278. »MU.
V UubUani, v soboto 30. novembra 1907.
XL leto.
¥aa* a«u> **m99T, izimsi ucaeije m vtmaašK*, fi «cija po pesti prejeman gjt Avstro-atfrsift* aežeic     • *» ieio 25 K, m pol tem i3 K, n četrt leta G K bu nt za ca mesec 2 K 30 n. Za Liabliant* • fc>o&ii)an]em na dom za vse let* i i K, za poi leta 12 K, za četrt leta 6 K,ii ip »esec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt ieta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h.    Za tuje detele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na narcčbc *rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne osinu — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat aH večkrat. - Dopisi naj se izvole franko vat1 • Rokopisi se ne vračajo. — UrsdnlSlva ta npr*v*ifc*vo te v Knaflovib ulicah it 5. in sicer uredništvo v 1 inadstr,, upravnistvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
3**ajKi£tva taleloa it M. foiuioiii številke po 10, k.
Opravnišfva telefon it 85»
nabilo na naročijo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da i o o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vsi leto .. K 24'— I Četrt leta .. S 6-— Pol leta... „ 12-— I En mesec .. „ 2--V upravništvu prejeman na mesec E 1*90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto .. K 25-— j Četrt leta .. K 6-50 Pol leta .«■ „ 13-— I En mesec .. „ 2-30
Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in druge detele vse leto 30 K.
U0T Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratn se mora poslati tudi naročnina, drugače se ce oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli
naročnici brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
tipraviiišivii ..Slovenskega Naroda".
U znamenju bikove žile.
Razmere, v katerih žive danes naši učitelji, so postale zadnji čas -neznosne. Splošno gre glas po deželi, da so šolske razmere danes na taki Stopnji, kot da prihaja reakcijska doba. Posebno se od strani duhovščine pričenja ona strahovita gonja, katero sta »Domoljub« in »Slovenec, napovedala že dalj časa proti uči-teljstvn. Šolske oblasti gredo naravnost na roko tej učiteljski gonji. To preganjanje nčiteljstva ->e je pričelo svoj čas blizu Ljubljane v lepem ši. Vidu. Tam so padli po nadučitelju Ži-rovniku. kakor lačne hijene po plenu. Takratni faktorji v šolskih korpora-eijali pa so bili in o ž j e . ki >o izpre-videli.da ne smejo učiteljev pomagati zatirati, in pokazali so, da takozvana, ljudska volja, ki je sugerirana iz fa-rovžev, ne sme biti odločilna, da bi se delala učitelju krivica. Tak boj, kakor svoj čas z Žirovnikom, bije se ravno nekaj časa sem na Kranjskem v kakih 15 krajih - - očitno, a skrivoma skor a j p o v s <> d. Povsod je enaki« situacija. Učitelj j*' naprednega mišljenja. Naročen je na ('-fisojji.se, katere posoja naprej. pri volitvah se pokaže naprednjaka. Ne odobrava Marijinih družb in drugih   takih iz-
rastkov duhovskega izkoriščanja. V privatnem življenju noče kazati tiste pasje ponižnosti, ki jo želi prešerna duhovščina. In dovolj je! Učitelja je treba zato preganjati! Prične se najprej zahrbten boj, ki preide sčasoma v očitno opozicijo. Ako se učitelj pri tem boju pokaže odločnega moža, potem gorje mu! Slikajo ga duhovniki kot brezverca, nasprotnika ljudstva in sploh človeka, ki stoji pod veljavo zadnjega vaškega   pastirčeta. Zgodi se pa v nekaterih slučajih, da učitelj dobi na svojo stran nekaj pametnih Ljudi, potem mu   pa   gorje, trikrat gorje! Proč ž njim, izide parola iz fa-rovža. Ta je nevaren! Prične se sedaj strahovita gonja,   kakor   jo imamo ravno zadnje čase po mnogih krajih. Denunciranje, obrekovanje in zasra-movanje je tedaj na  dnevnem redu. Po umazanih listih  »Domoljubu« in Slovencu« prihajajo z gnojnico pisani članki. Potem pa začnejo farov-ški podrepniki nabirati podpise proti učitelju.  Deputacije romajo k škofu in v deželnovladno palačo.   Nad učiteljevo glavo se zbirajo črni oblaki, ki prete s pogubonosno   strelo. Prestaviti ga. taka je zahteva ljudstva, ki je pravzaprav farovški gramofon. Ves ta boj proti   učiteljstvu ni samo spontan pojav, temveč prem iŠl jena    in    s i s t e m a t i č n a gonja. Opozarjamo na dr. Lampetove resolucije na Dobrovi in v Radovljici. Ta sistem se vpelje povsod, kjer bodo le količkaj  pogoji za to.   Boj  se bode poostril še hujše, gorjanski Polda je napovedal boj z bikovimi žila-m i. Uresničuje se   svetopisemski izrek: Namesto kruha,   ponujajo nči-teljstvu bikovo žilo. Tako je površno očrtan položaj učiteljstva v sedanj i h Časih, ko splošna dragi n j a trka povsod na duri in tudi učiteljstva ne prizanaša.   Kaj pa šolske oblasti pravijo k temu \ Kakor kažejo mnogi slučaji, nima učiteljstvo   nebene za-slomhe tam. kjer se delajo  in pišejo razni ukazi.  Objektivnost in pravica plakata pred vrati, žalost pa jima oti-ra solze.   Nam pa ta obupni položaj ačiteljstva rjarekava, da izpregovori-mo o tem tudi nekaj besedi. Povsod in o vseh prilikah   povdarjajo razni č i n i t e 1 j i ,  da je učiteljstvo pijo-nir ljudske   prosvete.   To so lepe in tudi cenene besede, ki  pa sedanjega žalostnega položaja prav nič ne izpre-mene. Treba je v d e j a ti j u pokazati, da smo na strani preganjanega in   slabo   plačanega učiteljstva. ("čiteljstvn je treba gmotnega izboljšanja in tudi moralične opore. Omotno izboljšanje lahko dajo zastopniki v deželnem zborn, n moralno O p O-r o bi moralo imeti učiteljstvo   pri   šolskih oblastih.
Žnlibog, da se o tem ne more učiteljstvo prav nič pohvalna izreči. Pri šolskih oblastih je jel pihati tisti veter, ki ga delajo razni fanatični duhovniki, in če ta veter ne bode ponehal, moralo si bode učiteljstvo poiskati zavetja v krepki samoobrambi ter storiti za to vse korake, ki so potrebni in ki bodo kaj izdali. Za gmotni položaj je sprožena akcija, ravnotako jo bode treba sprožiti za moralni in stanovski položaj. Vsa poštena javnost je in bode na strani učiteljstva, za to naj v vednost sprejmejo vsi tisti, ki v znamenju bikove žile hočejo okovati učiteljstvo v suženjske spone, da vsaka sila rodi odpor, tedaj tudi pri učiteljstva ne izostane ta prirodni pojav.
Pismo s Hrvaškega.
(Bo rba v Pešti. — Situvacija na Hrvaškem — Na Hrvaškem ni vlade ne nove stranke — Poslanec nazvan lažnik)
V Zagrebu, 28. nov.
Ko je naša delegacija to jesen začela odločno akcijo v peštanskem parlamentu, da prisili Madžare, da bi predvsem rešili hrvaško vpraša nje. ni bila situvacija ni malo povoljna za to borbo.
Nadejali smo se namreč, da nastane med ogrsko vlado in Avstrijo konflikt radi nagodbe in da se bo pojavil močan pokret za splošno volilno pravico na Ogrskem.
V tej zmedi, tako smo računali, bi nastopili s svojimi zahtevami Hrvati, po možnosti podpirani od narodnosti in socialistov, in zgodilo bi se lahko, da bi se strmoglavila ta nemoderna in nasilna vlada in ves njen sistem.
Ali da bi sami kaj dosegli, da bi prisilili vlado na kapitulacijo pred nami f
A vendar! Z vztrajno in vspesno taktiko onih 28 hrvaških delegatov se drži v šahu ves parlament s svojimi 400 poslanci!
Še več — ne samo, da so Madžari tolikokrat napram Hrvatom poteptali svojo po njihovi teoriji — naj krepkejšo garancijo ustave, poslovnik, morali so tudi pred hrvaško obstrukcijo kapitulirali v toliko, da -o   nznnli, da do konca  leta ni mo-
spraviti nagodbe pod streho proti volji Hrvatov. In uporabili so sredstvo, s katerim so /e vnaprej sankcionirali enako orožje proti svoji lastni e v e n -t n v a I n i o b s t r n k c i j i , katere se niso nikdar popolnoma odrekli ...
Predložili so zbornici poblastilni zakon z enim   paragrafom, da s tem 1
uveljavijo z novim letom vso nagodbo.
Tako se da z zakonom, obsegajo-čim samo eno točko, spraviti v parlamentu pod streho proti obstrukciji najnepo] udarnejšo si v a r.
Tega pa se boje Madžari, v katerih št1 ni popolnoma zamrla ideja neodvisnosti. Zato je stalo ogrsko vlado mnogo truda, da je umirila svojo večino, zlasti pa da prepreči katastrofo, ki bi nastala, ako bi disidenti iz Kossuthove stranke, skupina kakih 10 mož, napovedala obstrukcijo proti pooblastil ne m u zakonu. Nevarnost madžarske obstrukcije je sicer minila, ker na Ogrskem ni nimalo popularno, da bi Madžar četudi indirektno podpiral Hrvate. Šovinizem prevladuje povsodi.
Ali vendar je ostal slabo prikrit silni antagonizem med posamnimi madžarskimi strankami. Intrigira se na vse strani. Saj je še vedno toliko gladkih, toliko, ki čutijo v sebi poklic za ministrski stolec*. . .
Zato se zdi mnogim, da bi ne bilo slabo v tej težki situaciji iz zasede podstaviti nogo temu ministrstvu.
Obenem pa skuša \Vekerle, o katerem se splošno govori, da deluje samo v interesu Avstrije, totalno diskreditirati in tudi za bodočnost onemogočiti nekdanje sanjarije Kossuthove neodvisne stranke, ne da bi prikrival, da smatra klerikalno ljudsko stranko za »stranko bodočnosti«. Toda le-ta nima poželjenja, da bi za bodočnost poceni prodala svoj politični renome, zato hoče. kakor je navada vseh klerikalcev, da napravi dobro kupčijo.
Taktika hrvaške delegacije je torej bila, da s svojo obstrukcijo ]»roti nagodbi ne izzove takoj proti sebi — sloge vseli madžarskih strank.
Zato se začetkoma ni nihče izmed hrvaških delegatov vpisal za govornika proti pooblast ilnemn zakonu; takt) so najprvo o dnevnem redu debatirali sami Madžari in do sedaj /e dva dni ni bilo  treba   govoriti ni
enemu hrvaškemu govornika.
* * *
Ali bo pooblast i 111 i zakon sprejet do konca decembra?
O tem vprašanja sem se razgo-varjal t«4 dni / nekim hrvaškim delegatom. Ta mi je rekel, da se hrvaška delegacija vsekakor nadeja, d a j i
b o m o g o č e . ako s e M a d ž a r i ne p o s 1 ti ž i j o z opet kakega novega n a s i 1 s t v a , p r e p r e-č i t i sprejem t e z a k o n s k e o s n o v e d o k o n o a d e c e m b r a. Debata o tem zakonskem načrta, je naglašal poslanec, se bo razvila v velik«* generalno debato o sami nagodbi.
Še več: ta zakonski načrt nam daje še v e č m a t e r i a 1 a za razpravo, kakor nagodba sama.
Najprvo bodemo govorili meritorno o nagodbi, o vsem velikem kompleksu tega vprašanja, potem pa o hrvaškem vprašanju, ker se v načrtu naglasa, da je vlado prisilila k pred ložitvi tega zakonskega načrta hrvaška obstrukcijn. končno pa <» značaju samem te zakonske osnove »za potrebo«.
Sicer pa do sedaj še nismo izrabili vseh sredstev tehnične obstrukcije. Ako vsak naš govornik poda zaključni predlog, potem še lahko govorita dva naša govornika, potem pridejo še imenska glasovanja, škandali itd.
A ogrska vlada res tudi čuti, da ji morda tudi na ta način ne bo mogoče streti obstrukcije, zato se že tu di javlja, da je ministrski svet že razpravljal o tej eventualnosti in da ima še mi razpolago druga sredstva.
*
Prihodnji mesec se prenese težišče situvacije v Zagreb. Hrvaška vlada, t. j. Rakodezav, še nima dosedaj votiranega p r o r a č n n a. Odkar je prišel na Hrvaško, ni si upal priti v hrvaški sabor. Kako naj zahteva proračun od sabora, ko nima niti enega celega poslanca, ki bi se bil izjavil Banji A on je imel nalog iz Pešte, da do tega časa ustanovi novo stranko, in sicer takoj parlamentarno večino. Dosedaj pa ni našel niti treh ljudi-po-litikov.ki bi prevzeli vlado,odkot naj potem zbere najmanj petdeset svojih k a n d i d a t o v za volitve, a da o uspehu niti ne govorimo.
Ker so VSI glavni ljudje nekdanje madžaronske stranke odbili sodelovanje ž njim, ker je tudi prejšnji njegov gospodar, bivši ban Khuen-Hedervarv, odkrito povedal, da stoji Rakodezav na izgubljeni poziciji, ni mu preostalo dragega, kakor da predlaga Wekerlejn . da bo sestavil u r a d n i š k o z a č a s n o v la d o. Toda — niti to se mu ni posrečilo, ker niso niti najvišji predlagani uradniki bili za to. da se žrtvujejo morda za kak mesec dni. Vsak čas se more skleniti kak kompromis z delegacijo v Pešti. Zato. se je tudi javilo iz Pešte, da je ministrstvo sklenilo, da se noče vež pogajati z našo koalicijo, da bi s tem omogočilo končno akcijo Rakodezavjevo. da bi zbral okoli sebe nekako stranko.
Pa komaj so to javili, je došla Istočasno danes vest iz Pešte, da je ministrski predsednik dr. Wekerle vprašal predsednika delegacije dr. Medako\ iča, kako misli koali-c i j a postopati pri o t v o r i t-v i hrvaškega s a b o r a! Dr. Me-
LISTEK.
Puten.
Fantastično zaokroženi kolobarji plavkastega dima so se leno zvijali po skromni izbiri tridesetletnega samca, gospoda Oroslava Pavlice, 1. r se je srdito premetaval po kanapeja. Bil je strahovito slabo razpoložen, da je v enomer butal s pestjo ob zid in puhal goste oblake iz ust kot raz jarjeni bog vetrov in hudih ur. In res gospod Oroslav, gospod Pavlica, — njemu v čast povedano, je bil tx sarski uradnik se je gnjevi] in dimi! upravičeno, zakaj pravkar je prinesel domov deseto košarico, prejeto od milosti ji ve in prezale gospodične Mete Mezgove, in njegova volja .le bila še slabša, njegovi »sto vragovi , ki so mu rastli na jeziku, še bolj ose ljeni, če je pomislil, da je teh vseh deset, čeprav malo po-In jenih, in z raznimi vljudnimi frazami kot »velika čast, izredna odlika« itd. pozlaćenih košaric prejel v istem mestu, slovečern po svojih opravljivih damah in škodoželjnih zarjavelih de vicah. i
Deset košaric je torej stalo v kotu njegovega   spominu, na tem ni
bilo nič spremeniti, ali kaj je bilo vzrok te gromske smole I
Gospod Oroslav Pavlica je legel znak na kanape in lizal iz pesti bolečine, potem je nanovo s še večjo strastjo potegnil si dim iz cigaie. Trideset let star, postaven fant, na obrazen, in če se vzame, celo duhovit, v mnoiroobetajoči službi, zakaj Kest-viea njegove karijere je visoka, vrhu tega na jjrlasu velike ženitvežel jnor-t i, in vUjuh temu ni vstann, da bi si dobil ženo.' To je vendar osmo čudo
sedanjega prosvitljenega, fros7>odnVn bogatega stoletja!
Kaj mu je koristilo, da so bile matere mestnih deklet, ki so bile na vpsti za možitev, kot peklo vedno za njim, ali vsake ostarele krasotice si vendar ni mogel naložiti za pokoro. Kakor hitro pa je prišel med mlaj-"o krasno generacijo, je šlo vse narazen kot čreda plahih srn, znžuhorel je smeh in hohot lepih, mladih osemnajstih ali dvajsetih let, in \ m> je bilo izgubljeno, (iospod Oroslav Pavlica je bil ob takih trenotkih seveda po pravici razburjen, in govoril si je v brk sicer malo galantne, ali resnične besede o belih pticah, ki se razprše z glasnim, ljubkim gagijanjem. če te nanese sreča v njihovo milo bližino.
Dolgo seveda se ljubemu Orosla-vu ni bilo treba beliti glave, kaj da je vzrok tej   nenaklonjenosti rosnih
rožič napram njemu* in čudno je, da je bil samo za trenotek o tem \ dvo m i h. No. povrhu se je pa še našla dobra dušica, ki mu je. brez ljubezni in ozirov povedala, da se Ljubeznive gospodične divijo tako njegovi bleščeči se prcčastitljivi pleši, ki pokriva predal njegove pameti, ftvice se boje, da ne bo razen njegovega svetlega po-krova zrcala v hiši, in odtod Izvira ves njihov strah pred njim.
Oroslav Pavlica se je potrkal nato s kazalcem po Čelu in po pleši, pogledal se je v zrcalo, ali je aoref tako častitljiv \ svoji lepoti, in ino ral si je priznal, da imajo ženskice prav. Poiskal je v naglici svoj cilindar in se pokril; nato pa je napravil globok poklon, s prekrasno gesto je zavihtel v svoji roki klobnk in je prizna! vso istino: »Čast vaši bistroumnosti, moje dame. ali tndi Oroslav Pavlica ni stal pozabljen na strani, ko je Bog delil pamet.«
Tako je rekel in šel takoj na delo. Z brezprimerno naglico je začel begati po temni svoji samski celici, in v njegovi glavici se je porodil heroični načrt.
In kar je sklenil, to je tudi storil. Zakaj že naslednje jutro je vložil pri svojem uradnem predstojniku prošnjo za premestitev. In predno so razposajene in nagajive Evine hčeri-e mogle kaj zlega slutiti, je bilo tisto
mestece, slavno po svojih zarjavelih devicah in drugih krasot icah nbo*>-nejše za enega ženitveželjnega samca, gospoda Oroslava Pavlico. In tiste, ki so še vedno upale in hrepenele, so mogle samo še žalostno in težko vzdihniti za njim.
Tiho in skrivaj je odromal iz ti-stega nehvaležnega kraja, in niti svojim najdražjim prijateljem ni povedal in ni razodel vzroka, zakaj je zahteval svoje premeščenje. Ali dej
sivo je, ne čudite se in ne bodite neverni, da j»* gospod Oroslav Pavlica 7») kratkem dopustu nastopil svojo službo kot pomlajen, kodrolasi kavalir in v novem kraju, kjer je služi!, je bil njegov nastop zmagovalen. Kjer se je prikazal, so pokala in se odpirala srca, lilije so odpirale kelihe, vrt niče so skrivale svoje trnje. Hipoma, nenadoma je bil gospod Oroslav so!n-ee damskoga  neba. okoli njega so se
vrtele zvezde in k njemu so koprnele zaljubljene duše. Slavil je zmago, ovenčan s triumfalnimi venci, z rde čimi rožami, in začel je izbirati »svojega srca kraljico«. Ali izbira j*1 bila težka.
Hčerka bogatega trgovca, Ti miška, je bila zelo prikupna, majhna punčka, ali zdela se mu je - prena-vadna, premalo interesantna. > o, potem je bila tu Maruška, županova hčerka, zelo koketna, črnolasa stvar-
ca, ali Oroslav je slutil, »la lepa Mh-rnška ne bo bogata. Sodnikova
Beliči zelo nvaževanja vredna, ali 0 njej so krožile temne govorice, še petali so o nekem romantičnem do godku, o črnem ciganu, ki je baje hodil trubaduri! gospodični Relči. No, in nazadnje se je zasvetila pred očmi našega Pavlice divotua mesarjeva edinka, Pavlnška je bilo njeuo srčkano ime. ki je štela doto — na mernike Vsaj tako so govorili o njej. tako j«* fantaziral idealni pisar. Graničar, ki si je ni predstavljal drnga-če kot zakleto kraljičino z razpušč* -nimi lasmi, preštevajo rumenjake.
Bila res da ni najmlajša, imela jih je mogoče že osemindvajset, tinti ni bila najlepša, ali zelo okrogloliČna. prelestno   prsata,  okroglih    bokov, a
vrhu tega zelo zabavna, vesela, duhovita, zlatolasa, in v cekine zakopana.
In kmalu, nemudoma je bila mesarjeva Pavlnška zaročenka gospoda Pavlic«4, njegova zakonita nevesta, kateri je smel dvoriti in jo obiskovati opoldne in zvečer. In Pavluška je rajala in se zibala v devetih nebesih, a vseeno se jo včasih spopadle trmi-ee, in /tlelo se je, da jo tišči skrita žalost.
('e je gospod Pavlica previharno objemal svojo Pavluško, se mu je previdno, a krepko iztrgala iz rok: »Ah, ti mi boš zmešal vso frizuro!« — In
dakovič je odgovoril, da se bo O tein šele sklepalo. Istotako je Rakodezav rekel uredniku »Pesti Napla«, daje vse o d v i s no ud hrvaško-srbske koalicije, ako se bo končno »streznila«.
To je tedaj priznanje tako od Wekerleja kakor tudi od Rakodezav -ja, da se proti koaliciji ne bo moglo ničesar ukreniti aa 11 r vaškem.
\ oliko je sedaj samo vprašanje, kako bi se mogel istočasno sklicati hrvaški sabor, ko vendar zboruje skupni parlament, ki razpravlja o skupnih zadevah. Hrvaški delegat je bi morali oditi v hrvaški sabor kot deželni poslanci, a skupnega parlamenta v Pešti ne sinejo zapustiti. Brez hrvaških delegatov, ki so v skupnem parlamentu v Pešti se v hrvaškem saboru ne more sestaviti potrebnega števila poslancev za sklepčnost. Načrt, da bi se na ta način mogla ogrska vlada lahko rešiti hrvaške obstrukcije v Pešti, ne more nikakor uspeti, ker bodo hrvaški delegat je rajši pustili hrvaški sabor, ki ga more tudi predsednik sam odgoditi. Ali pa bi se v Pešti morala prekiniti debata o skupnih stvareh.
O kakšnem kompromisu z Rakodezav jem v hrvaškem saboru, dokler ni dobojevan boj v Pešti, seveda še govora ne more biti.
*
Za sedanji položaj na Hrvaškem je karakteristična polemika med naprednim »Pokretom« in Frankovim »Hrvatskim Pravom«.Koalicijski politiki so proglasili boj kot proti Rakodčzavju, no frankovci, ki so baje naj radikalnejša stranka — hodijo za vse mogoče prosit Rakodezavja. Zato je »Pokret« prinesel vest, da je frankovski poslanec župnik Fr. Novak pripeljal celo deputacijo k Rakodčzavju. »Hrvatsko Pravo« je nato izjavilo, da je to dovoljeno, ako tako — narod hoče. No, poslanec Novak je tajil, da bi bil pri Rakodčzavju. Ko je »Pokret« ostal pri svoji trditvi ter ponudil častilo ali uradno sodišče, kjer se bo s pričami dokazalo, kdo laže, je Novak opetovano odločno vse tajil ter pozval tistega, ki to trdi o njem, naj pride s svojim imenom na dan. Nato je včerajšnji »Pokret« prinesel oster napad na Novaka, podpisan po uredniku \Vilderju samem. Wilder je proglasil župnika Novaka za lažnivca ter ga pozval, da sedaj vendar naj že toži. To je zbudilo po celem Zagrebu silno senzacijo. »Hrvatsko Pravo« na to ničesar ne odgovarja. Sedaj bo Novak moral tožiti »Pokretovega« urednika, ki ima kakor slišim, več — prič. Župnik je podpredsednik Frankove stranke, zato bo imela ta pravda brez dvoma še nadaljne posledice.
Iz kočevskega oKrnla.
Ko se je izvedelo, da sta se avstrijska in ogrska vlada vendar enkrat zjedinila o železniški zvezi oddaljene in zapuščene Dalmacije z drugimi deželami naše države in da vsled tega dobi tudi naša dežela toli zaže-ljeno belokranjsko železni-c o , smo mislili, da se bodo vsi prizadeti okraji ne glede na stranke veselili te velevažne gospodarske pridobitve. Žal, da ni tako! Ostudna gonja proti »ničli« Hribarju dela vtisk, da bi S. L. S. za ljubljanski mandat ravnodušno žrtvovala tudi belokranjsko železnico, kakor je pustila na cedilu koroške Slovence, imajoč pred očmi samo gospostvo v naši deželi. Vse njeno delovanje je strankarsko. Ne vpraša se, kaj se je storilo in doseglo za deželo in vol. okraje, ampak samo, katera stranka je to storila! Bog varuj, da bi kdo kaj storil za naše ljud-
ko jo je hotel pobožati po njenih bujnih zlatih kodrih, je prestrašeno odskočila. Seveda ga je to popolnoma izočaralo. Ali neke nedelje ga je zalotila usoda.
Vračala sta se s sprehoda, in takrat se je dvignil vihar. Razsajal je med kostanji, zagnal se je zavratno gospodu Pavlici v glavo in mu odnesel cilinder. Nesrečnež je planil za njim, ali tedaj — o jerum, jerum — so se mu zmotali njegovi lepi kodri z glave, in zasvetila se je prelestna njegova pleša v žarkih zahajajočega solnca. Stal je kot prorok Jeremija na razvalinah Jeruzalema, ali hipoma je zaslišal poleg sebe nebeško zveneč smeh zlatolase Pavluške. Gledala ga je kot vražiček s svojimi porednimi očki in hihitaje in hahljaje mu je padla okoli vratu:
»Tudi ti, moj dragi! Ali, to je imenitno!« Nežno se mu je obesila okoli roke in ga peljala domov. In tam v njeni sobici je padel gospodu Pavlici mlinski kamen s srca. Zaupno in tiho in sramežljivo mu je priznala, da tudi njeni zlati kodri niso zrastli na njeni glavi, ampak jih je kupila pri vlasularjn — dvornemu založniku. Zakonski kandidat, gospod Oroslav Pavlica je moral tisti večer priznati, da se je sreča vanj zaljubila; tako srečnega izida ni pričakoval. Objemala sta se in smehljala in po-
st v o v gospodarskem ali narodnem oziru, ako dela še tako nesebično, a ni pristaš S. L. S., ubiti se ga mora! Zasluge in dijete smejo imeti samo katoliški poslanci.
