Uto II. Poitnim; plačana d gotooinl. Ljubljana, četrtek 8. julija 1920. Štev. 152. Cene po poStl: za celo leto . II 8?*-~ za pol leta . H K*— za četrt leta. H 2P— za 1 mesec. . R V— Za Ljubljano mesečno 7 R Za Inozemstvo mesečno H ir— Uredništva in oprava: Kopitarjeva ulica št. e M. telefon štev. SO mezita številka 60 vin. SECJ O WS S S BfiiilfNSfC Posamezna Številka 60 vin. Socialni program v del&njii. Naši tovariši v Kropi in Kamni gorici v nedeljo praznovali in slavili lepo in memtno obletnico- Pred 25 leti je bila £ anovljena delavska zadruga v Kropi* ki ^ Pozneje raztegnila svoje delovanje tudi ^mno gorico- Ta jubilej delavske za-v naši državi domala edine te vr-ben Za na^e ^e^avs^vo nad vse pomem- Delavstvo vesoljnega sveta se danes veda, da je treba delavski sloj socialno vs j P°^arsko osamosvojiti. V tem si je ran ifVS*V0 e^’no- Razlika pa je v nazi-del nai se to izvede- Danes stoji Scjavs*vo razcepljeno v razne struje- Be-UŽitf ° soc'a^zac^ji> geslo o komunizmu ki s SrCa’ a vzbuia dvome- So ljudje, ozn ° P°me^i med delavske vrste, ki voli *• °’ ^a bo krvava komunistična redila T* °^rc®^a delavstvo in ga osvobodi " .Pogubna in nad vse zmotna mi-let J! *z®*a lz Rusije, kjer je delavski pro-Dolir* V .krvavi revoluciji res prišel do 5ja -lcne sile, miru, reda, kruha in blago-Pa vendar le ni mogel ustvariti- Tu-lavst60 ,venskim in jugoslovanskim de-glavi'°mJe neka) vročih glav, ki jim po in rTu6 en^i nič drugega, ko revolucija vansk Bil ic čas, ko je del jugoslo- Za te G^a re^avs^va res za nekaj časa šel kušni- Vročekrvnimi proroki, a slabe iz-sttuj,c So, delavce izmodrile- Danes ta na. nie,^ nami niti ni več enotna in edi-pj]j asa'i so že se med seboj in se razce-fiko ;a ave struji: radikalno in zmerno- To-možd ž°^ovo, da se je vihra v prenapetih k°liko komunističnih vodij polegla. Za casa — je drugo vprašanje. £me °?ialna demokracija zastopa mnogo nas ■ cl®e stališče, kadar ji to kaže. Pri in n^e s*a celo tako daleč, da je ni strah bolj Sr.a™’ Pajdašiti se z najhujšimi in naj-tudi 2a^Zenimi kapitalisti. V besedah je nia S°Cla^emokracija radikalna, a deja-)a govore d^go pesem. stopa'°mun:sti in socialdemokrati pa za-terial'° P° svojih načelih takozvno male mato"00 s^a^^e, uče namreč, da je vse Borta er^a' Če je vse materija, ni duše, ni odtfnt m Posmrtnega življenja, kri,,;!01?051* 2a dobra in slab melju ^U1< na3il)e- Stoje tedaj na istem te-prav‘ 0 Kapitalizem, ki tudi pozna le eno balist-0- z^a*e£a teleta. Zato oboji, so-nobe ' m komunisti, kakor tudi kapitalisti sko n r,e^ tako ne sovražijo kot krščan-njert ace]o, da ;e treba iz ljubezni do bliž-jaSen Poštenja in pravičnosti- Zato nam je strank vseb teh organizacij in Prot. krš^ancki rlolavslo zato tudi ne slaba dejanja, za ciji. Žitve k Venc^ar za delavstvo ni druge rega SOn.°r*a' da se izvede nauk krščanske-ral Kvahzma *l!(^ v dejanju- O tem je ir mo- V»" * m0ri 1 znova prepričan vsak, kdor je le{n a doslej 5C o tem dvomil, na dan 25 drUljegaJubileia kroparske žebljarske za-bij ? ’ ,roparski delavec je pred 25 leti podf av; suženj. V delavnicah posameznih Ai 1 ‘•Hikov ir rlolnl 1 ur na rlan. ov je delal do 16 ur na dan. treh' zene so morali na delo že ob ^trocj Za ^ ob dveh zjutraj! Delali so bogaf.ra. ,° plačo. Kropa je bil trg s par berax'ni z množico jetičnih in lačnih Zavah°V ^r^‘a je zadruga, ki se je v te-ni2jr \ razvijala. Zadruga je sčasoma orga-vec a a v sebi vse delavstvo- Vsak dela-lastn-?r^ani2iran v zadrugi, je obenem so-VoU ^Podjetja. Zadrugo vodi odbor, ki ga Tj _ °°čni zbor vseh delavcev-zadružanov-rj jj0. Vrb°vna oblast nad tovarno, v kate-ber;fva^0' Danes kroparski delavec ni več K0 ^ marveč je vsak solastnik podjetja-sk} "? v.nedeljo jeseniški in tržiški delav-s0 ^°.s.t’e ogledovali kroparsko tovarno, parsk svojim kamnogoriškim in kro-ni to lrn tovarišem na tej prekrasno ureje-J^arni, katere gospodarji so sami. fie t0 so Kroparji prišli do te zadruž-cij0 :^Krne’ nam predstavlja socializa-likjj, .komuniaiem obenem? To je sad ve-sko-g in ogromnih naporov krščan- žup^-lnih mož- Ustanovitelj zadruge ie nil * .rtoenigman; vzdržal, rešil in dvig-10 ie dr. Krek. S tem ie v dejanju izpričan krščanski socialni in delavski program. Malo pišemo o tej priči krščanskega socialnega dela. Premalo! !Ko bi vsa socialna demokracija s komunisti vred mogla pokazati saj drobec takega dela, koliko pisanja bi bilo o tem! Toda oni tega ne morejo pokazati, ker jih ne nosijo načela krščanske ljubezni- Na slovenskem imamo še nekaj podobnih vzgledov tega krščanskega delavskega komunizma v dejanju! Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici — delo župnika in dež. poslanca Rojca — je osnovana na podoben način- Dalje imamo še slamni-karsko zadrugo v Mengšu in sitarsko pri Kranju- Te poslednje se sicer ne morejo še meriti s Kroparsko- Vendar je gotovo, da so tudi v njih položene kali istega raz- voja, ki stremi za gospodarsko in socialno osamosvojitvijo delavstva. Tovariši! Na vzgledih se učimo! Ko bodo Vaši nasprotniki prišli nad Vas z zabavljanjem in zaničevanjem, ker ste kr-krščanski socialci, pa jim pokažite našo Kropo in Kamno gorico! Ko bodo Vam slikali socialistični in komunistični program, pa jim pokažite na potoke krvi, ki so bili v znamenju svobode priliti na Mažarskem in v Rusiji, pokažite pa jim tudi na Kropo ter recite: »Kar Vi z besedami oznanjate še le danes, to mi vršimo mirno in požrtvovalno v dejanju že 25 let!« Nas vseh naloga pa bodi, da kroparski vzgled krščansko socialnega dela udejstvujemo po celi domovini! Krščanski socialni program bodi dejanje! FotegrsSif^ komunistov. • Ljubljana, 8. O komunističnem kongresu v Vukovaru poroča »Naprej«, da so srbski radikalni komunisti enostavno zavrgli slovenske komunistične delegate, dr-Lemeža, Golouha in druge ter so sami imenovali za delegata nekega dijaka Klemenčiča. Sami so v odbor za Slovenijo imenovali vali poleg Klemenčiča še Kolešo, Oj-sterca in Baštuloviča- Za urednika »Rdečega Praporja« so mesto Golouha imenovali dijaka Vladislava Fabijančiča. O njem piše »Naprej« tako le; »Komunistična stranka je določila za ljubljansko glasilo ! »Rdeči Prapor« urednika v osebi g- Fabjančiča, ki ga poznamo doslej po tej-le do-godovščini: g. minister Žolger je v Parizu 1. 1919 izročil g. Fabjančiču 5000 (reci: pet-tisoč) švicarskih frankov, kar je pomenilo 150-000 naših kron, da ustvari v Ženevi dopisni urad, ki bi pripomogel naši akciji za »neodrešene kraje« — gosp- Fabjančič bi moral iz tega fonda še dva gospoda podpirati — ali dopisnega urada ni bilo — za teh 150 tisoč kron je napisal 3 strani poročila in — »ni ga bilo više«.. Seve, da računov ni položil nikomur.« Narodno predstavništvo. LDU Belgrad, 7, julija. 110. sejo narodnega predstavništva otvori podpredsednik dr. Ribar ob 17.30. Zapisnik zadnje seje se odobri. MINISTER, KI NE POZNA SVOJEGA DELA, Poslanec Stanko Banič stavi na notranjega ministra Davidoviča vprašanje zaradi naredbe o sestavi selskih občin v Dalmaciji. — Minister za notranje posle Davidovi č odgovarja, da še nima potrebnih podatkov m prosi poslanca, naj počaka, dokler ne dobi potrebnih informacij, — Posl. Banič se zadovoljuje z odgovorom, ugotavlja pa, da je minister slabo poučen o razmerah v Dalmaciji, opozarja govornik na to, da mu naredbe dalmatinske pokrajinske vlade nudijo dovolj prilike, da se informira o razmerah v Dalmaciji. Govornik vpraša ministra, ali namerava še dalje trpeti občinske komisarje v Daima- CI1J PROTI ITALIJANOM. Posl. Juraj Biankini vpraša namestnika zunanjega ministra dr, Nlnčiča, ali so mu znane lopovščine, ki jih italijanske oblasti vsak dan uganjajo v zasedenem delu Dalmacije proti našemu narodu od onega časa, ko je v Italiji prišel na krmilo Gio-litti. Vpraša ga, kaj namerava vlada ukreniti, da se te neznosne razmere odpravijo. Poslanec je nato v daljšem govoru pod- LLOYD GEORGE FROTI NEMČIJI LDU Spa, 6. julija. (Dun. KU — Wolff) Druga seja konference, katere so se z nemške strani udeležili državni kancelar Fehrenbacb, minister za