PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 186 (13.417)
Trst, četrtek, 10. avgusta 1989
Avgustovskih davčnih presenečenj letos menda ne bo
Najkasneje oktobra bodo znam uKrepi za sanacijo proračuna
Zdravstvo in prevozi med najbolj deficitarnimi javnimi ustanovami - Ministri Cirino Pomicino (proračun), Formica (finance) in Carli (zaklad) nadaljujejo s poizvedovalnimi sestanki
RIM Ministri nove vlade, ki se ukvarjajo z gospodarskimi in finančnimi vprašanji, delajo s polno paro. Kot je že skoraj običaj v italijanski vladni politiki, so se minister za proračun Cirino Pomicino, za finance Formica in zakladni minister Guido Carli odločili za proučevanje položaja in posvetovalne sestanke s kolegi, ki zastopajo najbolj deficitarne javne ustanove, med katerimi prednjačijo zdravstvo, prevozi in telekomunikacije.
Dediščina, ki jo je novi vladi zapustil bivši minister za zdravstvo Donat Cattin, prav gotovo ni lahka in njegovi ukrepi še zdaleč niso dosegli zaželenega učinka. Deficit, ki se je na tem področju nakopičil od leta 1980, znaša že 35 tisoč milijard, v proračunu za tekoče leto pa zeva luknja vredna 1.700 milijard. Minister za zdravstvo De Lorenzo je na srečanju z vladnimi »finančniki« napovedal nekaj ukrepov, ki pa verjetno ne bodo veliko izboljšali računov v rdečem. Obljubil je, da bo najkasneje do oktobra sestavil seznam nepotrebnih farmacevtskih izdelkov, ki jih bo treba umakniti s trga in proizvodnje, uredil novi pravilnik predpisovanja zdravil in samoprispevka. Širijo pa se tudi vesti, da namerava De Lorenzo krčiti število postelj v bolnišnicah, vendar kaže, da bi bil ta ukrep protiustaven, vsekakor pa bi spadal v pristojnost posameznih deželnih uprav, saj ministrstvo
za zdravstvo lahko kvečjemu sestavi okviren zakon o kriterijih hospitalizacije. Malo spodbuden pa je tudi predlog ministra za deželne zadeve in ustavna vprašanja Maccanica, da bi v KZE ukinili nekatere (doslej) brezplačne storitve in odprli odelke za samoplačnike tudi v javnih bolnišnicah. Po njegovem mnenju bi s tem ukrepom nekoliko zavrli uveljavljanje zasebnih zdravstvenih struktur, ki javnemu zdravstvu odjedajo ogromne vsote.
Precej manj opredeljen je bil minister za prevoze Bernini, ki se je včeraj sestal s Ciri-nom Pomicinom, Carlijem in Formico. Resnici na ljubo je njegova dediščina malo manj problematična, kljub temu pa je Bernini priznal, da se še ni dovolj poglobil v problematiko, da bi lahko podal kakšen otipljivejši predlog. V pogovoru s finančnimi ministri je govoril predvsem o potrebi po institucionalni reformi Italijanskih železnic, ki jo je deloma že načel njegov predhodnik Santuz. Sanacijski načrt za železnico in načrt za obnovo celotnega omrežja pa zaenkrat še ne obstaja. Bernini je poudaril, da načrti, o katerih se danes govori, to sploh niso, pač pa gre za vrsto predlogov, ki se bolj ali manj usklajujejo med seboj in so le deloma uresničljivi. O povišanju prevoznih tarif za blago in potnike, pa včeraj ni bilo govora.
Konkretni podatki o gospodarskem manevru za leto 1990 bodo verjetno znani šele oktobra, saj bodo poizvedovalni sestanki trajali do 23. - 24. avgusta. Minister za proračun Cirino Pomicino je večkrat poudaril, da so ta srečanja le tehničnega značaja, ker se bo morala vlada temeljito pripraviti na novi finančni zakon. Državni primanjkljaj, ki znaša sedaj 133 tisoč milijard lir, pa bo zaenkrat ostal isti. Po prvih podatkih bi se moral s prihodnjim proračunom dvigniti na 150 tisoč milijard, razliko pa bodo delno krili z novimi davčnimi dajatvami. Minister za finance Formica je včeraj poudaril, da novi davki ne bodo bremenili izrecno odvisnih delavcev, kot doslej, vsak večji izdatek, predvsem sredstva, ki so namenjensa Jugu, pa bo država temeljito pretehtala. Ministri, ki tako ali drugače odločajo o »debelosti« naših denarnic, pa so bili, vsaj po prvih ocenah poznavalcev, nekoliko bolj realisti tudi v zvezi z davčnimi utajevalci. Prepričanje, da bi le-ti vsaj delno rešili naraščajoči deficit, je zmotno, tako vsaj meni Formica in poudarja, da so potrebni predvsem novi zakoni v zvezi z davčno utajo oziroma ukrepi, ki bi to razvado onemogočili. Formica je prepričan, da je davčni odpust samo potuha za utajevalce, zato je treba odpraviti vse pogoje, ki omogočajo neštete oblike odliva denarja.
Septembra sestanek med vlado in deželami
V palači Chigi vrh o težavah Jadranskega morja
RIM — Težave, ki jih Jadranskemu morju povzroča cvetenje alg, so bile včeraj predmet razprave v palači Chigi. Sestanek je vodil ministrski podpredsednik Martelli, poleg njega pa so se lotili zapletenega vprašanja tudi minister za okolje Rufiolo, minister za deželne uprave Maccanico ter minister za trgovsko mornarico Vizzini.
Včerajšnji vrh je bil predvsem operativnega značaja, saj so se ministri domenili za nekatere ključne preusmeritve že nakazanega denarja, ki bi ga morali po novem izkoristi na smotrnejši način. Nekatere vsote pa bodo namenili posebej raziskavam, ki ne bodo iskale le trenutnih rešitev problemu sluzastih preprog, ki prekrivajo modrino Jadranskega morja.
Iskanju načinov, s katerimi naj bi okrnili, če že ne odpravili, nevzdržno razmnoževanje alg, pa bo treba dodati še nekaj korenitih posegov na področju okolja. Vprašanje alg je namreč tesno povezano s težavami, ki jih ima Italija z onesnaževanjem okolja.
Prav zaradi tega so včeraj določili tudi sklicanje posebne konference o Jadranu, ki se je bodo udeležili predstavniki vlade in dežel. Konferenca bo septembra v Riminiju, ki je v teh poletnih dneh postal žal središče najbolj oškodovanega dela italijanskih peščenih plaž na Jadranu.
Dežele naj bi se septembra domenile, skupaj z doprinosom vlade, za nove posege, ki bi imeli kot cilj to, da se že v prihodnjem letu odženejo sluzaste alge z italijanskih plaž. Pri tem pa je treba seveda upoštevati, da so alge močno oškodovale tudi ribolov in postavile na glavo pravila ribjih trgov.
Vedno več možnosti za sestop komunistov z oblasti na Poljskem
VARŠAVA — General Czslaw Kiszczak ima vse manj šans, da mu uspe sestaviti vlado brez predstavnikov Solidarnosti. Njegov poskus je videti slejko prej obsojen na propad, potem ko so pripadniki obeh manjših zaveznic poljske komunistične partije, izrazili pripravljenost, da v parlamentu glasujejo proti njegovi vladi.
Po drugi strani pa sta tako kmečka stranka ZSL kot demokratska stranka SD izrazili pripravljenost na pogovore s Solidarnostjo po zadnjem VValeso-vem predlogu, da bi oblikovali tako vladno koalicijo, iz katere bi bili komunisti izključeni.
Gre, po mnenju političnih opazovalcev v Varšavi, za pomembno novost glede na predvčerajšnje stališče obeh strank. Niti kmečka stranka, niti demokratska stranka ne govorita o »veliki koaliciji«, ki bi obsegala tudi komuniste, temveč o vladi, ki bi imela zaupanje ljudstva, pojem, ki se prvič pojavlja v poljskem političnem žargonu.
Nekateri poslanci demokratske stranke in kmečke stranke so mnenja, ?a je treba vzpostaviti stike z opozicijo, kateri bi lahko ponudili celo funkcijo predsednika vlade.
Po mnenju komisarjev, ki so že včeraj poročali parlamentarni komisiji
Delovna komisija zaslišala Contorna Nihče ga baje ni poklical v Italijo
RIM Preiskava o aferi Contorno se je včeraj preselila v Rim, kjer je delovna skupina pro-timafijske komisije, zaslišala šefa palermske letečega oddelka La Barbero, šefa criminalpola De Gennara ter samega skesanca Totuccia Contorna.
Prvi veleskesanec je odgovarjal na vprašanja vseh šestih članov komisije, ki so že v popoldanskih urah sporočili rezultate zasliševanja pred-• sedniškemu uradu parlamentarne komisije za boj proti mafiji. Po sestanku z njimi je komisija izdala sporočilo, v katerem piše, da izključuje možnost, da bi lahko kdo načrtno zahteval od Contorna, naj se vrne v Italijo, kot je pisalo tudi v anonimnih pismih.
Senator Corleone, eden od šestih članov delovne skupine, ki je zaslišala Contorna, je novinarjem omenil nekaj ključnih trenutkov razgovora s skesancem. Contorno naj bi mu rekel, da se ne spominja, da bi ga kdaj zaslišal sodnik Falco-ne, to pa se je zdel vsem šestim komisarjem dokaj sumljiv odgovor, saj bi si težko zamišljali, da je Contorno v nekaj dneh »pozabil« na to, če je kdaj odgovarjal na vprašanja, ki mu jih je zastavljal palermski sodnik.
Poleg tega pa obstaja še nekaj nedorečenih stvari, ki zadevajo Contornovo aretacijo v vili negovega bratranca. Senator Corleone pravi, da so na Siciliji vsi dobro vedeli, da se je Contorno
vrnil z ZDA, znali pa so tudi, da stanuje pri bratrancu. Kako to, da ga ni šla policija iskat? Morda zaradi tega, pravijo komisarji, ki bodo vsekakor še poglobili to poglavje, ker se je Contorno vrnil rostovoljno, in so ga hoteli aretirati šele takrat, o bi naredil kaj odločno protizakonitega.
Komisarji niso. bili popolnoma zadovoljni niti z odgovorom, ki ga je Contorno dal v zvezi s ovratkom v Italijo. Rekel je sicer, da ga ni po-lical nihče, vendar je izjavil, da se je moral vrniti, ker mu je ameriška DEA odrekla mesečno finančno podporo v vrednosti 1.300 dolarjev. S prihodom v Italijo je bil prepričan, da mu bo država pomagala, a ga je menda pustila brez sleherne denarne pomoči.
Po poročanju komisarjev pa je bilo vsekakor razvidno, da ostaja še veliko nepojasnjenih dogodkov (med katerimi tudi afera orožja, ki naj bi izginilo iz Contornove prikolice), ki jih bodo morali rešiti na preiskovalni ravni.
V Palermu pa se vsekakor nadaljujejo proti-mafijske akcije. Včeraj je približno sto policistov preiskalo območje pri Corleoneju, kjer domnevajo, da se skriva boss Toto Riina. Botra iščejo že skoraj pol stoletja in ga tudi tokrat niso našli, vendar so aretirali brata Giuseppeja in Gioacchi-na Lo Jacona, ki sta hranila v neki kmečki hiši pravi arzenal. Oba sta bila stara znanca policije in sta morala zato v zapor.
Na sliki (telefoto AP): arhivski posnetek skesanca Totuccia Contorna
Tošiki Kaifu po pričakovanju izvoljen za predsednika vlade
T TOKIO Bivši minister za šolstvo Z °šiki Kaifu je bil včeraj izvoljen za |®Ponskega ministrskega predsednika. flN.ovi premier je hkrati tudi predsed-pk liberaldemokratske stranke. Čep-aY je bila njegova izvolitev v obeh Pfitnerih predvidena - opazovalci me-a*J°. da je bila tudi predhodno načrtoma - je prvič po 41 letih prišlo do Jhtiihi razhajanj v japonskem parla-Jl6htu. Spodnji dom (poslanska zbor-gjCa) je namreč oddala Kaifuju večino
l0?Slo v, zgornji dom (senat) pa je odjugo podprl zmagovalko julijskih vo-t,s®v socialistko Takako Doi. Japonska
»Cava pa predvideva, da v primeru (j0°hflikta« med spodnjim in zgornjim (jQjJtom, prevlada odločitev spodnjega
i,T°šiki Kaifu je kot kandidat za mi-t^Jtskega predsednika lahko računal iHj Podporo poslanske zbornice, kjer l^a liberaldemokratska stranka veči-' To potrjuje tudi dejstvo, da je Kai-
fu dobil 294 glasov na 487. Takoj po izvolitvi pa je Kaifu na tiskovni konferenci izjavil, da bo opravil temeljito čistko znotraj svoje stranke. V zvezi s škandali, ki so pretresli liberaldemok-ratsko gibanje, ki na Japonskem nesporno vodi že od leta 1955, je volilce prosil za razumevanje, govoril pa je tudi o sporni 3-odstotni taksi na potrošnjo, ki jo je Takako Doi v svoji volilni kampanji uvrstila med ukrepe, ki jih je treba odpraviti. Kaifujevi predlogi pa menda niso bili tako jasni kot predlog njegove nasprotnice, ki hoče to takso enostavno ukiniti.
Liberaldemokrati bodo imeli svoj kongres že oktobra in takrat bodo nemara vidni prvi rezultati Kaifujeve čistke. Pri svojem delu pa bo moral biti skrajno previden, saj so mnogi vplivni možje stranke morali hote ali nehote ostati v ozadju, in gotovo se ne bodo mirne duše odrekli oblasti.
Samomorilski atentat v Libanonu
Razbitine avtobombe, v katerem je bilo 15 kilogramov dinamita (Telefoto AP)
BEIRUT, JERUZALEM — V samomorilskem atentatu, ki nosi podpis hezbolahov novoustanovljene brigade Huseina Ben Alija, je včeraj umrl atentator, šiitski duhovnik Asad Bern, ki je sedel za volanom z dinamitom natovorjenega bmw, težko ranjenih pa je bilo šest izraelskih vojakov.
Do atentata je prišlo v bližini vasi Klaia v izraelskem »varnostnem pasu« v južnem Libanonu. Le zaradi srečnega naključja je bil obračun žrtev sorazmerno nizek, saj se je avtomobil zaletel le v manjše terensko vozilo.
Napetost medtem narašča tudi v Izraelu, kjer so Palestinci demonstrirali ob vstopu v 21. mesec intifade. V begunskem taborišču pri Gazi so Izraelci ustrelili 9-letnega Palestinca, v Cisjor-daniji pa je izraelski kolon pomotoma streljal na skupino vojakov, ki so odgovorili na ogenj in na smrt ranili njegovega komaj 3-letnega sina.
NA 2. STRANI
Napad na kolono izraelskih vojaških vozil izvedel prijatelj šeika Obeida
Po atentatu hezbolahov v južnem Libanonu upravičeno narašča skrb za usodo talcev
BEIRUT, JERUZALEM - Proiranski šiiti so včeraj prvič odgovorili ugrabiteljem šeika Obeida s samomorilsko akcijo, ki ie povzročila eno žrtev in težko ranila šest izraelskih vojakov.
»V Alahovem imenu se je žrtvoval prijatelj šeika Abdela Karima Obeida«. S to skopo izjavo je imam Tofeili priznal, da so šiiti zrežirali atentat na kolono izraelskih vojaških vozil v »varnostnem pasu«, ki si ga je Izrael »izrezal« v južnem Libanonu. Hezbolah Asad Bern je z vso silo pognal svoj bmw, v katerem je bilo 150 kilogramov dinamita, proti koloni vojaških vozil. Zaradi srečnega naključja pa so bila vozila dovolj oddaljena eno od drugega, da se je avtomobil raztreščil le ob terensko vozilo, na katerem je bilo šest izraelskih vojakov. Eksplozija je v neposredni bližini vasi Klaia izkopala dva metra široko in prav tako globoko luknjo. V večernih urah so odgovornost za atentat prevzeli pripadniki do danes nepoznane »brigade Huseina Ben Alija«, po Mohamedovem sorodniku, ki so ga umorili v Iraku v sedmem stoletju.
Atentat v južnem Libanonu je ponovno razburil vse, ki vodijo težka jragajanja za osvoboditev talcev. Včeraj je FBI sporočil, da je obešenec na videotraku res VVilliam Higgins. Njegova žena Robin je izjavila novinarjem, da je do zadnjega upala v srhljivi trik, šele sedaj pa se zaveda, da je njen mož umrl. O njem je rekla, da je ljubil avanturo in, da je hotel v Libanon, ker je želel storiti nekaj koristnega.
Po samomorilskem atentatu hezbolahov, ki so stopili v akcijo v imenu ugrabljenega šeika Obeida,
je upravičeno narasla skrb za u,sodo talcev, ki so še v rokah proiiranskih skrajnežev. Američani so sicer ubrali pot stroge diplomacije, ki jo najbolj vztrajno zagovarja predsednik Bush. Ameriški predsednik je samo izjavil, da se mu zdi rešitev krize možna, a precej oddaljena v času, nekateri dobro obeščeni vvashingtonski viri pa so že včeraj trdili, da bi se lahko Američani v kratkem premislili glede rezkega negativnega odgovora Irancem, ki so bili pripravljeni posredovati pri hezbolahih v zameno za »iranski« denar, ki je zamrznjen v ZDA.
Velike težave pa imajo tudi v Izraelu, kjer je v zadnjih dneh močno narasla napetost na zasedenih ozemljih. Do kakšne mere to drži pa je razvidno iz tragičnega spopada med nekim civilistom in skupino vojakov. Žrtev nesmiselnega nasilja je tokrat fantek, star le tri leta in pol. Mali Eytan Hamzani je sedel v avtomobilu poleg očeta, 30-letnega kolona Daniela in 5-letnega bratca Ordana. Do nesreče je prišlo v nočnih urah na križišču pri Maški v bližini Jeruzalema. Oče male žrtve je opazil na cesti neke sence. Bila je vojaška patrulja, ki se je premikala v nekem bližnjem gozdiču. Med njimi je kdo imel vžigalnik, plamenček pa se je Danielu zazdela svetloba, ki jo oddaja molotovka. Zato je ustavil avtomobil, izstopil in pričel streljati na skupino ljudi, misleč, da so to Palestinci, ki ga hočejo napasti. Žal pa so njegovi zrahljani živci sprožili žolčno rekcijo vojakov, ki so streljali na avtomobil. Mali Eytan je v noči izdihnil v telavivski bolnišnici.
Gospa Robin Higgins, vdova umorjenega marinca Wii-liama	(Telefoto AP)
Muslimanski gverilci razstrelili skladišče municije pri Kabulu
KABUL — Eksplozija skladišča municije je včeraj v Kabulu baje povzročila smrt ene osebe. Skladišče je skočilo v zrak, ko ga je zadela raketa muslimasn-kih gverilcev. V eksploziji je bilo ranjenih še drugih osem oseb, ki so skušale pobegniti s kraja bombardiranja. Po pričevanju prebivalcev mestne četrti, na katero so padle rakete, so gverilci izstrelili kakih 20 raketnih izstrelkov proti skladišču municije, ki leži v kraju Haiha-na, severozahodno od Kabula. Tri rakete so zadele skladišče, ki se je vnelo in eksplodiralo.
Glasnik kabulske vlade je demantiral sporočilo gverilcev, ki trdijo, da so zadeli naj večje skladišče municije afganistanske vojske. Šlo naj bi namesto tega, za skaldišča razstreliva ene same vojaške enote. Afganistanske oblasti trdijo tudi, da so gverilci med 4. in 7. avgustom izstrelili kar 185 raket proti glavnemu mestu: v bombardiranju je izgubilo življenje 25 občanov, ranjenih pa je bilo 78. Zgorelo je 14 zasebnih hiš, dve javni poslopji in skladišče žita. Vojaški pirotehniki so tudi nevtralizirali peklenski stroj, v katerem je bila večja količina eksploziva, ki so ga gverilci podtaknili v zelo obljuden del mesta.
Naravovarstveniki zavračajo sovjetsko ladjo z odpadki
Dvomi držav Commonwealtha v korist splošnega bojkota zoper Južno Afriko


-sBgmri
*■*'*x* i
< L ..
.:'B
Sovjetska ladja Hudožnlk Sarjan (zgoraj) prevaža dokaj strupen tovor kemičnih odpadkov, ki bi jih morali izkrcati v britanskem pristanišču Tilbury, kjer bi strupene odpadke morali predelati. Proti temu načrtu so nastopili naravovarstveniki organizacije Greenpeace, ki so na ladjo pritrdili transparent z mednarodnim simbolom za strupene snovi (spodaj)
PRETORIA — V Južni Afriki so objavili pismo, ki ga je zunanji minister Roelof Botha poslal zunanjim ministrom članic Commonvvealtha, ki so se v Canberri pogovarjali o gospodarskih in finančnih sankcijah proti Pretorii. Pismo je naslovljeno na kanadskega zunanjega ministra Joea Clarka, ki vodi osemčlanski odbor Commonvve-altha za jug Afrike. V njem šef južnoafriške diplomacije trdi, da gospodarski ukrepi proti Južni Afriki niso učinkovit vzvod pritiskov na Pretorio in da raziskave kažejo, da večina črnih Južnoafričanov nasprotuje sankcijam.
Roelof Botha se je ob tem skliceval na "neodvisne in avtoritativne" raziskave javnega mnenja, ki menda ravno tako zanikajo, da bi ekonomski ukrepi proti Južni Afriki mogli vplivati tako, da bi se povečalo število delov-
nih mest za črnsko večino. Čeprav ni nobenega dvoma, da so tudi v Južni Afriki različna mnenja o tem, ali morejo ekonomske sankcije pozitivno vplivati na ukinjanje apartheida ali ne, je zunanji minister s pismom zunanjim ministrom državam Commonvvealtha dokazal, da v Pretorii le niso tako brezbrižni do dogajanj v tako imenovani britanski skupnosti narodov kot se zdi na prvi pogled.
Hkrati pa ne gre spregledati, da so tudi med članicami Commonwealtha velike razlike v pogledih na gospodarske in druge sankcije proti Južni Afriki. Zdi se, da je do sporov za zaprtimi vrati prišlo tudi na tokratnem sestanku v avstralski Canberri, kjer so zanikali, da bi med osmimi članicami odbora za jug Afrike prišlo do razkola.
Protest slovenskih mladincev proti izvedbi smrtne kazni
LJUBLJANA — Višje sodišče v Novem Sadu je sporočilo, da so v torek zjutraj izvršili smrtno kazen nad 26-let-nim Laszlom Tupičakom, ki je bil obsojen na smrt zaradi dveh umorov. Že marca 1986 leta je skupaj z dvema pajdašema vzel življenje varnostnemu uslužbencu, ker so na ta način želeli priti do varnostnikove pištole. Novembra 1987 pa je z lovsko puško med begom ubil mladega miličnika.
Ob tem dogodku pa je včeraj predsedstvo slovenske mladinske organizacije izdalo sporočilo, v katerem navajajo, da jih je vest o izvršitvi smrtne kazni nad Laszlom Tupičakom šokirala in presenetila. Zveza socialistične mladine Slovenije je organizacija, ki se je poleg drugih več let javno zavzemala za ukinitev te sankcije. Lahko razumemo, da se takšna oblika kazni, dokler formalno še obstaja, tudi izreče, ne moremo pa se strinjati, da se v času, ko prizadevanje javnosti za ukinitev te kazni že dobivajo pozitivne uradne odmeve, takšna kazen tudi izvaja.
Umrl Filip Kumbatovič-Kalan
LJUBLJANA — Umrl je slovenski pripovednik in esejist Filip Kumbatovič-Kalan. Rodil se je 25. 3. 1910 v Gradcu in po poklicu je bil arhitekt, vendar pa se je že kot študent začel ukvarjati z gledališčem. Prostor je bil zanj predvsem prostor za gledališko igro. V letih vojne je vodil partizansko gledališče, bil je njegov dramaturg, režiser in kronist. Po osvoboditvi je organiziral akademijo za gledališko umetnost - sedanji Agrft, kjer je dolgo let predaval zgodovino gledališča, bil pa je tudi rektor. Obenem je deloval kot gledališki zgodovinar, esejist, kritik in pisatelj. Kumbatovič-Kalan je dobil celo vrsto priznanj, bil je predsednik centra PEN, od leta 1981 pa tudi član slovenske akademije znanosti in umetnosti.
V Severni Irski raste napetost
BELFAST — Napetost v Severni Irski je dosegla zelo nevarno raven po smrti 15-letnega fanta, ki je v torek zvečer padel pod streli policije. Pripadniki varnostnih sil so streljali gumijaste naboje, vendar je eden od teh bil 15-let-nemu Seamusu Duffyju usoden. Kako je prišlo do spopadov, je za sedaj še neznano: kaže, da je skupina mladih katoličanov prižgala tradicionalni kres, s katerim se že vrsto let spominjajo na uvedbo zakona, ki dovoljuje internacijo brez slehernega procesa. Takih kresov je bilo v Belfastu preteklo noč več, vendar je policija baje nastopila samo tam, kjer je bil mladenič ubit.
Irske oblasti so takoj uvedle preiskavo, da bi ugotovile morebitne odgovornosti: verzije so si bistveno različne. Policaji trdijo, da jih je več desetin pijanih mladincev napadlo, slednji pa pravijo, da je policija streljala iz čistega miru.
Ker bo te dni obletnica britanske okupacije, so irske oblasti prepričane, da bodo pripadniki Irske republikanske armade nekaj storili. Smrt mladega Duffyja bi utegnila tudi še bolj razgreti ozračje. Mnogi namreč govorijo o njem kot o novem mučeniku, ki je padel za republikansko stvar.
Incident je obsodila tudi vlada Irske republike v Dublinu, ki je zahtevala pogovor s podtajnikom za Severno Irsko Petrom Brookom.
Avstralsko-ameriške vojaške vaje
Avstralska leteča cisterna »napaja« ameriška lovca v okviru vojaških vaj »Kangaroo«, ki se trenutno odvijajo v severnih predelih Avstralije	(Telefoto AP)
Članice tega odbora so Kanada (predsedujoča), Avstralija, Gvajana, Indija, Nigerija, Tanzanija, Zambija in Zimbabve, ustanovili pa so ga na zadnji vrhunski konferenci članic Common-wealtha v Vancouvru v Kanadi pred dvema letoma. Kljub demantijem je bolj ali manj jasno, da sta tudi v odboru vsaj dve struji, ki imata različna stališča do sankcij. Na eni strani so tako imenovani radikalci (Tanzanija, Zambija in Zimbabve), ki terjajo uvedbo obveznih in čim bolj obsežnih gospodarskih in finančnih ukrepov proti Pretorii. Druge države v osemčlanskem odboru se zavzemajo za bolj previdne in realistične ukrepe, pri čemer je treba vedno pretehtati, ali ne bi morebiti imele sankcije nezaželenih
činkov.
To seveda ne pomeni, da so bolj merne države na isti valovni dolžini ot Britanija, ki nasprotuje vsakršnim ospodarskim ukrepom proti Južni Alki, češ da bodo najbolj prizadeli juž-oafriško črnsko večino in njene ne-izvite sosede in da bodo z njimi do-2gli samo še večjo trmoglavost Preto-e, ki je v preteklih letih med drugim s nič kolikokrat dokazala, da se zna mkcijam spretno izogniti. Hkrati pa 3 jo na marsikaterem področju prisili-; v iskanje notranjih rezerv in razvi-inje lastnih tehnologij, do česar brez unanjih pritiskov po vsej verjetnosti e bi prišlo. Ob tem velja omeniti lasti razvoj tehnologije za predelova-je premoga v nafto in razvoj domače ojaške industrije, ki se je v zadnjih stih uvrstila na vrh seznama uspešnih svoznic orožja.
Zaradi velikih razlik med britanski-ii pogledi in drugimi članicami Com-ionwealtha je v Vancouvru prišlo do udih besed in ni dosti manjkalo, da e tudi do odkritega razcepa. Poslej se 3 Britanija umaknila iz akcij Com-nonvvealtha, ki so povezane z gospo-larskimi in drugimi sankcijami proti užni Afriki. Čeprav veliko strokov-ijakov (gospodarskih, finančnih in Irugih) dvomi o uspešnosti ekonom-kih ukrepov proti Pretorii, se zdi, da' e je med članicami Commonvvealtha lasti pod vplivom afriških članic :ljub temu obdržal relativno močan prosankcijski" lobi. Verjetno je treba ib tem upoštevati, da članice Com-nonwealtha gospodarske sankcije (ali [rožnje o njih) uporabljajo skupaj s ralitičnimi in diplomatskimi pritiski :a "mehčanje" Pretorie.
V Canberri so se dogovorili, da si rado do prihodnjega leta prizadevali' la kakšnih 250 bank ne bi sprejelo užnoafriških predlogov o reprograrM' anju 12 milijard dolarjev dolga, kar laj bi se zgodilo do sredine prihodnje-ja leta. Če bi sodili po preteklih do-jodkih na mednarodnem finančne)11 :rgu, potem ima ta akcija malo moj' rasti za uspeh, saj je bila Južna Afrik® loslej med tistimi državami, ki je bre večjih težav dosegla, da so ji bank odložile odplačila zapadlih obveznosj n pod ugodnejšimi pogoji. Najbrž J ;reba precej zaslug za to pripisati bi Semu predsedniku švicarske centrain aanke, ki je v teh pogajanjih zastop Južno Afriko. Po vsej verjetnosti P :udi dejstvu, da razvitim zahodnim tavam in njihovim bankam še zda ni vseeno, kaj se dogaja z Južno A ko in z njenimi dolgovi, ker je za del sveta pač toliko pomembna m ^ je v njej toliko zahodnega kapitala, nikakor ne morejo biti brezbrižni-
AVGUST PUDGA*
Vstop ZSO v sosvet pogojen z uresničitvijo memoranduma
Avstrija ugodila italijanskim avtoprevoznikom
Upravni in nadzorni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem sta sklenila na skupni seji, da bo ZSO za eno mandatno dobo pogojno vstopila v tako imenovani narodnostni sosvet. Kot zastopniki ZSO so bili imenovani predsednik dipl. inž. Feliks Wieser, tajnik dr. Marjan Sturm, član predsedstva dr. Janko Malle ter odbornik dr. Mirko Messner. Svoj pogojni vstop je ZSO utemeljila takole:
Zveza slovenskih organizacij slej ko prej odklanja narodnostni sosvet kot neprimerno obliko dialoga med vlado in zastopstvom manjšine. To še posebej v luči poročila Avstrijske rektorske konference. Zato se bo ZSO tudi v bodoče zavzemala za revizijo zakona o narodnostnih skupinah.«
Politika razdvajanja narodne skupnosti v "dobre" in "hudobne" Slovence, katero je omogočil pristanek na ločitveni zakon, je privedla narodno skupnost v izredno težavno situacijo. Zveza slovenskih organizacij tako razdvajanje načelno odklanja, ker škoduje narodni skupnosti.
