UBJBDid«XVO Hi UKLA>VAi LJUBLJANA, PUOCOOJOTA uuc4 a — ~ _ — — —.------ It&A> ta C7NIONK fTTBBUCITA fTALIANA ft. A-, MILANO ESCLUSTVA per ta pobbticitA <9 pmuvocdcuaa UISTONE PUBBUOTA ITAL1AN A S. A-, MELAJfO. Uničevanje sovražnega letalstva v Sredozemlju Zapet 13 aravralnih letal sestreljenih, IX članov posaUK ujetih • lavni stan italijanskih Ol>oroienih sil jo objavil 22. junija naslednje 1122. vojno poročilo: Skupino štirimotornikov so včeraj napadle N en pel j, Torre Annunzinto, Salerno, fiattipaglio, Reggio Calabrijo in Messinn te» so povzročile /.natno škodo v mestnih •»rpdiščih in žrt\ »■ med prebivalstvom. v Neaplju je obrambno topništvo scMre- lilo 5 letal, 6 štirimotornikov pa so sestrelili nr-i lovci. Dve sovražni letali sta razen tega treščili na tla in *»ioer prvo pri Reggiu Cala-briji po zaslugi nemških lovcev, drugo pa ske napade na mesta, ki so daleč od operacijskih področij, zlasti pa na mesta, ki so s svojimi umetniškimi nakladi mogočno prispevala k omiki v preteklih stoletjih. Ameriški predsednik je v svojem pozivu, ki danes doni trpko, s krutim sarkazmom zahteval, naj sc ne preliva kri ncobcrožencj.'j m nedolžnega prebivalstva in naj se cmejt ofenziva z bombami m topovi n N.roso ugotovljene vojaške objekte. Angfr ja 6C je pridružila temu pozivu. Po treh letih od tega dogodka kažejo razstavi jeni dokumenti. ko!'k«> velja častna obvcLu svečanih pogodb v s\etu krvAvc in ubijajoče plutokracije. Raz-Enajst članov posadk, sestreljenih letal j stava naj bo svarilo in obtoa i. svarilo za vse. v bližini Cag-ltarija. zadeto od strela, protiletalskih baterij. je bilo ujetih. Zaradi letaJskih napadov, navedenih v današnjem poročilu, so bile d«»slej ugotovljene našle-lnje izgube: v Neaplju 10 mrtvih in 72 ranjenih, v Torre Annunziati 1 mrtev in 8 ranjenih, v Salernu 14 m rt v in in 45 ranjenih in v Battipigrliji 15 mrtvih in 70 ranjenih. Ni še ugotovljeno število žrtev v Reggiu Calabriji Ln Messini. Poslanstvo, tiska v novem redu Drugi kongres Zveza itarisc&mh združenj n&vin^rjev držav trojnega pakta Dunaj, 23. junija, s. Ob udeležbi nad 4O0 kongres isto v, zastopajoč h narod^ Osi in nekatere nevtralne države, je bil včeraj otvor jen v cei emoni jalni dvorani bivše cesarjeve palače drugI mednarodni kongres novinarjev, katerega je priredila zveza novinarskih car a zločincev, ki so naredili iz vejne dejana v- - vanja in terorizma. So-\ra/nik je postavil v isto vrsto italijanska in nermka nu>:a '■ d ctolnice v Kolnu do svetišč v Ni"-"b-.-.u in Hamburju, do Genove, kraljice Srce' m!j* in dedinje tisočletnega rodu voj-eako\ n povni rslcib razisKOvatcev, od Beethovnove hiše do Garibahfijevegi £rcba. <>d poren.sk h mest, ki so ponos genija ncm:kc tehnike do savoj>kcqa Turina. industrijskega Milana. Neaplja. Rilerma in Cagharija zibelke velikodušnih in železnih ljudi. To dokazuje, da je sovražnik v svoji živinski namer' sklenil uničiti dva velika čnitclja, na katerih sloni bodočnost *n moč Kvropc in ki sta \odila člo= vesTvo T.a \>eh področjih. Uničiti hoče roman- stvo in germanstvol Prav zaradi tega je danes in bo v bodočnosti neločljiva zveza med obema narodoma in obema revolucijama. Toda zla namera Angl -AmenčanOv, ki so pe.stali i tekmovalci boijševiškifa krvnikov, se je zrušila spričo nckrctljiveca odpora. Iz porušen h koč. cerkev, zavetišč in reučenih mest. sc jc dvignil tako v Nemčiji kakor v Italiji cn sam krik. neizpn«no sovrašt\o» proti zatiralcu, žilava volja do zmage za vs&ko ceno. V tem prizadetem prebivalstvu sc je vnela zavest o tem kar do« movina cd njega zahteva. Zla usoda ne stre duš, temveč jih izpodbudi, da vse tve^afo za obrambo- \«cga tt%sa. kar je stc'etjc horhe in krvi ter mučeništva storilo velikega v Italiji, ki se bo pud v. dstvom Duceja borila do zma<. S ž:vahncm odo-hravanju prebral brzojavko fašističnega m:n:stra za ljudsko kulturo Kksc. Pc^vcreiiija. Voditeljica finskih organizacij j.i Ltru&konen je obzirno govorila o junak; borbi Finske proti beljševiz* mu. direktor inozemskega tiska v nnmmakena propagandnem minsrrstvu pa je očrtal krepak prispevek Kumiin.jc ki se je pred dvema letoma pridružil.; silam Qsi v borbi proti boljšo vi.;kcmu nanacLiIeu. Tesna povezanost Italije m M^sSs.^s^e ttidi na kulturnem peds^nejsi Bnditnpofita, 22. jun. s. Madžarski rsk posveča ob priliki navzočnosti italijanskega nvnistra za narodr.o vzg-ojo Bigglnijrt številne članke kulturnim odnosom med Italijo in Madžarsko. Prve stran; Patov »o v celoti posvečene poročilom o svečani otvoritvi novega sedeža ital.'jans'kega kulturnega zaveda za Madžarsko. Ta novi sedež, piše Pester Lloyd«. je v vojni simbol bolj-^egn in pravičnega evropskega reda. zaradi katerega se Italija *n Madžarska borita druga cb drugi z isto vero. Zastopnik fa- šistične vlade je bi povsod med prebivalstvom BuđimpeSte sprejet s simpatijami. Minister B gg ni je položil venec na spomenik madžarskih junakov ter si je ogledal skupno z min strom De Ciccom lazsta-vo itaJijanskil] umetnikov pod orožjem Predsednik ministrskega sveta Kallav j3 sprejel fr.š;.7tičneg-a min stra za narodno vzgojo in generalnoga direktorja Italija-rov v inozemstvu, katera je spremljal m1-nister AnfusD. Z njima oc je prisrčno raz-govarjal. Tajnik Stranke sprejel pffhablfene oficirje Rim, 22. jun. s. Tajnik Stranke je ob navzočnosti nekaterih inšpektoric ženskih farjev sprejel 60 oficirjev, pohabljencev in odhkovan-ce\, ki so se vrnili i/ vojn in ki tvorijo zbor oficirjev, ki obiskujejo ranjene in pohabljene borce v bolnicah. Hrabrim tovarišem k* jih je predstavil predsedn;k narodnega združenja pohabljencev Carlo del Croix. je tajnik Stranke goreče nagovoril in jim očrta! smotre duhovne in podporne akcije, ki naj jo opravljajo do tovarišev, ki so se vrnili s front v civilno življenje potem, ko so prelili lastno kri za domovino. Ljubezen in zahvala vsega italjam skega naroda naj jih izpodbuja in dviga. Krvni delež športnikov Rim. 22. jun. s. Italijanski narodni olimpijski odbor poroča: V poročilu predsednika o junaškem in krvnem deležu italijanskih športnikov, ki bo očrtan v publikaciji, katera bo v kratkem :zšla, stoje v ospredju naslednji statist;čm podatki: padlih 662, odlikovanih za vojaško hrabrost 466. odlikovanih z zlato kolajno 52, cd teh 45 po smrti, 7 pa ž vih. odlikovanih s srebrno kolajno 209. od teh 100 po smrti in 109 ž'vih. Odlikoval jh z bronasto kolajno 110. od teh 37 po smrti in 73 živih. Odlikovanih z vojnim križem 95. od teh 22 po smrti in 73 živih. Ta junaški album. k< obsega samo podatke do 10. junija 1943 XXI, je nujno nepopoln ne samo zaradi tega. ker so Se v teku podeljevanja tud; najvišjih odHkovanj za vojaško hrabrost in ugotavljanja slavnih padlih, temveč tudi zaradi tega. ker za mnoge ni mogoče ugotoviti, kakš-a je njih usoda, pa je znano, da sn o 1: športniki. Poslovilna avdljenca Kr. poslanika v Ssfiji s.,lija, 23. junija, s. Včeraj je kralj Boris sprejel v poslovilni avdijenci in se z njimi dolgo in prisrčno razgovarjal Eksc. grofa Magistratija, Kraljevega ministra Italije, ki je, kakor znano, premeščen v Bein. Ob tej priliki je vladar blagovolil odlikovati Eksc. Magistratija z velikim trakom reda Sv. Aleksandra, ki je najvišje bolgarsko odlikovanje. Rumucjja dve leti v vojni Bukarešta, 21. jun. s. Drugo obletnico vstopa Rumunije v vojno bodo proslavili jutr: v vsej državi z verskimi obredi M padle v vojni. V Bukarešti bo otverjena razstava »Rumunia in vojna« Ođgođifev predsedniških volitev v Argentini Buenos Aires, 19. jun. s. Predsednik argentinske republike general Ramirez je izdal odlok, ki odgaja vse shode v zvezi z predsedniškimi volitvami, ki bi morale biti 5. septembra t. 1. Z drugim odlokom je odpravil začasnost ustavnih ukrepov sedanje vlade Cripps v svojih vodah Bera. 23. jun. s. Iz Londona poročajo, da je minister za letalsko proizvodnjo Cripps kot bivši veleposlanik v Moskvi v Londonu proslavil z govorom obletnico anglosovjet-skega zavezništva. Priznal je. da .lada še nezaupanje med angleškim prebi val stvom do Sovjetske zveze. Angleški listi omenjajo težkoče v vojni proizvodnji in