L.ETNIK 6
SLOVENKA
ŠTEV. 7.
ŽENSKO SREDNJE ŠOLSTVO V I
AVSTRIJI. SPISAL DR. IV. M. j
Razun nenmogoštevilnih strokovnih ali j
meščanskih šol in ženskih pripravnic, v j
katerih si vzgajajo dežele in država po-1
trebnih učiteljic, je pri nas v Avstriji bore 1
slabo poskrbljeno za višjo žensko izobrazbo, j
Kar se tiče tistih deklic, ki čutijo željo po |
najvišji izobrazbi, se zanje od merodajnih
oblasti sploh ni storilo mnogo več nego]
nič. Kar imamo zabeležiti napredka na;
tem polju, to gotovo vseskozi izvira iz^
zasebnih krogov, ki so spoznali nedostat-i
nost dosedanjega ženski mladini namenje- ;
nega šolstva. Nemčija, ki nam je vzor v)
mnogih drugih ozirih in tudi v šolskem]
vprašanju, ni prav nič pred nami; Rusija i
nam ,,ne more" biti vzornica, Francija inj
Švica nam ne smete biti, zato smo veci
ali manj navezani sami nase. To pa je pri]
nas težak porod, kajti treba mnogo studi-J
rati, veliko premišljevati, kakor slišimo j
vedno in vedno iz ministerskih ust. No,j
če moremo brez velikih žrtev veljati za j
blagonaklonjene pospešitelje celo ženskega]
študija, tedaj v božjem imenu. Tako trebaj
soditi tiste večinoma nevelike državne pri- i
spevke, katere vživa večina dosedanjih!
deželnih ali zasebnih dekliških licejev, tako i
morda tudi korak sedanjega naučnega mi-i
nistra o enotni uredbi srednjega šolstva j
za žensko mladino, ki je sicer vendar va-j
žen dogodek v razvoju tega šolstva. Država j
se je namreč kot taka začela zanimati zal
srednja ženska učilišča, jim priznala zna-j
čaj srednjih šol in odkazala delu gojenk
polje, kjer bodo mogle praktično vporab-j
Ijati v teh šolah in dalje na vseučiliščih i
pridobljene znanosti, j
Pod vplivom enakih prizadevanj na-
prednejših držav in pod pritiskom socijal-
nih razmer v domači državi je sklical mi-
nister Hartl meseca maja leta 1900. na
Dunaj enketo šolnikov, ki naj bi se izrekli
o enotni organizaciji ženskih srednjih uči-
lišč. Kot sad tega posvetovanja je izdalo
isto ministerstvo dne 11. decembra 1. 1900.
odlok, obsegajoč provizorični — kakor
povdarja — načrt ženskih šestrazrednih
licejev z značajem srednjih šol in pravico
izdajati zrelostna spričevala. Učni načrt
sloni na podlagi znanja, kakor ga more
pridobiti deklica na štiri- ali petrazredni
ljudski šoli. Pouku v jezikih (v materinem
in drugih modernih) je odmerjenega naj-
več prostora, nekoliko manj realijam. Za
redno dovršitev teh licejev je določenih
šest let. Predpis posebej povdarja, da se
je gledalo pri razdelitvi učne tvarine tudi
na to, da se učenka preveč ne obklada ter
da ji ostane še časa, da se izobražuje tudi
doma (v gospodinjstvu seveda). Po prebiti
zrelostni skušnji ima abiturijentinja pravico
vpisati se na filozofsko fakulto kakega
vseučilišča in lahko postane po prebitih
izpitih učiteljica na ženskih licejih. Klasična
jezika nista vsprejeta med obvezne učne
predmete, smeta pa se poučevati v po-
sebnih tečajih ; to je bistvena razlika med
temi liceji in žensKimi gimnazijami, kakor
jih bomo pozneje par omenili. Kot obvezni
predmeti so predpisani : krščanski nauk ;
jeziki : učni jezik [načrt je sestavljen z
ozirom na nemščino kot učni jezik, vendar
pa se lahko prilagodi tudi drugim učnim
jezikom, kakor izrecno povdarja spremnica
ministerstva], francoščina in še kak drug
jezik (ali deželni jezik) ; zemljepisje ; zgo-
dovina [s posebnim ozirom na kulturno
181
zgodovino in zgodovino umetnosti] ; ra-j
čunstvo ; naravoslovje; risanje in geome-;
trični nazorni nauk ter lepopisje. Neobvezni j
predmeti so : petje, telovadba, ženska ročna i
dela ; tudi o gospodinjstvu se lahko po- i
učuje v posebnih tečajih. Učni čas in;
predmeti so tako-le razdeljeni : I
PREDMETI	I	II	in	IV	v	VI	
ICršč. nauk	2		2	2	I (2)	I (2)	10 (12)
Nemščina (u. j.)	5	4	4	4	4	4	25
Francoščina	5	5	5	4	4	4	27
Angleščina	—	—	—	3	4	4	II
Zemljepis	2					M	11
j Zgodovina	—	2)	J	J	.1	3I	11
Računstvo	3	3	2	2	2	3	15
Naravoslovje	2	2	2	-\	2	--	8
Fizika	—	—	2	3I	2	2	9
Ris. in geom.	'   3	3	3	3	2	3	17
Lepopisje	2 1	I	—		—		3
Pogoji za vsprejem v ženski licej so
približno enaki pogojem za vsprejem v
gimnazije in realke. Vsprejemni izpiti se
vrše poleti in v jeseni. V I. razred se
sprejmo deklice, ki so dovršile 10. leto ali
je bodo vsaj tisto kol. leto. Ako želi vsto-
piti učenka v višji razred, treba ji napra-
viti izpit čez nižje razrede. Pri prestopu iz
meščanskih šol v licej se zahteva prav
tako izpit čez nižje razrede ; iz predmetov,
ki se podučujejo v istem obsegu tudi na
meščanskih šolah, se skušnja lahko opusti.
Učenke plačujejo šolnino, koje višino se
določa po krajevnih razmerah. Koncem
vsacega tečaja dobijo deklice spričevalo ;
razred se sme samo enkrat ponoviti Po
dovršenem VI. razredu se vrši zrelostna
skušnja, ki daje pravico za vstop na vse-
učilišče.
Kakor smo rekli, je glavni namen tem
učnim zavodom, da vzgoje prihodnje uči-
teljice za ženske srednje šole, oziroma
liceje. Da more položiti kandidatinja uči-
teljski izpit, zahteva se od nje i., da je
dovršila 22. leto, 2. zrelostno spričevalo
kake srednje šole (gimnazije, ženskega
liceja ali pripravnice^) in 3. dokaz, da je
bila kandidatinja vpisana najmanj 6 teča-
jev na kakem vseučilišču kot redna ali
izredna slušateljica.'*) Izpit sam se deli
kakor pri moških kandidatih na domačo
nalogo, klavzuro in ustni izpit. Skupine
predmetov so tudi podobno razdeljene ka-
kor pri moških.
Ministerstvo samo pa ni še nič storilo,
da bi z lastnimi ustanovami dalo dober
vzgled deželnim, mestnim in društvenim
ali zasebnim ustavom, vendar se skušajo
ti iz lahkoumljivih razlogov kar najhitrejše
preustrojiti po omenjenih predpisih. Da vi-
dimo, kako smo še zaostali v tem pogledu
v Avstriji, naj omenim najvažnejše ženske
srednje šole. Dunaj ima šest ženskih sred-
njih učilišč, a vsa so ali zasebna ali vzdr-
žavana od društev, kojim namen je pospe-
ševanje ženskega študija. Bolj tipu gimnazij
nego licejev se bliža „Pi ivate gymnasiale
Mädchenschule" s 6 razredi, katero je
1892. leta ustanovil „Verein f. erweiterte
Frauenbildung" ; na zavodu poučujejo vse-
skozi profesorji z moških srednjih šol.
. Gimnazijski tečaji za latinščino so zvezani
z ženskim licejem gospe dr. Evgenije
Schwarzwald. — Kakor v vsakem oziru,
tako tudi v tem Cehi uspešno tekmujejo
z avstrijskimi Nemci, kajti od leta 1890.
imajo v Pragi češko „Zasebno dekliško
srednjo šolo" (Soukroma divči stfedni
škola), katero vzdržuje društvo „Minerva" ;
podučujejo srednješolski profesorji. Razun
tega je v Pragi še 6-razredna mestna
dekliška višja šola in nemški ženski licej.
') Primeri odi. min. za uk in bogoćastje z dne
23./III. 1897-
-) Poslušati morajo kakor moški kandidatje tudi
predavanja iz pedagogike in nemščine,
182
v Brnu imaio Čehi 6-razredni ženski li-
cej, katerega vzdržuje društvo „Vesna".
Razun že imenovanili imajo Nemci ženske
liceje v Brnu, Cernovicah, v Gradcu itd.,
drugod zopet takozvane višje dekliške
šole, kakor v Celovcu, Inomostu. Italijani
imajo popoln licej v Trstu. Slovenci imamo
le eno višjo dekliško šolo s tremi razredi,
katero je ustanovil mestni svet ljubljanski
v proslavo 50-letnice vladanja cesarja
Frana Josipa L, po katerem se ustav tudi
imenuje. Od leta 1900. ima šola pravico
javnosti ; na ustavu podučujejo večinoma
profesori ljubljanskih srednih šol.
Kakor videti iz tega pregleda, je pot
do višjih študij hčeram srednje- in manj
premožnih starišev zagrajena z velikimi,
deloma nepremagljivimi zaprekami. Razun
novoorganizövanih licejev, ki pa vedejo k
večjemu le do učiteljskega stanu, je mo-
goča pot do vseučilišča za žensko le po
privatnem študiju, ki pa stane ogromno
denarja ; kdor torej nima tega na razpo-
lago in kogar hčerka nima izredne vstraj-
nosti ter posebnega daru za učenje, ta
naj ne sanja o akademiški kariji svojih
hčera. Te vrstice sem napisal samo z
namenom, da bi nekaterim pokazal pot,
druge pa odvrnil od neplodnih iluzij ; na-
šel sem namreč stariše obojih vrst, ki so
govorili o gimnazijskih in vseučiliških štu-
dijah svojih hčera, ne da bi vedeli, s
kakimi težkočami so dandanes še združene
te reči.
VEČERNE URE. UTVA. TRST.
II.
Ah, na trenotke moje sreče
je .smrt zgrnila plašč teman,
iskali žarkov hrepeneče
so zaman.
Pod plaščem so ledeno-teXkim
na vek poginili plačoč ;
da dušo meni je objela
večna noč;
Bolest se v prsi je vselila,
da vskrvavelo je srce,
da breznadejno mi utriplje
v veli za-té.
PO PTUJI  KRIVDI. SPISAL F. J.
DOLJAN.
Preiskava se je jako zavlačevala ....
Obdolženec je imel mogočne zaščit-
nike in zagovornike, ki so šli z veliko
vnemo v boj zanj ... ki so si prizadevali
na vse načine, da bi mu pomagali iz za-
gate . . . Izročil je bil svojo zadevo odlič-
nemu odvetniku ; in ta je uporabljal vso
svojo zvedenost in spretnost. Zaslišaval je
na svojo roko dekletce in njene stariše, in
ti, neznajoč, da te pravice nima, so mu
odgovarjali ...
Nekoč je rekel očetu :
»Kaj imate vi od tega, če njega
zapro ? . . . Kar je, to je, in naj njega
obesijo, stvar ostane, kakšna je !.. . Da
naj vam raje par stotakov, hči pa naj
pove stvar malce drugače .. .«
Ta ponudba je bila zvito nastavljena
past... Če bi se bil začel oče pogajati,
bi bilo dokazano, da gre tu za golo izsi-
ljevanje, kakor v mnogih podobnih sluča-
jih . . . Odvetnik je dobro zastopal svojega
klijenta ! . . . Ali oče dekletov, dasi reven
delavec, je bil ponosen mož. Njegovo srce
je vpilo po maščevanju. Bil je neizprosen.