zunanje stvari dr. Simons in državni brambni minister dr. Gessler ter general von Seeckt, se je otvo-. rila ob 16.30. Državni brambni minister je takoj začel razvijati vprašanje razorožitve in je opisal sedanji položaj. Nemčija je vojni materijal že skoraj popolnoma oddala, dasi o nekaterih točkah obstajajo razlike v naziranju. Nemška vlada potrebuje 200.000 mož ki predstavljajo minimum tega, kar potrebuje Nemčija spričo političnih nemirov. — Nato je povzel besedo angleški ministrski predsednik Lloyd George in je navedel točke, v katerih očitajo zavezniki Nemčiji, da v vojaških zadevah ni izpolnila mirovne pogodbe, zlasti da državna bramba namesto 100,0»00 šteje 200.000 mož, da ima Nemčija 50,000 strojnic namesto 2000 in 12.000 topov namesto 280. Oddala je sicer poldrugi milijon pušk in jih je polovico uničila; ni pa dvoma, da jih krepljal svoje vprašanje z navajanjem konkretnih primerov italijanskega nasilstva proti našemu narodu. — Namestnik ministra za zunanja dela dr. Ninčič izjavlja, da vladi o vsem navedenem ni ničesar znano. Med ministrom in poslancem se vname ostra debata o »zaveznikih« Italijanih. — Posl. Biankini se ne zadovoljava z odgovorom ministra in pravi, da nargestnik zunanjega ministra gotovo ne more dobro slišati, ker je vendar navedel dovolj konkretnih primerov, ki jih žc nekaj dni pripovedujejo begunci, ki so iz onih krajev dospeli v Belgrad. Vlada je dolžna in ima možnost, da se tudi preko svojih uradnih in neuradnih organov točno informira, kaj se dogaja v inozemstvu, VOLILNI RED. Zbornica preide nato na dnevni red, to je nadaljevanje debate o členu 6. in 11. zakona o volilnem redu, ki sta se vrnila odboru. Poročevalec prečita člen 6., po katerem dobi Belgrad 6, Zagreb 5 in Ljubljana s predmestji 4 poslance. V tej obliki je bil člen 6, sprejet brez pripombe. Ravno-tako je bil sprejet člen 11, v novi redakciji, S tem je bilo prvo čitanje volilnega zakona končano. Podpredsednik dr, Ribar predlaga, da se opravi drugo čitanje volilnega zakona dne 15, t, m., kar se sprejme, — Nato preide zbornica na drugo točko dnevnega reda: Generalna debata o mirovnih pogodbah. (Seja še traja.) ima prebivalstvo še zelo veliko množino. Posest pušk pomenja veliko politično nevarnost, Zavezniki so od nemške vlade pričakovali, da bo dopoldne predložila gotove načrte, kako hoče izvesti izročitev tega orožja in znižanje vojske na 100.000 mož. — Državni kancelar Fehrenbach je naglašal težave določitve natančnega načrta. Ako zavezniki zaupajo Nemčiji in ji puščajo sredstva za uveljavljenje svoje moči, potem bi lažje ugodila željam zaveznikov. — Lloyd George je ostro odgovoril, da zahtevajo aliiranci jar.nih podatkov in številk. Konferenca v Spaji smatra za potrebno, da se na nji stvarno razpravlja. Pošiljati si note, nima več smisla, — Državni brambni minister dr. Simons je pripomnil, da je dvomljivo, ali se bodo jutri dopoldne mogli predložiti gotovi načrti, Lloyd George mu je odgovoril, da ima nemška delegacija za to dovolj časa. — Prihodni-i seja v sredo ob 15,30. Strokovna organiza- clfa — resna stvar. V trajen nauk služi lahko vsem strokovnim organizacijam razočaranje, ki so ga doživele pri socialistih in komunistih. Oboji so zlorabili strokovne organizacije. Kdo je pri tem trpel? Delavstvo in delavske stroke. Ni ga razsodnejšega delavca, ki bi se ne spominjal načina agitacije- Jeli kedaj kak socialist prišel k delavcu in mu takoj od početka dejal: »Za Marksa se gremo., V boj proti svetim rečem vas povedemo.« Tega ni rekele noben socialistični agitator koj prvi dan- Rekli so: »Za rešitev delavskega vprašanja nam gre-« Seveda so se spogledali razumnejši delavci, v kaki zvezi je rešitev delavskega vprašanja z objemanjem socialističnih delavskih voditeljev s katerim so objeli zastopnike kapitalizma in si razdelili državo- Namesto rešitve je bila tedaj prišla draginja, namesto strojev za železnice so prišli iz inozemstva stroji za socialistično tiskarno, namesto zadovoljnosti je prišla nezadovoljnost zoper kapitaliste in socialne demokrate. Delavstvo je spoznalo, da je izigrano- Namestc delavstvu so voditelji pomagali sebi- Voditelji socialistov so izgubili ugled. Namesto hvale so padle čez nje kletve in klofute- Seveda delavstvo se še ni popolnoma zavedlo, da je afera socialističnih voditeljev le posledica krivih načel, najrazumnej-ša izkoristitev istih. Vidi se to jasno sedaj, ko generali nikakor ne obupajo. Mislijo si: Dokler ne pade zastava krivih načel smo še na konju- Zato hujskajmo zoper klerikalizem, zoper vse, ki se drže krščanskosocialnih načel.. in od nas skvarjeno delavstvo bo reklo: »No, v boju zoper klerikalizem so socialistični zastopniki vendar zaslužni, čeprav se v brigi za delavski kruh niso obnesli.« Vendar za enkrat Kristanu upanje še ni uspelo. Delavstvo obrača socialni demokraciji hrbet. Med njo in komunisti se je vnel boj za njene strokovne organizacije in če nas vsa ne vara, se bo tudi za njihove konsume. Nam očitajo Kristanovci z »Naprejem«, da smo krivi komunistične zmage nad socialisti, ker smo razkrili nekaj malega socialističnih grehov n- pr- pri Vojni zvezi — sedaj nakupovalni zadrugi — v ministrovanju in ostalem vodstvu socialističnih veljakov- Vendar je treba reči, če bi teh vpijočih zli del ne bilo, bi jih ne bilo mogoče razkriti in ne zvedeti- Resnici na ljubo je pa treba reči z ozirom na komuniste, da nas od teh loči tako velik prepad kakor sta različna tvar in duh- Da bi se povzpeli h krščanskemu komunizmu, pri istih za enkrat ni videti, čeprav bo doslednost postavila tudi nje pred dvojno volitev: ali se povzpeti do ideala, ki ga krščanstvo želi ali pa si razbiti glavo odnosno zavzeti mesto med roparji in zločinci. Eno pa imajo materialistični komunisti pred materialističnimi socialisti namreč to: da gredo v načelih dosledno naprej do konca- To prednost so imeli svoj čas socialisti z ozirom na liberalce- Ko pa jih je čas postavil pred dejstvo, da v dejanju pokažejo, kaj znajo, so izprevideli, da morajo postati komunisti ali pa hinavci ali pa se odkrito in javno izpreobrniti krščansko družabnim načelom. Socialisti so si izvolili hinavstvo- Vi tem so podobni starim liberalcem. Zato mislijo, da jih bo rešilo dvojno lice — laž. Delavstvu pa je strokovna organizacija resna stvar. Ne mara uničenja, ampak rešitve. Noče laži, ampak resnice. Bog daji da bi Jugoslovanska Strokovna Zveza si za večne čase utisnila v spomin zgled is vrst socialističnih in komunističnih. Njena temeljna načela so prava- Njeni socialni in gospodarski vzori zdravi- Zato je le potrebno za skupine in celo in poedince, da ne odklonijo nikdar od krščanskosociali-stičnih cest in vsa kdan odločneje delajo v pravih smereh in Jugoslovanska Strokovna Zveza bo uspevala še vse drugače in dosegala uspehe. Zdaj že jo hvakte... Krepko naprej za njenimi vzori in doživeli boste uresničenje: Delavstvo zadovoljno — država srečna — strokovna organizacija krščansko socialna je v to po-motflal —a.— Dajte nam stanovanj! Delavci, delavke! Vsi, ki trpite po kleteh in barakah! Odzovite se vabilu in pridite v nedeljo 11. t, m. ob 4. uri popoldne NA SHOD V »UNION«, kjer bomo z vso odločnostjo zahtevali, da ubogim družinam omogočijo poštena stanovanja ! Zima bo kmalu tu, a kapitalisti hočejo, da bomo zopet eno zimo s svojimi družinami prezebali v vagonih, barakah in kleteh! Povejmo tej gospodi, da nas to ni več volja! Milijonarji naj zidajo hiše sami, nas pa naj puste, da tudi pridemo pod streho! Na shodu se bomo pomenili o stanovanjski naredbi in o drugih delavskih zadevah! Delavci, delavke, brezstanovanjci, na shod! Delavska zveza. Krščansko gii*an]e na Francoskem. Ko je pred 35 leti zakon iz 1. 