4» iJiAi«, št« 287 a
LJubljana, četrtek 22. decembra 1938
Cena Din 1.—
Izhaja vsaK dan popoldne izvzemsi nedelje Id praznike. — inseratl do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst d Dio 2 50. od 100 do 300 vrst a Dtn 3. večji tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO VS UPRAVNISTVO . LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljuoljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulita 1, telefon št. G5; podružnica uprave: Kocenova nI. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351
Prva posledica volitev:
Obsežna preosnova Stojadinoviceve vlade
Dr. Stojadinovič je podal ostavko celotne vlade, nakar je sestavil novo vlado, v kateri so bile izvršene važne spremembe — Dr. KoroSec, dr. Novaković, Cvrkic, Magaraševič in Hodžera niso več ministri — Novi notranji minister je dosedanji upravnik policije v Beogradu Milan Aćimović — Na mesto dr. Korošca je imenovan za minis tra brez portfelja Franc Snoj
Beograd, 21. dec. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je bil opoldne v avdijenci pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter mu je po običajni praksi, ki je v veljavi po končanih volitvah v narodno skupščino, izročil kolektivno ostavko svoje vlade. Nj Vis. knez namestnik je ostavko sprejel in poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu predsedniku vlade dr Stojadinoviču. Pričakujejo, da bo nova vlada dr. Stojadinovića sestavljena še danes.
Beograd, 21. decembra. AA. V imenu Nj Veličanstva kralja Petra II., po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, so kraljevi namestniki sprejeli ostavko, ki so jo podali predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, prometni minister dr. Mehmed Spaho, pravosodni minister Milan Simonovič, kmetijski minister Svetozar Stankovič, minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujund-žič, minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetković, gradbeni minister Dobrivoje Stošovič, finančni minister dr. Dušan Letica, ministri brez portfelja dr. Miha Krek, Vo-jislav Djordjevič in dr. Niko Novaković poštni minister Vojko Čvrkič, prosvetni minister Dimitrije Magaraševič, minister brez portfelja dr. Džafer Kuleno-vič, minister vojske in mornarice general Nedić, minister za trgovino in industrijo inž. Nikola Kabalin. minister brez portfelja Svetislav Hodžera in minister za telesno vzgojo naroda Ante Maštrovič, jih razrešili dolžnosti, stavili na razpoloženje ter postavili:
za predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinovića, predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra n r
za prometnega ministra dr. Mehmeda Spaha, prometnega ministra n. r.
za pravosodnega ministra Milana Si-monovića, pravosodnega ministra n. r.
za kmetijskega ministra Svetozarja Stankovića, kmetijskega ministra n. r.
za prosvetnega ministra Bogoljuba Kujundžiča, ministra za gozdove in rudnike n. r.
za ministra za socialno politiko in narodno zdravje Dragišo Cvetkovića, ministra socialne politike in narodnega zdravja n. r.
za ministra za gozdove in rudnike Dobrivoja Stošovića, gradbenega ministra n. r.
za finančnega ministra dr. Dušana Letico, finančnega ministra n. r.
za gradbenega ministra dr. Miho Kreka, ministra brez portfelja n. r.
za ministra brez portfelja Vojislava Djordjevića, ministra brez listnice n. r.
za ministra brez portfelja dr Djafera Kulenovića, ministra brez listnice n. r.
za ministra vojske in mornarice ar-mijskega generala Miljutina Nedića, ministra za vojsko in mornarico n. r.
za ministra za trgovino in industrijo inž. Nikolo Kabalina. ministra trgovine in industrije n. r.
za ministra za telesno vzgojo naroda Ante Maštrovića, ministra za telesno vzgojo naroda n. r.
za ministra pošte, telegrafa In telefona Panto Jovanovića predsednika mestnega poglavarstva v Skoplju in bivšega narodnega poslanca.
za notranjega ministra Milana Ad-movića, upravnika mesta Beograda in
za ministra brez listnice Franca Snoja ravnatelja kmetijske posojilnice v Gornji Radgoni.
Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister naj izvrši ta ukaz.
Beograd, 21. decembra 1938 leta.
Pavle s. r.
Dr. Radenko Stankovič s. r.
Dr. Ivo Perović s. r.
Dr. Milan Stojadinovič, s. r., predsednik ministrskega sveta in zunanji minister.
Zaprisega nove vlade
Vsi člani nove vlade so bili ob 19 zapriseženi v pi• ^edništvu vlade pred ministrskim prea^ ' :kom   in runanjim ministrom   dr   Su inovićf Dragiše Cvetkovića, i. ......
no politiko in narodno zdravje, in Pan-te Jovanovića, ministra za pošte, ki ju ni v Beogradu.
Dr« Stojadinovič o spremembah v vladi
Beograd, 21. decembra AA. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je dal ravnatelju Agencije Avale sledečo izjavo za javnost:
»Kr. vlada je podala ostavko, da bi najvišji ustavni faktor mogel storiti potrebne sklepe z ozirom na izvedene skupščinske volitve. Nova vlada, ki ji imam tudi čast predsedovati, ne pomeni nikake spremembe smeri niti v zunanji niti v notranji politiki kraljevine Jugoslavije. Nadaljevali bomo z delom ns izvedbi našega programa, ki je javnosti znan in ki sem ga v svojih predvolilnih govorih ponovno formuliral in objasnil Osebne spremembe v kabinetu so bile
Hodžera izključen iz vrst Borbašev
Beograd, 22. dec. e. Iz glavnega odbora Jugoslovenskega nacionalnega odbora borbašev je bilo izdano snoči naslednje obvestilo:
Glavni odbor borbašev je na svoji seji 21. decembra 1938 po vsestranskem
proučevanju položaja, v katerem se je znašla stranka po volitvah od 11. t. m., sklenil, da g. Svetislava Hodžero odstavi s položaja predsednika stranke, ker ga smatra za škodljivca stranke. Za predsednika stranke je bil izvoljen dr. Živan Lukič, dosedanji podpredsednik stranke.
Delo glavnega volilnega odbora
Odbor zaseda permanentno — Delo počasi napreduje in bo trajalo se vse do konca meseca
Beograd. 22. dec. e. Vse sekcije glavnega volilnega odbora, ki pregledujejo celokupno volilno gradivo iz posameznih banovin, zasedajo permanentno ves dan Sekcija za savsko banovino, v kateri je 1263 volišč, je do včeraj pregledala volilni material iz 300 volišč, sekcija za dunavsko banovino, kjer je bilo 1322 volišč, je pregledala material iz 500 volišč, sekcija za
izvršene zaradi stvarnih potreb Želim
,             ,   77.   , ^   .     .   . .  " 1 vardarsko banovino s 735 vohsci gradivo
pa posebno poudariti, da vsi mi, bivši 300 volišč, sekcija za vrbasko banovino,
m sedanji ministri, ostanemo prijatelji | kjer je 505 volišč, je pregledala že vse re-
in sodelavci pri skupnem poslu.« zultate, sekcija za primorsko banovino z
862 volišči je snoči končala svoj pregled, sekcija za zetsko banovino s 794 volišči je pregledala material za 486 volišč. Pregled volilnih rezultatov za zetsko in primorsko banovino se bo pričel šele danes, ker šele zdaj polagoma prihajajo spisi iz raznih srezov, ki so precej oddaljeni. Vse sekcije glavnega volilnega odbora bodo nadaljevale svoje delo vse dotlej, dokler ga ne končajo. V kolikor se bodo pojavila^ sporna vprašanja, pridejo pred plenarno sejo glavnega volilnega odbora.