zahtevajo, naj angleška diplomacija glede tega in-tervenira Krvavi nemiri stavku jačih v Forde vi h tve micah Buenos Aiw*f*, 22 junija, s. Newyorški radio je objavil, da je morala vlada v Michiganu proglasiti obseano stanje v De-troitu. kjer je nastalo, kakor je znano, veliko vznemirjenje med stavkuječimi delavci v Fordovih tovarnah. Newyorški radio jie obrazložil ukrep z dejstvom, da je prišlo že do krvavih spopadov, v katerih je bilo 23 eseb ubitih, nad* 700 pa ranjenih. Roosevelt je ukazal vojnemu ministru Stamsonu, naj takoj pošlje v to mesto čete Krajevne borbe na vzhodu Samo manjše krajevno bojno delovanje — 39 sovra letal sestreljenih na zapadu Iz Hitlerjev«^«, -lavm-^i stana, 22. jun. Vrhovno pevcijnaštvo nemške vojske je ob- javilo danes naslednje poročalo: >a vzhodni fronti Je bilo >amo manjše krajevno bojno delovanje. Nad Rih:škim polotokom Je bil z bombami potopljen obalni prevozni parnik. Nočni napad močnih oddelkov nemških bojnih letal Je bil naperjen proti sovjetski oborožitveni tovarni ob Voljri- Medtem. ko ho včeraj podnevi posamezna letala prileti la nad nemško ozemlje, je močan oddelek anglesk b bombnikov preteklo not- napadel zapadno nemSko ozemlje in je posebno v stanovanjskih predelih mesta Crcfelda nastala zaradi odvrženih rušilnih in zaž'galnih lK>nib velika škoda,. Poleg številnih hišnih blokov sta bili razdejani tudi dve bolnišnici. Prebivalstvo je imelo fzfrube. Doslej je iijrotovljena sestrelitev 39 večmotornih bombnikov. Letalstvo je bombardiralo v noči mi 22 junija posamezne eilje na. poilroejn Londona In ob angleški južni ol>al: Zašeitne enote vojne mornariee so sestrelile pred nizozemsko obalo iz oddelki ang-lfškib lovcev 3 lomia. Pri že jfcvljenem nočnem n: vpadu nemških bojnih lrtal na hiko v Bizerti v noei na 21. jmitja je bilo z bombami poškm'. vanih 6 vciik-h trfrovskrh ladij in S enoti vojne memariee. Finsko vojno poreeilo Helsinki. 22. jim. s. Finsko vojno poročilo javlja o živahnem borbenem udejstvo-vanju na fronti Aunuškc ožine. V zapadnem odseku te fronte, so finske čete uničile 26 sovražnih utrdbie. V srednjem od- seku fronte je finska patrulja rušilcev pognala v zrak dve kazenati in eno utrdbico in eno zaklonišče čet s posadkami. V vhodnem odseku fronte so finske čete odbile napad savjetske stotnije. Z ostalih front ne poročajo o pomembnih dogodkih. Uničevanje s^vfet&ke industrije Berlin. 22. jun. s. V dcpclnilo danažnje-2fa poročila nemšk h oboroženih sil se do~ zneva. da je napad nomškog-a letalstva v pretekli noči na sovjetske tovarne ob Volgi cdličio uspel navzlic živahnemu ognju sovražnega prot; letalskega topn'štva in navzlic nočnim lovcem ter zasčiiti z zapornimi baloni. Nekaj minut po eksplodiran j u prvih bomb velikega kalibra so nastali v chiektih veliki požari. Eno izmed nemšk;h leta!, ki so se udeležila te akcije, se ni vrnilo na oporišče. Doznava se nadalje, da so nemška izvid- r.iška letala ugotovila na področju Jarosla- va, ki je bilo predvčerajšnjim bombardirano, Icakšen uspeh je imela akcija, štiri velike tovarne in dve skupini industrijskih naprav so bile popolnoma uničene, sosednje naprave pa je požar hudo poškodoval. 44 angleških bombnikov sestreljenih pri enetn napadu Berlin, 22. jun. s. Po novih poročilih, ki so danes pri-pela nemškim poveljništvom. bloško letalstvo med nočnim napadom na ozemlje zapadne Nermiie izgubilo 44 večmotornih bombnikov, kar so priznala tudi angleška poročila. V Z4 urah uničenih 71 sovražnih letal Berlin, 22. jun. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemški lovci in protiletalska obrambo danes zjutraj sestrelili med poizkusom sovražnega napada na Nemčijo in Nizozemsko 27 večmotornih letal. Če dodamo k tem izgubam že objavljeno iz- erubo 44 letal, ki so bila sestreljena med terorističnim napadom na stanovanjske okraje v Krefeldu sledi, da so Angloame-ričani izgubili v mani kot 24 urah nad nemškim ozemljem 71 letal. Nemški narod preveva neupogljiva volja Berlbi, 22. jun. s. Včeraj in danes so 5« v Berlinu Sestali predstojniki nemsMh pro-rm^andnui uradov. Ob tej priliki so poro Oail o raznih aktualnih vprašanjih poliUC- nega in vojaškega, značaja zastopniki narodno socialistične srtranke. <»boix>ženih sil in države. Državni svetnik Sehieber. sef urala, za vojne dobave ter šef rmnistrstva za oboroževanje in strelivo, je govoril o razvoju narodnega. dela. V nemški vojni industriji. Maršal Milch je na široko, očrtal letalsko vojno. Zborovanje se je zaiključilo z govorom propagancinega mini.^ra dr. Gobbelsa, ki je govoril o vprašanjih, katera so nastala po letalski vojni ter je očrtal pomožne in odporne mere za prebivalstvo zapadne in severno-zapadne Nemčije, ki je posebno prizadeto zaradi sovražnega letališkega terorja. Omenjajoč svoje nedavno potovanaje po teh področjih, je minister izjavil, da je morala prebivalstva v zapadni Nemčiji odlična in da je ves nemški narod odločen obvladati sovražnikovo zlohotnoet in preprečiti njegove utvare. Nemški narod je d nes skupina, ki jo preveva neupogljiva volja. Njegova volja in njegov pogum sta združena z genijaJnostjo voditeljev, enim izmed glavnih činlteljev za doaego neizbežne zmage. v Iranu Pckrct, ki je naperjen proti angloameričkim zatiralcem, se naglo širi Ankara, 22. junija, s. Čete z Nadirom Quašquajem so se uprle v Iranu. Upor je naperjen proti Angležem. Uporniki so napadli in pctolkli policijo, ki je stražila petrolejska področja in ceste, po katerih gredo oskibovalne kolčne proti Rusiji. Na-pafali so nekaj večjih vlakov; potem ko so pobili spremstvo, so se uporniki polastili živeža, orožja in streliva. Uporne čete, katerim so se pridružile številne tolpe ci- vilistov, skušajo razširiti nemire tudi na severne pokrajine, ogrožajoč s tem zvezo med Perzijskim zalivom in sovjetskimi mejami. Po krvavih borbah so zasedle mesto Firuzatas in druge kraje. Teheranska vlada je na ukaz Anglosasov poslala proti upornikom 5 kolon pod poveljništvom generala šaha Baktoja. Ena izmed teh kolon, ki je padla v zasedo, je bila potolčena in razpršena. Dve čungkinški armadi uničeni Poročilo štaba japonskega ekspedicijskega zbora na Kitajskem Nanking, 22. jun. s. Tiskovni odsek štaba japonskega ekspedicijskega zbora na Kitajskem je objavil, da so Japonci dejansko uničili dve čungkinški armadi med sedanjo veliko ofenzivo, japonske čete pa tudi zaključujejo operacije v odseku Ho-peja južno od reke Jangce. Poročilo nadalje poudarja, da je imel sovražnik od L do 10. junija 9.417 mrtvih in da je bilo zajetih 488 sovražnikov. Zajeti vojni plen obsega 25 topov, 8i težkih in lahkih strojnic in nad 1.000 pušk. V vojnih operacijah je padlo od pričetka te vojne 45.000 sovražnikov, ujetih pa je bilo 6.411. Protiletalske baterije so sestrelile 14 sovražnih letal, zajetih je bilo 16.000 ton brodovja, kakor tudi 115 topov. 552 težkih in lahkih strojnic in 6.000 pušk. Hud potres v Turčiji Nad 7oxro ranjenih — Število smrtnih žrtev Se ljeno — Veliko razdejanje ni ugotov* Ankara, 22. junija, s. Po nadalnjih vesteh glede potresa v nekaterih turških področjih se doznava, da znaša število ranjenih 7000. Mrtvih še ni bilo mogoče prešteti. Iz področja Adapazarija so ranjence prepeljali v Izmit in jih spravili v bolnice in šole. Kakor vedno po velikih potresnih sunkih, so tudi to noč divjale nevihte, ki so še poslabšale položaj prizadetih. Doznava se nadalje, da so občutili lahke potresne sunke skoraj v vsej Anatoliji. Zelo hudo škodo so utrpeli tudi kraji Keyde Hendek in Arifije. Koliko žrtev je bilo v teh krajih, se še ne ve. Tudi v Ankari. S mirni in Boru so čutili mečne potresne sunke. Telefonske zveze med Carigradom in prizadetimi kraji so še vedno prekinje-nje. Opozovalnica v Carigradu je objavila, da je bil potres mnogo jačji. kakor potres, ki je pred tremi leti porušil mesto Elsindžan. Carigrad*. 