1884. priznal delavcem pravico svobodno se družiti v obrambo svojih stanovskih pravic, so katoliški socialci, ki so s svojim voditeljem Albertom de Munom dosti k zakonodaji pripomogli, začeli ustanavljati strokovne organizacije v domovini. Njih delovanje je imelo lep uspeh posebno med kmetiškim prebivalstvom. Vplivu njih ideje je pripisovati jako lep razmah Osrednje zveze kmetiških sindikatov, katera šteje danes 3000 sindikatov s 600.000 kmeti. Delavnost strokovne zveze je >bila mnogo prostejša v delavskih krogih. Tisti čas namreč so bile delavske organizacije v rokah socialistov pa so se podvrgle polagoma vladi anarhističnih in revolucijskih elementov. Že ime sindikat samo je bilo v katoliških krogih na slabem glasu. Tekom časa pa so krščanski socialci na Francoskem svoj položaj natančneje ogledali in spoznali potrebo, upirati se revolucijskim sindikatom s pomočjo sindikatov, ki veje v njih krščanski duh, V 1, 1887, se je ustanovil prvi sindikat trgovskih pomočnikov, ki je kmalu raaširil svoje delovanje na kmete in je pozneje ustvaril Združenje katoliških uradnikov, Ta sindikat je zdaj v Parizu v ulici Cadet c, 5, v poslopju, v katerem je njegova pisarna, podjetje in velika restavracija, V pariški pokrajini je katoliški sindikat večji ko rdeči sindikat, tako da je pri volitvah prodrl njegov kandidat Karel Vi-enner, ki je padel na bojišču. Po vojski je Združenje uradnikov pozvalo vsa društva, ki veje v njih krščanski duh, da bi se spojila, Prvo zborovanje je bilo v marcu lanskega leta, Organizacija je vsled vojske dosti trpela, tako da je štela samo še 60.000 članov. Na drugem shodu v Parizu 2. dan meseca listopada 1. 1. je bilo sklenjeno, ustanoviti Francosko zvezo krščanskih delavcev, Koncem maja letošnjega leta je bil prvi shod v Parizu. Pokazalo se je, da so sindikati krščanskih delavcev jako narast-li. Prvi dan meseca novembra 1919 l, je bilo 321 sindikatov z 90.000 člani, a 1. maja t, 1, je bilo že 578 sindikatov s 140.000 člani, torej je število članov tekom pol leta narastlo za 50.000. Danes je 5 Narodnih evez, in sicer: uradnikov, železniških nameščencev, kovinarjev, krojačev in tkalcev ter 19 pokrajinski delavskih zvez, izmed katerih je najvažnejša Zveza neodvisnih sindikatov v Alzaciji. Pokrajinski sindikati izdajajo 21 strokovnih listov. Ti sindikati ne zahtevajo od svojih članov, da bi priznavali verske resnice, ali v pravilih stoji zapisano, da se sindikat strinja s krščanskim socialnim naukom, Ta nauk se glasi; Spoštovanje do svobode in človeška čast, zajamčena s socialnim pravom, pravica zasebnega in skupnega imetja, pravica zborovanja, pokorščina, zvesto izpolnjevanje dolžnosti, ohranitev družin, Sobratimstvo med posamezniki in društvi, [eomejena edinost vseh krščanskih sindikatov jim daje nenavadno moč, katere ni v tako imenovanih nevtralnih sindikatih. Rast krščanskih zvez je lahko pripisovati tudi njih spojitvi s patronati, kojih znanje je splošno znano. Majevi shod se je izrekel za zakon osemurnega delavnika, za delež delavcev na čistem dobičku in soudeležbi pri upravi, kar kaže na demokratsko smer v delavskih krogih. Kakor je videti iz navedenega, nastaja na Francoskem velika organizacija na temelju reda in pravičnosti, ki trajno varujeta vsako civilizacijo. DHAGINJSKI NEMIRI V NEMČIJI. LDU Karlsruhe, 7. julija. (Dun. KU — Wolffj Fo včerajšnjih demonstracijah radi draginje je došlo danes v Kaiserstrasse do ne’jubega spopada. Tolpa mladeničev \e vrdla v trgovino Knopf in začela pleniti. I o :-'•ji in žend?>rtneriji se je posrečilo raz- gnati množico. Ko se je policija pozneje umaknila, ji je sledila razgrajajoča tolpa in je začela tudi streljati na varnostno stražo, ki je bila prisiljena streljati. Pri tem je bila ustreljena ena ženska, več oseb pa je bilo ranjenih. Politične novice. -f Srbi in agrarna reforma. Na kongresu srbskih poljedelskih zadrug v Zemunu dne 29. junija t. 1, so sprejeli sklep: Zemlja poljedelcu, a v srbskih krajih samo Srbofj in nikakor ne tujcem, -f Protest proti razpisu nadomestnih volitev v Zagrebu. Klub mestnih zastopnikov Demokratske stranke v Zagrebu je vložil ugovor proti razpisu nadomestnih volitev, ker da bi se s tem kršila proporcionalna volilna pravica. + Glavna razprava proti Stepanu Radiču se je začela v Zagrebu danes, Radič ima štiri zagovornike. -f- Ministri-duhovniki. Med zadnjič izvoljenimi 68 poslanci nemškega Centruma je 8 duhovnikov. Najn^ajši med njimi je dr. Brauns, ki je od 1. 1900. deloval v Munchen-Gladbachu, Le-ta je kot prvi duhovnik v Nemčiji postal minister in sicer ima listnico za :avna dela. — Tudi na Litvanskem imajo katoliškega duhovnika-ministra: dr theol. et phil. Jožef Puryckis; ima listnico za zunanje stvari. Naš dr. Korošec kot železniški minister tore; ni več izjema. -f Poljaki Izpraznujejo vz&cdna Galicijo, »Grazer Volksblatt« prinaša brzojavko iz Lvova, da Poljaki izpraznujejo Brode in Podvvoloczysko. Za Lvov še ni »neposredne nevarnosti«. -f Za Žensko volilno pravico. Na občnem zboru ženske zveze v Zagrebu so sprejeli med drugim sklep, v katerem zahtevajo za vse ženstvo vse politične pravice, ki jih imajo moški državljani. Na zboru je bilo zastopanih 200 ženskih društev. + ProtibolJScvlšlta zarota, V Sebasto-polu so odkrili monarhistično zaroto, katere glavni vodja je bil general Gerazimo. Gerazima m nekaj njegovih pristašev so aretirali. Dnevne navlcs. — Velik orlovski tabor se vrši v nedeljo 11. julija v Šmartnem pri Litiji za celo obsavsko okrožje. Ker so odseki tega okrožja predvsem v velikih delavskih krajih Zagorje—Trbovlje—Hrastnik, vabimo k udeležbi še posebej delavstvo. Ob pol 10. uri sprejem gostov v Litiji, ob pol ,11, uri sv. maša v Šmartnem, ob pol 12, uri tabor. Na taboru, govori tudi zastopnik delavstva. Popoldne ob pol 3, uri jc javna telovadba pred graščino Grmače, Delavci brez razlike strok, pridite da spoznate delo kršč. mladinske organizacije, — »Ljudski oder« v Kamniku Ljudski oder iz Ljubljane gostuje v nedeljo, dne 11. t* m. ob 5. uri popoldne v Kamniškem domu« v Kamniku z dramo »Mrak« v treh dejanjih, ki so jo igrali že v Ljubljani in drugod z velikim uspehom. Priporoča se za obilo udeležbo- — Začasna delavska zavarovalnica goper nezgode v Ljubljani je podaljšala rok za predložitev proračunov za 1, polletje 1920 za en mesec, ker je v pripravi sprememba zakona glede višine vračurdji-vih delavskih zaslužkov. Proračuni se bodo razposlali strankam koncem julija in se morajo predložiti najkasneje do 14. avgusta 1920. Samo ob sebi umevno se bodo zamudne obresti predpisovale šele za čas od 15. avgusta 1920 naprej. — Plačo železničarjev. Na predlog, ministra dr. Korošca je ministrski svet zaključil, da se vsem železničarjem povišajo plače za petdeset odstotkov. Na ta način bode ustreženo vsem materialnim zahtevam železniških uradnikov in uslužbencev. Ministrstvo stoji na stališču, da mora biti osobje dobro plačano, da pa mora tudi dobro in pošteno delati. — Natečaj. Na strokovni šoli za puš-karstvo v Borovljah sc razpisuje služba ravnatelja v VIII. oziroma VII, činovnem razredu, S to službo so zasedaj spojeni prejemki, določeni v zakonu bivše Avstrije z dne 19. septembra 1908, drž, Zak. 175, in v službeni pragmatiki za učiteljstvo, to je temeljna plača letnih 3600 K, 5 petletnic v končnem znesku 3600K, aktivitetna doklada, funkcijska doklada letnih 1400 K in običajna, draginjska doklada. Prosilcem se v ozira vrednih primerih vračuna 8 let njih tehnične ali šolske prakse v pokojnino in za odmero petletnic, V poštev prihajajo prosilci, ki so redno dovršili študije na strojnem oddelku tehnične visoke šole. — Pravilno kolkovane, na poverjeništvo za ui{ in bogočastje naslovljene prošnje je opremiti z nastopnimi prilogami: krstnim listom, domovinskim listom, študijskimi izpričevali, izpričevali o uporabi ,v praksi, curriculum vitae, in pri prosilcih, ki niso v državni službi z uradnim zdravniškim izpričeval om in nravstvenem izpričevn' -,m potrjenim po pristojni politični oblasti.