3 nč. 15. številka. Izdanje za torek februvarja 1896 (v Trstu, v torek zjutraj dne 4 februvarja 18i>6.) Tečaj XXI. „EDINOST" u ham po trikrat na teden v tastih iz-danjih ob torkih, četrtkih in *ot>ot»<. Z j it ru n j f< izdanje izhaja ob H. uri zjutraj, večerno pa ob 7, ur i večer. — Obojno izdanje atane : za Jerten mesec . f. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 ja tri mesec . . „ 3 — , , „ 4.b0 za pol leta . , . 6.— . . » tt.— r,a vse leto . . „ 12.— , k * IN — Naročnino je plačevati naprej m naročbe brez priložen« naročnine se uprava n« •žira. Posamične številke se dobivajo t prodaj al nicah tobaka v Irntu po S nvć., izven Trsta po 4 nvč. EDINOST Ohladi se rađane po tarifu v petitu; /a naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. 1'oslnna osmrtnico in javno zalivale, domači otjla*i itd. se računajo po png.tdbi Vsi dopisi naj se pošiljajo urodnistvui ulica Caserma A*. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankuvana so ne spre)3inajo. Rokopisi to no vračajo. Naročnino, reklamacije in o^laso sprejema k/ir umi Atvo ulica Molino pic-eolo hst. -S. II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loc« Trst. Odprte reklama cite s<> proste poštnine Glasilo si liti* ,T « ma in mi po 4T[2urni hoji popolnem nezmožni še dalje hoditi. Posilili smo se še in šli, da nam ni bilo treba iti v mesto, po daljši poti še kak kilometer, v kasarno finančne straže pri sv. Nazariju pred Koprom, kjer smo bili sprejeti najprijaznejše. Takoj smo pri c. k. okrajnem glavarstvu pismeno poizvedovali o osodi naših 2 tovarišev in precej obširno popisali, kar se je dogodilo. Po finančnem stražarju pa smo doznali ustmeno, da pri okrajnem glavarstvu nič ne vedo o njiju in da so odšli vozovi in žandarmi v Izolo — se ve, za nas prekasno. Ko so se pozno v noč vrnili iz Izole, zvedeli smo, da sta dr. Stanger in Cosulich v varnosti pri nekem v javni službi nabajajočem se Hrvatu v Kopru. Drugo jutro odpoljali smo se v si s kočijami iz Kopra v Trst. A čudili smo se vsi, da nas c. kr. okrajno glavarstvo ni še isti večer zaslišalo v kasarni. Sploh tudi pozneje nismo bili zaslišani, izvzemši dvojico nas. ne morete posnemati nobenega naših pisateljev, ni Dalmatina, ni Gutsmanna, ni Japla, ni Humer-daja, ni Stevana KiizmiĆa. ni Andreja Marušida, ni L. PodgoriŠkega, ni Josipa Stareta, ni drugih književnih dostojanstvenikov, posnemajte vsaj samega sebe, pišite „Zgodbe sv. pisma" tako, kakor ste jih začeli pisati, namreč: „V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna, in tema je bila nad brezdnom, in Duh božji seje razprostiral nad vodami. In rekel je Bog.* bodi svetloba. In bila je svetloba. In Bog je videl svetlobo, da je dobra; a) „Slovenski Narod" in „Slovenca" v nov, primerno velik dnevnik. Oba ta dva dnevnika sta se nekako preživela, saj uže mesece in mesece, leta in leta skoraj druzega ne raipravljata, nego zlokobni domači prepir, in prav s tem skoraj več škodita. nei;o koristita slovenskej nažej stvari. Božo mili, čuda golemoga! Slovakov je tri miljone. Oni so l»o veroizpovedanji rimski katoličanje in protestantje (kalvini), imajo enega samega sovražnega sosed«, pa se vendarle ne prepirajo zaradi vere med seboj; nas je gotovo polovica tnenj od njih, vsi smo členi rlmsko-katoHSke cerkve (razen čredice inovernikov na Korošknm, Ogorskem, Dolenjskem in nekolik o dus v Trstu, ki se pu v naše spore ne vmešavajo), uže zdavna j« nestalo lehkoverca Zelenega Matije, ki je ka-koj trtoj, korenikoj ali kakim konopom vezal zaročenec v brak govore : „In nomine patre. Na vse štiri kvatre, Ako ne bo za tobe, Odpodi jo od sebe", — To je resnični opis onega, kar se nam je dogodilo dne 10. t. in. Za to jamčimo s svojo častjo. Tržaški ,11 Piccolo* je na kratko a z vidnim veseljem popisal ta dogodjaj v svoji številki od 11. t m. in pripoznal demonstracijo v medtu Piranu in izven mesta. Italijanski poslanci sami piipoznavajo privatno, da se je demonstracija proti slovanskim poslancem vršila v Piranu, pristavljajo pa, da je bila naperjena samo proti nekaterim. Oni pripoznavajo tudi, da so bili v Kopru obveščeni o naše »t prihodu ie prej nego smo mi tje prišli. To je bilo mogoče samo brzojavno ali po onih 6 ljudeh v 2 kočijah. V .Piccolo della sera* od 13. januvarija zasmehuje se nas, da nismo imeli poguma, iti v Koper. Pri vsem teni pisala sta dne 13. januvarja istočasno polnradna .Triester Zeintung" in „Piccolo", da so po uradnih poizvedbah šli slovanski poslanci popolnem nemoteni po Piranu. To je s krajna neresnica. Proti nam t-o demonstrovali iz pomola po vsem mestu in sicer ne pobalinir nego signori. Še