r Odgovorni vrednik JOr. Jane» Blehceitt. Tečaj sredo 22. kozoperska (sredojesna) 1851 List ]%raroclska pes mica iz JLibumie 1 (Zapisana kakor čujena.) Zibala je Ane Paula detića, Zibala ga je Devet let. Leto deseto Mitu pitala; »Ca ćeš ti y Ane y Za mito tvoje ? Ja ću ti dati Vale Paulove«. »»Vole ja imam«« Volar a nimam«« »Ja ću ti dati Konje Paulove«. Konj imam y nimam«« K____ »Ja ću ti dati Brode Paulove«. »»Brode ja imam Brodara nimam«« »Ja ću ti dati Paulovo polje«. P Polje ja imam nimam««. Ja ću ti dati Grade Paulove". yy yy yy Grade ja imam y Paulića nimam««. »Evo ti, Ane Paulića moga!« »»Hvala vam vela Majko Paulova!«« IValuajćin potluk y da tudi živina soli potřebuje soli dajati dobro splača 5 da se živini in napeljevanje, koliko, kdaj in kako naj se ji sol daje. Sol je člověku, pa tudi živini potrebna. To je resnica, zoper ktero se ne da nič druziga nasprot reči y kakor to, da ne more vsak kmet živini soli dajati, ker si je revež še večkrat sam sebi kupiti ni v stanu. „Ker nič tudi cesar pravico zgubil", je star pregovor, kte ni > je hi nj a y veči ali manjši, kakor je živina y poglavitni kuharji v njem pa so sok i, ki se v žel od eu in čevih napravljajo in tudi po slinah v želodec pridejo. Ze zdavnej so hotli umni možje zvediti: iz koga tišti imenitni soki obstoje in najdli so : da eden nar ime nitniših sokov med njimi, ki se želodčini sok ime nuje y ima veliko solne k i sline (solí) v sebi. So Ina k is li na ali sol je tedaj obstojní del želodčiniga soka, ktero natora sama v želodcu naše domaće živine kakor nas samih kuha. Vzemimo želodči-nimu soku solno kislino, in želodec ne bo mogel več prav kuhati, povžiti živež bo obležal neprebavljen v želodcu in čevih , živina bo na mnoge viže hirati za cela, rejati ker se ne bo mogla 5 dobra tečna kri v živini na-ktera se le delà iz dobro prekuhane piče v želodcu in cevih. Ce tedaj živini soli damo, ji dajemo to ) kar ji natora sama daje kot nar potrebniši pomoček za pre kuhuvanje povžite piče. Kolikrát vidimo živino slabo in klaverno s kermo žljavimi očmí, s šetinasto dlako y brez V f moci; jed se ji upira ! Naj bo taka živina za molzo, ali za pitanje ali za vprego nameujena, nikjer ne bo dobro storila. taka Poišimo pa vzroke, zakaj da je živina 5 bomo našli — ce ni kakošna posebna bolezin v nji da ji ali klaje manjka, ali da je klaja slaba, spridena 9 ali da je po slabim vremenu in napačnim gleštanju hi rati začela. Pa kako temu pomagati ? • S Kmetovavec si ne more vselej dobre klaje omisliti, če je slabo přidělal, — tudi vremenu ne more gospodariti, da bi ne bilo mokrotno itd. V tacih okoljšinah ni druziga gotoviga pomočka zoper vse to y kakor sol. Že natora sama naganja živino, da slano zi dovje rada lize, da vcasih cio scavnico sčrka in vse pohotno požrč, kar je kolčikanj s lani ga okusa, zato ker silno pozeljenje solí v sebi občuti in si prizadeva, temu poželjenju na vsako vizo zadostiti, zato se ji tudi scavnica ne gnjusi, če je le slana. y V • vidili Dajmo taki živini potrebne soli, in kmalo bomo y kako bo od dné do dne boljši, koliko raji bo riga tudi mi nismo pozabili, ko smo