nadzoruje ali financira država, pa tudi nakupi nekoč državnih, zdaj pa privatiziranih javnih podjetij. Glede na pomembnost tega trga je bilo v EU sprejetih več direktiv, ki naj bi zagotovile čimbolj racionalno uporabo javnih sredstev po eni strani in čim manjšo diskriminacijo pri izbiri najugodnejših ponudnikov. Te direktive so naslednje: Direktiva o pogodbah o nakupih blaga v javnem sektorju (88/295 OJ 1988, L127/1), Direktiva o pogodbah o izvajanju del v javnem sektorju (89/440 OJ 1989, L210/1), Direktiva o pogodbah o opravljanju storitev v javnem sektorju (92/50 OJ 1992, L209/ 1), Dve direktivi o pogodbah o opravljanju javnih storitev (public-utilities). Vse direktive o javnih nakupih postavljajo nekatera splošna pravila, ki jih morajo države članice oz. njihovi organi in druga telesa upoštevati pri svojih naročilih. Gre za pravila, ki zadevajo razpise, tehnične standarde, kriterije za izbiro izvajalcev, postopek za izbiro ponudnikov, objavo rezultatov, dolžnost obveščanja držav članic Komisijo EU o številu in rezultatih razpisanih tenderjev in pravna sredstva, ki jih lahko uporabijo udeleženci tenderjev, ki menijo, da je prišlo do nepravilnosti. Kljub vsemu temu ostaja pridobitev poslov v javnem sektorju za nerezidente težavno. Po zadnjih podatkih je bilo le 3,4 % vseh naročil dodeljenih izvajalcem, ki niso iz države, ki je naročilo razpisala. Delno je razlog zagotovo tudi v premajhni obveščenosti izvajalcev, ki se udeležujejo javnih razpisov, glede njihovih pravic in možnosti, ki jih imajo v skladu z zakonodajo EU Zato se lahko za vašo večjo obveščenost glede javnih naročil v EU obrnete na GZS OZ Posavje, tel. št. 22-387, kjer lahko dobite dodatne informacije. Sejem Gradnja in obnova Tradicionalen mednarodni sejem GRADNJA in OBNOVA v Sarajevu -Skenderija bo poteklal od 27. do 31. maja 1997. Organizator nastopa na sejmu bo oddelek za gospodarsko promocijo, izvajalec postavitve pa Gospodarsko razstavišče. V okviru te sejemske prireditve bodo sledeči sejmi: XX. mednarodni gradbeni sejem, XVII. mednarodni sejem lesa in lesarstva in VIII. mednarodni sejem obrti. Na 27.000 m2 sejemskega prostora bo predstavljeno vse za gradnjo, obnovo, sanacijo in opremo stanovanjskih objektov ter ureditve okolice, komunalno in cestno gradnjo, gradbena mehanizacija in stroji za gradbeništvo, sodobna lesna in spremljajoča industrija, industrija pohištva in opreme za poslovne in stanovanjske objekte ter stroji in orodja za lesnoobdelovalno industrijo, sodobno drobno gospodarstvo in obrt ter stroji, oprema in orodja za potrebe drobnega gospodarstva in obrti. GZS bo organizirala tudi poslovno konferenco in subvencionirala nastop članic GZS vvišini 25 % od stroškov najema neopremljenega prostora. Prijavnico, ki jo je potrebno oddati najkasneje do 07. aprila 1997 in vse dodatne informacije dobite na GZS OZ Posavje, Bohoriheva 9, Krko, tel. št. 22-387. SEJMI IN RAZSTAVE v Sloveniji V APRILU 1997 CEUE: 08.-12.04.1997 8. sejem AVTO IN VZDRŽEVANJE 18.-20.04.1997 4. mednarodni GLASBENI SEJEM GORNJA RADGONA: 15.-19.04.1997 MEGRA - mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov KRANJ: 04.-11.04.1997 LJUBLJANA: 02.-06.04.1997 08.-11.04.1997 19.-27.04.1997 MARIBOR: 23.-25.04.1997 23.-25.04.1997 36. Slovenski sejem KMETIJSTVA in GOZDARSTVA 36. mednarodni sejem ALPE ADRIA - KULINARIKA KAPITAL 1997 - predstavitev slovenske in tuje finančne ponudbe 20. mednarodna razstava: SLOVENSKI AVTOMOBILSKI SALON FORMATOOL1997 - mednarodni sejem orodij in orodnih strojev PLAGKEM 1997 - mednarodni sejem plastike, gume in kemije AS GLAS, 12 - 4. APRIL 1997 TEMA TEDNA Županje malo pristojnosti in še manj denarja Vsekakor bi ob odgovornostih radi tudi več pooblastil Občani se praviloma obračajo na župana, ta pa je samo izvrševalec tistih nalog, ki mu jih je določil občinski svet prepričujemo o tem, kaj je bilo pred leti zapisano v pogodbi med Našim glasom in občino Krško, kako bi v sosednjih občinah vendarle našli nekaj denarja tudi za nas... Verjemite, da to ni plašilni balonček! Verjemite, da v bistvu sploh ne gre za neznosno veliko denarja, še posebno ne, če vsoto primerjamo s pomenom uveljavljenega regijskega časopisa. To pa Naš glas je. (Ika) Vzeli so nam celo najlepše: poroke opravlja država Naš glas: Občasno se pojavijo dileme o tem, do kod segajo pristojnosti občinskega sveta in do kod županove, kaj lahko naredita drug brez drugega ali drug mimo drugega. Zato me zanima, kako si predstavljate pristojnosti in obveznosti župana v skladu z določili zakona. Danilo Slter: "Vem, da slovenski župani ta hip orjemo ledino - v taki spolitiziranosti in v skladu z obstoječo zakonodajo. Vem, da se bodo nekatere stvari spreminjale v skladu z nekaterimi evropskimi in drugimi spoznanji. Vem, da so pristojnosti župana ta hip v slovenskem prostoru dokaj nizke, dokaj okrnjene in da so nam na nek način pristrigli peruti. Zunaj je pač drugače. Ne le, da župani razpolagajo s prostorom, da izdajajo lokacijska in gradbena dovoljenja, na nek način so pod njihovo ingerenco policija, inšpekcije, sodstvo ali sodnik za prekrške, davčna uprava itd. To se dogaja v večini razvitih držav, pri nas pa temu ni tako. Vemo recimo, da so v svetu župani osebno izvoljeni in odgovorni. Sploh ne vodijo občinske uprave v tem operativnem smislu, ampak imajo za to skupaj z občinskim svetom ali lokalnim parlamentom razpis, na katerem izbirajo menedžerja ali direktorja mesta ali občine, vrhovnega sodnika, kakorkoli že imenovanega, ki je oprerativni šef občinske uprave, ki normalno izvaja sklepe občinskega sveta. Ponavadi župan, kot član, kot primus inter pares v občinskem svetu, vodi seje občinskega sveta, ki so bolj pogoste kot pri nas in občinski sveti so manjši kakor pri nas. Pri nas pa seveda ni tako. Osebno se zavedam, da pri nas občinski svet nalaga županu posamezne naloge in da jih mora ta izvrševati. Vemo pa tudi to, da je potrebno dosti dobro sodelovanje med županom in občinskim svetom in žal pri nas v Krškem ta trenutek ne morem govoriti o zglednem sodelovanju med menoj in občinskim svetom, se pa bom tudi v bodoče, v kolikor se doslej nisem dovolj, trudil, da bi do tega sodelovanja prišlo. V preteklem tednu in v tem tednu smo začelo s srečanji kolegija občinskega sveta in to bomo nadaljevali v naslednjem tednu, da se pogovorimo o vseh pomembnih vprašanjih, ki zadevajo delo občinskega sveta in občinske uprave, priprave proračuna za leto 97 ter še nekatera druga vprašanja." Jože Peternel: "Če govorimo danes o delu župana, moramo povedati nekaj: župan v današnji državi Sloveniji ni tisto, kar je v Evropi. Če hočemo priti v Evropo bomo tudi županu morali dati druge naloge in verjetno tudi pravice. Otem nekaj kasneje. Sedaj pa ne bom povedal, kako si predstavljam delo župana, ampak kako sam delam. Govorim o odnosih med občinskim svetom in županom in ti so pri nas urejeni. Občinski svet so predstavniki ljudstva. To so tisti ljudje, ki so včasih sedeli pod lipo ter moževali pod vodstvom staroste in ta starosta naj bi bil župan. Torej starosta naj bi svetoval, koordiniral, na nek način vodil in potem tudi nadziral in kontroliral, kako so se pod lipo dogovorjene stvari ursničile. Pri nas o vseh točkah dnevnega reda seje občinskega sveta najprej razpravljajo predsedniki vseh strank, ki so v občinskem svetu. Dnevni red sicer pripravlja naša občinska uprava in ta poišče vse točke, ki zanimajo naše občane in občinske svetnike. S predsedniki izmenjamo mnenja, dobimo stališča in potem začnemo sestavljati šele pravi dnevni red za sejo občinskega sveta. Ko imamo to pripravljeno se na kolegiju še enkrat dogovorimo za celotno "friziranje" dnevnega reda. Potem ga šele damo na mizo. Praviloma stremimo za tem, da se noben material ne pojavi na klopi. Vsak član občinskega sveta ima ves material teden dni pred sejo doma. Načelo tudi je, da noben predlagatelj zadev na seji sveta ne tolmači, ampak jih dajemo v razpravo takoj, ko se pojavi točka in predlagatelj odgovarja samo na vprašanja. Dogaja se, da Jože Peternel: "Spomnimo se še pokazatelja vloge, ki jo ima v ljubljanskih glavah Posavje. Neka marsikdaj vprašanj ni in stvar je skoraj soglasno sprejeta. Imamo srečo ali pa ne vem, kako bi to imenoval, da nimamo razprtij med strankami, zato je naš občinski svet lahko tako homogen. Toliko o občinskem svetu, sedaj pa še nekaj o županu: občani se praviloma obračajo na župana, ta pa je samo izvrševalec tistih nalog, ki mu jih je določil občinski svet. Župan je zato mnogokrat (vsaj jaz osebno) v škripcih, ker je občinski svet sprejel neke stvari, ki so v redu ali pa tudi ne (tega ne bi sedaj komentiral!), sam bi pa moral odločiti drugače. Županovanje je strahotno okrnjeno. Kaj je najbližje občanu?! Tisto, kar dnevno doživlja in obredi, povezani z vsakdanjostjo. Eden najlepših obredov je poroka, to pa je država vzela v svoje roke, namesto da bi jo prepustila občini. Dalje: kot občina smo odgovorni za urejanje prostora. Za to dajemo denar, imamo pogodbe, izdelujemo prostorske plane, potem nam pa po vsem tem šari država. S tem se ne morem strinjati in če bo kdaj priložnost, bom to tudi javno povedal. Spominjam se iz literature, kaj je bila stara občina. Bila je župa, župan je bil resnično župan, neposredno je bil izvoljen. To je bilo edino, kar smo še obdržali in še to v dveh krogih. Včasih tega ni bilo. Če jih je kandidiralo šest je zmagal tisti, ki je dobil največ glasov." Danilo Siter: "Bili smo v Ameriki in ogledali smo si delo županov, lokalne samouprave. Vsak izmed nas, Juri, Luči in jaz, je iz druge stranke, a o vsem, kar smo videli tam v zvezi s to problematiko, ne le, da mislimo enako. Verjetno se sploh ne moremo ne strinjati." Jože Avšič: "Rad bi, da bi bili čim bolj racionalni s časom, zato ne bom ponavljal vsega, kar sta povedala moja predhodnika, se pa z vsem strinjam. Pri tem bi dodal (ironično ali žalostno), da smo po svojem položaju in pristojnostih, ki jih imamo, po krivici direktno voljeni. To je preveliko naprezanje. Preveč je treba volllcem na raznih shodih tudi obljubljati, če že hočete, kar potem sploh ne moreš uresničiti, ker ti tega zakon sploh ne dovoli. V bistvu si na tak način župani pri Volllclh dobivamo neupravičeno negativne točke. Iz svoje prakse lahko povem, da imam enkrat mesečno dan, ko sprejemam stranke po predhodnem dogovoru pri tajnici. Praviloma je 50 - 70 odstotkov strank, ki ne sodijo k meni. Gre za ljudi, ki jih moram, z nekaj besedami tolažbe, pošiljati v upravno enoto. Njihovih problemov ne morem rešiti. V brežiškem koncu so še vedno tipičen problem državljanstva in podobne zgodbe, ki so še posledica naše kratke osamosvojitvene vojne ter teh ljudi, ki so ostali v Brežicah celo v brezpravnem položaju. Tudi o prostorskih zadevah se obračajo na župana, ki pa za te reči nima nobenih pristojnosti. Saj jih tudi ne bi rad imel, ker se strinjam s tem, da je državljanstvo stvar države. Bi pa ta država lahko kdaj pa kdaj povprašala lokalno skupnost po tem, kakšna je določena družina, ki živi v njenem okolju že pet let in nima še ničesar odločenega. Morda bi tako lahko dobila odgovor, na katerem bi potem lahko gradila v