Videli smo, da so se vsi belo-kraujski poslanci od Šukljeta do Plantana prizadevali za belokranjsko železnico, a vendar bi je še ne bili dobili, da ni vlada spremenila svoje politike glede Dalmacije. Šuklje je še pred nekoliko leti zagovarjal zgolj lokalno in ozkotirno železnico, Planta-nu so pa metali polena pred noge. II r-\ aški poslanci so bili pametni politiki, dokler so bili v Šusteršičeveni klubu, a sedaj so postali nerazsodni ljudje, ki podpirajo madžarsko politiko.
Sele pred kratkim sta se začela kočevski in ribniški okraj poganjati za podaljšanje proge Grosuplje-Kočevje do hrvaške meje, bodisi preko Črnomlja ali pa naravnost do M o r a v i c na obstoječi železnici K irlovec-Reka, zapadno od Ogulina. Ta proga bi bila najkrajša in za politični okraj kočevski največjega pomena. Seveda bi bila treba še dogovora z ogrsko vlado, da tudi ona napravi kratko zvezo od Kolpe do Moravic. Ker je Dalmacija danes v srečnem položaju, tla se Avstrija in Ogrska pulita za njo ter jo hočeta privezati, in je železniška zveza v državnem in strategienem interesu, mislimo, da se da doseči tudi ta železnica. Treba je železo kovati.
Naše državne poslance bi opozarjali tudi na važni predlog posl. kneza Auersperga, da se deželna cesta Škofljica - Turjak - Ribnica -Kočevje - Črnomelj p o d r ž a v i. Politični okraj kočevski je edini na Kranjskem, kateri nima niti ene pedi državne ceste. Od tod izvirajo neznosno visoke cestne naklade. Od podržavljenja navedene deželne ceste bo imela koristi dežela in cestni okraji, kateri jo morajo zdržavati.
Nove železnice sicer ne bodo preprečilo epidemičnega izseljevanja v Ameriko, katero je mnogokrat prav nepotrebno in gospodarsko neopravičeno, vendar jo bodo nekoliko omejile. Mnogo naših ljudi posebno mladeničev in deklic, odhaja brez vsake potrebe v Ameriko, kjer se pogostoma fizično in moralno spridijo. Zoper izseljevanje naj bi delali vsi faktorji, poljedelca tare najbolj pomanjkanje delavcev. Z veseljem moramo pozdravljati amnestijo ubeglih vojakov, ker je upati, da se povrnejo v domovino mnogi, kateri so se bali kazni. Nazaj, nazaj v domači kraj! _
Obrtni vestnikJ
Obrtnonadaljevalne šo-1 e. Vsocijalnopolitičnem oziru je ono zaglavje obrtne novele najvažnejše, ki vsebuje določila o obrtnih vajencih. V kolikor so ta določila namenjena zadovoljivejši ureditvi vajenskega razmerja in skrbi za popolnejšo strokovno-obrtno izobrazbo vajencev, smo o njih že govorili. Obrtna novela pa prinaša tudi glede šolske izobrazbe vajencev, ki gre paralelno z vež-banjem v delavnici učnega gospodarja, nekatere nove določbe, ki dajejo jamstvo za uspešnejše delovanje obrtnonadaljevalnih in obrtno - strokovnih šol. Vajenci, kateri -e niso dovršili obrtnonadal jevalneg ali drugega, temu saj enakovred ira pouka z zadovoljivim uspehom, so dolžni redno obiskovati obstoječe splošne obrtnonadaljevalne šole, oziroma pripravljalne tečaje, ter strokovne nadaljevalne šole tako, kakor veleva učni red dotlej, da popolnoma dosežejo učni cilj. Onim vajencem, ki po lastni krivdi niso dosegli zadostnega uč-
tem sta gledala nekake drobne, s številkami popisane knjižice.
Tisto zimo pa v mestu ni bilo lepšega para od zlatolase Pavluške in kodrolasega Pavlice.
Anton Logar.
ZS letnica slovenske umetnice.
Gospa Zofija Borštnikova bo praznovala tekom prihodnjih dni 251etnico svojega umetniškega delovanja. 25 let pri gledališču! Koliko truda, koliko duševnega in fizičnega napora, koliko veselih ur, umetniških triumfov in bridkih ur razočaranja obsega beseda »251etnica« pri gledaliških umetnikih. Sedanja jubilantka je še kot otrok nastopila na gledališke deske. Bila je še deklica s kratkim krilcem, ko so jo 10. decembra 1882. leta v stari Čitalnici oblekli v dolgo obleko in jo pustili nastopiti kot naivko v znani Trifkovičevi igri »Šolski nadzornik«. Isti večer je prvikrat stopil na oder tudi takratni uradnik banke »Slavije« in poznejši soprog sedanje jubilantke, gospod Ignacij Borštnik. Razmere slovenskega gledališča 60 bile takrat preklavrne in samo dr. Josipu Sta-retn se je zahvaliti, da so bile sploh
nega uspeha ali so bili disciplinarnim potom začasno izključeni od šolskega pouka, more obrtno oblastvo podaljšati učno dobo, določeno po zadružnih pravilih ali pa dogovorjeno po učni pogodbi. Znano je, da so obrtnonadaljevalne šole na Kranjskem le v nekaterih večjih krajih, njih število ne presega 23; so to splošne šole, namenjene vsem vajencem dotičnih krajev brez razlike obrta, napredek je že, če je na kakšni šoli izvedena razdelitev po večjih strokovno-sorodnih skupinah, čistih strokovnih obrtnih šol za posamezne obrtne vrste ni, dasi bi bilo to v interesu spešnega pouka želeti. Ovira je vsepovsod pomanjkanje denarnih sredstev. Edina izjema je gremijalna šola za trgovinske vajence v Ljubljani, trgovski tečaji, kakor obstoje na nekaterih šolah po deželi, so le posebni oddelki pri obrtnonadaljevalnih šolah. Kjer obstoje obrtnonadaljevalne šole, je v Avstriji obisk obvezen za vajence. Za to, da prihaja vajenec v šolo in da mu mojster pušča v to potreben čas, je bilo že doslej tudi skrbljeno v obrtnem zakonu. Nedostajalo pa je sredstva zadostne izdatnosti v ta namen, da se je moglo izvajati potrebno disciplino pri šolskem pouku. Ce je pa vajenec sicer prihajal v šolo, pa^se vedel v šoli nedostojno, se upiral ukazom učitelja in motil pouk, je zlasti v takih primerih manjkalo uspešnega sredstva, če starši ali učni mojster niso dali opore učitelju. Ako se je tako seglo po sredstvu izključenja, efektivno ni to bila niti odredba, katero bi vajenec občutil kot kazen niti ni bilo sredstvo, katero bi zajamčilo v vsakem primeru vzdrževanje šolske discipline. Zategadelj je bilo primerno privzeti v zakon izrecno določilo v prilog šolske discipline. Po novem obrtnem zakonu je dopustno, podaljšati učno dobo za pol leta. Ne le v slučaju, da kakšen vajenec zanemarja po svoji krivdi obisk šole, marveč tudi tedaj, če ga je šolsko vodstvo moralo disciplinarnim potom izključiti iz šole.
Reforme državnega železniškega sveta je pričakovati v kratkem. V gospodarskih zasto-pih in tudi v publicistiki se je že dalj časa zahtevalo reorganizacijo te korporacije, kažoč na to, da je obstoječa uredba državnega železniškega sveta privedla do tega, da je v prvotno nameravani delokrog prešlo preveč vprašanj zgolj lokalnega pomena. Namerava se sedaj izločiti vsa lokalna železniška vprašanja iz ]^svetovanj državnega železniškega sveta ter jih odkazati novim korporacijam, ki nastanejo v okrajnih železniških svetih. Državni železniški svet bi po tem načrtu obravnaval le splošne, cele države se tičoče železniške zadeve in prometne naprave s posebnim ozi-rom na prometne interese trgovine, industrije, poljedelstva, gozdarstva in rudokopov.
V državni rokodelski svet so se združile tri velike rokodelske organizacije in si ustanovile skupno strokovno glasilo, ki bode zastopalo stanovske interese rokodelcev. Rokodelski sveti so prostovoljne obrtniške organizacije; prvi rokodelski svet se je osnoval za alpske dežele in ima svoj sedež v Gradcu. Ker se je ta nrganizacija izkazala, so po tem vzgledu ustanovili tudi na Češkem in Moravskem dve enaki organizaciji. Te tri deželne organizacije so se sedaj združile v nekako centralo v državni rokodelski svet, njih namen je bil, omogočiti složno in enotno postopanje v vseh skupnih stanovsko obrtnih zadevah. V organizaciji so nemški obrtniki, na čelu ji stoji poslanec Kinspinner, njih glasilo se zove: » Reiehshand workerzeitung«.
mogoče slovenski1 predstave. Mnogo mu je pomagala požrtvovalnost takratnih igralcev. Stalnih gaž sploh ni bilo. Vsi igralci so dobivali samo honorarje za posamične nastope — iz čistega prebitka dotične predstave. Ce ni bilo nič prebitka, pa včasih tudi ni bilo nič honorarja. Vzlic bedi teh razmer je sedanja jubilantka ostala zvesta slovenskemu gledališču. Devet let je bila član slovenskega gledališča, v najlepših letih svojega življenja je delovala za slovensko dramatično umetnost in to z velikim uspehom — dasi ni imela preti seboj skoro nikake bodočnosti, zakaj čim je bilo sezidano novo gledališče, so pač izdatki silno poskočili, dohodki pa se le prav malo izboljšali. Šele tekom mnogih let si je slovensko gledališče pridobilo stalno občinstvo; v prvih letih pa je v novem gledališču vladala mizerija. Borštnik in njegova soproga sta tedaj bila stebra slovenske dramatične umetnosti in razvila sta se tako, da so ju vabili v Zagreb. Iz negotovosti v gotovost — to je pomenil za gospo Borštnikovo in njenega soproga odhod v Zagreb. Po sijajno uspelem gostovanju je takratni intendant dr. pl. Miletić angažiral gospo Borštnikovo kot tragedko na zagrebško gledališče. Skoro devet let je ostala gospo Borštnikova v Zagreba in je kot umetnica uživala naj-
Socialno vprafanja.
Okrajne in druge bolniške blagajne.
Kakor je razvidno iz dosedanjih razglasitev ministrstva notranjih del o delavskih bolniških blagajnah za leto 1905., je v imenovanem letu število obratnih iu zadružnih bolniških blaga j e n v razmerju k okrajnim bolniškim blagajnam zopet znatno naraslo, in sicer so bile posebno zadruge, ki so si ustanavljale lastne blagajne, dočim so se podjetja, ki imajo pravico do lastne bolniške blagajne relativno mnogo manj udeleževala takih ustanovitev kakor v preteklih letih. Taka velika razcepljenost zavarovancev v brezštevilne majhne blagajne, izmed katerih mnoge štejejo komaj par sto članov, ne odgovarja ne namenom vlade, ki namerava povodom delavskega zavarovanja za starost in onemoglost, kćitero zavarovanje se upelje v doglednem času, reformirati tudi zakon o bolniškem zavarovanju in predvsem bolniške blagajne centralizirati; razcepljenost pa tudi ni v interesu zavarovancev in delodajalcev, ki morajo prispevati 1: zavarovanju. To se je priznavalo že neštetokrat in zato si delavstvo tudi prizadeva, po mogočnosti zmanjšati število bolniških blagajn s tem, da se več manjših bolniških blagajn (večinoma so to zadružne blagajne) združuje v z v e z e , kakršnih imamo nekaj glede posebnega plačevanja zavarovancem na vrhuncu avstrijskih bolniških blagajn.
Vzroki, ki govore v prilog velikim blagajnam, so nakratko sledeči: Stara izkušnja uči, da z velikostjo bolniške blagajne rase v potenciranom razmerju tudi njena zmožnost plačevanja napram svojim članom. To načelo zastopajo vsi teoretiki, vse priznane avtoritete na polju bolniškega zavarovanja. Za primero: Bolniška blagajna z K), 15, 20.000 člani more dajati svojim članom več. kakor 10, 15, 20 bolniških blagajn, katerih vsaka ima po 1000 članov.
Tudi pri bolniškem zavarovanju velja, kakor pri mnogih drugih stvareh, zakon, da se včasih kvantiteta prevrže v kvaliteto. Male blagajne, najsi že pripadajo katerikoli kategoriji, se morajo vedno boriti za svoj obstoj ter se morejo zdrževati le na stroške svojih pristašev, članov, krati vši svoje zahteve. Z ustanovitvami takih blagajn se najobčutneje škoduje nele zavarovancem, temuč tudi obstoječim blagajnam iz katerih se izločujejo zavarovanci. Namesto da bi se manjše blagajne odstranjevale ter bi se njih člani koncentrirali v velikih bolniških blagajnah ter jih tako dovajali k racionalnejšemu zavarovanju in da bi se bolniško zavarovanje tako izpopolnilo, da bi moglo iti preko najmanjše mere delovanja, ki ga predpisuje zakon, dovolijo se večkrat ustanovitve bolniških blagajn, o katerih se more vsled neznatnega števila članov že vnaprej vedeti, da bodo mogle le vegetirati. Pri takih blagajnah je članom za vedno zastavljeno upanje, da bi se njihove zahteve kdaj mogle zvišati. S tem se polagajo razvoju in napredku bolniškega zavarovanja vedno nove ovire na pot. Delavci (pomočniki), ki izstopijo iz okrajne bolniške blagajne ter se dajo zavarovati pri taki strokovni blagajni, ne dobijo iz ustanovitve take blagajne nele koristi, temuč imajo celo občutno škodo, ki je ravno v tem, da m1 morejo priti do uspešnega zavarovanja, dokler eksi-stira blagajna. Pa tudi okrajne bolniške blagajne so vsled ustanovitve takih blagajn hudo prizadete. Kakor znano so pri okrajni bolniški blagaj-
večji ugled. Vsled konflikta z intendantom Hreljanovičem je zapustila zagrebško gledališče in hoteč prestopiti k nemškemu gledališču šla na Dunaj, kjer se je pri znamenitem reci t atorju Aleksandru Strakoschu iz-vežbala v nemškem klasičnem jeziku. Strakosch ji je preskrbel angažma na draždansko nemško gledališče, a gospa Borštnikova ni šla tja, nego je raje sprejela ponudbo bolgarskega ministrstva prosvete in odšla v Sofijo, kjer je bila več let tragedka bolgarskega narodnega gledališča. Ponudbo na angažma v Belgradu, kjer je gospa Borštnikova gostovala s sijajnim uspehom 1. 1906., je morala odkloniti, ker je bila tedaj pogodbeno zavezana za Sofijo. Ko se je omožila, jo je ravnatelj Šubert hotel angažirati za Nar. divadlo v Pragi, a tudi te ponudbe gospa Boršnikova ni mogla sprejeti, ker je kakor pač naravno sledila svojemu soprogu v Ljubljano. Gospa Borštnikova se je naučila štirih slovanskih jezikov, igrala je v slovenskem, v hrvaškem oziroma srbskem, v bolgarskem in v češkem jeziku. Poznana je seveda po vsem slovanskem jugu. Slovensko občinstvo pozna izredne umetniške sposobnosti gospe Borštnikove in zna ceniti njen pomen za slovensko gledališče, ter je veselo, da praznuje gospa Borštnikova svojo 251etnico v domovini.
ni zavarovani vsi tisti delavci, ki ne pripadajo že kateri drugi v § 11. zakona o bolniškem zavarovanju določeni bolniški blagajni (zadružna, društvena, stavbna, obratna bolniška blagajna), Take blagajne so večinoma pri podjetjih in za delavske kategorije s stalnimi in s strokovnimi delavci, za bolniške blagajne z dobrini zavarovalnim elementom. Posledica je, da skoraj vsi nekvalifiko-vani delavci in poglavitno nestalni element pripade okrajnim bolniškim blagajnam. Toda ravno te kategorije delavcev- izkoriščajo bolniške blagajne daleko preko mej svojih protida-jatev, jemljo iz njih več bolniških podpor kakor pa vplačujejo, tako da bi morale te bolniške blagajne propasti, ako bi ne imele za ta preplašita nadomestilo v zadostnem števila članov iz vrst strokovnih in stalnih delavcev, ki v skupnem več vplačujejo, kakor pa zahtevajo podpor. Izločitev takih delavcev spravlja vselej v nevarnost obstoj okrajne bolniške blagajne ter bi se morala po mogočnosti preprečevati. Vse te vzroke, ki govore proti malim blagajnam, naj bi dobro prevdarili vsi, ki mislijo na ustanavljanje novih bolniških blagajn. ___
Iz nagodbenega odseka.
Dunaj, 29. novembra. Nagod-beni odsek je danes dovršil svoje delo. Seji je prisostvoval ministrski predsednik baron Beck, ki je dvakrat govoril. Posl. knez Auer-s p e r g je vprašal ministrskega predsednika, ali so resnične časniške vesti, da je vlada kmetijskim korporacijam prepovedala razpravljati o političnih vprašanjih. Ministrski predsednik je odgovoril, da gotovo ni misliti pri tem na kako policijsko odredbo. Šlo se je za konkretno stvar. Več kmetijskih korporacije, ki imajo naravnost obhistven značaj, ki morajo zastopati javne interese ter delujejo z javnimi sredstvi, ki jim jih dajeta država in dežela. Zato jih je vlada opozorila, naj ne prekoračijo svojega v statutih j i in določenega delokroga. — V drugem govoru je odgovarjal ministrski predsednik poslancu Stolzlu, da se med obema, vladama ni ničesar dogovorilo za slučaj, da se nagodba ne bi mogla skleniti. Posebno ni ničesar dogovorjenega v ta namen, da bi se nagodba spravila v veljavo na nepopolnoma ustavni na čin. Ogrski pooblastilni zakon smatra za popolnoma ustavno postopanje. Na vprašanje poslanca S t e i n e r j a je odgovoril, da v nagodbenih pogajanjih se niso priznale Ogrski nobene koncesije, ki bi ne bile znane parlamentu. — Po daljši debati se je spre jel člen 25 (kako dolgo velja pogodba) in takozvani okvirni zakon, ki pa v bistvu ni ničesar drugega, kakor pooblast ilni zakon na Ogrskem. — Pri raspravljanja o resolucijah je izjavil finančni minister vitez K o r y -towski, da bi bil zelo lahkomiseln finančni minister, ako bi glede slad-kornega davka dovolil v nadaljno popuščanje. Sprejela se je tudi resolu cija o znižanju cene soli.
Trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Srbijo.
B e 1 g r a d , 29. novembra. V vladnih krogih zatrjujejo, da so glavne ovire v trgovinskih pogajanjih premagane, tako da je upanje, da se pogajanja še v par dneh zaključijo. Pogodba se takoj predloži skupščini, kakor brž se zopet otvori.
Strahovlada na Cetinju.
Kotor, 29. novembra. Iz Ceti-nja dohajajo čimdalje bolj vznemirljivo vesti. Po zadnji zmagi vladne stranke pri volitvah v skupščino se je uvedel nečuven terorizem. Opozicija je premagana, vsakega, ki je na sumu, da je nasprotnik sedanje vlade, pa preganjajo brezobzirno. Mnogo uglednih meščanov iz Cetinja in notranjih delov dežele beži v inozemstvo. Predvčerajšnjim so šest voditeljev narodne stranke na rokah in nogah uklonjene z albaneško eskorto gnali v zapore. Na nogah so imeli pritrjene težke svinčene krogi je. Govori se, da so hoteli zapreti tudi vojvoda V u k o t i č a , brata kneginje Milene, in le kneginja mu je izprosila milost. Vsled strahu za brata je baje kneginja zbolela.
Sarajevo, 29. novembra. Glavni urednik »Bosniaohe Post« je imel v Cetinju razgovor » črnogor skim ministrskim predsednikom dr. Tomanovičem, ki je dolžil Srbijo in njeno časopisje sistematične gonje proti knezu Nikoli in dinastiji sploh, zato so zarotniki hoteli z bombami uničiti vso črnogorsko dinastijo, češ, da je zapreka za zedinjenje vseh Srbov. Zarotniki so nameravali po umoru kneza Nikole vsled nastale anarhije v Crni gori prisiliti posredovanje inozemstva. To bi naj bil signal za splošno vstajo vseh srbskih elementov na Balkanu. Tudi Bosna in Her-
(Dalje v prilogi.)
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 278., dne 30. novembra 1907.
eegovina sta bili pri tem. Proglasila bi so velikosrbska država pod bel-grajsko vlado. Dokaze spravi na dan sodna obravnava proti zarotnikom. Emigrant Cula lir, ki jo nosil bombe v Crno goro, je haje izpovedal, da je njega in druge zarotnike sprejel srbski ministrski predsednik Pašie. (Knez Nikola pač potrebuje za svoj deBpotizem reklame.)
HrvaŠko - madžarski
konflikt.
Bu d i m p e š t a , 29. novembra. Snoci je ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e pojasnil stališče vlade napram hrvaškemu vprašanju. Dr. Wekerle je rekel, ako hrvaški sabor, ki se kmalu skliče., ne bo redno deloval, bo kmalu razpuščen. Ako bi tudi nove volitve ne prinesle rešitve, poseže vlada po strožjih sredstvi h.
Jutri odpotuje ministrski predsednik dr. Wekerle na Dunaj ter ga sprejme v nedeljo eesar v avdijenci. Od te avdijenee se pričakujejo važni sklepi glede konflikta med Hrvati in Madžari.
Zagreb, 29. novembra. Ban dr. pl. Rakodezav se je danes vrnil v Zagreb. Tudi saborski predsednik dr. Medakovie je prišel iz Hudapešte v Zagreb.
Budimpešta, 29. novembra. »Pester Llovd« je prinesel razgovor z banom Rakodczavjem. Ban je povedal, da se hrvaški sabor sklice zaradi proračuna.Kdaj se sabor skliče, je odvisno od tega, kdaj dobi načrt najvišjo sankcijo. Običajno je, da se ban k otvoritvi pripelje z deputacijo v sabor. Ako se sedaj pošlje deputacija ali ne, naznani ban svoj program ustno ali na drug način. Ako nastopi tudi ex lex, dobivali bodo zajednički uradni redno svoje plače, tudi armada dobi redno novince, Le avtonomni uradniki bi imeli škodo. — Že davno bi bil ban priskrbel liško železnico, le odnosa j i na Hrvaškem so krivi, da se je to vprašanje spravilo v zvezo z nagodbo. Vlada je pri volji, da vzdigne bogastvo iz zemlje ter je kupila vrd-niški rudnik, v katerega investira dva milijona kron.
Poljska predloga v pruskem dež. zboru.
B e r o 1 i n , 29. novembra. Deželni zbor je pričel danes prvo branje o znani predlogi zoper Poljake. Posl. Jaz d z e w s k i je dokazoval, da je 300 milijonov za iztrebljenje Poljakov, posebno pa nameravana razlastitev poljskih zemljišč v kričečem nasprotju z ustavo. To je nezaslišano poseganje v državljanske pravice. Poljaki ne zahtevajo milosti, temuč le enakost pred zakonom. — Odgovarjal je minister A r n i rn , ki je branil vladno nasilstvo. — Posl. dr. Po rs c h je rekel, da to ni zakon miru, temuč boja, ki bo pripomogel le k ojačenju Poljakov. Že zaradi zahtevanih ^00 milijonov ni mogoče predloge sprejeti. Govornik dvomi, da bi bila ekspropriacija po ustavi dovoljenja s posebnim zakonom.C e n-t r u ni mora predlogo v interesu o č e t n j a v e in miru odkloniti.
Vznemirljive vesti iz Armenije.
Carigrad, 29. novembra. Konzularna poročila iz Erzerurna slikajo položaj za zelo kritičen. Revolu-eijski turški odbor je izdal dolg oklic na prebivalstvo, naj se upre novim davkom ter zahteva svoj parlament po zgledu Perzije.
Maščevanje Poljakov na Nemškem.
B e r o 1 i n , 29. novembra. V odgovor na znano proti poljsko predlogo v pruskem deželnem zboru nameravajo Poljaki v Poznanju provz-ročiti, da bodo ruski in gališki sezij-ski delavci bojkotirali vsenemške veleposestnike med Poljaki. Skrbelo se bo, da dobe inozemci ali delo doma, ali pa se jim priskrbi delo na Bavarskem, v Turingu, Meklenburgu, Ha-novru itd. Tudi rnaloruski in ogrski delavci se pritegnejo v to gibanje. Poljaki upajo, da bodo s takim bojkotom upropastili nemške kmetije ter se nikomur ne bo ljubilo kupovati zemljišča v poljskih pokrajinah.
Italijanska zbornica avstrijskemu parlamentu.
Rim, 29. novembra. V zbornici je naznanil predsednik, da je avstrijski parlament povodom potresa v Ka-labriji poslal italijanski zbornici soglasno sklenjeno sožalje. Vsled tega je predlagal predsednik zahvalo avstrijskemu parlamentu. Med splošnim pritrjevanjem cele zbornice se je izrekel za ta predlog tudi ministrski predsednik Giolitti, nakar je bil predlog soglasno sprejet.
Kriza na Portugalskem.
London, 29. novembra. Vodja portugalskih   republikancev Magel-
haes, ki živi sedaj v Madridu, da more od tam bolje voditi operacije svoje, stranke, je izjavil nekemu dopisniku, da je prepričan, da bodo republikanci na Portugalskem vsled sedanje krize t ritim firali ter vrgli monarhijo. V tem slučaju ne bo posredovala ne Anglija ne Španija, da bi rešili dinastijo. Španski minister zunanjih del je izjavil, da se Španija pod nobenimi pogoji ne bo vmešavala v notranje zadeve Portugalske.
M a d r i d , 29. novembra. V Li-saboni so razkrili nevarno zaroto, ki je imela namen, pognati v zrak celo vrsto javnih poslopij. Glavne zarotnike so zaprli.
Boji v Maroku.
Pariz, 29. novembra. Boj pri Babel Hasanu je trajal od 10. ure dopoldne pa do 4. ure popoldne. Francuzi so imeli 11 mrtvih, med njimi poročnik Saint Hilaire ter šest ranjenih. Vstaši bi bili pobili vse Francoze, ki so jih imeli obkoljene v neki koči, da jim ni prišel pravočasno na pomoč bataljon lovcev. Vstašev je bilo nad 1>000. K vstašem je pristopilo celo pleme Mzirdas, ki pustošijo okoli El Anabra.
V Oran je prispelo s parnikom »Emir« 172 oseb, ki so pribežale iz Nemoura iz strahu pred puntarji. Za danes se zopet pričakuje večja bitka z Benisnaži, h katerim prihaja čim-dalje več pristašev. Orožje jim dova-žajo tuji parniki, ne da bi maroško vojaštvo to branilo.
Dnevne vesti
V Ljubljani. 30 novembra.