22. junija, s. Po zadnjih vesteh, ki so prišle iz krajev kjer je bil potres, naj bi doslej našteli 1304 mrtve. Mnoga trupla so se pod ruševinami. Sofija, 22. junija, s. Minister Pomebov je danes obiskal turškega ministra in mu izrazil sožalje kralja Borisa ob žrtvah potresa v Turčiji. Razširjenje zakonov na Karpatsko Rumunijo Bukarešta, 22. junija, s. Ob drugi obletnici vstopa Rumunije v vojno je bil razširjen civilni zakonik in trgovinski zakonik za Karpatsko Rumunijo. Statut Odesa, 22. iun. s. I>ekret, ki ga'je podpisal maršal Antonescu o novem statutu Transnistrije, je vzbudil navdušene manifestacije veselja jn hvaležnosti med prebivalstvom. V Odesi se je prebivalstvo zbralo pred vladno palačo v zahvalni manifestaciji, ki je dolgo trajala. Z novim statutom je Rumunija izbrisala vsa znamenja boljše v-ške oblasti na tem področju G:3v;: 3 pozornost i« društvo tudi lasi posvečala svcjega glasila „Glasttika Muzejskega Ljubljana. 23. junija. Snoči proti večeru je bi! v čitalniikih prostor h Narodnega muzeja letošnji občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo. Predsednik rektor dr. Milko K. o s je pozdravil navzočno članstvo in zastopnike. Med tem je bil kot zastopnik IV pn.svetnesa oddelka Viscfcega komisariata nsp. Siho Kranjc in kot zastopnik Pnrodoslovnega društva njesov predsednik ptef. dr. Konr Pred prehodom na dnevni red se je cbčni zbor spomni! vseh lani umrlih članov Med nj'mi sta tud' dva častna člana: prof. Pauhn in prof. Ferdinand Seidl. Prof Pauhn ie bil izvoljen za ćastneqi člana že kta 1911, profesor Seidl pa leti 1915 Oba sta bila počaščena s častnim članstvom ker sta si pridobila velike zasluge na znanstvenem področju ti mi raz* iskakanju ?!ovcnske zemlic V društvenem pla-&':!u "=0 bile probčene mnoge njun:b važnih razprav Lani so umrl' rad : prof dr Gregor Krek ki s? je vedno zanvnnl za društveno def.. vanje, profesor glasbe Josip Kamnikar v Osjeku, finančni vilfi svetnik Pcrpar in ;nž Anton Klinar. Zborovaid so počastili njihov jponrn <\> :e n kratkim molkom Društvo i-j l.ni delo\alo po smernicah pravil i- imelo lrr>e uspehe Predvsem je Šlo cdboru /a vzdrževanje kontinuitete, da bo moor.čc po vpjni obnoviti delovarrc v vsem prejšnjem obsegu. Xadalje\nlo je z izdajanjem svoieda glasila Glasnika Muzejskega društva, za kar gre zahvala vsem podpornikom, med katerimi ie na prvem mestu Visoki ktvmisariat. ki je naklonil 11.000 Br Zahval velja tudi vsem zvestim Slanom, časop;sju in ravnatelju Nar ;ga muzeja, ki je dal dru:tvu *edno na razn^lano prostore za sestanke in seje. Ker :a izvoljeni tajnik odsoten, so &i njegovo so se kosci kenec prejšnjega tedna vztrajno ozirali v nebo, kdaj se bo zjasnilo. Krim se je pa skrival za oblaki in ni hotel uslišati prosečih pogledov. Nekateri so hoteli v nestrpnosti doseči prednost. Lotili 90 se košnje, čim je za nekarj ur posijalo solne e. Mokro seno so morali spraviti v kopice in je tam čakalo, dokler ni v soboto posijalo solne e. V soboto so že na vse zgedaj zjutraj zapele kose. V Mestni log, na Barje in drugam je odšlo na delo mnogo koscev, že v soboto so pokosili mnogo travnikov, posebno tam, kjer je prišel na. pomoč ko silni stroj. Trava je letos precej redka. Ponekod zaradi slabe rasti, drugod, to je na travnikih, ki so bliže mesta, pa ker so na njih gospodarili nepoklicani kosci že davno, preden se je začela košnja- Sedaj se vsako jutro pomikajo na Barje in v Mestni log dolgi vozovi. Večinoma sta zvezana dva skupaj, včasih pa je zadaj privezan še kosilni stroj. Zvečer se vozovi vračajo zvrhano nad oženi 3 senom. Snoči in predsnočnjim se je vrstil na Ižanski cesti voz za vozom. Podobno po Cesti na loko, koder vozijo seno s travnikov na Rakovi jelši in z Barja, kolikor ga je tost ran Ljubljanice. Kje vozijo seno domov skozi mesto, je mogoče ugotoviti, ne da bi videli vozove. Ceste so že sedaj zelo nastlane s senom, ki odpada med vožnjo z vozov. Na cesti ne leži dolgo, ker ga brž poberejo rejci kuncev, ki so jim tudi taki prispevki za njihove zimske zaloge dobrodošli. Mnogo se raztresa sena tudi zato, ker ga nekateri, ki Imajo travnike dostopne ne-poklicanim rokam, spravljajo domov, čim 1 je vsaj malo uvelo. Delo jih lovi in tako so j vozovi bolj slaho naloženi. Toda ponekod . res ni druge rešitve. Z nekaterih travni-- kov so brezvestni tatovi odnesli cele kopice J krme. Športni pregled "^'veatMKiium ■iiiMwwwo—■■iiimi imun I Ljubljana—Hermes—kombinirano moštvo Jutri ob 18. se bo začela na igrišču SK Ljubljane prijateljska tekma med enajsto-ricama, sestavljenima iz igralcev najbolj-j ših ljubljanskih klubov. V prvi bodo na-I stopili igralci Hermesa in Ljubljane, v drugi pa- igralci, ki so ojačili ljubljanske klube šele nedavno in so prej nastopali v drugih klubih bivše dravske banovine, predvsem v ISSK Mariboru, Železničarju in Rapidu. Predtekmo bosta igrali rezervi Marsa in Hermesa in sicer za prvenstvene točke. Začela se bo ob 16.30. Glavna tekma bo nedvomno zanimiva, ker bo skoro medmestna tekma. Sicer ljubljanski prijatelji nogometa vse v kombiniranem moštvu nastopajoče igralce že dobro poznajo, ker pa bodo prvič nastopili skupno, bo njihov nastop privlačen. Enaj-storica bo dovolj močna, da bo krepko zaposlila moštvo, sestavljeno iz igralcev Hermesa in Ljubljane. Ker bo odigrana v večernih urah, ko sonce že ni več tako močno, smemo pričakovati, da bodo zaigrali nastopajoči po svojih najboljših močeh. Večerna ura je primerna tudi za gledalce. Kdor bo šel v popoldanskih urah v kopališče, bo ob 18. še vedno lahko posetil tekmo. Vabimo prijatelje našega nogometa, da se tekme udeleže v čim večjem številu. Tekma ima namreč dobro delni smoter. Del dobička bo poklonjen slepcem, de! Pa igralcem iz kombiniranega moštva, ki so v težavnem položaju. Mladinski turnir SK Marsa SK Mars bo priredil v nedeljo 27. t. m. mladinski pokalni turnir po točkah. Udeleži se ga lahko neomejeno število moštev. Vse tekme bodo v nedeljo na igrišču Malo jezikovne paše t»Je začenjal stavke s pomožnim glagolom ali z veznikom. In si je domišljal, da je odkr'1 zadnjo skrivnost lepe slovenščine. Jeli ? — Dali ste opazili ? — Je dejal... Je bilo tako. — Je ta gespa zdrava? — Si bil tam? — Je tako? — Je govoril in delal vedno drugače. — Je srečal prijatelja. Je prijatelj dejal: Se imaš kako? Je zdrava žena? Jo s'n kaj pisal? Se je hčerka res prehladila? Je brat zadovoljen. — Je ves vdrt kakor votel. Je višji od človeka.« In — človeku se upira, da bi še nabiral podobne primere spakljivega pisanja. Baje je tudi v takšnem jeziku, svojstven čar, vendar še nismo tako očarani, da bi vsi začeli postavljati stavke na glavo. Srečni se pa tu U ne čutimo tako zelo, ko čitamo takšne umetnine, da bi nas ne obhajale slabosti. Kljub temu ne moremo prezreti novega jezikovnega sloga, ki se uvelja-dja vedno bolj tudi v našem leposlovju, da se lahko upravičeno bojimo že za lepo besedo — leposlovje, da se ne sprevrže v grdo-slovje. V spodobni slovenščini so se doslej začenjala vprašanja z »ali«: Ali si ga videl? Ali pojdeš? Ali je zdrava? Ali je kaj pisal? — Včasih so pa tudi pisali: Dali ga poar-aš? Dali bo lepo vreme? Dali je bil on? Jeli" Vse to je lepo slovansko, če že ni slovensko. Ko pa čitamo stavke, ki «?e začenjajo kakor po popravilu s pomožnim glagolom, z besdicami, povezanimi sicer z drugimi besedami kje sredi stavka, nam za-zvene v ušesih zelo podobne besede, ki pa najbrž niso slovenke: >es jst« »das iste. »Ist der Mensch noch da?«, >es war«, ,es sei«... Vzemite v roke spise našega najboljšega humorista — Mdčinskega! V njih boste naleteli na stavke, ki se tako smešno začenjajo »je«. Umetnost je (kdo drug bi zapisal: Je umetnost...) če zna humorist prilagoditi tudi jezik vsemu značaju svoje stvaritve, da so že stavki sami na sebi smešni. Da, umetnost. Ali pa verjamete, da je umetnost tudi, če kdo posnema humorista — sicer nevede in nehote — v svojem jokavem pisanju? Ne večja umetnost bi bila, če bi napisal nekaj stavkov v vzorni slovenščini kakor dolgo knjhjo. Precej knjig je že izšlo, ki so pravi »cretoberic jezikovnih nesreč. Včasih se kdo spotakne nad >pasoc; morda upravičeno in ne bomo se zagovarjali. Lahko bi pa rekli, da je včasih teze napisati kramljanje v preprostem jeziku kakor učeno razpravo v znanstvenem slogu. Kar je »dovoljeno« v >znanstvenem« jeziku, je v »navadni« slovenščini največji greh. V razpravah »nahajamo« izraze — prav ta nesrečni »nahajamo« — ki so bili obsojeni že ob svojem rojstvu kot nezakonski in ki jih obsojajo še vedno učeni pisci sami, kar jim ne brani, da bi Jih sami ne uporabljali- Najbrž smo ze vsi tako zastrupljeni z jezikovo žlobudro novejšega časa, da se jezikovni čut ne oglaša niti pri tistih, ki ga poklicno goje. Jezik se dandanes »osamosvaja« ne le nad slovnico in besednjake, temveč noče več biti vezan tudi na dobre navade, ne vklenjen v zakone blagoglasja in ne poslušno orodje jasnih misli ter čistih pojmov. Vsako jezikovno nerodnost dandanes lahko upravičiš s »slogom«, češ, v tem je skrivnost lepega, sloga, »notranjega ritma«, kar ve in odkriva le umetnik; ali pa zagovarjaš nerodno in krivo izražanje: »Se je že splošno uvedlo! Po novem se piše tako!