svojem nadaljnjem odločanju. Mislim pa, da v predstavah ljudi še vedno prevladuje podoba o vsemogočnih županih, ki so jo mednje vrgli mediji. Zaradi tega imamo vsi župani neizmerne probleme, ker moramo ljudi prepričevati, da to ni res. Malo bom vpletel svojo funkcijo poslanca. Veliko županov nas je v državnem zboru in vsi mislimo enako, ne glede na strankarsko pripadnost. Dogovorili smo se, da bo naša prednostna naloga sprememba zakona o lokalni samoupravi, da bomo določene državne pristojnosti skušali vrniti na lokalno raven. Uredili bomo tudi financiranje občin, ki je naša naslednja lokalna tragedija. Določene pristojnosti, ki si jih je država uzurpirala in odvzela (npr.: izdajanje lokacijskih dovoljenj in še kaj) moramo dobiti nazaj. Spremeniti je treba Zakon o lokalni samouravi in bistveno povečati delež proračuna, namenjen financiranju lokalnih skupnosti. Treba je povedati, da je Slovenija tudi že podpisala listino o lokalni samoupravi, na podlagi katere se bomo morali v naslednjih letih vsaj približati ravni financiranja lokalnih skupnosti, kot jo imajo ostale evropske države. Na teh dveh točkah bom vztrajal v svojem imenu in v imenu vseh tistih županov, ki pričakujejo, da se bo v naslednjih nekaj letih to moralo spremeniti. Volitve bodo že drugo leto in naslednji mandat bo brez tega še veliko težji. Če ne bo nič urejenega se bodo pokazale vse pomanjkljivosti in dvomim, da se bodo kandidati tako zlahka potegovali za županstvo, kot so se doslej." Siter: "Ko je župan voljen neposredno mora dejansko volilcem obljubljati določene zadeve. Če pa je njegov občinski svet obarvan drugače, županova kredibilnost pade. Zaradi določenih nestrinjanj, kakršna so se pokazala tudi pri nas (upam, da se bomo v prihodnje lahko uskladili drugače), se znajde v popolni pat pozicij i. Večkrat sem bil že obveščen, da zunaj župani niso voljeni na strankarskih listah, ampak so to ljudje, ki so v svoji sredini znani, spoštovani in ki lahko potem modro odločijo v določenem poliožaju. Imajo seveda tudi pristojnost, da o čem odločajo." Avšič: "Kaže, da si je vsak izmed nas zastavil delo v občinskem svetu po svoje. V Brežicah imamo živopisen svet, vendar doslej še nikoli nismo zašli v položaj, ko svet ne bi mogel delovati in sodelovati z županom. Morda gre za drugačen način, kot sem slišal sevniškega župana, naš svet je zelo zahteven, kritičen, a doslej smo vse odločitve sprejemali z veliko mero prepričevanja in podobnega. Vsaj glede na raven sedanje zakonodaje ocenjujem, da je v Brežicah sodelovanje župana in občinskega sveta zadovoljivo, da pa je pomanjkljivost v zakonodaji, ki je povzela predvsem nekdanja določila. Tako je občinski svet postal neke vrste mala skupščina, župan pa neke vrste izvršni svet, ki naj bi izvajal sklepe občinskega sveta. Ta potrjuje ali zavrača tudi županove predloge. Ta sistem se sicer imenuje drugače, deluje pa podobno kot prejšnji." Odcepitve krajevnih skupnosti - skupna bolečina odcepljenih in ostajajočih - niso edine težave v občinah Naš glas: Rad bi, da komentirate odcepitvene težnje posameznih krajevnih skupnosti v vaših občinah, da navedete, kje vidite največje probleme ter morebitne rešitve. Peternel: "V času po reformi lokalne samouprave smo doživeli eno odcepitev. To je KS Bučka v celoti, s približno 700 dušami. Na referendumu je šel sklep "skozi" na noževi konici, kot se reče (za odstotek razlike), v zadnjih 6 mesecih pa se pojavljajo tendence, da bi se nam priključili nazaj. Občinski svet je o tej zahtevi sklenil, da se bo podredil volji občanov. Ne glede na to, če želijo oditi, ali pa se priključiti. Ne bo pa vodil nikakršnih aktivnosti v zvezi s tem. To so nekateri občani Bučke malo napačno razumeli, bila je polemika v časopisih, vendar smo zadevo umirili. Če se odločijo, jih mi sprejmejo nazaj, odločiti pa se morajo z referendumom. Moram pa povedati: na podlagi mnenja občanov sklepam, da bo v občini Sevnica morebitni referendum o priključitvi Bučke neuspešen. To pomeni, da bomo po nepotrebnem vrgli vstran milijon ali dva. Imamo tudi tendence zaselka Veliki Cirnik, da bi se priključil občini Trebnje, vendar so po zadnjem sestanku rekli, da gre le za dva posameznika, ki malo razmišljata po svoje. Kar zadeva probleme: imamo en problem in pol. Eden je velik, v celi občini, ki obsega 272 kvadratnih kilometrov. To so ceste in za razpravo o cestah porabimo več kot polovico časa. Druga postavka so vodovodi. Imamo okrog 190 vodovodov, če upoštevamo kriterij petih gospodinjstev, dvajsetih občanov ali desetih zaposlenih v neki produkciji. Vseh imamo pa 350. Ti vodovodi so problematični, občani jih ne želijo dati v skupno oskrbo. Trdijo, da so sami kopali, da so plačali, da želijo s tem upravljati. Ko pa pride (vdre) gnojnica, tako kot je bilo zadnjič, so pa prvo prileteli na občino k županu in tajniku: "Voda!" To je druga polovica problema, medtem ko je ostalo manjšega značaja. Rešitev je seveda denar. Treba ga je čim več pridobiti od države, saj gre za t.i. demografsko ogrožena območja. Naša občina je predlani pridobila 25, lani pa 10 milijonov tolarjev, kako bo letos ne vemo. Pričakujemo pa, da nas bodo gospodje poslanci malo podprli. V poštev pridejo še CRPOV-i, kjer tudi lahko pridobimo del denarja. Čeprav so očitki, da dajemo vse v ceste, ničesar pa v cerkve, v hiše, kozolce. To je res, a če bomo imeli slabo cesto, ne bo nihče prišel gledat lepega kozolca. Del denarja se da dobiti s t.i. agrooperacijami, ko poravnavamo teren, razbijamo skale, melioriramo, dreniramo. Takrat se dovoli hkratna gradnja ceste, od občanov zberemo del sredstev... Imamo občane, ki so dali tudi po 4 ali 5 tisoč DEM zato, da so dobili asfalt do vasi." Avšič: "V brežiškem prostoru so problemi identični kot v sevniškem: ceste. Naj gre za krajevne skupnosti pod obrobjem Orlice ali na obronkih Gorjancev, povsod je ista zgodba. Seveda pa so želje in zahteve krajev v ravnini, ob pomembnih komunikacijah večje in zopet vezane na komunikacije, na slabo vzdrževanje... Ker pa je vprašanje vezano na odcepitvene težnje posameznih delov občine, moram pošteno priznati, da se pri nas KS Dobova kar intenzivno pripravlja, da bi se organizirala kot samostojna občina. To je drugi največji center v občini. Po nekaterih glasovih se nekako preštevajo in ocenjujejo KS na kranjski strani naše občine, vendar uradnih korakov še ni nihče naredil. V Dobovi, kolikor vem, pripravljajo program. Narobe bi bilo, če bi jih kot župan v fazi priprav in razmišljanj ter tehtanja možnosti za uspeh kakorkoli prepričeval. Zakon določa kriterije, terja najmanj 5.000 prebivalcev, izjemoma manj, postavlja pa še 7 ostalih pogojev. Vse skupaj bo najprej ocenilo ustrezno delovno telo pri državnem zboru in ministrstvo za lokalno samoupravo. Občinski svet bodo zaprosili za mnenje. Mislim pa, da (glede na programe, ki so pred nami) ne bo koristno, če se bo občina razcepila. O tem govori več razlogov. V občini imamo sprejet dolgoročni program razvoja družbenih dejavnosti, vse do leta 2005. Veliko projektov še ni prišlo na vrsto. Dobovski je na srečo že končan, čakajo nas pa še naložbe v Veliki Dolini, v Artičah, Kapelah, Brežicah... Ta program je temeljil na finančnih sredstvih take občine, kakršna danes obstaja. Ravno tako bo letos pripravljen in sprejet dolgoročni program naložb v komunalno infrastrukturo. Tudi ta bo temeljil na globalnih sredstvih, kijih ima občina pred seboj. Delitev občine bo močno omajala tisti del programa, ki še ni uresničen, zlasti bodo prizadete tiste krajevne skupnosti, ki same ne zmorejo tolikšnega denarja. Še zlasti se pojavijo težave, ko gre za vodooskrbo. Vodovod je zelo težko realizirati delno, ker gre za večje sisteme. V občini smo pri izgradnji tretjega takega sistema, čaka nas še četrti in potem bi imeli oskrbovane preko 90 odstotkov občine z vodo, ki bi bila v upravljanju javnega podjetja. Skratka mislim, da je trenutno malo preuranjeno razbijati občino samo zaradi ambicioznih programov, ki naj bi v prihodnje prinesli plus samo nekaterim prebivalcem. Lahko se motim in lahko da bodo prebivalci Jože Avšič: "Župani smo po krivici voljeni direktno. To je preveliko naprezanje. Preveč je treba volilcem na raznih shodih tudi obljubljati, če že hočete, kar potem sploh ne moreš uresničiti, ker ti tega zakon sploh ne dovoli. V bistvu si na tak način župani pri volilcih dobivamo neupravičeno negativne točke." rekli drugače. Volja prebivalcev se bo izrazila preko nekih odločitev. Mislim pa, da bo treba vsako stvar temeljito pretehtati, da bodo nekatera okolja vsekakor lahko imela veliko koristi od tega, da pa je veliko vprašanje, kdo bo, razen sedanje občine, skrbel za že prej omenjene zaselke pod Gorjanci ali pod Orlico." Siter: "Tako, kot se mi radi potožimo, da je šel denar nekoč po Savi navzdol v Beograd, sedaj gre pa po Savi gor v Ljubljano, tako tožijo posamezne krajevne skupnosti iz naše občine, da ostane preveč denarja v centru, v Krškem in da ga je premalo za uresničitev njihovih programov. Mislim, da je to popolnoma primerljivo, saj so določeni programi, ki jih posamezna krajevna skupnost ali občina s 4 - 5 tisoč prebivalci, če bi se ustanovila, ne bi mogla izpeljati, ker so tako ogromni. Pri nas gre za KS Senovo. Čeprav sam še nisem bil povabljen na tak sestanek, kjer naj bi soočili argumente za in proti odcepitvi, sem pa slišal neuradna poročila o zboru krajanov, ki naj bi o tem razpravljal. Menim, da so nekateri preračuni, ki so jih posamezniki naredili v našem prostoru, pokazali nekatere napačne številke. Niso prikazali tistih podatkov, s katerimi bi dejansko taka občina razpolagala. Niso upošptevali, da ima vsaka občina nujno zagotovljen program, ob katerem ti dobršen del denarja odleti takoj, ko ga dobiš. Gre za šolstvo, socialo, delno otroško varstvo, zdravstvo in vzdrževanje komunalnih ter lokalnih cest. Skratka: morda se skupaj nabere nekaj denarja in se to sliši veliko, samo tisti razpoložljivi investicijski delež, ki ga ima občina, je ponavadi vedno prekratek. Tako tudi mi z vami delimo usodo, da smo vedno zadolženi, odkar je ta občinski svet in ta občinska uprava. Tudi podedovali smo prevelik dolg. Prvega januarja 95 smo ugotovili, da je bil celoten razpoložljivi del proračuna, ki se lahko dolgoročno zakreditira, popolnoma zakreditiran za naslednjih pet let. Poleg znanih 430 milijonov dolga, ki smo jih prenesli iz leta 94, se je čez leto nabralo dodatnih 100 milijonov, ali še več. Tako smo tudi mi v teh škripcih, je pa težnja vendarle prisotna. Očitki so, kakor je meni znano, da občinska uprava občine Krško in občinski svet (ali samo uprava, to mi ni znano) ne sodelujejo dovolj pri realizaciji progeramov KS Senovo. Skratka, da nimamo dovolj posluha. Spet so na vrsti ceste, vodovodi, kilometri neasfaltiranih cest. Še posebej po Bohorju in do nekaterih vasi, ki so zares oddaljene. Zato sem že lansko leto zastopal mnerije, da mora oditi večina investicij (sedaj in v bodoče) v bohorski predel naše občine. Prevozil sem ga in vem, da je tozadevno preskrbljen, da so zares težave. Smo pa lani in v prejšnjih 3 - 4 letih s skupnimi napori (tako jaz osebno kakor tudi drugi) angažirali nekaj sredstev, da se je vendarle ta cesta iz Brestanice do Senovega, ki je bila takrat v zelo poraznem stanju, vendarle uredila. Skratka: KS Senovo ima odprte težnje po osamosvojitvi, osebno pa menim, da to v tem trenutku, zaradi tega, kar sva oba navajala, ne bi bilo smiselno. Mislim, da je prav zaradi finančnih razlogov primerneje ostati v celoviti občini. Čeprav se je že na referendumu leta 94 razmišljalo o osamosvojitvi, vendar naj bi takrat šlo za združeno občino Brestanica -Senovo - Koprivnica. Te težnje so se ponovno pojavile in upam, da se ne bodo poskušale realizirati tako vehementno, kot je bilo predstavljeno na prvi pogled. