DIACI: ZUPAN TISEL NAJ ODSTOPI! STRAN 12 »ZJAMRANCI«, KI JIM NIHČE NE VERJAME STRAN 8 Xt°P/c ® S i o cafffe UŽITEK V DOBRIKAVI! PRAŽARNA: 03/713-26665 10 - LETO 60 - CELJE, 18.2.2005 - CENA 300 SIT Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn DVOREC ZA BOGATE GOSTE? STRAN 16 UL : IS » 01 02 03 04 05 0 07 08 09 1 11 12 j 1?! 18 19 20 21 22 23 24 125 26 27 28 29 30 31 J ET 1 ZMEDA GLEDE REGISTRACIJE VOZIL STRAN 20 TIPIČNI PREDSTAVNIK SVOJE GENERACIJE STRAN4 Mercator ©©mBsc3 Cpekarniška ulica 9, Celje nedelja 20. februar 2005 otl 9. do 12. ure:Ustvarjalnica nbll.uri: MEHURČKI //■atav. fi P R E M I Ž NI N E KOROŠCI POKAZALI ZOBE STRAN 18 2 ODKI UVODNIK Strela v nedolžne Zelo lepo je, kadar oblast naredi kaj dobrega za svoje državljane. Slabo pa je, če ji je to dobro le krinka, za katero se pravzaprav skrivajo povsem drugi cilji. Na primer, obračun s kakšnim posameznikom iz nasprotne politične stranke. V takšnem primem lahko hudo zaboli tudi nedolžne. Govorimo o ukinitvi prometnih nalepk ter o odpovedi pogodbe o personalizaciji in dobavi potnih listov. Občutek je namreč, da so vladine odločitve o nalepkah, predvsem pa o potnih listih, uperjene predvsem v to, da se znebi le enega od izdelovalcev. Cetis je bil namreč že prej velika tiskarna, novomeški Mirage pa se je skupaj s svojimi političnimi botri zredil šele v državnih jaslih. Ukinitev prometnih nalepk in nato še odpoved pogodbe o dobavi potnih listov (razlog naj bi bila nova evropska direktiva, ki predvideva vključitev biometričnih podatkov) je Cetis udarila kot strela z jasnega. Generalni direktor Drago Polak pravi, da v tej zgodbi niso ne krivi ne dolžni in da so v preteklih letih kot dober dobavitelj samo izpolnjevali tisto, kar jim je naročila država. No, dejstvo pa je tudi, da so na ta račun tudi zelo dobro zaslužili. Posel z nalepkami, ki so ga dobili brez javnega razpisa, jim je na leto prinesel po 700 milijonov tolarjev, potni listi pa so jim leta 2002, ko smo morali v Sloveniji zamenjati te dokumente, prihodke dvignili v zgodovinske številke, ki jih najbrž ne bodo tako kmalm ponovili. Ministrstvo za notranje zadeve napoveduje, da bo že konec tega meseca objavilo mednarodni javni razpis, s katerim bo poiskalo novega in predvsem cenejšega izdelovalca potnih listin. V Cetisu pravijo, da se bodo prijavili, mi pa upamo, da bodo ponovno-izbrani. Pa ne zato, ker so celjsko podjetje, ampak ker so preprosto dobri. In bila bi izjemna škoda, če bi šle v nič vse tiste milijarde, ki so jih vložili v tehnologijo, in vso tisto znanje, ki se je pri razvijanju novih potnih listov in biometrične metode prepoznavanja nakopičilo v podjetju. Če bi videli, kaj je v zadnjih letih naredila skupina mladih Cetisovih strokovnjakov, kakšne izvirne novosti pri zaščiti tega dokumenta je pogruntala, bi vam vzelo sapo. Sodišče ugodilo pritožbi Laščanov Celjsko višje sodišče je ugodilo pritožbi Pivovarne Laško in njenega direktorja Toneta Turnška na odločbo laške sodnice za prekrške Darje Dular, ki je lani presodila, da sta pivovarna in Turnšek februarja leta 2003 pri nakupu Dela kršila zakon o prevzemih. Pivovarna Laško je bila in je še vedno neposredno lastnica nekaj manj kot 25 odstotkov Dela, vendar je sodnica za prekrške menila, da so imeli še 2,34 odstotka delnic Dela prek svoje odvisne družbe Radenska parkiranih pri Infon-du, in to ravno z namenom, da jim ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe. Sodišče je dalo prav pivovarni, ki je v svoji pritožbi opozorila, da sodnica sumov o kršitvi ni podkrepila z dokazi, niti ni raziskala dejanskega stanja in da je svojo odločitev postavila na podlagi sklepanj in ugibanj agencije za trg vrednostnih papirjev. Upoštevala tudi ni dejstva, da je Radenska prodala delnice Dela že julija 2002, torej dobrega pol leta preden jih je pivovarna kupila. Zato je odločbo razveljavilo ter celotno zadevo vrnilo v ponovno odločanje. JI HITRI KABELSKI INTERNET SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES! (samo v Celju) dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o. tel. 42 88 119 90,6 95,1 IMi] iH:| 95,9 100,3 m Boljši pogoji za zdravljenje poškodovancev Nov travmatološki oddelek celjske bolnišnice odprt - Minister za zdravje Andrej Bručan zadovoljen z razmerami na Celjskem Travmatološki oddelek celjske bolnišnice se je že doslej ponašal z vrhunsko oskrbo poškodovancev, z odprtjem novih, sodobnih prostorov pa so se bistveno izboljšali tudi bivalni in delovni pogoji za bolnike in zaposlene. Nov oddelek v tretjem nadstropju novega dela bolnišnice je v torek slovesno odprl minister za zdravje Andrej Bručan. Pridobili so približno tisoč kvadratnih metrov novih površin, kjer zdravijo vse poškodovance (doslej so bili moški in ženske prostorsko ločeni). Bolnikom je na voljo 65 postelj, pri čemer so v posamezni bolniški sobi do tri postelje. Velike sobe, v katerih je ležalo po šest do celo osem poškodovancev, so preteklost. Naložba je znašala 238 milijonov tolarjev, od katerih je bolnišnica prispevala le manjši del za opremo, vse ostalo pa ministrstvo za zdravje. Na oddelku, ki ga vodi prim. Miodrag Vlaovič, dela 14 specialistov travmatologov in dva zdravnika, usmerjena v otroško travmatologijo. Minister Bručan je z odprtjem novega travmatološkega oddelka tudi končal torkov obisk v celjski zdravstveni regiji. Skupaj z državnim sekretarjem Dorjanom Marušičem je dopoldne preživel v pogovorih najprej s predstavniki celjske bolnišnice, nato pa še z direktorji zdravstvenih ustanov v regiji, s predstavniki zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, z župani in s poslanci. Kot je ugotavljal ob koncu obiska, so razmere boljše kot v nekaterih drugih delih Slovenije. Resda tudi tu na podeželju primanjkuje zdravnikov, vendar imajo občine po njegovem ustreznejšo štipendijsko politiko in tudi od- Minister Andrej Bručan si je nove prostore travmatološkega oddelka ogledal v spremstvu predstojnika oddelka prim. Miodraga Vlaoviča. nos do koncesij. Pohvalil je tudi napredek, ki ga je dosegla celjska bolnišnica v zadnjih štirih letih, odkar jo je nazadnje obiskal (tudi kot minister). Ocenil je, da so dosti boljši že sami odnosi v bolnišnici, predvsem pa je bolnišnici uspelo zmanjšati zadolženost na naj nižjo raven v zadnjih letih. Izguba se je lani prepolovila in je med najnižjimi v slovenskih bolnišnicah. Ob koncu leta naj bi po prvih ocenah dosegla 120 milijonov tolarjev. Pohvalil je še zmanjševanje ležalnih dni v bolnišnici in vse bolj pogosto uveljavljeno enodnevno bolnišnično zdravljenje. Tudi čakalne dobe so v povprečju nižje kot v drugih bolnišnicah, saj po dolžini izstopajo le za endoproteze kolkov in kolen (naredijo jih lah- ko le toliko, kolikor jih zdravstvena zavarovalnica plača). A tudi te se znajo skrajšati, saj naj bi po ministrovih besedah bolnišnica dobila del denarja iz dodatnega programa za skrajševanje čakalnih dob tako za ortopedijo kot tudi za kardiovaskularne preiskave in operacije sive mrene. Pogovarjali so se tudi o predvideni združitvi primarne in sekundarne urgence, torej urgenc, ki delujeta v okviru zdravstvenega doma in bolnišnice. Po ministrovem mnenju bi bila združitev smiselna, je pa to stvar odločitve Celja oziroma regije. Tu pa je odločitev po besedah strokovnega direktorja bolnišnice doc. dr. Radka Komadine že padla, saj je projekt skupne urgence, ki bi naj bila v bolnišnici, že v fazi pri- dobivanja gradbenega dovoljenja. Med zanimivejšimi ministrovimi napovedmi je bi*a še ocena, da obstajajo v Celju možnosti za uvedbo najzahtevnejše kardiovaskularne diagnostike. »Manjka *e še sklep zdravstvenega sveta,« je dejal. Sicer pa bi bi*a tudi to dejavnost, ki presega okvire regijske bolnišn'' ce. Ker je takih dejavnostiN celjski bolnišnici sicer že kar nekaj, jo je minister zahtevnosti zdravstveni*1 storitev uvrstil v vmesni Pr° štor med regijskimi boln* šnicami in klinikami. MoZ nosti, da to bolnišnica p°*r di s pridobitvijo statusa k*1 ničnih oddelkov na neka*6 rih področjih, so po njeg0 vem mnenju realne. > MILENA B. POKLIC Foto: GREGOR KAT*0 Slovenski zdravilci na sejmu Sejemsko mesto Celje bo v kratkem dobilo še en sejem. V času od 3. do 5. junija bo sejem z imenom Al-termed povezal slovenske zdravilce, ki se bodo predstavili na sejmišču pod Golovcem. Gre za prvi sejem zdravilstva, zeliščarstva, zdrave prehrane in duhovnosti pod okriljem družbe Celjski sejem, ki naj bi postal tradicionalen in o katerem je v sredo tekla beseda na novinarski konferenci. Slovenija je ena redkih držav v Evropi in svetu, kjer področje zdravilstva ni ustrezno urejeno, zato slovenski zdravilci pozivajo k čimprejšnjemu sprejetju zakona o zdravilstvu in ustanovitvi zdravilske zbornice. V tej smeri si veliko obetajo prav od sejma Al-termed, v okviru katerega bo tudi kongres, na katerem bodo spregovorili o organiziranosti zdravilcev, zakonodaji, ki je še vedno ni in še o marsičem. Stanje, kakršno je danes, je nevzdržno, je na novinar- ski konferenci opozoril Vasilij Šimek, predsednik organizacijskega odbora sejma. Pomembno mesto bodo na sejmu imeli tudi slovenski zeliš-čarji. Zeliščarstvo je sestavni del naše kulturne dediščine, ki mu je treba ponovno dati pravo veljavo, vendar na sodobnih temeljih, je med drugim dejal dr. Janko Rode, član organizacijskega odbora sejma Altermed, direktor uprave Celjskega sejma mag. Franc Pangerl pa je povedal, da so se za organizacijo tega sejma VI TEDNIK 3 Dohodnina zadnjič po starem Najpozneje do četrtka, 31. marca, morajo zavezanci ža dohodnino vložiti napoved za njeno odmero za leto 2004. Napoved je kot vsa leta doslej treba oddati na Predpisanih obrazcih, tokrat že drugič pa je to možno tudi po elektronski poti. Na podlagi podatkov statističnega urada o povprečni Plači za leto 2004 znaša neobdavčljivi del (11 odstotkov Povprečne letne plače), ki ga lahko uveljavljajo vsi davčni zavezanci, 353.194 tolarjev. Znesek olajšave za invalide s 100-odstotno telesno okvaro je enak povprečni letni plači 6.210.852 tolarjev), za učence in študente za delo preko študentskih in mladinskih organizacij je 1.284.341 tolarjev (40 odstotkov povprečne Plače), za starejše od 65 let pa 256.868 tolarjev (8 odstotkov povprečne plače). Olajšava za vzdrževane družinske člane znaša 10 odstotkov povprečne plače za prvega otroka, pri čemer se za vsakega nadaljnjega otroka še poveča. Za motenega otroka je priznana olajšava 1.605.426 tolarjev, to je polovica povprečne plače. Poleg splošne 11-odstotne olajšave ter posebnih olajšav je davčno osnovo mogoče znižati še za 3 odstotke. Država nam bo letos zadnjič odmerila dohodnino po starem zakonu o dohodnini iz leta 1990. Prihodnje leto bodo začela veljati nova pravila. Ena pomembnejših novosti, ki jih prinaša novi za- kon, je objava lestvice za odmero dohodnine še pred koncem koledarskega leta. Pri tem se bo število davčnih razredov zmanjšalo na pet. Najnižja stopnja obdavčitve se bo znižala na 16 odstotkov, najvišja davčna stopnja tudi po novem zakonu ostaja pri 50 odstotkih, vse olajšave pa bodo v fiksnih zneskih. JI Dohodninska lestvica 2004 če znaša letna osnova SIT Znaša davek nad lir do SIT SIT 1 594 560 17% 1.594 560 j 3,189117 271.073 * 35% rad 1 594 .560 3.189 117 T 4.783 679 829.168-"37% rad 3.189.117 4 783 679 6.378 235 1 419.158 + 40% nad 4.783.679 6 378 235 9.567.353 2.056.982 + 45% nad 6.378.235 9 567.353 3.492.085 + 50% nad 9.567.353 Vir: Ministrstvo za finance - Reševanje ob jedrski nesreči in potresu Celjska izpostava Uprave RŠ za zaščito in reševanje je včeraj javnosti prebavila načrta zaščite in rezanja v primeru jedrske nesreče in potresa za območje Zahodnošta j erske regije. Gre za pomembna dokumenta, ki natančno oprede-injeta vse ukrepe ustanov in enot za zaščito in reševanje v Primeru teh nesreč. Obe pa ?ta> žal, na tem območju do-*aJ realni grožnji. Grožnjo z idrsko nesrečo predstavlja že 86 jedrskih elektrarn, ki so od središča Slovenije nameščene v krogu tisoč kilometrov, še bolj 19 nukleark, ki so v pasu 500 kilometrov in najbolj, seveda, krška jedrska elektrarna, ki je tudi najbližje območju, za katerega je izdelan načrt. Ta še posebej podrobno opredeljuje vse postopke zašite in reševanja v pasu, ki je od krške nuklearke oddaljen do 25 kilometrov, kar pomeni, da so posebej ogrožene občine Laško, Šentjur, Dobje in Pod- četrtek (ter v načrtu pozabljene občine Radeče, Bistrica ob Sotli in Kozje). Načrt pa podrobno opredeljuje tudi ukrepe v primeru potrebne evakuacije prebivalcev iz Posavja, od katerih bi jih na našem območju preko zbirnih centrov v Radečah in Podčetrtku morali namestiti nekaj nad 28 tisoč. Podobne zaščitne in reševalne ukrepe predvideva tudi načrt zaščite in reševanja v primeru potresa. Ker je velik del Zahodnoštajerske po- krajine, zlasti pa Kozjansko, še posebej potresno ogrožen, lahko le upamo, da zgledno pripravljenega načrta ne bo potrebno uporabljati, navkljub nedavnim ugotovitvam ruskega znanstvenika, ki napoveduje rušilni potres z epicentrom prav na tem območju. Oba načrta sta vsem zainteresiranim organom in javnosti na vpogled na sedežu celjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje. BRST Konjeniki po poti XIV. divizije Športno, kulturno, turistično in kmetijsko društvo konjenikov Virštanj - Obsotelje je skupaj s Šaleškimi konjeniki p0?ravil° 2. pohod po poti XIV. divizije, ki so ga začeli v četrtek dopoldne pri spominskem obeležju v Sedlarjevem, žiin nike' ki se jim bodo med potjo pridružili še drugi konjeniki, sta pozdravila v imenu občin Podčetrtek in Kozje vodn Andrei Kocman ter borec XIV. divizije Alojz Dolničar. Pohod bo trajal štiri dni in ga bodo pohodniki končali v Belih ah- kjer je 22. februarja 1944 padel pesnik in kulturnik v XIV. divizije Karel Destovnik - Kajuh. KJE SO NAŠI POSLANCI? Najpogostejši poslanski hobi Predavanje na fakultetah je zelo naporno in zahteva preveč energije, da bi ga poslanci smeli opravljati v prostem času. Podobno velja za raziskovalno dejavnost, pa za recimo zdravnike in živinozdrav-nike. Mandatno volilna komisija je namreč zavrnila predloge devetih poslancev, ki so želeli poleg poslanske funkcije, na katero so bili izvoljeni, tretjino delovnega časa nameniti zahtevnejšemu strokovnemu, znanstvenemu, pedagoškemu ali raziskovalnemu delu. Kar je precej skregano z dejstvom, da veliko število poslancev hkrati vodi občine. Ti pa za lahkoten popoldanski hobi poleg poslanske dobijo še polovično župansko plačo. Poleg tega ni dvoma, da lahko župan veliko bolj izkoristi poslansko funkcijo za svoje delo kot pa recimo raziskovalec. Pri tem je zanimivo, da dvojno vlogo opravlja prav predsednik mandatno-volil-ne komisije Franc Sušnik (SDS) - vrsto let je že župan Vranskega. Podobno kot še sedemnajst njegovih kolegov. Šest županov-poslancev jih pripada demokratski strani, pet liberalni demokraciji, po dva združeni listi in ljudski stranki, medtem ko imajo Nova Slovenija, nacionalna stranka in demokratična stranka upokojencev po enega dvojnega funkcionarja. V celjski regiji poleg Sušnika dvojno funkcionirajo še Žal-čan Lojze Posedel (LDS), Ro-gatčan Martin Mikolič (NSi) in Štorovčan Franc Jazbec (SDS). Vsi dosedanji poskusi, da bi funkciji poslanca in župana ločili, so bili neuspešni. Med največjimi zagovorniki te ločitve so bili v Slovenski nacionalni stranki, kljub njihovemu županu-po-slancu Bogdanu Baroviču (Trbovlje). O nezdružljivosti funkcij je govoril tudi predlog zakona o lokalni samoupravi, ki ga je pripravila prejšnja vlada, a ga je zdajšnja umaknila iz postopka. Nasprotniki takšne ločitve so na tihem v večini političnih strank, saj so župani politične zvezde, ki na volitvah ne potrebujejo obsežnih kampanj, hkrati pa zelo uspešno nabirajo glasove za svojo stranko. Zagovorniki ločitve pa trdijo, da gre za rejenje pri dveh koritih, hkrati so zakonodajalci (kot poslanci) in (kot župani) nosilci izvršne veje oblasti. Poleg tega jim gre v nos tudi nenehno spreminjanje občinskih statutov - ko je poklicni župan izvoljen za poslanca in župansko funkcijo opravlja nepoklicno, ko mu poslanska funkcija pre- neha, pa spet hoče postati poklicni župan. Nenazadnje pa je tudi vprašljivo, ali župani poslanci izpolnjujejo ustavno zahtevo, da so predstavniki vseh državljanov, ali pa so bolj predstavniki »svojih«, lokalnih. Franc Jazbec Član mandatno-volilne komisije Franc Jazbec pojasnjuje, da je bila njena odločitev predvsem politična. Očitno so vladne stranke opozicijski LDS, ki je podpirala samo pet svojih predavateljev, ostalo četverico pa ne (čeprav je tudi »veterinarski kandidat« Sajovic iz LDS), skušale pokazati, kdo nosi hlače. »V izvršilnem odboru stranke smo se kasneje dogovorili, da bomo na glasovanju v državnem zboru podprli vseh devet, saj smo prepričani, da naj za vse veljajo enaka pravila,« zagotavlja Jazbec. Hkrati trdi, da je t.i. županski lobi le mit. »Ta lobi ni v parlamentu - žal - nikoli izglasoval ničesar v korist občin. Župani so predvsem pripadniki strank, do sedaj so v 90 odstotkih vseh primerov glasovali strankarsko, ne pa v korist lokalnih interesov. V mojem prvem poslanskem mandatu (1996-2000, op. p.) nas je bilo s Celjskega 12 županov-poslancev. Niti enega projekta nam ni uspelo spraviti skozi parlament, ničesar,« ugotavlja Jazbec. Hkrati se strinja, da župani v državnem zboru lobirajo, vendar le za svoje občine. »Moje osebno mnenje je, da ti funkciji nista združljivi,« pravi štorski župan. Se pa ne strinja z ugotovitvijo, da gre za nezdružljivost zakonodajne in izvršilne oblasti. »Župani niso podaljšana roka države, ampak izvršilna oblast na lokalnem nivoju. Kot župan občine Štore imam z državo enajst tožb, vrednih 400 milijonov tolarjev za vzdrževanje železniških prehodov. Bilo bi nedopustno, da država toži državo, zato lahko govorimo o dveh različnih ravneh upravljanja,« meni Franc Jazbec. SEBASTIJAN KOPUŠAR ALNO Tipični predstavnik svoje generacije »Povabi so nas na fotošu-ting. Ful sem se želel dokazat, mega sem pretiravu v zraku in me je ubil, ko sem pa-du,« je v sebi in svoji generaciji značilnem slogu opisoval dogodek Matevž Petek, svetovni podprvak med deskarji v akrobatskih skokih in trenutno vodilni v svetovnem pokalu. Tedaj si je zlomil ključnico. To je bil njegov najtežji padec. A ni omajal njegove želje po letenju s skakalnic. Aja, v Ljubljani stanuje v najetem »fletu« (flat=stanova-nje, op.p.), skakalnica je džampa, vezi so bindunge... Včasih ga je težko razumeti, kajti govori hitro in na trenutke malce nerazločno, njegove misli drvijo. Tipični predstavnik svoje generacije je zaradi načina govora, zaradi hitenja z enega na drugi konec sveta, zaradi določene brezbrižnosti. Vsekakor pa ne povzema slabosti, ki mučijo veliko število njegovih vrstnikov. Je izjemno marljiv, čeprav se tega ne zaveda in si ne prizna. Poudarja, da je »totalno neorganiziran«. A kako bi se prebil do drugega letnika na študiju geodezije, če bi to držalo? Kako bi se lahko uvrstil v sam svetovni vrh, če ne bi nenehno vadil? Iz Ljubljane se na treninge vozi v Shleppe ob Celovcu, pa v Dachstein. Pri nas ni ustreznih skakalnic. Matevž je začel s pla- višje od tretjega mesta, bo skupni zmagovalec on, če pa bo tretji, jaz pa četrti, bi veselje pripadlo meni,« je »teorijo« razložil Matevž, obenem pa »praktično« dodal: «Nič jim ne bo pomagalo. Zmagal bom sam!« O sodnikih noče govoriti. Jasno je, da je skandinavski lobi izjemno močan. A naš as sovraži izgovarjanje na sodnike. Trenutno edini izvaja back side rodeo 720. Poleg rotacije je potrebno izvesti dva obrata. Razmišlja o poltretjem. Zaenkrat ga ne potrebuje. V zraku j e pogrešal glasbo. Zato si je namestil jare-nosni predvajalnik. In ga ima vključenega tudi med tekmovalnim skokom: »Offs-pring, pa celjski Multiball. Ti skupini največ poslušam v tistih trenutkih. Čeprav, ko se spustiš, ne zaznaš več melodije, morda le še ritem, ko pa odletiš v zrak, ne slišiš ničesar več ...« V prostem času se prepusti svoji drugi adrenalinski ljubezni, motokrosu. Ima motor s 125 kubičnimi centimetri Husquarno. »Včasih je bilo luštno v Bukovžlaku. Zdaj naložim motor na prikolico in se odpeljem na kros progi v Slovenj Gradec ali na Brnik.« Za »po mestu« ima skuter Peugeot. 21-letni Petek, ki jev Celju obiskoval Srednjo gradbeno šolo, pojasni, da so na tekmovanjih v akrobatskih sko kih ali big vanjem in pri Neptunu vztrajal 9 let. Nasmeji se in doda, da mu je pomagalo pri skokih: na Šmartin-skem jezeru ga zato ni bilo strah, da bi se utopil z desko vred. Uvod v vrhuns-tvo je bil trening akrobatike. Na ve- Matevž Petek air, obvezne čelade. A na atraktivnih fotografij ah imajo kape!? »Hm, to zahtevajo fotografi oziroma lastniki revij. Na sliki izgleda vse bolj mehko in manj nevarno, če imaš kapo.« Na sezono zamenja pet liki prožni ponjavi je vadil pri Freestyle klubu Celje. Ko je njegov tedanji trener Frenk Grahek na jezeru pripravil še eno skakalnico, je bilo že lažje. Lani se je uveljavil v svetovnem pokalu, v Kanadi letos osvojil srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu, nato pa seje zavihtel na vodilni položaj v svetovnem pokalu. Do konca je le še ena tekma, v švedskem Tanda-lenu v mesecu marcu. »Vsaka tekma ima določen denarni sklad, medtem ko za prvo mesto v skupnem seštevku ni predvidene nagrade. V igri za skupno zmago je poleg mene teoretično še peterica, praktično pa le še Finec Eratulli. Če bo na Švedskem pred mano in obenem desk, a mu jih vse, tako kot tudi večino ostale opreme nudi Nitro, ki mu navrže še nekaj novcev. Matevž pač ni od muh. Najbolj so mu všeč dekleta v severozahodni Sloveniji. Katera pa je njegova trenutna »bejba«, pa ni povedal. Pa tudi nismo silili vanj. »Po osvojeni medalji na svetovnem prvenstvu so me nekateri spraševali tak šit, da mi je bilo slabo!« Zdaj uživa, kajti vadi in tekmuje. Zanj se bo resno in zahtevno življenje začelo čez dva meseca, ko se bo začel intenzivno učiti za izpite. Do tretjega letnika mu manjkajo trije zahtevni. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Nič več »ffah idiotov« V sistem izobraževanja je treba vpeljati programe, ki bodo usposabljali gospodarstvu potrebne kadre Razmere in dogajanja v višjem in visokem šolstvu v Savinjski regiji niso bile še nikoli tako zelo razbur- kane. Nezadovoljstvo občin ustanoviteljic z delom Regijskega študijskega središča (RŠS), kije bilo ustanovljeno predvsem zato, da bi pripravljalo tovrstne študijske programe, je vse večje. Vse bolj so nezadovoljni tudi v gospodarstvu, kjer opozarjajo na to, da obstoječe šole ne »proizvajajo« kadrov, ki bi jih potrebovali. Tudi v Regionalni razvojni agenciji, kjer okoli sebe zbirajo nov tim strokovnjakov, ta naj bi dal gospodarstvu potrebnim izobraževalnim pro- gramom nov zagon, opozarjajo na težave. Videti je, da se kar naenkrat vsi ukvarjajo z višje- in visokošolskimi programi, kljub določenim premikom pa je vse močnejši vtis, da regija še vedno caplja za zahtevami razvoja. Medtem ko v RŠS še kar sanjajo o ustanovitvi četrte slovenske univerze v Celju, vanjo ne verjame praktično nihče več. Tri državne univerze, pripete na državne jasli, naj bi bile za dvomilijon-sko Slovenijo več kot dovolj, ocenjujejo v strokovnih krogih in tudi v ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Kjer pa so, je slišati, zelo naklonjeni ustanovitvi mednarodne univerze, za katero si najbolj prizadevajo v Regionalni razvojni agenciji in občini Celje. Ta naj bi bila tudi po mnenju ministra dr. Jureta Zupana dobrodošla novost in nov izziv tudi Stanko Stepišnik Aljoz Razpet Martin Lipičnik mobilni telefon, in verjetno še kakšen odstotek manj zmogljivosti računalnika. V industriji je stanje še bistveno slabše,« je dejal. obstoječim »državnim« sistemom izobraževanja. Ustanovili naj bi jo gospodarstvo Savinjske in ostalih regij, država, občine, banke in zavarovalnice, mednarodni partnerji in drugi, financirana pa naj bi bila pretežno iz zasebnega kapitala. Ker bi ob sodobnih programih prinesla ob domačih in predvsem tujih predavateljih tudi tuje študente, utegnejo imeti snovalci prav, ko menijo, da bi šele takšna univerza postala pravi generator razvoja regije. A načrti so za zdaj še visoko nad oblaki, gospodarstvo pa potrebuje ustrezno izobražene kadre zdaj, zatrjuje direktor Emo Orodjarne, sicer pa predsednik Regijskega sveta za razvoj človeških virov mag. Stanko Stepišnik. S slikovito primerjavo je ponazoril pomanjkljivo znanje kadrov, ki jih izobražujemo za industrijo. »Tehnologija se bliskovito razvija, a sodobni stroji nam nič ne pomagajo, če znamo izkoristiti le majhen odstotek njihovih zmogljivosti. Povprečen Slovenec uporablja približno deset odstotkov zmogljivosti, ki jih ponuja Za potrebe industrije Stepišnik je prepričan, da bi lahko danes izobraževalne programe razdelili na tiste, ki izobražujejo za poklice za obrt, in one, ki izobražujejo za industrijo. Današnji programi naj bi bili zelo dobri za obrt, medtem ko za industrijo ne pridejo več v upo-štev. »Izdelki visoke tehnologije, ki jih danes proizvaja industrija, zahtevajo vse več znanja iz računalništva, elektronike, mehatronike... Teh programov pa v izobraževalnem sistemu ni dovolj in zato kadrov na eni strani manjka, po drugi plati pa tako imenovane vikend univerze proizvajajo na stotine bodočih nezaposlenih družboslovcev in inženirjev z neustreznimi znanji,« je realen Stepišnik. Bo nedavna ustanovitev odbora za višje in visoko šolstvo, vodi ga prof. Alojz Razpet, prinesla nove pobude, programe izobraževanja v tistih smereh, ki jih gospodarstvo Savinjske regije resnično potrebuje? Odbor je sicer nastal zaradi potreb po usklajevanju programov med šolami in drugimi nosilci izobraževanja. »Doslej se je namreč dogajalo, da smo praktično identične programe pripravljali in razvijali hkrati, a ločeno v različnih šolah. Prihajalo je do podvajanja, namesto da bi znanje in energijo smotrno usmerjali in načrte sprotno usklajevali tudi z zaposlitvenimi potrebami v gospodarstvu regije,« pravi Razpet. In dodaja, da lahko le to pripelje do novih, dobrih programov, pa tudi do usklajenega nastopa na trgu izobraževanja. Cvetka Ribarič-Lasnik Boris Klančnik višje- in visokošolskih programom zahtevam bolonjske deklaracije in sistemu študija 3+2+3 (tri leta študija, dve za magisterij in še tri za doktorat) . Po drugi strani se morajo vse inštitucije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, zavedati potreb po vseživljenjskem učenju. »V času študija pridobljeno znanje zastari že v dveh, treh letih. Zato so potrebni programi dodatnega izobraževanja tudi za že zaposlene strokovnjake. Prav tak program smo pripravili na naši fakulteti v okviru programa Phare 2003 in upam, da bo dobro zaživel,« je poudarjal Lipičnik. Po njegovem mnenju je tudi nemogoč položaj, po katerem imamo v regiji le 11 odstotkov visoko izobraženega kadra. »Ta odstotek bi moral biti Zaostanekse Vseživljenjsko učenje Temu mnenju se pridružuje tudi dekan nove Fakultete za logistiko, prof. dr. Martin Lipičnik, ki posebej opozarja na dvoje - na prilagajanje vseh blizu polovici, kar je mogoče doseči z usklajenim nastopom in razvijanjem novih programov, zlasti pa v okviru študija na bodoči mednarodni univerzi,« meni Lipičnik. Dr. Cvetka Ribarič - Lasnik, direktorica Ekoreme-diacijskega središča, je povedala, da so že pripravili študijski program za visoko strokovno šolo za varstvo okolja in eko tehnologijo, v Celju želijo postaviti tudi šesti evropski eko raziskovalni center. Program visoke strokovne šole je že v obravnavi na strokovnem svetu in vse kaže, da bo zaživel že v študijskem letu 2006/07, ko naj bi Celje dobilo še visoko strokovno šolo za poslovno inženirstvo in visoko šolo za strojništvo. veča V zadnjih letih je v Savinj' s ki regiji začelo delovati sedem visokih šol in 14 višje-šolskih programov. A vse to še ni dovolj, da bi z njihovo pomočjo dvignili izobrazbe-no in strokovno raven ter z3' čeli manjšati vse večji zaO' stanek Savinjske regije za naj' bolj razvitimi v Sloveniji' »Merjeno po bruto družb6' nem proizvodu (BDP) na ptf bivaka se je v zadnjih letii1 zaostanek se povečal, saj do-segamo le še 64,5 odstotki BDP najbolj razvite slovel1' ske regije,« je poudaril direk' tor Regionalne razvoj agencije Boris Klančnik 111 dodal, da imamo analiz si3' nja več kot dovolj. »Dozot° je čas za ukrepanje, saj in0' ramo v naslednjem razvoj' nem obdobju do leta 201 doseči nekaj pomembnih cl' ljev. Najprej moramo prep° loviti brezposelnost, dose A ili da bodo ljudje več študif3 in zmanjševati neskladja11 trgu delovne sile, pri čeke( imamo vse vzvode v rokab’ je poudaril Klančnik. Pri te° je mislil na usklajeno del° vanje sveta za razvoj člove kih virov, odbora za višje 1 visoko šolstvo, Fakultete logistiko, Regionalne razv°) ne agencije ter visoko str° kovnih inštitucij in centi"0'! regiji. Prav nič pa ni dej o vlogi RŠS, iz česar je ra brati, da na tam nastajajo0 programe nihče več ne rac na, vsaj resno ne. * g BRANKO STAMEJC1 m TEDNA K poslancu na spoved Med vprašanji v poslanskih pisarnah na Celjskem izstopajo osebne težave, ki pa jih poslanci ne morejo reševati Kot zadnji poslanec s Celjskega je pred dobrim tednom vrata poslanske pisarne v Bergmanovi vili odprl žalski župan Lojze Posedel. Poslanske pisarne, v katerih sprejemajo pobude in vprašanja državljanov, omogoča zakon o poslancih. Vsak poslanec ima za stroške delovanja Pisarne na terenu na voljo 45 tisoč tolarjev na mesec, vendar pogodb za najem prostorov in zaposlitev morebitnih administrativah delavcev ne sklepa sam, ampak generalki sekretar državnega zbora. Po treh manda-hh so poslanci relativno enotno ureditev poganskih pisarn malce prikrojili svojim po-hebam in tudi volivcem. Omenjenih 45 ti-s°čakov porabijo različno, vsi »naši« poslanci Pa so se odločili za odprtje pisarn. Dr. Slavko Gaber (LDS) bo, če se bo izkaza potreba, ob pisarni v Celju vprašanja sPrejemal tudi v Vojniku, Štorah in na Dobr-nh »Gre predvsem za pogovore z državljani, Poskus pomoči pri reševanju zagat, do kate-rjh pride v odnosu med posamezniki ter dr-^avo in njenimi inštitucijami, ter za poskus Prenosa celjskih idej v Ljubljano.« Franc Jazbec (SDS) ugotavlja, da se delo v Poslanski pisarni večkrat »pokriva« z žu-Pansko funkcijo: »Precejšnja gneča je na Do-brni, pri čemer veliko ljudi prihaja z nereš-Jivimi problemi: iskanje službe, zaostanki ka sodiščih, nerešeni zahtevki za nepovrat-ka sredstva ... Nekatere težave lahko odpravo, ljudem, ki jim ne morem pomagati, Pa to takoj povem. Seveda so teme zelo razpne, na vprašanji, kdaj cesta Jurklošter-Jhanina ali obnovljena železnica Zidani Most-orastnik, pa že pridobim odgovor. Velikokrat je dovolj, da se ljudje samo >spovejo< in s° težave takoj manjše. Žal je zelo zmotno Pričakovanje ljudi, da jim bom kot poslale lahko priskrbel službo.« Franc Sušnik (SDS) pravi, da se v njego-pisarno zatekajo ljudje iz cele Spodnje Savinjske doline: »Prihajajo z različnimi Problemi, zlasti gre za pritožbe na delo državnih organov, na dolgotrajne drugostopenjske postopke pri posegih v prostor, tudi pri-°zbe na delo občinskih uprav. Nekatera vpra-akja ali želje so nerešljive - poslanci ne mo-kerno spreminjati upravnih postopkov. Se-, .fha pomagam, kolikor se da. Občasno veko zaleže kar pogovor, čeprav so, roko na ?rke, pričakovanja ljudi kdaj tudi nerealna. J-asih, ko je bila SDS v opoziciji, so me eckrat opozarjali na napake vlade, zdaj pa 'kdje bistveno večkrat prihajajo z željami.« Kiidolf Petan (SDS) bo marca dosegljiv rA S'Al O I/ 1/fiZSTO. tudi v Ločah in Zrečah, za Vitanje se še do- ||0varjajo, njegova poslanska pisarna v Sionskih Konjicah pa je vedno dobro obiska-ar »Ljudje pogosto želijo razlago posamez-h zakonskih določil, ves čas pa je veliko .ud, povezanih s cestnimi povezavami in ^‘kfrastrukturo nasploh. Neredko želijo nas-v t> kako bi se lotili posameznega problema °dnosu do državnih organov. Med pobu- Prostor dami je bila tudi želja po ureditvi železniškega postajališča v Spodnjih Lažah. Od takrat je že štiri leta, vse pa kaže, da bo želja krajanov Zbelovega letos uresničena. Predlog bo namreč svoje mesto očitno našel v letošnjem programu Slovenskih železnic, ki ga te dni zaključuje vlada.« Mirko Zamernik (SDS) pravi, da je uradni delovni čas poslanskih pisarn bolj načelen dogovor, ki se mu sproti prilagaja, če občan izrazi željo po osebnem stiku: »Name se ljudje obračajo z različnimi stvarmi in iz različnih krajev. S Koroške imajo probleme z zaposlitvijo, potem problemi z denacionalizacijo, ljudje sprašujejo za službe ... Vsega se ne da rešiti, pogosto pa napišem kak dopis in ga pošljem v upanju, da bom pripomogel k hitrejši rešitvi problema. Včasih zadostuje tudi takšna poteza.« Martin Mikolič (NSi) je eden od poslancev, na katerega se ljudje velikokrat obračajo kar po telefonu: »Čeprav sem v poslanski pisarni začel delati šele pred kratkim, že opažam, da bo veliko težav oziroma vprašanj o maloobmejnem prometu.« Drago Koren (NSi) ugotavlja, da se ljudje nanj obračajo z večjimi ali manjšimi težavami, pri čemer je zelo presenečen, saj niti približno ni pričakoval, da se bo pred vrati pisarne drenjalo toliko ljudi: »Vedno se soočam z nizkimi pokojninami in vprašanji, kako naj ljudje plačajo komunalo, sta- Termin no vanj a ... Socialna stiska je vse hujša. So tudi druge težave, vendar se mi pogosto zdi, da veliko ne morem pomagati. Ena od težav, ki se jo bo dalo rešiti, je primer slovenske državljanke, ki ima italijanski priimek s štirimi besedami in ga ni mogoče vpisati v potni list. Velikokrat prihajajo ljudje s težavami, ki bi jih morali prvenstveno reševati v svoji občini ali krajevni skupnosti.« Bojan Kontič (ZLSD) razmišlja, da bi pisarno odprl še na Koroškem. »Opažam, da ima ogromno ljudi socialne težave, izpostavlja se problem invalidov in sodišč. Iz teh zgodb včasih postavim poslansko vprašanje, velikokrat je dovolj že nasvet. Dogaja se, da ljudje potrebujejo samo naslov, na katerega se morajo obrniti v zvezi s kakšno težavo, seveda pa včasih koga od odgovornih tudi sam pokličem.« Matjaž Han (ZLSD) ugotavlja, da se med drugim nanj obračajo tudi društva: »Prihajajo razne pobude, prošnje glede zaposlitev, pri čemer kot poslanec nimam veliko pristojnosti. Pred kratkim sva z laškim županom Jožetom Rajhom sprožila pobudo o lokalnih cestah, kjer imajo občani težave z ureditvijo lastništva. Zdaj bom vzel v roke zadevo glede priključitve ADSL na Vrhovem. Ker Laško in Radeče dva mandata nista imeli poslanca v DZ, na poslansko pisarno ljudje še niso navajeni. Sicer pa skoraj vsi poznajo mojo telefonsko številko in me kar pokličejo, če imajo kakšno težavo.« Ivan Jelen (DeSUS) pravi, da se oglašajo različni ljudje z različnimi težavami: »Na razpolago sem vsem, ne glede na to, kdo me potrebuje. Ljudi v resnici mučijo različni problemi, ki se pojavljajo v družbi. Velikokrat se oglašajo upokojenci: z vprašanji v zvezi s pokojninami, z upravičenostjo do vdovske pokojnine ali zaradi prenizkih izplačil. Probleme poskušam reševati sproti, nekatere poti do rešitve pa trajajo malce dlje. Opažam pa, da tovrstno obliko sodelovanja ljudje v resnici potrebujejo.« Jakob Presečnik (SLS) pomaga ljudem tudi, če se nanj obrnejo izven določenega časa: »Ljudi motijo predvsem njihovi lastni problemi na občinski, lokalni ali državni ravni - velikokrat menijo, da se težava predolgo ali celo napačno rešuje. Redkokdaj se kdo pride pogovarjat o politični temi. Pomagati se da predvsem z urgenco pri različnih službah v Ljubljani. Pogosta so vprašanja z denacionalizacijskega področja, kjer je vključen sklad kmetijskih zemljišč. Kot poslanec seveda ne moreš vplivati na vsebino, lahko pa malce pospešiš reševanje: mnogi občani upravičeno trdijo, da se nekatere stvari odlašajo.« Lojze Posedel (LDS) bo poleg pobud, vprašanj in težav posameznikov poskušal še na druge načine pridobiti odzive s terena: »Za odprtje pisarne v Bergmanovi vili sem se odločil zato, ker jo obiskuje največ občanov. Glede na to, da sem član državnozborskih odborov za promet, gospodarstvo in kmetijstvo, bom povabil vsa podjetja in inštitucije, da bi se enkrat mesečno srečevali v prostorih poslanske pisarne, spregovorili tudi o konkretnih problemih in iskali poti za naprej.« US, MBP, BA -^Slavko Gaber Mestna občina Celje 2. ponedeljek v mesecu od 9.00-12.00 Posedel Bergmanova vila Žalec vsak ponedeljek od 9.00-11.00 Fra"c Jazbec Mestna občina Celje Občina Vojnik Občina Dobrna vsak ponedeljek od 13.00-15.00 1. ponedeljek v mesecu od 15.30-17.30 2. ponedeljek v mesecu od 15.30-17.30 -- Občina Šentjur po dogovoru, prvič 28.2. od16.00-18.00 Franc Sušnik Občina Vransko vsak ponedeljek od 8.00-12.00 kudolf Petan Šolska ulica 14a, Slovenske Konjice vsak ponedeljek od 9.00-14.00 ^rko Zamernik Občina Luče 1. in 2. ponedeljek v mesecu, dopoldne Izoles Nazarje 3. in 4. ponedeljek v mesecu, dopoldne Mikolič Aškerčev trg 12, Šmarje pri Jelšah vsak ponedeljek od 11.00-13.00 ^T?9o Koren Občina Šoštanj vsak ponedeljek od 8.00-10.00 B°ian Kontič Mestna občina Velenje vsak ponedeljek, dopoldne 00 ZLSD Velenje, Prešernova cesta 1 vsak ponedeljek, popoldne ""»tjažHan Občina Radeče izmenično v ponedeljek od 9.00-13.00 Občina Laško (21.2.v Radečah) J^Jelen Trubarjeva 1, Žalec vsak ponedeljek od 10.00-12.00 Presečnik Kulturni dom Mozirje 1. in 2. ponedeljek v mesecu od 14.00-17.00 ' Št. 10-18 IhisSiMr''' Pravočasno se pripravite na zimo in zagotovo prehitite mraz. Izkoristite ugodne pogoje plačila in že danes naročite vso toploto, ki jo potrebujete za dom - na dom. Kurilno olje in plin na brezplačni številki 080 22 66. KURILNO OLJE IN PLIN EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 m DARSTVO O cetis Era bo letos rasla na tujem Doma utrditev tržnega položaja, na območju bivše Jugoslavije pa novi trgovski centri - V nekaj letih več kot 70 diskontov Velenjska Era bo letos skoraj polovico prihodkov ustvarila na trgih bivše Jugoslavije. Samo na Hrvaškem, kjer se je prejšnji mesec strateško in kapitalsko povezala tudi s podjetjem Trgohit iz Čakovca, naj bi ustvarila 140 milijonov evrov prometa, kar je skoraj dvakrat več kot lani. Poleg Hrvaške v Eri najbolj stavijo na Črno goro, kjer so že sedaj največji tuji trgovec, velike načrte pa imajo še vedno v Makedoniji. Tam naj bi v štirih do petih letih zgradili poslovno, trgovsko in sejemsko središče, v katerega nameravajo s slovenskimi in tujimi partnerji vložiti okrog 100 milijonov evrov. »Internacionalizacija je bila nujna, saj je po vstopu v unijo konkurenca na domačem trgu vse večja. Če ne bi imeli tolikšnega uspeha na Hrvaškem, bi morali že zdavnaj poiskati kakšnega večjega strateškega partnerja. Po drugi strani pa smo zaradi tržnih deležev, ki jih imamo v državah nekdanje Jugoslavije, postali zelo zanimivi za Brine naložbe v Sloveniji so lani znašale 10 milijonov evrov, v hrvaški trg pa s v zadnjih dveh letih vložili trikrat več. Predsednik uprave Ere Gvido Omladič želi v Skopju narediti stičišče gospodarstva jugovzhodne Evrope. povezave,« pravi predsednik uprave Gvido Omladič. Hkrati priznava, da jih je tako hitri prodor na jug pravzaprav presenetil. Pred tremi leti so namreč računali, da bodo do letos delež prihodkov na zunanjih trgih povečali na 30 odstotkov, zdaj pa na Hrvaško, Črno goro in Makedonijo odpade že skoraj polovica njihove dejavnosti. Najmočnejši so na Hrvaškem, kjer imajo že tri velike prodajne centre z več kot 10 tisoč kvadratnimi metri prodajnih površin, 65 supermarketov in marketov ter tisoč zaposlenih. V tem in prihodnjih letih se bodo širili predvsem v osrednjem delu in ob obali. Širitev načrtujejo tudi v Črni gori. V glavnem mestu so kupih večje zemljišče, na katerem bodo še letos skupaj s partnerji začeli graditi trgovsko-zabavišč-ni center. Skopje zanimivo tudi Mercatorju Trgovina in zabava, narejeni po vzoru ljubljanskega BTC-ja, bosta glavni vsebini tudi v Erinem največjem tujem projektu, ki ga že nekaj let pripravljajo v središču Skopja. Njihove ambicije na 200.000 kvadratnih metrov velikem skopskem sejmu so zares velike. Lani so že obnovili kongresni center, zgraditi pa nameravajo še velik nakupovalni center, mul-tikino, hotel in poslovno zgradbo. »V projekt, ki naj bi ga zaključili okoli leta 2010, želimo vključiti čim več slovenskih in tujih partnerjev. Za zdaj nam je uspelo pritegniti že BTC, lokacija pa je zanimiva tudi Mercatorju, Metroju, nekaterim grškim trgovcem in celo Evropski banki za obnovo in razvoj,« pojasnjuje Omladič," ki bi rad, da skopski sejem, na katerem redno odvija tudi sejemska dejavnost, postane stičišče slovenskega gospodarstva v tem delu Z italijansko diskontno verigo Eurospin je Era lani v Sloveniji odprla šest diskontov. V prihodnjih nekaj letih jih načrtuje še okrog 70. Evrope. Celotni projekt je vreden okrog 100 milijonov evrov, sami pa so doslej vložili vanj že 20 milijonov evrov. Letos 21 -odstotna rast Zaradi trgovin v tujini naj bi letos Skupina Era povečala čiste prihodke iz prodaje za dobro petino, to je na 81 milijard tolarj ev. Dobiček, kije lani znašal 300 milijonov tolarjev, naj bi bil letos večji za polovico. V Sloveniji rasti ne načrtujejo, saj se bodo po besedah Gvida Omladiča posvetih predvsem konsolidaciji podjetja in utrjevanju tržnega položaja. Njihov tržni delež znaša trenutno okrog 10 odstotkov, kar jih med slovenskimi trgovci uvršča na četrto mesto. »Naš cilj v Sloveniji je 15- do 18-odstotni tržni delež. V naslednjih letih bomo na območjih, kjer imamo še bele hse, zgradili najmanj deset supermarketov in pet velikih nakupovalnih centrov,« napoveduje Omladič. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Na sejem z novo podobo Šentjursko podjetje Alpos Oprema je predstavilo celostno podobo, s katero bo od 19. do 23. februarja nastopilo na EuroShopu v Diisseldorfu v Nemčiji. Gre za eno največjih evropskih sejemskih prireditev, na kateri se vsaka tri leta predstavijo vodilni svetovni proizvajalci pohištvene opreme za trgovine. Za pridobivanje kupcev in poslovnih partnerjev je sejem, na katerem se bo predstavilo 1.500 proizvajalcev iz 40 držav, zelo pomemben. Alpos Oprema predvsem na trge EU izvozi kar 80 odstotkov proizvodnje. Svoji predstavitvi so zato namenili veliko pozornosti. Postavitev razstavnega prostora in ostale promocijske materiale so izdelali v biroju Monoc-hrome arhitekti. Na 120 kvadratnih metrih bosta tako v obliki nenavadne dnevne sobe združena visoka tehnologija in udobje domačnosti. Na velikem panoju, ki bo prostor omejeval, so prepoznavni posamezni predstavniki podjetja doma in v tu- jini. Isto grafično podobo je mogoče najti tudi na ostalem promocijskem materialu. Del tega je posebno polnjenje vode z Alposovim logotipom in plastenka bo tako nadomestila večne promocijske vrečke. Arhitekt Peter Vezjak je pri tem poudaril, da Alposovo blagovno znamko gradijo predvseifl na komunikaciji, dostopnosti in prilagodljivosti. Zaradi tega na razstavnem prostoru - razen v lepo oblikovanih katalogih - njihovih izdelkov ne bo mogoče videti. Organizatorji na sejmu pričakujejo okrog sto tisoč obiskovalcev. Podjetje Alpos Oprema je eno najhitreje rastočih podjetij v skupini Alpos in je v preteklem letu zabeležilo stoodstotno letno rast. Direktor Damjan Zalokar pravi, da se bo rast v prihodnjih letih umirila, a še vedno dosegala 25 oziroma 30 odstotkov letno. V prihodnje bodo posebno pozornost namenili trgom vzhodne Evrop6 in Skandinavije. SAŠA TERŽAN marginalija marginalija, d.o.o. rimska cesta 98 a, 3311 Šempeter tel.: 03 703 10 60, fax: 03 703 10 70 e-mail: info#marginalija.si splet: www.marginalija.si Bevc še ni prepričal vseh bank Brez zagotovila, kdo bo dal denar za obnovo steklarskih peči, poravnalni senat ne more podpreti nujne naložbe v steklarni Predsednik uprave Steklarne Rogaška Bojan Bevc upa, da bo z Novo Ljubljansko banko, Novo Kreditno banko Maribor in Banko Celje v zelo kratkem času podpisal pogodbo o najemu 1,7 milijona evrov posojila za prenovo steklarskih peči. Najbolj oklevajo v celjski banki. Na seji upniškega odbora v začetku tedna so se pri glasovanju o podpori nujne naložbe, brez katere se bo proizvodnja v steklarni ustavila, vzdržali. Zato, pravijo, ker so v preteklosti obnovo peči že financirali. »Čas je naš največji sovražnik,« pravi Bojan Bevc, ki je Sicer s sklepom upniškega odbora, da podpira prenovo steklarskih peči, zelo zadovoljen. Po njegovem je namreč jasni signal, da se banke strinjajo tudi s predlagano sanacijo steklarne. Ker pa sama podpora, brez denarja, za obnovo peči pravzaprav ne pomeni še nič, saj je brez na- vedbe virov financiranja poravnalni senat ne bo dovolil, mora zdaj Bevc hitro skleniti posojilne pogodbe. »Mislim, da se bo kljub zadržkom nekaterih to zgodilo zelo kmalu in bomo potem tudi od poravnalnega senata dobili zeleno luč za naložbo. Za prenovo peči imamo že vse pripravljeno in računamo, da bomo maja že lahko začeli s popravilom prve, vsa dela pa bi bila zaključena do konca poletja,« je optimistični Bevc. Dejstva, da upniški odbor, v katerem sta poleg petih bank še predstavnika delavcev in steklarnine hčerinske družbe Hram, ni bil soglasen pri podpori nujne naložbe, Bevc ne komentira. Nesoglasja prav tako ni želel komentirati tudi predsednik upniškega odbora Boris Završnik iz Nove Ljubljanske banke. Pojasnil je le, da upniški odbor s tem, ko je podprl predlog uprave o upravičenosti naložbe, ni prevzel nikakršne od- govornosti pri zagotavljanju denarja zanjo. »Za to je odgovorna uprava steklarne,« je kratko dejal Završnik. Povedal je še, da se bo upniški odbor ponovno sestal prihodnji mesec. Upniki steklarne morajo svoje terjatve prijaviti do ponedeljka. Kot je povedal prisilni upravitelj Tomaž Kos, jih je do včeraj to storilo nekaj več kot 70. Obveznosti steklarne, ki zaposluje blizu 1000 delavcev, znašajo 12,6 milijarde tolarjev, obveznosti holdinga pa kar 23 milijard tolarjev. Danes imajo v steklarni izplačilni dan in na vprašanje, ali bodo delavci ta mesec dobili plače, Bevc kratko odgovarja: »Morajo.« Po njegovih zagotovilih podjetje zadnje štiri mesece ohranja poslovanje brez dodatnega zadolževanja. JANJA INTIHAR Klasje želi kupiti Štručko Strah Celjanov, da bodo v središču mesta izgubib še en priljubljen trgovski lokal, Štručko v Prešernovi ulici, je odveč. V Klasju namreč obljubljajo, da bodo storib vse, da prodajalno ohranijo. »Prodajalna Štručka je na za nas zelo pomembni lokaciji, zato želimo, da ostane med našimi devetimi maloprodajnimi enotami, v katerih ponujamo svoje pekov- ske in slaščičarske izdelke,« pravi predsednica uprave mag. Dragica Murko. Prodajalno, ki jo imajo v najemu, nameravajo odkupiti, vendar postopek ni enostaven. Prostorje namreč sestavljen iz dveh delov in vsak ima drugega lastnika. »Trenutno se za odkup dogovarjamo z lastnikom polovice prostora, v katerem se nahaja prodajalna. Pogajanja še potekajo in s pridobitvijo te polovic6 želimo ohraniti prodajali^ Štručka in vse zaposlene v njej. Druga polovica pa jev lasti Mestne občine Celje, oZ>' roma je v postopku denaci°' nalizacije. Za to drugo pol°' vico tako v tem trenutku nimamo sogovornika. Takti ko bo znan, bomo dali p°' budo za odkup,« je pojasfl’-la Murkova. JI, Foto: A5 Prostori prodajalne Štručka v Prešernovi ulici v Celju naj bi končno prešli v last Klasja. m [etOl I partner i mjbcjjšjm oHmom 7 Zdravilstvo v primežu različnih Kaj je danes potrebno za registracijo neke zdravilske dejavnosti? Dovolj je, da na davkariji prijaviš s. p., kot dejavnost pa bioenergijo, radiestezijo, astrologijo, spiritizem in potem delaš, kar ti duša poželi, četudi o dejavnosti, za katero si se registriral, nimaš pojma. Kdo oziroma kje so glavni zaviralci vaših prizadevanj po uzakonitvi zdravilstva? Največji zaviralci so uradne medicinske in farmacevtske ustanove in lobiji znotraj njih, ki nas imajo za direktno konkurenco. Ocenjujejo nas in sodijo o nas, četudi nas ne poznajo. Izpod časti jim je, da bi nas sploh poslušali in spoznali našo doktrino. Kako ocenjujete odnos zdravniške zbornice do vas in vaših prizadevanj? Ocenjujem ga kot odnos boga do satana. Koliko ljudi se pri nas ukvarja z zdravilstvom in kje se lahko zdravilci strokovno usposabljajo? Z zdravilstvom se v Sloveniji ukvarja okoli 1.200 zdravilcev, ki so za svoje delo različno usposobljeni in ki delujejo v okviru društev ali pa delajo na črno pod različnimi nazivi. Moram pa reči, da imamo danes kar precej izvrstnih zdravilcev. V Sloveniji obstajata dve šoli z licenco iz tujine, sicer pa se je večina zdravilcev izšolala na tujem. Trenutno v Sloveniji deluje kar sedemnajst doktorjev alternativne medicine. V katerih državah je področje zdravilstva najbolje urejeno? Najbolje so to področje uredili Angleži, Nemci, Francozi in Švicarji, nekoliko slab- Slovenski zdravilci želijo svoj status urediti, zato so bili veseli pobude Celjskega sejma o organizaciji sejma zdravilstva, zeliščarstva, zdrave prehrane in duhovnosti z imenom Altermed, ki bo v času od 3. do 5. junija letos v Celju. še je zdravilstvo urejeno v Italiji, razen v pokrajini Piemont, kjer zdaj že imajo svoj zakon. Kaj in koliko si zdravilci obetate od sejma Altermed, kjer se boste junija letos prvič predstavili na tak način? Najprej moram povedati, da smo zelo zadovoljni in hvaležni, da so v družbi Celjski sejem organizirali takšen sejem, ki bo gotovo našel svoje pravo mesto med ljudmi, ki so jim področja našega delovanja blizu, pa tudi v delu strokovne javnosti, ki jih področje zdravilstva zanima. Prepričan sem, da se bo tudi na tak način uredil naš položaj, saj bo v okviru sejma tudi kongres, na katerem bomo govorili o organiziranosti zdravilstva in zdravilcev in zakonodaji, registraciji dejavnosti in še o marsičem. Koliko zdravnikov z diplomo medicinske fakultete je po vaši oceni naklonjeno raznim metodam zdravilstva? Ocenjujem, da je to vsak drugi medicinec, ampak le pri sebi, javno o tem ne govorijo, ker se bojijo, da bi izgubili licenco, kar je grozljivo. Grozljivo je, da bogovi v belem v zdravniški zbornici tem svojim kolegom ne zaupajo. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ interesov Zakaj je Slovenija ena redkih držav v Evropi, kjer področje zdravilstva ni z zakonom urejeno? - Z Vasilijem Šimkom, predsednikom KONAZ-a Položaj zdravilstva in Zdravilcev v Sloveniji je neu-fejen, brezpraven, zmeden, 'n to kljub temu, da zanikanje med ljudmi iz leta v leto narašča, ugotavlja Vasilij Šimek, predsednik or-Sanizacije KONAZ (komplementarnega in naravne-§a zdravilstva Slovenije) in Predsednik organizacijske-§a odbora novega sejma Altermed. Z različnimi metodami zdravilstva (bioenergija, radiestezija, zdravlje-Pje s hrano, iridiološka diagnostika, ezoterična psihologija) se ukvarja že 28 let in ima naziv doktorja alternativne medicine. »Ko sem začel z zdravilstvom, je bilo ljudi, ki so iskali našo pomoč, okoli pet odstotkov, leta 2000 jih je bilo že več kot trideset odstotkov, danes pa jih je verjetno že kar polovica. Med njimi le ogromno tistih, ki so se okrnili na nas po tem, ko jim teadna medicina ni mogla več pomagati. Tako je, na primer, z mojo pomočjo na svet prijokalo že 46 otrok staršev, ki so pred tem ubrali vse mogoče uradne medicinske poti, da bi prišlo do zanositve in rojstva.« V čem so glavni razlogi za kaotično stanje v zdravilstvu in neurejen status izvajalcev teh dejavnosti? Glavni razlog je v tem, da še vedno nimamo zakona, ki bi urejal to področje. Do leta 1997 je bilo zelo težko registrirati kakršno koli dejavnost, zato je razumljivo, da večina zdravilcev ni niti poskušala urediti svojega statusa, saj so se navadili delati na črno. Do novosti je prišlo leta 1999, ko je Gospodarska zbornica Slovenije dosegla spremembo zakonodaje na področju registriranja podjetij, ki se ukvarjajo z zdravilstvom. Po novem za registracijo niso bila potrebna nobena dokazila o primerni usposobljenosti in tako se z zdravilstvom lahko ukvarja kdor pač hoče! Ker je vsak lahko delal vse, so se razumljivo pojavljale tudi zlorabe in dogajalo se je, da so bolniki pristali v bolnišnicah, na psihiatriji, v imenu zdravljenja je prihajalo celo do posilstev, spolnih zlorab, fizičnega nasilja in podobnega. Leta 2002 smo takratnemu ministru za zdravje poslali osnutek besedila zakona, ki bi pravno uredil področje zdravilstva, naslednje feto smo se sestali na posvetu pri ministru, a iz vsega tega ni bilo nič. Namesto da bi država zakonsko uredila to področje, ga je popolnoma odprla in nastalo je stanje, kakršno je danes. Zdravilstvo bi moralo biti pod nadzorom ministrstva za zdravje, saj je le-to odgovorno za zdravje Slovencev. Ker se to ni zgodilo, smo zdravilci registrirani kot sekcija v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Za ureditev razmer je nujno sprejetje ustreznega zakona in pa ustanovitev zdravilske zbornice. Z zakonodajo katere države ste se spogledovali, ko ste pripravljali zakon, ki ste ga predložili ministru v presojo? Za osnovo nam je bila nemška zakonodaja, kjer imajo najboljšo tradicijo, to osnovo pa smo prilagodili našim razmeram, potrebam in pogojem. Valentinov ponedeljek j e v centru Interspar Celje minil v nežnem vzdušju. Obiskovalce so s čudovitimi pesmimi navdušili mladi pevci pevskega zbora Osnovne šole Žalec, podružnica Tabor, in tako polepšali popoldan ne samo zaljubljencem, pač pa trenutek prisluhnili. Intersparove prireditve se nadaljujejo tudi naslednji teden. V torek, 22. februarja, si boste lahko ob 18. uri ogledali modno revijo Pomlad -poletje 2005. vsem, ki so jim vsaj za KLJUB GRADNJI CENTER NEMOTENO OBRATUJE IN JE ODPRT: pon.- pet. od 9. do 21., sob. od 8. do 21., ned. od 9. do 13. ure aero Pa kaj vas že spet boli? Za težave bolnikov s fibromialgijo pogosto še zdravniki nimajo razumevanja - Od vrat do vrat, iz službe na cesto Bojana Jug Žurič vodi skupino za samopomoč bolnikov s fibromialgijo na celjskem območju »Nikoli ne vem, kaj bo prinesel nov dan. Zbudim se nenaspana, otrpla, po mišicah me cuka, kot bi imela gripo. Bolečina v mišicah se ves čas seli, pridružijo se jim še težave s črevesjem, glavoboli, boleči sklepi, slabše se zberem, tudi spomin mi nagaja. Toliko težav me pesti, da pogosto podvomim, ali gre res za bolezen ali pa se vse skupaj rojeva v moji glavi,« pripoveduje ena izmed bolnic s sindromom fibromial- gije- Mučna bolezen, ki prizadene 1 do 4 odstotke evropskega prebivalstva. Ženske zbolijo 10-krat pogosteje od moških. Preden je bolezen potrjena, morajo zaradi njene narave kot tudi njenega nepoznavanja oboleli skozi pravi križev pot. »Zjamranci« »Bolezen se ves čas seli. Sodelavci, pogosto tudi družina, te imajo za »zjamranega« človeka. Tako te običajno obravnavajo tudi zdravniki. Hude bolečine in nemoč, predvsem pa nerazumevanje te napeljujejo celo na misel o samomoru. To nevzdržno stanje želiš nekako prekiniti, a ne veš, kako, Zdravniki sicer vedo za fibromialgijo, a kaj, ko človeka večina ne obravnava celost- no. Ko prideš zaradi težav z želodcem, te pošljejo h ga-stroenterologu, ko te bolijo sklepi, k revmatologu, ko ... Od vrat do vrat. Ko ne vedo več kam, te pošljejo k psihiatru. Saj razumem. Če nobeden od specialistov ni ugotovil nič resnega, ti pa vztrajaš, da te boli...« Še ena tipična pripoved bolnice, ki kljub dolgoletnim mukam še sama težko verjame, da se ji to res dogaja. Pred boleznijo je bila polna energije, v službi je delala za dva (dobesedno) . Zdaj za njenim hrb- tom šepetajo, da je lena, da se ji ne ljubi delati, da uhaja v bolniško kar tako. Vseeno je med tistimi srečnicami, ki so zaenkrat še obdržale službo. Marsikateri to ni uspelo. Iz bolniške v bolniško, na koncu pa na cesto. To je običajen scenarij. Marsikdaj ostanejo doma, ker dela kratkomalo ne zmorejo. »Zdržala sem dan, dva. A kako naj delam, če pa sem se še do službe komaj privlekla? Ko nisem mogla več, sem ostala doma, v breme svoji družini.« Pri še ne štiridesetih letih. S sindromom fibromialgi-je po znanih podatkih niso še nikogar invalidsko upokojili, je pa nekaj primerov, ko so jim omogočili 4-urno delo. Tri četrtine v Sloveniji registriranih bolnikov je izgubilo službo, ker niso bili več sposobni opravljati svojega dela. Nepoznana bolezen Fibromialgija je zaenkrat neozdravljiv kronično mišič-no-skeletni sindrom, za katerega je značilna prisotnost nepojasnjene, široko razprostranjene bolečine ali zbadanja, ki se pogosto začne pojavljati najprej na vratu ali ramenih, kasneje pa se razširi še na druge mišice. Bolniki navadno občutijo, da »jih vse boli« in težko omejijo boleče mesto. Bolečino spremljajo nenehna utrujenost, splošna jutranja otrdelost, spanec, ki ne odpočije, glavoboli, motnje spomina in koncentracije, depresija in neopredeljen strah, pogost občutek oteklosti v rokah in nogah, bolečine v trebuhu, zaprtost ali driske, težave s sečili, suha usta, nos in oči, dismenoreja, občutljivost na mraz, nemirne noge ... Težave so kronične in se pojavljajo vsaj tri mesece, nato se lahko nekoliko izboljšajo, vendar nikoli povsem ne izginejo. Obolenje je zelo podobno sindromu kronične utrujenosti, zato ju celo strokovnjaki včasih težko ločujejo. Lahko pa se pri bolniku pojavljata celo obe obolenji hkrati. Vzroki obolenja še niso povsem jasni. Pripisujejo ga hormonskim dejavnikom, saj se obolenje zelo pogosto pojavlja pri ženskah po menopavzi, posledicam infekcij, ker če-sto izbruhne po katerem izmed virusnih obolenj, čustvenim ali telesnim stresom, pomanjkljivi telesni aktivnosti, kemičnim spremembam v delovanju možganov, pa tudi dednosti. Prof. dr. Janko Popovič, dr. med., ki se v zasebni ortopedski ambulanti v Ljubljani poglobljeno ukvarja s takšnimi bolniki, ugotavlja: »V zahodnem svetu obstajajo celo klinike za fibromialgijo z multi-disciplinarnim pristopom. Pri nas je zdravljenje šele na začetku. Ker bolezen nima specifičnih objektivnih pokazateljev, je marsikdaj težava že sama postavitev diagnoze.« , Samopomoč v društvu V Sloveniji so društvo za fibromialgijo in sindrom kronične utrujenosti ustanovili maja lani. Sedež ima v Ljubljani, po regijah pa so-organizirali skupine za samopomoč. Celjsko skupino vodi Bojana Jug Žurič: »Druženje nam veliko pomeni, saj razumemo drug drugega in si nudimo oporo. V Sloveniji'je zaenkrat malo več kot 300 članov, v Celju nas je 24. Društvo je pripravilo že nekaj predavanj in seminarjev, zdaj pa se dogovarjamo z Zdraviliščem Laško o možnih oblikah sodelovanja. Želimo si na primer, da bi v njihovem okrilju enkrat mesečno delovala protibolečinska ambulanta za bolnike s fibromialgijo.« Društvo za fibromialgijo ima svojo domačo stran na spletnem naslovu: www.skufmslovenija.org. Zakaj skupine za samopomoč? » Najhuje je, ko se smiliš sam sebi, ko se zapreš v svojo bolečino. Stres še bolj poveča napetost mišic, bolečine so še hujše in začaran krog je sklenjen. Skupina za samopomoč ti pomaga okrepiti voljo za nenehen boj, ker te prepriča, da je samoobtoževanje nesmiselno, da jeza nad usodo ne pomaga. Potem se tudi lažje soočamo z nerazumevanjem in preslišimo neprijetne pripombe.« MILENA B. POKLIČ Še najbolj značilne za fibromialgijo so tipične boleče točke. Te so na hrbtu: mesto, kjer se stikata vrat in glava, zgornja linija ramen, proti prsni hrbtenici, v ledveno-križni hrbtenici, nad ritnico in tik pod ritnico; na sprednji strani telesa: vrat, tik nad notranjim robom ključnice, nekoliko bolj navzven, približno štiri prste nižje od prejšnje točke, dlančna stran podlahti in notranja stran kolena. Te točke niso pri vseh bolnikih povsem fiksne, kar povzroča dodatne težave pri postavljanju diagnoze. PISALI_SMO Vandali in podražitve Novi tednik pripravlja v svojem jubilejnem letu vsak teden pregled prispevkov skozi desetletja. Že davnega leta 1955 smo imeli v Celju težave z mladimi vandali, ki so se znašali nad javno lastnino: 18. februar 1955: »Celje oziroma najrazličnejši odbori društva v našem mestu se poleg ljudske občine zelo trudijo izboljšati izgled našega mesta. Toda dogajajo se stvari, ki mečejo senco na vse meščane z barbarskim in škodljivim početjem. Zgodi se, da vinjena družba ponoči neusmiljeno lomi mlada lepotična dre-. vesa, da razbija in kvari razne javne naprave, zadnji čas pa so se lotili tudi že modernih prometnih znakov. Pred nekaj dnevi so taki divjaki v celjskem parku izruvali iz tal globoko usidrane betonske klopi. S travo posejane ploskve so že čisto pohojene, ker pešci nimajo tiste osnovne kulture, da bi hodili po pločnikih in razumeli, da vsaka zelena ploščad v mestu ni samo v okras temveč tudi vedri v mestu živečega človeka.« Z začetkom toplejšega vremena lahko zopet pričakujemo vsesplošno romanje srednješolcev v celjski park, posledice tovrstnih »obšolskih aktivnosti« pa so nam že tako dobro znane iz prejšnjih let. Leta 1965 se je naš in vaš radio selil v nove prostore. 19. februar 1965: »Te dni je celjski radio dobil nove prostore - v tretjem nadstropju Narodnega doma. Tako je ta maloštevilni kolektiv zapustil Zdravstveni dom, kjer je delal dobrih deset let. S preselitvijo sta tehnika in uredništvo pod isto streho; s skromno ureditvijo prostorov pa so nastali tudi pogoji za snemanje manjših ansamblov. Zaenkrat bodo lokalne oddaje celjskega radia še zmeraj od 17. do 18. ure ob delavnikih ter od 12. do 13. ure ob nedeljah. Toda kot vse kaže, bo že v kratkem prišlo do časovnega podaljšanja lokalnih oddaj. « Oddajanje Radia Celje se je do danes že raztegnilo na 24-urni program in upamo, da ga pridno poslušate. Leta 1975 pa o podražitvah. 20. februar 1975: »Zadnje podražitve so prišle kot strela z jasnega. Res, podražili so se samo luksuzni predmeti, med katere so šteli tudi pravo kavo. Podražile so se pijače, cigarete, pocenili so se baje avtomobili. Zmeda, ki vlada na tem tržnem polju, je očitna-Sicer pa si preprost človek o tem ne beli glave, ker mi' sli, da je avto še vedno luksuz. Malo pa je drugače, če govorimo o »črni opojnosti«, o kavici, ki smo se je že navadili. Pa tudi kadilci so zelo prizadeti, saj so se še cigarete podražile kar za 30 odstotkov. Upokojenec A. Ško- j da je povedal: »Pijača na] se kar podraži, težje pa je za tiste, ki so navajeni na kavico. Starejši ljudje imamo kavo radi, navadili sm° se nanjo. Jaz moram gledati na vsak dinar, ker imata nizko pokojnino, le dvakrat na teden si jo lahko privoščim. « Kako do kave? V Avstri- jo, potem pa na »šverc«! Se še spominjate, koliko kilogramov ste je »pretihotapili« čez mejo? No, jutranjo kavico si danes večina upokojencev lahko privošči, vsi pa tudi ne. In če smo že ravno pri podražitvah ... 21. februar 1985: »Jav nost je preteklih dneh najbolj razburila novica o majskih podražitvah vzgoja0 varstvenih storitev. Ne gre ža pravo podražitev, temv°c za pričetek veljave noveg0 samoupravnega sporazum° o samoupravni ureditvi s° cialne politike v Sloveni)1. Če bodo v vrtcih upošteva to določilo, se bodo prispeva staršev dejansko povečali di za dva do trikrat v Prl merjavi s prispevkom, ki g plačujejo danes. PrispeVe bi bil za vsakega drugaČ°n’ ker bi za vsako družino P° sebej izračunavali stvarn osebni dohodek na član družine.« k. Danes so vrtci že kar lu suz in ponavadi ne gre br® • pomoči starih staršev, i tem pa se pritožujemo c nizko rodnost. K Pri čemer sta sodelovala tudi Tone Kregar in Matevž Cene,« pripoveduje Miloš, po Poklicu zdravstveni tehnik oziroma mavčar, ki je v za-četku lanskega leta po očetu Podedovano tiskarno iz ga-raže v domači hiši, kjer so 2aradi vse večjega obsega dela ln v$e več strojev že skoraj Pokali zidovi, preselil na Približno 600 kvadratnih me-r°v na območju nekdanje to-varne Metka v Ipavčevi uli-c|- »Čisto drugače je, če poslovni partner pride v takšne Prostore,« pove s ponosom Poslovnež, ki zaposluje de-set ljudi. O kulturi in potrpežljivosti ... »Kadar se človek odloči, 3 bo izpeljal kašno idejo, °ra biti neskončno potr-®zljiv. Ob sebi potrebuje ‘Po, ki se dopoljnjuje,« zrnišlja Maček. Dobri po-la°Vnl odnosi in skrb za de-^ Cev se mu zdijo pomem-j elŠ °d česarkoli drugega^ , oče dveh deklic in nav- en športnik, ki mu je zlom noge začasno preprečil ukvarjanje z eno največjih strasti - deskanjem na snegu. Čeprav zaradi lojalnosti o imenih svojih poslovnih partnerjev nerad govori, v tiskarni Maček tiskajo za številne svetovno znane proizvajalce. Zato se zdi še bolj nenavadno, da 'se mladi poslovnež zanima za kulturo, od katere ni mogoče pričakovati kakšnega velikega dobička. »Pomembno je, da se nekaj dogaja,« pravi Miloš Maček, ki je tudi pokrovitelj Rokometnega kluba Radeče in celjske ekipe malega nogometa. Ko sta se z Borutom Kramerjem lotila projekta, je nekaj časa razmišljal. »Projekt smo poimenovali Stanetovi a (naslov je Stanetova 1 A), njegov namen pa je povezati Internet kavarno Stane, Mestni kino Metropol, Mladinski hotel Stane in celotno Stanetovo ulico.« Miloš, kijev projekt vložil predvsem finančna sredstva, pravi, da v celoten projekt zaenkrat le vla- gajo. »Vrača se še nič. Ljudje si sploh ne predstavljajo, koliko denarja in dela zahteva vzdrževanje tako velikega projekta, kot je kino,« pravi. In vendar se premika ... Za izbiro filmov skrbi programski vodja Peter Zupanc, Skoraj neverjetno pa se zdi, kako slabo so predstave umetniškega programa obiskane. »Od človeka, ki si je ogledal art film, ni mogoče pričakovati, da si bo novega ogledal že jutri. Ogled tovrstnih filmov je dogodek, nanj se filmski sladokusci posebej pripravljajo.« Zato Miloš in Borut ob pomoči sodelavcev nenehno razmišljata, kako bi lahko pritegnila obiskovalce in predvsem, kaj storiti, da bi se v kinu in okoli njega nenehno kaj dogajalo. »Pripravili smo že nekaj glasbenih in drugih dogodkov, povezujemo se z društvi in s posamezniki. Mestna občina Celje je letos mobilno drsališče postavila pred kino Metropol. Za otroke, ki nimajo drsalk, smo skupaj z Športno zvezo Celje priskrbeli 30 parov le-teh.« Podatek, da so vstopnice za brezplačne otroške filmske matineje, ki jih redno pripravljajo, razdeljene v nekaj urah, veliko pove. »Predvsem to, da bi se ljudje kulturnih dogodkov udeleževali, če bi jim bili finančno dostopni. In, seveda, če se jim zdijo dovolj zanimivi,« pravi Maček. Kot je znano, je občina društvu Filter kino Metropol zaenkrat oddala v upravljanje za poskusno dobo. »Prav zanimivo je bilo, ko so izbirali, pa tudi komentarji potem. Prijavilo se je še nekaj drugih kandidatov, ampak malo preveč poenostavljeno je mišljenje, da lahko v takšen objekt preprosto prideš, začneš točiti pijačo in pobirati denar. Zdaj, ko kaže, da bo zadeva zaživela, pa je veliko takšnih, ki imajo o našem delu in svojih idejah ogromno za povedati. Škoda, da jih niso uresničili, ko je bila priložnost za to,« je nekoliko kritičen in dodaja: »Če bi v Celju gorela nevoščljivost,bi bilo mesto že v plamenih. Ob tem nihče ne vidi truda in dela, ki ga tisti, ki kaj dosežejo, vložijo v uspeh.« Če ne bi imeli zagonskega kapitala in drugih virov dohodkov, tako da od kina niso finančno odvisni, bi verjetno že zdavnaj obupali, pove. Vseeno pa je prepričan, da jima bo z Borutom in s sodelavci uspelo znova narediti priljubljen center večernih srečevanj številnih Celjank in Celjanov, ki v vse bolj izumrlem mestnem jedru za tovrstno zabavo sicer nimajo prav veliko možnosti. AS Foto: GK Šolski center Šentjur ^3SESSES2S2SC3B33SSSESE33 Q\|tIRILETNIPROGRAM|1 '5lv®^tehSkE------- Kmetijski tehnik ^^ItfTOPROGRAMI 1 Kmetoval ka gospodinja Kmetovalec Jaščičar-konditor ' pek ■ dualni sistem • dualni sistem . Pn—---‘ POL LETNI PROGRAMI °mocnik peka in slaščičarja 4- PROGRAM 3-1-2 I cnetijsko podjetniški tehnik (3+2) Irifnfm6 odda/fe do 10. marca. macije: 03 746 29 00. Višja strokovna šola P KMETIJSTVO j - inženir kmetijstva (redni in izredni študij) f ŽIVILSTVO ) - inženir živilstva (redni in izredni študij) NOVO - vpisni pogoji. Vpiše se lahko vsak, ki je opravil splošno oziroma poklicno maturo (ali zaključni izpit oz. diplomo pred uvedbo poklicne mature) ter drugi, ne glede na smer srednješolske izobrazbe. Prijave oddajte do 8. ' 1 POZOR, HUD PES Od zavisti zeleni Juriju Zadnjič sem sanjal, da je k meni prišla gospa Alenka Domjan, šefica Zavoda za kulturne prireditve in mi rekla: »Mohor, dej ti, ki imaš toliko nerealiziranih idej in projektov, dej ti nared eno konceptualno razstavo na temo javno in zasebno. Dej, no, da se ne bodo zgolj posmehovali iz tvojega hmeljarsko-pivovarniškega muzeja in literarne nagrade Al-me Karlin, dej nared to v našem Likovnem salonu.« »Dobro,« sem ji rekel, »Alenka, pol pa bom.« Ker sem bolj butaste sorte, sem storil, kot mi je moj um veleval, spomnil sem se prvega razreda osnovne šole, ko so me pri matematiki učili, kaj je to presek. In sem sklenil sestaviti dva kroga, ki sta v preseku. En krog je predstavljal mojo ženo, drugi mene. Ženin krog je bil sestavljen iz pekača za raklet, pekača za pico, litoželezne peči, kala-matskih oliv, kamemberške-ga sira, raznoraznih malenkosti, ki so vsebovale napis Ikea, časopisov Lady, Naš dom, zaboja z zdravili, Schoner Wohnung, krem proti gubam, albuma š fotografijami predvsem otrok, DVD-ja o Frančišku Asiškem, videokaseto s posneto serijo Seks v mestu, tamponi ... Moj krog pa iz Kertes-zevih romanov, Playboya, dveh porno revij, nogometne žoge, DVD-jev s filmi Dogme, Gasparyanovih CD-jev, pakunge piva, turistične literature, šteke čikov Lucky Strike silver, nekaj internetnih naslovov, ki vsebujejo erotično vsebino, dveh fotografskih albumov, enega družinskega, drugega s posnetki mojih pivskih kompanjonov, cenika starih avtomobilov, položnice, Novega tednika, škatle lekado-la, dolge z mlekom, deci soka, dva vode ... Najina kroga se srečata dvakrat. Ti dve točki simbolizirata najin seks, se pravi dvakrat na mesec. Presek predstavlja čas, ki ga skupaj preživimo kot družina, prostor v krogih predstavlja samostojno preživet čas. Skratka, dve krožnici, tirnici, dva tira, na katerih živimo tisto, čemur se reče »nujnost«, ritual vsakdanjosti, ki je ujet v omenjene ikone. Prepričan sem, da z manjšimi odstopanji vsi živimo podobno življenje, Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com precej nezanimivo, zanimivo je zgolj v meri, ko si ga tako ali drugače popestrimo. Nujnost je tista, ki nas trga iz družinskega kroga ali pa, če že ne gre za družino, iz kroga intimnosti, iz tistega lagodnega preseka, najmanjšega po površini, včasih se kroga zgolj dotikata. No, ti dve točki, kjer se sekata, ali pa na eni stikata, sta za paparazzije najbolj zanimivi. Midva z ženo sva v tem smislu premalo zanimiva, drugače pa je s t.i. »javnimi osebnostmi«, kot je bilo to v zvezi z Aurelijem Jurijem. Jurijev krog je nezanimiv, identičen vsakemu poslancu, dolgčas pač in Juri si je tu pač malenkost popestril zadeve, za davkoplačevalski denar. V družbi obstaja nekakšno prepričanje, da starejši, kot je moški, manj se mora zanimati za »tiste« stvari. Tam pri tridesetih se že pričenja družbeni pokop moškosti, v moralnem smislu se zadeva celo kriminalizira. Pa je res tako? Nek prijatelj mi je nekoč rekel: »Šele zdaj, ko sem že tik pred petdesetimi, sem sploh pričel spoznavati svoj libidalni naboj, šele zdaj pravzaprav razumem marsikaj in se čutim sposobnega razumeti nekatere stvari znotraj odnosa med spoloma.