— Poslanec Hribar, poročevalec o belokranjski in dalmatinski železnici. »Slovenec« že tedne in tetine slepa-ri slovensko javnost, kakor da bi bil poslanec Ivan Hribar s svojim parlamentarnim delovanjem spravljal v največjo nevarnost belokranjsko železnico. Dan za dnevom je bilo čitati v škofovem listu, da je zgradba te železnice v največji opasnosti in to samo po krivdi poslanca Ivana Hribarja, ki stori vse, da bi škodoval temu železniškemu projektu. Vsak razsoden človek, ki ima še količkaj soli v glavi, je vedel, da je vse »Slovenče-vo« blebetanje docela neutemeljeno in da je izviralo zgolj iz strankarske zlobe in zavisti. Zato tudi naš list na te prozorne »Slovenceve« trditve ni odgovarjal iz enostavnega vzroka, ker so bile preneumne. Ako bi še nadalje mlatili s »Slovencem« prazno slamo in reagirali na njegove bedastoće, bi se nam lahko očitalo, da ne smatramo svojih čitateljev in somišljenikov za tako pametne in razsodne, da bi sami razsodili, koliko je verjeti blebetanju škofovega lista. Mi smo torej molčali, no, »Slovenec« je sedaj dobil na to svojo gonjo proti Hribarju radi belokranjske železnice od poklieane strani tak odgovor, da mu bo zvenel po ušesih! Železniški odsek je n a m ;r e č v svoji seji pretekli četrtek z v e 1 i-ko večino izvolil za poročevalca o zgradbi belokranjske in dalmatinske ž e I e z n i c e v o d s e k u in v z b o r-n i c i poslanca Iv a na H ri -b a r j a. d a s i s o s e klerikalci na vse načine trudili, dabi s e t a r e f e r a t i z r o č i I S u k 1 j e
t u! Sedaj pa vprašamo razsodno slovensko javnost, ki ji slepa strankarska strast še ni otemnila vsak svoboden preudarek, kako bi bilo mogoče, da bi bil železniški odsek izročil ta velevažen referat baš poslancu H r i -b a r j u , ako bi bilo res vse ono, kar je »Slovenec« radi belokranjske železnice nakvasil o njem, ako bi bilo utemeljeno surnničenjc, da hoče Hribar s svojim parlamentarnim delom onemogočiti omenjeno železniško progo? »Slovenčeva« lažnivost in skrajna zlobnost se je sedaj pokazala v najjasnejši luči. Kdo bo še v bodoče verjel listu, ki mu je laž in zavijanje najvišje načelo, narodna stvar pa dim? Pripominjamo še, da je poslanec Hribar žel za svoja stvarna izvajanja o projektirani dalmatinski, oziroma belokranjski železnici v odseku vsestransko priznanje in da mu je celo neki nemški poslanec, ki ni prijatelj Slovencev, še posebe čestital na njegovem zanimivem in vseskozi stvarnem govoru.
— »Vsiljivi Hribar«. V četrtek so slovanske stranke v parlamentu priredile sijajno manifestacijo za zatirane Poljake na Pruskem. Ta manifestacija je napravila na vse, tudi na vlado in Nemce mogočen vtisk in vsi slovanski listi brez razlike strank so z velikim zadoščenjem zabeležili dejstvo, da je prišlo do skupne akcije vseh Slovanov, ki je ni motil noben disakord. Samo enemu listu, ki se po krivici tudi šteje med slovanske, ni ta manifestacija po volji — »Slovencu«. Po volji mu pa seveda ni, ker je važna vloga pri akciji za omenjeno manifestacijo pripadala tudi omra-ženemu poslancu Hribarju. Škofov list piše:  »Usojeno je bilo le Ivanu
Hribarju, da je tiščal svojo kramo na dan in s svojimi nepopisno praznimi frazami, kolikor mu je sploh mogoče, oslabil celotni vpliv.« Z drugimi besedami povedano: Hribar se je vsilil za govornika in je kot tak pokvaril sicer mogočni vtisk manifestacije. Ne pride nam na misel, da bi polemi-zovali z notorično lažnivim »Slovencem«, navajamo samo dejstva. Med slovanskimi strankami je bila dogovorjena skupna manifestacija za pruske Poljake. K dotičnim dogo vorom pa se slovenski kle-rikalcinis o pritegnili, ker j e znano vsem slovanski m poslancem, da je tej s k u p i -ni s 1 o v a n s t v o in slovanska vzajemnost deveta briga. »Jugoslovanski klub« pa je bil med tistimi, ki so prvi z veseljem pozdravili iniciativo parlamentarne manifestacije za teptane Poljake na Pruskem. Klub je najpreje izvolil posl. I v a n a H r i b a r j a , naj kot klubov zaupnik stopi v dotiko s Poljaki in se ž njimi dogovori o vsem potrebnem, nato pa ga je tudi pooblastil, naj 13 r i manifestaciji pod a izjavo v i m e n u »Zveze južnih S 1 o v a n o v«. Kdor je to izjavo čital, ve, koliko je resnice na »Slovencev i« trditvi, da je bila polna »nepopisno praznih fraz«. Priobčimo to izjavo po stenografskem zapisniku, da si čitatelji sumi ustvarijo svojo sodbo o njej in da pokažemo po stenografskem protokolu, torej po povsem avtentičnem viru, koliko pozornosti in pohvale je vzbudil med slovanskimi poslanci baš ta Hribarjev govor. Navesti hočemo še eno podrobnost, ki je za naše klerikalce dokaj značilna. Sustersičev klub je bil, kakor smo že gori naglašali, popolnoma na nejasnem glede nameravane manifestacije. Sele v zadnjem hipu je Šusteršič izvedel za to ter pohitel k dr. K r a -m a f u , proseč ga, naj on tudi za slovenski klerikalni klub poda primemo izjavo. O tem Susteršičevem koraku pa tir. Krek ni vedel ničesar, zato se je še on oglasil za besedo, da bi s tem obvaroval svoj klub neizogibne blamaže. In tako sta govorila za klerikalni klub po dr. Susteršiču napro-šeni dr. Kramar in dr. Krek. En dokaz več, kaka zmedenost vlada v Susteršičevem »lepem klubu«!
— Kaj je z nujnim predlogom; dr. Hliboviekega? V četrtkovi seji državnega zbora je vložil ruski poslanec dr. H 1 i b o v i e k i nujni predlog o reformi uprave. Na tem nujnem predlogu so podpisani tudi jugoslovanski poslanci, med njimi tudi Ivan Hrib a r. Radi teh podpisov sta ofi-ciozni »Fremdenblatt« in »Neue Fr. Presse« napadla te poslance, predvsem pa Hribarja, očitajoč jim, da s takim svojim postopanjem one-mogočujejo zgradbo dalmatinske in belokranjske železnice. Te napade je seveda »Slovenec« hlastno pograbil in jih porabil v svoje umazane svrhe za gonjo proti poslancu Hribarju. Z ozirom na to konštatujemo, da so omenjeni jugoslovanski poslanci z Hribarjem vred podpisali d r.^ H 1 i b t) v i c k e g a p r e ti 1 o g že p r e ti t e ti n i , ne tla bi vedeli, da ga bo vložil šele sedaj. V zadnjem času pa ti poslanci, zlasti Hribar, niso podpisali nobenega nujnega p r e d 1 o Lr a , kar predvsem izpričuje 39 nujnih predlogov, ki so jih v zadnji seji vložili češki radikalei. »Slovencu« je to znano, a molči o tem po svoji stari navadi, ker mu je resnica in poštenost že od nekdaj docela tuja stvar. Takisto pa tudi molči t) tem. daj e p o d p i s a 1 d r. HI i-b o v i c k e g a p r e d 1 o g t ti d i p o-slanee Grafenauer, ki je član Š ti s t e r š i č e v e g a kluba. Molči pa t> tem, ker bi sicer ne mogel uprizoriti nove gonje proti Hribarju. Katoliški časnikarski poštenjaki !
— Vest o zgradbi železnice Vrh-nika-Stanjel v z ti r ž u j e m o vkljub »Slovenčevim« dementijem v vsem obsegu, bodočnost pa bo pokazala, kako dobro smo bili informirani o tej stvari.
— Moškerc in Gostinčar pri »Burgmusiki« na Dunaju. V času ko so ljubljanski sodniki z vso vnemo iskali Moškerca, ker ima na vesti mnogo časnikarskih grehov, in bi ga radi videli par dni pred seboj in pred porotniki, sprehajal se je ta katoliški žurnal ist s svojim napol tastom Gostinčar jem po Dunaju. Ker sta se moža bala drug za drugega, sta se lepo držala za roko, da bi se ne izgubila. Gostinčar je svojemu napol zetu, ki še ni bil nikoli na Dunaju, razkazoval to, kar je bilo najbolj zanimivo zanj. Med največje dunajske zanimivosti pa šteje Gostinčar igranje dvorne godbe, zato je tudi Moškerca peljal tja. Kakor nam povsem verodostojne priče pripovedujejo, sta bila Gostinčar in Moškerc vsa zamaknjena v godce — baje sta oba zelo muzi-kalična in zna Gostinčar par tistih »viž« že na pamet — ter se od običajnih spremljevalcev te godbe nista prav nič razločevala. Dunajski pil-harji so ju smatrali čisto za osebi svojega žanra. »Burgmusiko« poslu-
šati je za Moškerca gotovo prijetnejše kakor pa sedeti v »Slovenčevem« uredništvu in potrjevati, da je sprejel pozive k porotnim obravnavam zaradi razžaljen j a časti potom tiska, posebno ko se človek čuti tolikanj krivega. No, pa Moškerc bo že še poslušal drugo muziko!
— Vseslovanski kongres v Pe-trogradu. Kakor smo že poročali, je daroval prof. Borsenko 100.000 rublje v, ki so naloženi v ruski državni banki, v namen, da se z obrestmi tega kapitala prirejajo vseslovanski shodi v Rusiji. Prof. Borsenko se je obrnil na državnega poslanca dr. Markova z željo, naj bi se slovanski poslanci v avstrijskem parlamentu posvetovali in sklepali o njegovi iniciativi in o njegovem načrtu. V to svriio so se zbrali tile poslanci: tir. B a 1 j a k , tir. B a x a , Bi a ukini, B j e 1 a d i n o v i ć , D ii r i c h , dr. Hlibovicki, Ivan Hribar, dr. Kramar, K 1 o f a č , tir. Markov, M a n ti i č , R o b 1 e k in dr. R v b a i*. Za predsednika je bil izvoljen dr. K r a in a i*, za podpredsednika Ivan Hribar, za I. tajnika K I o f a č , za II. tajnika pa tir. H 1 i-b o v i c k i. Pri seji so se storili primerni sklepi ter se naročilo predsedstvu, naj jih izvrši. Zanimivo je bilo to zborovanje že zaradi tega, ker so se vse debate vodile v ruskem jeziku. Slovenski klerikalni poslanci na ta sestanek niso bili povabljeni. Razlogi za to so jasni!
— Preinemba v načelstvu južno-železniške postaje v Ljubljani. Načelnik postaje, g. nadinšpektor E. G u 11 m a n n , je šel danes vsled bolezni na dopust in stopi jk> 401etnern službovanju v kratkem v pokoj. Bil je prvi slovenski načelnik postaji Ljubljana in opravljal je poverjeno mu zaupno, odgovornosti polno in težko službo 15 let. Služboval je — iz-vzemši dve leti kot načelnik postaje St. Peter na Krasu — ves čas v Ljubljani. Ž njim izgubi postaja moža redkih zmožnosti, moža eneržije in neumorne delavnosti; s kojimi lastnostmi si je pridobil ne le popolno zaupanje direkcije, ampak tudi velik in merodajni vpliv pri njej. Kot domačin je zastavil v prvi vrsti in v očigled velikim težkočam ves svoj upliv v to, da dobi tudi postaja na zunanje v jezikovnem oziru oni izraz, ki jej pristoja v Ljubljani — slovenski metropoli. Prejšnjo izključno nemško korespondenco je odpravil in sledeč čutu potrebe in pravičnosti odredil za slovenske vloge tudi slovensko korespondenco. Izposloval je, da se je nastavilo več slovenskih uradnikov in po njegovem uplivu je pričela tudi direkcija ceniti posebno in pravo vrednost slovenskih uradnikov. Velike zasluge, za koje je bil tuđi odlikovan z zlatim križem s krono, z oficirskim križem italijanske krone in ko-mandernim križem papeževega reda Sv. Silvestra, si je stekel začasa potresa. Po njegovem posredovanju jih je našit) dosti v vozovih na postaji zavetje in postrežbo in po njegovi iniciativi je dovolila in dolgo vzdrževala direkcija znižane tarife za dovoz materiala potrebnega za građenje in popravljanje vsled katastrofe. Odlikovan je bil pri drugi priliki tudi od nemškega cesarja z redom rdečega orla. Vplivna njegova beseda na zgoraj je koristila ne samo njemu pri-detjenim uslužbencem, nego tudi drugim, bodisi v materialnem ali drugem oziru. Pogrešalo ga bode osobito delavstvo, kojih materialne interese je večkrat z nepričakovanim uspehom direktno zastopal. P radništvu ni bil le strog načelnik, ampak tudi ljubezniv tovariš in se je zanj v slučajih postavil v bran tudi proti višjim. Enim in drugim bode ostalo njegovo ime in vestno izpolnjevanje dolžnosti v prijetnem spominu. V tej zavesti mu je lahko stopiti v zasluženi pokoj, kojega naj bi sedaj »procul ne-gotiis« še dolgo uspešno užival!
— Dijaško kuhinjo snujejo ljubljanske dame. Razmere v ljudski kuhinji v starem strelišču so v vsakem oziru take, da kriče po kritiki: zdravnik bi se jim moral upreti radi hrane, vzgojitelj pa tudi radi protekcijonizma in strankarstva, ki vlada ondi. Na eni strani se dijak vsled neestetiene zunanjosti vse kuhinjske opreme, obednih prostorov in se iz drugih vzrokov odvadi vsakega ughijenega in finejšega vedenja pri jedi, na drugi strani pa mu dobro kaže, če se premaga in poljublja roke neki predstojnici! Ne le telo vsled dvomljivih lastnosti ponuđene hrane, tudi značaj trpi, ker prihaja ta hrana iz rok gotovih ljudi, ki najprej vprašajo, ali si klerikalec in pobožen, ali čitaš le »Slovenca« in »Zoro«, in ne-ali si potreben in gladen. Ce zasledijo, da čita dijak kak napreden list, n. pr. »Slovenski Narod«, ga preganjajo. In ko bi že s svojim denarjem tako gospodarili, bi se človek ne čudil, saj vemo, da klerikalec ne odmakne beliča, če to naravnost ne nese njegovi stranki. A naprednjaki jim nosijo denar skupaj, da oni ž njim mladino nakupujejo 1 Tega položaja ljubljanske narodne dame niso mo-
gle dolgo minit) motriti, zato so sklenile, tla osnujejo same dijaško kuhinjo, ki bo začasno v zvezi z »Gospodinjski) šolo«. Ze danes opozarjamo vse tiste narodne kroge, ki imajo vedno odprte roke, če se gre za sloven>ke dijake, naj rezervirajo svoj donesek, ko potrkajo pri njih narodne dame, da postanejo člani »Dijaške kuhi-nje«. Darove v n a t u r a 1 i j a h in v denarju za novo dijaško kuhinjo sprejema začasno društvo »Gospodinjska šola« v Ljubljani, Rimska cesta št. 9.
— Čigavo glasilo je »Gorenjec?« Pod tem naslovom smo pred približno tremi tetini zabeležili, da je nastal med izdaj a tel j st vem, oziroma uredništvom »Gorenjca« in med narodno-napredno stranko v Kranju razpor radi nekih člankov, ki jih je priobčil »Gorenjec« in ki so bili naj)«* r jen i proti narodno-naprediii krajevni or-ganizaciji. Kakor smo informirani, se je posrečilo t a spor p t) poln o m a a p 1 a n i r a t i , kar se mora z ozirom na oarodno-napredno stvar pozdravljati z odkritosrčnim veseljem.
— »Družba sv. Cirila in Metoda« pa duhovščina. Mekinjski občinski zastopniki so v svoji seji že sklenili, tla podare »D r u ž b i sv. Cirila i n Metoda« neko vsoto. Ta sklep so storili v nenavzočnosti župnika Fr. R i h a r j a. Ko je ta prišel k seji in izvedel, kaj se je zgodilo, je takoj na-pel vse svoje sile, tla je odbor storjeni sklep preklical. Pravijo, tla je bila nekdaj duhovščina buditeljica slovenstva, in sedaj ? Duhovniki rovari jo brez dvoma povsod i na sličen način kakor župnik Rihar. Somišljeniki naj nam vsak tak slučaj sporoče, da ga pribijenu) in pokažemo, koliko je duhovščini za narodnost. Obenem pa pozivamo slovenske napredne občine, naj se z bogatimi prispevki spominjajo naše šolske družbe!
— Vsi oni kolegi učitelji, ki so bili meseca avgusta zbrani v Ljubljani na sestanku, pri katerem se je govorilo o stanovski s a m o o b r a ni-bi, naj z bero potrebni material, da ga predelamo v skupno obliko in se potem store potrebni koraki proti vsem krivicam in napadom. Dan sestanka bode objavljen pravočasno. Takrat si sestavimo tudi pravila in vse druge formalnosti.
— Mariborski občinski svet je v svoji zadnji seji sklenil vse storiti, da se razmere na moškem učiteljišču v Mariboru urede. V ta namen bo zbral ves material v tej zadevi in ga izročil državnemu poslancu Marckh-lu, ki naj, če bo potrebno, vloži v državnem zboru inten>elacijo, da se odpravita z dosedanjih mest na učiteljišču vaduiški učitelj M a j c c n in ravnatelj S c h r e i n e r. Njuni mesti naj za-sedeta sposobni učni moči. Po mnenju občinskega sveta mariborskega, ki je storil imenovani sklep na prošnjo »Nemškega društva za Maribor in okolico«, sta sposobna Majcena in Schreinerja nadomestiti le Nem-c a , sieer bi ne bilo jasno, kaj imajo mariborski nemški naeioualei proti ravnatelju Schreinerju, ki je skozin-skoz mirna in poštena duša, ki pa ima edino to nesrečno napako, da je Slovenec. Akt) bi se zgodilo, tla bi bil ravnatelj Schreiner upokojen, opozarja m o ti r ž a v n e poslance naše, da store vse. da b o n j e g o v naslednik Slovenec!
— Osebne spremembe na tukajšnji postaji južne železnice. Nadzornik in načelnik tukajšnje postaje južne železnice g. Emil G u t t m a n n stopi, kakor je znano, z jutrišnjim dnem v stalni pokoj. Njegov naslednik še ni imenovan. Tržaški inspektorat je imenoval za začasnega vodjo postaje skladiščnega načelnika gosp. Kmerika M a 1 o v r h a Za začasnega skladiščnega načelnika pride gospod revident L. Pahor. Dosedanji sekretar g. Anton S e u n i g stopi v pokoj, na njegovo mesto pa pride gosp. pristav I. Košir.
— Iz finančne službe. Finančni računski praktikant Vladimir Ogo-r e 1 e c je imenovan za asistenta v XI. činovnem razredu pri deželnem plačilnem uradu v Ljubljani.
— Premeščen je tajnik okrajnega glavarstva v Kočevju g. Ludo-vik B a u e r k deželni vladi v Ljubljano. Služboval je v Kočevju skoraj 12 let in je bilzaradi svoje prijaznosti in postrežlj ivosti priljubljen in spoštovan pri Nemcih in Slovencih.
— Iz politične službe na Koroškem. Koroški rojak gosp. dr. Josip F e r j a n č i č je imenovan za defi-nitivnega okrajnega komisarja pri deželni vladi na Koroškem, g. Matej Kaki pa za definitivnega deželno-vladnega koncipista.
— Iz šolske službe. Su plen t inja na Jesenicah gdč. Cecilija V i 1 m a n je imenovana za provizorično učiteljico istotam. Učiteljica gdč. Vincen-cija P u p p i s v Košani je zaradi bolezni dobila dopust in je na njeno mesto imenovana za suplentinjo ab-solvirana učiteljska kandidatinja gdč. Matilda J ager.
Iz gledališke pisarne. Jutri, v nedeljo popoldne (nepar) se uprizori kot ljudska predstava pri znižanih ceDah zanimivi Jules Verneov igrokaz „Na pustem otoku4*. Gdč. Škrdlikova in gospod V a ver k a izvajata več novih pevskih in plesnih točk. Sodelujeta operni zbor in vojaška godba. — Zvečer (par) se poje zadnji k ras v tej sezoni Massenetova velika opera „ M a n o n u , v kateri nastopi vse operno osobje.
Slovensko gledišče. Včeraj zvečer   so se naslajali obiskovalci slovenskega gledišča nad prijetnim po-setom gospe Irme Polakove. Sloveča operetna diva, ki deluje taČas z največjimi uspehi na zagrebškem gledišču, je nastopiJa v vlogi Alezije v Audra-novi „PunČki."  Petič se je že uprizorila  ta  opereta,   ali  včeraj   se je zdelo,  kakor  bi  se  uprizorila prvič. G. Polakova je prinesla namreč na oder docela novo življenje, prepojila vsa  dejanja z novimi in svežimi silami  in   barvami,  animirala nekako vse svo.e soigralce, spravila in izsilila na dan vso njihovo umetniško moč. Nikjer ni  bilo  prisiljenega humorja, nikjer narejenih do v tipov, celo ponarejen smeh je  to pot izostal. Vse osobje se je potopilo v svoje vloge, igralo in živelo v njih in doseglo najlepši uspeh. A na vrhuncu je bila gospa Polakova. Ona je vedno enako mlada in sveža, njen glas se je v zadnji dobi krasno razvil. In ljubljansko  občinstvo  se je  je razveselilo kakor stare in ljubeznjive znanke Z burnim ploskanjem in  veselimi klici je dajalo odduška svoji zadovoljnosti in ji že ob nastopu poklonilo kopo cvetja.  —  Morda  bi  bilo dobro, če bi bil orkester ponekod malo živahnejši v svojem tempu in ne bi veselih melodij po nepotrebnem sentimentalno raz bli nje val.
Zabavni večer „Narodne čitalnice11 V Ljubljani, kateri bode, kakor smo že poročali, v sredo, dne 4. decembra v mali dvorani „Narodnega domau, bo nudil tudi neplesalcem vrlo in prijetno zabavo. Program je vseskozi komičen; njegove glavne toČkeso: 1. „Paprika-JanČo", cgrski cgan, svira na cimbale. 2. „Janes Ki o b asa", univerzalni komik, proizvaja nastopne točke: a) „Zagrebčan" in „Dvajseto stoletjeu,kupleti; b) „Mali Khon", variacije; c) Imitacije avtomobila, gramofona in raznovrstnih živali, in 3. „Muluru b eharinger o vicevi ču svira na najnovejše instrumente tekočega stoletja. Vse te točke spremlja na klavirju g. kapelnik Hilarij Benisek. Nato sledi ples. Plesne točke svira slav. ljubljanski sekstet na lok. Odbor vabi uljudno na mnogobrojni obisk veleč, člane in po njih vpeljane goste ter gg. visokošolce in enoletne prostovoljce. Začetek točno ob 8. zvečer.
Plesne vaje „Narodne čitalnice" V Ljubljani. Odbor „Narodne Čitalnice" v Ljubljani naznanja, da namerava v čitalničnih prostorih vpeljati pod vodstvom plesnega učitelja gospoda G. Mortere plesne vaje in sicer a) za otroke in b) za bolj odrasle, za vsake posebej in to po možnosti v lastni režiji ter se obrača pred vsem do zastopnikov velecen. rodbin, ki so njene članice, z vdano prošnjo, da blagovolijo nakloniti tem vajam čim največ pozornosti in obiskovalcev. V svrho vsestranskih pojasnil in sklepnega dogovora glede plesnih vaj se sklicuje v pondeljek dne 2. decembra t. 1. ob 6 zvečer v damski sobi „Narodnega doma" seja vseh tozadevnih interesentov. Damska soba bo vestno zakurjena.
Koncert ruskih nmetnlc Vere in Nadeide Čeraijecke se vrši v Ljubljani v nedeljo, dne 8. decembra ob polu osmi uri zvečer v veliki dvorani hotela „Union". Operna pevka, altistinja gospdč. Nadežda iz Petrograda bo pela sledeče zanimive točke: pesem sirote iz Glinkine opere „Življenje za carja"; arijo iz opere „Samson in Dalila"; indijsko pesem „Bramau, laško Tostijevo romanco ^Penso"; Davidovo Lezginko, kav kaški ples ; in Rubinsteino ve pesmi: wAsrau, „Ostavj menia", in „Pandero." Vstopnice se bodo prodajale v trafiki gospe česarkove.
Odsek za vseslovenski legi-
timacijski listek, ki se prodaja v korist naše Šolske družbe — družbe sv. Cirila in Metoda se obrača zopet tem potom na vsa slavna slov. društva z rodoljubno prošnjo, da blagovolijo uvesti to društveno izkaznico, ne le da si olajšajo notranje poslovanje, ampak da tudi na zunaj dokument u jej o svoje narodno prepričanje. Vsakogar dolžnost je, da po svojih močeh prispeva k obrambi jezika, ki ga je učila mati, najsvetejša dolžnost zlasti za one, ki ne morejo neposredno narodnostnim nasprotnikom zreti iz oči v oci. Vzvišena je naloga naših slovenskih društev, kazati narodu pot do izobrazbe, napraviti ga stanovitnega, jekleno trdnega, da se ne ukloni, četudi mu preti morje so vragov, da ga zalije. A tu se ne sme misliti le na majhen del naroda:   oelokupen   narod   nam je
imeti pred očmi. Zato je dolžnost vseh resnično narodnih društev, da podpirajo obmejne brate v težkem boju, da z malo gmotno žrtvo mnogo koristijo družbi sv. Cirila in Metoda. Komad legitimaoijskega listka kot društvene izkaznioe se prodaja po 20 vin. Naročila in informacije naj se pošiljajo na naslov: „Društvo svobod slov. akad. „Sava" na Dunaju" XVII. Sohellhammer-Gasse 4.
Nedeljski počitek odvetniških in notarskih uradnikov.  Pred par meseci   pričeli  so nekateri voditelji odvetniških  in  notarskih uradnikov ljut boj za popolni nedeljski počitek po odvetniških in notarskih pisarnah in so po   časopisih   naravnost posameznike izmed šefov napadali in jim grozili, če ne bi se njihovim zahtevam hoteli   pokoriti.   —   Zlasti v svojem stanovskem organu zahtevali so odločno prostost za nedelje in praznike, Češ,  da mora vsak Človek en dan v tednu prost biti. Sedaj pa poglejmo kako spoštuje načelnik   navedene organizacije, g. Krištof, načelo, da pri-stoja  vsakemu  človeku  pravica do nedeljskega počitka.  Imenovani gospod otvoril je šolo za stenografijo in  pisanje  na  stroju  in v uradnem listu  razglaša,   da poučuje  ob nedeljah od 9. ure dopoldne do 12 ure opoldne na svojem učiteljišču. Treba je upoštevati, da ima nekega pomož nega učitelja, kateri dobiva par fo-rintov plače, pa mora vsako nedeljo od 9—12    ure   opoldne poučevati. Tako  nastopa  prvoboritelj za nedeljski počitek kot šef nasproti svojemu uslužbencu, dočim od odvetnikov in notarjev  samih z vso  eneižijo popolni nedeljski počitek za vse uslužbence zahtevajo.   To je pač lepa doslednost.   Na   eni  strani  se zahteva odpočitek   in   plača   za   nedeljo, na drugi strani pa se ta princip nedeljskega počitka z nogami  tepta, v Šoli ves dopoldan  poučuje in uslužbence k delu in poučevanju  sili. Gospodje tovariši, kaj pravita vi V
Umrl je danes ponoči g. Mavri lij Š ar a b o n , mestni šolski katehet, star 57 let.