« — »Po novem« je pa vse, seveda, kar kdor koli napiše, četudi je tako napisal, ker pač n{ vedel, kako je treba pisati slovensko. Tako lahko tudi Tlanes nekaj napišem, česar se bom jutri že kesal, a pojutrišnjem me bodo posnemali nešteti in bodo sveto prepričani, da se prše »po novem« tako in da drugače sploh ne smeš pisati. Kaj takšnega ae lahko pripeti tudi učenjaku — ki je tudi človek — da začne še sam uporabljati spakljive izraze, ki jih je nekdaj obsojal. Ko razvada postane navada, jo začnemo spoštovati. Grajati je ne smeš več, če nočeš tvegati, da bodo planili po tebi vsi; nič nima na svetu bolj vnetih zagovornikov kakor razvade in napake. V jezikovnih zadevah pa ni mogoče tako preprosto imenovati vsega, kar moti uho, jezikovni in lepotni čut, kot napako; kar pa ne velja kot napaka, je baje dovoljeno. Tako torej ni napaka tudi kakršen koli besedni vrstni red. Včasih je tudi slovenščina kakor nemščina potiskala glagol na konec stavka. Zdaj pišemo malo drugače aH vsaj nekaj časa smo pisali, kajti zdaj bo kmalu pisal slehernik kakor se mu bo zdelo. Danes smo mimogrede opozorili kako je začel načelovati stavkom pomožni glagol; ta besedni red je proti vsem dobrim navadam dosedanjega pisanja, vendar ne smemo govoriti o napaki. Značilno je kako se to >novo pisanje« uveljavlja —'»neopazno«; nekateri pisci pišejo v isti sapi tako in po starem, če bomo zagovarjali dosedanji beseani red, nas bodo obsojali kot staro kop itneže, a pripravljeni so seveda dostojanstveno posvariti vsakogar, češ da sploh ne pozna dosedanje književne slo-venčine, če bi se zavzeli za uvrstitev pomožnega glagola na čelu stavkov. Zato se naj izognemo pripomb; le radovati «e moramo tako bohotnega razvoja našega pt-semstva in pisunstva. Veseliti nas mora še posebej, da je pašnik tako velik in pisan; da je tekšna izbira na njem za vse, k: obletavajo jezikovne zadeve; da je dovolj paše za vse ljubitelje poljudnega jezikoslovja (baje jih ni malo in sleherni bi želel kaj povedati v svojem posebnem predalčku v dnevniku). Tako vsi polnimo zakladnico materinščine kakor pač kdor more; če ni klenega zrnja, kđne v zakladnico prav tako lahko prgišče plev. Jezik baje vse prenese. Marsa za Kolinsko tovarno z začetkom ob 9. dopoldne. Tvrdka ^spectrum« je darovala za zmagovalca tega turnirja pokal, drug pokai pa je daroval prireditelj. Ce ?e bo turnirja udeležilo več kako štiri moštev, bo tretje-plasirani dobil lično plaketo. Nastopiti sme izključno miadina do starosti 14 let. Vsi klubi, ki bod.) sodelovali na gornjem mladinskem Doka'nem turu a. naj pošljejo svoje delegate v petek 25 t. m. ob 17. V prostore nogometne zveze. Tam bo opravljeno žrebanje in se bodo eventualno napravile potrebne spremembe propo-zicij. SK Mars. Švedska — Švica 1:0 (1:0) Mednarodna nogometna tekma, švedska-Svica je bila odigTana v nedeljo v Stock-holniu pred 15.000 gledalci. V prvem razdobju tekme so Švedi zelo prevladovali. Že v 2. minuti so zabili zmagonosni zgodltek. švicarski vratar IkiV.abio ^ainiho: govora strela ni mogel ubraniti V drugem polčasu so prešli Švicarji v napad, domača obramba pa je vzdržala vse njihove nalete. Zmaga Švedske je vsekakor zaslužena. — SK 2abjak. v četrtek ?4. Junija t. L igra ob 10. uri dopoldne prvo in rezervno moštvo med seboj trening tekmo na igrišču Hermesa. Istotam igrajo juniorji z ju-niorji Hermesa (mladinro ob 9. uri trening tekmo. V petek 25, junija bo ob 19.30 obvezen sestanek prvega moštva in rezefVe V klubski sobi. Zaradi nedeljskih tekem M vabijo vsi dn so ga sigurno udeleže. Ovsen i k. Z-»de! in drugi sigurno, — Tekme na Dunaja. Binkoštni prazniki so prinesli naslednje izide: WAC - Wa-cker 3:1, VViener Spcrtklub - Rapid 5:4, Austria - Floridsdorfer AC 3:1, Flnrids-dorfer AC - FC Vvien 6:4, \VAC - VViener Sport kl u h 4:4. — Medmestna nogometna tekma Amrs-burg - Miinchen se je končala z malo pričakoval.o zmago Augsburga .'>:1 (2:0). Tekma je bila v Augsburgu. i k o l i: n \ k Danes: Sre'.a, 23. junija: Agripina, Edel-truda, Ebeihard. Jutri; četrtek, 21. junij?: Sv. Rešnje telo, Janez Krstnik. D AM Aš.N J L PRIREDITVE Kino Matica: Nocoj nič novega. Na praznik matineja ob 10.30. Kino Union: Nestanovitno srce. Kino Slog^a: Dobljena igra. Kino Moste: Prva ž. na. prireditve na praznik Kinematografi nespreman ji no. U E Z t) K N L L. Hi K A H S E Danes; Dr. Kmet, Blehveisova cesti 4.1; Ti-nkoczv ded.. Mestni tnr 4; TJstar, Se-' lenburgova ulica 7. Jutri: Ur. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9: Ramor, Miklošičeva cesta 20; Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Praznično dežurno zdravniško službo bo opravljal od srede od 20. do petita do 8. zjutraj mestni zdravnik dr, Ivan Logar, Cesta 29. oktobra 7. Spotlfila sfafearska — Morilce Konrad VViltschnig usmrćen. V Budini je umoril 4. maja 2ti-letni Konrad Vviltschnig, doma iz okolice Dornave, Alojzija Zimmermana in njegovo hčerko Marijo Kovačič. Morilca so takoj izsledili in aretirali. Pred sodiščem v Mariboru je piznal. da se je hotel polastiti večje vsote denarja. Razmere pri Kovačevih je dobro poznal, ker je bil večkrat pri njih. Ze lani v novembru je vlomil v Kovačičevo stanovanje te odnesel več oblek in 448 mark. Ker po umoru ni našel v hiši denarja, je pobral nekaj obieke in živil. Obsojen je bil na smrt in takoj usmrčen. — Razstava dragocenih starih ur. Po razstavi zgodovinskih celjskih mestnih slik je priredila celjska Ljudska knjižnica zanimivo razstavo starih ur. Razstavljene so mojstrovine umetnostne obrti iz časov pred 100 do 200 leti. — Novi grobovi. V Mariboru je umrla vpokojenka Josipina Fras, stara 62 let. Na Pobrežju sta u mila vpokojenec Josip Dro-fenik, star 67 let in delavčeva žena Alojzija Kaiser, roj. Koch. stara 24 let. V Rečici ob Saviinji jc umrla gostilničarka Antonija Steblovnik, roj. Pirtošck, stara 80 let. V, Poljčanah je umrla zaeebnica Josipina Golob, stara 58 let. v Ljubečnem pri Celju pa bivša gostilničarka Ana Ropan roj. Pla-ninšek. — Učitelji so zborovali, v Slov. Bistrici so zborovali v sredo 16. t. m. učitelji slovenj bistriškega šolskega okrožja. Najprej so zborovalci pi iscsLvovali vzo.nemu pculcu o političnih dogodkih, ki ga je vodil nad« učitelj VVohnsiedel, potem je pa predaval šolski ravnatelj Koibel iz Konjic o zbiranju zdravilnih zelišč, šolski ravnatelj Gebhart je predaval o svetovnem nazornem pouku. Sledilo je poročilo šol. svetnika Schnellerja o šolstvu v šolskem okraju M libor — jug. Po skupnem obelu so si zborovalci ogledali novo ljudsko šolo. Iz pofcrsfane Tricste — Nezgode. Na postaji v Aurisini se je pripetila v nedeljo manjša nesreča. Pre-mikač Enrico Blarison. star 19 let, iz Co-ber d'Orta (Udine), je padel pod premikajoči se vagon. Dobil je poškodbe po vsem telesu. Prepeljali so ga v bolnišnico v Triestu. — Zborovanje zveze trgovskih nameščencev, v petek je v Triestu zboroval odbor zveze trgovinskih nameščencev, ki je obširno razpravljal o perečih strokovnih zadevah in delu zveze. Referate o posameznih vprašanjih so podali sindikalni tajniki razprav pa so se udeležili vsi navzoči. — Julijska vojna razstava. V soboto se je končala julijska vojna razstava v Triestu. ki je dosegla velik uspeh. Številne razstavljene slike so' bile odkupljene. V celoti je razstavo obiskalo v 35 dneh 15 tisoč obiskovalcev. — Križec za vojaško hrabrost. Triest-skj župan je spreje lKatarino Uckarjevo. Izročil ji je v imenu vrhovnega poveljstva Oboroženih sil križec za vojaško hrabrost, ki je bil z njim odlikovan njen sin Bruno Uckar. sedaj v ujetništvu. — Zvezni tajnik v Redipuglii. V torek, 15. t. m., je obiskal Redipuglio Zvezni tajnik v družbi večjega števila skvadristov. Počastil je spomin padlih ob obletnici bitke na Piavi. V Redipuglii je pokopanih 60.000 trupel neznanih vojakov. f Sfev. 141 »S L" O VE NS K T JCAROD«. »^ *3. Junija «?tt-XXT. Stran 3 Ljubljana v akvarelu je vzbudila živo pozornost Sprehod po mestu v zaprtem prostoru in kratek rszTiTvcr s slikarjem Brunom Vavpotičem Ljubljana. 