Zveza slovenskih organizacij je zahtevala kot predpogoj za pogojni vstop v sosvet uresničitev vseh točk memoranduma iz februarja 1987. S televizijskimi oddajami v slovenskem jeziku in finančno podporo za dvojezične otroške vrtce je
zvezna vlada napravila prve majhne korake k uresničitvi memoranduma. Trenutno pa postaja po izjavah pristojnih uradov na Dunaju tudi ustanovitev javne dvojezične trgovske akademije vedno konkretnejša, tako da bi se na njej lahko začel pouk z začetkom šolskega leta 1990/91. Financiranje kulturnih dejavnosti v smislu memoranduma pa pogojuje zvezna vlada z vstopom v
sosvet.
Zveza slovenskih organizacij je zato v situaciji, ko grozi po eni strani iz finančnih razlogov skrčenje narodnostnih aktivnosti in v kateri je po drugi strani postalo razdvajanje narodne skupnosti cilj avstrijske, še posebno pa koroške politike pod Haiderjem, pogojno imenovala pod hudim pritiskom svoje člane za sosvet. S tem hoče ZSO preprečiti, da bi Haider in drugi lahko nadaljevali s svojo politiko 'deli in vladaj" v manjšinskem vprašanju, hkrati pa bo morala zdaj tudi zvezna vlada dokazati, ali ima sosvet dejansko kompetenco, najti rešitve.
ZSO pa se bo tudi v bodoče skupno z demokratičnimi silami tu in v inozemstvu borila za demokratično manjšinsko politiko in javno obsodila vsakršno netoleranco in pojave nemškega nacionalizma.	ANDREJ MOHAR
BOČEN — Avstrija je ugodila prošnji rimske vlade in dala na razpolago italijanskim avtoprevoznikom nove dovolilnice za vožnjo po avstrijskem ozemlju. Včeraj zjutraj je italijanska carinarnica na brennerskem prelazu imela le še 250 tranzitnih dovoljenj, zadostujočih komaj do popoldneva, okrog poldneva pa je prišlo z Dunaja novih 10.000 dovolilnic. Gre za dopolnitev kontingenta 50.000 dovolilnic za 3. trimesečje, ki jih delijo po 3.000 na teden. Rim je v zameno obljubil avstrijskim špediterjem davčne olajšave.
Ko Avstrija ne bi dala novih dovoljenj, bi avtoprevozniki s cestno zaporo na Brennerju ohromili ves tovorni in turistični promet. Čemu vse to? Samo zaradi zahteve čezmejnega prebivalstva po zredčenju tovornega prometa, ki mu onesnažuje okolje, ali pa je kje še kak vzrok? Problem bosta pretresla 22. septembra ministra za prevoze Bernini in Streicher. Očitno ne bosta imela lahkega dela, ker združenje Conftrasporti, ki so ga ustanovile FAI, FIAP in SNA, spet zahteva razveljavitev italijansko-avstrijskega sporazuma o tovornem prometu. Prvič je zahtevo postavilo tedanjemu ministru Santuzu, ker dogovor nalaga avstrijskim tvrdkam, ki vozijo blago v Italijo, doplačilo 18.000 lir pri toni, spričo česar ni težko razumeti oklevanja na Dunaju, ko gre za izdajanje tranzitnih dovoljenj italijanskim avtoprevoznikom. Zdaj pa zahteva razveljavitev sporazuma tudi zato, ker se je Avstrija odločila, da bo dovolilnice delila tedensko, kar je v nasprotju s prakso, ki jo nasproti avstrijskim avtoprevoznikom uveljavlja Italija, (dg)
Razbesnelo se je še posebno nad Piranom
Hudo netnje na Koprskem
PIRAN, KOPER — Predsinočnjim nekaj po 21. uri se je neurje razbesnelo tudi nad Obalo in še posebej nad Piranom. Na meteorološki postaji Beli križ so zabeležili, da je moč jugozahodnega vetra dosegla 11 boforjev (posamezni sunki so pihali 101 kilometrov na uro), v pičlih 15 minutah je padlo 29 milimetrov dežja ali 29 litrov na kvadratni meter.
Kolikor smo uspeli doslej zbrati podatkov, je neurje lomilo vejevje, metalo korce s streh, razbilo nekaj oken in celo marmornate plošče na Hotelu Piran, odneslo je pesek s teniških igrišč, voda je zalila več stanovanj, da so morali posredovati gasilci, pa tudi ceste so bile kmalu pod vodo, saj odtoki nikakor niso mogli požirati vse vode, ki se je nenadoma usula iz oblakov, pregorele so nekatere električne omarice, solinarjem je spet vzelo za več dni žetve soli, tudi na sadnem drevju je precej škode, ki pa je še niso sešteli. B. S.
Ujma je pestila tudi J. Tirolsko
BOČEN — Včeraj ponoči je razsajalo na Južnem Tirolskem silovito neurje, ki je povzročilo nekaj usadov in plazov. Tako je plaz zgrmel na državno cesto, ki pelje na prelaz Gardena in ki jo bodo odprli za promet šele danes. V Val Badii je ujma izolirala v gorski koči 20 turistov, ki so jih prepeljali v dolino gasilci s terenskimi vozili. Ranjen ni bil nihče, pač pa je v požaru, ki ga je zanetila strela na planšarij! Ouaira 1.900 metrov visoko nad Meranom, poginilo devet krav. Njihovih ostankov niso mogli odpeljati s tovornjakom, ker je usad zaprl gozdno cesto, zato jih je bilo treba peljati z gasilskim helikopterjem.
Metropol vabi kandidatke za mis
PORTOROŽ — Pojutrišnjem, v soboto, 12. avgusta, zvečer bodo v okviru Portoroškega tedna v hotelu Metropol izbirali mis Metropola. Zato organizatorji vabijo dekleta prijetnega vedenja in videza, ki so starejše od 16 let in se želijo potegovati za ta naslov, da se do jutri, 11. avgusta, osebno, pisno ali po telefonu v hotelu prijavijo tov. Škerbcu. Udeleženkam bodo razdelili privlačne nagrade Metropola in Casinoja. Tekmovalno mrzlico in napetost ob razglasitvi najlepše bodo poskušali prireditelji pomiriti z modno revijo, s katero bodo predstavili ponudbo Trgovske hiše Umag in butika Barbara iz Pirana. (J. O.)
Korak naprej v reševanju družbe Cogolo
RIM — Komisarji, ki upravljajo družbo Cogolo, so na sestanku z zastopniki ministrstva za industrijo dosegli pozitiven premik v postopku za rešitev furlanske industrijske grupe iz dolžniške krize. Najprej je bilo sklenjeno, da se kakšnim tisočim uslužbencem tovarn izplača predujem na plačne zaostanke (od aprila niso dobili niti lire), zatem pa je bil določen 12. september kot zadnji, nepodaljšljiv rok, do katerega naj zainteresirani industrije! iznesejo dokončne ponudbe glede prevzema oz. odkupa kriznega podjetja. Komisarji so predlagali, kot znano, da se tovarni v Zuglianu in San Gi-orgiu di Nogaro oddata v najem novoustanovljeni družbi Cogolo srl (Zoppas in Friulia). Danes bodo sindikati sklicali skupščino, že včeraj pa so podvomili v umestnost septembrskega roka, češ, ali bodo sovjetska naročila (brez katerih lahko družbo Cogolo zaprejo) čakala do tedaj!
Ob prodaji olja, moke in sladkorja iz zveznih rezerv
Kupci na Obali niso prav nič zadovoljni
Nov recept proti algam
REKA — Beograjski kemik in naravovarstvenik Gojko Kraljevič naj bi iznašel recept za učinkovit boj proti algam. To je floroacwin - sredstvo v prahu - ki ima to posebnost, da strdi kakršno koli onesna-ževalno snov z algami vred. Takšne strdke je seveda mnogo lažje nabirati in odstranjevati kakor pa vlečljive, sluzaste gmote.
Kakor poroča list Slobodna Dalmacija, Kraljevičevo sredstvo enako učinkovito deluje tudi v morskih globinah in to prav tako hitro kot na površju: alge se strdijo že v dvajsetih ali kvečjemu tridesetih minutah.
KOPER — Ta teden so tudi v Kopru, Izoli, Piranu in tamkajšnjih podeželskih trgovinah začeli prodajati cenejše olje, sladkor in moko iz zveznih blagovnih rezerv. Dobronamerna poteza, ki naj bi proizvajalce teh osnovnih prehrambenih sestavin prisilila v nižje cene proizvodov, se je izrodila. Kot v posmeh so se oljarji odločili za 40% višje cene olja; to so nato odložili za en teden, sicer bi se zgodilo, da bi na isti prodajni polici bilo olje iz zveznih blagovnih rezerv in tisto v redni prodaji, seveda neprimerno dražje.
Poteza zvezne vlade pa ni zadovoljila niti socialno šibkejših potrošnikov. Resda prodaja cenejšega blaga ni bila namenjena izključno njim, kot si mnogi razlagajo, sicer bi prodajo morali organizirati drugače. Boni za nakup blaga pri pokojnini, denimo. Dejstvo je, da so do sladkorja (na Obali je bilo v ponedeljek in torek dobiti predvsem tega) prišli le naključni kupci. Kljub
pripravam na prodajo zveznih blagovnih rezerv in petkovemu usklajevanju pristojnih v obalni skupnosti, trgovci niso vedeli, kdaj in koliko blaga bodo dobili v prodajalne. Ko pa so ga že začeli prodajati, je pošlo v zelo kratkem času. Pristojni vendarle zatrjujejo, da bo na Obali na voljo toliko sladkorja, moke in olja, kot bi zadostovalo za redno dvomesečno prodajo.
V trgovinah Emone jestvine bodo potrošnikom v tem tednu prodali 150 ton sladkorja, 12 ton olja in 6 ton moke, v Merkatorju Nanosu pa bo na voljo 11 ton olja, 5,5 tone sladkorja in dobri dve toni moke. Po zakonu o blagovnem prometu pa velja omejitev prodaje, tako da lahko posameznik dobi le 10 kg sladkorja, 3 steklenice olja in 25 kg moke, ki bo pakirana v tako velikih vrečah. Pakirnice tudi sicer ne zmorejo vsega prepakiranja blaga, zato so ponekod manjše količi-
ne natehtali kar v trgovinah. Stroški so izredno visoki. Za industrijsko pre-pakiranje sladkorja npr. kar 390 milijonov dinarjev, ki si jih bodo v treh delih razdelili v občinskih interesnih skupnostih za pospeševanje proizvodnje hrane, v republiški skupnosti in trgovinah.
Prodajo blaga iz zveznih rezerv spremljajo tudi tržni inšpektorji. Pri pregledu obalnih trgovin niso našli večjih nepravilnosti, razen primerov, ko je bilo olje dražje in so trgovci kupcem v ceni sladkorja prišteli stroške prepakiranja. Sicer pa njihov telefon nenehno zvoni, saj se nezadovoljni kupci jezijo ker je razpoložljivo cenejše blago prehitro pošlo in sprašujejo, kje in kdaj ga bo še lahko kupiti. Tržni inšpektorji morajo opažanja s terena vsak dan sproti sporočati republiškemu komiteju za tržišče in splošne gospodarske zadeve v Ljubljani.
MIRJAM MUŽENIČ
Sindikat premalo ve o Tomosu
KOPER — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Koper je te dni spet opozorilo, da mora vodstvo Tomosa najkasneje v začetku prihodnjega tedna, ko se bo v tej delovni organizaciji iztekel kolektivni dopust, kolektiv in javnost podrobno seznaniti s svojo zamislijo tehnološke, poslovno-fi-nančne in kadrovske sanacije podjetja, ki jo nameravajo uresničiti po predlaganem stečaju.
Javna obravnava konkretnih možnih rešitev je po mnenju sindikata nujno potrebna, ker v različnih organih, ki morajo sodelovati pri razreševanju problemov v zvezi z sanacijo, že 14 dni razmišljajo o možnih posledicah tega ukrepa, pa jim doslej še nihče ni povedal, če bo treba po začetku stečajnega postopka, ki naj bi stekel že čez 14 dni, pomagati pri zagotavljanju socialne varnosti le dvajsetih ali pa morda celo 2.000 ljudi brez dela. Četudi sindikat v celoti podpira prizadevanja za uvajanje tržnega gospodarjenja, med katera lahko prištevamo tudi najnovejši poskus za sanacijo Tomosa, hkrati opozarja, da bodo morali v primeru, če bodo njeni pobudniki in nosilci predolgo držali v tajnosti svoje zamisli in namene, kasneje sami prevzeti tudi vso odgovornost za posledice in zaplete, ki jih lahko prinese likvidacija Tomosa in rojevanje novega podjetja. Koprski sindikat s tem zavrača skrivnostni način sprejemanja sklepov o stečaju in opozarja, da je še brez odgovora vprašanje, kdo je odgovoren za odločitve, ki so Tomos pripeljale v ta položaj. O tem in drugem, zlasti pa o podrobnostih novih organizacijskih in proizvodnih rešitev oz. o predlogih za razreševanje kadrovske problematike, bodo govorili v začetku prihodnjega tedna na sestankih Tomosovih sindikalnih skupin ali na delnih zborih delavcev.
Sindikat še zahteva, naj pristojni pred stečajem zagotovijo denar za osebne dohodke, neizplačane regrese, nagrade ob jubilejih in upokojitvah, socialne pomoči in nadomestila za neizkoriščene dopuste in za druge zahteve s sindikalne liste. Rezervirati bo treba tudi denar za odpravnine in nadomestila OD za odpuščene delavce in sredstva za dokupe let. Rešitev bodo skušali poiskati tudi za ohranitev objektov družbenega standarda, medtem ko naj bi na občinski ravni poskušali ublažiti posledice stečaja Tomosa v družbenih dejavnostih in v delovnih organizacijah, ki poslovno sodelujejo s Tomosom.
Med redkimi izjavami za javnost v Tomosu nenehno ponavljajo željo, da želijo do končne rešitve neprekinjeno nadaljevati s posodobljeno in v normalnih poslovnih razmerah donosno proizvodnjo žag in stabilnih motorjev v okviru novega podjetja INMOT ter programa Colibri, ki že prinaša prve uspehe. Proizvodnjo mopedov in izvenkrmnih motorjev pa je zaradi stare tehnologije treba postaviti na nove temelje, kar naj bi dosegli po stečaju. V Tomosu tudi zatrjujejo, da ne delajo nikakršnih spiskov odvečnih delavcev, saj bodo ugotavljali, koliko ljudi potrebujejo in koliko jih je odveč, šele potem, ko bodo proučili vse programe in jih postavili v realne okvire.
JANEZ ODAR
V Piranskem zalivu zdaj dvakrat več brancinov kot jih je bilo doslej
PORTOROŽ — V Piranskem zalivu živi < Minulega tedna vsaj dvakrat več brancinov k doslej. V portoroškem rezervatu za razvoj mm kulture je te izredno cenjene bele ribe za 50.0< uiladic več. Mlade, le nekaj centimetrov velil brancine so Drogini strokovnjaki za marikultu Uvozili iz Francije za izolski Delamaris. Prvič ; s° za preizkušnjo pripeljali tudi 2000 prav tal rr>ajhnih orad in jih spravili v zamrežene kleti v kakih 12 metrov globokem zalivu.
To seveda ni edina poteza, s katero portoro k* marikulturci napovedujejo, da mislijo žare ko govorijo o razvoju ribogojstva in gojenja dr Tih vrst školjk oziroma morskih organizmov. D uvski svet Droge je prav te dni sprejel sklep Ustanovitvi družbenega podjetja Marikultura, p6 bo ukvarjalo z gojenjem morskih organizma odjetje je tako praktično že ustanovljeno, čal Tu te še formalen vpis v sodni register. Sever e težave novoustanovljenega podjetja Mariki Ura s tem šele začenjajo. Povejmo, da ga z d vstavljajo štirje strokovnjaki z visoko izobrazi j,a imata tudi že magisterij), ki so si v minul ®h'h nabrali kar nekaj izkušenj z ribogojstvoi es proizvodni proces nameravajo organizirati
kooperanti. Ti naj bi prevzeli posamezne proizvodne funkcije, morda celo vložili svoj delež. V proizvodnem procesu bo po predvidevanjih le pet, morda šest stalno zaposlenih, večina pa bo le pogodbeno vezanih. Najtrši oreh je seveda zagonski kapital. Doslej je ta dejavnost delovala v okviru skupnih služb Droge in ji zato ni pripadalo nič (tudi na novo ustvarjenega) premoženja. In ko se je izolski Delamaris izločil iz Droge, je prevzel celo premoženje, ne pa tudi znanja in izkušenj. Štirje marikulturci za zdaj opravljajo strokovno delo pogodbeno tudi za Delamaris, vendar bi se radi postavili na svoje noge. Občinski izvršni svet je že predlagal občinski skupščini (Piran), da bi omenjeni ribolovni rezervat oddali v upravljanje Drogini Mari-kulturi, novemu družbenemu podjetju.
»To je pomembno iz različnih razlogov,« meni Stane Žnidarčič, direktor novoustanovljenega podjetja. »Rezervat mora imeti enega, strokovno usposobljenega in z znanjem oboroženega gospodarja, ki bo hkrati tudi odgovoren za ta rezervat. Prva stvar, na katero bomo morali poleg poslovnega dela misliti, je ekološka plat te dejavnosti. Piranski zaliv nima niti na tem pod-
ročju - gojenje rib ali školjk - neomejenih možnosti. Menili smo, da bi lahko letno pridelali največ 150 ton rib. Sicer pa bi ves ta čas morali ustrezno nadzirati morje v zalivu - kisik, prisotnost amoniaka, nitratov, bakterij in vsega drugega...« Drogina Marikultura že tretje leto sodeluje s portoroško Morsko biološko postajo, inštitutom Borisa Kidriča in Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo Ljubljana pri raziskovalni nalogi, v okviru katere ocenjujejo gojenje brancinov, vongol, alg in majhnih rakcev - artmeije.
Povejmo še, da bo prvih 50.000 brancinov (kakih 10 ton) že to jesen, zimo in prihodnjo pomlad godnih za prodajo. Večji del brancinov jim je uspelo vzgojiti do te velikosti, da bi jih lahko postopoma že oktobra začeli prodajati. To poudarjamo zato, ker so bile doslej gojitvene razmere kljub vsem ukrepom še zmeraj neprimerne, kar je za začetek poslovanja tudi nekako razumljivo. Pravo gojišče rib in školjk je treba ob in na nekdanjih solinskih površinah šele zgraditi. Zato so zdaj že naročili ureditveni načrt, po katerem bodo zasedli dobro četrtino odsluženih solinskih bazenov, pritegnili vrsto sovlagateljev (od razvojnega dinarja do zasebnega
in tujega kapitala) in v naslednjih letih zgradili pravo marikulturno podjetje z vsemi potrebnimi objekti in opremo vred. Soglasje varovalcev okolja že imajo, saj je jasno, da bi lahko le na ta način najbolj učinkovito zaščitili izjemno zanimiv opuščen solinski prostor pri Sečovljah.
Tudi tuj kapital pri teh načrtih ne okleva. To najbolje pove podatek, da so prav bodoči italijanski partnerji že doslej finansirali velik del projektov. Povpraševanje po tej izredno cenjeni vrsti bele ribe v Italiji namreč še narašča. Trenutno bi za kilogram brancinov naši ribogojci v Italiji iztržili 26.000 lir oziroma kar (trenutno) 500.000 dinarjev. Prav zaradi tega bi ustanovitelji novega podjetja radi pridobili čimveč domačega kapitala, ki bi ga bilo mogoče kasneje dodobra oplajati. Končna naložba naj bi res "tehtala“ kar 4 milijarde lir (trenutno je to približno 80 milijard dinarjev, vendar je prednost vlaganja v to dejavnost v tem, da jo je mogoče postopoma uresničevati). Toda ob omenjeni končni naložbi naj bi letni prihodek znašal 9 milijard lir (180 milijard dinarjev). Če so ti računi vsaj približno točni, bi tistim, ki živijo ob morju, to moralo dati
mlslltl-	BORIS ŠULIGOJ
O gledališki tehniki in o skupinski dinamiki
Septembra seminarja ZSKD za živahen začetek sezone
Kljub poletni vročini in počitniškemu vzdušju se Zveza slovenskih kulturnih društev že v teh dneh trudi, da bi svojim članicam omogočila čim živahnejši začetek nove kulturne in društvene sezone. Septembra bo ZSKD priredila namreč dva nadvse zanimiva seminarja, katerih organizacija pa terja seveda veliko truda. Da bi bilo septembra vse nared, se morajo tajniki in uslužbenci ZSKD torej že sedaj boriti proti vročini. V teh dneh so svojim članom že razposlali vabila in program bližnje dejavnosti.
Novo sezono bodo odprli z dvema seminarjema, namenjenima gledališkim navdušencem in mladim članom naših kulturnih društev. ZSKD v zadnjih letih posveča namreč veliko pozornosti izobraževanju vodilnih kadrov kulturnih in prosvetnih društev, saj biti na tekočem o novih prijemih omogoča kvalitetnejše delovanje in večji uspeh pri združevanju ljudi.
Prvi seminar ZSKD, ki bo od 18. do 23. septembra v Kulturnem domu, je — kot rečeno — namenjen v prvi vrsti gledališkim navdušencem, a tudi drugim kulturnim delavcem. Seminar bosta vodila predavatelja in igralca na pariški Mednarodni šoli za gledališče, gib in mim Jacgues Lecog Sandra Mladenovič in Brane Završan, ki bosta razkrila tehnike gledališkega igranja brez izražanja obraza. Seminar, ki bo izrazito praktičnega značaja, bo zaobjel predvsem tri probleme: postavljanje na sceno, biti na sceni in obvladovanje prostora. Precej pozornosti pa bodo posvetili tudi delu na telesu in improvizaciji. Mesta za ta seminar so omejena, udeleženci pa bodo predvidoma
morali plačati vpisnino. Vpisovanja bodo na uradih ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767303) sprejemali od 4. do 10. septembra.
Drugi seminar pa bo ZSKD priredila v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca od 21. do 23. septembra. Seminar je letos v režiji koroške organizacije, saj ga bodo priredili v Mladinskem domu v Celovcu. Namenjen je mladim — višješolcem in univerzitetnim študentom — ki so že vključeni v katero slovensko organizacijo, pa tudi ne. Na seminarju, ki ga bodo vodili visoko kvalificirani predavatelji, kot sta psiholog in profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani Vinko Skalar in psihoanalist ter primarij Službe za psihologijo in psihoterapijo doraščajoče mladine v Trstu Pavel Fonda, bo obravnaval sledeča vprašanja: skupinsko dinamiko, razvijanje iniciativnosti pri mladih, odnos do narodnostne identitete, odnos večina - manjšina in vprašanje več- ali manjvrednosti. Udeleženci seminarja bodo imeli tudi možnost, da se pobliže seznanijo s koroško stvarnostjo, saj bo prav v tem času potekal tudi Mladinski kulturni festival, ki ga v Celovcu prireja Katoliška slovenska koroška mladina. Tudi o tem seminarju je informacije mogoče dobiti od 4. septembra dalje.
ZSKD opozarja tudi, da SDZPI prireja zelo zanimiva tečaja o fiskalnem vodenju društev in za animatorje na kulturnem in vzgojnem področju, medtem ko se že pripravlja na srečanje s senatorjem in vsedržavnim predsednikom Konfederacije ARCI Rinom Serrijem, ki bo konec septembra obiskal naša društva.
Vtisi tržaških dijakov, ki so obiskali vrstnike v Leningradu
»Kljub različnim političnim ureditvam so si ljudje povsod po svetu podobni«
»V Leningrad bi se zelo radi spet vrnili, pa čeprav ne takoj, mogoče za božič, saj mora biti mesto ob Nevi s snegom prečudovito. Kajpak, nizka temperatura nas ne straši,« so nam zagotovili dijaki, ki so se pred desetimi dnevi vrnili z obiska pri svojih sovjetskih prijateljih in so včeraj posredovali tisku svoje vtise.
Združenje Italija-ZSSR je namreč priredilo 'izmenjavo" med dijaki iz Leningrada in dijaki iz Trsta: le-ti so gostovali v Trstu skupino leningrajskih vrstnikov (od konca junija do 13. julija), ki so nato v svojem mestu sprejeli tržaške dijake (Tržačani so bili v Leningradu od 16. do 31. julija, med tem ko bo kmalu odpotovala manjša študijska skupina, ki bo obiskovala seminar ruskega jezika). Namen take izmenjave, ki je v zahodnih evropskih državah sicer že običajna (da je to mogoče tudi v Sovjetski zvezi priča o globokih spremembah današnje sovjetske družbe), je bil predvsem ustvariti nove vezi med ljudmi različnih narodov, kar edino omogoča resnično spoznavanje neke druge kulture in odpravljanje predsodkov. Tržaški dijaki, ki so obiskali Leningrad, pa so bili na to že nekako pripravljeni, saj so že med šolskim letom obiskovali tečaje ruščine. Združenje Italija-ZSSR je letos že tretjič priredilo tečaje na klasičnem liceju Petrarca. Tečaji so tako navdušili dijake, da so želeli pobliže spoznati sovjetsko stvarnost. V Leningrad pa je potovalo tudi nekaj slovenskih dijakov, ki so se ruščine učili na tradicionalnih tečajih, ki jih združenje prireja vsako šolsko leto.
Med študenti, ki so se julija odpravili v Sovjetsko zvezo — včeraj smo se pogovarjali z Alessandro, Elisabetto, Pamelo, Mitjo in Francescom — je bilo tudi veliko takih, ki so že imeli
Skupinska slika tržaških dijakov in njihovih vodnikov v Leningradu
izkušnje v tujini, kjer so obiskovali tečaje tujih jezikov. Prav zaradi tega so bili še bolj odprti do novih vtisov in so lahko tudi primerjali svoje izkušnje. Pamela, ki je lani v Franciji obiskovala tečaj francoščine, je bila kar navdušena nad bivanjem v Leningradu, kjer je imela zelo dobre stike z družino, pri kateri je stanovala. »V Franciji sem tudi stanovala pri neki družini,« nam je povedala, »vendar sem bila tako zaposlena s tečajem, da nisem imela možnosti, da bi globlje spoznala njihovo življenje. Ta francoska družina je imela otroke moje starosti, ki pa se niso mogli udeleževati naših dejavnosti. Zato je bilo v Leningradu veliko lepše, ker smo bili vedno skupaj in smo Tržačani lahko spoznali njihov način življenja.«
Prizadevanja občanov premagala dosedanjo brezbrižnost KZE
Z izgradnjo novega pesjaka naj bi izboljšali življenjske razmere priljubljenih štirinožcev
Okrog nekdanjega občinskega pesjaka, ki pa je že od ustanovitve krajevnih zdravstvenih enot v pristojnosti Tržaške KZE, so se v zadnjih časih razvnele celo sodne afere. Pesjak, ki je objektivno že več let z vseh vidikov zanemarjen — tako glede njegove gradbene strukture kot tudi zaradi pomanjkanja osebja — je v zadnjih časih namreč razvnel strasti vseh, ki si v Trstu prizadevajo za spoštovanje živali. Nekateri politični predstavniki — prvi se je v deželnem svetu oglasil lis tar Cecovini, zatem pa v občinskem svetu zeleni Bekar — so začeli pritiskati na KZE in na javne uprave, da bi izboljšali "nečloveško" stanje, v katerem trenutno živijo živali. Razni nesporazumi med ljubitelji živali pa so privedli celo do tega, da so pripadniki Združenja proti vivisekciji LEAL vložili na sodišče prijavo proti KZE in proti nekaterim njenim funkcionarjem, ki naj bi po mnenju zoofilov trpinčili živali. Stanje v pesjaku, ki smo ga osebno obiskali, je res hudo, vendar bo sodni postopek verjetno le malo prispeval k izboljšanju položaja "najboljših človekovih prijateljev", saj so člani LEAL s svojo prijavo napadli predvsem osebe, namesto da bi spravili na zatožno klop splošno brezbrižnost KZE do naših najbolj priljubljenih štirinožcev — psov in mačk.
V pesjaku v Ul. Orsera, ki je edini javni pesjak v tržaški pokrajini (druge občine ga niso nikoli zgradile zaradi pomanjkanja sredstev, a tudi zato, ker so več let pričakovale napovedano zdravstveno reformo, po kateri so pesjaki v pristojnosti krajevnih zdravstvenih enot), je trenutno okrog 15 odraslih psov in enajst pasjih mladičev ter petnajst mačk, kar je — glede na število prostorov — znatno preveč. Pesjak se je tako naselil šele v zadnjih mesecih, in sicer, odkar se je po naših krajih začela širiti steklina. Zaradi stekline so namreč nepriljubljeni, a potrebni "šinterji" začeli loviti pse in mačke, ki — vsaj navidezno — nimajo lastnika in ki jih je treba zaradi tega nadzorovati. Nekoč so "sumljive" živali po nekaj dneh usmrtili (navadno z električnim tokom), v zadnjih letih — odkar pesjak vodi živinozdravnik Cla-udio Tenze — pa živali ohranijo pri življenju v upanju, da jih bo kdo "posinovil". Gosta naseljenost pa je še poslabšala stare probleme: stisko s prostori, ki so med drugim v razpadajočem stanju, nezadostne higienske razmere, pomanjkanje finančnih sredstev. Tem problemom so bili uslužbenci pesjaka doslej kos samo z lastno dobro voljo, saj so s svojimi sredstvi in s pomočjo prostovoljcev uredili najnujne-še probleme, postavili ograjo, tako da živali lahko spustijo na dvorišče, po-
stavili novo plastično streho nad nepokrite celice in nove zunanje hišice za pse. Samo dobrosrčnost občanov, ki so darovali hrano, pa jim je omogočila, da so nahranili vse živali, ki bi jih po pravilniku morali usmrtiti.