""^ Umrla je danes popoldne Emilija Mlejnik, soproga c. kr. davčnega asistenta g. Raj k a Mlejnika v Ljubljani.
Pevsko društvo „Slavec" priredi v nedeljo, 8. decembra v restavraciji „Narodnega doma" zabavni večer s petjem, komičnimi prizori, tombolo itd. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstop prost.
Simon Gregorčičevo lavno k jižnico in čitalnico v Vegovih ulicah št. 2 je obiskalo tekom preteklega tedna, t. j od 22.-29. nov. skupno 593 Čitateljev. Povprečni obisk je znašal po 85 oseb na dan.
Podrninica Ljubljana I av. društva državnih siv g priredi na podlagi § 2 dr. z. shod dne 1. dec. ob 3. popoldan v društvenih prostorih „Grajžer" na Dunajski cesti. Tovariši, odbor vas vabi k obilni udeležbi. Dnevni red: Delovanje državnega zbora.
Ljubljansko prostovoljno gasilno in i e sevalno društvo priredi na Štefanov dan, t. j. 26. decembra običajno „Božičnico" na korist bolniški blagajni tega društva. Da bode uspeh božičnice tem ugodnejši, dovolili se bodo prihodnje dni nekateri Člani znane p. n. dobrotnike društva obiskati ter se že danes prav toplo priporočajo njihovi blagonaklonje-nosti
Gosp. Rajmund Oranigg, ravnatelj hotela „Union" je postal založnik meklenburŠkega vojvode.
Podpiraimo domačo Industrijo! &• Ivan Jebačin, lastnik prve jugoslovanske tovarne za kavne surogate v Ljubljani, je društvu slov. književnikov in Časnikarjev zopet podaril 50 kron ter tako vnovič pokazal, kako visoko ceni pom n tega narodnega društva. To je že 5 petdesetak, ki ga je ta dobrotnik v teku enega leta naklonil našemu stanovskemu društvu. Slovensko kupujoče občinstvo, posebno pa zavedne Slovenke opozarjamo ob tej priliki, naj pri vsakem trgovcu izrecno zahtevajo izvrstni izdelek tega res slovenskega podjetja, ki se loči od tujih podobnih proizvodov po zakonito varovanem imenu „Z vez dna" kavna primes.
Varnost osebe in Imetja ter nočna razsvetljava v Trnovem.
Piše se nam: Vedno množeči se slučaji, ki se ponavljajo v Trnovem, in to specialno pred Kolezijo, silijo k temu, da prosimo, naj bi mestna uprava posvetila nekoliko več pozornosti tudi temu predkraju, kajti varnostne razmere se poostrujejo vsak dan, čim bolj se bliža zima in raznovrstnim malopridnežem je ta pred-kraj ustvarjen kakor nalašč za njihova hudodelna početja. Zadnji mesec so se kar zaporedno dogajale tatvine sedaj tu, sedaj tam. Kar pet tatvin je bilo v nekaj dneh. Naravno je, da je ta nova naselbina vsem postopačem in malopridnežem, ki se stepajo vkup v Mestnem logu, prav prikladna za njihove nočne pohode, saj nimamo tukaj ponoči niti zadost-
nega policijskega nadzorstva, niti ne gori od 11. dalje nobena luč. — Za celo okrožje, kar obsega Trnovo v širšem   pomenu,   to   je: Krakovo, Trnovo, vsa Gmajna, Mirje in Kole-zija sta določena dva nočna stražnika in med tem, ko mora eden od njih biti navzoč vedno v stražnici, naj bi drugi v prvi  pol uri obhodil ves okoliš,  druge pol ure pa čakal na stojišču svojega nadzornika. Od tega moža se vendar  ne more zahtevati, da bi imel svojo pozornost na vseh koncih tako velikega okrožja; to je popolnoma izključeno in je radi tega tudi umljivo, da se v dolgih zimskih nočeh drznejo malopridneži vse doprinesti.   Od nadlegovanja in napadanja domaČih žensk pa do predrz nega   samolastnega   polastila tujega imetja v temni noči, vse to spričuje, da je  premalo   policijskega nadzorstva in preveč teme. Razsvetljava ob Koiezijskih, Kopaliških in Zeljarskih ulicah  — torej na več kakor 1 km dolgi Črti — je preslaba, kajti od posestnika A. Repiča ddlje razsvetljuje ves predkraj samo pet žarnic in še te ugase ob 11., tako da vlada potem celo noč  do jutra egiptovska tema. Ali bi ne mogle goreti žarnice vso noč. Radi petih žarnic mesto pač ne bo ubožalo.   Pa tudi se nahaja tukaj cela vrsta hiš s primerno veli kim številom družin, kojih Člani imajo raznovrstni poklic  in  so primorani imeti  ob  vsakem   času  opravek v mestu. Ako so n. pr. na drugih prostorih  lahko   da  posameznim hišam celonočua razsvetljava, ki stoje razen tega še izven prometa, menda  bi se to tudi tukaj prav lahko storilo, po sebno ako se upošteva jako majhna varnost oseb in imetja,  katero nam spričujejo   izvršeni   « lučaju.   To se lahko takoj  vpelje in je za to sedaj najbolj nujen čas, ko smo v dolgih zimskih nočeh  ter sneg zamete vsa pota,  da Človek niti stopiti ne ve kam.   Dohod je že sam na sebi jako slab, ker je na ovinku mimo Kerua zelo ozka cesta in precej poleg pa jarek, ves napolnjen z vodo, in je le srečen slučaj, da se niso že pripetile pri tej egiptovski temi večje nesreče, posebno pa še takrat   ko se prične sekati led na Kernu ter ga nakopičijo vse vprek, da vso pot kar zabarikadiraj o.  — Naj  bi zadoščale te vrstice, da bi slavna mestna uprava spoznala nujnost dejstva, da se pomnoži ponoči število policijskih straž nikov v Trnovem ter se takoj vpelje pred Kolezijo ceionočna razsvetljava, kajti bi pač bilo žalostno, da bi se moralo čakati za to še bolj drastičnih slučajev, kakor so se že pripetili
Za nove vlake med Ljubljano in Trstom ter St Petrom in Reko
se zavzema „Notranjeou, ker duše danji vlaki na omenjenih progah ne zadostujejo lokalnim potrebam po Notranjskem. List je za to, da bi naj se vpeljal vlak, ki bi vozil iz Ljubljane dop. ob 9 40 in prišel v Trst ob 156, iz Trsta bi pa odhajal ob 2 20 in prišel v Ljubljano ob 6*51 zvečer. Od Št. Petra bi odhajal vlak ob 12*45 in prispel na Reko ob 2*29, odhajal pa od tam ob 10 00 in prišel v Št Peter ob 12 06. S tem bi se odpravilo dolgotrajno Čakanje v Št. Petru, pa tudi lepe zveze bi imeli Notranjci z drugimi vlaki, ki odhajajo iz Ljubljane, posebno zvečer. Postojnska občina je pred par leti prosila Južno železnico za uvedbo približno takih vlakov, kakor so pravkar omenjeni, a zaman seveda. Sedaj nameravajo vse interesirane občine ponoviti prošnjo. Naj bi se za stvar zavzeli naši državni poslanci, pa tudi društvo za promet tujoev na Kranjskem ter trgovinska zbornica in vsi interesiram krogi!
NOVI Vinski zakon. Z jutrišnjim dnem stopi v veljavo novi vinski zakon in v najkrajšem času nastavi vladaše posebne državne kletarske nadzornike, katerih naloga bo strogo paziti, da| se ti zakoni ne bodo kršili ne od straui vinskih produ-oentov ne od strani prodajalca. Da ne pride kdo vsled nepoznanja tega zakona in teh predpisov v zadrego, določa zakon, da si morajo vsi vinogradniki in vsi gostilničarji oskrbeti ponatise § 2—14 ter jih imeti nabite v kleteh in v gostilniških sobah. Z novim zakonom se stremi varovati v prvi vrsti interese vinogradnikov. Posebno natančna so določila glede naprave domače pijače in glede umetnega izboljšanja vina v slabih letinah. V izvršilni naredbi, ki jo je izdala vlada k temu zakonu je Še obširneje določeno kedaj, kako, in pod kakšnimi pogoji se smejo vina ali mošti sladiti in kako imajo oblast v a pri tem ravnati. Iz vsega je razvidno, da če se bo ta zakon res natančno izvrševal, bo to mnogo pripomoglo do o hranjenj a dobrega imena našemu vinstvu.
Čo Ima človek vročo kri...
Naš stari prijatelj Miško Horvat, župnik na Turjaku, ki je pa imenovan za Studenec, ima zdaj veliko sitnosti pri sodniji. Nekaj ga dolže zaradi neke zakonske žene in se je zadnjič stvar že obravnavala pri sodišču. Miško je „zauber fant", če tudi že
malo v letih, ženske so povsod zanj norele in če je zdaj v Turjaku imel smolo, res ni prav, kajti krivi so tega le možje sami, ki puste žene noreti za tonzuriranci.
Draginja v Ribnici. Splošne pritožbe se Čujejo o draginji živil, posebno mesa. Sedanje visoke cene mesa nikakor niso utemeljene po cenah klavne živine. Drugod so mesarji pričeli izdatno zniževati mesne cene, naši se pa trdovratno drže starih cen. Naši štirji mesarji so sklenili „riog." da ne znižajo cen. Govedina stane pri nas brez ozira na kakovost mesa 1 K 28 h, teletina 1 K 44 h, svinjina 1 K 52 h. Da, mesarjem gre dobro. Najmlajši med njimi je v malo letih postal precej okrogel in prešeren, najboljše odjemalce odganja od sebe ter se norčuje ž njimi, Češ, da nimajo zob ali imajo pa ustavljene, ker ne morejo prežvekovati njegovih krav. Meso je postalo potrebno živilo, samo repe in zelja ne moremo otepati ter si s krompirjem mašiti želodcev. Vse godrnja nad visokimi cenami mesa, a v malih krajih je nevarno se zame-riti mesarju Tudi gostilničarji, kateri niso obenem mesarji, so nezadovoljni, ako si tudi oni prizadevajo zaslužiti pri vinu ribniški procent, to je krono za krono. Akoravno imamo letos v deželi izvrstna vina, se vendar išče na vseh koncih in krajih naše države različna vinska čorba, ako je le ceneja. Prodaja se po 96 h liter. So pa tudi izjeme in slabega vina se je lc-žje ogniti, kakor slabega mesa. V Kočevju, kjer so podobne razmere, se baje snuje konsumno društvo. Pri nas smo šele preboleli tako društvo. Županstvo bi opozarjali na splošno nevoljo zaradi mesnih cen. Klavna živina naj se strogo pregleduje, da ne bode morebiti krivičoih, a vznemirja-jcčih govoric in kritik. Tudi konsu-menti naj imajo nekoliko besede. Da sedanje mesne cene niso opravičene, o tem smo vsi edini, klerikalci in liberalci starega in novega kalibra, škrici in kmet.e, gospodarji in gospodinje. Pereča stvar se lahko razpravlja javno bodisi v Katoliškem domu ali pa pri Prajerju. Povabijo naj se tudi gospodje, kateri so zaljubljeni v tajne shode, in z zaupnico ovenčani poslanec Jaklič, da nam raz'oži, kako so mu teknile letošnje počitniške di jete Ako nam cenjeni gg. mesarji dokažejo, da ne morejo izhajati, se bomo podali v božjo voljo ter še dalje plačevali drago meso, tudi od starih krav, ali pa kolikor možno omejili konsum mesa. Škode ne želimo nikomur. Konsument. Telovadno društvo „Sokol" v
Krškem priredi danes v soboto, dne 30. novembra v prostorih g. Ženerja zabaven večer.
Smrt zganjarja   Cestar P rim. ( Drob nič  v Stari  Loki  pri Škofji Loki je v  torek ves  dan  pil špiri-tovo žganje, v sredo so ga pa našli mrtvega
Cena mesa se je znižala v Škofj i Loki. Pred d verni leti so on-dotni mesarji, kakor povsod drugod, zaradi visoke cene živine znatno zvišali oene mesa, tako da je stal kilogram dozdaj 1 K 36 v. Pred nekaj Časom, ko je padla živinska cena in so glasom Časniških poročil vsled tega v raznih krajih mesarji znižali ceno mesa, so tudi škofjeloški mesaru tako storili in so cene mesa znižali naenkrat kar za 20 vinarjev.
Zgradba vodovoda v Kranju se bo v kratkem razpisala.
Hranllntčno knjižico je Izgubila preužitkarica Marija P o z u i k iz Novega trga v Kamniku. Glasila se je na Jakoba Cimermana in je bilo na njej naloženega 8000 K, v njej pa še 130 K denarja v bankovcih.
Podružnica sv. Cir la ln Metoda za jeseniško občino ne priredi letos običajnega „M i k 1 a v -ževega večer a". S tem se popravlja prvotno poročilo o tej zadevi.
Lepe razmere. Neki novinec je z dopisnico javil županstvu v Jesenicah zaradi vojaškega nabora, kje da prebiva. Dobil je dopisnioo nazaj z naslednjo opazko „Občina brez župana in pooblaščenoa — nazaj v K . . ." Lepe razmere so to. Vsak kdor pride prihodnje leto na nabor, se mora do konca tega meseca javiti, drugače ga zadene kazen.
Občinski odbor Idrijski je imel
minolo sredo javno sejo, v kateri se je razpravljal proračun mesta Idrije za leto 1908. Udeležilo se je seje 28 odbornikov. Troški so se odobrili vsi nespremenjeno. Navzoči trije klerikalni odborniki Goli, Didič in La-pajne so se trudili na vso moč, da bi se črtala postavka za javno čitalnico, klavnico i. dr. se ve le s kričanjem, kajti za stvarno debatiranje niso sposobni. Goli je tako nedostojno in glasno kričal ter vpil, da so se nad tem zgražali vsi odborniki in poslušalstvo na galeriji. Postavka za preuredbo občinskega poslopja za mestno hišo se je vzprejela potem, ko se je od napredne strani zagotovilo, da „Narodna čitalnioatf odstopi pod gotovimi pogoji od svoje na-
jemne  pogodbe in   so  je sprejel predlog  odbornika A. Pegana, da se izvoli  tri  odbornike,  ki naj stopijo tozadevno  v  dogovor s čitalničnim odborom. Pri dohodkih pa se je vnela radi zvišanja obč. doklade večja debata.  Svetovalca Kristan  in Kokalj sta se odločno izrekla proti povišanju obč. doklade, dočim je odbornik A. Pegan predlagal, naj se zviša doklada na   150%   in  to  v   daljšem govora dobro utemeljeval. Občinski odbor je stal pod vtisom sklepa javnega -ljudskega shoda in je s pretežno večino sprejel   predlog  svetovalca  A Kristana,  naj ostane 75% obč. doklada od neposrednih davkov. Že po sklepu se je oglasil za besedo nadsvetnik J. Billek   ter v nemškem  jeziku zagovarjal stališče c. kr. rudniškega erarja. Odločno moramo grajati,   da zastopnik c. kr. urada govori nemški v taki korporac'ji, kakor je idrijski občinski odbor.   Ce je že višja oblast storila neumestno,  da je poslala v popolnoma si. kraj trdega Nemca za uradnega predstojnika, ki ne ume besedice jezika prebivalstva, in se v si. brezbrižnosti ni moglo tega imenovanja preprečiti, naj bi pošiljalo c. kr. rudniško ravnateljstvo k občinskim sejam uradnika, ki je zmožen slovenskega razpravnega jezika v občinskem odboru idrijskem. Nadsvetnik se je v svojem govoru obregnil ob realko, ki po njegovem mnenju ni srečno izbran srednješolski zavod za Idrijo in bi se moralo gledati na to, da se obstoječe izpopolni, na primer  bi  bilo  treba več definitivnih moči na zavodu. Nadsvttnika Billeka  vprašamo,  zakaj   vendar ni erar že  davno preskrbel Idriji kake obrtne   ali  druge  strokovne srednje šole.   Glede   zboljšanja obstoječega, naj  pa  c.  kr.  rud. ravnateljstvo le molči, ker je zboljšanja v prvi vrsti in silno potrebna c. kr. rud. ljudska šola, ki se hujše kakor po maČevsko upravlja. Lahko bi primerno zavrnili še vsa druga njegova izvajanja! Za čast   realke   se   je   zavzel odbornik Pegan, ki je omenjal pohvalno izjavo deželnega šolskega nadzornika o izbornom delovanju učiteljskih moči na idrijski realki.  Proračun ubožnega in ustanovnega zaklada se je nespremenjeno odobril. Po javni seji je sledila tajna, v kateri se je več občinskih uslužbencev imenovalo za stalne in se je profesor dr. Lončar in vero-učitelj   Plečnik    potrdilo   v defini-tivnem službovanju in jima priznal profesorski naslov.
Koliko plača mesto Idrija davka? Mestni občini idrijski je bilo v tekočem letu predpisanega direktnega davka 95.503 K, ki se poraz-dele na zemljiškega 1624 K, hišnona-jemninskega 14 443 K, občno pridob-ninskega 3477 K, od javnemu dajanju računov zavezanih podjetb 75.906 K in retninskega 53 K Erar plačuje 542 K zemljiškega, 2568 K hišnona-jemninskega in davka od javnemu polagat*ju računov zavezanih podjetb 74 633 K, skupno torej 77 743 K davka in preostaja tedaj na vse druge davkoplačevalce 17 760 kron. Mesto Idrija ima 541 davku zvezanih sta-novalnih pos'opij, 21 pa jih je davka oproščenih. Erar ima enoindevetdeset poslopij in plačuje od teh 2567 kron [hišnega davka. Od ostalih je 163 hiš, ki plačujejo manj kakor 10 K, 150 nad 10 K do 20 K, 41 do 30 K, 23 do 40 K, 13 do 50 K, 15 do 60 K, 5 do 70 K, 10 do 80 K, 4 do 90 K, 5 do 100 K, 17 do 200 K in 4 nad 200 K. Povprečno znaša davek od hiše v Idriji 26 K. — Sedaj plačuje erar 75% obč. doklade 58 307 kron, drugi davkoplačevalci 13320 K, Če pa bi bila doklada 130%, tedaj bi plačal erar 101 065 K, ostali davkoplačevalci pa 23.088 K, prvi bi plačal torej več 42 758 K, drugi pa 9768 K. Pripominjamo še, da je bilo 1." 1902 Idriji predpisanega davka 172 057 K, se je torej davčna moč idrijske občine v teku 5 let zmanjšala za 76 554 K. To konstantno padanje davka pač naj občutneje zadeva občinsko gospodarst vo.
Prst božji Od Sv. Vida nad Cerknioo: Dne 14. junija t 1. treščilo je bilo v hišo nekega posestnika, ki je pogorela. Sosede so trdile, da je to kazen božja, ker je mož naprednega mišljenja. V noči od 27. na 28. t. m. pa so zgorele hiše ravno tistih sosedov, kateri so se poprej svojemu sosedu posmehovati, ter mu radi naprednega mišljenja, prirekali kazen božjo. Sedaj je pa prst božji potipal tudi hinavske klerikalce, kateri so zavarovani pri Vzajemni zavarovalnici. Bomo videli, ali |bode tudi ta zavarovalnica tako kulantna kakor je bila „Generali" katera je njih sosedu več plačala odškodnine kakor je bil zavarovan.
Is Postojne. Legar je v Postojni popolnoma ponehal. Zato se bo tudi sejem dne 3. decembra t. 1. vršil ter se oenjeno občinstvo osobito na Notranjskem opozarja na današnji razglas postojnskega županstva.
Rik je pobodel posestnika Iv. Mavra iz Grobišč na Notranjskem. Za Mavra je malo upanja, da ozdravi.
(Dalje v prilogi.)
2. Priloga ..Slovenskemu Narodu" št. 278, dne 30. novembra 1907.
Poročil se je dne 25. t. m. Jurij Hude, o. kr. finančne straže nad-paznik v Senožečah, z gdč. K a tre o Cer1' v u i k i« H vare
No »o kmetsko posofilntco po R jfajznovem ustroja so osnovali n*q rpdnjaki v St. Petru na Krasu za Šj. Peter in okoliške občine
Celjski vikar Gorisek, dobro-
znani reformator celjske okolice, ki je proti ,Bralnemu društvu* v Gabrijah med tamošnjimi delavci — tako se nam piše — ustanovil „Katoliško izobraževalno društvo", svoie izobraževalno delo v novejšem Času kaže s tem, da povzroči pri celjskih šolskih se>-tr*h. da one odpuščajo iz šolske obveznosti deklice, ki obiskujejo njih ljudsko šolo, že pred 14., da celo že z 12 letom* — Kaj porečejo na to naše šolske sestre ? Ali dekliška šola pri celjskih šolskih sestrah nima pravice javnosti ? Kdo pa nadzoruje to šolo ter kdo kontrolira šolske zamude? Prosimo odgovora!
Najnovejša nemška pedagogika. Iz laškega okraja se nam piše dne 28. nov. t. 1.: Vodstvo „nemške" šole v Hrastniku ob ju ž. železnici moleduje po nemških listih za nemške knjige, ki naj služijo v Čtivo tamošnjim učencem. Za bega, kako bodo pa čitali ti otroci take knjige, ko pa ne umejo nič — nemško! Saj se še cesarske himne ne morejo po ^nemški" naguliti; zato pa je nedavno tisto Šolsko vodstvo prosjačilo tudi po Časopisih — harmonija, Češ, z inštrumentom bode „nemškovanjeu šlo bolje od rok. — Da, to ste pedagogi! Kaj bi pač porekli na to razni Dittesi, dr. Schmidti i. dr.?! — Pojte se solit z vašim nemškim „drillomu! —
„Liberalni učitelji in krščanski nauk.11 — Pod tem naslovom prinaša, tako se nam piše iz učiteljskih krogov, mariborski „Slovenski Gospodar" v svoji 55. številki z doe 28. novembra t. L uvodni članek, kjer po že dosti znan eni načinu uporabljajoč pri tem par iztrganih stavkov iz „UČit. Tovariša" in rSlov. Naroda", napada ljudskošolsko učiteljstvo. Ne bodemo odgovarjali na razna podla očitanja, se res ne izplača. Navedemo kar konec omenjenega članka. Ta doslovno slove takole: „Ti pa katoliško ljudstvo, ali boš dopustilo, da bi liberalni učitelji metali naše katehete iz šole, da bi jemali vašim otrokom krščanski nauk in jih pehali v brezverstvo, kakor se godi na Francoskem? Ljudstvo katoliško, ali ne bcš govorilo s temi predrzneži odločne besede in začelo „p ometati"? — Bravo! Pri vas, vi sveti hinavci, ki zlorabljate svojo črno suknjo v razne nečedne namene, je treba pometati. A treba je velike metle, kajti smeti, prav grdih imate dovolj po vaših ž u p n iščihin kaplan ij ah!
— A veseli nas, da je „Slov. Gospodar" sam prišel do prepričanja, da je ogromna veČina učiteljstva napredna in da pri njemu nič ne opravi, čimbolj bode lagal, tembolj se bodo ljudstvu odpirale oči. Torej le lagajte naprej! Star učitelj.
Petrovšbega kaplana Jančiča najnovejča pridiga o »Katoliškem shodu" dunajskem. Že pred odhodom na Dunaj   napovedano poročilo o podrobnostih tega shoda je obrazložil  gosp.   Jančič  nekako takole: „Na  shodu  so   bili  nadškofi, škofi, pre'ati, ministri, čevljarji, pa tudi — učitelji.14 Prav tako, kakor jim gre po šarži, jih je navedel ;   saj tudi ne zaslužijo drugega oni učitelji, ki gredo za Štaiažo grobekopom svobodne šole in   njenim   „prijateljem",   da   se jih postavi na konci vrste.   Ta zanimiva „kapucinada-   je menda plačilo Jan-čiČevo  učiteljstvu za honetno postopanje   napram    temu prezirljivemu oblastnežu v posvečeni suknji. Nekaj pa je  le pozabil navesti, kar naj še dostavi prihodnjič,  kam uvršča sebe in bojne peteline svojega kalibra — ali pred ministre ali čevljarje na tem shodu.   Tako  tendencijozno smešenje in zapostavljanje celega stanu se samo obsoja. To pa pri Jančiču ni nič novega;   saj   ga poznajo   in tudi izdatno   občutijo   stanovski tovariši. Vsled njegove arogance, častilakom-nosti in vladoželjnosti je pri njih nepriljubljen   do  skrajnosti.   Vsakdo v PetrovČah   ve,   kako  je  postopal z upokoj. gosp. župn.  Frecetom, a ko-nečno se mu je uklonil, spomnivŠi se morda   nekdanje    laporske aprilske afere   in njenega neprijetnega izida. Privoščili bi mu takega moža,   ki bi si   sam   poiskal  zadoščenje po onem radikalnem receptu! — Govore pa v veliko radost razne kuharice savinjskih   župnišč,   da   pride   ta apostol „miru in sprave- za provizorja v Št. Peter.   Čestitamo  Št. PeterČanom na tej   pridobitvi!   Gospodu Jančiču pa obilo blagoslova pri njegovem nadalj-nem   rovarskem   in „bratoljubnemu delovanju.
Akademična podružnica družbe av. Cirila in Metoda v Gradcu priredi dne 6. t. m. v p e t e k ob 4. uri popoldne v restavraciji g. Tav-zesa „Heinrichshof" svoj redni občni zbor.
Mrtvo so našli v grmičevju poleg oeste med Lukavcem in oesto na Goriškem dete ženskega spola. Zdravnik je dognal, da je nnilti mrtvo na svet iu da ni bilo zrn ^no življenja. Zavito je bilo v svilnat papir in ni bilo nikakih znamenj na njem, ki bi vzbujala sum da je umorjen. Matere deteta niso še izsledili.
Vina ae je pridelalo letos v Istri in na Soriškem za tretjino
več nego lani, v nekaterih krajih pa še več. Vsega skupaj se je pridelalo 1,110.000 hektolitrov in sicer v tržaškem ozemlju 10000 hI. na Goriškem Gradi Nunskem 300.000 hI. m v Ltn 800 000 hI.
„Narodna delavska organizacija11 priredi v nedeljo, dne 1. deo. ob 4. popoldne v dvorani „Konsum-nega društva" v Rojanu dramatično predstavo „Ciganiu, malomestna šalo-igra s petjem v treh dejanjih. Spisal Jakob Dolinar. Ker je to prva prireditev in ker je čisti dohodek namenjen za ustanovitev podpornega zaklada, se odbor .Nar. del. organizacije" nadeja obilne udeležbe.
