L J U B L J A N A , MAREC 1975 LETNIK 24, ŠT. 3, STR. 53-80 novost v gradbeništvu ’ r>T v ^ 1 2 : I.- y - % •,{.• • "•-■-»-‘.•tv V ,*- - l* NOVODUR-cementno lepilo za keramične ploščice NOVODUR-VIRGO-belo cementno lepilo za fugi- ranje NOVODUR -UNIVERZAL- lepilna ter izravnalna masa VIADUR- podložna izravnalna masa y - it s». VIAFIX-cementno lepilo za niveliranje in popravilo betonskih podov VILAPLAN - izravnalne mase za strope in stene NOVODUR - lepilna emulzija lepila in izravnalne mase C1W KARIIIA cc GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJEC M M 1 1 V E S T N I K ŠT. 3 — LETNIK 24 — 1975 V S E D I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings MIRKO MEŽNAR-PETER AMBROŽIČ: Sistem monolitnih industrijskih tlak ov ..................................................54 Modem industrial heavy-duty concrete floors MILAN DREU: Montaža armiranobetonskih kasetnih plošč.............................................64 Installation of precast concrete slab units (plates) VLADIMIR ČADEŽ: Vloga in pomen strokovnih izpitov.......................................................... 67 Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises Novice kolektivov: Stavbenik K o p e r ..........................................................................................69 GIP Obnova L ju b ljan a .................................................................................69 GIP Ingrad C e l j e ..........................................................................................70 SGP Pionir Novo m esto.................................................................................71 Cementarna Trbovlje..................................................................................... 71 GP Tehnika L ju b ljan a .................................................................................72 In memoriam SVETKO LAPAJNE - MAKS MEGUŠAR: V slovo Dušanu Bercetu.............................................................................72 Iz strokovnih revij in časopisov From technical reviews ING. A. S.: Anotacije iz jugoslovanskih revij 73 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Reports of Institute for material and structures research Ljubljana SMILJAN UMEK: Sanacija konstrukcij z napenjanjem 75 Tej številki Gradbenega vestnika prilagamo položnice. Prosimo, da naka­ žete članarino (in naročnino) v znesku 100.— din za tekoče leto. Kjer so orga­ nizirana društva, boste članarino poravnali njim — zato položnic ne prilagamo. če potrebujete podatke o ev. ostanku dolga, jih dobite na ZGITS — telefon (061) 23 158. Vsem, ki boste svojo obveznost takoj izpolnili, se lepo zahvaljujemo. ZVEZA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE O d g o v o rn i u r e d n ik : S e rg e j B u b n o v , d ip l . in ž . T e h n ič n i u r e d n ik : p ro f . B o g o F a tu r U r e d n iš k i o d b o r : d r . J a n k o B le iw e is , d ip l. in ž ., V la d im ir Č ad e ž , d ip l. in ž ., M a r ja n G a s p a r i , d ip l. in ž ., d r . M ilo š M a r in č e k , M a k s M e g u š a r , d ip l . in ž ., A n to n P o d g o r š e k , S a š a Š k u l j , d ip l. in ž ., V ik to r T u r n š e k , d ip l . in ž . R e v i jo iz d a ja Z v e z a g ra d b e n ih in ž e n i r je v in te h n ik o v S lo v e n i je , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le f o n 23 158. T e k . r a č u n p r i N a ro d n i b a n k i 50101-678-47602. T is k a t i s k a r n a T o n e T o m š ič v L ju b l ja n i . R e v i ja i z h a ja m e se č n o . L e tn a n a r o č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 100 d in , z a š tu d e n t e 38 d in , z a p o d je t ja , z a v o d e in u s ta n o v e 500 d in S p o š t o v a n i n a r o č n i k i ! Sistem monolitnih industrijskih tlakov UDK 69.025.351 UVOD Nagel razvoj tehnologije v sodobnih industrij­ skih obratih postavlja pred načrtovalce in gradite­ lje industrijsk ih objektov vedno bolj zahtevne na­ loge v pogledu konstrukcijskih rešitev. To velja tud i za industrijsk i tlak, ki m ora pogosto izpolnje­ vati naslednje lastnosti: — odpornost proti m ehanskim vplivom, to so v glavnem statične in dinam ične obremenitve, udarci, obrusi itd., — odpornost pro ti kem ijskim vplivom, ki jih povzročajo razni agensi, npr.: voda, naftn i derivati, kisline, lužine itd., — odpornost na visoke tem peratu re in tempe­ ra turne spremembe, — toplotno neprevodnost v pogledu kontaktne­ ga in transm isijskega odvajanja toplote, — neiskrivost in odvajanje elektro-statičnega naboja, — nedrsljivost in m ožnost preprostega vzdr­ ževanja, — možnost preprostega in cenenega popravila poškodb. Poseben vidik kvalitete, ki ga m ora vsak indu­ strijski tlak zadovoljiti, pa je trajnost. Popravilo oziroma zam enjava industrijskega tlak a praviloma povzroča sorazmerno velike stroške. Pogosto je po­ trebno razen zgornjega sloja odstran iti tudi vso podlago, če želimo izrabljen tlak nadom estiti s kva­ litetnim. K tem u loramo prište ti še stroške zastoja proizvodnje v času adaptacije. Z lasti slednje več­ k ra t celo praktično onemogoča zam enjavo poško­ dovanega tlaka, posebno v prim erih, kadar je obrat z izrabljenim tlakom »ozko grlo« proizvodnega pro­ cesa te r zastoj v njem povzroča tud i zastoj proiz­ vodnje v ostalih obratih tovarne. P ri p reudarku trajnosti industrijskega tlaka pa moramo upoštevati še naslednje: večinoma težijo vse vrste proizvodnje k večjim serijam, k množin- ski proizvodnji, kar povzroča povečano količino pretoka m ateria la v obratih. Zaradi tega moramo predvidevati v bodočnosti tud i povečane obtežbe na deponijah in m edfaznih skladiščih te r težja transportna sredstva. Izkušnje kažejo, da so postali tlaki v mnogih industrijsk ih objektih sčasoma pre­ cej bolj obremenjeni, kakor pa so predvidevali v M IR K O M E Ž N A R , D IP L . IN 2 . P E T E R A M B R O Ž IČ , O R G . D E L A času projektiranja, tj. p ri upoštevanju tedaj zasno­ vane tehnologije proizvodnega procesa. Nedvomno je torej, da moramo pri izbiri indu­ strijskega tlaka upoštevati navedene dejavnike in to ne samo pri obrabnem sloju, temveč moramo hkrati upoštevati tudi zahteve, ki zadevajo pravilno za­ snovo zgornjega ustroja kot celote. Le s tem lahko zagotovimo investitorju, da m u po nekaj letih ne bodo stroški adaptacije industrijskega tlaka ne­ predvideno obremenili gospodarjenja v proizvod­ nji. Namen tega sestavka je seznaniti bralce z ne­ katerim i vrstam i tako im enovanih monolitnih in­ dustrijskih tlakov (Nemci jih imenujejo »estrich­ lose Industrieböden«), ki zadovoljujejo uvodoma opisane zahteve in ki so se tud i p ri nas že dokaj izvajali* V sestavku pa obravnavam o tudi značil­ nosti zasnove tlaka kot celote in sicer tako, kot si posamezni sloji sledijo po vrstnem redu v kon­ strukciji od zgoraj navzdol. 1. OBRABNI SLOJ 1.1. Splošna razdelitev tlakov Če izvzamemo zahtevo trajnosti, ki jo mora vsekakor zadovoljiti sleherni industrijski tlak, se ostale zahteve, ki so navedene uvodoma, le izjemo­ ma pojavljajo vse hkrati. Zato je zaradi racional­ nosti smotrno uporabljati različni m aterial za ob­ rabni sloj. V nadaljevanju ne obravnavamo m a­ teriala, ki ga uporabljamo v izjem nih prim erih (npr. jeklene plošče p ri vplivu visokih tem peratur ali PVC obloge pri tlakih, ki niso obremenjeni). V večini prim erov bomo nam reč zadovoljili zahteve in hk ra ti dosegli racionalnost v pogledu stroškov, če uporabimo tlak izmed navedenih v spodnji ta ­ beli. * Podjetje za izdelavo podov in tlakov »Zvezda« Maribor je izvedlo kot kooperant gradbenih podjetij v letih 1973 in 1974 ca. 70.000 m2 takih tlakov. Med drugim v naslednjih objektih: Skladišče »Kovinoteh­ ne« Celje (Gradis), Hala servisne službe »Gorenje«- Velenje (Vegrad), Cevovod-Maribor (Stavbar, Gorenj­ ski tisk v Kranju (Projekt) itd. Za izdelavo visokovrednega betona je bil kot agre­ gat uporabljen »Korodur« (WESTPHAL HARTBETON KG-Berlin), za izdelavo epoksidnih tlakov pa »Araldit« (CIBA-GEIGY. Basel). Tabela monolitnih industrijskih tlakov z ozirom na odpornost proti mehanskim in kemijskim vplivom L a s t n o s t i M e h a n s k a o d p o r n o s t 7pin rinhtra t l a č n a t r d n o s t 800 k p /c m 2 z e io a o o r a o b ru s < 6 c m 3/50 Cm 2 t la č n a t r d n o s t p o d la g e s i ecu j a o b ru s < 12 c m s/50 c m 2 p o ln i lo : k v a r c n i p e se k , ž l in d re do 3 m m p o ln i lo : k v a r c n a m o k a , b a r i t , g r a f i t , a z b e s t i td . K em ijs ka o dp or no st Zelo dobra organske in anorganske kisline in lužine, razredčila itd. Vezivo: epoksidna smola a) Epoksidni tlak maltni tip debelina 5—7 mm b) Epoksidni tlak samorazlivni tip debelina 3 mm c) Antistatični epoksi tlak debelina 3—5 mm Srednja olja, bencin, oljne emulzije, voda, detergenti itd. Vezivo: cement d) Visokovredni betonski tlak debelina 10 mm e) Poliuretanski premaz nosilne betonske plošče debelina 0,3—1 mm Tabela je zasnovana tako, da so posamezne vrste tlakov razporejene po stopnjevanju m ehan­ ske in kemijske odpornosti. Mehansko odpornost dosegamo s polnilom, in sicer bolj zahtevno odpornost s kvarcnim peskom in drugim materialom visoke trdotne stopnje, m ak­ simalne velikosti zrn do V* debeline sloja, manj zahtevno pa s polnili, ki dajejo tlaku ostale lastno­ sti (npr. popolno gladkost, neiskrivost, elektropre- vodnost, žilavost itd.). Stopnjevanje kemijske odpornosti dosegamo s sprem injanjem veziva. Novejše modifikacije epok- sidnih smol so zelo odporne predvsem na anorgan­ ske kem ijske agense, pa tudi na večino organskih, kljub močni koncentraciji in trajnem u vplivu. Ke­ mijsko manj odporni pa so obrabni sloji s cement­ nim vezivom ali poliuretanski premazi. V nadaljevanju sestavka je predvsem v poglav­ ju 2.3 obravnavan obrabni sloj iz visokovrednega betona, ki ga je mogoče nanašati neposredno na sveže vgrajeno in vakuum irano nosilno betonsko ploščo. Ta vrsta tlaka je tudi sicer najširše uporab­ ljiva. Ostale vrste obrabnih slojev, ki bazirajo na vezivu iz sintetičnih smol (epoksi ali poliuretan) pa se nanašajo na nosilno betonsko ploščo, ki smo jo po vakuum iranju ustrezno površinsko obdelali (bolj ali manj zgladili, odvisno od debeline sloja). Te tlake nanašamo po preteku treh do štirih ted­ nov, ko se je betonska plošča že popolnoma strdila in dosegla ustrezno trdnost in maksimalno dovo­ ljeno vlažnost. Zaradi odličnih adhezijskih lastnosti sintetičnih smol tudi tu dobimo povsem monolitno sprijem ljivost obrabnega in nosilnega sloja brez vmesnih izravnalnih slojev. 1.2. Debelina obrabnega sloja P ri obravnavanju potrebne debeline obrabne­ ga sloja se bomo zaradi pom anjkanja domačih nor­ mativov oprli na AGI norme (ZR Nemčija A rbeits­ gemeinschaft Industriebau e. V. A rbeitsblatt A-10). Le-te obravnavajo visoko vredne betonske tlake (Hartbeton) te r jih razvrščajo glede uporabljanega m ateriala in potrebne debeline v odvisnosti od obremenitve. K er bi bilo obravnavanje vseh varian t tukaj preobširno, nameravamo povzeti po AGI norm ah le m aterial, ki se zaradi cenenosti in skladnosti z na­ šimi vrstam i cementa tudi največ uporablja tj. g ru­ pa »U« (mineralni agregati in žlindre). Za to vrsto agregata predpisujejo AGI norme naslednje vrednosti: upogibno-natezna trdnost min. 100 kp/cm2 tlačna trdnost min. 800 kp/cm2 obrus po DIN 51 108 maks. 6 cm3/50 cm2 Predpisana debelina sloja pa je od 8—15 mm v odvisnosti od obremenitve (od lahkega do n a j­ težjega prometa). Obrazložitev tako norm iranih debelin najdemo pri R. Zollinger ju (3), ki smatra, da so obrabni sloji v debelini le nekaj mm prim erni samo za lahek transport oziroma da so odporni le proti obrusu. P ri udarcih in pri transportu na kolesih pa se tako ta ­ nek sloj hitro prebije, razen tega pa ni ustreznega raznosa sil v površinskem obrabnem sloju. Na ta način pa tudi visoka tlačna trdnost obrabnega sloja ne pride do izraza, ker prenaša neposredno vse obremenitve površina nosilne betonske plošče s tlač­ no trdnostjo ca. 300 kp/cm2. Zaradi tega se v praksi za visokovredne betonske obrabne sloje uporablja običajno debelina 10 mm. To debelino nekoliko zmanjšamo le p ri obrab­ nih slojih iz epoksidnega veziva, ker je mogoče z njimi dosegati večje tlačne trdnosti kot s cement­ nim vezivom. Debelina epoksidne m alte je zato obi­ čajno od 5—7 mm. 1.3. Uporabnost posameznih vrst industrijskih tlakov Z ozirom na opisane lastnosti bomo posamezne vrste industrijskih tlakov opisanih v tem sestavku izbirali za naslednje industrijske obrate: a) epoksidni tlak — m altni tip debeline 5—7 m ilim etrov v obratih kemijske, živilske, tekstilne in ostale industrije s transportom po tlaku te r vpli­ vom kem ijskih agensov tem perature do 100° C; b) epoksidni tlak — samorazlivni tip debeline 3 mm v obratih kakor pod a), vendar le z lahkim transportom po tlaku; c) antistatični epoksidni tlak — samorazlivni tip debeline 3—5 mm za obrate z nevarnostjo eks­ plozije, k je r m ora tlak ustrezati posebnim zahte­ vam predpisov o zaščiti p ri delu; d) visoko vredni betonski tlak debeline 10 mm za obrate kovinsko-predelovalne in ostale industri­ je, za skladišča, garaže, parkirne prostore itd. z raz­ novrstnim transportom po tlaku; e) poliuretanski premaz debeline 0,3—1 mm za industrijske obrate brez transporta in deponij na tlaku, za avtom atizirana skladišča, garderobe, ob­ ratne pisarne ipd. 2. NOSILNA BETONSKA PLOŠČA 2.1. Splošno Skupno za vse industrijske tlake, ne glede na izbrano vrsto je to, da so glede ponašanja v dobršni m eri odvisni tudi od nosilne betonske plošče. Samo po sebi je umevno, da tudi najboljše obrabne plasti m orajo slediti m orebitnim deformacijam nosilne betonske plošče. Če torej hočemo strokovno preso­ ja ti o industrijskih tlakih, ne moremo tega storiti, ne da bi presojali zgornji ustroj kot celoto in še posebej ne najvažnejši element, nosilno ploščo. Pogoji, katere naj zadovolji ustrezno priprav­ ljena betonska plošča, so naslednji: a) kakovost betona naj bo takšna, da dosežemo ustrezno natezno trdnost, b) sprijem ljivost betona z obrabno plastjo naj bo čimbolj popolna, c) debelina plošče naj bo v skladu s predvide­ no obremenitvijo, natezno trdnostjo betona in no­ silnostjo podlage. P rv i in tre tji pogoj se v določeni m eri preple­ tata, kar je podrobneje razvidno iz naslednjih po­ glavij. 