inform ator
gorenje
tovarna
gospodinjske
opreme
velenje
11.12.1972 - št.30
-ISKRU- V GORENJU
Skupina sto delavcev Iskrine tovarne Elektromehanika iz Kranja je v soboto, 25. novembra, obiskala Gorenje.
To so bili predstavniki sindikalne podružnice in strokovnjaki iz vseh služb obrata ATN (telefonija), ki zaposljuje okrog 2.500 ljudi. Elektromehanika je tudi največja tovarna združenega podjetja Iskra in ima 6.200 zaposlenih delavcev.
Skupino je sprejel in pozdravil predsednik sindikalne podružnice Gorenja tov. Hinko Dermol.
Čeprav smo tovarno razkazali že številnim skupinam, na tako živo zanimanje med obiskovalci še nismo naleteli. Seveda gre v dobršni meri tudi za našega konkurenta, vendar je Iskra tudi naš dobavitelj in kooperant.
Domala vsi so občudovali naše delavke, ki delajo ob težkih stiskalnicah in tekočih trakovih, kjer ni časa za klepet. Vsi so občudovali hiter vzpon in uspehe našega delovnega kolektiva. Zares, še tedaj, ko so v prostrani restavraciji izmučeni posedeli ob kosilu, so videli pred seboj razgibane delovne dvorane, kjer roke mladih ljudi sestavljajo stroje. In ne samo to. Gotovo so občutili tisti polet, ki je prisoten v Go -renju. Polet, ki ga je moč srečati na vsakem koraku !
* * *
Prisluhnemo še lahko njihovim izjavam, čeprav se je ta in o-ni tudi branil, da bi zapisali njegovo ime:
"Napišite!" so dejali, "a ime lahko izpustite ! "
Ko smo vstopili v staro halo štedilnikov, sem slišal: "Saj sem vedela, da nam bodo pokazali samo to, kako pakirajo proizvode !"
Seveda je sodelavka razvojne službe Iskrine telefonije to mnenje spremenila že v oddelku montaže pralnih strojev. Še preje je ob velikih stiskalnicah povedala:
"Kako spretno, z lahkoto in vešče delajo vaše delavke ob stiskalnicah, čeprav so vaši stroji večji in je potrebno za proizvodnjo vaših izdelkov obdelovati zelo velike kose pločevine! "
Menila je tudi, da so delovni prostori temnejši. Seveda, zunaj je sijalo sonce kot za stavo in sneg na bližnjih in dalj -njih vrhovih je lesketal v modro nebo. Tudi to mnenje je kmalu spremenila. V hali elektronike. Tam jo je prevzelo prav to, da je bilo vse tiho in mirno. Nobenega hrupa. Lahna glasba je samo še povečala tisti občutek, da je vsakdo ob delovnih mizah še bolj zatopljen v žice, ki jih spaja, v dele, ki jih sestavlja, v barvni ekran, ki ga preizkuša.
"Presenečajo me razsežnosti prostorov!" je dejal Milan Vid-mer, ki že 14 let dela v Iskri. V obratu galvanike je kontrolor.
Mnoge med udeleženci te ekskurzije je presenetila še mladost našega kolektiva.
"Od kod črpate vse te mlade ljudi?" je zanimalo Pavleta Goloba. V plansko analitskem oddelku Iskre dela že 2o let. "Torej skušate reševati tudi socialni problem predvsem na tistih področjih, kjer ni možnosti za zaposlitev, kjer niti kmetije niso takšne, da bi lahko ostajala mladina na njih.
In pri vas tudi zaposlite mladino, ki ni končala vseh osem razredov osnovne šole. Kako se priučijo?"
Morali smo povedati, da so prav ti mladi ljudje, ki se vozijo od daleč, ki niso imeli možnosti dokončati osem razredov, ki izhajajo morda iz revnejših družin, zares tudi najbolj pridni delavci. Priučijo da se hitro, smo pojasnili. Tudi to jih je zanimalo, od kod vse se vozijo naši delavci. Zaledje je dokaj obsežno.
* * *
Ko so sedeli v restavraciji, so bili še vedno prevzeti nad vsem, kar so videli. Vodja skupine je izrekel predstavniku našega sindikata vse priznanje za dosežene uspehe našega kolektiva.
"Imate modernejše naprave kot mi," je dejal Slavko Čuk, ki je v Iskri tehnolog že 8 let. "Seveda so pri nas naprave starejše in oprema je povsem drugačna. Morda je občutek ob vseh teh napravah za delavca v Iskri boljši. Lahko pa tudi to vara. Pri nas je delo s prsti še bolj drobno. "
"Zahtevno delo opravljajo vaše delavke!" je dodal Andrej Jenko, ki dela v Iskri že 10 let kot tehnolog.
* * *
Ogledov in pogovorov še ni bilo tako kmalu konec. Delavke Iskre so občudovale naša dekleta v oddelku plastike v hali hladilnikov. Kako hiter tempo dela je občutiti! In zakaj marsikje ne nosijo zaščitnih očal? Kako spretne so, s kakšno lahkoto obdelujejo velike kose materiala, kako točno ravnajo s stroji in napravami.
* * *
Zanimal jih je naš nadaljnji proizvodni program. Še posebej proizvodnja stanovanjskih hiš po ameriškem projektu. Kako rešujemo stanovanjski problem? Ali bomo gradili tovarne na območjih, ki še niso industrijsko razvita? Torej tam, kjer je na voljo prosta delovna sila.
Še in še je bilo vprašanj.Takih, ki so zanimala delavce Iskre, in tudi teh, ki zanimajo nas.