Ker imajo v pesjaku tako omejen življenjski prostor, pa so psi postali v zadnjih časih vse glasnejši in začeli motiti soseščino. Prav to pa je obrodilo pozitivno zanimanje občanov, saj so "sosedje" pesjaka začeli protestirati in zahtevati, naj ga preselijo drugam. Živinozdravnik Claudio Tenze, ki je že vrsto let zahteval od svojih predstojnikov, naj preuredijo pesjak in naj živalim omogočijo boljše življenjske razmere, je na ta način našel zaveznike, ki so začeli zbirati podpise pod peticijo, namenjeno KZE. Tenze je sicer — po vztrajni borbi — že dosegel, da je KZE dodelila okrog 100 milijonov lir za preureditev pesjaka (po načrtu naj bi ga kar podvojili), množičen pritisk občanov — akcijo je koordiniral občinski svetovalec Bekar — pa je KZE
prisilil, da se korenito spoprime s tem problemom.
Na KZE so tako sklenili, da bodo zgradili nov pesjak, in sicer v neobljudenem kraju, tako da bi v bližnjih hišah imeli mir. Vendar, prav tu se je zadeva ponovno zaustavila, saj je upravni odbor KZE zaradi političnih igric trenutno paraliziran, tako da ne more odločati o novem sedežu pesjaka, pa čeprav je prefektura že ponudila del bivšega taborišča za begunce in je občinski odbornik za urbanistiko Cecchini prav tako pripravljen poiskati primerno rešitev.
Tudi ko bodo zgradili nov pesjak — če ga bodo pa bodo nekateri problemi ostali. V pesjaku je namreč trenutno samo pet uslužbencev, ki mora skrbeti za vse, od reševanja in negovanja živali do upravnih opravil, razpolagajo pa samo z dvema prevoznima sredstvoma, eno od katerih je vedno pokvarjeno. Da bi delo steklo optimalno, meni živinozdravnik Tenze, bi torej potrebovali še tri uslužbence in dva rešilca.
|P*6S*r#	.-w
Kako pa ste se sporazumevali, smo jih vprašali. »Tečaj, ki smo ga obiskovali na šoli,« je povedal Francesco, »je bil zelo kratek, tako da smo poznali samo osnove jezika. Nekateri naši leningrajski prijatelji so znali tudi malo italijanščine, ker pa so v glavnem dobro obvladali angleščino, smo se skoraj vedno pogovarjali v tem jeziku.«
Tržaški dijaki pa niso samo navezali globokih in verjetno trajnih prijateljskih vezi, ampak so pozorno — tudi pod vodstvom "vzgojiteljev" Bruna Pizzameia, Igorja Cancianija in Elene Guzzardi — opazovali tudi sovjetsko spreminjajočo se družbo, o čemer so se tudi precej odkrito pogovarjali s svojimi sovjetskimi vrstniki. Poleg kopice anekdot so nam tako lahko orisali sovjetsko šolsko strukturo, povedali, da se tudi v Sovjetski zvezi postopoma uvajajo dovoljenja za potovanja v tujino (pred nekaj leti bi bil neuraden obisk leningrajskih dijakov v Italiji skoraj nepojmljiv), da pa je kljub temu med ljudmi še precej nezaupanja. »Mislim, da takega dovoljenja, kot so ga prejeli naši prijatelji, da pridejo na obisk v Italijo, ne more prejeti prav vsak,« je menil Francesco, po mnenju katerega so bili Leningrajčani veliko bolj sproščeni, ko so bili v Italiji, kot potem v SZ. »Sicer pa bi rekel,« je še dodal Francesco, »da so si ljudje — ne glede na politični sistem — po vsem svetu podobni in da se spreminjajo samo navade in običaji.«
Tako je med mladimi tudi v SZ najbolj priljubljena rock glasba, ki jo — po mnenju tržaških mladincev — najboljše ustvarja znana Alla Pugačova. Med spominki, ki so jih prinesli v Italijo — poleg kopice ur znamke Raketa — so namreč bile tudi njene plošče.
Veliko pomembnejši od vseh modnih spominkov pa bodo seveda spoznanja, ki so si jih mladi pridobili v tako različni deželi. Zato bi zaključili z voščilom, ki ga je Leningrajčan Anton Mihajlov izrazil po svojem obisku v Trstu (kjer je bival pri slovenskem fantu in se je tako naučil tudi nekaj besed slovenščine): »Da bi vsak imel v tujini vsaj enega prijatelja in da bi imel možnost potovati brez omejitev v vsak kotiček sveta... Upam, da bo moje prijateljstvo z Matejem trajalo več let... politične meje in razdalje ne morejo ovirati prijateljstva...«
Prireditve v openskem Prosvetnem domu do velikega šmarna
Razstava umetne obrti lep uvod v Tabor 89
Torkova otvoritev razstave umetne obrti "Kovina, les, kamen, čipka" v Prosvetnem domu na Opčinah je bila lep in učinkovit začetek letošnje že tradicionalne poletne prireditve Tabor 89, ki jo, kot vsako leto, organizira domače kulturno društvo Tabor.
Številni obiskovalci, ki so prišli iz raznih krajev naše pokrajine, so bili radovedni, kaj bodo na razstavi videli, kaj so ustvarili trije domači obrtniki (tudi že umetniki) Bruno Kralj iz Trebč ter Barbara Michelazzi in Elvio Sabadin iz Trsta. In videli so res zelo veliko lepih predmetov iz lesa, železa in drugih materialov, ki so se jim pridružile še čipke, ki jih je Barbara za obiskovalce klekljala kar med otvoritvijo.
Trije obrtniki ljubijo material, iz katerega izdelujejo razne predmete, je v svojem pozdravnem govoru povedala Kostanca Filipovič, ki je v imenu društva pozdravila udeležence in razstavljalce.
In res je tako. Iz izdelkov, ki jih je mogoče videti na razstavi, je namreč čutiti vse tiste globoke vezi, ki povezujejo izvajalce pri obdelavi lesa in kovin, ki pa jih nato navajajo tudi na vse večje in globlje poznavanje naše preteklosti, na vrednotenje dela, ki so ga opravljali naši predniki iz vsega tistega, kar je skrito v njihovih izdelkih in predstavlja še danes za nas temelje, na katerih moramo ustvarjati našo nacionalno identiteto, pa tudi naš odnos do vsega, kar nas obdaja, kar moramo ohraniti, kar moramo ovrednotiti.
Razstava, ki obsega razne eksponate - predvsem izredno lep in učinkovit paradni leseni voz, ves
okrašen z lesnimi intarzijami, pa tudi železne okraske, ogledala, slike, lestence, skrinje, lesene dele ohišja, svečnike, čipke in še marsikaj, je predstavljala to, kar so želeli razstavljalci prikazati in skozi njo tudi povedati. Bilo je torej doživetje za obiskovalce razstave in tudi za njene protagoniste.
Med različnimi predmeti, ki smo si jih lahko ogledali, bi želeli omeniti staro stiskalnico za obdelavo lesa, ki so jo razstavljalci okrasili z oslovsko glavo, napravljeno prav tako iz lesa. Gre za orodje, ki ga naši mizarji prav gotovo ne uporabljajo več, ki pa je bilo karakteristično prav za slovenske mizarje, saj so bili prav ti stoletja nazaj izredno dobri in pridni obdelovalci lesa.
Udeleženci torkovega večera so imeli priložnost, da si ogledajo v veži Prosvetnega doma še dve razstavi. Razstavo starih in novih knjig je kot vsako leto pripravila knjižnica Pinko Tomažič in tovariši in je tokrat izredno bogata. Obsega namreč vse novitete, ki so izšle na slovenskem knjižnem trgu, pa tudi nekaj zanimivih italijanskih knjig.
Posebno zanimiv je tisti del razstave, na kateri imajo obiskovalci možnost, da pridejo do raznih starih knjižnih primerkov, ki jih sicer ne bi dobili več v prodaji. Te knjige poklonijo openski knjižnici naši ljudje, ta pa jih ponudi obiskovalcem, ki se lahko oddolžijo le s prostovoljnim prispevkom. Ti prispevki služijo nato knjižnici, da si nabavi nove knjige.
Na stenah prostorne veže Prosvetnega doma so bili na ogled tudi ročni izdelki vseh tistih žensk, ki so pridno obiskovale vsak četrtek krožek v Prosvet-
nem domu na Opčinah, ki so ga same poimenovale "Ob pletenju še kaj". Tu so razstavljene razne pletenine (otroške, ženske, pa tudi nekaj primerkov moških pletenin), na roko izdelani prti, zavese in tudi šopki cvetja. Toliko naših izdelkov je bilo, so nam nekatere od udeleženk krožka dejale, da smo že sedaj pomislile, da bi lahko prihodnje leto napravile tudi samostojno razstavo. In zakaj ne?
Celotni večer je popestril še nastop ženske pevske skupine "Stu ledi", ki je tokrat nastopila sicer v okrnjenem številu, a z nič manjšo vnemo do lepega petja, do izvajanja naših starih ljudskih pesmi, ki jim vsi tako radi prisluhnemo.
»Pripravljamo se za nastop pri Okcitancih,« so nam povedale, ko smo jim po nastopu čestitali in jih povprašali za njihove delovne načrte. »Nič počitka ne bomo imele, ker bomo še v tem meseca nastopile v krajih, kjer živijo Okcitanci. To bo doživetje za njih, pa tudi za nas, ki jih bomo bolje spoznale in katerim se mislimo predstaviti na samo z našimi ljudskimi pesmimi, ampak tudi z nekaj ple' si.«
V soboto in nedeljo bodo na dvorišču Prosvetnega doma delovali dobro založeni kioski. Zvečer bo na sporedu ples in zabava. V nedeljo pa bo imela tu svoj koncert Godba na pihala iz Ricmanj. Tabor se bo zaključil na veliki šmaren, to je v torek, ko se bodo občinstvu predstavili kotalkarji ŠD Polet.
Kdor si želi zabave, povezane tudi s kulturo,
naj
ne zamudi te enkratne priložnosti. Tabor 89 vljudno vabi vse.
NEVA LUKES
Sindikati napovedujejo nove akcije za ostarele
Tržaška pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL so se ponovno sestala s pokrajinskim tajništvom Sindikata upokojencev in skupaj sklenila izvesti vrsto pobud, katerih namen je predvsem opozoriti na nevzdržno stanje na področju socio-zdravstvenega skrbstva - še posebno za ostarele - v naši pokrajini. Že pred časom so sindikati potožili, da se v Trstu, mestu starih, o ostarelih veliko govori, odločno premalo pa dela, da bi odpravili že dramatično pomanjkanje ustreznih storitev in struktur v korist ostarelih občanov, kar v poletnih mesecih prihaja še toliko bolj do izraza.
Na seji so tudi spet pregledali cilje vsedržavne platforme, glede katere Sindikat upokojencev zahteva takojšnje soočanje z vlado.
Pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL ter Sindikata upokojencev so že pred časom zaprosila za nujno srečanje z županom Ric-hettijem, s predsednikom pokrajinske uprave Crozzolijem in s predsednikom Tržaške krajevne zdravstvene enote Rossinijem, vendar doslej še niso prejela odgovora. Tudi zaradi tega so se odločila, da zahtevajo sestanek tudi s krajevnimi parlamentarci in s tajništvi političnih strank.
Krajevna tajništva zveznih sindikatov in upokojencev so tudi napovedala, da bodo sklicala tiskovno konferenco za predstavitev velike manifestacije, ki bo v Trstu 6. septembra. Ob tej priložnosti bodo zasedali deželni sveti upokojencev ob udeležbi predstavnikov vseh kategorij aktivnih delavcev.
Vtisi in razmišljanja treh dobrih poznavalcev škedenjskih Slovencev
Skedenj: med sivino tudi nekaj sončnih žarkov
Nekdanja vas, sedaj predmestje Trsta, je Skedenj ali, kot so mu pravili domačini, Ščedna — doživel v povojnih časih izredno hud urbanistični in asimilacijski pritisk, ki je slovenski narodnostni skupnosti v tem okraju zadal močan udarec. Zgovorna priča tega procesa je slovenska osnovna šola, ki je leta 1924 štela okrog 900 otrok, leta 1949 jih je ostalo 215, v zadnjih letih pa le 10 do 15. Morda nikjer drugje na Tržaškem ni tako jasno, kako nas bije asimilacija in koliko sil moramo napeti, da se ji upiramo. V tem pogledu pa so emblematični nedavni dogodki v rajonskem svetu, kjer je bila grobo kršena pravica slovenskega svetovalca, da spregovori v materinem jeziku. Da bi spoznali, kako domačini zaznavajo utrip današnjega slovenskega življa v Skednju in kako ocenjujejo dogodke v rajonskem svetu, smo se z nekaterimi pogovorili.
»Prišli smo do negativne točke, ko je cerkev edino središče škedenjskih Slovencev. Čeprav sem duhovnik, trdim, da je to negativno, ker sem prepričan, da ljudje potrebujejo širše kulturno udejstvovanje. To pa sedaj pojema,« nam je povedal škedenjski duhovnik Dušan Jakomin. »Ljudje zvečer ne gredo iz hiše, raje sedijo pred televizorjem, kot da bi prišli na prireditev. K maši pridejo, ker je v jutranjih urah. Zaradi asimilacijskega pritiska, ki je v Skednju res močan, pomanjkanja zavesti in nenazadnje velike komodnos-ti, smo se zreducirali na osnovno jedro, ki vsekakor ostaja žilavo in trdno. Pri tem pa je važno, da med društvi I. Grbec in A. Ukmar danes ni več močnih političnih antagonizmov: skupaj prirejamo Prešernove proslave, pomagamo si, pazimo, da naše prireditve ne sovpadajo. Ugotovili smo pač, da smo v časih, ko moramo skupno delati, ne glede na drugačno gledanje.«
Gospoda Jakomina smo tudi vprašali, kako je z mladino. »Mladi se čutijo Tržačane, bolj kot Slovence. Zadnje čase vsekakor opažam, da se med njimi nekoliko utrjuje narodna zavest, saj na prireditvah kar sami intonirajo Zdravljico. To se pred leti ni dogajalo. Vendar ostaja dejstvo, da premalo gojijo slovenščino, in to tako v vsakdanji rabi kot z branjem knjig. Težko, da bi med njimi zrasel močno kulturno podkovan človek, ki bi lahko kaj pomembnega ustvaril.«
Jezik, torej. Koliko se ga je še ohranilo v javni rabi? »V Skednju so še nekatere trgovine, kjer se sliši slovenska beseda. Vendar v tem oziru popuščajo tudi starejši domačini. Dogaja se, da se na ulici Slovenca pogovarjata v italijanščini, ko grem mimo, pa me pozdravita: Dober dan, gospod... Zato izstopa vloga Cerkve, tako za verne kot neverne.«
Jakomin je tudi v oceni zadnjih dogodkov v rajonskem svetu zelo neposreden in brez dlake na jeziku: »Tri stvari bi rad povedal. Prvič: moje osebno mnenje je, da smo lahko hvaležni fašistom in melonarjem in da se priporočamo tudi za naprej. In to iz razlogov, ki jih lahko vsakdo dojame. Drugič: PSI, vključno z nekaterimi slovenskimi socialisti, se je izkazala za stranko, ki so ji najbolj pri srcu stolček in strankarski interesi. Tretjič: naši ljudje naj bodo zavedni vedno, ne le ko jih nekaj piči. Zavednost ni priložnostna obleka, ampak identiteta.«
V Skednju je dolgo let bila gibalo prosvetnega in kulturnega življenja domačinka, učiteljica Marta Werk Volk. Čeprav se je pred leti z družino preselila v Zgonik, še vedno pozorno sledi škedenjski stvarnosti. »Sicer bolj od daleč, še najbolj po časopisju, ali bolje rečeno po nekrologih. Ugotav-
Tak je bil videti Skedenj še pred dvajsetimi leti (slika iz arhiva M. Magajne)
ljam, da je v Skednju vedno več pogrebov in skoraj nič krstov. Sicer smo se v društvu te nevarnosti vedno zavedali, ravno tako je bilo v šoli, kjer smo učiteljice in starši stalno bili v skrbeh, kako bo z novim šolskim letom. Razlogov za počasno izumiranje je veliko, od hudega udarca, ki ga je tako pri nas kot v drugih predelih zadal ko-minform, do demografskega padca, urbanističnega pritiska, sodobnega načina življenja in vrednot... Starejši izumirajo, mladi rastejo z drugačno miselnostjo, srednja generacija (razen častnih izjem) nekako stoji ob strani, nima več ali sploh ni imela energij za aktivno delovanje in vse osebne žrtve, ki so pri tem potrebne.«
Kakšne reakcije pa so pri njej zbudili dokodki v škedenjskem rajonskem
Različne izjave o cvetju na fojbi
Politiki so šli na bolj ali manj zaslužene počitnice, zaradi tega so se v teh dneh le nekateri oglasili, da bi komentirali nedeljsko polaganje vencev pred fojbo pri Bazovici, v Rižarni ter v nekdanjem koncentracijskem taborišču na Rabu, ki ga je opravila delegacija KPI, v kateri so bili tajnik ZKMI Cuperlo, tajnik federacije Costa in sen. Spetič, da bi na tak način počastili obletnico prve atomske bombe na Hirošimo. Oglasili so se le nekateri, ki so v teh dneh v Trstu.
Kot je bilo pričakovati, je govor le o polaganju vencev pred fojbo pri Bazovici. Demokristjanski poslanec Coloni pozitivno ocenjuje dejstvo, da so komunisti položili venec pred fojbo. To je znak časov, ki so drugačni od tistih takoj po vojni. Coloni izraža željo, da bi na ta prostor prišli vsi župani s Tržaškega in - potem ko pozitivno ocenjuje nedavni obisk obrambnega ministra Zanoneja - meni, da bi novi obrambni minister Martinazzoli moral narediti vse, da bi se tudi na tem kraju zbrale vojaške enote vseh v drugi svetovni vojni vojskujočih se držav.
Podobnega mnenja je pokrajinski socialistični tajnik Perelli, ki pozitivno ocenjuje potezo komunističnega zastopstva. Perelli pa se s tem ne zadovoljuje in izraža mnenje, da bi bilo treba revidirati nekatere politične odločitve preteklosti, med temi tudi stališče tukajšnjih komunistov, ki so hoteli priključitev Trsta k Jugoslaviji, ter njihovo sedanjo politiko, češ da ta provocira nacionalistično nestrpnost, namesto da bi težila k sožitju.
Član tajništva radikalne stranke Ghersina meni, da je bil nedeljski dogodek pred fojbo zgodovinskega po-hiena in da so radikalci cvetje pred fojbo položili že leta 1978, ter da so jih Zaradi tega drugi obsodili, češ da so radikalfašisti.
Čisto nasprotnega mnenja pa je komisar tržaške federacije MSI Dressi, za katerega so komunisti s tem, da so položili venec pred fojbo, naredili čisto Navadno provokacijo, tudi s tem, da je ha vencu dvojezičen napis. Za misov-Ce pa je provokacija tudi prisotnost
predstavnika slovenske manjšine, ki je - kot piše v tiskovnem poročilu - »aktivno sodelovala s titovskimi tolpami v štiridesetih dneh okupacije«.
pismo uredništvu
TPPZ in fojbe
Predsedstvo TPPZ Pinko Tomažič izraža svojo ogorčenost nad dejstvom, da so s počastitvijo domnevnih žrtev na bazoviški "fojbi" pokrajinski tajnik KPI, slovenski senator KPI ter vsedržavni tajnik ZKMI žalili čustva vseh borcev NOB in odporniškega gibanja ter dali svoj pristanek nacionalistični akciji vrednotenja tega kraja kot simbola slovenskega "terorja" na našem ozemlju.
Posebno obžalujemo, da se to dogaja istočasno z naraščajočimi napadi na slovensko narodnostno skupnost v Italiji, saj se ob odločilni podpori vladnih strank, ki naj bi ščitile razvoj Slovencev, naši skupnosti kratijo tudi tiste redke pravice, ki so nam priznane.
Predsedstvo TPPZ Pinko Tomažič
Podpisalo ga je 630 občanov
Pismo Kontovelcev županu za učinkovito zaščito mlake
Prebivalci Kontovela in Dolanje vasi so naslovili na predsednika zahod-nokraškega rajonskega sveta in preko njega na tržaškega župana odprto pismo za zaščito kontovelske mlake. V pismu, ki ga je podpisalo že 630 oseb, opozarjajo na zanemarjenost območja okrog mlake, ki bi lahko bila privlačna izletniška točka, ko bi pristojne oblasti odstranile razne odpadke in namestile smetnjake in nekaj klopi.
Na sliki (foto Magajna): domačini so že sami poskusili očistiti vodo v mlaki po nedavni moriji rib.
Sindikat slovenske šole sporoča, da so na skrbništvu in na liceju F. Prešeren razobešene dokončne pokrajinske lestvice za suplence neučnega osebja v šolskih letih 1989/90 in 1990/91. Prošnje za začasne suplence mo-rajo kandidati vložiti na posamezna ravnateljstva na prostem Papirju do 21. avgusta.
Obrazci za prošnje so na razpolago na SSŠ, Ul. Carducci 8/II, Se danes, 10. avgusta, od 11. do 13. ure ter spet 21. avgusta od 11. do 12. ure. V tednu od 13. do 20. avgusta bo urad SSŠ zaprt.
Po izjavah pokrajinskega tajnika
Tržaška PSI hoče zase več prostora na Deželi
Tržaški socialisti bodo s posebno pozornostjo sledili tako imenovanemu »tržaškemu vprašanju«, je včeraj izjavil njihov pokrajinski tajnik Alessandro Perelli in pri tem mislil na problem "teže" in vloge, ki bi ju moralo imeti glavno mesto naše dežele v okviru nove deželne uprave. Pri tem gre po njegovih besedah za dva problema: prvič za splošnejše vprašanje številčne okrepitve že sicer omejenega tržaškega zastopstva v deželni vladi, drugič pa za vprašanje ovrednotenja zastopanosti tržaških socialistov v tem okviru.
Pri vprašanju večje zastopanosti Trsta v bodoči deželni vladi se tržaška PSI obrača na ostale tržaške politične sile in še zlasti na tiste, ki bodo tvorile bodočo deželno koalicijo, in jih poziva, naj v svoje programe vnesejo jasne indikacije in specifikacije iniciativ, namenjenih oživljanju in re-lansu Trsta. Pri vlogi socialistov v bodoči deželni upravi pa tržaška federacija PSI postavlja aprioristični problem obrambe svoje posebno prestižne pozicije v okviru te uprave. Postavlja namreč problem teritorialne prisotnosti in priznanja vloge (po zadnjih volitvah še okrepljene), ki jo PSI igra v Trstu in ki bo torej morala imeti za posledico njeno povečano veljavo v bodoči deželni vladi. Ta veljava pa se bo po Perellijevih besedah morala konkretno izraziti v večjih političnih in upravnih odgovornostih, ki bodo morale iti v okviru deželne PSI prav v roke tržaških socialistov.
Jesenske občinske volitve v Miljah pa so bile predmet srečanja, ki sta ga imela Perelli in tajnik miljske sekcije PSI Di Candia s pokrajinskim oziroma miljskim tajnikom PSDI Di Piazzo in Fontanotom. Sogovorniki so soglašali, da si bo potrebno v Miljah prizadevati za uveljavitev socialističnih in reformističnih sil, ki naj predstavljajo »pravo alternativo slabemu vladanju Liste Frausin, ki ga je omogočilo tudi večkrat dvoumno obnašanje Krščanske demokracije«.
Že pred 10 dnevi je grozil s samomorom
Stanovanjska stiska ga je spet spravila v obup
Stanovalci Ul. Frausin so bili včeraj ponoči spet pokonci. 32-letni Marino Cociancich, ki je že pred desetimi dnevi opozoril na svojo stanovanjsko stisko tako, da je grozil s samomorom, je v torek ponoči ponovno dal duška svojemu obupu. Sredi nevihte se je pod dežjem spravil na žleb in zagrozil, da bo skočil v praznino.
Obljube — s katero so zadnjič rešili Cociancichu življenje — da bo njegova družinica kmalu prejela dostojnejše stanovanje (Cociancicheva družina stanuje namreč v res nehigienskih in nečloveških razmerah: "stanovanje" je pretesno, podgane se podijo po hiši, ni sanitarij itd.), namreč niso izpolnili. V teh avgustovskih in dopustniških dneh si nihče ni naložil bremena, da bi pomagal Cociancichu, njegovi ženi Moreni in njunemu nekajmesečnemu otroku. Ker se po obljubah nihče ni oglasil, je Cociancich ponovno padel v globoko depresijo in je v torek zvečer začel razmišljati, kako naj bi ponovno opozoril javnost na svoje težave.
Nekaj pred polnočjo je torej splezal na okno in se z nogami spustil v žleb. Ravnotežje je ohranil tako, da se je z rokami trdno oprijel okenske police. Tokrat pa je Cociancich le polglasno dal duška svoji jezi in svoji žalosti, tako da ga sosedje na začetku sploh niso slišali. Opazil ga je šele sosed, ki se je vračal domov in je parkiral avtomobil prav pod Cociancichevim oknom. Ko je mimoidoči razumel, kaj se dogaja, je takoj poklical 113.
Tudi tokrat so reševalci množično prihiteli v Ul. Frausin, prigovarjanje pa je bolj malo pomagalo. Cociancicha je po pojdrugi uri premagala utrujenost in je padel v nezavest. Šele ob 1.30 je gasilcem uspelo potegniti moškega v stanovanje in ga prepeljati v bolnišnico, kjer so mu dali pomirjevalno sredstvo. Za stanovanje pa mu bo na žalost precej težje pomagati...
svetu? »Ni me toliko presenetil šovinizem, ki je vedno bil, čeprav ne v taki obliki in meri. Globoko me je predvsem razočaralo zadržanje marešala karabinjerjev Scalabrina, s katerim smo kot društvo vedno imeli odlične odnose. Z njim smo imeli veliko opravka in vedno nam je prišel na roko, kot se temu reče, pa naj je šlo za prireditve, plese, otvoritve ali praznike. Sam je izjavljal, da se dobro počuti v Skednju in da se ravno tako dobro razume z nami Slovenci, saj mu nismo nikoli delali preglavic. Zadovoljna sem bila s to njegovo odprtostjo, ki je zagotavljala dobre odnose med občani in oblastjo. Sedaj pa izjavlja, da v Skednju ni nikoli bilo bilingvizma, profesorju Pahorju je delal težave s prevajalcem, skratka: ob prvem incidentu s Slovenci je spremenil svoje obnašanje. Ne vem, ali se je zmedel in izgubil v žlici vode, ali pa je pokazal drugo lice. Pri vsem tem pa se mi je zdelo čudno, da razen Sama Pahorja ni na njegovo zadržanje nihče reagiral.«
Med našim krajšim »popotovanjem« po Skednju smo za vtise vprašali še predsednico drštva I. Grbec Devano Černič, ki je tudi učiteljica v osnovni šoli. Njena splošna ocena o škedenjski stvarnosti je malce bolj rožnata. K optimizmu se nagiba predvsem na osnovi podatkov o vpisih otrok v osnovno šolo in vrtec. Prihodnje šolsko leto bodo na osnovni šoli imeli tri razrede, naslednje pa kar samostojen prvi razred. Za škedenjske razmere in po hudi nekajletni krizi, so ti podatki razveseljivi, pravi sogovornica. Glede društvene dejavnosti pa govori o senčnih in sončnih straneh. »Med senčnimi bi omenila težave, da privabimo mladino, ki bi sama poprijela vajeti v roke in bila aktivna. Pozitivno pa je dejstvo, da se je v delovanje in tudi v pevski zbor vključilo več italijansko govorečih Škedenjcev, ki se zanimajo za našo preteklost in zavračajo običajne šablone. Z njimi skušamo konkretno ustvariti tisto ozračje sodelovanja in strpnosti, o katerem toliko govorimo.«
Slovenska šola, dve slovenski društvi, slovenske prireditve: da ni Skedenj več slovenski? Za Devano Černič je dogajanje v rajonskem svetu nesprejemljivo in pravzaprav na robu smešnosti. »Že pred leti je KPI zahtevala, da bi rajonski svet objavljal svoja sporočila javnosti tudi v slovenščini. Takrat je prevladalo mnenje večine, da to ni potrebno, ker se v Skednju ne govori več slovensko. Zadnji dogodki dokazujejo, da segajo protislovenske korenine daleč v čas.« Svoje razmišljanje pa končuje predsednica društva Ivan Grbec z ugotovitvijo, da je nekaj odgovornosti tudi na slovenskih ramah. »Očitno smo Slovenci premalo trdni, bolj zavzeto bi morali pokazati, kaj smo. Na razne načine, tudi tako, da bi na občinski izpostavi vse svoje zahteve in prošnje izražali v materinščini.«	p
■ Na Taborjenju prijateljstva pri
Bazovici se nadaljujejo razne prireditve. Danes ob 19. uri bo Donatella Er-macora Marvin orisala predlog, da bi sama UNESCO zaščitila tržaški Kras, v soboto ob isti uri bo Samo Pahor govoril o obdelovanju Krasa, v nedeljo ob 17. uri pa bo Skupina za obrambo okolja pripravila "party z lubenicami".
-4- Tiho nas je zapustila
Justina Zeriali
Pogreb bo jutri, 11. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boljunec.
Žalostno vest sporočata nečaka Milko in Ucio z družinama.
Botač, 10. avgusta 1989 (Pogrebno podjetje Zimolo)
O šagrah, mladini in plesu
Spoštovano uredništvo, ne hodim rad na počitnice, ker je povsod, kamor pridem, gneča, ker so cene visoke, ker je treba napraviti, da prideš v kraj počitnic, na stotine in stotine kilometrov v kolonah avtomobilov, kjer sedijo prav tako nervozni, utrujeni in razburjeni šoferji, kot sem sam.