rekli: da je sol začela tudi po slabi klaji segati, koliko bolji jo bo se- človeku pa tudi živini potrebna. . daj prehuhala, ker ji bo sol pomanjkanje slaniga želodčniga Ako tedaj sol za živino priporočamo , jo priporo- soka nadomestovala. In ker bo raji jedla in tudi bolje čamo tištim kmetovavcam . ki so v stanu si saj neko- prebavljala, se bo kmalo v vsim zboljšala, da jo bos liko soli za svojo živino kupiti, posebno živo pa jo svet- od poprejšne komaj poznal. Vse to bo storila sol y ce y jemo tištim, -ki so dobri, premozni kmetje. Preden^ pa se dalje v to reč vrinemo, hoćemo svojim bravcam pred vsim nekaj povedati, kar jih bo prepričalo, da naše besede niso trata, zmišljena le po tako imenovanih kakor smo že poprej rekli, ni kakošna bolezin v nji sliti y Sol si moremo v tacih okoljšinah ravno tako mi kakor priprego. Eno samo preslabo živinče prazne in da sol ni po- ne more vozá čez klanec spraviti, mu pa priprežeš še 55 učenih" Ijudeh, kteri eno v pomoc, bo pa sel. Ravno taka je s soljó y ki si vse sorte reči zmišljujejo, brez da bi zares dobre bile. pride prepičlimu ali preslabimu želodčnimu soku v po Vsakdo ve , da nas, pa tuđi želodec ziyine ništa suh meh, v kteriga bi se spravljalo to, kar se povžije, kakor v suho shrambo — ampak želodec je prava ku- moč v priprego. Sol je tedaj prava namestnica želodčniga soka ' ÉÉW . > ki spodbode vse tište dele, ki pri kuhanju povzite 218 klaje pripomorejo. Kdor tega. ne verjame, naj poštupa en kos mesá ravno zakljane živine s soljo , bo vi- sa dil kako se bo kerćiti začelo; kuharce to dobro véjo, lahko peljat Imenovana gasivnica je na • V m da jo zamore en m cku k b z o kole- konj velika dobrota, ker ni treba ob og kterim se ravno osoljena riba večkrat z rok zmuzne. nju še le konj čakati in večkrat pomoci zamuditi Povžita sol napravi tedaj več slin, več V z e 4 ali 6 mož jo suce, ki zamorejo neprenehama 1 od čni ga in čevniga soka, pa tudi več zolca vodo 50 cevljev visoko brizgljati s poniočjo mehov pa tedaj pomnoži vse tište soke, ki so kuharji po cio na visavo 80 vlj eni minuti brizglj tri vžité jedi. Ali še veliko delj seže moč soli i tako da vedre vode in pol. Op tedaj to, kar navadne ga se naredi potem veliko boljši kri, iz dobre kervi vec sivnice opravijo, ki 400 gold In boljši mesó, mast, loj, obilniši molza itd., dlaka in volna postane gladka, živina je vesela in močna ji ne škodje vsaka reč. in še več veljajo. gasivnica le 240 da veljá gold Ker tedaj Eich , ji pride tedaj razun gori imenovanih dobrot tuđi Vse to storí sol! ka cena v hvalo Dalje tudi skušnja uči, da sadezi in zivinske njiline obvaro- etvarí se dajo v solni vodi delj časa g sesk) Če pomislimo, da je po deželi veliko župan (so- ki cio nobene gasirnice nimajo ali jih ima več vati bavljivo da osoljeno suho mesó je mečji in ložej pre- skupej le eno, ker si olj drag ote vsaka županija da kislo zelje, kisla repa tudi po soli svojo svoje gasivnice kupiti ne more in ce vemo , da je dobroto dobiva. Kar sol z u naj trupla delà, delà tudi na deželi zavolj nižjih pohištev zadosti, če gasivnica v truplu. na 50 U k brizglja (šprica) nam bo Bog