»Zob za zob !« to je bilo njegovo načelo . . .
Če je onečeščena njegova hči, naj bo one-
češčen še on !.. .
»Nikdar !« je bil njegov odgovor.
»Nikdar ne bom prodajal jaz časti svoje
hčere, in naj mi ponudi kdo pol sveta .. .«
Bolje pa se je posrečilo odvetniku z
deklico ! Izprašal jo je še enkrat natanko.
Ker pa je rabil pri tem svojem izpraše-
vanju nove izraze, katerih dozdaj še ni
slišala in jih torej umela ni, je marsikaj
zanikala, kar je bila pred preiskovalnim;
183
sodnikom potrdila. Odvetnik pa je dal
potem sebe in svoje osobje, ki je čulo
dekličino izpoved, zaslišati kot priče in
zadeva je postajala vsled tega čimdalje
bolj zamotana in nejasna . . .
Zaslišavanja so se poslej množila, in
deklica je morala vsak hip pred sodišče.
Privadila se je tega tako, da se ji ni
zdelo nič več sitno. Zgodilo se je često,
da je stopila s smehljajočim obrazom v
pisarno. In ker je čula zmeraj o eni in
tisti stvari govoriti, se je posluževala sča-
soma z neko spretnostjo izrazov, ki jih je
bilo skrajno neprijetno čuti iz ust takega
mladega dekleta . . . Govorila je naposled
o stvareh, katerih pri svoji starosti niti
slutiti ne bi bila .smela, kakor človek, ki
ima že vse izkušnje za sabo . . . Nič več ni
zardevala, nič več povešala oči . . . Vse to
pa jo je delalo zoprno in napravljalo je
vtis, kakor bi bila res popolnoma popa-
čena . . . Xa to pa, kaj jo je dovedlo tako
daleč, se ni spomnil nihče, in nihče ni
pomislil, da je vsakokrat, kadar je odha-
jala od zaslišavanja, pustila kos svojega
bitja, kos svoje otroške duše za sabo ! . . .
In tako je prišlo sodišče končno do
prepričanja, da dekle ne govori resnice in
ne gre starišem za nič drugega, kakor da
bi jo tem dražje prodali, tem bolj, ker je
bila mati pri neki priliki izustila nespa-
metno zahtevo, da naj vzame storilec dekle
za ženo . . .
»Ah, spet tako neka stvar, kakor smo
imeli predlanskim opraviti z njo!...« je
menil preiskovalni sodnik. Pri tem pa ni
vpošteval, da se je bila v onem slučaju
lotila premetena, sebična ženska neizkuše-
nega mladega moža ! . . . Toda to prepri
čanje je naposled obveljalo . . . pridružilo
se mu je tudi državno pravdništvo in pre-
iskava se je — ustavila! . . .
Kaj takega nista pričakovala ne oče
ne mati, in zato sta bila razkačena zdaj na
hčer, drug na drugega in na celi svet !...
»Ko bi bil vsaj tisti denar vzel, ki so
ti ga ponujali!« je tarnala mati ter očitala
možu. >Imeli bi vsaj kaj — tako nimamo
nič ! . . . Ah, ta tvoja trmoglavost ! . . .
Prav podaja se naši revščini taka oho-
lost ! . . .
On pa je zagrmel :
»Molči ! . . .« In udaril je s pestjo po
mizi, da so letele z nje stvari, ki so ležale
na nji. Grozno je škrtal z zobmi v svoji
obupnosti in onemoglosti. Srce mu je bilo
tako, da bi si ga bil najrajši izdrl iz prsi
in ga pohodil, pntem pa mu je še žena
prihajala s takimi besedami !
»Seveda, ti bi se bila pogajala, ti bi
jo bila prodajala, da bi bila stvar še bolj
gabna nego je še! . . .«
Mati pa se je obrnila na to v svojem
srdu proti hčeri in je začela :
»Kar vstran se ml poberi, da te ne
vidim več, ti malopridnica ti !.. . Ali nam
je bilo treba tega? . . .«
Taki prizori, taki vskliki, taki očitki
so se ponavljali zdaj dan na dan . . .
Hčer je skelela materina krivičnost, a
odgovorila n- nikoli nič ... V njeni no-
tranjščini se je vršilo nekaj . . . Okrog
njenega mladega srca je postajalo nekakšno
hladno, ledeno . . . Oče in mati sta se ji
zdela hkratu tako ptuja. . . Bila ni nič
več tista, kakor pred nekolikimi meseci
še . . . Ah, kako nevedna še je bila tisti-
krat, ko je bila klicana prvič k sodišču ! ...
Zdaj pa je vedela toliko, in kar ni vedela,
je slutila ! . . . Njene misli so bile postale
resne, zrele, računajoče . . . Ko jo je mati
v svoji nevolji gonila vstran, je začela s
treznim preudarkom razmotrivati vpraša-
nje, kaj bi začela, ako bi res morala iz
očetove hiše . . . Spomnila se je tistega
goldinarja — na breskvi ni mislila več —
spomnila tudi, da je bil nekoč pri zasliša-
vanju zasukal nekdo stvar tako, kakor bi
bil tisti denar nekako plačilo . . . Njen
život je pretresala ob tem spomiim groz-
nica, a umela je . . . umela ... In premiš-
ljala je dalje ... in bolj in bolj  so se je
184
polaščale nesrečne misli in bolj in bolj je
postajalo njeno sn;e zakrkneno . . . Ah
koliko je trpel njen oče za bori goldinar ! . . .
Smešno ! ... Pa še nekaj ! . . . Zakaj sta jo
zmerjala oče in mati ? . . . Tudi če bi kriva
bila ! . . . Ali nista mar naposled vendarle
porabila tistega goldinarja? Nekoč, ko ni
bilo drugega novčića pri hiši, sta jo po-
slala po kruha z njim !
O, poznala ga je dobro tisti goldi-
nar ! ... A drugi ni vedel nihče, od kod
je bil !.. . Dobila je zanj, kar je zahtevala,
kakor bi bila dobila za vsak drug denar . ..
Kaj je torej na tem ? . . . In jedli so vsi
trije od kruha, ki ga je bila prinesla, in
bili so siti, prej pa so trpeli lakoto ! . . .
Jeza staršev se ji je začela zdeti smešna ...
In ali ni bilo materi morda samo za to,
ker oče denarja ni vzel ? . . . Ali mu ni
očitala, ali ga ni zmerjala ? . . . Naposled
je bilo to res neumno! ... Za denar se
zmeraj kaj dobi in nespametno je, braniti
se ga !.. . Ah, za dve sto goldinarjev —
kaj vse bi si bila lahko kupila, kake
obleke bi bila lahko imela ! . . . Dve sto
goldinarjev — ali je bil sploh pri pameti,
da je ponujal toliko ? . . . Da, denar . . .
denar ! . . . Denar ji ni šel zdaj več iz
glave ... In čim bolj je preudarjala, tem
bolj se ji je vs Ijevalo prepričanje, da bi
se dalo kmalu kje lepše živeti, nego v tej
tesni sobi ob borem očetovem zaslužku . ..
O zdaj so jo prešinjale čudne . . . čudne
misli. Postala je bila pametna . . . znala je
razločevati . . . Imela je dobro šolo za sabo,
in v njeni glavi se je bilo razbistrilo . . .
Umela je zdaj tudi tiste poglede, ki so
tako željno zastajali na nji, kadar je hodila
skozi mesto, umela vse tiste pomembne
nasmehe, ki jih je smatrala do tistihmal
za golo prijaznost... Vedela je zdaj vse ...
vse . . . znala tudi, da sta njena mladost
in njena lepota nekaj vredni ! . . . Znala je
vse, samo tega ne, da se odpira prepad
pred njo, da ji preti poguba ! . . . To kar
je o priliki raznih zaslišavanj  pred sodni-
kom čula zdaj iz enih, zdaj iz drugih ust,
ji je pojasnjevalo marsikaj, kar je bila
opazila morda že sama, pa prej razumela
ni . . . In bila je prebrisana dovelj, da je
delala tudi zaključke in sklepe . . . Ne, zdaj
ni bila več tisto nevedno . . . neizkušeno
dekletce ! . . . Zdaj je preudarjala trezno, a
poleg vsega se ji je budil še egoizem v
njenem srcu ...
Svojim starišem nasproti je postajala
bolj in bolj neubogljiva in trmasta ... Za
njijino oštevanje se ni menila več dosti, in
tudi udarci niso imeli nobenega trajnega
uspeha . . . Njene misli so bile drugje . . .
Njene želje so rastle . .. Zdaj to, zdaj ono
bi bila rada imela ... In pred očmi ji je
vedno plesal tisti goldinar. . . Hodila je
poslej često svoja pota, in ko jo je nekoč
mati spet podila od hiše — ne da bi bila
mislila res tako hudo — je odšla z ne baš
težkim srcem . . .
Njena duša je bila oskrunjena . . .
njena kri otrovana. — Nekaj jo je poslej
z neodoljivo silo gnalo v svet . . . gnalo
tja, kjer bi mogla utešiti svoje želje . . .
Hotela je imeti denarja, da bi si kupila
lahko zanj, po čemer ji je koprnelo srce ...
Sla je najprej v službo . . . Bila je izpo-
stavljena novim nevarnostim, novim izkuš-
njavam, ker je bila mlada in lepa . . .
No, to bi je ne bilo plašilo! . .. Toda v
službi je bilo mnogo dela in malo pla-
čila . . . Ona pa si je želela denarja brez
napora in truda . . . Spomin na tisti gol-
dinar je ni zapustil več ...
In tako naposled ni moglo priti dru-
gače, kakor je prišlo ...
Deset let pozneje . . .
Ulice so temne, slabo razsvitljene . . .
Gosta megla, ki težko leži nad mestom,
se bojuje z lučjo žarnic in obločhic, kakor
bi jo bila najela tema^ da odvrača svitle
žarke od nje . . .
Vzduh je težak . . . vlažen . . . smrd-
ljiv ...
185
Nenavaden, grd božičen večer ! . . .
Po umazani cesti se plazi zanemarjena,
zmršena ženska . . . Njeno krilo je ob robu
obito . . . Ob nitih, ki visijo stran od njega,
se nabira prilepljivo blato . . . Hoja ji je
neenakomerna . . . Dva, tri korake stori,
pa se ustavi, a potem se zopet zaleti . . .
Iz njenih ust prihaja neprijeten duh, da
se mimoidoči spogledujejo nad njo . . . Oči
so ji izbuljene in strme ji begajo semter-
tja, kakcr bi iskale . . . kakor bi zasledo-
vale nekaj . . .
»Nič, nič, nič ! . . . Vražji svet! . . .
Kako vse beži ! . . . Ha, nocoj nima nobe-
den poguma ! . . . Svet večer — ha !.. .
Bedastoča ! . . . Kdaj sem že jaz zagrebla
in pokopala vse to !.. . Jaz ne čutim nič
več, nič ! ... «
A prijela se je za srce in zadrhtela je,
kakor bi ne bilo res, kar je govorila . . .
Iz hiš, mimo katerih so zveneli njeni
težki koraki, je prodiral vonj kadila . . .
»Ha, kako to diši — ne. fej !... Tega
duha ne maram !....<
Toda vedno zopet ji je vdarjal ta duh
v nos in vedno zopet je vzd hnila, vzdih-
nila tako, kakor bi se ji zaihteti hotelo ...
kakor bi bila zakoprnela po nečem izgub-
ljenem ... po nečem dragem . . .
»Ne, jaz ne čutim ničesar več !<
In vendar je  čutila ! ... V  dnu nje-
nega srca se je gibalo nekaj ... in v njeni
glavi so vstajali spomini  —  tako  blagi,
tako sladki spomini ! .. .