-Pri sicer enakih razmerah imaio prosilci z daljšo prakso prednost. — Prošnje je vložiti do 1, avgusta t. 1. pri poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani. — Zdravnika v Žiri! Iz Žirov, Minulo nedeljo smo imeli dobro obiskan shod Delavske zveze. Govoril je g, Iv, Gostinčar. Po govoru se je razvila debata o raznih delavskih zahtevah, in so bile sprejete tozadevne resolucije, Razmotrivali smo tudi, kako priti do tega, da bi dobili stalnega zdravnika v Žireh, Glede zdravniške pomoči je za tukajšnji okraj silno slabo preskrbljeno. Okrožnega zdravnika imamo v Škofji Loki, do kamor potrebuješ dobrih 6 ur, tako da je v nujnih slučajih zdravniška pomo-č izključena. Če si ogledamo zdravstvene razmere med tukajšnjim dc-delavstvom, vidimo, da je naša zahteva po lastnem zdravniku s sedežem v Žireh opravičena, Upamo, da bodo merodajni krogi to vprašanje resno vzeli v roke. — Zverinstvo, »Goriška Straža? poroča: Preteklo sredo (29, junija] zjutraj so našli na železniškem tiru pri Podgori mrtvega Antona Grud?.n, od Nemcev št, 4 na Trnovem, Noge so mu bile odsekane, glava razbita, okoli života je bil ovit z bodečo žico Sumi se, da 3o roparji nesrečneža oropali, ga zvezali z žico in potem zvlekli na železniški tir, kjer so ga prepustili grozni usodi. Pokopan je bil na podgorskem pokopališču, kjer so ga pa v ponedeljek v svrho nadaVnih preiskav zopet izkopali. Roparjev še nimajo, a če iih dobfe in kadar jih dob6, tedaj ti gotovo zaslužijo eksemplarično kaze^ za tako zverinstvo, — Grojra tragedija. »Goriška Straža« poroča s Kojskega v Brdih: V torek (28. junija] zjutrai okolu 4, ure se je vrnil domov Fran-' Kumar na Steg^.ršču, stopil v sobo svoje žene Jožefe, ki se je pred kratkim časom vrnila iz Aleksandrije. Vnel se je med njima prepir — nesrečni mož vzame bajonet in udriha ž njim po ženi. Na obupni kdk težko ranjene pribite n^ve-ta ter bližnii sosedje v sobo, kjer najdejo ubogo ženo večkrat ranjeno na rokah in prsih, Domačini so jo za silo obvezali in prepeljali v goriško bolnišnico. Ali so rane smrtne, bodo ugotovili zdravniki. — Po nečloveškem činu je Kumar bežal in med begom klical: »Storil sem, kar sem mislil že davno!« Bežal je proti sv. Križu, od koder se je kmalu zaslišal močan pok. Slutilo se je najhujše. Ko gredo Kumarja iskat, ga najdejo ležati na pokopališču na hčerinem grobu vsega razmesarjenega. Nad 60 let stari mož si je pripravil grozno smrt. Vzel je s seboj ročno granato ali dinamit-no patrono, in se sam razstrelil! Kdo je kriv? Pač težko vedeti, kaj sta imela med seboj mož in žena, ki se nista videla že nad 10 let. Eno je gotovo: Aleksandrija, ta deveta dežela goriških slovenskih deklet, je pač uničila srečo že mnogih družin, — — Popravek. Pri zadnjih porotnih obravnavah je bil radi tatvin obsojen neki Rant Andrej, Naš list je o tej obravnavi poročal. Vrinila se je pa pomota v tekstu, kjer je bilo rečeno, da je omenjeni iz znane tatinske rodbine. Pravilno bi imelo biti: iz znane tatinske družbe. Ker je v D. M. v Polju in v Vevčah več rodbin z imenom Rant, ki so vse dobre in poštene in se jim radi omenjene napake krati dobro ime, to radevolje popravljamo. — Napad pri Dravljah. Dne 4, t. m. je bil na cesti med Dravljami in Zg. Šiško napaden Jakob Tomšič. Napadel ga je neki 2 let stari mladenič, ki jc vrgel Tomšiča na tla in mu grozil, da ga bo ubil; nato je zbežal proti Kosezam. , — Ukradeno železo, Z vagona v Zalogu je bilo ukradenega železa v vrednosti 3840 kron. Pred ljubljansko deželno sodnijo se zagovarjata Viktor Jeriha iz Zgor. Kašlja in Anton Žurga, ki sta obdolžena, da sta ukradla železo. Jeriha odkrito pri-poznava, kar mu očita obtožba in pravi, da sta železo skupno z Žurgo ukradla, kar pa Žurga zanikava. Sodišče je obsodilo Jeriho na 9 mesecev ječe, Žurgo je pa zaradi pomanjkanja doka-ov oprostilo, — Slovenski regruti v Splitu- Splitska »Nova doba« poroča, da sta miroli teden prispela v Split dva oddelka slovenski regrutov- Fantje so bili zelo veseli in so imeli s seboj godce- List prihod slovenskih bratov prisrčno pozdravlja. — Kruh in maso v Belgradu ccnejša. Mesarji v Belgradu so v medsebojni kon- i kurenci znižali cene mesu za 1 dinar pri ! kg. — Peki ki so štrajkali, so se te dni | udali in se obvezali, prodajati kruh po cc-j ni, ki j-m jo je bila predpisala mestna ob- i čina. — Makdfoaalns ceno za roSno delo I ustanove v Sarajevu v sporazumu z obrtniki. — Lelina v Bosni obeta biti kar naj-obilnejša; posebno slive so bogato obrodile, Nasprotno pa se Hercegovci pritožujejo, da co jim žita požrle kobilice, trta je pa vsled precb iega dežja obolela. —- Umrla je v Zagrebu požrtvovalna socialna dehvka in pisateljica gospa Vera Tkalec, vpok. učiteljica. Bila je do zr:-rje-,!a predre'!-;ca doma za do’ -x'-e. ki ga je ustanovile in ga vzdržava društvo hr-vatskih učiteljic, — Zaradi tatvine v smrt- V Zagre policija priš1 a po nekega z°b°tehni » je bil osumljen tatvine- Predno so n>°g' ^ klenjena vrata šiloma odpreti, se je tehnik vrgel skozi okno tretjega na s ja in obležal mrtev. Pustil je pisnj°> ^ ^ terem tatvino priznava in pravi, da se če soditi sam- - Valute. Dne 7. julija na borzi: 1 dolar 62 K 50; 100 avstrijskih kro 42 K; 100 carskih rubljev 120 K; 100 coskih frankov 510 K; 1 napoleoooor K; 100 nemških mark 195 K; 100 1*1® ^ K; 100 italijanskih lir 400 K; 100 slovaških kron 160 K. — Dne 6. j® i, siovasKin Kron lou iv — \ ntov belgrajski borzi: 100 francoskih 4 140 din.; 1 ameriški dolar 15.25 lejev 45.50 din.; 100 nemških mark din.; 100 levov 36.50 dinarja, fLiyš»ijfinsice novice. lj Odlikovani z zlato medaljo sluge na koroški fronti so bili m®« _ ^ mi tudi naredniki Ivan V r i s K * Frank in Edi Krist a n , vsi trije javnega bataljona v Ljubliani. , •«. lj Hribarjev gaj. Ljudje :B Rimske ceste, iz Gradišča, TrnoV^Č*^. Krakpvega, ki so prejšnja leta radl? ,ett0 v rečeni gaj hladit se, se letos za ^ v vprašujejo, zakaj občinstvo ne sme v prijazni Hribarjev gaj, ki je določen v za ljubljansko obči n st v o, samo za enega človeka, najemnika zije, ki ima že tako dovolj prostora je znance pivce. Prizadeti Ljubljan lj Kako padajo cene. Ljubljanski ^ sar‘i so torej velikodušno odnehali ** e|j( 2 K pri kg. Nas konzumente ta vest v ^ prav tako. Toda kdor ve, kako je , j^e vini padla, kdor ve, da se plačujejo _ po 45 K kg, loj po 30 K kg, čuditi se ^ da so popustili tako malo. fo se P . __ i <«10. da j' ljudem sipati peska v oči, Čuli sm°> . mesar g. Javornik prevzel vojaštvo, oskrbuje z mesom, in sicer od 22. do za kg. Kaj poreko k temu naši ® Ali bo g. Javornik prodajal v iz$ fi“c0 k dni se je peljal sam g. župan v Škot Ji ^ g. Javorniku, da se informira, kako J^ mogoče, da prodaja meso po ** -j katere so prej z različnimi pret rfn's0 bili spravili pid svojo koman-lo, da ^ dili po kopanje v žerjnvi.o za njc> ■ dai trumoma zapuščajo ter pii? lopa]0 nah krščanski strokovni organizaciji katera jyn nudi vsakojake prilike za razvoj na krščansko socialističnem polju- Ker naša Jugoslovanska strokovna organizacija v ysakem oziru najbolje skrbi za naše krščansko misleče delavstvo, je tudi isto sprevidelo, kje je njihov prapor, pod ka-enm se naj zbirajo, ter delujejo za dosego svoji hciljev ter za blagor in procvit de-avske organizacije. Tudi na Koroškem organizacija krščanskega delavstva prav lepo^ napreduje, čeravno se socialisti na vse nplie branijo, da bi se kje ustanovila ka-,a lupina, katera bi seveda potem odkri-sn aeumnosti’ katere so uganjali prej l&hsti. Treba trdne, energične volje in e °adloge se bodo premagale-Ka* l ,Za z$*ševanje na mariborski ta-S bo.skoraj potekel. Kdor želi legithna-1 i naj se nemudoijia zglasi pri »Jugoslov, strokovni zvezi«. n, • ?v' Tržič. Dne 18. t. m. na- kršč. socialno delavstvo izlet ob \ .*u nac^ Kranjem, Odhod iz Tržiča mata' Ur* minut zjutraj, ob 10. uri sv, 4,.j. .’ P° shod delavstva. Vabljeni so ce lirW 'z Kranja, Krope, Kamnegori-0e' zev itd. Govornik pride iz Ljubija- jji ^anz ▼ Rožu, Dne 4. t. m. se je vr-stov^ n?S orl0vs.ki tabor. Po sprejemu go-Ča en*5' škofje Loke, Kranja, Trži- stem n®. je bila sv. maša na pro- ma®i Pa tabor. Govorili so bogosl. imen ' ni ^Pt, prof. dr. Rožman v Fr e* ttrlovske zveze, v imenu JSZ tov. nad RS- >e razprostrl svoja krila ima« i m’ v t®m znamenju verujemo v 5^®? si°venstva na Koroškem, poroštvo Fa tudi za procvit naše krščansko Mne v Rožu. dne aU*! ’ ^ nedeljo 11. julija, popol-Snlav i ur* se vr®t v dvorani J. S. Z-skea ar? ukca št- 5. občni zbor raaribor-KeŠa okrožja J. S. Z. Delavska zveza. ** ie^* delavske zveze v Žireh, ki •Pfeiet dne 4. julija, so bile soglasno Na sl ®,Da&lednje resolucije delavstva: 1. 