s Iz vsiga tedaj vidimo, kolikšno dobroto nam je da je ta nova gasivnica prav prav pripravna vsim soljó podělil, in kako kratkovidni so tišti, ki še pa nijem, veći m kmetovavcam in m fab dvomijo : ali je sol zares dobra in potrebna živini. kam y Drugo pot bomo papovedali: kako, kdaj itd. naj ki nimajo previsocih poslopij. o se pa zamore ta Za dežel gasivnica v se prav se sol živini daje V (Konec sledí.) posebno zato priporočiti ljati, ker j ni treb pop in dob t ? če tudi delj t» r oji To priporočilo sklenejo Dunajské kmetijske N j à / 9va opominu Ume tor ave a m. i Dragi kmetovavci, ki ste imeli priložnost kaj divjiga koštanja nabirati, ali ste storili, kar smo s tem, da pravijo: „Prav veseli bi bili, ako bi večkrat ro orodje priložnost imeli ojim bravcam tako dob priporočiti, kakor je ta gasivnica u vam v 26. do 35. lista Novic svetovali ? Zal bi nam bilo ako bi bile besede Novic o tem V • glas vpijociga v pusavi y î 2. S ad ne drevesa so nam podarile spet letos na več krajih obilen pridelk. Kmalo jim bo poslednjelistje odpadlo ter bojo zaspale v prihodnjo rodovitnost. Poleti in o jeseni so one za nas delale,— civajo, mi za-nje Naj , — delajmo, ko one po-nam bo sadjoreja zlo zlo pri sercu! Storimo tedaj o po zni jeseni, kar nam g Pircov „vertnar" po dobrih skušnjah priporoča: l)pre-lejmo drevje dobro, da bomo gosenčno Wovicar iz slovanskih krajev• X/9. Iz Celja. (Konec porotne sodbe zoper Ano Aleksander.) Po govoru g. postavnega zastopnika se oglasi zatožene zagovornik, g. dr. Forregger. Pred , da je g. deržavni pravdnik s tolikšno pre-pričljivo krepostjo neveljavnost vsega tega pretresa!, česar se je zatožena zavolj zavdanja Wurcelna natolc-vala, da njemu le malo ostane se pridjati. Začel je po vsim reče tem svoj skoraj pesniško vstrojeni govor takole: „De «r í» zalego za terli naj bo v zavitim suhim perju ali pod staro skorjo kič o polnim cvetju mladosti, izrejena -v srečnih ali kjer koli bodi; 2) okopajmo okolj dreves zemljo, da tistih gosenc zalego večidel pokončamo, ktere se v zemlji godé; 3) pobelímo vse odrašenedre- É« vesa z a pna m, ktero bo vso gosenčno zalego po deblu na enkrat končalo in metulje odvernilo , da v ap-neno drevó nikoli ne bojo zalege dělali. Apno pokončá okoljnostih, ki so ravno tako delječ od vertoglavne stop- kakor od nje blisece visokosti omamljive stiske žalostné ar in ošabnega bogastva. revšine ; srecna tedaj v vsem, kar srečo domaćinstva, mir in spravo družine storí — je pripeljana pred poroto , zatožena dvomora dopernešenega nad svojima lastnima rednikama, nje j Cft tudi mah in pomladi na čudno vižo drevesno kožo. Ni boljšiga pomočka, kakor je apno; brez velicih stroškov in z velikim pridam se dajo drevesa, ko so popolnama listje zgubile p obeli ti; spomladanski dežji speró pobélo, in mah in vse bos po tem loze odpravil. Kmetovavci! nikar ne zanemarite po vsih Svetih. tega delà kmalo nar većima dobrotnikama na zemlji, ktera sta, brez da bi bila po kervi k temu zavezana bila , nježno stvarico v cvetečo deklč odgojila, jo redila s polno ljubeznijo svojega serca, varvola s skerbjo veselega upa, le v nji in za njo