2.2. Kakovost betona in vezava z obrabno plastjo P ri določitvi potrebne kakovosti betona se na­ slanjamo na izkustvene norm ative, ki veljajo za ceste. Po teh norm ativih naj znaša m arka betona 300 kp/cm2 pri m anjših obtežbah, oziroma 450 kp na cm2 pri največjih obtežbah. Te zahteve nekoliko omilimo pri betonskih ploščah v notranjosti indu­ strijskih hal, ki niso izpostavljene večjim toplotnim spremembam in se zadovoljimo z m arko betona 300—400 kp/cm2. Tehnološke priprave betona ne moremo ob­ ravnavati v vseh podrobnostih, zato se omejimo na tiste glavne značilnosti projektiranega betona, ki olajšajo presojo pravilne tehnološke zasnove beton- ske podlage. Naš namen je poleg običajne ekono­ mičnosti p ri izdelavi betona še doseganje ravnosti površine in predvsem čim boljšo sprijem ljivost med obrabnim in nosilnim slojem. To najlažje dosežemo takrat, če se obrabni sloj nanaša, še preden je ce­ ment nosilne plošče začel vezati, to pa pomeni, da mora biti sveži beton zelo trdne konsistence. Takšna konsistenca pa tudi sicer pomeni večjo ekonomičnost, ker nižji vodocementni fak tor poleg m arke cementa in prim ernega vgrajevanja (zmanj­ šanja volumna por) najbolj vpliva na doseganje ka­ kovosti (marke) betona. Zaradi lažjega razum eva­ nja so ti medsebojni odnosi grafično prikazani na sliki 1. V praksi se je pokazalo, da je večkrat zelo tež­ ko doseči zadovoljivo vgrajevanje p ri trd i konsi­ stenci, zlasti takrat, ko imamo mnogo arm ature ali druge ovire. Zato so se pri izdelavi tlakov razvili posebni postopki betoniranja, od katerih omenjamo tako imenovani vakuum irani beton o katerem je govora v naslednjem poglavju. 2.3. Vakuumirani beton in njegove prednosti Postopek vakuum iranja sestoji v tem, da se pravkar vgrajena in izravnana betonska površina zračno-tesno prekrije z vakuum skim i preprogami. Te preproge so s cevmi povezane z vakuum skim agregatom, ki proizvaja podtlak (sl. 7). P ri tem se norm alni zračni tlak neposredno na betonsko po­ vršino zmanjša za 80—90 °/o, razlika zračnega p ri­ tiska, tj. 8000—9000 kp/m 2 pa pritiska na preprogo ter zbija beton. Višek vode iz betona, k i ni vezan na hidratizacijo cementa, se pojavi na površini te r se skozi filtre, ki so p ritrjen i na spodnji strani pre­ prog in cevi izčrpa v posebno komoro vakuum ske­ ga agregata. F iltri onemogočijo, da bi se poleg vode izsesal tud i cement oziroma drobnejše frakcije agregata. Postopek vakuum iranja tra ja 1—2 m inu­ ti za vsak višinski cm plošče, tj. 20—40 m inut za ploščo debeline 20 cm, odvisno največ od konsisten­ ce betona in količine m ikro-frakcij. Površina, ki se vakuum ira v enem postopku, znaša 30—60 m2. Največja prednost postopka z vakuum iranjem je možnost opustitve vmesnega izravnalnega sloja med nosilno ploščo in obrabno plastjo, ki je sicer predviden po AGI norm ah. Namen izravnalnega dolžina.,1" Sl. 2. Dolžina elastičnosti »L« v odvisnosti od d e­ beline p lošče in m odula stisljivosti gram ozne pod­ lage Sl. 3. M aksimalne vp livn ice za m om ent v točki 1. (na robu) in 2. (v polju). Pozitivne ordinate predstavljajo nateg na spodnjem delu p lošče sloja je poleg postopnega doseganja večje točnosti izravnave tudi zm anjšanje napetosti, ki nastanejo zaradi velike razlike v doziranju cementa p ri no­ silnem in obrabnem sloju. Izkušnje pa so pokazale, da je sprijem ljivost med posameznimi sloji tj. med obrabnim, izravnal­ nim in betonsko ploščo zelo problematična, zlasti tedaj, če je beton m ehkejše konsistence in je zato treba počakati, da se beton strdi (proces strjevanja cementa končan), preden nanašamo izravnalni sloj. V bistvu se takšni sloji največkrat obnašajo kot plavajoči estrihi z vsemi znanimi pomanjkljivostmi, kot so vihanje robov, odstopanje posameznih slojev, ki povzročajo kasnejše drobljenje in podobno. V akuum irani beton pa omogoča takojšen na­ nos obrabnega sloja in s tem zanesljivo sprijem anje obrabnega in nosilnega sloja v monolitno ploščo. Ostale prednosti vakuum iranega betona pa so še: a) pocenitev izvedbe zaradi pospešenega strje­ vanja betona, b) lažja organizacija dela zaradi hitrejšega razopaževanja in m anj čakanja, c) p rihranek cem enta pri doseganju iste trd ­ nosti betona oziroma doseganje večje trdnosti be­ tona p ri isti količini cementa (sl. 1), d) povečanje trdnosti betona v zgornji coni no­ silnega sloja. S tem je dosežen učinek, ki naj bi ga imel izravnalni sloj (učinek vakuum iranja upada z globino), e) zm anjšanje mere krčenja im s tem manjše nagnjenje k nastajanju razpok v betonu, kar velja zlasti za nižje m arke cementa, f) doseganje večje natezne trdnosti, s čemer so ustvarjene možnosti za večjo razdaljo med regami (glej še pogl. 2.6), g) h itrejše doseganje norm irane trdnosti kar omogoča hitrejši začetek obratovanja v halah. Va­ kuum irani beton dosega že po treh dneh 2/a projek­ tirane trdnosti. 2.4. Debelina betonske plošče P ri določitvi potrebne debeline nosilne beton­ ske plošče se ne moremo zanašati zgolj na izku­ stvene norm ative, ki veljajo za ceste in letališča. Obtežba v halah je mnogo bolj raznovrstna, saj imamo tu razen prom etne obtežbe tovornjakov, še manjšo prom etno obtežbo viličarjev in drugo toč­ kovno ali ploskovno obremenitev statične in dina­ mične narave. Diagrami za dim enzioniranje vozišč, zlasti »AASHO ROAD TEST« nam koristno služijo le pri večji frekvenci tovornega prometa, kar pa je v ha­ lah redkost. Bolj prim erna za industrijske hale je Sl. 4. D oločitev potrebne debeline tampona ob?štbeaCija zelo lahka lahka srednja težka prometna obtežba: maks. pritisk lahki viličarji do 30tovornjakov/dan 100- 300 tovor./dan 1000- 3000 tovor./dan od kolesa oz. konc.obt. 1- 15 Mp 4Mp 5 Mp 5 Mp Porazdeljena obtežba: do 3 M p/m1 3-4 Mp/mJ 4 - 1 Mp/m2 8-10 Mp/m2 debelina plošče 14cm I6cm 18 tm ZO / 24- cm smotrna uvedba: nosilnost gram podlage min Ez = debelina gram.podi. v odvisnosti od nosilnosti Ep ž 300kpjtm planuma armatura1 po posebni presoji * Pri debelinah tampona d^3Qcm se običajno predvidi stabilizacija in tako zmanjša potrebna debelina.za Ji do Jr Sl. 5. Sm otrna izvedba ind. tlakov v odvisnosti od obtežbe in nosilnosti tal (planuma) uporaba vplivnic za toge plošče na elastični podlagi. Take vplivnice zasledimo npr. p ri E. Neumannu (l), to so ploskovne vplivnice po PICKETT-RAY, oziro­ ma pri K. H. W ölferju (2), k je r pa tabelarične vpliv- nice veljajo le linijsko in sicer za podolgovate tra ­ kove. Vplivnice po PICKETT-RAY so za uporabo nekoliko odročne, ker je preštevanje m ajhnih polj zamudno in nezanesljivo. Nekoliko bolj praktična je uporaba tabel po Wölferju, vendar pa je obseg veljavnosti omejen. S kombinacijo teh dveh metod pa je možno priti do bolj enostavnih vplivnic, ki so prikazane na sliki 3. Obdelane so le vplivnice za momente in sicer za dve najbolj m erodajni točki (ekstremni vrednosti), tj. točka ob prostem robu (točneje na območju ob vogalih in regalih) ter točka na poljubnem mestu v notranjosti plošče. Vplivnice za prečne sile so izpuščene, ker pri ploščah ne vplivajo na dimenzioniranje. Kot dolžinska m era pri izvrednotenju vplivnic služi tako imenovana elastična dolžina »1« (po We- stergardu), ki znaša: kjer pomeni: E = elasticitetni modul betona (kp/cm2) h = debelina plošče (cm) ,u = Poissonovo število za beton (0,166) K = modul reakcije tal (kp/cm8) — glej še pogl. 3.1 Vrednost elastične dolžine se postopoma po­ veča pri prehodu iz čiste (kvadrataste) plošče na izraziti trak, kjer se zgoraj računani »1« poveča za 41 % (1 X 1/2). Vmesne vrednosti je možno dovolj točno oceniti v odvisnosti od razm erja stranic, kot pri drugih ploščah. Izvrednotenje vplivnic: — a) za koncentrirane obtežbe: M = 2- (P . q . cp) . 1 kjer pomeni: 4 E • h 8 12 (1 - K M = moment (kp/m) zaradi koncentriranih sil, ki nastopajo v opazovanem območju širine ca. 2 1 (1,00 m) P = koncentrirane sile v kp q = vrednost ordinat vplivnic ob delujočih si­ lah (sl. 3) y> = ocenjeni dinamični koeficient (1,10—1,50) 1 = elastična dolžina v m — b) pri enakomerno razdeljeni obtežbi: M = p (£>pov • L) • 1 kjer pomeni: M = moment (kp/m) zaradi razdeljene obtežbe v opazovanem območju šir. 1,00 m p = enakomerno razdeljena obtežba (kp/m2) L = dolžina opazovanega polja v m (sl. 3) Opov = povprečna vrednost ordinate za polje L Robne napetosti določimo po enačbi: M o = 6 — (kp/cm2) h2 Izračunana napetost »o« naj ne presega polo­ vične vrednosti p ro jektirane natezne trdnosti be­ tona (sl. 1). Zaradi preglednosti so elastične dolžine pri­ kazane na sl. 2, nekaj rešitev betonskih tlakov pa na sliki 5. Glede na to, da so napetosti na večjem delu roba plošče večje, je sm otrna tud i izvedba z vutami — slika 5. 2.5. Armatura plošče Problem arm iran ja betonskih plošč na elastič­ ni podlagi je nekoliko zapleten spričo dejstva, da pogoji naleganja (elastičnost gramozne osnove) ve­ činoma niso enakomerni. V bistvu se problem m ora reševati ob upošte­ vanju naslednjh dveh kriterijev: a) nosilnost podlage je v tolerančnih m ejah ± 5 — 8 °/o enakomerna, b) nosilnost podlage in s tem tudi predvideni usedki so precej neenakom erni. T L O R I S H A L E Ad a) V prim eru enakomerne nosilnosti pod­ lage zadostuje, da po postopku, opisanem v pogl. 2.4 izberemo debelino plošče te r izvršimo kontrolo robnih napetosti v notranjosti oz. ob robovih plo­ šče. A rm atura je potem teoretično potrebna le, če so dopustne natezne napetosti prekoračene. To praktično ne pride v poštev spričo dejstva, da so že pri izbiri minimalne debeline plošče postavljene empirične omejitve. P ri večjih obtežbah se rado zgodi, da so dopustne natezne napetosti prekorače­ ne le ob robovih, kjer se natezne napetosti v večjem delu pojavijo na vrhu plošče, vendar bo v večini slučajev sm otrneje povečati debelino plošče, kot pa arm irati. Ad b) Bolj zapletene so razm ere takrat, ko nosilnost podlage ni enakomerna, kar se v praksi zelo rado dogaja. Natančna ugotovitev neenako­ m ernosti je praktično nemogoča in zato tudi izra­ čun plošče preveč zapleten in nezanesljiv. Tu si pomagamo lahko le z empiričnimi podatki, ki ve­ ljajo za ceste. Najbolj zanesljivo, a žal tudi naj­ dražje je polaganje arm ature v spodnjem in zgor­ njem delu plošče. Bolj običajno je polaganje arm a­ ture le v eni legi in sicer v zgornjem delu pri plo­ ščah, ki so izpostavljene atmosferskim vplivom. V industrijskih halah pa običajno napetosti zaradi toplotnih razlik ne prevladujejo in v tem prim eru ra je položimo arm aturo na dnu po celotni površini plošče, oz. na vrhu ob robovih plošče. Običajna ko­ ličina arm ature je 3—5 kg po m2 in sicer je to naj­ večkrat zvarjena arm aturna m reža enakega pre­ m era v obeh smereh. 2.6. Rege Rege so kot povsod tudi tu predm et zase, saj se pogledi glede pravilne nam estitve in oblikova­ n ja pogosto spreminjajo. Enostavnega pravila za rešitev tega vprašanja ni, vendar pa nam empirič­ ni podatki iz strokovne literature (3), (4), (5) lahko pomagajo. Podobno kot pri cestah bomo razlikovali p ro­ storske, navidezne in delovne rege. R E Z A - A (prostorske rege) R E Z B - B ( n a v i de z ne rege) _|.jjr5cm lem zarezo ..... zalita z bitlftiijso ' r~1 razpoka krtoma etra L J delovne f 7 . . . V : 18 cm o o o <0oöO 0Ooo o O o 40 cm SI. 6. Zasnova in oblika reg Potek reg v tlorisu naj bo neprekinjen, podob­ no kot črte pri šahovskih poljih. Zam aknjenih reg se izogibamo ker se rega, prekinjena ob drugi prečni regi zelo rada sama podaljša in to v manj regularni obliki. P rav tako naj rege potekajo v osi stebrov in sicer vsaj v eni izmed osi, da se tako izognemo prostorskim regam okoli stebra v sredini polja. Končno moramo težiti, da so polja čimbolj kvadratne oblike, ali pa da stranice pravokotnih polj ne presegajo razm erja 1 : 1,5. Predvsem se mo­ ramo izogibati takšni razdelitvi reg okrog tem e­ ljev strojev, jaškov ipd., ki bi oblikovala polja v obliki črke »L«. Takšna polja moramo razdeliti v pravokotnike, čeprav so m ajhne površine. Sl. 7. Vakuum ska obdelava betona 3. GRAMOZNI ZAŠČITNI SLOJ (TAMPON) Prostorske rege predvidimo le na stiku plošče in sten oziroma stebrov, in sicer tako, da nam esti­ mo ca. 1 cm debeli stiropor med betonsko ploščo in steno te r ju tako popolnoma ločimo. Navidezne rege dobimo tako, da že nekoliko strjeni beton monolitne plošče zarežemo na zgor­ njem delu do 1/3 debeline plošče, pri čemer znaša širina rege ca. 5 mm. Spodnji del betonske plošče nato sam razpoka. Vlaganje raznih vložkov na spodnjem delu plošče se sm atra za nesmotrno in je lahko tudi škodljivo zlasti zato, ker pri zarezo­ vanju rege ne moremo zlahka zadeti (prekriti) čr­ to že pripravljene skrite rege. Posledice so običaj­ no dvojne rege in sicer ravno zarezana um etna re­ ga in tik poleg nje še nekoliko bolj vijugasta na­ ravna rega. Zgornji del rege (zarezo) zalijemo z ustrezno bitumensko maso ali zatesnimo s trajno- elastičnim kitom. Delovne rege nastajajo ob zaključku dnevnega dela. Te rege je treba stisniti in zaradi boljšega sprijem anja (boljšega prenašanja strižnih sil) iz­ vesti na pero in utor. Pravilom a take rege zareže­ mo kasneje na zgornjem delu, da postanejo navi­ dezne. Razdalja med regami je v največji meri od­ visna od načina betoniranja. P ri običajnem beto­ niranju znaša dovoljena maks. razdalja med rega­ mi ca. 35 h (h = debelina plošče) oz. ca. 1/3 o„, kjer je on dosežena upogibna — natezna trdnost betona. Ta k riterij je veljaven zlasti p ri vakuumiranem betonu, ker lahko na vrhu betonske plošče priča­ kujemo za ca. 40 % večjo natezno trdnost, kot iz­ haja iz sl. 1, to pa zaradi tega, ker je učinek va- kuum iranja na vrhu plošče večji kot na dnu (11). Za projektirano tlačno trdnost betona 400 kp/cm2, lahko torej pri vakuum iranem betonu pričakujemo upogibno — natezno trdnost od ca. 60 kp/cm2, kar po navedenem kriteriju pomeni dovoljeno razda­ ljo med regam i od 60 X 1/3 = 20 m. To pa se v do­ bršni meri) ujem a z em piričnimi priporočili iz (5), po katerih lahko polja med regam i dosegajo vel. od 300—500 m2. 