1>teva^nUJ2brani delavci in delavke za-zborjJ110’ da se čimpreje skliče delavska *astjw^.v katero naj se vpokličejo tudi naj Pn,ki poljskega delavstva. 2. Istotako bolea.F°skrbi, da se zavarujejo za. slučaj Za i l,lQ n®zgode tudi kmetski posli, ker 3. p .doslej še ni bilo nič preskrbljeno. De, j 1Vai^0 vlado, da vse potrebno ukre-*avar0 ^^.d^o Čimpreje do starostnega naj g vaajaj k starostnemu zavarovanju tudi L Potegnejo poleg poljskih delavcev naj s„a*farii in tnali obrtniki. 4. Odpravi deželi favek na gledališke predstave na FovJ; ,, ®krbe za izobrazbo ljudstva. 5. sariu k. u za socialno skrbstvo dr. Go-rnest' . 86 ie izkazal, da je mož na svojem ho Uv' ?Zrekamo najtoplejšo zahvalo. Naj l4v,tv da stoji za njim vse pošteno de-j0, 6. Shod vzame z veseljem na zna-skejjj s° dobile po novem volilnem občin-Vztraj u tndi ženske volilno pravico. ®e vn p ° Ta brezpogojno na zahtevi, da ZakonnH- žcnska volilna pravica za vse 5tfansk ' ^ ozirom nn nujno, vse- nišlte utemeljeno potrebo stalne zdrav-Poveri110?0^5’ sc zahteva, da merodajno obcjnT. tv° poskrbi za tukajšnjo obširno tedP?„ m °kolico stalno zdravniško moč s v Žireh. bi bo«5tau). Preteklo nedeljo po rani služ-občjjj ** ae ie vršil zopet shod J. S- Z- ozir. Ze«. v 2b?r podružnice »Delavske zve-Culi0,a 5«odu so govorili: č. g. župnik dr. ČiijJjj ’ tov. Ver iz Maribora, ter doma-vrgii v..v' Kupljen Rozalka. Shod se je iz-radi v,1 j.? mirno, ker so socialisti, ki tako 'Oteli Jo razbijat na druge shode, ta dan V ? ^ Mežico. Sb°d k reval>ah se vf5i v nedeljo 18- julija s^žbi lSC-..SOC' delavstva, in sicer po rani kitu,, p2** v društveni dvorani pri Stok-polžnn V0v°rnika prideta iz Maribora. *e> da S Vsa-kega kršč. mislečega delavca Se shoda zanesljivo udeleži. Kovinar. * odfSft8*11*5^ »Delavcu« pd dne 26. junija v^adnkJ0r‘ Podpisani sam bil poklican k vil sie, a sv®tniku Humeku, ki mi je sta-^ajšnp0,6 vPraaanje: Ali se odtegujejo v ZlJfcskiJI, .°Varni od delavskih mezd, kaki 'huštvg v strankarske oziroma fesnicoI»e nam6nc^ Govoriti sem moral Etično °dteguje se za komu- ^Uisti ^°dbo.« Ker so pa gospodje ko-PlagUjej Prepričali gospoda svetnika, da le °d n Vs’ olani ta znesek prostovoljno. 0j legove strani ni potem nič ukrenilo. i2ja ^ dni sem res šel k g- svetniku in ^'dialad b* 5e ^ P°t°’ katera bi ugo-fial p0j’ . a pe tu ne odteguje nič, ne mo-fQ^e vla1iSa^u?cer b’ v slučaju da dobi to v i rD&iran» t a tudi po meni napačno in-aVec« Š k v no^em> sc tudi »De-e uolj zaletuje v mojo osebo-. Pavel Torkar, 1- r. ,et« SIS'-, ^ čas posveča »Dela-Cel dragega papirja tudi naši or- ganizaciji na Jesenicah. Danes se loti našega predsednika jutri »klerikalne« stranke, potem pa zopet našega števila. Pri vsem tem ga odlikuje posebno neko svoj-stvo, ki mu pravimo mi »»lažnjivost.« Ve-ruj, gospoda okoli »Delavca«, da smo Ti jako hvaležni, da lažeš tako debelo, da lahko vsak preprost delavec, ki količkaj zasleduje celo stvar, tvojo laž otipa. Verujte, da nas psovke ne spravijo iz ravnotežja. Predobro smo že usidrani- Usidral nas je Vaš teror, ki ste ga izvajali nekdaj. Sedaj nam pa pomagate, da odpremo, še ostalemu delavstvu oči, kje je resnica in pravica, in to s tem da lažete pri vsaki priliki tako, da se mora gabiti vsakemu poštenemu človeku. Če boste še tako prijazni, prihodnjič kaj več in z jasnejšo lučjo- Da se razumemo!! Borovlje. (Socialdemokratski b i č.) Na pritisk tukajšnjih socialdemokratov se je na praznik sv, Petra in Pavia delalo v tukajšnji tovarni. Mi sicer tega nismo vedeli in smo mislili, da je prišel ukaz od vodstva tovarne, toda prišli smo re-nici na sled. Oddelek delavstva, ki dela na »placu«, se je temu povelju uprl in niso šli delat, V soboto so sklicali rdeči zaupniki shod in. na tem shodu so zahtevali, da se dotični delavci kaznujejo s tem, da se jih pusti teden dni doma brez zaslužka in da se jim tudi odtegne tedenska količina hrane, katero dobe v tovarni. Nato so šli k ravnatelju in zahtevali, da se dotični delavci kaznujejo, vendar je ravnatelj to zahtevo odklonil, zahteval pa je, da prosijo delavci odpuščanja. Nato je šel glavni zaupnik Wieser, ki še zmerom misli, da je »feldvebelj« v nekdanji Avstriji, k dotič-nim delavcem in zahteval, da gredo prosit odpuščanja, pa so ga lastni sodrugi z zmerjanjem in hruščem odgnali. Na shodu so tudi povedali, da je članarina zvišana na 5 kron tedensko, vendar se bo do plebiscita še po starem plačevalo, »ko bo pa zopet Nemška Avstrija«, bodo plačali vse zaostanke nazaj. Med vojsko smo imeli nadporočnika Siedlerja, ki nam je nalagal kazni, ko smo lačni in trudni ječali pod njim, zdaj imamo pa lastne delavce-domaČine, Id nam hočejo nalagati kazni. Kakšna prostost se nam obeta pod sodaldemokraško komando v Nemški Avstriji, nam kaže ta zgled. Zato vsi k JSZ, v Jugoslaviji! Železničar. ŽELEZNIČAR V POLITIČNI ORGANIZACIJI. Aprilska stavka je nato glasen opomin in poziv na nujno organizatorično delo. To, kar se je dogodilo aprila, se ne sme več ponavljati, da bi gotovi fanatični elementi izrabljali železničarje v svoje temne politične namene. Stavke, tega edinega orožja, ki pa se sme uporabljati le kot skrajno zadnje sredstvo in edino v izbojevanje go-podarskih interesov organiziranega prole tarijata — ne damo iz rok pod nobenim pogojem, pa naj se birokratična družba postavi naglavo. Naša dolžnost pa je, da delamo na to, da se to naše častno orožje ne bo več tako pobalinsko onečaščalo in izrabljalo. Marsikdo se je čudil, kako je bilo mogoče komunističnim voditeljem potegnili v stavko celokupno žlezniško osobje, ne da bi se bilo prej vršilo kako javno mezdno gibanje. Železničarji v Sloveniji splošno nismo nič znali o stavki, dočim so italijanski železničarji na Goriškem bili dobro informirani, kaj da pripravljajo komunisti v Jugoslaviji. In res, prišel je ukaz od vodstva komunistične politične stranke, in jugoslovanski železničar je moral prenehati z delom, V trenutku smo postali železničarji igračka v rokah komunistov, večinoma ne vedoč, zakaj so se spustih v stavko. Mnogi bi bili kljub komunistični diktaturi službo vršili, da ni inšpektorat v Ljubljani sam brzojavno javil 16. aprila, da je od polnoči danes ves promet ustavljen in naj bo uslužbenstvo pripravljeno, da se čim prej promet zopet vpostavi. Radi tega si je marsikdo pristavljal, da je »opravičen«, da pomaga stavkati — »v pripravljenosti«. Na drugi strani je bilo tudi vodstvo ZJŽ. popolnoma neorientirano, njen predsednik se je podal tik pred stavko na — »oddih«, članstvo je bilo nedisciplinirano ter se je tuintam prav živahno zabavljajoč na lastno organizacijo vdeleževalo komunističnega puča, Vodstvo pa je »pozvedovalo« in sklepalo pasivi in tako dejansko pomagalo stavkati toli obsovraženim komunistom. Sledil je naravni rezultat take stavke z žalostnimi nasledki. Komunistični komedijanti so se poskrili, videč, da se je njih puČ ponesrečil, pustili so svojo igračko — železničarje njih usodi. In ti so plačali svoje suženjstvo z velikansko moralno in materialno škodo. »Savez« pa je po končani stavki kot zadnje dejanje dovršil s tem, da je videč, da se je železniško osobje vrnilo v službo, in da se promet vrši zopet redno, proglasil »konec stavke« z »veličastnim uspehom«. Razmotrivajoč vse to, bi se res človek moral vprašati, je li to mogoče med nami železničarji. In vendar so to popolnoma naravne posledice;. Železniško osobje ni .e 8. fulija '1920, I nn-T. I — —.....