« Šele zdaj, ko si pečen, bi dodal. Kar je storil Aure-lio Juri, je absolutno normalno, človeško! Škoda, ki jo je povzročil na davkoplačevalskem računu, je zanemarljiva, daleč od vsot številnih podkupnin in utaj, ki se dnevno »perejo« tudi v najmanjših slovenskih občinah (za nekatere vem, a jih ni moč dokazati). Primer Juri je onaniranje na temo presek. Kdo pa ne? Kar se trenutno počne z Jurijem, je identično znašanju nad vojnimi ujetniki, perverzno, sadistično, zverinski umor z razkosanjem človekove intime, preseka. Ah, ta mora! 4 USeCOMom A p.p. 265, 8270, Krško CELJE: 03 713 14 82, VELENJE: 041 798 510 m 10 CELJE @ NOVI "»Sil lili Doživljajski park Že prihodnje poletje v Celju vsa Slovenija v malem? Na prvi prostorski konferenci pred izdelavo predloga lokacijskega načrta za območje sotočja Savinje in Voglajne so v sredo predstavili prostorske zasnove za bodoči doživljajski park Mini Slovenija v Celju. Park, v katerem bi po zgledu Minimundusa investitorji postavili makete vseh najznačilnejših stavb in drugih značilnih objektov Slovenije, naj bi po najbolj optimističnih načrtih odprli prihodnje leto na dan državnosti. Seveda le, če bodo vsi postopki, ki jih zahteva zakon (prostorska konferenca za zainteresirano javnost je prvi med njimi), stekli po napetem voznem redu. Gre namreč za območje sotočja Savinje in Voglajne, od Teharske ceste pa vse do sotočja samega, za katero doslej še ni nobenega prostorskega akta. Pred gradnjo samo, ki naj bi stala 550 milijonov tolarjev, bo treba . uskladiti kar nekaj interesov. V prvi vrsti bosta dva problema. Območje namreč velja za (preobširen) varnostni pas Slovenskih železnic, po drugi plati pa je nekakšen naravni razlivni pas v primeru poplav. Vprašanja, ki so pred stroko, so torej na- Dobro obiskana prostorska konferenca bistvenih napotkov za nadaljnje delo načrtovalcev parka Mini Slovenija ni dala. ravnana predvsem v vsebino, ki jo bo to območje ponudilo, pa tudi v takšno prostorsko ureditev, ki poplavne varnosti ne bo poslabšala. Sicer pa je park zamišljen, je na konferenci povedal Roman Kramer, kot del širšega projekta reurbanizacije starega mestnega jedra Celja in naj bi mestno središče oziroma Knežji dvorec povezal preko mesta in sprehajalnega območja ob Savinji s par- kom Mini Slovenija in Starim gradom. Denar za naložbo, katere pobudnik je Regionalna razvojna agencija, bodo zagotovili Mestna občina Celje, del naj bi prispevala država, del pa zasebni kapital. Po prvi prostorski konferenci, na kateri so zlasti krajani Skalne kleti zahtevali povečano poplavno varnost, pa tudi izboljšanje krajevne infrastrukture, se bodo lahko začeli vsi ostali postopki za spremembo lokacijskega načrta, pri čemer senco na optimizem investitorjev meče dejstvo, da se konference ni udeležil noben predstavnik Slovenskih železnic. Ker je območje v njihovem varnostnem pasu, utegne to postopke dodatno zavleči. BRST Živahno med počitnicami V Celju od športnih dejavnosti do ustvarjalnih delavnic V ponedeljek se začenjajo za šolarje in dijake na Celjskem zimske počitnice. Oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Celje in celjska športna zveza sta zato v sodelovanju z ZPO in drugimi izvajalci športnih dejavnosti pripravila program dejavnosti, ki bodo med počitnicami na voljo vsem šolarjem, dijakom in študentom. Ti bodo lahko brezplačno plavali, drsali, kegljali, igrali namizni tenis, mali nogomet in uporabljali fitnes. Vse športne dejavnosti, razen drsanja, ki bo na drsališču v Mestnem parku, bodo v športnih objektih Golovca od 9. do 12. ure. Tudi letos so v program vključili smučanje na Celjski koči, kjer bo poldnevna vozovnica stala tisoč tolarjev, v ceno pa je vključen tudi topli napitek. Tudi Mladinski center Celje je za čas zimskih počitnic pripravil zanimiv program dejavnosti. Od ponedeljka do Donacije nadarjenim Na tradicionalnem dobrodelnem Valentinovem koncertu sta Rotaract Club Celje in Rotary Club Celje podelila finančno pomoč štirim mladim glasbenikom. Po 200 tisoč tolarjev so prejeli Luka Železnik, študent flavte na dunajski Akademiji za glasbo, sestri Katja in Tina Anderlič kot uspešni mladi celjski glasbenici, 150 tisoč tolarjev pa Tomaž Adamič, obetajoči celjski klarinetist. V polni Unionski dvorani so nastopili Extra Band - big band Glasbene šole Celje pod vodstvom dirigenta Bojana Logarja ter solisti Maja Slatinšek, Tina Blazinšek in Miha Alujevič. Koncert so rotarijci in njihov podmladek pripravili v sodelovanju z Društvom ljubiteljev umetnosti Celje, udeležili pa so-se ga tudi avstrijski veleposlanik v Sloveniji Valentin Inzko ter predstavniki rotarijskega distrikta 1910, čigar del so slovenski klubi. BS Za pokal Celjske koče ZPO Celje organizira danes (v petek) smučarsko tekmo posameznikov in ekip v veleslalomu za Pokal Celjske koče. Tekmovanje se bo začelo ob 13. uri z enim uradnim tekom. Tekmovanje na smučišču Celjska koča pripravljajo v dveh starostnih kategorijah žensk, treh kategorijah moških ter v kategoriji ekip. Med posamezniki bodo najboljši trije v posamezni kategoriji prejeli pokale, med ekipami pa bodo za razvrstitev upoštevali seštevek treh najboljših posameznih časov ene ekipe, pri čemer mora biti vsaj en rezultat ženske. Tri najboljše ekipe bodo prejele pokale, najboljša med njimi Pokal Celjske koče za leto 2005. Startnina znaša 2 tisoč tolarjev. BS Dolžine 130/140, 150 cm in vezi TC 75 _2AS96tftr •1 22AWXT 18.990,00 Dolžine 100, 110, 120 cm in vezi TC 45 20596tfT n&89e#tr 15.990,00 Otroške smuči * vezmi XR luitlor TECNOpro Zelo dobra smučka izdelana v Elanu, za katero smo oblikovali super akcijsko ceno, da bi približali smučanje čim ATECA/O.'"” večiemu številu otrok. Dolžine 70, 80, 90 cm Ponudba velja za izdelke v zalogi prodajaln. • • jr ■) c ' Popusti se ne seštevajo. Prva prečrtana cena ID VeZI IL Z D ye redna cena iz kataloga Zima 2004/05, druga -19r99d#tr je znižana cena na razprodaji, tretja cena je JlX£90$Or~ akcijska cena, ki velja od 17.2. do 9.3. za 14.990,00 izdelke v zalogi prodajaln INTERSPORT. NAJ NAJ CENE N , °/ota vse smučarske čelade, očala, palice, sani In bobel % »vse orodje In opremo » fitnes ENERGETICS v prodajalnah INTERSPORT -20% za vse | smučarske kape, f rokavice, trakove, šale | in druge librene dodatke i* tekstil* | v salogt prodajaln ~ Posebna ponudba od 17. 2. do 9. 3. 2005 Samo še do 28. februarja mm višji ol r ni meri* IULB Varčevanje Vita plus življenjsko zavarovanje z zajamčenim donosom NLB Varčevanje Vita plus je dolgoročna varčevalno-zavarovalna storitev, ki vam prinaša zajamčen donos na vaše prihranke in vam ter vaši družini hkrati daje zavarovanje z želenim zavarovalnim kritjem. Zajamčen donos se vašim prihrankom pripisuje dnevno. NLB Varčevanje Vita plus omogoča: - prilagodljivo vplačevanje premij in prilagodljivo zavarovalno kritje - obročno vplačevanje premij že od 50 EUR na mesec z možnostjo vplačila dodatnih premij in/ali vplačilo enkratne premije - takojšen dostop do privarčevanih sredstev - preprost in hiter pristop k zavarovanju NLB Varčevanje Vita plus je storitev NLB VITE, življenjske zavarovalnice d.d. Ljubljana, skupina NLB in je na voljo v poslovalnicah NLB. Naši svetovalci so vam na voljo za vsa dodatna pojasnila. • Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vita d.d. Ljubljana • Zavarovanje trži: Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, ki pri tem nastopa kot zavarovalni posrednik • NLB Varčevanje Vita plus ni depozit in ni vključen v sistem zajamčenih vlog • NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana jamči za izplačilo privarčevanih sredstev in zajamčenega donosa; v primeru nastanka zavarovalnega primera pa jamči izplačilo vsaj v višini zavarovalne vsote * 1. marca 2005 stopi v veljavo sklep Agencije za zavarovalni nadzor, na podlagi katerega se bo pri življenjskih zavarovanjih nominiranih v tuji valuti obrestna mera, za katero jamči zavarovalnica, znižala na 2,75% letno. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Zaposlite svoj denar petka bo namreč več brezplačnih delavnic. Kreativne delavnice bodo pripravljali vsak dan med 8.30 in 11.30, sodelujoči pa bodo iz različnih plastičnih in lesenih materialov izdelovali priročna darila in živali. Vsak dan med 9. in 12. uro pripravljajo tudi novinarsko delavnico o delu na radiu, pokrovitelj te delavnice, med katero bodo udeleženci obiskali tudi Radio Celje, je prav naša radijska hiša. Gosta delavnice bosta Andraž Purg, voditelj tedenske glasbene oddaje na Radiu Celje, in Vladimira Skale, sodelavka Radia Fantasy in avtorica tedenske oddaje o sodobnem načinu komuniciranja. Udeleženci bodo pripravili tudi novinarsko konferenco. Tisti, ki so bolj za ples, pa se bodo lahko vsak dan med 9. in 12-uro udeležili plesne delavnice break dancea. Delavnico bo vodil Igor Krhlanko, član break dance skupine Squad ‘n’ effect. BRST m NOVI TEDNIK g- V šolo tudi ob sobotah V novi šoštanjski šoli, skoraj že povsem opremljeni, prevladujeta modra in oranžna barva - barvi sta bili namreč značilni za šoli Karla Destovnika Kajuha in Bibe Roecka, ki bosta kmalu le še spomin. Znano je namreč, da bodo septembra šoštanjski °troci zakorakali v novo šolo, ki bo veljala približno 1>4 milijarde tolarjev, delni tehnični pregled pa nameravajo opraviti že prihodnji mesec. Takrat naj bi bil znan tudi izvajalec za gradnjo športne dvorane, za katero okvirna vrednost znaša 600 milijonov tolarja, v občini pa jo bodo poplačali v 12 letih. Prav tako na marčevski seji naj bi šoštanjski svetniki dokončno potrdili odlok o ustano-vitvi novega javnega zavoda (ki zaenkrat še nima točno dogovorjenega imena) ter imenovali vršilca dolž- nosti ravnatelja, ki ga bo predlagala mandatno volilna komisija. Z rušitvijo »Kajuhove« šole bodo začeli 13. junija. Zato šoštanjski otroci v soglasju z ministrstvom za šolstvo v šolo že hodijo tudi ob sobotah. Takoj po rušitvi bodo začeli z gradnjo avtobusne postaje. Kakšna bo usoda druge častitljive stavbe, OŠ Bibe Roecka, se bodo odločili kasneje, verjetno pa bodo zgradbo, razen telovadnice, prav tako podrli. Podrobneje je o tempu gradnje na torkovi novinarski konferenci spregovoril župan Milan Kopušar, ki je nanizal več večjih, uspešno zaključenih projektov v lanskem letu, posebej pa spregovoril še o revizijskem poročilu računskega sodišča. To je namreč v zadnjih dnevih lanskega leta pregledalo poslovanje občine Šoštanj za leto 2003. Pri revidiranju pravilnosti poslovanja je računsko sodišče ugotovilo, da je občina v nekaj primerih ravnala v neskladju s predpisi. Gre za izplačilo avtorskega honorarja, brez javnega razpisa so razdelili proračunska sredstva za kulturo in kmetijstvo, nekaj nepravilnosti pa so ugotovili še pri razdeljevanju denarja za šport ter za ohranjanje in razvoj kmetijstva. Kljub temu je Računsko sodišče RS Občini Šoštanj o pravilnosti poslovanja v letu 2003 izreklo mnenje s pridržkom, kar je, če pomislimo na Šentjur in nekatere druge občine, kar velik dosežek. Občina je razkrite nepravilnosti odpravila oziroma sprejela ustrezne popravljalne ukrepe že med revizijskim postopkom, zato odzivno poročilo ni bilo potrebno. US S predavanja v Petrovčah, kjer so kmetje napolnili dvorano kmetijske zadruge. Zanimanje za izobraževanje Izobraževanja, ki ga je v Petrovčah za kmete, vključene v Slovenski kmetijsko okoljski program - sonaravna reja domačih živali, pripravila žalska izpostava kmetijsko gozdarske zbornice, se je udeležilo kar 133 nosilcev kmetijskih gospodarstev. S programom sonaravna reja domačih živali se ohranja travinje, preprečuje zaraščanje in zagotavlja dovolj kakovostne, doma pridelane hrane. Na tak način pridelano mleko in meso lahko sodi v najvišji kakovostni razred. Prejšnja leta so kmetje poslušali začetna predavanja o pomenu analiz tal in dobre kmetijske prakse pri gnojenju, varstvu rastlin in vodenju evidenc o opravljenih delih. Tokratno izobraževanje je imelo delovni naslov Vpliv prehrane na plodnost in minerali v prehrani, predavala pa je specialistka za prehrano domačih živali Helena Prepadnih. Ker je v Spodnji Savinjski dolini več kot 400 govedorejskih kmetij vključenih v program Sonaravna reja domačih živali, so izobraževanje ponovili v sredo na Vranskem. TT Merlin za spletne obrazce V torek so v Vč stavili program v° spletnih obr, y sodelovanju 1,1 avstrijskih $ ®tal s podporo phare 2002 - Ci G»es Digital. Gi °0 Pharovih pn na) bi spodbud sko poslovanje Igor Razbornik Hura, počitnice Mestna občina Velenje bo med zimskimi počitnicami organizirala brezplačen avtobusni prevoz na Golte, sicer pa s počitniško obarvanimi prireditvami začenjajo že v nedeljo ob 10. uri, ko bodo na gradu predstavili pečatnik iz muzejskega depoja. Med tednom se bo za učence program začenjal ob 9. uri, v okviru akcije Hura, prosti čas pa se bodo lahko na več lokacijah preizkusili v različnih športnih zvrsteh. Ob 10. uri bo svoja vrata odpirala tudi Vila Mojca, kjer bodo poskrbeli za različne družabne igre, zimske us-tvarjalnice in začetni računalniški tečaj za učence od 1. do 4. razreda osnovne šole. US ča pripravo spletnih obrazcev in njihovo implementacijo na internetu. Ustvarjalce programa je vodila ne le enostavnost, temveč tudi možnost za hitrejšo in cenejšo izdelavo spletnih obrazcev. Merlin omogoča elektronsko anketiranje, zbiranje podatkov, sistem spletnih obrazcev in izgradnjo celotnih spletnih aplikacij: »Po letu dni zelo napornega dela lahko s ponosom predstavimo rezultate, ki omogočajo desetkrat hitrejšo in bistveno cenejšo izdelavo in izvajanje ankete,« je na predstavitvi poudaril direktor velenjskega podjetja Igor Razbornik. Program je primeren za uporabo v šolah, različnih inštitucijah, malih in srednjih podjetjih, turizmu, upravi in še kje, na torkovi predstavitvi pa so prikazali tudi konkretno uporabo v velenjskem šolskem centru. US Tokratno žrebanje v Novem mestu je popestril Fredy Miler. Zrno nagrajuje Pred nakupovalnim centrom Era v Novem mestu so izvedli prvo letošnje žrebanje Zrno. V njem vsake tri mesece sodelujejo lastniki Erine kartice. Kartica zaupanja, ki jo ima 110.000 kupcev, omogoča nakup izbranih izdelkov Zrno po znatno nižjih cenah. Vsake tri mesece izžrebajo 5 nagrajencev, ki prejmejo nagrado po 60.000 tolarjev v Brinih vrednostnih bonih in 20 zanimivih praktičnih nagrad. Prvih pet srečnežev je tokrat: Nada Plej, Maribor, Olga Votolen, Hoče, Rezka Radovan, Velenje, Ivka Čošič, Litija in Lenka Pučnik, Oplotnica. Naslednja žrebanja bodo: 14. maja v Slovenskih Konjicah, 13. avgusta pred nakupovalnim centrom Era v Žalcu, 12. novembra pred nakupovalnim centrom Era na Ptuju. BR Z OBČINSKIH SVETOV Milijonski primanjkljaj POLZELA - Svetniki so v drugi obravnavi sprejeli odlok o proračunu za letošnje leto. Od prvotnega predloga se razlikuje za približno 14 milijonov tolarjev na strani prihodkov in 35 milijonov tolarjev na strani odhodkov. Prihodkov pričakujejo več, saj računajo, da bodo s takso za obremenjevanje voda dobili nekaj več kot 32 milijonov tolarjev, s takso za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov 6 milijonov tolarjev, načrtujejo pa tudi prihodke iz naslova prodaje stavbnih zemljišč v višini skoraj 93,5 milijona tolarjev. Ker pa so v sprejetem predlogu proračuna odhodki višji za približno 35 milijonov tolarjev, se je povečal tudi proračunski primanjkljaj. Ta zdaj znaša skoraj 38 milijonov tolarjev, pokriti pa ga nameravajo z dolgoročnim kreditom. Župan Ljubo Žnidar je že napovedal, da občino čaka rebalans letošnjega proračuna. V centru bo Tušev trgovski center POLZELA - Svetniki so veliko časa namenili obravnavi odloka o ureditvenem načrtu Center Polzela, ki so ga sprejeli po skrajšanem postopku. Načrt predvideva gradnjo trgovskega centra Tuš, poslovnega objekta z bencinsko črpalko, uredili bodo šolska igrišča, možna pa je tudi gradnja pokritega športnega centra. Načrt so izdelali v Razvojnem centru Planiranje d.o.o. Celje, bil je že v javni razgrnitvi, organizirana je bila tudi javna razprava, usklajevanja pa so po besedah župana Ljuba Žnidarja trajala leto in pol. Sedaj lahko z deli začnejo in, kot pravi župan Žnidar, naj bi z urejanjem šolskih igrišč začeli v maju, naložba v igrišča pa naj bi stala približno 60 milijonov tolarjev. Vrbič direktor tudi v novi knjižnici VELENJE - Po daljšem usklajevanju in s kar nekaj medijske odmevnosti so svetniki na torkovi seji za novega direktorja velenjske knjižnice potrdili Vlada Vrbiča. Svetniki so si ogledali tudi gradnjo nove knjižnice, ki nastaja v prostorih nekdanje Name in ki bi morala po lani izrečenih obljubah že od kulturnega praznika sprejemati bralce. Vendar so se dela zaradi precej zahtevne sanacije objekta zavlekla, v MOV pa še vedno zagotavljajo, da delež občine zaradi zamude ne bo nič večji. Cena naj bi bila enaka (približno 800 milijonov tolarjev), kot so se dogovorili ob začetku obnove. US m LAŠKO 12 ŠEMTJUB g RADEČE | cveyV> - ■ Zupan naj odstopi! Opozicijski svetnik šentjurskega občinskega sveta mag. Marko Diaci je v sredo sklical novinarsko konferenco. Na njej je komentiral revizijsko poročilo o poslovanju občine Šentjur in predstavil stališče do reševanja prometne ureditve v kraju. Naj spomnimo; Občina Šentjur je pred dnevi dobila negativno mnenje računskega sodišča, vendar naj bi nepravilnosti medtem že odpravili. Diaci pravi, da se napake sicer dogajajo in verjame, da so nekatere od očitanih nenamerne. Na mnoge pa je v občinskem svetu že ves čas opozarjal in morda njegova opozorila niso zalegla zaradi političnega nestrinjanja z opozicijo. Povsem drugače pa je, pravi Diaci, ko na očitne nezakonitosti opozori računsko sodišče. Pri tem moralno in objektivno odgovornost nosi župan mag. Štefan Tisel, ki bi po Diacijevih besedah moral ponuditi odstop. V drugem delu je Diaci izpostavil problem nadvoza čez železnico in obvoznice v Šentjurju. Nadvoz na zdajšnji lokaciji naj bi stal že 200 milijonov tolarjev, država jih je za dokončanje namenila še 600. Ker je Diaci kot državnozborski poslanec v prejšnjem mandatu z amandmajem v državni proračun spravil tudi gradnjo navezovalne ceste Dramlje-Šentjur, ki bi mestu služila tudi kot obvoznica, so v občini začeli oba projekta povezovati v skupno rešitev šentjurskih prometnih zagat. To pomeni, da nadvoza na Mag. Marko Diaci zdajšnji lokaciji verjetno ne bi dokončali, kdaj in kje bi zgradili novega pa je odmaknjeno v negotovo prihodnost. Diaci trdi, da gre za dva povsem različna projekta, ki ju ne bi smeli povezovati. Pri obstoječi lokaciji brez javne razprave ne morejo zavrniti že obljubljenih 600 milijonov tolarjev. Pri obvoznici pa je ogromno možnih rešitev (tudi tista proti Grobelnem) strokovno še neobdelanih in nedorečenih. Diaci meni, da je problem za Šentjur tako vitalnega pomena, da ne more biti samo interna odločitev ene oblastne garniture. Kabelska da, podražitev ne Radečani imajo že okrog 20 let star kabelski sistem, ki je potreben temeljite nadgradnje, za kar pa so nujna finančna sredstva, ki bi jih najlažje zagotovili s povišanjem cene kabelskega sistema. Svetniki so na eni od lanskih sej predlagano 33-od-stotno podražitev že zavrnili, zato je zdaj glavno vprašanje, ali obstoječi kabelski sistem pustiti propasti ali pa ga zamenjati z novim oziroma ga nadgraditi, za kar je nujno povišanje cen. Zadnja sprememba cenika je bila pred dvema letoma in pol in je temeljila na povišanju fiksnih stroškov v zvezi z vzdrževanjem kabelskega sistema, kar pomeni, da trenutna cena 1.800 tolarjev na mesec ne pokriva potrebnih vlaganj v kabelski sistem, ampak omogoča le nujna popravila. Problem so tudi neplačniki, saj obstoječi sistem ne omogoča izklopa tistim, ki položnic ne plačujejo, kar le-ti seveda vedo in zato omenjeno »pomanjkljivost« izkoriščajo. Za nov sistem, ki bi omogočal tudi izklop, bi bilo potrebnih vsaj 20 milijonov tolarjev. »Ob tem je treba zamenjati tudi omarice, ki so na sistemu, in uvesti nove ojačevalnike s pripadajočo opremo, zamenjati nekatere kabelske povezave in preiti na sistem zvezda, ki bi omogočal nadzor in večjo kvaliteto. Obstoječi sistem tudi ne omogoča širjenja na večje razdalje, zato je treba uvesti novo tehnologijo optičnih povezav, kar pomeni, da je potrebna hrbtenična povezava po celi občini z možnostjo priklopa na zunanje povezave...« pojasnjuje direktor družbe KKS Radeče Damijan Sonc. 90-odstotna lastnica kabelskega sistema je Občina Radeče ter 10-odstotna družba KKS Radeče. Da bi sistem lahko nadgradili, nenazadnje je kabelski sistem za Radeče »velika pridobitev, ki jo moramo ohraniti«, so v odboru za gospodarstvo predlagali 15-odstotno podražitev, to je za toliko, kolikor se je v zadnjih dveh letih povečala vrednost evra, ter imenovali delovno skupino, ki bo izdelala razvojni program in poiskala najboljšo možno rešitev za kabelski sistem. O slednjem bodo radeški svetniki odločali marca, programski svet pa bo tačas med Radečani izvedel anketo o razvoju in usodi kabelskega sistema. BOJANA AVGUŠTINČIČ CMCelje CESTE MOSTOV1 CELJE d. d. Družba za nizke in visoke gradnje I csT Gradimo za vas RADIO JE UHO. S KATERIM SUŠIMO SVETI e ŠTAJERSKI VAL VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE Mag. Štefan Tisel Svetnik nad vsem Župan mag. Štefan Tisel odgovarja, da se svetnik Diaci očitno čuti nad računskim sodiščem in nadzornim odborom občine, kjer so sprejeli obrazložitev negativno ocenjenih točk in odpravo posameznih napak. Glede sporne plače direktorja občinske uprave pravi: »Čeprav mu ne bi bilo treba, se je direktor Jože Palčnik odločil, da razliko do previsoko izplačanega osebnega dohodka v celoti vrne.« Ob tem še dodaja: »Vem, da je Diaci ves čas opozarjal na veliko stvari, a na nič zelo konkretno. Najbolj ga je motil način prodaje občinskih nepremičnin in premoženja. Vemo tudi, da smo bili prav zaradi tega prijavljeni računskemu sodišču. Očitno so proti pričakovanjem ocenili, da je vse potekalo brez napak.« Glede šentjurske obvoznice Tisel ceni Dia-cijev prispevek k njeni vključitvi v državni proračun. V ta proces pa je dolgoročno vlagalo trud in energijo še ogromno drugih ljudi, med katerimi je levji delež opravil podžupan Jože Artnak. »Izrecno bi rad še enkrat poudaril, da se nobenim milijonom nismo odrekli. Glede na to, da imamo trenutno v proračunu projekta ločena, smo samo predlagali v razmislek možnost celostne rešitve šentjurskih prometnih težav. In še vedno je vse v fazi iskanja najboljše rešitve za Šentjur,« zaključuje svoj odgovor župan Tisel. SAŠA TERŽAN Po desetletjih nov stanovanjski blok Objekt s 46 novimi stanovanji v ulici Valentina Orožna v Šentjurju bo nadaljevanje obstoječe blokovne gradnje. Včeraj so predstavniki občine z izvajalcem del, podjetjem Ceste-mostovi Celje, slavnostno podpisali pogodbo. Nov stanovanjski blok bodo v Šentjurju gradili po desetletja dolgem premoru, od 46 stanovanj bo v njem 32 neprofitnih. Gradnjo bosta sofinancirala Republiški stanovanjski sklad in občina, ki bo zemljišče tudi v celoti komunalno opremila. Večino stanovanj skupne bivalne površine 2.800 kvadratnih metrov bo dvosobnih, velikih od 46 do 63 kvadratnih metrov. 