Stresala je glavo . . . otepala je z ro-
kami, kakor bi se jih hotela iznebiti, ka-
kor bi jih prepoditi hotela . . . Bili so v
protivju z vsem njenim sedanjim bitjem,
in občutila jih je vsled tega britko . . .
»Čemu ravno nocoj, čemu ravno nocoj
— zakaj zdaj po tolikih letih ?. . . Ne, ne,
ne !.. . Kar je, to je — kar sem, to osta-
nem ! . . .«
Ali tisto mehko čustvo je ni hotelo
zapustiti več, in vedno zopet jo je zanesla
domi.šljija v davno pretekle čase nazaj . . .
V njenem srcu se je budilo bolj in bolj
hrepenenje po oni lepi, sladki minulosti,
po onih blaženih otročjih letih ... O še
enkrat, še samo enkrat naj bi bilo tako !.. .
Toda ne, ne — po kaj . . . čemu ? . . .
Ali da bi postala iznova nesrečna, ali da
bi še enkrat okusila vse tisto ... da bi še
enkrat preživela vso dolgo vrsto strašnih
grdobij ?. . .
»Ne ... ne !.. . Kar je, to je !.. . —
Noge so jo bile privedle kar nehote
v one ulice in do one hiše, kjer se je bila
na tako krut način završila njena usoda.
Zdrezne se, in v grozni boli se ji krči srce.
Zave se, kakor še nikdar poprej, kaj je
bila izgubila tisto nesrečno uro . . . Dasi
on že davno ni več stanoval tukaj, dvigne
pesti, in z divjim, ljutim glasom vsklikne :
»O ti prokleti ... o ti prokleti ! . . .«
Ob enem pa se ji zaihti, da so ljudje
obstajali ter se popraševali, kaj se je zgo-
dilo . . .
Z elementarno silo so ji privrele solze
v oči, kakor privre včasi ob hudi uri med
gromom in bliskom studenec iz osrčja
zemlje . . .
Ah, kako lepo, kako srečno življenje
bi morda živela zdaj, če bi je on s svojo
brezsrčnostjo ... s svojo brutalnostjo ne
bil pahnil v nesrečo ... ne bil potisnil v
tir, po katerem je poslej morala . . . morala
hoditi . . .
»O ti prokleti... o ti prokleti ! . . .«
Ob vse ... ob najdražje, ob najlepše
jo je bil del ! . . . Nikdar ni okusila slasti
ljubezni! . .. Kajti kako naj bi bila ljubila
ona, ki je bila že kot nezrel otrok strta
. . . uničena ! . . . Odkazal ji je bil pot,
katerega je morala hoditi ! . . . Plačal jo
je bil, in odslej ni mogla drugače, kakor
da se je dala plačevati ! . . . Otrovana je
bila . . . čutila je v sebi neko čudno silo,
ki jo je gnala naprej po polzki poti, na
katero je bila po ptuji krivdi zašla . . .
Pozneje, ko je bil postal njen značaj sa-
mostojnejši, ko je videla, da druge žene
186
ljubijo, so se pač budile tudi v njenih
prsih mileje želje . . . Ah, kako rada, kako
rada bi se bila oklenila kakega moža ! . . .
Toda bila je spet prepoštena, da bi bila
varala tistega, za katerega bi bilo plam-
telo njeno srce . . . Tako je vstrajala v
sramoti . . . tičala je še dalje v blatu, v
katerega je bila pahnena z vsega spo-
četka . . . Nikdar . . . nikdar ni občutila
slasti ljubezni! . . . Ob vse, ob najdražje,
ob najlepše jo je bil del ... — —
»O ti prokleti ... o ti prokleti ! . . .«
Iz zvonikov v bližnji cerkvi so zado-
neli zvonovi . . . Trepetajoči glasovi so
zveneli skozi mrklo noč . . . prodirali skozi
zidove . . . prodirali skozi prsa do človeš-
kih src . . . Čim dalje več ljudi je drvilo
mimo nje — hitečih k polnočnici . . . Kre-
nila je za njimi, da sama ni vedela, kdaj.
V cerkvi še le se je zavedla. Ha, koliko
časa . . . koliko časa že ni bila v nobeni
cerkvi ! . . . Ne, mimo cerkva niso vodila
njena pota ! . . , V najtemnejših, v najuma-
zanejših ulicah je bila ona doma, tam,
kamor ni prodiral glas zvonov in ne ka-
dila vonj ! . . . Ha, kaka svitloba, kaka
veličastnost ! . . . Pretreslo jo je nekaj . . .
Bilo ji je, kakor bi bili ti svetniki božji
in te svetnice po oltarjih njeni znanci izza
srečnih otročjih let !.. . Noge so ji bile
zastale pred podobo Križanega . . . Srce
ji vstrepeče . . . nekaj jo vrže šiloma na
kolena . . . Privzdigne desnico, da bi se
prekrižala, toda bila ji je odrevnela, da je
ni mogla spraviti do čela . . . Poskuša, da
bi molila. »Oče naš, kateri. .. oče naš .. .«
naprej ni spravila . . . Kako gladko ji je
šla ta molitev nekdaj iz ust . . . zdaj njen
jezik ni mogel, njene misli niso hotele ! . . .
Preveč truda ji je provzročalo to, uhajale
so ji drugam, daleč, daleč vstran od tu-
kaj ! . . .
Zadonele so orgije v mogočnih, veli-
častnih akordih, zadonele vesele božične
pesmi, in, nebrojno človeških src je navdal
nebeški mir ... A njej — njej so vzbujali|
ti glasovi samo nemir ! . . . Čisti duh, ki
je vladal tu notri, ni mogel prijati njej
— omadeževani . . . neč'sti ... Z obema
rokama se prime za glavo in beži ven . . .
To hučanje, ki je prihajalo s kora, ji je
razdevalo glavo, ta svitloba, ki jo je ob-
dajala, jo je zbadala ter ji povzročala ne-
znosno bol v očeh . . . Morala je ven , . .
ven . . . Toda kam ? . . .
Neprenehoma so se ji vračali oni
mehki čuti . . . venomer jo je va^il nek glas
nazaj — nazaj v davno minule čase . . .
vedno in vedno so ji vstajali spomini . . .
budili ji hrepenenje . . .
Zavila je proti kraju, kjer je prebivala
nekdaj s svojimi starisi, kjer so prebivali
njeni starisi tudi še zdaj ... O to je ve-
dela, da še živita njen oče in njena mati
in da stanujeta še zmeraj ondi . . . Bilo je
ni že dolgo tukaj, a tudi na ptujem se ji
je ponudila včasi prilika, da je pozvedela
kaj o njima . . . Čudno, na ptujem je po-
praševala po očetu in materi, tu pa se še
ni bila pobrigala za njiju ! . . . Sicer pa še
ni bila dolgo v rojstnem mestu . . . Pri-
gnali so jo bili šele pred par dnevi po
odgonu, potem ko je bila prestala prej
radi vlačuganja šesttedensko kazen . . . Ta
dva dni se je veselila spet zadobljene pro-
stosti in ni imela časa misliti na očeta in
na mater . . .
Toda zdaj jo je z neodoljivo silo gnalo
proti oni strani, kjer sta bivala . . . Morala
je še enkrat videti tisto nizko, boro kočico,
kjer se je nekdaj kot mala, nevedna dek-
lica igrala, kjer je bila tako srečna . . .
tako srečna ! . . . Hitreje in hitreje je sto-
pala, po licih pa se ji je zdajpazdaj kaka
solza strnila . . .
»Tukaj sem ! . . . Toda zakaj gori še
luč?...^
.Spomnila se je, kako sta oče in mati
včasi celo pri luči štedila in zdela se ji je
nerazumljiva ta potrata.
Pristopi k oknu, ki niti zagrnjeno ni
187
bilo . . . Prav tam, kakor nekdaj, je stala
postelja, na postelji pa je ležalo izsušeno
telo njenega očeta . . Ah, kako se je bil
izpremenil ! Če bi ne bila prepričana, da
ne more biti drug nego on, bi ga ne bila
spoznala . . . Poleg postelje je sedela mat',
vpognena, sključena, na pol živa . . .
»]\Ioj oče umira!« ta misel jo hipoma
prešine. »Moj oče umira, ah, in jaz . . .
jaz . . .«
Pozabivši na vse — tudi na to, kako
sta jo bila oče in mati zavrgla, ko sta
bila zvedela o njenem ž vljenju — plane v
hišo. Na sredi sobe se zgrudi.
»Oče — mati! . . .« vsklikne in na
glas se razjoka.
Mati se sklone po koncu ter zašepeče
bolniku :
»Hči!...«
A na njegovem mrtvaškem obrazu se
pokaže izraz nejevolje. S težavo zasuče
glavo proti steni . . .
»Oče — mati!« vsklikne še enkrat.
Toda odgovora ni dobila ! In ko je videla,
da ji tudi mati nima ničesar reči, je bila
prepričana, da je izgubljeno zanjo vse . . .
Otrok, do katerega je usahnila ljubezen v
prsih lastnih staršev, nima pričakovati ni-
česar več! ... S to zavestjo se je vzdig-
nila, s to zavestjo je odšla ...
Hiša je bila na koncu mesta . . . Kre-
nila je črez njive in travnike ter drvila
dalje . . . dalje ...
Od časa do časa je dvignila pesti ter
v divji obupanosti zaklicala, da se je stra-
hovito razlegalo v vlažno noč :
»O ti prokleti ... o  ti prokleti ! . . .«
Vedno dalje . . . vedno dalje jo je
gnalo ...
Kam? . . .
Tam preko ravni vali umazana reka
svoje motne valove . . . Ali tja ? . . . Mo-
goče, da si še premisli, mogoče, da se še
vrne ! . . . Vse eno ! . . . Pred njo globoka
struga •— za njo obup in stud in groza ! ...
Rešitve ni !.. .
»O ti prokleti ...  o ti prokleti! . . .«
Ne — zmeraj  človek ni  vsega  sam
kriv ! . . .
Včasi poseže nekaj vmes, kar mu od-
kaže tir, po katerem mora . . . mora ho-
diti . . .
Nekaterega človeka zadene usoda Ju-
deža Iškarijota . . .
Prej ali slej ga dohiti . . . prej ali slej
pride odločilni moment in — rešitve ni !...
(Zvršetek.)
POTNIKOVA PESEM. FRAN ŽGUR.
PODDRAGA.
Priroda vsa pomladni vrt,
in zdaj naj tožim sam potrt ?
Sedaj, ko petja čas je, rož,
naprej za cilji stopaj mož !
Kaj vabiš majka hladna smrt —
Življenje boj ! moj duh nestrt
ne išče mirnih si grobov
v areni zmage tu gotov J
Če nizka vrata — skloni vrat,
a če visoka — mož takrat !
Življenje, nu, je šarlatan
a ti za cilji v jasen dan !
Potujem pod večerni čas
ozrem se : zginila je vas ...
Slemen ne vidim belih hiš
na stolpu le žari se križ —
V sice se moje mi žari.. .
kaj g. oza smrti, strah noči ! ,
KAJ JE GLAVNI VZROK, DA SE
VEČINA MOŽKIH PROTIVI ŽENSKI
OSAMOSVOJI ? SAVA.
Vedno in povsod opazimo, kako možki
svet od vseh krajev nasprotuje ženski
osamosvoji. Kako oni grozni zveri, kojo so
krstili za »emancipacijo«, ob vsaki priliki
mečejo polena pod noge s pobožno željo,
naj bi se ob nja spodtaknila in padla ali
se pogreznila ter tako izginila enkrat za
vselej z zemeljskega površja.
i88
Zanimivo je opazovati, kako naši so-
ljudje, ki so slučajno drugega spola, nego
smo me, sprejmejo vsako novo ali pa tudi
staro misel na polju ženske osamosvoje.