Junaki kamenja pred sodiščem. Pred tržaškim deželnim sodiščem se je v četrtek pričela razprava proti 13erim obtožencem zaradi hudodelstva zlobnega poškodovanja tuje lastnine dne 13. septembra, ko so bile van-dalične demonstracije po shodu pred del. „Domom" proti podražeDJu kruha. Obtoženci so: Marij Blasuttig iz Čedada (pri Vidmu), 20 let star, mehanik; Josip Cijak iz Komna, Ki let star, pek; Edvard Schwab iz Gradišča, 17 let star, elektrotehnik; Marij Rudinizza iz Trsta, 20 let star, fotograf; Kari Germek iz Rojana, 25 let star, kamnosek; Evgen Ganz iz Rojana, 19 let star, kotlar; Hum-bert Minca iz Kopra, 15 let star. kotlar; Remigij Zorzut iz Kormina, 16 let star, kamnosek; Iran Furlani, 18 let star, težak; Anton Tositi iz Castelnuova (na Furlanskem), 22 let star, zidar; Peter Pecchiar iz Trsta, 22 let star, težak; Julijan Viezzoli iz Izole, 18 let star, elektrotehnik; Alojzij Veni iz Zadra, 24 let star, kotlar. Poškodovani so bili razni lokali med drugim sledeči: Kavarna Specchi za K 726 40: kavarna „ai Volti di Chiozza" za K 1038 10; kavarna „Se-cession" za K 685; palača „Assicura-zioni Generali" za K 404 44; kavarna „Balkan" za K 715. Skupna škoda znaša 6100 K. Obravnava bo trajala tri dni.
Kap je zadela v Trstu 701et-nega krošnjarja z razglednicami Valentina Kreča.
Poskusen samomor. V Trstu se je ustrelil 36ietni kavarniški poslovodja Artur Cherubini v prsi, nato pa vzel izvoščka in se odpeljal v bolnišnico. Vzrok poskušenega samomora ni znan.
Avtomobilno delniško društvo
se je ustanovilo v čabru in je imelo 24. t. m. svoj občni zbor. Društvo bo prevzelo prevažanje pošte in potnikov iz Delnic Čez Čabar v Prezid. Po proračunu bo imelo društvo 18.050 K letnih dohodkov in 12 000 K izdatkov (tu je vštet že 10°/0 odpis od vrednosti avtomobilov), tako da bi bilo na leto 6150 K dobička. Delnice so po 50 K. Podpisanih je že 250 delnic.
Društvo svobodomiselnih akademikov „Sava" na Dunaju javlja
svoj 3. redni občni zbor, ki se vrši dne 3. decembra v društvenih prostorih ob 3. popoldne. Svobodomiselni slovanski gostje dobrodošli !
„Podpornega društva za slov-visokošolce v Pragi" redni občni zbor se je vršil dne 11. t. m. Na predlog g. dr. Iv. Zmavca je izvolil občni zbor g. prof. J. Grma v Novem mestu in g. stavb, svetnika Fr. Tomšiča za društvena častna člana zaradi izrednih zaslug, ki sta si jih pridobila za društvo in sicer prvi kot ustanovitelj društva, drugi pa kot njegov večletin neumorno delavni predsednik.
Zatimiva  iznajdba.  V „Ko-
rošcu" Čitamo: Mehaniku in šoferju grofa Thurna v Guštanju, g. Sichemu, se je posrečilo izumiti avtomobil z zrakoplovno pripravo, s pomočjo katere je mogoče se dvigniti z avtomobilom v zrak, če zapre kaka zapreka cesto. Poskusi so se vršili v Guštanju in na Dunaju z dobrim uspehom. Avtomobil so konstruirali v guštanjski tovarni.
Za izseljence. V zadnjem Času se širi po južnih deželah Avstrije agitacija za izseljevanje v Louisiano in sicer v mestece Bogalusa, pred čimer naše rojake najodločneje svarimo. Bogalusa je 112 km oddaljena od New Orleansa in popolnoma zapuščena, ter je močvirna, zelo vroča in nezdrava. Sploh se je ne sme imenovati mesto, marveč naselbino lesnih delavcev Glasom poročil ameriških listov vlada tam Še pravo suženjstvo, zlasti v Louisiani in Missisipi. Z Evropejci se tam ne dela nič boljše, kakor svoj čas s črnimi sužnji in ako si hoče naseljenec prebrati, — kajti s tamošnjimi plačami mu ni mogoče izhajati — mu to ovira delodajalec in
policija. Splošno pa se svari pred izseljevanjem v južne dežele združenih držav v Severni Ameriki, kajti ravno isti delodajalci, ki z velikansko re-k>amo vabijo tja delavce, potemi s temi ngrunhorni" najslabše ravnajo in naj se vsakdo, ki bi hotel odpotovati v navedene dežele, preje natančno informuje o celi situaciji glede plače, kakor tudi gede drugih razmer. Sioer pa, kakor znano, pri sedanjih razmerah itak nikomur ne kaže si iti iskat v tujino kruha.
Svarilo pred izseljevanjem v Na tal in Kaplaadija Po najnovejših poročiiin so razmere za izselnike v angleško kolonijo Natal južni Afriki skrajno neugodne. Ker so nehali graditi železnice in druge velike stavbe, je delavskih moči mnogo preveč, zato so ljudje vseh stanov in poklicev brez dela ter trpe bedo in po* manjkanje. Vsled teh žalostnih razmer se je priseljevanje leta 1906 zelo skrčilo, nasproti pa se je znatno pomnožila selitev nazaj v Evropo. Treba je torej prav resno svariti pred izselitvijo v Natal in to zlasti one, ki ne umejo deželnega jezika, ker pridejo zelo težko do kruha in zaslužka. Slično slabe so pridobitne razmere tudi v Kaplandiji, kjer radi kupčijske depresije skoro vse delo počiva.
Cinematographe-theatre-Iran-Cais na Turjaškem trgu (Katoliški dom) ima od danes do vštevšega torka, 3. decembra nastopni spored: Niagarski slapovi (naravni posnetek). Vratar (komično). Hči stolpnega Čuvaja (realistično). Dobro potlačen klobuk (komično), Žrtvovanje duhovnika (realistično) Pijan (komično). Krizanteme (barvasta slika). V sredo, 4. decembra nov spored.
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni .,Evropa" ima od danes do vštetega torka sledeči spored: Nove vrste pestunja (komično), lov na leve (po naravi), kalabreški tatovi (drama), moja tašča je angelček (jako komično).
Tbe American Bioscop na voglu Resljeve ceste in Sv. Petra ceste ima od danes do vštetega torka sledeči spored: Marmorska industrija i po naravi), rešitev iz nevarnosti i drama), nagrajen s I. darilom, moderni junaki (drama), genialni umetniki i komično).
Nepreviden kolesar. Včeraj je klepar Anton A. proti Marijinemu trgu s kolesom tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel in na tla podrl neko llletno deklico ter jo na nosu lahko telesno poškodoval.
Prišla je snoči v Hradeckega vas št. 31 neka okoli 40 let stara umobolna ženska v sami spodnji obleki. Ko so šli ponjo z rešilnim vozom in jo pripeljali na osrednjo stražnico, je rekla, da je Marija Butalova iz Polhovega gradca, kar pa še ni dognano. Oddali so jo na opazovalni oddelek v deželni bolnišnici.
Delavsko gibanje. Včeraj se je
z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 26 Macedoncev. predvčerajšnjim pa 78 Hrvatov in 40 Macedoncev. Izgubljene in najdene reči.
Gospa Ana Burgerjeva je izrrubila rjavo, usnjato denarnico, v kateri je imela nekaj čez 10 K denarja. — Kuharica Ana Lampetova je izgubila denarnico, v kateri je imela Čez 15 kron denarja. — Dijak A. Frohlich je našel denarnico s srednjo vsoto denarja in jo oddal pri magistra1 u. — Ga. Marija Kogovškova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja
Vojaški koncert je nocoj v Schrevevi restavraciji na Južnem kolodvoru   Vstopnina 60 v.
„Društvena godba ljubljanska priredi jutri zvečer koncert v v hotelu „Ilirija", Kolodvorske ulice Začetek ob poluosmih zvečer. Vstopnina prosta.
Drobne vesti.   Z a   m o r a \
s k e g n   d a m c s t n i k a bo imenovan v najkrajšem času dosedanji sir /ijski predsednik baron H p i n o 1 «1.
Organizacija a v s t r i j s k i h lekarnar j e v je zborovala včeraj na Dunaju ter storila več važnih  sklepov za stanovsko organizacijo.
P a r n i k s c pogreša. Nemški tovorni parnik »Vidulia«, ki je bil na potu iz Brazilije v Hamburg, so pogreša še cel mesec ter se je gotovo z vso posadko potopil.
O r o p a d a d a r i 1 a ž a K a-I n b r i j o. Ministrski predsednik t Ji olitti je naznanil zbornici, da se je povodom potresa v Kalabriji 1. 1906. nabralo po celi Evropi 40 milijonov darov, ki bi se bila naredila z njimi Kalabrija za najsrečnejšo deželo. Toda darove so ropali z obema rokama odlični Zupani, senatorji in odvetniki.
Vojaško vajo n a v r h Velikega Kleka priredi 3. bataljon celovškega hram bovškega polka pozimi!
— Za d r a g OBen OSt ] bel m i j s k e kraljice H e n r i j e t e se pobota njegova bči, kohurška princi sinja Lujiza s svojimi upniki tako. da obdr/e upniki dragocenosti v zastavi. Ako umre pred očetom, belgij-
skim kraljem, smejo se dragocenosti prodati na javni dražbi, sicer jih reši s svojo dedščino, kadar umrje oče.
Kuga se je pojavila v vseh maroških   pristaniščih razen v Tan gerju jCasablanei, Melili, in Larašu.
— Zaradi finančne krize v Ameriki se je dosedaj usmrtilo v Njujorku deset uglednih bankirjev.
P r i n c e s i n j o M o n i k o so prenesli v Gries pri Bolcanu, kjer preživi zimo.
* Nazarenci in krščanska cerkev.
Znani učenjak prof. dr. Frid. De-litzsch je predaval nedavno v Lessin-govem društvu o razvoju vere. Dokazoval je človečanstvo Kristovo, ker baš ljudski moment oplemenjuje v Kristu človečanstvo, dočim cerkveno-dogmatičnj nauki vsiljujejo trojstvo božanstva ter s tem padajo v v politeizem. Le svobodni teološki nauk more rešiti cerkev. Nauk o sv. trojici se začenja šele v tretjem ali četrtem stoletju po Kristu. Že pri Babi Lonci h nahajamo božje trojstvo. Za časa apostola Pavla je bil sv. duh le nekaka božja moč. ITpodabljcnje sv. duha kot posebnega božanstva je na stalo šele pozneje. Nujna posledica t«ga dogmatizma je bilo proglašenje brezmadežnega spočetja in Marijt za nebeško kraljico. S Tolstim vred nasvetuje tudi Delitzseh, naj se povrnemo k Jezusu Nazarencu ter se izog-nimo dogmatično konstruiranega Krista. Jezusove globokemisleče sen tence, njegov nedotakljiv značaj in življenje so večni izvir življenja Kristov evangelij ima vero v edinega Boga kot očeta vseh ljudi. To je naj-idealnejši monoizem. V tem evangeliju je tista množina čudodelnih kreposti, ki osvetljujejo in izpolnujejo ce lo naše življenje.
:: Orjaški prekop. V južni Kana di se bliža h koncu kopanje največjega kanala na svetu. Prekop je globok 6V2 m ter sega od Georgian Baio na severu Huronskega jezera, potem preko reke Freneh. skozi Nipissensko jezero na Montreal, t. j. v skupni dolžini 650 km. Vsled tega prekopa po stane kanadska trgovina popolnoma neodvisna od Zedinjenih držav. Vod ni tok v prekopu bo imel moč 50.000 konjskih sil, potemtakem enako moč, kakor slap Niagare. Z izrabljenjeiu te vodne sile upajo poravnal vse stroške, ki so jih imeli s kopanjem prekopa.
* Vojvoda Parmski Roberto, ki je umrl pretekle dni v Viareggiju, je bil infant španski, rojen 1848 kot sin Parmskega vojvode Karla III. Po smrti svojega očeta (1854.) mu je sledil na prestolu šele 5 let star, seveda pod varilstvom svoje matere. Ko je bila vojvodina Parma združena s kraljevino Italijo, se je izselila cela vojvodska rodbina iz Parme. Od leta 1889. je živel večinoma v Sehwarza-vu na Nižje Avstrijskem. Vojvoda Robert je bil dvakrat oženjen. V prvem zakonu z Marijo Pijo burbonsko princezinjo, hčerjo siciljskega kralja Ferdinanda II., je imel 9 otrok. Drugič se je oženil z infant in jo portugalsko Marijo Antonijo. hčerjo vojvode Braganškega. Iz tega zakona je izviralo 12 otrok. Najstarejša hči iz prvega zakona, princezinja Marija Lujiza je bila soproga bolgarskega kneza Ferdinanda, a je umrla leta 1899. Najmlajši sin iz prvega zakona, princ Klias, je oženjen z nadvojvodi-njo Marijo Ano. hčerjo nadvojvode Friderike. Najmlajši otrok iz drnge-ga zakona je šele *JIetni princ (»ae-tan.
Prebivalstvo Francije. Po naj novejšem ljudskem štetju ima IVan eija s Korziko vred 39,252.267 prebivalcev. V petih letih se je tedaj prebivalstvo pomnožilo za 290.320. Na 71 večjih mest odpade 8,283.906 prebivalcev, t. j. za 223.072 več kakor leta 1901. Turi/ ima 2,763.393 prebivalcev. Za njim j«' največje mesto Mar zilja s 517.498 prebivalci.   Lvon ima 47^.114. Bordeaus (Hordo) 251.947. Otok Korzika ima le 291.160 duš.
* Ameriške dote. Na milijarde se lahko računi ves denar, ki jih je ljubezen v podobi nevestinih dot prinesla iz Amerike v Kvropo. Nad 200 milijonark se je primožilo iz Amerike v Evropo. Seveda so dobih1 za svoje bo gastvo visoko naslove. Tako je vojvo-dinja Marlborongh prinesla 50 milijonov frankov iz Amerike na Angleško, vojvodin ja Manchester 5 milijonov, lady Ourzon 25 milijonov, gro fica Strattfort 5 milijonov. Razun teb je še veliko število milijonark, ki bo se množile z nemškimi, franeoski-iiii in avstrijskimi aristokrati. Ana (JonId je prinesla svojemu možu 90 milijonov frankov dote. Ameriška milijonarka Haggin je danes madžarska grofica Festeties. Tudi najmlajša hči milijonarja \ anderbiltu se omoži / madžarskim grofom ter prinese lepe milijone za doto.
* Kakor ti meni, tako jaz teh i. Švedski kralj Oskar je velik prijatelj cvetlic. Že kot princ se je navil z vrtnarstvom. Takrat je čestokrat stanoval v prijazni vili v St. Rafaelu. Sosed mu je bil duhoviti francoski humorist Alfonz Karr, ki je stanoval v
sosednji vili. Nekega dne je poslal Karr svojega služabnika k princu s prošnjo, naj bi mu posodil iz knjižnice za par ur neko botanično knjigo. Princ mu je odgovoril, da je njegovo načelo, da nikoli ne izposodi nobene knjige z doma. Toda knjižnica je sosedu vdno odprta. Karr ni rekel ničesar, temuč je šel v prinčevo biblioteko Študirat knjigo. Par tednov je potreboval princ škropilnico ter je poslal h Karru, naj bi mu jo posodil za pol ure. Karr je vljudno sporočil princu, da je njegovo načelo, da nikoli ničesar ne izposodi iz hiše; toda princ se naj potrudi k njemu in na njegovem vrtu lahko škropi, kolikor ju u drago. Princ je razumel zafrkaei-jo ter se od srca smejal, toda prijateljstvo med njima je ostalo neskaljeno.
* Ženske s kljunom. Pleme Ta-burov v Centralni Afriki ima posebne pojme o ženski lepoti. Že malim deklicam vtaknejo skozi razklane ustnice kos lesu, ki drži ustnice nateguj ene. Sčasoma jemljejo vedno debelejši in daljši les, a ko ženska do-raae, ima tako podaljšane ustnice, da so podobne širokemu kljunu. Pod ustnicami namreč nosijo kakor moška roka veliko leseno ploščo, vsled česar se sliši med govorom čedno klepetanje. Moški baje smatrajo za poseben užitek, ako dobe poljub od tako podaljšanih ustnic. Kadar pa ženska odstrani plošče iz ustnic, pobesijo se ji ustnice liki ušesa slonu. Preiskovalec teh pokrajin, Dominik, pripoveduje, da je videl ženske, ki jim je Spodnja ustnica segala preko brade. To mora biti dražestno!
* Obisk carigrajskih mošej je v bodoče inozerncem zabranjen. Le članom diplomatskih zborov ostane v stoj) še nadalje dovoljen. Poslaniki evropskih držav si bodo prizadevali, da pribore dovoljenje za vstop tistim inozemeem, ki bodo prinesli s seboj priporočilna pisma.
* Pravno razmerje hrvaškega učiteljstva. Pod predsedstvom bana se je vršila nedavno v Zagrebu konferenca, ki je uredila pravno razmerje ljudskošolskega učiteljstva. Izdelala se je o tem novela, vsled katere dobe ljudski učitelji značaj in čin deželnih uradnikov. Plače bodo dobivali iz državnih blagajn ter dobe tudi pravico do železničnih certifikatov. Imenovanje vsega učiteljstva je pridržano deželni vladi, a pomikanje v višje plačime razrede se bo vršilo uradno na podlagi službenih let. Tči-teljioe bodo enakopravne z učitelji glede vseh pravic in dolžnosti. Dovoli
se jim tudi možitev, toda ako bo mož premeščen, se bo morala žena-učite-ljica odreči svoji službi. Število službenih let se ni moglo znižati, zato pa dobi vsak učitelj po .'55. službenem letu naslov nadučitelja ter se pomakne v najvišji plačilni razred. Občinski šolski odbori (naši krajni šolski sveti) še sicer ostanejo v veljavi, toda nimajo več vpliva na učitelje, temuč le na šolo. Krajni šolski nadzorniki se opuste ter si člani občinskega šolskega odbora sami izvolijo predsednika. Pri okrajih se uvedejo okrajni šolski poročevalci, katero službo bo opravljal kateri učitelj za posebno nagrado. Kvalifikacija bo javna ter s«' bo vsak učitelj lahko proti nepovoljni kvalifikaciji pritožil pri deželnem šolskem nadzorniku. Število šolskih ur se je natanko določilo za vsakega učitelja: prekoračenj*' st' bo posebej nagradilo. Vse kazni se po enem letu izbrišejo, le premeščen je ostane zabeleženo tri leta. Tudi plače se znatno zvišajo. Prvotna plača na nižji ljudski šoli /naša 900 K. na višji pa 1600 K, najvišja plača na nižjih ljudskih šolah 2000 K. na višjih pa 2800 kron. Krajevne doklade ostanejo nespremenjene. Funkcijske doklade se zvišajo na tri- in petrazrednicah. a podvojijo se na šolah, kjer imajo vsi razredi paralelke. Stanarina se odmeri po krajih kakor pri deželnih uradnikih. Istotako se odmeri odškodnina /a selitev. Tudi pokojnina se odmeri učiteljstva ob istih predpisih kakor za deželne uradnike. Vplačevanje V pokojninski zaklad se znatno olajša. Postranske službe sme učitelj opravljati  le 1 dovoljenjem deželne
šolske oblasti.
Blagoslovljena voda. Profesor za bakteriologijo dr. \Verz na vseučilišču v Brnu je preiskal nekatere škropilnike \ cerkvah. Werz je katoliški mož ter je napravil preiskavo le sato, da bi ovrgel trditev, da se po blagoslovljeni vodi iz cerkvenih škro-pilnikov širijo bacili jetike. Preiskal je le mramorne škropilnike, v katerih se primeroma še drži voda najbolj snažna, vendar je našel v nesnagi, ki se nabira na dnu teh posod, v katere pomakajo vsi verniki roko ter se potem križajo ž njo po ustih, slede««' stvari: male živalice, infuzorije, vernic, ostanke rastlin, dialomeje, dobice in lišaje. levkocite, lase, volnaste niti itd. Izmed bakterij je bilo v tej blagoslovljeni mešanici spoznati: koke, nit kaste bacile, razne bakterije itd. Dr. \Verzer z zadovoljstvom naglasa, da vsi ti bacili in vse bakterije ne provzročajo  jetike,  temuč   le krče.
vnetje sluzne kože v ustih in nosu, gnojenje itd. — Tudi nekaj »blagoslovljenem dobrote, vrhu tega pa še — dober apetit!
Književnost
A. Aškerc: Jadranski biseri«
Balade in romance. Založil Lavodlav Sohwenfcner.   Str.   154.   Cena broš 3 K,  eleg. ves. 4 K 50 v,  po pošti 20 v več    Oceno tega najnovejšega Aškerčevega dela priobČ mo v kratkem.
Gdtzendammerung. Ein Kultur -bild Akademisoher Verlag. "Wien & Leipzig. Ta knjiga, ki se čita kakor roman, a je nad vse interesantna kulturna studija, se bavi z ogrskim problemom. Knjiga razkriva, kako je postala Ogrska madžarska narodna država, na kako nasilen iu zvijačen način so Madžari razširili svojo oblast, kako zatiraio in ubijajo nemadžarske narodnosti in kako je njihovo raz merje do različnih dinastij. To ži vahuo delo je spisal mož. ki je po svojem službenem in socialnem stališču imel priliko, natančno spoznati ogrske razmere. Cena: 4 K 80 v.
Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3.
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Uboj- Na zatožni klopi je sedel 19 let stari Jakob črne, tovarniški delavec v Dobrunjah, ki je vzlic svoji mladosti znan kot silovit človek. Žd njegove predkazni spricujejo, da je nepoboljšljiv pretepač. V Mihovi gostilni pri Sv. Lenartu je pilo due 27. oktobra t. L več gostov, med drugimi tudi osumljenec in mutasti Bezjakov hlapec Janez Ž gaj nar iz Zadvora. Ker je bilo že tema, je Žgajnar fanta Franceta Cankarja pred gostilno iz neprevidnosti nekaj oškropil. Cankar ga je nekoliko v stran odrinil, ne da bi mu zato kaj zameril. A že se je zbadljivo navzoči Črne oglasil, ČeŠ : „Ta ga ves dan s . . . e u Žgajnar se je potem napotil proti Kovačevi gostilni ter tamo stoječo Marijo Graiič, katera je stala s svojo sestro Frančisko, nekoliko za ramo prijel. V tem trenutku je prišel tia tudi Črne s Francetom Zupan čiče m in Jakobom Pivko m Slednja d?a sta se nekaj z Žgajnarjem ruvala, in da bi se jih ta oprostil, umikal se je proti Jagrovi hiši, pobiral pesek in ga nazaj metal proti onim, ki so za i jim tiščali. Od tu je stekal Žgajnar proti cerkvi, za njim pa Orne, in kakor ta sam priznava, mu je iz daljave komaj par korakov vrgel kaoien v glavo, da se je Žgajnar takoj nezavesten zgrudil ter drugo jutro vsled otrpnenja možganov umri. Še tisti večerje črne svoji sestrični Ivani Zaje pravil, daje nekoga udaril s kamnom po glavi. Sestri Galič kakor tudi Pivka in Zupančiča je pa prosil, naj o tem molče. Pripomnil je šs: „Sedaj sem pa naredil, kar sem naredil." Zupančič je še posebej omenil, da se morda ne bodeta več videla, ker je Bezjakovega hlapca udaril s kamnom ter ne ve, je li mrtev ali ne
Jakob Černe je bil vsled krivdo-reka porotnikov krivim spoznan m obsojen na 2 leti težke, z 1 postom in trdim Ježiščtm vsak mesec poostrene ječe.
Kazenske obravnave  pred deželnim sodiščem.
Svojega svaka pretepla. Ko je Anton Plestenjak, bajtar iz Škofje Loke, pomagal pri svoji svakinji Mariji D o 1 i n a r , dninarici v Podpulferci, popravljati peč, napil se je preveč žganja, katerega mu je ta dala, in postal nadležen. Vlegel sc je v njeno posteljo ter svakinjo k sebi vabil. A ta ne bodi lena, ga je potegnila s postelje in zaradi njegovega nesramnega psovanja ga prav pošteno z okleščekora pretepla. Ali ga je Dolinar pahnila ali je morebiti Plestenjak sam padel čez stopnice, se ni dalo natančno dognati. Pri padcu si je zlomil desno podlehnico. Obdolžen ka Dolinar je bila obsojena na 5 K denarne globe.
Poneverjenje. Burgerjev hlapec v Postojni, Anton Leskovec, je tekom letošnjega leta z gospodarjevim privoljenjem mesto njega pobiral denar od strank za prodano soda vico in ogljikovo kislino. Mesto da bi bil Leskovec denar gospodarju izročil, pridržal ga je zase in zapravil. Storjena škoda znaša 123 K. Obsojan je bil na 6 tednov ječe.
Tatinska dekla. Ivana H a b j in iz Kamnika je bila že devetkrat kaznovana zaradi tatvine. Kot služkinja pri Mariji Ludvig v Ljubljani je v isti hiši izmaknila Teodoru Ladsta-tter 2 K, na Selu je pa vzela Frančiški Begel iz zaprte omare 24 K. Obsojena je bila na 13 mesecev težko ječe.
Prefrigani potepuh. Trinajst predkazni ima Jožef P e i k e r , črevljar iz Bemiša v Šleziji doma. Največkrat je  bil  kaznovan zaradi
vlačugarstva, a tudi težko ječo zaradi tatvine je štirikrat poskusil. Dne 7. t. m. je prišel v Casermanovo hišo v Cerknici ravno med kosilom beračit. Med tem ko so bili domači v dru žinski sobi pri obedu, vtihotapil se je l Vi ker v prvo nadstropje in iz nekega nezaklenjenega predala izmaknil .112 kron, potoni je bil pa še toliko nesramen, da je prišel po storjeni tatvini kosila prosit. Ker je gospodinja slišala v prvem nadstropju neki ropot, je šla v svojo sobo in takoj zapazila, da je bila ukradena. Peikerja so takoj na cesti prijeli in ga izročili orožnikom. Tatvino odkrito priznava. Obsojen je bil na l1/*. lota težke ječe in v prisilno delavnico po prestani kazni.