Tako preživljam počitnice doma in si raje tu privoščim malo zabave in razvedrila. Rad hodim po šagrah in raznih poletnih praznikih. Malo prisluhnem glasbi, če je na programu kulturni program, mu tudi rad sledim, pa še kozarček dobrega vina spijem in pojem porcijo čevapčičev, ali sedaj tudi hamburgerje.
Nekaj pa me na teh poletnih praznikih zelo moti. Veliko mladih se jih
udeležuje in to je tudi prav. Toda, ko se začne ples, so dekleta tista, ki se rada zavrtijo, fantje pa stojijo ob strani in se jim ne pridružijo.
Ne znajo plesati, sem se vprašal? In zakaj se ne naučijo, če tako radi obiskujejo te poletne prireditve? Če pa znajo in nočejo plesati, je zadeva še bolj nerazumljiva in zapletena. Zakaj hodijo na zabavo, če se potem tu dolgočasijo, če se ne potrudijo niti toliko, da bi povabili na ples kakšno dekle?
Sam nisem več mlad, pa sem se s svojo ženo rad zavrtel. In z mano so se zavrteli še drugi pari, medtem ko so nam z očmi sledili zdolgočaseni obrazi prav mladih fantov, ki bi morali biti duša teh prireditev.
C. G.
Obvestilo Sindikata slovenske šole
Nestalne vzgojiteljice in učitelji, ki so uspešno opravili natečajne izpite ali habilitacijo za poučevanje v otroških vrtcih oziroma na osnovnih šolah in ki so bili imenovani za najmanj 360 dni poučevanja od šolskega leta 1982/83 dalje, se lahko udeležijo natečaja na osnovi naslovov, ki je bil razpisan po zakonskem odloku št. 249 z dne 10. julija 1989.
Rok za prošnje zapade v ponedeljek, 21. avgusta.
Tisti, ki imajo predpisano specializacijo, tudi doseženo v tujini in priznano po členu 70 zakona št. 270/1982 za poučevanje prizadetih otrok, se lahko udeležijo tega natečaja, čeprav doslej še niso sodelovali na natečaju oziroma habilitaciji za poučevanje.
Potrebni obrazci in navodila so na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Carducci 8/II, vsak torek in četrtek od 11. do 13. ure ter v sredo od 16. do 18. ure.
Telefonska številka za nujne potrebe starejših občanov
Občina Trst je za potrebe starejših prebivalcev tudi letos do 30. septembra dala na razpolago posebno telefonsko številko, in sicer:
675-4474
Telefonska linija je namenjena ostarelim osebam, ki bi v času od 14. do 18. ure od ponedeljka do petka bile potrebne pomoči. V dopoldanskih urah (od 8. do 14. ure), pa se interesenti lahko obrnejo tako na socialno službo občinskih izpostav kot na Službo za oskrbo na domu (Ul. Teatro 4, tel. 675-4616 ali 675-4614).
Hidrogliser za Portorož
Od tega tedna je mogoče potovati iz Trsta v Portorož in nazaj na hidrogliser ju. Družba Aliscafi Alto Adriatico je sklenila, da poleg dnevnih zvez med Sesljanom in Miljami odpre tudi progo Trst-Portorož, in sicer trikrat tedensko. Vsak ponedeljek, četrtek in soboto je mogoče odpluti iz Trsta proti Portorožu ob 10.30 in ob 16. uri, iz Portoroža v Trst pa ob 11.30 in 17. uri. Vožnja traja pol ure. Povratna vozovnica stane 20 tisoč lir, za potovanje pa zadostuje prepustnica.
Kratka obvestila
•	Tržaška poštna uprava opozarja upokojence INPS, ki bi jim morali izplačati pokojnino dne 15. avgusta, da jo bodo lahko dvignili jutri, 11. avgusta.
•	Krajevna zdravstvena enota sporoča, da je na oglasni deski v Ul. Fameto 3 razobešena lestvica kandidatov za dodelitev mesta v specialističnih ambulantah.
•	Interesenti, ki imajo diplomo višje srednje šole, se lahko do 12. avgusta letos vpišejo v triletni tečaj za kvalifikacijo terapevta za rehabilitacijo. Za pojasnila se lahko zglasijo na sedežu Šole za terapevte za rehabilitacijo v bolnišnici S. Santo-rio, telefon 7763243.
•	Občina Trst obvešča, da služba za izdajo potrdil o oprostitvi plačevanja ticketa tudi v avgustu deluje po običajnem urniku, in sicer vsak delavnik, vključno s soboto, od 8.15 do 12. ure. Poleg tega Občina tudi opozarja, da bodo vsa potrdila, ki so bila izdana od 30. maja naprej, veljala vse do 30. junija prihodnjega leta. Upravičence, ki še niso prišli iskat potrdila o oprostitvi plačevanja ticketa pa vabi, naj se zglasijo izključno v občinski izpostavi, kamor spadajo po kraju svojega stalnega bivališča.
Srečanje upokojencev
Sindikat upokojencev SPI-CGIL za vzhodno cono prireja tradicionalno dvodnevno srečanje upokojencev z delavci in mladino, ki bo 19. in 20. avgusta v Ljudskem domu pri Korošcih. V programu sta med drugim predvidena tudi turnirja v balinanju in v briškoli ter slikarski ex tempore za vse starosti od osem let naprej.
Interesenti se lahko vpišejo le še danes pri sindikalnih zvezah upokojencev ali na conskem sedežu (Str. della Rosandra 58, tel. 829681 in 281296).
VERDI
Zaključni koncert Festivala operete
bodo zadnjič predstavili danes ob 21. uri v Gradišču v gledališču na prostem.
MIRAMARSKI PARK -LUČI IN ZVOKI
Nocoj ob 21.00 predstava v nemščini in ob 22.15 v italijanščini.
MILJE - TRG MARCONI Jutri ob 21.00 bo na sporedu glasbena predstava Ede Vidiz z naslovom IN MEŽO A STE DISGRAZIE... EL TUO RI-CORDO. Režiser Francesco Macedonio. Vstopnice bodo na razpolago pri blagajni eno uro pred pričetkom predstave. Ponovitve 12., 13. in 14. t. m.
koncerti
GRAD SV. JUSTA
Nocoj ob 21. uri bo na sporedu koncert glasbe heavy metal s skupinama MADSVVORD in CREEPIN' DEATH. V primeru slabega vremena bodo predstavo prenesli na jutri.
razstave
Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure.
V	galeriji v Miljah - Ul. Roma 20 - bo še danes na ogled razstava 40 grafičnih del slikarja Alda BRESSANUTTIJA. Urnik: 9.00-13.00, 16.00-20.00.
V	palači Costanzi je na ogled 22. deželna razstava grafik.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu bo do 26. t. m. na ogled skupinska razstava MATERIA E LUČE NELLA BAIA. Sodelujejo umetniki: Silvano Cla-vora, Bogomila Doljak, Claudia Raza, Graziano Romio, Adriana Scarizza in Fulvio Sisto. Urnik: 9.00-12.00, 16.00-18.00, ob nedeljah zaprto.
Občina Zgonik sprejme uradnika v začasno službo
Zgoniška občinska uprava obvešča, da bo sprejela v začasno službo uradnika/uradnico (V. plačilni razred delovne pogodbe) za nadomestitve stalnega osebja, odsotnega ali zadržanega v letu 1989.
Zainteresirani lahko predložijo občinski upravi prošnjo na navadnem papirju najkasneje do 14. ure dne 2. septembra 1989.
V prošnji mora kandidat pod lastno odgovornostjo izjafiJti:
1.	kraj in datum rojstva;
2.	da je italijanski državljan;
3.	točno navedbo naslova in morebitno telefonsko številko;
4.	da obvlada slovenščino;
5.	da obvlada strojepisje;
6.	da je eventualno že opravljal službo uradnika pri javnih ustanovah. Zainteresirani morajo imeti na dan 2. 9. 1989 najmanj 18 let in največ 40 let
starosti, razen izjem, ki jih predvideva zakon.
K prošnji morajo kandidati predložiti na navadnem papirju:
1.	diplomo višje srednje šole;
2.	vse ostale prednostne listine (študijski in službeni naslovi itd.).
Natečaj bo vseboval sledeče preizkušnje:
1.	vaja iz strojepisja;
2.	ustni izpit: - splošno poznavanje občinske ureditve;
-pogovor v slovenščini.
Za morebitna podrobnejša pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na tajništvo Občine.
izleti
SK Devin, planinski odsek ŠZ Sloga in SPDT Trst prirejajo v nedeljo, 27. t. m., avtobusni izlet na Gorenjsko z udeležbo na proslavi ob odkritju spomenika Jakobu Aljažu na Dovjem pri Mojstrani. Vpisovanje na ZSŠDI, tel. 744249, in pri predstavnikih društev. Pohitite z vpisom!
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 10. avgusta 1989
JURIČA
Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 20.21 - Dolžina dneva 14.22 - Luna vzide ob
15.15	in zatone ob 23.42.
Jutri, PETEK, 11. avgusta 1989
BOLEMIR
PLIMOVANJE DANES: ob 14.58 najvišja 26 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,7 stopinje, zračni tlak 1012,6 mb narašča, veter zahodnik 14 km na uro, vlaga 61-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessandro Cornac-chia, Federica Cornacchia, Michela Le-govini, Gabriele Ferfoglia, Riccardo Cappellina, Elena G obet.
UMRLI SO: 92-letni Vittorio Norio, 95-letna Caterina Carboncich vd. Chelleri, 79-letna Luigia Pettirosso vd. Sudic, 87-letni Giusto Vecchiet, 64-letna Francesca Zadnikar vd. Cicala, 86-letni Carlo Bacci, 79-letna Vera Bratina vd. Toffanin, 83-letni Giorgio Pitacco, 74-letni Mario Starc, 71-letna Ottilia Bonetti vd. Bene-vegna, 81-letna Irma Gomezel vd. Man-zin, 82-letni Alberto Zugna, 67-letni Lui-gi Stok, 91-letna Alberta Čostarella, 85-letna Giuseppina Oughourlian vd. Brac-cardi, 67-letni Herbert Schneider.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. avgusta 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, MILJE, Lungomare Venezia 3.
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MILJE, Lungomare Venezia 3.
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MILJE, Lungomare Venezia 3.
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Obvestilo
naročnikom Primorskega dnevnika
Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure) o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom.
Uprava
Primorskega dnevnika
m pranona
MILENA GLAVINA por. LEBAN
Še na mnoga leta v krogu svojih dragih v zdravju in zadovoljstvu ji želijo hčeri Sonja in Anuča, zeta Franco in Uči, vnuki Marina, Nicoletta in Karlo z družinama, pravnuka Kristjan in Sharon pa ji pošiljata koš poljubčkov.
pismo uredništvu		gledališča		Danes praznuje v Lonjerju svoj 80. rojstni dan naša draga mama, nona		razna obvestila
Walterju, Darki in Petru se je pridružil mali
MARTIN
Staršema čestitamo, novorojenčku pa voščimo vso srečo
ŠZ Gaja
Petru se je pridružil bratec
MARTIN
Mami Darki in očku VJalterju čestitamo, malemu Martinu pa želimo vso srečo v življenju
KD Skala in Gospodarska zadruga Gropada
čestitke
Darki, Walterju in Petru se je pridružil mali MARTIN. Staršem čestita, malemu Martinu pa želi mnogo zdravja in sreče v življenju družina Korošec.
Danes praznuje v Bazovici 15. rojstni dan KSENIJA. Zdravja, sreče in veselja ter da bi bila vedno pridna deklica ji želijo teta Vilma, stric Pepi, Neda, Dorjan, Boris in Savica.
Danes praznuje rojstni dan ŠTEFAN. Najboljše mu želijo Marija, Dora in Ida.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča vzgojiteljice in učitelje, ki so uspešno opravili natečaj oz. habilitacijo za poučevanje in ki so v zadnjem sedemletju poučevali najmanj 360 dni v državnih vrtcih in osnovnih šolah, da je razpisan natečaj na podlagi teh naslovov za prosta mesta. Rok za prošnje zapade 21. t. m. Potrebne obrazce in navodila dobite na sedežu SSŠ v Ul. Carducci 8/II v torek in četrtek od 11. do 13. ure ter v sredo od 16. do 17. ure. V tednu od 13. do 20. avgusta bo urad SSŠ zaprt.
razne prireditve
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom TABOR 89. V soboto, 12. t. m., ob 20. uri ples z ansamblom Taims, v nedeljo ob 18. uri koncert Godbe na pihala iz Ric-manj, dirigent Ennio Krizanovsky, ob 20. uri ples z ansamblom Taims, v ponedeljek ob 20. uri ples z ansamblom Happy day, v torek,_ 15. t. m„ ob 18. uri nastop kotalkarjev ŠD Polet, ob 20. uri ples z ansamblom Happy day. Razstava izdelkov krožka "Ob pletenju še kaj..." Sejem novih in rabljenih knjig.
Sekcija KPI E. Berlinguer iz Nabrežina prireja 12., 13., 14. in 15. t. m. na igrišču Sokola v Nabrežini PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA. Program: v soboto, 12. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 21. uri ples z ansamblom Happy day; v nedeljo, 13. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19.30 koncert godbe na pihala Nabrežina, ob 21. uri ples z ansamblom Furlan; v ponedeljek, 14. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 21. uri ples z ansamblom Agropop, v gjrek, 15. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri politični govor in ob 21. uri ples z ansamblom Furlan.
kino
ARISTON - 21.15 Mississippi Burning, r.
Alan Parker, i. Gene Hakcman, Willem Dafoe.
EKCELSIOR - Zaprto.
EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.00 Big, kom., r. P.
Marshall, i. T. Hanks, E. Perkins. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Mia zia proibita, porn., □ □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 L'australi-eno, fant.
NAZIONALE III - 16.30, 22.10 Rage, fu-ria primitiva, srh., □
NAZIONALE IV - 17.30, 22.10 Schiavi di New York, r. James Ivory. GRATTACIELO - 18.30, 22.15 II piccolo diavolo, i. W. Matthau, R. Benigni. MIGNON - Danes zaprto.
EDEN - 16.00, 22.00 Lilli Čarati, il vizio preferito di mia moglie, pom., □ □
VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil.
CAPITOL - Danes zaprto. Jutri ob 16.00 Compagni di scuola.
LUMIERE PICE - Zaprto.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 College seduction, pom., □□
Ob letošnji Kraški ohceti prirejamo RAZSTAVO. Zato zbiramo fotografsko gradivo o porokah pred dmgo svetovno vojno. Prosimo lastnike, da se telefonsko (štev. 733086) ali osebno javijo na Odseku za zgodovino pri NŠK v Ul. Petronio 4 v Trstu.
KD Kraški dom priredi poletni center od 17. avgusta do 1. septembra (izključene sobote) za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Center bo potekal od 9. do 13. ure v občinski telovadnici v Repnu. Vpisnina 20.000 lir. Vpisuje Vesna Guštin, tel. 327124.
mali oglasi
29-LETNO dekle išče katerokoli zaposlitev, tudi začasno. Izkušnje na področju prevajanja, uradniškega dela in dela z otroki. Sprejme tudi ročno delo na odprtem. Klicati v zgodnjih jutranjih urah na št. 291270 ali 567876.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. 229234 od 18. do 21. ure.
KUPIM knjigo Fizika 1, avtor Rudi Kladnik DDU Univerzum za tehnične šole. Tel. ob uri kosila na št. (0481) 78271.
SLAŠČIČARNA na Krasu zaposli slaščičarja ali pomožnega slaščičarja s prakso. Tel. (040) 213055 ob delavnikih.
IŠČEM 4-konjski motor tomos za čoln, tudi pokvarjen. Tel. 412951.
IŠČEM gospo za prenočitev pri starejši
gospe. Tel. 212436
IŠČE
JEM gospo za oskrbo starejše gospe in __ nekaj dela v stanovanju. Tel. 212436.
IŠČEM knjige za 4. razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 53420 v večernih urah.
OSMICO je odprl Ivan Terčon v Mavhi-njah št. 42. Toči belo in črno vino.
AMERICAN Straffortfhire Terrier - inteligentni psi, navezani na ljudi, primerni za stanovanje. Taritvena kombinacija dveh najboljših linij v Evropi Hage-le in Sindacamp, starši mladičev direktni potomci svetovnih prvakov. Ugodna cena in mogoča brezplačna dostava. Tel. (003861) 453001 od 15. do 19. ure.
PRODAM vespo PX 125 E, bele barve, letnik 1984, prevoženih 24.000 km v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. (0481) 882485.
PRODAM moško dirkalno kolo, znamke Pinarello, skoraj novo, cena po dogovoru. Tel. (0481) 882485.
PRODAM nepotopljivi čoln, dolžina 3 m. Tel. 212823.
PRODAM več letnikov tednik« Panorama. Tel. 54026.
PRODAM motor mercury 4.5 KM, v dobrem stanju. Tel. ob večernih urah na št. 815824.
PRODAM motor honda CX 500 v odličnem stanju. Tel. na št. 281376 ob uri obedov.
PRODAM motor aprilia tuareg 50, letnik 1987, 10.000 km. Tel. 229470.
PRODAM raco z račkami. Tel. na št. 299335.
PRODAMO trgovino z delikatesami v središču mesta, v primernem kraju tudi za druge dejavnosti. Tel. v dopoldanskih urah na št. 731226.
PRODAM knjige za 1., 2. in 3. razred vzgojiteljske šole in za 3. razred učiteljišča. Tel. ob uri kosila na št. 71761.
PRODAM fiat 127, letnik 1980, za 500.000 lir. Tel. 271944.
prispevki
V	spomin na Danico Milič daruje Milka Budin 20.000 lir za MePZ Rdeča zvezda - Salež.
V	spomin na sorodnico Amalijo Cas-tellani darujeta Miranda Micheli 20.000 lir ter Ada Giorgi 20.000 lir za KD Rovte - Kolonkovec.
V	spomin na Milana Slokarja daruje žena Anica 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev, 25.000 lir za SPDT,
25.000	lir za SKD Barkovlje in 25.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Milana Slokarja darujeta Avgust in Marija Castellani 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Danice Milič daruje Ivanka Košuta 30.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Zorko Čok darujeta Dorica in Radi Pečar 20.000 lir za KD Lonjer -Katinara.
Ob 6. obletnici smrti drage mame Ivane Kralj darujeta Albin in Berta 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
Namesto cvetja na grob Lidjine mame Marije Požru darujeta Milka, Zofka in Miranda z družino 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Ljuba Grilanca darujeta Miranda in Renato Blason 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
menjalnica				9. 8. 1989	
TUJE VALUTE	FIXING :	BANKOVCI	TUJE VALUTE	FIXING	BANKOVCI
	_ MILAN	TRST		MILAN	TRST
Ameriški dolar		. 1364,400	1350,—	Japonski jen 		9,805	9,30
Nemška marka —	. 719,150	717.—	Švicarski frank		834,900	833.—
Francoski frank ...	. 212,650	211.—	Avstrijski šiling		102,147	101,70
Holandski florint .	. 637,800	634.—	Norveška krona		196,400	194.—
Belgijski frank		34,353	34.—	Švedska krona 		211,230	208.—
Funt šterling		. 2210,500	2190,—	Portugalski eskudo	8,594	8,10
Irski šterling		. 1919,900	1900,—	Španska peseta 		11,476	11,20
Danska krona		. 185,140	183,—	Avstralski dolar		1046,700	1000.—
Grška drahma		8,336	8,—	Jugoslov. dinar 		—	0,045
Kanadski dolar		. 1166,000	1130,—	ECU		1489,100	
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831 -1 3 Agencija Rojan 411-61
Poletne improvizacije od rocka do Verdija
Gost nocojšnjega varieteja Improvvisando (ob 22.15 na RAI 2) je tudi pevec Ivan Graziani (na sliki), ki bo najprej zapel svojo pesem Ora et labora, nato pa se bo preizkusil še v rock interpretaciji znanih Verdijevih arij.
sklad mitje čuka
jelka Cvelbar
Starši in otroci brez maske
(Nadaljevanje)
Otroci se, tako kot odrasli, prilagajajo človeku, ki ga imajo nasproti, in okoliščinam. V bistvu si sogovornika predstavljajo v stalnem liku, kot v lutkovni igrici je volk vedno volk, Rdeča kapica pa le Rdeča kapica. Volk ne more postati naenkrat prijazen psiček, za to je potrebno kar precej napora. Iz takega gledališča se človek lahko reši, ko sam odloži svojo masko in z masko tudi volka, policaja ali staro mamo, ali pa ko preneha gledati v svojem sogovorniku le hudiča, Rdečo kapico ali začaranega princa. Seveda se to ne dogaja od danes na jutri, to traja nekaj časa in vselej se ustaljena maska ponovno vsiljuje na življenjski oder.
Za mater, ki ji je bila petletna hčerka vedno v nasprotju, pa je psiholog svetoval, naj se najprej potrudi izvedeti, kaj se je ukrivilo med njo in hčerko. Zakaj hčerko nenehno provocira, ali nima boljšega dela? Ali hčerka ničesar ne jemlje resno pri materi? Ali morda mati preveč ukazuje? Morda preveč govori in razlaga - tudi tega se lahko človek naveliča - namesto da bi na kratko zahtevala, da mora tako biti. Ali pa doživlja deklica negotovost svoje matere pri vzgoji, ker je ta hotela spremeniti način vzgoje svojih lastnih staršev in sedaj temu ni povsem kos? Kot najnujnejšo pomoč v tako ponavljajoči se negativni situaciji pa je psiholog materi svetoval, naj si ne dovoli več zdrsniti v klišejski, nesmiselni gledališki dialog s hčerko, o tem, koliko je ura. Nič ne pomaga, če kljubujočemu otroku pomolimo uro pred nos, da bi ga prepričali, kako je pozno. On že sam ve, da je pozno. On noče ničesar drugega doživeti v taki situaciji kot ponovno videti, kako brezmočna je mati zaradi zanikanja hčere.
Vedno je dobro, da se vprašamo, če ne gledamo na svoje otroke skozi zelo omejeno predstavo določenih vlog; in to ne le takrat, ko pride do težav v vzgoji. Zakaj bi naši otroci ne doživeli, da smo starši več kot le klišeji mater ali očetov, kakor smo se jim sicer doslej kazali. Razumljivo je, da je pri
zelo majhnih otrocih dobro, če se kažemo kot zanesljivi oče ali mati, kajti njim pomaga, če imajo jasno predstavo o starših. Vendar je od starosti, ko začnejo ti otroci obiskovati vrtec, dobro, če spoznajo, da so tudi njihovi očetje in matere pod kožo krvavi. Da nismo le suha, neobčutljiva vnaprej določena vloga na odru. Bolj kot naši otroci odraščajo, bolj jim dajmo vedeti, katera so naša zanimanja, zaradi česa jočemo in zakaj se veselimo. Le tako bomo dali tudi svojim otrokom možnost, da bodo pokazali svoje druge obraze, svoje druge razsežnosti. Tako bodo vse svoje sposobnosti najlaže razvili tudi med drugimi ljudmi. Le če bodo imeli za to priložnost, bodo znali razviti več različnih odnosov. Tako bo morda tudi tuj človek lat&o pomagal našim otrokom pokazati novo, še nepoznano plat njihovega značaja.
To pa pomeni, da se bodo otroci dobro razvijali, če bodo imeli možnost razvoja med različnimi ljudmi, med ljudSli različnih starosti, različnega mišljenja, različnega socialnega položaja. Nič niso bolj varni le pod strmim
(foto Križmančič)
materinim pogledom, ki naj bi jih branil pred nevarnostmi. Taka enostranskost je lahko prej škodljiva. Le soočanje z različnostjo lahko daje otroku možnost, da razkrije vse strani svojega značaja in svojih sposobnosti.
Pri vsem tem ne gre za rekorde vrste - moj sin je spoznal petdeset različnih ljudi, moj pa sto... Predvsem gre tu za kvaliteto spoznavanj. Otrok potrebuje čas za to, da spozna vsaj malo druge ljudi, tako da si o določeni osebi lahko ustvari predstavo.
Jasno je, da pride v stikih z drugimi ljudmi lahko tudi do negativnih izkušenj. Vendar moramo pri tem vedeti, da so tudi negativne izkušnje prave, resnične izkušnje.
Otrok, ki od vrstnika sliši opolzko popevko in jo nato zapoje materi, ki ga zato kaznuje, se bo morda iz tega naučil, da moraš, preden prenašaš stvari naprej, najprej razumeti, za kaj gre. Mladostnik, ki bo sledil klapi svojih vrstnikov celo pri kraji v samopostrežni trgovini, ker bo menil, da gre za družabno igrico, bo na svoji koži izkusil, da ta »šport« le ni tako neškodljiv in da si mora pri svojem posnemanju vrstnikov postaviti meje.


				
RAI 1______________
9.00	Risanka: Ape Maia
9.25	Dok.: Giramondo
10.15	Film: II microfono e vostro (kom., It. 1951, r.
G.	Bennati)
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nad.: Santa Barbara
12.30	Nanizanka: Robin Hood
13.30	Dnevnik, nato Srečno poletje!
14.10	Film: La giungla della settima strada (dram., ZDA 1957, r. Aldrich-Sherman, i. Lee Cobb)
15.35	Dokumentarec: Viaggio in Italia
16.25	Evropske pravljice
16.35	Mladinska oddaja: Big
17.35	Film: La vita ricomincia (dram., It.1945, r. M. Mattoli, i. A. Valli)
19.15	Nad.: Santa Barbara
19.40	Almanah, dnevnik
20.30	Film: Un eroe in fami-glia (pust., ZDA 1986, r. Mel Damski, i. Chris Collett, Cliff De Young)
22.00	Dnevnik, atletika
23.30	Variete: Metti una sera a Napoli
0.20 Dnevnik
0.30 Film: La tomba di Ligea (srh., VB 1965, i. Vincent Priče)
RAI 2______________
9.00	Nanizanke: Lassie, 9.30 Computron 22, 10.00 Monopoli
11.00	Dok. o rastlinah
11.30	Iz DOC Cluba: Jannacci
12.05	Nanizanka: Amore e ghiaccio
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Rubrika: Trentatre
13.45	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Iz DOC Cluba: Luca Barbarossa
14.45	Variete: Tutti frutti
15.25	Nan.: Lassie, in risanka
16.20	Film: Carosello napole-tano (kom., It. 1954, r. Ettore Giannini, i. Paolo Stoppa, Sofia Loren)
18.20	Videocomic, nato šport
18.45	Nan.: Perry Mason
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, športne vesti
20.30	Film: Per ordine della madre (2. del)
22.05	Dnevnik - nocoj
22.15	Variete: Improvvisando
22.55	Nanizanka: Hill Street giorno e notte
23.45	Nočni dnevnik
23.55	Film: Hong Kong, un pošto per morire (dram., ZDA 1982, r. James Fargo, i. Chuck Norris)
1.55	Moški veleslalom
RAI 3_____________
13.25	Rally Argentina (povz.)
14.00	Deželne vesti
14.10	Videobox
14.30	Dokumentarec: Lo spet-tacolo in confidenza -Stefania Sandrelli
15.15	Dok. oddaja: Drobci
15.45	Dirka po Umbriji
16.30	Ameriški nogomet
17.05	Film: Piccoli attori (kom., ZDA 1939, r. Bus-by Berkeley, i. Mickey Rooney, Judy Garland)
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok.: Pred 20 leti
20.00	Dok. oddaja: Geo Estate
20.30	Nadaljevanka: Eneida (r. Franco Rossi, i. Giu-lio Brogi, Olga Karlatos, 5. in 6. del)
22.05	Dok. oddaja: Drobci
22.25	Dnevnik - nocoj
22.30	Variete: Fronti a tutto
23.05	Avtorska TV: Liliana Cavani - II Terzo Reich brucia (4. del)
24.00	Nočni dnevnik
0.15 Nočna glasba: pianist Mark Neikrug in violist Pinchas Zukermann izvajata Brahmsovo Sonato v f-molu op. 120 št. 1
I ir RTV Ljubljana 1
16.25	Video strani
16.35	Poletna noč (pon.): nad. Tanamera, 17.35 nanizanka Hooperman
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Mozaik. Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja (9. odd.)
18.40	Spored za otroke in mlade: nanizanka Ben-dji (10. del)
19.10	Risanka
19.20	Informativna oddaja za goste iz tujine
19.25	TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Župan in Veurna (Georges Sime-non, scenarij Johan Bo-onen, r. Dre Poppe, i. Ward De Ravet, Dora Van der Groen, 2. del)
21.05	Glasbena oddaja: III. mednarodni festival Novi glasovi '89
21.55	Dnevnik in vreme
22.15	Informativna oddaja za goste iz tujine
22.20	Poletna noč, vmes nad. Tanamera (6. del) in nan. Leteči cirkus Mon-thyja Pythona (10. del)
1.20	Video strani
jjlP) TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Dok. oddaja: Čampo base (pon.)
14.05	Nogomet (pon.)
16.00	Šport spektakel- Najzanimivejši športni dogodki (s komentarjem Dana Petersona)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji
20.30	Dogodek
22.15	TVD Novice
22.25	Beach volley (prenos iz S. Antioca)
23.20	Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki (s komentarjem Dana Petersona, pon.)