23. junija. Četrta zaporedna razstava akvarelov je dosegla vsestranski uspeh. Se pred dobrim mesecem so domači ljubitelji upodabljajoče umetnosti z neprikritim omalovaže-njem gledah akvarelne slike, češ, da so to »šolska* dela, brez trajne vrednosti in sploh manj vredni »izdelki« manj zmožnih slikarskih umetnikov. Danes pa smemo reči. da se je vrednost akvarela dvignila skoraj na isto višino kakor po državah, kjer so akvarelirali z neprimerno večjo vnemo in v daleč večjem obsegu kakor pri nas. Akvareli Bruna Vavpouča. ki so bili razstavljeni v zgornjih prostorih Obersnelove galerije na Ce-ti Arielle Ree. so na dostojni visini in v vsakem pogledu prepričevalno prikazujejo Ljubljano. Med drugim so zlasti vzbujali pozornost štev. 2. 3 in 4 (Motiv iz Stopanje vasi I. II in III), ki učinkovito prikazujejo motive predmestja, ki je bilo prav za prav še včeraj navadna vas in se tudi danes ni kdo ve kako izpremerfHo. Vodnikov trg vidimo v dežju, spomladi in poleti, z vsemi značilnostmi, ki jih vtisnejo letni časi in vremenske razmere. Nadalje je odlično podan motiv Pod trančo« s Čevljarskim mostom in nirn vrvenjem na njem. Zelo dober je tudi motiv >Pri stari šišenski cerkvi«, z značilnimi predmestnimi potezami, prav tako uspel »Cankarjevo nabrežje«. Izmed neljubljanskih motivov sta najbolj učink Cankarjev klanec na Vrhniki in »Iz Podgorice«. Pri ljubljanskih motivih je zlasti opaziti, da Bruno Vavpotič odlično obvlada tehniko akvarela in prav tako arhitekturo. V tem pogledu s a >memo imenovati mojstra. Slikati je začel že z osemnajstim letom, istočasno pa se je posvetil tudi gledališki .umetnosti, kjer sodeluje še danes kot član Nepolnega gi 'a. Najprej je prakticira 1 v ljubljanskem gledališču, potem v beograjskem in končno še v Banja Luki. Pozneje je študiral v Pragi in na Dunaju. V Pr: gi se ie z vso vnemo posvetil akvarelni tehniki, v kateri se je specijaliziral. in je tudi tu prakticira! v Narodnem gledališču kot slikar. Kasneje pa je študije nadaljeval na Dunaju. Bruno Vavpotič je od vsega početka pokazal veliko ljubezen do Ljubljane in jo je začel pridno upodabljati. V svojem prizadevanju je dosegel lepe uspehe. Ljubljanske motive je prvič razstavil leta 1925. v Ljubljani, potem pa je sodeloval na mnogih društvenih razstavah v Ljubljani, v Beogradu v paviljonu Cviiete Zuzorič in v Pragi. Leta 1926. je založba Delniška tiskarne prve ljubljanske razglednice, reprodukcije njegovih akvarelov. Izšla je ena serija šestih razglednic. Od tedaj ni bilo več izdanih nobenih barvastih fotografij našega mesta. Izdane so bile samo navadne. Med ogledom razstavljenih del je Bruno Vavpotič povedal: Akvarel je najprikladnejša tehnika za mestne motive, predvsem za arhitekturo. Praga. Pariz. Benetke ip druga večja mesta imajo cele vrste serij reproduciranih akvarelnih razglednic: naj navedem za primer samo dela Jaroslnva Šetelika med mnogimi mojstri akvarelne tehnike. Vrednost akvarela pri nas se je dvignila in ni dvoma, da bo že v bližnji bodočnosti dosegla vrednost, ki jo ima ta slikarska tehnika sedaj v Italiji. Angliji in Španiji ter še po nekaterih državah. Dober slikar. ki obvlada akvarelno tehniko, bi lahko obvladal tudi oljnato. Svoj čas smo hote'.i v Ljubljani osnovati klub akvarelistov, a na-šo namero je začasno preprečila vojna. Za ustanovitev takega kluba srno se potegovali akvarelisti jaz. Trstenjak. Sirk, Ravnikar. Zupan itd. Ljubljana je neizčrpen zaklad še neodkritih motivov in Plečnikovih arhitektu-ralnih motivov, ki sem jih že nekolikokrat ovekovečil. Ni dvoma, da je tudi potrebno, da se ohranijo stari predeli, ki so jih in ki jih še bedo zaradi urejevanja odstranili. Ljubljana dobiva zmeraj bolj sodobno lice. Zato je potrebno, da se take do-kumentarične vrednote ohranijo, kar je važno za mestno občino kot tako in za ljubitelje mesta.« • Iil:1*7-VELkorai nič popustil in pa nevihti je začel zopet naraščati. Nevihta ie precej ohladila, zato smo tudi dobili poneči meg'o Mame Ina temperatura je včeraj dosegla 26.8,V Minimalna temperatura je bila davi malo nižja kakor včeraj zjutraj; znašala je 13 4". Ljudje so davi napovedovali, da bodo danes zopet nevihte. č?š megenemu vremonu po'cti navadno s'edi nevihta; po baroiaetru pa smemo sklepati, da bo lepo vreme. —lj Begalo se Vam povrne izdatek, ako si nabavite Sičeva Knjigovodstvo. Knjiga je Diimerna za obiskovalce tečajev, zlasti pa za samouke. Mladina naj ne zamudi prilike, da se nauči knjigovodstva, ki ga danes zahteva seheroi poklic. Knjigo dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge. Šelen-burgova 3. —lj »Pclica za male«, ki jo izdaja Knjigarn- Tokovne zadruge kot izbr>r otroških slikanic, je v četrti knjižici z - Blfco ^ dobili v:ednega vrstnika svc;ih okusno cpremlje- Partija šsha Prvotno sploh nisem mislil pripovedovati o tem. Toda ti vražji šahisti se vedno najdejo. In potem se ti prej ali slej kdo spomni in začne pripovedovati o tem. Zdaj ko že pripoveduje, nuj ga vzame vrag. Toda doslej še nisem nikoli slišal, da bi kdo pripovedoval, kako je bilo v resnici. Vsi hočejo vedeti — ne vem. zakaj — da sem bil napravil strašno neumen obraz, da sem bil kar zelen cd jeze in kaj vem kaj še... To je torej neke vrste demanti, približno tako. kakor tisti »ni res. da je res, temveč je res, da ni res« ... Toda čisto resno, bilo je v resnic itakole: mm9Torej povsem slučajno sem bil zašel v neznano družbo šahistov in malone vsak večer smo odigrali nekaj partij šaha. Bil sem med njimi prava pravcata zvezda. »Mlatil« sem jih po mili volji in jim trgal živce z raznimi prigodnlmi zairkaci-jami. Temu ali onemu sem dal trdnjavo naprej, čeprav nisem vedel, kako igra, dal sem mu jo kar po obrazu sodeč. Seveda nisem mislil, da bi bil koga resno razžalil, toda takrat še nisem dovolj poznal občutijivosti poraženega... V njihovo veliko jezo nikakor niso mogli najti nasprotnika, ki bi mi jo bil zagodel tako, kakor so si vsi na tihem že- Nekega večera sem prišel kakor običaj- no v sobo. kjer sta po dva in dva sedeča si nasDroti preVnikala lesene figure po šahovnicah. — Dober večer, žrtvice! — sem jih pozdravil smeje. — Kako se kaj počutite? Dvignili so glave in prisegel bi. da sem videl v vseh teh očeh. ki so me mimogrede pogledale, kako se zrcali v njih neka škodoželjnost, pritajena zloba — kali. — E. — je dejal eden izmed mojih stalnih partnerjev, — končno smo tudi vam našli enakovrednega mojstra. Ze vnaprej uživam in se veselim, kako jo vam bo zagodel. Ta vam bo pa že pokazal, kaj se pravi zobati črešnje s pravim šahistom. Priznam, da mi je bilo nekam tesno pri srcu in imel sem občutek kakor da bi požiral brivske britvice, tako me je bila presenetila njegova sigurnost Toda kmalu sem si opomogel od presenečenja in zbral svoje misli, dobro vedoč. da je tudi pri šahu, kakor povsod za zmago potrebna samozavest in osredotočenje misli. Nasmehnil sem se torej nekako — po mojem mnenju je bil to ironičen nasmeh — oni so pa trdili, da se mi je obraz dokaj glupo skrivil — in izrazil sem željo, da bi rad videl tega šahovskega šam-pijona. Predstavili so me nekemu tipu. ki bi mu človek moral zavidati brezbrižno fizionomijo. Zelo me je mikalo dati mu j to ali ono večjo figuro vnaprej, pa sem se iz neke nerazumljive opreznosti premagal, da tega nisem storiL Na hitro roko so nama postavili figure. Ustraši] sem se malo. ko mi je novi nasprotnik velikodušno prepustil bele. Takoj so se zbrali okrog