živela". Po tem uvodu je začel posamesne sumljíce z njemu lastno bistroumnostjo vničevati. Posebno je tega opomnil, da zatoženka ni nikakoršnega do- dostojnega vzroka imela, tako grozovito hudodelstvo ]%Tova gasivnica V pernesti, ker plamen perve nar gorečniši Ijubezni, kteri še clovek morišča pozabi, je v sercu zatoženke Dobre in pripravne gasivnice (Feuerspritzen) so že zdavnej vgasnil. Dalje razloži, da v tem, da je pri ognju velika dobrota. Navadne gasivnice pa ki po strupu iskala in ga tudi kupila, ni nič krivega iskati y y veliko opravijo, so večidel drage, in potrebujejo veči- marveč je še dokaz njene nedolžnosti, ker je ocitno del moćne priprege. brez da bi bila skrivala, zdravnike za předpis mišice Nek umen mož na Dunaji, A. Eich en po imenu, prosila, in tudi ocitno v lékárnici le polovico predpi saj bi bila scer v hudobnem ki stanuje v predmestju Wie den, Favoritenst saniga arsenika kupila N 294 9 je znajdel gasivnico, na ktero je cesarski namenu lahko skrivé od vsacega konjskega hlapca in previlegij dobil. Ker je cr to Eich svojo gasivnico popotnega prodajača mišice dobila. vprico veliciga zbora D unaj sk e kmetijsk e dr užb poskusiti dal in jo je tudi ta popolnama moremo verjeti, da je Eichnova gasivnica r Konec svojega je poterdil, za govora še pristavi : da že jasno obličje zatoženke znamnje njene nedolžnosti, ker ni mogoče, da bi za g a mogla natora tako goljufati, da bi nepokojná vést po , — po p rip oročila vredna, in zato jo hoćemo nekoliko po- tácem hudodelstvu trupla in duše ne pokončala pisati. ,, Na prošnjo nekiga pametniga kmeta : naj bi koristnost soli pri živinoreji enkrat prav »iz fundamenta« pretresli, smo spisali ta sostavek. Vred. dveletnem terpljenju v jeci ni vsahnilo cvetje njene mladosti, in dušne težave o preiskavi niso očesu vzele svita mirne zavesti. Le dobri vesti je tudi kamen mehka blazina, in tamota ječe ji je hiša miru (6 n Pa vsem 219 tem gospodje porotniki ! ne morete izgovoriti sodbe, da je » ki i sodbe, ktera bi tako bitje iz bukev V • da misli g. A. Mej razreda se druzeg i tudi zanaprej in poleg pèrvega začeti, tako da bodo lanski učenci ljenja izbrisala bitje ktero je Bog v veselje vstva se bolj izomikati, novi pa zopet pristopiti zamogli ril, in ktero je stvarnica oblagodarila tako obilno. Vun- Slava torej gospodu Mej ? nevtrudnemu prijatlu der sklene zagovornik ne serce vaše naj sodi, mladine, blagor pa tudi sleherni fari, ki take vodnike bistroumnost, vaša vest" ima i Zoridanovič ampak vas um, vasa Sedaj je porote vodija , deželne sodije predsednik lz Notranjiga. Na Verhniki (Oberlaibach) je g. Rak brez enostranosti vse dogodbe povzel in jih po- veliko delo doveršeno ; nova cerkev s. Pavla je toliko rotnikam jasno pred oei postavil Na to so se porotniki v posvetovavnico podali po četertinki ure so se spet vernili v porotniše njih predstojnik z nekoliko tresečim glasom napové eno ? pa in izdelana njej obhaj de J 19 bilo ? te* mesca pervo sveto opi v Visoko častiti g. J korar stolne Ljubljanske kve kteri niga kamna blagoslovili, nez Novak pologo temelj- ? 