RTV Ljubljana 2
19.05	Čas, ki živi: Ko je umrla lipa
19.30	Dnevnik
19.55	Premor
20.00	Zabavnoglasbena oddaja: Vizitka
20.45	Poročila
20.50 Oddaja o kulturi: Pero-kist, 20 let pozneje
21.20	Umetniški večer
CANALE5
8.30	Nanizanke: Fantasilan-dia, 9.15 Peyton Plače,
10.15	Una famiglia ame-ricana
H.15 Aktualno: Forum
12.00	Mladinska oddaja: Dop-pio slalom
12.30	Kviz: OK il prezzo e giu-sto
13.30	Variete: Rivediamoli
14.30	Nanizanka: Love Boat -Julie e lo scapolo d'oro
15.30	Film: La valle della ven-detta (vestern, ZDA 1951, r. Richard Thorpe, i. Robert VValker, Burt Lan-c aster)
°-45 Nanizanke:	Hotel -
Grande falco bianco,
17.45	Mai dire si, 18.45
. TopSecret 9 45 Kviz: Čari genitori (vodi Enrica Bonaccorti) u-30 Variete: Bellezze al bag-
22 no
■30 Kviz: II gioco dei nove
■15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show
■45 Film: La bomba di Kansas City (kom., ZDA 1972, r. Jerrold Freedman, i. Raguel VVelch, Kevin McCarthy)
_____RETE 4_________________
8.10	Nanizanka: In časa Law-rence
9.00	Film: Sempre piu diffici-le (kom., It. 1943, r. Piero Ballerini, i. Germana Pa-olieri, Nerio Bernardi)
10.45	Nanizanki: Bonanza,
11.45	Harry 'O
12.45	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.45	Nad.: Sentieri
14.45	Nanizanka: California -Testimone a favore
15.40	Nadaljevanka: Una vita da vivere
16.35	Nanizanka: Storie di vita
17.00	Film: Bambini in vendita (dram., ZDA 1981, r. Burt Brinckerhoff, i. Lynda Carter, Harold Gould)
18.30	Nanizanki: Marcus Wel-by, 19.30 Baretta - La donna nella baia
20.30	Film: Le armi della ven-detta (pust., It,-Fr. 1964, r. Bernard Borderie, i. Ge-rard Barray, Valerie Lag-range)
22.20	Film: Honkytonk Man (dram., ZDA 1982, r.-i. Clint Eastwood)
0.35 Nanizanki: Agente spe-ciale, 1.35 Ironside
ITALIA 1______________
8.15	Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Su-perman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos,
12.05	Mork & Mindy,
12.35	Strega per amore,
13.00	Simon & Simon
14.00	Zabavna oddaja: Mega-salvishovv
14.15	Deejay Beach
15.00	Nanizanka: Ralph super-maxieroe
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e cantiamo
. con Licia in risanke
18.00	Nadaljevanka: Alla con-guista del West
19.00	Nanizanka: Riptide - La croce uncinata
20.00	Risanka: Evviva Palm Town
20.30	Film: Avventurieri ai confini del mondo (pust., r. Brian Hutton, i. Tom Selleck, Bess Armstrong)
22.30	Nanizanki: Starsky & Hutch, 23.30 Brothers
24.00	Dokumentarec: Cingue anni di avventura
0.35 Nanizanki: Taxi, 1.05 Starman
ODEON_________________
13.00	Otroški variete: Sugar
15.30	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.30 Colorina
17.30	Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II super-mercato piu pazzo del mondo
19.30	Risanke
20.30	Variete: Telemeno
20.45	Film: II cigno dagli arti-gli di fuoco (krim., ZRN 1972, r. Alfred Vohrer, i. Hubert Suschka, Horst Tappert)
22.45	Variete: Telemeno
23.00	Glasbena oddaja: Caffe Italia
24.00	Nanizanka: Insiders
TMC______________________
11.00	Nanizanka: Ai confini dellArizona
12.00	Nad.: Primo fra tutti
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.15	Risanka: Beatles
14.30	Dok. o naravi
15.00	Nanizanka: I viaggiatori del tempo
16.00	Film: Dolci vizi al foro (glas., ZDA 1966, r. Ric-
hard Lester, i. Zero Mos-tel, Phil Silvers)
18.00	Nan.: Flamingo Road,
19.00	Operazione ladro
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Le sembra ragione-vole? (kom., Fr. 1981, r. G. Lautner, Miou Miou)
22.25	Morski športi
22.55	Vesti in šport
24.00	Film: Doctor Glass (r. Mai Zepperling, i. Per Oscarson, Lone Hertz)
TELEFRIULI____________
11.30	Nanizanki: Le avventure di Charles Dickens, 12.30 Naufraghi
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Justice
14.30	Musič box
18.30	Nadaljevanka: L'eredita della priora
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanka: Medusa
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Nadaljevanka: Nostra madre (1. del)
22.00	Dok. oddaja: Pan
23.00	Aktualno: SEA - Una re-altaaTrieste
23.15	Rubrika o kolesarstvu 0.15 Dnevnik, nato dražba
1.00	Inf. oddaja: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jutranji almanah: Križem po svetu, 9.15 Otroški kotiček: Max 14 (3. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Pisani listi: 12.00 Portret Urbana Kodra; 12.40 Slovenski madrigalisti (vodi Janez Bole); 13.20 Poletni mozaik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 Utrinki, 16.00 Koroški portreti; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja, nato Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba;
13.30	Do štirinajstih; 14.05 Vedre note; 14.25 Glasba jugoslovanskih narodov in narodnosti; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem;
17.30	Primorski dnevnik, Aktualna tema;
18.00	Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert;
16.00	Dopust v YU; 17.33 Show business;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Slovenski župani o vprašanju doklade za dvojezično poslovanje
Ob dokladi naj država da tudi sredstva
Pred nekaj dnevi smo objavili vest o predlogu goriškega pokrajinskega sindikata CISL, ki se je pri svojem vsedržavnem vodstvu zavzel, da bi v pogajanja za obnovo delovne pogodbe uslužbencev v krajevnih upravah vljučili tudi vprašanje priznanja doklade za dvojezičnost uslužbencem v slovenskih oz. narodnostno mešanih občinah v naši deželi. Doklada je že v sedanji vsedržavni kolektivni pogodbi izrecno predvidena za uslužbence krajevnih uprav na Južnem Tirolskem in v Dolini Aosti, ki poslujejo dvojezično. Pravzaprav omenja besedilo tudi druga področja, kjer je poslovanje krajevnih uprav dvojezično. Prav na tej osnovi so svoj čas uslužbenci slovenskih občin zahtevali priznanje doklade, v kar so vse tri slovenske občinske uprave na Goriškem tudi privolile, tako da so občinski sveti odobrili zadevne sklepe.
Te sklepe pa je kasneje zavrnil pokrajinski nadzorni organ z utemeljitvijo, da v naših občinah manjka zakonska osnova za dvojezično poslovanje in torej za priznanje pravice do doklade. Uslužbenci so proti zavrnitvi sklepov vložili priziv na deželno upravno sodišče TAR, pred katerim pa je postopek še vedno v teku.
Poteza CISL zaradi tega ni pomembna samo kot priznanje enakopravnosti našega jezika, pač pa lahko v primeru končnega uspeha reši sedanje konflikte okrog tega vprašanja: ko bi namreč nova vsedržavna pogodba uslužbencev krajevnih uprav jasno in nedvoumno predvidela pravico do doklade za dvojezično poslovanje tudi v slovenščini, bi najbrž več zanikati veljavnosti
:cej govora v slovenskih občinah na Goriškem pred približno poldrugim le-
nadzorni organ ne mogel sklepov občinskih uprav.
O vprašanju je bilo pr
tom, sindikalna poteza pa je sedaj ponovno postavila problem v ospredje pozornosti. Župane treh slovenskih občin Doberdob, Sovodnje in Števerjan smo zato vprašali, kako v njihovih občinskih upravah gledajo na ta problem in kako ocenjujejo potezo sindikata CISL.
»Zahteva sindikata se mi zdi povsem utemeljena,« nam je povedal števerjanski župan Ivan Humar. »Tudi naša občinska uprava se je zavzela za priznanje te pravice in odobrila zadevni sklep, ki pa je bil nato zavrnjen. Pred nedavnim smo imeli srečanje s sindikalnimi predstavniki uslužbencev, na katerem smo se pogovarjali o raznih problemih in med temi načeli tudi vprašanje doklade za dvojezičnost. Občinska uprava podpira prizadevanja uslužbencev in sindikalnih organizacij v tej smeri, čeprav morda zadeva ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Obstaja namreč tudi vprašanje kritja dodatnega stroška, ki bi ga prinesla Občini uvedba doklade. Sindikatom smo zato priporočili, naj zahtevo po dokladi povežejo tudi z zahtevo, naj finančno breme za ta strošek prevzame država. V sedanjih pogojih finančnega poslovanja namreč občine ne bi bile zlahka kos povečanju stroška za osebje in bi morale oklestiti druge že itak močno pogojene izdatke.«
Ob vprašanju kritja stroška pa se postavlja tudi drugi načelni problem, ki je bil pred časom predmet razprave v doberdobski občinski upravi in ga tamkajšnji župan Mario Lavrenčič takole pojasnjuje: »Gre za načelno vprašanje o pravilnosti takega nagrajevanja, ki bi po mnenju nekaterih, tudi mojem osebnem, lahko privedlo do diskriminacij in konfliktov z drugimi uslužbenci. Da ne bo nesporazumov: povsem pravilno se mi zdi nagrajevanje dodatnega dela, ki ga imajo uslužbenci zaradi dvojezičnega po-
slovanja. Toda ko bi doklado priznali zgolj zaradi poznavanja slovenskega jezika, bi se izpostavili očitkom o neupravičenih privilegijih: nobenega razloga ni, da bi uslužbenca ali delavca, ki opravljata povsem enako delo, prejemala različno plačo samo zato, ker eden pozna slovenščino drugi pa ne. To seveda, ponavljam, ko je delo enako in dvojezično poslovanje Občine ne prinaša dodatne obremenitve. Ta je bil načelni pomislek, ki smo ga postavili nekateri in okrog katerega je prišlo tudi do nesporazumov. To pa ne pomeni, da nismo pripravljeni izvajati določil o dokladi. Naša Občina je, mislim da med prvimi, odobrila sklep o uvedbi doklade za dvojezičnost in ga utemeljila z dejstvom, da je v občinskem pravilniku za sprejem v službo predviden pogoj znanja slovenščine. Po mnenju nadzornega organa ta utemeljitev ni bila zadostna, jasnejše določilo v novi delovni pogodbi pa bi odpravilo možnost različnih tolmačenj.«
Sovodenjski župan Vid Primožič je dejal, da občinska uprava v Sovodnjah vsekakor soglaša z uvedbo doklade za dvojezično poslovanje in je zato svoj-čas sprejela sklep, ki pa je doživel enako usodo kot podobna sklepa doberdobske in števerjanske občine. »Tolmačenje določila sedanje pogodbe je seveda lahko sporno, poleg tega pa se utegnejo okrog tega pojaviti tudi očitki o privilegijih. Vprašanje bi morda lahko zadovoljivo rešili v okviru zaščitnega zakona, jasnejša formulacija v novi delovni pogodbi pa bi bila prav tako dobrodošla. Naša Občina bi določilo o dokladi brez dvoma izvajala. Pri tem pa bi seveda bilo primerno, da bi država sprejela nase finančno breme, tako kot za druga narodnostno mešana področja, kjer že danes obstaja pravica o dokladi za dvojezičnost.«
Stališče posoške KPI
Pozitivna ocena položitve cvetja k bazoviški fojbi
V	zvezi z nedeljskim polaganjem cvetja delegacije KPI pred bazoviško fojbo nam je posoška federacija KPI poslala v objavo sporočilo, ki ga objavljamo v celoti:
»Vodstvo posoške KPI izreka naj-večje odobravanje za potezo, ki so jo izvedli vsedržavni tajnik Zveze komunistične mladine Italije Gianni Cu-perlo, komunistični senator Stojan Spetič in tajnik tržaške federacije KPI Nico Costa, ki so ob 44. obletnici pokola v Hirošimi položili cvetje k spomeniku na fojbah pri Bazovici, v Rižarni pri Sv. Soboti in v koncentracijskem taborišču na Rabu.
V	duhu nenasilja, bratstva in solidarnosti med narodi, vrednot, ki odkrito označujejo "novi kurz" KPI, posoška komunistična partija poudarja potrebo po novi politični kulturi, ki naj priznava pravice posameznikov in narodov nove Evrope, in se obenem zavzema za zgodovinsko poglobitev, ki naj brez prikrivanj razjasni vse tudi dramatične zgodovinske trenutke v naših krajih, tako da se omogočijo vedno bolj odprti in demokratični odnosi med tu živečimi narodi.«
Šolsko skrbništvo v Gorici obvešča, da so dne 8. t. m. objavili na oglasni deski skrbništva sezname profesorjev z rednim staležem v nižjih srednjih šolah, ki jih bodo s 1. septembrom letos premestili za dobo enega šolskega leta.
Na pobudo Pokrajine in vodstva kaznilnice
Rock popoldnevi v Ul. Barzellini
Drevi v Gradišču koncert orkestra Verdi iz Trsta
Nastop ansambla "Enygma" na dvorišču zapora
(Foto Bumbaca)
Letošnje poletje je za zapornike v goriški kaznilnici v Ul. Barzellini prineslo morda skromno, vendar kljub temu pomembno novost. V dogovoru z vodstvom kaznilnice in ravnateljem Giovannijem Attinajem je pokrajinsko odborništvo za socialna vprašanja organiziralo vrsto kulturnih in glasbenih prireditev za zapornike, ki prestajajo kazen v Gorici. Žamisel so lahko uresničili tudi zaradi občutljivosti in razpoložljivosti vrste goriških in drugih glasbenih skupin, pevcev in igralcev, ki so se odzvali vabilu, da bi nastopali na dvorišču zapora.
Tako je bil v torek popoldne v Ul. Barzellini koncert goriškega ansambla "Enygma" (sestavljajo ga člani bivše skupine 'Alter ego" in nekateri drugi). Mladi izvajalci, pevec Giorgio Rumiel, basist Gabriele Lamanna, klaviaturist Francesco Roman, bobnar Dario Fierro in kitarist Guido Gašperini, so predstavili del svojega repertoarja, ki obsega različne zvrsti rock glasbe od melodičnega rocka do "trdih" ritmov.
Začetni led med izvajalci in občinstvom se je takoj razbil, ko je eden od zapornikov predstavil ansambel in se v imenu vseh pretežno mladih zapornikov, ki prestajajo kazen v Gorici, zahvalil vsem, ki so omogočili izvedbo sporeda kulturnih prireditev. Besede je nato nadomestila glasba, ki je "vžgala" občinstvo. Eden od zapornikov, očitno glasbeno bolj nadarjen, je tako še sam skočil na oder in se pri mikrofonu pridružil pevcu Rumielu v izvajanju nekaterih najbolj znanih rock hitov. Koncert se je zaključil ob sploš-
nem navdušenju in vzklikanju ter z neobičajno potezo članov ansambla, ki so se prisrčno zahvalili občinstvu za odličen uspeh koncerta.
Torkov koncert je bil po nastopu ansambla "Flexy g ang" in gledališke skupine "A. Artisti Associati" že tretja
uspela poletna prireditev v Ul. Barzellini. Spored kulturnih in glasbenih po-poldnevov v zaporu pa bo v prihodnjih tednih ponudil še nekaj prireditev, ki naj bi prispevale k temu, da bi prestajanje kazni bilo nekoliko bolj humano.
Drevi ob 21. uri bo v Gradišču pod šotorom pod nekdanjim mestnim obzidjem slavnostni koncert, ki bo zaključil letošnjo pestro glasbeno poletno sezono, ki sta jo priredili tamkajšnja občinska uprava in Avtonomna turistična ustanova za Gradišče in Redipuglio. Koncert klasične glasbe bo posvečen skladbam nepozabnega Johanna Straussa, ki jih bodo izvajali člani orkestra Verdijevega gledališča iz Trsta.
Orkester bo tokrat vodil priznani dirigent Herbert Gietzen. Rodil se je leta 1951 v Koblenzu, po končanem univerzitetnem študiju pa je glasbeno izpopolnjevanje nadaljeval na glasbeni akademiji v Berlinu. Bil je deležen laskavih priznanj od vsepovsod, med drugim je prejel najvišje priznanje na berlinskem natečaju "H. von Karajan", kjer nagrajujejo najperspektivnejše svetovne dirigente.
Poleg tržaškega orkestra bo drevi nastopila tudi sopranistka Milena Rudiferia. Pevka, ki je doma iz Bočna, je pred kratkim nastopila tudi v opereti "Baron cigan ", ki so jo uprizorili v tržaškem Verdijevem opernem gledališču. Rudiferieva se je izpopolnjevala v Salzburgu, nastopala pa je že širom po Evropi, v ZDA in v Sovjetski zvezi. Že nekaj let je stalna pevka dunajske Volksopere, ki je pomembno središče za operete.
Drevišnji večer bo torej sklenil letošnjo poletno koncertno sezono v Gradišču. V tem kraju pa bo ponov-
Lorenza Macuzzija bodo pokopali danes
Službeni avto SIP vpleten v nesrečo pri Doberdobu
Tržiški karabinjer!, ki preiskujejo vzroke prometne nesreče, v kateri je v torek okrog poldneva v bližini Doberdoba izgubil življenje še ne 21-letni Lorenzo Macuzzi iz Standreža, so včeraj zjutraj zaslišali dve osebi, ki naj bi bili soudeleženi pri tragični prometni nesreči. To sta Tullio Murru iz Tržiča, Ul. Tacitiana 17, in Carlo Fonda iz Ronk, Ul. Fontanot 10. Oba sta uslužbenca državnega podjetja za telefone SIP.
Zdi se, da sta se delavca vozila s fiatom pando, ki je last telefonskega podjetja, prav po cesti, ki pelje iz Sonetov proti Doberdobu. Ko sta pripeljala do Macuzziju usodnega ovinka, naj bi ta iz nasprotne smeri privozil na motorju. Ker je tam cestišče precej ozko, naj bi se vzvratni ogledalci avtomobila in motorja med seboj oplazili. Če je res prišlo do tega dotika, je bil nedvomno usoden mlademu Štandrež-cu, ki je zaradi tega izgubil nadzorstvo nad motorjem in zgrmel s ceste v spodnje skalovje.
Uslužbenca SIP naj bi se sicer zavedla dotika z mimovozečim motorjem, ne pa tragične nesreče. Preiskovalcem sta namreč povedala, da sta takoj po ovinku ustavila avtomobil in se peš vrnila na kraj nesreče. Ker pa nista tam opazila nobenega sledu o motorju in njegovem vozniku, sta mislila, da je ta nemoteno nadaljeval vožnjo
naprej. Karabinjerji preverjajo te njune izjave. Do sedaj, kolikor je znano, proti njima niso vložili kake sodne prijave.
Delavca sta še pojasnila, da sta se nato odpeljala naprej in ob prihodu v Gorico javila prometnemu uradu podjetja, da ju je oplazil motorist, ki je nato zbežal. Osebje prometnega urada SIP je kasneje podatke o nesreči posredovalo karabinjerjem, ki so seveda kaj kmalu ugotovili, da gre za smrtno nesrečo, ki se je pripetila pri Doberdobu.
Kaj se je točno zgodilo na cesti med Doberdobom in Boneti bomo verjetno izvedeli šele v prihodnjih dneh. Verzija delavcev SIP, češ da sta mislila, da je motorist pobegnil, je pod drobnogledom preiskovalcev. Na prvi pogled se ne zdi povsem verodostojna, saj so hrup nesreče slišali celo vojaki bližnje vojaške postojanke, ki so kmalu nato odkrili na skalovju pod cesto ležečega Macuzzija in so zato poklicali karabinjerje in rešilca. Morda pa delavca v avtomobilu res nista slišala ničesar in se nista zavedala, kaj se je resnično zgodilo.
Mladega Lorenza Macuzzija bodo pokopali danes. Ob 12. uri bo žalni sprevod krenil iz goriške splošne bolnišnice proti cerkvi v Štandrežu. Po cerkvenem obredu bodo Lorenza pokopali na domačem pokopališču.
Da bi preverili spoštovanje higienskih norm
Karabinjerji so pregledali tudi kampinge na Goriškem
Po nedavnih pregledih v bolnišnicah so karabinjerji posebnih enot NAS te dni opravili širšo preiskavo tudi v kampingih po Italiji, da bi ugotovili morebitne prekrške v zvezi s spoštovanjem zdravstvenih predpisov. Slo je za vsedržavno akcijo po naročilu ministrstva za zdravstvo, ki je zajela tudi tovrstne turistične naprave v naši pokrajini. Uradnih podatkov zaenkrat ni, saj so karabinjerji vse zbrane informacije posredovali naravnost v Rim.
Na Goriškem so preglede izvedli predvčerajšnjim in še včeraj dopoldne. Zagotovo so obiskali kamping Punta Spin pri Gradežu, po vsej verjetnosti pa tudi druge tako v neposredni okolici Gradeža kot tudi pri Tržiču. Posebno pozorno so pregledali stanje sanitarij in drugih higienskih naprav. Vesti o morebitnih ugotovljenih prekrških ni in bo treba počakati na objavo vsedržavnih podatkov.
Še v komi zidar ki je padel z odra
Zdravstveno stanje 57-letnega zidarja Ernesta Scussolina iz Teora, Ul. Re-dipuglia 40, v bližini Latisane, ki je v torek popoldan nerodno padel z visokega zidarskega odra v Gradežu, je še vedno zaskrbljujoče. Zidar leži v globoki nezavesti na nevrološkem oddel-
ku tržaške splošne bolnišnice na Kati-nari, kjer si zdravniki še naprej strogo pridržujejo prognozo.
Delavec se je ponesrečil na križišču med Ul. Marina in Scaramuzza v Gradežu, kjer delavci podjetja arh. Tava-sanija iz Krmina zidajo novo večnadstropno stavbo. Scussolin je bil na zidarskem odru in z višine 6 metrov zgrmel v prazno.
Požar v Romansu
Med predsinočnjim neurjem je v Romansu izbruhnil manjši požar, ki pa bi utegnil imeti precej težke posledice. Okrog 23. ure je začela goreti škatla z električnimi napravami ENEL, ki je nameščena na zunanji steni poslopja v Ul. Aguileia 23, kjer je večja trgovina s pohištvom "La cittadella del mobile". Ob prihodu gasilcev je požar že ogrožal zunanji del ostrešja. Na srečo so plamene pogasili, preden bi požar dobil bolj zaskrbljujoče razsežnosti in morda zajel pohištvo v notranjosti poslopja. Škoda je omejena.
Vzrok vnetja je najbrž v pregretosti električnih žic zaradi prevelike porabe. Med neurjem so namreč tudi v Romansu za nekaj časa prekinili dobavo elektrike. Ko so spet priključili tok je bilo po hišah prižganih preveč luči, tako da električna napeljava ni prenesla vsega toka in se je škatla vnela.
no živo v torek, 15. avgusta, na veliki šmaren, ko bo na sporedu v občinskem parku že tradicionalna 23. razstava ptičev in razstava cvetja.
Poletne prireditve v Gorici in Ronkah
Nadaljuje se poletni praznik v Podturnu. Drevi ob 22.30 bo nagradna tombola. Činkvina velja 400 tisoč lir, prva tombola milijon 600 tisoč lir, druga pa pol milijona. Večer bo popestril ansambel "Harmony".
V Ronkah bo v okviru prireditve ' Agosto Ronchese" danes ob 10. uri slovesna maša v cerkvi sv. Lovrenca, zvečer ob 20.30 pa koncert godbe Santin iz Fossalona in Verdi iz Ronk. Ob 23.15 bodo večer zaključili s tombolo.
izleti
SPDG - rekreacija prireja v nedeljo, 13., in ponedeljek, 14. t. m., izlet k Triglavskim jezerom. Odhod s Travnika ob 6. uri.
SPD Gorica priredi 12. in 13. avgusta izlet v Avstrijo z obiskom vrha v okviru Poti prijateljstva. Prevoz z lastnimi sredstvi. Izlet vodi Ivo Berdon. Interesenti naj se obvezno javijo pri vodji izleta, kjer bodo dobili vsa podrobna pojasnila.
SPD GORICA priredi v nedeljo, 27. avgusta, avtobusni izlet v Gornjesavsko dolino z udeležbo na slovesnosti ob odkritju spomenika Jakobu Aljažu na Dovju. Ob tej priložnosti bodo planinci obiskali še katero zanimivost kraja. Prijave na sedežu društva ob sredah med 10.30 in 12.30 ter v trgovini Bauzon.
Vzpon na Jalovec v organizaciji SPD Gorica bo 19. in 20. avgusta. Društvo priporoča, da se udeleženci predhodno javijo odb. Klemšetu.
kino
Gorica
CORSO 19.00-22.00 »L'ultima tentazione di Cristo«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI Zaprto do 19. avgusta.
VITTORIA Zaprto do 17. avgusta.
Nova Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) 18.30 »Igraj ali umri«, 20.30 »Voajer«.
SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Milagro«. DESKLE Danes zaprto. V petek ob 19.30 »Arizona junior«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D Udine - Trg sv. Frančiška 4 - tel-530124.	_
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna (Comunale) - Ul. A-Manlio 14 - tel. 480405.
_________pogrebi___________J
Danes v Gorici ob 12. uri Lorenzo Macuzzi iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štandrežu.
S prevodi del Jakobsona, Momiglianija in Giddensa
Lingvistika, zgodovina in sociologija v okviru zbirke Studia humanitatis
Še pred pričetkom letošnjih počitnic je zbirki Studia humanitatis uspelo izdati prva dela t.i. četrtega letnika. Najprej je v začetku julija izšlo delo F. Fureta o francoski revoluciji (o katerem smo že poročali), koj zatem pa so se v prodaji znašle še tri knjige: Lingvistični in drugi spisi znanega jezikoslovca Romana Jakobsona, drugi del zgodovinopisnih razprav Arnalda Momiglianija z naslovom Razprave iz historiografije, kot zadnje pa še knjiga angleškega profeseorja Antho-nyja Giddensa Nova pravila sociološke metode. Vse knjige imajo na koncu, kot je bilo doslej pri zbirki Studia humanitatis v navadi, dodano spremno besedo o avtorju, krajšo strokovno oceno, avtorjevo bibliografijo in po možnosti tudi geselnik.
Če se zaustavimo najprej pri Romanu Jakobsonu, potem lahko najbrž z gotovostjo zapišemo, da bodo izid njegovih spisov v slovenščini pozdravili vsi tisti, ki se bodisi poklicno, ali pa le za svoj konjiček ukvarjajo z jezikoslovjem. Sicer je ta pred nedavnim umrli, po narodnosti ruski učenjak, kar lepo zaslovel v široki znanstveni javnosti, tako da najbrž tudi po njegovi zaslugi danes močno narašča zanimanje za slovanske jezike na ameriških univerzah. Jakobson je resnično veliko prispeval k razvoju moderne lingvistike, bil je eden izmed pionirjev strukturalne šole, prenekateri njegov spis pa je še danes ohranil teoretsko konsistenco in ima tako rekoč neposredni učbeniški značaj. Med najbolj znanimi spisi velja morda omeniti razpravo Lingvistika in poetika, ki je vključena v slovenski izbor. Tu Jakobson v lepem in prepričljivem, zanj značilnem "učiteljskem" slogu pokaže, kako je med mnogimi (šestimi osnovnimi) funkcijami, ki so značilne za človeško govorico, ena med njimi že po svoji naravi - poetična.
Elementarno vprašanje se namreč glasi: »Kaj je tisto, ki besednemu, verbalnemu sporočilu omogoča, da postane umetniško delo?« Jakobson je skušal pokazati, kako jezik med drugim opravlja tudi poetično vlogo, oziroma
omogoča — tudi v običajni, vsakdanji pogovorni obliki — poetične in estetske učinke.
Poleg lingvističnih je v knjigo vključen tudi Jakobsonov zapis o filmu in njegovi vlogi v moderni kulturi.
Drugi del Razprav iz historiografije prav tako pred kratkim preminulega avtorja Arnalda Momiglianija, znanega italijanskega zgodovinarja judovskega porekla, v zbirki Studia humanitatis ni novost. Prvi del njegovih spisov je izšel že lani, vseboval pa je v glavnem problematiko stare grške historiografije. Letošnja izdaja je obširnejša, boljši je tudi prevod, ki ga je tokrat v celoti opravil Srečko Fišer, tako iz italijanskih kot angleških izvirnih avtorjevih zapisov. Enciklopedično naravnani Momigliano nam tokrat spregovori o davnem, predrepub-likanskem obdobju Rima in njegovih na pol mitičnih začetkih, o zanimivih povezavah in obojestranskih vplivih med judovstvom in helenizmom in še o čem. Posebej privlačno je branje drugega dela knjige, kjer avtor razpravlja o koncu rimskega cesarstva in o pomembnem, tudi za moderno zgodovinopisje pomenljivem prehodu iz poganske analistike v krščansko cerkveno zgodovino. Prelomno obdobje je četrto stoletje, zlasti čas okrog cesarja Konstantina in po njem. Krščanska cerkvena zgodovina vpelje cel niz nove snovi, novih motivov (npr. življenja svetnikov, človeški ideal, čistost...), hkrati pa opušča posvetno, politično razsežnost, značilno denimo za Tuki-dida ali rimske analiste. Momigliano se bolj kot sv. Avguštinu posveča zlasti Evzebiju iz Cezareje, kateremu gre zasluga za podvzetje dokumentacije, navajanju virov, opomb, citatov, s čimer je Evzebijeva Cerkvena zgodovina v marsičem že moderno zgodovinopisno delo. Slovenski izbor Momiglia-nijevih besedil zaključuje avtorjevo razmišljanje o dediščini antične filologije, njenem vztrajnem plezanju skozi čeri časa ter povezavah in perspektivah v navezavi na zgodovinsko metodo.
Zadnje od omenjenih del, Nova pravila sociološke metode Anthonyja Giddensa se ubada z drugačno, "sodobnejšo" problematiko, saj je sociologija že po definiciji mlada veda. Nastala je nekako v prejšnjem stoletju, ob razmahu naravoslovnih ved na eni strani in industrijski, moderni družbi na drugi. Za začetnika široko pojmovane sociologije, t.j. vede o družbi in njenih specifičnih zakonitostih, lahko štejemo Comta in Marxa. Vendar se je kaj kmalu pokazalo, da vsebuje sociologija celo vrsto težav. Najprej so tu težave, skupne vsem družbenim vedam, ki nikakor ne morejo doseči tiste znanstvene stopnje, strokovne točnosti, kot sta značilni za naravoslovje. Giddens kritično obravnava to težnjo, kolikor je že prisotna v sociologiji, in iz tega vidika tudi zavrača evolucionizem marksizma, kot tudi sklicevanje na "naturalizem" in "samoumevnost" funkcionalističnih družbenih teorij. Naslednja težava mlade sociološke vede pa je v tem, kako ustrezno zamejiti naravo svojega predmeta - človeško družbo in posamezne akterje v njej, od ostalih ved, ki se tradicionalno ukvarjajo s človeško zavestjo, obnašanjem in delovanjem. Strogo ločevanje tu ni mogoče, zato vede (filozofija, sociologija, zgodovina, antropologija...) nujno posegajo čez mejo svojega ozkega področja in vplivajo druga na drugo.