Sssšes rszmere
Uradno poroCOo Tujskopromctnih zvez ¥ Ljubljani in Mariboru. SPD. JZSS ■l dne 81, XII. 1338 *
z dne 22. XII. 1938. Kranjs»k.T *;ora 810 m: —5, barometer pada, drobno med?. 35 cm pršića. Erjavčeva koča  na Vršiču  1525  m:  —10»
severov.hodnik. :n-ži. tiO cm pršića. Bled 501 m: —4. drobno mede. 35 cm pršića.
Pokljuka (Športi.o'cl): —4. t blačno, vetrovno, 45 cm pršiću.
Gorjuše 1000 ni: —3, dr bno inede, 40 cm snega,  smuka  manj ugodna.
Zlatorog cb Rch. j.?.:eru 550 m: —8. drobno mode, 55 cm pršića
Dom na Komni J.V!0 m: —6. drobno mede, 90 cm pj >!Ča.
Skalaški dom na Voglu l.~:o ni: —11, oblačno, 100 cm prš t"
Dom na Kofcah: —7, drobno mede, 60 cm pršiča.
Koča  pod  Storžičcm:  — 7.  drobno mede,
50 cm pršiča. Dom na Krvavcu 1700 m: —6, vzhodnik,
drobno mede. 60 cm pršiča. Velika   planina   1558   m:   —7, v/.hodnik,
drobno mede, 60 cm pršiča. Dom v Kamniški Bistrici 601 m: —5, sneži,
50 cm pršiča. Škofja Loka 350 m: —4, drobno mede, 27
cm pršiča.
Jezersko 890 m: —5, drobno mede, 25 cm pršiča.
Sodražica: —3, jasno, 25 cm pršiča. Polževo 620 m: —2, oblačno, 20 cm pršiča. Zaplana nad Vrhniko: —5, 25 cm pršiča. Celjska koča 650 m: —4, vzhodnik, 25 cm pršiča.
Mozirska planina 1444 m: —7, zahodnik,
drobno mede. 60 cm pršiča. Koča pod Kopo 1377 m: —7, severozahod-
nik, drobno mede, 35 cm pršiča. Rimski vrelec 530 m: —7, oblačno, 35 cm
pršiča.-
Slovaki predlagajo plebiscit v odcepljenih pokrajinah
Narod naj svobodno odloči, afi lnoče ostati pod novimi gospodarji ali pa se zopet vrniti v ČSR
Praga, 22. dec. e. Po volitvah v avtonomni slovaški parlament se v Bratislavi pripravljajo za prehod v normalno politično življenje in gospodarsko izpopolnitev slovaške avtonomije. Glavno vprašanje, ki naj
6e reši v najkrajšem času, je vprašanje slovaškega pokrajinskega proračuna- V današnjih »Narodnih Listih« je slovaški minister in predsednik Hlinkove garde Karal Sidor objavil izjavo, v kateri poudarja dobro voljo Slovakov za sodelovanje s češkim kapitalom. To izjavo smatrajo kot povo-ljen znak pomirjenja in popuščanja slovaške nacionalne strasti. V tem smislu piše tudi »Slovak«. To stremljenje po gospodarski stabilizaciji Slovaike   in vzpostavitvi
zaradi tega povečala pritisk na slovaške manjšine, kakor tudi na samo Slovaško. Pred dnevi so bili v Slovaški zabeleženi razni napadi, a v Bratislavo je prišdo mnogo beguncev iz Madžarske, ki so se pritoževali zaradi brutalnega postopanja madžarskih oblasti. Šef slovaške propagande Mach je dal tujim novinarjem izjavo, v kateri slika neznosne razmere, v katerih žive Slovaki na iMadžarskem. O tem je govoril po radiu tudi minister Turčanski, ki je obenem naslovil apel na inozemstvo in ga pozval, naj v interesu človečanstva in miru nastopi proti Madžarski in naj poskrbi, da bo po vseh pokrajinah, odcepljenih od Češkoslovaške, izvedeno svobodno
Kongres ameriških Slovanov
Za složno obrambo slovanskih interesov
normalnih odnošajev s Češko se spravlja v i ljudsko glasovanje pod mednarodno kon-
z\*ezo s položajem  na slovaško-madi-arski I trolo o tem, ali hočejo ostati pod Madžar-
meji. Kaže namreč, da je Madžarska špe- I sko. ali pa se zopet vrniti pod ĆSR.
kulirala na spor med Cehi m Slovaki in je 1
Franco proti sklenitvi premirja
V njegovem taboru se širijo zarote in upori
London, 22. dec. br. Današnji lieti poročajo iz Burgosa, da je general Franco odklonil božično premirje, ki sta ga predlagali Francija in Anglija. V svojem odgovoru pravi general Franco. kakor poročajo njegovi listi, da noče sklepati božičnega premirja s poklicnimi zločinci in brezbož-niki ter da bo general Franco na to pobudo odgovoril z novo ofenzivo.
Na drugi strani pa prihajajo vesti, da je nameravana Francova ofenziva propadla, ker so bili izdani vsi načrti. Zadnje dni so namreč prišli na sled široko zasnovani za-
cirjev Francovega glavnega stana in generalnega štaba. Poleg tega so se začeli širiti po vsej Franco vi Španiji krvavi upori, ker so ljudje siti bratomornega klanja in ogorčeni zaradi tega, ker Franco noče skleniti premirja. V Galicijo in druge pokrajine, ki so pod Francovo oblastjo, so morali poslati zanesljive čete, da ukrote upornike. Zaradi tega so tudi oslabljene čete na frontah in na kako novo ofenzivo ni več misliti. Londonski listi zatrjujejo, da je postal položaj generala Franca po odhodu italijanskih čet zelo kritičen, ker so španski vo-
Plttsburg, 22. dec. e. Te dni je bil v Pitts-burgu velik ameriški vseslovanski kongres, ki se ga je udeležilo okrog 400 delegatov vseh v Ameriki živečih slovanskih narodov. Glavni namen tega kongresa je bil, da pripravi kulturno zbližan je Slovanov v Ameriki, zaradi česar naj bi prišlo še do ožjih stikov v vseh vprašanjih, ki se nanašajo  na skupne  interese Slovanov v
Ameriki in v Evropi. Sprejeta je bila resolucija s pozivom *k složni obrambi slo-
vanskih interesov po vsem svetu. Poslan« so bile pozdravne brzojavke predsedniku] Rooseveltu, zunanj. ministru Hullu, vsem slovanskim vodilnim organizacijam v USA in Kanadi in prav tako državnim poglavarjem vseh slovanskih držav. Ta kongrea je bil eden najvažnejših dogodkov za Slovane v Ameriki. Mislijo, da je razvoj dogodkov v Češkoslovaški oospešil zbližanjo zastopnikov slovarskih narodov v Ameriki.