3.1. Kriterij za določitev potrebne debeline tampona Podobno kot p ri cestah, bomo tudi tu obrav­ navali gramozni tam pon po: — a) k riteriju mraza, — b) k riteriju nosilnosti, — c) k riteriju življenjske dobe. Ad a) K riterij m raza je v tem prim eru neko­ liko manj pomemben, ker tem peratura v halah red­ ko pade pod 0° C. Z ozirom na m orebitna občut­ ljiva mesta ob vhodih in podobno, lahko ocenimo potrebno debelino gramoznega tam pona na h m;„ = = 20 cm. Osnovni pogoj pri tem je, da je planum ustrezno pripravljen (da je rešeno odvodnjavanje) kot je opisano v poglavju 4. Ad b) P ri k riteriju nosilnosti izhajamo iz te­ ga, da je potrebna debelina gramoznega sloja to­ liko večja, kolikor večjo nosilnost pričakujem o od gramoznega sloja in kolikor je nosilnost tem eljnih tal (planuma) manjša. Metod za dim enzioniranje tega sloja, oz. zgornjega ustroja kot celote je mno­ go, vendar se tu moramo om ejiti na tiste, ki so se najbolj udomačile in ki so hkra ti tudi praktikom najbolj razumljive. To so metode: modula reakci­ je tal »K«, modula stisljivosti ter metoda CBR. Metodi modula reakcije in stisljivosti sta v bi­ stvu isti in je korelacijo poenostavljeno možno do­ ločiti po obrazcu E» = 30 K. V obeh prim erih že­ limo nosilnost neke osnove izraziti kot razm erje med pritiskom ter usedkom plošče, s katero vršimo preizkus. p kp/cm2 s cm Pri metodi EL> je ta vrednost še korigirana, ta ­ ko da jo pomnožimo s premerom plošče I— .d l s Odtod tudi različni enoti kp/cm3 oz. kp/cm2. Pri metodi CBR se nosilnost določene osnove izraža v °/o od neke prim erjalne nosilnosti, ki velja za t. i. standardni m aterial. Nosilnost tal pa izražamo z: • 100 (v %) Ps kjer pomeni: p = pritisk na prim erjalna (izbrana tla (pri (kp/cm2) ps = pritisk na tla, ki jih želimo preizkusiti tem je m išljen tisti pritisk, ki v obeh p ri­ merih povzroča enak usedek). V orientacijo naj bo nanizanih nekaj približ­ nih podatkov o nosilnosti nezvaljanih ta l (9), (10): vlažna — slabo nosilna ilovica K k p /c m 3 2—5 CBR •/» 3—15 suha ilovica 6—10 20—40 gramoz z mnogo peska 10—12 25—50 gramoz z manj peska 15—25 60—80 Poznavanje nosilnosti tal in želena nosilnost tam pona nam omogočata določitev potrebne debe­ line tam pona (slika 4 — povzetek iz 161). Vprašanje potrebne nosilnosti tam pona je sicer dilemično, ker bi vsaj teoretično, lahko izhajali z manjšo nosil­ nostjo kot je prikazano na sliki 5. V našem pred­ logu je potrebna nosilnost vzeta iz (4) in (8). P re­ vidnost je upravičena zaradi dejstva, da je verje t­ nost neenakom ernega posedanja tam pona z vsemi nezaželenimi posledicami toliko večja, kolikor je nosilnost tam pona manjša. Kolikor tako dobljena debelina tam pona presega 30 cm, velja pretehtati ekonomsko upravičenost t. i. stabilizacije, tj. ople­ m enitenja tam pona z ustreznim vezivom (običaj­ no cement) na m estu samem. S tem lahko potrebno debelino zmanjšamo za 1/3 do 1/2 (1). Za posebno obdelavo tam pona se bomo odlo­ čili tudi tedaj, ko je potrebna toplotna izolacija. Ad c) K riterij življenjske dobe tem elji največ na izsledkih AASHO ROAD TEST, po katerih je nedvoumno dognano, da vsak, sicer prim erno di­ menzioniran zgornji ustroj toliko prej odpove, ko­ likor je izpostavljen večji pogostosti (frekvenci) ob- bremenitve. Mnogokje, med drugim v Švici, so te izsledke sicer nekoliko poenostavljeno, vendar pri­ merno upoštevali v svojih standardih za betonska vozišča. Predlog na sliki 5 upošteva te standarde kar zadeva prometno obtežbo. 3.2. Kakovost gramoza Kakovost gramoza bomo obravnavali najbolje s stališča njegove odpornosti na mrazu. V ta na­ men se najbolje poslužujemo kriterija m raza po švicarskih norm ah SNV — 40.375 (6). Ne zato, ker bi bil ta kriterij mraza v halah najbolj merodajen, temveč zato, ker je ta kriterij najbolj enostaven in se ujem a še z drugim i k ri­ teriji, ki so naslednji: a) količina mikrofrakcij — 0 < 0,02 mm na- pram drobnim frakcijam 0 < 2 mm v merodajnem vzorcu gramoza naj ne bo večja od: 10 % če znaša količina drobnih frakcij v gra­ mozu do 10 °/o, 20 °/o če znaša količina drobnih frakcij v gra­ mozu do 20 °/o, 50 % če znaša količina drobnih frakcij v gra­ mozu do 80 °/o, b) izogibamo se ilovnatih in peščenih gramo- zov tudi zato, ker imajo manjšo nosilnost, c) gramoz naj se pod valjarjem ne drobi, d) idealna je zrnavost 0—70 mm, e) p ri uporabi gramoza od stene odstranimo vse samice in drugi m aterial 0 > 100 mm. 3.3. Prekritje tampona Pred betoniranjem prekrijem o gramozno pod­ lago s plastično folijo. Namen te folije je zmanj­ šati tren je med betonsko ploščo in podlago. S tem je olajšano »dihanje« plošče. Folija pa ima pose­ ben pomen tudi p ri vakuum iranem betonu, ker poveča učinkovitost vakuum iranja. P ri običajnem betoniranju pa folija preprečuje neustrezno spre­ m injanje vlage v betonu na dotiku z gramozom. 4. PRIPRAVA PLANUMA Za pripravo planum a veljajo v bistvu isti k ri­ teriji kot p ri cestah, in sicer: a) odstraniti se mora ves organski material kot humus ipd., ki bi sčasoma utegnili- spreminjati lastnosti in vplivati na nosilnost podlage; b) planum se m ora valjati in profilirati; c) proučiti morebitno potrebo odvodnjavanja; d) po potrebi predvideti čistilni sloj peska. Planum valjamo, da s tem dosežemo večjo no­ silnost in tako zmanjšamo potrebno debelino tam ­ pona. Namen profiliranja je, doseganje enakomer­ ne debeline tampona. Odvodnjavanje planum a oz. profiliranje s stranskim i padci v tem prim eru red­ keje pride v poštev, ker praktično ni možnosti za pronicanje vode skozi betonski del zgornjega ustroja. P roučiti pa je treba morebitno naraščanje in odvodnjavanje podtalnice oz. možnost vdora tu ­ jih voda s strani. S tem v zvezi se lahko pokaže potreba po dreniran ju površine tlaka in neposred­ ne okolice. V prim eru, ko zaradi vlažnosti planum a ni mo­ goče ohraniti čist tampon, ker se med vgrajeva­ njem lahko pomeša (zamaže) z ilovico, se mora ustrezno ukrepati. V ta namen pride v poštev po­ sebni čistilni sloj peska debeline ca. 10 cm, ki ga vgradimo že m ed valjanjem (pripravo) planuma, ali pa se planum u trd i na drugi prim erni način (npr. posip z apnom). V določenih prim erih pride v poštev tudi stabilizacija planuma. 5. ZGORNJI USTROJ KOT CELOTA IN TOČNOST IZDELAVE P ri obravnavanju posameznih slojev zgornje­ ga ustro ja smo ugotovili, da so v večji ali manjši m eri vsi sloji odvisni drug od drugega. P ri presoji tlakov in njihove kakovosti moramo torej obrav­ navati zgornji ustroj kompleksno. Zanem arjanje kateregakoli od navedenih dejavnikov ima lahko za posledico okvare na obrabnem sloju (razpoke in podobno), ki se večkrat neupravičeno pripisujejo le izdelovalcem zadnjega, tj. obrabnega sloja. Na­ tančnost izdelave posameznih slojev merimo s po­ ložitvijo 4 m dolge ravne letve in z ugotavljanjem odmika med to letvo in podlago. Natančnost se mora stopnjevati z vsakim izdelanim slojem kot sledi: planum 3 cm odstopanja p ri 4-metrski letvi tam pon 1 cm odstopanja p ri 4-metrski letvi beton 0,5 cm odstopanja p ri 4-metrski letvi obrabni sloj 0,3—0,5 cm odstopanja pri 4-m etr­ ski letvi (v odvisnosti od tehnoloških zahtev v ob­ ratu) U D K 69.025.351 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1975 (24) S T . 3, S T R . 53—63 Mirko Mežnar - Peter Ambrožič: SISTEMI MONOLITNIH INDUSTRIJSKIH TLAKOV V sestavku avtorja razčlenjujeta problematiko vi- sokovrednih betonskih industrijskih tlakov. Poudarje­ na je pomembnost temeljite obravnave tako posamez­ nih slojev, kot zgornjega ustroja kot celote. Pri dimen­ zioniranju betonske plošče na elastičnih tleh so obde­ lane posebne vplivnice za momente, ki naj omogočijo upoštevanje kakršnekoli vrste obtežbe. Pri tem so do­ ločene teoretične osnove nekoliko poenostavljene z na­ menom, približati materijo širšemu krogu bralcev. Poenostavitve pa kljub temu praktično ne vplivajo na točnost izračunanih podatkov. Posebna pozornost je posvečena tudi prednostim vakuumiranega betona. Postavljena odstopanja so nekoliko manj za­ htevna kot pri izdelavi betonskih cest in sicer zato, ker smo v halah v glavnem vezani na ročno delo in uporaba finišerjev praktično ne pride v poštev. L i t e r a t u r a (1) E. Neumann, Neuzeitlicher Strassenbau, Berlin 1959 (2) K. H. Wölfer, Elastisch gebettete Balken, Wiesba­ den 1965 (3) R. Zollinger, Verschleissfeste Beläge, Heidelberg 1969 (4) J. Kasti, Der Strassenbau, Leipzig 1968 (5) KORODUR WESTPHAL HARTBETON KG, Wat­ tenscheid 1971 (6) R. Jenko, Dimenzioniranje zg. ustroja I. in II. del> Ljubljana, 1966 (7) F. S. Meritt, Building Construction Handbook, New York 1958 (8) Strassenbau von A bis Z, Forschungsgesellschaft, Bonn 1974 (9) Betonkalender II., 1962 (10) Bodenkennziffern SNV 70010, Schweiz 1972 (11) G. Brux, Vacuum-Concrete-Verfahren, Düsseldorf 1966 U D C 69.025.351 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1975 (24) N R . 3, P P . 53—63 Mirko Mežnar - Peter Ambrožič: MODERN INDUSTRIAL HEAVY-DUTY CONCRETE FLOORS The article deals with the problems of modern industrial heavy-duty concrete floors. The significance of an adequate design-approach to each layer is stres­ sed as well as the proper treatment of the whole pave­ ment. In order to enable the design of (elastically sup­ ported) concrete slab-thickness for any kind of loading, simplified influence lines for moments are developped, based on WESTERGARD’s radius of relative stiffness »1«. Special attention is also paid to the advantages of vacuum-concrete proceeding. mizarstvo m. Hočevar LJUBLJANA, Koprska 88 Č ESTITA VSEM D ELO VN IM LJUDEM OB TR ID ESETLETN IC I O SVO BO D ITVE Montaža armiranobetonskih kasetnih plošč UDK 69.0571:69.025.22 m i l a n d r e u , d i p l . i n ž . GP Tehnika je v sodelovanju z GP Obnovo iz L jubljane gradilo v Hennigsdorfu pet objektov. Eden od teh je bil podaljšek hale za izvlačenje ko- kil, dolžine okoli 25 metrov. Obstoječi objekt »Stripperhalle«, ki je bil dolg 65 metrov, širok 24 m in 21 m visok, je bil za kapacitete železarne prem ajhen, posebno še, ker so želeli m ontirati v hali) če trti mostni žerjav za izvlačenje kokil. Običajna jeklena konstrukcija je slonela na arm iranobetonskih tem eljih globine 3,60 m. Pokri­ ta pa je bila z m ontažnimi armiranobetonskimi ka­ setnim i ploščami dolžine 6 m in širine 1,50 do 1,90 m etra. Teža posamezne plošče je znašala od 1500 do 2500 kg. V isti konstrukcijski izvedbi je bila predvidena tudi g radnja podaljška, po dolžini lo­ ciranega v sm eri sever-jug. Pogoj gradnje podaljška je bil, da med grad­ njo ne sme biti prekinjena kontinuiteta proizvod­ n je v železarni, v tej za proizvodnjo zelo občutljivi in obrem enjeni hali. Vanjo so vzdolžno speljani 4 železniški tiri, eden pa poteka tesno ob njeni vzhodni strani. Med samo gradnjo pa so nam do­ volili hk ra ti zapreti samo enega. Najbližji t ir v ha­ li na eni in drugi s tran i je bil oddaljen od roba te­ m eljev ca. 0,5 m etra. Po tirih so dovažali vagone, natovorjene s kokilam i z litim jeklom skupne teže 150 do 200 ton. Okolica hale, ki naj bi jo zgradili, je ob straneh pozidana z objekti. Na vzhodni stra­ ni je bil objekt železarne oddaljen od hale le 7 m, na zahodni stran i pa kokilno ognjišče, oddaljeno ca. 10 m etrov. Poleg tega je potekala na zahodni stran i pravokotno na objekt proga mostnega žerja­ va na prosto stoječih stebrih, višine 7 metrov. Jekleno konstrukcijo je dobavila in m ontirala Hidrom ontaža iz M aribora, prestavitev in rem ont železniških tirov pred halo je opravilo ŽTP iz Sa­ rajeva, vsa ostala gradbena in obrtniška dela pa je izvajalo naše podjetje skupaj z GP Obnova. M ontaža plošč na podaljšku hale je bila prvot­ no predvidena z avto dvigalom. Za postavljanje najbolj enostavno avto dvigalo s teleskopsko ročico ni prišlo v poštev, ker n iti z vzhodne, n iti z zahod­ ne stran i ne bi doseglo celotnega tlorisa po glo­ bini strehe. Zaradi bližine okoliških objektov bi razen tega moralo sta ti preblizu. Montaža bi bila možna le z avto dvigalom, ki ima sestavljeno roči­ co iz predalčka in h k ra ti vodoravno ročico dolžine vsaj 8 metrov. Postavitev takšnega dvigala pa tra ­ ja dva dni. P rav toliko časa tra ja tudi podiranje. Na obeh straneh hale bi torej porabili samo za montažo in demontažo dvigala kar 8 dni. Razen tega bi m orali zaradi tega na zahodni s tran i de­ m ontirati prosto stoječo žerjavno progo. Poleg te­ ga bi bilo potrebno, da med montažo hale sproti dovažamo kasetne plošče s posebno prikolico, ker v območju dosega tega dvigala ni bilo prim ernega prostora, k je r bi jih lahko že prej deponirali. Plo­ šče so bile dobavljene s 15 vagoni iz 300 km od­ daljenega k ra ja v DDR in so za uskladiščen j e za­ htevale precej prostora. Za nakladanje teh plošč na vozilo bi bilo dodatno potrebno še eno dvigalo. Vse to bi oviralo nemoteno in hitro delo p ri mon­ taži in bi bilo povezano s precej visokimi stroški. Iz navedenih razlogov je bila najugodnejša montaža plošč s helikopterjem. Investitor, ki je bil po pogodbi obvezan priskrbeti dvigalo za monta­ žo, ni imel težav z najetjem helikopterja, medtem ko je bilo prim erno avto dvigalo tak ra t težko do­ segljivo. Najem nina helikopterja je bila precej vi­ šja od avto dvigala, odpadla pa so vsa pripravljal­ na dela in dodatni transporti, prevozi te r prekla­ danje plošč. Z montažo plošč s helikopterjem pa je vse potekalo mnogo hitreje. Pred začetkom montaže smo organizirali iz v rst naših delavcev dve štiričlanski montažni sku­ pini. V prvi so bili prostovoljci, katerih delo na velikih višinah ne moti. Ta skupina je bila zadol­ žena za nameščanje plošč na jekleno konstrukcijo. Druga skupina je bila zadolžena za pripenjanje jeklene vrvi na sidra plošč na eni strani in za ka­ velj helikopterja pod njegovim trebuhom na drugi strani na ca. 250 m oddaljenem skladišču plošč. Poprej je bilo potrebno opraviti naslednja pripravljalna dela: 1. Plan montaže plošč. Za montažo je bilo predvidenih 7 skupin različnih plošč po obliki, ve­ likosti in teži. M ontirati je bilo treba tako, da je bila jeklena konstrukcija med montažo vedno si­ metrično obremenjena. Zato je bil načrt montaže narejen poprej, po njem pa so bile vse plošče ozna­ čene s tekočo številko. Isto številko je dobila z rde­ čo barvo tudi vsaka plošča na deponiju. 