večja neresnica je, kar je znani piranski župan dr. Fragiacoino baje ustmeno poročal njegovi ekscelenci gospodu namestniku, da so Piranci zato demonstrovali proti nam, ker da smo provo-katorično ogledovali dvojezično tablo na sodnem poslopju. .Piccolo* sam trdi v svojem dotičnem prvem poročilu, da smo z „riservato e im-bronciato" vedenjem korakali po mestu. In res, hodili smo po pomolu in po mestu, ne da b: se ozirali, in nobeden od nas ni niti videl sodnega poslopja in torej tudi ne table na njem. Nobeden od nas tudi ne ve, kje stoji lodno poslopje! Vsaki čas smo pripravljeni priseči tudi na to. Demostracije same pa nadkriljuje se vedenje italijauskih poslancev in italijanskih poslušalcev v seji deželnega zbora dnč 17. januvarja. Ko se je v tej seji poslanec Spinčid samo dotaknil onih dogodktv in so italijanski poslanci slišali samo besedo P i r a n o, ustali so vsi, raznovrstno kričali in se je med drugim prav razločno slišalo, da so rekli posl. Nic. Veuier: „Rispettate Piranolposl. dr. Benatti: . Avete avnto quello che meritate!" in posl. dr. Vergottini: „In altro poese vi avrebbero uccino !a Te besede smo slišali: Poslanec Spinčid je nadaljevale svoj govor glasno zahteval, naj se v zapisnik seje upišejo besede posl. dr. Vergotti-nija, katere je govornik ponavljal v italijanskem jeziku in opozoril tudi vladnega komisarja na to svojo zahtevo. Poslušalci na Galeriji ploskali so vsem tem vsklikoin in jih odobravali z .bravo !M „bene 1" ter posebno dru. Vergottiniju glasno pritrjevali * besedico .si, si l" Predsednik ni opominjal nobenega poslanca zaradi tega — vladni komisar je molčal. Poreč, dne 24. januvarja 1896. Cosulich, Jenko, Kom pare, Uandić, SpinČid, dr. Stanger, dr. D. Trinajstidr. M. Trinajatić. in ločil je svetlobo od teme. In je imenoval sve-tlubo dan in temo noč; in bil je večer ia bilo je jutro, prvi dan, — pa nadaljujte vso knjigo istim načinom, torej po prilici tako-le: .Poslal je torej Gospod Bog Adamu trdno spanje ; ko je bil pa zaspal, vzel je (ne pa: vzame) jedno izmed njegovih reber in 11 a polil i 1 (ne pa: napolni) z mesom njegovo mesto. In Gospod Bog je iz rebra, ki je bil vzel je iz Adama, naredil ženo in jo privedel Adamu. In rekel je (in ne: reče) Adam: To je sedaj kost iz mojih kosti in tneso iz mojega mesa: imenovala se bo možinja, ker je vzeta iz moža. ni ga u nas človeka, ki bi razširjal kako novo in sploh kako krivo vero, imamo tri sovražne sosedo, ki bi nas spravili rajše denes. nego jutre iz prastare našo posesti, pa vsega tega ne vidimo, ne vidimo, kako nam gine narod ob jezikovnem našem obvodu od leta do leta, pa se kavsamo, ravaamo in koljemo med seboj v srečno veselje naših protivnikov prav kakor jc pesnik pel : «Wir hauen, als hacktsn wir fleisch zur bank, un keinen dank Hat doeh wol der blutige sieger." — Bode li to v naš zator še na dalje trajati ? Opametimo 8e J — Ni vraga, da ne bi se moglo dobiti v Ljubljani šest, OBeni ali deset pametnih, umerjenih mož, polovica iz klerikalne, polovica pa it liberalne stranke, ki bi uredovanje novega dnevnika nadzorovali, da no bi se vkradlo vanj ni kaj protiverskegn, ni kaj preliberalnoga ; b) „Ljubljanski Zvon" in „Dom in Svet" v nov mesečnik, seveda tak, ki no bi prinašal vičipljivih razkazov, kakor je bil na pr. oni, ki je nosil naslov: 4000 let: c) „Rimskega katolika" „Cvotji iz vrtov sv. Frančiška" (razen velezanimivih razprav na platnicah, katere bi imela spravljati na vidik „Slov. Matica") in „Zgodnjo Da-niou* v nor strogo cerkven list; DOPISI. S Prošeka (Izv. dopis.) Kaj hočete, pustni čas je prišel in prinesel je seboj marsikaj nerodnega. Tu pa tam gre kaj narobe, pri nas pa že celo. — Kakor ste že izvedeli in tudi naznanili, u-stanovito se je pri nas neko društvo pod imenom .Lega', ali kakor jih je krstil babjek „Piccolo" : .11 comitato dei veri Proseccani." Isti list nam je povedal tudi, da ta „comitato" bode imel svoj ples 11a korist Lege — nei locali del sig. capovilla di Prosecco. Ker pa hiša našega ljubega načelnika ima saiuo jedilo nadstropje in šteje največa „dvorana" v njej cele 4 metre za 3 per quadro. plesalo se bode tudi v kuhinji in v drugem nadstropju, gori — nad streho. „Nei localitt štejemo pri nas po vseh prostorih, cel6 hlev je „locale". Najbrže pa bodo rabili toliko prostora, ker pridejo razni členi .Legini" tudi s Kontovelja in sv. Križa, in sploh vsi tisti, ki so nedavno nabrali za Lego ogromno svoto — 3 gld. S tem impozantnim plesom hočejo še pomnožiti svoto, da pokažejo svetu, kako verni, udani so svojemu narodu — dei veri Prosec-cani. Kaj pa porečete k temu drugi Čitatelji, ko