V baši restavraciji so naročili kosilo. Prostori restavracije so jim bili prav všeč. Iskrina jedilnica ni tako velika. Družbene prehrane v tovarni ne koristijo v tolikšni meri kot pri nas. Malica velja 3,5o din. Delavci dobe bone v vrednosti 2,00 din (regres tovarne).
Trgovino v tovarni ima le redkokatero podjetje pri nas in zato so menili, da je to velika pridobitev. Velika pomoč vsem tistim, ki imajo svoja gospodinjstva.
* * *
V živžav ob drugi uri so se na avtobusni postaji pomešali še delavci iz Kranja. Dva avtobusa več kot navadno sta ta dan odpeljala z avtobusne postaje Gorenje.
Sto delavcev Iskre iz Kranja je bilo morda bogatejše za spoznanje. Toda to spoznanje so odpeljali s seboj. Če je vredno pozabe, bodo presodili sami. Toda videli so, kar lahko danes pokaže Gorenje. Ne samo številne aparate "bele tehnike" v trgovinah in na sejmih, temveč tudi tiste stroje in tiste roke, ki so zares porok naše kakovosti.
DiNES 200 MILIJARD SD NOVE VREDNOSTI PROIZVODNJE
Z današnjo proizvodnjo dosegamo v tovarnah združenega podjetja Gorenje v letošnjem letu že 200 milijard starih dinar -jev vrednosti proizvedenih aparatov bele tehnike, elektromotorjev, poljedelskega orodja in mehanizacije, livarskih in drugih izdelkov.
Po predvidevanjih bo vrednostni in količinski plan proizvodnje dosežen in presežen v enoti Gorenje Velenje in v tovarni Muta, medtem ko bodo ostale tovarne verjetno nekoliko pod planom.
V enoti Velenje smo že pred koncem meseca NOVEMBRA dosegli 150 milijard starih dinarjev bruto produkta.
NAMIZNI TENIS
Dne 22. 11. 1972 je bilo v okviru sindikalnih športnih iger TGO Gorenje izvedeno namiznoteniško prvenstvo Gorenja za posameznike. Nepričakovano veliko število prijavljenih že dokazuje, da so člani našega kolektiva zelo zainteresirani za to športno zvrst, ki v Gorenju in na splošno v Velenju že dolgo stagnira. V interesu nastopajočih je bilo, da bi iz takšnega izključno rekreativnega športnega udejstvovanja ustanovili v okviru Gorenja namiznoteniški športni klub, z aktivno udeležbo v eni izmed slovenskih lig.
V RADLJAH RAZSTAVLJALI LIKOVNIKI MED POHORJEM IN KOZJAKOM. MED NJIMI ČLANI KOLEKTIVA GORENJE.
Od 25. novembra do 4. decembra letos so v Radljah razstav- -s^ Ijali likovniki, doma iz tega dela Dravske doline.
To je bila razstava, na kateri so se kolektivno predstavili a-kademski slikarji in pravi ljudski umetniki, naivci, ki so povezani z dolino med Pohorjem in Kozjakom.
Harald Draušbaher, akademik iz Ljubljane, je mladost preživel na Muti. Likovna pedagoga Marija Senekovičeva in Štefan Kresnik snujeta svoja dela na osnovnih šolah v Vuzenici in Radljah. Tonka Vezonik iz Radelj, učiteljica za likovni pouk, se je predstavila s svojimi "Sončnicami" in portreti.
Na razstavi sta sodelovala priznani ekspresionist, sicer samouki kipar Janko Dolenc, z lesenimi plastikami in Peter Šol s svojimi intarzijami. Oba sta doma v Vuzenici.
Danilo Torej, tehnolog v Gorenju, je predstavil svoje plastike iz bakra.
Svoje risbe je razstavil pravi ljudski umetnik Erik Vodeb,vratar v tovarni Gorenje - Muta. Tovarna Muta pa je prisotna še s tremi samoukimi naivnimi umetniki: Anton Repnik, invalidsko upokojeni kovač, je razstavljal značilne podobe kmečkih ljudi. Simon Rutnik, kurjač v tovarni, najmlajši med temi ljudskimi umetniki, je razstavil rezbarije - podobe iz lesa, ki jim je vtisnil življenje preprostega človeka. Zmago Herman, livar, je predstavil lesene kipe, podobe ljudi iz življenja: livarje, kmete,
Rutnik in Herman sta v letu 1971 bila sprejeta v Tabor slovenskih likovnih samorastnikov.
Razstava je prikazala svojevrsten svet. Svet umetniškega u -stvarjenja ljudi, ki so in še vedno trdo delajo v naših obratih na Muti, v Velenju, v Vuzenici ...
Kvaliteta tekmovalcev, ki so sodelovali na tem turnirju, dokazuje, da bi lahko plamen Gorenja uspešno zastopali v slovenski ligi. Za posamično prvenstvo je bilo prijavljenih 34 igralcev, ki so igrali po sistemu izpadanja. Žal je iz opravičenih razlogov moral odpovedati svojo udeležbo državni prvak in član reprezentance Ištvan Korpa, ki je moral predčasno odpotovati na mednarodno prvenstvo Skandinavije. Njegova udeležba bi zelo popestrila tekmovanje in ga dvignila še na višjo kvalitetno raven.
Končni vrstni red
1.	Urlep
2.	Povše
3.	Dolinšek
Izgubljeni dvoboji
0
1
2
INFORMATOR - List za informiranje kolektiva. Izdaja: Gorenje, tovarna gospodinjske opreme, Velenje - INDOK služba. Izhaja najmanj dvakrat mesečno. Naklada 5000 izvodov. Tiska: Dom kulture Velenje; 1972. Glavni urednik: Hinko Jerčič. Odgovorni urednik: Marjan Salobir.
informator