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha in upam, da se bodo zadeve tudi tu umirile. Kot problem omenjam Rudnik Senovo v zapiranju, saj je država, ko je sklepala o njegovem zapiranju, eliminirala vsako razvojno komponento tega zapiranja. Takrat in še kasneje smo v občinskem svetu sprejemali določene sklepe, ki so dajali in še dajejo prednost KS Senovo, naj bo to pri zagotavljanju prostorskih pogojev, možnosti odpiranja novih delovnih mest, programom, ki naj bi se tam pojavili... Sicer pa: na vse prošnje tako občine kot poslancev iz Krškega, država ni odgovoruila z ničemer, kar bi olajšalo bolečino ob zapiranju rudnika Senovo. Zato se mnogi ljudje bojijo, da bo Senovo ostalo spalno naselje. Med večnimi problemi je treba omeniti še močno kampanjo KS Dolenja vas, ki smo jo imeli pred kratkim zaradi prisotnosti t. i. TEMA TEDNA NAŠ GLAS, 12 • 4. APRIL 1997 komunalne deponije, za katero vemo, da gre za malce urejeno in zagrajeno smetišče, ne pa komunalno deponijo. Prebivalci Dolenje vasi se bolj ali manj upravičeno jezijo nad prisotnostjo tega objekta v njihovi okolici in zahtevajo določeno rento. Mislim, da je občinski svet s svojo gesto na zadnji seji malo pomiril duhove v Dolenji vasi in da bo skupnost odstopila od svojih rigoroznih namenov, tako kot je zapisano v pogodbi, podpisani s predsednikom KS. O nezaposlenosti bi tudi lahko govorili: v naši občini smo imeli smolo, da je bilo veliko stečajev in da je z njimi prišlo do velike brezposelnosti. Mislim, da znaša pri nas trenutno 17 odstotkov, kar je skoraj 3 odstotke nad slovenskim povprečjem, da imamo okrog 2.300 brezposelnih, da je pa sicer aktivnega prebivalstva okrog 12 tisoč. S to brezposelnostjo se ukvarjata tako gosdpodarska kot obrtna zbornica, pa tudi pri nas iščemo možnosti, da bi dali nosilcem in ponudnikom novih programov še bolj ugodne možnosti za uresničevanje njihovih idej." So pa tudi svetle točke - ampak od države še ni prišla nobena izmed njih Naš glas: Kaj bi lahko vsak izmed vas naštel kot ključne prednosti, ki jih vidi v svoji občini In s katerimi bi si lahko vaša skupnost pomagala v prihodnost? Avšič: "Meja. Mislim, da je meja nekaj novega v brežiškem prostoru. Osamosvojitev Slovenije je žal ravno brežiškemu prostoru povzročila nadpovprečno stanje nezaposlenosti, ki je po odstotku na aktivno prebivalstvo celo višji kot v Krškem (čez 18 odstotkov). Računamo, da bi morala meja biti v bodoče še bolj spodbujevalni element razvoja gospodarstva, kot je že sedaj. Seveda pa je pogoj za to, da se uredijo odnosi med Slovenijo in Hrvaško, da se okrepi promet blaga in storitev med obema državama, da se začneta uresničevati najmanj dva projekta, pomembna za prostor Posavja in Brežic. To je gradnja avtoceste na našem področju in gradnja verige savskih elektrarn. Seveda bodo te imele najprej izjemen vpliv na gospodarstvo sevniške, kasneje pa v Brežicah, ker bo veriga potekala navzdol. Vpliv avtoceste bo čutiti v brežiški občini takoj. Tudi na načrtovanem gospodarskem platoju na Obrežju se bo dejansko zgodilo tisto, kar načrtujemo že vrsto let. Turizem je najbolj svetla točka brežiškega gospodarstva že danes in ima vse možnosti nadaljnjega razvoja. Terme Čatež so dosegle že tak obseg, da bi se nujno morale razvijati vzporedne turistične Danilo Slter: "Zaradi določenih nestrinjanj, kakršna so se pokazala tudi pri nas (upam, da se bomo v prihodnje lahko uskladili drugače), se znajdemo v popolni pat poziciji. Večkrat sem bil že obveščen, da dejavnosti, zlasti pa nekatere dejavnosti turizma na vasi ali t. i. kmečkega turizma. Na tem doslej ne v Brežicah in ne v Posavju nismo storili dovolj in nimamo pravega izkoristka. Vse prepočasi tečejo projekti tako bizeljsko-sremiške kot podgorjanske vinske ceste. Vzrok je, da se sami ne organiziramo dovolj dobro in dovolj hitro, pa tudi denarja, ki naj bi tak razvoj podpiral, je v državnem proračunu premalo. Dejstvo pa je, da imamo vinogradništvo in sadjarstvo na dostojnem nivoju In da nam lahko da misliti množica turistov, ki prihaja k nam že sedaj. Ne smemo zanemariti niti kulturnih objektov, naravnih in krajinskih značilnosti, tako v Brežicah kot v Posavju, ki jih vse sila slabo prodajamo. Skratka: mislim, da nas na področju turizma čaka še veliko skupnega dela, če hočemo povečati rezultate. O industriji si ne upam govoriti veliko, saj vidimo, kakšno usodo je doživela, sta pa tu malo gospodarstvo in trgovina." Slter: "Na začetku bom rekel takole: ne mislim nas treh, ker mi nimamo problemov, odkar se srečujemo. Ampak, če bi celotno Posavje znalo biti eno, bolj enotno v nastopanju do države, bi lahko vsi imeli več, če že ne na vseh pa vsaj na mnogih področjih. Sicer pa lahko rečem, da se tudi mi v Krškem ne čutimo tako strašno oddaljene od hrvaške meje, tako, da pričakujemo tudi nekaj od konkretne realizacije teh obmejnih in mejnih zadev, tako na področju trgovine kot turizma. O turizmu v preteklosti pri nas nismo veliko govorili, se pa začenja in mislim, da se bo vse več govorilo o turizmu v krški občini. Zato upam, da bomo to zadevo lahko kmalu konkretizirali, saj pripravljamo turistični katalog občine Krško in Kostanjevice posebej. Pripravljamo tudi organiziranje turističnega informativnega centra, skratka so določene zadeve, ki jih imamo v predalu in začenjamo z njimi bolj konkretne programe. Pri nas se pojavlja zelo močan razvoj privatne iniciative, ki zaposluje čedalje več delavcev in mislimo, da tako, kot je zasebna iniciativa v preteklosti zgradila Krško kot močno industrijsko središče, bo tudi sedaj, bi se reklo, prekrvavila to anemično industrijo v našem prostoru in ji dalo nov zagon. Mi vendarle računamo, da je v tem prostoru (čeprav z mnogimi negativnimi predznaki) tudi nuklearna elektrarna in upamo, da odslej ne bo (na nek način) ovira za razvoj nadaljnjemu kmetijskemu in turističnemu razvoju. V kmetijstvu računamo tako na velike sadjarske kot vinogradniške površine in druge, s turizmom pa na razvoj kmečkih turizmov, vinskih cest, CRPOV-ov in tako naprej. Pričakujemo tudi revitalizacijo papirne industrije, računamo pa še na eno, zelo močno plat našega življenja: razmah športa in kulture. To je včasih videti kot neko breme za občinski proračun, ker so se matere in očetje odklopili od teh dejavnosti, vendar v končni fazi vemo, da gre za našo promocijo in za vzgojo kadrov, ki so v prihodnje naš veliki potencial." Peternel: "Mesto Sevnica se je že v času, ko so nam vldali tujci, v glavnem so to bili Nemci, imenovalo Lichtenwal. To pomeni svetli gozd. Več kot 55 odstotkov naše občine pokriva gozd. V glavnem je to mešani gozd, ampak v njem je poudarek na listnatem drevju in med drevesi je posebnost bela bukev, ki je izredno kakovostna za produkcijo pohištva. Zato ni naključje, da so se v Sevnici razvili Kopitarna, parna žaga, žaga v Boštanju, mizarska proizvodnja (sedanji Stilles). Ocenjujem, da bi bilo treba dvigniti te proizvodnje na novo tehnologijo, morda ne več na tako množičnost, kot je bila, vsekakor pa bi zagotovili kakovost. Tako bi te tovarne imele perspektivo tudi v bodoči Evropi. To lahko govorimo tako o Kopitarni, ki je spremenila svoj program, kot o Stillesu. Naslednja stvar, ki je kratkotrajnejšega značaja, so savske elektrarne. Na sevniškem področju bomo imeli dve In pol, trenutno nam ničesar ne prispevajo, ampak nas zavirajo pri razvoju. Pričakujemo pa, da ko bodo prišle v naš kraj, bodo tudi nekaj doprinesle. Seveda bo to določen čas gradbišče, potem pa bodo dale zelo malo delovnih mest, kajti delovna mesta so v teh eklektrarnah redka in se nadzori opravljajo avtomatsko. Naslednja stvar, o kateri moram govoriti, je konfekcija. Ta se je v naši občini močno razvila in tovarna Lisca posega s svojo kakovostjo in dizajnom v sam svetovni vrh. Enako pa se ne da trditi za Jutranjko, čeprav tudi ima vse resurse, da bi lahko posegla v sam vrh pri proizvodnji novih modelov in otroške konfekcije. Vemo namreč, da bomo starši vedno kupili za otroke, pa če bomo za sebe imeli ali ne. Pri kmetijstvu se srečujemo s strahotnim problemom, s hribovitostjo. Na ravnem imamo samo polji na Logu in na Kompoli, ostalo so vse hriboviti tereni. Kmetije so majhne, imajo po 3,5 ha obdelovalne zemlje, kar je praktično v ravnini že samo dober vrt. Zato pričakujemo, da se bodo naši kmetje morali ukvarjati tudi z dodatno dejavnostjo, če se bodo hoteli obdržati. Najprej bo treba pridelati neko surovino, nato jo predelati (konzervirati, sušiti...) ali prodati v okviru skupne zadruge. Pri nas je zelo močno razvita kozjerejska zadruga Capra, ki pospešuje gojitev drobnice po naših hribih, vse tja do Bohorja. To ve tudi gospod župan iz Krškega, ker na meji med našima občinama gradimo sirarno. Sir te kozje zadruge je že priznan in Mercator ga že kupuje. To je torej še vedno možnost razvoja, čeprav je danes gojenje koz še vedno malo sramotno, ker je bila koza včasih kajžarska krava. Je pa kozji sir mnogo bolj zdrav in kakovostnejši, zato je tudi dražji. Poudariti moram še sadjarstvo: pri nas imamo izredno milo klimo in zato veliko možnosti za njegov razvoj. Če se bo še kdo spomnil: v Jugoslaviji se je med 1. in 2. svetovno vojno izvažala t.i. sevniška voščenka. Bila je tako pakirana, kot je danes pomaranča. Možnosti so, zato tudi na Blanci lahko vidite zelo velike hladilne sisteme. Sedaj tudi mladi kmetje že gradijo lastne hladilnnice, saj vedo, da je spomladi prodaja sadja cenovno veliko zanimivejša. Poudariti moram še razvoj podjetništva. Imamo izredno veliko število mladih podjetnikov, ki pa So že prerasli obrt in imajo po 20, 30, 50 ali 60 zaposlenih. To občina pospešuje, pridobivamo velika finančna sredstva in lani smo s subvencionirano obrestno mero razdelili 1,5 milijona mark. Letos načrtujemo razdelitev 4 milijonov mark v obliki kreditov na krajše obdobje, s tem, da bo za 2 milijona mark subvencionirala obrestno mero (med 3 in 4 odstotke) občina iz proračuna." Svet posavskih občin že deluje neformalno, vsak čas pa bo tudi na papirju Naš glas: Vsi trije ste se dotaknili tudi skupnih projektov, ki se praviloma usklajujejo in rešujejo dogovorno. Mesto za tak dogovor, razen neformalnih srečanj, kakršno je tudi današnje, je organ, Svet posavskih občin. Ta naj bi že zaživel, bilo je že nekaj iniciatuivnih sestankov. Kje je sedaj svet, zakaj še ne deluje in kdaj bo, saj vemo, da nas razvoj ne čaka? Siter: "Svet posavskih občin sicer uradno še ni zaživel, gre pa za to, da se župani in tajniki vendarle srečujemo in