izveste, da ti „legaši" so nekdanji pevci vrlega našega pevskega društva .Hajdrih" ? Ti odpadniki so ustanovili tisti legaški odsek, seveda pod vodstvom našega capovile in nekega drugega, ki prepeva po proseškili gostilnirah Slovence žaleče pesmi, in to iz same srditosti, ker ga niso hoteli — v nobeno slovensko družbo. Okolo teh dveh so se torej zbrali nekoji bivši pevci .Hajdriha". Pevci, ki so nekdaj ponosno stopali na naš oder, pevci, iz kojih grl je sto stokrat donelo: .Lepa naša domovina", „Na boj za domovino sveto" itd. In sedaj ? Sedaj nabirajo in plešejo za — Lego! Sedaj ne poznajo več inile svoje domovine, sedaj se bore proti svoji materi, ki jih rodila, izredila in vzgojila, proti svoji — domovini! Proti svoji materi, ki jim prepevala ob zibeli lepo slovensko pesem. Sedaj so se zapisali tujcu, poželjivo steza« jočemu svojo nikdar zadovoljno roko po naSi zemlji in naSem rodu. Sedaj ne poznajo več hleba, ki smo ga nekdaj delili skupno. Izgovarjajo se, da delajo tako le zato, da nas jeze. Motijo se. Mi se nimalo ne jezimo radi sebe, ampak boli nas rodoljubno srce radi naše domovinske stvari. Zajedno jih pa tudi — obžalujemo, ker vemo, da je mnogo kriva tudi nevednost. Ako ste tudi imeli kake razmerice z mlajšimi udi, mogli ste pobotati stvar drugače. Tako bi bili najlepše pokazali svoj značaj. Ne srd, ampak plemenito srce ste morali pokazati. To bi bilo častno za vas: pokazali bi se bili može! Tako pa iščete svoje sreče in slave v naročji matere Lege!! A tam ne pridete do slave, kajti Italijan pravi: Ljudem, ki so se odtujili svojemu narodu, Zaradi tega ostavi (zapusti) (ne pa: bo ostavil ali bo zapustil) človek otca in mater in se pridruži (ne pa: se bo pridružil) svojej ženi (ali: in ,se bo držal svoje žene) in bodeta dva v jednem mesu" itd., vidite, kako ste uže blizu resnice, le en korak se, pa jo dosežete, — kar Vam gotovo ne bo težko — in ves čiharni slovenski narodec, z menoj na čelu, skine kapo pred Vami in, zapevši Vam zasluženo slavodatko, pokloni se Vam do zemljice črne. Tako bilo! ' . j M. A. JIajiypcKiir. d) obit pedagogična lista v dober mesečnik. Delavsko vprašanje u nas ni še akutno, kakor ne bo še dolgo ne v Slovanih (razen v deželah korone sv. Veče-slava) in zaradi tega ostane „Delavec" tako lehko še v večnosti, kakor vsak slovenski huinoristiški list, ki bi ob velikej političnoj suši gotovo smešit, kakor se dogaja dan denes v Zagrebu, najzaslužnejše našo moči. „Dolenjske Novice" bi se prav lehko združile z „Novicami", izhajajočimi v Ljubljani, mesta: Gorica, Celovec, Maribor, Celje in Trst bodo pa še dolgo lehko izhajala, ako bodo imela po jeden slovenski lokalen list. Vse drugo je odveč in vzbuja le domače prepire. Dokler bodo dola naših pisateljev tako draga, kakor so dela J. Stritarja in Frana Levstika, ne prodro v narod, da si to zasluže in dasi bi bilo to sploh želoti. Prodajala ao bodo več no trideset let, kakor so se prodajale nepre-hvalimo M. Valjavca „narodno pripovesti" (stale so namreč 3 gld., ako ne više), in še se vse ne razprodado. Taka izdanja so za velike narode, a ne za siromašni naš narodec. In, ako si i pribavit si Stritarjeva dela za 18 gld., Levstikova pa za 15 gld. in zapazil, daje v njih, izlasti v pesniškem oddelku; več nepotrebnih probelov, nego na kakem starsin zemljovidu o afričaiiskum inateriku, gotovo si boš mislil, da si ta dela preplut.il, vsaj za toliko, na kolikor si platit za Stritarjevo više od pet, za Levstikovo dela pa više od štirih goldinarjev. Otreinimo se tudi v tein ! ni smeti mnogo zaupati. Ako niso bili zvesti svojemu rodu, tem manje se moramo zanašati, da ne izdaj o drugega. Nestanovitni ljudje ne uživajo u-gleda v nobeni stranki. Nikakor ni nam namen, da bi vas zasramo-vali po listih, kakor zasramujete vi nas po .Pic-colu", ampak obžalujemo vas pred slovensko javnostjo. Pišite o nas, kar hočete, mi pa bodemo zvesto in z ljubeznijo in do zadnega zdihljeja delovali v prospeh milega nam roda slovenskega, ljubljene domovine naše. Le plešite torej za Lego, mi hočemo delati za — dom v zvestobi in stanovitnosti do samih sebe. Stanovitneži. Polltidke vesti. V TRSTU, dne 3. februvarja. 