F«3t;'.:::a. v'ii^'ie. v gotovim".
Leto jlXIII., št. 262
V Ljubljani, ponedeljek 17. novembra I930
?sa Di~ 1.—
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — 2>Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EV UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Kn&fljeva ulica štev. 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c tel. št. 26.       JESENICE, Ob kolodvoru 101.   — —
Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351.
PILSUDSKIJEVA VOLILNA ZMAGA
Po doslej znanih rezultatih je dobil vladni blok absolutno večino — Opozicija je popolnoma razbita — Tudi Nemci so zelo nazadovali —
Volitve so potekle
Varšava, 17 novembra. Včeraj Fe vršile na Poljskem volitve v Sejem. Potekle so mnogo mirnejše, kakor se je pričakovalo in razen par manjših brezpomembnih incidentov ni prišlo nikjer do ka'<ih večjih nemirov. Volilna udeležba je bila razmeroma visoka, ter je znašala povprečno 86 %. Dočim eo stranke v volilni borbi razvijale naravnost fanatično -igi-tarijo, ki je bila tembolj žilava, ker je bilo vloženih nič manj" kot 20 kandidatnih li.-i. je včeraj agitacija popolnoma pop-istila, tako da se na zunaj skoro da ni poznalo, da so že volitve.
Po rezultatih, ki so bili znani do 8. zjutraj, }c dosegel vladni  blok po polno zrnato. Po dosedanjih podatkih, ki pa predstavljajo samo delni rezultat, ker Še niso zuani izidi volitev iz
30 okrožij, je dobil vladni blok 234 mandatov, narodni demokrati 22. eeu-trolev pa 2f* mandatov. Vse-' mandatov je 444 in v vladnih krosrih računajo, da bo dobila vlada najmanj 300 ?nan-datov. Centrolev je popolnoma Poražen. Narodni demokrati «o si jedva ohranili par mandatov, dočim so imeli v dosedanjem parlamentu še (50 poslancev. Zelo so nazadovali tudi Nemci, ki so izgubili najmanj polovico glasov. Enaka usoda ie doletela tudi komuniste, dočim *o od ostalih opozicijskih strank ostric samo še razvaline.
Važne1".«!   pod< nhneiši   rezulta-ti so*
Varšava: vlado i blok 7, narodni demokrati 3, centrolev 1, vladi naklonjeni židie 1, židovska opozicija 1 in komunisti  1 mandat
Na  Pomeranskem  je  vse mandate
dobil vladni blok, dočim so Nemn, ki so imeli doslej skoraj polovico mandatov, ostali v taki manjšini, da niso dosegli niti količnika
V Gornji Sleziji so izgubili N'emci nad polovico glogov, vladni blok je dobil tu 6, Korol.niti jeva stranka 7 in Nemci  3 mandale
V Voliniji je vladni blok dobil od 16 mandatov 15. dočim so vladni socialisti ostali brez mandatov.
V Gdanskn so potekle volitve ob živahni agitaciji popolnoma mirno Dobili so socialni demokrati 15 863 (prei 18 000). nemški nacijonalci 8788 (piej 15S00) centrum 5500 (7000), komunisti 1000 d roj 4000). nemška ljudska stranka 5000 (prej 7000) crlasov
Definitivni rezultati bodo znani šele v par dneh.
Senzacionalne aretacije v italijanski vojski
Fašistične oblasti so aretirale artnijskega generala Cavi^lia in već višjih oficirjev, ki so osuTrlpni rovarenja proti fašističnemu režimu
Pariz, 17. novembra. Liberta« poroča rz Rima: Spoiedno z nai aščajočim nezadovoljstvom, ki je posledica naraščajoče brezpoteiuosti in vedno hujše finančne in gospodarske krize, je bilo v zadnjem času, kakor so listi že obširno poročali, izvršenih po vsej Italiji ceLa vrsta aretacij uglednih Ljudi iz gospodarskega in znanstvenega sveta ter mnogo bivših politikov, ki jih je dal Mussolini zapreti in deportirati. To nezadovoljstvo je prišlo v zadnjom času do vidnejšega izraza tudi v italijanski vojski. Aretacijam intelektualcev so v zadnjih dneh sledile tudi aretacije visokih oficirjev. Tako je zbudila med drugimi veliko senzacijo aretacija armijskega
generala Caviglia in še dveh drugih vodilnih generalov, katerih imena pa drže oblasti zaenkrat v strogi tajnosti. Zatrjuje se, da so zapleteni v zaroto, ki je bila te dni odkrita v gornji Italiji in ki je pripravljala državni prevrat z namenom, da vrže fašistični režim in uveie v Itiliji zonet demokratični režim
Rim, 17. novembra. Pred nekaj dnevi je bil izključen iz vtsi fa&istic: dr. Diaz de Palma, ker je izdal fašizem. Deželna konfinacijska konusija v Luvuo^u je obhodila izdmi*»l^k^gfa fa?,"otp «a 1 ** prognanstva. Ms.isselird je obsojencu glede na visoko starost — dr. Dia.z je že prekoračil SO. leto starosti odpustil strog^o kazen.
Anglija gradi ogroraa letala
Letala, ki bodo vzdrževala zračni promet med posameznimi d<?5i britskega imperija, imajo pole;* pilotov prostora za 33 potnlSiov tzr
so opremljena zmotorji 2200 ks
London, 17. novembra, že delj časa se bavi Anglija z gradnio velikih letal, ki bi opravljala zračni promet med rasnimi deli britskega imperija. Angleški tehnični krogi so splošno mnenja, da so taka letala veliko bolj pripravna sredstva za. zračni promet, kakor ogromni zrakoplovi, ki potrebujejo za polete dolgih priprav in % eljajo mnogo več kakor navadna letala, že vprašanje nosilnega plina tvori pri zrakoplovih veliko težkočo. Tudi so katastrofe zrakoplovov pogostejše kakor pa letal. Tragična usoda zrakoplova »R 101« je potrdila to mnenje. Dočim se promet z letali naglo dviga in širi po vsem svetu, se mora priznati, da se zrakoplovi za praktično prometno službo niso obnesli. Celo dr. Eckener je svoječasno izjavil, da tudi vZeppelin« kljub uspešni vožnji okoli sveta ni dovolj praktično sredstvo za
čele graditi velika letala, ki dobivajo čim dalje večje oblike. Njihova praktičnost je veliko večja, ker ni potrebno polnjenje s plinom niti pristajalni stolpi. Razen tega nudi večje število motorjev veliko varnost.
Anglija gradi sidaj celo brodovje največjih veleletal na svetu. V soboto je bil izvršen sijajno uspel poizkus z največjim potniškim letalom na svetu tipa *Handley pa-ge«, ki bo vršil zračno poštno službo v brit-skem imperiju. Ta vrsta letal ima po štiri motorje »Jupiter«, ki razvijajo skupno 2200 konjskih sil. Imperijalna zračna družba je že naročila večje število teh letal. Posamezno letalo je težko 13 ton in letj z maksimalno hitrostjo 120 milj na uro. Razen tega je opremljeno s kolesi, ki omogočajo hiter in nagel start. Letalo je luksuzno opremljeno in ima prostora za 38 potnikov poleg
zračni pmroet. Xato so mnoge države pri- I dveh pilotov in postrežnice.
Golob je slutili katastrofo v Lyosn .
Na predvečer katastrofe so se vsi golob! izselili iz poslopij, ki jih je naslednje  noči porušilo plazovje.— Število žrtev še vedno ni znano
Nevarnost novih plazov
Lyon, 17. novembra, šele sedaj, ko šo začeli razkopavati razvaline porušenih poslopij, se odkriva vsa strahota katastrofe, ki je zadela st. jeanski mestni okraj. Reševalna dela napredujejo zelo počasi, ker morajo odkopati ogromne količine zemlje in kamenja, ki se je sesulo s hriba in pokopalo pod seboj celi dve ulici. Postopati morajo z največjo previdnostjo, ker se plazovje še vedno premika, čim izgubi oporo v preostalem zidovju hiš. Zaradi tega so doslej izkopali še le nekaj žrtev, dočim je večina nesrečneže v, ki jih je zalotila katastrofa v spanju, še pokopanih pod razvalinami. Doslej so našli 19 gasilcev -n 4 policijske stražnike, ki jih je zasul drugi plaz v trenutku, ko so hiteli na pomoč, ter 7 drugih žrtev. Domnevajo, da je pod razvalinami še okrog 50 žrtev. Danes so morali nadarjna reševalna dela ustaviti, ker so geologi ugotovili, da se je odločil na, vrhu hriba nov ogromen plaz, ki lahko
vsak hip zdrvi v dolino. Zato so naglo izpraznili bolnico, ki je v neposredni bližini ogroženega kraja, pa tudi nekatere sosedne hiše so prebivalci prostovoljno zapu stili Zanimiva je ugotovitev, da so golobje slutili pretečo katastrofo. Ljudje pripovedujejo, da so na predvečer katastrofe zapustili svoja gnezdišča vsi golobje v tem delu mesta. Vrnili so se še le naslednjega dne po katastrofi ter obletavali porušena domovja, Francoska vlada je odredila nujno pomoč ter poslala večje oddelke vojaštva, ki pomagajo pri reševanju. Mestna občina je poskrbela za prehrano in začasno nastanitev prebivalcev porušenih in ogroženih hiš.
Švica proti oboroževanju
Bern, 17. novembra. AA. Pred palačo parlamenta so se vršile včeraj velike manifestacije proti oboroževanju. Nastopilo je \eč govornikov. Incidentov ni bilo.
Splošna stavka
v Ma&ridi?
Madrid, 17. novembra. Zaradi splošne stavke so bi!e vveraj vse kavarne, vsi bari in trgovine zaprte. Kljub napetosti, ki je vladala v delavskih krogih, se mir ni kalil. I Vlada je izdala obsežne varnostne odredbe. Po ulicah se vidijo dolge vrste ljudi, ki čakajo na kruh. V splo5nem pa živil ne pri-maukuje. Železnice voziio nadalje in je mesto mirno. Peki so ociurli prodajalne. Danes se vrne nad 170.) stavkajočih na delo.
Madrid. 17. novembra. Ves včerajšnji dan je vladal v me=du popoln mir. Ven na tjlela-!išč in kinov je zopet odprta. Tekom Ineva B*> je konjenica, ki je varovali prevoz živiL umaknila v vojašnice. Med stavku joči m in katoliškimi dijaki je prišlo do manjših spopadov. Nastopila je policija, ki je aretirala več oseb Ker je primanjkovalo kruha, so pekli kruh vojaki. V Orviedu je rudarska stavka končana. Vsi aretiranci so bili izpuščeni na svobodo.
Ženevska razprava
o razerežilvi
Ženeva, 17. nov. Pripravljalni razoro* žitveni odbor je razpravlja v seboto o vpra* šanju razorožitve vojnega mat^rijila z omejitvijo izdatkov za armado. Debata je b:" mestoma zelo živahna in burnu Lord Cecil si je tudi danes prizadeval, da bi po možnosti kril svoje načelno izoremenjeno stališ?- v vprašanju vojnega materijala. Med umiti m Gibsonom je prišlo do spora, ker ic lord Cecil v zvezi z nejasnim gla* sovanjem zahteval, naj se ugotovi, da se je večina komisije izrekla za omejitev vojnega materijala po proračunski poti. Gibson je temu zelo ostro ugovarjal, na* kar se je lord Cecd umaknil. Grof Bern* storff je nato kratko izjavil, da naj bi od* bor končal brezplodno debato ter po mož* nost' čimprei zaključil svoje delo da bi bilo mo-goče sklicati razorožitveno konfe* renco, na kateri bo padla končnoveljavna odločitev
ženeva. 17 novembra. Pripravljalna komisija za razorožitveno konferenco bo v kratkem pričel:' razpravo o pomorski razorožitvi Španija le predložila dva izpreminje-vclna predloga in zahteva, nai se ji prizna popofea pravica, da zgradi bojne ladje do o!~> 000 ton. ki jih najbolj potrebuje. Za fo-nn/.o nad 50.000 ton zahteva večjo svobodo v prenosa tonaže z ene kategorije vojnih lani j «* drogo.