—»-»Bill M II samostojno organizirano in je le orožje v rokah fannatičnih politikov, katerim mora biti brezpogojno podložno, kadarkoli in kjerkoli, in iti v boj, kadar zahtevajo to interesi političnih strank, v katerih službi se nahajajo. Sicer se pridušajo in prisegajo na strokovne organizacije, a to je le na zunaj prepleskano, v resnici je vse to le brezpravna masa in suženjsko udana in izročena rokam političnih kapitalistov. Edino tako je bilo mogoče, da se jc za komunistični aprilski puč tako zlobno in nesramno izrabljal jugoslovanski železničar, kateri se tega niti ne zaveda, ker so ga znali gotovi elementi anaskirati s politič. zaslepljenostjo, da ne vidi žalostne usode, v kateri se nahaja. Tovariši, na lastne noge! Bodimo samostojni in ne pustimo, da nas vodijo in izrabljajo ljudje, ki iščejo le same sebe. Mi se moramo osamosvojiti v »Prometni zvezi«, katera je in mora biti popolnoma samostojna in neodvisna od političnih strank, V strokovni stanovski organizaciji, ki bi bila včlanjena in odvisna od katere politične stranke, se ne more več popolno svobodno delovati edino le za svoj socialni gospodarski interes. Načela nas sicer družijo, drugače pa se lahko prigodi, da si tuintam tudi nasprotujemo, kar je nam mogoče edino v samostojni organizaciji. Za to vdejstvovanje pa je izvršljivo edinp v krščansko socialnem demokratičnem nazoru, Za to krščansko soc, dem. idejo v boj! V boj za socialno, gospodarsko samostojnost jugoslovanskega železničarja! SHOD ŽELEZNIČARJEV DNE II, JUL Tovariši! V nedeljo dopoldan se vrši v Jugoslovanski tiskarni IH. nadstr, shod krščansko mislečih železničarjev. Pričetek ob 10. uri dopoldne. Tovariši! V dobi, ko se krhajo in cepijo vrste soc. dem&kratov in komunistov, ko love liberalni gospodje uradniki delavstvo v svojo »Zvezo«, da so jim za štafažo, da jim igrajo pohlevne hlapčke — ali ne vidite, kje je večni socialni program, zidan na edino stalne temelje krščanstva? Tovariši! Kako morete vi, ki ste krščanski možje, kako morete biti v organizaciji, ki hoče 'uničiti vse ustanove, cerkev, vero, odpraviti zakon, kot to hočejo liberalci in komunisti? Ali se ne zavedate svoje mlačnosti in ste strahopetneži ter prodajate svoje prepričanje za denar? Tovariši! Krščansko misleči železničarji hočemo svojo organizacijo na podlagi krščanskih temeljev, ki bo vse svoje delo obrnila samo na prospeh in v korist delavstva, ne pa glavno svojo nalogo videla v tem, da napada Cerkev, Tovariši, ki mislite z nami enako — pridite vsi v nedeljo na shod, da razvijemo močno »Prometno zvezo« z edinim namenom, koristiti delavstvu, ne pa biti igrača političnih pustolovcev, kot bi bili v komunistični ali liberalni organizaciji! Da vstanemo in bomo močni — na svidenje! Prometna zveza, Somišljeikom! V nedeljo 11, t. m, ob 10. uri dopold. je shod krščansko mislečih železničarjev v Jugoslovan6i tiskarni III. nadstropje v Ljubljani. Somišljeniki z dežele, ki utegnete — pridite! V nedeljo popoldan se vrši ob štirih popoldne velik shod v Unionu. Gre se za ureditev delavskih dopustov, za pragmati-ko in za stanovanjsko naredbo, »Ubogi« milijonarji javkajo premilo, ker morajo po naredbi zidati nova stanovanja, da tako pridejo delavske družine iz barak in vagonov do poštenih stanovanj. Tovariši! Kakšna stanovanja imate? V kakšnih luknjah, kleteh in beznicah stanujete? Vi iz vagonov in barak — pridite vsi na ta shod, ki bo krik zapostavljenih, ki bo mogočna zahteva, da se tudi bornemu delavcu in njegovi družini da človeku vredno stanovanje. Ven iz vagonov ven iz barak, ven iz beznic in kletij — vsi v Union, da vidi in čuje Ljubljana, da nismo voljni žrtvovali svojega in svojih otrok zdravja v nezdravih stanovanjih — milijonarjem na ljubo. Eelsvslvo papirnic. Napad na zaupnika J- S- Z. v vevški papirnici- V nedeljo dne 4. t. m. je priredil tukajšnji Sokol javno telovadbo z Veselico v Vevčah- To vse je lepo in vzpodbudno. Samo to ni prav, da so se pri tej veselici duhovi preveč razgreli, da je še v ponde-ljek prevroča kri mešala glave našim komunistom- Ko je prišel v pondeljek zvečer preveč navdušeni komunist, ali kaj je že Ivan Žulovec na delo, je brez vsakega povoda napadel našega odbornika Fr. Grada; »Če bi bilo 20 takih, kot sem jaz, bi vse ta črne iz tovarne pometali-« Naš somišljenik mu je odvrnil »Žal ko jih ni takih kot si Ti-« Nič hudegal sluteč se je Grad nato odpravil domov. Žulovec pa gre za njim, ga sune v prsi, nato ga udari za uho in ga po vrhu sune v levo oko, s čimur mu je zadal lahke telesne poškodbe- Le samozavesti Grada se je zahvaliti, da ni prišlo kaj hujšega. Nato se je spravil Žulovec še nad delavca Fr. Skubic in bi ga bil tudi dejanski napadel, ko bi se ta ne bil ognil- Tu se vidi podivjanost naših nasprotnikov v pra< vi luči. Do sedaj smo jim prizanašali, a od sedaj naprej tega ne bomo več. Vodstvo tovarne pa pozivamo, naj take surovine fioduči, kako se imajo vesti napram sode-avcem v tovarni. Ako vodstvo neče ali ne more napraviti reda, ga bomo napravil/ sami. Tobačno delavstvo. TOBAČNO DELAVSTVO REŠENO. Delavstvo se zahvaljuje Jugoslovanski strokovni zvezi. Tobačnemu delavstvu je pretila kata-« strofa. Dne 19. junija je obstala tobačna tovarna v Senju, dne 15. julija bi imela ob« slab y Zagrebu radi pomanjkanja surovin, Ljubljana je bila preskrbljena do jeseni. —. Jugoslovanska strokovna zveza je sklicala sestanek tobačnih delegatov v Zagreb, po« zvala brzojavno državno upravo raonooo-lov, da preskrbi tovarnam surovin ali pa' izplača delavstvu polno plačo. Delavstvu; v Senju jc bila določena namreč malen-i kostna podpora. — Posredovanje je uspe« lo v 14 dneh tako, da je uprava monopolov;-dovolila kredit za nabavo surovin v Holandiji vsem trem tovarnam, namreč v, Ljubljani, Zagrebu in Senju. Tudi je sprejela uprava državnih monopolov vse te tri tovarne v svojo režijo. — V seji 6, julija se je tobačna delavska zveza zahvalila centrali Jugoslovanske strokovne zveze za soporaoč. Draginjske doklade tobačnemu delavstvu, zahtevane v majevi spomenici, še niso izplačane. Pozivamo upravo drž. monopolov, da stori svojo dolžnost in ravnateljstvo, da jo od svoje strani opozori, ker delavstvo čaka nestrpno. — Osrednjo upravo monopolov se je pozvalo včeraj brzojavno. Velik shod in disciplina tobačnih vpo-kojencev sta napolnila z resničnim občudovanjem pričujoče. Na poziv odbora so se zbrali vsi člani organizacije v nedeljo; 4. julija polnoštevilno. Napolnili so vso veliko dvorano in galerije. Ta organizacija, ki šteje nekako tisoč članov jc pokazala, da razume disciplino. Kot en mož so nastopili vsi. Tudi so vsi, prav vsi načelni in dejanski člani Jugoslovanske strokovne zveze. — Tobačni vpokojenci tirjajo, da se uredi z državno naredbo njihova starostna preskrbnina. Resolucije, ki so jih sklenilit so bile obljavljene in odposlane na vlado že v pondeljek. Aktivno tobačno delavstvo tirja, da ga dohodninskega davka oprosle ali pa naj ga plača zanje uprava. Delavstvo ne zahteva Za to draginjskih doklad, da mu jib potem v drugi obliki zopet pobero. Rudar. Zagorje, Pri nas se je začelo sedaj ne« koliko živahnejše gibanje med člani našej skupine. Precej jc k temu pripomoglo ob« našanje naših nasprotnikov. Delavci-tova-riši, ki so dosedaj še precej dali na nasprotnike, so začeli zelo omahovati, Polagoma spoznavajo, da je le v krščanski organizaciji prava ‘rešitev delavskega vpra« šanja. Sedaj je odšlo precej delavcev k vojakom, med njimi tudi naša dva najboljša člana. Naj jima bo izrečena na tem mestu najprisrčnejša zahvala za njuno delo v odboru. Upamo, da se bomo sedaj bolj pogosto oglašali v »Večernem listu« kot smo se pa dosedaj. Mežica- Po dolgem času, se je v nede« ljo 4- t. m- vršilo zopet zborovanje J- S. Z. Shod je bil zelo dobro obiskan, zboroval-« na dvorana je bila nabito polna. Shoda so se v velikem številu udeležili tudi socialni demokrati iz Mežice, pomoč so dobili tudi iz Črne, Prevalj in Guštanja- To družbo, ki jc imela namen, nam razbiti zborovanje, je vodil bivši »oberlajtnant« Gmajnar iz Ma« ribora v družbi znanega Šalamuna, ki sta kot izkušena vojaka hotela pobiti klerikalnega zmaja, ki dela soc- dem- po Mežiški dolini, toliko skrbi- Na shodu je poročal tov. Krepek iz Maribora. Spodbujal je delavstvo k zavednosti in vztrajnosti, jih’ navduševal za edino pravo organizacija pošteno mislečega delavstva J. S. Z. Očr« tal je delo, naše, a