1896. Drzno čelo. .Mattino" se zopet zaganja t profesorja S p i n č i ć a ; to pot pa v svojem večernem izdanju od sobote. Ta čudni poštenjak si menda misli, da drznim Čelom ponovljeno sumni-čenje ni več sumničenje, ampak resnica. Zopet trdi .Mattino", da je le Spinčid in nikdo drugi raznesel govorico o krizi v namestniški palači. Ne zahtevajte od nas, da bi zavračali priimke, s katerimi počešča .Sera" g. posl. Spinčiča, kajti raz-žaliti ga tak list — ne more! Kakor smo rekli nedavno, da ljudje, ki zobljtjo oves okolo „Mattina*, ne sezajo Spinčicu niti do ledij v pogledu značaj-nosti in moštva, tako ponavliamo danes, da ga is globine svojega zares nizkega mišljenja ne morejo doseči svojim — strupom. Ponosnim čelom gleda značaj-mož Spinčid na pehanja ljudij drznim Čelom! Beležimo torej le, da .Sera" vnovič spravlja ime njegove ekscelence v zvezo z na-sprotstvom do Slovanov. Obžaluje namreč da je liberalno časopisje tržaško selo na limanico glede na govorico o krizi v namestniški palači, in ponavlja, da take govorice širijo le „nostri quoti-diani nemici", naši vsakdanji sovražniki. Takoj zatem pa zatrja, da njegova eksce-lensa uživa simpatije pri onih, kojim so Slovani — sovražniki. Na tak način vzbuja .Sera" oziroma .Mattino* vnovič domnevanje, kakor da je njegova ekscelenca nekak voditelj primorskim Italijanom. Ljudje torej, kojim bi bila dolžnost, sveta dolžnost, delati za vekšanje ugleda vladnih organov, trudijo se t potu svojega obraza, kako bi kopali propad med vrhnim uradnikom v deželi in večino prebivalstva. In toli herostratsko početje zagrešajo ljudje, ki zahtevajo za-se naslov avstrijskih patrijotov. Ali kakor že jedenkrat rečeno : ako so drugi zadovoljni s takimi glasili, potem s« tudi nam ne treba razgrevati na tem. Toda v označenje drznega čela ljudi, ki se zbirajo okolo .Mattina" in .Sere", moramo še navesti trditev, da se na Primorskem posebno sedaj spoštuje ugled vlade. Drzno čelo mora imeti res oni, ki si upa kaj tacega trditi v očigled dejstvu: da so se širom vse Istre prirejali izgredi in demonstracije proti naredbi vlade o dvojezičnih napisih in da so v mestni delegaciji in še jasneje v nje glasilu se te dni proglasili najbrezobzirnejo upornost proti ukazom iste vlade. To sta pa le dva vzgleda iz velike skladovnice sličnih dogodkov. Pisino in — ltalien. Poslanci Matko Mart-d i i in tovariši so v seji dne 23. januvarja t. I. deželnega zbora istrskega stavili nastopno* interpelacijo na njegovo prevzvišenost g. ministra za pravosodje: Da je v Istri živcev, težečih po odtrgaqju te pokrajine od habsburške monarhije in po spo-jenju iste z Italijo, ta stvar je tako javna in o* čitna, da smo imeli priliko čuti, kako je v javni sodni razpravi to konstatoval c. kr. državni pravd-nik v Rovinju, dr. Chersich, o katerem pač nikdo ne bode hotel trditi, da je Hrvat. Da c. k. vlada ne ve zavzeti pravega stališča nasproti tem težnjam, pokazalo nam je naj-drastičneje in nam še kaže vprašanje o tablah na sodiščih po Istri. Ali da vladni organi smatrajo kakor da bi I bilo že zadoščeno tem težnjam, poučuje nas na-j stopni slučaj: Razsodbo c. k. deželnega sodišča na Dunaja j od dne 8. januvarja 1896 št. 62118 bila je obsojena neka Marija Fator iz Pazina. V informacijski tabeli, odposlani o lej preiskavi občini pazinski po zgorej navedenem sodišču je rubrika .Zustiindigkeits gemeinde" izpolnjena besedami: Pisino in Italien. Obveščenje sta podpisala neka dr. Bohin in Vittorelli. Za soglašenje odposlanega prepisa z matico jamči isto sodišče. Podpisani, ki zasledujejo, četudi začujenjem, sistem vladanja v pokrajini, kjer se v vsem in povsodi ugoduje temizven državnim težnjam, ki pa vendar še vedno goje trdno prepričanje, da je Istri usojena drugačna bodočnost, kakor pa p r i k 1 o p 1 j e n j e k Italiji; usojajo se vprašati visoko c. k. vlado: Ali hoče ista poučiti svoje organe, da Istra, oziroma Pazin še ni v Italiji? (Slede podpisi). Italija v Afriki. Ko pišemo te vrstice, ni še nikakoršne vesti o morebitni bitki med Abesinci in Italijani. Pač pa je došla senzacijonalna vest, katero je bila doslej zamolčala italijanska vlada, vest namreč, da ima Menelik ujetih deset italijanskih častnikov, katere si seveda pridrži kakor .poroke" nasproti Ital ji. Kdo so ti častniki, o tem molči celo vsega ved na agencija „Štefani". Rimski vojaški listi se jezć, kako je mogel hrabri kolonel Galliano ostaviti Makalč pod pogojem, da mora pustiti Meneliku v .poroštvo" — deset Častnikov in še pod drugimi, kdo zna kakšnimi, za Italijane izvestno ne ugodnimi pogoji! In sedaj Italijani očitajo Meneliku .nepoštenost", dasi je isti Menelik izročil Italijanom Galliana z njegovimi vojaki, z orožjem in streljivom, ko bi bil prav lahko mogel ugonobiti to pešcico vojakov do zadnjega moža t Soanci so te dni z veliko vojsko napadli pleme Danakilijev v sultanatu Aussa, požgali par naselbin, ubili okols 600 mož in odveli mnogo Ijudij v sužnost. Ta napad bil je maščevaaje Šoancev radi tega, ker je bilo pleme Danakilijev podpiralo Italijane pri Amba Aladži, kjer je bil kljubu tej pomoči ugonobljen