SHMKKl MUVKM AK mogel tu v tujini brez učinkovite opore svojega naroda? Da, če bi se ti naši mladi kulturniki vrgli v naročje režima v domovini, bi jim le-ta na vse' načine omogočaj da bi se v osebnem stiku z rodno grudo in njenim kulturnim bogastvom slovensko obogatili, Ker pa hočejo ostati povsem svobodni tudi v svojem narodnem kulturnem mišljenju in ustvarjanju, se te ponujene roke ne bodo oklenili. Oklenili bi se pa pomoči naše izseljenske skupnosti, Ali ni tovrstna opora našim mladim slovenskim izseljenskim kulturnikom tudi naša kulturna dolžnost? Ali ne spada v delokrog Slovenske kidturne akcije tudi to področje?! Diplome podpornega članstva Naša ustanova smatra vse rojake, ki kaj darujejo zanjo ali ji kakorkoli pomagajo, tudi vse naročnike, kot svoje podporne člane. Vsem tem sodelavcem bomo do konca tega leta poslali diplomo, s katero jih SKA sprejema v svoje vrste kot podporne člane. Vse, ki boste to diplomo prejeli, prosimo, da jo sprejmete kot priznamje in izraz hvaležnosti za vaše dosedanje žrtve slovenski izseljenski kulturi, pa tudi kot vabilo in prošnjo k nadaljevanju vašega požrtvovalnega sodelovanja! Opozarjamo na vrsto prihodnjih kulturnih večerov v Buenos Airesu! Program na naslednji strani. ljubiteljski ali poklicni kulturniki? AZLIKOVATI med amaterskim in profesionalnim kulturnim delovanjem ni povsem lahko delo, zlasti če imamo pred očmi posamezne primere. V naši skupnosti se dogaja, da neprofesionalni kulturni delavec mnogokrat kakovostno in kvantitativno več zmore, kakor poklicni kulturnik. Trditev utemeljujejo tehtne izvedbe na področju literature, gledališča, esejistike in drugih umetniških in znanstvenih področij. Kljub temu pa je vprašanje razmerja med poklicnimi in ljubiteljskimi kulturnimi dejavnostmi mnogokrat predmet razpravljanja v naših krogih in včasih tudi povod razburjenja in jeze. Večkrat smo že slišali, da tega ali onega niso sprejeli v določene organizacije naše slovenske skupnosti, ker ni imel diplome, priznanja ali podobnega - ostal je na nižji stopnji „prijateljev“ organizacije. Dobro je, da o tem nekoliko razmislimo. Najprej, kar zadeva vprašanje razmerja med prvo in drugo “stopnjo”. Pojem amaterstvo ali ljubiteljstvo ima namreč precej razširjen slabšalni pomen, in sicer označuje nestrokovno, površno opravljanje kakega dela. V tem smislu je razmerje med dvema različnima kvalitetama določene dejavnosti. Vendar tu ne bomo razpravljali o teh dveh kakovostih, temveč o značilnostih obeh vrst, ki jih ločujemo samo po tem, kdo jih opravlja (kot poklicna dejavnost ali zgolj ljubiteljska dejavnost). Taka delitev nima za kulturno dejavnost nikakršnih bistvenih posledic. Konvertit in nobelovec Aleš Carrel pravi v svojem človek-neznanec, da „ni treba nikakršne posebne visoke kulture za oploditev estetičnega in religioznega čuta, ki poraja pesnike, umetnike in mistike. Kdorkoli se nesebično ukvarja z različnimi pogledi lepote, dela kulturno” (La incognita del hombre, Bs. As., 1957, 138). čut za pravičnost nam pravi, da ne kaže izkazovati priznanja tistemu, ki svojo poklicanost izpričuje zgolj na papirju; mnogo več pozornosti je vreden tisti, ki je s svojim delom rodil več ali manj skromen dosežek. Koliko je med nami izšolanih oderskih igralcev ali pevcev? In vendar nastop amaterskih igralskih skupin, neprofesionalnih slikarjev, glasbenih amaterjev, itd. izpolni vrzel. Ali sploh moremo reči, da imamo dovolj strokovnjakov in ne potrebujemo amaterjev? Sicer pa kakršnakoli delitev med poklicnim in ljubiteljskim kulturnim delovanjem izhaja iz starih