tudi soc- dem. organizacije- Pokazal, kako so delovali soc. dem, za delavstvo pred in med vojsko in po vojski pri nas, kako tudi po drugih državah, in da je bila soc. dem. politika vse prej kakor delavska in delavstvu v korist. Na naslov pričujočih socialdemokratov ozir. komunistov (ki še sami ne vedo kaj pravi zaprav so) je govornik povedal takšne, da jih bodo še pomnili dolgo časa. Besede tov* Krepek-a so nasprotnike tako ujezile, da1 so postali kot divji, Z raznimi medklici, žvižgi in hruščem so hoteli onemogočiti nadaljni potek zborovanja — kar pa se jim ni posrečilo. Po enournem govoru tov. Krepek-a, se je oglasil k besedi prei omenjeni Gmajner, ki je hotel pobiti nekatere točke našega govornika, ki so bile soc- demokratom sila neljube, posebno Gmajner-ju, ki upa da postane kedaj še kak ljudski komisar ali general, in ki mu ni všeč, če bi slišali sodrugi resnico. Ker pa ie Gmai- Stran 4. ■»Večerni Ks’f«, Hne 8. julija 192(5. •Štev, 152. ner govoril vse prej kot resnico, je, ko je skončal, kar pobrisal s svojimi sodrugi, katere je naravnost silil naj zapustijo dvora-130) da ja ne bi slišali odgovora na laži, ki mu ga je dal nato zopet naš govornik- Po odhodu soc. dem. povzame tov. Krepek ie enkrat besedo, pojasni kako razumevajo soc- demokrati svobodo in enakopravnost — namreč za sebe ali tiste, ki trobijo v njih rog, ter ob koncu pozivlje vse navzoče, da naj za naprej še z večjo vnemo in navdušenjem delujejo za krščansko de-lavsko org. J. S- Z. Po lepih sklepnih besedah domačega g- župnika je bil zaključen shod — ki naj obrodi obilo sadu — in odpre oči zapeljanim in nevednim, ki gredo črez drn in strn za soc. dem. voditelji a ki sami ne vedo, zakaj in kako so prišli v to družbo- Čipkarica. Osrednji zavod za žensko domačo industrijo v Ljubljani je razstavil v dneh od 30, junija do nedelje, dne 5. t. m. v svojih šolskih prostorih na Turjaškem trgu 3 II, nadstr. izdelke učenk in hospitantk prošle-ga učnega tečaja. — Razstava je bila vredna, da bi si jo bil vsakdo ogledal. Delo je bilo za to kratko dobo, štirih mesecev zavodovega obstanka, naravnost bogato in nad vse lično. Zasluga gre pač g. nadzorniku I, Vogelniku in dodeljenemu mu uči-telskemu osobju, da so zamogli beli Ljubljani pokazati toliko novih motivov ženske domače industrije! Naše ženstvo jim bo gotovo hvaležno! — Jedro razstavljenih del so tvorile »Idrijske čipke«, kljekljane in šivane, zraven pa umetna dela: toledo, filež, biserna tehnika in vezenine. — Zavod je z razstavo dokazal, da živi in da mora biti od vlade in občinstva upoštevan! Sv. Jošt nad Vrhniko. V nedeljo, dne 5, t, m, smo si čipkarice ustanovile samostojno strokovno skupino in izbrale pri-pravljavni odbor za čipkarsko zadrugo. Uvidele smo nujnost in potrebo, ker bi sicer podlegle z našo obrtjo liberalnim kapitalističnim oderuhom popolnoma. Zadosti smo bile izmozgane dosedaj, odslej si pa hočemo rezati kruh same, V zadrugah vidimo gospodarsko rešitev, zato se zanjo zanimamo in se priglašamo k nji, četudi nas nasprotniki obmetujejo magari z ognjenimi puščicami. Čipkarice, v slogi in skupnosti je moč, bodimo odločne in stopimo na plan za naše življensko pravo! Kemični delavec. Dol pri Ljubljani. Preteklo nedeljo se je ustanovila nova skupina Jugoslovanske strokovne zveze v Dolu pri Ljubljani, Sestanek se je vršil popoldne ob 4. uri, Tov. Cvikelj je razložil pomen organizacije. Sestavil se je sledeči odbor: predsednik Mo-rela Štefan, podpredsednik Bokalj Štefan, tajnik Bitenc Franc, blagajnik Tihel Franc, pregledovalca računov: Ogrin Andrej in Jelnikar Anton; odbornika Česen Franc in Kolar Franc, Stavili sta se tudi resoluciji za delavske dopuste in delavsko zbornico. H koncu naj še na kratko omenim položaj tamošnjega delavstva. Tovarna »Prva tvor-nica olja in barv v Dolu pri Ljubljani« je last hrvatskih judov. Ta tvomica se lahko tudi po svojih lastnostih imenuje prva. Delavci, zaposleni v omenjeni tovarni, so imeli dosedaj: nekateri 12-umi delavni čas (reci in beri dvanajst urno delo), drugi pa brez izjeme 9-urno delo, poleg tega pa še plačo, da se Bog usmili. Sedaj posreduje organizacija, Ako pa to ne bo pomagalo, bo odločalo obrtno nadzomištvo. Toliko za danes, ■■ ■ Viničar. Nove viničarske skupine okrožja Maribor. Ustanovile so se sledeče viničarske skupine: Št. Ilj v Slov. goricah, Sv. Jur v Slov. goricah, Vurberk. — Za okrožje Haloze: Sv. Barbara v Halozah, Zavr-če, Sv. Lenart v Slov, goricah, — Naše delo napreduje. Ves pritisk in blatenje naših nasprotnikov jim nič ne pomaga. Delavstvo spoznava, da le edino tam, kjer je versko prepričanje, je tudi rešitev. Sv, Lenart v Slov. goricah, V nedeljo 27, junija po rani maši se je vršil pri nas sestanek viničarjev št, lenartskega okraja, kojega namen je bil predpriprava za ustanovitev stanovske organizacije »Zveze viničarjev«, Na sestanek došla urednik Že-bot in tov. Krepek iz Maribora sta podala navzočim viničarjem natančna navodila ter pojasnila važnost in potrebo organizacije tudi za viničarje in kmetsko delavstvo. Izvolila sta se za župniji Sv. Lenart in Sv. Jurij v Slov, goricah, pripravljalna odbora, kojih naloga bo, da store vse potrebno, da se prej ko mogoče ustanove za omenjeni župniji skupini »Viničarske zveze« in da se v kratkem času skličejo ustanovni občni zbori, V odbor so voljeni sledeči, in sicer za župnijo Sv, Lenart: Kramberger Andrej, Sp. Žerjavce kot predsednik in tov. Čapla Anton, Krajnc Franc, Lovrenčič Ivfin in Muhič Ivan kot odborniki; za župnijo Sv, Jurij: Rebernik Jožef, viničar v Partinju kot predsednik, tov, Ober Janez, Potočnik Karol, Horvat Andrej in Muršec Ivan kot odborniki. Pri zgoraj imenovanih se lahko priglase oni, ki žele pristopiti k »Zvezi viničarjev« oziroma k J. S, Z., ki je edina krščanska organizacija slovenskega proletarijata in naj si bo po mestih ali na deželi, in koje namen je v resnici delavstvu kaj pomagati in delovati na to, da se zboljša težek položaj delavca v mestih kakor tudi viničarja in kmečkega delavca na deželi, Viničarji! Na Vas samih je ležeče, kako da si zboljšate vaš mnogokrat težek položaj, a če hočete, da si zboljšate razmere v katerih živite, vam je pred vsem treba, da se organizirate, kajti le potom organizacije boste kaj dosegli. Naj torej ne bo viničarja, ki bi ne bil pristopil k »Zvezi viničarjev«. Zatoraj pa viničarji št. lenartskega okraja na delo za vašo stanovsko organizacijo, da bo rastla in procvitala, ter vam izvojevala zahteve in vas branila pred krivico. Sv, Lenart v Slov, goricah. Na zadnjem viničarskem shodu, ki se je vršil v nedeljo 27. junija, so bile sprejete sledeče resolucije: 1. Zaupniki okraja Sv. Lenart, zbrani na zborovanju J. S, Z. pri Sv, Lenartu, toplo pozdravljamo uspešno in plodonosno delovanje J, S. Z. in izjavljamo, da je uresničenje krščansko-socialne ideje edini spas kmetsko-delavskih krogov, zlasti tudi viničarjev. 2. Poživljamo vlado, da stopi pred ustavno voljeno zbornico čim preje z obširnim, temeljito izdelanim socialno reformiranim načrtom, in da stori vse potrebno, da se izvede socialno zavarovanje na široki podlagi, v katerem bi bilo preskrbljeno tudi za viničarje in kmeske posle. 