bataljon majorja Tosellija. (Sultanat Aussa leži v vstočni Afriki med Abesinijo in Adenskim zalivom. Pleme Danakilijev bavi se večinoma še s pastirstvom. Ured.) Različne vesti. Za iolo v Padriču in Gropadi. Evo vam, spoštovani Gropajci in Padričani, da se uverite, kako se je potegnil za vašo šolo g. svetovalec — ne Mauroner — ampak Ivan vitez Na-bergoj, nedavno v seji mestnega zastopa tržaškega: Slavni mestni zbor! Jaz se nikakor ne morem strinjati s predlogom spoštovanega šolskega odseka, da naj bi se namreč uložil utok proti ukazu slavne deželne vlade glede ustanove jednorazredne šole za vasi Padričin Gropada, in sicer to iz različnih razlogov. Kolikor sem mogel razumeti iz poročila šolskega odseka, daje isti največo važnost §. 59 šolskega zakona od dne 19. februvaija 1869., koji §. veleva, da deželno zakonodajstvo (legislazione provinciale) urejuje dolžnost za ustanovitev šol; to je, da je šolo zasnovati povsod tam, kjer je povprečno v petih letih več kakor 40 otrok, dolžnih obiskovati šolo, v daljavi nad 4 kilometre. To pa ni jedino, merodavno in izključno navodilo za ustanovljanje ljudskih šol, kajti v istem zakonu je na drugem mestu navodilo, ki se glasi (un altra definizione cke dice) daje Jjudeko šolo ustanoviti tudi tam, kjer učunci ne morejo redno uživati pouka vsled lokalnih razmer, ki one-mogočujejo redno obiskovanje šole; in to vselej, ako to dopuščajo sredstva onim, kojim je dolžnost vzdrževati šolo. Ali če je kje mogoče uveljaviti to navodilo, je to gotovo pri nas za vasi Gropada in Padrič; tembolj, ker se je slavni mestni zastop vsikdar kazal velikodušnega, kadar je šlo za ustanovljenje šol, in to celo tam, kjer niso bile potrebne. V vaseh Padrič in Gropada so sedaj 104 otroci, godni za šolo. Kolikor od teh jih sedaj res obiskuje šolo, imajo kake tri kilometre daljave, bodisi do Trebič ali pa do Bazovice. Ti otroci s« izpostavljeni burji, snegu, dežju in drugim vremenskim nezgodam, ki jim onemogočujejo redno obiskovati šolo. Otroci prihajajo večkrat mokri v šolo, istotako mokri morajo sedeti tam (često brez jedi) od 8. ure zjutraj pa skoro do 5. popolndue. Poleg tega so, kakor rečeno, mnogokrat popolnoma zadržani, da absolutno ne morejo v šolo. Nikakor se po takem ni čuditi, ako sleherni učenec iz Gropade in Padriča izostaje iz šole po 100 do 150krat na leto ; da se vsi ti otroci malo ali nič ne nauče, to se razume samo ob sebi. To neredno obiskovanje šole ni d nize ga, nego velika nadlega za bazoviško šolo in velik zadržek za redno poučevanje v isti šoli in na veliko škodo onim otrokom iz Bazoviške vasi, ki redno obiskujejo šolo. To pa posćbno z ozirom na dejstvo, da v isti šoli že več let sede, skupno dečki in deklice, do 90 otrok v I. in nad 100 v II. razredu; in to v nizkem, ozkem in nezdravem poslopju, nikakor odgovarjajočem zahtevam zakona. Z ozirom na vse te okolšfiine, mislim, da bi slavni mestni zastop storil dobro delo, ko bi zavrgel predlog šolskega odseka in vsprejel ukaz slavne deželne vlade, s kojjm ista ukazuje mestni občini ustanovitev enorazredne šole za vasi Gropada in Padrič. Ustanovitev te šole zahteva že humaniteta, ljubezen do bližnjega; potem pravičnost in celo k o r i s t o b č i n e same. Da je res tako, dokazal je spoštovani gospod drugi podpredsednik tega zbora, ko je bila tu v razpravi prošnja omenjenih dve vasi. Saj drugače tudi ni mogoče, ker sedanja šola v TrebČah zadošča le za otroke one vasi, Bazoviška pa nt zadošča niti za svoje lastne otroke; zbok česar mislim, da bi bilo najbolje, da bi se vsprejel in izvršil ukaz deželne vlade. Kajti, če tudi uložite utok proti temu ukazu, ne dosežete vendar dru-zega, kakor da se ta nujna stvar zopet zavleče, mogoče za jedno cslo leto ali pa še več. Konečno se pa vendar bode morala sezidati šola na primernem mestu za vasi Padrič in Gropada. Potem, ko je prigovarjal L u z za t to (Žid!) Nabergoju, češ, da mestni svet ima pravico do utoka in da se hoče te pravice tudi poslužiti, in da daljava ni jedini vzrok slabemu obiskovanju šol po okolici, dostavil je še Nabergoj, da ne samo v okolici, ampak tudi v mestu ni .obiskovanje šol tako redno kakor bi bilo želeti. Okoličanom ni smeti šteti toliko v zlo slabega obiskovanja šole, ako celć ? mestu ne zahaja v šolo več kakor 58^ otrok. Jaz mislim — zaključil je govornik — da želimo mi vsi, da bi bile šole dobro obiskane, ker nevednost je najdražja stvar na svetu, izobrazba pa koristi posamičnim in občinam. V predpuatni dobi. Minola sobota je stavila res velike zahteve do našega poročevalca; bilo mu je iti na ples v Čitalnico, na plesni venček .Trž. podp. in bralnega