varljivih opredelitev kulturne dejavnosti kot privilegiranega področja človeškega delovanja. Mnogi morejo danes doseči splošno omiko in ne nujno preko šol. šolska izobrazba posreduje oblike in smeri, ki so same po sebi vrednote, a ki še ne predstavljajo kvalitete. Res je, da na ljubiteljskem področju zasledimo „znanstvenika“, ki s težavo dožene, kar bi s šolanjem mimogrede pridobil; umetnika, ki je zastal na zastarelih osnovah in je v svojem kritičnem pogledu ozek; takega, ki skrči obseg svojega področja zgolj na njemu dosegljivi svet; spet takega, ki v svojem ljubiteljskem zanosu skrajno poenostavlja. In končno so tudi taki, ki se ne morejo znebiti mnogih predsodkov. Vrhunska kulturna ustvarjalnost je kot ena najpomembnejših delov duhovne ustvarjalnosti naroda in zgodovinske tradicije stvar trajne človekove aktivnosti in zaradi tega osnovna naloga poklicnih kulturnih delavcev. A ta poklicanost je možnost, ki mora priti do izraza in se uveljaviti kot res pomembna. Razmerje, torej, med ljubiteljskimi in poklicnimi kulturniki ni konkurenčno. Nikakor ne moremo govoriti o nesmiselnem tekmovanju in očitanju, še posebej pa ne o izpodrivanju ene oblike z drugo, ali ene oblike s praznino druge. Gre za med seboj dopolnjujoči se nalogi, za med seboj povezani osnovi. V zdomstvu še daleč ni dovolj kulturnih dejavnosti in sožitje tega, kar imamo, gradi veljavnost. Neprecenljiva vrednota pa je, da pomagam tam, kjer sem potreben, in da se umaknem tam, kjer moja dejavnost ni več pomembna. A.R. ska potrebuje krušnih očetov... Pravila Slovenske kulturne akcije predvidevajo dvojno članstvo: redno, ki je ustvarjalno, in podporno, ki ustvarjanju rednih nudi moralno in gmotno oporo. SKA šteje danes v slovenskem izseljenstvu in zamejstvu okrog 100 rednih, ustvarjalnih članov. Potrebovala bi pa več sto podpornih članov, ki bi ustvarjalcem omogočali delo. Kot podpornega člana moremo smatrati že vsakega našega naročnika, kajti z naročnino na naše publikacije in njih branjem daje moralno in gmotno oporo izdajanju- Plačujočih naročnikov je danes po vsem svetu, izven domovine (tja naše publikacije ne smejo!), kvečjemu nekaj nad 200. Z njih naročnino stroški izdajanja in drugega dela SKA še daleč niso kriti. Zato so še večjega pomena vsi tisti naši naročniki, ki poleg naročnine naklonijo naši ustanovi še druge, večje ali manjše vsote, s katerimi ustanova krije samo po sebi umevni primanjkljaj. Ti vsi so torej podporni člani Slovenske kulturne akcije, takorekoč njeni krušni očetje. uAibihoikjcUc* škg Pred letošnjo umetniško razstavo Bare Remec V drugi polovici septembra bo v okviru kulturnih večerov naše organizacije v Buenos Airesu akademska slikarka Bara Remec razstavila vrsto svojih akvarelov. Doslej je razstavljala bolj svoja olja in bo v pogledu tehnike letošnja njena razstava gotovo prijetna novost. To priliko bo porabila Slovenska kulturna akcija, da se bo spomnila ostvaritelja slovenske slikarske akademije v Argentini, pokojnega, Marjana Marolta, ki je ta izredni podvig prvih let naše ustanove kot njen tajnik poklical v življenje in v tej umetniški šoli predaval. Slikarica Bara Remec je bila ena glavnih učnih moči v njej. Pokojnega vodja slikarske akademije ob desetletnici njegove- smrti bo ob odprtju razstave označil vodja likovnega odseka, SKA arh. Jure Vombergar. Razstava bo odprta cel teden po odprtju in se bodo mogla razstavljena dela tudi odkupiti. Cankarjeva ,,Lepa Vida“ v Buenos Airesu Slovensko gledališče v Buenos Airesu, ki ga sestavljajo večinoma režiserji in igralci, ki so člani Slovenske