Japonci blokirajo tuje koncesije
Protest Francije in Anglije v Toki ju
Tiencin. 22. dec. AA. Agencija Domej ] življenje prebivalstva in so zato vprašaji
poroča, da so francoske in angleške konzularne oblasti včeraj protestirale pri japonskem generalnem konzulu zaradi tega, ker so Japonci izdali posebne odredbe za promet ob meji angleške in francoske koncesije. Zastopniki Anglije m Francije so poudarili, da so te odredbe nevarne za mirno
japonske oblasti, koliko časa bodo trajal© te odredbe. Japonski generalni konzul j» odgovoril, da bodo te odredbe trajale tako dolgo, dokler se v koncesijah ne bo končala protijaponska m holjševiška gonja. Dovoza živeža v k* .■ p-*i  Taponci n«
bodo ovirali
roti, v katero je zapletenih celo več ofi- [ jaki zelo nezanesljivi.
Ciano razpustil Budimpešto
Madžarom je nasvetoval, naj se čimprej sporazumejo z Jugoslavijo
Budimpešta, 22. dec e. Regent Horthv, italijanski zunanji minister grof Ciano, madžarski minister grof Csaky in drugi politiki in diplomati so odpotovali včeraj opolnoči s posebnim vlakom v Mogvego-dos, kjer je bil na čast italijanskemu gostu prirejen lov. Popoldne ob 17. se je vsa družba s posebnim vlakom vrnila v Budimpešto, kamor so prispeli ob 21.30. Razgovori med italijanskim ministrom in madžarskimi državniki so se nadaljevali med lovom in tudi med vožnjo na vlaku. Posameznosti teh razgovorov ostanejo v največji tajnosti. Izvedelo se je le toliko, da so se nanašali v glavnem na vprašanje Podkarpatske Rusije in na vprašanje nadaljnje normalizacije odnošajev med Madžarsko in Jugoslavijo. Glede ostalih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu, je bilo doseženo popolno soglasje. Po vesteh iz n Prodajnih krogov bo praktični rezultat Cip*-Tveffa obiska imel za posledico nadaT-
oglobitev sođ01™*^"-^ med Mad*~ lL-u .n cVi'.i \ 4. s o I T':r.—Bril ;i.
Poleg tega v obveščenih madžarskih krogih pričakujejo, da bo po razgovorih v Budimpešti prišlo do povoljnih odnošajev med Madžarsko in Jugoslavijo. Madžarski tisk objavlja obširne komentarje zdravic, ki sta jih izrekla na slavnostnem banketu oba zunanja ministra. V komentarjih podcrtavaj o zlasti tisti del, ki se nanaša na Jugoslavijo. Vladni list »Budapesti Hirlap« poudarja, da je ta del zdravice grofa Cia-na napravil globok vtis. »Pesti Hirlap« pa piše o tem na uvodnem mestu in pravi: Prijateljem naših prijateljev radi nudimo roko, v nadi, da bodo prijatelji naših prijateljev sledili našemu primeru.
Italijanski zunanji minister grof Ciano je davi odpotoval iz Budimpešte v domovino. Do madžarsko-jusoslovenske meje, kamor je vlak prispel okrog poldne, so ga spremili predstavniki madžarskih civilnih in vojaških oblasti, ki so se nato prisrčne n.^ rtV"-< Gmf f*?ano je povabil ministra grafa
G . t xidiijo.
„ Francozi so lahko zadovoljni!"
London, 22. dec. e. Na seji spodnje zbornice je bilo   ministrskemu predsedniku Chamberlainu stavljeno vprašanje o angleški podpori Franciji v primeru neizzvane ga napada na Francijo. Odgovarjajoč na t vprašanje, je Chamberlain rekel: »To st. lišče je bilo pojasnjeno že v nedavnih iz javah, ki sem jih podal v spodnji zbornici Opozarjam spodnjo zbornico zlasti na izjavo, ki sem jo podal o angleško-francoskih odnošajih 19.  decembra.«   Na naknadna vprašanja nekega poslanca, ali bi Anglija ne mogla dati Franciji ravno takega velikodušnega in neomejenega zagotovila, kakor ga je pred kratkim podal francoski zunanji minister Bonnet, ko je izjavil, da bo Francija stavila vse svoje sile na kopnem, na morju in v zraku na razpolago. Če bi bila Anglija napadena,   je Chamberlain odgovoril: »Mislim, da je francoska vlada lahko z nami popolnoma zadovoljna.«
Bivši guverner Podkarpatske Rusije umrl
Praga, 22. decembra- AA. Havas. Včeraj je v 61. letu starosti umrl Konstantin Hrabar, bivši ravnatelj karpatsko-ruske banke bivši predsednik občine v Užhorodu in bivši guverner Podkarpatske Rusije. Guverner je ostal do sestave prve karpatsko-ruske avtonomne vlade. V zadnjih mesecih se je Hrabar umaknil s političnega življenja.
Huda ZeleznlSka nesreča v
Eden o svojem obisku v
London, 22. decembra.   Eden,   ki se j« čeraj vrnil iz USA, je snoči govoril po uđiu. V svojem govoru je poveličeval pri-ateljstvo Amerike. Koderkoli smo se po-ivili, so nam priredili prijazen sprejem. Ti svojih razgovorih v USA se je trudil, la bi poglobil razumevanje med ameri-kim in angleškim narodom. Zato bi bilo '.elo važno, da bi tudi v Angliji imeli vsi točnejša poročila o tem, kaj misli velika čezmorska demokracija o svetovnih problemih.
Tudi Blum obišče Ameriko
Pariz. 22. dec. e. Po vesteh, ki krožijo v kuloarjih parlamenta, bo predsednik francoske socialistične stranke Leon Blum v januarju odpotoval na poučno potovanje v USA.
Mexico, 22. decembra. AA. DNB: Med ostajama Metusco in Irol se je zgodila mda železniška nesreča. Ubitih je bilo nad 0 oseb, večinoma železniških uradnikov, ki so potovali v Veracruz na božične počitnice. Preiskava je v teku in nekateri krogi izjavljajo, da gre za atentat
IzvrSltev oporoke pokojnega Kemala A ta tur ka
Carigrad, 22. dec. e. Ker proti oporoki Kemala Ataturka ni bilo ugovora, je sodišče v Carigradu odredilo, da se izpolnijo vsa določila oporoke.
Ogromna tatvina zlata
Anvers, 22. dec. e. Ko je danes priplul v tukajšnjo luko iz Konga belgijski parnik »Elisabethville« so ugotovili, da je iz safeja izginilo za 17 milijonov zlata.
Sorzna poročiia.