80 pooblastenjem milostivig gi razsodbo porotnikov: da zatozena ni kri škofa Ljubljanskiga, tudi zdaj blagoslovljenje sozidane Ko zatoženka razsodbo zasliši, se zgruđi in zgubí cerkve opravili; častiti o* J V so s krepko zavédnost; čez pol ure sama k sebi pride besedo soseski in njenim duhovnim in svetnim perva Po vsim pa ta razsodba porotnikov ni zamogla kam za njeno dozdanje prizadetje hvalo dali, in stano skoraj več dvomlji » « win, ^v v«»«»««^ w — ----------j-----—'"«v.«^« v porotnikih zbudili tihi dvomi nad krivico zatožene, stavbě in spodobniga okinčanja od znotrej priporočili biti ker že med obravnavo so se vitnost in dobrovoljnost do poslednjiga izdelanja mogočne ki so bili po krepkim govoru cr postavne zastopnika (Ko sledi.) se povikšani, tako da so mogli po njem skoraj prepri čani biti, da zatožena ni kriva. Leskovca pri Kerèkim 19. oktobra Ljube Kolikošno pomembo pa zamore imeti Ij n o s t občjega javnega mnenja s to razsodbo d Novice ! Ker ste pred peterimi mesci žalostni glas Le-skovške fare v prid toče zadetim Poljanam oznanile i zlasti oznanite tedej enmalo bolj veseliga. y Tergatev smo uni mnenje pravoznanskih sodnikov kakor tudi tistih, kterim- teden dokončali Vse iii8ke gorice v Leskovški fari so okolj v • družinske vljenja zatoženke in rajncih bile letos, bodi Bogu hvala, hudiga vremena obvarovane Wurcelnovih in pa preiskava bolj na tanjko zna naj Bog sodi! Iz okolice Rađgonske na Stajarskem bile, in so se o tergatvi še precej dobro od lani skazale skorej bi rekel da je Celo Bog nad njim tako rekoč čudež storil Merzlo in deževno letošnje vřeme je ob času dobro znane in poznané so mi vse nase St&jarsko evetenja m enja grozdju zlo galo; sedaj pa smo î ali so njih šege, običaj mesta nemškutarski proti mili Ljublj in jezik se dosti vender, hvala Bog dobro kapljo dobili, posebno v ki sim jo pred nekimi Drenovski, Brezovski, Nemški, Teršljavšk tedni pervokrat přehodil in s tako ginjenim sercom za- Ter ski in Veniski gori. Res je scer ? da ga nekteri pustil dati. ? da sim se terdno namenil to Novicam na znanje vincarji le malo vec od lani imajo ; nekteri ga pa imajo Ljublj a vensko mesto s svojimi prebi je častitlj slo tudi po 50 vedrov vec. Da je tudi dob posebno i te sim se prepričal pa vsim tergu ki tistih ? ko so o lepim solnčnim vremenu okolj s. Tere sim ga obhodil, in po vsih ulicah , v kterih se popot niku narodovo življenje odkriva. Osobito so mi Lju zije že tergali ? nam v ze to priča, ker so začeli po goricah tudi tišti nemški jezik govoriti, ki se ga nikolj učili tako krasne in lične, da sim niso > V • močán se pa tudi kaže da bo , ker je meni pred-oda spoznal. snočjim precej debelo steklico (flašo) razdjal, deeiravno bljanske cerkve dopadle, tudi v njih pobožui duh slovenskiga Silno milo mi je bilo, da sim se mogel tako hitro po- je bil prešovec. Kup ima že zdaj, ko je še kot godla sloviti od prijaznih Ljublj 9 na ktere v spomín okolj 6, 7 in 8 gold Tudi jd po polji se je pri blagovolite N te verstice natisniti dati. Z vese- nas še precej dobro obnesla, toraj je upati, da ne bodo Ijem bom svojim prijatlam povedal, kar sim v Ljublj reveži letas toliko stradali, kot