kulturne akcije, je družno z našo organizacijo v režiji Maksa Borštnika uprizorilo pač najtežje uprizorljivo, a literarno najbogatejše slovensko dramsko delo, Cankarjevo Lepo Vido. O uprizoritvi je urednik Meddobja France Papež objavil v tedniku Svobodna Slovenija strokovno pisano označbo tega Cankarjevega dela in pohvalil njega izvedbo na našem odru. Režiser Maks Borštnik je res z uprizoritvijo te drame pokazal izredni kreativni pogum in prepričevalno težnjo po čistem gledališkem ustvarjanju, ki mu ne gre le za zadovoljitev občinstva, ampak pred vsem za odkrivanje in poustvarjanje umetniških vrednot. Prihodnji Kulturni večeri v Buenos Airesu 25. septembra — akad. slikarka BARA REMEC — razstava akvarelov. Razstava bo odprta do 2. oktobra. 2. oktobra — TINE DEBELJAK ml. — Prostor in čas (relativnostna teorija). 16. oktobra — DR. TINE DEBELJAK, častni predsednik SKA — Ob 80 letnici rojstva Joža Vombergarja. Sodeluje gledališki odsek. 1. novembra — Metropolit DR. ALOJZIJ ŠUŠTAR — Odnos vere' in kulture v izseljenstvu. 13. novembra — DR. ANDREJ FINK — O legalnosti in legitimnosti državne oblasti. 27. novembra — KATICA CUKJATI — Vpliv suarezia-nizma na revolucionarna gibanja v argentinskem XIX. stoletju. V vsej kulturni zgodovini človeštva pa so se v posameznih narodih pojavljali tudi takozvani meceni, plemeniti darovalci izredno visokih vsot v pomoč kulturnemu ustvarjanju bodisi posameznikom bodisi ustanovam. Tudi Slovenska kulturna akcija jih je že več doživela in jih še doživlja: To so darovalci vsot za knjižne natečaje ali v podporo izdanju te ali one knjige, če v tej številki na drugem mestu objavljamo skorajšnji izid nove knjige, ki jo založi in izda Slovenska kulturna akcija, bo to mogoče samo zaradi mecenskega daru. Koliko takih mecenov bi SKA potrebovala, če bi hotela razviti vse lepe možnosti kulturnega ustvarjanja med slovenskimi izseljenci po svetu in v zamejstvu! A je med Slovenci le peščica naročnikov SKA, še manj njenih podpornikov, meceni so pa bele vrare. če kdaj, bi bilo zdaj potrebno, dati slovenskim kulturnim ustanovam zlasti v izseljenstvu, spričo njega idejne in krajevne oddaljenosti od matične domovine, vso oporo, potrebno visokemu kulturnemu delu. Nova knjiga Slovenske kulturne akcije Soustvarjalec slovenskega srednjega šolstva v času zavezniške zasedbe na Primorskem prof. Alojzij Geržinič je na podlagi gradiva, ki ga je zbral pokojni pionir tega šolstva dr. Srečko Baraga, in iz razprav, ki so izšle v Italiji, sestavil pomembno zgodovinsko dokumentirano monografijo, študija prikazuje prizadevanje pokojnega, člana in odbornika SKA dr. Srečka Baraga in njegovih sodelavcev v pomoč zavezniškim oblastem pri delu za ostvaritev slovenskega šolstva na Primorskem in pa težave, ki so se pri tem pojavljale, in sicer v največji meri od strani režimskih priganjačev komunistične Jugoslavije. Slovenska kulturna akcija se je odločila, da izda to delo pred vsem iz zavzetosti za osvetljevanje slovenske zgodovine v narodnostno tako pre-izkušanem delu našega naroda, pa tudi v spomin pionirju današnjega slovenskega šolstva na Primorskem dr. Srečku Baragu. O delu, ki je že v tisku, bomo še pred izidom objavili v Glasu obširnejšo analizo. Smrt našega poverjenika V Clevelandu so pokopali Janeza Ovsenika, ki je bil dolga zadnja leta svojega življenja vodja tamkajšnje Slovenske pisarne (ki so jo protikomunistični Slovenci ustvarili v Baragovem domu). Sedanja voditeljica pisarne gospa Marija Meglič v sporočilu o njegovi smrti povdarja, da je pokojni Ovsenik vodil pisarno brez