Po atentatu na japonskega min, predsednika
Tokio. 17. novembra. Po včerajšnjem komunikeju je -danje japonskega mini-drskesa predsednika RamacrtiSifa zadovoljivo
Tokio, 17. novembra. Vlada je s pridržkom, da bo njen sk!<?n potrdil cesar, sklenila imenovati za začasnem min^t^kega predsednika zunanie^a ministra Shideha-ro. Zdravniki izjavljalo, da «tpnie ranjenega ministrskega predsednika ni brezimno. Dasi policija o zaslišanru atentatorja ne da n*--bo:iih podatkov, se vendar sklepa, da *e bil atentat v najožji z.vezi z načrtom za gradnjo mornarice.
Preiskava o zaroti v Grčiji
Atene, 17. novembra. Zarote proti vladi so se . .ežiti *r- i v x>Bcov Fna izmed zar<- ih skupin je hotela širno odstraniti sedanjo vlado, dočim ie druga stremela po zopetni proglasitvi "V"kra-*->i~e z bivšim diktatorjem Pangalosom na čelu. 27 zarotnikov, med njimi Pangalos sam, je bilo odvedenih, v trdnjavo SingTU.
Reševanje indijskega problema
Demanti o sporu med delegati Hindov in muslimani na indijski konferenci — Napovedujejo se dolgotrajna pogajanja o ustavi In<?;je —
Zanimive izjave delegatov
London, 17. novembra. V soboto se je vršil v saintjameski palači nadaljnji Informativni sestanek delegacije britske Indije na konferenci »okrogle mize«. Poročilo, da so muslimanski delegati postavili delegatom Hindov v razpravi o občinskih vprašanjih ultimat, ne odgovarja resnici. Demantiju sta priključeni izjavi Aga Kalina in Teja Bahadurja Sapruja. Demanti pravi, da se pogajanja prijateljsko nadaljujejo in da so vse vesti o sporih na indijski konferenci popolnoma brez podlage.
V splošnem vlada med političnimi krogi za indijsko konferenco veliko zanimanje. Angleški vladni krog: menijo, da bo konferenca v marsičem razbistrila politični položaj v Indiji in imela kljub odsotnosti indijskega kongresa ugoden vpn\ laljnje politične razmere v Indiji. Konferenca Ima za cilj poenostavljenje indijske uprave in pritegnitev širokih indijskih slojev k sodelovanju. Vladni krogi ne prikrivajo dejstva, da bodo pogajanja na konferenci dolgotrajna, ker se imajo premostiti velike ovire za uresničenje dominijon-skega položaja Indije, ki je postal zadnja leta nujno potreben. V tem oziru je tudi velevažen predlog, naj imenuje indijskega guvernerja sam angleški kralj In ne angleška vlada, kakor je bilo doslej običajno. To bi bil prvi korak na poti k samostojnosti Indije. Jasno je, da bo priznan Indiji položaj dominiijona le postopoma, ker za sedaj še obstoje za to potrebni pogoji Najtežje je vprašanje, kako se bo premostila predhodna doba
Angleška vlada meni, da bi se rešilo to vprašanje najbolje s pokrajinskimi avtonomijami, ki bi bile nekaka priprava za prihodnji ustavni razvoj Indije. Naravno je, da posvečajo vsi angleški politični krogi veliko pozornost sedanji indijski konferenci. Indija je temeljni kamen britskega imperija. Z izgubo Indije bi izgubila Anglija značaj svetovnega imperija.
Vzhodnoindijsko društvo Je priredilo delegatom indijske konference sijajen sprejem. Maharadža Gackvar iz Barode se j« v svojem govoru zahvalil za gostoljubnost, ki jo uživajo indijski ilelegati v Angliji, in uaglašal važnost indijskoga problema za britski imperij Društvo je veliko storilo za kulturni in g-espodarski razvoj Indije. To delo, je nadaljeval maharadža Cackvar, se mora nadaljevati s sodelovanjem najboljših elementov obeh narodov. Na indijsko konferenco so prišli delegati, ki zastopajo najrazličnejše verske, politične in socijalne smeri in najrazličnejše narode, toda vsi so prišli v London z namenom, da dosežejo sporazum, ki naj koristi Indiji kot celoti. To se mora zgoditi in konferenca bo gotovo tudi uspela. Veličina in varnost britskega imperija je v dejstvu, da je znal dovoliti svojim narodom popolno svobodo, da se lahko razvijajo po svoji samobitnosti.
Govornik je nadalje pozval merodajne faktorje, naj priznajo Indij: značaj doml* nijona, ki ga je Indija zaslužila in ki ji po vsej pravici tudi pripada. Nadaljujmo naše delo, je zaključil Izvajanja, v medsebojnem zaupanju in zavedajmo se veliko naloge, ki jo moramo rešiti.
London, 17. novembra. V soboto je imel John Simon v Cleakheatonu važen govor o indijskem problemu, o katerem je dejal:
3>Delo za osnutek ustave, pod katero bo živela petina človeštva, je ogromna naloga. Indijska ustavna komisija je po truda-polnem delu predložila predloge, ki vendar le predstavljajo celoto in dragocen prispevek k rešitvi indijskega ustavnega vprašanja, Čeprav morda niso popolni. Delo indijske ustavne komisije je tako organič-no, da se morejo izpremeniti nekateri načrti, ne da bi se s tem ogrožal celokupni načrt indijske ustavne komisije, ki je sad dolgoletnega truda in skrbnega proučavanja indijskih razmer*.
Strašna smrt pod vlakom
Danes   ponoči ie tovcrri vlak na železniškem mostu na Šmartinsk!   cesti povozil železniškega    sprevodnika Ivana Hermana in mu odtrgal glavo.
LJubljana, 17. novembra.
Davi okrog 4. je policijski agent Ivan Šanel z glavnega kolodvora obvestil stražnico na Dunajski cesti, da leži na železniški progi meJ Zalogom in Ljubljano povožen neznan moški. Na progo sta tako odšla okoliški nadzornik Anton Legiša in stražnik Matija Breznik. Na železniškem mostu na Smartinski cesti sta našla meo. tračnicami truplo povoženega moškega. Truplo je ležalo med dvema progama, glava je ležala znotraj ene proge. Iz lege trupla bi se moglo sklepati, da je nesrečnež izvršil samomor. Na truplu ni bilo drugače opazit: nebenih drugih vidnih poškodb ali znakov, ki bi pričali, da ie morda nesrečnež žrtev zločina. Kakih 10 metrov od kraja nesreče sta bila položena na progo službeni plašč in čepica, iz česar le bilo takoj razvidno, da je mrtvec na progi železničar.
Stražnika pri njem nista našla nobenih listin, da bi lahko ugotovila njegovo identiteto, na podlagi poizvedb sta pa kmalu ugotovila, da je nesrečni železničar identičen z Ivanom Hermanom, sprevodnikom tovornih vlakov, rojenim 20. maja L 18°3. Herman, ki ie bil oženjen, je bil rojen v Mostah in je tam tudi stanoval. Policija je o grozni nesreči na prizanesljiv način obvestila pokojnikovo ženo.
2ena Rozalija je izpovedala, da je odšel mož Ivan 14. t. m. okrog 2. v službo kot spremljevalec tovornega vlaka v Zagreb. Vrniti bi se mora! 15. t. m. popoldne domov, pa ga ni bilo Skoro neverjetno se ji zdi, da bi mož izvršil samomor, kajti pred odhodom z doma je bil še dobre volje in ni nič kazalo, da se hoče posloviti od življenja.
Policija je zaslišala tudi železničarja Gostišo, ki se je skupaj s Hermanom peljal v Zagreb in se je z njim 15. t. m. popoldne tudi vrnil v Ljubljano. Oostiša Je izpovedal, da st? takoj po prihodu v Ljubljano krenila v Pavškovo gostilno na Martinovi cesti, kjer sta ostala skupaj do večera. Nato se je Gostiša poslovil, Herman je pa še ostal v gostilni. Pozneje ga ni več videl. Ni izključeno, Ja je Herman nekoliko pregloboko pogleda! v kozarček in :c morda v vinjenosti ponoči odšel na progo, kjer ga je zagrabil in povozil vkk Policija je ugotovila, da ga je povozil tovarni
vlak A—2, ki je odhajal ob 2-57 n Zaloga proti Ljubljani.
O nesreči je bila obveščena tudi policijska uprava, nakar sta odšla na progo dežurni uradnik g. Podreberšek in policijski zdravnik dr. Jurečko. Na ukaz zdravnika je bilo truplo nesrečnega železnižarja prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Aretacija nevarnega vlomilca v Vevčah
Ljubljana, 17. novembra.
Nocoj sta skušala dva podjetna vlomilca vlomiti v gostilno »Pri Gusteljnu« v Vevčah, toda nista imela sreče, ker so Ju vrli vevški orožniki zasačili. Dočim se Je orožnikom posrečilo enega prijeti, je drugi pobegnil. Aretirani vlomilec je identičen z 201etnim Henrikom Sajetom iz Trbovelj. Pri njem so našli orožniki precejšnjo množino ukradenega blaga, nekaj zlatnine, fotografske potrebščine itd. Ugotovili so, da izvirajo fotografske potrebščine od vloma pri uradniku Kunaverju, kjer je bilo vlomljeno v noči od sobote na nedeljo In je tat odnesel za 3500 Din blaga. Saje je tatvine in večino vlomov priznal in tudi izpovedat, da je izvršil zadnje čase več vlomov v Mostah in Ljubljani.
Orožniki so nevarnega vlomilca izročili sodišču, za njegovim tovarišem, ki je oblastem dobro znan, pa poizvedujejo še policija in orožništvo. Ker je bil v soboto pri vlomu tudi zasačen neki vlomilec, se je policija odkrižala dveh nevarnih indivi-dijev, ki sta zadnje čase strahovala Ljubljano.
Težka nesreča
Ko je prišel snoci okrog 24. vrtnarski pomočnik Leopold Nedoh domov v Linhartovo ulico št. 14. je našel v kletnem stanovanju svojega sostanovalca, livarja Martina Zaletla nezavestnega na stopnicah z globoko in krvavečo rano na sencih. Nedohu se je posrečilo, da ga je spravil k zavesti, ker je bil Zaletel zelo slab, je moral pozvati re3ilno postalo na pomoč Ponesrečenega livarja so prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili težko poškodbo. Policija je ugotovila, da je Zaletel v pijanosti padel po stopnicah.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.75. — Berlin 13.465 — 13.495 (13.4.S). — Bruselj 7.S883. — Budimpešta 9.88S9. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 794.68 — 797.68 (796.18). — London 274.68.   _ Nesvvork
56.465. — Pariz 232.17. — Praga 167.22 _
168.02 (167.62). — Trst 396.12.
StrtU 2 ^ >S L O V E N 8 K T N A R O D< dne 17. novembra 1930 Stev 2fY?
Ljubljana.  17. novembra.