naju vsi brez izjeme. D: amatična partija se je prčela. Kot bed sem otvcril z. damskim gambitom. V • otvoritvi sem bil namreč najbolje pod-kovrn. Dr —D« . . . Moj partner se je globoko zamislil. Minila je nvnuta, za njo druga. M^j nasprotnik ::e vedno ni odgovoril na mojo potezo. Zroč v njegovo zamišljeno lice sem imel vtis, da izbira polje, kjer me bo matira!. Pr:čakovanje mi je poslalo mučno. Najraje bi bil kar takoj pristal na časten remis. toda moj nasprotnik je kar naprej napeto razmišljal___ Minilo ie še nekaj minut in jel sem se ebrečati na stolu Vsem je bilo jasno, da se počutim zelo neprijetno. Minilo je še nekaj mučnih minut, po'em pa nieem mogel več vzdržati in s spoštovanjem, izvi-rajočem iz strahu, sem naprosil svojega nasprotnika: Matirajte me. če hočete, kar v prvi potezi — samo premaknite že končno figuro. In tedaj! Ce bi bil takrat ugotovil, da imam pravi pravcati rep. bi ne bil napravil tako neumnega obraza ... Oprostite, tega bi ne bil smel priznati... Moj nasprotnik se je nasmehnil, rekoč: Veste, dragi gospod, — jaz sploh ne znam sanirati. nih predhodnikov*. >Biboc je ap—aBa ga. Mara Tavčarjeva, g. inž. O. Gaspari pa jo je bogato opremil z lepimi izvirnimi lesorezi. »Bib»« je že s svojo pestro naslovno sliko in po svoji okusni zunanjosti za otroke zelo privlačna, po vsebini in po uerrtniški opremi pa gotovo ena najboljših slovenskih slikanic za deco. Ako hočete svojemu otroku pripraviti veselje, mu podarite :Eibo«. za kar Vam bo gotovo hvaležen. —lj Tretja sklepna produkcija Glasbene skademije bo v retek 25. t. m. ob 19. uri v veliki unicnski dvorari. Goslač'ca Stnr.i* Jelka bo izvajala poleg drugega: Pu gnani- iev >Preludij in Allegro«, Wiendawskega »Koncert v d-molu^ in Paganin ;eve xBra-vurne varijacije na G strun't. Skladbe, ki zahtevajo : "?eg muzikalnosti odlično tehnično znanje. Gospodična Stritarjeva nam zapoj Prcohove -Varijacije« in Strausso-ve »Por.iladne zvoke«. Zelo hvaležne, a tela^ nično težke koncertne pesmi za kolcratur* ni sopran. Prodaja sporedov v knjigami Glasbene Mat ce (po 3 m 1 liro). —lj Obroč .in kanarček, ki se je pred dobrim tednom zaletel v mostni tehnični oddelek v kresiji na Nabrežju 20. septembra, še vedno čaka svojega gospodarja v sobi št. 33 v II. nadstropju. Letna prometna taksa na tovorne avtamsSsile Smatra ječ za nujno potrebno, prilagoditi taksno obremenitev motornih vozil za prevoz blaga c bremen tvi. kakršna velja v drugih pokrajinah Kraljevine s kraljevim ukazom z dne 10. marca 1943 XXI št. 91, je Visokj komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoje naredbo z dne 11. decembra 1941'XX. s taksnimi predpisi za promet motern h vozil izdal naredbo o Wni nrcmetn: taksi na motorna vezila z* prevoz blaga. Ta naredba je objavljena v lSlutbenem listu« z dne 19. maja t i. »n so njeno delečbe stopile v veljavo r. r.ncni objave, kolikor v naredbi ni drugače odločeno. Z veljavnostjo od 1. januarja t. 1. 3e enotna prometna taksa na tovorne avtomobile, tovorne motocikle lahkot ovorne motocikle in priklopnike iz razpredelnice B •', priložene naredbi z dne 11. decembra I9!l XX. št. 184, nadomesti s takso po tej naredbi. En«>tna prometna taksa na tovorne avtomobile, tovorne motocikle, lahkotovoroe motocikle znaša po koristni nosilnosti vozila na leto (v oklepajih je navedena letna teksa za priklopnike): do 5 statov 225 lir (250), do 6 stotov 300 Ur (330). do 7 stotev 375 Ur (415;, do 8 stotov 450 Ur i49J>. do 10 stotov 750 lir (825). nad 10 do 15 stetev 1500 lir (1650), nad 15 do 20 stotov 2325 lir (2160). nad 20 do 25 stotov 310C lr (3410). nad 25 do 30 stotov :SS75 lr (42o5), nad 30 do 35 stotov 4235 lir (4690» n^d 35 do 40 stotov 4650 lir (5115). nad 40 d3 45 ste tov 6200 lir (6820», nad 45 do 50 stotov 6075 lir (7675), nad 50 do 60 stotov SC00 lir (8S00), nad 60 do 70 st-to- 9300 (10.560), nad 70 do 80 stotov 10.400 lir (11.440), nad 80 do 90 stotov 12 000 lil (13.200). nad 90 stotov 14.400 lir (letna taksa za priklopnike nad 90 do 100 stotov znaša 14.800 lir, nad 100 do 110 stotov 15 200 lir .n nad 110 stotov 15 840 lir). £.0 odstotni popust na znesek gori aa-veder.e enotne prometne takse gre: a) za motorna vozil j. in njih priklopnike, ki «e uporabljajo za prevoz do 5 km od občinske mej3, če obratuje lastnik motornega vozila samo v območju obč ne; b) za moterna vozila in njh priklopnike, ki se uporabliajo v območju Ljubljanske pokrajine za prevoz v rednem obratovanju kmetijskega podjetja; c) za moterna vozila in njih priklopnike, k: se uporafc';ajo za prevez živil na račun javnih afltanov zaradi oskrbovanja trga 60 °dstotni stalni popu«t na znesek enotne prometne takse gre: a) tovornim avtomobilom, tovornim motociklom in lah-kotovrnim irotcciklom in njih priklopnika.a z nos'jnobtjo dr 350 ly:; b) za d^bo I treh let novim motornim vozilom in n:ih priklopnikom italijansko izdelave, ki jih č.rad za civilno motoriaacljo Visokega ko-m'sar i. i prizna z«, »enotni tip-*-: c» za dobo petrj let motormm vozilom Stailjanitio izdelave na električni pogon, kakor tudi motornim vozilom italijanske izdelave, zgrajenim nalašč za pogon na generatur-.^k: plin Za rabljena motoma vozila, prirejena m opremljena za uporabo na generalorski pIHl v navadnem obratovanju, se tak>=i za-verana koristna nosilnost 1-hko zmža za 50'r. če se odstrani možnost, da bi ta motorna vozla mo£,la <-brato. :\ti samo z b?n-cinoiH ali z a rug m tekočim gorivom in J« rt.ri £ encraa-iFka naprava takšnega tipa, kakrdregB o^; A rt urad za civilno motori-zac o Pravico do gornj'h popustov priznava urad za c vilno motor'zacijo Visokega ko-misariata. Prošnja za popust mora obsegati: a) priimek, ime očetovo, ime in do-moval šče lastnika motorneg-a vezila ali priklopnika odnosno I" rmo. če gre za trgovinsko tvrdko; b) Številko evidenčne t~b-lice vsakega motornega vozila in priklopnika ; o cbrtno no.l-via- prosilca; •.!> meje krajevnega ckeliša. v katerem naj motorno vozilo voz*. Pri motornih voz:lih n priklopnikih, ki uživajo popust, ker uporabljajo za prevoz Živil na račun jnvn'h ustanov zaradi o-krl>ovanja tr;;^, je treba predložiti nckolkovan predpisno overjen prep s najemne pop;-dbc z javno u3tanovo, za katere račun se prevažajo zvila zaraoi oskrbovanja trga. Odobritev popusta zo. znan tu je urad za civilno metorizacijo na prometnem dovolili! in hkrati navede koristno nosilnost vozila zaradi prometne taks;«, k:kor tuli d»v-bo, za katero velja popust, in moreb tn« obratovalne omejitve. Za metoma voz'la in njih priklopnike, za katere je na tian objave te nareabe prometna taksa že plačana, se mora v 30 dneh od objave nareube opraviti doplačilo t uXS3, dvomesečno, Štlrimesečno ali letno, ca ae prilagodi višini, določeni v tej naredbi. Kdcr je plača; znižano takso, ker se vozilo uporablja camo v območju obč ne pa vozi z vozilom in priklopnikom izven krajevnega območja, označenega na prometnem devolilu, izgubi taksno ugodnoot m se kaznuje po postopku iz naredoe k diie 26. januarja 1C12XX št. 8 v denarju od 500 do 5C00 lir poleg plačila sorazmerne razkke v prometni taksi. Prav tako se kaznuje, kdor je plačal znižano takso za motorno vezilo s pogonom na generatorskJ plin, vozi pa še tako, da lahko upe rab! ji bencin ali drugo tekoče gorivo. GLEDALIŠČE D R A M A Srela. 23. junija, ob 18.30: Skupno življenje. Red Sreda. Cctitck. 24. junija, ob 18.30: Start in mlaci. Red Četrtek. Petek. 25. junija: zaprto. Sobota. 26. junija, ob IS.: Jorijeva hči. Fved B. OPERA Sreda, 23. junija, ob 13.: Prodana ucrrsta. riea A. ćetitc-k. 24. junija, ob 17.: Thais. Izven. Cene cd 28 L navzloi. f Petek. 25 junija: Zaprto. Sobota. 26. junija, ob 18.: Tiha voda. Opereta. Red A. * Opera pripravlja kot nr slednjo premiero U'AUertove »Mrtve oči«. Libreto: H. H. Evvers in H. Henry: N. Stritof. Zasedba partij: pastir - Banovec, kosec - Dolničar, past.'rček - N. Stritarjeva, Arcesius - Primožič. Myrtoc!e - Hevbalova. Galba - Kri-stančič. Arsinoe - Polajnar jeva, Marija Magdalena - Golobova, Ktesiphsr - M. San-cin, Rebeka - Poličeva. Ruth - Karlovčeva. Resther _ Rsmšakova, Sarah - Stritaijeva. hroma žena - škrjančeva. Židje: Jelnikar. Rus, Hunur, Gregoiin. Perko. Dirigent: Samo Hubad (operni debut), režiser: C. Debcvec. zborovodja: R. Simoniti. davanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.oo: rfapoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.40: Iz znrtih oper: r>cnizetti: >,Don Pasquaie<,. 