3. Poživljamo vlado, da v najkrajšem času izvede preosnovo zastarelega viničarskega reda z dne 2. maja 1886 na Štajerskem in da dalje izvede vse, da se položaj ubogih viničarjev in kmetskih delavcev čimprej zboljša in da se jim za zimo preskrbi po ceni obleka. Ljutomer, Zveza viničarjev priredi v nedeljo dne 18. julija po rani maši shod v telovadnici »Narodne šole«. Na dnevnem redu je vprašanje poljskih in vinogradniških delavcev. Poroča dr. Ogrizek iz Celja in zastopnik iz Ljubljane. V interesu zgoraj navedenih je, da se v čim večjem številu odzovejo vabilu. nahujskati od liberalnih listov, ki so v po-selskem gibanju zaslutili politično nevarnost. Tretje dejstvo — poziv iz Zagreba — potrjuje prejšnja izvajania, kaže pa tudi, da je organizacija služkinj danes trdna že v vsej Jugoslaviji — od Belgrada — do Celja. Ako se zadovoljivo ne reši poselsko vprašanje, se zna zgoditi, da bodo organizirane služkinje bojkotirale cela mesta, kakor tudi posamezne družine in začele med tovarišicami in tudi med dekleti po deželi organizirano akcijo, da nobena dekle ne pride v mesto v poselsko službo. Obrisi tega bodočega razvoja se že kažejo, ako gospodinje same ne bodo pokazale umevanja za poselsko gibanje in organizacijo. Sicer se bo morda zopet reklo, da posle hujskamo, toda pametni iz tega lahko sprevidijo, da je to opozorilo predvsem v korist gospodinjam! Zadovoljna služkinja — zadovoljna gospodinja! V. C. Poselska posredovalnica. Služb je na razpolago približno 30- Tekom preteklega tedna se je preskrbela 12 služkinjam služba, in sicer 11 v Ljubljani in 1 na deželo- 5 služkinj pa išče primernih služb. Išče se več kuharic za Maribor. Pošteno dekle, ki se nahaja na deželi želi službe. Najraje bi vodila gospodinjstvo pri eni osebi. Tozadevne informacije se dobe v pisarni »Zveze služkinj«, »Krekova prosveta«, Alojzijevišče, pritličje levo, Poljanska cesta- Ljubljana- Skupina Sv. Peter. Sestanek zaupnic št- peterske skupine se vrši v petek 9- t. m. ob 8- zvečer v Št. Pe-terski prosveti- Vse zaupnice se poživljajo, da se zanesljivo udeleže sestanka- Odbor- Ljubljana- Skupina frančišan-ska župnija. Ustanovila se je v nedeljo 4- t- m- skupina za frančiškansko župnijo v Ljubljani. Zborovanja se je udeležilo okrog 200 služkinj in se je izvolil pododbor za to župnijo. Zagreb- Okrožje JSZ Zagreb nam poroča od odseka služkinj: V zadnjem času so pričele zagrebške gospodinje nabavljati služkinje iz Slovenije- To pa zaradi tega, ker pač mislijo, da iz Slovenije dobe služkinjo, ki jim bo delala in garala za čisto majhno plačo, ker nočejo služkinj pošteno plačati. Zato pa, dekleta pokažite svojim stanovskim tovarišicam, da jih podpirate v boju za izboljšanje svojega gmotnega položaja. Sinžkinfa. GOSPODINJE IN SLUŽKINJE. V poselskem gibanju so zadnji čas značilna tri dejstva: Ljubljanske služkinje so sklenile, da zahtevajo, da se v novem poselskem redu določi za nje štirinajsturno delo; v Ljubljani in po mestih sploh vlaGa pomanjkanje služkinj, samo v Ljubljani išče kakih 150 družin služkinje; zagrebške služ-kine pa so poslale slovenskim poziv, naj ne hodi tja nobena služkinja iz Slovenije. Prvo — zahteva po 14 urnem delavniku, jasno kaže, da so jo ljubljanske gospodinje, oziroma njihove, zlasti liberalne zastopnice popolnoma zavozile. Pri paritetni komisiji pri poverjeništvu za socialno skrbstvo so se naravnost norčevale iz zahteve po 9 urnem upravič. nočnem počitku, češ, »toliko časa rabijo za toaleto — in spa-;je«!! Tako so zastopnice liberalnega žen~ stva pokazale, da nimajo najmanjšega smisla za najpriprostejše in najmanjše socialne zahteve. Deveturni nočni počitek je bila prvotna zahteva služkinj le na ljubo gospodinjam, Vsled prezirajočega stališča liberalnih dam pri paritetni komisiji je med ljubljanskimi služkinjami nastalo ogorčenje, zmagala je enoglasno zahteva po 14 urnem delavniku. Argumentirale so pa služkinje tako-le: »Gospe se norčujejo iz naše zahteve po deveturnem nočnem počitku, ki smo ga sklenile le na korist gospodinjam; dobro, sedaj pa zahtevamo 14 urni delavnik in po vsej pravici, ko imajo drugi delavci le osemurnega.« Tako so zastopnice gospodinj povzročile, da med služkinjami raste radikalizem, ki bo naraščal vedno bolj, ako bodo gospodinje zastopane po takih damah, ki nimajo smisla za pravično ureditev poselskega vprašanja. Drugo dejstvo — pomanjkanje služkinj, — jasno osvetljuje, da bo Ljubljana' polagoma brez služkinj, ako ,se zadovoljivo ne uredi poselsko vprašanje. Tudi tukaj so pokazale gospodinje — ne ravno vse — da ne umevajo toka časa. Vre poselsko je ženska volilna pravica uveljavljena že gibanje v Ljubljani je bilo že od začetka \ v 36 državah sveta. Predlog, naj bi se mišljeno tudi v korist gospodinjam, mnoge j Mednarodna zveza za žensko volilno pra Socialni vestnik. Deio za državo. Bolgarski listi pišejo, da bo v prihodnjem zasedanju poslanske zbornice podan načrt zakona, po katerem bo moški od 20., ženska pa od 18. leta pozvana na delo za državo. Delo bo vsekako različno po osebnih zmožnostih. Delavna dolžnost se bo tikala stavbe mostov, cest, železnic, dobrodelnih poslopij, dela v rudnikih, pri osuševanju močvirij, v gozdovih, tvomicah itd. Vsak bo moral sam, osebno delati, namestnik ni dovoljen. Strokovno izobraženi bodo porazdeljeni v strokovne oddelke. Noben Bolgar ne more z doma, dokler ni izpolnil svoje delavne dolžnosti, Moška delavna doba traja 16 mesecev, ženska pa 8 mesecev, Od te dobe se računajo trije meseci za učno dobo. Ker bodo najprej pozvani zaporedoma vsi letniki na dodatno delo, se je dovolila družinskim glavam polovična olajšava. Delo moških bo lahko tako urejeno, da ne bo imela država stroškov zaradi prevažanja, t, j. vsak bo nameščen v svoji okolici, Podoba je, da se v Bolgarski uveljavlja ideja in težnja, nadomestiti vojaško dolžnost s socialno dolžnostjo. Že pred vojsko se je govorilo o soc. humanski ženski službi, nedavno so bili podani predlogi o delavnih legitimacijah. Iz vsega tega se vidi, da se je začelo vsepovsod delati na to, da se čimpreje upostavi nov vsled vojske uničeni družabni red. In s tem dejan-stvom mora vsakdo računati. Mednarodni kongres za žensko volilno pravico se je minule dni vršil v Ženevi. Zastopani so bili vsi narodi in vse države sveta; vlade dežela, ki imajo že žensko volilno pravico, so večinoma poslale ženske kot svoje zastopnice, in sicer poslanke. Navzoče sp bile in imele govore Indijke, Japonke, Turkinje, Islandijke itd. Doslej gospodinje pa so to smatrale le kot nekak atentat na svoje gospodinjske pravice, poseganje v družinske pravice in hujskanje. Toda povdarjamo še enkrat: ako se poselsko vprašanje ne reši, bodo ljubljanske gospe zastonj po inseratih iskale poslov, ker ne bo nobena dekle več tako nespametna, da bi šla žrtvovat svoje mlade moči zato, da bo potem po ljubljanskih ulicah beračila na stara leta. V Ljubljani se snuje par novih tovarn, služl-rinje se kar trumoma oglašajo tja in ko ? enkrat služkinja postala tovarniška delavka, ne gre nikoli več nazaj — v kuhinjo, k otrokom in pa snažit parkete. Jasno mora biti vsakemu otroku, kam v teh razmerah vodi zastopanje gospodinj. Služkinje so iskale sporazuma, gospodinje — vsai liberalne, so se pa dale vico sedaj razpustila, ker je že dosegla svoj cdj, je kongres zavrgel in sklenil, da se bodo bodoči kongresi vršili vedno v deželah, ki še nimajo ženske volilne pravice. Zanimivo je, da se je kongres izrekel proti omejitvi ženskega dela ponoči, ker da to krši žensko enakopravnost z moškim delavcem. — Glede prostitucije je kongres zavzel stališče, da se mora odpraviti vsaka reglementacija in kaserniranje, ker vsa ta. takoimenovana varnostna sredstva le utrjujejo prostitucijo in ponižujejo ženski spol, — Prihodnji kongres za žensko volilno pravico se vrši na Francoskem, Angleški delavci bočijo delež pri dobičku, Iz Londona povečajo listom: Izvr-aevalni odbor angleške »Federace« rudarjev je sklenil, zahtevati takojšnje zvišanje plač in sicer na ta način, da dobe tudi r • darji svoj delež pri čistem dobičku, predloži državni premogovni kontrolor i lanco rudarskih podjetij, kar se z6°* bližnji prihodnosti bode razglašeno zv’ nje mezde. Sodi se da zahtevano *z“°ls nje ne bo manjše ko 3—4 šilinge na in na moža, kar bi značilo letno iz^°j nje mezde za 60,000.000 funtov šterung Jii um Senzacionalna knjižica, ki posveti z žarko lučjo v zadnja3 polstoletja naše domače zgodovine- Strokovne organizacije morajo biti , nančno samostojne- Kako se izp**c strokovne organizacije delavstvu do.. jete izpredkratka dve tovarni, kjer je lavstvo letos na boljšem vsled stroko organizacije za šest milijonov- — Zato P bilo treba, da delavstvo skrbi za sjr° pfe. organizacijo, ki ga pri življenju drzi- r nizki strokovni prispevki tlačijo, strokovne organizacije- Strokovna orga zacija mora biti sposobna, da posre UJ da zastopa, da spravi na noge deputa