Otvoritveno predavanje 11. sezone dru* štva »Soča« se je vršilo v soboto zvečer v salonu restavracije »Lev« ob velikem zani* manju članov društva in številnih prijate* ljev »Sočanov«. Salon je bil zaseden do zadnjega kotička. Predavanja »Soče« so postala zelo popularna, imajo svojo tra* dicijo in tudi stalne obiskovalce.
I>ruštvo »Soča« je izredno agilno In ima za seboj celo občino primorskih emi* grantov, ki radi pokažejo svojo zavednost; samozavestni so in ponosni na svojo zem» ljo, zato pa je umljiva tudi njih bolest. »Soča« jih druži, tolaži in goji upe; dru» štvo je agilno kot malokatero v Ljubljani, ki jih je toliko — s krasnim programom, vzglednimi pravili, a z vedno zaspanimi — odborniki. To je treba omeniti, ker mnogi menijo, da se ne da nič storiti. Za vzgled jim bodi »Soča«.
Ravnatelj g. K. Mahkota nas je pope* ljal z jasno besedo v deželo jezer, ki to ime v polni meri zasluži. Dežela jezer —> oči, globoko zamišljenih, polnih miline, otožnosti in brezprimerne lepote. Ni daleč. Tam za tistimi veličastnimi kulisami na severu. Karavanke. Za Karavankami. De* žela mehkega jezika, globoke pesmi in zi* belka slovenstva. Dežela s prvimi sloven* skimi pismenkami, z brežinskim spomeni* kom (1. 975) ob obali Vrbske^a jezera, 5 Celovcem, kjer je izšel prvi slov. (Janezi* čev) slovar 1. 15°2., kjer je bila ustanovlje* na Mohorjeva družba L 1852, ki je imela ob svoji bOletnici 90.512 članov.. In Gospa Sveta in knežji kamen na Krnskem polju! In se deset let je lete«, odkar so potegnili mejno črto med njimi, ki so nekdaj imeli vojvodo, ki so ga sami ustoličevali —= in nami, ki ne moremo pozabiti svojih bra» tov.
Šli smo v to deželo preko Ljubelja. Go* vorile so nam gore, ceste, vasi, gorski po* toki, slapi, »rute«, folklora — narodna pe* sem. narodne noše; pela so jezera, polja, doline in planote. Gospod predavatelj pozna Koroško do zadnje potankosti. Od* krival nam je zgodovinske priče; pozna zgodovino vseh krajev, po katerih nas jo vodil z besedo in sliko. Ve za zveste in za» vedne brate in kje se košatijo nemškutarji. Opozarjal nas je na zanimivosti razrušenih gradov. Pokazal nam je naravne kra* sote edinstvenega Korotana. Skratka, od" kril nam je.Korotan, da smo ga nehote vzljubili in se zamislili. Korotan — to pe* sem slovenstva, pesem gora, jezer, pesem o mrtvi nevesti ... O, gor čez izaro . . .
Včasih je bila vrh Ljubelja meja med Koroško in Kranjsko, dva značilna obeli* ska o tem govorita; zdaj pa sta ob njima postavljena tudi državna mejnika. V 18. stol. so gradili tam mimo iz Celovca v Ljubljano cesto. Gradnjo si je ogledal ce* sar Karol VI. Nikdo ni znal nemško, le neki nemškutar Peter, ki so mu nato dali
priimek »Tajč Peter«. In še zdaj stoji ob cesti od Ljubelja, ki se spušča na Koroško gostilna pri »Tajč Petru«.
Vrh Babo nad Podi jubel jem in druge gore smo pustili v ozadju, pred nami se odpira Koroška. Obiščemo Borovlje, me* sto. pred plebiscitom so bile trg. Puškarska industrija. Prebivalci so Slovenci, nemško je le priseljeno uradništvo. Borovlje so nekoč popolnoma porušili plazovi. Zdaj so zidane na drugem kraju, proč od hribov.
Humperški grad s krasnim razgledom na Rož. Vsepovsod odkrijemo kaj poseb* nega — zanimivega in lepega. Celovška kotlina z Vrbskim jezerom, ki je 20 km dolgo in približno 1.5—2 km široko. Ogle* damo si Celovec i Križne gore. Stopimo na G!?vni trg z znanim zmajskim spomeni* kom. Ozremo se še na koroški deželni dvo* rec, v katerem se kuje tudi usoda naših bratov. Iti že smo pred zgodovinsko Gospo Sveto. Cerkev je romarska, velika in lepa gotska zgradba z visokimi vitkimi stebri in ostrimi loki; temačno je v nji. Zanima nas gosposvetski prestol. Zgrajen je iz kame* nja rimskih razvalin, ograjen z železno ograjo, baje zato, da bi ga kdo ne u&ra* del . . . Gospodarji dežele ga baje od časa do časa zakrijejo, nato pa zopet odkrijejo.
Podjunska dolina. Bežno se ozremo na Velikovec, ki ima Kranju enako lego, leži na planoti nad Dravo. Nato srečujemo slovenske vasi: Sv. Peter na Vošnjah, Ru* da, Grebin, Vovbre, Djekše itd.
Drava. Pesem Korošcu, s katero se ra* duje in žalosti, njegova ljubezen je.
Malo se pomudimo v Pliberku, ki je podedoval svoje ime po svinčenem rudni* ku, ki jih je na Koroškem več. Pliberk je nemško mesto, ki je pa odvisno od popol* noma slovenske okolice. Znano je po svo* jih izredno hudih zimah. Ima grad s par* kom, pri katerem so še ohranjeni pristni angleški nasadi.
Gremo mimo Klopinskega jezera, Pod* junskega Šmihela itd. Blizu smo italijanske državne meje in Višarij. kjer se radi zbi» rajo primorski Slovenci, pa tudi od na« roma vsako leto mnogo ljudi. n. pr. v Selški in Poljanski dolini je to že nekakšna ukoreninjena tradicija.
Ko smo pa že na meji Koro'ke, je še vseeno ne zapustimo. Vrnemo se ter še obiščemo Dobrlo vas, Železno Kapljo itd. Povzpnemo se tudi na vrh Obirja, najvišje gore na Koroškem (nekaj nad 2000 m). Na vrhu je meteorološka postaja, s katere jav« ljajo telefonično dnevno trikrat Dunaju svoja opazovanja. Obir je v ostalem slo* venska gora, na katero se koroški Sloveti* ci ob nedeljah radi povzpno.
Ne pozabimo tudi obiskati vasi Sela 950 m nad morjem. VaŠčani so zelo za ved* ni Slovenci in znani po eolskem Štrajku. Otroci so se uprli, ko so jim hoteli vsiliti trapistovsko šolo; pogumno so vztrajali na zahtevi, da jim naj dajo popolnoma slo*
vensko šolo — druge niso hoteli obisko* vati.
Tudi Slovenji Plajberk obiščemo, rojst* ni kraj velikega kulturnega delavca Andre* j a Einspilerja.
Povsod pa niti pero ne more slediti na* šim stopinjam, preveč smo videli in slišali. Le srca so nas spremljala povsod, svečano razpoloženje jih je napolnilo, globoko smo čutili, kako diha iz te dežele jezer povsod lepota in pesem — kot iz koroških narodnih pesmi, ki jih je zapel pri preda* vanju nad vse dovršeno Završanov kvar* tet.
Takih predavanj smo potrebni m upa* mo, da se bodo nadaljevala enako animi*
rano in skrbno kot je bilo otvoritveno. Predavatelju gre vse priznanje za trud.
NOGAVICE 2 Ž.160M
Najboljše, naftrafnejše. zato 13 najcenejše!
KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 17. novembra 1930, katoličani: Gregorij; pravoslavni: 4. novembra, Joanikije.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: >Pravljica o rajski ptici«. E. Kino Matica: »Drevfusc. Kino Ideal: »Luksuzni vlake Kino Ljubljanski dvor: Zaprto. Koncert kvarteta Glasbene Matice ob 20. uri v Kazini.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Kuralt, Gosposvetska cesta, Sušnik, Marijin trg.
OTOMANE
Amerikanizem
na Aleksandrovi cesti
Naš! hiženjerji In arhitekti so si v soboto pod vodstvom dr. ing. Kasala ogledali palačo »Dunav«
Ljubljana, J. nov. Kar čez noč se je zganila Ljubljana iz svoje tradicionelne odrevenelosti in tihe purgarske letargije. Vzdramila pa se ni le za hip kot dremuh, ki se vzbudi le toliko, da se obrne na drugo stran in že zopet smrči. Zganila se je tako, da so naši dobrodušni purgarji odprli usta na stežaj in jih niso utegnili niti več zapreti; strme in ne najdejo prave besede za svoje občudovanje.
Letošnjo jesen je prišlo nad Ljubljano kot nevihta nenadoma. Kar na lepem so začeli ob Aleksandrovi cesti graditi palače, ki so za Ljubljano že pravi nebotičniki. To je velik dogodek. Ljudje se sicer prvotno za to niso zmenili, dokler so le kopali kleti in fundamente. Ko pa je na vogalu Beethovnove in Aleksandrove ceste pričela z ameriško naglico rasti iz tal že-lezobetonska zgradba na šibkih betonskih stebrih, so meščani že postali pozorni, spoznali so, da se godi nekaj prav posebnega. Nekateri se seveda niso mogli s tem sprijazniti, nikakor jim ni šlo v glavo in še iim ne gre, kako je mogoče, da morejo nositi tako šibki stebri tako težo. Zato so kajpada tudi pričeli širiti svoj strah naprej ter so se sklicevali na stavbne katastrofe v Pragi in drugod. Da je bil njih strah neosnovan, nam dokazuje preizkušnja Železo-betona palače »Dunav«. Betonske kceke, izsekane iz same železobetonske konstrukcije te zgradbe, so preizkusili na tehniški fakuteti ljubljanske univerze in ugotovili, da vzdrži beton na cm- pritiska od 200 do 220 kg, dočim so stebri obteženi kvečjemu s 50 kg na cm~.
Palača »Dunav« bi morala biti po terminu do 2(1. t. m. pod streho, bila pa je teden dni prej.
V soboto so si član' udniženja iugoslb-vanskili inženjerjev in arlvtekiov. sekcija Ljubljana, ogleJali to palačo pod strokov-sr.m vodstvom univerzitetnega prof. dr. inž. ML Kasala, ki izvršuje pri njej vse sta-tične proračune za žeiezobet^nskc konstrukcije.
Uradmo so pričeli začetkom julija, z izkopom kleti in iundamentov.
Palača stoji na fundamentni plošči, .d Je obtežena približno s tremi kilogrami na cnr Mer' oh Aleksandrovi cesti 23. ob BeebV vnovi ulici pa ?7.f>,'i m, kvadratura zazidane plr skve znaša 600 m-'. Šteje skupno 7 etaž, odnosno 4 nadstropja, mezanin (prva etaža nad pritličjem), pritličje in klet. na strešni terasi pa se zgrade pralnica,  kopalnice  za  služinčad.  strojnica za
dvigalo in odkrito sušilnico za perilo.
Sistem gradnje se imenuje skelettr, ki se sicer uvaja pri nas s tem prvič, toda po drugih državah kot so Francija, Nemčija, Avstrija, Cehoslovaška itd., ie v uporabi po vojni že več let. Debelina zidov je skozi vsa nadstropja 36 cm; izolirano pa bo v temperaturne svrhe s bera kli tom ah ce-Iotexom tako, da bo odgovarjalo glede temperature 45cm-skemu opečnemu zidov ju.
Bistvo skleletnega sistema železobeton-skih zgradb je v tem: železobetonsKi stebri (približno 4—5 m oddaljeni) novjo neprekinjene konstrukcijske žel. bet. preklade, s katerimi so med seboj povezani. Te preklade pa nosijo žel. bet. stropove. Vse konstrukcije so medsebojno tako povezane, da tvorijo skupno homogeno telo —-ogrodje ali skelet.