Inozemske borze Curih, 22. decembra. Beograd 10, Paiiz 11.665, Lonc'on 20.B7t New York 442.75. Bruselj—.Milan 23.33. Amsterdam 240.625 Berlin 177.50, 1 ga 15 125, Varšava 83.62, Bukarešta 3.25.
-#
Stran 2
»SLOVilA'jiKI N A R O D«, četrtek, 22. decembra 1938.
Stev. 287
£ast$* v železniškem
prometu z Nei
Samo v Mariboru in na Teznem čaka na
okrog 500 vagonov
Maribor, 22. decembra Že delj časa se opažajo v železniTikem tovornem prometu med Jugoslavijo in Nemčijo preko Maribora gotovi nedostatki, ki obstojajo f tem, da nemške železnice niso v oranju spravrti predvsem tranzitnih vagonov iz Italije v Češkoslovaško preko svojega ozemlja Tako «»o morali vagoni po več lini ostati v Mariboru, dokler jih niso končno prevzela nemška oblastv« in jih spravila naprej 2e več dni pa fe v tovornem železniškem prometu z Nemčijo popoln zastoj. Graška postaja namreč odklanja vsak sprejem tovornih vlakov iz Jugoslavije, ker jc gna:kj kolodvor prenatrpan in ne morejo rad; tega odpremiti vlakov naprej. Na vseh postajah od Gradca pa do Špilja stoje tovorni vlaki, ki čakajo na lokomotive.
Zato je tudi tovorni železniški promet na nrogi Celje—Maribor precej otežkočen.
Italija pošilja dan za dnem tovorno vlake preko našeg« ozemlja v Nemčijo in naprej, mariborska železniška po*tsJa pa  Jih ne more odpremiti. ker odklanjajo na drugi strani sprejem tovornih vlakov. Tudi is notranjosti in južnih krajev naše drla ve prihajajo številni tovorni vlaki z blagom, namenjenim za Nemčijo in druge države. Vsi j ti vlaki stoje sedaj v Mariboru in na Tez-! nem. kjer čakajo, da bi jih nemška žele-. zniška oblastva prevzela. Samo v Mariboru in na Teznem stoji okoli 500 vagonov, pribl;žno enako število pa na ostalih po-| stajah do-Celja.
Naša železniška uprava si na vso moč j prizadeva, da bi spravila tovorni železniški promet zopet v normalni tir. Če se ne bo položaj kmalu /boljšal, bo onemogočen z Nemčijo vsak tranzitni in tudi drugi promet.
Izpred mariborskega okrožnega sodišča
?r ^afaimi knjižicami je sleparij — Motociklist pred
sodiščem
Maribor. 22. decembra
V zadnjem času se zopet množe primeri goljufij s hranilnimi knjižicami, ki so se razmahnili po nastopu gospodarske krize. Ljudje, ki so imeli naložene svoje prihranke v denarnih zavodih in hranilnicah, pa jih radi zapore niso mogli dvigniti, so skušali na vse mogoče načine priti do svojih prihrankov. Pojavili so se prekupčevalci s hranilnimi knjižicami. Kupovali »o hranilne knjižice po 50 do 70 odstotkov nominalne vrednosti. Tako se je zgodilo, d* so špekulanti zaslužili težke tisočake na rajtm našega malega, varčnega Človeka. Zgodilo pa se je tudi. da je ta ali oni varčevalec izročil svoio hranilno knjiž;co prekupčevalcu, pa ni dobil ne denarja ne hranilne knjižice.
V središču Slovenskih goric je bil zelo aktiven 34-lctni posestnik Konrad Čeh iz Spodnjega Porčiča. Poleti 1936 so se zgla-sili pri orožnikih številni kmetje in sporočili, da so izročili svoje hranilne knjižice omenjenemu Konradu Čehu z Spodnjega Porčča. ki je imel tudi svojo gostilno in trgovino. Čeh je pričel z nakupovanjem hranilnih knjižic že leta 1934. Ni pa dal lastnikom knjižic denarja, amnak jih je prepričeval, da jim bo izplačal 80 odst. vlog v rednih mesečnih obrokih. Ljudje ?o Čehu zaupali, saj je bil na dobrem glasu in nastavljen pri sreskem načelstvu v Ptuju. Ljudje pa so zaman čakali na denar. So gotovi primeri, ko je res izplačal manjše zneske. Ob številnih primerih pa se drastično razodeva nesramnost, saj je dal Čeh na primer posestniku Ivanu Jakliču, ki mu je bil dolžan 25.000 din, na roko — 10 din. Skupno je oškodoval 11 po-estnikov za skupno vsoto preko 80.000 din. Ko je spoznal, da mu teče voda v grlo. je podal ostavko na državno službo, ker si je bil na jasnem glede posledic svojega sleparskega početja.
Končno so orožniki »brali ves obtežikii
material proti Čehu in ga ovadili mariborskemu državnemu tožilstvu  ki ga je obtožilo radi  obrtne prevare   Štirikrat je bila t razpisana  razprava  proti Čehu. Razprave i pa ni bilo. ker ni bilo obtoženca Prvikrat ni bilo vabilo izkazano drugič le dejal da je bolan tretjič pa. da je odpotoval Sedaj p« so ga končno prisilno privedli k razpra vi pred sodnike   V «enatu so bili s. o. s dr   Turato kot predsednik, s. o. s. Lenart in s. o. s dr čemer kot pnsednika Obtož bo je zastopa! državni tožilec dr Dev. Čeh je bil obsojen na leto dni r-ibije ter tri letno izgubo častnih  državljanskih pravic.
*
Dne 29. maja t. 1. bi se na cesti Maren-berg—Mu ta malone pripetila usodna pro
metna nesreča. Le srečnemu naključju j< treba pripisati, da ni bilo ČloveSkih žrtev Omenjenega dne je namreč vozil mimo
Zgornje Vižinge s svojim motociklom 26 letni  ključavničar Rihard  Vede.  Na nje-go\*m   motornem   kolesu  Je  sedel zada" njegov prijatelj Ivan Virant. Na nevarnem ovinku pri Zerornji Vižingi pa se je zgodilo, da ie Rihard Vede radi velike brzine izgubil ob"ast nad motociklom.  Vozilo je treščilo v obcestni jarek. Vede je po srečnem nakliučju odnesel le manj'e praske Njegov prijatelj Virant pa je priletel v velikem loku 12 m daleč na tla, kjer je oblo žal s strto 'obanjo. Prepeljali so ga tako-v mariborsko bolnišnico. k;er se je zdravnikom posrečilo reSiti mu življenje.
Vede se je moral radi prenagle vožnje zagovarjati pred tukajšnjim okrožnim sodiščem pred sodnikom poedincem s. o. s . dr. Turatom. Obtožbo je zastopal državn^ tožilec dr. Dev. Vede je bil radi prenagle vožnje obsojen na mesec dni zapora nepogojno.
Omenjeni primer kaže vozačem svarilen pouk, da je bolje počasi voziti in sigurno priti na cili, kakor pa naglo voziti ter se izpostavljati sebe in druge smrtni nevarnosti.