Giddens se tega dobro zaveda, zato skuša sociologijo čim bolj učinkovito umestiti v čas in prostor; (tega npr. Marx ni storil, zato postaja njegova teorija vse bolj utopija). Knjiga prinaša pregled miselnih tokov, kar zadeva družbene vede v zadnjem stoletju, pozna pa se ji, da prihaja iz anglosaškega prostora, saj je temu primerna avtorjeva izbira miselnih tradicij. Koliko je prevod Giddensa posrečen, je pravzaprav težko reči, saj je sociološke literature, v primerjavi z njeno svetovno produkcijo, na Slovenskem bolj malo. Knjiga omogoča vpogled v razvoj vede v zadnjih desetletjih, kakšne posebne, izvirne analize pa ne prinaša.
IGOR ŠKAMPERLE
Od jutri do ponedeljka na Trgu Marconi
Tržaški narečni musical v Miljah
Edda Vldiz
V Miljah je v poletnih mesecih kar živahno. Po mladinskem festivalu Teatro ragazzi in po miljskem »poletnem pustu« v začetku avgusta bo v dneh pred velikim šmarnom na miljskem Trgu Marconi odmevala glasba domačega musi-cala z naslovom In mezo a 'ste disgrazie... el tuo ricordo. Delo je izpod peresa tržaške narečne umetnice Edde Vidiz, ki ima za sabo že celo vrsto gledaliških tekstov v tržaškem narečju.
Vidizeva je postala znana v tržaških literarnih in gledaliških krogih v začetku osemdesetih let. Izdala je dve pesniški zbirki v italijanščini in v dialektu, prejela je več literarnih nagrad. Bolj kot pesmi pa jo je zanimalo gledališče. Snov za svoje tekste je zajemala v polpretekli zgodovini Trsta, ko je bilo mesto še v razcvetu. Dogajanje na odru je vsakič popestrila z vrsto humornih situacij, kar je odločilno prispevalo k uspehu njenih iger.
Musical In mezo a ste disgrazie... el tuo ricordo je nekakšna lepljenka proze, poezije in glasbe, ki »opisujejo« življenje v Trstu v prvih dveh desetletjih tega stoletja, od zadnjih »srečnih let« avstro-ogrskega Trsta do prihoda Italijanov. Glasbeno kuliso sestavljajo nekatere od najbolj znanih pesmi iz časa prve svetovne vojne, ob njih pa še skladbe, ki jih je Tullio Esopi prispeval že za opereto La Bella Trieste.
Glavno vlogo v musicalu, ki ga je režiral Francesco Macedonio, bo tolmačil Mimmo Lo Vecchio, ob njem pa bodo nastopili še Mari Delconte, Luciano Volpi, Liliana Decaneva, Marcello Rampazzo in Patrizia Lenaz. Za glasbo bodo poskrbeli Livio Cecchelin (klavir), Rudy Ongaro (bobni) in Cristiano Ongaro (trobenta). Musical bodo izvajali v Miljah od 11. do 14. avgusta ob 21. uri.
Skladatelj Vito Levi devetdesetletnik
Vito Levi in gospa med Dragotinom Cvetkom in Mariom Nordiom na 1. mednarodnem kongresu za študije o Verdiju v Benetkah leta 1966
10. avgusta 1899 je v Trstu zagledal luč Vito Levi: danes mu lahko, čilemu in bistremu, čestitamo za devetdesetletnico!
Sprva je mislil na violino: učil se je je pri Lionellu Morpurgu. Ko ga je lta-lo Svevo slišal igrati, mu je napovedal uspešno uveljavitev. Hkrati je Levi obiskoval gimnazijo in si pridobil izredno trdno in široko humanistično razgledanost. Zgodaj je začel obiskovati koncerte, glasba ga je pritegovala vedno močneje in se je začel učiti kompozicijo pri Ermannu Lebanu. Od konca 1. 1918 je živel v Trstu veliki istrski skladatelj Antonio Sma-reglia in Levi se je učil pri njem; ko je mojster oslepel, mu je Levi pisal partiture.
Od 1. 1921, ko je napisal simfonično pesnitev Carso, je ustvaril lepo število simfoničnih in komornih skladb, zvestih poznoromantični usmeritvi Smareglieve šole ter z veščino in bleskom, ki upoštevajo tudi sodobni vzor Richarda Straussa. Po skladbi In-termezzi sinfonici (1923) se je lotil samospevov na besedilo tržaškega pesnika Alberta de Brosenbacha, nekaterih odrskih del, ki niso doslej našla poti na oder, do 1. 1941, ko je reagiral na pogrom v varšavskem getu s simfonično skladbo Rapsodia in memori-am, čustveno razgibano in dramatično, ki bržkone predstavlja vrhunec njegovega ustvarjanja. Še med vojsko do usodnega 1. 1943, ko je za las ušel deportaciji in se je zatekel v Benetke, in potem spet po vojski je napisal še pomembna dela za orkester (Dalla mia infanzia, Tre personaggi manzo-niani, E' sera, Musiča per la piccola Franca ter Racconto del nonno za flavto in orkester in sicer za vnukinjo Franco Tomizzo, flavtistko, in še druga), za glas, za solistična glasbila, za komorne sestave in za zbor a cappel-la na besedila že omenjenega de Brosenbacha, Biagia Marina in drugih, a tudi na lastna besedila.
Še zelo mlad je Levi začel poučevati: najprej je učil teoretične predmete pri privatnem glasbenem liceju Artu-ra Vrama, kjer je bil med njegovimi učenci Josip Merku, 1. 1923 pa je začel učiti kompozicijo pri konservatorijih "G. Verdi" in "G. Tartini". Med njegovimi predvojnimi učenci kompozicije je bil tudi naš Ubald Vrabec; iz njegove šole je izšla cela generacija pomembnih tržaških skladateljev: Mario
Zafred, Giorgio Cambissa, Eugenio Visnovitz, Raffaello de Banfield, Giuseppe Radole, Luigi Toffolo.
Leta 1926 mu je tržaški dnevnik II Piccolo poveril glasbeno kritiko in je do 1938 opravljal to delo s pronicavim duhom in mojstrskim slogom. Po vojski je nekaj let pisal glasbeno kritiko za tržaški dnevnik La voce libera in skozi dve desetletji za tržaško izdajo dnevnika II gazzettino di Venezia, kot muzikolog pa je prispeval v strokovne revije temeljite študije o Antiču iz Motovuna, Smareglii, o glasbenem življenju v tržaških gledališčih, o Wag-nerju, Straussu, Schubertu, Wolfu in še in še. Njegova knjiga Tristano e Isotta di Riccardo VJagner (Benetke, 1958) predstavlja vrh njegovih muzi-koloških naporov. Prav ima Radole, ko se v svoji nedavni knjigi Ricerche sulla vita musicale a Trieste (Trst, 1988) vprašuje: »Kdo v Italiji pozna na splošno XIX. stoletje in posebej Wag-nerja in Straussa boljše od Levija?«
Laurea honoris causa, ki mu jo je tržaška univerza podelila 1. 1981, je potrdilo, da se je mestna kulturna skupnost zavedala, kolikšna je dragocenost njegovega ustvarjalnega in raziskovalnega prispevka. Desetletje, ko je kot predsednik vodil umetniško direkcijo mednarodnega tekmovanja za pevske zbore "C. A. Seghizzi" v Gorici in mednarodni kongres, ki spremlja tekmovanje, ni bilo samo priznanje njegovi sposobnosti in slovesu, temveč je bila hkrati priložnost, da je Levi s svojim mentorstvom in znanjem bogatil stotine kolegov in ljubiteljev iz vse Evrope.
Mimo vsega tega naj kot njegov učenec izpričujem še njegovo človečnost: prav tako pri predavanjih na univerzi kot pri urah kompozicije pri njem doma, ob pisalni mizi, popolnoma pokriti s knjigami in papirji ter s pepelniki, v katere se nabirajo skladovnice vžigalic in kupi pepela od priljubljenih toskancev, je predmet njegovega zanimanja bistvo stvari, ki ga venomer osvetljuje s človeško prizanesljivostjo, s samim žlahtnim humanizmom. Strogost njegovega pogleda na stvari in njegovih zahtev pridobi s tem smisel in poglobi pomen vsega, kar je napisal, in vsega nenapisanega, kar je skozi plodno življenje razdal kolegom in učencem.
PAVLE MERKU
V 69. letu starosti v Trevisu
Umrla je Elsa Vazzoler Goldonijeva »primadona«
Na. svojem domu v Trevisu je včeraj v 69. letu starosti umrla znana italijanska gledališka igralka Elsa Vazzoler.
prvih izvidih kaže, da je podlegla Srčnemu infarktu.
Elsa Vazzoler je bila po mnenju gledaliških kritikov ena od najboljših in-terpretov tako imenovanega beneške-9a teatra in Goldonijevih komedij še Posebej. Rodila se je v Trevisu, že v Vladih letih pa sta jo prevzeli igralko in tudi balet. S petindvajsetimi .eti je že nastopala v Benetkah v gledališki skupini Mema Benassija, kma-h zatem pa je igrala ob takrat sloviti ralijanski igralki Emmi Grammatici. . rv0 vlogo protagonistke je odigrala sta I94g s skupino, ki jo je vodil An-°hio Giulio Bragaglia. Nastopala je v dramah 0'Neilla, sodelovala v Jtbavnih prireditvah Rive in Nina Ta-ota, igrala v filmih (na primer v Mo-cellijevem La grande guerra), po-[jjln uspeh pa je doživela z nastopači1 v komedijah beneškega teatra, jp^ri tem je bilo za njo ključnega po-ve®?a srečanje s Cescom Baseggiom, dn ®tno najboljšim interpretom Gol-d^rjevih del. Elsa Vazzoler je bila r,. 9a leta primadona njegove skupili ' Siora Felice v Grobjanih, Mirando-v Krčmarici Mirandolini, Marcoli-4 v Sioru Toderu, Orsetta v Čožot-
skih zdrahah, so bile vloge, v katerih se je proslavila v petdesetih letih. Z njimi se je priljubila italijanskemu občinstvu, ki je znalo ceniti njeno komičnost, temperamentnost in tudi dramatičnost, ko je tekst to zahteval.
Elsa Vazzoler pa ni igrala le Goldonija. »Spoprijela« se je s protagonistkami modernih avtorjev in klasikov (Tassa in Gotheja). Večkrat se je udeležila Beneškega festivala, gostovala je po vsej Italiji in tudi v tujini je s svojimi stvaritvami navdušila gledalce. Sodelovala je nadalje v televizijskih nadaljevankah David Copperfield in Therese Raguin.
Zadnja leta je nastopila v več filmih (na primer v Vicariovem Mogliamante z Mastroiannijem, v Campanilejevem Come perdere una moglie... e trovare un'amante z Johnnyjem Dorellijem in Barbaro Bouchet, v Samperijevem Casta e pura z Massimom Ranierijem in Lauro Antonelli, v Risijevem Vado a vivere da solo z Jerryjem Calajem, in v drugih), v katerih pa je igrala le manj pomembne stranske vloge. To njeno drugorazredno igralsko nastopanje vsekakor ne more zasenčiti likov, ki jih je ustvarila v Goldonijevih komedijah in v drugih delih beneškega teatra.
V Celovcu med drugimi tudi dela Spacala in Palčiča
Razstava del umetnikov Alpe-Jadrana
V celovški Galeriji 61 je te dni odprta razstava del umetnikov iz prostora Alpe-Jadran. Izbor sodelujočih na razstavi je sicer ozek, a reprezentativen. Med drugimi sodelujeta na skupinski razstavi tudi tržaška umetnika Lojze Spacal (na sliki eno njegovih del) in Klavdij Palčič, ob njiju pa še Mušič in Šutej iz Slovenije, Kohl, Kolig, Hokej, Vavro in
Frohner iz Avstrije. Razstava bo odprta do 14. avgusta
Rožna dolina pri Novi Gorici, avgusta. - Podjetje za zunanjo trgovino "Primex" tudi v sedanjem poletnem času, torej v obdobju predaha in počitnic, posluje kot dobro utečen in popoln stroj. V 'Primorskem dnevniku" redno spremljamo razvoj in težnje, pa tudi uspehe delovne organizacije, ki je lahko vzor in vzpodbuda za druge kolektive, tudi tiste, ki poslujejo vzdolž jugoslovansko-italijanske meje.
"Primex" že vse 1989. leto proslavlja svoj jubilej, štirideseto letnico ustanovitve in delovanja. Slovesnosti bodo dosegle vrh v mesecu septembru, ko bo tudi otvoritev Carinske cone na Mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi pri Novi Gorici. To dejanje - poudarjamo, da je "Primex" bil glavni pobudnik ustanovitve Carinske cone in je tudi njen osrednji investitor - bo združeno tudi s srečanjem poslovnih partnerjev delovne organizacije, iz Jugoslavije, Italije ter iz drugih držav, do koder segajo niti in posli "Prime-xa".
V vzdušju štiridesetletnice posredujemo nove podrobnosti in dejstva o poslovnih uspehih "Primexa", ki jih poznamo časnikarji, ali pa izhajajo iz pogovora z direktorjem Aleksandrom Lovcem ki je nedavno pričel svoj tretji mandat prve osebnosti te velike in zelo uspešne organizacije, ki vzbuja občudovanje in zanimanje v mnogih okoljih, zlasti v Jugoslaviji in Italiji. "Primex" je na primer dosegel rekordni skok tudi v slovenskem merilu, saj se je med tristotimi najbolj uspešnimi podjetji uvrstil na 149. mesto (prej je bil, glede na ustvarjeni dohodek, na 253. mestu v Sloveniji).
Iz kronike "Primexa" povzemamo nekaj podrobnosti o ustanovitvi in poslovni usmeritvi oziroma trgovanju v tistih časih, ko je bila jugoslovansko-italijanska meja še skoraj povsem zaprta za pretok ljudi, blaga in idej. Citiramo: 'Dne 3. decembra 1949 Oblastni ljudski odbor Goriške oblasti - Poverjeništvo za finance z odločbo vpiše v register državnih gospodarskih podjetij, izvozno-uvozno podjetje Št. Peter pri Gorici. Ljudski odbor Goriške oblasti je podjetje ustanovil na podlagi podpisanega trgovinskega sporazuma med vlado SFRJ in vlado Italije, z namenom, da se z mestoma Gorica in Trst, ki sta z novo razmejitvijo med Jugoslavijo in Italijo, ostali odrezani od njunega zaledja, vzpostavi trgovinska menjava in s tem izboljšajo povojni življenski pogoji. Trgovanje je bilo omejeno na območje goriške oblasti, ki je obsegala območje Postojne, Tolmina, Idrije, Sežane, Gorice in Ilirske Bistrice, ter na izvoz prostih presežkov proizvodnje v okviru liste po Goriškem sporazumu. Te so predstavljali predvsem goveja živina in meso, konji, kmetijski pridelki, izdelki domače obrti, prehrambeni proizvodi, kemični in tekstilni izdelki, izdelki iz lesa ter razni rezervni deli. Prva delavca, ki sta takrat nastopila delo, sta bila Alojz Martinuč, ki je bil z dekretom postavljen že 1. oktobra 1949. leta in Marija Černigoj, ki je bila na delovno mesto imenovana z odločbo dne 1. decembra istega leta".
To so bili pretekli časi, druga obdobja, ki pa so vendarle že vsebovali prvine in vizije drugačne poslovne usmeritve, ki je bila predvsem posledica in sad stalnega izboljševanja splošnih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Sodelovanje med sosednima državama je omogočilo tudi postopno oživljanje jugoslovansko-italijanske meje, posebej na goriškem območju, tako, da je ta meja dejansko začela izvajati svojo politično, družbeno in gospodarsko funkcijo. Poudarjamo, da se je "Pri-mex" v svojih prvih štiridesetih letih razvijal in uveljavljal predvsem zaradi sposobnosti in zavzetosti svojih delavcev, strokovnjakov in vodilnih ljudi, a tudi spričo pogojev in ozračja, ki jih je omogočala jugoslovansko-italijanska meja. Te možnosti so izkoriščali kolikor je bilo mogoče v posameznih obdobjih, toda ne samo za razširjanje trgovanja oziroma poslovanja "Prime-xa", ampak tudi za krepitev gospodarskega sodelovanja med obmejnimi območji obeh držav in sploh razvijanje ekonomskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. "Primex" ima potemtakem izvirno in zelo zanimivo ter pomembno vlogo v obmejnem prostoru, a tudi

O p««Mex
'UP	coržca
CARINSKA CONA • PUNTO FRANCO
11111111
Po zaslugi podjetja Primex postaja realnost carinska cona pri Vrtojbi
na širšem območju, kar poudarjejo tudi sedaj, ob štiridesetletnici ustanovitve in poslovanja tega podjetja. "Pri-mex" se skratka ukvarja z vsem, kar je vsebovano ali omogočeno v pojmu zunanjetrgovinskega poslovanja, pri čimer to poslovanje temelji na računalniško podprti organizaciji dela, v okviru lastnega informacijskega sistema. "Podjetje v Rožni dolini - je nedavno zapisala neka revija - sedaj lahko sklepa vsakršne posle in izvaja vse mogoče dejavnosti, uvažati ne more le orožja in dragih kamnov".
Ob jubileju "Primexa" direktor Aleksander Lovec pojasnjuje podrobnosti in značilnosti poslovanja v zadnjem času, ko sicer jugoslovansko gospodarstvo in družbo pretresa globoka in nevarna kriza. »Kakšno je bilo torej poslovanje podjetja v prvih šestih mesecih letošnjega leta, tudi v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta?«
»Rečem lahko, da smo z rezultati poslovanja v obdobju, ki ga navajate dokaj zadovoljni. Na zunanjetrgovinskem področju smo v obdobju od januarja in do konca junija letos dosegli realizacijo v višini 180 milijard lir, to pa je za 25 odstotkov nad načrtom in približno 30 odstotkov več od realizacije "Primexa" v prvih šestih mesecih lanskega leta. Pri tem je očitno, da je še zmeraj večji del našega poslovanja, dejavnosti "Primexa", usmerjeno v Italijo, pri čimer pa ugotavljamo zelo velik padec, nazadovanje, maloobmejnega prometa, to je blagovnih izmenjav po tako imenovanih Goriškem in Tržaškem sporazumu. To sta tudi avtonomna računa za obmejna območja vzdolž jugoslovansko-italijanske meje. "Primex" je na primer leta 1984 76 odstotkov vseh zunanjetrgovinskih poslov opravil po Goriškem in Tržaškem sporazumu, leta 85 je ta delež znašal 65 odstotkov, lani 40 odstotkov, v prvih šestih mesecih tega leta pa je na
omenjena avtonomna računa za obmejna območja odpadlo le še 22 odstotkov poslovanja našega podjetja.
Ob takih gibanjih, ki kažejo na manjše zanimanje in interes za izmenjave in posle po obmejnih sporazumih, se je "Primex" uspešno vključil v druge oblike poslovanja, "v druge prodajne oziroma zunanjetrgovinske kanale, naj si bo v Italijo, ali pa v druge države Evrope oziroma tudi Bližnjega vzhoda in v Združene države Evrope.«
»Odkod in zakaj pa tako upadanje zanimanja za trgovanja oziroma izmenjave po maloobmejnih sporazumih?«
»Zanimanje za omenjene izmenjave in posle se je zmanjšalo predvsem zaradi splošne liberalizacije jugoslovanske zunanje trgovine, ko na primer specifične oblike izmenjav nimajo več kakršnih koli prednosti. Ni več, tako kaže, potrebe po posrednikih pri izmenjavah. Toda menim, da ni prav, da se opuščajo ali zmanjšujejo vse te poslovne vezi, ki so se leta in leta gradile, ker v hudih časih nam bo ta maloobmejni promet, nam bodo izmenjave po avtonomnih računih, še kako dobrodošle. Lahko bi se zgodilo, da tedaj posamezna podjetja ne bodo imela več dovolj pozicij v okviru maloobmejnega prometa, ki bi se razširil po vsej Jugoslaviji.«
»To pa je posebno važno glede na integracijske procese in gibanja v Evropi, v pričakovanju združene Evrope v letu 1992.«
»Da, leto 1992 je pred nami in verjetno se mi in Jugoslavija vsi skupaj premalo zavedamo, da so obmejni sporazumi nastali pred ustanovitvijo Evropske gospodarske skupnosti in da bi avtonomni računi lahko predstavljali okno na tržišče s 320 milijoni potrošnikov.«
»Kakšni pa bodo letos, predvidoma, poslovni rezultati "Primexa", seveda v primerjavi z lanskim letom?«
»Težko je ob polovici leta postaviti neka trdna predvidevanja za naprej,
za celo leto, saj je to obdobje polno gospodarskih in tudi družbenopolitičnih problemov. Neznank je torej veliko in prognoze so težke oziroma negotove. Vendar pa dosedanji uspehi, začeti posli in tudi pogodbe, ki jih ima "Primex", nakazujejo, da bi letos morali doseči posle za okoli 340 do 350 milijard lir. To bi bila realizacij a samo na področju zunanje trgovine. Če pa temu dodamo še zastopstva in konsig-nacije, mednarodni transport, skladiš-čno-manipulativno dejavnost, pa tudi špeditersko dejavnost, mislim, da bi morali leto 1989 zaključiti z okrog 380 milijardami lir prometa. To bi bil obseg in učinek vseh dejavnosti in usmeritev, ki jih izvaja podjetje.
"Primex" slovi tudi po tem, da vlaga velika finančna sredstva v razvoj infrastrukture ob meji. Denar je investiral in še vlaga denimo za usposabljanje Mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba, zlasti pa tudi za oblikovanje in razvoj nove Carinske cone na omenjenem mejnem prehodu. Ob tem dodajamo, da je "Primex" bil tudi pobudnik za ustanovitev Carinske cone, o čemer je izdal ali financiral tudi vso strokovno in drugo dokumentacijo.« »Kaj si obetate od teh naložb?
»"Primex" je že pred petimi leti začel vlagati v gradnjo tako imenovanega Blagovno-manipulativnega terminala na Mednarodnem mejnem prehodu v Vrtobji. Ob tem naj povem, da se je blagovni promet v okviru terminala od začetkov in do sedaj povečal za petkrat. Tovori čez mejni prehod Vrtojba potekajo neprekinjeno, dan in noč. Letos naj bi tovori v okviru Blagovno-manipulativnega terminala dosegli okrog 200 tisoč ton blaga. "Vsekakor je to bil prvi štab nekega širšega koncepta, ki se bo na koncu imenoval Carinska cona Vrtojba oziroma Carinska cona Nova Gorica". To je projekt večjih razsežnosti, ki bi veliko pomenil tudi za celotno severnopri-
morsko območje. Treba je upoštevati, da bo Carinska cona Nova Gorica v končni fazi merila 70 tisoč kvadratnih metrov pokritih površin. V samem začetku smo bili dokaj skromni, in 9. septembra bomo odprli objekt na površini 7.800 kvadratnih metrov. Gre za formalno-pravni začetek poslovanja Carinske cone Nova Gorica. Pomen carinskih con pa bo še večji če bodo carinske cone ob meji dobile značaj tako imenovanih eksteritorialnih con. Take carinske cone bi ustrezale funkciji znane Proste industrijske cone na Krasu, ki jo predvidevajo oziroma določajo Osimski sporazumi med Jugoslavijo in Italijo; "možnosti za ustanovitev te cone pa za sedaj ni videti".«
»"Primex" je razvil široko mrežo svojih predstavništev oziroma poslovnih enot. Imate jih precej povsod po Jugoslaviji in tudi v Italiji. Kje so ta predstavništva in kako nasploh ocenjujete stike s poslovnimi partnerji?«
»"Primex" je toliko močan, kolikor ima močne in razširjene svoje poslovne tipalke na tržišču ". Svoje storitve moramo približati vsakemu posameznemu komitentu (naročniku blaga). Zato smo težili v dve smeri. Najprej v jačanje informatike in ustrezne prilagoditve organizacije podjetja, ob tem pa tudi težnja, da vsako storitev ’ Pri-mexa" prenesemo čim bliže komitentu. Organizirali smo predstavništva v Beogradu (v njem je zaposleno 10 oseb, a jih bo skupaj 20), nato Skopju, Leskovcu, Novem Sadu, Sarajevu, Tolminu in v Ljubljani. Kmalu se bomo razgovarjali o morebitnem predstavništvu "Primexa" nekje ob jugoslovanski obali, morda na Reki ali v Splitu. Solastniki smo treh podjetij čez mejo, a tudi podjetja "Primex-Emiliana", ki je pravzaprav družba z omejenim jamstvom s sedežem v Bologni. "Primex" ima tudi predstavništvo v Amanu, ki usmerja posle na območju Združenih arabskih emiratov. Tam so ugodni pogoji za zunanjetrgovinske posle, zlasti za prodajo pohištva. "Še v letošnjem letu bomo organizirali in odprli predstavništvo "Primexa" v Celovcu, skupaj z nekaterimi avstrijskimi in italijanskimi podjetji". Predvidevamo pa še nova predstavništva v Milanu in v Munchnu.«
»Podjetje "Primex" je pred štiridesetimi leti začelo poslovati kot tako imenovani "Maloobmejnik", toda že od samega začetka je imelo širše vizije in cilje. Hotelo je postati podjetje jugoslovanskih in tudi širših razsežnosti. Bile so to velike, vendar realne razvojne težnje.«
»Naša jugoslovanska razsežnost je bila očitna in znana že ob ustanovitvi "Primexa", ker smo bili izbrani za začetek in poglabljanje izmenjav in gospodarskega sodelovanja s tujino, predvsem z Italijo. Mi smo ves čas sodelovali z gospodarstvom po vsej Jugoslaviji in to delamo tudi sedaj. Po vsej državi, zlasti pa na področjih, kjer imamo svoja predstavništva, ima "Pri-mex" zelo resne komitente, s katerimi zelo dobro sodelujemo. Žal včasih prihaja do primerov, ko je sodelovanje obremenjeno tudi z aktualno družbenopolitično situacijo, vendar poskušamo take primere na razumen način presegati.«
»Vi ste tovariš Lovec nedavno začeli svoj tretji mandat prve osebnosti, "prvega moža" "Primexa". Kakšni pa so morda neposredni razvojni cilji podjetja, tisti, za katere menite, da jih bo mogoče uresničiti?«
»Občutljivo vprašanje, ki je pomembno in aktualno. "Primex" je odvisen tudi od tega, kako se bo Jugoslavija v naslednjih letih razvijala. "Mislim, da to obdobje ne bo lahko, ker se moramo zavedati, da naša država razvojno, tehnološko, pa tudi družbeno in sociološko zaostaja za razvitim svetom. Na žalost nas v marsičem pogojuje inflacija. Tretji mandat postavlja pred mene in pred moje sodelavce še večje odgovornosti. Kolektiv "Primexa" šteje že 500 delavcev, strokovnjakov in drugih zaposlenih. Zaposlenost se bo še večala, čeprav v počasnejšem ritmu. To zahteva veliko skrb za uspodabljanje, ter za nadaljno izpopolnjevanje organizacije dela in poslovanja. Eden naših paradnih konjev, naj uporabim to misel, bo zagotovo nova Carinska cona na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba. Verjamemo in smo prepričani, da bo Carinska cona med Jugoslavijo in Italijo predstavljala resničen in uspešen most za mednarodno sodelovanje, tudi z vidika približevanja Jugoslavije Evropski skupnosti. Pri tem upoštevam tudi posle po avtonomnih računih, ki so sedaj, kar smo že obravnavali, po krivici odrinjeni na rob tekoče zunanjetrgovinske usmeritve. "Primex" se bo seveda še širil na nova tržišča.
Oziram se na naslednje leto, ker bolj daleč je sedaj težko gledati. Če bo mogoče se bo "Primex" leta 1990 razvil v mednarodno podjetje, s tujo finančno udeležbo, a tudi morda z delnicami svojih delavcev. Uvedba delnic v "Primex" bi namreč lahko še bolj povečala interes in vzpodbudo dela-cev za napredek podjetja.«
Zasnoval in zapisal MARJAN DROBEŽ Fotografije RUDI PAVŠIČ
Kvalifikacijska tekma za pokal UEFA
Dinamo uspešen v gosteh
Auxerre - Dinamo Zagreb 0:1 (0:0)
STRELEC: Šuker v 80. minuti.
AUXERRE: Martini, Catalano, Dar-ras, Boli, Barret, Cocard, Dutuel (Guer-reiro), Ferrere, Matysik, Kovacs (Oto-care), Vahirua.
DINAMO: Ladič, Cupan, Preljevič, Panadič, Lipovac, Bračun (Lesjak), Djurdjevič, Besek, Šuker, Z. Boban, Škerjanc (Komočar).
AUXERRE — Zagrebški Dinamo je z zmago v Auxerru naredil bržkone odločilen korak na poti k uvrstitvi v prvo kolo pokala UEFA, saj mu zdaj v povratni tekmi, ki bo 23. avgusta v Zagrebu, zadostuje, da ne izgubi z dvema goloma razlike.
Obe ekipi sta imeli kar precej veliko število priložnosti, a zadetek je padel šele deset minut pred koncem tekme po prekinitvi igre. Boban je odlično izvedel prosti strel in zadel prečko.
Žoga se je odbila nazaj na igrišče in naj hitrejši je bil Zagrebčan Besek, ki je streljal, a znova zadel golov okvir. Toda akcije še ni bilo konec in odbito žogo je v mrežo poslal Šuker.
Vse kaže torej, da uvrstitev zagrebškega Dinama v pokal UEFA, kot tretjega jugoslovanskega predstavnika (ostala dva sta beograjska kluba Crve-na zvezda in Rad), ni sporna. Tudi zato ne, ker so Zagrebčani sinoči v Franciji v bistvu dokazali, da so boljši od Auxerra.