Nekateri se pomilovalno in prezirljivo na-
smejejo, drugi se zopet jezijo, a vsakemu
opaziš na obrazu in vedemu strah, da bi
tako prizadevanje imelo vendarle kak kon-
kreten vspeh. Ob vsaki priliki povdarjajo,
da je ženska vstvarjena le za kuhinjo in
družino in da se ona ne sme utikati v
najmanjšo stvar, ki pripada javnosti, kakor
bi tvorili javnost le naši »gospodje možki«
in ne ljudje sploh. Nekateri morda celo
mislijo da ženska ni človek, ampak le
bitje nižje vrste, ki je slučajno podobno
njim., kakor n. pr. tudi opica, in katero
bitje je vstvaril gospod Bog v zabavo člo-
veku, kralju stvarstva.
In ne le možki, ampak tudi del na-
šega srednjega in nižjega ženstva meni, da
za žensko ni drugega dela, nego kuhalnica
in šivanka, in vse drugo naj ona prepusti
svojemu srečnejšemu sodrugu.
Pri ženskah je to sad tisočletne tra-
dicije in prakse, preplitve izobrazbe in
popolnega pomanjkanja zavednosti o svoji
veljavnosti in enakopravnosti.
One pozabijo, da razun nežnejše in šib-
kejše fizične konstitucije ni nikake bistvene
razlike med njimi in moškim, ki bi jih
tvorila manj vredne, da so torej ravno
toliko vredne, duševno in telesno, kakor
možki in da je kdo dostikrat mož le zato,
ker nosi hlače, a da je v resnici nešteto-
krat mnogo slabši v vsakem oziru, nego
sto in sto žensk.
Res je, med možkim in žensko obstoje
razlike, ki šo že po naravi in ki se ne
bodo dale nikoli odpraviti. Ta razlika je
ravno v fizični moči, a te razlike tudi
nihče ne bode tajil. Na splošno je ženska
šibkejša, a izjeme le potrjajo pravilo. Raz-
lika v fizični moči je pa tudi edina, koio
jaz priznavam.
Reklo in pisalo se je, da je matema-
tiški dokazano, da ima ženska manj in
lažje možgani, nego možki. To je pač lahko
mogoče, saj mora biti v popolnem bitju
vse proporcijonirano, in možgani so gotovo
v primeri z ostalim telesom. Ne vem pa
in zelo dvomim, da bi količina možg-anov
kaj odločevala ; pač pa odločuje nekaj dru-
gega, to namreč, kako so ti možgani
razviti. Učila sem se v samotologiji, da so
človeške sposobnosti tem večje, čimbolj
razviti in globoki so možganski razvoji.
Ne vem pa, da bi bilo do danes dokazano,
da so ženski možgani manj razviti v tem
smislu. Da bi bil torej ženski razum sla-
bejši, ne velja.
(jovori se tudi, da ženska drugače
čuti, da je namreč bolj občutljiva. Tega
tudi ne verjamem. Vsi smo ljudje in vsi
imamo gorko čuteče srce že od narave. Če
se pa kažejo v čutenju kakšne razlike, je
tega kriva vzgoja. Vzgoja, ta nespametna
vzgoja, je ona, ki je sploh za marsikaj
odgovorna. Zakaj se vzgaja dečka drugače
kakor deklico ? Zakaj se postopa z njo
drugače nego li z dečkom ? To je vzrok,
da se njeno čutenje drugače razvija kakor
njegovo.
In če bi res obstajala med obema
spoloma katera komaj, komaj znatna raz-
lika v čutenju, bi morala biti ravno vzgoja
tista sila, ki bi skušala to razliko zjedna-
čiti ali vsaj ublažiti. A današnja vzgoja
ima ravno nasproten smoter. Deklice se
vzgajajo vedno po svoje, a dečki po svoje.
Če smo torej enakoveljavna bitja, za-
kaj bi ne smeli imeti tudi enakih pravic ?
zakaj bi morale i nadalje se zadovoljiti s
kuhalnico in šivanko ?
Statistike nekaterih dežel pričajo, da
je ženskih več nego moških, drugih dežel
zopet ravno nasprotno. Na splošno pa je
razširjeno mnenje, da je na svetu več
ženskih nego možkih. Jaz nisem o tem
prepričana, in če bi hotela priti do takega
prepričanja, bi morala imeti pred očmi
statistične tabele o deželah vsega sveta.,
189
To bi nas potem najbrže uverilo, da je šte-
vilo ženskih povprečno enako številu moških.
Pa recimo, da je res več ženskih nego
moških. Zadnjih je torej manj. Izmed teh
je mnogo, ki se jih posveti duhovskomu
stanu in ti se ne poroče. Drugi nimajo
pozicije, ki bi jim omogočila poroko, tretji
se prostovoljno ne oženijo, četudi bi se
lahko itd. Ako tedaj od števila možkih
odštejemo ravnokar imenovane, vidimo, da
je naravnost , nemogoče, da bi se vse
ženske, ki so v to sposobne, pomožile.
Recimo torej, da se jih utegne poročiti
tri četrtine, kaj pa bo z ostalo četrtino ?
Ali naj do smrti ostanejo doma na stroške
starišev ? In ako isti pomrjejo, kdo bo
skrbel zanje ? Bratje — ali ti se poročijo
in potem skrbijo seveda za svojo družino.
Kaj naj bo torej ž njimi ?
Edino, kar jim ostane, je to, da si
same služijo kruh. Nekatere, da se otre-
sejo skrbi za ljubi kruhek se — prosti-
tuirajo. Najjednostavnejši način zaslužiti
kruh pa je, ako dekle postane služkinja.
Služkinje pa ne morejo biti vse. Eni pri-
manjkuje fizične moči, drugi ne dovoli
tega njena ponosna nrav, rojstvo, ljudski
predsodki. Ženska si je torej iskala in
tudi našla dela v raznih skladiščih, delav-
nicah in uradih. Njen možki sodrug, on, o
katerem se govori, da je njen tovariš in
njena podpora v življenju, ni naštl v sebi
niti iskrice usmiljenja ž njo, ki je tako šibka
in nežna, ako je opravljala v skladiščih in
pri stavbah težka dela s sramotnimi pla-
čami. Ali, da se je ona drznila pogledati
v razne komptoarje in urade, to mu ni
bilo prav. Ni mu moglo in ni mu hotelo
v glavo, da ona zaseda javne službe, in
tedaj je začel kričati, da je ženska vstvar-
jena za kuhalnico in šivanko in pa zato,
da skrbi za družino. Ni pa pomislil, da ji
je to mnogokrat nemogoče, jednostavno
zato ne, ker — je nima.
Da se tedaj ona gnete v urade in
prevzema službe, katere je dosedaj zasedal
le privilegiran možki spol, tega ji ne more
odpustiti.
Zakaj se pa večina možkih protivi
ženski osamosvoji ? — Težko, težko vpra-
šanje, a še težji odgovor.
Marsikateremu možkemu sem že sta-
vila to vprašanje, a vedno so mi rekli, da
temu ni mogoče tako hitro odgovoriti, da
pomislijo malo in da mi potem odgovorijo.
Ko pa le ni prišlo do odgovora, sem skle-
pala, da mnogi se protivijo, a ni niti nj m
samim prav jasno, čemu. Čudno se jim
vidi, da ne bi več ženske dandanes samo
predle, šivale, pletle itd. in čakale, da jih
kdo milostno — poroči. In pa tradicija,
tradicija! Vedno in povsod se govori, da
ženska mora ostati pri ognjišču, in sedaj
naj bi bilo drugače?!
Nekateri možki pa menijo, da ženska
dela možkemu konkurenco. Res je, dela
mu konkurenco, a tega je sam kriv. Zakaj
ne zahteva, da je žensko delo ravno toliko
plačano kakor možko ? To mora zahtevati.
Komaj bodo službe urejene tako, da bo imela
ženska povsod plačo enako možkemu, pa
se bo nehala vsaka konkurenca. Saj trdite
vedno, da je ženska manj zmožna, manj
razumna in ne vem, kaj vse še manj nego
vi. Če je vse to res, pa bodo gospodarji
sami jemali v službo možke raje nego
ženske. Če pa to ni res, pa bo tudi dobro,
ker v tem slučaju bodo jemaU v urade
one možke in one ženske, ki bodo za to
sposobne, a drugi in druge si bodo po-
iskale službo primerno svojim močem, zna-
nostim in sposobnostim. Tako bo imel
vsak šef uradnike in uradnice, ki mu bodo
po godu, a uslužbenci delo, ki bo primerno
njihovim močem.
Nekateri bodo ugovarjali, da bi se na
tak način prenapolnile pisarne in uradi in
da bi nazadnje ne bilo dela niti za spo-
sobnega uradnika. Nič se ne bojte tega !
Trgovina, a še posebno industrija napre-
duje od dne do dne. Vedno in vedno
slišimo   o  novih  iznajdbah,   podjetjih   in
190
žgtadbah. A vse to potrebuje zopet in zopet
delavniVi moči. Dela torej ne zmanjka, a
delavcev manjka vedno in vedno. Saj so
ravno t? dnij tožili v kranjskem deželnem
zboru ... da manjka delavcev. Na občin-
skih uradih v Trstu, Gradcu in drugod
tožijo (?) o velikem pomanjkanju sloven-
skih uradnikov. Najbolje se torej mašču-
jete tem vsiljivim ženskam, sedaj, ko so
se že prerile v razne urade ter vtikajo nos
povsod in se ne dajo odpraviti, s tem, da
jim priskrbite plače enake vašim. S tem
jim uničite vsako konkurenco ali pa uni-
čite vsaj konkurenco onih elementov, ki
slučajno nosijo hlače in imajo zato popolno
pravico konkurirati z Vami, četudi so manj
sposobni kot ženske ali pa celo nespo-
sobni.
Vzrok, da se možki protivijo ženski
osamosvoji, tiči tudi v tem, da je tisoče
in tisoče srednješolske mladine, ki si išče
zaman službe v raznih uradih, ker jih
ženske izpodrivajo s tem, da za manjšo
plačo opravljajo isto delo. To je seveda
konkurenca. Ali, kakor rečeno, nehala bi
koj, ako bi bile plače uradnic enake pla-
čam uradnikov. Potem bi pač šefi ne gle-
dali na to, je li kompetent možki ali ženska,
ampak bi sprejeli onega, ki bi imel boljša
spričevala, večje zmožnosti in sposobnosti
ter bi bil bolj pripraven iz raznih posebnih
razlogov. Sicer pa, res je, imamo mnogo
duševnega proletarjata, mnogo srednješol-
ske mladine, ki zastonj išče službe. Sedaj
pa vprašam : Zakaj se ista mladina ne
poda na višje šole in se tam ne pripravi za
kak boljši, vzvišenejši poklic, nego je kom-
ptoaristov, ko ima vendar vse predpogoje
zato, srednje šole namreč ? Marsikdo mi
bo odgovoril, da nima sredstev, a jaz zopet
odgovorim, da ni to glavni vzrok. Glavni
vzrok, da ne obiščejo više šole, je, po
mojem mnenju, pomanjkanje energije, volje,
delavnosti, življenske sile sploh. Mnogokrat
smo slišali, da je marsikdo dospel do krasne
karijere brez  najmanjše pomoči od doma
ali drugod, izključno s svojo delavnostjo
in energijo. Zopet bo kdo ug^ovarjal, da je
kdo srečen, drugi zopet ne. Ha, ha ! Ne
bodimo fatalisti. Bodimo raje uverjeni o
resničnosti pregovora: »Vsak je svoje sreče
kovač«. — In če kdo nima moči in volje,
da bi nadaljeval pričeto delo, bodite uver-
jeni, da tudi v pisarni mu bo i.ste primanj-
kovalo.