operativno rešujemo pereče skupne probleme. Mislim, da smo sedaj že na vseh treh občinskih svetih legalizirali in sprejeli odlok o ustanovitvi Sveta posavskih občin in da je sedaj na nas, da ta odlok spravimo v življenje. To se bo gotovo zgodilo na enem naših prvih sestankov. Tudi dogovor, ki smo ga imeli pred kratkim v zvezi z regijsko komunalno deponijo, smo vse tri občine v tem obdobju, v skladu z dogovorom, "dale skozi". Opravili smo razgovore s krajevnimi skupnostmi, za katere smo se dogovrili in za katere smo sestavili tudi posebno strokovno komisijo. Imamo povratne informacije o pričakovanih reakcijah krajevnih skupnosti na možno namestitev deponije na njihovem območju. Mislim, da se bomo lahko srečali takoj po Veliki noči in se odločili za naslednji korak, naj bo to takojšen razpis ali pa zagotavljanje še večje informiranosti za krajevne skupnosti. Tako mislim, da smo se o tem skupnem problemu pogovarjali veliko. Ugotavljamo, da se tako komunalna deponija v Dobovi kot ona v Dolenji vasi hitro polnita in da je skrajni čas, da rešimo ta, trenutno največji problem. Na tem področju smo sedaj naredili največ, govorili pa smo tudi o drugih vprašanjih: verigi elektrarn, vstopanju avtoceste v naš prostor... Zato mislim, da bo Svet posavskih občin kmalu zaživel tudi formalno." Peternel: "Bom kratek, ker tu ni več nobene znanosti. Povedati je treba, da je občina Krško, v skladu z našimi dogovori, sedaj na vrsti za vodenje medobčinskega sveta. Povedal bom provokativno: nam je lepše tako, da sedemo in se dogovorimo, kakor pa da bi bili med seboj sprti, pa imeli dobro organiziran svet. Saj smo se doslej dogovorili vse, kar je bilo treba: o deponiji, o skupnem nastopu proti državi pri priganjanju za koncesijo o savskih elektrarnah... Po Veliki noči se bomo najbrž zopet dobili in skušali ponovno podrezati državo za koncesijo, saj najbrž ne bomo pustili vladooe sto dni pri miru. Želimo, da se ta koncesija podeli, ali pa da nam povedo, da koncesija ne bo podeljena. V naši občini sedaj pripravljamo planske akte in naročil sem, da se ne oziramo na nobeno stvar v zvezi z elektrarno. Mi moramo živeti naprej in Sevnica ne more čakati, kdaj bosta Bog ali država dala to elektrarno. Zaradi čakanja smo že zamudili razne razpise, ekološke denarje, možnosti pri raznih skladih. Zato nimamo niti projekta za čistilno napravo, nimamo urejenih hudournikov in tako naprej. Tudi to sodi k Svetu." Avšič: "Ktemu ni kaj dodati, lahko pa povem tole: imeli smo nekaj proceduralnih zapletov pri sklepanju o ustanovitvi posavskega sveta in danes je bil ta sklep sprejet na seji našega občinskega sveta. V statutu smo pač za to predvideli dvotretjinsko večino in danes nas je bilo dovolj. Res pa je, da smo doslej delovali kar dobro, čeprav bi nekateri radi prepričali javnost, da sploh ne sodelujemo, kar ni res. Res pa je, da moramo biti malo bolje organizirani, saj se pripravlja državna regionalizacija in ne bi smeli dovoliti, da nam kdo podtakne nesposobnost lastnega organiziranja. To moramo imeti tudi formalno pokrito. V teh dneh bomo na zasedanju državnega zbora dali poslanci zahtevo vladi, naj koncesijo podeli ali je ne podeli. Ta pobuda je bila sprejeta že decembra..." Naš glas: škoda gaje, ampak nihče ne bi nič storil Urednik in voditelj razgovora je, resnici na ljubo, neprevidno dovolil, da je prišlo do prepričevanja o tem, ali je občina Krško še kaj dolžna plačati Našemu glasu, ali ni. Šlo je za obveznosti, za zakup dveh strani časopisnega prostora, ki jih je prevzel s pogodbo še prejšnji izvršni svet in ki jih je nova občina skrčila na 1,4 strani, nato pa se je čez čas odločila, da takega prostora sploh ne potrebuje. Očitno ni zalegel niti sklep občinskega sveta, ki je hotel pomagati Našemu glasu. S pomočjo ni bilo nič in tudi z obljubljenimi dogovori (v neformalnem razgovoru) ni bilo nič. Danilo Siter: "Občinski svet Krško je lani sprejel amandma, da se Našemu glasu daje mesečno 600.000 tolarjev - za redne objave v Našem glasu oziroma za objave posameznih ali potrebnih informacij, ki se tičejo občine in tako dalje. Mi smo to sicer res koristili, ampak če preračunamo, mislim, da smo še v plusu, kar se tiče prostora v tem Našem glasu. Po nekem ceniku, ki nam je bil predočen. Vemo pa, da v bistvu Naš glas poroča posavsko in da občini Brežice in Sevnica ne dajeta nič, kolikor je nam znano. Tako da čutimo, da smo na nek način v "privilegiranem" položaju. To, ko smo danes skušali objaviti, ko je bila oddana voščilnica za Veliko noč z naročilnico, sem dobil odgovor z IR inženiringa, ki je lastnik Našega glasa, da bo to Naš glas objavil, ko bo občina dala akceptni nalog. Tako so meni prenesli informacijo. Opozarjali so me na računskem sodišču in še marsikje drugje na to, da se brez razpisov take stvari naj ne bi dogajale, da v bistvu privatnemu podjetju dajemo letno 7,2 milijona tolarjev in zato sem, dokler ne dobim pisnega uradnega tolmačenja zadev rekel, da v bistvu od januarja zadržimo plačilo teh 600.000 tolarjev. Pri tem ne mislim niti malo o tem govoriti napadalno, ampak tako ni samo moje mnenje, tako je mnenje mnogih." Jože Avšič: "Mi smo prvo leto in lani na ustreznih odborih razpravljali o sofinanciranju Našega glasa, vendar nikoli nismo prišli do tega, da bi sprejeli sklep. Razlog za to je verjetno znano dejstvo: stanje občinskega proračuna. Zadolžen je pravzaprav, odkar je ta občinski svet prevzel naloge v občini Brežice. Vendar je pa res eno izmed vprašanj, ki se pojavljajo, položaj in status tega časopisa, pri katerem občina Brežice ni ne solastnik in ne soustanovitelj. Zato je iz tega naslova težko iskati financerstvo, saj vemo, da so te naloge zelo natančno opredeljene v Zakonu o financiranju občin in nalogah, ki jih imajo občine. Ve se, kaj občina lahko financira in česa ne. Seveda pa je problem informiranja, ki bi ga občina morala zagotavljati svojim občanom, vsekakor še vedno odprt tudi v brežiški občini. Meni osebno bo žal, če se bo z Našim glasom karkoli zgodilo v tem pogledu. Zato skušamo, kolikor se da, v komercialnem delu naročati oglase v Našem glasu, tako občina, kot določeni gospodarski subjekti v naši občini. To je v tem trenutku vse, kar lahko rečem." Jože Peternel: "Občina Sevnica ne financira Našega glasu. Mi smo imeli dvakrat na občinskem svetu razpravo o tem, občinski svet se ni odločil za financiranje, bom tudi povedal zakaj. Imamo s svojo radijsko postajo dovolj križev in težav. Ta radio skušamo sfinancirati tako, da bi nas vsaj on informiral. Jasno je, da želimo imeti informirane občane, vendar je jasno, da niti v državnih merilih in niti v naših občinskih izvirnih prihodkih ni nič namenskega denarja za informiranje. Edino, kar napišemo, napišemo javne objave, to so pa oglasi za delavce in novoletne čestitke. Če govorimo o časopisu Naš glas, moram povedati, da je meni osebno všeč, je dovolj popularen, obdeluje tudi naše področje in področje višje od nas, tako da je dovolj širok. Ne znam si pa predstavljati, kako naj bi bilo to financiranje speljano: ali naj bi se to financiralo po starem sistemu, t. j. po glavi prebivalca, ali bi ta časopis dejansko moral preiti na komercialno bazo. Sem pa prepričan, da bo to problem, saj ima naše celotno Posavje premalo duš, če lahko tako rečem. Za preživetje enega časopisa bi bilo verjetno treba (na pamet rečeno) okrog 150.000 ljudi. Če pa naše stanje primerjam z Dolenjskim listom vidim, da je tam zadeva malo drugačna in zato imajo lahko mnogo več naročnikov. Problem pa je informiranje, za katerega preprosto nimamo izločenega nobenega denarja. Izločujemo samo tisto, kar smo dobili za doto, za doto pa smo dobili samo radio. Če mene kdo danes kaj vpraša, kako je v radijskem studiu, vam lahko takoj vse povem." Siter: "Ali lahko še jaz nekaj povem o Našem glasu? Jaz namreč nisem govoril o časopisu ampak samo o finančnih problemih in želji po objavi oglasa. (Op. ur: Včasu, ko je tekel razgovor, je bil Naš glas že "narejen" in v njem vse želene čestitke in trije županovi teksti s slikami. Brez akceptnega naloga, ampak o tem ni imelo smisla izgubljati besed.) Vem, da je časopis specializiran za to področje, da predstavlja tisto naše vsakdanje življenje in zajema dogodke ter utrip iz našega vsakdana Mislim, da so ljudje že dokaj navajeni na Naš glas in da bi se pojavila praznina, če bi ljudje Našega glasa več ne dobili. Mislim, da je doslej poročal dosti objektivno, čeprav se mi včasih zdi, da so bile določene zadeve, zlasti v predvolilnem času, preveč tako ali drugače obarvane. Sicer pa mislim, da je glasilo potrebno. Vemo, kako je Naš glas nastal: iz skupščinskega glasila občine Krško, ki je v nekem danem trenutku preraslo v posavski časopis. Je pa stvar taka, da smo takrat, ko ga je vzel v svoje okrilje IR inženiring, pričakovali, da bo zadeva komercialno uspešnejša. To se pa žal ni zgodilo. Osebno pa ga preberem ali vsaj prelistam, kadarkoli ga dobim v roke." (O renti, koncesiji in kadrih pa prihodnjič) NAŠ GLAS, 12 - 4. APRIL 1997 ŠPORT -t l n 11 i u i\ 1.SRL Krško - Prule 24:18 (14:7) Krško: Bašič, German 7, Iskra 3, Urbanč 4, Kekič 2, Privšek 4, Čurak 4 AFP Dobova - Celje Pivovarna Laško 22:38 (14:18) AFP Dobova: Denič, Oapo 5, Mijačinovič 2, Voglar 1, Ocvirk 6, Kranjc 1, Leveč 2, StojakoviČ 5 Lisca -Del mar 25:28 (11:12) Lisca:Marcola, Blagojevič 7, Rupret 3, Plazar 1, Sečki 6, Lupše 1, Simončič 2 Al SKL Krško - Maribor Ovni 64:71 (33:28) Krško: Avsenak4 (2:3), Jeklin 22(1:1), Murovec8, Bošnjak 6(0:2), Ademi 9 (1:2), Krajcar 11 (2:2), Kralj 4 (2:2) A-2 SKL Comet - Brežice 112:70 (59:47) Brežice:Antolovič 10 (4:5), Stergar 8, Ogorevc 10, Boh 8, Rozman 7, Marčetič 13(1:3), Krošelj 12 (1:1), Kajba2 1.SLMN Assalonl Cosmos - Mizarstvo Krošelj 1:0 (0:0) ROKOMET STRELJANJE Znova premoč posavskih strelcev V Trebnjem je pretekli teden potekalo regijsko prvenstvo za strelce do petnajstega leta starosti. Po pričakovanju so imeli največ uspeha strelci leskovške Kanje in brežiškega Kruna. Rezultati - pionirji: 1. Kanja 536, 2. Kruno Brežice 513; posamezno: 1. Mitja Pacek 182, 2. Mišo Zorko 181, 3. Matija Kržan 178 (vsi Kanja), itd.; pionirke: 1. Vesna Kržan (Kruno Brežice) 154, 2. Nina Cugelj (Trebnje) 147, 3. Silvija Podvinski (Kruno Brežice) 143. (ES) Gorazd Slemenšek ponovno drugi V prvem krogu državne lige v TRAP-u je Gorazd Slemenšek iz Dolnjega Brezovega, ki tekmuje za SD Ilirska Bistrica, med mladinci osvojil drugo mesto, v absolutni konkurenci pa je bil celo četrti, kar je zanj lepa spodbuda za naprej. Po prvem krogu (od petih) je tako Gorazd s šestimi točkami na drugem mestu posebnega točkovanja za mladince. Nastopil pa je tudi njegov še ne 14-letni brat Marko, ki je zasedel odlično 10. mesto in s svojim rezultatom že izpolnil normo za letošnje državno prvenstvo mladincev. M OTOK ROS Solidna predstava posavskih voznikov Prillpe, 30. marca - V nedeljo je športna sekcija AMD Brežice izvedla prvo dirko za letošnje državno prvenstvo v motokrosu v razredih do 80 in 250 ccm. Zanimive boje si je ogledalo kakih 2.500 gledalcev, kar je največ v zadnjih petih letih, čeprav jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno, saj