Stene izpolnijo zidovi iz votle opeJte. ki je znatno lažja od polne, pa tudi boijsi izolator toplote. Debelina 30 cm zidu iz votle opeke odgovarja glede izoliranja tempe! a-ture 45 cm debelemu zidu iz polne -peke. Zato je votla opeka tudi bolj ekonomična. Vse stropne konstrukcije so tonstru.rane tako močno, da se lahko postavijo nanje kjerkoli predelne stene. Dimenzije prostorov so torej neodvisne od konstru<c;i, njih razdelba je svobodna.
Zgradbe, zgrajene po skeletnem s:stc-mu, so mnogo bolj ekonomične, ker ^e da zazidana ploskev bolj izrabiti kot pri opečnih zgradbah; petnadstropna opečna zgradba bi imela v pritličju 1.05 cm moču* nosilne zidove, v 5. nadstropju pa 45cenr'me-terske, dočim je zidovje skleletne zgra Ibe, kot rečeno, le 35 cm debelo v vsen etažah
V pritličju palače bodo poslovni lokali zavarovalnice »Dunav«, v mezaninu pa njene pisarne. V nadstropjih bo-Jo pa tri kompletna stanovanja, opremljena z najmodernejšim komfortom.
Stopnišče, v katerem bo montirano navadno dvigalo in *paternoster«, bo razsvetljeno od zgoraj, streha bo steklena.
Ravna streha tvori veliko, lepo teraso raz katere Je krasen razgled na Ljuhliano in zlasti na vedno živahno Aleksandrovo cesto in Prešernovo ulico, ki sta videti s te ptičje perspektive kot mravljišče, ijud:e so majhne igračke; stavba je visoka nad terenom približno 24 m. Terasa bo i grajena z železno ograjo m dostopna stanovalcem palače.
Kakor znano, gradi to palačo podietje inž. Dukić i drug, projektant pa je arhitekt Šunko iz Zagreba.
Iz dežele jezer
Otvoritveno predavanje g. K. Mahkote v društvu »Soča«
Velik dogodek
v Narodni galeriji
Otvoritev razstave bogate in za našo kulturo zelo važne zbirke umetnin in starin Karla viteza Strahla
Ljubljana, 17. novembra. V impozantni veliki dvorani Narodne galerije se je včeraj zbrala množica naj-odličnejših zastopnikov naše za kulturni napredek vnete družbe in gostje so z zadovoljstvom konstatirali med njimi tudi reprezentante naših gospodarskih krogov, v prvi vrsti mecena Nar. galerije g. Alojzija Vodnika, veletrgovca Stupico in tudi šefa mestnega gospodarskega urada gosp. nadsvetnika Jančigaja, razen njih so pa prišli zastopniki, ki jih vidimo toliko le ob najvažnejših prilikah, in še celo iz Celja se je pripeljal magistratni direktor g. Ivan šubic.
Slavnostno razpoložene gosto, ki je bilo med njimi posebno mnogo dam z gospo ministrovo Sernečevo na čelu, je ogovoril predsednik, generalni tajnik g. dr. Windi-scher z naslednjemi besedami:
»Graščina Stara Loka je do Strahlovih večkrat menjala svojega gospodarja. Ded zadnjega lastnika Karla viteza Strahla je kupil to graščino in poročil tudi hčerko tedanjega lastnika Demšarja. V graščini Stara Loka je bilo ob njegovem času prav malo umetnin in kulturnih spominov, njegov sin Edvard vitez Strahl se je pa so-stavno posvetil zbiranju umetnin. Znašal je sam in je imel svoje zaupnike. Sam ljubitelj umetnosti, očitna in veljavna osebnost v javnosti svoje dobe, je napisal delo *Kunstzustande Krainss. Oče njegov je bil rodom rz Nemčije, Edvard in Kari Strahl pa sta bila rojena pri nas. Prosvit-Ijen in izobražen mož je Edvard Strahl zbiral v svojem gradu z namenom, da zbrane umetnine ohrani našim krajem v javni zbirki, pa ga je prehitela smrt in je njegov sin Kari Strahl dovorševal in dopolnjeval staro zbirko in trud svojega očeta. Mena v posesti graščinskih lastnikov je z ene plati pripomogla k množitvi zbirk portretov, na drugi pa povzročala, da so umetnine pred Strahli ob takih menah bržčas tupatam odhajale Iz te velike hiše. Ko je lansko leto tik pred Svetim dnevom umrl Kari vitez Strahl, je končal Strahlov rod. Za našo kulturo in za nas je ime Strahlov med tistimi imeni v prvem redu, ki zaslužijo naše spoštovanje in našo hvaležnost. Zadnji iz rodu Strahlov Kari je zbiral in znašal z ljubeznijo umetnine, pa mu je bilo vodilo ohraniti zbrano naši domovini. Ko je sklepal račune svojega življenja, je določil v svoji poslednji volji, da imata Muzej in Narodna galerija prednost do izbire in do nakupa Te dragocene prednosti sta se poslužila Narodna galerija in Muzej ter je to, kar, gospoda, vidite danes razstavljeno, pridobljeno za Muzej in Narodno galerijo deloma po prednostni i-zbiri in nakupu, deloma na javni dražbi. Izpolnjujem danes veliko in prijetno dolžnost, da ob tej svečani priliki izrekam našo veliko zahvalo naši banovinski upravi in prvemu banu Dravske banovine g. ministru Sernecu za pravo umevanje izredne in morda sekularne prilike, ki se je nudila po smrti zadnjega Strahla, ter za munificent-no pomoč Narodni galeriji. Ko je v današnjih prematerijalnih časih žalibog nevšeč-no šplahnila zasebna darežljivost v Slovencih, je za ustanove tako osnovne narodne pomembnosti kakor je Narodna galerija kar odločilne važnosti, da so deležne krepkega zaslona avtonomnih mest svoje domačije. Razstava umetnin in starin "z Strahlove zbirke Vam. gospoda, kaže skoraj vse, kar je pridobljeno za Muzej in za Narodno galerijo. Za Narodno galerijo so umetnine iz Strahlove zbirke mogočua pomnožfctev in dopolnitev ujene zbirke. Sedanja razstava bodi očiten in viden izraz našega hvaležnega priznanja in naše gio-book občutene pietete napram Strahlovemu rodu in bodi osobito izraz naše poklonit-ve zadnjemu tega naši zemlji udanega in naklonjenega rodu blagopokojnemu Karlu vitezu Strahlu. Z ljubeznijo zbirane mnogovrstne umetnine in starine so nedavno zapustile stare penate starološke graščine. Prišle so v stalne goste v Narodno galerijo, k! jih bo zvesto in verno čuvala v svojem okrilju, pa ji bo na srcu, da ostane vitezom Strahlom in Karlu vitezu Strahlu hvaležen spomin v trajni svetlosti. Razstava Stranlova je za našo kulturno zgodovino imeniten dogodek, ki ga zapišemo v kulturno poveštnioo s pieteto in z domovinskim ponosom. Pozdravljam Vas prisrčno, spoštovana gospoda, v našem domu ter proglašam razstavo za otvorjeno«.
Po tem globoko pijetetnem govoru predsednika je izpregovoril podpredsednik Narodne galerije univ. prof. g. dr. Izidor Cankar in izvajal:
cKer je to provizorična razstava, ki ji Je namen samo ta, da se Sirie občinstvo seznani % umetnostno zapuščino Karla Strahla. katera je vlivala skoraj legendaričen slo-
ves, in da se Narodna galerija oddolži vsaj na skromen način spominu svojega dobrotnika in velikega ljubitelja naše umetnostne preteklosti, ni bil za razstavo izdelan poseben katalog, to se bo zgodilo šele pozneje, ko se uvrstijo dela, kar jih je tu pomembnih v historično zbirko N. G., za sedaj pa bodo občinstvu navedbe, s katerimi je opremljen vsak predmet, zadoščale za orijentacijo v razstavi. Moja naloga jo, da vam prav v kratkem označim vrednost slik, pridobljenih po rajnem starološkem graščaku.
Razstavljeno je tukaj skoraj ves, kar je po smrti Karla Strahla prešlo v javno last, toda pohištvo in hišni pribor pripadata obrtnemu oddelku Narodnega muzeja. Ta muzej bo spomladi priredil lastno razstavo svoje znamenite, z najnovejšimi pridobitvami bistveno pomnožene umetno obrtne zbirke in tedaj se bo pač tudi o teh predmetih iz Strahlove zapuščine več govorilo. Kar se tiče tu obešenih slik — skulpture v starološkem uradu takorekoč ni bilo — so kaj razno!ične, po času svojega postanka, po svoji lokalni provenienci in po svoji umetnostni vrednosti, tako da vidite tu zbrana dela skoraj štirihsto let, razen slovenskih italijanske, flamske, holandske, nemške slike ter vso lestev umetniških kvalitet od mojstrovine do revne kompozicije samostanske diletantke in do slikarskega izdelka, ki šteje v kulturno zgodovino kvečjemu kot ilustracija nravi Poleg prav dobro ohranjenih slik visijo druge, ki so zelo defektne ali za silo restavrirane, ali po nevedni roki pokvarjene, ali z mazaškim pogumom neusmiljeno in do nespoznavnosti preslikane.
Načelo, pa katerem ste dve generaciji staroloških gospodov zbirali svoje slike, ni bilo enotno in tako tudi zbirka sama ne more biti enotna. Vanjo so prišle umetnine, ki so bile a) v domači posesti in domače provenience, to je tista skupina, ki je za našo zgodovino najvažnejša; b) slike iz domače posesti, ki so pa od drugod prišle v deželo ali ki so jih pri nas ustvarili potujoči tuji umetniki; c) slednjič slike, ki so bile tuje provenience in so bile kupljene drugod npr. pri slučajnih razprodajah. Tako se deli Strah lova slikovna zbirka po svojem pomenu in vrednosti v dve polovici: v prvo spadajo tista dela, ki se z njimi historična podoba naše slovenske umetnostne preteklosti bistveno dopolnjuje, v drugo pa slike, ki z našo zgodovino niso v neposrednem stiku, ki se pa odlikujejo po svojih umetnostnih kakovostih in bodo v prihodnjem »kabinetu tujcev* v N. G. lep, pri nas ujeti odsev velikih mojstrov tujine.«
Govornik je nato strokovno ocenil za našo umetnostno zgodovino najvažnejši materijal in razkazal posamezne slike, da so mu vsi navzoči sledili z največjim zanimanjem. Potem je pa poudaril:
>Lep dar je prejela slovenska javnost s Strah lovo zbirko in vendar je, gospe in gospodje, za N. G. to nekakšen danajski dar. N. G. si Laska, da je ta razstava zanimiva za vsakega poznavalca in ljubitelja naše umetnosti. A da je to lepa razstava, si laskati ne more. Na mnogih slikah leži morda stoletni prah, veliko veČino kvarijo plasti kasnejših, grobnih preslikavanj, mnoge slike vise na razpokanih. preperelih slabo zakrpanih platnih, malo jih je takih, ki bi imele javni, narodni zbirki primerne okvire, vse pa potrebujejo strokovne zgodovinske obdelave Ta zbirka pomeni torej za N G. novo delo. ki bo stalo mnogo časa, ki jI bo rodilo mnogo stroškov in ki bo zapustilo, če naj bo dobro opravljeno, mnogo ljudi. Ce ne bo to delo dobro opravljeno, bi morala biti pri njem zaposlena vsa slovenska javnost; toda slovenska javnost se — mimo te resnice hodeč, ne smemo več obračati glavip — ne zaveda docela svojih dolžnosti do N- G. Ta zavod je v popotnem programu vsakega kulturnega tujca, ki obišče Ljubljano, ta zavod je v vzgojnem programu marsikatere naših mestnih in kmetskih šol. nujno spada k mestu, kakršno hoče biti Ljubljana, in tvori sestaven del našega na rodnega prosvetnega programa, toda v naših javnih in zasebnih hudžetih ga ni, če izvzamemo banovino, ki naj bo za to svojo uvidevnost zahvaljena, in maloštevilne dobrotnike, katerih veledušje zasluži . tem večjo hvaležnost, čim manj je videti smisla zanj. Vsi bomo morali storiti, kar moremo, da plemenita tradicija družine Strahl, ki nam je tuja po krvi in mišljenju in ki ie vendar z dejanjem pokazala ljubezen do zemlje, na kateri je živela, najde močnih in trajnih korenin tudi med nami samimi.<
Občinstvo si je po teb tehtnih besedah ogledalo razstavo slik in krasnega 8ta»ega pohištva, ki jo je z na i večji m znan Tem »r ckusom uredil upravnik N. G. e. Zonliafi in občudovalo dela, ki bomo o njih še pisalu
570 do 850
35 peres v sedežu, 4 v blazini, po izberi blaga, stalno v zalogi
SITAR KARL, VVolfova 12. — Dvorišče.