Drugače pa je z žensko. Ona nima, ali
vsaj pri nas ne, zadostnega števila sred-
njih šol in se ne more torej pripravljati
za boljše službe in poklice. Da ni nam
dovoljen vstop v vse srednje šole, je kri-
čeča krivica. Da, možki, ki hočejo biti
edini zastopniki tega toliko opevanega,
najbolj popolnega bitja, »človeka«, poza-
bijo na najprimitivejša človeška prava, ko
branijo svojemu sočloveku drugega spola,
da se izobrazi, kolikor mu dovolijo njegove
duševne in telesne moči ! No, jasniti se je
začelo tudi v tem oziru. Ali, dokler se ta
krivica popolnoma tie odpravi, moramo se
zadovoljiti s tem, da služimo svoj kruh s
slabo plačanimi službami v pisarnah in
uradih.
Tudi izgovor torej o možkem dušev-
nem proletarjatu ni dovolj utemeljen in
najbrže ni tudi glavni vzrok, da se možki
protivijo emancipaciji. Glavni vzrok bi
morali torej iskati drugje. Po mojem mne-
nju tiči v možkem egoizmu.
S tem, da se ženska vporablja v javnih
službah, se bliža konec možki komoditeti,
ker si mora sedaj vstrajno iskati in skrbno
držati zasedeno m.esto, ako noče, da ga
kdo izpodrine, če treba tudi ženska. Dokler
ni bilo nje v javnosti, se ni bdo treba bati
za ekzistenco. Ako ni imel energije, samo-
Ijubja in ponosa, da se je povspel više,
nego ga je v dobi nezavedne mladosti
pahnila usoda, je lahko upal, da dobi kjer
si bodi službico, ki ga gotovo preživi, če-
tudi skromno. Sedaj mora ladi ženske
konkurence, ki ekzistira ravno vsled kri-
vične uredbe v plačah, skrbeti, da pride.
191
višje, nego je ženski mogoče vsled kratenja
srednješolske izobrazbe. Konkurenca torej
ga sili na intenzivneje in energičneje de-
lovanje, in to komodiiemu možu ni prav.
Pa tudi njegovo samoljubje je ranjeno.
Do sedaj je bila ženska navezana z vsemi
mogočimi vezmi na možkega. On je skrbel
za njeno hrano, stanovanje, obleko itd., a
zato mu je morala biti brezpogojno udana,
slušati m ubogati ga je morala v vsem in
povsod. In kako ne ? Saj mu je morala
biti hvaležna za vse, vso, morda celo za
življenje (?) In on je bil kolikor toliko
opravičen zahtevati slepe pokorščine od
nje, ki je morala vse njemu zahvaliti. Ni
mislil, da mora biti on njej ravno tako
hvaležen za marsikatero krasno in morda
za najkrasnejše ure v svojem življenju. Ni
pomislil, da bitje, ki mu mora biti slepo
udano, je le na pol človek, ko vendar
nima svoje volje in ne sme svobodno od-
ločevati s svojimi čustvi. To bi moralo
njega, moža, šele raniti v samoljubju, ako
je pomislil, da ženska, ki mora biti nje-
gova družica in tovarišica v življenju, je
k na pol človek, ker je bitje brez vo-
lje, in da bi mu ne bila morda nikoli
vdana, ako bi smela prostovoljno odloče-
vati. Vsega tega ni pomislil. A sedaj ve,
da jo izgubi iz svoje nadvlasti, ako se ona
emancipira, da ne bo več samovlastni go-
spodar čez njeno življenje in srečo, in to
mu ne da miru. To je po mojem mnenju
giavni vzrok njegove mržnje do emancipa-
cije. Tudi tega ne pomisli, da bi moral biti
šele tedaj po pravici ponosei,, ako se mu
uda svobodna, prosta, samosvoja ženska,
ne zato, da bi jo preživljal, ampak v bla-
ženi, osrečujoči ljubezni. Ponosen bi moral
biti šele tedaj, ko bi imel na svoji strani
bitje, ki je popolen človek, ki ima svojo
voljo in ki ravno s to voljo v zvezi s
svojimi čustvi in pametjo odločuje njemu v
prilog. Razmerje med emancipirano žensko
in možkim bi bilo potem lepše, vzvišenejše,
ker bi bilo razmerje med človekom in člo-
vekom, med enakoveljavnimi bitji, ki sku-
šata drug drugega vzajemno osrečiti.
.Smelo trdim torej, da je pač možki
egoizem največji sovražnik ženske osamo-
svoje. Rada odneham od svoje trditve in
celo hvaležna bom onemu, ki mi pokaže,
kje je prav za prav glavni sovražnik te
preklicane emancipacije. Sicer pa mislim,
da bi možki bolje reševal to nalogo, ko
sam ve in čuti, kje ga »čevelj tišči« z
ozirom na to sedaj že popularno in sve-
tovno vprašanje.
FANTAZIJE IZ LJUTOMERSKIH GORIC.
FREVEL V. S. FEDOROV. DUNAJ.
II.
Plove mrak nad Muropolje
z ogerskih planjav neskončnih,
pada tja na žitna polja,
na cvetoče travnike.
In temnijo se gozdovi,
in objemlje jih tišina,
seli v nje se ncčni mir.
Vrača v kočo se tihotno
z nemih trat seljak utrujen,
in zvenijo mu glasovi
sreče tihe, nepoznane
skozi dušo mračno, trudno :
.. . Ah, da spet si odpočijem ! . ..
Pada mrak na Muropolje
z ogerskih planjav neskončnih,
.skozi mrak nad iluropoljem
pa zvene akordi tožni
pesmi ljudskega trpljenja ...
MAGDALENA. \
J. .s. MACHAR. Z DOVOLJENJEM PESNIKOVIM "
PREVEL ANT. DERMOTA. PRAGA. 
VII.
Kakor starček zadovoljen,
gleda sem iz vogla trga
nizka, čista, rjava hišica
z okenci zamreženimi.
Todgredoči (če pristaši
prapora so vladne stranke)
192
na slepo pozdravljajo kar,
s spoštovanjem v zadnje okno.
»Volny Občan« pa v nje meri
vsakih 14 dnij z dovtipom
svojim, njegovi pristaši
zlobno izzivaje vanje
se reže — in vendar v oknu
tem je mirno, celi dan. se
stvar človeška ne premakne
v njem, do tal visi mi tiho
dvoje kril obokastih —
čipkastih zastorjev dvoje.
A za njima v senci skrita
hiše te gospa, seveda,
ves dan plete nogovice.
Kakor zlobna stara sfinga
kot k fotelju bi prirastla,
nič ne vstane, se ne gane,
samo njeni tolsti prsti
gibčno žice sučejo.
Na širokem nosu oster
ji čipi nanosnik v licih
rdečih, kot dve kaplji srebra
živega ji šviga pogled.
Motri trg na levo z desne,
gor in dol, uiti nič ne
more ji : Žival, ni človek,
list papirja, gnan od vetra,
na trgu nobeno okno
in nobena lina v strehi.
Vdova ta priletna (mož njen
bil je nekdaj prvi svetnik,
na jesenskih lovih vstrelil
neki strelec neukretni
ves naboj mu v trebuh je),
hčer ima, ki 30 ji
vesni že greni življenje,
poljski, hišni so dohodki
skromni, stežka le živita
kakor druge patricijske —
tak življenje le poraja
jezo nad usodo lastno,
jezo nad človeškim rodom.
Kakor tisti stari Merlin,
ki romantiki slave ga,
na pomolu sedi okna,
opazuje z bistrim okom
vir življenja in zaton ;
v glavi svoji vse pretekle
in prihodnje čase čuva,
vse najskrivncjše ve čine
mestnih bližnjikov nestalnih —
in to vse je kakor balzam
njeni razzlobljeni duši . . .
Bilo v dan je po izletu.
Zgodaj zjutraj okrog 8,
ko po trgu se potika
mestna mladež s torbicami,
prišla je gospa županja
z svoje hiše nenavadno
hitrega koraka. V plašču
dolgem barve kavne, ki pri
hoji nepokrito kazal
belo spodnjico je, in brez
pudra na obrazu, lasje
nesčesani, neskravžljani,
v polni sapi šla naravnost
k hiši je na voglu trga.
Vstopi v sobo. Na pomolu
okna mi čepi resnobno
gospodinja z nogavico.
Frau von Fischmeister sedi tu
v pozi ravni kot vojaški
poleg nje. V polkrogu dalje
komisarka, dama polna
peg', oči škilečih, potlej
poštarica, tenka, kakor
z voska je obličje njeno.
Frau von Janik, suha vdova,
štirih hiš lastnica. Vse so
v plaščih, pri vseh kuka spodej
spodnjica ven, le površno,
v naglici so vse sčesane.
Ob piano opiraje
vela, suha hči domača
tam stoji na strani.
A županja kar obstane
sredi sobe brez besede,
193
Nje oči z očmi gospej vseh
srečajo se, trikrat resno
z glavo mi pokima, kakor
rekla bi : Zdaj pa imamo !
Vidite ! — Molče pristavi
stolček si do polokroga.
»^ikandal!« nakrat zdaj izbruhne
Frau von Fischmeister. In z glavo
vse prikimajo. Županje
polna prsa pa se vzpnejo :
»Saj sem rekla! Ich sag's immer:
man hat eine gute Nase ! . . .
Zdaj pa vse smo blamovane !
Celo mesto blamovano !
Doktor le roke si mane !
Njega Schandblatt bo spet žvečil
leta pol ! Škandal ! Škandal !
»Bubenstück«, de Frau von Janik,
»Jurijev! I Praga, Praga !
Prager Leben ! «
Gospodinja
hčeri svoji zdaj pomigne:
»Clotild, geh' jetzt in die Küche.
To za tvoja ni ušesa.«
»Aber Mama !<
»Clotild!;
Clotild
gre zdaj ven, zalušči vrata.
»Taka cela je rodbina« —
suho, strogo je počela
gospodinja, »njega oče —t
in izmed spominov svojih
zdaj historijo potegne
nemoralno in nesramno
o očetu Jurijevem.
Dame vzklikajo: »Škandal !i;
»Schrecklich!« In županja pravi:
»Schaut's mal an! Das sag' ich immer!«
Gospodinja pa dostavi
še dogodbico o dedu.
Spet ti vzkliki, začudenje.
Dovrši, in mala pavza.
»Arme Räthin !« zdaj županja
vzdihne. »S kakšno jo omamil
neki je zvijačo !«
»Svetnica je tu le malo —
že vom Haus aus •— komisarka
s prsti desne roke vrta
si po čelu — »to je, mislim«.
»In ta očka, raportiral
Kavka mi je baš zdaj zjutraj«,
spet županja pripoveda
(Kavka, mestni stražnik, zjutraj
zmir k županovim zaide
v kuhinjo, županja pa ga
zaslišuje pri kosilci,
kdo in kdaj ponoči, kakšen,
s ktere krčme šel domu je
itd.), šel ob sedmih
v dvorec je in za minut par
spet se vrnil. Kavka, sag' ich.
ist ein geriebener Kerl,
hitro k njemu se prismuče,
starec pa začne hvaliti
hčerko svojo, starc> teto,
Jurija in naše mesto —
danke bestens. Kavka skratka
zvedel je, da gospod Jurij
njega žepe je napolnil
s penezi — man sieht ja daraus,
dass ein Vergnügen Geld kostet.
Starec vrnil se je v Prago.