so se kot po tekočem traku izmenjevali sonce, dež, veter in sneg. Še dobro, da tekmovalcev to ni motilo. Ti so pokazali res veliko in mirno lahko zapišemo, da je bila prireditev na Prilipah tudi po tekmovalni plati ena najlepših, če že ne najlepša, odkar imajo na Obrežju carinike. Tokrat je bilo posavsko zastopstvo dokaj številno. Nastopila sta po dva tekmovalca iz brežiškega AMD ter novega kluba Fun šport iz Krškega. S tem so se prvič v zgodovini tega športa tudi Krčani vključili v boje motokrosistov. Vprašanje je le, kdaj jim bodo Brežičani posvetili v speedvvaju. Pogled na končne rezultate namreč kaže, da so bili njihovi sosedje v nedeljo uspešnejši, saj je Damjan Pavkovič, ki je še lani vozil za brežiški Promotor, v razredu do 250 ccm zasedel sedmo mesto, domačin Andrej Čuden pa deseto. Vendar videz včasih vara, zato ne smemo prezreti dejstva, da je Čuden nastopil le v prvi vožnji, v kateri je po nekoliko slabšem startu Krčana prehitel že v četrtem krogu in ga do konca ni pustil več blizu. To dirko je Andrej končal na izvrstnem šestem mestu, medtem ko je Damjan na devetm moral priznati tudi premoč "rekreativca" Aleša Zajca iz Litije. V drugi vožnji Čuden zaradi okvare motorja ni nastopil, Pavkovič pa se je popravil za dve mesti. V tem razredu je prvič nastopil tudi znani tiskar Simon Gomilšek iz Krškega, ki je s svojo preudarno in previdno vožnjo navdušil zlasti navzoče člane Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki bodo Simona gotovo postavili za vzor bodočim mladim voznikom motornih koles, saj ga je denimo njegov klubski tovariš Damjan Pavkovič v slabe pol ure kar štirikrat prehitel za cel krog. V razredu do 80 ccm je Brežičan Aljoša Jelovšek med 25 tekmovalci osvojil solidno 11. mesto, priznati pa je moral premoč edinega dekleta med fanti, 15-letne Natalije Konde iz Novega mesta, ki se je uvrstila tik pred njim. (ES) ŠOLSKI ŠPORT Streljanje Osnovni šoli Leskovec 2. mesto na držvnem prvenstvu V soboto je bilo v Ljubljani državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v streljanju z zračno puško. Spet so odlično streljali učenci OŠ Leskovec, ki so ekipno dosegli 2. mesto, posamezno pa je bil Matija Kržan tretji, Kristjan Šumej pa četrti. Nastopilo je 62 strelcev, med temi pa iz neznanega razloga ni bilo dečkov iz OŠ Brežice, ki so tudi sodili v ožji krog favoritov za odličja. Rezultati: 1. OŠ Murska Sobota 536, 2. OŠ Leskovec 527, 3.0Š Lendava 505; posamezno: 3. Matija Kržan 181,4. Kristjan Šumej 179, 7. Andrej Pavlin 178, 8. Mitja Pacek 177, 16. Mišo Zorko 173, 26. Gašper Arh 171. (J.A.) Valantičevo 17, 8000 Novo mesto Telefon; +386 68/23174, 323 300 Telefac. +386 68/342 094 Čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas boste klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 In 24.00 uro. Edini posavski up je Krško Rokometno prvenstvo gre počasi proti koncu in po prvih tekmah končnice je jasno, da lahko nekaj naredijo le še rokometaši Krškega. Ti so v prvih treh tekmah dodatnega kroga dosegli same zmage, med drugim tudi v Slovenj Gradcu. Ker bodo torej "Preventovci" morali še v Krško, se zna zgoditi, da bodo Krčani na koncu zasedli v svoji B skupini celo prvo mesto in se 12. aprila s Celjani pomerili za naslov prvaka! Česa podobnega pred pričetkom prvenstva res ni nihče pričakoval. Slabše pa se godi Dobovčanom in Sevničanom. Prvi so se po treh porazih morali sprijazniti z bojem za končno sedmo mesto, kar bi pomenilo ponovitev predlanske sezone, Sevničani pa bodo kljub borbenosti vseeno morali nazaj v 1.B ligo. In ko smo že pri rokometu in izpadanju, še ena nespodbudna novica. Nekdaj najboljši posavski klub, ki je dolga leta krojil vrh slovenskega rokometa, RK Brežice je kot kaže v razsulu, saj je še pred koncem prvenstva prenehal z nastopanjem v 2. ligi. (ES) Krško - Prule: Po dveh porazih v rednem delu lige je Krčanom končno le uspelo premagati ekipo Prul. Sobotno srečanje je bilo sicer izenačeno, odločil pa je odlični krški vratar Mirko Bašič, ki je spravljal gostujoče strelce v obup. Na začetku srečanja so gostje štirikrat izenačili, nazadnje na 4:4, od takrat pa do konca prvega dela srečanja so si Krčani nabrali že 7 zadetkov prednosti. Drugi del tekme je potekal povsem izenačeno in ekipi sta pokazali dober rokomet. Z novima osvojenima točkama so si krški rokometaši priigrali lepo priložnost osvojiti drugo mesto v skupini, kar bi jih pripeljalo do boja za tretje mesto. Do konca so še trije krogi in lahko pride tudi do sprememb. (J.A.) AFP Dobova - Celje Pivovarna Laško: Kot je bilo pričakovati, je bila to lahkotna tekma z velikim številom golov, med katerimi so bili poglavje zase posebej tisti iz rok Uroša Šerbca in Iztoka Puca. Zaradi uglednega gosta, ki se mi je pred dnevi za las izmaknil nastop v evropskem finalu, se je v dobovski športni dvorani znova zbralo nekaj več gledalcev, čeprav je bilo med njimi tudi dosti pristašev Celjanov, pa še izredno glasni so bili s tistimi svojimi trobljami. Dobovskim rokometašem ni tokrat moč prav nič očitati. Pričeli so hrabro, v deveti minuti celo povedli, potem pa je šlo vse po pričakovani poti. Zato je prav, da so proti tako uglednemu nasprotniku dobili priložnost tudi mladci, kot so Kostevc, Mavsar in Radanovič. Tekma Dobovčanov protu enemu najboljših moštev na svetu je bila za gledalce prava paša za oči. Na sliki boj Ocvirka, Stojakoviča, Šerbca in Puca za žogo. Lisca - Delmar: Nov poraz Sevničanov pred domačim občinstvom verjetno pomeni že potop, saj je praktično nemogoče, da bi rokometaši Lisce v nadaljevanju dobili vsa tri srečanja, medtem ko Delmar ne bi osvojil niti točke. Zato lahko že zapišemo, da so Sevničani plesali eno samo poletje in žalujemo za zamujenimi priložnostmi. Teh je bilo kar nekaj, toda račun se Sevničanom ni nikdar prav sešel. Podobno kot to soboto. Domači so začeli dobro, pozneje pa je postalo jasno, da so ta trenutek Izolani vendarle zrelejša ekipa. (ES) Lisca - Ormož 31:12 (18:7) V12. krogu državnega kadetskega prvenstva so mladi sevniški rokometaši prepričljivo premagali katede RK Ormož. Za Lisco so zadetke dosegli: Mlakar 3, Dražetič 4, Dernovšek 2, Močivnik 5, Novšak 3, Ošlovnik 1, Požek 8, Mikerevič 3, Brečko 2. (L.M.) KOŠARKA Pri dnu nič novega Krčani in Brežičani so s porazoma končali redni ligaški del, sedaj pa jih čakajo odločilne tekme, v katerih si bodo oboji prizadevali ohraniti sedanji status. Po napovedih bo nekoliko lažje Krčanom, katere čaka novih 14 tekem in mnogi košarkaški sttrokovnjaki, ki so videli njihove zadnje igre menijo, z obstankom ne bi smeli imeti težav. Upamo da res, posebej če se bodo še okrepili z napovedanim tujcem. Kdo bo to, vodstvo kluba še noče izdati, verjetno pa ni težko uganiti, kaj je na zadnji tekmi z Mariborom v dvorani počel Ivo Nakič. Brežičani v svojih vrstah nimajo nobenega tujca, pa tudi boj za obstanek bo bolj negotov, saj bo potekal po t.i. "infarkt" sistemu ali boju na dve zmagi z drugouvrščenim moštvom 1-B lige. Krško - Maribor Ovni: Krčani so želeli z novo zmago še bolj učvrstiti samozaupanje pred boji za obstanek in čeprav jim je sprva dobro kazalo, v nadaljevanju niso več bili enako uspešni in zmago si je priborilo moštvo, ki jo je bolj potrebovalo. Po eni strani je tako bolje tudi za same Krčane, saj bi jim v primeru zmage prišli v nadaljevanju "pod noge" spet neugodni Mariborčani, proti katerim so v tej sezoni izgubili vse tri tekme, med tem ko so Litostroja, ki se je med zadnjo četverico znašel precej nepričakovano, premagali tudi že v okrnjeni zasedbi. Comet - Brežice: Moštvo iz Slovenskih Konjic, ki je pred prvenstvom ciljalo na napredovanje v A-1 ligo z Brežičani po pričakovanju ni imelo prevelikih težav, ti pa so ponovno odigrali zelo soliden prvi polčas, v katerem so si zaradi nepomembnosti končnega izida dali duška predvsem v napadalni igri. Tokrat ni v njihovih vrstah nihče posebej izstopal, prvič v tej sezoni pa je postal najučinkovitejši strelec moštva 26-letni Miljenko Marčetič. (ES) KARATE NOGOMET Sevniški kataši na članskem DP Pet medalj in naslov ekipnega državnega prvaka Ptuj, marca - Na državnem članskem prvenstvu v katah in športnih borbah je nastopilo 171 tekmovalcev iz 33 klubov, med njim) tudi član Karate ktuba Sevnica, in sicer Marko Stopar, Tomaž Petrovič, Sašo Vaš, Damjan Fila, Martin Hriberšek in Silvo Koželj, Sevnlška ekipa, ki so jo sestavljati skoraj sami mladinci, je prikazala pravo borbenost in visok nivo znanja. To j im je tudi prineslo najžlahtnejšo medaljo rta prvenstvu, saj so Stopar, Petrovič in Vaš z odličnim ekipnim nastopom v katah osvojili naslov državnega prvaka. V katah posamezno se je Stoparju in vašu v konkurenci 24 katašev uspelo uvrstiti v finale, na koncu pa sta osvojita 6. oziroma 8. mesto. V športnih borbah je v kategorij i do 60 kg Fila osvojil 2. mesto, Vaš pa je v kategoriji do 65 kg izgubil v polfinalu proti kasnejšemu zmagovalcu. V repasažu je premagal brežiškega tekmovalca in osvoj ii zasluženo 3 mesto. Koželj, ki je nastopil v kategoriji do 70 kg, je do finala gladko premagoval nasprotnike, na koncu pa tesno izgubil in osvojil 2. mesto. V najtežji kategoriji članov je nastopil mladinec Hrlberšek, ki je osvojit bronasto odličje. (GAlex) PLAVANJE Troboj Italija-Danska-Slovenija Dve zmagi Nike Jevnik Minuli četrtek je bil v mestu Salo ob Gardskem jezeru v Italiji plavalni troboj, na katerem so sodelovali plvalci vseh kategorij iz Italije, Danske in Slovenije. Barve slovenske reprezentance je branilo kar sedem plavalcev iz Krškega, ki so plavali izvrstno. Nika Jevnik je osvojila dve prvi mesti, kar sta bili sploh edini zmagi za Slovenijo ter tako vnovič potrdila svoj izjemen talent. Odlično sta se odrezali tudi Nika Pribošič in Rok Kerin z drugim in tretjim mestom, presenetila pa sta Kristin Klemenčič z dvema in Petra Soldat z enim tretjim mestom. Zmagovalni pokal so osvojili Italijani, organizatorji pa so iz tekmovanja naredili pravi spektakel. Poleg župana, načelnika pokrajine in številnih visokih policijskih ter vojaških oseb seje tekmovanja udeležil tudi aktualni svetovni rekorder na 200 kravi Giorgio Lamberti. Slovensko zastavi je dvignila naša Nika Pribošič, troboj pa je posnela tudi državna televizija. (Boštjan Baje) Tudi nogometaši iščejo pomladno sonce S spomladanskim delom tekmovanj so pričeli tudi nogometaši Brežic in Krškega. V prvih srečanjih 10. kroga medobčinske lige ONZ Celje so bili uspešnejši Krčani, ki so gladko zmagali, Brežičani pa so se morali proti pričakovanjem v srečanju s slabimi Štorani zadovoljiti z eno samo točko. Tako so jih sedaj na lestvici sosedje iz Krškega znova prehiteli. Krško - Šmarje 3:0 (2:0): Krški nogometaši so startali z zmago v tekmi, ki ni navdušila, ni pa tudi razočarala prisotnega občinstva. Krčani so si prizadevali le toliko, koliko je bilo potrebno za sigurno zmago proti skromnim gostom iz Šmarja, igra pa je v glavnem potekala na polovici gostov. Prvo priložnostje zapravil Ameti, potem pa sta bila neuspešna še Rabič in V. Molan Pred tem je Budna rešil edino nevarno situacijo pred svojim golom. V 22. minuti je kapetan Brdik po podaji Paniča zadel vratnico. Končno so Krčani