društva" in na vsakoletni ples veteranov. V čitalnici zbran je bil cvet slovenskega razuinništva tržaškega. Troje moramo naglasiti v primerno označenje plesa v čitalnici: obilno udeležbo, krasne toalete in animirano zabavo. Sploh kaže letošnja predpustna doba, da se je v tem našem društvu letos izvršilo neko prerojenje in pomlajenje. Prejšnja okostonelost umaknila se je živahnišemu in gibčnišemu življenju. Mi, ki rodoljubnim zanimanjem zasledujemo razvoj socijalnega življenja med tržaškimi Slovani, pozdravljamo seveda velikim zadovoljstvom pomlajeno življenje v naši slovanski čitalnici. — Plesni venček ,Trž. podp. in bralnega društva" vršil se je v prijazni dvorani Mallijevi ob lspi udeležbi. Tudi to društvo se jako ugcdno razvija v poslednji čas in v razmerju z razvojem društva pridobivajo na ugledu tudi njega veselice. — Ples veteranov se je vršil v gledališču Fenice. Ljudje, ki poznajo življenje v tem društvu od prvega začetka, nam zatrjajo, da se je tudi tu naselil nov duh. In tudi nam se dozdeva, da je sedanje vodstvo društva dobre volje. Mi želimo društvu napredka in procvita, ali vodstvu bi želeli, da je prešini poleg dobre tudi krepka volja v ta uamen, da napravi t a-bula rasa s predsodki iz dosedanjih dob ter da postavi društvo na svojo naravno podlago. Pri velikem plesu nimole sobote bila je — da posežemo le nizko — dobra polovica naših Ijudij, a onih laških vmuster-patrijotov,u s kojimi se toli rado baha izvestno, plačano časništvo, ni bilo nikjerl Ne, ti uzor-patrijotje hodijo morda v „casišon", na patrijotiške slavnosti pa ne. To so dejstva in v soglasju s temi dejstvi naj društveno vodstvo uredi odnošaje pri društvu tako, da se bode Čutil v njem domačega oni živelj, iz katerega bode društvu lahko prihajala obila podpora. Dajte popolno jednakopravnost našemu življu, pokažite, da vsaj vi se nočete klanjati teoriji o inferijornih in superijornih plemenih, pokažite svoje uverjenje, da slovausko narodnjaštvo ni nikaka zapreka staro-arstrijskemu čutstvovanju : in videli bodete čudeže pri svojem dru'tvu. To spoštovanje do našega življa pa morate pokazati tako v vuanjem, kolikor notranjem življenju društva, kajti udeležba pri zadnjem plesu vas je morala poučiti, da slo-venski jezik je vsaj toliko potreben v poslovanju društva, kakor italijanski. Vsi jednaki! To je res avstrijsko. Nadejamo se torej za bodočnost slovenskih vabil in dopisov. Gledališče je bilo ukusno od i č eno zastavami, emblemi in zelenjem. Pod odrom stali sti sohi z doprsnimi kipi Njiju Veličanstev, vmes piramida pušek in vse obrobljeno zelenjem. Ples so počastili načelniki civilnih in vojaških oblastnij. Prvim na čelu namestnik vitez Rinaldini, poslednjim generalni major Lovetto in kontre-admiral Mitiutillo. Po deputacijah so bila zastopana tudi slovenska društva: .Edinost", „Sokol" in .Del. podporno društvo". Zadovoljstvom beležimo, da je bila zastopana tudi narodna noša okoličanska. Minole nedelje je bil ples slovenskih trgovskih pomočnikov. O tej veselici spregovorimo nocoj. Pevsko druitvo .Nabrellna" in .Bralno društvo" v Nabrežini vabita na veselico, katera bode dne 9. februvarja 1896. v dvorani gospoda Ignacija Tance-ta. Vspored : 1. Pozdrav predsednika. 2. I. Kocijančič: .Oblačku", možki zbor s bariton in tenor solo. 3. S. Gregorčič: „Naš narodni dom", deklamacija. 4. F. S. Vilhar: .Slovenac i Hrvat*, možki zbor. B. Hr. Volarič: .Vzvečer", možki oktet z bariton-solo. 6. .Loterist", šaloigra v jed-nein dejanji. 7. *** .Popotnica", možki zbor. 7. Ples. Mej točkami vsporeda in pri plesu svira godba. Ustopnina: K besedi za osebo 20 nč. le plesu za gospode z jedno družico 1 gld., posamezne ženske BO nč. — sedež 20 nč. Udje pevskega in bralnega društva plačajo k besedi po« lovico. Začetek ob 6. zvečer. K obilni udeležbi vabi uljudno ODBOR. Potkuien umor in samomor. Poštni asistent Viktor Piccoli, službujoči v Trstu, ljubimkoval je dokaj časa s šiviljo Jakobino Bonin. Nekaj tednov sćm pa se je parček večkrat prepiral in ljubezen se je nekoliko ohladila. Piccoli si je najel pred kakimi 14 dnevi sobo v ulici Valdirivo hšt. 17. Minolo soboto okolo 8. ure zvečer došel je z Bo-ninov v to stanovanje. Kmalu zatem počila sta dva strela. Domačini s pomočjo stražarjev so ulo« mili vrata omenjenega stanovanja. Piccoli je povedal — čemer je pritrdila tudi Boninova — da sta hotela skupno umreti. Piccoli je ustrelil dvakrat iz revolverja na Boninovo. Prvi strel je ni zadel, drugi ji je prodrl desno roko. Nato je izpil Piccoli nekoliko strupa, katerega si je bil pripravil že poprej. Prihitevši zdravnik z zdravniške postaje dal je oba odvesti