lani J vidil > bi našel in slisal. Z Bogom ! Iz Krajnskiga. (Privât P. Vuketinovič Ljubljane Po Lep panijski postavi ima mestni šola p F odbor konec leta prevdark dohodk m tr o š k Idrie.) Od vsih strani nase mile domovine za poslednje leto skleniti. V seji 25. sept. je bil ta glasujejo rodoljubi veseli vspeh ljudskih sol, ter mar- prevdark takole prerajtan: „Vsi dohodk ljivost in delavnost za mladino vnetih učenikov Nej tudi jaz po ljubih Novicah naznanim moza , ki omiki i za prihodnje leto so na 60 296 gold, prerajtani ; v tem so zapopa-deni dohodki urbarskih davkov, ki so do leta 1848 na ne sa hvaliti, ker dolgu ostali 1868 gold., letni dohodek odkupljene dobri izreji mladosti zivi in gori on ne delà za minljivo hvalo, temuč v izgled in po- barske davšine 1708 gold «nemanje mnogim ga postaviti. Gospod Ant M gold ta 4368 gold 3 (Gefálls-Aequivalent) 48.000 gold., m e nj s k i dohodki 1878 dohodki povžitníne činži od mestnih h • V m mljiš 1881 gold., in kaplan pri Fari (v spodnji Idrii), je namreč lánsko jesen tjè pridši, viditi toliko otrok brez delà in poduka rasti, na svojo roko z mnogimi stroški privatno hodnine ljudsko šolo pričel, ter sleherni dan, kolikor so mu vsim skupej na 63,854 gold. ; tù sèm spadajo Mm m- m mm W m . m m % i f m f • V » - i i lmu rv /V « l še nektere manjši do Stro ski pa so za leto 1852 prerajtani v opravila duhovskiga stanu pripustile, mladino v vsim ? mlj in hi davk 722 gold > kar se v pervem razredu ljudskih soi uči sam podu- t m čeval. LTčencov obojega spola je bilo samo iz vaši in za mil od bližnjih kmetov nekaj čez 60, ki so vès čas pridno v mestnih v a doneskekcerkvam ubozim itd. 7265 gold za most ces. tif- j ? za plačila dnik m lužabnik 8100 gold 5 za šolo hodili. Po dokončanem šolskem letu je bilo 2. ki- penzione 4194 gold., za opravilni dodajk za žup gold 5 za movca t. 1. očitno slovesno izpraševanje. Kako gladko 1500 so otroci brali in pisali, kako umno in lepo iz kerščan- 800 gold., za kurj skega nauka, rajtanja in druzih predmetov od jali muneracij m pripomock in druge kancelijsk po trebe > natise magistratnih razglasov itd. 1200 gold » ? 5 obilno priča, koliko si je častiti gospod učenik za potovansko d 200 gold., za plačilozd prizadel jim za zmeraj ustanovljenega učitelja, ki se nadomestiti. In ko je k 920 S old za d bozi h 2000 P F tolik P°S gold., za bol • V Ljubljansko 6000 gold potem naj pridnišim lična dařila, vsim pak majhne ka- plačila c. k. policijsk t 7174 gold ? za živež tekizme v spodbudo podari!, jih je z lepim in primer-nim nagovorom izpustil. Ce je pa že to prijetna no- 500 gold tant 200 gold., za g > za asivne nap nje mesta 2000 gold > za vica za šolske prijatle, jih bo se bolj veselilo slišati, mestno svecavo 4600 gold ohranjenje sp 220 za hajališ in đvevoredov 200 gold., ske 666 gold., za zidarske popravlja nj mostov, deržajev, vodnjakov 3800 lb i hiš stro-cestá leta z 95 mil. in 46.009 gold, primeri s zneskam re y dovnih strosk tr tr* old na nove kaže, da doh odk z 94 mil. 377.484 za 668.525 irold. v or » old se bili zidanja, za nov mestni tlak itd. 6500 gold., za ne- stroški. Pri