prišli v vodstvo v 29. minuti. Zadel je Kožar, ki je s 16 metrov premagal gostujočega vratarja. V 41. minuti se je isti igralec najbolje znašel v gneči pred vratarjem gostov in pripeljal Krčane v vodstvo z 2:0. V drugem polčasu je bila slika na igrišču podobna. Krčani so napadali in ustvarjali priložnosti, a brez realizacije. V 67. minuti je V. Molan le postavil končni izid 3:0 in potrdil lahko in prepričljivo zmago Krčanov. NK Krško: Budna (Stritar), Rabič, (Zakšek), Kalender, M. Molan, Zlobko, Zorko, V. Molan, Brdik, Ameti, Kožar, Panič (Voglar). Brežice - Kovinar (Štore) 0:0: Neverjetno je kako Brežičani niso uspeli premagati zelo slabe ekipe iz Štor. Opravičilo ne more biti nekompletna ekipa, ko so zaradi pokoškodb, bolezni, kazni in služenja vojaškega roka manjkali ključni igralci. Cela tekma se je igrala na polovici gostov, ki so se branili z desetimi igralci. Klasičnin bunker gostov Brežičani niso uspeli prebiti niti iz stoodstotnih priložnosti. Iz akcij, ko je bilo težje zgrešiti kot zadeti, se mreža gostov ni zatresla. Niti takrat ne, ko so imeli domači številčno premoč (izključen je bil igralec gostov). Žoga enostavno ni hotela v mrežo, vse akcije Brežičanov so bile brez pravega zaključka, njihov "zasilni" vratar Račič (vsi brežiški vratarji zboleli) pa je bil povsem brez dela. NK Brežice: Račič, J. Zorko (Kožar), Pešec, Jalovec, Polovic, Zore, Glaič, K. Zorko, Verstovšek, Merslavič (Bršec), Vračun, (Raševič). Trenutni vrsti red v ONZ Celje: 1. Vransko 19, 2. Tim Laško 17,3. Krško 16, 4. Brežice 15, 5. Usnjar 14, 6. Kovinar 9, 7. Mons Claudius 7, 8. Šmarje 4 in 9. Odred 3. točke. V soboto, 5. aprila, Brežičani gostujejo v Šoštanju, Krčani pa so prosti. V soboto starta tudi 2. mladinska liga, v kateri krški mladinci gostijo ekipo Beltransa iz Veržeja, brežiški kadeti gostujejo v Šmartnem, krški starejši in mlajši dečki igrajo doma z Dravinjo iz SI. Konjic, brežiški pa tudi doma proti Uniorju iz Zreh. (pilip) Mladi nemški nogometaši v Krškem V četrtek, 27. marca, sta bili na stadionu Matije Gubca v Krškem odigrani dve mednarodni nogometni tekmi. Kadeti in mladinci NK Krško so gostili vrstnike iz nemškega mesta Grevenbroich pri Kolnu, ki so se te dni mudili v Sloveniji. Krški kadeti so se s fizično močnejšimi Nemci enakopravno kosali, nemške mladince pa je visokega poraza rešil odlični vratar. Kadeti: Krško-BVWevelinghoven 0:0 Mladinci: Krško-FC Grevenbroich 0:0 NK Krško (kadeti); Zalokar, Golob, Papež, Sintič, Mujakič, Hrenjak, Moravac, Šetinc, Cvetanovič, Rusič, Koretič, Džinič, Pavlovič, S.Pavlovič, Krajnc, Kelnerič, Brdik in Lenič. NK Krško (mladinci): Ribič, Prosenik, Cedilnik, Bakič, Voglar, Omerzu, R.Zorko, F.Zorko, S.Dvorančič, D.Dvorančič, Mlakar, Sotlar, Seferovič, Novak, Mrkaljevič. (pilip) OD TU IN TAM NAŠ GLAS, 12 - 4. APRIL «97 JU-JITSU Mladinske delavnice DP vju-jitsu Boštanj '97 Kopica kolajn za tekmovalce krškega Policista V soboto, 22. marca je v novi boštanjski športni dvorani potekalo državno prvenstvo v ju-jitsu borbah za dečke in deklice do 12 let ter za mladince in mladinke do 18 let. Prireditelj prvenstva je bilo Športno društvo Policist Krško, sekcija za borilne veščine, glavni pokrovitelj pa je bil podjetnik Mihael Vidmar iz Krmelja. Tekmovanja se je udeležilo 78 tekmovalcev iz sedmih slovenskih klubov, številni gledalci pa so jih ves čas bodrili s športnim navijanjem. Državno prvenstvo je tekmovalcem domačega kluba Policist navrglo skupaj kar 17 kolajn, od tega pet zlatih, štiri srebrne in osem bronastih. Zlato so osvojili: Nina Grmovšek (deklice nad 38 kg), Ivan Sotelšek (dečki so 42 kg), Katja Urek (mladinke do 58 kg), Anita Strgar (mladinke nad 68 kg) ter Andrej Vidmar (mladinci do 69 kg). Srebrne kolanje: Vita Preskar (deklice do 38 kg), Sandi Hotko (dečki do35 kg), Jernej Rozman (dečki nad 42 kg), Jerneja Savrič (mladinke do 50 kg). Bronaste kolajne: Sandi Popijač in Mitja Vidmar (dečki do 35 kg), Miran Kolar (dečki do 42 kg), Gal Motore (dečki nad 42 kg), Tina Vončina (mladinke do 50 kg), Ines Daničič ( mladinke do 58 kg), Vanja Preskar in Mateja Resnik (mladinke do 68 kg). (ES) Andrej Vidmar, zmago va lev v kategoriji mladincev do 69 kg v finalni borbi MALI NOGOMET Sevničanom ni uspelo V zadnjem krogu 1. državne malonogometne lige so igralci sevniškega Mizarstva Krošelj gostovali v Litiji, kjer so se v odločilni tekmi za naslov prvaka pomerili z domačim Assaloni Cosmosem, s katerin so bili po predzadnjem krogu povsem poravnani. V nervozni in razburljivi tekmi so imeli pred 800 glasnimi navijači domači nogometaši kanček več sreče od Dolenca in njegovih tovarišev iz sevniške ekipe ter se na koncu zasluženo veselili svojega prvega državnega naslova. Sevniškim nogometašem pa ostane v tolažbo upanje, da se bodo uvrstili v tekmovanje za evropski pokal, ki bo letos steklo prvič. (ES) Mladinske delavnice so program psihološke primarne prevencije, namenjen mladostnikom, ki poteka v veliko osnovnih šolah v Sloveniji že od šolskega leta 1989/90. Program mladinskih delavnic je usmerjen v učenje konstruktivnega in samostojnega reševanja razvojnih nalog. Njihov namen ni odstranjevati ovire, ki jih srečuje mladostnik na poti svojega odraščanja, temveč "opremiti" mladostnika, da se bo znal s temi ovirami konstruktivno spoprijeti. Program temelji na prostovoljni bazi zainteresiranih učencev sedmih in osmih razredov osnovnih šol, ravno tako pa se prostovoljno vključujejo tudi vodje skupin (študentje, socialni delavci...), ki se za vodenje posebej usposabljajo. Mladinske delavnice potekajo v skupini 10-20 učencev z dvema voditeljema v obliki delavnic in projektov. Skozi različne tehnike, kot so socialne igre, vodena fantazija, nedokončane zgodbe, igre vlog, diskusije, itd., se soočamo s problemi, ki so v ospredju časa mladostništva: vrednoste, idntiteta, komunikacija, odnos s starši, spolnost, čustva, avtoriteta, itd. Vse to pa temelji na posameznikovem aktivnem, čustvenem in intelektualnem angažiranju. Pod okriljem Centra za socialno delo Krško in mentorstvom Milice Zupančič potekajo Mladinske delavnice drugo leto na dveh osnovnih šolah v krški občini. Mladinske delavnice potekajo enkrat tedensko. Na osnovni šoli Adama Bohoriča v Brestanici delavnice vodita Milica Zupančič in Dženi Rostohar, na osnovni šoli Jurija Dalmatina v Krškem pa Sabina Doberšek in Darja Cizelj. Poleg delavnic poteka v okviru projekta tudi ekstenzivni del, s katerim se želimo predstaviti in vključiti tudi v širše okolje z različnimi aktivnostmi. Projekt Mldinskih delavnic se je po naših izkušnjah izkazal kot uspešen pristop pri delu z mladimi, saj je odziv mladostnikov pozitiven in sprejemajoč. Posebno pomembno pa se nam zdi, da Mladinske delavnice doživljajo kot sproščujoče druženje in priložnost za izmenjavo mnenj o pomembnih vprašanjih. To nam je tudi dokaz, da svoje cilje dosegamo in da se lahko tudi skozi igro marsičesa naučimo. Brežice, 29. marca - Pred brežiško Železnino, trgovino trgovskega podjetja Posavje se je v soboto zbralo trideset sedanjh in nekdanjh prodajalcev, ki jim v najboljših časih uspeli prodati tudi po sto ton železa na mesec. Če pomislimo, da takrat tam še niso imeli viličarja, lahko hitro izračunamo, koliko ton je dvignil vsak posameznik. Vzrok za sobotni shod ni bil protestne narave, kot je v zadnjem času povsod po Sloveniji nekako "moderno". Drugačna ekonomska situacija je namreč vodstvo Posavja privedla do razmišljanja o čem novem, saj prodaja železnine na lokaciji sredi najprometnejše mestne ulice ne prinaša več takšnega dohodka, kot nekoč. Zato bodo konec tega tedna trgovino zaprli ter jo v dobrem mesecu dni preuredili v sodoben in zadosti prostran živilski market, kakršnega v mestnem središču še ni. Sedanjih sedem prodajalcev podo prerazporedili v druge prodajalne, prodajno blago pa tudi. Po spominskem slikanju so se mladi in "stari" železninarji, med katerimi so nekateri v tej prodajalni stregli tudi 40 let, prepustili spominom, prigrizku in žlahtni tekočini. Za uspešnejšo prihodnost.(ES) Slikarska razstava Mirka Bogoviča Sevnica, 3. aprila - Bele stene galerije Eskulap v sevniškem zdravstvenem domu je tokrat prekril slikar Mirko Bogovič, kulturni program ob četrtkovi razstavi pa je izvedla pianistka prof. Karolina Vegelj Stopar. Razstava bo na ogled še v maju in juniju. Vabljeni! Jubilejni koncert brestaniškega ženskega okteta DKD Svoboda - Ženski oktet Brestanica vabi na jubilejni koncert ob 10. obletnici delovanja, ki bo v petek, 4. aprila 1997 ob 18. uri na gradu Rajhenburg Pridite in prisluhnite osmim odličnim glasovom pod umetniškim vodstvom Stanke Macur. Spored bo povezovala Vida Kuselj. Vabljeni! Revija odraslih pevskih zborov brežiške občine ZKO Brežice in KD Franc Bogovič Dobova vabita na revijo odraslih pevskih zborov občine Brežice, ki bo v petek, 4. in soboto, 5. aprila 1997, ob 19. uri v farni cerkvi Dobova. V petek se bodo predstavili MoPZ KD Sromlje, MoPZ DU Brežice, ŽePZ KUD Brežice, Lovski pevski zbor Globoko, MePZ KUD Brežice in MePZ KUD Oton Župančič Artiče. V soboto pa bodo nastopili MePZ KD Franc Bogovič Dobova, MoPZ Planina Cerklje ob Krki, MoPZ Slavček Velika Dolina, ŽePZ Orlica Pišece, MoPZ KD Kapele, MePZ VIVA Brežice in kot gost Vokalna skupina Solzice. Vabljeni! 5. obletnica Avtosejma v Krškem Avtosejem Krško - salon novih vozil različnih znamk vabi v nedeljo, 6. aprila 1997, od 8. ure dalje, da jih obiščete na krškem avtomobilskem sejmu in se z njimi poveselite ob 5. obletnici delovanja. Drago Petakovič s.p. I I I I I I I J Jim bo država vrnila denar? pri tem zadostijo zahtevam varne vožnje, ki jim na kratko rečemo tudi "primerna hitrost". V primeru Ceste svobode je torej odprto le še eno vprašanje. Kdaj bo država svojim neupravičeno kaznovanim državljanom vrnila denar in se jim opravičila ? (ES) Brežiška Cesta svobode ali obvoznica, kot jo nekateri še vedno imenujejo, je za mnoge voznike vse prej kot simbol svobode, saj na njej policisti zelo pogosto promet nadzirajo tudi z radarjem in izrečene kazni za prekoračitev hitrosti so prav pogoste. Tu pa pridemo do sporne zadeve, ki izhaja iz različnega tolmačenja zakona. Marsikomu, v brežiškem primeru tudi organom oblasti, namreč ni povsem jasno, kaj je to na ;etjs in kdaj mora voznik upoštevati omejiteWII h. V 17. točki 10.