Motnje v preskrbi z električnimi tokom
Povzročil jih je mraz, ki je tako nenadoma in hudo
pritisnil
Maribor, 22. decembra
Mraz je povzročil marsikje občutne motnje. Drava je ponekod zamrznila. Voda v strugi je močno upadla. Drava je zamrznila že skoro do Brezna. Nizki vodostaj je med drugim posedica izredno suhe jeseni, ko ni bilo običajnih povodnjL Motnje se pojavljajo tudi pri falski elektrarni. Razumljivo je, da je spričo tega proizvajanje elektrike v falski elektrarni padlo na minimum, če mraz ne bo kmalu popustil, utegnejo nastati hujše motnje v preskrbi z električnim tokom.
Iz krogov, ki so blizu upravi falske elek trarne, doznavamo, da bo stavila fa'ska elektrarna te dni v obrat novo parno napravo v Trbovljah in sicer z 10.000 HP. Znano je, da sta falaka elektrarna in tr-
boveljska centrala med seboj spojeni. Radi nove parne naprave bo omogočena pritegnitev trboveljske centrale, ki bo tako lahko vsaj deloma podprla falsko elektrarno.
Navzlic tej hvalevredni pobudi pa ni izkjučeno, da se bodo pojavile v obratovanju falske elektrarne gotove težkoče in motnje, zlasti zato, ker je deloma zamrznila Drava, ki povzroča od časa do časa normalnemu obratovanju gotove neprilike
Radi tega je v interesu konzumentov samih, da čim bolj reducirajo porabo toka Ta redukcija je priporočljiva zlasti v jutranjih urah od 6. do 10. in popoldne od 16. do 20. ure. Upamo, da bodo ti ukrepi zaenkrat zadoščali in da ne bo treba računati z možnostjo nadaljnjih redukcij.
Mariborske in okoliške nsvice
— »Narodne manjšine« je bil naslov izredno zanimivega predavanja, ki ga je imel v poncde'jek zvečer v mali dvorani Sokolske ga doma znani predavatelj ZKD dr. Branko Vrčon. Dogodki, ki so se vrstili na sve tovni pozornici in osobito še v Evropi, so nam bili razloženi iz viiiika globokega poznavanja vrvenja nar o lov. diplomatskih akcij in interesov, ki jih narekujejo vsaki državi njeni prestižni oziri. Predavanje nikakor ni bilo golo navajanje dejstev, marveč studija, ki je hotela najti tudi vzroke vsem posledicam, ki so tako hudo razburkale svet. Doumeli smo, da je lastna pripravljenost najboljše jamstvo za državno celino, z gromkim navdušenjem pa je bil sprejet tudi zaključek predavanja, ko je bilo izrecno poudarjeno, da mora tudi nas družiti globoka nacionalna državljanska zavest, ki pozna navzven le eno enoto in to jugoslovansko. Predavanje je bilo dokaj dobro obiskano, Čeravno je zvedela javnost zanj nekam pozno.
— Preko 30 viničarU ima admontski samostan okoli Jarenine. Ljutomera, Gornje Radgone, Ptuja in v Pekrah pri Mariboru Kakor znano, je nemška vlada zaplenila vse premoženje omenjenega samostana Tukajšnja »Delavska politika« se vprašuje v št. 132, kaj bo sedaj z admontskimi vinogradi.
— Drobne novice. Izginil Je neznano kam 46 letni posestnik Franc Petrovič iz Stoj n cev Ker je bil zaposlen pri regulacijskih delih pri Dravi pri Borlu, ni izključeno, da je padel v Dravo in utonil. — 2r tev poledice je postala 54 letna delavk: Marija Kolarič" iz Sv. Kungote na Dravskem polju. Padla je na poledeneli cesti in si zlomila levo nogo. Prepeljali so jo v bolnico. Z Izložbene deske trgovke Rozaiije Brložnikove je nakdo pri belem dnevu odnesel več parov nogavic. — Kolo so na*.1'
na  Aleksandrovi  cesti.   Kolo je znamke »Opel« z ev. št 2-22568. Pred Stiblerjevo gostilno na Rotovoitem trgu so našli moško kolo znamke »Anker« z ev. št. 2-23301 Obe kolesi sta pri policiji.
— Mariborski rotarci obmejni deci. Tukajšnji rotarci so oskrbeli na pobudo višjega obmejnega pcliciiskega komisarja g Krajnoviča 160 lepih dsril v skupni vrednosti okoli 12.000 din za revno obmeino šolsko deco v Lokavcu pri Sv Ani v Slovenskih goricah in v Kapli na Kozjaku. Človekoljubna akcija naših rotarc?v zasluži toplo priznanje našs obmejne javnosti
— Smrt najstarejše Slovenke. V Mahov-cih pri Apačah je umrla menda najstarejša Slovenka posestnica Marija Tretnjak. stara 99 let. Do zadnjega je bila telesno čila in duševno bistra. Le par mesecev ji je manjkalo do desetih »križev«.
— Živahno vrvenje v božičnem gaju. Na Slomškovem trgu je zelo živahno povpraševanje po božičnih drevescih Prodajalci morajo plačati dnevno po 20 din za prostor. Lepe smrekice debiš že od 8 din naprej. Skrbne mamice izbirajo najboljši za svoje najdražje in za mn1 de^ar Mudi se jim, k r se boje, da bod > amudi^e ugod_
! no priliko, kakor je bilo pred dvema le-I toma, ko ni bilo na dan pred prazniki no-I bene smrečice več na predaj in so neštete i družine ostale brez božičnega drevesca.
— Drzen vlom pri belem dnevu. Ko sta se včaraj popoldne ob 14. vrnila tkalski mojster Otmar Bošak in njegova žena z dela domov v Erjavčevo ulico 14, sta našla itanovanje odprto. Takoj jima je bilo jasno, da so obiskali njuno stanovanje vlomilci, ki so premetali in pretaknili vse stanovanje. Ugotovila sta, da jima je izginil črn plaSč, siva obleka, zlata Ženska ura, zlata zaoestna ura, športna ©bl^k*, perilo i-i Ar vm-^ti v skuoni vrednosti do
5000 din. Tudi popolnoma novih Čevljev ni bilo. Vlomilec n jc v stanovanju preoblekel in je pustU v Bolakovem stanovanju tvojo staro,• ie močno obrabljeno obleko In plašč, na katerem sta začetnici R. P. Ktr domneva policija, da izvira najbrže ta plašč iz kakšna tatvine, so prizadeti opozarjajo, da si plašč lahko ogledajo pri tukajšnjem predstojnJštvu mestne policije.
— BcHi in Novo Iste a» Pohorju. Na zasnežene vrhove Pohorja pelje avtobus Mestnih podjetij za božične praznike in Novo leto. Avtobus vozi tedaj ob zadostni udeležbi po banovinski cesti že do žage pod Mariborsko kočo. Na sveti večer odpelje avtobus z Glavnega trga ob 19. Dne 26. decembra 1938 ob 7.30. Za one, ki bodo Novo leto počakali v pohorskih kočah, pelje avtobus na Silvestrovo zvečer ob 18. in ob 20. Na Novega leta dan ob 7.30. Voz-nina je din 20 v eno smer. Ker bo udeležba velika, priporočamo predprijave v pisarni Osrednje postaje na Glavnem trgu. (Telefon 22-75.)