Presit je bil. Franc Slamnik, kovaški pomočnik pri Jožefu Zupanu v Podkuzah, je prišel dne 24. avgusta t. 1. precej vinjen domov. Pri večerji je v svoji srboritosti vrgel skledo skozi đnri. Domač hlapec Anton K o -pač ga je zato nekoliko oštel. To je bilo pa Slamniku preveč; trikrat se je zaletel v Kopača, ki ga je vselej nazaj pahnil. Končno je pa Slamnik vzel nož in nasprotnika nevarno ob rezal. Njegov zagovor, da je ravnal v silobranu, se je vsled izpovedb prič popolnoma ponesrečil. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Kostanj so ji otresli. Ana B e r g a n t , 70 let stara prevžitkarica, se je razjezila nad sosedo Marijano G o v e k a r , posestnico v Repu j ah, češ, da so njeni otroci, med tem ko je bila ona na božji poti, njen kostanj otresli. Vnel sc je med njima živahen prepir, tekom katerega je Oovekarica svojo staro nasprotnico tako nesre čno udarila po levi podlehtnici, da se ji je prelomila kost. Sicer se je obdolžen ka zagovarjala, da je starka sama z roko butnila ob zid, a sc ji ni verjelo. Obsojena je bila na 3 tedne ječe.
V o jaške   suknje  sta se branila.
France Z a d u , posestnika sin iz duršiee, in Jakob Trobec, črevljar v Ornem vrhu, sta odpotovala v Ameriko ter zamudila, in sicer prvi tri, drugi pa dve naborni stavi. Šele letos sta prišla domov in se zglasila pri svojih političnih oblastih. Obsojena sta bila vsak na 3 tedne strogega zapora. Trobec pa še na 10 K denarne globe.
TelefonsKD (n tirzoinunr
Dunaj, 30. novembra. Snoči so odpotovali v Pošto odposlanci »Jugoslovanskega kluba« posl.: Spin-e i e , I v a n i š e v i č in dr. T r e s i č-P a v i č i č , da se dogovore s hrvaško delegacijo glede postopanja v vprašanju nagodbe. »Jugoslovanski klub« bo šele potem, ko se imenovani trije poslanci vrnejo iz Pešte, sklical sejo, na kateri bo definitivno označil svoje stališče napram nagodbi.
Dunaj, 30. novembra. Ministrski predsednik baron B e c k je imel včeraj konferenco s parlamentarno komisijo »J u g o s 1 o v a n s k e g a klub a«. Danes je konferiral s podpredsednikom »Zveze južnih Slova nov« dvornim svetnikom dr. P 1 o -j p m.
Dunaj, 30. novembra. Cesar je sprejel v posebni avdijenci ministrskega predsednika barona H e c k a , ki mu je poročal o splošnem političnem položaju in o stanju nagodbe-nega vprašanja. Danes popoldne je cesar sprejel ministra notranjih poslov baron B i e n e r t h a.
Praga, 30. novembra. Akademi-čni senat češke univerze je izdal razglas, v katerem reagira na dr. Lu-egerjeve napade na vseučilišča in se izreka za popolno svobodo poučevanja in učenja.
Petrograd, 30. novembra. Obravnava proti socialno-demokratskim bivšim poslancem v II. gosudarstveni dumi radi veleizdaje bo dne 5. decembra. Obravnava bo trajala več dni.
Krakov, 30. novembra. Občinski svet je v posebni seji svečano manifestiral proti barbarskemu nasilstvu pruske vlade na pruskih Poljakih.
Lvov, 30. novembra. Poljski akademiki so priredili mestnemu občinskemu svetu velike ovacije, ker je sklenil izreči svoje simpatije zatiranim poznanjskim Poljakom in svoje ogorčenje nad nasilnim postopanjem pruske vlade proti poljskemu narodu.
Kotor, 30. novembra. Med T j vatom in Kotorom krožijo neprestano vojne ladje. V kotorski luki je usidranih več torpedov k. Avstrijske vojne čete so odposlane na črnogorsko mejo. Kaj je dalo temu povod, se ne ve natanko. Govori se, da je pred dnevi neka črnogorska *I»e-ta vdrla v Krivošije in tam pri Crkvici izvršila več hišnih preiskav. Ce je to res, se je treba čuditi, da tega niso opazile avstrijske vojne stražo in da so mirno trpele, da so črnogor ski vojaki mirno izvršili hišne preiskave na avstrijskih tleh. Cuje se. da so razmere v sosedni kneževini skrajno napete in da ni izključeno, da
bo Avstrija intervenirala v Črni go ri, da vduši revolucionarno gibanje in reši — dinastijo. Koliko je verjeti ti vesti, se ne da kontrolirati.
Belgrad 30. novembra. Vsled intervencije črnogorske vlade je oblast odredila policijsko nadzorstvo nad nekaterimi črnogorskimi emigranti. Vendar pa policija dosedaj ni mogla še ničesar sumljivega opaziti, kar bi ji dalo povod aretovati dotičnike. Tudi preiskava proti Božoviću ni spravila dosedaj na dan ničesar, kar bi ga moglo kompromitirati. Zato se v tukajšnjih krogih vedno bolj do-mneva, da je bila zarota proti knezu Nikoli zgolj fiogirana.
Sofija, 30. novembra. Položaj ministrstva je nevarno omajan. Zlasti kritičen je položai miui*«tra dr. Ge-n adi jeva, proti kateremu so pričeli opozioijonalni list ostro kampanjo. Nekateri listi mu naravnost očitajo veleizdaio. Spljšno se sodi, da je vprašanje najbližje bodočnosti, da pade kabinet dr. Gudeva in napravi prostora novemu ministrstvu, ki bo sestavljeno iz samih dosedanjih opozicijonalcev.
Berolin 30. novembra. Tukajšnji listi poročajo, da je policija v Lisa-boni zasledila veliko zaroto, ki je imela namen razna javna poslopja razstreliti v zrak. Policija je zarotnike, ki so nameravali umoriti tudi kralja, aretovali.
Gostilničarje, ulnotržce, kaoar-norje ln vinogradnike
opozarjamo na novi vinski zakon, ki stopi v veljavo dne 1. decembra t. 1. Tega zakona slovenska izdaja je na prodaj v »N a r o d n i k n j i g a r n i«. Zlasti opozarjamo, da mora imeti vsak gostilničar, vsak vinotržec, vsak kavarnar in vsak pridelovalec vina v vsakem prostoru, kjer vino prodaja ali spravlja, torej v vsaki gostilniški ali kavarniški sobi in v vsaki kleti na vidnem mestu nabit ponatis paragrafov 2. do 14. novevinske post a v e. Kdor bi tega ponatisa ne imel, bo kaznovan z globo do 200 K, oziroma do 14 dni zapora. Taki ponatisi, lično narejeni, z razločnim tiskom na dobrem trpežnem kartonu se bodo dobivali od sobote edino le v »N a r o d n i knjigarni« v Ljubljani, Jurčičev trg št. 3 in sicer velja odtis 70 vinar-j e v , s pošto 15 vin. več.
Mnogostrana k a poraba. Gotovo m đo macega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti uteau joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in Sivce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-90. Po post nem povzetji poSilja to zdravilo vssk dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po dežeL zahtevati ie izrecno MOLL-ov preparat, ■zramovau z varnostno nasuko m pod pisom 6 16—16
Hait^Mjlof naj bero inae at o THY-MOMEL SCILLAE, preizkušen izdeltk, ki ga zdravniki večkrat zapisujejo.
Dostikrat se naleti, da je za kakšno rano treba poiskati ali priporočiti dobro mazilo. Za to prav primerno in preizkušeno sredstvo, ki deluje antiseptično, hladi in lajša bolečine, je po vsej monarhiji predobro znano praško domače mazilo iz lekarnice B. Frag-nerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Ker mazilo, tudi več let spravljeno, ne izgubi učinka in se tudi ne izpremeni, bi je za nepričakovane slučaje morali imeti pripravljeno povsod. 2
Prijateljica mater,
ki pričakujejo poroda novega potomca in ki jih mučijo čuvstva velike utrujeno ti in malo-srčnosti, je Scottova emulzija. Učinek Sco-ttove emulzije je takisto čudovit kakor zadovoljiv. 6
Nova moč In novo veselje do življenja
se začutita kakor po čarovni pijači. Pa še bolj bo mladi zemljan, ko zagleda svet, razveselil starše z zdravim izgledanjem in krepkimi oblikami, zakaj z materjo je Scottova emulzija okrepila in ojačila tudi njega, izkratka pospeševala naj-Prlstna samo s to ugodneje.
ST^MJS    Izvirna steklenica
stvenim  znanom     2S  Mml  S»Q  v Mm.
Scottovega ravnanja!
Naprodaj po vseh lekarnteah.
Zahtevajte
ilnatrovan cenik
podjetja za žarnice
„Ideal"
DUNAJ, VI. Wallgan6 34.  Hugo Pollak
Cena, lepa svetloba brem nevarnosti; vsaka sretiljka se lahko rabi sase; nifi instalacije popolno nadomestilo za plinovo Inc. Za plinove In električne lestence las-t nega izdelka posebni katalogi_3931 2
OMastvsst varovasa!
i aail^^Mii^
129—47
Vsaka ponarejanje kaznivi! Edino pristen fo
Thierryjev balzam
s zeleno varstveuo uitmlo ■ nuno. 13 majhnih ali 0 dvoj-natih steklenic ali velika specialna steklenica s patentnim zaklepom K 6"—.
Tbierryjevo centitolijski Biazilo
aa vse, ie tako stare rane, vnetje, poškodbe it>). i lončka li »■««. Pošilja se samo po
povzetju ali denar naprej-Te dve domaći  zdravih ste kot   utfcjboljftj ttploisuo ■iiHiii  in tilMroslavul. Naslavlja naj se uit
lekarnarja A. Ttiierry v Pregretji pri Rogači Slatini.
Zaloge po skoro vseh lekarnah. Knjižice e tisoči izvirnih &*h valnih   pisem   cadtonj in poštnine prosto
Poslano.
Ako  imate občutljive noge, kupite svetovno-znane gorke 3380-7
zimske čevlj
podšite s flanelo in ko-žuhovinovc.kr.mnihov-graški zalogi čevljev pri Henriku Kenda, Ljubljana, Mestni trg št. 17.
Proti zodoDoiu m gnilom zoi
izborno deluje dobro znsns
antiseptična
Melusine ustna in
zobna voda
ki utrdi  ulceu^  Ha o^sttrtnagj&ijfe neprijetno **i*f>c* 1» tint« 1 ateleJ^-scS«*** v, nitvoitom 1 tk*
BI gorodnema gospoda M. l^evstlltii,
lekarnarju v Ljubljani. V asa izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljšo sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ubl in je aeprekosijiv pripomoček prot? gnjilobi &ob, zaL-, jo vsakeina najtopieje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite t: c steklenice Melos, ostne in z. bne v o a Dovolile, da to javno oznanite, ker jo res hvale vredno.
Leopold Oangl, mestni tajni i.~ Metlika, &a. aprila 1906.
? Ljubljani; Risljivi s«** it \
uci9o »»ratenoga Fr?   Jo*e4^**tf
IfbJ   m - 1H 48
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda:
Gosp. J. Medica v Št. Petru na Krasu 10 K, nabral v veseli družbi pivških naprednjakov. — G. K. Harmelj v Idriji, 3 K 40 h, za prodani dobitek o priliki veselice godbenega kluba pri »črnem orlu.« — G. Tončka dr. Prevčeva v Kostanjevici na Dolenjskem 7 K »kot odkupnino od poljubov pri pobratimstvu prijateljskega omizja pri Bučarju.« — Skupaj 20 K 40 h. Srčna hvala! Živeli!
I. Izkaz prispevkov „Sokolu v Šoštanju: Jakob Klemenćič 10 K, Dr Fran Maver 10 K, M. Frass 2 K, 1. Kolak 1 K, A. Glavač 10 K, Fr. Vrečko 4 K, V. Kolšek 2 K, A Kocuvan 5 K, A. Topolnik K,0 50, dr. Saejadin 2 K, I. Zupane 20 K, Fr. Svarc 5 K, B. Goričar 1 K, M Cerovšek 10 K, V. Poznik 2 K, Jos. Rajšter 1 K, F Plevčak 1 K,
1 Zupane, nabral v svoji gostilni 3 80 K 1. Lukman, nabral pri marjašu 1 K, Fr. Hleb
2 K, vsi v Šoštanju; Ferdo Vrabič, Gloggnitz, 5 K; I Gregorič 2 K, I. Zabukovšek 1 |K, I. Schoster K 0 60, dr Gvidon Sernec 2 K, vsi |v Celju; dr. M. Pregl, Vuzenica, 5 K; dr. K. Chloupek 10 K, Dragec Chloupek 2 K, oba v Ljutomeru; F. Roš, Trbovlje 5 K; I. Tavčar, Št Peter, .1 K; Fr. Kolenc, Ljubno, 2 K; M. Zidarn, Šmartno ob Dreti, 1 K; Miha Tajnik 4 K, I. Gregorevčič 4 K, I. Go-ričnik 2 K, M Rotnik l K, vsi v Družmirju; Marko Lipoid 5 K, I. MikuŠ 1 K, I. Jama 1 K, Frid Skaza K 050, I. Weber 1 K, I Pilih 1 K, L Sfeblovmk l K, I. Škrabl 1 K, I. Peternel 1 K, I Klinar 2 K, A. Bizjak 1 K, vsi v Rečici na Paki; I Balcer 3 K, I. Pez-d rec 1 K, oba v Laškem trgu; I. Brence 1 K, I. Wirth 1 K. oba v Velenju; I Plaskan 1 K, Fr. Virant 2 K, 1. Pristovšek 1 K, vsi v Žalcu; F. Kac 5 K, 1. Barle 5 K, I Ocvirk 1 K, vsi v Slov. Gradcu; A. Rotnik, Preloge, 1 K; M. pl. Justenberg, Kauče, 2 r<; Neimenovan, Razbor, 1 K; Ig Cretnik, St Jur, 1 K; dr. O. Rybaf, Trst, 10 K; Jos Berlisg, Rogatec. 10 K; Jakob Scracin, Pulj 50 K; d<\ Ferd. Vik, Kolin, 5 K; dr. 1. Pirnat, Št. Ilj, K 4; dr. Josip Birle, Kozie, 10 K; Pivovarna Žalec 5 K; I. Mikuš, Žalec, 0 40 K; Norbert Zanier. St. Pavel, 5 K; 1. Slavik 1 K, L Sou-ček 1 K, A. Barta 1 K, 1. Friedl 1 K, vsi iz Prage; I. Miniberger a syn. Voline, 2 K; Neimenovan, Slov. Bistrica, 13 K. — Skupaj 29680 K. — Vsem velikodušnim darovalcem izreka pripravljalni odbor iskreno zahvalo in prosi vljudno za nadaljne blagohotne prispevke.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 27. novembra: Josip Potokar, delavec, 52 let, Radeckega cesta 11. Cornes mulHocularis.
Dne 28. novembra: Jožefa Kobilca, za-sebnica, 68 let, Stari trg 16. Pljučnica.
Dne 29 novembra: Marija Zor, klju-čarjeAa žena, 3« let, Radeckega cesta 11, Gonitis universalis
Borzna porodila
LJubl|anska
w%r««tRe_bank» » LJublJsni"
Ur »čini jcur»i nun. bor** 80. novembra iUO?.
Hm«
*6 70
m* renta avstr. kronska
. alata . . •grška kronska renta . zlita » . 6%, posojilo osi. Kranjske ^*f«*F« posojil* »asu Spljet ift^*fc      » m Zada:
ocs.-herc. ielssniškc
Jiosejilo 1902 . . . ka dat. tanka k.
'rZ m » » *• • ¥%% tast. pfsma gal. del.
■ipotečne banke .
Ptat. kom.  k. O, S
aaat. %i»ma taitm«
hranilnice.   . . tast. pisma egr. «on* dal. hranilnica . .
B$/i4 a. ois. ogr. ain iVi. o*f. ©gr. lokaiiiia &e-Icuoic d. d?. y% obl. coaae ind. b«r^N , 3*frof tek. Yrrt Foroč ... š\4 prter. dotenjisfrih *ol. K »rior. jat. tat kttp. 1 . ^a^r, avstr. po*, ae teši. #
■ntOa.
ed !. !H8o%  . . ,    cd L 1W4 .  . .
.« ttzske.....
*rr*d. 3. ondstfa
•grške: aap* kai grbpke i te. r#?
Wfea
piadsHns
€wmbc?-Ve
,VrV<Otiari»^r-Ws«r. rsUi. kriia
jd qMq va SHUctasrHoi .-~«vajafc«.< krom.
Dsjsi
*>.<i'e ieiezr.ic«     .  » .
i v rttr.-ogrKk« ba***«e 6>fe* ->isr kiedttna ''-mk* toofct ,
taMKOgokup v Ina N * •*'•."»• kdMsssase mentaa Pvoihe mL hd. dr.   . .
aa-Mu/aajh l .s&ovftiikice piv»i. drntBH
.   str. a**' ^ 1 PSrlJBlM. .
s ad Isootmmd
Oea«' I
96 60
im 65 • 4 Vi Ql lfi 110 35J s)7-7< 10 40 9\w0
9«1 »5 25
525
99 -10V60 97
97 — V8-25
9S 50 99 60
>• o 194-trfi
88 60
!48 25 £5 i
42
•6h 50 '68 — 245 100 —
83 10
19 -443 -
91 —
97
62 50 7 — 52 66 -2Ž7-474
4671 676 1779-
31-744 dO
39 —
m -
C91 tO
i4in —
518 *5 44 -
4«s -48
:■ V7
k& vO *< 5
S4 OH 17 75
958 • 2 2
98 0 96 8S
114 30 '3 35
110-56 89'in
110 6 •
1 0*86
90 10 9&'7f> K5-06
99 80 u 2 60
98 -
98- -
99 2 >
99'6
i no-_
t97.r 296 35 9,*6 i
1^2 50 fbi -146 -271 50
-
2ii — 406'— 184 10 2f— 463-95 — 1C3 -6*-:-5 j 49 — 21 25 70 — SJ31--4-4 -
147-75 6 7 — 78:J--635 — 74690 40 — 2' -' 92 50 24 0 -519 25 4H -i69.-161 -
i 139 • 3 r.'d 5K 24 14 »7 95 96-2č3 6
Žitne cene v Bud m pesti.
Dne 30 novembra UDRI. Termin*
Pšenica za april   .   .   .   .   za f0 kg K 12*89 Pšenica za oktober ...   za 50 kg K 11'22 Rž        za apr1  .   .   .   .   za dO kg K 1 Koruza za maj 1908    .   .   za 5" kg K Ovea     aa april .   .   .   .   sa 50 kg K BaVMto. 5 vin. ceneje.
neteoroiogično poročila.
12 25? 7-^3 8*63
nra^i:! biacjii tla*
29
30.
9.
7. aj. I. 9*9
7412
740 6
739 2
4*6 I al. ssaa.
— 16 brezvetrno' |b 9 si. svzhod i
Srednja včerajšnja temperatura: ■ *&t 0'7 . — Padavina v        0 0
jasno
megla jasno
6 3 no,
Proti kataru
sapnlh organov, kašlju, nahodu, hripa-vosti in vratnih boleznih zdravniki upu-zarjajo na
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana.
Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirjujoči nčin ik, posebno pospešuje razšli zenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo. 64—6
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnlk-u in v vseh ekarnah. večjih Sdecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Da se izognejo   podtakn|eninv se
pro«vio p n. kouzumruti „Mattonijeve Giess-
hnbler" da si dajo originalne sttkleuice giess-hublske slatine odpirati pri mizi pred svojimi očmi in da pas\jo na zamaSku na v žgano znamenje'
Potiskan papir
(časniki) 100 kg 7 kron se dobi
pri edini slnvaosti trnovim m papirjem na debelo Ivana Cvijičf, Dunaj VIL Neubaugasse 84. Dalje priporoča vse vr«te papirja, pap. vrečic ln pisarniških potreb-ićin po tvornlAklh cenah. 4u02-l
9+^^AU
Dobro vpeljana
4025—1
prodajaln
z delikatesa mi ln mešanim blagom ae takoj ali aa mesec februar oadi.
Nanlov pove uprav. „Slov. Naroda14*
Fcmožaimonter
ki ie izvežbao v električni instalaciji, se sprejme takoj v trajao Slnžbo M"<i ngoduimi p«>go|i.
Punadhc na naslov: Josip Ko-govšek v Idriji. 3**7-2
2i\ boljšo Železo'osk" trgov n<> vvečiem
pro iDeaem mesta na Hrvaškem iščem
Stonitoarisb
.^želez. stroke prednost) inj
ti. pomola
Oba morata poleg nemščine znati še kak slovanski jezik. Obe službi sta trajni.
Več pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Lep damski
jo h d Ini ko nj
je ceno naprodaj.
Ker je Čisto kratek,        jahajo lahko tudi otroci. 4C3 Naslov pove upravniStvo  nSI. N.„
300 i
(želez, stroke prednost) in pa spretnega
4015-1
dobrega prodajalca.
Zahvala.
Vsem onim gospodom tovarišem in gospodičnam tovarisicam, kakor tudi vsem drugim gospodom in go-spem, ki so mi povodom moje 40let-nics učiteljevanja častitatiblagovolili, i^rskam tem polom svojo najprisrč-nejšo zahvalo.
A'a J^ejici, 28. novembra 190?.
J^nton Bibert
«010 nadučitelj in šolski vodja.
Prodajalka
KMverjŠčioe in nemščine zmožua, 22 do 28 let stara, ki zna nalepl]ati čevlje in stepati, se tako} isce v mestu ua
deželi.
Kje, pove upravuistvo „Slovenskega Naroda44. 4*ri—i
Trgovci
skrajni čas je. da naročate za s*. Miklavža
razno piškote in fino pecivo
70 po 2 vin. za 1 K,
po 4 vin. za 1 K
Blago je v kartonih lepo zloženo. Poštni #031 zavoj je 8 kartonov.
Razpošilja E BRANDT v Kranju.
HOTEL „ILIRIJA"
Jutrf. vnetfello, 1. decembra
Evinskihsodov
od 200, 300, 400, 700 16 0 — 4000 litrov iz hrastovega lesfejv prav dobrem Stanja oddaja po nizkih ceuah tvrdka J
M. Rosner & drug I
v Ljubljani.
poleg  Koslerjeve pivovarne.
Ljublj. društvene godbe.
Vstop prost.   Začetek ob poluosmln.
Za obileu obisk se priporoča
FRIC NOVAE
4017
hotelir.
Domača tiskarna.
Vsakdo svoj lastni tiskar!
AlN zbirk
z~j£ takoj
nastopao navedenimi kanji vsakdo lahko oj th«ka posetoice, uaslovDiee, naznanila, okružnice, nradna JHAUSDa»jCKFRF>Mrv povabila povabila k uhodom it . Z enkratno sestavo se lahko natisne na tisoče odtisov. Cene z vsemi
pntik:i jami : 65 črk K 1" -    2ft6 črk K   4 80 90   „   . 140    Br4   m   9 6-150   .   . 2• -    <6S   p   „ 7.0 14j   „   . 8-40   65'   „   , 10--*1J   „   m h-09 .
V elegactni kovinaBti omarici je ae trajna odti ko -ali.a blazin ca, kovi a.sto držalce za 4024   1 ^ k« n kleščice.
J.   LEWINS0N  tvornica za pečatnike. Te v fon  i2. 9. Dunaj L/ 2. Adlerpaase 1?. Išče o se zastopniki.   Ceoovmki z.nun .
Tkali? ca za platno
Emil Fuchs
Jfachod (Češko)
nudi svojo veliko zalogo okoli
50.000 metrov
ostankov
8—20 metrov dolgih 4004-1
najfinejše,  brezhibne,  beljene,  za najboljše životno in posteljno perilo pripravne
94 cm sir rumburške tkanine po 24 kr. m.
Oksford za sratce, pralen 17 kr. m. Cefir ia obleke, bluze in
predpasnike..... ,. 17-5kr. m.
Flanela za srajce, blnze in
spodnja krila......18*5 kr. m.
Modni barbent za domače
obleke in spodn a krila
ter blnze...... 20
Plišasti barbent mični vzorci        26 kr. m.
Rjuhe brez sva, zajame, platno „ 52 kr. m. Poizkusne pošiljatve, najmanj  5 kg zavoj
45 metrov ali 16 metrov rjuh. Vzorci se na željo prilože samo poskusnemu zavoju. Za vso zalogo dam 4°0 rabata.
3£ "C *£• "V      **'• *Jr» **» **■ •*»      "k*      *<r* *flr*      •■** *k* *A* *v* r>r *w *f* . z&Zi \z:       ~ v::      v: - •.- •„ r.", v in..\ž! \r:-j':,: ::^r:: : .-Az vr^^v
Zanimiva razsvetljava
v „iilešta skladišta oblet", 0. BerMovič
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. V nede jo 1. in nedeljo 22. decembra bo
trgovina odprla.
SfSfSfSJ x   '■ ■'. '•'. :Xi :x. v1 "Hi   '.l''.'. š i "iS '.f: '~.f? 'Xt iY:  *.%? *.f? '.¥: ~.; ?"^?Šf
oooooooooooooaoooooooooooooo«
40
« O O
o «
«
o «
o « o
5? W\
nanovo v obrat spravljenega premogovnika Šemnik pri Zagorju na Savi dostavlja zaloga premoga v Ljubljani, v Kolodvorskih ulicah štev. 35, 00000   vedno na dom. 00000
Za naroČila  na cele vagone se izvolite  obračati na
prefflopTflišio vodstvo Medija Izlake
3994-1
0 « o
p o
o
o>
o o ft o » » « « «
Poslano.
P. n.
Ker mojemu sina A dolin Wa-genpfeiln pred 2 leti m bilo mogoče ■■pustiti i »ine, ker za ostanek blaga ni dobi) kupca, pa vendar boče zapustiti Ljuljano, sem jaz prevzel vso njegOVO ZalOgO Ui likvidiram trgoviao popolnoma
Da boni kolikor moči najmanj bla^ra primorao prevzeti v svojo celovško trtjo
> m , prodajam od danes do 2 februarja vse hugo daleč pod kupno
Ceno ,a prosim p. u. občiiis-vo, da se prepriča o uizkih ceuah.
Tadi VS0| za predstoječo boiiŽao san ■ pri razlici ih tvorničariih nsr cene novosti ae takisto prodajo izredno ceno, ua kar se uso)aiu posebno opozarjati.
Vsakomer je h tem daua prilika, da za majhen denar pride do samo pristnega, solidnega nakita ali pa si uanavi žlic, (edilnega orodja in vseh le mogočih uporabilo) h predmetov iz pravega srebra ali kina-srebra.
Froda se tudi notranja trgovinska oprava z blagajnico vred.
Vabim p. n. (bciustvo vljudno, rjaj 8h prav izdamo »mm luta je te redke
prillkOi in znameniam
z velespoštovanjem
Juri VVagenpfeil
dragotinar
Celovec, Krumerjeve ulice štev. U.
Poslano
Si
P. n.
Z izvršitvijo likvidacije poverjen od g. Jnrja Wagenpfeila, se mojam, Vas se enkrat (Opozarjati na v gorajš-rjem pismn ohstžene koristi, ki si i'b labko naklonite ob tej . nlki, in Van prosim, da se v svojo lastno korist prepričate o nizkih cen^h.