21.10: Operetno glisbo vodi (iiiigcnt Gallino. 21.40: Pre-d:vanje v slovenščini. 21.50: Koncert vadi dirigent Domenioo De Paoli. 2::.4"3: Poročila v italijanščini. Raslo Llsblfzina SIJEDA, 23. JUNIJA 194S/XXI. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Valčki, po-ko iri mazurke. 13.00: Napoved časa. — Poiooila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Klasični orkester. 14.00: Poročila v it3lijanšč:ni. 14.10: Koncert ma-leea orkestra, vodi dirigent Stane Lesjak. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.15: Kcncert violinista Karla Rupla — pri klavirju L. M. škerjanc. 17.45: Pisana glasba. 1900: -Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. SLanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved č^aa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Pisana glasba. 20.50: MASCACNI: »Cavaleria rusticana«. 22.00: Predavanje v slovenščini. 22.10: Orkestralno glasbo voli dirigent Gallino. 22.45: Poročila v italijanščini. ČETRTEK, 24. JUNIJA 1943 XXI. 7.30; Pesmi in nape vi. 8.00: Napove J časa. — Poročilo v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Glasba. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.25: Prenos iz Nemčije. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. _ Lahka glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.10: Nove plošče >Cetra«. 18.00: Janežič Franc: Zatiranje bolesni in živalskih zajedal cev n| krompirju — pre- Maksimalni czzZz Maksimalni cenik štev. 9. ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t. I. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno iz vdteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire: testenine iz enotne moke 3.60 lire za kg: enotna pšenična moka 2.70 lire: enotna koruzna moka 2 20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lir*.* za kg: slanina so-liena 19 lir za kg: mast 17 Ur za kg. 3. K»s, 4% vinski 6 3o lire za liter. 4 .Mleko 2.50 lire za Uter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7 55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8 35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki robianci (žamanje). približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot: trda razžagana dna 40 lir za stot; enotne mil°. ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 tire za kg MALI OGLASI DENAR SE VAM NUDI če nam prodaste svoje odvisne in nepotrebne predmete, kovine, krpe. stroje, steklenice, gume in vse druge predmete. »Metalia«, nasproti Delavskega Doma »Pri Levu«. _ N-343 PECI, ŠTEDILNIKE, vsakovrstne, obzida-te najboljše z »Ogenitom*, ki je najboljša in najtrpežnejša femot-cementna moka, ki vzdrži vročino do 1800 Celzija. >Metalia«. nasproti DelavFkega Doma »Pri Levu«. N-341 SREBRO, stare novce in predmete plača najbolje >Metalia^. Cesta Arielle Rea 16 (Pri levu). N-342 5? pavA L Psgaf nik LJUBLJANA Bohoričeva ulica d Telefon 20-59 AU KL> SE NE VESTE, ia vam oglas v »Slovenskem Narodu« odvzame vse Vase s krši V Ce iščete službo *n stanovanje, če želite Karkoli Ruplu, se pomite na oglasni oo> lelek »Slovenskega; Naroda« ki Vam bo a •rner»im orrlnscm |s* poLUi zeljo. Stran 4 »S C OVENS1CI NA R O D«, ». *m«a lMtm čar poezije kresnega časa Prastari običaji ob Ljubljana. 23. jun.ja. Božični čas ima posebno poezijo, ki vpliva na človeka, čeprav ne veruje v njo. Nekaj neopredeljenega je v čai u \ ožic nega časa in morda se ne bomo niti najbolj zmotili, če bomo rekli, da je vsebina božične poezije ostanek pozabi en h prazničnih slovesnosti davnino. Morda je ostalo v podzavesti, kar je žc zdavnaj pozabljeno, a ob božičnem času se zbudi v srcu. Toda zdaj ne nameravamo govrriti o božični poeziji, temveč o kresnih običajih. Kresni čas ali kratko ki os skriva v sebi morda se več poezije kakor boži. ni čas. Nekaj skupnaga imata oba: o božiču s~ bile nekatere slovesnosti, ki so b le pozneje prenesene na pomlad: o božiču sa se radovali vračaicčega se srlnca ter že slavili njegovo bodečo zmago nad temnimi silami, spomladi so pa slavili zmagoslavje solnca in ob kresu, ko je b;lo s:lnce na višku svoja moči. ?o obhajali posebno volk praznik. Spomini na pradavna praznovan a so se izgubili, nisc pa ?e izumrli običaji, ki so ostanek davnih obredov; med ljudstvom so še živa mnoga verovanja, ki izvirajo iz pozabljene vere o čudežnem kresnem času. Ob čaji so se sicer spreminjal- in prvotna verovanja so se preoblikovala, a v jedru je ostalo vse leto, čeprav dandanes ne moremo marsičesa več dobro razumeti. Ob tej priliki naj < pozorirao na razpravo Fr. Kotnika v -Etnologu^, knjiga XV., »Blageslev zelišč in čar kresnic«; ta razprava je menda pri na:. najboMša o kresnih običajih. Iz nje zvemo ma:sikaj, kar nam je sicer nejasno »Sprva so govorile vs2 rastline« -.. Pisec omenja v uvodu, da je človek že od nekdaj zelo čislal rastlinstvo. Zamišljal si je. da je narava živa ter da so rastline in celo kamni prav tako g:vorili kakor človek. Fr. Erjavec je pisal o govorečih rast linah: Spi-va so govorile vse rastline. Ko je šel človek po gozdu, bese-dovala so drevesa, in če je š:l po senožeti. povedala mu je vsaka zel: jaz sem za to. jaz za to! Ko so ec tako med seboj menile, za kako bolezen bo katera v 7x1 ra-vilo. rekel je oeet (eirsum arvensoO : jaz Kodom za d'i^ko. Temu so se glnsn i za-smejale vse rastline. Bog j;n je sHBal, se razsrdil in jim vzel besedo.^ — Zdravilna moč rastlin plošno verovanje skeraj vseli narodov je, da imajo rastline zdravilno meč. a da tudi strupene lahko uporabljaš v svoj prid. če znaš z njimi pravilno ravnati. Posebno moč imajo rastline o kresu al1 med : maca mi : (med malim in velikim šmarnom). Pisec govori o več vrstah rastlin, ki jim ljudstvo piipisnj-c skrivnostno moč o kresu. Lahko jih imenujemo s skupnim imenom kresnice. Cerkev je 1. 351 določila Kristusovo rojstvo na 25. december, ki je bil dies natalis soliš invieti — zimski solisticij; zaradi tega je postal 24. junij (glede na evangelij sv. Luka I.. 3., 6., da je bil Jan^z Krstnik pol leta starejši od Jezusa) god Janeza. Ob tem času je pa poletni solisticij. Tako je bilo cerkveno leto razdeljeno na dva dela. Cerkev je izbrala rojstni dan in ne dan obglav-ljenja Janeza Krstnika (29. avgu?ta) za glavni praznik. Do 19. stol. je bil ta dan velik praznik. Še celo do prve svetovne vojne so ga ponekod praznovali, čeprav ni bil zapovedan t-raznik. Janezu KrstnrKu na čast je b:k> pri nas sezidanih mnogo cerkva. Pisec posebej omenja cerkvico Sv Janža na Dravinjskem vrhu podružnica Sv. Vida pri Ptuju), sezidano 1 1445. ker pri tej cerkvici blagoslavljajo >rože« na kres. Tedaj je tam pro*č--nje in dekleta in žene pri nesejo k blage slovu košare eve-tja. vrtnega in travniškega. Prmp*ax> ga tudi iz bolj oddaljenih krajev. P' -ubijene so: škerecelj. lapuh, k^mPice. dušica, rožmarin, vinska rutica« Mai jni lasje najbolj pa .lanževvi r r:\ . k! jo imenujejo tudi kiižv:i roža. Blagoslovljene rast. line uporabljajo za rožne namene n razne načine : a zdravilo lju-lcm in živalim. Pirec sklepa, da so pri na« nekdaj blagoslavljali na kres rastline- tudi pn d~uKresnice« v Ljubljan Pisec razprave o čaru kresnic omenja tudi, da je na ljubljanskem trgM pred kresom naprodaj mnogo kresnic (aruncua Silvester, kresn č-'vje). V Prevorju imenujejo to rastlino »eoprnica«. Ljubljančani daje- . jo »kresnice« na okna ali jih imajo v so- j bah. Vendar se kresni običaji seveda ni-BO tako dobro ohranili v mestu kakor meo » ljudstvom na deželi. Mimogrede naj omenimo še kresovanja v Ljubljani, ki pa vendar nimajo več svojega nekdanjega sijaja, številni kresni običaji nazbrž niso niti vsi j zapisani. Mnoge omenja Kotnik v svoji | razprav Opozarja tudi na zapise I. Navratila a nje se še povrnemo cb priliki ! posebc, i ) kresnih običajih v naših krajih in drugje. Nekaj