2. Sortiranje plošč po skupinah je bilo oprav­ ljeno ob samem razkladanju z vagonov, označeva­ nje s tekočo številko pa naknadno. 3. Nabava delovnih oblek, čevljev z gumastim podplatom, rokavic, čelad, označenih z varovalno barvo, varovalnih vrvi s pasom za navezavo de­ lavca proti padcu, očal in drugih pripomočkov za varno montažo. 4. Natančna priučitev vsakega posameznega delavca v obeh skupinah na njegovo nalogo p ri montaži in poučitev o varnostnih ukrepih, ki se jih je treba držati. 5. Priprava specialnih štirikrakih jeklenih vrvi s kavlji in varnostnim i zaponkam i in priprava na­ vadnih vrvi dolžine 4 m za lovljenje lebdeče plošče pod trebuhom helikopterja na zgradbi. 6. Odstranitev ali pritrditev vseh lažjih pred­ metov na območju delovanja in nizkega leta heli­ kopterja. Odstranitev vseh ovir, ki bi motile var­ no spuščanje helikopterja na deponiji. Zavarovanje delovnega območja z opozorilnimi napisi in tabla­ mi, priprava dostopa na streho in podobno. 7. Skupni ogled kavlja z jekleno vrvjo na tre ­ buhu helikopterja te r načina p ritrjevan ja in odpe­ njanja s strani vseh delavcev, ki naj bi sodelovali pri montaži. 8. Ustni izpit iz varstvenih ukrepov slehernega delavca pred pričetkom montaže, s podpisom. 9. Investitor je priskrbel dva strokovnjaka, ki sta skrbela za povezavo s posadko helikopterja in sta bila vsak p ri eni delovni skupini. Opremljena sta bila z radijskim sprejemnikom in oddajnikom. Odgovorni v helikopterju je skozi spodnje okno opazoval potek montaže in dajal navodila pilotu. Pilot sam ni imel pregleda nad delovnim mestom, saj je bil izven zornega kota gradbišča. Investitor je organiziral tud i gasilsko službo, službo za prvo pomoč, fotografsko službo in poskrbel za prim erne ukrepe v železarni. Helikopter sovjetske proizvodnje je bil last vzhodnonemškega letalskega podjetja »Interflug« iz Berlina. Neprekinjeno se je lahko zadrževal v zraku 1 uro, nakar je m oral po gorivo te r je po polurnem odmoru zopet vzletel. Delo je bilo organi­ zirano tako, da je s polnim rezervoarjem m ontiral lažje plošče, težje pa kasneje, ko je bil po porabi goriva nekoliko lažji. Maksimalna dopustna obremenitev helikopter­ ja je znašala 4 tone. Za montažo in prevoz ene plo­ šče je bilo porabljenih 4 do 5 minut. Za montažo vseh plošč, ki jih je bilo 76 kosov, smo porabili ne­ kaj nad 6 u r čistega dela. Če prištejemo še čas za polnjenje z gorivom ter čas za malico in kosilo, smo porabili za montažo vseh plošč 11 ur. P rv i dan smo montirali plošče od 7. do 15. ure, od 15. do 17. ure pa montaža jeklene konstrukcije za nadsvetlobo. Drugi dan je pihal veter s hitrostjo preko 15 m/sek, zato smo z montažo preostalih plošč lahko nadalje­ vali šele naslednjega dne, in sicer od 8. do 11. ure. Da je delo potekalo neovirano in da helikopter ni lebdel v zraku ob pripenjanju in odpenjanju je­ klenih vrvi za ploščo, je bilo delo organizirano s trem i vrvm i na naslednji način: Vsaka štirik raka vrv je bila opremljena s k lju ­ kami in varovalnim i sponkami. Delovna skupina na deponiji je pripravila ploščo in pripela za sidro plošče štirikrako jekleno vrv. Z drugo vrvjo je he­ likopter nosil ploščo na streho. T retja v rv je bila na strehi, k jer so jo delavci odpenjali od že prej postavljene plošče. Ko je helikopter priletel nad deponijo, je bilo potrebno samo odpeti prosto vrv s kavlja na helikopterju in pripeti drugo, za katero je bila že p ritrjena naslednja plošča. To je trajalo le nekaj trenutkov in helikopter je lahko znova od­ letel s ploščo na streho. Druga skupina, ki je na­ meščala plošče na strehi, je po uspešni nam estitvi plošče na ležišče odpela vrv od kavlja helikopterja in takoj zopet pripela prosto vrv, ki je bila p riprav­ ljena že prej. Tako se je vselej nahajala ena vrv na deponiji, druga na helikopterju in tre tja na strehi. Vsaka jeklena vrv je imela 4 m dolg podaljšek iz navadne vrvi, s katero so delavci lažje u jeli in um irili ploščo. Ta vrv je visela pod ploščo in je bila delavcu najprej dosegljiva. Montaža plošč s helikopterjem je bila po pred­ pisih dovoljena le, če je bila dobra vidljivost in če veter ni presegel hitrosti 15 m/sek. V takem pri­ m eru je helikopter med nameščanjem plošče na ležišče »odneslo« ali pa se je težko postavil nad točno določenim mestom. Težave ob takem vrem enu so bile toliko večje, ker je bilo naleganje plošč na jekleno konstrukcijo le 4 cm in je pri spuščanju zadnjih 20 cm takorekoč »padla« v ležišče, včasih pa tudi izven. V takem prim eru je sicer obvisela na helikopterju, vendar precej nižje, zapletena med konstrukcijo. Potrebno je bilo ponovno dviganje, k ar včasih ni bilo lahko, postopek montaže pa ponoviti. Montaža gradbenih elem entov s helikopterjem se je pokazala kot zelo uspešen in h iter način grad­ U D K 69.057.1:69.025.22 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1975 (24) ŠT . 3, S T R . 64—66 Milan Dreu: MONTAŽA ARMIRANOBETONSKIH KASETNIH PLOŠČ GP Tehnika je v sodelovanju z GP Obnovo gradilo v Henningsdorfu v DDR pet objektov. Eden izmed teh je bil podaljšek hale za izvlačenje kokil v železarni. Objekt, dolg 25 m, je bil pokrit z montažni­ mi armiranobetonskimi kasetnimi ploščami dolžine 6 m in širine 1,50 do 1,90 m. Teža vsake plošče je znašala od 1500 do 2500 kg. Članek podrobno opisuje montažo teh plošč, pri čemer je bil zaradi specialnih pogojev prenos plošč na streho objekta opravljen s pomočjo helikopterja. nje. P ri lepem in mirnem vrem enu po natančnosti in hitrosti prekaša avto dvigalo ali gradbeni žerjav. Po končani montaži smo dobili od posadke helikopterja in investitorja priznanje za dobro opravljeno zahtevno delo. U D C 69.057.1:69.025.22 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1975 (24) N R . 3, P P . 64—66 Milan Dreu: INSTALLATION OF PRECAST CONCRETE SLAB UNITS (PLATES) In Henningsdorf in DDR the building enterprise »Tehnika« constructed five building objects, in colla­ boration with the building enterprise »Obnova«. One of these objects was the prolongation of hall for ingots in ironworks. This construction with the length of 25 m has a roof made of precast concrete slab units with the length of 6 m, the largeness of 1.50 to 1.90 m, and the weight of 1500 to 2500 kg. The paper trets in detail the installation of precast plates; the transportation of precast concrete slab units was made by emergency of helicopter. D r u š t v o g r a d b e n i h i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v M a r i b o r je izdalo I. Seznam veljavnih JUS-ov za gradbeništvo A. Gradbena dela B. Obrtniška dela Seznam je urejen po sistemu gradbenih norm (GN). II. Seznam veljavnih gradbenih predpisov — zakonov in pravilnikov, objavlje­ nih v Uradnem listu SFRJ in SRS. Oba seznama, tiskana v formatu A 5, sta namenjena projektantom, vodjem gradbišč, nadzornim organom in organom inšpekcijskih služb. Cena posameznega seznama je 20.— (skupaj 40.—) dinarjev. V pripravi je seznam za inštalacijska dela in nizke gradnje. Naročila sprejema Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov, Maribor, Vetrinjska 16. Vloga in pomen strokovnih izpitov Profesor dr. Alojz Kral, ki je pred vojno predaval tehnično mehaniko na univerzi v Ljubljani, je v nekem svojem članku napisal, da je največ energije človeštva vloženega v gradbeništvo. Ne vem, odkod izvira ta njegova trditev. Lahko jo pa razumemo, če upoštevamo, da je bila že od nekdaj posebna skrb posvečena prav gradbeni zakonodaji, ki je hotela zaščititi uporabnike gradbenih objektov v pogledu stabilnosti in kvalitete izvedenih del. Že Hamurabijev zakonik pred 4000 leti je predvi­ deval ostre kazni za graditelje, če niso zagotovili po­ trebne varnosti. Ta kratek uvod navajam le zato. da tudi današnja gradbena zakonodaja ne prinaša v bistvu nič novega, ko odreja določene ukrepe, ki naj zagotove solidno in varno gradnjo objektov, katerih življenjska doba je mnogo daljša od večine drugih proizvodov in lahko traja tudi več kot sto let. Ne glede na različna časovna obdobja in na razne družbene sisteme — povsod je treba graditev objektov tako izvajati, da bo zadoščeno gornjim osnovnim za­ htevam. Zato ne bi smelo nikogar presenečati, ker ima­ mo prav v gradbeništvu vrsto predpisov, ki imajo kot rezultat dolgoletnih izkušenj namen, da v kompleksnem procesu graditve objektov določajo ukrepe za varno in kvalitetno gradnjo. V nadaljevanju se hočem omejiti le na del grad­ bene zakonodaje in sicer na določila, ki se nanašajo na tiste odgovorne osebe v celotnem procesu graditve objektov, ki jim je zaupano projektiranje in vodstvo gradbenih del. Že pred vojno smo poznali pojem pooblaščenih projektantov in izvajalcev gradbenih del. Ta pojem ni specifičen samo za našo državo, ampak je poznan tudi drugod po svetu. če se ozremo na gradbeno zakonodajo v naši so­ cialistični Jugoslaviji, ki se je razvijala v skladu z družbenim razvojem, se je pojem pooblaščenega pro­ jektanta in odgovornega vodje del prvikrat pojavil leta 1954. V tem letu je takratni državni sekretar za gospo­ darstvo izdal Pravilnik o strokovni izobrazbi inženir­ jev in tehnikov kot odgovornih vodij za posamezne vrste gradbenih objektov in del, objavljen dne 15. av­ gusta 1954 in Pravilnik o projektantih, pooblaščenih za gradbeno projektiran j e, objavljen dne 25. septembra 1954. S tema pravilnikoma se je v pristojnosti zvezne gradbene zakonodaje prvikrat predpisal strokovni izpit za odgovorne vodje pri izvajanju vseh gradbenih ob­ jektov in del nizke in visoke gradnje ter uvedel pojem pooblaščenih projektantov, za katere se je poleg vpisa v seznam projektantov, pooblaščenih za projektiranje, zahteval med drugim tudi strokovni izpit. Podrobno je bilo obdelano delavno področje odgovornih vodij in pooblaščenih projektantov za gradbene inženirje in in­ ženirje arhitekte ter za gradbene tehnike in arhitekt- ske tehnike. Tako je bil pred enaindvajsetimi leti v naši zako­ nodaji predpisan naziv odgovorni vodja za posamezne vrste gradbenih objektov in del in naziv pooblaščeni projektant. Kasnejša gradbena zakonodaja, ki jo je leta 1961 začel urejati temeljni Zakon o graditvi investicijskih objektov in na njegovi podlagi izdan republiški Zakon o graditvi investicijskih objektov, v posebnih pravilni­ kih iz leta 1962 še naprej predpisuje strokovni izpit za vodje graditve investicijskih objektov in za odgovorne projektante za posamezne vrste investicijske tehnične dokumentacije. Tako je v posebnem navodilu zveznega sekreta­ riata za industrijo, izdanem koncem leta 1962, rečeno, da je odgovorni projektant lahko samo oseba, ki ima poleg končane strokovne šole (II. stopnja visoke tehni­ ške šole oziroma fakultete, I. stopnja visoke tehniške šole oziroma fakultete ali višje tehniške šole, srednje tehniške šole ali tem enake tehniške šole) tudi stro­ kovni izpit iz tiste stroke oziroma smeri, v katero spa­ da izdelovanje investicijske tehnične dokumentacije ali, ki ima ustrezna pooblastila na podlagi pravilnika o projektantih, pooblaščenih za gradbeno projektiranje. Takratni zvezni pravilnik je tudi določal, da vodi gradnjo investicijskega objekta, če spada graditev ob­ jekta v več strok ali smeri, oziroma da koordinira iz­ delavo investicijske tehnične dokumentacije nekdo, ki ima strokovno izobrazbo iz stroke ali smeri, v katero spada pretežni del investicijske tehnične dokumentacije oziroma del na investicijskem objektu. Ko je leta 1967 izšel dopolnjen temeljni Zakon o graditvi investicijskih objektov, pa nastopi sprememba napram takrat veljavnim predpisom, ker ne predpisuje več strokovnih izpitov in opušča tudi izraz pooblašče­ ni projektant. V 43. lin 52, členu prepušča odločitev o tem, kakšno strokovno izobrazbo in prakso morajo imeti tisti, ki delajo posamezno vrsto investicijske tehnične doku­ mentacije, oziroma tisti, ki vodijo gradnjo posameznih vrst objektov ali posamezne vrste del na takih objek­ tih, delovnim organizacijam, da to urejajo v svojih pravilnikih. Dalje je bilo dano fakultativno pooblastilo republi­ kam, da lahko s svojimi predpisi določijo, kakšno stro­ kovno izobrazbo in prakso morajo imeti tisti, ki delajo investicijsko tehnično dokumentacijo oziroma, ki vodi­ jo gradnjo ali pa nadzorujejo gradnjo posebno zahtev­ nih ali specifičnih investicijskih objektov. Republike so sicer predpisale strokovno izobrazbo in prakso, ven­ dar razen Hrvatske niso predpisale več strokovnih iz­ pitov za zgoraj navedene osebe. Mnenja sem, da še danes veljavni hrvatski zakon o izgradnji investicijskih objektov in objektov občanov in civilno pravnih oseb iz leta 1969 dobro formulira vsebino strokovnih izpitov, ko v 24. členu določa, da se s strokovnimi izpiti preverja znanje določenih oseb gle­ de na uporabo sodobnih tehničnih dosežkov in znanja ter uporabe zakonov, predpisov o tehničnih ukrepih, normativih in standardih, kakor tudi drugih predpisov, s katerimi se ureja graditev investicijskih objektov. V naši republiki je že 11. 