15670
Triglavanski večer v Krškem
Jugoslovansko aKademsko društvo >Tri-glav< iz Zagreba je priredilo v soboto 15. t. m. ^Triglavanski večer< v Krškem. Zbralo se je ob tej priliki izredno lepo število aktivnih članov, zastopstev drugih akademskih društev (Danica. Istra) in prijateljev >Tri-glavac z namenom, da najstarejšemu slovenskemu in jugoslovanskemu akademskemu društvu ponovno izrazijo svoje simpatije. Posebno moramo povdariti. da se je večera udeležila deputacija >Staresinske zveze* iz Maribora (gg. dr. lrgolif in dr. Grmovšek); nadalje so počastili prireditev s svojo prisotnostjo gg. sreski načelnik. predstojnik okrajnega sodišča in najodličnejše občinstvo iz Krškega. Do zadnjega -.kotička napolnjena dvorana je bila pač dokaz kako priljubljen je »Triglav< Krščanom in s tako pozornostjo zasledujejo njegovo udejstvovant* slovenski krogi. Triglavanski večer« Je otvoril g. dr. R. Dobovišek kot zastopnik starešin iz Krškega s kratkim nagovorom. Nadalje sta še govorila g. dr. Srčko Grmovšek v imenu »Starešinske zveze« in predsednik }Triglava< iz Zagreba, VL Gulič. Vse govore je občinstvo živahno aklamiralo in prirejalo starešinam in aktivnim članom prisrčne ovacije.
Po kratkem odmoru je nastopila ga. Levstikova iz Krškega in zapela s spremljeva-njem klavirja dve pesmi. Naš stari znanec, akademik Vodeb je ponovno pokazal, da je simpatičen lirski baritonist. Zapel je tri pesmi, drugo posebno z zanosom v živahnem ritmu, da jo je moral ponoviti.
Ugoden vtis je napravil na vse nastop cello - solista, akademika Jerončiča, ki Jc ugajal posebno radi dobrega prednašanja. Nato so se vršili brucovski izpiti, ki se postali med slovenskimi akademiki nekak trn-dicijonalen dogodek in srečen uvod v novo študijsko leto. Po tej točki se je razvila do odhoda vlakov živahna zabava s plesom, pri kateri je neumorno sviral priznani >Trigla-vanski« orkester pod vodstvom akademika Suškoviča. Posebna zahvala gre častnemu damskemu komiteju, ki je mnogo doprinesel k animirani zabavi. »Triglav« lahko s ponosom gleda na 35 let svojega plodonosnega dela. K prireditvi mu še enkrat iskreno čestitamo z željo, da bo njegovo bodoče delo ovenčano z novimi uspehi.
Lado Jerše.
Iz gledališke pisarne
DRAMA.
Opozarjamo na nocojšnjo vprizorltev šnuderlove izvirne drame Pravljica o rajski ptici, v kateri nastopijo ga saričeva in gdč. Gabrijelčičeva ter gg. Kralj in Jerman. Režijo vodi g. Fran Lipah. Predstava sa vrši za red E. Ker so imeli to delo s tem že vsi abonenti, opozarjamo naže občinstvo še prav posebno na nocojšujo vpri-zoritev.
Schillerjeva   tragedija »Razbojniki«
se vprizori v ljubljanski drami v premi-jerski zasedbi v sredo dne 19. t. m. za red B.
Premijera komedije Alekseja Tolstega Serija A-000001« se vrši v četrtek 20. t. m. Z njo predstavi ljubljanska drama našemu občinstvu novega sodobnega avtorja, ki vživa velik slove«. V glavnih vlogah nastopijo dame: Medvedova, Mira Danilova, Juvanova, gospodje železnik, Jan. Cesar, Lipah, Kralj, Levar, Danes in drugi. Režijo vodi g. prof. šest. Predstava je za abonma reda C.
OPERA.
Jutri se poje uspela opereta *La Ma-scotte« (Dekle sreče), z gospo Poličevo v naslovni partiji. Sodelujejo gdč. španova, gg. Drenovec, Janko, Peček, Povhe, Slmon-čič, Jelnikar, Sekula, baletn: zbor in drugi. Dirigent g. štritof. režiser g. Kreft. Predstava je za red D.
Gostovanje tenorista Stepnjovskega. Na mnogobrojna povpraševanja glede gostovanja poljskega tenorista g. Stepnjovskega sporočamo, da nastopi samo enkrat in to v soboto 22. t. m. v čajkovskega operi »Onjegin«, ker sodeluje 23. t. m. že v Ka-tovicah pri proslavi poljskega narodnega praznika Ker je torej gostovanje samo enkratno, opozarjamo našo publiko, predvsem pa njegove znance na to. Predstava se vrši  Izven abonma.
Moderne sanje.
— Sanialo se mi je. da je moja srečka zadela milijon Din.
— In potem?
— Napovedal sem konkurz in jo do-brisal v Ameriko!
>9 L O V E N «5 g I NAROD« dne 17. novembra 1930
Dnevne
Lawrence Tibbett i/.Tu
PRIDE!
peicef
Najboljši svetovni baritonist, šaljapinove kvalitete, stalno angažiran na Metro-**olitan-operi v New Yorku v prekrasni romantični opereti
Glasba dunajskega komponista A. Leharja! Po opereti „Ciganska ljubezen44
HAJDUŠKA PESEM
Babjeletna nedelja
Včerajšnja nedelja je bila izjemoma lepa in Ljubljančani so jo v polni
meri izkoristili
— Vse cenjene naročnike »Slovenskega Naroda , katerim je koncem oktobra 1930 potekla naročnina in iste še niso obnovili, naprošamo, da jo z eventuelnim zaostankom takoj poravnajo, sicer bomo vsem zamudnikom brez izjeme pošiljanje lista 21. t. m. ustavili.  Uprava  *Slov. Narodac.
Proslava našega   narodnega   praznika v
Pragi. Kakor vsako leto, proslavi Praga tudi letos naš narodni praznik 1. december na svečan način. Češkoslovaška - jimoslovenska liga. Jadranska Straža, Jugoslovensko Kolo in akademsko društvo ^Jugoslavija« prirede v Smetanovi dvorani Mestnega doma slavnostni koncert pod pokroviteljstvom našega poslanika generala Pešiča in primatorja dr Baxe. Slavnostna govornika bosta Jaroslav Kvapil in dr. Tresič - Pavičie. Na koncertu nastopi tudi jugoslovenski operni pevec baritonist Petar Markovič. Na predvečer našega narodnega praznika v Stavoskem divari-lu kot slavnostno predstavo Dimovičevega ^Kraljević Marka- v režiji Zvonimira Rogoza.
— češkoslovaško odlikovanje naših častnikov. Prezident Masarvk je odlikoval z redom Belega leva za vojaške zasluge naslednje našo častnike: III. stopnje brigadnega generala in kraljevega adjutanta V. Savica, brigadnega generala in poveljnika kraljeve garde Ljubomira Maksimoviča, topničarskega brigadnega generala ln rednega profesorja vojne akademije Vojlna Maksimoviča. topničarskega brigadnega generala in poveljnika Boke Kotorske Pan-teljo Djukiča, brigadnega generala generalnega štab Nikolo Hrističa, polkovnika generalnega štaba Ljubomira Stefanoviča, polkovnika in šefa vojne delegacije v prometnem ministrstvu Andro Petroviča in letalskega polkovnika v Zagrebu V. Mirko-viea; IV. stopnje pehotnega majorja živka Sabotiča. letalskega majorja Mato švarca, prelsednika Aerokluba v Beogradu in rezervnega letalskega kapetana I. klase Tadi-jo Sondermajerja. letalskega kapetana I. klase živojina Despotoviča, letalskega Kapetana n. klase Pavla Burkoša, pehotnega kapetana II. klase Nauma Puljevića-Niko-lića ter rezrvnega kapetana in tajnika v zunanjem ministrstvu B. Dimitrijeviča. S češkoslovaško kolajno Belega leva I. stopnje za vojaške zasluge so pa odlikovani letalski poročnik M. Mižovič ter pehotna poročnika Franjo Bauer in Zlatko Miško-v:.č.
— Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili vpisani zdravnica banovinske splošne bolnice v Ljubljani dr. Kolar Marija, zdravnik ruskega sanatorija v Vurbergu dr. Kap-ralov Sergij in zdravnik ženske bolnice v Ljubljani  dr.  Premrov Vladimir.
_ Razpust društva. Društvo odvetniških
in notarskih uradnikov ljubljanske oblasti s sedežem v Ljubljani je razpuščeno, ker nima pogojev za pravni obstoj.
— Prepoved zaiiajanja v krtine. Okrajno sodišče v Kranju je prepovedalo delavcu Karlu Zadražniku iz Kranja zahajati v krčme za dobo enega leta.
—OUZD v oktobru. OUZD v Ljubljani je imel v oktobru 99.516 članov in sicer 67.81 moških in 31.705 žensk. Bolnikov je bilo 2345 in sicer 1366 moških in 979 žensk. Odstotek bolnikov je znašal pri moških 2.01, pri ženskah 3.09. Povprečna dnevna zavarovalna mezda je znašala pri moških 29.96, pri ženskah 20.50, povprečno 26.88. Celokupna dnevna zavarovalna mezda je pa znašala 2.675.254 Din in sicer pri moških 2,031.573.60, pri ženskah pa 643.680.40 Din.
— Razpisana občinska služba. Županstvo občine Zagorje ob Savi razpisuje službeno mesto obrinskega uradnika z nastopom 1. januarja 1931. Prošnje je treba vložiti do 1. decembra.
— Izprememba    društvenega naziva.
Osrednje društvo usnjarjev in sorodnln s-irok, podružnica čevljarjev v Ljubljani, je marca 19*27 prenehala obstojati pod tem naslovom in se od takrat imenuje Zveza usnjarskih delavcev Jugoslavije, podružnica Ljubljana.
— Kapitaliziranje čistega donosa. Višje deželno sodišče v Ljubljani je določilo, da je za cenitve, navedene v § 19. min. naredbe z dne 25. julija 1JS97. št. 175 d. z., ki se bodo vršile 1. 1931, kapitalizirati čisti donos po obrestni meri 4%.