običajev v naših krajih »Ivanjščice« natrga gospodinja na kresni večer, in sicer toliko, kolikor je pri hiši ljudi. Za vsakega naj vsadi pod kape m po en cvet. cigar cvet leži prihodnje jutro venjen na tleh. bo še tisto leto umrl. j (Remšnik na Kobanskem.) V Središču tudi nabirajo zvečer pred ivanjim rumene kresne cvetlice. Preden zažgejo kres. denejo toliko cvetlic, kolikor je ljudi pri hiši, na ckno in vsakdo si mora odbrati svoj cvet. Venjen cvet prihodnje jutro naznanja sko-rajšnio smrt. xKrrsn;ce« zatikajo navzkriž na okno, da bi v h'šo ne treščilo. Na kre- sni večer priženejo živino pred mrakom s paše in da jo zavarujejo pred čarovnicami, okrase glave živali z gozdno kresnico (aruncus Silvester). Hlev zavarujejo prav tako s tem cvetjem. (Prevorje.) — V Metliki mečejo dekleta že popoldne pred kresnim večerom na streho hise šopke iz rumenih »kresnic«, »ivanjskih rož«, ki so jih nabrala istega dne. Uporabljajo pa tudi drugo cvetje. Ce venec ali šopek takoj obvisi na strehi, pomeni, da se ho dekle omožilo pred letom. V Metliki tudi zabadajo v streho »belo steljo«, orlovo praprot (pteris aquilina). Iz »kresnic«, to se pravi iz rastlin sploh, ki jim pripisal je jo o kresu čarovno moč, skoraj povsod vedežujejo V nekaterih krajih nastiljajo na kresni večer tla v hiši ali veži z zeleno praprotjo, češ da bo prišel prenočit Janez Krstnik ter da bo tisto leto obvaroval hišo pred ognjem. Na Planini natiljajo s praprotjo in drugimi kresnicami pred hišami in po hišah, »da bi Janez Krstnik ležal na mehkemr. V Poljanski dolini nastiljajo o kresu po shrambah praprot in bab jo dušico. Na kresni večer moraš položiti pod zglavje tri žitne klase, pšeničnega, rzene-ga in ječmenovega. Zjutraj potegneš na slepo en klas izpod blazine; pšeničen klas pomeni, da se ti bo dobro godilo, ječmenov — slabo, ržen pa srednje dobro. — Večer pred ivanjim je našemu ljudstvu najskriv-nostnejši. Star običaj je, da so dekleta metala na kresni večer v studence in potoke vence in da so gledale na vodno gladino, kjer bi se jim naj prikazal obraz ženina. To je pa le eden neštetih običajev na kresni večer, ki spominjajo na čaranja in ki so njihovi začetki nedvomno v davnini, številna čaranja so zvezana s kresnimi rastlinami. Znan je tudi bezeg kot rastlina, ki ji ljudstvo pripisuje posebno moč o kresu. O nekaterih drugih kresnih običajih bomo pisali prihodnjič in povedali bomo še, kako raziskovalci razlagajo nekatere običaje. Italijanski bombniki na poletu nad sovražne postojanke v Sredozemlju no fuzijo ljudskih posojilnic v večjih mestih. Ne kaže namreč, da bi imela Sofija nad 40 ljudskih posojilnic. Gre za podobno fuzijo kakor je bila desežena že pri kmetijskih zadrugah. Zmaga nad bolečinami Preti I40 teti je lelcarttlžki pOttft&cnik Sertiamer oif lcr'1 Dvorni lekarnar Cramer iz Padeborna je majal z glavo, kadar je videl svojega mladega pomočnika Adama Serttirnerja. kako je v večernih urah študiral in delal poskuse Mladenič je pridno delal poskuse skozi dve leti. da bi našel uspavalno sredstvo. Toda vse delo in prizadevanje se je zdelo zaman. SerUirner ^c prečul mnogo noči in končno se ie lotil zadnjega poskusa. Če bi se mu bil izjalovil še ta. bi bil opustil svoje prizadevanje. Za pAli ne bi bili zdaj tako prijazni, da bi šli, g spod Mennick?« je vprašala. »Zal mi je, da moram biti nevljuden, gospa Fordova; toda brez Ogdena ne morem oditi.« >Torej bom telefonirala v pisarno, naj pošljejo koga, da vas vrže ven.« »In jaz bom porabil navzočnost tega nekoga, da pošljem po redarja.« je odvrnil gospod Mennick. V razburjenju prereke je začenjal njegov vljudni lošc prav tako odpadati, kakor se je izgubljala opra-viČevalna in obzidna nezaupljivost njegovega vedenja; beseda mu je tekla čedalje bolj živčno in nejevoljno. Cintija se je hotela še enkrat sporeči z njim kakor naveličana kneginja, ki ljudomilo privošči besedo lakeju. »Ali se ne morete sami prepričati, da dečka ni t»?« je rekla. »Kaj mislite, da ga imava kje skritega?« »Morda izvolita preiskati mojo spalnico ?« je pikro dodala gospa Fordova in na stežaj odprla vrata v sosednjo sobo. Gospodu Mennicku ni šlo nič do živega. »To je docela odveč, gospa Fordova. Po tem, da Ogdena ni tukaj, sklepam, da sedi spodaj v restoranu in obeduje.* »Telefonirala bom . . .« »Da, telefonirajte in ukažite, naj ga takoj pošljejo gor. Verjemite mi, gospa Fordova, to je edino, kar vam kaže storiti. Globoko sočuvstvujem z vami v tej stiski; toda kot uslužbenec gospoda Forda moram uravnavati svoja dejanja izključno po njegovi koristi. Zakon je na moji strani. Prišel sem. da poiščem Ogdena in ga odvedem, in to bom tudi storil, r »Ne!' »Pripomnim naj še to, da sem na poti K vam pustil spodaj gospo Sheridanovo... Gospa Sheridanova je druga tajnica gospoda Forda, ki jo, kakor se morda spominjate, omenja v svoji brzojavki. . . To gospo sem torej pustil v restoranu z naročilom, naj pripelje Ogdena sem. kakor hitro ga najde Spet se je oglasil zvonec na vratih. Gospod Mennick je sam stopil odpirat. »Le noter, le noter, gospa Sheridanova . . . Aha! < Mlada žena v preprosti in snažni modri obleki je stopila v sobo. Bila je majhne, drobne in zale postave; kakih pet in dvajset let je utegnila imeti, in njen mirni, neprisiljeni obraz je kazal, da se je v težavah življenja vajena zanašati nase. Njene svetle, pokojne oči, čutljiva, a trdna usta in izrazita bradica so razodevale osebo, ki je zmagovito pre- bila že nekatero težavo in bridkost. Skratka, na prvi mah si spoznal v nji pogumno bojevnico. Pred seboj je pehala Ogdena, sitega in pokrepća-nega, a še vedno nasajenega. Ko je deček zagledal gospoda Mennicka, je mahoma obstal. »Ohej!« je vzkliknil, s Po kaj ste pa vi prišli£t »Obedoval je,« je pojasnila njegova spremljevalka gospodu Mennicku, > pa sem mislila, da vam t>o prav, če ga počakam.« »Povejte, skratka, kaj pomeni vsa ta istorija?« je Ogden osorno nadaljeval. »Torej človek ne more v miru zaužiti grhi.jaja.? Presedate mi!« Gospod Mennick se je lotd nak-ge, da mu razloži, kako in kaj. »Ogden, vaš oče želi. da se neutegoma vrnete v Eastnor.« ,Aha! Dobro, dobro. Po tem takem je bolje, da grem. Do svidenja, mama.« Gospa Fordova se je sesedk Poljubi me, Ogden.« Ogden se je mrko in nemo podvrgel objemu. Ostali so se vedli vsak po svojem značaju. Gospod Mennick si je gladil brado, kakor da mu je nerodno; Cintija se je bila obrnila k pisalni mizi in vzela z nje ilustriran list: oči mlade g-ispe Sheridanove so bile polne solz. Storila je korak proti gospe Fordovi, kakor bi ji hotela nekaj reči, nato pa se je odmaknila, ne da bi odprla usta. Pojdiva, Ogden. je nazadnje naglo rekel gospod Mennick Opričniški posel je pač res vražje mučen, pa naj bo še tako potreben na svetu! Ko je bil tajnik s svojim varovancem spet na hodniku, se je kar oddahnil . Gospa Sheridanova je neodločno obstala na pragu in se okrenila. »Ne zamerite, žal mi je ...« je nehote dejala. Gospa Fordova ji je obrnila hrbet in brez besede krenila v spalnico. Cintija je odložila list. »Trenutek prosim, gospa Sheridanova.^ Mlada tajnica, ki se je bila spet obrnila proti izhodu, je obstala. »Bi mi žrtvovali minuto ?« je Cintija nadaljevala. Pridite nazaj in zaprite vrata. Hočete za hipec sosti? Izvrstno. Vidite, pravkar se mi je zaadelo, da se vam gospa Fordova smili.« »Da, zelo se mi smili. Iz vsega srca. Hudo mi je, da toliko trpi. Rajši bi videla, da rne gospod Mennick ne bi bil zapletel v to stvar.« Nesta je v sina vsa nora,« je Cintija odgovorila. »Sam Bog si ga vedi, zakaj. Za svojo osebo nisem videla tako odurnega fanta, kar živim, žal mi je za vas, kajti — tako sem slišala od gospoda Mennicka — na vas je. da se boste nekaj Časa naslajali z Og-denovo družbo. Kaj menite o tem veselju?« Gospa Sheridanova se je pomaknila proti vratom. »Iti moram,« je rekla. »Gospod Mennick me čaka.« »Trenutek. Povejte mi. ali se vam po vsem, kar ste videli, ne zdi, da bi bila gospa Fordova najbolj poklicana skrbnica za Ogdena? Ste videli, kolikanj ga ima rada?« Utrjuje Josip Zj^prtSS —- Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi t Ljubljani