11. 1966 republiški se­ kretar za gospodarstvo ukinil izpitno komisijo pri re­ publiškem sekretariatu za gospodarstvo, ki je s 1. 1. 1967 prenehala z delom. S tem ukrepom je bilo prepu­ ščeno gospodarskim organizacijam, da same po lastni presoji urede tudi vprašanja preverjanja določenega znanja inženirjev in tehnikov, kot je posameznim or­ ganizacijam najbolje ustrezalo. Tako so v naši repu­ bliki nekatere večje gospodarske organizacije s svojimi pravilniki predpisovale za svoje strokovnjake, ki se ukvarjajo z graditvijo objektov, strokovni izpit po pro­ gramu, ki so ga same sestavile. Te organizacije so smatrale, da je potrebno preverjanje praktičnega zna­ nja s strokovnimi izpiti, ki pa niso bili več enotno predpisani. Pokazalo se je, da tega vprašanja ni mo­ goče širše reševati v okviru ene ali nekaterih organi­ zacij in da je treba izdelati enoten izpitni program, ki naj bi veljal za vse organizacije, ki se ukvarjajo z gradnjo objektov na območju vse republike. Pobudo za tak družbeni dogovor so dali gradbe­ niki v takratnem svetu za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala pri republiški Gospodarski zbor- niči. Ker se država ni hotela več vmešavati v zahtevo po preverjanju določenega znanja strokovnjakov, ki so­ delujejo pri izgradnji objektov, je pobudo prevzela Gospodarska zbornica. Sestavljen je bil enoten izpitni program za grad­ beno in arhitektonsko stroko, za vse profile strokov­ njakov od visoke do srednje izobrazbe. Ta je bil iz­ delan ob upoštevanju izkušenj izpitne komisije na Re­ publiškem sekretariatu za gospodarstvo in ga je sprejel svet za gradbeništvo Gospodarske zbornice, ki je tudi imenoval izpitno komisijo. Tako je bila odpravljena vrzel v času od 1. I. 1967 do 30. III. 1968, ko je začela delovati izpitna komisija v pristojnosti zbornice. Vzporedno s strokovnimi izpiti je prevzela Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije nalogo, da organizira seminarje za kandidate strokovnih izpitov ter je bila tako ustvarjena koristna povezava med zbornico in strokovno zvezo. Pokazalo se je, da je bilo tako sodelovanje uspešno, saj je od zadnjega občnega zbora ZGIT Slovenije oktobra 1974 v Mariboru ob­ iskalo te seminarje ca. 1900 udeležencev kandidatov za strokovne izpite. V času od 30. III. 1968 do 20. III. 1975 so uspešno opravili na Gospodarski zbornici strokovni izpit 1403 kandidati. Na podlagi pozitivnih izkušenj opravljanja stro­ kovnih izpitov na Gospodarski zbornici je republiški Zakon o graditvi objektov, sprejet leta 1973, predpisal strokovne izpite z namenom, da se sankcionirajo do­ govori gradbenikov o strokovnih izpitih, ki naj bi po­ dobno veljali tudi za strojno in elektro stroko, kot je bila to praksa do 1. 1. 1967. V Ur. 1. SRS, št. 34 iz leta 1974 je bil objavljen Družbeni dogovor o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov, kot to predvideva 16. člen zakona o graditvi objektov. Ta družbeni dogovor so sklenili: Gospodarska zbornica SR Slovenije, Republiški sekre­ tariat za gospodarstvo SR Slovenije in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Ta družbeni dogovor ure­ ja program in način opravljanja strokovnih izpitov de­ lavcev gradbene, strojne in elektro stroke. V okviru enotnega izpitnega odbora sta bila doslej sprejeta pro­ grama izpitnih komisij za gradbeno in strojno stroko. V inormacijo navajam, da znaša delež vseh zapo­ slenih strokovnjakov visoke, višje in srednje izobrazbe gradbene in arhitektonske stroke ter strojne stroke 83,5 °/o od vseh zaposlenih projektantov po stanju za­ poslenih v projektantskih organizacijah in gradbeni operativi po stanju dne 31. 3. 1974. Z izvajanjem tega družbenega dogovora se realizi­ rajo težnje, da se ponovno predpišejo strokovni izpiti, ki so se vse do leta 1967 vršili pri republiških uprav­ nih organih, s tem, da nfiso več v pristojnosti državnih organov, ampak v okviru zbornice glede na pozitivne izkušnje delovanja izpitne komisije pri Gospodarski zbornici, ki je bila formirana za strokovnjake gradbe­ ne in arhitektonske stroke. Z namenom, da zagotovimo varno in kvalitetno gradnjo, ki jo zahtevajo uporabniki od projektantov in izvajalcev del, ne smemo prezreti dejstva, da pred­ stavlja strokovni izpit le enega od pogojev, ki jih mo­ rajo izpolniti projektanti in odgovorni vodje del pri graditvi objektov, ker velja tudi v novem zakonu osnovno določilo, da strokovno izobrazbo in usposob­ ljenost, k(i jo morajo le-ti imeti, urede delovne orga­ nizacije same s samoupravnimi sporazumi o medseboj­ nih razmerjih v združenem delu. V la d im ir Č ad ež , d ip l. in g . Gradbena podjetja! Izkoristite ugoden nakup nove in malo rabljene GRADBENE OPRE­ ME IN STROJEV po ZNATNO ZNIŽANIH CENAH. — »Liebherr« stolpne žerjave vseh velikosti in nosilnosti — »Liebherr« betonske mešalce — »AZ« stenske opaže — »Hünnebeck« mize — stropne opaže — »Senior« opažne nosilce — Cevne podpore za razne višine in nosilnosti — Hitromontažne fasadne odre »BOSTA« 70. Vse informacije o nakupu vam posreduje in se priporoča: Fa. Schwankner u. Storr / Meglingerstr. 8 / 8 München 71, BRD / Tel. 089/781071 / Telex Sašo 5 — 212 003 iz naših holehtivov »STAVBENIK« NA BERNARDINU Za izgradnjo turističnega kompleksa Bernardin so se pričele priprave že v marcu 1974, s prvimi razgo­ vori z investitorjem. Le-ta je imel precej težav z zbi­ ranjem sredstev, tako da smo šele koncem novembra lani podpisali pogodbo. Nujno pa je bilo še prej pre­ seliti ladjedelnico »2. oktober« v Izolo. V začetku decembra naj bi pričeli s pogodbenimi deli, vendar to ni bilo mogoče zaradi še neurejenih finančnih zagotovil in obveznosti, zaradi gradbenih dovoljenj, raznih soglasij in podobno. Tako so v de­ cembru potekala le pripravljalna dela in šele proti koncu meseca smo začeli z izkopi in odvozom materiala na predvidene deponije. S tem smo rahlo kasnili, ker je bila cesta ob obali med Portorožem in Piranom za­ prta, V sklopu pripravljalnih del smo dali poudarek prav standardu naših delavcev, saj smo zgradili zelo urejeno samopostrežno jedilnico oziroma restavracijo. Kasneje smo imeli pri gradnji največji zadržek v prestavitvi glavnega vodovoda za Piran, ki je potekal pod našimi objekti (vas 5 in vas 2) ter v daljnovodu, ki je šel prek našega gradbišča in napajal staro traf o postajo. Ta dela so nas zavrla za 14 dni. Investitor hotelskega kompleksa Bernardin je Emona Ljubljana — TOZD Hotel Bernardin. Izvajalci so: Gradis kot glavni izvajalec in nosilec del, SGP Go­ rica, SGP Primorje, Slovenija ceste, SGP Stavbenik in IMP kot enakopravni partnerji pri delu za izgrad­ njo hotelskega kompleksa. Nadzor vrši posebna ino­ zemska skupina, ki je sestavljena iz ameriških projek­ tantov in angleških kalkulantov. Čeprav je inozemski nadzor dosti zahtevnejši, kot smo navajeni, nam to ne dela nobenih težav. Nadzor je namreč zelo kvaliteten. (Povzeto iz 1. letošnje številke GLASILA SGP Stavbenik, Koper.) OBISK IZ SR SRBIJE Iz istega vira povzemamo tudi informacijo o obi­ sku 3-članske delegacije sindikata gradbenih delavcev SR Srbije pod vodstvom predsednika. V razgovorih je bila zajeta obširna problematika organiziranosti in dela obeh republiških sindikatov gradbenih delavcev, gostje pa so si ogledali tudi nekatera naša gradbišča. »Ob ogledu gradbišč Štepanjsko naselje v Ljublja­ ni smo se pogovarjali o načinu gradnje ne samo s sta­ lišča gradbeništva, marveč tudi s širšega aspekta ozi­ roma perspektive takega načina gradnje vzornih grad­ bišč z upoštevanjem sociološkega in političnega ele­ menta kot nujnosti bodoče in sodobne gradnje. Gostje so visoko ocenili kvaliteto že izgrajenih in vseljenih stanovanj, posebej pa so pohvalili izredno kvaliteto stanovanj, ki so pred predajo in ki jih gradi Stavbenik, TOZD GO Ljubljana. V cementarni Anhovo so predstavniki tega delov­ nega kolektiva odkrili svoje poglede na nadaljnji raz­ voj cementne industrije in industrije gradbenega ma­ teriala s posebnim poudarkom na dilemi: ali nadalje graditi nove cementarne, ali povečati in posodobiti ob­ stoječe kapacitete. Predstavniki gradbenega podjetja Gorica v Novi Gorici so pokazali samski dom za de­ lavce, ki celo presega dogovorjene minimalne standar­ de v gradbeništvu. Predstavnik Gradisa je popeljal goste po gradbi­ šču hotelskega kompleksa Bernardin. Goste je še zani­ malo, ali bodo res dosegli 14-mesečni rok, ki je določen za dokončanje deL To še s posebnim ozirom, ker so nekatera podjetja iz Srbije odpadla na licitaciji ravno zaradi tega, ker so nudila predolg rok izgotovitve. V Fiesi smo razpravljali o izkušnjah srbskih sin­ dikatov glede razvijanja akcije sindikata gradbenih delavcev za izgradnjo delavsko-turističnega rekreacij­ skega centra v Fiesi kot sodobne metode in ponovne afirmacije delavskega turizma ne samo v gradbeni­ štvu, temveč tudi v drugih panogah. Gostje so si še ogledali betonarno Stavbenika v Izoli, kot sodoben in dobro izkoriščen objekt. V Izoli so si ogledali sodobno delavsko restavracijo Stavbe­ nika ter razpravljali o problemih in nadaljnjem raz­ voju družbene prehrane. Z ogledom gradbišča »Gorice« v Semedeli in Kopru pa so zaključili pot po Sloven­ skem primorju.« KAJ GRADIMO LETOS Iz februarskih OBVESTIL delovnega kolektiva GIP OBNOVA, Ljubljana izvemo, da so za letos kar precej zadolženi z delom. Takole pišejo med drugim: »Na pretežni večini gradbišč je gradbeno delo v najširšem razmahu. Šele v drugi polovici leta bomo večino današnjih del dokončali in bo potrebno do ta­ krat pridobiti več novih del, da bo letošnji plan izpol­ njen. TOZD Montažne gradnje bo letos zmontiral zadnje objekte v Slapah po sistemu lahkih elementov »Jugo- mont« (malopanelni -sistem). Tako bo zaključeno obdob­ je, ki se je pričelo pred desetimi leti z nakupom licen­ ce prvega uspešnega jugoslovanskega montažnega si­ stema. Preko modifikacij v sistemu nosilnih elementov» obdelave sten, stropov in opreme, fasade itd. smo prišli do take oblike, ki se prav sedaj zaključuje v Slapah. Skupno je bilo zgrajenih v vseh teh letih 2200 sta­ novanj. Naslednja etapa razvoja montažne stanovanjske gradnje se tudi sedaj zaključuje v Šiški v Soseski SŠ- 8/1, kjer so zgrajene tri stolpnice po sistemu težkih elementov (velikopanelni sistem). Opremo in izkušnje so preselili za Bežigrad na novo stanovanjsko sosesko BS-3, kjer že montirajo prve štiri objekte od 850 stanovanj. Prav toliko enakih stanovanj bosta zgradili v tej soseski podjetji Pionir in Tehnika. Tu bodo prva stanovanja končana junija letos. TOZD Montažne gradnje pa ne gradi le stanovanj. Konec januarja so začeli s pripravljalnimi in zemelj­ skimi deli na montažnih armiranobetonskih skladišč­ nih halah Metalke v Vižmarjih. Ta ogromen kom­ pleks skladišč bo obsegal poleg 20.000 m2 montažnih hal še industrijske tire, ceste, traf o postajo, vodovod in ostale komunalne naprave. Prevzeli so tudi gradnjo šole v Stepanjskem na­ selju. Šola bo imela 5.000 m2 površin. Konstrukcija je betonska z oblogami iz veloxa, kot je zadnji čas na­ vada pri šolskih objektih Tudi TOZD Splošne gradnje gradi tri šole, in sicer v Novem Polju, v Sostrem in na Kozjanskem v Ponikvi. Projektna dokumentacija ne dohaja gradbe­ nikov in se dela že zavlačujejo. Jeseni se pa šola ved­ no začne septembra. Ostala večja dela TOZD Splošne gradnje so: hala za papirni stroj v Goričanah, dve novi stanovanj­ ski stolpnici poleg ene, ki bo poleti končana v Dom­ žalah, blagovna hiša Napredek v Domžalah, stano­ vanjski blok B-2 v Draveljski gmajni, skladišče re­ zervnih delov za Autocommerce. Od adaptacij naj omenim še dve večji, tj. adaptacija Narodne banke na Titovi cesti, kjer se vršijo dela v kleteh in pritličju, ter adaptacija stare tekstilne tovarne Eifel za tovarno Krka. V okviru solidarnostne pomoči Kozjanskemu bomo imeli letos ekipo na področju Loke pri Zusmu, kjer bomo adaptirali še ostale poškodovane objekte in zgra­ dili nekaj novih. Letošnjo zimo po več letih nismo prevzeli nobenih zimskih del v Istri, kot da bi vedeli, da bo zima v Ljubljani tako ugodna za gradbenike. Potrebno bo veliko naporov, dobre volje in soli­ darnosti, da bomo vse prevzete naloge uspešno in pra­ vočasno izvršili, kar nam bo edino dalo tisto, za kar se trudimo : ugled in zaslužek.