vsakega honorarja. Tej pisarni je tudi naša ustanova od početka pošiljala v prodajo- svoja izdanja. Pokojni jih je z zavzetostjo ponujal rojakom in le obtoževal, da je vnema za slovensko knjigo zadnje čase pojemala. Tako rajnemu Janezu Ovseniku tudi Slovenska kulturna akcija dolguje veliko hvaležnost. Bog mu vse idealno delo na. zemlji poplačaj v večnosti! Med amaterji tudi profetsionalci Slovenska mladina Velikega Buenos Airesa, sinovi in hčerke protikomunističnih izseljencev, združeni v Slovenski dekliški organizaciji in Slovenski fantovski zvezi, je priredila svoj XIII. glasbeni festival v veliki dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu. Festival je bil skrbno pripravljen in je izkazal lepo zavzetost slovenske mladine za našo pesem in za instrumentalno glasbo. Med drugimi so nastopili tudi nekateri, ki se glasbi posvečajo profesionalno. Med njimi naj omenimo le sodelavca našega Glasa Andreja Jana iz Slovenske vasi, ki je nastopil kot pianist s zahtevnimi skladbami veikih komponistov in jih izvajal s zadovoljivo tehniko in doživeto interpretacijo. Naši natečaji Komisija je že prejela nekaj del naših literatov, za natečaj o izseljenski problematiki je čas še do- konca decembra. O koncertu solista Janeza Vasleta in o drugih kulturnih večerih objavimo poročilo v prihodnjem GLASU. Pismo iz Tokia (julij 1982) Dragi Glas! Oprosti, da Ti pišem šele zdaj, ko se je poletno sonce nagnilo v teh gorah (kjer pišem) proti jeseni; ne le po prastarem kitajskem koledarju, ki ima> še zmeraj pode-želsko veljavo, ampak tudi dejansko - letos k-ar noče hiti poletno vroče, vsaj od 35 stopinj severne širine1 naprej vse tja na severovzhod. V takšhih okoliščinah bi ti lahko po pravici pričakoval julijsko pismo, a vreme ni edini činite/j, kot pravimo, ko gre za ustvarjanje, pa četudi v obliki kulturnega kramljanja. Pesem ptičkov pred velikim steklenim japonskim oknom se zdi tako brezskrbno komponirana, a obilica mastnih črvov v teh gozdovih igra pri tem svojo važno nizko vlogo. Naj Ti prevedem - kar se da pesniško -iz japonščine 8. stoletja pesem, ki jo je zložil otomo Ja-kamdči (po naše pisano): pet vrstic po 5, 7, 6, 7, in 8 zlogov, napisanih od zgoraj navzdol, od desne na levo, v vzporednih stolpcih: „V pomladno nebo - med žarki prešernimi - vzpenja se, vzpenja - škrjanček; a jaz ostal - sem s težkim srcem življenja/' Po japonsko se te besede berejo takole:,,Ur dur a ni - tereru hdrubi ni -hibdri dgari - kokoro kandši mo - hitori ši omoeba." Kakor vidiš, sem tudi jaz obdržal enako število zlogov; po pravici povedano, japonski izvirnik s svojo nevsakdanjo obliko izražanja, z nekaterimi arhaičnimi besedami, z močnim kontrastom podob, ki jih vsi, ki živimo v tesnem stiku z japonsko naravo, takoj razumemo -japonski izvirnik očara; pri slovenskem prevodu (in tukaj mislim ne na svoj, ampak na kak bodoči in zares mojstrski prevod) pa si želim še' kakšne kitice, da bi dramatiko doživljanja še bolje občutil; slovenske besede ne morejo pričarati japonskega okolja; morda pa je bilo napak, da sem skušal obdržati enako število zlogov, enako razvrščenih kot jih ima japonski izvirnik; morda je pravilen postopek ta, da dodam toliko novih besed, kolikor jih zahteva izvirnik, da more zaživeti japonski človek v japonski naravi daleč proč od japonskih otokov. Dejstvo je, da te otoke neprestano oblikujejo tokovi Tihega oceana, vetrovi iz Amerike, Filipinov, Kitajske in Sibirije, vulkanski premiki v otoški zemlji sami, in seveda genetični iln sociološki premiki na otoški zemlji. Japonska je še posebej svet