Lancia potrdila pilote
RIM — Pilota Didier Auriol in Mas-simo Biasion bosta tudi v prihodnji sezoni na rallyjih za SP tekmovala za Lancio. Imena tretjega pilota še niso sporočili, pač pa je znano, da se bo rallyja tisočerih jezer (od 25. do 27. avgusta), poleg omenjenih tekmovalcev udeležil še Finec Allen.
V prijateljski tekmi proti »italijanskemu« Napoliju
Udinese bi si zaslužil neodločen izid
UDINESE - NAPOLI	1:2
(0:1) .
STRELCI: Corradini v 25. min., Re-nica v 48. min. in Balbo v 55. min.
UDINESE: Garella, Oddi, Vanoli, Bruniera, Sensini, Lucci, Mattei, Orlando, De Vitis, Minaudo, Balbo. (Ahate, Paganin, Catalano, Simonini, Bran-ca).
NAPOLI: Giuliani, Ferrara, Corradini, Crippa, Baroni, Renica, Mauro, Fusi, Zola, De Napoli, Carnevale. (Di Fusco, Bigliardi, Tarantino, Bucciarel-li, Ferrante).
SODNIK: Baldas iz Trsta. GLEDALCEV: 10.000.
VIDEM — »Italijanski« Napoli, ki je nastopil brez svoje zlate trojice (Mara-dona, Careca in Alemao), je v prijateljski tekmi premagal Udinese. Resnici na ljubo bi neodločen izid bolje prikazal stanje na igrišču, saj sta si bili ekipi navsezadnje precej enakovredni.
Pri gostih je bilo opaziti, da gre za dokaj homogeno in solidno postavo, ki bo. prav gotovo tudi letos odigrala vidno vlogo v italijanskem prvenstvu. Čeprav brez treh odločilnih igralcev, so Neapelj čar# pokazali dokajšnjo uigranost. Od vseh sta največ pokazala bivši Juventusov igralec Mauro in mladi napadalec Zola, ki je bil gotovo najboljši od svojih.
Videmčani pa so še posebno v prvem polčasu večkrat bili dokaj medli in očitno je, da jim conska igra dela še preglavice. Sicer je popolnoma obnovljena obramba bila dokaj solidna, nekoliko slabše pa se je odrezala vezna vrsta, v kateri je Orlando bil v podrejeni vlogi. V napadu pa je povsem presenetil Argentinec Balbo, ki je potrdil sloves goleadorja. Ob zadetku, ki ga je zabeležil po lepi osebni akciji, je bil najnevarnejši igralec pred Giulia-novimi vrati.
Glede kronike srečanja povejmo, da so gostje prvi zadetek dosegli po hitrem prodoru Corradinija na levi strani, kjer je preigral dva branilca in nato še vratarja.
V začetku drugega polčasa je Napoli takoj podvojil z Renico, ki je izkoristil nesporazum Garelle in branilca. Odtlej pa so domači zaigrali dosti bolje in ustvarili tudi nekaj ugodnih priložnosti za zadetek.
Kot zanimivost povejmo, da je v drugem polčasu dvakrat odpovedala razsvetljava, zaradi česar so dobršen del srečanja odigrali le s polovično močjo reflektorjev. (R. Pavšič)
Milan nadigral Turke
BRESCIA - V prijateljski nogometni tekmi je Milan sinoči s 3:1 (3:0) premagal turško ekipo Galatasaray. Vse gole za Milančane je dosegel Borgo-novo, za Turke pa je bil uspešen Co-lak z enajstmetrovko.
V prvem ženskem superveleslalomu za svetovni pokal
Nepričakovan uspeh VVachterjeve
LAS LENAS — Avstrijka Anita Wac-hter je nekoliko nepričakovana zmagovalka prvega superveleslaloma za ženski svetovni smučarski pokal.
V Las Lenasu, 1.200 km od Buenos Airesa, je bilo včeraj izredno toplo in sončno in VVacheterjeva, ki je štartala kot petnajsta, je bržkone izkoristila boljše snežne razmere za odlično vožnjo.
Italijanka Deborah Compagnoni je z osmim mestom poskrbela za lepo presenečenje, štartala pa je kot dvajseta.
Zmagovalka uvodnega smuka Gerg je bila tokrat šele deseta, svetovna prvakinja Schneiderjeva pa trinajsta.
Proga je merila 1.661 metrov.
Častna gosta včerajšnjega tekmovanja sta bila argentinski predsednik Carlos Saul Menem in nogometaš Napolija Diego Maradona, ki se tam mudi na počitni-
cah (medtem ko se njegovi soigralci že potijo na treningih). Vrstila sta se pri podeljevanju nagrad tekmovalkam.
VRSTNI RED SUPERG 1. VVachter (Av.) 1T9"50; 2. Chedel (Fr.) 1'20 ”43; 3. Kronberger (Av.) r20"45; 4. Ouittet (Fr.) 1'20"67; 5. Mosenlechner (ZRN) 1'20 ”67; 6. Figini (Švi.) 1'20"68; 7. Compagnoni (It.) 1'20"85; 8. Dedler (ZRN) l'20"90i 9. Thys (ZDA) 1'21'43; 10. Gerg (ZRN) 1'21"55; 11. Wallinger (Av.) 1'21"56; 12. Merle (Fr.) 1'21"67; 13. Schneider (Švi:) 1'21 "80.; 14. Zurbriggen (Švi.) 12181; 15. Terzian (ZDA) 1'22'T2; 27. Lucco (It.) 1'23 "39.
Danes ponoči bodo v Avstraliji prvič merili moči tudi moški. V kraju Thredbo bo na sporedu slalom.
Gergova je bila včeraj šele 10.
Na kolesarski dirki po Belgiji
Za uvod zmaga Britanca
VERVIERS — Britanec Sean Yates je zmagovalec prve poletape kolesarske dirke po Belgiji od Geela do Ver-viersa (110 km). V Sprintu je bil hitrejši od Sovjeta Uslamineja. Glavnina, v kateri so bili vsi najboljši, vključno s svetovnim prvakom Fondriestom (bil je sedmi) je na cilj prispela z zaostankom 40".
Ni manjkalo presenečenj
Na včerajšnjih prvih tekmah osmine finala jugoslovanskega pokala ni manjkalo presenečenj. Izidi: Sileks -Sarajevo 1:0, Spartak - Velež 0:0, Jugo-keramika - Osijek 1:0, Vardar - Rijeka 3:0, Crvena zvezda - Vojvodina 6:0, Hajduk - Rad 0:0.
Potrjena zmaga Olimpije
BEOGRAD — Jugoslovanska nogometna zveza je zavrnila priziv Vojvodine v zvezi s tekmo 1. kola 1. ZN L med Olimpijo in Vojvodino. Novosadčani so se bili pritožili nad regularnostjo registracije nekaterih ljubljanskih prvoligašev.
Triestina jutri v Bibbioneju
Po bledi igri v tekmi s Pro Gorizio bo Triestina jutri v Bibbioneju (ob 20.30) igrala še s San Donajem, največ zanimanja pa seveda vlada za nedeljsko tekmo na Grezarju s prvoligaši Corvinula iz Romunije. Vodstvo društva je sporočilo, da veljajo vstopnice za tribune 15 tisoč lir, za stopnišča pa 8 tisoč lir.
Pred bližnjim prvenstvom v 1. AL
Okrepitve pri Juventini
Lado Marchi
Čez teden dni se bodo zaključile Počitnice za igralce štandreške Juven-tine, ki si je v lanskem prvenstvu zagotovila napredovanje v 1. amatersko ligo. Štandrežci bodo v tej sezoni zastavonoše slovenskega nogometa, saj imajo po nazadovanju Primorja edini status prvoligaša.
V pogovoru s predsednikom društva Ladom Marchijem smo izvedeli, da se bodo priprave pričele 16. avgusta na štandreškem nogometnem igrišču. Tudi za letošnjo sezono je vodstvo ekipe sklenilo, da bo enajsterico vodil Ruggero Grion, ki je postavo pripeljal iz 3. v 1. amatersko ligo. Njemu bo stal °b strani bivši Juventinin-igralec Gi-°rgio Tavčar, ki bo tudi zdravnik ekipe, To so vesti, ki se nanašajo na tehnično vodstvo, v zvezi z igralci pa je bekaj novosti.
Med poletjem se je tudi v sredstvih obveščanja precej govorilo o možnih nakupih Juventine. Največ se je omenjalo Davida Klanjščka, napadalca Ita-6 iz Gradišča, ki naj bi prestopil v yrste štandreške ekipe. Kot kaže pa bo pralec, ki je svojo nogometno kariero ^nčei prav pri Juventini, ostal v Grabcu, saj je Itala za njegov odhod baje Zahtevala precejšnjo vsoto denarja. ..Potem ko se je vratar Sovodenj San-~n Gergolet odrekel možnosti, da bi se Poizkusil v 1. amaterski ligi, je štan-,roško vodstvo najelo novega vratarja,
ndreolija, ki je v lanski sezoni branil st ata Lucinica v promocijskem prven-2 vn. Prihod tega igralca bo vsekakor 6 Polnil vrzel, ki je bila že v lanskem jKVenstvu dokaj očitna, čeravno je šj^breška obramba bila med najbolj-
sjjJndi obrambna črta, predvsem de-stv stran> ie včasih šepala, zato je vod-hji° najelo tri nove igralce. To so bra-UhHC Di Lorenzo (igral je v postavi ver 18 Monfalconeja) ter obrambna
vezna igralca Maso (San Lorenzo) in Bressan (Poggio).
Od »starih« pa je Juventino zapustil le Tesolin, ki se je vrnil k matičnemu društvu (Audaxu), za belo-rdeče pa ne bo igral tudi Roberto Molinari (vezni igralec), ki je utrpel hujšo poškodbo. Za letošnjo sezono pa bo nared napadalec Andaloro, ki si je lani v uvodni prvenstveni tekmi zlomil nogo in ni imel priložnosti, da bi pokazal kaj zna. Sicer so pri štandreškem društvu prepričani, da bo mladi napadalec, ki prihaja iz goriške Azzurre, povsem upravičil zaupanje, ki mu je bilo izkazano.
Ob sestavljanju ekipe za bližnje prvenstvo (17. septembra) je vodstvo Juventine ravnalo res preudarno, saj je poskrbelo za okrepitev predvsem obrambe, ki je bila verjetno najslabša točka -postave. Novosti glede napada ni. Z odhodom Tesolina, ki je bil v začetku precej pod udarom kritike, izkazal pa se je za najboljšega strelca Štandrežcev, se odpira vprašanje konice napada. Ne poznamo moči Andalo-ra, zato ne moremo predčasno dajati ocen, toda v tako zahtevnem prvenstvu je treba razpolagati tudi z izkušenim napadalcem, ki se zna kretati v nasprotnih obrambah in izkoristiti vsako najmanjšo priložnost.
Lado Marchi nam je še povedal, da bo ekipa po začetnih pripravah odigrala nekaj prijateljskih srečanj. Prva bo 24. avgusta, ko bo Juventina igrala proti Cormoneseju na turnirju v Fari, 27. avgusta pa se bo začel deželni pokal, na katerem bodo sodelovale postave L, 2. in 3. amaterske lige. Po vsej verjetnosti bo štandreška ekipa nosilec skupine in bo zato imela precejšnje možnosti za udeležbo v nadaljnjem delu.
Glede samega prvenstva pa povejmo, da federacija še ni objavila koledarjev 1. amaterske lige in zato ni še znano, v kateri skupini bo Juventina igrala. Znano pa je, da bo v tej sezoni domača srečanja igrala na Rojcah in ne več na Baiamontiju. Druga novost zadeva sponsorizacijo. V novem prvenstvu bo uraden naziv ekipe: Juventina Radenska. Glavnega sponsorja in ekipo pa bodo javno predstavili na društvenem prazniku, ki bo od 8. do 1(L septembra v Domu Andreja Budala v Štandrežu.
V okviru mladinske dejavnosti, tako je podčrtal predsednik Marchi, pa bodo imeli tri ekipe. Postavo^ cicibanov (trener naj bi bil Fabjan Čevdek), ki bo igrala na Baiamontiju, združeno postavo najmlajših (Giorgio Vecchia-to), ki bo igrala v Doberdobu ter združeno postavo mladincev, ki jo bo vodil Evgen Ferfolja, igrala pa bo na Baiamontiju. (R. Pavšič)
V zvezi z odhodom reprezentantov v NBA ligo
KZJ in F1BA nimata nobene moči
BEOGRAD — Pri Košarkarski zvezi Jugoslavije so po zadnjih razpletih v zvezi z odhodom reprezentantov v ZDA nadvse zaskrbljeni in tudi pod udarom kritike zaradi domnevne pasivnosti pri spremljanju dejanskega razpada ekipe državne vrste, ki po splošnem mnenju predstavlja drugo zlato generacijo jugoslovanske košarke. Žal pa iz tiskovne konference, ki so jo na hitro sklicali včeraj v Beogradu, ne za matična društva ne za vrsto modrih ni izšla nobena kaj prida spodbudna vest, kvečjemu velja nasprotno.
Predsednik KZJ Rade Petrovič je poudaril, da nihče ne sme v tujino brez dovoljenja zveze. Ta je dolžna zaščititi interese igralcev, a igralci morajo spoštovati določila jugoslovanske košarkarske organizacije. Dodal je tudi, da so igralci pri sklepanju pogodb v tujini dolžni vztrajati na klavzuli, da se lahko vsakič odzovejo pozivu selektorja reprezentance.
FC PRIMORJE
priredi v dneh 12., 13., 14. in 15. t. m. ŠPORTNI PRAZNIK v prostorih KD Prosek-Kontovel. Delovali bodo dobro založeni kioski. Za zabavo bodo poskrbeli ansambli Furlan, Pomlad in Ever-green. V nedeljo, 13. t. m., bo na pro-seškem nogometnem igrišču tradicionalna nogometna tekma STARI-MLADI ob zvokih proseške godbe na pihala.
ŠD ZARJA
priredi v dneh 12., 13., 14. in 15. t. m., tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Delovali bodo dobro založeni kioski, za zabavo pa bosta poskrbela ansambel Big Bolero Band in ansambel KRT iz Kamnika. V nedeljo, 13. t. m., bo mednarodni balinarski turnir za četverice. ŠZJADRAN
sporoča, da je zaradi zasedenosti trenerjev Valterja Vatovca in Jureta Krečiča z Jadranovim članskim in mladinskim moštvom začasno prekinjena Jad-ranova poletna šola na Opčinah in v Nabrežini.
ZSŠDI
obvešča, da bo do 20. avgusta urad ZSŠDI v Trstu deloval le v jutranjih urah od 8. do 14. ure.
ZSŠDI
obvešča udeležence košarkarskega tabora v Pulju, da se morajo za prevoz obrniti na svoje matično društvo, ker je za avtobus bilo prijavljenih nezadostno število oseb. Zbor vseh udele-
Toda zadnji dogodki so pokazali, da so to v bistvu le prazne besede. Nič ne pomaga tudi stalni stik, ki ga ima KZJ z mednarodno košarkarsko zvezo FIBA, ki jo vodi Jugoslovan Boris Stankovič. Ta je v pogovoru z odgovornimi pri KZJ priznal, da svetovna zveza za zdaj nima moči, da bi NBA klube obvezala, naj spoštujejo dogovore igralcev z njihovimi matičnimi društvi, kot tudi, da bi od Američanov dosegla, naj igralcem vsako leto od junija do oktobra omogočijo nastopanje z državnimi reprezentancami.
Konec tega meseca se bo Stankovič v New Yorku sestal s komisarjem NBA lige Davidom Sternom, da bi skušali najti ustrezno rešitev za te sporne primere in se dogovoriti o bodočem sodelovanju. Toda sam Stankovič meni, da glede igralčevih pogodb ne bo mogoče najti izhoda, dokler se o tem ne bo NBA sporazumela z ameriško amatersko zvezo ABAUSA, kajti ameriška profesionalna liga ni član
žencev za 1. izmeno bo 16. t. m. med 10. in 12. uro v Zlatnih Stjenah (Pulj).
KOŠARKARSKI KLUB BOR
IN ŠD BREG
obveščata, da se priprave za skupno ekipo (letnika '73 in '74) pričnejo 16. t. m. ob 18. uri v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu. Priprave za člansko in mladinsko ekipo Bora Radenska pa se pričnejo 21. t. m. ob 17. uri prav tako v BŠC.
ŠZ SLOGA in ŠD BREG obveščata, da so odbojkarji in odbojkarice, ki so na pripravah v Kočevju, nastanjeni v Domu Dušana Ravnikarja, tel. štev. 003861/851-301 ali 851-263.
ŠD KONTOVEL
obvešča, da se začenjo treningi za letnika 1973 in 1974 jutri, 11. t. m., ob 19. uri na kontovelskem odprtem igrišču.
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET sporoča, da je zbor Poletovih tečajnikov 1. izmene (od 16. do 23. t. m.) za Pulj v sredo, 16. t. m., ob 7.45 v Prosvetnem domu na Opčinah, od koder bo odhod v Pulj.
ŠD SOKOL
sporoča, da je zbor Sokolovih tečajnikov prve izmene (od 16. do 23. t. m.) za Pulj v sredo, 16. t. m., ob 7.30 na trgu v Nabrežini, od koder bo odhod v Pulj.
SPDT
obvešča, da prireja dvodnevni izlet z vzponom na 3674 m visoki Grossvene-diger v Avstriji. Odhod bo v nedeljo, 13. t. m., ob 6.30 z osebnimi vozili izpred sodne palače v Trstu, povratek pa dan kasneje.
FIBA in njena pravila temeljijo izključno na biznisu.
Petrovič je med včerajšnjo tiskovno konferenco govoril tudi o konkretnih posameznih primerih. Naglasil je, da ima Stojko Vrankovič soglasje svojega društva za prestop k solunskemu Ari-su, potrebuje pa še dovoljenje strokovnega sveta KZJ. Zanj vsekakor ne bi smelo biti težav, kajti star je 25 let in je že odigral več kot 240 tekem v dresu z državnim grbom.
Kar se tiče odhoda Dina Radje v Boston, je na sodišču v ZDA že v teku spor med Jugoplastiko in Celticsom, kajti splitsko društvo zahteva spoštovanje štiriletne pogodbe, ki jo je Rad-ja sklenil lani.
Glede igralcev Partizana Divca in Paspalja se ve samo to, da je Divac dobil soglasje od svojega društva, Pas-palj pa ne. Vendar KZJ še ne more poseči, dokler ji beograjsko društvo ne izroči dokumentacije, s katero razpolaga. Vse kaže pa, da je KZJ na vsak način povsem brez moči.
kratke vesti
lavaroni v Milan Feitl v Bologno
MILAN — Še dva zelo dobra ameriška košarkarja se iz NBA lige selita v tako imenovani »spaghetti Circuit«, kot v ZDA nekoliko zaničljivo pravijo italijanski košarkarski ligi. 33-letni Marcus lavaroni (208 cm) bo igral nič manj kot pri milanskem Philipsu. lavaroni, tretja izbira Knicksov leta 1978, je kariero začel v Italiji pri ekipah Pintiinox Brescia in Reco-aro Forli, nato pa je igral pri Sixersih v Philadelphii, s katerimi je tudi zmagal naslov prvaka NBA. V zadnjih štirih sezonah je igral pri ekipi Utah Jazz.
Dave Feitl (27 let, 213 cm, 120 kg) pa je podpisal enoletno pogodbo z bolonjskim Arimom. Za tega igralca se je pred leti potegoval tržaški Stefanel, za katerega je igral tudi na turnirju Lignanobasket, kjer se je zelo izkazal.
Danes miting v Grossetu
GROSSETO — Na mednarodnem mitingu v Grossetu bo nastopilo okrog 200 atletov, med katerimi so tudi šprinterji Pavoni, Tilli, Butler, Jefferson, srednjep-rogaši Marc, Antibo, Mei, Kipsang, Lam-bruschini in Botayeb, pa še Kingdom, Nehemiah, Bell, Evangelisti, Andrei in drugi.
Kje Kasparov za SP?
SAN JUAN — Mesti VVellington iz Nove Zelandije in Lioin iz Francije sta kandidata za prireditev dvoboja za naslov šahovskega svetovnega prvaka. Izzivalec prvaka Kasparova še ni znan.
obvestila - obvestila
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Rlslorl 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
10. avgusta 1989
Policija je Salvatoreja Sainata našla v neki podrtiji pri Caulonii
Agenti aretirali bossa ki je bil 10 let na begu
CAULONIA (REGGIO CALAB-RIA) — V noči na sredo so policijski agenti aretirali 32-letnega Salvatoreja Sainata, ki je bil že deset let na begu. Po mnenju preiskovalcev je to ključna osebnost krajevne 'ndranghete ter pomemben člen v verigi ugrabitev na območju Locri-ja.
Policija mu je prišla na sled že pred dnevi, ko so preiskovalci ugotovili, da se Salvatore Sainato skriva z družino v neki kmečki podrtiji v kraju Obile pri Caulonii. Agenti so počakali do noči, ko so bili povsem gotovi, da je boss legel spat. V akcijo so stopili šele malo pred zoro. Morda je prav to preprečilo še zaspanemu bossu, da bi vzel v roke pištolo, ki jo je preudarno puščal na nočni omarici. Čeprav se je Sainato skrival z družino, je spal sam v svoji sobi, v nekem drugem hišnem prostoru pa sta bila njegova žena in njun poliomelitičen sin.
Policija ni aretirala žene, ker so preiskovalci ugotovili, da je bila njena vloga v moževem življenju
premajhna, da bi lahko kakorkoli vplivala na njegove odločitve ali sodelovala pri skrivanju moža. Zato pa sta morala v zapor 65-letni kmet Vincenzo Cricelli, lastnik podrtije in posestva, ki jo je obdajalo, ter 33-letni Cosimo Papandrea, ki je bil prav tako na begu.
Izredno zanimive so bile »najdbe« v skrivališču. Skupinica je očitno skrbela za obrambna sredstva saj je hranila daljnoglede, tri pištole, dve puški, nič koliko nabojev in nekaj nožev. Poleg tega pa so našli v hiši še 15 doz kokaina, o katerih preiskovalci sicer pravijo, da so bile pripravljene zgolj za zasebno rabo, ter dva milijona lir v gotovini. Preiskovalci sedaj pregledujejo sto tisočake, da bi ugotovili, če je to izkupiček kake odkupnine.
Kraj, v katerem se je skrival Sainato, je namreč v sami sredi območja, kjer je 'ndrangheta najbolj aktivna na področju ugrbitev. Tudi sam Sainato je že sodeloval pri ugrabitvah, na 15 let zapora pa je bil obsojen zaradi umora.
Njen branilec opazil hude nepravilnosti med procesom
Proces proti »razpečevalki« mamil bodo verjetno ponovili
KUALA LAMPUR — Novozelandska državljanka Lorraine Phillys Cohen (na sliki), ki je bila obsojena na smrt zaradi domnevnega trgovanja s heroinom, končno lahko upa, da ji ne bo treba umreti. Njen branilec Karpal Singh je namreč ugotovil, da je bil sodni postopek zoper Cohenovo in njenega sina Aarona večkrat nepravilen in celo protizakonit, zato je sedaj vložil priziv in zahteval, naj malezijske sodne oblasti ponovijo proces.
Cohenova je bila s sinom na počitnicah v Maleziji, tik pred odhodom pa jo je na letališču v Penangu ustavila policija. Ženska je imela pri sebi manjšo količino heroina, policija pa jo je brez vsakega dokaza in predhodne preiskave uvrstila med nevarne trgovce in jo obsodila na smrt. Njen sin pa je bil obsojen na 20 let zapora in šest udarcev s palico, ker ji je pomagal. Oba sta vedno trdila, da heroina nista nameravala prodati, pač pa da sta ga kupila za osebno rabo. Sinu so sodniki kolikor toliko verjeli, materi pa iz neznanih vzrokov nočejo. Odvetnik Singh je zvest zagovornik človekovih pravic in se že več let bori proti smrtni kazni v Maleziji.
Sovjetski ekonomist o bogataših
MOSKVA — V času perestrojke je bilo morda povsem logično, da se bo prej ali slej kdo oglasil in dejal, da je tudi bogataš polnopravni sestavni del socialistične države. S to tezo se popolnoma strinja in jo tudi vneto zagovarja znani sovjetski ekonomist Ge-nadij Lisičkin, ki je za list Izvestja podpisal izredno neobičajen članek.
Lisičkin ugotavlja, da so bogati državljani potrdilo državnega bogastva. Skratka nekaj pozitivnega in ne, kot trdi večina, da So bogataši nasprotniki socializma. Ekonomist Lisičkin polemizira tudi s tistimi, ki trdijo, da je »revščinapotrdilo o duševnem bogastvu nekega naroda«. Zanj je 40 milijonov ljudi, ki živi v popolni revščini preveč tudi za državo, ki je ogromna, kot Sovjetska zveza. »Vsesplošna revščina zavira realizacijo gospodarske reforme,« pravi Lisičkin in ima najbrž prav.
Sicer pa si je ekonomist privoščil tudi nekaj izredno ostrih kritik na račun novega odloka, ki predvideva obdavčenje zaslužkov zadružnih in zasebnih dejavnosti.
Lisičkin je rekel, da se v državi žal širi prepričanje, po katerem naj bi ljudje lahko obogateli le s korupcijo in goljufijo, nikakor pa ne s poštenim delom.
Ribje maščevanje
Morski psi postajajo nevarni tudi za živali, ki so veliko večje od njih. Lotili so se celo roparskega kita in ga do smrti zmrcvarili. Tako maščevanje je redkost, ki jo sedaj proučujejo strokovnjaki	(Telefoto AP)
S sistemom »naredi si sam« lahko prisluškujemo prav vsi
RIM — Ste radovedni in se požvižgate na italijanski zakon? Potem so mikroprisluškovalne naprave pritiklina, ki bi si jo najraje nabavili. Z bori-mi 675.000 lirami si lahko kupite set čisto drobnih »bolh«, ki jih boste lahko skrili v slušalko telefona in nato, tudi na precejšnje razdalje, še sami prisluhnili klepetu drugih oseb.
Kdor nima večjih težav z denarjem, zato pa bi rad odkril s kom neki razpravlja ljubljena oseba ali tekmec, si lahko privošči bolho Dup 300, ki omogoča prisluškovanje tudi na razdaljo dveh kilometrov. Cena tega elektronskega dosežka pa je dva milijona lir.
Doba tajnih služb, poklicnih prisluškovalcev in 007 je torej mimo, saj so vse te naprave v prosti prodaji, kljub zakonu, ki strogo prepoveduje sleherno vmešavanje v tuje zadeve, še posebno po telefonskih kablih. Manj predrznim lahko svetujemo nakup mi-niračunalnika, ki jim bo zvesto prenašal vse pogovore izrečene v njegovi bližini.
Obstaja še dodatna vragolija, ki ne razkriva le vsebine pogovorov, pač pa nam sporoča tudi telefonske številke oseb, ki govorita po telefonu. Cena je precej visoka, 4 milijone lir, »naredi si sam« pa stane vsekakor veliko manj kot najslabši vohun.
Uspehi v boju proti prekupčevalcem z mamili
LIZBONA — V večini držav se je boj proti razpečevalcem mamil v zadnjem času močno okrepil. Vsak dan prihaja do odkritja vse večjih količin raznovrstnega mamila, namenjenega trgovcem s smrtjo. Zadnje vesti prihajajo iz Portugalske, kjer je policija včeraj odkrila 700 kg hašiša na neki plaži na severu države. Mamilo bi v prosti prodaji veljalo približno 5 milijard lir.
Dvajset kilogramov čistega heroina pa so odkrili v Pakistanu v predmestju Pešavara, v neposredni bližini afganistanske meje. Mamilo je bilo skrito v avtu. V Pakistanu so odkrili nadaljnjih 5 kg heroina, vedno na istem območju, v neki vasi, kjer živijo pretežno begunci iz Afganistana, ki si očividno v svoji bedi pomagajo kot vedo in morejo.
Tudi v Italiji je prišlo do odkritja mamila in sicer na milanskem mednarodnem letališču Malpensa, kjer so v prtljagi venezuelskega fotografa odkrili 1,2 kg kokaina. Mamilo je bilo skrito v platnicah osmih knjig. Fotografa, ki je dopotoval v Italijo iz Caracasa z letalom brazilske družbe Varig, so aretirali in ga odpeljali v zapor v Busto Arsizio.
Zadnja najdba mamil se nanaša na Mehiko. Mehiška mornarica je na krovu panamske ladje, ki jo je ustavila ob severnih obalah Mehike, odkrila dve toni čistega kokaina. Od začetka leta so v Mehiki zasegli že nad 20 ton kokaina.
Senat ZDA zahteva amnestijo za politične zapornike v SFRJ
VVASHINGTON — Ameriški senat je sprejel resolucijo, v kateri od jugoslovanske vlade zahteva, da odobri »brezpogojno amnestijo vsem političnim zapornikom« in vsem državljanom »zagotovi temeljne človekove pravice in svoboščine«.
To resolucijo, prvi protijugoslovanski dokument, ki so ga sprejeli v ameriškem kongresu, so sprejeli ob primeru Dobroslava Parage, ki je že lep čas v tujini. Resolucija je kot verodostojne sprejela Paragove trditve, da so ga v zaporu in med preiskovalnim postopkom »telesno in duševno mučili« in da mu niso zagotovili »poštenega sojenja«.
Pred sprejetjem resolucije v kongresu se je veleposlaništvo SFRJ obrnilo na State Department in zahtevalo da preprečijo preučitev takšnega dokumenta. Kljub temu so resolucijo sprejeli, State Department pa je izjavil, da za dokument domnevno niso vedeli in da zato niso mogli pravočasno posredovati.
Paraga se je v zadnjem času mudil v Kanadi in ZDA. Tam je dobil podporo skrajne hrvaške emigracije, sprejeli pa so ga tudi v zunanjem ministrstvu in kongresu. V ameriških in kanadskih glasilih skrajne emigracije je večkrat govoril proti Jugoslaviji.
V jugoslovanskem morju alge ne cvetijo več
ZAGREB Z vse jugoslovanske obale so včeraj sporočali, da je morje spet čisto in da so alge nehale cveteti. Manjše količine alg so opazili le nekaj deset milj od obale med Porečem in Rovinjem. Merjenja so pokazala, da se cvetenje zmanjšuje verjetno tudi zaradi meteoroloških pogojev. Analiza vzorcev vode s 500 mest na Jadranu je pokazala, da je razen v velikih pristaniščih, morje povsod čisto in primerno za kopanje.