Kavki rekel je, da pride
spet. češ, tu ljudje so dobri,
da najraje semkaj bi se
preselil — o, schöne Absicht !«
Zopet pavza. Komisarka
zapazivši hip ugoden
za kak govor imeniten,
pa zakašlja, nje oči še
bolj zaškilijo in. z gla.som
pridušenim govori o
194
tisti kasti deklic, h kterini
Luci se prišteva, in o
hišah teh pripoveduje,
kjer jih po deset, po dvajset
baje biva, in o malih
sobicah in njih opravi,
orgijah, ki vganjajo se
tam v trenotkih žgočih nočnih ;
— od strani pri tem županja
vanjo gleda : komisarka
zdi se v hipu tem ji kakor
kakšen stradavec, ki vabi
pred oči si jestvin sklede ;
druge dame jo pazljivo
slušajo, kot se posluša
stara, davno znana stvar,
ki pa spet se rada sliši —
komisarka nadaljuje,
krepke si besede zbira,
časih z gesto ilustrira,
časih pomežikne z okom.
Govor se o tem razprede.
Frau von Janik, poštarica
vesta mnog in lep detajl.
Frau von Fischme'stcr tu vstane
Videle ste dobro včeraj,
kak očitno se vrtil je
Jurij okrog davkarjeve ?
Anda ist ein g'scheites Mädel,
ali vendar dobro bo, če
damo migljej davkarici.
Ptička tacega drži naj
fern vom Leibe.«
»Ko bi znala,
kaj si Räthin o tem misli«,
krene zopet poštarica
v stari téma.
Gospodinji
pletenje v naročje pade :
»Man kennt ihre Affenliebe
zu dem Neffen. Konečno še
bo soglašala vesela,
da magnet svoj ima Jurij
kar doma«.
».Škandal, škandal!«
konstatira Frau von Janik.
»In pa včeraj — videle ste,
kak ta naša reine Taube
se branila je igrati ?«
zdaj začne gospa županja,
»in kak hitro je ušla nam? - -
Bržkone jo vest je grizla
v družbi nas ljudi poštenih.
Jakobina poiskala
si je v gozdu. Vrana k vrani - —«
Zdaj raz stene zagrči mi
ura stara kot bolnik, ki
rad bi kašljal, in zdaj bije :
že enajsta.
»Ach, schon elfe !«
in županja mi poskoči,
»Mittagsessen!« Dame za njo.
Vrata odpre brž županja.
Clotild rdečega obraza
svetlih in debelih očij
skoro da je v sobo pala.
In županja se nasmehne.
»Adje!« poslove se dame.
Gredo . . .
»Clotild!«
Mama, bitte.
1 Clotild, to je unanständig;
ne posluša se za durmi« —  —
zdaj začne mi gospodinja ...
S knjigo v roki Luci grede
blizu 2 popoldne z dvorca.
Stara teta po obedu
malo dremlje, v sobi vroče
je, soparno in povsodi
195
sitnih muh je polno, ki v tem
popoldanskem času zde se,
kakor da so najbolj čile.
Pri obedu je izročil ,
Jurij z malo ironijo
lep pozdrav ji od očeta . . .
Ah, ta oče . . . Stresla se je,
dalje več ni spraševala,
kdaj, kak prišel, li odšel je,
v hipu tem se ji je zdelo,
kot bi se koščena roka
z nje minulosti stegn'la
od nekod, kot bi jo vlekla
dol za krila rob nazaj spet . . .
Malo jedla je, prav nič ni
govorila . . .
Zdaj koraka
v svetli progasti obleki
s solnčnikom razpetim k parku
grajskemu polagoma. Po
solncu gre, v tej ulici ni
sence. Nehote mi gleda
osvetljeni zid, ki se od
njega vroči tok odbija.
Ne premišlja nič, prav nič na
misel dnes ji ne prihaja,
samo čustvo brezuzročne
jo teži tesnobe. Music
zasleduje množice, ki
grejejo po zidu se ; nje
jih spiasi korak, v polkrogu
dvignejo se, njih telesca
bliskajo kot jeklo se in
padejo na tla kot bi jih vrgel.'.
Kar pogleda. Nji nasproti
Frau von Fischmeister koraka
s komisarko. Luci krepko
stopi, tu pa obe dami
na nasprotno gresta stran ...
bližata se . . . srečajo se
Luci klanja se spoštljivo . . .
nič odzdrava ... v živ pogovor
zatopljena gledata v stran . . .
gresta mimo . . . Spet, kot preje,
bolj polahko gre Lucija . . .
v tilniku začuti zdaj-le
tisto čustvo tak bodeče,
kot kadar na nas od zad se
kdo ozira. Nehote se
zdaj obrne : Obe dami
gledata za njo, stojita,
Luci znova se priklanja,
skoro plašno in v zadregi —
nič odzdrava, spet se urno
obrneta, gresta dalje ...
Luci hipno zardi se :
instinktivno jo bojazen
zdaj prešine. S tem in onim
se miri — a ost neznana
v duše ji tiči globini . . .
Pride v park. Vonjav zmes raznih
k nji zaveje. Karafjati
se pestre na levi, blizu
nekje pa diši ji čremsa,
agate in prve rože ;
vonj orehovega listja
prevladuje, ona v velik
drevored orehov pride.
Po stezi na levo krene
v rokoko oddelek stari.
Blizu pota v bujni travi
časih kos poskoči tiho,
tajnostno jo pregleduje
s pogledom živahnim svojim.
Penica nad glavo njeno
oglasi se. In čebele
krog ušesa ji šumijo —
sicer tiho . . . sveto tiho . . .
Po stopicah gre kamnitih,
ki ob njih obtolčene so
stare sošce na držajih,
v stari park. Tu jesen, platan,
kostanj s cvetjem rožnordečim,
stare breze steljejo na
tla mi senco neprodorne.
Tu je zrak bolj hladen, vlažen.
V stari fontani, kjer nimfa
mahovita, brez roke že 
196
davno več no toči vode,
polno listja gnilega je.
Klop nekoliko podrta
v senco vej zakriva se.
Drevja vrhi trepetajo
šusteč tožno.
Luci stopa
nehote previdno, tiho,
kot bi bala se motiti
sen te mrtve minulosti.
»Še bolj tiho!« oglasi se
poleg nje naenkrat.
Luci
vsa prestrašena obstane.
Gabra veja se odgrne,
na klopici tam sedi on,
znanec jetični včerajšnji.
Spet tak mirno vanjo gleda,
desno oko se umika
zopet nekam — na upalih
njega licih spet leži
senca zelena. — In Luci
stoji, nekaj zadržuje
tukaj jo — njegovo gleda
roko mi koščeno. Tisto
spet sočutje jo prešine,
rada bi mu nekaj rekla
ljubkega — in nežno, tiho
vpraša ga: »Je-li dnes bolje?«
On nasmeje se : »Ni. Bode.«
Ona kima z glavo.
»Kaj pa
čitate?« jo vpraša ti.šje.
Da mu knjigo.
»Verze !« naglo
se namuzne.
Vprašujoče
gleda ona vanjga.
»Iz vse
svoje duše jaz sovražim
to današnje rimovanje«,
se razčili, »poštenjak ni
pesnik danes ! Ko napiše
le vrstico, se napenja,
slova suče, stavke, rime —
vrag jemal ga, da govoril
malo bi človeški ! Piše
0 ljubezni in zvestobi
in o mesecu, o zvezdah,
dobro slavi in preklinja
lumpe, liže črevlje starim
kraljem, vitezom, gospicam
njihovim in prerokuje
krasne dobe vlasti svoji,
zlati vek človeštvu vsemu —
oh, tako koščeni pojmi,
kterim davno manjka mozga !
1 no, komu pa to piše ?
Našim buržoazijcem ! Ti so
praktični za vsako colo !
Če šestico da za knjigo,
rad iz nje i kaj imel bi !
Hvalo starih dobrih časov,
boljših dnij prerokovanje —
buržoa to rad prečita.
Potlej himne humanite
in pravičnost in sočutje,
čednost in dobroto — pojte
te mu njega ideale,
kot bi ga pošegetala
po hrbtu — to njega blaži,
to on ljubi, kadar časih
po sešitku seže verzov !
Ne da bi to jeka našlo
v njega duši, srcu, krvi —
ne, ne, ne ; pa misli si po
v šoli vcepljeni navadi,
da to njemu ne škoduje,
njega sinom, njega hčeram —
in pa : to je lepo tiho !
Le podirati ne ! To mu
živce razčiluje ! Boji
prekucij se, revolucij.
In tak naša poezija
197
v tej konservativni struji
teče cela — cela, cela!«
in na klop zažene knjigo.
»Kaj me briga!« pomiri se
in s pogledom motri Luci
in ji čita raz obličje,
da ga mnogo ne razume.
A oči se svetijo ji
v razčilenju ; milo ji ta
glas zveni in zdi resničen
se ji in prepričevalen,
in tak ona si le misli,
da je res to . . .
»Tu se skrijte«,
zašepeče naglo, poleg
sebe kaže na klopico.
Luci bliskoma ozre se,
že sedi. Korakov dvoje
pesku hrešči. . . glavi dve se
vidita že : ena vitke
davkarjeve plavolaske,
druga Jurija ... On zre ji
na sence . . , po strani ona
— preračunjeni ta pogled ! —
»nikdar ne zaljubim se, moj
ideal bi bil, živeti
med zidovi samostana« —
nadaljuje ona in se
razgovori hrepeneče — —
Mimo sta ... Za njima tiho . . .
»Jurij, Jurij, glupi kaper«,
smeje se bolnik.
»Vam znan je ?«
»Součenec . . . prej prijatelj . . ,
Komično«, se spet zasmeje,
»on, poznatelj ženskih src (kot
hvalil se je), radostij vseh
sit in slastij, ta dozdevni
omrzelec, ta ljubezni
diplomat prezviti — vjame
se na prvo žabico, ki
mu črez pot priskače ! Smešno !
Morda bo iz tega svatba.
Gospice instinkt je dober :
smejčka se kot na deželi
deve se smeje, krepostno
zatajuje se, pa zopet
malo nas izzivlje — vrhu
tega nadih romantiške
sentimentalnosti — evo,
na to žuželko se vjel je
kaper naš blazeovani —
bogdaj srečo — kakor pravi
mati moja, za 2 leti
začneta se debeliti,
naveličata in skregata se
in privadita se — vendar
pusto je življenje tako !
Toda kaj bi ••- vse življenje
le postranskega je nekaj,
provizornega — in to je
vse eno, kak ga živimo . . .«
Luci se zanimala z vso
žensko radovednostjo za
novo je dvojico samo.
Z radovednostjo le — nič več.
Sicer zadovoljen mir ji
leže v dušo, ko odšla sta.
Zmisli si, češ, tak je menda
drevu, ko odrežejo mu
suho vejo . . . Nje razmerje
k Juriju ji zdaj je jasno,
sestrstvo le . . . Tako rada
srečo vso jima privošči,
Jurij tudi zdi se boljši
v hipu tem ji, čuti dobro,
da odpušča nekaj mu, da
sklepa mir z njim, da doma mu
stisne roko . . . Dalje čuti,
da jo nekaj približuje
k njenemu neznancu.
»Provizorij moj se tudi
završi«, dodene trdo
on, kakor le sam za sebe.
198
»Zdaj še niste nič zakašljai«,
ona teši ga.
»Kaj pač to . . .«
hipno roka njega prime
nje roko. Pogleda vanjga,
presenečena se stresne —
kar g-a ona prime z dr\igo.
Hipna ga slabo.st skrivi, lesk
medel mu oči polije,
v senci zeleni se zdi ji
bled pošastno njega obraz,
trudno sope on grčaje.
Vsa prestrašena ga gleda :
kar navda soču'je silno
jo — sočutje ? . . . in z rokami
svojimi glavo objame
mu, poljubi ga na čelo,
in drži ga, v razčilenju
s prsti svojimi igraje
v njegovih laseh ... v tem hipu
v prsih njenih je donelo,
kot bi širne reke struga
v njih valila se ; medloba
lije v glavo ji opojna,
in v oči, ušesa ; vse krog
zginilo je —¦ ona le sta
še ostala — — krog praznota
na strani se vse razširja —
v sredi ona dva . . . Polahko
on oči odpira . . . tiho
v daljo nekam se zagleda
med vejevje. . . potlej lahno
roki sname nje in sede
malo dalje v stran : »Dnes še ne,
za IG, 14 dnij morda«,
odkašljuje se, »bo konec:.