— Razs ava mariborskih likovnih umetnikov ostane odprta do petka 23. t. m. Doslej je bilo prodanih 12 del.
— Za kidanje snega je najela mestna občina okoli 50 delavcev, ki delajo ves dan.
— Huda mrcina. — Na državnem mostu se je zakadil z vso silo popadljiv volčjak v Amalijo Klep iz Gozdne ulice in jo tako nevarno obgrizel po desni nogi, da se je morala zateči v bolnico.
— Prisrčno božićnico je naklonila tudi letos Splcšna stavbna družba na Teznem svojemu delavstvu. Vsak delavec je dobil po 100 din nagrade in po 20 din za vsakega otroka. Posnemajte!
— Is Pesniške doline. K Sv. Marjeti je premeščen učiteljski pripravnik J. Kulo-vec. Učitelj Rado Jaut iz Sv. Ruperta v Slovenskih goricah je premeščen k Sv Jerneju nad Muto. 2ena učiteljica ostane pri Sv. Rupertu. Županske posle pri Sv Marjeti je prevzel posestnik Franc Mulec Svo-ječasni župan Anton Suman ni več niti član občinske uprave, niti član občinskega odbora.
— Likvidacija. Na izrednem občnem zboru tukajšnjega Okrožnega odbora obrtnih združenj, ki se ga je udeležilo 27 delegatov, se je razvila živahna ter izčrpna debata  glede   nadaljnje   usode Okrožnega odbora    Svoje  mnenje  so  izrekli med drugim   gg.   Ceh  iz  Sv. Lenarta, Reich Verbnik in zbornični svetnik Zadravec. ki je predlagal, naj se mesto okrožnih odborov   ustanovi   zveza  prisilnih obrtniških združenj za bivšo mariborsko oblast Pri glasovanju se je izrekla večina proti na-daliniemu obstoju Okrožnega odbora '-brt niških združenj v Mariboru ter za likvi dacijo V likvidacijskem odboru so dr Jo ■=:ip Pretnar,   Fra^io  BureŠ.  Vinko Lašič Franc  Novak  in  bivši  tajnik  Okrožne en odbora obrtniških združenj Florijan Ben-der.
— 52 revnih upokojencev je bilo smoči obdaro.anih pri bož^čnicl Društva upokojencev pri i>Gsmbriruc. Božićnici je v imenu mestne občine prisostvoval dr. Ro-došek.
— Staro-katollska cerkev. Za božič. 25 t. m. bodo od 8. ure naprej dve tihi sv maši. nato ob 9. url slovesni služba božja s pridigo. Na Štefanovo. 26. bo mesto v Mariboru služba božja v Ptuju in sicer ob 10. uri v Narodnem domu. Vsikdar se bo obhajalo po prej opravljeni skupni ali tuli ta-"'  —> •- ,;.
— Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Štefan Trčko. posestniški sin, in Marija Dra*kovlč-Goljat. posestnica iz Cirkovc; Josip Kokot, tov. strojnik in Marija špendl, policijska uradnica, oba Radvanje, in Marija Jakopič, bivša b"a-gajničarka, Radeče: Robert Hoffman. zasebni uradnik, Tattenbachova ulica 16. in Adela Peršon, predica Betnavska 78: Josip Rotvajn. tovarniški delavec, in Jožefa Cerče, predica, oba v Studencih; Rudolf Zajšek, kleparski pomočnik, in Marija Ilec, posestniška hči, oba na Pobrežju; Franc Kozar, tkalec, Studenci, in Justina Koser, kuharica, Tezno; Janez Markovič. čevljarski pomočn'k. Zgornje Radvanie. in Ivana Lešnik, hči čuvaja državnih železnic, R^dvanje-Nova vas. Obilo sreče!
— Mrtvaški zvon. V častitljivi starosti 30 let je umrla na Meljskem hribu 14 vi-ničarka Ana Kapun. žalujočim naš> iskreno sožilje.
— Iz magistrat ne fcHižbe. Napredovali so v sm'flu sklepa torkove taine se:e mestnega sveta tehnični uradnik Ivan Mlakar, geometer Anton Vončina, obrtni referent ir. Milan Senkovič. otroška vrtnarica. Zo-fiia Rous-P0"^^**'"k. Mv^str^.tner^u uradnika Leopoldu Avbiču se prizna 15*% po-višek osnovne plače. Ugodi se prošn4i ravnatelja mestnega knjigovodstva g. Barle-ta za prosto kurjavo in razsvetljavo.
— Novi mariborski občani. V torkovi tajni seji so mestni svetniki ugodili prošnji za sprejem v članstvo oziroma zagotovilo sprejema v članstvo sledečim prosilcem: Prane Cezar, Adam črešnar, Konrad Kolar. Stanko Komžn-'ak. Josip Pir-aat, Štefan Stanek. Alfonz Bredschneider. Fedor Gladkv. Vilko Larič. Marjeta Stei-ner. Danilo Skamnerle in Josip Wagner.
— Incident v baru. V nekem tukajšnjem baru so bili gostje dobro razpoloženi. Ob zvokih godbe so se živahno razgibali. Njihovo pozornost je zbujala zlasti mična ple salka, ki si je . takoj pridobila simpatije barskih gostov. Nekateri navzoči so se za dekle zanimali. Ko je svoje artistične točke absolvirala, je odš a v garderobo. Ni je pa bilo nazaj v bar. To je zbudilo začudenje nekaterih mlajUh ljudi, ki so zaprosili ravnatelja bara. naj bi šel pogleiat. kje je plesalka. Ko je vstopil v garderobo, je ostrmel. Na tleh je leža'a nezavestna mlada plesalka. Z levice ji je curljala kri. Prerezala si je žile na levici. Takoj je poklical zdravnike, ki so bili stafialno v baru. Priskočil so na pomoč ter ji s takojšnjo intervencijo rezili življenje. Ko so mlado plesalko vprašal:, zakaj je to storila, je molčala. Ni hotela odgovoriti. Zdi se pa, da so v ozadju življenjska razočaranja, ki so mlado artistko pahnila v Obup. ki ji je trenutno popolnoma razrval živce.
Cankarjev božiček v Maribora
Maribor, 21. decembra Komaj se je Cankarjev božičnik Javno glasil, že je obogatel na izkušnjah, predvsem se je prekrstil na ime bo*!ček, kar tudi bolj odgovarja njegovemu  zdaj že iasneje določenemu namenu.