kontrastov; prav zato se mi zdi, da ima konkretnost v japonski literaturi skoraj osreden položaj, kakor da bi svet sestavljali predvsem konkretni kraji, časi, nagibi, želje in usode. Kakor da ie tako zmeraj bilo in kakor da bo zmeraj tako in kakor da so japonski otoki značilen izsek vesoljne resničnosti. Seveda se je po drugi svetovni vojni tudi na Japonskem marsikaj spremenilo, a ne tako temeljito in ne tako splošno, da bi zgornji poskus analize ne bil več veljaven. Smisel za konkretnost je velika pridobitev, ne le za literaturo; vsaka takšna močna poteza ima svoje neskladnosti; ena izmed teh je vtis, da imajo načela le toliko vrednosti, kolikor se javljajo in uveljavljajo (n. pr. v obliki politične sile) v konkretnem svetu. JJovoli, da tukaj pretrgam tkivo tega analitičnega raz-mišljanja, nimam namreč pri roki virov, s katerimi bi lahko podprl to razčlembo, ki se trenutno lahko opi-ra le na omejeni repertorij japonskih pesmi in iger in na to in ono povest. Morda pa bodo prebivalci republike SKA, raztreseni po celinah, laže segli po virih, ki jim bodo pomagali osvetliti lastno izkustvo in tako omogočili vpogl\ed ti življenje in ustvarjanje človeka njihove &rugačne dežele. To bi bil doprinos k primerjalni literarni kritiki, ki je tako koristna ustvarjalcem. Med nama rečeno: ko še enkrat preberem ta in ona snoja slovenska pisma, potem ko jih tiskana prejmem tdkorekoč nazaj za spomin, se zmeraj občutno zavem - ponavljam: zmeraj -, da prenekateri stavek sicer zveni slovensko, vendar odgovarja po svojem načinu mišljenja bolj načinu izražanja v angleščini odnosno japonščini, vsaj kolikor tvori člen v določenem odstavku. Vendar se trudim, da med pisanjem pozabim svoje El ministro de Relaciones Exteriores y Culto, Juan Ramon Aguirre Lanari, senalo entre otros conceptos, que inicia su gestion en dias dificiles, palpitantes aun por “la sangrienta accion militar que acaba de librarse en nuestras tierras malvinenses, (en las que la Repu-blica ha luchado contra la avidez colonialista de Gran Bretana)”. El pals en “un hondo sentimiento y reac-cion de contenido patriotico, adopto una posicion firme y acorde con el interes nacional. Tuvo que asumir la guerra para defender su dignidad ante el ‘ataque des-piadado’ y lo hizo como ultimo recurso, despues de un siglo y medio de pacientes reclamos, ante la indife-rencia y la negativa del usurpador, a toda negociacion”. Asimismo advirtio que los episodios vividos y la unidad nacional que los mismos generaron no pueden malo-grarse, y que en funcion de ellos la opinion internacional ha despertado en su interes, tomando gradual y promisoria conciencia del problema, y que por ello no se puede aludir la consideracion del origen y funda-mento colonial que se basa la usurpacion britanica. LA REDACCION japonsko in angleško govoreče okolje. Spomni me, prosim, na takšno nevarnost nelepega pisanja, kadar se Ti zdi umestno; pisati v lepi slovenščini — truditi se za to vrlino - je v skladu z božjim darom, ki ga materinščina predstavlja ■ po njej smo v najtesnejšem stiku z božjim stimrstvom čutnih in duhovnih danosti. V julijskem Glasu sem bral, da je Zrnecovemu filmu v angleščini ime On the Trail, v slovenščini pa Sledovi (svetniškega škoja I. F. Barage). Angleški izraz je pomenljiv v zvezi s pionirji, Indijanci, skavti, detektivi, in sploh iskalci ljudi in dogodkov. Temu bi odgovarjal bolje slovenski izraz ,,po sledovih". Ali pa: „po pionirskih sledovih". Včasih so naslovi skoraj enako važni kot privlačno vabilo k važni vsebini. V istem Glasu prinašaš