Luci zasolzi oko se.
Vanje dolgo on ji gleda
zadovoljno, kot bi bilo
to mu v olajšavo. »Glej no,
krasen zapad«, zašepeče
pologlasno . . .
»Je-li res to«,
hipno vpraša z močnim glasoni,
»da ste njega . . . ljubica?«
Luci vstane, v licih vsa ji
kri plamti: »Kdo je to rekel?«
Celo mesto.
»Ne, ni res, ni !<
»Konečno«, on tiho pravi
brzo z mirom apatiškim,
»kaj zato ? Vse mesto danes
vašo zgodovino ve, in
žitje vaše kakor knjiga
je odprta in vsakteri
z blatom jo le onečedi —«
Luci sklene obe roki :
»Nisem, nisem, vam prisegam.
Blato . . . da, šla sem po blatu,
zdaj čem znova spet živeti . . .
žitje novo . . . drugo . . . čisto . .
solze lijejo z oči ji.
»Buržoa ne dovoli vam,
vas ubije«, tožno reče.
»Novo žitje . . .« on ponavlja,
»zakaj gre ? Da bi ljudje na
vas drugače gledali ?
Da bi bila njim enaka?«
Maje z glavo »nikdar, nikdar.
Buržoa nič ne odpušča,
ne pozabi nič. Oh, rad bi
vendar še doživel dobro,
ko se gnili svet njegov in
vredbe njega vse lažnjive,
in prevara, glupstvo, zloba,
ko se to na kosce zgrudi!«
Srd ga notranji prešinja,
v prazno zre, v očeh igra mu
listja zeleni odlesk kot
igle . . . Potlej zopet kot bi
spoznal smešnost jeze svoje,
tiho govori: »Tak htel bi
časa struje te pognati
vsaj za kakšnih 20 let !
199
Za let 20 bo drugače . . .
Za let 20 bi vi bila
tukaj srečna ... za let 20
bi i jaz nerad umiral . . .
Dnes oba obsojena sva,
izgubljena ... A v celoti :
to življenje . . . Vse jedno je,
kak živimo je ... je nekaj
provizornega ... če potlej
kaj bo , . . ali ne — kdo ve ?«
Luci ne posluša, nakrat
jasno ji je srečanje to
z damama dnes . . . Čustvo groze
zgrabi je. Ta celi park se
zdi sovražen ji, in spomni
se miru na dvorcu, tete,
dobrih bledih teh očij in
kot po mamici otroku
stoži se po njih ji . . . Vstane . . .
tiho roko mu poda in
proč obraz obrača . . . stisne
ji molče jo . . . In odhaja,
zmir bolj urno, dokler da že
skoro v teku ne obstane
v drevoredu, kjer oreha
listje močno vonja ... tu gre
polahkoma z glavo k zemlji
sklonjeno v rezignaciji
topi, kot žival, katera
čuti smrad krvi iz
klavnice . . .
DVOJNA MORALA Z OZIROM NA
DETOMORE. IVANKA KLEMENČlC.
Vsakemu doraslemu človeku je znano,
da k obuditvi novega človeškega bitja v
življenje treba vzajemnega čina dveh,
spolno različnih oseb — moža in žene.
Abstrahirajmo od postranskih okolnosti,
ki o tem igrajo svojo obteževalno ali olaj-
ševalno vlogo — tu je govora le o spol-
nem občevanju izven zakona — in na kratko
konstatirajmo pravilo, da sta za vzajemni
čin in vse njega  posledice  logično  tudi
vzajemno odgovorna dotični mož in
ženska. No, tega naravnega pravila pa
postave ne poznajo, ali pa ga vsaj ne
izvajajo konsekventno, kar se v posebno
intenzivni luči kaže ob slučajih detomora.
Tu se samo vpraša: kdo je bil na umoru
otroka vdeležen z dejanjem ali nasveti.
Večinoma pada vsa krivda na mater, ka-
teri edini se je naprtila vsa odgovornost
za posledice spolnega občevanja. Moškemu
se je prisodila le dolžnost, skrbeti za even-
tuelnega otroka v gmotnem oziru, a tudi
k spolnovanju te dolžnosti ga sodnija pri-
sili le tedaj, ako najde pri njem gotovo
mero materijelnih sredstev. Seveda se o
tem večini moških ni težko obraniti te
dolžnosti, bodisi da prikrijejo del svojih
sredstev ali pa jih zapravijo. Čegar gmotna
sredstva pa ne presegajo določene mere,
temu pa se sploh ni treba brigati za po-
sledice spoinega občevanja. Nasprotno pa
je ženska primorana, skrbeti za eksistenco
svojega otroka v vsakem slučaju, pa naj
je tudi brez vsakih gmotnih sredstev in
ob tem nezmožna za pridobivanje istih,
vsaj ne v dovolni meri.
Ako pa nezakonska mati umori svoje
dete bodisi iz bede, ali sramote itd. ter pride
radi tega pred sodišče, obsodi jo isto na
večjo ali manjšo kazen, a za onega, ki je
v jednaki meri povzročil eksistenco umor-
jenega deteta ter bi torej logično moral
nositi jednako odgovornost za to njegovo
eksistenco — za očeta se sodišče ne
briga, če le ni bil aktivno vdeležen na
detomoru. To je vnebovpijoča krivica oz."
zmota, tembolj, ker je navadno možki tisti
del, ki išče v spolnem občevanju le frivol-
nega uživanja, a ženski je skoraj vedno
le izraz udane ljubezni, in ker je glavni
vzrok detomora vedno baš ta, da je možki
zapustil žensko, s katero je spolno občeval,
dobro vede, da ga ne veže nobena formalna
odgovornost, ter je tako nezakonska mati
ostala sama s svojo sramoto in skrbjo za
oskrbo deteta.   •
200
število detomorov bi nedvomno znatno
padlo, ako bi se postavno uveljavila so-
odgovornost možkih za eksistenco otrok.
Možki bi se potem ne igrali tako lahko-
miselno in brezskrbno z žensko častjo in
mnogo manj bi bilo nesrečnih žensk. Tudi
v slučaju, kadar bi možki ne hotel ali ne
mogel v zakon vzeti ali dalje ljubiti ženske,
s katero je svoj čas spolno občeval, bi
vsak vsaj materijelno pripomogel za oskr-
bovanje otroka ter bi b.la tako ženska ob-
varovana vsaj izkušnja ve, da izvrši detomor
radi pomanjkanja.
Glavno pa je : Doli z dvojno moralo
na celi črti !
SAVINSKI VENEC. ZLOŽIL ŽIGA
LAJAKOV-MOZIRSKI.
VI.
Logarjevi dolini.
Ti svet prelep, planinski svet,
iz dnu srca pozdrav ti vnet,
pozdravljen cvet in kras planin
in ti, najlepša vseli dolin.
Tu kos nam raja še cveti,
očit ves božji kras leži,
ki dičil je nebeški vrt,
prvotni sreči razprostrt.
Kot v dolu jezero temno,
kjer bajne lilije cveto,
tako ležiš tu vrh planin,
najlepša gorskih ti dolin !
V kraljevo krono ni vkovan
smaragd tako bliščeč, krasiin
kot mični ta planinski svet,
v zelenje ves in cvet odet !
Ponosno na-te zre oko,
srce pa vriska mi glasno :
Pozdravljen cvet in kras planin,
in ti najlepša vseh dolin !
BORIS GODUNOV. A. S. PUŠKIN.
PREVEL EDVIČ.
VII. Krakov. Dom Višnevjeckega.
Samozvanec in pater Černikovski.
Samozvanec. Ne, oče moj, težav ne bode
mnogo !
Predobro jaz poznam duh narodov :
Pobožnost prenapeta ni njegova ;
A vzgled vladarjev jim je vedno svet.
Pri tem pa še ta strpnost ravnodušna.
Zagotovim te, da že čez par let
Ves narod moj in vsa iztočna cerkev
Naslednika moč Petra pripozna.
Pater. Naj te podpira blaženi Ignacij,
Ko pride enkrat ta presrečni čas.
A do tedaj, moj carjevič, skrij v duši
To seme božjega navdihnjenja ;
Pretvarjati se pred tem  grešnim  svetom
Nam včasih višja zapove dolžnost :
Ljudje naj sodijo — besede, dela,
Namere tvoje vidi pa le Bog.
Samozvanec. Amen, kdo tam ? (Pride sluga.)
Recite, da sprejemam.
(Vrata se odpró in vstopi tolpa Rusov in Poljakov.)
Tovariši ! Odrinemo že jutri
Iz Krakova. Jaz, Mnišek, za tri dni
Ustavim se pri tebi v Samboru.
Vem, tvoje gostoljubno bivališče,
Tvoj grad ponaša se z velikim sjajem,
A v njem je mlada gospodarica.
Nadejam se, da bodem videl krasno
Marino tam. A vi, prijatelji,
Rusija, Litva, vi zastave bratske
Povzdignite na vraga občnega.
Na mojega krvavega zlodejca.
Sinovi Slave ! Kmalu popeljam
V boj zaželeni vaše hrabre čete . . .
A mnogo novih še med vami vidim.
Gavrila Puškin. Prišli so prosit tvojo
milost, car,
Da daš jim službo, meč.
Samozvanec. To veseli me.
Prijatelji, le k meni. Puškin, kdo pa
Je ta lep človek ? «
201
Puškin. Krubskij.*)
Samozvanec. Ime slavno —
Ti je junak Kazanski kaj v sorodu ?
Krubskij. Njegov sem sin.
Samozvanec. Kaj še živi?
Krubskij, Umrl je.
Samozvanec. Veliki um je bil, mož bit ve,
sveta !
Od tega časa, ko se je pokazal
Z Litvanci pod prastaro mesto Olgo
Kot kruti maščevalec vseh žalitev,
O njem je glas umolkel.
Krubskij. Oče moj
V Volinji je živel do svoje smrti
Na premoženjih, ki mu jih je dal
Batori. Mirno, zapuščen od vseh
Tolažbo je iskal le v svojih knjigah ;
A vendar v tem utehe ni našel :
Od mladega je mislil na domovje.
Do konca je po njej on žaloval.
Samozvanec. Nesrečni voj !   Kako se je
proslavil
Po vsem izhodu v burnem tem življenju !
No, veselim se, plemeniti vitez,
Da se je že pomiril z domovino ;
Pregreh očetov ne spominjati !
Mir grobu njih ! Le bliže Krubskij,.. . roko !
Ni čudno.to? Sin Krubskega pulja
Na prestol, koga ? — Sina  Groznega . . .
Usoda in ljudje — vse je zmenoj.
Kdo pa si ti ?
Poljak. Sobanjskij, šlahčič prosti.
Samozvanec.  Vsa  čast  in   hvala   tebi,
mož svobode !
Tretjino dajte plače mu naprej že.
A kdo si ti? Vesel poznam na njih
Obleko rodne zemlje. To so naši.
HrUŠČev (se globoko priklanja).   Tako jC,  OČC
naš. Vsi tvoji smo.
Preganjani, marljivi zemljedelci.
Izobčeni, iz Moskve smo zbežali.
Car, k tvojim nogam in za tebe radi
Vsi damo glave, da bi naša trupla
*) Njegov oče, knez Krubskij, se je odlikoval
pri Ka-zanu. Padel je pri carju Ivanu Orožnemu v
nemilost. Umrl je v prognanstvu.
Ti bila ko stopnice za prestol.
Samozvanec. Bodite mož, trpini vi ne-
dolžni !
Samo mi dajte priti do Moskve
A tam pa še poplačamo Borisa
Kakor mu gre. Kaj je tam novega ?