14 stanovanj, namenjenih prodaji, bo lahko tudi večjih in nadstandardno urejenih. Objekt bo zgrajen v treh lamelah s pritličjem in štirimi nadstropji, ob njem je predvidenih tudi 20 garaž. Stanovanja naj bi bila vseljiva v začetku leta 2006. ST Igrače za srečo v otroških očeh V vrtcu Laško so letos že drugo leto za- • podariti starih,« je povedala vzgojiteljica Boža pored med malčki iz skupine muc, stari- Žibret, ki je skupaj z varuhinjo Jernejo, otroci mi do treh let, izpeljali humanitarno ak- in ravnateljico vrtca Greto Labohar Škober-cijo, v kateri so zbirali igrače za tiste otro- ne na OZ Rdečega križa Laško dostavila veke, ki jih nimajo v izobilju. lik kup igrač, ki so jih zbrali v tednu dni- »Pri starših je bil že lani interes zelo velik »Na to akcijo so se spomnile tudi bivše mu' in tega smo veseli. Ker so decembra nekate- ce, s katerimi smo lani prvič izvedli to akci' re otroke obiskali tudi po trije dobri možje jo in tega smo še posebej veseli, saj je lep0 in jim prinesli nove igrače in knjige, smo jih sprejemati, še lepše pa nekomu nekaj daro-prosili, če po eno igračo ali knjigo nameni- vati,« je še dejala Boža Žibret. Na Rdečem jo tistim, ki so ostali praznih rok. In mnogi križu pa bodo zdaj poskrbeli, da bodo igra' so prinašali tudi po dve in več igrač, nekate- če prišle v prave roke. ri so kupili celo nove, češ, da se ne spodobi MOJCA MARO Skupina muc iz vrtca Laško je zbrala veliko igrač. m VI TEDNIK pl ROGAŠKA S. ŠMARJE P. J. 13 Galska gorca za nove čase Vinogradniki si prizadevajo za obnovo kulturnega spomenika Calska gorca v Cerovcu pod Bočem je kulturni spomenik, ki je po odkupu v lasti vinogradniškega društva občine Rogaška Slatina. Vodja projekta obnove je vinogradnik Franci Jankovič, nekdanji dolgoletni komercialni direktor steklarne. Društvo vinogradnikov občine Rogaška Slatina, ki Praznuje letos 10-letnico obstoja, si prizadeva za obnovo takoimenovane Cal-ske gorce. Gorca v Cerovcu, na obronkih Boča, naj bi postala reprezentančni objekt, z vinoteko in degustacijskimi prostori. Služila bi promociji slatinskega vinogradništva. Nekdanji lastniki Galske §orce so bili Galski, ki so bili med redkimi slovenskimi veleposestniki. Ime »Galski« So dobili po obmejnem predelu Rogaške Slatine, ki se P° domače še vedno imenu-)e Cal, po nemški besedi Zoll ' carina (tam je danes mejni Prehod s Hrvaško). Lastniki botela Bohor ter veleposestva, ki so se v resnici pisali Ogrizek, so se ob nedeljah °dpeljali, skupaj z župnikom, v svojo imenitno gorco ter tam uživali med trsi. Nekoč imenitni objekt je P° drugi svetovni vojni za-čel propadati, zato so ga Ogrizkovi potomci prodali, t0 zamisli iz občinske stavbe so ga leta 1998 kupili sla-tinski vinogradniki in to ko-btaj tri leta po ustanovitvi svojega društva. Vinogradniško društvo je pred dvema leto-1113 Poskrbelo za najnujnej- šo sanacijo z zamenjavo strehe ter za utrditev načete stavbe s pomočjo sponzorjev, kot poudarja vodja projekta obnove Franci Jankovič, prvi predsednik društva in vinogradnik, sicer pa nekdanji dolgoletni komercialni direktor steklarne. Calska gorca je kulturni spomenik, zato je bil sanacijski načrt obnove narejen v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Lani je društvo kandidiralo za denar za obnovo na državnem razpisu, vendar vloga ni bila ugodno rešena. Jeseni je društvo poskrbelo za asfaltiranje blizu kilometra makadama do objekta ter za zasilno parkirišče. Pri gorci, kjer je bilo nekoč 35 tisoč Ogriz-kovih trsov, je danes spet dobrih štiri tisoč trsov. Vodja projekta obnove računa, da bo za dokončno obnovo gorce potrebnih deset milijonov tolarjev. Želi, da bi prav tako rekonstruirali nekdanjo verando Galske gorce, ki jo je zob časa povsem uničil, zato išče zaradi ugotovitve nekdanje podobe njeno fotografijo. V občinski stavbi želijo, da bi služila obnovljena gorca tako promociji slatinskega vinogradništva kot občine nas- ploh. Župan mag. Branko Kidrič poudarja, da se želi Rogaška Slatina promovirati ne le z zdravilno vodo in steklom, ampak tudi s svojim odličnim vinom. Občina je že doslej precej sodelovala pri obnovi ter asfaltiranju, denar za nadaljnjo obnovo pa ima prav tako v letošnjem proračunu. BRANE JERANKO Obnova šole pod vprašajem Pri načrtovani obnovi III. Osnovne šole v Rogaški Slatini se spet zapleta, tokrat pri soglasju iz občine Podčetrtek. Gre za šolo za učence s posebnimi potrebami iz vseh šestih obsoteljskih občin, ki je v razpadajočem stanju. Prizadevanja za obnovo se vlečejo že več let. Ustanoviteljice šole so vse obsoteljske občine, ki ne uspejo doseči soglasja o nujno potrebni obnovi. Po različnih medobčinskih zapletih se trenutno zapleta le še s soglasjem za sofinanciranje obnove, ki ga ni posredovala le občina Podčetrtek. Podčetrtčani ga morajo poslati najkasneje do 15. marca, pri čemer bo zaradi razmer v tamkajšnjem občinskem svetu in županovega odstopa to po mnenju poznavalcev razmer težavna naloga. Za celovito obnovo, ki naj bi trajala tri leta, je šolsko ministrstvo že zagotovilo 56-odstotni delež rednega sofinanciranja za leti 2006 in 2007. BJ Dom korak bližje Dom upokojencev s 119 posteljami, ki ga nameravajo graditi v Rogaški Slatini, je korak bližje. Kot so povedali na torkovi tiskovni konferenci občine Rogaška Slatina, kjer so predstavili letošnje načrte, je koncesionar družba Comett domovi v začetku tedna oddala popolno vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. To se je zgodilo po različnih zapletih, med drugim z »občinskim« zemljiščem, za katerega se je izkazalo, da je v denacionalizacijskem postopku. Gradnja bo zato na sosednji parceli, ki je v občinski lasti. Investicija v gradnjo doma za starejše, ki bo v bližini Restavracije Sonce, je največja letošnja naložba v tej občini. Začetek gradnje je zato težko pričakovan, pri čemer je župan mag. Branko Kidrič povedal, da pričakujejo gradbeno dovoljenje v roku desetih dni. V primeru, da ne bo nobenega nepredvidenega zapleta, bodo lahko začeli graditi v začetku marca. Investicija v dom upokojencev j e ocenjena na 960 milijonov tolarjev. Občina je zanjo prispevala komunalno opremljeno zemljišče in projektno dokumentacijo, iz letošnjega proračuna pa bo dodala 40 milijonov tolarjev (in zato postala lastnica šestih garsonjer). V občinski upravi ocenjujejo, da občinski vložek v celoti znaša 120 milijonov tolarjev. BRANE JERANKO Šmarčani na očeh sveta ^ešani mladinski pevski zbor Amani Župnije Šmarje Evrope, Amerike, Avstralije, Afrike in iz kavkaških republik. Zbor, ki letos praz- ____________________________________0—,_________ nuje peto obletnico delova- Pd k°t glavni gost kulturnega programa za udeležence, nja, je zbranim predstavil Šmarčani so v Ljubljani toliške, pravoslavne, prote- kar 12 skladb. Začel je s astopili pred duhovniki ka- stantske in židovske vere iz predstavitvijo naše kulture, Jelšah je v tem mesecu doživel veliko čast. Na med-j^rodni konferenci vodilnih vojaških duhovnikov in ško-^ IZ zvpzp NI At n Partnprstva za mir in drueih ie nastn- 40 držav. Šmarčani so bili glavni gosti kulturnega programa za udeležence. s slovenskimi ljudskimi in z umetnimi pesmimi, ter v drugem delu nadaljeval z duhovnimi in nekaterimi tujimi skladbami ob klavirski spremljavi Jožeta Vagner-ja. Na mednarodni konferenci je nastopil na povabilo vojaškega vikarja Slovenske vojske msgr. dr. Jožeta Pluta. Pevce, ki jih vodi Greta Ga-luf, so kot cerkveni zbor pred petimi leti najprej poslušali le v šmarski cerkvi, danes jih poznajo tudi drugod. Pred vsakimi počitnicami pripravijo zaključni koncert sezone, pri čemer prostovoljne prispevke poslušalcev namenijo za obnovo šmarskih cerkva. Lotevajo se celo izdelovanja velikonočnih butar in adventnih venčkov. Ime zbora Amani je izposojeno iz afriškega jezika kis-vvahili in pomeni mir. V njem prepeva več odličnih pevcev, med njimi Kaja Bickey, vse uspešnejša televizijska znanka iz Bitke talentov. BRANE JERANKO O socialni demokraciji V Rogaški Slatini bo 19. februarja javna tribuna Prihodnost socialne demokracije v Sloveniji in EU. Na tribuni, ki jo pripravlja Območna organizacija ZLSD Obsotelje, bodo gostili predsednika Združene liste in evropskega poslanca Boruta Pahorja. Tribuna se bo začela ob 19. uri v sejni sobi kulturnega centra. BJ PREDSTAVITEV FINALISTK MEDNARODNEGA IZBORA FOTOMODEL BERNARDE MAROVT 2005 V PLANETU TUŠ Kaj imajo skupnega imena, kot so Naomi Campbell, Kate Moss, Mila Jovovich in dvanajst slovenskih lepotic, ki se bodo predstavile v Planetu Tuš v Celju v soboto, 19. februarja, ob 18.30 uri? Vse želijo postati super model, svetovno priznane manekenke. Nekaterim je ta pravljica že uspela. Z izborom Fotomodel Bernarde Marovt pa bo to možnost dobila tudi ena od dvanajstih lepotic. Z nami bo Bernarda Marovt, najuspešnejša svetovno priznana slovenska manekenka, pobudnica in vodja izbora ter zgodba o uspehu v svetu najvišje mode. Goste bo zabaval tudi Omar Naber, zmagovalec letošnje Eme. Katera bo letošnja izbranka, ki bo dobila delo v največji in najuglednejši milanski agenciji Riccardo Gay in imela možnost uspeti v čarobnem svetu mode? Pridite, oglejte si svet visoke mode od blizu ter navijajte za svojo finalistko. m V Konjicah izbrali življenje Nedovoljene droge so v konjiški občini resen problem, saj so zadnje raziskave pokazale, da jih je poskusila že četrtina osnovnošolcev in srednješolcev. Pilotsko analizo, ki jo je izdelala dipl. socialna delavka na Centru za zdravljene odvisnosti v Ljubljani in zunanja sodelavka Rdečega križa Slovenije Mojca Cerkovnik, so prejšnji teden predstavili na okrogli mizi na temo Izberimo življenje. Povabilu župana Janeza Jazbeca so se odzvali predstavnik policije, centra za socialno delo, predstavniki vseh šol, mladinskih organizacij in projekta Zdravo mesto, predstavniki RK, društva prijateljev mladine in nekaterih javnih zavodov, pogrešali pa so predstavnike zdravstvenega doma in vrtcev. Ko so govorili o problematiki dovoljenih in nedovoljenih drog, je župan ponovno poudaril, da bodo v občini naredili vse, da bi veljale Slovenske Konjice tudi v tem po- gledu za zdrav kraj. Največ pričakujejo od aktivnosti, ki bodo usmerjene v preventivno osveščanje staršev s poudarkom na kvalitetnem načinu preživljanja prostega časa, na graditvi pozitivne samopodobe in zavedanju lastnih vrednot. Pri tem pričakujejo največ od lokalne akcijske skupine za boj proti drogam, ki bi naj svoje delo usmerila zlasti v vrtce in šole. Kot že pred letom so tudi tokrat obsodili preprodajo mamil, tokrat pa so naredili še korak naprej. Do konca marca bodo naredili podrobno analizo razmer, v kateri bi naj bili zabeleženi vsi znani preprodajalci, število deliktov, na- silnih dejanj in prekrškov, povezanih z dovoljenimi in nedovoljenimi drogami. Za strokovno sodelavko projekta Izberimo življenje so izbrali Mojco Cerkovnik, koordinatorka lokalne akcijske skupine pa je sekretarka Območne organizacije RK Slovenske Konjice Renata Gabrovec. MBP Zimske počitnice Da šolarjem med počitnicami ne bo dolgčas, je v Slovenskih Konjicah tako kot vedno poskrbelo predvsem Društvo prijateljev mladine. V ponedeljek bodo v Športni dvorani športne igre, v torek bodo v Štorkljini hiši pekli krofe, v sredo bodo šli na izlet na Roglo, kjer se bodo lahko smučali in sankali, v četrtek bo v Štorkljini hiši ustvarjalna, rokodelska delavnica, v petek pa so za mlade pripravili še kopanje v Termah Zreče. Poleg tega mladim Zavod za šport Slovenske Konjice ponuja brezplačno rekreacijo v Športni dvorani. Odločali se bodo lahko med različnimi igrami z žogo, badmintonom in namiznim tenisom. Pestra izbira športnih aktivnosti bo tudi v zreški športni dvorani, kamor vabita Zavod za mladino in Osnovna šola Zreče. Telovadnica bo med počitnicami odprta tudi v Vitanju. MBP Z dvema ekipama na olimpiado? 159 članov PGD Nova Cerkev z gosti se je zbralo na 98. občnem zboru, kjer so med aktivnostmi v lanskem letu posebej izpostavili uspešno intervencijo pri gašenju požara na domačiji z gospodarskim poslopjem Draga Goričana v Radizlu pri Novi Cerkvi. V večjem požaru je gasilcem s taktično zelo dobro izpeljano akcijo obvarovati stanovanjsko hišo pred požarom, rešili pa so tudi vseh 80 glav živine iz gorečega gospodarskega poslopja. Na občnem zboru so veliko govorili o pripravi dveh ekip, mladincev in članov B, ki so kandidati za nastop na letošnji gasilski olimpiadi, ki bo poleti v Varaždinu. Mesto v naši reprezentanci pa si je že zagotovil poveljnik društva Ivan Jezernik kot mednarodni sodnik. Zadovoljni so tudi s povečanjem števila članstva, posebej mladimi gasilci. TONE VRABL Mislijo že na martinovo Didijeve slike v razmislek Harmonikarski orkester iz Vojnika, ki je začel delovati januarja lani, se vse bolj uveljavlja. Skupina, ki vključuje osnovnošolce in srednješolce, je v letu po ustanovitvi nastopila na upoštevanja vrednih prireditvah. V počastitev vstopa Slovenije v EU so nastopili v avstrijskem Pliberku (Vojnik ima s Pliberkom posebne prijateljske stike) ter na prireditvi petih občin na Konjiški gori, na kresno noč v ljubljanski Vili Podrožnik za diplomate in druge veljake, nekaj članov je igralo skladbo Na Golici v večji skupini na podelitvi Viktorjev popularnosti ... V Vojniku so pripravili pred koncem leta, skupaj z moškim zborom KUD France Prešeren, božično-no-voletni koncert. Orkester igra narodne, narodnozabavne in božične skladbe. Pobuda za ustanovitev Harmonikarskega orkestra, ki deluje v okviru vojniškega KUD, je prišla iz občinske hiše, nakar so opravili med mladimi glasbeniki avdicijo. Člani orkestra so postali mladi glasbeniki, ki so vsaj dve leti igrali na diatonično harmoniko kot solisti, zdaj pa delujejo v orkestru pod strokovnim vodstvom znanega glasbenika Stanka Mi-kole iz Arclina. Vaje imajo vsak ponedelj ek v Kulturnem domu v Vojniku. Med člani so harmonikarji iz občin Vojnik in Šentjur, pa tudi iz Celja. Kot je povedal strokovni vodja, še vedno vabijo nove člane, ki bi se jim želeli pridružiti. Trenutno vadijo skladbe, ki jih bodo predstavili letos, med drugim za samostojni koncert z vojniškim moškim zborom, ki bo na martinovo. Vaja pač dela mojstra. BRANE JERANKO V veliki in mali avli Centra za kulturne prireditve ter v Mestni galeriji Riemer v Slovenskih Konjicah so v petek odprli razstavo konjiškega likovnega ustvarjalca Milana Lamovca - Di-dija. Slikar, grafik, scenarist in kipar je po končani Šoli za oblikovanje v Ljubljani in potem Pedagoški akademiji v Mariboru nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Svoje znanje že dolga leta deli ne le svojim učencem v Osnovni šole Zreče, temveč kot mentor tudi konjiškim likovnim ljubiteljem. Milana Lamovca Didija označujejo kot slikarja novodobnega časa, v katerem se prepletajo različne umetniške smeri preteklosti, sam Lamovec pa poudarja, da mu je v izpovedni noti najbližja izkušnja slikarja avanturista. MBP Za urejene lokalne ceste V občini Zreče so določili prednostni vrstni red investicijskega vzdrževanja lokalnih cest. Predlog, s katerim so se strinjali tudi predsedniki krajevnih skupnosti, bodo uresničevali od leta 2006 do 2010, letno pa bodo zanj namenili povprečno 42 mik' jonov tolarjev. Prva na prednostni listi je cesta Vitanje-Skomarje-Resnik-Lukanja. takoj za njo pa ZbičajnikO' va žaga-Loška Gora ter cesta Padeški Vrh-Gorenje' Črešnova-Zg. Zreče. Na seznamu je 16 lokalnih cest. mbp Z OBČINSKIH SVETOV Počitniške hišice na Planini ZREČE - Svetniki so ug°' ta vij ali, da pri gradnji p niških hišic na Planini ne up° števajo sprejetega projekta-Odstopanj je veliko, zato bod februarja sklicali sestanek vsemi lastniki počitniških h’ šic in jim predstavili možnos sanacije. ^ Harmonikarski orkester iz Vojnika s strokovnim vodjem Stankom Mikolo. Skupina mladih glasbenikov se je v letu dni delovanja lepo uveljavila. www.novitednik.com m HOVI TEDNIK LTURA 15 Tempirana bomba v gledališču Terorizem kot duhovni totalitarizem, drama pred 11. septembrom Slovensko ljudsko gledališče Celje napoveduje za nocoj ob 19.30 dogodek, ki bo dodobra zaznamoval ne samo podobo letošnje sezone, ampak tudi kulturni utrip Celja. V gledališču bo kot tempirana bomba v širšem slovenskem prostoru odjeknila prva slovenska Uprizoritev predstave Terorizem. Repertoar sezone je po besedah mag. Tine Kosi, umetniške voditeljice v SLG Celje, naravnan na občutke človeka v današnjem času. In terorizem v svetu je prav gotovo tema, ki zbuja strah v ljudeh. A v gle- Na programu od 17.2.05! aZMD dališkem Terorizmu, delu dveh sibirskih avtorjev, bratov Vladimira in Olega Presnjakova, ki je nastalo pred 11. septembrom (datumom, ki je po napadu na WTC v New Yorku postal sinonim za terorizem po vsem svetu), gre za drugačne vrste teror. Kot pravi dramaturginja Tatjana Doma, bo občinstvo spoznalo tisti nevidni terorizem, ki predstavlja hudo grožnjo prihodnosti. »Sicer pa terorizem ni rezultat današnjega časa, temveč sega vsaj dva tisoč let nazaj v človeško zgodovino,« pravi Tatjana Doma. Brata Presnjakov sta mojstra urbane katastrofe. Njuna drama Terorizem je doživela krstno uprizoritev novembra 2002 v Moskvi, le teden dni po čečenskem zavzetju gledališča. Igra je inteligentno napisana satira, črna komedija, ki razkriva zaprt krog nacionalizma, korupcije, brezbrižnosti, nestrpnosti in rasizma. Je grenak in komičen pogled na življenje, ki ga je popolnoma zastrupil strah pred nenehno nevarnostjo. Dramo sestavlja šest vznemirljivih, na prvi pogled nepovezanih prizorov, ki diskretno prikazujejo različne oblike terorizma in sestavljajo sliko sveta, kjer so družbene anomalije postale pravilo. Rastko Krošl, Miro Podjed, Vladimir Vlaškalič, Igor Žužek in Zvone Agrež v Terorizmu REKLI SO Borut Alujevič, upravnik SLG Celje: »Težave v slovenski kulturi, kjer je večno pomanjkanje denarja, postajajo z novo sprejeto zakonodajo še hujše. Stroški za vsako predstavo so se povečali za deset odstotkov. To pomeni, da so kulturniki ob svobodnih novinarjih najbolj udarjeni po žepu. V gledališču smo se zato odločili, da bodo neto honorarji kljub vsemu ali vsemu navkljub ostali enaki, saj med umetniki ne želimo ustvarjati novih klošarjev. In Celje brez kulture (kljub novim športnim dvoranam) ne bi bilo to, kar je!« Mateja Koležnik, režiserka: »Bojim se, da niso daleč časi, ko se bo ministrstvo za kulturo združilo z ministrstvom za turizem, ministrstvom za šport in celo z ministrstvom za šolstvo in bo nastalo ministrstvo za zabavo. Potem se bomo znašli tam, o čemer govori tekst v predstavi Terorizem. Svet namreč teži k zabavi, posamezniki, zlasti mladi, pa si v tem svetu želijo biti lepi, drzni in bogati. V ameriškem slogu bomo tako morda izbirali predsednika po tem, kakšne >ga-te< bo nosil, in ne po tem, kaj bo znal.« Odrska postavitev je bila v rokah ene najizrazitejših slovenskih režiserk, Mateje Koležnik, znane po režijah sodobnih svetovnih del na slovenskih odrih. Režiserka si je že dolgo želela delati v celjskem gledališču, pri čemer tik pred premiero ni skrivala pohvalnih besed ob predanem in ustvarjalnem delu igralske in tehnične ekipe gledališča. Podrobnosti drame, ki se odvija na letališču (zaradi grožnje bombnega napada ga zaprejo) in '34 min., (Un long dimanche de fiancailles), ljubezenska drama Režija: Jean Pierre Jeunet 'tirajo: Audrey Tautou, Gaspard Ulliel. Jean Pierre Becker ENERDIUS(it;CistivTmovlji IDt 3000Mit V predstavi nastopa dobršen del celjskega ansambla. Vsak od igralcev (razen Aljoše Koltaka) ima več vlog. Nastopili bodo: Anica Kumer, Barbara Medvešček in Manca Ogorevc v alternaciji, Barbara Vidovič, Tjaša Železnik, Zvone Agrež, Rastko Krošl, Miro Podjed, Vladimir Vlaškalič in Igor Žužek. Delo je prevedla Tatjana Stanič, scena je delo Iva Knezoviča, glasba Coca Mosquita, kostumograf je bil Alan Hranitelj, koreograf Branko Potočan in lektorica Metka Damjan. se bo odvijala na gledališki sceni, sicer ni želela razkriti, a je izrazila bojazen, da nas zna nekoč doleteti prav to, o čemer govori tekst. Zakaj? Ker živimo v svetu duhovnega totalitarizma, v katerem bi bili radi vsi slavni in bogati, v svetu stereotipov in površne pameti,« pravi Koležnikova. Nevrotični terorizem, ki se dogaja predvsem v glavi posameznika, lahko porodi enako tragične posledice kot nasilje, storjeno v imenu svetovnega terorizma in boja proti njemu, sporoča predstava z naslovom Terorizem, ki bo šokirala in zabavala hkrati, saj je mešanica komičnih in absurdnih situacij. Tempirana bomba, še dodajajo ustvarjalci te prve slovenske uprizoritve. MATEJA PODJED Foto: DAMJAN ŠVARC anton selič &P. elektroinstalacije in trgovina Ul. II. bataljona 16a, 3230 Šentjur Tel.: 03/74 62 121 Zaposlimo več kandidatov na delovno mesto 1- Monter elektroinstalacij 2. Ing. elektrotehnike - projektant P°9oji pod zap. št. 1: elektrotehnik energetik ali elektrikar 6r|ergetik, izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje, pred-n°st imajo kandidati, ki so že delali na tem področju, poznava-nje dela na računalniku, znanje angleškega jezika. pogoji pod zap. št. 2: ing. elektrotehnike-energetik ali elek-rpnik, izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje pri vode-lu in projektiranju, prednost imajo kandidati, ki so že delali na ®m Področju, dobro poznavanje dela na računalniku, znanje Pgleškega in nemškega jezika. ^udimo: dobre in zelo dinamične pogoje za delo, izobraže-anie, stimulativne osebne dohodke ... ^°ge z dokazili pošljite na naš naslov v 15 dneh od objave. Patty Diphusa v Undergroundu Za KUD Underground se kot kaže časi spreminjajo. Vodja Jože Lipnik je napovedal konceptualne spremembe, ki bodo prizorišče ponesle v vode, ki jih v Celju primanjkuje. Underground tako naj ne bi bil še eno opoldansko zbirališče za srednješolce ali hudo rokerski klub. Osredotočil naj bi se na zahtevnejšo, malo starejšo populacijo. Začetek te metamorfoze bo, kot kaže, čudovit. V soboto, 19. februarja, bo ob 21. uri kabaret Patty Diphusa -izpoved porno dive. Gre za gledališko provokacijo, ki briše meje med gledališkim, glasbenim, filmskim in literarnim in je narejena po zgodbicah znamenitega španskega režiserja Pedra Almodo-varja. V njej namesto igralcev nastopajo glasbeniki, namesto scenografije uporabljajo inštrumente, porno diva pa je moški - klovn. Kabaret je pripravila režiserka Ivana Djilas, nastopajo pa znani slovenski glasbeniki Boštjan Gombač, Žiga Golob in Sergej Randjelovič. GREGOR STAMEJČIČ -GRIZLI llMilhHjlH Izviri človeškega mišljenja po slovensko Pri celjski Mohorjevi družbi so pred kratkim izšla Platonova dela na 3200 straneh, ki jih je v celoti prevedel Gorazd Kocijančič. Prevajalec je prvi Slovenec, ki mu je uspelo v celoti prevesti največjega misleca vseh časov, za kar je porabil eno desetletje. Ob prevodu je gost sredinega mohorske-ga večera v Celju napisal tudi spremno besedo h knjigi ter podal razlago 60 pojmov iz Platonovih del. Več kot polovica Platonovih dialogov je tokrat v slovenščino prevedena prvič, pri čemer je Gorazd Kocijančič na novo prevedel tudi že obstoječe Platonove prevode. Pravi, da motivov za prevajanje ni manjkalo, saj gre za temeljno besedilo zahodnega miselnega in duhovnega izročila, pri čemer prizna, da je bil zanj to najzahtevnejši prevod doslej: »Ne samo po dolžini, temveč tudi po težavnosti besedil, saj so nekateri Platonovi teksti izjemno trdi orehi, ki jih prevajalec zelo težko stre. Sem pa do teksta čutil tudi določeno sproščenost, ki je pri prevodih ostalih del, Svetega pisma denimo, nisem imel« Prevod je predstavljal poseben izziv tudi zaradi tega, ker ne gre za sodobno besedilo, pač pa za tekst, ki je nastal pred več kot dvema tisočletjema. »Pri zapisanem v mrtvem jeziku je prevajalec stalno soočen z molkom izročila, zato je prevod na mnogih mestih odvisen od prevajalčeve intuicije in spo- Gorazd Kocijančič sobnosti vživljanja v nek drugačen svet,« pojasni filozof in helenist po izobrazbi ter bibliotekar po poklicu, ki je bil lani razglašen za Delovo osebnost leta. Na vprašanje, ali se je pri dolgoletnem ukvarjanju s Sokratovim učencem in Aristotelovim učiteljem v Gorazda Kocijančiča dejansko naselil Platon, odgovori, da ne. »Nikoli nisem imel občutka, da se skozi prevajanje približujem avtorju, saj se oddaljenost skozi jezik ohranja. Do njega sicer čutim neko bližino, ki pa se mi nenehno izmika.« Kocijančiču mnogi očitajo, da je njegov prevod Platona preveč krščanski. »To seveda ne drži,« zavrača očitke, »res je, da sem prevedel precejšen del Svetega pisma, a zaradi tega Platonov prevod ni nič bolj krščanski, kot je izvirnik. Mislim, da gre v tem primeru zgolj za poskus neargumentirane diskvalifikacije.« BOJANA AVGUŠTINČIČ m 16 RTAZA Očiščena grajska pečina Dvorec za bogate goste Od ruševin do najlepšega gradu v Sloveniji? - Družina Špan bo na Planini prenovila propadajoči grad Podjetje Tajfun je minulo jesen vzelo v dolgoročni najem planinski grad. Z veliko vizionarstva in optimizma naj bi ruševine v nekaj desetletjih spremenili v najlepši slovenski grad. Zanimalo nas je, kaj se z velikopoteznim načrtom dogaja zdaj, ko so žarometi in kamere ugasnili. Ko je leta 1967 Jože Špan v svoji obrtni delavnici izdelal prvi puhalnik, se verjetno ni zavedal, kako usodno bo s tem zaznamoval svojo kariero in oblikoval podobo do- mače Planine. Prvi kmetijski stroji so bili v takratni Jugoslaviji popoln tržni uspeh. Po odisejadi POZD-ov, SOZD-ov in socialističnem tlačenju podjetja v neke okvire, ki jih je davno preraslo, so Španovi v začetku 90. ih dobili lastništvo v celoti nazaj. V krizi in brez prave razvojne vizije. Potem so se »zgodili« gozdarski vitli, uspešne predstavitve na mednarodnih sejmih in vsestranska gradnja lastne znamke. Danes je podjetje svojo proizvodnjo več kot početverilo in postalo vodilni svetovni proizvajalec vitlov s približno 120 zaposlenimi. Zadnji razvojni dosežek je rezalno cepilni stroj, ki mu napovedujejo velik uspeh. Direktor Iztok Špan je na družinsko zgodbo o uspehu upravičeno ponosen. Sicer živijo v Ljubljani, a na pogosto vprašanje, koliko se čuti Planin-čana, z nasmehom odgovarja, da korenine zagotovo nekaj pomenijo. Zanj je Ljubljana najlepše mesto in Planina najlepša vas. In kot se je izkazalo, ima za to svojo vas velike načrte. Iztok Špan, uspešen direktor Tajfuna, v družbi legendarne Planinčan-ke Anike VVambrechtsamer Ohranjati ruševine zaradi ruševin je absurd Grajske ruševine nad krajem so izgubile vlogo statičnega pomnika preteklosti. Idejo obnove gradu je pred leti skozi različne projekte poskušala obuditi Saša Krofi, a so jo ustavile birokratske ovire. V Tajfunu so ji znali prisluhniti in lani so z občino sklenili najemno pogodbo za 50 let. »Zdi se mi, da je največji problem v zavori, ki jo ima na tak ali drugačen način večina Slovencev. Še posebej, kadar so posredi zgodovinski spomeniki,« pravi Špan, »te lahko kvečjemu restavriraš, da zaustaviš propadanje. Potem ostanejo sami sebi namen. Ampak to je absurdno. Ruševine so pač lahko spomenik nekega časa, a so same po sebi destruktivne in delujejo depresivno.