« STANOVANJSKA GRADNJA MORA OMOGOČITI NORMALNO AKUMULACIJO Pod gornjim naslovom je v istih OBVESTILIH tudi sestavek o razgovoru z direktorjem TOZD Mon­ tažne gradnje, GIP Obnova. Sestavek navaja vrsto kri­ tičnih in konkretnih ugotovitev iz vsakodnevne prakse na naših gradbiščih, vključno s problematiko cen in racionalizacije. Med drugim je rečeno: — Dejstvo je, da se danes vsa naša gradbena pod­ jetja srečujejo skoraj z neverjetno stroškovno inflacijo. — Ali smo na področju kooperantov v stanovanj­ ski gradnji storili dovolj za racionalizacijo njihovega dela, ali predstavlja njihov delež v stanovanjski grad­ nji najpomembnejši element v podražitvi te gradnje, kolikšen delež stroškov nosijo urbanistične in projek­ tantske delovne organizacije in še bi lahko naštevali. — Potrebno je nedvomno večje sodelovanje urba­ nistov, projektantov in gradbene operative v tej akciji, kajti sedanja stopnja sodelovanja kaže, da je urbani­ stični in projektantski načrt premalo ali sploh nepri­ lagojen sedanji stopnji razvitosti tehnologije v grad­ beništvu. —■ Družbena zahteva, da stanovanjsko gradnjo in drugo čim bolj pocenimo, kar je seveda mogoče le z večjo racionalizacijo, boljšo organizacijo dela ter z viš­ jo produktivnostjo vseh udeležencev v proizvodnem procesu v gradbeništvu, je prisotna na različnih rav­ neh. Toda dejstvo je, da danes gradbena operativa pri stanovanjski gradnji gospodari z zelo nizko akumula­ cijo in da jim ustvarjena sredstva ne omogočajo niti enostaven, kaj šele razširjene reprodukcije. — Obstajajo tudi drugi dejavniki, ki omogočajo sedanjo »neracionalnost«. Tako npr. večja možnost kreditiranja stanovanjske gradnje, kakor tudi skrajša­ nja predpriprav pri stanovanjski gradnji. Ta vpraša­ nja so sicer danes v ospredju razprav, vendar se le težko sporazumemo o taki gradnji stanovanj, ki bi bila rentabilna in ekonomična tudi za gradbene delovne or­ ganizacije. — Danes se še vedno sprašujemo, ali so cene po kvadratnem metru za stanovanjsko gradnjo realne ali so previsoke, vse premalo pa razmišljamo o vzrokih visokih cen. Prav gotovo nam danes vsaka gradbena delovna organizacija dokaže, da je razlog previsokih cen predvsem v maloserijski proizvodnji stanovanj. Saj je skoraj vsak objekt »unikat«. — Vse do sedaj je gradbena operativa morala skr­ beti ne le za lasten razvoj, pač pa posredno tudi za razvoj industrije gradbenega materiala in drugih se­ daj udeleženih subjektov v gradbeništvu v širšem smi­ slu besede. — Vprašljivo je, ali morajo gradbena podjetja za­ radi družbenih pritiskov, ki zahtevajo čim cenejšo gradnjo, graditi stanovanje po neki »določeni ceni«, ki pa strokovno ni utemeljena in preverjena. — Na eni strani ne priznavamo resničnih stroškov v stanovanjski gradnji, na drugi pa smo premalo ra- cionalizatorji, kar bi nam prav gotovo omogočilo rela­ tivno znižanje stroškov po kvadratnem metru. Prav zato se v Obnovi zavzemamo za industrijsko gradnjo stanovanj. Gre za tovarno z zmogljivostjo 2.000 stano­ vanjskih enot letno. O tej tovarni govorimo v Obnovi že nekaj let, prav zato smo ta projekt vključili tudi v program razvoja sestavljene delovne organizacije Gi- poss. Že v petih letih bi se takšna tovarna amortizirala in nedvomno bi bilo prav, če nekateri subjekti odlo­ čanja o tem spregovore na osnovi resničnih gospodar­ skih pokazalcev. — Danes se družbeno priznana cena v stanovanj­ ski gradnji ne pokriva s kalkulativno ceno, kar je tudi razumljivo, saj gradbeniki predstavljajo v kvoti stro­ škov le od 15 do 17 odstotkov in sami ne morejo zago­ toviti uresničevanja družbeno priznane cene. Prav v tem je tudi razlag, da želijo posamezne gradbene de­ lovne organizacije pridobiti, kar se da veliko industrij­ skih gradenj, skratka izven stanovanjske dradnje. KJE NASTAJAJO TEŽAVE ZA GRADBENO OPERATIVO GIP Ingrad, Celje v svojem letošnjem glasilu št. 1-2 objavlja zelo aktualno informacijo o tem, kje na­ stajajo in kako se odvijajo- številne težave, ki zavirajo, da bi bilo njihovo delo še bolj uspešno, še hitrejše, ce­ nejše in še bolj kvalitetno. Zaradi aktualnosti jih po­ vzemamo: »Mnogokrat se dogaja, da bi morali z gradnjo pri­ četi, ko še ni urejena tehnična dokumentacija, ko še ni gradbenega dovoljenja itd. Večkrat zaradi želje inve­ stitorja, da pričnemo z deli čim prej, pričenjamo dela samo s pridobljenimi soglasji za pripravljalna dela. V večini primerov, kljub izrednim težavam zaradi ma­ terialov, ki jih je na tržišču težko ali celo nemogoče dobiti, o objekti do III. faze izvedeni v roku, toda ko pridejo na vrsto obrtno-instalacijska dela, se zadeva zavleče. Obrtno instalacijskih kapacitet je v Sloveniji pre­ malo in zaradi tega so njihova dela rokovno skoraj vedno problematična. Zaradi pomanjkanja nekterih materialov obrtniki največkrat že prepozno začnejo z deli na objektu, kaj šele končajo. Novi zakonski predpisi zahtevajo, da se že k vlogi za tehnični pregled predložijo vsa dokazila dokumen­ tacije in atestacije, nanašajoče se na zgrajen objekt. To pa je v večini primerov zelo težko- doseči pravo­ časno. Posebno težko je oskrbeti potrdila o tlačnih pre­ izkušnjah vodovoda, centralne kurjave, cistern in kot­ lov ter poročila o izmerah elektroinstalacij -in ozemlji­ tev. Večkrat smo nezadovoljni zaradi glavnih načrtov. Dogaja se, da na gradbišče dobivamo po lističih razne rešitve, da se ogromne investicije rešujejo sproti in je zato vsako redno operativno planiranje otežkočeno. Večkrat se to zgodi prav pri objektih širšega družbe­ nega interesa, ki morajo biti končani v kratkih rokih. Zato tudi pri tehničnih pregledih ugotavljamo preveč nedovršenih in pomanjkljivo izvedenih del. Vsi pa vemo, da odločujoče vpliva na potek grad­ nje pravočasna dostava popolne tehnične dokumenta­ cije, ki služi kot osnova za izdelavo operativnega plana gradnje objekta in za realno postavljen pogodbeni rok dovršitve objekta. Ko je objekt tehnično pregledan, se dogaja, da le s težavo obrtniki odpravijo pomanjkljivosti, ki so ovira za pridobitev dovoljenja za uporabo objekta. Samo v Celju imamo npr. štiri stanovanjske objekte, ki še ni­ majo uporabnega dovoljenja, pa čeprav je od tehnič­ nega pregleda že več kot pol leta. Na račun hitrosti gradnje ne bi smeli opravičevati premalo solidno izve­ dena dela. Včasih moramo sanirati in popravljati na takih mestih, kjer to ne bi bilo potrebno, če bi se vsi prizadeti zavedali stroškov popravil. Napake, ki se po­ navljajo, so prišle že v navado (zamakanje streh, na­ pake na fasadah, obloženih s stiroporom, kjer se obi­ čajno lušči plastični obrizg, popuščanje podov zaradi nekvalitetnih estriho-v itd.). V preteklem letu investitorji zaradi silnega nara­ ščanja cen niso imeli zagotovljenih finančnih sredstev in so zato odlašali s podpisi izmer in s priznavanjem razlik v cenah. Končne situacije so oddane včasih šele, ko mine več mesecev od tehničnega pregleda. Za to je sicer več vzrokov, najpogostejši pa je, da obrtniki ne poš­ ljejo pravočasno svojih računov. V bodoče boi več osebne odgovornosti za to delo. Posebno pozornost bo treba posvetiti tekočemu obra­ čunu in doseči, da bodo investitorji sproti priznavali vrednost izvršenih del. Občutno premalo je izkazanega dela na pokalkulaoijah. Strukture predračuna bi mo­ rale biti izdelane na elektronskem računalniku tako, da bi bile možne pokalkulacije porabe materialov, ko­ riščenja prevozov, OD, mehanizacije itd. Poseben primer v gradbeni operativi je velika fluktuacija delavcev med letom. Vprašljiva je delovna sposobnost in kvalifikacija delavcev, ki prihajajo. Na drugi strani pa si moramo tudi priznati, da še zdaleč nimamo planiranega dela tako, da bi si lahko privoščili konstantno število ljudi. Še vedno se pojavljajo ko­ nice, ki jih moramo reševati, kakor trenutno najbolje vemo. Nismo še povsem uredili nastanitvenih kapacitet na gradbiščih, čeprav so pogoji bivanja sedaj boljši kot prejšnja leta. Vedno več gradbišč dobiva tople obroke malic in, če je potrebno, tudi kosila. Stremeti moramo za tem, da se bo v vseh pogledih naš človek na gradbišču počutil dobro, kajti človek je naše največje bogastvo.« USPEHI GIP INGRAD, CELJE »V preteklem letu smo skušali z delom dokazati, da je zasnovana pot perspektivna, da se končno ope­ rativa opredeljuje na nekatere preciznoj še smeri. V stanovanjski izgradnji smo se vsaj do III. faze z novo tehnologijo približali evropski ravni, medtem ko smo si v industrijski izgradnji temeljito zastavili smer, kaj in kako v bodoče. Tudi v mostogradnji smo z moderno tehnologijo nadaljevali že pred leti začrtano smer kot edini v Gipossu. Skupna realizacija TOZD GO (gradbena operativa) v letu 1974 je bila 419,695.238 din, v poslovnih enotah: PE Celje, PE Store, PE Slovenske Konjice, PE Žalec, PE Ljubljana, PE Mehanizacija in Sektor Kozjansko. V preteklem letu je bik» v TOZD GO v gradnji 96 objektov. Objekti v Železarni Štore tu niso zajeti, ker zanje nismo prejeli delovnih nalogov. Na 36 ob­ jektih se je nadaljevalo delo iz prejšnjega leta, 60 ob­ jektov pa smo sprejeli na novo. Tehnični pregled je bil opravljen na 44 objektih. Vemo, da smo največkrat ob otvoritvah objektov sprejemali javna priznanja za izvršeno delo*. Vemo pa tudi, da včasih nismo bili zadovoljni sami s seboj. Vsi se moramo zavedati, da si bomo pridobili zaupanje in­ vestitorjev samo s kvalitetnim in solidnim delom.« HOTEL »DONAT« V ROGAŠKI JE SPREJEL GOSTE Decembra lani so v Rogaški Slatini izročili name­ nu novi hotel »Donat«. Že ko smo se na natečaju za prevzem gradnje novega hotela potegovali kot ponud­ nik, smo s-e zavedali, da bo šlo pri tem za obsežno in zahtevno gradnjo*. Arhitektonska zasnova in izdelava projekta sta od ustvarjalca zahtevala zelo veliko. V primeru Rogaške Slatine gre za svetovno znano zdra­ vilišče, ki je nastajalo skozi 200 let, novi hotel Donat pa je vrhu vsega lociran na osrednjem prostoru, ki je že zazidan z veličastnimi stavbami, zgrajenimi v prejš­ njem stoletju, in se je zato moral arhitektonsko* vklju­ čiti tako v dotedanjo zazidavo kot tudi v pokrajino ter se z njima zliti v celoto. Posebna komisija zdravilišča je med tremi pred­ logi za izdelavo idejne zasnove novega hotela sprejela zasnovo Komunaprojekta iz Maribora. Na natečaj za prevzem gradnje so poslali ponudbe Gradis iz Ce­ lja, Medjimurje iz Čakovca, Tehnika iz Ljubljane, Konstruktor iz Maribora in Pionir iz Novega me­ sta. Med tolikimi ponudniki je investitor izbral naše podjetje. Pogodba je bila podpisana 28. junija 1973. Dograditev (prvotno do 31. 8. 1974) se je po krivdi in­ vestitorja, ki je zamujal z dostavo dokumentacije, za­ vlekla za 4 mesece. Prvotna investicijska vrednost ce­ lotnega hotela je bila 45,000.000 din, od tega za grad­ bena dela 20,000.000 din, za instalacije 10,000.000 din, za obrtniška dela 13,000.000 din. Naše podjetje je za gradbena dela sklenilo pogodbo v znesku 20,320.039 din, vendar pa je med gradnjo zaradi nepredviđenih do­ datnih del, ki so bila potrebna, prišlo do podražitve. Z deli smo začeli 9. julija 1973. Z največjimi grad­ benimi stroji, kar jih imamo, je bilo treba opraviti okoli 25.000 m3 izkopov v trdnem in preperelem lapor­ ju. V trdem laporju stroji žal niso bili učinkoviti, zato je bilo treba tam delati s kompresorji, kar je dela časovno zavleklo. Razen tega je zaradi bližine obsto­ ječih objektov in zaradi podzemnih vrelcev mineralne vode bilo treba vsa minerska dela opravljati zelo pre­ vidno. Kot druga večja težava je že takoj na začetku pri temeljenju nastopila kisla voda, ki najeda betone, pojavil se je C02, ki je bil nevaren tudi za naše delav­ ce, v laporju pa smo našli soli. V sodelovanju z ZRMK smo izdelali recept za beton za temelje, ki bi bil od­ poren. Dodajali smo plastifikatorje. Kislo vodo smo morali neprestano odčrpavati, uvesti posebne varnost­ ne ukrepe zaradi plina C02, razen tega pa je neenak teren, na katerem smo polagali temelje, zahteval še mnogo dodatnih del, poglobitve posameznih temeljev in podobno. Izkopi so se povečali za 80 odstotkov nad prvotno predvidene, razen tega pa je bilo gradbišče deležno velikih omejitev v dobavi elektrike. Izredna arhitektonska razgibanost stavbe je terjala okoli 50.000 kvadratnih metrov opažev, ki so bili večinoma uporab­ ni samo po enkrat. V stavbo* je bilo vgrajenih 750 ton armature in okoli 9.000 m3 litega betona. Hotel ima 2 kletni etaži in 5 nadstropij s sobami. V njem je 97 sob z eno posteljo, 50 dvoposteljnih sob in 6 apartmajev s po dvema posteljama, skupaj torej 153 sob z 209 posteljami. V obeh kletnih etažah so: ku­ hinja,, restavracija z 286 sedeži, kavama s 114 sedeži, recepcija s prostori za administracijo, skladišča, ener­ getski prostori, lokali za servisne storitve, trgovine, podzemne garaže za 24 vozil, 15 boksov za pse, konfe­ renčna dvorana za 50 oseb, solariji, aperitiv bar, keg­ ljišče in pokrito kopališče z ogrevano vodo in bazenom 17 X 12 m. Kletne etaže merijo skupaj 5.300 m2, nad­ stropja s sobami pa neto 4.100 m2. Na gradbišču je bilo čez vso gradnjo zaposlenih največ do 200 naših delav­ cev. (Iz 2. številke »Biltena« SGP PIONIR, Novo* mesto) IZVLEČEK IZ POROČILA PROIZVODNEGA DELA ZR-1974 (Št. 13, »Trboveljski cementar«) Proizvode smo prodajali le na domačem tržišču. Prodali smo 470.593 ton cementa, kar je za 9 °/o več kot v 1973. letu. Cementa primanjkuje predvsem v ob­ dobju, ko je gradbena sezona na vrhuncu. Na drobno smo prodali le 31.925 ton cementa ali 6,8 %» prodane količine. Po asortimanu so potrošniki v primerjavi z lanskim letom kupili naslednje proizvode: Cement 1974ton 1973ton M 47 z 350 35.391 294.191 PC 20 p 350 1.226 36.401 PC 15 p 450 416.950 84.128 PC 