primeri previđene stroške 1200 gold., in še nekteri manjši y po- kakor stroški. Če se tedaj primeri znesek do h odk zneskam stroškov za leto 1852, se razodene p 341.703 mil gold s zneskam dovnih dohodkov z 9 mil. teredovnih stroškov z 52 in 12.383 gold, se pokaže, da se je 42 mil. 670.680 gold, već iz dal y kakor so dohodk bili manjkanje 3558 gold, za prihodnje leto. To po- V vsim skupej so tedaj stroški pretekliga polleta za manjkanje se bo pa b rez nove naklade na davke poravnalo s temi dohodki, ki se pričakujejo iz dolžuiga laudemia in taks gruntnih bukev, iz povracíla za 42 mil. in 21 tooId veci bili kakor dohodk Od tega zneska pa pride na dolga 2 mil. in 13.544 gold poplačanje deržavnig y na lož b t politiško oskerbovanj od leta 1848 m iz pasj Zvedili smo, da je letos v Ljubljanskih no vitn i druzih & davka. 4 klasih ljudskih šol 1018 učencov; 105 jih je v 1. príp kapitala v sozidanih ž< darijah 11 mil. 366.906 leznicah in k klasu realne šole v 2 pa 70 Toliko učencov se v lansk ojski m or ft old na ktob t 16 milionov i n novem drug tedaj na Klanu ícaiuv nuiu « v j/u v v/» xuuuu uwuvu ▼ mv * ~ - —----— - ^ - - ~ — * ^ «.i.iuui/ ? ^ Ljubljani nikdar ni bilo, in veliko iz dežele se jih še ni djanske stroške le 12 mil. 621.705 moglo v šolo vzeti, ker prostora manjka. To je očitno znanjeni stroški druzih kvater primerijo s stroški gold Ce se na znamnje da se je tudi po kmetih zbudila zavést, daje pervih kvat - « . V • 1 . • , « • v • , ______•__1*1__ ravno te polo leta se vidi v ze šola otrokam potrebna y pokazalo pomanjkanje šol v Ljubljansk letošnje leto je pa tudi očitno precej veliko p omanjš an je stroškov , ki bojo toliko ___ . _ . • v • ■ 1 l « - _ k y er razun Dobrave in najdemo. Živa potreba je IS* nikjer b manjsi, kakor bolj se bo po poslednjim ukazu cesarje , — kolikor bolj se bo šole ne vim v vsim gospodarstvu šparalo y da se v Lj ubij a nsk k 1 ("tandem aliquando!) za sole kaj ston armada v nekterih mescih pomanjšati mogla, ktera dei žavi dosihmal toliko stroškov prizadene , — in kolikor ve bo začelo naukazanih naravnih davkov iz Ogerskig Woviéar iz mnogih hra jev v derzavno denarnico stékat/ Po novim nauka zu KJ koli presvitli cesar sedaj po Gališkim po- nar manj t zastran porotnih sodb morajo v nekterih mest/h t e r t i n k v druzih potová, ga sprejemajo po naznanilu vsih casnikov povsod pol pa saj nar manj porotnikov v tis tim mestu stanovati s posebno veliko slavo. 25. t. m. se misli spet na Du- je porotna sodba y 3 t e r t i n k y kj naj nazaj verniti V Dunajskim vradnim časniku je or ft* minister denarstva razglasil derzavne dohodk daj ke v vsih deželah naš in Dunaj 1 o vic y Pra ©u y Berno Line so predpisane za pa za Solnograd, y Gradec in Terst ga cesarstva Tropavo, Olomuc, Celj P P P Ljubljano, Inspruk, Trient in Gorico y Blizo Krem lo lanskiga leta do konca aprila te tekočiga opravniga leta , to je, od vsih Svetih to V zgornji Austrii se je 1 t. m grozna leta Dohodk ravnih davkov (zemljišnih, hisnih, pridobitnih kinih itd.) so znesli na dohod dila nikovi shrambi nesreća zgo y tega polleta skupej 32 milionov in 