« Špan verjame, da je treba stvari obnoviti in dodelati v tej meri, da se umestijo v prostor, dobijo določeno funkcijo, a še vedno ohranijo pečat preteklosti. »Zdi se mi fantastično, da v Barceloni dograjujejo Gaudijevo cerkev Sagra-da familia. Četudi arhitektu v času življenja ni uspelo dokončati dela, verjetno ni začel z vizijo, da bodo napol pozidani stropi in direkten pogled v nebo spomenik njegovi prezgodnji smrti.« Hotel bo Grad na strmini nad naseljem je nastal v 10. oziroma 11. stoletju. Prvi so ga naseljevali Krški škofje, imenovani tudi Vitezi Planinski. Za njimi Ojstrovrharji, grofje Celjski in mnogi drugi. Leta 1884 je ostal brez strehe in od takrat v ruševinah bolj ali manj propada. V stoletjih je bil mnogokrat prezidan, originalnih risb je malo. Rekonstrukcija bo tako sledila njegovim sodobnikom na podobnih lokacijah in z identičnimi značilnostmi. In kaj bo iz gradu nastalo na koncu? Špan niti z očesom ne trene in odločno pribije: »Hotel.« Očitno že vajen odzivov v stilu »mhm, pa ja« nadaljuje: »Španija ima ogromno verigo srednjeveških gradov, spremenjenih v luksuzne hotele. Na Planini bi lahko imeli tak hotel v stilu lovskega dvorca. V povezavi z drugimi znamenitostmi, s Svetim Križem in bo-horskimi gozdovi bi lahko gradili mondeni turizem, ki v Sloveniji zagotovo ima prihodnost.« Z malimi, a odločnimi koraki Grad na prvi pogled deluje bolj sveže in odprto. Saša Krofi razloži, da so morali zaradi lubadarja podreti večino dreves na pobočju hriba. S pomočjo alpinistov so očistili celotno grajsko pečino. Trenutno ugotavljajo trdnost temeljev in čistijo grajske kleti. Obnovili so grajsko kaščo in v njej že organizirali koncert klasične glasbe. V okolici kašče je ogromno očarljivih kotičkov z nešteto možnostmi. Malce dekadentna terasa s pogledom na Planino, stopniščni prehod, vrezan v živo skalo, Julijin balkon-ček, pod katerim ji bo Romeo na poročni dan lahko izrekel večno ljubezen ... No ja, balkonček bodo šele zgradili, vzdušje že imajo. V projekt so doslej vložili 15 milijonov tolarjev. Malo za tak projekt in veliko, če pomislimo, da gre za izključno zasebni kapital. Občina in država razen podpisa na najemni pogodbi nista primaknili nič. Kakšna usoda bi grad čakala brez civilne pobude in kdo bi zanjo odgovarjal, je pri tem že povsem druga zgodba. Sicer pa Španu vloga graščaka osebno ne diši: »Finančna sredstva bodo velika, še posebej za strokovna dela. Manj zahtevna dela bi radi izpeljali s pomočjo krajanov in prostovoljnih akcij. Rad bi, da krajani začutijo, daje grad njihov in da s tem gradijo nekaj svojega. Da gradijo prihodnost svojega kraja.« Na gradu lahko v poletnih mesecih pričakujemo gostinsko dejavnost, komorne klasične in džez koncerte ter druge okolju primerne prireditve. Te s Klumpa-njem na čelu vse bolj pO' stajajo zaščitni znak Planine. Kdaj bo nad krajem v resnici zablestel najlepši grad v Sloveniji, je verjetno vprašanje desetletij, zagotovo pa odvisno tudi od trdovratnosti »zavor v gla' vah ljudi«. Zgodbe preteklosti in prihodnosti, ki sta jih združila Kroflova in Špan, na odru sedanjost1 vsekakor zaslužijo bolj$e kulise od zdajšnjih ruševin-SAŠA TERŽAN Iztok Špan in Saša Krofi pred vhodom v »lednico« pod gradom. Nekoč bo to vhod v vinoteko. m N 17 Lepše življenje ali modna muha? V občini Celje osebno ime vsako leto spremeni več kot petdeset oseb - Med njimi skoraj četrtina otrok Je ime otroka res tako pomembno, da lahko zaznamuje njegovo usodo? Ste že kdaj razmišljali o svojem imenu, denimo o tem, kako vpliva na vašo samopodobo, navezovanje osebnih stikov ali kakšno energijo odseva? Ste kdaj Pomislili, da bi bilo vaše življenje lepše, če bi imeli drugačno ime? Vse več ljudi namreč razmišlja o tem, in če so si nekdaj imena spreminjali le slavni in si nadeli t. i. umetniška imena ali psevdonime, se danes za spremembo osebnega imena odloča tudi vse več »navadnih smrtnikov«. Trebanjski posebnež, ki ga Večji del Slovenije pozna po njegovem nenavadnem vedenju, predvsem pa po njegovem nevsakdanjem imenu, se že nekaj let ponosno predstavlja kot Elvis Aaron. Preimenoval se je zato, »ker sva sis pravim Elvisom tako ze-lo podobna,« odvrne. Na nadaljnja vprašanja pa noče odgovarjati. Pove le še to, da si je dal spremeniti tudi prii-niek. »v Presley?« ga vprašam. »Ne,« odločno zanika, »zdaj sem Elvis Aaron King.« Ime Marko Vire naj bi bilo namreč za tako »pomembnega« in »velikega« človeka, za kakršnega se ima sam, čisto Premalo zvezdniško. A to je skrajni primer, ki ga ne gre metati v isti koš s tistimi, ki 50 si ime spremenili zato, ker Pm bodisi ni bilo všeč bodili' ker se z njim niso počutili a°bro, kot denimo naša sogovornica (ki ne želi biti imenovana, zato ji recimo Mia). kdia si je ime spremenila Pred štirimi leti. »Že od nek-aJ sem bila trdno odločena, a se bom preimenovala. Ne, a mi prejšnje ime ne bi bilo eč> toda čutila sem, da ni Pravo zame, da mi ni doma-e' P° drugi strani tudi ni-em vedela, katero ime naj izberem. Bolj sem vedela, kako mi ne bo ime, kot kako mi bo,« pripoveduje Mia. Nato je odšla v knjižnico po leksikon imen, kjer so jo vsi malce začudeno gledali, saj so mislili, da je noseča. Zakaj neki bi sicer potrebovala leksikon? Ko jim je razložila, v katerem grmu tiči zajec, je prijateljica izstrelila: »Mia bodi.« »Sprva seveda nisem bila nič kaj navdušena nad njenim predlogom, a to ime mi odtlej ni šlo več iz glave. Neprestano sem razmišljala o njem in se naposled odločila, da bom Mia,« se spominja. Med ljudmi se je hitro razvedelo, da je spremenila ime, njihove reakcije pa so bile različne: »Nekateri so se takoj navadili, pri drugih je trajalo dlje časa, da so me za-. čeli klicati z novim imenom. Najtežje je bilo za domače, kar je razumljivo. Saj ne, da bi me obsojali, le težko razumejo, zakaj sem se odločila za ta korak.« Domači so zato tudi edini, ki jo lahko kličejo s prejšnjim imenom, za vse ostale je Mia. »Če se kdo zmoti, ga popravim in stvar je rešena. Seveda je bilo tudi veliko zbadanja, predvsem na začetku, a me to ni dosti ganilo, saj sem dolgo razmišljala o svoji odločitvi. In kar je najpomembneje -nikoli mi ni bilo žal, da sem spremenila ime. Z njim se veliko bolje počutim,« pove odločno, saj je prepričana, da vsako ime nosi določeno energijo, ki pozitivno ali ne- gativno vpliva na posameznika. Otroci odvisni od staršev Na celjski upravni enoti so v devetih mesecih lani izdali 42 odločb o spremembi osebnega imena polnoletne osebe, medtem ko je bilo v celem letu prej izdanih 50 tovrstnih odločb. Pravi »bum« glede spremembe imena se je pri nas pojavil po letu 1991, ko so ljudje poslovenjali tuja imena ali priimke. Tisti, ki želijo spremeniti svoje ime, jim na odločbi ni treba več navesti konkretnih razlogov za spremembo, ampak j e dovolj, če napišejo »iz osebnih razlogov«. Pred leti je bilo drugače. »Ženska, ki si je ime spremenila pred menoj, mi je svetovala, naj napišem iz >verskih razlogov<, saj sov tem primeru (ustavno zagotovljena pravica do veroizpovedi itd.) v upravi še najmanj >te-žili<. To sem tudi storila, čemur so se na upravni enoti zelo čudili ter me opomnili, da bo tak razlog napisan tu- V Sloveniji je znan primer, da se je nekdo želel poimenovati Ljubljanska Banka, a njegovi želji na upravni enoti niso ustregli. Uspelo pa je menda moškemu, ki si je nadel ime Pes Floki. Nekaj primerov je tudi, ko se ljudje poimenujejo po junakih iz mehiških nadaljevank. Precej nenavadna so tudi imena, do katerih posamezniki pridejo na podlagi numerološke analize, kot denimo Roy Goreya. če zeu/re N/T/ JV / se bodo med drugim pred-stavili državni reprezentanci in nosilci medalj s svetovnih in z evropskih prvenstev, prikazali pa bodo tradicionalno borilno veščino ter športa tekvondo in kikboksing. V klubu, ki deluje deseto et°, se ukvarjajo tudi z bok-?°ni, tai-bojem in treningi v°rilnih veščin za tiste, ki se žel>jo z njimi ukvarjati zgolj rekreativno. Imajo tudi skupno najmlajših, v katero, so Hanjeni otroci od petega leta Denar iz lastnega žepa : P°t športnega kluba Hyong ® bila trnova. Sprva se je le lupinica mladih in nadobud-j 'k ljubiteljev (šestih) ukvar-a s tekvondojem (po ver-V'P svetovna zveza ITF), kar bor[,eVOdu Pomeni veščino 1. , asneje so se odločili za .°rbe z rokami in nogami. Qe e kasneje so se odločili za k ale športe in tako prido-1 nove člane. Z vadbeni-l 1 Prostori niso imeli veli-sreče. Večkrat so se selili, Dar ^ru8im trenirali na Lo-jjj Pri Marjanu Fabjanu, v Cen ®Sn°vni šoli, Šolskem tei,tru Celje... Ob koncu pre-a ^eta Pa se jim je le u,: toehnila sreča in z novi-l^QrProstori je klub naredil sai a* Ve*" v svojem razvoju, Se bodo lahko vaditelji in PREDSTAVLJAMO VAM V novi dvorani že poteka intenzivna vadba. trenerji bolj posvetili posameznikom v manjših skupinah. Denarne pomoči nimajo, razen tiste skromne od Mestne občine Celje, nekaj pridobijo s članarinami, ostalo pa krijejo iz svojega žepa. Pred štirimi leti se je klub predvsem zaradi večjega števila tekmovanj in s tem možnosti za pridobivanje izkušenj mladih tekmovalcev včlanil tudi v Kickboxing zvezo Slovenije. Lani bronasti medalji Mlad celjski klub je na državni ravni že od vsega začetka med najboljšimi, enega izmed vrhuncev na mednarodnem področju pa je do- segel v pretekli sezoni. »Trije naši člani so se udeležili članskega svetovnega prvenstva v tekvondoju na Finskem in tam je Petra Zagoričnik v kategoriji do 63 kilogramov osvojila bronasto medaljo. Izjemno nadarjenost je potrdila tudi naj mlajša tekmovalka kluba in nosilka črnega pasu I. dan, komaj d var najstletna Izabela Hohnjec, ki je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Italiji osvojila tretje mesto in tako dokazala, da se lahko kosa s precej starejšimi in višjimi tekmovalkami. Anže Dimeč pa je zastopal Slovenijo na evropskem prvenstvu v kik-boksingu v Mariboru,« je na svoje varovance ponosen Uroš Bernard, predsednik ŠK Hyong. Sledi naporna sezona Celjske borce čaka konec marca DP v tekvondoju v Mariboru, aprila mednarodni turnir v Šentjurju ter člansko in mladinsko evropsko prvenstvo v Italiji, pa trije krogi DP v kikboksingu za šemi in light kontakt, konec julija člansko SP v tekvondoju v Nemčiji in v začetku decembra še SP v kikboksingu na Madžarskem. Na tekmovanja se želijo čim bolje pripraviti in poseči po visokih mestih. Cilj je preboj še kakšnega tekmovalca v reprezentanco. Nove prostore na Teharski cesti 2 so dobili v najem od Krajevne skupnosti Aljažev hrib. Z veliko vloženega časa in truda so dvorano obnovili in preuredili sami. »Prenova še ni končana. Spomladi nas čaka še ureditev manjšega prostora, kjer bo predvidoma poteka- la aerobna vadba, treningi boksa, možno pa bo tudi vaditi z utežmi,« je zaključil Bernard, ki je v klubu tudi glavni trener in v tem času mu je uspelo vzgojiti že kar nekaj uspešnih tekmovalcev. JASMINA ŽOHAR Foto: ALEKS ŠTERN Aconcagua je padla! V sredo se je v domači Vojnik vrnil prvi izmed peterice tistih, ki so se pred mesecem dni odpravili v Ande z namenom, da podse spravijo vseh 6.970 m Aconcague. Vidno utrujeni vodja odprave Tomo Videnšek je povedal: »Za seboj imamo uspešen vzpon, vreme nam je služilo v najboljši možni meri, zato je pri nas vse potekalo tako, kot mora. Aconcagua je januarja zahtevala že štiri smrtne žrtve, kar ni bila najboljša popotnica, ampak nam je uspelo! Na enem od vrhov sva stala dva člana odprave, na drugem smo bili štirje. Še vedno sem tako poln vtisov in vesel vrnitve, da nimam dovolj besed.« Njegovo vrnitev so pospremili številni sokrajani in prijatelji, veselja in glasbe ni manjkalo, najbolj pa je odleglo njegovim najbližjim, ki so ves ta čas trepetali za njegovo življenje. Pozdravili so ga tudi župan Beno Podergajs in predstavniki turističnega društva. 4. februarja je torej padla Aconcagua, Tomo pa je z mislimi že pri naslednjem podvigu. Gore so sicer večne, človekov čas pa je omejen. PM, foto: GK 20 NIKA Zmeda okrog registracije vozil Ukinitev pred časom opevane prometne nalepke - Novosti, ki jih ljudje Zmedenost ljudi, ko opravljajo registracijo vozil, kaže, da z novim zakonom o varnosti cestnega prometa niso dovolj seznanjeni. Zakon prinaša številne novosti, med drugim tudi takšne, ki naj bi postopke registracije poenostavili in približali lastnikom vozil. Ne zatakne se samo pri razumevanju novosti, ampak tudi pri tem, da niso dovolj pozorni, da je datum registracije samo na nalepki in ne v prometnem dovoljenju, zato jo pozabijo podaljšati ... »Zakon prinaša t.i. registracijske organizacije, kar pomeni, da bodo po novem zakonu registracijo poleg upravnih enot in pooblaščenih organizacij za izvajanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil opravljale tudi tisti, ki prodajajo vozila. Te bo ob izpolnjevanju predpisanih pogojev z javnim pooblastilom določil notranji minister. Tako postopek registracije vozila ni več vezan na prebivališče lastnika, ampak lahko registracijo opravimo kjerkoli v Sloveniji,« razlaga o novosti sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Darko Repenšek. Zato je treba ukiniti oznako registrskih območij na tablicah. »13. avgusta letos bomo tako začeli izdajati registrske tablice, ki bodo usklajene z novim zakonom. Spremembe in dopolnitve zakona, ki jih je vlada vložila v parlamentarno proceduro, predvidevajo vsebino in obliko registrskih tablic, na katerih je predvideno mesto za evro-logo, slovenski grb in prostor za sedemmestno označbo, sestavljeno iz črk in številk.« Registrske tablice so tako po novem vezane na vozilo, ne več na voznika, zakon pa še vedno dopušča možnost, da voznik vsebino oznak izbere sam. Tehnični pregledi in nalepke Zakon zmanjšuje tudi obveznosti lastnikov, kdaj naj opravijo tehnični pregled. Novo vozilo bo moralo na tehnični pregled tri, pet in sedem let po prvi registraciji, za vozila, starejša od sedmih let, pa je obvezen teh- 1 m m I 1 01 j02 to 04 09 XZ ! J— 10 ■TS < Vjf' m 9 ‘Hi 17 18 19 m u y v 9 ij 25 26i 2 28 M n x Je bila panika okrog lepljenja nalepke pred leti brez smisla? premalo poznajo Sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Darko Repenšek nični pregled vsako leto. Zakon ukinja tudi posebno obvezo šestmesečnih tehničnih pregledov za vozila, starejša od dvanajst let. »Ocenjujemo, da je slovenski avtopark bistveno tehnično izboljšan, da so vgrajeni materiali v vozila bistveno kvalitetnejši in ni razlogov, da bi mislili, da bo manj tehničnih pregledov pomenilo znižanje ravni varnosti vozil,« navaja Repenšek. Vlada je predlagala parlamentu, naj s spremembo zakona odpravi obvezne registrske nalepke za vsa motorna vozila. Nalepka je dokazovala, da je vozilo opravilo tehnični pregled, da je plačano povračilo za uporabo cest in da ima lastnik vozila sklenjeno zavarovalno pogodbo za avtomobilsko odgovornost. »Prometno nalepko bomo nadomestili s prometnim dovoljenjem, v katerem bo zajeta vsebina, ki jo zdaj izkazuje prometna nalepka. Tako bomo za registrirano vozilo izdali samo prometno dovoljenje, v katerem bo vpisana njegova veljavnost in določen čas, v katerem mora biti vozilo ponovno registrirano,« pravijo na ministrstvu. To z drugimi besedami pomeni, da bo vse tako, kot je bilo pred uvedbo prometne nalepke leta 2001. Na ministrstvu tudi obljubljajo, da se bo registracija novega vozila tako pocenila za 2.939 tolarjev (namesto 10.931 bo 7.992 tolarjev, podatek pa ne vključuje cestnine in zavarovanja). In kaj to, poleg obljubljene pocenitve za lastnike, ki jim administracija in čakalne vrste včasih parajo živce, še pomeni? »Trdim, da čakalne vrste niso problem pri registracijskem postopku, temveč, da isti referent opravi hkrati tudi zavarovanje. Stranka se namreč mora posvetovati z referentom o pogojih zavarovanj. Zato smo pozvali vse organizacije, naj povečajo število okenc, kjer bodo vodili ločen postopek registracije in vseh ostalih spremljajočih zadev, ki so vezane na to,« dodaja Repenšek. Večno spreminjanje postopkov Več problemov v registracijskem postopku pa vidi direktor celjske poslovne enote Avto moto zveze Slovenije in član izvršnega odbora sekcije izvajalcev tehničnih pregledov pri Gospodarski zbornici Slovenije Ivan Karo. »S Direktor celjske poslovne enote Avto moto zveze Slovenije Ivan Karo takšnimi povzetki zakonskih novosti se strinjamo, problematika, s katero se dejansko srečujemo izvajalci, pa se nanaša predvsem na člen o tehničnih pregledih. Administrativni postopki so še bolj trd oreh za ljudi, kot pa izvedba tehničnega pregleda. Opažamo, da so ljudje premalo seznanjeni z zakonom, moti pa jih tudi večno spreminjanje postopkov.« V zadnjem času se zelo radi primerjamo z ostalimi državami Evropske unije, meni Karo in poudarja, da je izvajanje tehničnih pregledov stvar države posameznice in njenega načina organizacije. »Mi ne odstopamo od načina tehničnih pregledov v drugih državah. Največji problem in zmešnjavo pa je povzročil sistem meritev izpušnih plinov. To je tisto, kar je povzročilo dolge čakalne vrste in kar najbolj zavleče tehnični pregled. Meritev plinov traja nekje do osem minut, pregledati pa je treba še ostale dele vozila in to traja okrog 15 minut. Pri zahtevnejših vozilih ali pri tistih, kjer je meritev potrebno ponoviti, pa traja še dlje.« Manjše je po novem tudi število dokazil, ki jih mora stranka predložiti pri registraciji vozila. Iz dosedanjih sedem so jih zmanjšali na tri. Gre za dokaz o lastništvu vozila, dokument o skladnosti vozila s tehničnimi predpisi (izjava o skladnosti) in dokaz o sklenjenem zavarovanju avtomobilske odgovornosti. Kara skrbi predvsem naslednje: »Vsi se dobro spominjamo leta 2001, kakšna zmešnjava je bila ob uvedbi prometne nalepke, ampak temu smo se mi izvajalci prilagodili. Država je bila tista, ki nam je predpisala število aktivnih mest za okencem. Ne vem pa, kaj bodo sedaj počeli zaposleni glede na prihajajoče spremembe. Ni mi vseeno, kaj se bo dogajalo z njimi.« Glede na to, da se pri Avto moto zvezi Sloveniji zavedajo, da so ljudje o novostih premalo seznanjeni, načrtujejo konec februarja ali v začetku marca tudi dan odprtih vrat, ko bodo lahko vsi obiskovalci zastavili svoja vprašanja in nanje dobili tudi ustrezne odgovore. SIMONA ŠOLINIČ Foto: AŠ, GK HALO, 113 Kradli in kradli Velenjski policisti iščejo vlomilca, ki je poskušal vlomiti v trgovine na Stantetovi ulici in Partizanski ter Goriški cesti v Velenju. Na območju Celja so neznanci vlomili v ograjeno skladišče na Bežigrajski cesti, od koder lastnik pogreša 70 kosov blejskih plošč, vrednih 300 tisoč tolarjev. V minulem tednu so policistom prijavili tudi vlom v trgovini na Stanetovi ulici v Celju, od koder so odnesli 20 tisočakov,-v drugem primeru pa fotoaparat in menjalni denar in s tem povzročili za 300 tisoč tolarjev škode. Denar je neznanec odnesel tudi iz gostinskega lokala na Pohorski ulici v Celju. V Vojniku so se v torek nepridipravi lotili tovornega vozila in iz njega iztočili okoli sto litrov nafte. Policisti preiskujejo tudi tatvino približno 35 metrov žlebov iz vikenda v Glinškem. V beležkah velenjskih policistov je zapisan tudi vlom v trgovino na Tomšičevi cesti v Velenju, kjer so ugotovili, da je neznano kam izginilo 30 tisoč tolarjev denarja. Teden, ki je za nami, so si vlomilci izbrali še za tatvino alkoholnih pijač iz gostinskega lokala na Kidričevi cesti v Celju in za vlom v poslovni objekt v Arclinu. Od tam so odnesli računalnik, monitor, mobilni telefon in več kosov različnega orodja. Storilec je nekaj predmetov odnesel tudi iz tovornega vozila, parkiranega pred objektom. Škode je za 1,5 milijona tolarjev. Sicer pa imajo celjski tatiči na vesti še krajo digitalnega projektorja, vrednega nekaj preko 270 tolarjev iz upravne zgradbe na Mariborski cesti v Celju. Vlomilski podvigi Celjskim policistom mešajo štrene vlomilci v avtomobile, tako eni kot drugi pa imajo vsak teden polne roke dela. Najbolj pogosto iz vozil kradejo avtoradie, to se je zgodilo tudi na Ulici Pohorskega bataljona v Velenju, kjer je lastnik avtomobila ostal tudi brez police z zvočniki. V Celju so se neznanci spravili nad osebni avto in avtoradio na Ipavčevi ulici in Ljubljanski cesti. Iz vozila na Kraigherjevi ulici je izginila varnostna zračna blazina, vredna 200 tisoč tolarjev. Neznan je tudi storilec, ki je avtoradio demontiral iz vozila, parkiranega na Teharski cesti. So pa policisti prijeli in ovadili 24-letnega Žalčana, ki je vlomil v vozilo na parkirnem prostoru v Arji vasi in odnesel avtoradio. Kdo Je požigal? Kazenska ovadba čaka neznanega storilca, kijev ponedeljek zvečer med 22. in 23. uro na Tolstem Vrhu na območju Slovenskih Konjic ob stanovanjski hiši zakuril krpo, prepojeno z vnetljivo tekočino, in jo vstavil v notranjost pnevmatike. Ogenj se je razširil na garažna vrata, zaradi temperature pa je počilo steklo nad garažnimi vrati, kar je prebudilo lastnika, ki je ogenj pogasil. Neznanec je povzročil za približno 200 tisoč tolarjev škode, policisti pa požigalca še vedno iščejo. Preiskujejo pa tudi okoliščine požara na rastlinjaku v Vrbju. Požar, ki so ga pogasili gasilci, je povzročil za približno 200 tisoč tolarjev škode. Policisti so z ogledom in zbiranjem obvestil ugotovili, da je do požara prišlo zaradi odvrženega cigaretnega ogorka. »Opetrigan« taksist V torek zgodaj zjutraj so si trije mlajši fantje naročili taksi, ki jih je pripeljal na Mirno pot v Celju. Z izgovorom, da nimajo denarja, so vozniku izročili kartico zdravstvenega zavarovanja kot garancijo za plačilo, nakar je eden od mla-dostnikov vozniku vzel moško torbico. Voznik taksija )f oškodovan za približno 130 tisoč tolarjev. Kdo so mladem-či in kam so jo ucvrli, policisti še preiskujejo. Avto v rešilca Včeraj zjutraj je do nesreče prišlo v Prijateljevi ul|c|^j1 Hudinji. Trčili sta osebno in reševalno vozilo, po P°da policije pa ni bil nihče poškodovan, nastala je le gm° škoda. Okoliščine nesreče še preiskujejo. m l BRALCEV 21 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma Podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko Preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Graji Thurn v Šaleški dolini Zvrstile so se tri okrogle jnize o gradu Thurnu, nekoč škalskemu gradu, danes pa stoji v Hrastovcu, kije sestavni del krajevne skupnosti Ška-le. Mestna občina Velenje je °rganizirala tri okrogle mi-Ze: 2. decembra 2004 ter 6. januarja in 25. januarja ^005. Na tretji okrogli mizi nne 25. januarja 2005 je Predsednik Mestne občine jelenje g. Srečko Meh navedi podatke, kako bo mestna občina reševala problema-,lko gradu Thurn. Poudaril )e> da bo o tem razpravljal kostni svet občine na svoji redni seji dne 15. februarja Svetniki mestne občine bo-0 obravnavali vsebino med- K2 narodnega razpisa za prodajo gradu najboljšemu ponudniku, ki bi grad kupil in ga preuredil v turistične ali kakšne druge namene. Grad Thurn bo leta 2034 praznoval svojo 1000-letnico nastanka, ko ga je kot trdnjavo zgradil Ottomar Thurnski. V oddaji VTV magazina dne 3. januarja 2005 so prikazali grad v razpadajočem stanju. Glavni govornik pa je bil znova Srečko Meh - župan Mestne občine Velenje, niso pa si upali gledalcem pokazati tudi preostalih govorcev na okrogli mizi, ki so tudi razpravljali o postopni sanaciji gradu. Med 'drugim je bilo v oddaji povedano, da občina nima sredstev za ureditev tega kulturnega spomenika in da bi bilo pametneje, če bi se lotila adaptacije gradu namesto bivše trgovske hiše ljubljanske Name. V to zgradbo sta ministrstvo za kulturo (v prejšnji vladi) in Mestna občina Velenje vložila več kot 600 milijonov tolarjev. Natančnejših podatkov doslej ni še nihče objavil. Mesto Velenje ima reprezentančno zgradbo knjižnice na še vedno Titovem trgu ob mogočnem Titovem spomeniku. Mar ne bi bilo pametneje, da bi tudi ministrstvo za kulturo bivše Ropove vlade bolj racionalno vlagalo finančna sredstva v objekte, ki imajo resnično kulturno in zgodovinsko vrednost? Velenje se rado pobaha, kako skrbi za svojo kulturno dediščino. Pred šestimi leti so v Pesju na pobudo vodilnih v občini razstrelili grad Lilij ski grič (bivši Lilgenberg) - in to iz samega strahu, da vanj ne bi prvak občine preselil Rome iz velenjskega starega trga. Te Rome so takrat naselili v gradu Thurn, danes jih tam Modri telefon Invalidnina? nJe pravice do invalidnine pa Bralka iz Telia snrašiiie 56 lahk° ZaČ,le na n)egovo ali je ni - p . J ’ zahtevo ali na predlog oseb- je njen moz upravičen , ?