v bolnišnico. Rana Boninove ni nevarna. Piccolu ni nič hudega. V bolnišnici je v oddelku jetnikov. Kužno bolezni v Trstu. V tednu od 2B. min. do t. t. m. bilo je v tržaški občini prijavljenih 46 slučajev d&vice (prejšnji teden bilo je prijavljenih 35 slučajev), 4 slučaji Skrlatice, 1 si. kožic, 1 si. ošpic in 2 si. legArja. Umrlo je 7 otrok za d&vico. .Dod&čina" — pri triaikem oamestništvu. Miaolo soboto vsprejeli so v tržaško bolnišnico na opazovanje krojača Antona S. iz Brda pri Pod-gradu. Siromak si je ubil v glavo, da mora iti v Trst k ces. namestniku, ker mu mora isti izplačati kakih par sto tisoč forintov dedščine. Od koga izvira ta namišljena dedščina, tega svet menda nikdar ne izvč, kajti siromašni krojač niti sam ne bode znal ničesar o svojih stotisočakih, če ozdravi. Vremensko prorokovanje. Stopili smo v mesec februvar in že se je prijavil .prorok* Mathieu de la Drome, da povć v naprej, kakšno vreme bode v tem mesecu. Da se pa vrli Matevž večkrat zmoti, to nam je posebno sijajno pokazalo njegovo prorokovanje za ininoli mesec januvar. Evo torej njegovega .prorokovanja" za februvar. Kdor hoče istemu verovati, svobodno mu, kdor pa ne, istotako ne stori smrtnega greha. Razmerno lepo vreme o polni luni (od 30. jan. do fi. febr.). Veter po severnih morjih in po velikem oceanu ; silen veter dne 4. in 5. na sredozemskem morju. — Nestanovitno vreme o zadnjem krajcu (od 6. do 13.). Lepo o početku in o sredi te dobe ob vstočnem obrežju sredozemskega morja, dež in veter ob obrežju oceana. Veter po severnih morjih, po sredozemskem in jadranskem morju posebno dne 7. 8, in 12. Veter na Črnem morju. — Suh« vreme o mlaju (od 13. do 21) sosebno ob sredozemskem morju. Povsem mirno na suhem in na morjih, izvzemši 17. in 18.—Prilično lepo vreme o prvein krajcu (od 21. do 28.) Vrsta lepih dnij na jugu in ob obrežju sredozemskega morja. Slab veter na oceanu, sredozemskem morju in po drugih notranjih morjih, močan veter proti koncu te dobe. — Veter in nekaj dežja o mlaju (od 28. febr. do 6. marca). Nestanovitni in močni vetrovi na severnem morju in oceanu, sosebno ob severnih obrežjih Francozke. Veter po sredozemskem in jadranskem morju. Značaj vsega meseca : Sploh lepo po južnih krajih Evrope in po deželah, ležečih ob sredozemskem morju, nestanovitno vreme po notranjih deželah. Koledar. Danes (4.): Andrej Kor., škof; Veronika. — Jutri (5.): Agata, devica; Japonski mnčenci. — Polna luna. — Solnce izide ob 7. uri 25 min., zatoni ob 5. uri 4 minnte. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 4 5 stop., ob 2. pop. 10 stop. C. Loterijske Številke, izžrebane dne 1. t. m.: Trst 38, 30, 83, 45, 14. Line 36, 83, 32, 6, 31. 0 slovenskem leposlovju. B. Literarno pismo. (Konte). Da pa šteje naš prvi, najboljši in istinito elegantni leposlovni list poleg že zaslužnih pisa-teijev in pesnikov, katerim na čelu stoje Janko Krsnik, dr. Tavčar, dr. Mencinger in Ant. Aškerc, še vrlo nadarjenih mladih sotrudnikov, zahvaliti je g. prof. V. B e ž k a, sedanjega urednika „Lj. Zvona". Njegovi spretnosti, njegovemu taktu in koreniti izobrazbi je pripisovati brez pretiranja nepopačljiva zasluga, da je list postal po svoji vsebini in obliki povsem modern in zares salonski. Pod njegovim uredništvom še-le se je začelo gojiti leposlovje v toliki meri, da vstreza list cel6 najsmelejšim zahtevam do cela. S tem pa izvršuje g. urednik zajedno preimenitno narodno delo. Kolikokrat povdarjamo, da nam je nedostajalo prav do zadnjega časa narodno izomikanega ženstva I To je britka istina, in ta nedostatek je bila pravcata rak-rana na telesu Slovenije. Res, da nam narodna šola vzgojnje tudi narodno izobraženega ženskega naraščaja, ta naraščaj pa potrebuje zlasti po zaključenju šolskih let v prav obili meri duševne hrane — berila. Če mu te brane ne podamo mi. poišče si je saui iz — nemškega leposlovja. Zato smatra g. urednik za jedno svojih glavnih nalog, da pridobi „Zvonu" naklonjenost izobraženih Slovenk, kar se nadeja doseči s tem, da bo poslej še skrbnejše gojil v listu leposlovje. — Uverjen, da se mu ta krasni program leto za letom bolje in plodonosnejše izvršuje , morem mu le čestitati, da se mu je že v prvem letu „posrečilo pridobiti za stalno dve novi sodelovalni moči, dva mlada talenta, katera sta si že s prvim naskokom pridobila vse „Zvonovo" občinstvo ; a tudi naj-kopetentnejši kritiki so se o njiju prelaskavo izrekli, in njih sodba je ta, da utegne ravno izza teh dveh pisateljev kreniti naše pripovedno slovstvo na celo nova pota" („Lj. Zv." XII. št. pl.): humorista g. Rad. M u r n i k a, čegar lanski šaljivi roman „Gloga in