165.633 gold., dohodk y soli h davkov Cpovžitniga vil smodnik (pulfer) seje nevedama v ondašnji smod več ljudi pokončal hudo škodo napra vžgal, vse razdial in na več sto stopinj krog in y k sreči krog je bilo le 120 centov smodnika tam sprav y tabaka lotrije, kolka, ljeniga, ker so 800 centov malo pred na Dunaj odpeljali davka, dohodki od cola smodnika itd.) so znesli čisto skupej 51 mil. 155.502 Gnjili krompir je živini škodljiv; to priča huda gold. -dovni Nered S V se mnogimi druzimi dohodki r e med prešiči okoli Dunaja in tudi v okol kug (navadni) dohodki skupej 95 mil. in 46.009gold. Pulsk na Štajarskim podnj y d fnenavadni) dohodki (kar imajo S za odškodovanje vojskinih stroskov od leta 1848 poginilo dajal. je nek 200 prešičev od kterih pravijo, da se jim je gnjili krompir Ondašnji k on jed pa je, namesto meso plaćati, in kar je od banke prišlo) so «nesli 9 mil. končati ga natiha prodajal, in bo 341.703 gold. Tedaj so vsi dohodki skupej zne- kakor se spodobi, ojstro ka olj po tega r sli 104 mil. 387,712 gold za plačílo činžev deržz Izdajki pa so znesli: Na Francoskim so našli v plesnj avniga dolga, za odkup nino srečkanih obligacij itd. 28 mil. 521.538 gold. za c je pa ko h • v gold., m , so med temi P (červiče), ki spivajo moč terti je res to storil. rojzdja majhne or ft 11 perli t obertnijsko v Lond oktobra V 00.000 gold 3 mil. 318.042 še na dolgu bilo od poprejšnih lét; se je se pričakujejo » r predsednik Napoleon perl s svojimi ministri; konec te partije še stroške ministerskiga svetovavstva 60.923 ni znan. gold V K za stroške ministerstva njih op Gutzlaff. je umerl slavni misionar dr Wahabit y stara rodovína Turkov in 864.610 gold za stroške ministerstva op za in vsih temu ministerstvu podložnih t ran jih nespreobernljivi verniki Muhamedanske vere, ki so sov radnij, ražniki vsih novih poprav, so pridčrli serditi v Meki d ar j e, blago d prave in mi lod in Med in vse pokončali, kar je po novim. Vlada skupej 11 mil. 171.502 gold stva vojske 66 mil. nisterstva denarstv za stroske minister- je v hudi zadregi 101.194 gold y mil 812.633 za stroške mi gold., za stroske ministerstva pravíce 7 mil. 632.485 gold y JVa hra Ju jadarshiga morja na za stroške ministerst mil. 704.586 gold. bogocastj in k 1 brane besede. y za stroške ministerstva kup Tau c ije grafe in d » danj železnice y tele y ceste, vodne zidanja itd.) 15 mil. 811.054gld Podm era ti, untertauchen ; podmerac, cher ; mož t vins tvo, možtvinsko pismo , Heiraths vertra°* za stroške ministerstva kmetijst i n d » im Gegensatze zu ženitvansko pismo ; tva 1 mil. 260.865 gold V otačbina, očasbina, vâterlicher Nachlass ; sonce tedaj znesli 146 mil. 389.867 gold., med temi so re dovni Í2 dajki skupej so se rodi, die Sonne geht auf X»/ P r. d gold.; izdajki znesli 94 mil. 377.484 (izverstni) pa 52 mil. in 12.383 gold se tedaj znesek dovnih dohodk přetekl nere-Ako pol- Po neki pomoti je zaostal pričujoci konćek v natisu; dostavimo ga s prošnjo , da bi častiti g. dopisnik blagovolil s nasledbo teh besed radovedne bravce razveseliti. Vred. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani. s