° Prejemanja invalidnine nega zdravnika « kam naj se zaradi tega BrCZ pluženja Bralec iz Sotenskega 11 (občina Šmarje pri Jelšah) se je pritožil, ker do njegovega doma, kjer je zadnja hiša v tem koncu, cesta ni plužena. Meni, da bi morala biti, saj plačuje davke prav tako kot drugi občani. Župan Šmarja pri Jelšah Jože Čakš, ki smo mu poslali vprašanje, je odgovoril, da je bil bralčev problem takoj rešen. BRANE JERANKO : [ srčni bolnik invalid tret-, kategorije in kot oseba n ez zaposlitve prijavljen zavodu za zaposlovanje. Vna,eina nadomestilo iz za-v ,.a za pokojninsko in in-Vs vSko zavarovanje. soč t imesec plačuie 13 ti" l . mlarjev za »leta za po-Snino«. (ja formativni center Zavo-lid ?a Pokojninsko in in vatli n °Zavarovanje vLjublja-v0r Je posredoval odgo-r,a p §a je pripravila Mile-vaj' aulini, svetovalka za iz-ga j^e sistema pokojninskega v gnVakdske8a zavarovanj. cktorju za izvajanje zaril n f>Vaika ZPIZ:»Izvedensko kinp^6 0 tem’je pri bralnik ^rnozu’ ki je srčni bol-lahkn °^ana telesna okvara, itiiSij invalidska ko- 2PlZ n311 dru§ izvedenec ostopek za uveljavlja- Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. v nemogočih stanovanjskih pogojih živi okoli petdeset. Rome bi morali preseliti v velenjsko stanovanjsko naselje, v bolj kulturno in za človeka lepše in boljše življenje. Lepo bi bilo, če bi grad Thurn rešili propadanja. V njem bi lahko bili etnografski predmeti s tega območja, morda tudi galerija likovnih ustvarjalcev Šaleške doline in tudi širšega območja. AVGUST-GUSTL TANŠEK, Velenje Ranjenci XIV. divizije pri Artanovih Leta 1944 so v družini Artanovih v Breznu pri Vitanju dobili v oskrbo osem ranjencev XIV. divizije. Ker o tem sedanja generacija malo ve, smo o tem povprašali potomce Založnikovih, predvsem Slavka Založnika, vnuka takratnega gospodarja, ki nam je povedal, kar je ohranil od svojih prednikov. Iz zgodovinskih zapisov je znano, da je preživelo samo teh osem ranjencev, od vseh tistih številnih, ki jih je vodstvo divizije izročilo v oskrbo kmetom na južnem pobočju Paškega Kozjaka. Vse druge so Nemci odkrili in zverinsko pobili. Pri Artanovih, kot se po domače reče kmetiji, je takrat gospodaril Jurij Založnik, rojen 1896 leta. Takrat je bil torej star 48 let. Okusil je I. svetovno vojno, ob koncu vojne pa se je pridružil Maistrovim borcem. Vrnil se je domov, prevzel kmetijo in si ustvaril družino. Življenje ga je prekalilo, da je postal zavedni Slovenec. radiocelje Dobro je vedel, kaj pomeni vojna. Za vsak slučaj sije kmalu po okupaciji v gozdu nad hišo skrivaj zgradil bunker. In glej! Tod mimo je februarja 1944 v visokem snegu šla XIV. divizija na svojem pohodu na Štajersko. Vsa je bila izmučena in s številnimi ranjenci. Pri hiši so pustili 8 ranjencev. Sprejel jih je. Partizani so šli dalje. In še preden so prišli Nemci, jih je na svojem hrbtu znosil v pripravljen bunker. Samo on je vedel zanje in tudi partiza-niniso vedeli za ta bunker. Potrebno je bilo zabrisati sled. V bližini bunkerja je podrl drevo, zapregel vole in ga privlekel domov. Prišli so Nemci s psom, ki je močno lajal proti gozdu. Jurij je znal nemško, pa jim je pojasnil, da je od tam pač privlekel drva za kurjavo. S tem so se zadovoljili in niso iskali dalje. Kar mislimo si lahko, kakšen strah je preživljala družina, saj so stavili na kocko svoja življenja. Sedaj je bilo potrebno za te ranjence skrbeti, jih oskrbovati in prehranjevati. Tudi za rane so poskrbeli in jih previjali, kot so vedeli in znali. Dejstvo je, da so vsi ranjenci preživeli. Še dolgo po osvoboditvi so se Artanovim zahvaljevali za življenje. Na domačiji Artanovih na Breznu je vzidana spominska plošča v zahvalo in priznanje, da so rešili 8 partizanskih ranjencev gotove smrti. Takšne plošče so vzidane tudi na hišah drugih kmetij, kjer je divizija pustila svoje ranjence. Koliko so ljudje med vojno pretrpeli na strminah Paškega Kozjaka, se vse premalo piše in ve. Zgodovina pa naj bo učiteljica novim rodovom, kajti če je ne bodo poznali, je nevarnost, da se le-ta ponovi. FRANJO MAROŠEK, Vitanje i frekvencah 95.1 95.9 ° V x Ktrketi.«, . spored ^ y konulu www.radiocelje.com SPOMIN Drago Završnik - Činky Preminil je Drago Završnik - Činky (1920-2005), borec NOB, humanist, učitelj, vzornik, zavedni Slovenec. Bil je zaljubljen v Savinjsko dolino, vzoren mož, družinski oče ter prijatelj. Poznali smo ga kot nadvse skromnega, hudomušno nagajivega, pa tudi resnega, delovnega in zvestega sočloveka - prijatelja. Bil je razmišljajoč svetovljan. Obvladal je več jezikov in bil med redkimi, ki je znal tudi esperanto. Le malo je bilo ljudi s toliko znanja, pozitivne energije, široke tolerance, močnega duha in humanizma. V mladih letih je bil deležen ljubezni in strpnosti v številni družini. Že v rani mladosti je spoznal krutost bivanja v času in okolju, ki je bilo izjemno nemirno in kruto. Drago pa sije znal z utrinki življenja polepšati čas, v katerem je bival. Drugo svetovno vojno je dočakal kot gimnazijec, dovolj zrel, da je razumel čas, ki je prinašal krutost, zatiranje, ponižanje in bedo. Ne glede na blag značaj je bil v duhu odločen in pokončen mož. Ko je v juniju leta 1941 zaključeval osmi razred klasične gimnazije, so ga odpeljali na prisilno delo v Hamburg. Spomladi leta 1944 se mu je uspelo pridružiti partizanski tiskarni v Zasavskem hribovju nad Miklavžem v Taboru - v Cankarjevo tehniko. Tuje spoznal svojo ženo Nado, takrat še kot soborko. Ob praznovanju 60-letnice prenovljene Cankarjeve tehnike leta 2003 je sodeloval kot eden izmed zadnjih še živečih udeležencev omenjene postojanke. Po vojni je poučeval na različnih osnovnih šolah po Savinjski dolini, ko pa je bila leta 1950 v Štorah ustanovljena Metalurška šola, se ji je priključil kot eden izmed prvih učiteljev in’ vztrajal do upokojitve. Bil je učitelj, ki je razumel povojni čas, stiske mladih, tako v materialnem kot du-' hovnem smislu. Znal je premostiti vsako oviro in iz te skovati dobrino za nadaljnje življenje. Prvič sva se srečala leta 1951 v Kovinarski šoli v Štorah in takrat sem prvič občutil, da zanj nisem bil le številka. Bil mi je učitelj in jaz njegov učenec. Zanimali so ga moje življenje, moja preteklost, moje razmišljanje. Postala sva prijatelja v hudih časih, in kakor je znal povedati na svojstven način, da »v hudih časih in trpljenju poženejo korenine globlje«. Dolgo obdobje sva jemala drug od drugega, znal je dajati, tudi jemal je, vendar je cenil le poštenje in iskrenost. V dolgih letih najinega druženja skoraj nikoli ni pozabil hudomušno in iskrivo pripomniti, da »le dobre učitelje prerastejo učenci«. V resnici si nisem nikoli domišljal, da sem bil kos njegovemu znanju in njegovemu duhu, naučilpa me je, kako je treba delati, da je cilj zagotovljen. Poslovil seje od najdražjih na spet le njemu svojstven način - pokončno, tiho in z ljubeznijo. FERDINAND HALER S SNEŽINKAMI BO VASE ŽIVLJENJE BOLJ TOPLO, BOLJ UDOBNO IN ŠE VARČEVALI BOSTE! S kvalitetnim kurilnim oljem lahko letno znižate stroške ogrevanja tudi do 13,8 %! Nižja kakovost kurilnega olja drastično povečuje porabo ter stroške vzdrževanja kurišča. Neizogiben je pojav korozije, sajastih oblog ter katrana na stenah kotla, kar znižuje njegovo življenjsko dobo. Zaradi nepopolnega zgorevanja nastajajo zdravju zelo škodljivi monoksid in ogljikovodiki. Da bi privarčevali ter se izognili zgoraj naštetim nevšečnostim, Vam Horizont z nakupom visoko kakovostnega kurilnega olja O.K.OLJE zagotavlja: - EKONOMSKE PREDNOSTI: kurilno olje O.K.OLJE ima višjo kurilno vrednost ter vsebuje do 7,5-krat manj neči- stoč, kot to določajo predpisi. - več energije za isto vrednost! - EKOLOŠKE PREDNOSTI: kurilno olje O.K.OLJE vsebuje tudi do 90% manj pepela, kot določajo predpisi - čistejši dimniki in kurišča! V Horizontu jamčimo za ka- kovost kupljenega kurilnega olja O.K.OLJE in odličnost opravljene storitve. Slovenski trg oskrbujemo s kurilnim oljem že drugo desetletje, z nami pa sodeluje več kot 24 tisoč zadovoljnih kupcev. , Ponujamo pravo ceno in dobre plačilne pogoje - plačilo tudi do 12 obrokov! Za Vas, cenjeni kupci, pa smo to sezono pripravili še DODATNO UGODNOST: zberite 10 ali 30 snežink in si po ekskluzivnih cenah privoščite odličen gospodinjski pripomoček vodilnega nemškega proizvajalca AFK! Kurilno olj« z» okolje! Va5 dobavitelj kurilnega olja O.K. olje m 22 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 19. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ijit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NEDELJA, 20. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PONEDELJEK, 21. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije TOREK, 22. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PD Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SREDA, 23. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek (vsako zadnjo sredo v mesecu oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije ČETRTEK, 24. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 19.00 Novice, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 21.30 White Label, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PETEK, 25. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih RC 19.00 Novice, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije Novica četrkovega Jutra -Gregor Katic postal ata Na Radio Celje je včeraj nekaj minut po 6. uri naš fotograf Gregor Katič, ki ga kličemo Katko, poslal sporočilce: »Luč sveta je ugledala drobcena bebica, novo življenje ... lp Katko.« Simona Brglez, ki je bila na jutranjem programu, ga je takoj poklicala, mu čestitala in izvedela, da je deklica, ki je privekala na svet nekaj po 5. uri, Nika. Mamici Mateji in atiju smo uresničili glasbeno željo, nismo pa se mogli upreti tudi temu, da smo mali Niki poslali še skladbo Nika. V uredništvu Radia Celje že komaj čakamo, da bo stara 18 let, saj računamo, da bo, glede na to, da se zaveda, da je rana ura zlata ura, takrat začela delati na jutranjem programu Radia Celje. Vest, da je babica, je Matejina mamica izvedela prav z valov našega radia, kjer pa smo upali, da bo deklica na svet privekala na Valentinovo. Glede na to, da je Mateja velika oboževalka Wernerja in je bila v petek še na njegovem koncertu, bi poskrbeli, da bi jo za rojstvo na Valentinovo presenetil prav on. Morda pa drugič ... Gregor z Matejo, ko sta še pričakovala veseli dogodek. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. C0MPLICATED DISASTER - TINA TURNER (2) 2. BOULEVARD 0F BROKEN DREAMS-GREENDAV (7) 3. DO SOMETHING - BRITNEY SPEARS (D 4. UNEFEMME LIKE U-K'MARO (4) 5. MISUNDERST000 - ROBBIE VVILLIAMS (7) 6. TAKE ME AWAY - ST0NEBRIDGE FEAT.THERESE (2) 7. AFTERMATH-R.E.M. (5) 8. Y0U ARE ALL 0F THAT - DANZEL (4) 9. LIFT ME UP - M0BY (1) 10. SOLDIER - DESTINYS CHILD FEAT.T.I.&LILWAYN (3) DOMAČA LESTVICA 1. SV. MARGARETA-MI2 (5) 2. DAND-GP (5) 3. VSE, KAR Sl ŽELIŠ - OMAR NABER (3) 4. KIR0N-ZEUS (4) 5. T0NIT0-MEGI (7) 6. TAKO LEPO Sl ZLOMILA Ml SRCE - NUDE (D 7. ZATE SEM USTVARJENA-XENIA (6) 8. NA ZADNJI POSTAJI-ANJA RUPEL (4) 9. POD TVOJO OBLEKO - AVTOMOBILI (D 10. TRENUTEK IZ SANJ-Y0GURT (2) PREDLOGA ZA TUJO NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE NEDELJA, 20. FEBRUAR, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM ZDRAVKO POČIVALŠEK IZ TERM OLIMIA V oddaji Znanci pred mikrofonom bomo v nedeljo na Radiu Celje gostili direktorja Term Olimia Zdravka Počivalška, ki je pred kratkim dobil nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne dosežke v gospodarstvu. Pomeni nagrada vrhunec njegove sicer bogate poklicne kariere, kako se bodo terme razvijale v prihodnje in kaj počne v prostem času, kolikor ga pač ima, se bo z njim pogovarjala Janja Intihar. PONEDELJEK, 21. FEBRUAR, OB 19.15: 595. VRTILJAK POLK IN VALČKOV OHRANJANJE NARODNOZABAVNE GLASBE Jernej Brilej bo predstavil novo glasbeno društvo Melodija iz Šentvida pri Planini, ki bo skrbelo za ohranjanje narodnozabavne glasbe, v drugem delu pa bomo predvajali posnetek koncerta Celjskih 5 v Šempetru v Savinjski dolini. Za koncert, ki bo to nedeljo ob 18. uri v dvorani KZ Šempeter v Savinjski dolini, je na voljo še nekaj vstopnic. Oddajo pripravlja Tone Vrabl. HITRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 130 tolarjev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji le 1.300 tolarjev, kar pomeni, da mesečno prihranijo več kot 400 tolarjev. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. 'W 1' iVJBHi'' bi Piešernova 19 L JllBlAl IU 'mnnroijo NAROČILNICA Ime in priimek: Kraj: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: LESTVICO: ALM0ST HERE - BRIAN McFADEN & OELTAGOODREM WHY 00 IDO-JAMES TYLER PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: METULJ-SAŠA LENDER0 ANIMA-JADRANKA JURAS Nagrajenca: Štefan Vozlič, Lašče 19a, Podplat Eugi Deželak, PotnaKobivjek 14, Laško Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV CELJSKIH 5 plus t. MAMICA, HVALAn-VIKI AŠIČ st. ZGOSn |6) 2. STARI ZVONAR- OKROGU MUZIKANTJE (2! 3. VSE MELODIJE MOJE MLADOSTI - JOŽE GAUČ& GLASBA IZ SLOVENIJE (41 4. LJUBIM IN LJUBLJEN SEM-ANS. DORI (61 5. KJE SO ZDAJ POTI-ANS. FRANCIJAZEMETA 0> Predlog za lestvico: STRELSKA K0RAČNICA-ŠENTJURSKI MUZIKANTJE SLOVENSKIH 5 plus 1. NA VRHU SEM PLANIN -ANS. TONETA RUSA (4) 2. VRNILA SE NE BOŠ-MLADI DOLENJCI (6) 3. GORENJSKI NAGELJ- GAŠPERJI & SLOVENSKI OKTET P 4. PRAZNA VREČA NE STOJI POKONCI-ANS. SVETUN (2 5. BIRT0VAHČI-KORENINE l11 Predlog za lestvico: POJMO, L'UB'M0-VITA Nagrajenca: Benjamin Lah, Zg. Rečica 31, Laško Marija Zatler, Ponikva 78a; Ponikva Nagrajenca dvigneta kasete na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevs8* ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge zobeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Cel m Razgorškov hotel maja v Celju Minuli teden so v Velenju, Pod gradom v starem delu mesta, odprli nov hotel, ki je v lasti Vinka Razgorška, lastnika grafičnega podjetja v Nemčiji. V novem hotelu je 27 sob in dva apartmaja, za dobro počutje gostov pa bo skrbelo 10 zaposlenih. Pred odprtjem hotela se je Razgoršek srečeval s precejšnjimi težavami, o katerih je spregovoril tudi na novinarski konferenci. Med drugim je za maj napovedal odprtje podobnega hotela ob Bežigrajski cesti v Celju. Težave v Velenju so se nanašale predvsem na zemljišče, ki ga je Razgoršek odkupil od občine, kasneje pa se je izkazalo, da je del zemljišča v denacionalizacijskem Postopku. Razgoršek sicer poskuša pozabiti dogajanje v Preteklosti, vseeno pa razmiš- I ■-? ) -1 I •—* 1 t t r-! * '■ i1 i \ i / Ji I . Agadir »Hun, tum, tum!« me prehudi bobnanje. Pa ne že spet! tretje jutro zapored se v turškem mestu Egirdir, ki se razprostira ob ogromnem jeze-ru, takole prebujava že ob petih. Turki podoknic ne pripravljajo nama na čast, am-Pak so namenjene meščanom. Smo namreč sredi svetega meseca ramazana - islamskega postnega meseca -ko muslimani od sončnega v?-hoda in vse do zahoda ne ?0iejo uživati hrane, piti pi-Inhe in celo kaditi ne. Zato postni fantje ta mesec vstajo uro pred vzhodom ter z °bni zbudijo vernike, da kaj fnjedo, preden posije sonce. ''Mar med ramazanom tudi sPati ne smemo?« besnim, ko te bobnanje oddaljuje. Počasi Pa se pomirim in spet zaspim J/ Tedaj se zasliši tih klik, ki Z16 spet vrže pokonci, saj doto vem, kaj mu sledi. Tik ob knu je minaret in klik pomela se je sprožil zvočni po-netek muezina in da se zače-ena budnica - jutranja Molitev. Ko muezinov glas izzveni iz tisočvatnih zvočnikov, sva oba že povsem budna, ura pa je šele šest. Pred nama je spet dolg dan. Gospodinja, pri kateri prenočujeva, nama prinese zajtrk in se ob tem - se mi zdi - malce namrdne nad turistoma, ki jesta tudi po sončnem vzhodu. S kancem slabe vesti pozajtrkujeva, nato pa se odpraviva na celodnevni izlet na bližnji hrib Davras Dagi. Popoldne se utrujena vrneva v mesto. Lakota naju grudi, saj sva po poti pojedla le nekaj sadja. Odpraviva se v trgovino, kupiva nekaj hrane, sedeva na klop in začneva jesti. Takoj naju obide neprijeten občutek, da naju nekdo gleda. Ozreva se naokoli in ugotoviva, da nama mimoidoči namenjajo karajoče poglede, češ: »Že pred sončnim zahodom, kaj?« Kdo ve, morda pa se oglaša le najina slaba vest? Poklapana se odhuliva na jezersko obalo in tam skrivaj pokosiva. Muezinovo petje medtem označi, da je sonce zašlo. Turki radostni trenutek pričakajo z h i 4 »Meri (pmbjjSO® Gosposka ulica 7,3000 Celje tel.: 0349003 36 www.zniders.com lp®{s®w®ji$n ..^aktivna potovanja: Peru, Kolumbija, Dominikanska Republika, ^učanje, maturantski in sindikalni izleti, obiski evropskih prestolnic, i Sanizacija izletov po vaših željah. Možnost obročnega odplačevanja. | _____Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure žlicami globoko v krožnikih, midva pa se bolj ali manj sita sprašujeva,'kam zdaj. Spomniva se na hamam - turško javno kopališče. Idealna rešitev za prašne popotnike! Že od daleč zagledava stavbo z visokim dimnikom, iz katerega se vije bel dim. Vstopiva, a nikjer nikogar. Nenadoma se odgrne zavesa in zagledava debelušnega Turka, ki se pobira iz klečečega položaja. Kot kaže, je ravno pomolil. Strastno si prižge cigareto - pozna se mu, da je več kot dvanajst ur čakal na ta trenutek - in naju vprašujoče gleda. Pojasniva, da potrebujeva generalno čiščenje. Turek prikima in spet izgine za zaveso. »Verjetno je šel po maserja,« ugotavljava. A vrne se kar isti možakar, le da si je nadel druga oblačila: rdeče telovadne hlače, belo majico in rjave plastične natikače. V tej opravi bolj spominja na trenerja češkoslovaške rokometne reprezentance kot na maserja, se šaliva, on pa naju mrko pogleda in z roko nakaže, naj spokava v umivalnico. Tam naju najprej polije z vročo vodo in ukaže, naj leževa na toplo marmorno ploščo. Nato naju obilno namili s peno, ki jo na- fvrieff&teegetigjje ?Aim «Uf VneNlt KOPM M*TO*1iKW4n za brezplačno potovanje! ovSU &t nevk§učuj«jo depbč t prstojbto «j SONČEK \V lili potovalni center Celje, Stanetova 20 * 03/425 46 40 Telefonska prodaja: 02/22 080 33 • www.sonchek.com m 24 Na lepi modri podlagi »Lepota ni nič drugega kot dvojnica genialnosti. Vsekakor pa je lepota popolnejša od genialnosti. Lepoti namreč ni treba ničesar dokazovati, pojasnjevati ...« je nekoč dejal Oscar Wilde. Podobno je tudi z modro barvo, ki lahko modro molči, saj bi s pojasnjevanjem, zakaj je tako brezčasno lepa in privlačna, samo sebi in nam tratila čas ... Pa ji ga vendarle mi namenimo nekaj vrstic. Zasluži si jih, saj modra barva ne nastopa v letošnji spomladanski modi zgolj kot samozadostna nečemernica, temveč se s pravim zadovoljstvom razdaja kot podlaga. Na tkanini, kajpada. Prave znanilke letošnje tople sezone so namreč tanke, polprosojne tkanine, ki kot metuljeva krila nežno frfotajo okrog našega telesa, ki s svojo svileno bleš-čavostjo vabijo prste, da se jih dotaknejo in jih oblečejo. Kot prijazne oblekice v stilu šestdesetih let, kot prosojne, nad prsmi nabrane bluze v hipijevskem stilu, kot azijske široke hlače, dolga volanasta krila ... Res je, po nekaj sezonah zatišja so tukaj znova dolga krila! Da je občutje še bolj nežno in zapeljivo, se ti ne- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK skončno lepi vodeni odtenki - od morske lagune, plivkajočih valov na otroškem hotelskem bazenu do ledeno turkizne gorske reke -zraščajo in prepletajo z domiselnimi vzorci. Na prvi pogled se jih komaj loči od tistih, ki so bili modni lani, na drugi pa je vtis že povsem drugačen. Pri letošnjih vzorcih gre, čeprav to običajno rečemo vselej, za nekaj res drugačnega. Poglejte in presodite, če za geometrična druženja v stilu pop arta, cvetja kot iz kitajskih vaz, stiliziranega satovja ali afrovezene figuralike marmornatih patch-workov lahko rečemo, da jih v modi še ni bilo na spregled. Ali vsaj, da jih dolgo ni bilo videti. Z vodenomodro modno zgodbo, pa naj bo vzorčena na' veliko, na malo ali sploh ne, ga letos zagotovo ne boste polomile. Ker je modra izrazito hladna barva in zato postavo vizualno tudi oži, se lahko z njo v obliki oblačila ali trendov-skega dodatka pocrkljate prav vse ljubiteljice modrine. Tudi ve, ki vam kakšen odvečen kilogramček sicer kvari veselje z modnim oblačenjem. TEDENSK ASTR NAPO V Petek, 18. februar: Sonce prestopi v Vodnarja zgodaj popoldne, Luna pa zvečer v Raka. Dan bo nekoliko preobčutljiv, aktivirale se bodo napetosti, noč lahko mine brez pravega spanca, pojavijo pa se lahko še kakšne težave z želodcem. Občutljivejša bodo tudi ljubezenska razmerja, zato previdno. Sobota, 19. februar: Luna v družinskem Raku bo pozornost usmerila v domače okolje in družino. Splošno počutje bo izredno sentimentalno in čustveno obarvano. Preobčutljivost bo v porastu. Zaposliti se bo treba s kakšno konkretno aktivnostjo, brskanje po notranjosti je lahko ta dan boleče. Nedelja, 20. februar: Luna bo v napetem aspektu z Jupitrom, kar nam lahko prinese občutek ali misel, da »nimamo sreče«, da se nam majejo tla pod nogami. Gre za kratkotrajen vpliv, ki bo popoldne minil brez večjih posledic. Osredotočiti se je treba na bolj praktične vidike življenja. Ponedeljek, 21. februar: Luna v ognjenem Levu bo ta dan bistveno spremenila razpoloženje. Občutil se bo priliv energije, kar je zelo pozitivno za vse poslovne premike. Organizacijske sposobnosti bodo izrazite, zadeve bomo urejali kat mimogrede. Na čustvenem področju se kaže izredno pozitiven premik. Torek, 22. februar: Luna in Neptun bosta v negativnem aspektu, zato se moramo izogibati nepremišljenih izjav. Moč presoje ne bo najboljša, lahko se pokaže tudi naivna stran naše narave. Položaj bo zvečer boljši, kar se lahko najbolje izrazi v ljubezenskih odnosih. Moč bo v besedah, saj bo komunikacija pozitivna. Sreda, 23. februar: Posedovali bomo veliko notranje moči, misli bodo prodorne, hitre in jasne. .Mimogrede bomo uspeli razrešiti še tako težke projekte, se sestati z ljudmi, ki so na položajih ali kako drugače zavzemajo pomembno mesto v družbi. Lahko se pojavi tudi kakšna afera ali pa sprožijo govorice. Četrtek, 24. februar: Pozicija Lune v Devici in Urana bo prinesla eksplozivno kombinacijo, ki nas lahko sooča z nepredvidljivimi situacijami in. težavami. Na čustvenem in zasebnem področju se bomo lotevali razčiščevanja tem, ki so že dalj časa nejasne ali nerazrešene. Astrologinja GORDANA ASTROLOGINJA GORDANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min). Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265 OD KOD PRAZNIKI? Nadomestni apostol Veste, kdo je bil sveti možakar, ki je na apostolskem mestu nadomestil nesrečnega izdajalca Juda Iškarijo-ta, potem ko si je slednji vzel življenje? To je bil sv. Matija, ki goduje 24. svečana. Njegovo ime slovenimo z Bogdan. »Kdor želi priti v srečen stan, mora za Jezusom hoditi, kakor sv. Matija. Brž ko je Jezusa spoznal za obljubljenega Mesijo, pridružil se je njemu in ga ni več zapustil. Zvesto je poslušal vse njegove nauke, skrbno posnemal njegove čednosti, in je bil med njegovimi 72 učenci najzvestejših eden. Posvetni Judež Iškarijot se je bil obesil; vrzel je naredil v apostols-tvo; 12. mesto je bilo prazno. Verniki so se zbrali po Jezusovem vnebohodu in molili, naj jim Bog namesto Juda odloči drugega apostola. Nato srečkajo (žrebajo), srečka zadene sv. Matija, in bil je apostolom prištet.« Te besede je o sv. Matiji zapisala roka blaženega Antona s Sloma. Volitve nadomestnega apostola je vodil prvak apostolov sv. Peter, ki je v nagovoru pred volitvami navedel dva pogoja, ki ju mora izpolnjevati apostol: da je bil med Jezusovimi učenci od začetka njegovega javnega delovanja ter da je videl vstalega Jezusa. Naloga apostola je namreč prav to, da oznanja Jezusov nauk in pričuje o njegovem vstajenju. Matija je bil kot nalašč za to mesto. Sveto pismo o Matiji kaj drugega ne pove. Tudi zgodovina RTIKA OKULISTIČNI PREGLEDI VSAK ČETRTEK Smole Nataša š.p. Prešernova^, 3000 Celje, tel.: 03/548 36 20 nam ni sporočila, kam je šel Matija oznanjat evangelij, ko so se apostoli po binkoštih razkropili po vsem takrat znanem svetu. Bolj zgovorna je srednjeveška legenda, po kateri naj bi apostol Matija misijonarji po Makedoniji, kjer naj bi storil nešteto čudežev in nazadnje umrl kot mučenec. Po nekem starem izročilu naj bi oznanjal krščanstvo po Judeji, potem pa med pogani v Etiopiji, kjer naj bi prejel mučeniško krono. Slomšek je o zadnjih urah njegovega življenja zapisal: »Sovražniki Kristusovi so sv. Matija obsodili v smrt. Ko ga s kamenjem pobijajo, še umiraje moli za svoje sovražnike. Neki rimski trinog mu s sekiro glavo odseka. Šel je v nebesa na svoj apostolski sedež, ki mu ga je Kristus odločil. (L 64).