Iskanje zakladov je zanimiv posel
RIM — Zavarovalni agent Giuseppe Fortezza ima svojevrsten konjiček: v prostem času išče zaklade, to delo pa opravlja na podlagi bolj ali manj točnih zemljevidov in zanesljivih podatkov. Doslej je opravil več podvigov in čeprav so mu vsi spodleteli, ne namerava odnehati. Iskal je že dragoceno skrinjo s plenom Hanibalovih vojščakov, ki so ropali po Kartagini. Skrinje sicer ni našel, naletel pa je na ostanke starodavne civilizacije v zapuščeni jami Santa Romana. Podjetni Giuseppe pa se je potopil celo v Tibero, ko je izvedel, da bi moral biti nekje na njenem dnu židovski svečnik, ki naj bi ga dal izdelati Mojzes, v stari Rim pa ga je menda prikradel vladar Tit.
Potem ko sta mu prejšnja dva podviga spodletela, pa je Giuseppe Fortezza odločil, da bo iskal drugje, in to na podlagi pričevanj, ki jih je začel zbirati pred 20 leti. Tokrat gre za tako imenovani zaklad Kessel-ring, ki so ga nacisti zakopali nekje na hribu Soratte v Laciju, kjer so imeli bunker. Del tega zaklada, ki so ga nacisti naropali domala po vsej srednji in južni Italiji, so oblasti že našle, Fortezza pa je prepričan, da je pod zemljo skritih še najmanj 250 ton zlata. Pred koncem vojne je skupina nemških vojakov na ukaz nadrejenih zakopala dragoceni plen v bunkerju, takoj nato pa jih je poveljnik čete ustrelil, da ne bi razkrili skrivnosti. En član skupine, Willy Voght, pa se je rešil. Hudo ranjen se je zatekel v neko hišo, kjer je ostal do konca vojne. Kmalu po vrnitvi v domovino, v Hamburg, pa je Voght umrl v nekem atentatu. Fortezza, ki je prepričan, da ima v rokah zanesljive podatke o kraju, kjer je bil nekoč bunker, pa sedaj mrzlično koplje, pri čemer mu pomagajo celo vojaške oblasti. Prav te dni razkopavajo prostor, ki je verjetno služil kot kinodvorana. Pobočje hriba Soratte spada namreč pod vojaško pristojnost in je dobesedno prepredeno s podzemnimi galerijami.
Dvojniki poznajo svoj poklic
Dvojnik in producent Gary Paul razkazuje uspešen trik, ki ga bodo vključili tudi v film No Safe Haven	(Telefoto
PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA — ŠT. 26
r
VODORAVNO:
1. huda jeza, 7. saperjevo ... delo, 12. avt. oznaka Cosenze,
14.	pevec lahke glasbe John,
15.	najvišja gora v Turčiji, 17. zaključek molitve, 19. kis, 20. delavec v stolarni, 21. tesno se prilagajoča pletena obleka,
22. irski brinjevec, 23. ime švicarskega smučarja Zur-briggna, 24. ugovor, pritožba,
25. Romunija, ZRN, 26. nogometaš Napolija, 27. član našega športnega društva, 28. ovčar, planšar, 29. kdor goljufa, vara, 30. sodobni ameriški pevec, 31. naslov nekdanjih kozaških poveljnikov, 32. znak za kemijsko prvino re-nij, 34. droben les, 35. cigan, nomad, 36. ograda, 37. orientalska pokrivala, 38. japonski denar, 39. stroj za zemeljska dela, 40. avt. oznaka Zrenj a-nina, 41. karta pri taroku, 42. sovjetski politik Vjačeslav M.
Skrjabin, 44. listek z navedbo cene, 46. zavojčki, svežnji, 47.
Nikolaj Kopernik, 48. vstaje,
49. perje pri repi, 50. kraj, kjer je odplavljena zemlja,
51. velik jugoslovanski državnik, 52. ime ameriškega košarkarja Gilmora, 53. kemijski element iz skupine halo-genov.
NAVPIČNO:
1. glavno mesto Jugoslavije, 2. španski narodni heroj, 3. švedski slikar (Johan), 4. angleška nikalnica, 5. osebni zaimek, 6. strašilo v prosu; stol za obrezovanje dog, 7. viteška igra v Sieni, 8. luka v Alžiriji, 9. poklon, darilo, 10. avt. oznaka Kutine, 11. prebivalec evropske prestolnice, 12. vrsta denarja in metulja, 13. materija, 16. božji ... popotnik, 18. obrtnik s pohištvom, 20. mesto v Toskani, 21. ruski narodni ples, 23. divja ...
7	8	9	10	O	11		12	13
				m	17	18		
				21				
			24					
		27						
	29							
31							32	33
34						35		
36					37			
38				39				
40			41					
R		42						43
44	45							I
46							47	
48						49		
50					51			
52					53			
žival, 24. diameter, 26. etiopski naziv za gospoda, 27. nekdanji odličen nogometaš Padove, 28. znak za kem. prvino kositer, 29. valjasta podpora iz kamna, 31. glej sliko, 32. mesto v Abrucih, 33. naslov arabskih plemenskih poglavarjev, 35. jadralna tekma, 37. vrste lesenih pihal, 39. plesni nastopi, 4l. žrtev, post, odpoved, 42. dar ... harizme, 43. ime šahista Korčnoja, 45. lihoprst kopitar, 47. Severnoatlantski pakt, 49. afriški veletok, 51. Theodor Komer.
NAŠI IN DRUGI KVIZI	
1. Sinonim italijanskega pesnika Carla	6. Katerega leta se je začela španska dr-
Alberta Salustrija?	žavljanska vojna?
□ Tonino	□ 1936
□ Trilussa	D 1940
□ Tritone	□ 1931
2. Kje se nahaja pritanišče Inverness?	7. Ime naše motociklistke in članice Pri-
n na Škotskem	motor kluba Parovelove?
□ na Švedskem	□ Mira
□ na Danskem	□ Jasna
	□ Damjana
3. Ime našega glasbenega pedagoga in pevovodje Vrabca? □	Henrik □	Ubald □	Anton	8. Kdo je bil izumitelj avtomatskega se-mafora in avtomatskega svetilnika? □ Nils Gustaf Dalen
	□ Stefan George O Carl Orff
4. Na katerih olimpijskih igrah so leta	9. Kako pravimo vijugastemu malajske-
1928 prvič nastopile tudi ženske?	mu bodalu?
□ v Los Angelesu	□ ataman
□ v Rimu	□ ores
□ v Amsterdamu	□ kris
5. V kateri reki je utonil Prešernov pri-	10. V kateri državi se nahaja znamenito
jatelj in mentor Matija Čop?	zdravilišče Interlaken?
□ .v Dravi	□ v Avstriji
□ v Savi	□ v Švici
.□ v Donavi	D v Zahodni Nemčiji
Kdor je pravilno odgovoril na vsa vprašanja, si zasluži oceno odlično. Devet pravilnih	
odgovorov je »devetica«, osem pravilnih odgovorov je »osmica«, itd. Pet ali manj pravilnih odgovorov je ocena - negativna.	
Amsterdam 1964
Črni na potezi učinkovito zmaga. Kako?
Riga 1978
Beli je v nekaj potezah presenetljivo matiral nasprotnika. Kako?
VODORAVNO:
1. cirkus (it.), 6. striči; odrezek, kos (angl.),' 10. bebec, slaboumen (angl.), 11. strani, plati (it.), 12. blizu, poleg (angl.), 13. vnetje sluznice, 14. ZRN, Avstrija, 15. nazaj dobiti (it.), 17. šlemi, čelade (it.), 19. v, na (nem.), 20. bralec (angl.), 21. italijansko žensko ime, 23. nikoli, nikdar (it.).
NAVPIČNO:
1. ugaski, žlindra (angl.), 2. vzoren, pojmoven (it.), 3. hudobna, slaba (it.), 4. bala, oprema, oprava (it.), 5. Oton Trabant, 6. Slovani (it.), 7., ameriško moško ime, 8. Ida Kravanja, 9. špansko gorovje (it.), 13. žensko osebno ime, 16. hoja, pohod (lat.), 18. blazen, nor, hud (angl.), 21. znamka italijanskih kamionov.
1	2	3	4	5		6	7	8	9
10						11			
12					13				
14			15	16					
17		18						19	
20							21		
		22					23		
V oklepaju so označene okrajšave angl. za prevod v nagleščino, it. za prevod v italijanščino, lat. za prevod v latinščino in nem. za prevod v nemščino.
BLASON — nekdanji odličen nogometaš Triestine in Padove, ki naj bi baje prvi igral kot »libero«. V tistih letih (okoli 1950) je namreč Padovo treniral Tržačan Nereo Rocco. Padova se je na vse kriplje borila proti izpadu, zato je Rocco skušal ojačiti njeno obrambo, tako da. je pomaknil Blasona v zadnjo vrsto pred vratarja. Tako naj bi nastal »libero«. (Ivano)
DOLINAR — slovenski kipar, član SAZU; ekspresivaen in monumentalen. (Lojze, 1893 - 1970)
EDIT — reška knjižna založba.
GlG — lahek enovprežni voz na dveh kolesih; dolg, lahek čoln (na krovu ladje); športni čoln.
GRANA — vrsta pelvela.
IASI — središče Moldavije (Romunija).
INOCENC (lil.) — rimski papež (od 1198 do 1216); najmogočnejši srednjeveški papež; podpiral je beraške redove; nauk o transubstanciji je postal dogma; uredil je inkvizicijo.
OOLIT — vrsta apnenca, ikravec; zrast jajčastih kristalov.
PAGAT — karta pri toraku.
RAMA — indijski mitološki in literarni junak, učlovečeni bog Višnu; glavna oseba v epu Ramajana in drugih del.
TREPAK — ruski narodni ples (s cepetanjem); ukrajinski ples.
TROLA — drsnik, (tokovni) odjemnik, del trolejbusa.
VlCEDOM — deželni (vladarjev ali škofov) namestnik; upravnik cerkvenih posesti.
GOT FRANE
je res pravi narodopisec /
EDI JE NA KLOPCI
in išče na polici prostor za pregledano delo človeškega znanja; v našem primeru za Sloveniko.
KRIŽKRAŽEVI SODELAVCI
V tej številki so sodelovali: Simon BIZJAK, Dušan JELINČIČ, Aleksander MUŽINA in Jože PETELIN. Ilustrator: Barbara BONETA.
1	2	3	4	5	6	I	7	A		8	9	10	11	I	12	A		13	14
15							A		16						U		17		
18						19		20						21		22			
23					24								25						
26				27								28							
29			30								31								32d
O		33								34								35	
	36								37								38		
39								40								41			
42							43								44				
45				J		46						C		47					
48			49 D		Y						Tu		L						
VODORAVNO:
1. južnoameriška država, 8. žensko ime, 13. Ace Mermo-lja, 15. priprava za merjenje, 16. morala, nravnost, 17. del dneva, 18. bivši sloviti ameriški atlet (Lee), 19. premaknitve, 21. trda zlitina, 23. Ita ... Kravanja, 24. tisoči del, 25. star izraz za zgodbo, izmišljeno povest, 26. kravica, 27. so lahko v gotovini ali na obroke, 28. majhna stava, 29. simbol za kem. prvino galij, 30. ice, 31. zapis zgodovinskih dogodkov po časovnem zaporedju, 33. živila, 34. tuje žensko ime, 35. avt. oznaka Coma, 36. medeninasta jezična piščal z ustnikom, 37. majhna brada, 38. zorana zemlja, 39. slana voda, 40. žival družine sodoprstih kopitarjev, 41. hišni bogovi v starem Rimu, 42. zabojček, škatlica, 43. srebrno bela kovina, 44. košarkar Jugoplastike, 45. podoba golega telesa, 46. sloviti madridski muzej, 47. glej desno sliko, 48. znak za kem. prvino tantal, 49. mesto v ZDA v državi Ohio, 50. tisoči del metra.
NAVPIČNO:
1. ime pomorščaka Vespuccija, 2. ubožica, 3. vrsta plevela, 4. mesto na Siciliji, 5. Norveška, Islandija, 6. Theodor Komer, 7. kar se naroča, 8. hunski vladar, 9. ime košarkarja D'Antonija, 10. smučarske reševalne sani, 11. italijanski ženski spolnik, 12. blago iz jute, 13. samospev s spremljanjem instrumentov, 14. vohunka Hari, 16. francoski pisatelj Zola, 17. mestna ... pot, 19. so lahko jezikovna in tudi dmštvena, 20. žensko ljubkovalno ime, 21. celica, 22. smučarka Hess, 24. glej levo sliko, 25. del pohištva, 27. davna bitja, 28. prsti na roki, 30. češka denarna enota, 31. snovi iz kvasovk, 32. slovenski kipar (Lojze), 33. kraško drevo, 34. muza ljubezenskega pesništva, 35. mitnine, 36. podložniško delo, 37. je bila značilna za Kralja Matjaža, 38. glavno mesto Maroka, 39. morska riba roparica, 40. načrt, 41. ločeni prostori v gledališču, 43. okrajšava za profesionalca, 44. naj starejši Noetov sin, 46. avt. oznaka Pistoie, 47. italijanska pritrdilnica.
K	0	L	A	R		K	0	A	R
S	T	E	N	A		S	T	N	A
P	0	K	0	P		P	0	0	P
S	L	A	N	A		S	11111111 -J	N	A
B	A	R	K	A		B	A	! K	A
K	R	E	M	A		K	R	M	A
M	A	Z	D	A		M	A	D	A
S	L	0	G	A		S	\	G	A
N	A	P	0	R		N	A	0	R
S	T	1	N	A		S	1	KI N	A
M	1	Š	K	A		M	1	K	A
Gornjim besedam v levem liku spremenite srednjo črko, tako da v desni lik zapišete novo črko in s tem dobite besede določenega pomena.
Vse nove črke v desnem liku (navpično) vam bodo dale ime in priimek znanega voditelja kmečkih uporov, kronanega v Zagrebu.
*		
	SPLOŠNOST	Besede premikajte
	OPERACIJA	drugo nad drugo levo in desno tako, da dobi-
	NOUGAT	te v treh navpičnih stolpcih tri dirkače for-
	MANSDORF	mule 1 (dva sedanja in
	PLATANA	enega bivšega).
		RAZKUŽILO	SLOG	KRAJ PRI ZADRU	- KRAJ PRI OPATIJI	KARLOVAC
DATELJNI PREDENEC						
GRSKORIMSKI STARI VEK						
VELIKI GORSKI VRH						LJUBKOVALNO IME ZA OČETA
ODŽAGAN KOS DEBLA				FR. PILOT FORMULE 1	STRUPENA BREZBARVNA TEKOČINA	
VES BREZ VOKALA			REMI PRI • Šahu LECCE			
VSE, KAR JE BELEGA						
STRUPEN BOJNI PLIN						
KONEC POLOTOKA			VZKLIK BIKOBORCA MILILITER			
•KANAL KURILNE NAPRAVE						
ZAGOZDA, VEZNI ELEMENT PRI STROJIH						KRIŽKHAŽ JE VAS
i — 1~T
2	črki: El, KC, LI, LL, NG, NI, NM, OL, OT, OV, RI.
3	črke: ALK, ITI, JOE, OSE, OTA, PRI, SKI, SLA,
SOŽ, STA.
4	črke: AMOR, ATIK, DVOM, EMIR, GIGI, IASI,
KARO, KITA, NINI, RASA, SEVČ, SMER, VBOD.
5	črk: IBRIK, KEOPS, ONIKS, OOLIT, TROLA.
6	črk: ADAGIO, INTIMA, IRMICA, MATINE, TE-
OREM.
7	črk: ARANŽER, TERMIKA.
8	črk: AEROSTAT, RARITETA, SANDOKAN.
10 črk: DVOROČNOST, KMETOVALEC.
13 črk: ADMINISTRATOR, RADIOTELEGRAM, TRAGIKOMEDIJA, TRANSATLANTIK.
												
												
												
					i =							
					lil							
												
												
												
												
								■				
					E					C		
										1		
										T		
S pomočjo vpisane besede CIT in črnih polj razporedite v lik vse besede ob strani. Če jih boste prvavilno razporedili, boste v sivih poljih dobili ime evropske prestolnice.
	1					6				
	2					7				
	3					8				
	4					9				
	5					10				
V srednji lik (označen s številkami) vpišite besede s štirimi črkami.
1. znano zdravilišče v Karniji (... Terme), 2. svetovljansko francosko mesto na Rivieri, 3. ime filmskega igralca Sharifa, 4. rimski, oz. vatikanski sodni zbor (Sacra ...), 5. zvita ženska, 6. tečaji, skrajne točke osi, 7. že odrasel pobič (... od fare), 8. del telesa, okončina, 9. ime slapa na Tolminskem, 10. prometni objekt.
Besedam na levi dodajte spredaj še po eno črko, besedam na desni tudi po eno na koncu. Tako dobite besede naslednjega pomena:
1. opera nemškega skladatelja Friedericka von Floto-wa, 2. enka, osnovno število, 3. potujoči vernik, popotnik, 4. velika žaba, 5. majhna vrtna hišica, 6. morska žival, hobotnica, 7. naziv nealkoholne pijače iz pomarančnega soka, 8. preliv, del suknje, 9. vrč, stara vinska mera, nekaj več kot 1 liter, 10. del Ljubljane.
Vse glave in repi, brani navpično v sivih poljih, dajo priimek in ime tržaškega skladatelja.
ANAGRAM Z IZPUSTOM ČRKE
ČRNE MUCKE?
Ne, pač pa neka druga črna živalca. V gornjih dveh besedah spustite črko C, vse ostale pa premiči-te tako, da boste dobili ime te živalce!
ISTOPISNICA
Eno popevko je 1 2 3 4 5 6, eno zadrgo je 1 2 3 4 5 6 in bliskovito uspela!
Nad zgornje številke morate vpisati dvakrat isto besedo, ki se piše enako, a ima povsem drugačen pomen, nad vsako številko vpišite po eno črko.
DOPOLNJEVANKA
1---------------2E— 45 — 6N3
Na zgornjih sedem črtic vpišite v istem zaporedju sedem črk priimka znanega malteškega politika (Don), na številke pa ime evropske rakete (ki je hkrati tudi žensko ime) v zaporedju, ki ga kažejo številke. Hkrati s črkama E in N, ki sta že napisani, boste prebrali ime in priimek itaijanskega politika.
Križkraž 26 — V.
KAJ SE BO PRIKAZALO
Pobarvaj le dele označene s trikotnikom
	M
f	7	\
	
	Tl r~f\
(bi	iH /
VODORAVNO:
1. zdravju škodljiva kemijska snov,
6. gips,
11.	očrti,
12.	poveljnik PLO (Jaser)
14.	mesto v južni Franciji
15.	japonski drobiž,
16.	španski spolnik,
17.	Josip Stritar,
18.	Daley Thompson,
19.	telefonska celica,
21. hunski vladar,
23.	sršenar,
24.	osebni zaimek,
25.	angleško-irski dramatik (George Bernard),
28. zmanjšanje napona človeških in živalskih tkiv,
32.	pripadnik angleške konservativne stranke,
33.	deželni (vladarjev ali škofov) namestnik, upravnik cerkvenih posesti,
34.	ljubkovalno žensko ime,
35.	začetek inercije,
36.	evropska država,
39. odprtina v steni,
41.	ameriški košarkar Gil-more,
42.	reka v Angliji,
43.	moško ime,
44.	Anton Aškerc,
45.	jugoslovanski košarkarski strokovnjak Nikolič.
NAVPIČNO:
1.	Krasova namiznoteniška igralka Miličeva,
2.	tristoti del,
3.	večno mesto,
4.	so lahko sečne in tudi krvne,
5.	tekmovalna steza,
6.	naš pesnik Kravos,
7.	predsednik Kostarike,
1	2	3	4	5		6	7	8	9	10	
11						12					13
14						15				16	
17			18			19			20		
21		22				23					
	24							25		26	27
28				29	30	31		32			
33								34			
35				36			37				38
39			40		41				42		
43						44			45		
Nobelov nagrajenec za mir,
8.	odličen nizozemski nogometaš (Marcoj,
9.	Španija, Francija,
10.	mesto v Normandiji,
13. pod,
20. usnje,
22. najmogočnejši srednjeveški papež (III.),
26. pripadnik indoiranske
jezikovne veje,
27.	William Inge,
28.	zrakoplov,
29.	žensko ime
30.	vrsta športne jadrnice,
31.	dišeča, smoli podobna snov,
37.	oče,
38.	ruska plesalka Pavlova,
40. noge brez soglasnikov.
Skromnost
Zrelo skromen mladenič ne ve, kako bi vprašal svoje dekle, da se vzameta.
Naposled se odloči in plaho reče: »Draga, bi hotela postati mama mojih sinov?«
»Koliko pa jih vendarle imaš?« odvrne ona.
V trafiki
Tonček, nekoliko vžgan, pomotoma vstopi v trafiko in vpraša: »Rad bi par čevljev.«
»Kako par čevljev, saj smo vendarle v trafiki. Tu se prodajajo znamke in vse potrebno za kadilce!«
Tonček pa odvrne: »Mar so kadilci brez čevljev?«
Uspavalno sredstvo
»Tonček, Tonček!« zavpije žena sredi noči.
Tonček se prebudi.
Žena pa: »Pozabil si vzeti tableto za spanje!«
Utrujeni oče
»Očka, zdiš sč mi zelo utrujen!«
»Tako utrujen sem, Janezek, da ne morem migniti niti s prstom,« reče oče‘in se vleže na divan.
Tedaj pa Janezek: »Torej poslušaj, očka, zaostal sem v šoli!«
Otorinolaringolog
Peterček se pobaha z Janezkom: »Moj oče zna kar štiri jezike!«
»Moj pa veliko več, je namreč otorinolaringolog,« odvrne Jane-sezk.
			
DCČITI/C 17 TC e S	Z TE STE	VILKE		
NASLOVNA STRAN
KRIŽANKA Z NAŠIM PISATELJEM: 1. besnost, 7. pod-kop, 12. CS, 14. Elton, 15. Ara-rat, 17. amen, 19. ocet, 20. sto-lar, 21. triko, 22. gin, 23. Pir-min, 24. priziv, 25. RD, 26. Ale-mao, 27. Brežan, 28. stanar, 29. slepar, 30. .Donovan, 31. ata-man, 32. Re, 34. lesek, 35. rom, 36. obor, 37. fesi, 38. jen, 39. bager, 40. ZR, 41. pagat, 42. Molotov, 44. etiketa, 46. baloti, 47. N. K., 48. upori, 49. nat, 50. lisa, 51. Tito, 52. Art, 53. klor. Na sliki: Alojz Rebula.
STRAN II.
NAŠI IN DRUGI KVIZI. 1. Trilussa, 2. na Škotskem, 3. Ubald, 4. v Amsterdamu, 5. v Savi, 6. 1936, 7. Jasna, 8. Nils Gustaf Dalen, 9. kris, 10. v Švici.
ŠAHOVSKA PROBLEMA. 1. problem: 1. Sg4:! hg4; 2. Dh4 + Kgl; 3. Dg3+ Khl: 4. f2 in beli se je vdal, saj ne more preprečiti mata. 2. problem: 1. Tc5 Dc5:; 2. Th7:! Kh7: Dg7 mat.
KRIŽANKA ZA POLIGLOTE. 1. circo, 6. snip, 10. idiot, 11. lati, 12. near, 13. katar, 14. DA, 15. riavere, 17. elmetti, 19. in,
20. reader, 21. one, 22. Dora, 23. mai.
ANAGRAM V STAVKU. GOT FRANE = etnograf.
ANAGRAM V STAVKU. EDI JE NA KLOPCI — enciklopedija.
STRAN III.
KRIŽANKA ZA STRPNEJŠE.
1. Argentina, 8. Amalija, 13. A. M., 15. mernik, 16. etika, 17. ura, 18. Evans, 19. premiki, 21. stelit, 23. Rina, 24. promile, 25. štorija, 26. ica, 27. plačila, 28. stavica, 29. Ga, 30. kravice, 31. kronika, 32. D, 33. hranila, 34. Evelina, 35. CO, 36. trobilo, 37. bradica, 38. ral, 39. slanica, 40. prašiča, 41. Lari, 42. kaseta, 43. platina, 44. Sobin, 45. akt, 46. Prado, 47. Sežana, 48. Ta, 49. Daytona, 50. milimeter. Na slikah = Planica, Sežana.
STRAN IV.
MAGIČNI LIK. 1. koledar, 2. opereta, 3. lesorez, 4. erotika, 5. derivat.
ZAMENJAVA ČRK. Komar, Stana, potop, slina, bajka, kra-
ma, Magda, sluga, nabor, stena, Micka. Rešitev = Matija Gubec.
PREMIKALNICA. Rešitev = Senna, Prost, Lauda. SLIKOVNA KRIŽANKA. Lasnik - antika - rtina - ril - ys -pat - belina - iperit - rt - ole -dimnik - klin. Na sliki = Lar-ry Bird.
STRAN V.
KOMBINACIJSKA KRIŽANKA - EVROPSKA PRESTOLNICA. Transatlantik - ra-diotelegram - aranžer - r - ose - Gigi - NM - oolit - ITI - El -STA - o - Keops - kita - OV -OT - rasa - a - sla - matine -Atik - 1 - e - e - dvom - NI - e -dvoročnost - KC - ibrik - Irmi-ca - Joe - alk - Emir - administrator. Na sliki = Atene. GLAVE IN REPI. 1. Marta, 2. enica, 3. romar, 4. krota, 5. utica, 6. polip, 7. fanta, 8. rokav, 9. bokal, 10. Moste. Rešitev = Merku Pavle.
GALUS ZA VAS. Anagram z izpustom črke: Črke besede črne mucke, z izpustom črke c, premečemo v murenček. Isto-pisnica: odpela. Dopolnjevan-ka: Mintoff Ariana = Aminto-re Fanfani.
STRAN VI.
SLIKOVNA KRIŽANKA. Srna - peč - kot - p - AT - žoga
-	gozd - la - kolo - dim - g - BŽ
-	Sara - srce - letalo - pipa -zid - luna - plan - jama - okno
-	riba - a - as - re - a - ozon -lipa - Aden.
STRAN VIL
KRIŽANKA. 1. strup, 6. mavec, 11. orisi, 12. Arafat, 14. Nimes, 15. rin, 16. el, 17. J. S., 18. D. T., 19. kabina, 21.Atila, 23. osar, 24. oni, 25. Shaw, 28. atonija, 32. Tori, 33. vicedom, 34. Evi, 35. ine, 36. Albanija, 39. okno, 41. Art, 42. Nen, 43. Nace, 44. A. A., 45. Aca!
STRAN VIII.
SLIKOVNA »KOŠARKARSKA« KRIŽANKA. Skupek -pomori - Ararat. - rogoz - Isa -mak - T. Š. - dental - Aris - aki
-	Modri - Gina - kamera - as -Isonzo - epoha - CT - Dev - nit
-	asi - jora - era - Ta - T. K. -okolica - Ender - hrbet - rtiči -NA - Divac - scena - aleja -Oidip - M. J. - njive - Biserka -atoli - Ank - alt - Verdi - mol -Bird - žara - Cooper - I. S. -Astrid - ti. Na slikah = Magic Johnson, Nikos Galis, Vlade Divac, Larry Bird.
DVORANA
ZA
PREDVAJANJE
FILMOV
NAJVIŠJA
GORA
TURČIJI
MOČVIRSKA
RASTLINA
ZVEZNA
DEŽELA
V
AVSTRIJI
ISTRSKO
LETOVIŠČE
JE
LAHKO
KLESCNI
NIZOZEMSKI
HUMANIST
MORSKI
SESALEC
FILMSKA
IGRALKA
MIRANDA
FR. TENISAC
IN
TAKO
DALJE
IME
ATLETINJE
SIMEONIJEVE
RASTLINA
Z
BELIM
MLEČKOM
LAHKA
POLETNA
OBUVALA
TONE
Škarja
ZOBNI
GLAS
GALISOVO
MOŠTVO
SMUČARSKE
REŠEVALNE
SANI
DESNI PRITOK ... NILA
ODLIČEN SP. KOŠARKAR
IT. FILM. IGRALKA LOLLOBRIGIDA
VISOKA
IGRALNA
KARTA
ANTON
AŠKERC
SOČA (IT.)
SL. KNJIŽEVNIK (DAMASCEN)
STIK
DVEH
PLOSKEV
DOBA,
VEK,
RAZDOBJE
VELIKI
ŠPORTNIKI
DEL ZAH. INDIJE
NAČIN
PRENEHANJA
GOSPOD.
ORGANIZACIJ
UČINKA
TRAKULJE
NERODNA
ZENSKA
DOBA,
VEK
THEODOR
KČRNER
IVAN
TAVČAR
PERIFERIJA,
PREDMESTJE
ODLIČNA
VZHODNONEMŠKA
PLAVALKA
DEL
TELESA
GLEDALIŠKI
ODER
SIN
LAJA
IN
JOKASTE
DELI
ZEMLJIŠČ
REŠKA
KNJIŽNA
ZALOŽBA
VODORAVNA
POVRŠINA,
GLADINA
KLIC,
POZIV
JUGOSLO.
NOGOMETNI
TRENER
OSIM
KORALNI OTOKI V
TROPSKIH MORJIH
ZENSKO
IME
Četrti
RIMSKI
KRALJ
GR. BOG LJUBEZNI
FR. FILM. IGRALKA (BRIGITTE)
MICHAEL
JACKSON
AZIJSKA
REKA
INDIJSKI
MITOLOŠKI
JUNAK
ZELENA
RUDNINA
ZBIRKE
ZEMLJEVIDOV
NIZEK
ZENSKI
GLAS
TONSKA
LESTVICA
DROG NA VOZU
POSODA ZA PEPEL
ŠPANIJA,
ITALIJA
AM. FILM. IGRALEC (GARY)
INGEMAR
STENMARK

TUJE
Zensko
IME
OSEBNI
ZAIMEK
VIII. Križkraž 26