— Štetje vojaške službene dobe. Iz dosedanjih razsodb drzavneg-a sveta je razvidno, da imajo pravico do vštetja vojaške službene dobe samo tisti uslužbenci, ki so po prejšnjih predpisih pridobili pravico, da se jim ta služba šteje v pokojnino. Kdor po predpisih vojno - oskrbnega zakona in naredbe bivšega finančnega ministrstva na Dunaju, kateri predpisi so veljali do uveljavljenja sedanjega uradniškega zakona, ni pridobil pravice, da se mu všteje vojaška služba za pokojnino, se njegovi prošnji ne ugodi.
— Silno slaba cesta. Od Ljubljane pa da Vevč je cesta splošno slaba. V zadnjem času so jo ponekod nekoliko posuli z debelim gramozom, ah skozi vas Studenec ter od Dev. Mar. v Polju do Vevč je tako jamasta in kotanjasta, kakor najslabše ceste na Turškem in v Albaniji. Na tej cesti je živahen avtobusni ln vozni promet, zato jo je treba nujno temeljito popraviti.
— Rezervni oficirji se obveščajo, da ie izdalo ministrstvo saobraćaja odlok, po katerem bodo od L januarja 1931 dalje izdajale legitimacije za trikratni popust na železnicah in ladjah le komande vojn:h okru« gov, kamor je dotični rezervni ofiCK pristojen in kakor to predvideva člen 11. pra-viln:ka o voznih olajšavah. T jzadevne tor-mularje ima v zalog Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani. Kongresni trg 1. Por-mular stane 2 Din.
— Nesreča na lovu. Te dni se je v okolici Sremske Mitrovice na lovu pripetila tež ka nesreča. Franjo Bičanič je na lovu obstre lil svojega 121etneera nečaka Stjepana Katu-šiča in ga težko ranil Otroka so nreneljali v bolnico, kjer pa poškodbam podlege.
vesti
_Smrtna kosa. V soboto zvečer je umrla
v Ljubljani banovinska uradnica gdč. A.nge la Gostim ar. Pogreb ?e bo vršil dan-s ob 14.30 iz mrtvašnice splošne bolnice. — Včeraj dopoldne je nenadoma preminula v Ljubljani ga. Tilka Dolenc, rojena Lončar, soproga vpokojenega ravnatelja prisilne delavnice g. Cirila Dolenca. Pogreb bo jutri ob 15.30 iz Kapiteljske ulice št 3. Blag jima spomin' Težko prizadetim rodbinam iskreno so-žalje!
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitno vreme, že včeraj je bilo skoraj po vseh krajih naše Iržave oblačno, samo v Skoplju 80 imeli lepo vreme. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 17, v Beogradu 16, v Zagrebu 15, v Mariboru 14.8, v Ljubljani 13.5, v Skoplju 12 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.5 mm, temperatura je znašala 6.6.
— Xeareče. Rojina Rudolf, 5 letni sinček mizarskega mojstra iz Zgornje Šiške 46, se je v petek popoldne preveč nagnil čez balkon domače hiše in padel na cesto. Zlomil si je desno nogo in so ga morali prepeljati v bolnico, kjer je pa poškodbam podlegel, sestnikov sin iz Bohinjske Bistrice, se je pri sekanju nevarno vsekal v členek desne noge. Tudi on je moral v bolnico.
— Identiteta subotiške morilke ugotovljena. Poročali smo v soboto, da se je v notelu »Srpski kralje v Subotici obesila neka ženska, katere indentitete niso mogli ugotoviti in so smatrali, da gre za neko Slovenko. V soboto je pa poročal učitelj SpasiČ iz Vlašic pri Arandjelovcu, da je po sliki spoznal v samomorilko svojo ženo Zorko. V sredo mu je iz Beograda pisala razglednico, Češ, da pojde v smrt. Vzrok samomora je bila živčna bolezen.
— Tramvaj povozil starčka. V soboto opoldne se je pripetila v Strossmaverjevi ulici v Osijeku težka nesreča, katere žrtev je postal 6*51etni posestnik Toma JosipoviČ iz Kortine. Starček je hotel prekoračiti cesto, pa ni čul prihajajočega tramvaja, ki ga je podrl in vlekel več metrov za seboj. Josi povič je bil na glavi težko poškodovan in je kmalu po prevozu v bolnico umrL
— Zagoneten umor ▼ Neštini. V vasi Ne-ština pri Sremski Mitrovici je bil v petek v neki samotni hiši zavratno ustreljen posestnik Uroš Vlahovič. Orožniki so aretirali več osumljencev, med njimi nekega Marica ln Radosavljeviča. Maric je izpovedal, da ga je Radosavljevič pregovoril, naj Uroša prepelje v svojo hišo in ko prispe tja, naj zapoje. Za to mu je obljubil 3000 Din. Radosavljevič je seveda pri zaslišanju to zanikal. Vse kaže. da je on ustrelil Uroša, zdi se pa, da so v umor zapleteni tudi drugi. Tako so oiož-niki izpovedali, da je vas razdeljena v dva tabora, ki se smrtno sovražita. Eni so pristaši bratov Jovanovič. drugi pa bratov Vlahovič. Ko je Urošev brat pred petimi meseci po žegnanju v prepiru ubil Savo Jovano-viča in bil obsojen na 5 let težke ječe, so sklenili Jovanoviči osvetiti se in iztrebiti Vlahoviče, ki so bili baje znani kot nasilneži in pretepači.
V slučajn zastrupljenja, povzročenega po nokvarienih jedilih kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiiu. kokainu, ie uporaba naravne »Fran? Josefo-ve« jrrenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navaiaio da ori za-strupljenju s svincem staronreizkušena : »Franz Josefova« voda ne odoravi samo trdovratno zaroko temveč da učinkuje tudi kot specifično protisredstvo. »Franz Josefova« srrenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Liubliatie
—i i Poroka. V soboto se je na Brezjah poročil dr. Janko Hafner, sin notarja Matevža Hafnerja in znani ljubljanski zdravnik, z gdč Majdo, hčerko bivšega predsednika pokrajinske vlade dr. Brejca. Mnouo sreče!
_Ij rod štaci ja na Bleiweisovi cesti. Prn-
tekli teden so pričeli z gradnjo podšta«-,] je na Bleiweisovi cesti poleg Trubarjevega •parka. Zgrajena bo, kot upajo, čez mesec dn>. če bo vreme količkaj ugodno. Spomladi bodo v njej montirali jeklene usmerjevalce, prej bodo pa položili električni kabel iz nje do pošte, kjer se bo dovajala elektrika za tramvaj v elektrovode. — Kot vidimo, se dela za izpeljavo tramvaja vsestransko agilno.
—Ij Rutarjcvo ulico kanalizirajo. Podrož-nik. ki se ponaša z lepimi vilami in vrtovi, doslej še ni bil kanaliziran, kar je bil za ta lepi del mesta velik nedostatek. Zad nja leta in zlasti letos ie zraslo tu mnogo vil, kar je bilo tudi odločilno, da so začeli kanalizirati Podrožnik. Glavna kanalizacijska cev je v cesti Pot v Rožno dolino, na katero priključujejo cevi iz stranskih ulic.
—Ij Ljubljanski tramvaj hoče tudi pokazati, da je res ljubljanski. Zato bo slekel svojo rdeče-belo suknjo ter oblekel domačo zeleno-belo, da mu ne bo mogel nihče ničesar očitati. En voz in sicer št. 13. je že prebarvan ter se je večraj že ponašal po Ljubljani. Ljudje so mislili, da je nov, pa Je samo prepleskan.
— Ij Cirkus Kludsky pride v Ljubljano. Cirku? Kludskv. ki je pretekli teden gostoval v Subotici, je zdaj v Osijeku. V začetku decembra prispe cirkus v Ljubljano. Pri Kludskem služi Ljubljančan Mirko Vojnovič. ki pa ni več krotitelj zveri, temveč je avan-ziral za drugega tajnika.
—Ij Kanalizacijska dela. V Mostah in na Selu kar naprej kanalizirajo ulice in ceste. V tem predmestju ne ovira kanala-zacijskih del talna voda, ampak je v tleh gramoz in celo živa skala, kakor na primer na Stari poti, kjer je bilo kanaliziranje zato precej zamudno. Zdaj je v delu kanalizacija v Slapničarjevi ulici, ki veže Za1o«,"n r*f»Qto s Cisrla r-fevo ulico.
—Ij Trairi^na nesreča In*. Trohe. V soboto
: zvečer se je pripetila na Dunaiskl cesti blizu Brir»1a te*ka nesreča, katere žrtev je postal 26 letni inženjer banske uprave Bo-
i gomir Troha. Vozil se je z uradnikom Bene-
dikom na motociklu s prikolico z Jezice proti Ljubljani, blizu Brinja je pa na sprednjem kolesu počila pnevmatika. Motocikl je zavil s ceste in se zaletel v kamen. Inženjer Troha je odletel v jarek in obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili dve težki poškodbi: pretres možganov in frakturo čeljusti. Včeraj se je zdelo, da se je njegovo stanje že izboljšalo, danes so ga pa morali s kirurgičnega oddelka prepeljati na opazovalni oddelek, ker je začel kazati znake popolne zmedenosti. Njegovo stanje je zelo kritično.
—Ij Obiskovalcem gledališča: Ker v gotovih krogih prevladuje mnenje, da pri abonma predstavah ni mogoče dobiti vstopnic, tem potom vljudno sporočamo, da je pri vseh predstavah kateregakoli abonmaja v predprodaji dovolj sedežev vseh vrst na razpolago.
PONOS VSAKE GOSPODINJE
je    kuhinjska    posoda    iz    aluminija ali emajla raznih barv in kvalitet. Oglej si bogato   zalogo,   katero   ti   nudi najugodneje tvrdka z železni no
STANKO FLORJANĆIĆ,
LJUBLJANA. Sv. Petra cesta št. 35
—li SPD priredi 20. L m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti skioptično predavanje »Od belega obeliska v Uralu skozi Turkestan in Sibirijo do Tihega oceana«. Okoli 50 krasnih barvastih slik. Predaval bo univerzitetni profesor g. dr. Hans Halm iz Irkutska v vzhodni Sibiriji.
—Ij Dvorska knjižnica,   Borštnikov trg,
nudi cenjenim odjemalcem najlepše knjige slovenske, srbsko-hrvatske in nemške književnosti. Izposojuje vsakomur, kdor se zadostno izkaže. Izposojevalnina prav nizka
—Ij Vrtnarski tečaj, ki ga je imela prirediti podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Ljubljani, pričenši z dnem 17. t. m., se zaradi nastalih tehničnih ovir prenese na poznejši čas.
—Ij Opozarjamo na koncert pevskega kvarteta Glasbene Matice ljubljansko, ki se vrši drevi ob 20. ari v veliki dverzni Kazine. Nastopijo gg. Pelan, Završan ml., Završan star. in Skalar. Uvodno besedo govori g. Peruzzi Ivo. Ta beseda ie v prvi vrsti namenjena članu kvarteta g. Završanu Ivanu, ki proslavi ta večer 401etnico svojega pevskega udeistvo-vanja, predvsem kot č*an ni min slovtn-skih kvartetov. V pivem kvar c::i je pel še kot gimnazijec leta 18<>0., potem pa po veliki večini v kvartetu samih Matičarjev, z izjemo onih par let, ko je bil član pre i ieti dobro znanega in priljubljenega Jr. X^z'<\ c-vega kvarteta. Koncert se vrši, kakor rečeno, v Veliki dvorani Kazine. Vstopnice so na prodaj v Matični knjigarni od 30 Din navzdol.