No, med tem: tistega božičnega ideala kakor si ga je Cankarjev »božičnik« zamislil, "tudi božiček ne bo doživel. Glavno je Se danes ugotovljeno, namreč, da je mestna občina po svojem izvrstno in zgled no poslUjOčem socialno  polit, uradu pod
vodstvom g. Brandnerja tudi » letošnji boaić poskrbela vsa, kar spada neposredno v njeno področje. Vršile ta bodo po vseh glavnih oddelkih (delavskem, mladinskem in starostnem) prava božićnice s primarnimi obdarovanji in je preskrbljeno tudi za priboljoek v ljudski kuhinji in v vseh drugih mestnih zavodih. Celo na one mestne uboge, ki se nahajajo v Ptuju in v Mu-rotlnoih misli občina' s posebnim odposlancem in primernim darilom.
Toliko iz bogatega božičnega sporeda te dana« lahko izdamo fiede mestnih revežev.
Kako bo z onimi drugimi, to nas božiček šele raziskuje. Tu lesi glavno breme najbrž na ^Karitativni zvezic in Vincencijevi cirutbi.
S tem večjo skrbjo čaka na Cankaorjeveg božička okolica, zlasti pa vsa severna meja. Tu mora glasno potrkati na banovinski bednoatni sklad, da najde še pravočasno svojo letos zelo zamujeno pot do Maribora.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 22. decembra: Zaprto. Pozor! Sprememba!
Petek, 23. decembra: Zaprto.
Sobota. 24. decembra: Zaprto.
Nedelja, 25. decembra, ob 15. uri: >Pesem s ceste«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Vse za Salo«. Izven. Krstna predstava.
Ponedeljek, 26. decembra, ob 15. uri: 5>Boc-
caccioc. Znižane cene. Ob 20. uri: »Vse za
šalo«.
četrtkov »Kralj na Betajnovi« odložen. Iz tehničnih razlogov se mora za četrtek 22. t. m. določena predstava >Kralj na Betajnovi« odložiti za čas po Božiču. Na to se še posebno opozarjajo abonenti reda B.
Iz Celja
—O Velik porast brezposelnosti Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 198 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 51 oseb, posredovanj je bilo 9, odpotovalo je 28, odpadlo pa 13 oseb. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 715 brezposelnih (603 moški in 112 žensk) nasproti 567 (460 moškim in 107 Ženskam) dne 10. t. m. Delo dobi 40 tkalcev in tka k za Karlovac, 3 elektrovarilci, po 1 krojač in hlapec, 6 kuharic, 5 kmečkih dekel, 2 služkinji in 1 natakarica.
—c Združenje t r ovci.  z.-% mesto Celj« sporoča, da morajo biti vse trgovine v soboto 24. t. m. zaprte ob 17. Izjema velja samo za trgovine z delikatesami, ki sme jo biti ta dan odprte do 19.
—c Pogrešanec se je v»"nil. poročali smo, da je 14. t. m. izginil brez sledu 13-letni Vladimir Ivekovič, vajenec pri mesarske n mojstru g. Alojzu Podvratniku v Gaberju pri Celju. Ob'aati so sumile, da je postrU Ivekovič žrtev zločina in med prebivalstvom so se že začele širiti govo. ice, <la je postal fant ž: tev umora. V torek pa se Je Ivekovič zopet vrnil k svojemu mo> :u. V svoji mladostni nepremišljenosti si '3 bil privoščil izlet v Zagreb. Cez nekaj dni pa se je skesal in se vrnil v Celje.
—c Dve nesreči. V torek se je ponesrečil v Laškem 43-letni brezposelni rudar Mihael Podbrežnik z Ojstrega pri Laškem. Na zamrzlih tleh mu je spodrsnilo in si je pri padcu izpahnil desno roko v ramenu. Na poti v cerkev je padla 40-'etna nata-karjeva žena Marija Slapnikova s polzele na poledenelih tleh tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo v gležnju. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici.
Mariborska beležnica
Dežurni lekarni: Maverjeva v Gosposki ulici in Vaupotova na Aleksandrovi cesti Ljudska  univerza v Studencih: Nocoj
predavanje dr. Brezovnika.
Iz P t »m a
— Slovenska služba božja. Na Štefanovo, 26. t. m. bo v Narodnem domu ob 10. starokatoliška služba božja. Verniki sta-rokatoliške cerkve in tudi siceršnji simpatizer ji narodne cerkve vabljeni. Pri službi božji se bo obhajalo po prej spravljeni skupni ali tudi tajni spovedi.
Morilec Ivan špajzer pred sodiščem
Davi se je pričela v Celju obravnava proti morilcu
Jakobu Tratniku
Celje. 22. decembra Pred petčlanskim senatom okrožnega so-di&ča v Celju se je pr-čela davi razprava proti 27-letnemu delavcu Ivanu Špajzer ju z Lave pri Celju, ki je obtožen, da je 7. Dklobra proti polnoči ob Savinji v Levcu pri Celju z udarci s krampom po glavi usn.rtil 55-letnega m zarja Jakoba Tratnika po zrelem preudarku in iz koristo-ijubja ter mu odvzel novo suknjo, nekaj denarja, telovnik srebrno žepno uro z verižico, klobuk in nahrbtnik z nekaterimi iezbarsk mi izdelki ter Tratniku sezul čevlje, nato pa vrgel svojo žrtev čez škarpo v deročo Savinjo.
Obtožnica navaja med drugim: Ivan špajzer je spočetka orožnikom vse tajil, končno pa je pod težo dokazov priznal svoje grozno dejanje. V preiskavi je trdil da je bil že 7. oktobra dopoldne z Jakobom Tratrnkom v Matkovicevi točilnici v Celju in tam pomagal Tratniku prodati nekaj rezbarskih izdelkov za 60 din, zvečei pa se je napotil proti Levcu in našel v Majdicevi gostilni Jakoba Tratnika, špajzer   je   naročil  četrt   litra jabolčnika.
Rafko Lukanc je izpovedal, da so bil: takrat v gostilni Lukanc sam, Jakob Tratnik, Jože Veselak, Rihard Novak in Franc Cretnik špajzer je za«*el v gostilni ponujati svoj dežnik in kramp na prodaj najprej Lukancu, nato pa še Novaku za 20 odnosno 10 din. Oba pa sta odklonila nakup ker sta bila mnenja, da sta oba predmeta ukradena. Jakob Tratnik je bil precej vinjen in se je bil prej v gostilni hvalil, da ima pri sebi denar in tudi jurje. Marija Rančigajeva je izpovedala, da se ji je špajzer dobrikal in ji nekaj govoril o 16 tisočakih Ko je špajzer izpil svoj ja-bolčn k. se je začel razgovarjati in končno prepirati s Tratnikom, zakaj mu ni hotel dati 30 din. Prepirala sta se še potem, ko sta se sama napotila proti Drešinji vasi.
špajzer je priznal, da je res prišel z dežnikom in krampom v Majdičevo gostilno, trdi pa. da je našel kramp na železniškem prelazu na Krekovi cesti. Orožnik Franc Jurič sumi. da je špajzer ukradel kramp in uro bud lko isti večer Neži Breščakovi iz lesene barake, špajzer pa zanika tatvino.