Samo resnično dobro in solidno blag) morete kupiti izredno ugodno.
Pripominjam, d d o 1. februarja 1908 prevzemi jem vsa nova dela in pa vsa popravila ln graviranja, in znamenjam pričakujoč Vaših cen^eum naročil 3967—6 z velespoštovanjem
Adolf VVagenpfeil
dragotinar
Ljubljana« Čevljarske ulice St v. 2.
Zlata svetinja
Berolin, Pjjz} Rim itd.
3« 02 - ?5.
Naiboljse kozm. čistilo za zobe
*5V»
Izdeluje:
0. Seydl
Stritarjeve ulica 7.
% /P
i.
°6r°
W *4 * a O*
»apaaaooaaaooeaaaaaaaAOMaa«««
Kasljajocim
otrokom i odraslim
eapisojejo zdravniki z najboljšim uspehom
TrTVMOiVIEL SCLL/E
kot pomofek, ki razkraja in odločuje bIpz, nblažuje dušeči kašelj in pomirjuje sopilne težkoče ter odstranjuje njih pogostost. Že na stotine zdravnikov se je iEreklo o presenetljivo točnem nspehu Thjmonirlii Melllae pri dušečem kašlju in drugih vrstah oslovskega kašlja
0E3T Prosim, vprašajte zdravnika. Steklenica 2*20 K, po pošti franko, če se pošlje denar naprej 2*90 R. 3 stek., če se pošlje denar naprej 7 K. 1U steklenic, če se
pošlje denar naprej 20 K.
Izdelovanje in glavna zaloga
B. FRAGNERJEVA LEKARNA
3477      c. in kr. dvorni dobavitelj.) 8 Prav« 111*»  &tev. tOS. Dobiva se po skoro vseh lekarnah.
Pazite na Ime Izdelka, izdelovalca fn var-mm atveno znamko.
20 let star, narodnjak, zmožen slovenskega in italijanskega jezika, išče primerno slutbe. 4020-1
Naslov pove uprav. „Slov. Naroda".
Trg. sotrudnih
zmoien špecerijske in železninsko stroke, star 21 let, teli spremeniti svojo službo s 1. marcem.
Naslov v uprav. „Siov. Naroda.tt
Tpti iS
mešane in železninske stroke, vešč nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, želi službe v Ljubljani ali okolici,
vstopi lahko tudi takoj. Ponudbe pod „trgovina st. 200" na
uprav. »Slov Naroda". .-99*-—2
Sprejme se
3316-5
sfitrnB
vešč železninar in špecrut ob novem letu pri tvrdki Fran Picek, trgovina i mešanim blagom v Ribnici, Kranjsko.
SposoMemzanesUive osebe
katere želijo postranskega zaslnika kot
krajevni oziroma glavni zastopniki ali trajne službe kot potniki pri prvovrstni avstrijski
zavarovalni družbi
I katera se peča z vsemi važnejšimi panogami, naj blagovolijo vposlati ponudbe pod it 15-305 Gradec* poste reatante U. Ii9s 32
Išče se za trgovino v Ljubljani
kontorist
veSč slovenskega  ia nemškega jezika.
Prednost imajo tisti, ki imajo lepo pisavo in znajo tudi italijanščino v besedi ia pisavi.
tSlužba je stalna, plača po dogoveru.
Lastnoročno pihane n< nudbe naj se pošiljajo pod šitro „Glas" dO 7. decembra na gUvuo pošto v Ljubljani poste f - raute. 4016
Naznanilo.
Ako bi zemljišče ali trgovino
katerekoli vrste, hotel, vilo, gostilnico, graščino, opekarnico, sanatorij itd. itd. tu v kraju ali na deželi radi hitro in tajno kupili ali prodali, najeli na zemljišče posojilo,
se obrnite zaupno na proslulo
„Prvo zemljiščiio upravo"
(„Erste Rea'ltaten-Vervvaltung* )
Dunaj, VIII., Albertgasse 30.
Prvovrstno, strogo pošteno, po-strezno,  največje in strokovno -podjetje. -
Zastopstva po vseh   deželah Avstro-
s
p J
er ili
dobro obranjeni,  se po zelo nizki cent prodajo J   ravno tam  so tadi na raz-p jago lepi prost »H za trgovino.
Dopisi pod |}št  3987" aa oprav.
j wSlov  Naroda". 3987-8
Dvorski trs 113
i   pod „Narodno kavarno1'.
|£  Od 1. decembra do 7. decembra 1907.
Berolin.
pozor! pozor!
Restavracija pri, LEVU"
Usojam si slav. občinstva vljudno
uamanjati, da sem otvorila popolnoma novo
zimsko teiljijsie
Ogrske in v sosednjih državah. Generalni zastopnik je sedaj tukaj. Će si že'ite njegovega brezplačnega obiska zaradi ogledanja in razgovora, prosimo takojšnjega poročila j na gorajšnji naslov.  Največji nakupni pro- ! met med Dunajem in provinco. 3996 * 3961 - 2
Na razpolago vsak dan! Tudi Je še nekaj večerov oddati dražbam.
Vliudco se priporoča
Beti Kos
restavraterka.
Pozor, gosp&dje in. gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo iivrsujem že več nego 3^ let, se mi je posrečilo  iznajti  najboljše sredstvo  za rast las in proti  ni<b izpa-
danjn — KAPILOR št 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prahaj in vsako kožno bolezen na glavi.
Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo  zahvalu «  m pri-znalnic   Stane poštnine  prosto ra vsako  po^>--> lonček  3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pud naslovom
PETER JURIŠIĆ 11363
lekarnar v Pakracu štev. 66 v Slavoniji.
Prostovoljna javna dražba
raznovrstnih kritih in nekrltih voz,
kakor brekj bruni, landaverji, mesarski ia različni težji vozovi, se vrši
^3to decembra t. 1.
v Iajubljaui, na Dunajski cesti štev. 31, na dvorišča Gorjupove hiše (dunajska mitnica). 3499
Začetek: diažtoe o"b      tjlxi zj"CLtra.j.
Vozovi so solidno izdelani ter se mora kupnina takoj plakati.
privatna plesna šola
== v dvorani bolela )9pri JKaliču". ==
4011—1
V petek, dne 6. decembra
bo z veliko
Ijamorijtične tembele
zvezan
ki se ga lahko udeleže tudi obiskovalke in obiskovalci prejšnjih mojih letnikov.
Veselica se prične ob 8. zvečer in konča opolnoči. — Gospodične in gospodje se prosijo, naj za tombolo namenjene humoristične predmete pošljejo ali v hotel pri Slonu, soba št. 11 alt pa isti večer v dvorano »pri Maliču*. Gospodične naj darila zavijo v rožast, gospodje v bel papir.
Tuje osebe nimajo dostopa. — Obenem naznanjam, ker je moj »strokovni tečaj* obiskan prav dobro in od najboljše družbe, da bo ta tečaj
W0F" visk ponedeljek, in prtefe ob poltioi*nilh« ~%m*j
Za informacije se je treba obračati vsak dan od 11.—12. dopoldne in od 3.-5. popoldne v hotelu pri Slonu št. 72.
o o o o o
Cfiulio JVtcrtcrra
plesni učitelj.
17
A1 K
116191
SVETOVNOSLAVNI
BRANCA
tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA  ŽELODČNA GRENCICA NA SVETU!
Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva ae v vsaki boljši delikatesni
trgovini in v vsaki kavarni.
Išče ae v najem
3b6f>- 8
v Ljubljani ali v neposredni bližini.
Ponudbe se prosijo pod „Gost lna
1908" v Ljubljano, poste restaate.
išče se izprašan
kurjač
Prednost imajo ožeuieoi, kateri dobe prosto stanovanje in kurjavo.
Kje. pove upravnišivo ».Sloveuskega Naroda-. <r?7 l
Blasoine,?!
proti požaru in vlomu, „Foxw pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna,   delničarsko društvo,
Zagreb, Hica 22. 3424—24
3 dacarji
ae sprejmejo z letno plaćo 900 K, Stanovanje, svečava in kurjava prosto. Nastop službe 29. decembra.
Kavcije je vložiti 500 K« Penzionistom m treba kavcije. 4019-2 Prošnje je vložiti na Štefana Ho-žarja v Črnomlju na Dolenjskem.
Tovarna za atole
Fran Švigelj
na Bregu, pofta Borovnica
izdeluje vsakovrstne stole od priprostih do najfinejših brez vsake konkurence.
Cenik na zabtevanje zastonj in franko.
3420 32
O *rxiliJo*io
zastanlrov
je lansko leto izterjala zveza „Kreditreform".
Zahtevajte zaradi izterjanja zastankov brezplačno prospekt št. 19 od drnštva „Kredit-818   reform" v Gradcu, Haydngaste 10. 7
Dobro srečo!
Nameato 10 gld. — samo        I gld. 80
stane lepa ,,Gloria" srebrna s plombo 30 urna ankor - remontolrna žepna ura, prima kolesje z lepim graviranim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlač. ali po-rebr. verižico z obeskom, natančno idofa, za samo 1 gld. 80 kr. Dalje ponujam po zlačenc, oo urno, (veleprima švicarsko kolesje) remotitoirno uro z lepo pozlačeno verižico za samo 2 gld. 75 kr. Za vsako uro 2 letno pismeno jamstvo. Po povzetju pošilja
I/VOZ IR HOHA\E
Sira. «cov št XT7
Za neugajajoče denar nazaj. 2G87 BttjT" Mnogi so naročili po dvakrat.
!rWaa|flaa«^|&l
pisemski papir
francoski in angleški v okusnih kasetah in zavitkih se dobiva v
„Narodni knjižorni"
združeni
s trgovino s papirjem, pisalnimi in risalnimi po--trabSCinami-
Jurčičev trg 3.
Uradno dovoi^eaa fte 16 let obatojeca najstarejša ljubljanska
icsredovalnica stanovanj in služet
G. FLUX
Gosposke ulice it 6 4038
priporoma In nanifira le bo^st
službe iskajoče vsake vrste
kakor privatno, trgovinsko in gostilniško osobje aa Ljubljano in zunaj.
t*fllllltlttt lll^ttj.
%'estna in bollkor muinu hitra* postrežbo zojgotovljeiio.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor
SUKNA
28'
4U
in modno blaso za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno
v JCumpolcu
na Češkem. Tvorniške cene.  | Vzorci Iranko.
i
fjZa obrtne| I zadruge. I
|SJ Obrtne zadroge, ki morajo Hjj
IX svoja pravila prem t uiti in jih jCj
<A spraviti  v  soglasje  z   novim IV
obrtnim redom, dobivajo od Vj Kt ministrstva prirejena
jjj vzorna jej
K|imil;i/.;iiilii'liiiiZiiilni!!i'p
(Izvod 50 V- |8 poŠto 15 v. več.) <\
rf * I
IX % zorna |Sj
§ |ii'iiiil;i,,|iiiiiiiiriif im g
(izvod 20 , s pošto 15 v. vel.) jN(
rV*   tt  \InnAf]ni   lmii ivnttni' 1^1
v Ljubljani.
pm g
IS
Restauracija
Drenikovvrh.
Vsako soboto in nedeljo
se dobe
4C28 1
dobre Jetrne in kroaoe klobase
lastnega izdelka.
Za obilni obisk se priporoča re-stavraterka *,
IV.
t Primerna darilo za
Miklavža
po globoko znižani ceni
priporoča
novourejena konfekcijska trgovina za gospode, dame, dečke ln deklice
fi. £ukič
Pred Škofijo 19, EJubljana. I
J. Grobelnik v Ljubljani
prodaja vse manufakturno blago
£ od ponedeljka 2„ decembra da Božiča IJJ
po iznenadno znižanih cenah.
Kdor še ni nakupil zimskih potrebščin, dobi
POSebnO damske blagove   .\   .\ ZOdilje ilOUOSH
radi prevelike zaloge po brezkonkurenčnih cenah.
Po resnično priložnostnih cenah priporočam tudi 4 32— 1
g3X*«B ktlčna   božična   cigari Ijrl kakor
preproge,       zasrinjaln, angleške plede,
garniture,       Krajne šerpe in rute.   odele, volnene ln štepone.
Belo blago (platno, Schrollooi sifoni).       Namizno perilo In robci.
IW  Nihče naj ne zamudi res ugodne prilike! "^B
ftelaže zo trsoulno
se ceno prodajo v Ljubljani, Mestni trg St. 25.1. ndstr.
3482 S
V II. Bistrici na Notranjskem ao da dobro vpeljana
mesnica
pod ugodnimi pogoji takoj v najem.
Pejaraita daje Marija Vrečar v Ilirski Bistrici. 3*73 2
ti
v Idriji, na glavnem trga, s prostim dohodom od vst h strani, za veliko konkurenčno trgoviuo poKebno pripravna,
se prostovoljno proda.
Već pismeno  pod:  M  O CeJJe,
poštni predal št 61.
Dama resnega značaja, ugledne rodbine, ieli radi pomanjkanja primernega občevanja zabavnega toda dostojnega dopisovanja z gospodom ena&ih svojstev, a ne pod 30 leti. 3381
Pisma naj se naslove pod „Oaza" do 2. decembra poste restante glavna poŠta Ljubljana.
4006
Panorama International
Pod trančo 2.
Razstavljeno od nedelje 1. decembra do vStete sobote 7. decembra 1907.
BeaiisrcepTii
Velika
t Angl. skladišču oblet
Ljubljana, Mestni trg 5, Ljubljana
zaradi ogromno velike zaloge damske, moške, dekliške, deške konfekcije. Vsi predmeti se prodajo ass. vsako ceao.
0. Bernatouić.
3953 6
Vodovodi
kanalizacije. Kopališke naprave
Projekti in izvršite / pri domači
specialni tv-dki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastoni)
5064 'O
Inženir -MdroteRt
Konrad Lachnik, Ljubljana
Beethovenove ulice štev. 4.
Brzojavi: Laciinik-Uubllana.
I. najpopolnejši
Cinematog
(o biušem „KatolI!kem domu") Turjafkl trs *t. 1 u 1. nadstropju, oelika dvorano.
l€» ft]
loboto
d005
Predstave! drlovnilnlh, In ilretr ob ponedeljkih, torUlii. etrednli 1» petUlh soiiio po en« predelavo ob l/a*« url zvrorr; o>> nedrij oh In praznikih ob 3., 1
e. In ob ' .j S. url. IMF" V»ol* retrlrli In Koboto zal žanr   ienf  zo diJatUr   In  otrok •«
podružnica u spnetu. „Ljubljanska kreditna banka o Uublianl" mrnn«cenm«.
0el. „i^ie« K 2eOOO.OOO. StrttStPJOirO uliCO *t. 2. Ro*e«.™l   fV>**«l K 200.000.
Protnese na driavne srečke Iz leta 1864
kron    Z* 49>C*>
12-138
Stritarjeve ulice At. 2
priporoča, le žreToanj-a. «Mam«e !• dece eele    i K 20 polovice t - 11
Obrestuje vloge Da knllilce ie ua tekočI račun od dne vloge do dne vzdiga po l1|a°|o9 vlcpe na. tele odi ra6-Li3=L proti tridesetdnevnl odpovedi po »°|«.
----— i. —■■ i l^^f> ^MMainMMniaiiHmnuM.L^.1
05611673
454455
Dijaki sli nilie
se vzamejo na hrano in stanovanje na Mestnem trgu št. 25,1. nadst. «,«_,
V Senožečah se takoj odda v najem
pa kovačija
z lepim stanovanjem v isti hiši;
eveutnaiuo je tudi naproda]-H^ša je ob glavni cesti Da jako primernem kraju,  kjvača v Sen« žečah sedsj ni nobenega ?98t—2
Pogoji se zvedo pri vdovi Čehovin 7 Senožečah.
„Kathe"
voda za lase
ali 1-469-9 •9ftomad«M je
edini in najzanesljivejši po-noćek krep-e in hitre rasti las in brade. V prav Kratkem času presenetljiv U9peh. Steklenica ali lonček nt ine K 2—, K 3- . Poizkusna steklenica K WO. Po povzetju pošilja samo gospa
kiithe IVIenzel,
Dunaj, XVIII, Schul a»*e 3, I. St a.
tO
Nedosežno
l flolncuejjta ome-j. J rišks iznajdba 1
Higijensko gumasto blago za moške. Porabno ca leta. Patent. Gld. 2*30.
ČV   : mil ona k -sov prodanih v kratkem času
Higilensko gumasto blago za ienske.
(Varstvo žrnsK.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. Gld. 1*30.
Kdjr pošlje denar naprej (tudi p smene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer  ia kr.  več,  edina prodaja
.1. H. A U E R, tvornice za gu- .L § — mosto blago. — T
Dunaj IX 2, Nnssdorlerstr. 3-0.
Glasovita moderno urejena tvornica
G. Skrbić
o inšrebu lllca steu. 40
priporoča svoje na glasa solidne in eene 39
ž aluzije
r lesene in platnene rolete, lesene in železne kapice
za okna ln pro da-
jalniCO in prosi, da čim vec* pozornosti 'poklonite tej solidni' tvornici.
Cenovniki in proračuni Ra zahtevo zastonj.
Istrsko
vino?;
črno, prav pristno, hektoliter 26 K, in Žganje domačega prdelka po 96 K
hektoliter. Vino fo pošilja v posodah ce-njenih odjemalcev, žgaDje v lastnih posodah, vse postavljeno na postajo Trst •, . ;<,
Vzorci se pollljojo no zahteuo.
Anton Paoluzzl
Novigrad (Cittannova) v Istri
Jt/fsamo prišli
goriška
in različna vina
se točijo najceneje
▼ 203—48
Goriške
ZLjj-u.'bljSLza.a.
Stari trg 13.
„Ottomnn"
Zapomni si, prinesti mi moraš samo cigaretni papir ali stročnice, in naj te ne motijo slične ponaredbe slabe kakovosti! m-8»a-B
Kinematograf »Edison
M   Dunajska cesta
»sproti kavarne »Evropa'
V sredo in soboto nov spored.
leti  ftm lepakov.
4007
Dobra l^tihariea
|6   lZŠla       lv*lanJU*a* wl&fJ© IZŠlcI
založništvu Lav. Scbf eniseria t Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 R, po pošti 6 K 55 h.
Obseza na 676 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najoknanejših jedi domaČe in tnje kune, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica a svojega strokov njaškega stališča, literarna kritika za adi lepegz lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige.
~~ " 69 66
fatent
fiatsehek
ernttov
i bestov
Najboljše kritje sedamosti, varno proti ognju, pišu ali nevihti, lahko, brez popravil in ceno. Zahtevajte vzorce in prospekte.
Glavno zastopstvo za južne dežele: 900-19
Portlandcementne tvornice deln. dr. Dovje, Trst.
Za-logra, 323. zastopstvo tt le-aciolfo^reiaa.: J" O S Z T3 KOŠIČEK. Vprašanja na založnika T»«dorla 14orna, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se tudi izdelujejo strelovodi, kleparska in krovska dela iz različnega blaga.
Kolodvorska restauracija.
(JOS. SCHREY)
(JOS. SCHREY)
Danes, u soboto, dne 30. novembra 1907
VELIK VOJAŠKI KONCERT
^✓o cveteli: ob S.
K obilnemu obiska vljudno vabi
Josip Schrev
4013—2
restavrater.
Ustanovljeno L1870
SEB. UNTERHUBER
Lastnik Fr. Benane
Tovarna cementa v Weissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 73
an.sispzoti
1726 28
(telefon »te*. 273)
se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del ti umetnega kamenin (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobno spomenike itd. Stopnice po naročila narejene z ielezno sestavo, cementne cevi (rore) z vloženo lično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Ploftče lz cementa (metalique) preproste in z raznimi vzorci zs tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Previetje betonskih naprav ln vodnjakov na podlagi posebnega patenta.  —  Portlandcement ln romancement la
Welssenbacba. — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto.
i
Osebni kredit
za uradnike, častnike, učitelje Iti
Samostojni hranilni in posojilni konzorciji Uradniškega društva dajo po tmernh pogojih tudi proti dolgoletnim vračilom osebna posojila. Agenti izfcljuceni. 36^2—6
Naslove konzorcijev prijavlja brezplačno Centralno »• .f*f%«v  l>»<inU druiita, Donat, Wlpplingeratraase 25.
St 43.124.
3921—3
Mestna kopel
,Kol8zija'vnajem!
Podpisani mestni magistrat oddaja mestno kopel v Koleziji za dobo treh let od 1. maja 1908 do 30. aprila 1911 v najem in spreiema tntae ali piBmene ponndbe do vštetega 20 decembra 1907.
Pogoje pove in pojasnila daje mestni gospodarski urad v navadnih uradnih urah.
Mestni magistrat o LJubljani
18. novembra 1907.
*ammnmmmmmm*
Jedilnih suhih gob
le prve vrste, kupimo pribliioo
50 metr. centov.
Ponndbe blagovolite pošiljati z navedeno ceno in vzorci vred na naslov:
Vydrova tovarna hranil,
Praga Vil L
8954—t
Za soo] parni In umetni mlin
ter posestvo litem iz obiteljskih oztrev
sodelujočega
kompanjona
s primernim kapitalom.
Bil bi naj oieojen, vsaj nekoliko trgovsko naobraien, po mogočnosti veši mlinske stroke ter bi naj prevzel vodstvo in nadzorstvo podjetja, oskrbovanje posestva in gospodarstva.
Eventualno podjetje tudi prodam.
Ponndbe na: Jakob ladravec, posestnik paromlina v Središta na Štajerskem. 390a—s
■a
o
r> a o
a
S
a o
solnčnike i dežnike
domaČega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
Pred Skotijo 19, Start trg 4,
Prešernove nlice 4. 48
Delniška družba Združenih plUOUaren Žalec in Laški trg
aa 11* «>*aat
izborno pivo. črno pivo Jnlvntor".
Zaloga v Spodnji Siikl.  — Telefon atev. 187. »«<-61 BW     Poliljatvc m doa apralaaM raatavratar goip. a Bril laik „Narodni ion", Llablfana. (Stav. telelaaa 82.) -M
1757
Pozor! Čita]! pozor!
Pakraške želodčne kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v ielodcn in erevih, osobito se priporočajo -- pri zaprtju in nerednem odvajanju pehanju, — kongestiji — pomanjkanja teka, krčih itd Nedoseino sredstvo za vzdržavanje dobrega predavanja
Delovanje l*«r»tno, uspeli slgureo. Cena je z« 10 sicklcnlr S Baa*€»an frank« nss vsako posto po povzetju, ali ee se posije denar naprej.   Manj kot \% steklenic se ne poš U*. Prosimo, da se naroča naravi,ost od:
I. ?!l;H;ih!dh
3963 —j II
PIiinciao lekarnarja v Pakracu it 209 ■ JUrlblOd, (Slavonija).
Št. 4679
4026
Naznanja ae, da se bo
sejem za živino in blago v Postojni
dne 3. decembra 1907
županstvo
dne 29. novembra 1907.
vršil.
ostojna9
Župan: 6 piktl.
Prodaja dveh. posestev.
Izmed šestero posestev R. Wieaerja, ki so bila meseca oktobra Da dražbi prodana, sta naprodaj po zelo ugodnih pogojih še dve posestvi m sicer:
1. V Hočah ob državni cesti, poleg zapne cerkve, bliza železniške postaje, nro boda od Maribora, enonadstropoa, dobro ohranjena in prenovliena hiša v pritličju z 1 veliko in 3 manjšimi sobami in velizo kuhinjo, v kateri se nahaja tudi velika pekovska peč, v I. nadstropju z 2 večjima sobama in 2 manj dima sobama in kuhinjo s Štedilnikom. Poleg glavnega poslopja se nahaja poslopje z zganjamo, ki zdaj ni v obratu in precejšen kos vrta. V hiši je gostilna, lastnik hiše pa ni imetnik koncesije. Hiša je pripravna za vsako obrt in tudi za trgovino ter se obrestuje absolutno dobro.
2. Pol ure hoda od H č v Pivoli ob vznožju Pohorja manjše posestvo, obsegajoče blizu 7 oralov zemlje, sadonosnika, pašaika, njive, uaotnnih braju in vinograda (star nasad), ter obširnega dobro ohranjenega posl »pja, del ma zidano, deloma leseno, 1 lepa gosposka soba s kuhinjo in posebnim vhodom, na drugi strani stanovanje za vini carje, 2 sobi 2 kleti, stiskalnica, hlevi, skedenj, na zelo lepi legi. 3946 3
Cena poslopja v HoČah je okoli 16.000 kron, posest?a v Pivoli pa okoli 6000 kron in se lahko takoj prevzame.
Podrobnejša ob ve* t ia v Celju v uredništvu „Narodnega lista" ali ▼ Mariboru pri g dr. Florjana Kukovcu, Wildenrainergasse st. 14.
* Splošno kreditno društvo |
K (G-csposke iglice 7\) X
M %t
obrestuje g
I  hranilne ulose po 51 s
S 8 celoletno  kapitalizacijo  brez  odtegnjenja rentnega davka,  vloge na
* tekoči račun po 5VL »
S--do preklica. -—-
)( Izplačila do K   5000* — brez odpovedi, K
H do K 10000* — po 14 dnevni odpovedi, Jt
Jf| do K 20000' — po mesečni odpovedi. *K
L radnje se vsak delavni dan od 9. do 12. ure dopoldne in od J£ 3. do 6. ure popoldne. H
4* tt
jg V Ljubljani, dne 20. listopada 1907. £
* 4003 1 Upravni svet. *
XXXXKX;**XXXXXKXXXXXXXXXXXXXXX
Kdor bi
rad kupil
- najfinejše -
ln različne
kožuhovinaste
jopico
iza.
f 961—8
večerne plošče
Japonskega kroja s kimono ro-
ooo   kavlj naj *mpi   o   o o
sedaj
vicno ceno
.Angleškem skladišču oblek', 0. Bernatovič
▼ LJubljani
Mestni trg štev. 5.
Jedilno
orodje
i i t
n namizno
Priznan** najbolse posrebreno. NAJLEPŠE OBLIKE. Kompletno opravliene KASETE za NAMIZNO ORODJE. SKLEDE, POSODE za OMAKE, KAVNI in ČAJNI SERViSI. NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE.
Edino nadomestilo za pravo sn bro.
Specialni predmeti za hotele, restavracije ia kavarne ter za pen-aione, meoaie itd   89 2 S
C Id kr. dvorni dobavitelji
CHRISTOFLE1 CI8.
DUNAJ I . OPERNRING 5
(HEINRICHSHOV). Ilnt.tr«> v »ni cenovnih zHNioiij
Po vseh mestih z^stooniki-prodajalci.
Za jamstvo priBtnoati <>oaiio tsi i'deikJ poleg stoječo tTorni.to /nam k a in polno ime
CHRISTOFLE.
onega ia Uno kočifsko delo ln enega u vsakovrstne delo
= sprejme takoj =
tvornica za vozove 398^ 2
Mihael Počivalnik, Pulj.