Hruščev. Vse tiho je še tam. No, narod je
Že zvedel, da živi še carjevič,
In tvoje pismo čitajo povsodi,.
Vse čaka te. Nedavno je Boris
Dva plemenita kaznoval, ker sta
Na tvoje zdravje tajno pila.
Samozvanec.   O   ti   nesrečneži,   bojarji
dobri !
No kri za kri — gorje mu Godunovu !
Kaj govore o njem ?
Hruščev. Odmaknil se je
V palače svoje žalostne. A grozen
In mračen je. Vse čaka kazni. Zlost
Ga grize. Komaj se še slabo vleče.
Vsi mislijo, da ni več daleč že
Njegova zadnja ura.
Samozvanec. Ker sem usmiljen,
. Želim v resnici njemu skoro smrt,
Ce ne — gorje zlodejcu ! Koga pa
Želi imeti za naslednika ?
Hruščev. Nakan nobenemu ne razodeva,
A kot se vidi, namerava dati
Nam sina mladega Teodora.
Samozvanec. Mogoče zmoti se v računu
svojem.
Kdo ti ?
Kazala. Kozak : Od Dona sem poslan.
Od vojsk svobodnih, hrabrih atamanov,
Kozakov donskih gornjih in od doljnih.
Oči ug-ledat jasne tvoje carske,
Poklonit se ti v njihovem imenu.
Samozvanec. Poznal sem Donce, nikdar
nisem dvomil
Ugledati kozakov v svoji vojski.
Iskrena hvala hrabrim donskim četam.
Mi vemo, da so po krivici zdaj
Preganjani in mučeni kozak'.
No če nam Bog pomore na prestol
Očetov naš h priti, nagradimo
Po starem naš svobodni, verni Don.
202
Poet   (se pribliiža !n ga piijemlje,   globoko se pri-
klanjajoč, za rob njegovega jilašča).
Veliki princ naš, carjevič presvetli !
Samozvanec. Kaj hočeš ti ?
Poet. Vzemite blagohotno
Ta bedni plod truda marljivega.
Samozvanec.  Kaj   vidim jaz !  Latinski
stihi to !
O stokrat sveta zveza meča z liro :
Okrog obeh se vije lovorika.
Pod severnim sem sicer rojen nebom.
Vendar mi znan je glas latinske muze.
Jaz tudi ljubim cvetke s Parnasa. (čita zase.)
Hruščev (tiho Puškinu). Kdo pa je ta ?
Puškin. Piit.*)
Hruščev. Kak pa je stan to ?
Puškin. Kako bi rekel ruski ? Stihopisec,
Šaljivec, ka li.
Samozvanec. Krasni stihi so !
Verujem v pesnikovo proročanstvo.
Zastonj v njihovih prsih ne kipi
Navdušenost. O srečno je podvzetje,
Katerega izid se že proslavlja.
Približi se, prijatelj, dar ta sprejmi
V spomin. (Daje mu prstan.)  Kedar dovršim
svoje delo,
Usode nalog, ko nadenem krono
Očetov svojih, upam da začujem
Spet sladki glas tvoj, veličastno h'mno :
Musa gloriam coronat, gloriaque musam.
Tedaj, prijatelji, do zjutraj, z Bogom.
Vsi. Naprej ! Na  boj !  Da  zdravstvuje
Dimitrij,
Da zdravstvuje veliki knez moskovski !
(Pride Se.)
BELEŽKE.
C. kr. umetno-obrtna strokovna šola
v Ljubljani je izdala svoje poročilo za
šolsko leto 1901/02. Iz tega poročila po-
sne.uamo glede oddelka za umetno vezenje
in čipkarstvo :
Temu oddelku je namen, vzgajati
umetniško izvežbane vezilje in čipkarice.
Poleg tega  naj  oživi  ostanke  istovrstne
*) Malorusi izgovarjajo besedo >poet« piit.
domače industrije, ohranjene še na Kranj
skem, in naj na podlagi pravih, zakonom
sloga primernih principov in po zgledih
dobrih vzorcev omogoči splošno racionalno
izurjenost v belem in pisanem vezenju ter
v čipkarstvu.
Pouk je deloma teoretiški, deloma
praktiški in obsega predmete : nemški je-
zik, slovenski jezik, računstvo in knjigo-
vodstvo, elementarno prostoročno in stro-
kovno risanje, prenašanje vzorov na blago,
rezanje oblik, osobito pa praktiška dela v
ateljejih, ki jim je odločeno največje šte-
vilo učnih ur. Tu se učenke po priznanih
učbah sistematiško poučujejo se seznanjajo
z najvažnejšimi metodami izdelovanja in
dekoracnje, z vsakovrstnim materijalom in
njega dobavo, ter spoznavajo vse zahteve,
ki jih stavlja sedanji čas do umetnoobrtnih
ročnih del.
Za absolventinje se nahaja na zavodu
poseben kurz, v katerem izdelujejo pred-
mete za praktiško uporabo in se priprav-
ljajo za samostojno izvrševanje priučene
umetnosti.
Dela učenk so njih last, ako predstav-
ljajo učni načrt, n. pr. vzorni prti, vzorni
trakovi itd.
Redne učenke dobivajo v to potrebni
materijal od šole zastonj.
Hospitantinje si morajo materijal in
priprave za delo napravljati ob svojih
stroških.
Dalje obstoji na tem zavodu javna
risarska šola za deklice. Ta odde-
lek ima namen, odraslim deklicam in da-
mam dajati priliko, da se urijo v kopiranju
vzorcev za ženska umetna ročna dela in v
risanju sploh, osobito pa v risanju po naturi.
Pouk se vrši vsako sredo in soboto
popoldne od 2. do 4. ure in je brezplačen.
Pri vstopu pa je treba odšteti vpisnino 2
kroni, ki se porabi za nakup učil. Risarsko
pripravo si mora vsaka obiskovalka sama
preskrbeti.
Deklice sb oripuščene tudi na oddelek
za pletarstvo. Pouk v tem oddelku
traja za tiste, ki hočejo dobiti izpričevalo
usposobljenosti za samostojno izvrševanje
pletarskega obrta, tri leta, za one pa, ki
nameravajo gojiti pletarstvo kot domači
obrt, eno oziroma dve leti. — Šolsko leto
1902/1903. se prične v petek, dné 19.
septembra 1902. Vpisovanje se bo vršilo
dne 16., 17. in za hospitantinje tudi še 18.
203
septembra in potem med šolskim letom,
kolikor bodo dopuščali prostori. Pri vpi-
sovanju se treba izkazati s šolskim spriče-
valom in dokazi za predpisano starost.
Boj proti trgovini z dekleti. Dne 15.
t. m. se je sešel v Parizu mednaroden
kongres, ki ima nalogo pečati se z vpra-
šanjem, kako in s kakimi sredstvi se je
boriti proti za človeštvo skrajno sramotni
trgovini z dekleti. Avstrija je poslala kot
svoje zastopnike na ta kongres sekcij-
skegp šefa v justičnem ministerstvu dr. pl.
Schrota in dvornega svetnika dr. Friebeisa.
Kakor poročajo listi iz Frankobroda ob M.
se je nedavno ondi vršil shod nemških
rabincev, ki je sklenil opozoriti gališke
rabine na to sramotno trgovino in jih
bodriti, da naj napovedo in bojujejo naj-
strožji boj proti taki kupčiji. Ob jednem
se govori, da se skliče v Galiciji, kjer
jako cvete ta trgovina, shod ondotnih ra-
bincev, ki se bo v to svrho podrobneje
pečal s to zadevo.
V okrajne komisije za oskrbovanje
revežev in sirot se v mnogih mestih Nem-
čije volijo tudi ženske. Poročila dotičnih
direkcij se najpovoljneje izražajo o vspehih
delovanja ženskih oskrbnic. Čuditi se mo-
ramo le, da se javna oskrba revežev in
sirot sploh in povsod ne prepusti vsaj
deloma ženskam.
Ženske kot udinja šolskih komisij de-
lujejo že v mnogih holandskih mestih.
Sedaj bodo ženske nameščene tudi v šolsko
komisijo v Amsterdamu, kjer se bavijo s
preosnovo šolskega nadzorstva. Poleg tega
se ima trem nadzornikom ljudskih šol pri-
družiti jedna nadzornica z jednako plačo
(3 — 4000 gld.)
Ženski asistenti za nadzorovanje v
obrti na Nemškem. V Nemčiji je prišlo v
splošno veljavo spoznanje, da je pametno
in potrebno, da se nadzorništvo nad žen-
skim delavstvom izroča ženskam. Toza-
devna imenovanja so na dnevnem redu.
V Berolinu so zopet nastavili dve asistentki ;
jedna taka pa je bila i. maja t. 1. dode
Ijena vojvodskemu obrtnemu nadzorniku
v Sachsen - Altenburgu. Za nastavljenje
asistentke se je izrekel tudi deželni zbor
za Reuss ml. vrste. V isto svrho so se
obrnili na trgovinskega ministra pred-
stojniki vratislavskega evangeljskega del.
društva in krajna skupina Vratislava obrt-
nega društva za delavke, ki delajo doma.
Nadaljevalni poduk za deklice. V
Mannheimu so z novo določbo krajevnega
statuta raztegnili nadaljevalni poduk za
deklice. Dotična določba pravi, da so
trgovski vajenci in pomočniki obojega
spola, zaposleni v mestnem okraju dolžni,
do zvršenega i8. leta obiskovati trgovsko
nadaljevalno šolo. Določba se tudi ne iz-
reka za po spolu ločen poduk. Ali bi se
ne dal tudi v Ljubljani vpeljati važni na-
daljevalni poduk za deklice ?
Boj proti drž. reglamentiranju prosti-
tucija se je na Holandskem zadnja leta
jako razširil. Provincijalnim mestom se je
v tozadevnem postopanju letos pridružilo
tudi glavno me.sto. Dne 20. februvarja t.
1. je namreč izdal mestni svet v Amster-
damu policijsko naredbo, ki i. zapove-
duje, da sezapro bordeli in 2.
nalaga kazen za obisk istih. Tako
je prav !
Žensk je bilo na berolinski univerzi v
poletnih semestrih: leta i8g6. 40, 1. 1897.
116, 1. i8g8. i6g, 1. 189g. 186, 1. 1900.
301, 1. 1001. 303, 1. igo2. 365 ; v zimskih
semestrih pa : leta iSgó/gy. g6, 1. 1897/98.
193, 1. 1898/99. 241, 1. 1899/1900. 431, 1.
1900/01. 439, 1. 1901/02. 611. Število slu-
šateljic torej stalno raste.
„Društvo za zboljšanje ženske oblake"
se je ustanovilo na Dunaju.
Antialkoholizem v Srbiji. »Društvo za
suzbijanje alkoholskih pića«, ki se je ne-
davno osnovalo v Belgradu, izdalo je do
sedaj 3 zvezke svojih javnih predavanj in
sicer : I. »Alkohol i uživanje« od dr. M.
Miljkovića, IL »Kako je Bekri-Rade osta-
vio piće« od Laze Komarčića in III. »Pi-
janstvo i ludilo« (blaznost) od dr. J. Danica.
Vsak zvezek stane 10 st. ter ga je dobiti
pri imenovanem društvu v Belgradu (Grand-
hotel). Dobro bi bilo, da bi nam kdo te
popularno pisane knjižice prevedel v slo-
venščino. Tudi pri nas bi bilo društvo,
ki bi obveščalo narod o škodljivosti alko-
hola, silno potrebno.
LISTNlCA UREDNIŠTVA.
Cenjene sotrudnice in sotrudnike, stare in nove,
prosimo potrpljenja. Vse, kar je porabljivega, pride
sčasoma na vrsto !
Cenjeno čitateljstvo prosimo, da nam oprosti, ker
radi pomanjkanja prostora nismo mogli v tej številki
nadaljevati »Šolske ikone«.
204