špajzer izpoveduje, da je odšel Tratn'k z njim in omenjenimi Štirimi moškimi iz Majdičeve proti Zadelovi gostilni. Ker pa je bilo tam že zaprto so se razšli. Tratnik in špajzer sta nato sama odšla proti Drešinji vasi. Tako sta hodila kake pol ure. Tratnik je povabil špajzerja še v dve go-st:lni, a v obeh gestiinah je bila že tema. Spotoma je Tratnik očital špajzerju da mu je dopoldne prepoceni prodal nekaj njegovih izdelkov. Zaradi tega sta se sprla špajzer je v jezi udaril Tratnika s pestjo po levi strani glave. To je bilo ob Sav'nji v Levcu. Tratnik je segel pod suknjo v zadn.11 hlačni žep. kakor bi hotel izvleči samokres ali nož Zato je špajzer udaril Tratnika s krampom po erlavi. Tratnik se je zgrudil nezavesten špajzer mu je oreskal žepe in našel samo en dinar špajzer ie sicer priznal, da ^e Se živega Tratnika slekel in mu sezul čevlje ter lih sam obul, nato pa mu vzel tudi nahrbtnk, da bi si prilastil vso Tratnkovo obleko in obutev, trdi na. da je vse te stvari in tudi umorienega Tratnika potem vrgel v Savinjo. Tratn*kovo truplo 1e Savinla drugi dan naplavila pri mestni gramoznici v Mer1logu, kler so de^.vci pot^enili trunio na breg. špajzer zan:ka. da b! b"l usmrtil Tratn'.ka zaradi njegovega denarja.
So^ni zdravniki so iz^vili, da je dobil Tratnik s težkm predmetom huče udarce no e^avi, ki so mu razbili loban^«ki svod in lobanjsko dno. kar 1e povzročilo krvavitev v mcž°rane in nlih otrpnjenje. zaradi česar je nastonla smrt.
Tinka Remen'hova je izpovedala, da je špajzer 8. oktobra, torej dan po umoru, ^nuial v Remenihovl gost'lnl na Jelenci nekemu da^mat'n^kemu kroSn*arju veliko žepno uro z verižico za 150 d'n. a je krol-n-far nakup odklonil. Miha Snajzfr, Milena Remenihova in Anton Brezn'kar pa so iz-nove^ili, da je bil flpsjzer po umoru tudi prr n-'ih in da je imel pri sebi skoraj nov nahrbtnk ter je pcnulal Brezn'karju ve-"ko srebrno uro z verižico v nakup a je Breznlkar nikun odklonil. Dominiku Kup-šku pa ^e špajzer prodal svoj dežmk za 18 din. Vinko Prlstovšek je izjavil, da je
Tratnik stanoval pri njem in da je v resnici imel tako veliko žepno uro, da jo je komaj spravil v žep.
Ko sta Ivan Roje in Franc Verbovšek 23. novembra slučajno našla na kraju zločina v grmovju ob Savinji zavitek z nahrbtnikom in predmeti, ki 60 bili last umorjenega Jakoba Tratnika in to pr javila orožnikom, je špajzer prznal. da je po umoru odnesel vse Tratniku odvzete stvari s seboj. Hotel jih je prodati in je zlasti ponujal Tratnikovo veliko žepno uro z verižico ki je pa v dveh dneh ni mogel spraviti v denar Zato je tretji dan vrgel te stvari v Savinjo, špajzer je bii medtem že izvedel, da ga iščejo orožniki in je v Galiciji pri Celju, kjer so ga potem orožniki izsledJli in aretirali, nemirno povpraševal po časopisih.
Razprava je trajala od 8. do 11. Senatu je predsedoval dr. Dolničar, obtoženca pa je zagovarjal dr. Gvido Semec. Zaslišanih je bilo 6 pr*Č. ki so vse Izpovedale v sm!slu obtožnice. Senat je po pol urnem posvetovanju obsodil Špajzerja zaradi koristoljublja po 9 167/2 na dosmrtno robijo in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic.
Snežni plazovi na železniški progi
Zagorje, 21. decembrs Medtem ko so najbolj vneti smučarji ugibali, ali bo za božič dovolj snega in kakšen bo, ie muhasta igra na"sve poklonila Zasavju obi.en dar, ki ga pa nikakor nismo veseli, nasprotno, povzročil je nepredvidena presenečenja v prvi vrsti železniški upravi, ker jc v tesneh med postajo Savo in Zidanim mo-tom na mnogih krajih zavrl ves promet na levi obrežni prog-i. V noči od torka na sredo je mraz zadnjih dni popustil in se je dvignilo živo srebro na 6 do 5 stopinj pod ničlo. Prej suhe snežinke so se spremenile v tako zvano babjo jezo ali sodri, ki se je vsipa'a vso noč in še vso sredo, ko je na večer zlezlo živo srebro bližu ni:ie in kaže, da bo začelo deževati. Ker so bregovi nad progo zelo strmi in preprežen; z drčami, je po teh d sela sodra na progo, kjer se je kupičila v taki meri, da je ponekod dosegel kup dolžino 20 in višino 7 rr.etrov Med Zagorjem in Savo je bila tako že v sredo v zgodnjih jut'a-niih u~ah pn;g» zasuta na kakih trideset h krajih. Vhki si. morali voziti po drugem tiru ob reki p* je razumljivo, da so zato nastale zamude. Popoldanski osebni vlak jc iz Ljubljane pripeljal na zagorsko post. i > z zamudo 110 minut.
Ves promet je zapadel v pravo anarhijo, k» je ni mog!o odp aviti niti še tako požrtvovalno delo številnih rok in lopat vzdolž vse proge V akcijo je stopil tudi snežni olug Toda kmaiu se je pokvaril in trenutno leži na postaji Sava. Neenakomerni pritisk snega mu je izobličil eno stran in Ud je lokomotiva, ki potegne 1400 ton, komaj spravila z me^ta v »ambulanco«. Cc bi bila proga na en tir. bi s pridom pomagal avtomatični čishlec na p-opeler, tako pa bi zgolj zasu« še dru^i tir in je zvečer položaj ta, da je vzdolž vse proge postavljeno do'očeno število delavcev,' ki imajo kontrolirati promet in očistiti progo kolikor pač Sre- Ker se pa tudi z lopatami ne da op-a-viti kaj prida, kajti te vrste sneg z lopat kar drsi, bo moral največji del opraviti pač snežni plug. Proti Trbovljam je položaj ugodnej.si, ker na tem odseku ni mnogo plazov. Potniki so na nekate-ih motih naravnost skozi okna vagonov grabili po snciju. ki je segal še preko vendar dokaj Visokih vozov. Najstarejši železničarji sploh ne pomnijo te vrste plazov.
Vse kaže, da bo tako snežilo tudi od srede^ na četrtek. Popoldne je nekai minut deževalo. Vrh snega se je naredila tenka ledena skorja, ki bo še boli pospešcva'a ?e-fipanje sod'e na tire. Če bo pa deževalo, kar je zelo verjetno, bo pro?a v Četrtek oŽišcena in vzpostavljen neoviran promet.
'ostani in ostani član Vodnikove družbe!