Popolna oprema
za novorojenčke otroško perilo
v zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina a perilom
C J. HAMANN
LJIKUAM.
Perilo lastnega Izdelka. 1*70 Umtanovirena 1S70.
M Brotouž
Sv. Jakoba nabrežje 25
priporoča cenj. občinstvu Iz mesta In z deželo kakor tudi ženinom In nevestam 206—48
svojo veliko zalogo
fe^-.2»«:, *y
pohištva
po noinižiih cenah.
Opozori se
pri nakupu, v
za
♦ii iBDStG oltte
na blizu 40 lot obstoječo tvrdko
R. HIKLAUC
£jttbljana 48
Stritarjeve (JpItalJke) nllce ftev. 5.
4)0-1
R. KIRBISCH
slaščičar
o Llubljunl, no Kongresnem trsu št. 8
priporoča svojo bogato  asortirano  zalogo  različnih lepih
Miklavžev in parklje«.
Zunanja naročila točno.
4k
Zunanja naročila točno.
s
Varat, znamka : Sidro.
Liminent. Capsici comp.
nadomestilo aa
3375-11
Pain-Expeller s sidrom
priznano Izborno , bolečina tolažečo In odvajalno mazilo ob prehlajsnju Itd.; po 80 k| K 1'40 in E Sr— ae dobiva ▼ vseh lekarnah Pri nakupu tega sploBro priljubljenega domaČega zdravila naj ae jemljejo le originalne steklenice v akatljicah a nafio varstveno znamko „sidro" potem je
vsakdo prepričan da je dobil orig. izdelek Dr. Rlohterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Elifičina c. 6 nova.
Razpošiljanj« TMtk din
Jfaznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstva vljudno naznanim   da sem po rajoi ] gospe Prančišlci IPečnlAs: prevzel
tvornico soflovlce in znloso opeke
(zarezanega strešnika) lz raznih velikih tovarn.
o   o   Postrežba točna,   o   o   o   o   o   o   Cene nizke,   o o
Vljudno se priporočam 3937—3
Josip JCuratt 1™
trgovec z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Domžalah.
Ces. kr. avstrijske
državne železnloe.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1, Odhod lx LJubljane ini. ieLs
J-OB zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
'•07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9*00 predpoidne.  Osebni vlak v smeh Jesenice, Beljak, (Čez Podrožčico) Celovec, Prago.
1*4-0 predpoidne.   Osebni vlak v smeri Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž, žel., Trs drž. žeU, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
•OB popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
* 40 popoldne.  Osebni vlak v smeri Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
'"io zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
f 3B zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
0*40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž žel.. Trst drž. žel., Beljak juž..žel., (Čez Podrožčico).
Odhod li LJubljane dri. kolodvor:
r-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-OB popoldne. Osebni vlak v Kamnik MO zvečer. Osebni vlak v Kamnik 060 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Sam ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta.
Dohod v LJnbllajno |ui- t ©L:
«•68 zjutraj. Osebni vlak iz  Beljaka jul žel., Trbiža, Jesenic, G< rice, Trsta.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja.
IIMB predpoidne. Osebni vlak iz Prage. Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčic; in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic.
2*32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
a-3e popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel, Trbiža Celovca, Beljaka (čea Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsu dri. žel Jesenic.
s-oo zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca., Beljaka (Čez Podrožčico) Jesenic.
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-4-B zveOer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žeL3 Jesenic.
u oo ponooi. Osebni vlak Iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Dohod v LJubljano dri. kolodvor:
0*40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika.
0-59 predpoidne. Osebni vlak iz Kamnika.
6-»    zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. „0 ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Sama ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednja evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta
ti
Miklavža
Katalofi ztttMJ ii ■titiiflt presta
priporočava
svojo veliko, predobro izbrano zalogo:
knjig s podobami« vsakovrstnih pravljičnih knjig
pripOVCSli  z& dečke io za deklice
mladinskih spisov ZT^«*?. koledarjev za leto 1908 podob, gravur, bar votiskov Itd.
najfinejše iivrsemh, glOlinSOV   vaeh velikosti in cen ,\ mnZikalij   vsakršne baie.-.
in obdarilnili knjig ia odrastle, odlične, najfinejše opreme po vseh cenah.
katalogi zistaii h aeštniea prosta
M. pl. KLEIHHAVR i FED. MHjjM SSSI
v Mj|VAlS)liamaat9
•sami
4U15- 1
Pletena  Trhua jopic\.
Meta tvornica za pletilno Map
na debelo      z električnim obratom      na drobno
za ! lvski, turistovski in spirt s ki|l. aeu-e
Tvornica aa rokavice in nogavice Abtadorf (čeiko). Prodajališče  samo:  Jtl.   II t* •*, OuiihJ, l»o •» s tit * -• ■ HHii|i)t«tra«iP>** 3U/9I.
Najboljše kupovališče za rokavice, moške in ženske
nogavice, trikotno periio, pletilno volno. Specialno izdelovanje pletenih vrhnih jopic od E 11-50 naprej   Lovski ovratniki   sveaterji, doko-lenice, pletene damske bluze, ogrevalci, hlače,
spodnja krila, kolenogrejci Itd. Staae*«* nogavic« se zajamčeno pri-stnobarvno podpletajo od 44 vin. par naprej.
iluttrDvuui o.inki ^r.4tiB in fr.tnkt
«iodar 48 i
LJubljana, Kolozljtkt ulloa 16 |
i AV8UŠT REPIC t
1
al "i* r xa. © "v • b ^
7 izdeluje prodaja ln popravijo r Q vsakovrstno P
odej
0MBJP
§•«• jkMjjslaJiJa ee>n4*J&..
-S
35
Reklamne koledarje
za traouska novoletna darila
preskrbi po najnižjih cea ah
„NARODNA KNJIGARNA".
umi
Hi-
Božične sestave
1907.
jFnamf'Tan
UMJ,   Tndi to leto dobi vsak bralec, sklicevale se na ta oglas »a fflejo~ o^žieno «1 - »~ s**> nastopne božične sestave. ~WI
2K» de^rf^l*« zbirka I): priljubljena igrača za otrtke vseh starosti; železnica na 4 tirnicah, teče, ako se navije, sam*; politirana puš&a z močnim pokom, brez nevarnosti; elegantna krjiga z bajkami z barvastimi slikami; velik karton s slikanimi vojaki; velik karton z glavno stražo; velik karton z raičoo pašo živine itd ;   4 premične
kovinske igrače, 27 kosov vknp za malenko^tao cono gld 1*85. ?E» d.SdJLsJUl «5€5 (zbirka V): velika elegantna puučka z uspavalnimi očmi in premičnimi udi; fioo kovinasto ogojišče; velik karton s kuhi jsko pos.-do; velik karton s politira-o sobno opravo; velik karton z ovčarstvom; velika baseoska kojiga z barvastimi
slikami; 4 premičae koviaaste igrače, 88 kos .v za prav tizko etsao gld 1*85. Za li«^ (zb>'rka 3):  umeten kipec, art st,  brzorisar,  risa vse samotvorno:
avtomobil s šoferjem, teče sam; zlata deška ura z nnvijalom; velika igra Tivoi-, raz vedrilo starim in mladim; popolao mizarsko orodje; samutekoča železnica na vzmet; gos' z lokom; velika, fina basenska knjiga; 4 fine premične kovinske igrače; vel^k karton 8 topničarstvom, eden s pešaki, vsega skupaj £8 kosov za malenkost g d 3'95. 4daa dekliee (zbirka 4 : Pol metra visoka orjaška punčka, govoreča, zlata dekliška ura z navjalom in dolgo ver žico; nova igra, dek ieam v razvedrilo; basen*ka knj.ga z barvastimi slikami; velik karton i« kuhinjsko opravo; velik karton s sobno opravo: velik karton s kmetsko domačijo; kovinasto ogniiače itd, 6 premičnih kovinskih igrač, skupaj 37 kosov gld. 3*95. 3s*98—1
Edina prodaja po povzetju, dokler bo kaj zaloge I
Eksportno trgovina H. AllCT, DUfiflj, IX|2, liUSSdorferstr. 3-44.
Steklem nakit za božično drevo 1907.
Razpošiljam po povzetju samo najbolj okusne, resnično prekrasne zbirke najmodernejših reči. Pristne srebrne in temne svilnate stvari n. pr. božične zajčke, zlate in srebrne ure, božične zvončke, sttklene smrekove storže, srebrne svetiljke, srebrne zrakoplove, steklene srebrne orehe, ledene sveče, prekrasne rajčice, trobente, pozavne, refleksne krogle, srebrne kr gle poslikane, žUhtao sadie, kačaste krogle, prekrasne drevesne vrhove, patentne svečnike, angelske lase in mnogo clrug'h mičnih novosti
Ilf fllf aarof'ilee dobi v dar prekr. angela  božič s pre-VjUIV mičnimi  steklenimi  perutmi,  vel'k  karton s 50 svečicaoni za božič..o drevo in potrebno briljantno biserno žico ZastODJ pr l .ženo
Zbiika I, 300 kosov ...   gld 3'—. Zbirka II, 1*0 kosov gld. 1*95.
Čudesne sueče za božično dreuo L^JST^'Srrss
dima, 12 kosov 20 kr., 36 kosov 55 kr , 12 kosov 1 gld
Prav  velik  karton s 4   kosi najfinejšega
ounojskesa peciva za božično drevo
gld 1-75.
Prekrasna iluzija! Prekrasna iluzija!
Aktjlr|»£ii   nakit   bož'eneaa ilrfvr««
ki bi ga ne smelo manjkati v nobeni krščanski rodovini, je moje izboljšano hrtljuti«#%o
angelsko zvonilo za božično drevesce št. 1
popolnoma kovinasto,  s G pozlačenimi angelci, 30 cm visoko, z jamstvom  za brezhibno fnnkcijoni.anie   Se lahko priprosto natakne na najmanjše ali največje drevo.   Na mizo postavljeno se rabi lnhko za namizno zvonilo. Postavljeno na toplo peč, funkei jonira brez sveče.  Gon k zr^k treh prižganih sveč vrti gorilno kolesce, nanje pritrjeni izboljšani jekleni betički udarjajo  na tri zvonce,   in   za?uje  »e milozvočno.   siebrnočisto  zvonjenje ki stavi a v blaženo božično čnvstffo  Karton z navodilom stane 65 kr 6 kosov gld. 3-50.       %vonllo   za Im>AI^ho preprosteje izdelano, 1 komad 50 kr., 9 komadi gld 1-40.
Go oreče, hodeče, plešoče in speče = punčke. =
Prosto! odeča in tekoča ter plešoča punčka z urnim koles« m za naujai>je, fin kostum,  s kodrastimi lasmi samo gld. 1'25.
Gt voreča, speča, orjaška bebe
punčk i) 60 cm visoka, s premičnimi udi pariškimi kodri, izgovarja: papa, mama, 8*mo gld 2-75.
Pariška or aftka bebe punčka
speča, s kodrasto friznro, v različnih mičnih oble kieah, a srajco, hlačami, spodnjim krilom, čevlji, nogavicami, 3 cm vis., z batistno obleko gld. 1*90, 46 cm viHoka, z na fin. svilnato obleko tri d 2 80, 5' cm visoka, z b*tistasto obleko gld. 2*90, f>6 cm visoka, z najfinejšo svilnato obl ko gld. 4*75.
Vsakemu naroČilu Črez 10 gld., ki dospe do 18. dec, pndenem zastonj omarico pristo. gradiluih kamenov.
Razpošiljale po povzetju, dokler bo kaj zaloge! Eksportna trgovina
H. Auer, Dunaj
1X|2, Jrfnssdorftrstrtsst 3-44.
s •   mtf ostankfif viliki i zalogi,
Za jesensko In zimsko sezono
»o pri poro Aa trgovina s suknenim,
platnenim In manufakturnim blagom
Hugo Ihl
Stritarjeve u! ce štev, 4.
Vzorci na zabtuanji postnim prositi
4 Tovarna ln prodaj a olj natlh barv, flrneža ln lakov.
4        -HI   Slak triom obrat &*■
S Oftiiov-
Bnu M
1
i
4
Prodajalna in komptoar:
Mlkloši6«va cesta it. 6.
Delavnica:
Igriška ulica it. 8.
Pisskanki aslstra •. kr. drl Ib a. kr. pri«. Jtl *siu.
Slikarja napisov,
Stavblnska In pohlštfina pltskarja«
Velika Izblrka d?. Sohoenfeld-oylli bar? t tubah ia akad. slikarje.
Zaloga čoplčev so pleskarja, slikarje In zidarje, itedllnoga mazila aa
hrastove pode, karbollneja Itd. Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in nepreceLljivo sredstvo ia Uganja sobnib tal pod
imenom „Bapldol". Priporočava se tndi si. občinstva za vse v najine atroko apadajoče delo v mesta in na deželi kot prignano reelno in Uno po aajuižjiii cenah.
I
■
■
I
Blaž Jesenko
sabijana, Stari trg U
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
= najnovejše fa?one = po najnižji coni.
Optični zavod
Terdan
3662 - B
Ljubljana   Vegove ulice
Ljubljana
se priporoča
za vsakovrstna pleskarska, slikarska, pozlaievalska In sploh v to slikarsko stroko spadajoča dela. Izvršitev točna, solidna In po zmernih cenah.
nMBejBana *~~.
Velika eksportna tvrdka
Franc Keber
Ljubljana Dumjska testa IZ
NikeL cil. rem. ura 2*65 gl. Srebrna cil. rent. ura 3*85 gl.
14 kar. alata ura 22 g L Srebrna damska ara 4-50 gL 14 kar. zlata ara 12 gl.
ZuU'*<ui;>" valUci mi)**' tvj.fi    c %•>.'*
232—U
•f — *
$ i
-%\ ■m
I 1
Mestna hranilnica v Novem mestu
naznanja s'avoemu občinstvu, da bod^ vsled sk'epa upravnega fdbora od 12. novembra t. L
obrestovala vloge po odstotkov,
Nasprotno pa bo računala za hipotečna posoiila
5l/2 odstotkov in za menice 7 odstotkov, in to, dokler se razmera na svetovnem deaaraero trgu ne predrugačijo.
Mestna hranilnica v Novem mestu, dne 14. nov. 1907.
Ravnateljstvo.
3*H4 3
Narodna knlisarnn
v Cjubljani, Jurčičev trg štev. 3
I
priporoča naslednja dela:
•••••»•• «••• teoa!•-•»•• ileieeioaee io*eoeo 3»••••
i
n
Io. Cankar: Alei iz Razora.;
Ta povest iz narodnega življenja je vele- Y
zanimiva in  spada med najbol ša  dela 6
tega pisatelja. Broš K 15', vez. K I*a0* \
po pošti 2u v več. ^
X
Tega prvega in natodličnejšega slovenskega literarnega časopUa je dobiti se naslednje letnike: 1 V»U1, 9)^. )9 S, 9 >4, 1 *Jb} ii> ti in 190?. Vsak 1 tuik velja broširan K 9 Ju
Ioan Lah: Vaška kronika.
Ta knjiga obsega več izvrstnih zgodovinskih povesti iz slovenske preteklosti in Bicer iz dobe turških vojsk, kmetskih vstaj, reformacije in reneaance. Bros. K 1 70. vtz. K z-70, po pošti 2   v več.
m •
\    ljubljanski Zvon.
f
I
i \
o
I
T
K
Frlimč: Strah »Vrlcidv^h kron.
Josip Jurčič: Zbrani spisi.! i
Zgodovinski roman iz dobe velikih bo ev med beneško republiko iu turškim cesarstvom, v katerih so igrali hrvutki in slovenski pomorski roparji znamenito vlogo 2 zvezka. B oš. oba t K, pe pošti 4) v vrč
V 11 zvezkih so zbra i nailepši roirnni in povesti tega znamenitega pisa elja, ki se <e s svojimi deli slovenskemu občinstvu tako priljubil, kakor samo m&lo drugih avtorjev. 1. Dese* i brat. t Juri Kozjak. Spomini starega Slovenca 3 Domen. Juri Kobila dr 4. Tih tapee Grad Rojinje. Kloštrski žolnir. 5 Hi i mestnega sodnika Nemški valpet Sin kmečkega cesarja i. dr. 03 Sosedov sia. Moč in pravu a i. dr Lepa Vida Era zem Tatenbach. 8 Cvet in sad. Doktor Zober. I . RokovnjaĆi i dr. 1'. Tugomer. Veronika Deseniška i dr Vs-ak zvezek velja broširan K »*:<>, vezan 2 K, po posti S?«  v več.
* * Rorlstka.
JRoman iz linb'j.v skega gl. dal škega Živ- v i.it-nj i v polpn t^klem Času   Bros. 8U v, A po poŠti 2" v več.
ipošti 2»: v več. i
m •
j Dr.Jos Uošnjak:Zbrani dra-!
\ matični In pripovedni spisi. \
X  II Doktor Dragan, drama v  petih de- ^
v janjih   Bros. I K, po pošti 20 vin. več. v
* III. Lepa Vida, drama v petih dejanjih A j           BroS   » K, po poŠti 80 v več.
IDr Vošnjak ni samo jako priljubljen v
pripovedovalec,  marveč tudi  eden naj- A
T   boljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri |
Y  Doktor Dragan in Lepa Vidb ^sl dosegli v
na odru naj l p5e uspel e. Ve* Čisti dobiček A
je namenjen družb  sv. Cirila in Metoda. V
wtetts^^£*^&^tttt&^^ *«fe^sa
Drosotln Jesenko-Doksoo: \
Pesmi. j
V najlepši moški dobi umrli Je<enko je h
bil velenadarjen pesnik, a bil ie pri tem \
skromen človek, ki santi ni delal reklame 1
Njegov*- pesmi, priobSene v raznih listih, A
so vzbujale občno pozornost. Po njrgovi \ smrti so b le izdane in je čisti dobiček
1 H. Klrchstelger: Pod spo-ucdnlm pečatom.
Ta roman iz duoovskega življenja odkriva skrivnosti iz župn>šč in duhovsk-ga sUnu sp oh P sat Ij je bil sam duhovnik. Dva zvezka. Broš. oba K 4 6<', po posti 4 v več
\ Koledor družbe sv. Cirila in Metoda
A   za 1 lci8. Broš. K l*lO, po posti 2, v več.
{        Sokolski kole jor
£  za 1. 1938. Vez. 1 K, po pošti 20 t več.
f       Di aiki almanah
,   zm I. 1908. Vecaa 1 K, pa pusti 20 * ve£.
Trgovski koledar
za I. 19 8 Vezan ■ K, po pošti  'J v več.
Novi obrtni rel
Slovenska izdaja  1 K, po pošti 10 ▼ več.
Kazenski znkon.
Vezan 6 K, po pošti lo v več.
RazeoskopravdnI red.
Vezan K b 6 , po pošti tO v več.
Dr. E. Volčič: Civllnopravdnl red In sodni pravilnik.
Broš. 7 K, ves o K, po pošti 4  v več.
Dr. E Volili: Odvetnilka tarifa.
Bros. K 1*8 , po pošti sU v več.
Dokolenic (gatnaš) iz usnja
|H   SUlCIlJS   Za       r0<^e' ^°8Pe >n otroke. —
Juristovskih čevljev Ameriških čevljev Otroških čevljev = Čevlji za dom
v izvrstnih ka-kakovostih po imernih cenah,
v i ajvečji izbiri
Pm i nipli« siliu Hjsi m Krajstei
. Szantner
!elenbur$o«e ulice 3 # LJubljana # ielenbnrsoue ulice 3
Ceniki zaotonf ln poštnine prosto.    Zunanja naročila točno proti povzetju.
Največja zaloga ur,
verižic, prstanov in uhanov z
briljanti itd.
Kdor hoće imeti trpežno in | dobro  idočo uro,  naj kupi
samo znamko „UNION".    3o»i 23 |
f. Čuden«
urar in trgovec v Ljubljani,
Piešemove "ULlice.
|   Cenovnik zastonj in poštnine prest.
1
POKORNEGA
PELINKOUEC
Najboljši želodčni liker sveta«
Od    zdravniških avtoritet priporočen kot ugodje, tečen in želodec jačajoč
cist! Mlini destilat.
Eksponira se na vse kraje sveta.
Odlikovao s 60 zlatimi, srebrnimi ln častnimi kolajnami.
j Dobiva se povsod.
Zastopnik za Kranjsko:
FRAN REMIC. Uublfena.
M Opombo M
Izvrsten glas našega eli-zira „Pelinkovca" dal je povoda, da naša konkurenca prodaja pod istim ali sličnim 'menom slabše   — često
zdravju škodljive — pijače.  Kadi tega pazite na
našo z zakonom zavarovano Vinjeto m zahtevajte
izrecno J?bž9-21
Pelinkovac Pokornu.
Vse ostalo naj se kot ponaredba zavrne.
Edini proizvajalec:
Kralj.DOvl.dion.lvornica likera
preje FRANJO POKORNY, Zagreb. Ustanovljeno 1862.
Za Miklavža!
CD
4 ;a
Velika izbira ~^C£
daril za Miklavža
kakor tudi raznih
predmetov za okrašenje božičnih drevesc
finega domačega in tvorniškega izdelka.
Nadalje se priporočam slav. p. n, občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. — V za logi imam različnih desertnih in čokoladnih bonbonov ter postrezam tudi s finimi desertnim! vini ln raznimi likerji.
fini ttirinjKi pelinl^cucc.
Vsak dan sveže medene, orehove in rozinove potice, sartelj, pince m drugo pecivo, v pekarni pa fin domač rien h run.
13 kavarni
usok čas črna in fina bela kaoa ter Izboren čaj.
Jak. Zalaznik
slaščičarna, bavarna in peKarlln. /. |
= Stapj trg št. 21. =
1
f
M
m
c5
s
o
•3
M
e
N V
X
m
a
4
X e a
N
e
s e
e
35 Največja in najcenejša izbergg
reklamnih
koledarjev
kot trgovska oovoletna darila.
Lepi in ceni vzorci.
Dobe se z torbico ali brez torbice z tiskano firmo.
Velika zaloga
lepih molih In uecjih jaslic
od 10 vin. napre]. Vzorce doposljem na ogled.
Se vljudno priporoča       ?-483 \b
Ivan Bonač
trgovina papirja
j*   v Ljubljani. 9£
morajo nkrbno Taro-Trti I pred t »ako neHna^o
ker ee po tej lahko vsaka tadi najmanji« rasa razvije t selo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mašilo, tako imenovano prnuko domnoe m»milo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetje in bolečine, hladi   in poupešuje
zaceljenj*.
ObjT   Krt7|i<mJI)H ■« TMh dna.
1 cela puSica 70 v, 1 /i pusice 50 v. Proti predplačilu 3 K 16 v po poŠti se pošiljajo 4 puSice, proti
predplačilu 7 K 10 puSic
poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije.
VhI deli embalaže imajo zakonito de.
■M
ponovna«*  Tnrutreno »liHinUo
8 FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
le karti ta .,|»rl ernem orlu4' t Pi-aga      1477 11
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203 Zaloge v lekarnah Avstro Ogrske
r
V Ljubljani se dobiva pri go spodih lekariih: O. Plccoll, U. Trnk6czy, M. Mardetac"' ger, J. Mayr.
i
PAT
vseli   dežela   Izpoeilu^e   1 * n a«**«-«**^«5***
IKI. 6ELBH4U5 n
lntenlr ln zapriseženi patentni posrednik na Dunaja
VIL Siebensterngasse 7, nasproti c. kr. patentnemu uradu.
U
s*
rt
¥
PT
B
P«
EMIL DOBRIM
LJUBLJANA,
Prešern- tt-^ ulic^ št poleg c. kr. glavne pošte
priporoča svojo na novo nrej^no
trg
ovinoigrac
galanterijskega blaga
parfumerii, steklenih in porcelan, reči, damskih torbe, denarnic, razglednic itd
Zaloga svetovnozranega brezovega soka za lase.
(Drales Birken-Haarwasser.) 4 SS—1
Ib^Eoje cene Trz;"bu.ja.jo pozornost.
TJ O
d
v-* o m
r8
20
Slovenski decl lepo,
nji primerno knjigo v roke 1
Ni je lepše in primernejše nego so
Palčki poljane!
Kako izborna knjiga za drobno deco je to, dokazuje najbolje okolnost, da so v kratkem času izšle poleg nemške še francoska, nizozemska in češka izdaja. Nemška kritika je to knjigo sprejela naravnost z entuzjazmom in nemška literatura ni ravno uboga na takih delih. Besedila in slike se čudovito ujemajo in spopolnjujejo, oboje je takorekoč vzeto naravnost iz naivne otroške fantazije. Da slovenski prevod ni izgubil ničesar od one čarobne moči, ki jo ima izvirnik, nam je najboljši porok ime prevajalca Otona Zupančiča, pesnika čudovitih mladinskih »Pisanic«.
Slovenska izdaja je izšla v isti razkošni rpremi kakor nemška in je tudi za isto ceno naprodaj: 3 K 60 h, po pošti 3 K 90 ta, z rekomandacijo 4 K 15 h.
Najlepši dar za Miklavža in Božič!
kdlor h Že naoraviti svoji <ieci res umetniški, ne**aljeai užitek, naj ji kapi »Palčke Poljance". »8—71
Založništvo L. SCHWENTNER 9MtT!S&SSiiu 3'
i Vožnja traja
j    dr„ g dni ^lzv^naPn,i^apoloV^Jtnos^ne
j zr\-;novejšimi leta 1905in OBzgrajemrm velir\an<^^rrj parnimi
r/ J ^    KaHprdd scaaj vehKj parnimi »d-12p00Tonami
[juojiana ]^i0d^reKe-uiitcštv.28
Odhod tz jkfbijane vsa^i ponedeieK,torek»nčetrte^j/ tednu.
■
i
Preselitev trgovine fcrnesi
Zaradi prevelike režije v moji dosedanji prodajaloici oa Dvorskem trgu št 3 sem se odloČil, <U ta lokal s 17 novembrom t. 1 V mojein dolgoletnem poslovanju mi je si. občinstvo izkazovalo toliko zaupanje, da sem se sedaj odločil, da bom vodil trgovino Se napi
opustim.
naprej in sicer od 18 novembra t. L
X?.SL H^estnezm. trg^JL št. 11 (nasproti Kollmannovi trgovini).
Vodil bom trgovino tudi v bodoče v enakem obsegu iu zaradi izdatno znižanih režijskih stroškov po enakih brezkonkurenčnih cenah iu bom cenj. občinstvu
postrezal s solidno, popolnoma novo zalogo najboljšega blaga.
Opiraje se na dosedanje zaupanje se usojam si. občinstvo opozoriti na svojo preselitev in svoje dolgoletne odjemalce prositi še nadaljnje naklonjenosti.
Priporočam se si. občinstvu tudi v novi trgovini z odličnim spoštovanjem
ERNEST SARK, sedaj na Mestnem trgu štev. 11.
38i2- 6
ladajatelj in *dfovorni >>rudnik   Rast o P astoalenijsek.
Lastnina in tisk „Narodne lukarae*.