člena Temeljne zakona o varnosti v cestnem prometu pa jasno piše, da je naselje prostor, na katerem so z ene ali obeh strani ceste vrste ali skupine stavb, ki mu dajejo videz ulice, in so njegove meje zaznamovane s prometnimi znaki za zaznamovanje naseljenih krajev V primeru brežiške obvoznice najdemo odsotnost obeh najpomembnejših elementov. Večinski del ceste ne spominja na ulico, ker z obeh strani vozišča rasteta koruza, krompir in drugi poljski pridelki, vse meje pa tudi niso zaznamovane s ^^Wietnim znakom. kTpo tej cesti torej lahko vozijo tudi s hitrostjo do 80 km/h, če seveda Brežiška Cesta svobode (na sliki) ne daje ravno videz mestne ulice Učenci in dijaki za Cankarjevo priznanje Senovo, 22. marca - V soboto je bilo v osnovni šoli na Senovem vseslovensko tekmovanje za Cankarjevo priznanje, ki se ga je na prvi stopnji udeležilo 51 osnovnošolcev, na drugi in tretji stopnji pa po pet srednješolcev. Naloga učencev in dijakov je bila setavljena iz dveh testov. Prvega so tvorila vprašanja objektivnega tipa, ki so zajemala tako predpisano leposlovno delo kakor tudi "orehe" iz morfologije, sintakse ipd., drugi test pa je bil spis oz. esej za srednješolce. Učenci so dobili pred nekaj meseci obvezno literauro, da so se lahko temeljiteje pripravili. Osnovnošolci so imeli letos v analizi Murnikovega Lepega janičarja, srednješolci pa literarna dela v zvezi z ljubljanskim potresom leta 1895. Tekmovalci na prvi stopnji so morali poleg vsebine Murnikovega dela poznati še zgodovinsko ozadje turških vpadov, zvrstno določiti delo (zgodovinski roman), v spisu pa je bila glavna naloga aktualizacija literarnega junaka. Mentorji, pa tudi dijaki in učenci, so bili zelo zadovoljni z doseženimi rezultati, saj je večina osvojila priznanje, tako da lahko upravičeno dvomimo o domnevni nepriljubljenosti slovenskega jezika na naših šolah. V svojih kategorijah so najboljše rezultate dosegli -1. stopnja: Ana Kunej 91 točk (OŠ Brestanica, mentorica Ana Kustec) in Nuša Jevšnik 91 točk (OŠ Senovo, mentorica Irena Škoberne); 2. stopnja: Jana Ravnikar 92,5 točk (Gimnazija Brežice, mentorica Judita Marolt); 3. stopnja: Marija Šuler 85,5 točk (Gimnazija Brežice, mentorica Judita Marolt). (VP) Solze sreče za cvetje pozornosti Brežice, 25. marca - Skupina članov župnijske Karitas in območnega odbora SKD je ob materinskem dnevu obiskala osamljene in bolne žene, ki prebivajo v brežiškem domu upokojencev ter jih obdarila s cvetjem in toplo besedo. Oskrbovanke doma so bile obiska zelo vesele in poteklo je mnogo solza sreče. Mnoge so zaradi nepokretnosti skoraj povsem brez stika z zunanjim svetom, zato so se člani omenjenih organizacij odločili, da bodo obisk ponovili še večkrat, ne le ob praznikih. Delegacija je isti dan obiskala še mlade in bodoče mamice v brežiški porodnišnici, kjer so z veseljm ugotovili, da je večina mamic povila že svojega tretjega otroka. Slovencem torej morda le ne grozi izumrtje. (ES) NAŠ GLAS, 12 - 4. APRIL 19S7 OBJAVE Brežiški sejem obrti in podjetništva Občina Brežice, območna obrtna zbornica, Občinska turistična zveza in Turistično društvo Brežice organizirajo BREŽIŠKI SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA od 25. do 29. junija 1997 Do sedaj smo že trikrat uspešno organizirali sejem, letos pa smo se odločili za novo in boljšo lokacijo ob osnovni šoli Brežice, kjer bomo uporabili prostore velike športne dvorane in telovadnice, dodatno pa bomo pokrili rokometno igrišče (skupaj 2.000 m2). Tudi zunanjih nepokritih površin bo na voljo dovolj (2.000 m2). Na sejmu boste lahko razstavljali in prodajali svoje proizvode, organizirali pa bomo tudi posvete, predstavitve izdelkov in storitev. Dnevno bomo skrbeli tudi za zabavni program. Pričakujemo vašo udeležbo. Izpolnite priloženo evidenčno prijavnico in nam jo vrnite. Prijave sprejemamo do zasedenosti prostora. Nato Vam bomo poslali v podpis pogodbo. Dodatne informacije dobiti v sejemski pisarni na Območni obrtni zbornici Brežice, C. prvih borcev 3, tel./fax.: 0608/62-157, mobitel: 041/666-171. Kontaktni osebi sta Ida Resnik in Franc Bratanič. Pričakujemo Vašo prijavnico in Vas lepo pozdravljamo! Predsednik odbora za pripravo sejma Franc Bratanič X' Brežiški sejem obrti in podjetništva EVIDENČNA PRIJAVNICA Na sejmu bomo sodelovali z naslednjimi proizvodi in storitvami: - opremljen prodajno-razstavni prostor (6m2 in več) po 8.000 SIT/m2 * __________ - kotni opremljen prostor (15 m2 in več) po 9.000 SIT/m2 * __________ - neopremljen zunanji prostor (15 m2 in več) po 3.500 SIT/m2 * __________ - neopremljen zunanji gostinski prostor (20 m2 in več) po 5.000 SIT/m2 * ___________ * V ceni je vključen prometni davek. Opremljen prodajno-razstavni prostor obsega: predelne stene, talno oblogo, napisno tablo, 2 m pulta, mizo s stoli, razsvetljavo, električni priključek, obešalnik in koš za smeti. m' _m* m8 Ime (firma): Naslov:___ Oseba za stike:. _, telefon: Vaša davčna številka: Prijave sprejemamo do zasedenosti prostora. Žig in podpis: FILMSKI SPORED 25 "Kino servis" Brežice 4.,5. in 6. IV. ob 18.30 in20.30 url in 7. IV. ob 20.30 url: VOJNA ZVEZD (*), sci-fi 8. IV.: rti predstav 9. fV. ob 20.30 uri in 10. IV. ob 18. in 20.30 uri: JERRV MAGUIRE, romantična komedija O - DTS: 6-kanalni digftatnf ton Kino Kostanjevica 5. IV. ob 20. uri: GLAVA NAD VODO, komičnitrifer 6. IV. ob 20. uri: TISTEGA ČAROBNEGA DNE. romantična komedija Kino Šentjernej 4. IV. ob 18. uri: GLAVA NAD VODO, komični trller 4. IV. ob 20. uri: TISTEGA ČAROBNEGA DNE, romantična komedija cr mm d. o. o. INZENIRING-TRGOVM Finžgarjeva 1, 8250 Brežice Tel.: 0608/61-746, Fax: 62-780 Turistično društvo Brestanica vabi na predavanje o urejevanju okolja (predava Milena Masnak ing.agronom.) in občni zbor, ki bo v ponedeljek, 7. aprila 1997 v OŠ Brestanica s pričetkom ob 18. uri. Tel./fax: 0608/81-709 &cmt Paič - prodaja novih in rabljenih vozil - servis - prodaja nadomestnih delov Krška vas 28e, tt 59-059 OBJAVLJA Javni razpis za oddajo poslovnega prostora v najem GOSTINSKI LOKAL TRG RUDARJEV 1, SENOVO, v izmeri - točilnica 29.23 m2 -jedilnica 16.56 m2 - jednilnica 10.30 m2 - kuhinja 12.07 m2 - sanitarije 10.56 m2 - pomožni prostor 30.07 m2 GOSTINSKI LOKAL JE CENTRALNO OGREVAN. NAJEMNINA LOKALA 1.100 DEM/mesec. POGOJI NAJEMA: - najemnik dobi v najem gostinski lokal pod pogojem, da ga uporabi za potrebe gostinske dejavnosti, - odkup opreme v vrednosti 80.000 DEM. Pisne ponudbe oz. vloge morajo prosilci poslati priporočeno po pošti z oznako "JAVNI RAZPIS" na naslov STG "RUDAR" d.o.o. Senovo, CKO 4, 8281 SENOVO v 15 dneh od dneva objave. Dodatne informacije dobite na sedežu STG "RUDAR" d.o.o Senovo, vsak delovni dan od 8. do 14. ure ali na telefon 0608-71-313. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po končanem razpisu. STG "RUDAR" d.o.o. SENOVO & dM Delovni čas *L*" —Q dopoldan S^dolS00 O mbd7 V torek, sobota 800 do 1200 %Ko$?02Sn tel./fax: 0608/21-409 SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA PRODAJO KERAMIČNIH PLOŠČIC SANITARNE KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME MOŽNOST DOSTAVE NA DOM IN POSTAVITVE KUPLJENEGA BLAGA; VSI IZDELKI SO IZ UVOZA (ITALIJA) UGODNI KREDITNI POGOJI ! Obiščite nas, oglejte si našo ponudbo in se prepričajte W6m SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. uro in ob nedeljah od 8. do 17. ure BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času od 24 do 31. marca sta v brežiški bolnišnici rodili: Tamara Molan iz Curnovca - dečka in Natalija Haring iz Zakota -Kristino. Čestitamo! 3.500 SIT/teden MALI OGLASI Kupimo oziroma vzamemo v najem gostinski lokal v Krškem ali okolici (do 30 km). Plačilo v gotovini. Tel.: 31-462 (vsak dan od 18. do 20. ure). V Krškem prodam prostore, primeren za pisarno ali predstavništvo. Tel.: 32-147. Poslovni prostor (26 m2) na lepi lokaciji na Vidmu, primeren za trgovino ali biro, dajem v najem. Cena in pogoji najema po dogovoru. Tel.: 31-802 (zvečer). V najem oddam poslovne prostore v izmeri cca. 70 m2, primerne za pisarne ali za predstavništvo, na CKŽ 64 v Krškem. V najem dajemo prostor (30 m2), primeren za pisarno, na CKŽ 132 b. Tel.: 21-046. V najem oddam poslovni prostor (8 x 11 m), primeren za skladišče ali mirno obrt. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). V najem oddam poslovni prostor v Brežicah, primeren za pisarno ali trgovino. Tel.: 61-576. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. Manjše stanovanje (39 m2) na Senovem (CKO 16) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Tel.: 71-420. V najem vzamem stanovanje v Brežicah. Tel.: 77-489. Oddam enosobno stanovanje s telefonom v Krškem (na Vidmu). Tel.: 063/863-360. Opremljeno dvosobno stanovanje v naselju enostanovanjskih hiš na Griču, Pavllnova 17, oddam. Tel.: 33-441. Prodam enosobno stanovanje na Vidmu (42 m2), ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Brežicah. Tel.: 31-910. Prodam enolnpolsobno stanovanje v Krškem na Vidmu -telefon, KATV, centralno ogrevanje -46 m2 Cena700 DEM/m2 Tel.: 32-292 (po 17. uri). Ugodno prodam dvosobno stanovanje v Trnju v Brežicah. Tel.: 62-602 Ugodno prodam dvoinpolsobno stanovanje v Krškem. Cena in plačilo po dogovoru. Tel.: 87-070, 22-537. Prodam dvoinpolsobno stanovanje (69 m2) na Papirniški 13 a v Krškem. Možnost vselitve aprila. Cena 975 DEM/m2. Tel.: 32-354 (Stane Urbanč). V Krškem prodam stanovanje (46 m2). Tel: 32-147. Prodam trosobno stanovanje v Brežicah (67 m2) v tretjem nadstropju. Cena 900 DEM/m2. Tel.: 61-193 ali 61-619 (popoldan). Prodam parcelo v izmeri cca. 31 a, primerno za vinograd ali sadovnjak, nadomestno gradnjo ob glavni cesti Krško-Golek Tel.: 21-983. Prodam parcelo v izmeri cca. 3 ha (gozd in travnik v kompleksu) v k.o. Leskovec, ob cesti Leskovec-Senuše. Tel.: 21-425 ( po 8. uri zvečer). Večjo domačijo z vrtom in gozdom (v kosu 30 a) v Dobravi pri Podbočju zamenjam za stanovanje. Voda, elektrika in telefon na parceli. Sončna lega. Asfaltni dovoz do parcele. Tel.: 78-000. Na Trški gori nad Krškim prodam manjšo hišo z enim hektarjem travnika (oddaljenost 500 m od križišča pri mostu). Tel.: 81-864 (popoldan). Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 99 385 1/678-004 (Zagreb), ali pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. Prodam ali oddam v najem vinograd 1.500 trt, strojna obdelava na Bučerci. Tel.: 33-574. Prodam garažo zraven črpalke na Vidmu. Tel.: 21-621 (dopoldan) -Božo. Prodam traktor Ferguson 542, letnik 90, dobro ohranjen, prevoženih 640 ur. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodam zastavo 101 GTL 55, registrirana do 9/97, lepo ohranjena. Cena po dogovoru. Tel.: 063/38-390. Prodam yugo 45, letnik 12/89, prevoženih 72.000 km, rdeče barve, registriran do konca leta, nove gume, radio, elektronski vžig. Cena 2.700 DEM. Tel.: 64-659 (po 18. uri). Prodam yugo 45, letnik 1987, prevoženih 72.000 km, registriran do marca 1998, nove gume in radijo. Cena 1.500 DEM. Tel.: 71-308. Prodam tovoto corolla 1,3 DX, letnik 1988, registrirano do 2/98, prevoženih 74.000 km, garažirano, prvi lastnik. Cena po dogovoru. Tel.: 31-093. Prodam škodo favorit 136 L, letnik 12/91, prevoženih 90.000 km, euro kljuka, dobro ohranjen, registriran do 12/97. Cena 4.800 DEM. Tel.: 67-333. Prodam BT50, letnik 1987, dobro ohranjen. Cena 550 DEM. Tel.: 32-719. Prodam otroški sedež za avto, voziček in posteljico z jogijem. Tel.: 22-285. Prodam dobro ohranjeno otroško posteljico z jogijem. Tel.: 32-900. Prodam stolček s hojico, avtosedež in stajico. Cena po dogovoru. Tel.: 063/38-390. Prodam TV sprejemnik Goldstar (pod garancijo), cena 48.000 tolarjev in dve mizi, ena manjša, ena večja - okrogla (110 x HO) in štiri stole, cena 15.000 tolarjev. Tel.: 71-420. Prodam stekleno hladilno omaro za v trgovino in elektronsko tehtnico (še pod garancijo). Tel.: 33-328. Prodam lesene lestve, močne domače izdelave, več različnih višin. Tel.: 56-168(kličitedo 8. ure zjutraj). Prodamo 2.000 rabljenih strešnikov, vrsta Strešnik Dobruškavas. Cena po dogovoru. Tel.: 21-278. Prodam bizeljsko belo in rdeče vino, kvalitetno. Cena po dogovoru. Tel.: 51-420 (zvečer). Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi najem. Tel.: 31-637 (Mižigoj) ali 32-279 (Žnldaršič). Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Hitro in učinkovito prevajanje iz angleščine v slovenščino In obratno. Tel.: 32-023. ZADNJA NAS GLAS. 12 - 4. APRIL 1997 Študentski servis Maribor, podružnici v Krškem in Brežicah Težave posavskega gospodarstva so prizadale tudi študente --------------------------------------------------------------------------------------------------------------—-------------------------v---------------------------------------------------------------------------- Največ je povpraševanja po selitvah in drugih fizičnih delih, za strežbo v gostinskih lokalih pa ni interesa - Študentski servis Maribor ni nikoli zadrževal izplačil svojim članom Krško, konec marca - Zgodbi o brezplačnem šolanju ne nasedejo več niti najbolj naivni, zato morajo dijaki in študentje (ob izdatni podpori staršev, seveda) žrtvovati marsikatero prosto uro, da zaslužijo kakšen tolar za kakovostnejše pogoje šolanja. Le redki so, ki niso nikoli delali preko servisa, le da je včasih ostajalo več za potovanja in podobne užitke mladosti, danes pa gre večina denarja za knjige, stanarino, vozovnico, hrano itd. Študentski servis Maribor, ki ima svoji podružnici tudi v Krškem, na CKŽ15, in v Brežicah, v 4. nadstropju Dijaškega doma, ima približno 1.300 članov, ki preko celega leta opravljajo različna dela, največ pa seveda Karin Ubeleis. Brestanica, študentka prvega letnika Ekonomske fakultete v Mariboru: "Seveda poznam študentski servis v Krškem, saj sem že delala preko njega, trenutno pa mi študijske obveznosti jemljejo preveč časa in energije, tako da si ne morem 'privoščiti', da bi delala. Morda poleti, ko bo več časa." • poleti, ko so počitnice. Samo lani je servis v Krškem posredoval več kot 2.500 del svojim članom. Dela, ki jih ponuja servis, so za fante - ti še posebej radi pomagajo pri selitvah, ki sodijo med najbolj plačana dela -fizična dela, čiščenje prostorov in okolice, pomoč geodetom na terenu in anketiranje. Dekletom pa posredujejo administrativna dela, čuvanje otrok, anketiranje, čiščenje in strežbo v gostinskih lokalih, ki pa je študentke in dijakinje ne marajo preveč. Oboji, fantje in dekleta, si služijo denar tudi z znanjem, saj je na servisu kar nekaj naslovov ljudi, ki poučujejo različne predmete, od tujih jezikov do matematike. Kriza posavskega gospodarstva je prizadela tudi tukajšnje študente in dijake, s tem pa posredno tudi študentski servis, vendar posamezniki in podjetja še vedno najraje najamejo delovno silo preko servisa, saj je to zanje najcenejša rešitev. Poleg cene, ki jo plača delodajalec in se mu šteje v materialne stroške, je njegov edini strošek 10% od študentovega zaslužka, ki gra za manipulativne stroške. Pri izplačilih včasih nastopijo težave, ko se delodajalec ne drži predpisanega roka (10 šolskega leta podaljša s "svežim" potrdilom o vpisu. Na servisu članu dajo napotnico, ki jo po končanem delu delodajalec izpolni in pošlje nazaj na servis. Ko servis prejme izpolnjeno napotnico, izstavi račun podjetju, kjer je študent delal. Na študentskem servisu poleg svoje primarne dejavnosti v zadnjem času nudijo tudi črnobelo in barvno fotokopiranje - na folije, na barvne liste (za razne letake in plakate), po Sabina Baje, vodja študentskega servisa v Krškem: "Kljub težavnemu položaju gospodarstva se trudimo priskrbeti svojim članom kar največ dela, saj se zavedamo, da so stroški šolanja visoki. Delo preko študentskega servisa postaja danes čedalje pomembnejši dodatek k družinskemu proračunu." delovnih dni) plačila. Tudi servis se trudi, da do česa takega ne bi prihajalo, saj konec koncev tudi sami živijo od manipulativnih stroškov, ki jih zaračunajo podjetjem in so na nek način na istem kot študenti. Za včlanitev v študentski servis potrebuje dijak oz. študent potrdilo o šolanju, osebno izkaznico ali potni list, fotografijo, po novem pa seveda tudi neizbežno davčno številko. Nato mu na servisu izdajo člansko izkaznico, ki jo na začetku vsakega Natalija Zmazek, Krško, dijakinja tretjega letnika srednje ekonomske šole v Brežicah: "Lani poleti sem delala v Transportu, v računovodstvu. Zaposleni so imeli do nas korekten odnos in smo se dobro razumeli. Sicer pa včasih kar traja, preden dobiš kakšno delo, vendar kljub temu ne vzamem vsakega dela. Strežba v lokalih je med vsemi deli najmanj popularna." Tradicionalno sekanje pirhov Grmada In Lončarjev dol, 29. in 31. marca - Planinsko društvo Videm iz Krškega je tudi letos organiziralo tradicionalno, že četrto sekanje pirhov na Grmadi, ki se ga je udeležilo 21 tekmovalcev in številni navijači. Prireditev pod vodstvom Bojana Božičnika je odlično uspela, delček tega pa smo si lahko ogledali tudi v nedeljskem osrednjem TV dnevniku. Letos so se najbolje izkazali Jože Kolman iz Krškega (7 zadetkov), Darko Simončič iz Krškega (6 zadetkov) in Janez Kavčič iz Brestanice (5 zadetkov), ki so prejeli tudi darila organizatorja. Prav ti so še posebej zadovoljni, da se tega tradicionalnega sekanja pirhov iz leta v leto udeležuje vse več ljubiteljev starih slovenskih običajev, zato upravičeno upajo, da se jih bo naseldnje leto zbralo še več. Vaščani Lončarjevega dola pri sekačev iz Lončarjevega dola in Sevnici so prvič pripravili tekmovanje okoliških vasi. Največ preciznosti je v sekanju pirhov, ki je potekalo pri pokazal Boris Zupančič s 6 zadetki, trgovini Ajda. Tekmovalo je 16 drugi je bil Ivan Šmit s 4 zadetki, Bojan Božičnik pa je s 3 zadetki osvojil tretje mesto. Tekmovanje so z glasbenimi točkami popestrili harmonikaši iz okoliških vasi. (GAIex) želji pa vam vse tudi zvežejo v spiralo. Predvsem zdaj, ko je sezona maturantskih plesov, pogosto prihajajo prošnje za sponzorstvo in na servisu jim radi pomagajo, predvsem s praktičnimi nagradami za srečelove in z brezplačnimi fotokopijami. Študentski servis v Krškem ima svoj sedež nasproti občine, na CKŽ 15 ( tel: 21-980), delajo pa od ponedeljka do petka, od 7.30 do 16., ob sredah pa do 17 ure. V Brežicah pa jih boste našli v četrtem nadstropju Dijaškega doma, vsak delavnik med 7.30 in 15., ob sredah pa do šestnajste ure. Brežiška izpostava se bo kmalu preselila na novo lokacijo pri SKB banki, zaenkrat pa so dosegljivi tudi po mobitelu: 0609-610-455. (VP) Martina Flls, uslužbenka študentskega servisa: "Svojim članom nudimo poleg vsega ostalega tudi možnost cenejšega fotokopiranja. K nam pa ne hodijo le dijaki in študenti, pač pa tudi ostali, ki potrebujejo fotokopije pri opravkih na občini, na sodišču in drugod." Štiri slikarke v pričakovanju pomladi Dada Kaudek, Simona Dular, Taja Albolena in Jožica Mikek Veber v pričakovanju pomladi (in novih navdihov za umetniško ustvarjanje) Mokrice, 24. marca - Štiri umetnice, katere je povezala ravno vznemirljiva ljubezen do likovnega izražanja, so se odločile na gradu Mokrice predstaviti svoja dela širšemu občinstvu. Za dve je bilo to prvo takšno doživetje, dve pa sta že sodelovali na skupinskih razstavah posavskih likovnih samorastnikov. Skoraj vse pa se s slikanjem intenzivneje ukvarjajo dobri dve leti. Koliko časa pa je ta silna želja po upodabljanju tlela globoko v njih, pa je težko izmeriti. "Ljubiteljica umetnosti sem že zelo dolgo, v tej obliki pa slikam dve leti. Ker imam tu razstavljenih šestnajst del, štejem tole razstavo za svojo prvo samostojno," je dejala vedra krška Brežičanka Simona Dular, ki prisega na olje, podobno pot pa je ubrala tudi njena someščanka Jožica Mikek Veber, ki se je predstavila z mešano tehniko. Obema je bila z nasveti ves čas v veliko pomoč znana brežiška umetnica Cvetka Miloš, ki je na otvoritvi spregovorila tudi nekaj uvodnih besed, in kateri sta obe za mentorstvo od srca hvaležni. Mlada Ljubljančanka z umetniškim imenom Taja Albolena je poleg poslikane svile predstavila tudi smisel za poezijo in recitacijo, Dragica Kaudek pa je povedala le, da se je s temperami resno spoprijela šele po tragični smrti moža, zato slikanje doživlja kot obliko prebolevanja osebne tragedije. "To je moja prva razstava, o prihodnjih pa še ne razmišljam. Sem preveč vznemirjena," je dejala. Pred zares velikim številom obiskovalcev se je s prijetnim glasom in melodijami znova izkazala Stanka Macur, razstavo, ki bo na ogled še večji del aprila, pa je odprl glavni direktor Term Čatež, Borut Mokravič. (ES) OB KOFETKU JOB Avto Puntar d. o. o. Vozila s španskim temperamentom odslej tudi v Krškem Podjetje JOB d.o.o., ki ga že šesto leto uspešno vodita zakonca Puntar, se je do sedaj ukvarjalo predvsem z dobavo materiala in pripravo različnih substratov za gojenje šampinjonov, pa tudi za vrtnarstvo in cvetličarstvo, ta čas pa je postalo tudi največji slovenski uvoznik komposta za gojenje šampinjonov. Gobarjem nudijo pomoč in svetovanje, tako s seminarji, ogledi in strokovnimi ekskurzijami, včasih pa jih tudi obiščejo. Pred kratkim pa se je podjetje odločilo še za dodatno dejavnost, in sicer prodajo in servis vozil Seat. Srečko Puntar, direktor: "Ko smo izvedeli za odločitev Porscheja, da bo ločil Seat in Wolkswagen, smo videli možnost za prodajni center vozil Seat. Vse je potekalo zelo hitro, v pol leta smo zgradili objekt, v marcu pa smo v njem že začeli delati. Prodaja vozil Seat se je začela, imamo tudi pooblaščeni servis za ta vozila, ki je eden najmodernejših pri nas. Uradno otvoritev pripravljamo v začetku maja, kajti sedaj je čas avtomobilskih sejmov po Sloveniji in kar težko je privabiti goste iz avtomobilskih vrst na Zakonca Puntar, lastnika podjetja JOB Avto Puntar d. o. o. našo svečanost. Pa tudi vreme ni najboljše za javno prireditev, ki jo načrtujemo. Prodaja je tako stekla, imamo tudi zelo ugodne in poštene kredite, in sicer pod 9-odsotno obrestno mero z valutno klavzulo." V prodajnem centru Avto Puntar, ki je pooblaščeni prodajalec vozil Seat za Posavje, so na voljo vsa vozila iz Seatovega seznama, ki imajo VW motor in tudi tehnologijo, zato kvalitetno ne zaostajajo za bolj znanim nemškim proizvajalcem, so pa cenovno veliko bolj ugodna. Med prednostmi ne gre prezreti niti mehkosti, kar se pri nemških vozilih večkrat pogreša, predvsem pri daljših vožnjah. Med najbolj znanimi vozili s španskim temperamentom je seveda Cordoba (kmalu tudi v karavan izvedbi), več izvedb vozil Ibiza, Toledo, Inka combi, najnovejši model pa je Alambra, ki je enoprostorska limuzina. "Naše podjetje na prvo mesto postavlja poštenost, tako do delavcev, kupcev pa tudi države. Zato naju motijo razne govorice, ki so se pojavile, o tem kako smo prišli do tega. Vsem lahko dokažemo, da se trudimo in delamo pošteno. Smo podjetje, ki račune plačuje redno, in do sedaj nismo še nikomur ostali dolžni, "dodaja direktor podjetja JOB d.o.o., ki zaposluje 11 delavcev, v sezoni pa se "okrepijo" še s pogodbenimi delavci ter dijaki in študenti. Prodajni center Avto Puntar je v Krškem, na Cesti krških žrtev 135 c, v industrijski coni Žadovinek. Prepričajte se na lastne oči. (GAIex)