« Svetnika navadno upodabljajo s sekiro, ker je bil z njo obglavljen. Za patrona ga slavijo obrtniki, ki pri svojem delu uporabljajo ostre pripomočke, denimo mesarji, tesarji, krojači. Je tudi za- Piše: PAVLA KLINER vetnik kovačev, stavbenikom in celo slaščičarjev. To zavet' ništvo nima nič skupnega 2 osebo sv. Matije, ampak )e povezano z njegovim godov' nim dnem. Matija je nanheC vremenski svetnik in preg0' vor pravi: »Svet’ Matija 1° razbija, če ga ni, ga naredi-11 Matija torej odloča, ali bo Z1 me konec ali se bo začela zn° va. Čestitke vsem, ki se poP3 šajo z imeni Matija, Bogd3°’ Matjaž, Matic in Matiček- ^ ta dan praznujejo tudi Tj3 še, katerih ime je nastalo ^ okrajšave imena-Matjaž "iv ži1 Tjaš. In še to: ime Matij3 hebrejščini pomeni bo dar, torej bi bilo pravilo0^ reči Božidar kot Bogdan, kor smo poslovenili ime apostola. m MOBILISTE 25 Slomškov trg 1, Celje www.zdruzenje-zsam-ce.si Želite postati dober in varen voznik? Z nami vam bo to uspelo. Opravljanje izpita za vse kategorije, tudi za avtobus (D-kategorija). dovoljenje je slovensko. Mustang kabriolet in novi hrošč Novo vodstvo Toyote Japonska Toyota velja po splošnem prepričanju za poslovno in finančno najbolj zdravo avtomobilsko tovarno. V Toyoti so zamenjali dosedanjega predsednika in še sedem podpredsednikov ter nadomestili s precej mlajšim vodstvom. Kot pravijo, dosedanje vodstvo sploh ni delalo slabo, vendar naj bi Toyo-ta pod novo metlo povečala proizvodnjo za milijon vozil in tako prehitela dosedanjega vodilnega, ameriško korporacijo General Motors. Sicer pa naj bi bila Toyota po oceni finančnih strokovnjakov že sedaj vredna več kot vsi trije ameriški veliki (General Motors, Ford in Daim-lerChrysler) skupaj s Volks-vvagnom. Logan na slovenskem trgu V Dacii računajo, da se bo za logana v Sloveniji v letu dni odločilo približno 600 kupcev. Oacia logan, avto, ki nagaja v romunski tovarni acia, lastnik pa je francoski Renault, je že lani, ko Se je avto prvič pojavil na ^katerih vzhodnoevrop-skih trgih, zbujal veliko polnosti. ^ Dacii so trdili, da bo na 0 1° za približno 5 tisoč *ov, a zdaj je jasno, da te ^ajcenejše izvedenke še pre-e) časa ne bo na spregled. Čez ekaj dni se bo tudi pri nas ačela prodaja klasične štiri-^atne limuzine, ki je bila na-lena posebej za manj zah-Vne kupce in manj zahtev-e toge. Dolga je 425 centi-li etr°v> prtljažnik je kar 510-.^rski. Armaturna plošča je c.en.e8a samega dela, kar je fiejše in tudi enostavnejše . Popravilih, menjalnik pa f°čni in 5-stopenjski. L°gan bo naprodaj z dve- litr i^otoriema> sicer 1,2-skim agregatom, ki ponuja 55, in 1,4-litrskim motorjem, ki razvije 64 kW. Najcenejši logan bo slovenskim kupcem na voljo za 1,55 milijona tolarjev, z boljšo opremo pa za 1,8 oziroma 1,9 milijona tolarjev, pri čemer imajo bolje opremljene izvedenke tudi servo ojačan volan, daljinsko osrednje zaklepanje ... radi@ce.lje s U na štirih frekvencah Spomladi prenovljena serija 7 if BMW pred skoraj dvema letoma predstavil novo serijo 7, največji avto pri hiši, kr**ie oblikoval ameriški dizajner Chris Bangle, je bila tovarna deležna številnih 02ir^a Zunania podoba serije 7 je nakazala smer za vse nove avtomobile te hiše. Zdaj iu °IIla na pomlad bodo serijo 7 nekoliko prenovili, saj bo dobila nove luči, oba odbijača asko, nekaj manjših sprememb pa bo tudi v notranjosti. Fiat Auto še v težavah *zRuh ^04 je imel avtomobilski del velike italijanske korporacije 1,5 milijarde evrov ^ e m tudi napovedi niso pretirano ugodne. deiajna drugi strani posamezni deli Fiata, ki izdelujejo traktorje in gospodarska vozila, Precj , 'n Prodajajo dobro. Problem Fiat Auta je tudi v tem, da se trmasto oklepa pogodbe, kup;i p?1 sklenjene z velikim ameriškim General Motorsom (GM). Po njej naj bi slednji Vojjj lat Auto oziroma bistveno povečal delež v italijanski tovarni, kar pa mu ni več po pj ’ Sal očitno domneva, da italijanska avtomobilska tovarna ni dobra naložba, bj dr>Auto v različnih tovarnah po Italiji zaposluje približno 70 tisoč delavcev, ki bodo, da Us J°’. v^ado in vodstvo Fiat Auta opozorili na problematično stanje, 11. marca stavka-a italijanske avtomobilske tovarne tako ostaja negotova še naprej. Kalos tudi s tremi vrati Daewoo kalos je lani postal Chevrolet kalos. Zamenjava imena je bila po mnenju lastnika, ameriške korporacije General Motors, dobro sprejeta. Med drugim je- postal kalos najbolje prodajan Chevrolet na evropskih trgih, saj so zanj našli več kot 60 tisoč kupcev. Doslej je bil na voljo v pet- in ponekod v štiri vratni izvedbi, zdaj se je pojavila še tri vratna izvedenka. Navzven se od petvratne različice zaenkrat ne razlikuje, nobenih razlik ni niti pri merah, tako da je dolg 388 centimetrov. Je pa razlika pri prostornini prtljažnika, ki znaša najmanj 200 in največ 980 litrov, medtem ko je pri petvratni različici malo manjši. Kalos s tremi vrati (na sliki) ima načeloma tri motorje, vendar bo slovenskim kupcem naprodaj zgolj z dvema. Osnovni je 1,2-litrski šti-rivaljnik, ki zmore 72 KM pri 5.400 vrtljajih v minuti, medtem ko močnejša izvedenka z 1,4-litrskim motorjem ponuja 94 KM pri 6.200 vrtljajih v minuti. S prvim motorjem zmore avto največ 157 km/h, z drugim pa 176 km/ h. O dizelskem motorju za zdaj še ne govorijo. Menjalnik je ročni in 5-stopenjski, za doplačilo pa ponujajo tudi 4-stopenjsko avtomatiko. Opremski paketi so trije. Kot napovedujejo, se bo trivrat-ni kalos pri nas pojavil v drugi polovici marca, pri čemer cene ta hip še niso znane. Na detroitskem avtomobilskem salonu je bilo videti marsikaj - med drugimi avtomobili je Ford pokazal tudi kabrioletsko iz-Vedenko slovitega mustanga. Lani oziroma predlani je tovarna poslala na trg kupe-ja> zdaj bo skušala število kupcev povečati tudi s kabrio-totsko različico. Avtu bodo Namenili dva motorja, in si-Cer s šest- ter osemvaljnikom. Zanimiva bo cena, saj bo treba za šibkejšo izvedenko od-steti malce manj kot 25, za dražjo pa 30 tisoč dolarjev. Za začetek bo Ford tega mu-stanga namenjal predvsem auieriškemu trgu, šele kasne-le> če sploh, pridejo na vrsto drugi. Velik posebnež je tudi volksvvagen beetle ragster. Namesto kovinske ali platane strehe ima zdaj stekle-n°» ki se skoraj v celoti zloži Nekam v zadek; komu naj bi bua namenjena ta izvedenka beetla, ki gre v ZDA še ved-n° dobro v promet, v Evropi Pa dokaj skromno, še ni znano. ...in VW beetle ragster Ford mustang kabriolet... /MODIH mOSm d'«.«' V) VRHUNSKA HLADILNA TEKOČINA (koncentrat-flurescentno rumena) 11719,00 SREDSTVO PROTI ZMR. VODE ZA ČIŠČENJE VETROBR. STEKLA (koncentrat) 11501,00 KATALIZATOR UNIVERZALNI ža od 22.800 naprej Mariborska 86, Celje PLOČEVINA, SVETLOBNA TELESA IN HLADILNIKI tel.: (03) 428-62-70 www.avtodeliregnemer.si IZPUŠNI SISTEMI -20% 00 28.2.2005 NIŽJE CENE FILTROV Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold Tel.: 03/705 30 12 Fax: 03/705 30 13 GSM: 041/678 775 VSE VRSTE PNEVMATIK traktor, viličar, damper, tovornjak, osebna vozila in skuter tednik Obvestilo ogli licem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. GOSTILNO G AVI AL Ivenca 18, Vojnik (ob gl cesti CE-SL. KONJICE) ODDAMO V NAJEM od L 4. 2005 dalje INFO: 041/625-314 Landmark d. o. o., Ljubljanska 56, Celje IILL-J \ 'f " 'li Male oglase lahko oddate le osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati. RENAULT Scenic rt 2.0,160.000 km, letnik 97, srebrne metalik barve, vsa oprema, prodam za 1.250.000 SIT. Telefon 041 945-589. 859 FIAT tipa 1.4 i.e., trne barve, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 528-376. 866 RENAULT 5 campus, 1.1990, brezhiben in dobro ohranjen prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5773-626, 5772-165 in 041 974-108. 866 IM IH IlliB 3 . S" sa mm m* HiS II PRODAM "££I NA LA PRODAM GOLF dizel 1,6, letnik 1989, lepo ohranjen, prodam. Cena 240.000 SIT. Telefon 031 649-203. 858 OPEL Vedro 161 GL, letnik 1991, brezhiben, 1. lastnik, prodam. Šentjur pri Celju, telefon 031 373-269. 824 AXcaban 1.1., letnik 94, registriran 7.05,1. lastnica, 5 vrat, 1. barva, prodam za 300.000 SIT. Telefon 041 324-320. š 116 GOLFA II 1.6 D, 1.90, lepo ohranjen, prodam. Celje, telefon 041 832-582. 828 RENAULT 5, dobro ohranjen, letnik 1996,5 vrat, ugodno prodam. Telefon 041 982-106. 827 GOLF II turbo dizel, letnik 1991, prvi lastnik, prodam. Telefon 041 951-527. Š113 APEKAR apt 50, zelo dobro ohranjen, dodatna oprema, prodam. Telefon (03) 5741-036,051 339-878. Š114 DAEVVOO fico, vijolične barve, letnik december 1997, lepo ohranjen, prodam. Telefon 031 890-463, Celje. 835 ASTRA 1.4 klasik, karavan, 8/2000, prevoženih 75.000, prvi lastnik, vsi servisi, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03)5831-616. _ 839 MARUTI800,1.1996, prodam. Telefon 031 240-653. l 163 AX dizel 1,4, letnik 93, registriran julij, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 305-461. L161 RIA sephija 1.5,1. lastnik, letnik 99/00, prevoženih 32.000 km, prodam. Telefon 041 523-268. š 119 HIVUNDAI poni 1,3, letnik 90, registriran, poceni prodam ali podarim. Telefon 5730489. L169 SUBARU justi 1.2,4*4, letnik 89, registriran, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 432-962. li/o FORD siera 4*4, s klimo in elektro opremo, letnik 1992, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 649-203. 858 OPEL corso 12.16.V, rumene barve, letnik 1999, prodam, telefon 5413-902. 863 KOSILNICO sip 135 na 2 bobna, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 031 640-437. Š110 SAMOHODNI silažni kombajn New Holand, dvoredni, prodam po delih. Telefon 5792-143. 850 SAM0NAKLADALK0 sip 17 ter cirkular za razrez hlodovine, prodam. Telefon 041 295-239. 853 TRAKTOR ursus 35, s kabino, 4000 ur, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 812-961. 869 Stanovanjski objekt v Dečkovem naselju v Celju bo predvidoma končan v februarju 2005. jrfSTANOVANJ v površinah od 55 do 91 m2 Cena : 1.200,00 EURJm2 = 286.800,00 SIT/m2 60 POKRITIH LASTNIŠKIH PARKIRNIH PROSTOROV Cene so brez DDV KUPIM TRAKTOR ter druge stroje, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 305 KMETIJSKI stroj, lahko v obari, kupim. Telefon 041 656-078. 763 KIPER prikolico enoosno, nosilnost 5 - 6 ton, kupim. V račun dam 3 tonsko Ljutomer. Telefon 031 591-232. Š122 POSEST """""prodam " VINOGRAD s kletjo prodam ali dam v najem. Telefon 5412453. 807 /informacije: WWW.MAKSIMILIJAN.SI ; Ljubljanska c. 5; CW>,- al.M/4915060; 0S1/305432 GOZD 1,4 ha, pri Straži na Gori (Dramlje), prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 821-323. 709 GRADBENO parcelo-Celje, Ostrožno vizmeri 2649 m2, na atraktivni lokaciji, prodam. Telefon 041 751-697. 817 _ ...NEPREMIČNINE TEL 03 5451-006 041 368-625 www.pgp-nepremicnine.com ALOJZ KENDA ».p.. Dobrova 23/a 3000 CELJE BIRO OPREMA IN FINOMEHANIKA DUŠAN ŽOLNIR, KOVINARSKA 10,3000 CELJE KONICA MINOLTA E-MAIL: FimMEHANIKAZOLNIE@NETSI.NET ULR: WWW.BIROOPREMA-ZOLNIR.si TEL: 03 491-90-00 FAX 03 491-94-01 BIZHUB C350 !!! NOVO m KONICA MINOLTA Di 1610 tiskalnik, barvni skener, kopirnik odličen za pisarno, zelo ugodna cena, nizka cena izpisa Di 1611 LASERSKI TISKALNIK, KOPIRNIK, SKENER TEHNIČNE LASTNOSTI BARVNO KOPIRANJE, TISKANJE, SKENIRANJE Hitrost: ČB do 35 str/min barvno do 22 str/min Ločljivost: 600x1800 dpi Vmesnik: 10/100 Ethernet Spomin: 256 MB (max.768 MB) Tiskalniški jezik: POL 5c OPCIJE: duplex, kasete, kabinet, avtomatični podajalec, scaner, PS kontroler Cena izpisa kopije cca. 15 sit BARVNI LASERSKI TISKALNIK MAGIC COLOR 2400W! VL——-— hitrih 20 strani na minuto v ČB načinu 5 strani na minuto v barvnem načinu prva stran že po 12 sekundah ločljivost 2400x600 dpi USB 2.0 priklop »tiskalnik majhnih dimenzij in velikih zmogljivosti« AKCIJA 99.900 + ddv 209.000 + ddv 83.250 + ddv AKCIJSKI POPUST 5% IVA VSE IZDELKE lasersko tiskanje in kopiranje do 16 str/min ČB izpisovanje na različne tipe medijev do (160 g/m2) BARVNO SKENIRANJE paralelni in USB priklop do 15.000 strani mesečno enotna cena izpisa za tiskanje in kopiranje TEHNIČNE LASTNOSTI KOPIRANJE, TISKANJE, BARVNO SKENIRANJE Hitrost: do 16 str/min Ločljivost: 600x1200 dpi zoom 50 - 200% Vmesnik: USB, Parlaelni Spomin: 32 MB (max. 48 MB) Vhod za papir: 251 listov (max. 1350) GDI likalnik, TVVAIN scan ZAZIDLJIVO parcelo (990 m2) v Dramljah, sončna, položna lega, asfalt, vsi priključki na (ob) parceli, prodam. Telefon 031 821-323. 708 VINOGRAD in travnikv izmeri 78 arov, parcela je v Dolgi gori, prodam. Možna je gradnja.Telefon(03)5798-152. šus DVE gradbeni parceli, veliki 800 m2 z dovozom, v obrobju mesta Šentjurja, prodam. Telefon 031 270-762, (03) 5741-350. š 117 HIŠO na Ostrožnem ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 628-674. sto HIŠO dvojček v Celju, Dečkovo naselje, z vsemi priključki, takoj vseljivo, stavbišče 195 m2, dvorišče 262 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 4270-130. 680 HIŠO - Celje - Prekorje, samostojno, 320 m2, vsi priključki, opremljena, takoj vseljiva, prodam, telefon 040 751 -697. 817 V BLIŽINI Zdravilišča Laško prodam polovico stanovanjske hiše. Cena po dogovoru. Telefon 041 738467. nee POLOVICO hiše, zgornja etaža, klel, garaža, polovično adaptirano, na Kersnikovi 12, nasproti Bolnišnice Celje, prodam. Telefon 031 489-357, po 13 uri. sst GRADBENO parcelo 16.000 m2, okolica Šentjurja, možnost razparceliranja, komunalna infrastruktura v bližini, telefon 041 269-693, zvečer. 860 NOVA Cerkev, stavbno parcelo 1400 m2, prodamo za 10.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda, s.p., Dobrova 23 a, Celje. n VOJNIK - stavbno parcelo, komunalno opremljeno, 587 m2, z gradbenim dovoljenjem, gradnja v začetni fazi, prodamo za 13.800.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda, s.p., Dobrova 23 a, Celje. n PREKORJE-stavbno parcelo 467 m2, prodamo zo 4.900.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda, s.p., Dobrova 23 a, Celje. n LJUBEČNA-stanovanjsko hišo, prenovljeno 1998, parcela 695 m2, prodamo zo 19.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda, s.p-, Dobrova 23 a, Celje. n LAŠKO-stanovanjsko hišo, 1.1880, parcelo 9494 m2, potrebna obnove, prodom0 za 13.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kendo, s.p., Dobrova 23 a, Celje. n OPLOTNICA - poslovni objekt, 1.1991, oP0" robne površine 330 m2, parcela 958 m , picerija, 11 samostojnih stanovanjsko1 enot, prodamo za 50.000.000 SIT. Možen odkup samo picerije in dvosobneg® stanovanja. Telefon 041 368-625, P9 Nepremičnine, Alojz Kenda, s.p., Dobrova 23 a, Celje. ŠENTJUR - polovico stanovanjske hiše, k 1974, stanovanje 120 m2, dodatni pr°" stori 61 m2, garaža z vso opremo, dobr” vzdrževano, prodamo za 19.000™ SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nep^ mičnine, Alojz Kenda, s.p., Dobrovo 1 a, Celje. iMd.o.o. 01/300 73 70 STANOVANJSKO hišo vel. cca 160 mV 1970, parcela 386 m2, v Gotovlj0^' prodorno za 19 mio. Prijaznost nepr® mičnine, Kocenova 4, Celje, wwW-P jaznost.com, telefon 041 727-3 < 5482-002. 89 PARCELO veliko 973 m2 z možnostjo na B0DE’ MA> D0B> BEOCUA, NEP, RAO, REMU-AP/.NOROST, iraLL, NAJEMNIK, AON, EUKMAN, ASA,NS,SRCE, AM, Aa ’a^CA’ ATASI> eden. EARLE, ILIN, RONA, PRE, LAK, SRST,TN, AITOLIA, LaČ) iLN- PAS’ OSIR, VAS, MEJA, NOVICIAT, ANET, ER, LH, MOST, G ’ ,0RLI> HERMANN, ON, MAIER, ARAT, NART, LUNA. °: Trenutno najboljši smučarji. j Izid žrebanja Tre,1!la?rado - nedeljsko kosilo za štiri osebe v Gostišču Hochkraut v 2 ner)u. prejme: Mira Kovač, Trubarjeva 24, Celje. Baj0 §rado - srebrno broško zlatarstva Nugget, prejme: Margareta Ožek, 3.-5 *eva 10,3270 Laško. sla^j. nagrada - bon v vrednosti 2.000 SIT za nakup izdelkov pekarne, Žirista arne in trgovine Brglez z Vranskega, prejmejo: Helena Obran, Pro-Bla2i vVas 74 a> 2220 Štore, Ivan Ogorevc, Čopova 14, 3000 Celje in Milena Vsem Kon,sko 8 a. 3212 Vojnik. N[a J1 ^ngrajencem čestitamo. ade bodo prejeli po pošti. 2 3 1 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 * Ime in priimek: Naslov: _______ Davčna številka: Ona: Malo bolj pazite na zdravje, saj se boste v nasprotnem primera znašli v velikih težavah. Ponočevanje in stalne zabave zagotovo niso nekaj, kar bi vas naredilo čilega in zdravega. Poskusite raje z dieto. On: Poslovni parter vam bo omogočil vnovično afirmacijo tam, kjer ste jo zaradi nespret-nihpotez izgubili. Pazite se prehitro izgovorjenih besed, ki vas lahko spet pripeljejo tja, kjer vam ni bilo prav nič všeč. Ona: Vse bolj vas prevzema vznemirljiv občutek, da je ves svet vaš. Čimprej se postavite na realna tla, drugače boste zelo razočarani. To velja predvsem za ljubezenske načrte, ki jih bo kar težko uresničiti. On: Prijatelji vam bodo priznali vse, za kar ste si tako prizadevali. Počutili se boste, kot že dolgo ne, zato bi ne bilo napak, če bi poskusili organizirati manjšo zabavo. Koristila bi tako vam, kot tudi ostalim. DVOJČEK Ona: Vse pogosteje se boste ozirali za prijetnim znancem, ki vam je pred kratkim namenil zelo lep kompliment. S tem vam je vsekakor vzbudil precejšnje zanimanje, ali je možno še kaj več kot le prijateljstvo. On: Kar naenkrat se vam bodo začele poslovne zadeve precej razpletati, kljub temu da ste že malce obupavali. To vam bo dalo nov zagon, kar bo ugodno vplivalo tudi na druga življenjska področja. Ona: S partnerjem se bosta odločila za popestritev ljubezenskega življenja, ki je bilo zadnje čase kar malce ogroženo. Spremembe bodo zelo prijetne, a vprašanje je, kako jih bo sprejela okolica. On: Zaradi samoljubja in zagledanosti vase ste osebi, ki ji je veliko do vas, povzročili obilo skrbi in težav, zato se ji še dolgo časa ne boste uspeli ponovno približati in si pridobiti njenega zaupanja. Ona: Sprejeli boste povabilo na prijetno zabavo, kjer boste spet v starem elementu. S tem se boste sicer zapletli v precej prijetno avanturo, ki vam bo nakopala težave, vendar pa se boste kaj hitro znašli. On: Oprimite se malo resnejših stvari, pa vas bo tudi partnerka videla v povsem drugi luči. Splačalo se vam bo in pozitivne posledice se bodo pokazale tako v zasebnem kot tudi v poslovnem življenju. Ona: Počasi začenjate verjeti v reči, ki so vam bile včasih le prijetno razvedrilo. Partner bo prav prijetno presenečen, saj tega enostavno ne bo pričakoval. To zmedo boste hitro obrnili v svoj prid. On: S sodelavci se boste odločili za prijetno zabavo, od katere si prav vi obetate največ. Pohitite, da vam priložnost ne pobegne. Poslovne zadeve pustite ob strani, saj se vam ne obeta prav nič dobrega■ TEHTNICA Ona: Čas je že, da začnete ločevati zrnje od plev, sicer se boste na koncu opekli prav vi. To ne bo niti prijetno niti koristno. Pazite na pomemben telefonski klic, ki vam bo v veliki meri spremenil življenje. On: Prizadevanja iz preteklih dni se bodo začela obrestovati, saj se bo prijateljica vedno bolj zanimala za vaša čustva. Nikar se zdaj ne delajte nezainteresiranega, ampak se potrudite tudi sami. Ona: Še vedno se boste pošteno zabavali, obveznosti pa raje prelagali na jutrišnji dan. To bo sicer prijetno, vendar pazite, da vas pri tem početju ne bo zalotil nekdo, ki mu boste morali polagati račune. On: Dobro bi bilo, če bi včasih ustregli tudi kakšni od partnerkinih muh. To bi bila precejšnja osvežitev v odnosu, ki trenutno prihaja v še eno od majhnih kriz, ki pa lahko kaj hitro zraste v velike probleme. STRELEC Ona: Ravnajte čimbolj zvito in hitro vam bo uspelo napeljati vodo na svoj mlin. To zadeva predvsem vaše ljubezensko življenje, kjer ste tik pred tem, da osvojite osebo, ki zadnje mesece ne da miru vašemu srcu. On: Na zabavi boste spoznali kopico novih obrazov, toda eden se vam bo še posebej vtisnil v spomin. Naslednje jutro bo telefon sicer zazvonil, vendar se boste v zadnjem trenutku premislili. KOZOROG frn Ona: Dobro premislite in spoznali boste, da niste vedno prav vi najpametnejši, zato se izogibajte prepirov s prijatelji. Posvetite se raje ljubezenskim zadevam, ki v zadnjem času niso najbolj urejene. On: Nenadoma se vam bo zazdelo, da vas vse skupaj dolgočasi. Le kje so tisti časi, ko seje okoli vas dogajalo tisoče zanimivih reči ? Mogoče je že skrajni čas, da storite nekaj tudi zase in za vašo srečo. VODNAR W Ona: Zadel vas bo plaz očitkov, ki bodo povsem upravičeni. Bolje bo, da se s tem odkrito spoprimete, saj se lahko v nasprotnem primeru vse še neprimerno bolj zaplete. Nekdo si želi vaše bližine ... On: Zamislite se nad sabo. Kdor sedi na dveh stolih, lahko pade med njima. Treba bo dobro premisliti, preden boste storili naslednji korak, da si ne nakopljete težav. Previdnost je mati modrosti! Ona: Prijeten nasmeh vam bo dodobra zmešal glavo in kar naenkrat se boste znašli v devetih nebesih. Vendar se skušajte čimprej postaviti na realna tla, drugače boste zelo razočarani. Ni vse zlato, kar se sveti! On: Pomislite, da v očeh drugih ljudi marsikaj obvladate veliko bolje, kot si mislite. Izkoristite te svoje prednosti in kmalu se bodo pokazali povsem konkretni rezultati. Predvsem v ljubezni ... m MENA STRAN Za pomoč glasbenim talentom Miran Gracer, predsednik Rotary kluba Celje, in Tomaž Fludernik, predsednik Rotaract kluba Celje, sta v ponedeljek zvečer, na dan zaljubljencev, s številnimi vplivnimi in znanimi obrazi do vrha napolnila Unionsko dvorano Celje ter pripravila zares pisan in kvalitetno izpeljan glasbeni program ter podelila pomoč štirim mladim glasbenikom. IZTOK GARTNER Upravičeno ponosni Miran Gracer si je v stilu našega župana Bojana Šrota okoli vratu nadel emblem rotarijcev in se ves večer svetil v soju žarometov. Tomaž Fludernik, predsednik Rotaract kluba Celje, je bil ob aplavzu številnega občinstva vidno ganjen, kar je jasno, saj zaradi svoje mladosti še ni navajen prevelikih uspehov. Nataša Gracer, lastnica frizerskega salona in mlada mamica, je delala družbo svoji vedno nasmejani mami. Režiser, radijski voditelj, igralec in pevec Miha Alujevič se ponavadi divje skriva pred našim fotoaparatom, zato smo bili veseli, da je bil eden izmed nastopajočih, saj se nam tako nikakor ni mogel izmakniti. Znameniti ginekolog Vladimir Weber, ki je na svet verjetno spravil tudi nastopajočo pevko Majo Slatinšek in dijake, ki so jih letos nagradili rota-rijci, je užival v dobri glasbi in zagotovo vsaj za nekaj časa pozabil na svoje naporno delo. Werner ne zna zavezati kravate Werner je v Celju že tradicionalno pripravil Valentinov koncert, na katerem je znova poskrbel za številna presenečenja. Tokrat je prvič koncert vodil sam, njegov zaščitni znak pa so bile kravate. V zaodrju so ga preoblačili kot dojenčka in mu zavezovali kravate, ki jih zaenkrat sam še ne zna zavezati. Eno od kravat je podaril tudi obiskovalki petkovega koncerta. Za mamo Na odru Valentinovega' koncerta se je znova predstavila tudi skupina S.W.A.M„ ki jo sestavljata dva še vedno zelo zaljubljena para - Miha in Saška ter Werner in njegova žena Andreja. Poslušalci, predvsem pa poslušalke, ki so na koncu z Wernerjem prepevale skladbo Valentinovo in nekatere prejele v dar tudi rdečo vrtnico, so bile zelo navdušene. Solze pa so tekle predvsem takrat, ko je Wer-ner v dvorani pozdravil mamo Darjo, ki je bila pred nekaj meseci zelo bolna, zdaj pa je znova polna energije opazovala svojega sina. SIMONA BRGLEZ Foto: GREGOR KATIČ Ime: Nastja Priimek: Zavrnik Starost: 16 let Hobiji: ples, rolanje, plavanje Hrana: testenine Moški, ki ji zavrti glavo: ga še nisem spoznala Dosežki: vam povem čez nekaj let Prvi poljub: brez komentarja Za koliko denarja bi se slikala gola: ne bi se, ali pa, hm ... Skrivnost, ki jo bo prvič izdala na glas: vedno spim brez spodnjic Inteligenčni kvocient: najvišji, kar jih je (smeh) KA TEDNA £ 041/651 056 in 03/490 0223 Milja Udovč, s.p„ Šlandrov trg 32. Žalec ADAM AS osT,£'V Z.PR14, ■ AHACU 5 dosiilna pri 'iAkacu vali I omizju s pri#/nmu jedmi novik okusov in iz(j ledov Info: 03-746-6640 . www.omizje.com ste bili POŠKODOVANI poravnava VNPERz^om?N :i“ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO 080 1315. PE CELJE, Ljubljanska cesta 20 tel, i m