—Ij Vse prijatelje najbolj znanega slovenskega pevca g. Janeza Završana opozarjamo in vabimo, da se vrši nocoj po koncertu v veliki kazinski dvorani prijateljski večer v počastitev slavij enca. Dobrodošel je vsak njegov prijatel:
—Ij Nagla smrt. Včeraj dopoldne okrog 10.30 je zadela srčna kap gostilničarko Til-ko Dolenjčevo v Kapiteljski ulici 3. Na pomoč pozvani zdravnik dr. Mis ji je dal injekcijo, toda ves njegov trud, ohraniti jo pri življenju, je bil zaman. Pokojna je bila znana in ugledna gostilničarka in stara šele 38 let. Težko prizadeti rodbini iskreno so-žalje!
—Ij Nasilni ponočnjaki, šelenburgova ulica je večkrat ponoči, zlasti ob sobotah in nedeljah, torišče razgrajanja in divjanja ter napadov na mirne pasante s strani objestnih in pijanih ponočnjakov. Preteklo soboto je pijana družba napadla nekega profesorja, ki se je vračal s soprogo domov, danes ponoči pa sta bila napadena 58 letni poštni nadkontrolor Evgen K., in njegov prijatelj, ki sta se okrog 2. zjutraj vračala domov. V šelenburgovi ulici ju je brez povoda ustavil pijan moški in se zaletel v kontrolorjevega prijatelja. Ko je hotel K. prijatelju na pomoč, ga je nasilni ponočnjak udaril tako močno s palico po obrazu, da se je kar opotekel. Morali so ga prepeljati v bolnico, kjer so ugotovili precej težko poškodbo levega očesa. — Policija naj takim ponočnakom bolj energično stopi na prste.
—Ij Bukova drva, trboveljski premog ln koks pri tt. »KURIVO«, Dunajska c. 33. telefon 3434 (na Balkanu)
Torefc, 18. novembra. 12.15: Plošče (Uverture, šlager j i iz zvoČ» nih filmov) 12.45: Dnevne vesti. 13: Cas. plošče, ^orza. 17.30: Radio orkester. 19: Prof. Franc Pengov: Način moder, krediti* ranja. 19.30: Dr. Ivan Grafenauer: Nem« ščina. ?0: Trio **agistri: Ohcetna godba. 21- Radio orkester. 23: Napoved progra» ma za naslednji dan.
Za možev rojstni dan.
— 2elim ti vse najboljše k tvojemu rojstnemu dnevu,   kar si sam najbolj
želiš!
— Draga ženka, tega mi gotovo ne želiš; hotel bi namreč, da postaneš gluhonema!
Ljubljana.  17. m v.
Včasih se gode tudi nemogoče stvari, Ljubljana pa je sploh mesto čuie^v. \<-c pa v Ljubljani prej pričakujemo kot od nedeljah lepo vreme.
Krasen dan je napočil, kot da smo ga naročili iz inozemstva, povrh tsga :e L:'o pa še toplo kot maja, da se 'e Koveka takoj prijelo pravo pom'idno razp d i oženje. Skratka: Ljubljana se je včeraj zbud.l^ v ."•ravem barjem
Babje leto pa je najbrž marsikomu španska vas, zato bi bilo dobro, da bi razložili, kasen hudir je to. Mnogi g).ovo mislijo, da ne more biti nič dobrega — ker je babje — babe so namreč na glasu: »baba je hudič«, a tega nisem kriv iaz. Z vsem velikim srcem se rad zavzamem za vse babe vsega sveta — ampak ljudsk' glas je močnejši, odločilnejši. Babje leto pa ni n.č slabega, ne vem povedati, od kod ta naz\. Mislim le, da se pravi babje zato, ker traja le kratek čas in ker je tako lupreračui-ljivo kot ženske, ki jim pravimo tudi babe; pod letom pa je mišljeno poletie in samo to, ne jesen ali zima.
Torej, babje leto je poletje, ki se r«e ozira na koledar, nastopi, kadar je, v mrzlih mesecih. Zato, ker ni zabeleženo v nobenem koledarju, menda nise.n grešil, če sem se ga spomnii; kajti s tem sc počiščene tudi kolikor toliko ženske, ki ;irn pokloni gotovo niso odveč.
Pomladno je bilo. Ljudje so vrtali in se začudili, zdelo se jim je, da so prespa'i zimo. To bi se marsikomu ne zdelo nič čudnega, Ljubljančani imajo namreč z^s-.i zadnje čase strašansko trdno spanje. Te^a pa jim ne smemo šteti v zi.\ neka; j:m vendar moramo privoščiti, naj se revež: vsaj naspe.
Ker je vel navsezgodaj nom.ndni jug, so postala tudi srca južna, kar k.pele le v njih, ulice so biie žive kot že do'go ne V parkih so imeli penzijonistl plemrne debate o vremenu, jadikovali so v revtnatiz-mu ter soglasno napovedo ./au »t^ašasivfce nalive, kajti bilo bi nekaj ie i i<\ šanega, če bi jih složno varala revmatizem in jug. Drugi pa niso imeli tako obupnih misli, pomladno razvneti so se napoti'i brez dežnikov že dopoldne v tivolski g3/d in še dalje proti Rožniku iskat pomlalie pt:čke, saj morajo biti, če je pomlad v *ru h. Gotovo so jih našli, če so pa bi'i tudi razočarani, vendar niso klicali naj 1 jubljauo potopa in pogina, temveč le blag de»negi h'a-dila za vroča srca.
Tudi Urad je bil obiskan že lopuldrc, ljudem se je zdei svet kar na/ikrat tako lep, da so si ga morali ogle lati. Občudovali so to prelepo žemljico in se radova?!, k»* da so prvič na Gradu.
Mnugo pa jih je že zjutraj popihale iz Ljubljane proti Šmarni gori, Sv Ksn*-rini itd. Zaradi tega pa Ljub1jaia ni b.a prazna. Veliko ljudi je v Lju'>ljini, kdo bJ si mislil, solnce jih je« izvleklo na iar. kst topla sapica murne. Promenada b;,a z-redno živahna in polna, sprehajalci so se kar gnetli, skakali drug drugemu po petah, se zaletavali kot vešče n suv.i i k-t da -c bore za svetovno boksarsko prvem tvo To ni nikakor pretirano, je namreč v Liiio-ljani taka navada na promenadi. TViio pi je v toliko bolje, da jih niso preganjali av-tomobilisti, cesta je bila za /"»zrn prrmet zaprta; pred pošto ob Knaflj^vi u'ici :e stala nekaka pregraja kot kip neteče, <t je delala sprehajalcem velike pre:4iavice Zaletavali so se vanjo kot slepi; -mamiVi in oslepilo jih je pač solnce. itovic ograje so podrli. Nekega mladiča na je tako prijelo, da je celo po koz >\-ko ore-skočil pregrajo; malo je minika'c 1a ni pri tem skočil neki dami za vrat
Veselo razpoloženje še je povzđign l promenadni koncert v Zvezdi, ki je prvabo stare in mlade, kisle in vese.*. z.ikant. polizane, skromne in ponižne, ki so e tiskali h kostanjem. Taki koncerti so re-; demokratični in že zaradi tega so najb-/ ta ko priljubljeni. Godba združuje o,u z melonami na glavah z gologlavimi in pjkr: tirni s čepicami, klobuki in z umetniškim! rešeti. Združuje pa tudi srca, vsaj tako mislijo in upajo — predvsem nekate-*^. Kaj ".t tako sladko so se držale, promenirale tn se ozirale, metale okoli oči, da b* .-endar pritegnili katerokoli srce. Godbi je *> la opojna — za razvneta srca pa ni bilo leka.
Solnce je vztrajalo tudi pooo uni, -a:o Ljubljančania niso povsem zaspali. Na vse strani so odrinili z avtobusi / co, da občudujejo prekrasno naravo ter da e pri tem naužijejo še drugih zemeljs<ii' dcLrot kot je pač to navada. Mošta si;-;- n več, tem več pa je vina. In glavna toč-ca v a-kega izleta je že od nekdaj e?v>4 Ina.
Živahno pa je bilo tudi v li/^l.Iu in k Čadu so romali mnogi — prav z i priv na Rožnik, a jih niso noge prinesle uuto daleč in visoko.
Največ pa je ljudi v LiuV am, ki i* vlačijo okoli brez smotra, veselja in volj«» kot živ dolgčas ali ljubljanssd ntd a 'a-!ete se sem, se pavkrat za/::i. Dome*i« nejo in zavzd;hnejo. nakar *3 rJiifC'tj ^ drugo, prav tako negotovo   m?r. h: dan
mine, nedelje ie konec. »Prav je liks. -al se nimamo kam d'jati«J Spal sem, izp^c-hodil sem se — vsega sem sit! Strahov;t dolgčas je! Oh ja!« pravijo tasiu, d.i 'e tts dolgčas, če jih človek posluši.
So pa ljudje, ki si znajo d preganjati, odnosno si ga bhko pr^uciaj«*; ^aj so kina, gledališča, da gos* 1: /i i\--varu niti ne omenjam. Vendar so k\ia wčer.ij relativno bolj slabo odrezan, n t j več zaradi lepega vremena in ljudem so *n4'5; uc nar, kot sami pravijo. >Rajši spijeni keza-rec vina, imam vsaj kaj od tega*«
I n so »pili kozarce...« Po cestah so pozno v noč proklinjali ta »smrKov, trr,-past, vražji svet,« nekateri pa so dali duška svojim občutjem tudi s petjem in vriski in »avfbiksi«, kakor da so v Hanibalovi deželi.
Danes so se menda zavedli, da so v Ljubljani.
Anekdote o Laurencu Tibbettu
V kratkem Času bivanja v Hollvvvoodu, Jo stal veliki pevec Laurence Tibbett, katerega je angažirala družba Metro Gold\vyn za film >HajduŠka pesem«:, med filmskimi igralkami zelo popularen.
Dokler je vladal še nemi film, so filmski icrralci mislili, da pripadajo prledališki igralci nekemu drugemu, posebnemu svetu. In ni nič čudnega, da so jih crledali nekam postrani, zlasti ko so prihajali k zvočnemu filmu.
Ko pa so pričeli z delom v ateljejih, Je bilo takoj jasno, da so to veseli in marljivi dečki, ki so se sicer nekoliko nerodno obračali v ateljejih, ker niso bili vajeni dela v filmskih ateljejih. Ni trajalo dolgo in simpatije med filmskimi igralci in prišleci gledaliških odrov so se utrdile. Zdaj spadajo že tudi novi v >staro ^ardo<.
Za ML G. M. študijske ateljeje pa je bil prihod Laurenca Tibbetta prava senzacija. Malo jih je bilo, ki so slišali Tibbettov jrlas. Večina je o njegovem sijajnem glasu vedela le od drugih ali pa celo samo iz listov. Vsi so bili radovedni, ce je njecrov tjlas res tako lep in čast, kakor se je splošno govorilo. In niso se zmotili. Laurence Tibbett je zmagal.
>Hajduška pesem* je bila gotova, a Tibbett ni zapustil Ilollywooda. Ostal je in z Grace Moore. ki je tudi članica Metropolitan opere, pripravljata novo filmsko zvočno kreacijo iz življenja slavne pevke Jenny Lindt.