izvleček iz Brumnovega predavanja - kaj ko bi vsako poročilo o predavanju opremil z izvlečkom, tega, kar se Ti je zdelo najbolj pomenljivo? Saj veš, kako smo vsi daleč od B. Airesa, posebno pa Tvoj vdani Važno sporočilo članom in prijateljem Kulturne akcije Vse redne člane Slovenske kulturne akcije, njene prijatelje, ustanove, ki z nami dopisujejo, slovenske in tuje založbe, s katerimi izmenjavamo publikacije, vabimo, da svoje dopise, želje, ponudbe in prošnje naslavljajo zgolj na njen uradni sedež: Ramon L. Falcon 4158 1407 Buenos Aires, Argentina. Pravtako pošiljajte na ta naslov vsa denarna nakazila na ime blagajnika g. Alojzija Rezlja. Dva odbornika SKA kot gledališčnika pri predstavi živega križevega pota: levo blagajnik Alojzij Rezelj, desno vodja gledališkega odseka SKA Frido Beznik. slovenski premalo poznani katoliški roman Pred nekako dvema letoma je Baragovo misijonišče v Buenos Airesu izdalo delo “POPOTNIKI", ki je nastalo pred štirimi desetletji v domovini, a ga je pisec, ki se nam predstavi s psevdonimom Aleksij Goriški in živi v Jugoslaviji, šele zadnja leta mogel obdelati ter pripraviti za tisk. Ker je med Slovenci katoliški romanopisec redka pojava, nam mora biti delo toliko bolj drago, zlasti še, ker je tudi literarno močno. Slovenski izobraženci po svetu morda na ta roman niso bili primernoi opozorjeni in ga večinoma ne poznajo, kar je vsekakor pomanjkljivost. Dr. Tine Debeljak nam je o delu pred nedavnim zapisal svoje sledeče mnenje: „Romanopisec Aleksij Goriški, pisatelj obširnega dela POPOTNIK, je napisal široko zasnovani roman iz življenja po prvi svetovni vojni v Ljubljani, z. motivi ruskih emigrantov in prvih ljubljanskih visokošolcev, pa med podajanjem prve meščanske kapitalistične družbe in prvih socialnih revolucionarjev. To je gotovo široka in plastična podoba Ljubljane in problematike dobe prva leta po prvi vojni. Pa ni samo ta široki pogled na družbo vrednota tega premalo ocenjenega romana, temveč tudi njegova duhovna problematika, povezava Vzhoda in Zahoda v Sloveniji (ruska duša in socialni radikalizem) in naša družba v propadanju in dvigu mu dajeta nevsakdanjo globino. Res da prehaja ta problematika večkrat v filozofske traktake, vendar je v njih življenjska sila vidna in duhovna kriza te ekspresionistične dobe nazorna in resnična, kar sem svoj čas, ko sem roman ocenjeval, premalo poudaril. Zdaj romanu priznavam večjo vrednost in zasluženo literarno pomembnost in ga lahko označujemo kot enega izrazitejših sodobnih katoliških stvaritev v povojni slovenski književnosti." Po vsem tem je jasno, da delo ,,Popotniki" spada v vsako slovensko knjižnico kot literarna slovenska vrednota. Ker ga v večini knjižnic slovenskih izobražencev po svetu pač še ni, zato sporočamo, da je na razpolago še nekaj desetin izvodov tega. romana, ki je bil tiskan v mali nakladi in zato že predstavlja slovensko knjižno redkost. Dobi se lahko pri Slovenski kulturni akciji in pri poverjenikih Slovenske kulturne akcije. Cena skoraj 600 strani obsegajočemu delu je 15 dolarjev. VSI SLOVENSKI IZOBRAŽENCI se bomo v ponedeljek, 1, novembra ob 20 zbrali v veliki dvorani Slovenske hiše na kulturnem večeru Slovenske kulturne akcije, ko bo prišel med nas slovenski metropolit, nadškof dr. Alojzij Šuštar, da nam bo predaval o odnosu vere in kulture v izseljenstvu Ob 15-letnici Korotana na Dunaju. Slovenski visokošolski dom „Korotan“ na Dunaju je lani praznoval 15 let svojega obstoja. Dom je na razpolago vsem slovenskim študentom in v kolikor teh ni, zasedajo njihova mesta študentje in