450 11.266 925 PC 550 5.585 16.10? Skupaj 431.571 470.593 Apnena moka 6.612 11.324 V vrečah je bilo odpremi j enega 307.911 ton, oziro­ ma 65,4 */# in v rinfuznem stanju 162.682 ton, oz. 34,6 %>. Po železnici smo odpremili 198.847 ton in s kamioni 271.746 ton. Razmerje je 42,2 %> prevozov z železnico' in 57,8 »/o prevozov s kamioni. IZ GLASNIKA GP TEHNIKA ■ KONČUJEMO KLINIČNI CENTER Projektiranje Kliničnega centra se je pričelo že približno pred 15. leti, vendar je do konca leta 1966 dobil končno podobo le posteljni objekt (P. O.). Celoten kompleks centra pa je bil izoblikovan šele v letu 1967, ki je vseboval najugodnejše rešitve tudi za D. T. S. (diagnostično-terapevtske-servisne) ob j ekte. Danes so vsi trakti že dokončani, razen 1. kleti v P. O. in trakta »G«, ki se sedaj dokončuje, v prihod­ njem mesecu pa bomo pričeli še z izgradnjo trakta »H«, ki bo gotov do novembra tega leta, s čimer bo v celoti zaključena izgradnja Kliničnega centra v Ljubljani. S pripravljalnimi deli na P. O. smo pričeli 15. VII. 1966. leta. Vendar se je pričela intenzivna gradnja na P. O. odvijati šele v marcu 1967, ko so bili pripravljeni vsi gradbeni načrti. Tedaj smo gradnjo izredno forsi­ rali, saj nam je uspelo zgraditi etažo v velikosti 126,32 metra X 30,80 m celo v 14 dneh, celotno III. fazo pa smo zaključili do 29. XI. 1967 in smo bili za naša pri­ zadevanja nagrajeni s premijo 37 milj. S din. Žal se je kasneje izkazalo, da pretirano forsiranje del ni ved­ no korektno, posebno če ni usklajeno z načrtovanjem. V danem primeru pa je bilo ravno načrtovanje — zla­ sti instalacij — precej zamotano in zamudno, tako da se šele sedaj v letu 1975, dokončujejo načrti za I. klet P. O. in še nekateri detajli za » G « trakt. Razumljivo je, da je prišlo med gradnjo večkrat do zastojev, tako zaradi pomanjhkanja finančnih sred­ stev kot tudi zaradi sprememb v konceptih osvajanja medicinske tehnologije. Lahko rečemo, da je danes Klinični center opremljen z najsodobnejšimi medicin­ skimi obrati. Vse to opravičuje omenjene zastoje pri gradnji. Približno v istem času so pričeli z gradnjo Klinič­ nega centra v Miinchnu. Kaže, da so imeli tam še večje težave, saj še do danes ni naseljen. V našem primeru pa je bila zelo umestna, odločitev, da smo pričeli z vse- ljevanjem P. O. po etapah od 21. XII. 1970 do marca 1974. Danes si težko predstavljamo, da bi bilo sploh možno tako grandiozen objekt, kot je P. O. s ca. 42.000 kvadratnimi metri dokončati in naseliti naenkrat, po­ sebno če upoštevamo, da je ta objekt namenjen odle- žavanju 1155 bolnikov, za katere je potrebno organi­ zirati prehrano, medicinsko osebje, vzdrževanje itd. Vsa pogodbena dela z aneksi za P. O. znašajo 94 milijonov 309.000, za D. T. S. pa 175,565.000 din. Z raznimi dodatnimi deli pa znaša vrednost del že prek 300,000.000 din, ki smo jih izvršili: GP Tehnika kot glavni izvajalec, s kooperanti GIP Gradis. GP Obno­ va, SGP Slovenija ceste in IMP iz Ljubljane. B o g d a n M e lih a r in memoriam V SLOVO DUŠANU BERCETU Vrste naših dobrih gradbenih strokovnjakov se v zadnjem času izredno hitro, redčijo. V presledku štirih mesecev sta nas nenadno zapustila dva odlična gradbena inženirja — brata Gorazd in Dušan Berce (v začetku marca 1975). — Le kdo je mogel pomisliti, da bo usoda tako kruta. Dipl. ing. DUŠANA BERCETA smo vsi po,znali kot vitalnega, živahnega in bistrega teh­ ničnega strokovnjaka, ki je kljub svojim dovršenim 66 letom ostal aktiven in nadvse prizadeven na svo­ jem delovnem področju, kjer je izžareval življenjski optimizem in na videz neizčrpno energijo zrelega, pol­ no angažiranega človeka. Njegovi sodelavci v Investicijskem zavodu za iz­ gradnjo trga revolucije niso z njim izgubili le odlične­ ga tehničnega sodelavca, pač pa predvsem dobrega to­ variša in mladim strokovnjakom naklonjenega vzgoji­ telja. Življenjska pot pokojnega diplomiranega inženirja Dušan Berceta ni bila lahka. Izhajal je iz zavedne istrske učiteljske družine (rojen 7. 8. 1908, Kubed pri Kopru), ki je v zgodnji mladosti svojih otrok občutila gorje izgnancev iz Italije. Verjetno se je tudi Dušan, še zelo mlad, prav zato še bolj zagrizel v študije, da je prek realke v Ljubljani (matura 1928) in vojne akade­ mije ter tehnične fakultete v Beogradu (1938) kmalu dosegel vojaško in tehnično visoko izobrazbo z diplo­ mo gradbenega inženirja. Še pred pričetkom druge voj­ ne je postal projektant in nadzorni inženir pri teda­ njem štabu za utrjevanje v Ljubljani. Ob izbruhu voj­ ne je bil odveden v nemško vojno ujetništvo (Osna­ brück) in od tam v italijanska taborišča (Reka, Corte- maggoire, Boliaoo) dokler mu ni ob zlomu Italije uspel pobeg domov, kjer se je vključil tudi v ilegalno delo. Kasnejši pomembnejši mejniki ob njegovi vzpe­ njajoči se tehnični poti pa so nam ostali v spominu takole: Ob osvoboditvi pokrajinska uprava, zatem civilna tehnična zaposlitev, mesto tehničnega direktorja v te­ danjem Betonu Celje in Zidarju Trbovlje ter mesto samostojnega tehničnega svetnika v Jug. investicijski banki v Ljubljani. Njegovo zadnje odgovorno mesto od 1961 dalje do prerane smrti pa je bilo v Investicijskem zavodu za izgradnjo Trga revolucije, ki mu je tudi po upokojitvi ostal zvest sodelavec do prerane smrti kot glavni nadzornik pri izgradnji kliničnega centra v Ljubljani. Iz dobe pestrega strokovnega delovanja se ga predvsem spominjamo kot odličnega statičnega stro­ kovnjaka v obdobju 1950—1955, pri uvajanju lahke montaže preklad in dviganju 300 ton težke, že pred vojno zgrajene lupinaste strehe nad elektrarno v Trbovljah, kar je tedaj veljalo za eno najodgovornej­ ših gradenj v srednji Evropi. iz strohovnih revij in časopisov NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1974. Št. 12 Dr. Ing. J. P e t r o v i č : Arhitektonsko projektovanje u IMS sistemu. Str. 1—5, 3 sl. Major Ing. R. Mi r i č : Asanacija, dezinfekcija i odr­ žavanje vodnih objekata, kanalizacije i zaštita ne- eksploatisaeih vodnih objekata. Str. 5—9. Ing. J. R a d j e š i ć : Neka iskustva iz prakse minira­ nja betonskih elemenata gradjevinskih konstruk­ cija. Str. 9—20, 22 sl. X. kongres jugoslovenskog komiteta za visoke brane u novembru 1975 godine u Cavtatu. Str. 20. VIII. kongres FlP-a u Njujorku 25. 5.—1. 6. 1974 godi­ ne. Str. 21. Iz inostrane prakse. Str. 21—22. Knjige i časopisi. Str. 22—25. U istom broju Tehnike: Dr. Ing. V. M i l u t i n o v i č , prof. univ.: Osnovni problemi mineralne ekonomije Jugoslavije i mesto straživanja u njoj (referat na savetovanju »Is­ traživanje tržišta mineralnih surovina kao sfera materijalne proizvodnje« u Beogradu u junu 1974 godine. Tehnika 12/1974, str. 1—4. IV. Jugoslovanski kongres o ishrani od 22.—24. 4. 1975 u Ohridu. Tehnika 12/1974 str. 19. Dr. Ing. S. K u k o l e č a , prof. univ.: Prilog poznava­ nju stanja organizacionih nauka u SAD i nekim drugim zemljama, I. Organizacija rada 12/1974, str. 1—4. Mgr. B. B a t a j i ć : Faktori koji utiču na privreme­ nost upravljačkih odluka. Organizacija rada 12/1974, str. 5—7. Tovariš Dušan Berce je znal svoj posebni dar za hitre in jasne analize tudi težjih tehničnih vpra­ šanj še posebej vidno uveljaviti pri svojem svetoval­ skem delu v Investicijski banki. Od tam dalje se ga spominjamo, da je bil skoro nepogrešljiv arbiter v številnih sporih in poravnavah tehničnih problemov med različnimi partnerji. Upra­ vičeno ga bodo najbolj pogrešali njegovi sodelavci zad- njh petnajstih let pri Investicijskem zavodu, kjer je s svojim delom in žarom vzpodbujal nove kadre in jim bil odličen mentor, starejši kolega in odkrit tovariš. Kolegi njegove generacije pa ga imamo ob tem spominskem sestavku pred očmi še z druge — člove­ ške plati. Kot sošolci iz srednje šole smo se po izred­ nem naključju usode ob zlomu stare Jugoslavije znašli skupaj najprej v nemškem in nato še v italijanskem vojnem ujetništvu, na težki preizkušnji živcev in trd­ nosti značajev. Prijatelj Dušan Berce je skupaj z nami vso to dobo ohranil možato premočrtnost in zavest naše soodgovornosti pri borbi, ki jo je tedaj vodilo naše ljudstvo. Prav zato so te vrste, zapisane Dušanu Bercetu kot sošolcu, tovarišu v vojnem ujetništvu in kolegu v stroki še toliko težje in ga bomo resnično pogrešali, ne samo kot zelo domiselnega in sposobnega tehničnega stro­ kovnjaka pač pa tudi kot značajnega človeka in od­ kritega tovariša. S v e tk o L a p a jn e — M ak s M e g u š a r Mgr. Ing. Z. M i t r o v i č : Optimizacija tehnoloških rešenja variran jem ulaznih elemenata tehnološkog sistema. Organizacija rada 12/1974, str. 7—21, 11 priloga. Obaveštenja — Information, 12/1974, 10 str. Registar objavljenih članaka i autora. Tehnika 12/1974, 40 str. IZGRADNJA — Beograd, 1974. Št. 12 Ing. V. D e n i č : Stanje i položaj industrije glinenih proizvoda i dalji razvoj. Str. 3—18, 9 sl. Dr. Ing. B. Z i v a n o v i ć i Ing. O. J a n j i č : Uticaj mineraloškog sastava sirovina na izbor tehnološkog procesa u opekarskoj industriji. Str. 19—29, 13 sl., 1 tab. Ing. M. K i s e l i č k i i Ing. M. Z v e k i č : Tehnolo­ gija proizvodnje ekspandirane gline. Str. 30—35, 3 sl,., 9 tab. Ing. B. T o d o r o v i č : Sušenje proizvoda od gline. Str. 36—55, 25 str., 1 tab. Ing. B. B a r a t - H i p p : Savremena tehnologija pro­ izvodnje crepa. Str. 56—63, 20 sl. Ing. dj. T u l i č : Savremena proizvodnja fine kera­ mike na bazi ciglarske gline. Str. 64—69, 3 sl., 7 tab. Ing. M. B a j i č : Kontrola kvaliteta sirovine i gotovih keramičkih proizvoda. Str. 70—72, 1 sl., 5 tab. Ing. K i š : Neki rezultati primene ekspandirane gline. Str. 73—76, 4 sl. Ing. A. J a n č i č : Polumontažne i montažne tavanice od glinenih elemenata i njihova primena. Str. 77 do 80, 6 sl., 1 tab. Ing. V. M a t i č : Osvrt na tehničku regulativu za gli­ nene proizvode. Str. 81—85, 2 sl. Ing. R. D e 1 a r i : Kvalitet opekarskih glinenih pro­ izvoda. Str. 86—88, 2 sl., 4 tab. T. D ž e v a l d : Budućnost ciglarske industrije. Str. 89—95, 11 sl. Proizvodnja i proizvodjači. Str. 97—120. IZGRADNJA — Beograd 1975. Št. 1 M. J a r i ć : Gradjevinarstvo u 1974 godini. Str. 2—8, 6 sl. Ing. Dž. K r a j č i n o v i č , prof. univ. u Chicagu, USA: Neki od osnovnih problema dinamičke pla­ stičnosti inženjerskih konstrukcija. Str. 9—19, 9 sl. Mgr. Ing. R. V u k o t i ć : Nosivost na torziju pret­ hodno napregnutih betonskih nosača. Str. 20—25, 8 sl. Ing. E. B a l g a č : Dva slučaja primene obešenih kro­ vova u nas. Str. 26—28. Ing. M. C o n i ć : Dom omladine i sportova u Zemunu. Str. 29—47, 26 sl. Ing. B. 2 ab č i č : Izgradnja stanbenog naselja Hraš no I u Sarajevu. Str. 48—61, 19 sl., 9 tab. Vesti i saopštenja. Str. 62—64. Pregled periodike i knjiga. Str. 66. STANDARDIZACIJA — Beograd 1974. Št. 12 Prof. Ing. F. M 1 a k a r : I. jugoslovensko savetovanje »Standardizacija 1974« u Portorožu (15.—16. 10. 1974). Str. 403—404. Ole S t r u v en , generalni sekretar ISO: Medjuna- rodna i nacionalna standardizacija (govor na Save- tovanju u Jugoslaviji). Str. 405—407. V. zasedane tehničkog komiteta medjunarodne organi­ zacije za standardizaciju ISO/TC 120 — koža. Str. 408—410. Anotacije predloga jugoslov. standarda. Str. 411—412. Objavljeni jugoslov. standardi (Sl. list SFRJ 19/74, 27/74, 29/74, 31/74, 37/74). Str. 413—414. Medjunarodna standardizacija. Str. 415—423. Primljena dokumentacija. Str. 417—423. Kalendar zasedanja organa ISO (1974—1975). Str. 424 do 427. I n f o r m a c i j e ISO. Str. 428—431. Pregled primljenih važnijih inostranih standarda. Str. 432—435. Novi pretsednik medjunarodne elektrotehn. komisije (IEC). Dr. V. J. P o p k o v , pretsednik Nacionalnog Komite­ ta SSSR. Str. 436. In g . A . S. G R A D B E N O I N D U S T R I J S K O P O D J E T J E OBNOVA L j u b l j a n a gradi s svojimi temeljnimi organi­ zacijami: splošne gradnje, montažne grad­ nje, gradbeni obrati, servisni obrati in Projektivni biro, vse vrste visokih in industrijskih gradenj po klasičnem in montaž­ nem sistemu. INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XVI 3 Serija: SANACIJE MAREC 1975 Sanacija konstrukcij z napenjanjem 1. UVOD Pri gradnji sodobnih prekladnih konstrukcij se v poslednjem času bolj uvaja sistem armiranja s pred- napenjanjem kablov iz visokovrednega jekla. Na ta način se je namreč možno izogniti nastanku ali preko­ račitvi nateznih napetosti v betonu, s tem pa doseči povečanje nosilnosti konstrukcije z izkoriščanjem višjih dopustnih napetosti v armaturi. Na podoben način je možno sistem napenjanja s pridom uporabiti tudi pri sanacijah oziroma adaptacijah gradbenih konstrukcij. S pomočjo vgradnje dodatnih napetih žic oziroma stre­ men je možno bistveno povečati nosilnost konstrukcij, bodisi zaradi mehanskih poškodb (razpok), premajhne­ ga preseka armature, bodisi zaradi korozije ali neza­ dostne količine vgrajene armature. Z napenjanjem je možno povečati tudi nosilnost obstoječe konstrukcije v primeru, da mora prevzeti večjo obremenitev od ti­ ste, za katero je bila prvotno dimenzionirana. Pri pre­ kladnih konstrukcijah je možno z dodatnimi napetimi kabli, ki se montirajo v liniji, ki čim bolj sovpada z mo- mentno črto, na najbolj eleganten način povečati no­ silnost oziroma manjkajoči del upogibnih momentov. Na ta način konstrukcija povsem ohrani svojo prvotno obliko, dodane napete kable pa je možno prekriti, bo­ disi že z ometom, ali drugo dekorativno oblogo. S pomočjo dodatne napete armature je možno bi­ stveno povečati nosilnost tudi pri podpornih konstruk­ cijah oziroma stebrih. Z uvedbo dodatnih napetih stre­ men bodisi v krožni ali pravokotni obliki se v stebru pojavi triosno napetostno stanje, s čimer se poveča nosilnost konstrukcije na pritisk. Z napenjanjem je možno npr. bistveno povečati tudi nosilnost zidov, predvsem glede na pojav horizon­ talnih oziroma strižnih sil, ki nastopajo v primeru hori­ zontalnih potresnih obremenitev. Prav tako je možno povečati nosilnost drugih konstrukcij kot so npr. okviri, predalčja in lupine in reševati vrsto problemov oziro­ ma defektov na konstrukcijah, ki se pojavljajo zaradi nepredvidenih deformacij. 