Kakor o vsakem igralcu, krožijo tudi o Tibbettu različne anekdote. Tako govore, da Tibbett ne potrebuje medijev za klicanje duha. Vsaka miza se prične tresti. Če Tibbett zapoje. Grace Moore je baje odkrila to Čudo in povedala to nekemu režiserju, ki je dejal: 5>To je res čudno. Doslej sem mislil, da more samo mediji premikati stole in mize, zdaj pa vidim, da jih lahko premika tudi Tibbettov glas ki mora biti res najboljši in naj-sigurnejši medij.
Iz Celja
—c Lepo uspel Martinov večer je priredilo Obrtno društvo v Celju v soboto zvečer v spodnjih prostorih Narodnega doma. Udeležba narodnega občinstva, ki mu je ta tradicijonalna prireditev od leta do leta bolj všeč, je bila rekordna. Zabave ni manjkalo nikjer, pa tudi lepe pesmi poleg prvovrstne postrežbe, gosi, rac, klobas itd. vesela družba ni pogrešala.
—c Drevi na Ljudsko vseučilišče. Drevi ob 20 bo predaval na tukajšnjem Ljudskem vseučilišču v predavalnici meščanske šole v Vodnikovi ulici g. dr. Ljudevit Pivko o dobrovolicih v svetovni vojni. Ker je snov predavanja zelo zanimiva in važna, se pričakuje, da bo občinstvo dvorano napolnilo do zadnjega kotička.
—c Včerajšnji šport v Celju. Včeraj se je vršila med Atletiki iz Celja in SK Olimpom iz Uaberja prvenstvena nogometna tekma, ki nedavno ni bila odigrana do konca zaradi ostrih protestov igralcev in publike proti odločitvam sodnika, ki ga je hotelo razburjeno občinstvo s- silo odstraniti s polja. Včeraj je sodil tekmo prav dobro g. Pevalek iz Ljubljane, pa tudi policija je bila ojačena, kar pa se ie izkazalo pozneje za nepotrebno. Tekma se je končala z rezultatom 1 : 1 'polčas 0 : 0). Občinstva ie bilo precej. Tekma je bila od:grana na igrišču Atletikov pri Skalni kleti.
—c Nedelja v mestnem gledališču. Včeraj popoldne so z velikim uspehom ponovili igralci celjskega Dr^matskega društva izborno Nestroyevo burko »Utopljenca«. Obisk bi bil seveda še mnogo boljši, če bi ne bilo lepega vremena, ki je izvabilo številne množice v prelepo okolico.
—c Dežurno lekarniško službo v Celju ima tekoči teden do vključno petka 21. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trtu.
K. il. G. lir »\vn;
Vitez enega dne
Roman
XIV.
Nobenega izhoda iz zagate.
Po vseh poročilih, kar se jih je ohranilo, je bilo Sranlevjevo srečanje z Li-vingstoncm v afriški džungli na videz nekaj vsakdanjega, brez ohanja in aha-nja. ki bi ga človek v takih razmerah pričakoval. Srečanje Jeanne Craigove in Petra Cardinala v sobici koče na morski obali, je bilo enako vsakdanje in mirno, čeprav ni imelo tako važnega zgodovinskega pomena, kakor ono prvo. Slučajni gledalec bi ne bil po Petrovem
vedenju nikoli uganil, da yo je lovil po vseh cestah Sussexa in da si je globoko oddahnil, ko jo je slednjič našel. Obstal je na pragu in jo nekaj časa nepremično gledal. Potem je vstopil in omahnil v naslanjač, kajti zdelo se mu je, kakor da že šest tednov ni sedel. Mudilo se mu je sicer, vendar pa ni mogel premagati izkušnja ve. da bi ne dejal:
— Pa sem vas le ujel.
— Vidim, da ste zelo razgreti, — je pripomnila Jeanne mirno.
— Saj bi bili tudi vi razgreti, če bi se bili tako naletali, kakor sem se jaz, odkar ste jo popihali, — je odgovoril Peter.
Jeanne je malo zardela.
— Vedela sem, Peter, da ne ravnam lepo. toda imela sem važen razlog.
— Seveda, — je dejal Peter. — Tu
leži, a? — Pokazal je na zavitek, naslonjen na stol.
— Torej ste razumeli. Veste, Peter, če si vtepem kaj v glavo, dosežem ali storim, pa naj je še tako težko ali nedosegljivo. To je v mojem značaju.
— O tem prav nič ne dvomim. Ste imeli s sliko sitnosti?
— Nobenih. Pripeljala sem se s tovornim avtomobilom — ste bili obveščeni o mojem naročilu? — do samega Old lialla. Nikjer ni bilo žive duše. In tako sem odšla kar naravnost v galerijo, snela pravo sliko s stene, položila nepravo na mizo in odšla. V kočo sem prišla prav kar in takoj sem hotela zopet oditi. Bili ste zelo urni, Peter.
— Da, — je pritrdil Peter. — Toda zakaj ste me pustili v tako težkem položaju samega? To rri bilo lepo.
— Kaj res ne razumete, da sem se bala, da bi me utegnili zadržati? To bi ne bilo sicer nič pomagalo, ker sem bila trdno sklenila znova poskusiti srečo, pač bi bila pa izgubila mnogo časa. Vem, da sem ravnala z vami zelo grdo, Peter, toda ta izhod se mi je zdel še najboljši.
— Vam se je morda res zdel, — je vzdihnil Peter in vstal. — No, požuriti se morava. Dajte mi to sliko, odnesem jo nazaj.
Jeanne ga je presenečeno pogledala.
— Kaj? Nazaj? Kam pa?
— V galerijo, kamor spada. Ce sir VValter opazi, da ste mu sliko ukradli...
— Ukradla? Saj sem mu pustila v galeriji ček.
— Vzel sem ga s seboj,— je dejal Peter in položil ček na mizo. — To bi
samo poslabšalo položaj, če bi sir VValter našel ček. Tako vas pa nihče ne more dolžiti. Kaj ne razumete, da po tej poti ne pridete siru Vvalteru do živega? Morda bi se vam to posrečilo pri drugih ljudeh, pri njem pa ne. Mož je strašno ljubosumen na svoje dostojanstvo. Sami ste dejali, da bi pod nobenim pogojem ne prodal slike. Sai vendar sami ne verjamete, da bi si jo dal takole vzeti, ne da bi ganil s prstom. Bodite no pametni. Jeanne!
— Prosim vas, Peter ...
Peter je iztegnil močno desnico in nadaljeval:
Ali si že član Vodnikove družbe?
.Pod Skale®'
Mestni trg štev. 11
toči pristna vina: Dolenjsko belo      10 D Dalmatinsko belo 12 D Dalmatinsko Črno    12 O
Haloško belo 16 D Cur^undec beli 20 D Muškat silvanee 24 D Cviček. Gad. peč 16 I) Dol. portugalka 16 J) Vsako soboto sveže domače krvavice. Abonenti se stalno spre.i^-majo na izborno domačo hrano.
Podpisano dru?tvo javlja tužno vest, da je preminula v soboto ob 19. uri iz naše srede zvesta članica, gospodična
Angela Gostinčar
banovinska uradnica
F^ogreb drage tovarišice se vrši danes, dne 17. t. na. ob % 3. uri iz mrtvašnice Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ohranimo jo v dobrem spominu.
F jnMjTMia. dne 17. novembra 1930.
DSIUSTVO UPRAVNO-PISARNIŠKIH URADNIKOV DRAVSKE BANOVINE
Vsaka beseda SO P»r.  Plača __ Za odgovor znamko J — Ha vprašanja ■ o^^oiw/flmo. - Najmanj*? o£lam Wm
BUDILKE (\veckerce) a  50.— Din  z  garancijo. — IVAN   PAKI2, LJUBLJANA, Pred škofijo 15. 2838
Ivan Magdič, krojač
Ljubljana, Gledališka ulica št. 7 — se priporoča za jesensko  sezono. 2822
TRGOVINA
z mešanim blagom, dobro vpeljana, v ljubljanskem predmestju, se odda vsled bolezni pod ugodnimi pogoji v najem. - Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod ^Ugodna prilika«. 2839
SLUŽKINJO
izurjeno, pošteno, išče družina brez otrok v Splitu. — Poizve se: Bleiweisova cesta št. 20, ITT, nadstropje od 10. do 12. ure iopoldne. 2835
OSKRBNIKA
ščemo za samostojno vodstvo novodograjene, opremljene privatne smučarske koče na Zelenici pri Tržiču. Interesenti naj se obrnejo po natančna pojasnila na naslov: Maks Leben, trgovec, Polanska cesta 27 — ali g. Jocif Ferdinand, Tržič.
2841
Iz srede srečne rodbine iztrgala je danes brezobzirna smrt našega predobrega soproga, očeta in brata, gospoda
tovarnarja, posestnika, mestnega svetovalca itd*
sredi najplodonosnejšega dela, v najlepši starosti 46 let.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo 19. novembra t. 1. ob štirih popoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče v Tržiču.
Blagega pokojnika priporočamo v nepozaben spomin!
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi.
V Tržiču, dne 17. novembra 1930.
Globočmk Ivanka, roj. Primožič, soproga. Jankca, Nadica, Dragica in Karolček, otroci.
Jos. Polak, duh. svetnik, Franc Globočmk, trgovec, Ana, Helena, poročena Miklitsch, Fina, por. Mally, bratje in sestre. Jože Primožič, posestnik, Antonija Primožič, tast in tašča in vse ostalo sorodstvo.
Premog, drva, koks
orodaja Vinko Podobnik, Trža ška cesta št. 16, telefon 33-13.
95 T.
trboveljski, Slezij-ski,    angleški in koks dostavlja dom
»ILIRIJA«, <L z o. z., Dunajska cesta št. 46, Miklošičeva cesta št. 6 Telefon 28—20, 25—95.
94/T.
Za stavbe
vsakovrsten suh tesan in ža gan les, ladijska tla ceno oddaja Pran Šuštar. Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T
POSESTVO
naprodaj dobre pol ure od Domžal, 51 johov, polovico za obdelovanje, drugo je gozdič. Drži se skupno. Gozdovi so deloma zaraščeni. Skupna cena 200.000 dinarjev. Plačilo po dogovoru. Ivan Plerin, Dobovje, Ihan pri Domžalah. 2840
L Mikuš
LJUBLJANA, Mestn trs 15
priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo -: točno in solidno.
HWctkuta,tu%ni puph
podaja uptava t&Cct>en&feegci Jlanrda,
Lovske puške
floberte, browning pištole, pištole za strašen je psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. KAISER puškar. Ljubljana. Kongresni tr£ štev. 9
Umrla nam je nenadoma v nedeljo 16. t. m. ob J/o 11. uri dopoldne naša zlata soproga, mamica, sestra in svakinja, gospa
Tilka Dolenc
roj. Lončar
Na zadnji poti jo spremimo v torek dne 18. novembra 1930 ob V*> 4. uri popoldne od doma žalosti, Kapiteljska ulica št. 3, na pokopališče k Sv. Križu.
Nepozabno pokojnico priporočamo molitvi in v blag spomin.
Sveta maša za njeno blago dušo se bo brala v sredo dne 19. t, m. ob 8. uri v stolnici.
V Ljubljani, dne 16. novembra 1930.
CIRIL DOLENC, soprog
VANDA, IRENA, MATJANKO, TONČEK, otroci.
• m ■
MESTNO ŽUPANSTVO V TRŽIČU javlja žalostno vest, da je dne 17« novembra 1930 umrl gospod
Globočmk
mestni svetovalec, član odbora obrt nad. šole« tovarnar« posestnik itd
Marljivemu sodelavcu ohranimo časten $t*o< in!
V Tržiču, dne 17« novembra 1930.
Župan Lončar Ivan
Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jesersek. — Za upravo ln mserami det Usta:  Oton Christot — Val t Ljubljani.