študentke drugih narodnosti. Dom ,,Korotan" je ob tem svojem jubileju izdal izredno okusno izdajo na 80 straneh, ki nosi naslov: Glas „Koro-tana" ob petnajstletnici, leto 1981, številka 7. List — to pot pravzaprav knjižica — vsebuje več člankov in študij. V prvem p. Ivan Tomažič, vodja Doma, ustanavlja sklad za pospeševanje, raziskovanje in uveljavitve slovenske zgodovine. Prepričan, da se je slovensko zgodovinopisje pretežno naslanjalo na tolmačenje tujih zgodovinarjev, ustanavlja sklad, ki naj bi prispeval k ,.razčiščevanju odprtih vprašanj o slovenski zgodovini in kulturi ter njenem uveljavljanju doma in v svetu." V knjižici sodelujeta tudi Jožko Šavli (Karantanski klobuk - najpristnejši slovenski simbol, strani 7-37 in Črni panter - najstarejši karantanski grb, 38-68) in Vinko Mirt (Grbi slovenskih dežel - spomeniki naše navzočnosti v zgodovini, 69-76). 25-letnica SKAD-a v Argentini Prav tako so lansko leto praznovali svoj jubilej študentje, ki se zbirajo okrog Slovenskega katoliškega akademskega društva v Argentini. SKAD je za svoj sreberni jubilej izdalo brošuro z naslovom: Visokošolci ob Srebrni reki. Izdaja na 32 straneh je tudi mišljena kot začetek lista, ki bi povezoval slovenske visokošolce po svetu. Zamisel takih letopisov bi gotovo dobila odmev pri visokošolcih. Želimo organizatorjem uspešno delo. V brošuri je več prispevkov. Dr. Milan Komar daje viso-košolcem besedo na pot: Rast, neprestana rast. Osrednji del izdaje so Glasovi od vsepovsod. To so odgovori na anketo, ki jo je društvo poslalo za božič 1980 in dobilo odgovore iz raznih ameriških in evropskih dežel. Vredno je delo, ki so ga izvršili uredniki (Marjanka Kremžar, Mi-riam Jereb in Gregor Batagelj) s kroniko 25 let skado-veža življenja. Obojim: Iskrene čestitke! naši krušni očetje... Naročnino SKA 1982 so plačali: Argentina „Katoliški misijoni" za 11 slov. misijonarjev Baragovo misijonišče duh. Franc Sodja CM inž. Leon Pitterle Rezika Marinšek Božo Eiletz Dušan Pipp Ivan Bukovec Franc Bidovec Avgust Clemente Rudolf Ribnikar mons. dr. Mirko Gogala Simona Rajer Darko Šušteršič Janko Bradač dr. Jože Dobovšek, st. inž. Jernej Dobovšek ZDA dr. J. Goršič Ana Gaber prof. J. Arnež Darovi Nemčija Duh. Ciril Turk, 90 USA dol. N.N., 30 DM Še za I. knjižno loterijo SKA sta poslala: Mons. dr. J. Zdešar, 300 DM duh. dr. B. Rozman, 300 DM ZDA Duh. Jože Vovk, 60 USA dol. Mons. Leon Kristanc, 2.200.000 pesov Kanada Jožef Kmetič, 400 kan. dol. Kanada duh. Janez Kopač CM Venezuela duh. Janez Grilc Viktor Pipp Slavka Voglar Franc Willenwaldt Brazilija Inž. Janez Ložar čile duh. Andrej Prebil CM Nemčija duh. dr. Branko Rozman duh. Ciril Turk Francija dr. Ciril Guštin Švica dr. Karel Vojska Avstrija duh. Janez Hafner Venezuela Slavka Voglar, 72 USA dol. Viktor Pipp, 20 USA dol. Argentina Mons. dr. Mirko Gogala 3.500.000 pesov duh. I. Caserman, 200.000 p. Stane Snoj, 100.000 p. Janko Bradač, 150.000 p. dr. Zlatko Tomšič, 600.000 p. arh.J. Vombergar, 700.000 p. dr. S. Kociper, 1.000.000 p. duh. B. Koman, 1.000.000 p. Antonija Račič, 500.000 p. CORREO ARGENTINO CORR. CENTRAL y SUC 7 TARIFA REDUCIDA CONCESION 6228 R. P. 1. 1328339 GLAS je glasilo Slovenske kulturne akcije. Urejuje ga tajništvo. Tisk Editorial Baraga del Centra Misional Baraga, Colon 2544, 1826 Remedios de Escalada, Pcia. Buenos Aires, Argentina. Vsa nakazila na: Alojzij Rezelj, Ramčn L. Falcon 4158, Buenos Aires 1407, Argentina. - Editor responsable Slovenska kulturna akcija (Andres Jose Rot), Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires 1407, Argentina.