2. PRINCIP IZVEDBE NAPENJANJA Za navedeni sistem napenjanja za povečanje nosil­ nosti konstrukcij v praksi običajno uporabljamo pa­ tentirane žice premera 4,5 ali 7 mm iz visokovrednega jekla z natezno trdnostjo om = 165 kp/mm2. V primeru, da uporabimo žico 0 5 mm s presekom F = 20 mm2 znaša nosilnost žice z upoštevanjem dopustne napetosti 112 kp/mm2 P = 112 X 20 = 2240 kp Ker moramo v praksi računati z delno relaksacijo žice (popuščanje pri napenjanju), drsenjem sidrnih če­ pov, lezenjem napete konstrukcije in podobno je po­ trebno začetno prednapetje povečati za ca. 5% nave­ dene sile. Zaradi olajšave celotnih del pri napenjanju in omenjenih vzrokov predvsem sidranja, se žica 0 5 mm v praksi napne le do vrednosti ca. 2000 do 2100 kp. Napete žice se na mestih spremembe smeri vodijo prek ustrezno izdelanih kovinskih drsnih ležišč, sile v žicah pa se prenesejo prek kovinskih sidrnih čepov na primerno dimenzionirane jeklene podložne plošče, fiksirane na betonski podlogi. Ker mora pod­ ložna plošča nalegati po celotni površini podloge, s či­ mer se izognemo prevelikim lokalnim pritiskom, je potrebno pod njo izvršiti predhodno izravnavo podloge z dodatnim slojem cementne ali še bolje epoksidne malte. n W 1 P S M iA O Jf TM/MuSuE K«TÄÜiCC!7t SpfctMUK . * SKKAae v ut..*!. Ttste «s-48 u puu japar&B fWWJOt R <»59 ■ « te _ I! funeV iv Slika 2 3. PRAKTIČNI PRIMERI IZVEDBE SANACIJ 3.1. Sanacija prekladnih nosilcev hotelskega objekta v Portorožu V velike prekladne nosilce razpetine ca. 15 m je bilo vgrajeno »Bi« jeklo sestavljeno iz 2 0 2,5 mm v razdalji 21 mm ter prečnimi navarki 5 X 10 mm v raz­ daljah po 93 mm. S preiskavo je bilo ugotovljeno po­ puščanje zvarov prečnih paličic. Strižne sile zvara so bile dosežene le z 10% porušne sile vzdolžno. Namesto projektirane dopustne napetosti 4000 kp/cm2 je bila vložena armatura zmožna prenašati le 1900 kp/cm2. Na­ stopile so prečne razpoke v razdaljah po ca. 0,5 m, in prekomeren poveš konstrukcije. Pri sanaciji nosilcev je bilo torej potrebio prevzeti ca. 50 % upogibnih mo­ mentov. Konkretno za prevzem Mmaks = 288 Mpm je bilo vgrajenih 16 kablov nosilnosti 12 Mp (6 žic 0 5 mm po 2 Mp. Napetosti pod sidrnimi ploščami so znašale ca. 80 kp/cm2 < o,Iop za MB-300. V prvi fazi se je nape­ njalo do 50 % vrednosti, nato pa do 105% vrednosti računske sile, kar je znašala praktično P = 2150 kp za vsako žico (sl. 1). Po napenjanju se je prekomerna upogibna deformacija nosilca za ca. 30 mm povrnila v prvotno stanje. 3.2. Sanacija stropne konstrukcije stanovanjske hiše v Puli Na velikem 75-stanovanjskem objektu so bili stro­ povi konstrukcije izvedeni v obliki MONTA stropa 20 cm + 4 cm. Zaradi slabe komprimacije betona v re- brih ter slanosti morskega peska, iz katerega je bil iz­ delan beton, je prišlo do izrazite korozije armature (2 0 8 mm za vsako rebro) tako, da je bil njen presek že bistveno zmanjšan. Sanacija se je izvršila tako, da so se vsa betonska rebra na spodnji strani odprla ter na kontaktnih me­ tih zapolnila s cementno malto. Plafon se je obdal z Rabitz mrežo, prek katere so se fiksirale armaturne palice 0 10 mm v razdaljah po ca. 1,30 m kot ležišča za napete armaturne žice, katere so se vložile prek vrtin v obodnih zidovih v medsebojnih razdaljah po 0,50 m (sl. 2). Sidranje se je izvršilo na jeklenih zidovih z ustrezno poglobitvijo. Po napenjanju so se stropovi po­ novno ometali, napete žice v vrtinah pa zaščitile z inji- ciranjem, na ostalem delu pa predhodno premazale s SIMAC-44. Utori pri sidrih so se prepolnih s cementno malto, tako da po sanaciji na objektih ni bilo opaziti sprememb. Z napenjanjem je bilo potrebno prevzeti S lik a 4 ca. 80«/» računskih upogibnih momentov. Celotna po­ vršina saniranih medetažnih konstrukcij je znašala ca. 4500 m2 (sl. 3). 3.3. Sanacija kamnitih zidov cerkve v Labinu Ker je objekt situiran na zelo strmem pobočju, se- stoječem iz apnenčaste breče na laporasti osnovi, je prišlo s časom do deformacij objekta, predvsem v vzdolžni smeri (sever-jug), pri čemer se je zunanji usločeni zid na zahodni strani deformiral na zgornji strani nekoliko navzven. Vsi zidovi višine ca. 7,5 m so razpokali, prav tako pa tudi pri tiskih s čelnimi preč­ nimi zidovi. Pri sanaciji so se zidovi napeli simetralno s kabli, sestoječimi iz 3 Žič 0 5 mm. Zahodni vzdolžni zid se je napel s skupno 24 0 mm (4 pari kablov po 6 žic) v vertikalni razdalji po ca. 2,0 m (sl. 4). Poprečni hori­ zontalni pritisk v zidu zaradi napenjanja je znašal ca. 0,8kp/cm2, kar je ca. 50 «/o maksimalnih vertikalnih napetosti zidu pri temelju (a = 1,65 kp/cm2). Zaradi usločene oblike zidu so se pari kablov med seboj pove­ zali z jeklenimi vodili, vloženimi v vrtine, katere so se nato zainjicirale (sl. 5). Napetosti v žicah na notra­ nji strani objekta v zunanjem zidu smo zmanjšali za ca. 15°/o, s čimer smo na osnovi meritev ugotovili po­ novno delno povratno deformacijo zidu proti objektu. Žice, vložene v utore so se po zaščiti S SIMAC obdale s cementno malto. Napetosti pod sidrnimi ploščami skritimi za dekorativno kamnito oblogo smo volili manjše od 10 kp/cm2. Vse razpoke so se sanirale z inji- ciranjem. 3.4. Sanacija stavbe Kluba poslancev v Skopju Na podoben način s simetričnim napenjanjem žic 0 5 mm vloženih samo v utore v ometu zidu se je po potresu v Skopju izvršila sanacija vseh glavnih obod­ nih zidov. Kabli, sestoj eči iz žic 3 0 5 mm so se situi­ rali v medsebojnih razdaljah po ca. 1,0 m. Izračun sta­ bilnosti objekta po sanaciji je dokazal njegovo varnost glede na IX. potresno stopnjo po CMS lestvici. 3.5. Sanacija okvirov hale v Bački Palanki Na sistemu okvirnih konstrukcij tovarne pozder plošč je prišlo do razpok, predvsem na prečnih gredah, kot posledica neenakomernega posedanja temeljev ter temperaturnih vplivov. Zaradi poplav leta 1965 oziro­ ma velike oscilacije podtalnice zaradi bližine Drave, so se z izpiranjem finih frakcij v temeljnih tleh pojavila vršeno ob zunanjih zidovih z jeklenimi podložnimi plo­ ščami z upoštevanjem maksimalnih lokalnih napetosti betona 105 kp/cm2 (MB-300). Sanacija temeljev stebrov pa se je izvršila na ta način, da so se temelji med se­ boj povezali z delno napetim nosilcem preseka 50 X X 75 cm, s čimer se je doseglo zmanjšanje napetosti tal od 1,5 kp/cm2 na 0,64 kp/cm2. Nosilec se je med ste­ bri armiral na negativni zemeljski pritisk 0,5 kp/cm2, zmanjšan za lastno težo nosilca. Armiranje nosilca se izvrši z 2 0 2 6 iz visoko vrednega jekla kvalitete om = = 110kp/mm2 z dopustno napetostjo trdop = 75 kp/mm2. Armatura se ovije s plastičnim trakom zaradi elimini­ ranja trenja z betonom ter vloži v smeri momentne linije (parabole). Sidranje se izvrši pri obstoječih te­ meljih stebrov, armatura pa napne le do 5°/» predvi­ dene vrednosti osne sile. Predvideno je, da armatura prevzame napetost šele v momentu, ko bi prišlo do dodatnih posedkov stebrov (sl. 7). 3.6. Sanacija plafona v industrijski hali v Ljubljani Pojavil se je problem odpadanja herklitnih plošč, pribitih na lesene gredice na stropu. Zavarovanje se je izvršilo na ta način, da se je pod plošče fiksirala polietilenska folija s funkcijo parne zapore, pod njo pa aluminijasta vlečena pločevina TOPUSKO. Fiksiranje te obloge se je izvršilo z napetimi žicami 0 2,5 mm, katere so se vodile skozi luknje v kotnikih predalčnih strešnih nosilcev ter sidrale v nekoliko poševni smeri na zunanjih zidovih (sl. 8). 4. SKLEP S pomočjo vgrajevanja in napenjanja dodatne ar­ mature iz visokovrednega jekla je možno pri sanaciji ali adaptaciji konstrukcij uspešno prevzeti dodatne na­ petosti, katere bi se pojavile pri prekomernih obreme­ nitvah glede na obstoječe stanje konstrukcije. Prednost izvajanja prednapenjanja je v tem, da konstrukcija tudi po sanaciji v bistvu ohrani svojo prvotno obliko, saj vanjo ne vlagamo dodatnih vidnih nosilnih ele­ mentov. Tanke dodatne napete žice ter ostale sidrne elemente je namreč možno zlahka prekriti oziroma za­ maskirati. Vsekakor pa je tudi potrebno, da se žice po napenjanju zaščitijo z ustreznimi premazi proti koro­ ziji. Kot zaščitna sredstva so naprimernejše razne umet­ ne smole na osnovi epoksidov ali poliuretana. Zelo uspešna je tudi zaščita z uporabo materialov na osnovi cementov oziroma hidroksidov (npr. SIMAC, THORI­ TE) z visoko stopnjo alkalnosti, kar je bistveni pogoj za preprečevanje korozije na jeklu. Smiljan Umek, dipl. inž. S l ik a 7 dodatna posedanja ki pa niso dosegla fazo stabilizacije. Sanacija horizontalnih prečk okvirov se je izvršila s prevzemanjem ca. 50®/o vrednosti maksimalnih pozi­ tivnih momentov s pomočjo napete armature 0 5 mm kvalitete om = 165 kp/mm2. Žice so se napele simetrič­ no ob nosilcu prek valjčnih ležišč v smeri približnega potekanja momentne linije (sl. 6). Sidranje je bilo iz- RUDARSKO-METALURŠKI KOMBINAT ZENICA RMK-ZENICA je pomemben pro­ izvajalec žebljev in bodeče žice in lahko s svojim bogatim asortimen­ tom zadovolji potrebe gradbeništva, livarstva, industrije opreme in sploh široke potrošnje. — Žeblji za gradbeništvo z gladko, spuščeno - narezljano, spuščeno - gladko, cilindrično glavo; — žeblji za vogalnike, krovne plošče, krovno lepenko, brez glave z eno konico, z dvema konicama, za trstiko; — žeblji in sponke, livarski, čevljar­ ski in tapetniški so izdelani iz svetle, trde vlečene jeklene žice in pakirani v kartonske škatle po 1, 2.5 in 5 kg bruto teže, na zahtevo kupca po 25 kg neto. — Bodeča žica z dvema ali štirimi bodicami, proizvodnja po sistemu JOWA in GLIDDEN, se izdeluje iz mehke in trde termično pocin­ kane žice in pakira v kolute neto teže 20, 25 in 35 kg. Proizvajalec: Rudarsko-metalurški kombinat RMK-ZENICA — Zenica, Tvornica za preradu žice BIHAĆ — Bihać Telefon: 072/21 244; 077/22 226 Telex: YU RMKZE 43-129, poštni predal 141 Predstavništva: Beograd, Topličin venae 3/II, telex: YU RMKPBG Zagreb, 8 maja 44/L, telex: 21-739 YU RMKPZG Ljubljana, Zibertova 1 Ploče — Luka Ploče Progres — Beograd — generalni zastopnik za zunanjo trgovino RMK - Zenica T O -M O -D I TOPLI MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO ŠAMOTNO CEVJO ■ Uporabljamo ga pri vseh vrstah kurjave. ■ To je najnovejša konstrukcija dimnika s termičnim efektom segrevanja zgornjega dela dimnika s pomočjo segretih sten in zraka. ■ S tem je zmanjšana kondenzacija vodnih par dimnih plinov na izhodu dimnika na minimum. ■ Kisloodpornost in ognjevzdržnost samotnih cevi nam zagotavlja, da v premiru pojava žveplene ali žveplaste kisline dimnik ostane nepoškodovan. ■ Minimalni vlek je s tem, ko je dimnik še dodatno ogrevan po celi višini od lastnih dimnih plinov, popolnoma zagotovljen. ■ Konstrukcijsko vidimo, da so cevi med seboj vezane po celi višini in s tem je zavarovano, da ne more priti zaradi katerihkoli dinamičnih ali termičnih sunkov do negativnega vpliva sekun­ darnega zraka. ■ Po ustreznih tabelah in praktičnih izkušnjah lahko TO-MO-DI uporabljamo kot zbirni dimnik do 12 priključkov na eno tuljavo. ■ Mineralne vrvi na robovih reber cevi nam omo­ gočajo, da se cev dimnika termično giblje po vertikalni in prečni smeri. ■ Enostavnost pri montaži nam TO-MO-DI omogoča, da se gradnje takšnega dimnika lotijo lahko tudi amaterji. NOTRANJI PREMER CEVI 0 Kcaj/n VIŠINA DIMNIKA V m ŠT. ART. 16 6000 — 30000 7 - 1 1 1 21 25000 — 45000 11 - 20 30000 - 50000 20 - 30 30000 — 50000 7 - 1 0 40000 — 60000 10- 12 60000 — 70000 12 - 14 2 20 70000 — 80000 14 - 17 80000 — 90000 17 - 21 22 00000 — 100000 21 - 28 100000 — 120000 2 8 - 4 0 kg/m MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA, OPEKARSKA 13 TELEFON 22113, 20641 TELEX 31420 KU KIP 1EK0ČI RAČUN 50103-601-23238 13. Krovna plošča je za širino fasadne opeke širša kot so zunanji bloki 12. Mineralna ali steklena volna, s katero pri zadnji Samotni cevi zapremo zračne komore 11. Zunanji zunanji blok, pri katerem se šamotna cev polagoma skrije tako, da od zunanjega roba cevi do zgornjega roba zunanjega bloka ostane po višini še 2—4 cm prostora 8. Mineralna ali steklena vrv se vstavi samo v vogalih zunanjih blokov tako, da jo centrično pritisnejo rebra Samotnih cevi 10. Fasadna opeka se zida od konzolne plošče do konca dimnika 7. Žične sponke ali mehka žica, s katero cevi med seboj zvežemo 9. Konzolna plošča je za širino fasadne opeke večje dimenzije. Montira se pod streho v podstrešju 14. Notranja šamotna cev, katera se med seboj po višini v utor na utor veže s Samotno malto ali kitom in najmanj dvakrat diagonalno žično sponko 6. Zgornja dimna vratca za čiščenje dimnika 5. Priključni element za kotel ali peč 4. Odbojni blok Spodnja dimna vratca za čiščenje dimnika 1. Prvi zunanji plašč 2. Betonska podloga, katera izpolnjuje polovico višine prvega zunanjega plašča OD TAL uniles i n DO STREHE vam ali to graditi loviti vaš dam... LES f MIZARSKE PLOŠČE I L M STENSKE OBLOGE parket«$tavbno p o h iš t v o KiRAMlCNE PLOŠČICE i GRADBENI MATERIAL ■ H PRODAJA NA DEBELO: Ljubljana - Titova 51 Telefon: 320265, 314986 PRO DAJA NA D R O B N O : Ljubljana, Celje, Kranj, M aribor, M urska Sobota, Škofja Loka