drugi" se odlikuje zlasti po krasnem, bogatem jeziku, duhovitem karikiranji in obilici besednih in situvacijskih dovtipov, — pa g. Fr. G o v e k a r j a, novelista, čegar „Sama svoja' posebno interesuje po svoji moderni snovi, živi rejalistiki in vzorni tehniki. „Odveč bi bilo" — piše v poslednjem listu g. urednik — „po vseh priznalnih izjavah, ki dokazujejo „Lj. Zvona" ugodni položaj, mučiti še čitatelje z dolgoveznimi, bobnečimi naslovi romanov, novel, povestij in humoresk ... le toliko povemo, ustrezajoč radovednosti nekaterih čitateljev in čita- telje v, da začnemo takoj v 1. št. s 3 daljšimi pripovednimi spisi in sicer s temi-le : V krvi. Sp. Fr. Kosec-Govekar (na čelu lista) ; Dušne borbe. Roman. Spisala Pavi. Pajkova in S r e č a v a n j a. Spisal dr. Fr. Zbašnik. Toda poleg teh obsežnejših, nadaljevalnih spisov bodemo po želji, ki so jo izrazili nekateri naročniki, priobčeva'.i tudi krajše povestice, zvršene v jedni številki". — Ker,je med tem izšla tudi že T št. 96. 1., dostavljam še, da prinaša razven omenjenega krasno Aškerčevo legendo „Sveti ogenj", V. Stritarjevo „Dunajsko pismo", nekaj drobnih pesmic, Rad. Murnika po-vestnico „Materino srce", vrlo zanimivi razpravi „Carigrad" (sp. S RutarJ in „Tadej Kosciuško" (Iv. Steklasa), Fr. Kavčiča „Znameniti Slovenci" in „Listek", bogat kritik, književnih in drugih poročil. Povsem tem je razvidno, da je „Lj. Zvon" zares vrlo založen, dobro urejevan ter duševne in gmotne podpore prevreden list. Naj bi ne bilo nobene zavedne slovenske hiše brez tega elegantnega lista, naj bi ne bilo nobene odrasle Slovenke, v katere sobici bi manjkal „Lj. Zvon* I Za deco „Lj. Zvon" ni, ampak za resnične izomikance, ki ljubijo napredek in resnico. Naj bi se oklenilo torej „Lj. Zvona" kmalu toliko naročnikov, da poleg sedanjega izbranega in v njvečji meri izhajajočega gradiva, dobi še ilustracije, ki bi bile ponajveč izvirne, sicer pa slovanske, ne pa same samcate fotografije, portreti in stari posnetki tujih, večinoma nemških klišejev!-- A n o n i m u s. - Najnovejie vesti. Praga 2. Občni zbor zavarovalnega društva tovarnarjev sladkorja avstro-ogerske monarhije je sklenil, da podari povodom vladarskega jubileja cesarjevega svoto 500.000 gld. uradniškemu miro-vinskemu zavodu v zboljšanje mirovin invalidom in udovam. in sicer onim členom tega zavoda, ki so v službi pri členih gori omenjenega zavarovalnega društva. Lvov 3. Tukaj so pričeli strajkovati črko-stavci. Časopisi vsled tega prihajajo v manjših oblikah. Budimpešta 3. Danes so dospeli semkaj z Dunaja ogerski minister za zunanje stvari, grof Goluchow*ki ter avstrijski ministri grof Badeni, dr. Bilinski in Glanz. Madrid 2. „Agenze Fabbra" javlja: Po poročilih, došlih iz Kube, bila je mala bitka med Španjolskim vojaki in UMtaši pri Caunau. Upornikov je padlo 40, med njimi vodja Roias. (Koliko pa je padlo Spanjolcev? Stavec.) Španjolci so pognali upornike v beg. Poslednji so beže požigali nasade. (?) • ritovinaKe nrtofi« vk« Bndlmvsita Pšenic« k je«an 7.19 -7.20 'ieniea zs •pomlad 1896 7 01 -.— Ho 7.02. Oves za spomlad 8.03—6.05 --II* za spomlad 6.49 6.61 K«<-uu s<* oktober —._ - .— maj-juni 1896 4.37-4.38 Pšenica nova »d1 1* kil f. 706 M5 od 79 kil f 710 -7.20.. od hO kil. t. 7.15-725 od Sl.k.l t 7 06 -7-35. . » sa kil. for. 7.85 -7.40.- e-m-Mt 5*40-7.80 proso 6 00—6-40. Pšenica stalna; prodaja 15.000 mt. at. — Ri jako stalno. Vreme: mirno. frasa. Nera>niiraiii sladkor f. 16.20. —.—., sa maj 16.60. Oktober-december 14.20. Silno rastoč« ! Praga. Centrifuga! nov , |»».f«o — — 6.10 — .— 69. - 61.— 54.- 56,— 31 — 32.- 31. 3a-- 3,- 4.- 4- 6,— 73.- 75!- 100.- 102.- 10.-45 10.60 12.25 12.50 13.- 13.50 34 - 88 — 24 — 25.- 29 - 31.- 42 — 43 — 42.- 43.- 44 - 45.- 13 25 —._ 6 - —■— V d e 1 a v n i e i mizarja Josipa Jež-a zagata del Moro hšt, 2. je vedno velika zaloga desk za pode. Priporoča se zatorej gg. kupcem. | Odda najem se v v Kozini hiia pripravna za restavrant (Hotel), oddaljena 5 minut od železniške postaje, s prostorom za trgovino in z,lastnini vodnjakom. Pojasnila daje g. Jakob Klemene v Trstu ulica Sv. Antona št. 1. X 4 4 < i JAKOB STKUKELJ - TEST via Caseraia itev. 16 uhod piazza deli« Caserma (naifi-§U »tUlci vojainM), prodaja po neverojetnih nizkih cenah vsakovrstna angleška (bioykle) 1 I » » Zastopstvo koles „Xtaa.l«igli" is tovarne „ Ral o igli Cycle C* L.td. Nortinghain Angleško" in koles .Adler" iz tovarne H Klejer Frankfurt. Kolesa „Raleigh* in Adler ao svetovno znana, poslednja rabijo se v nemški vojski. Kolnsa pošilja a« na dešelo is na vse kraje braa »*eh »troškov. 8 p r c i e m a se poprava vsakovrstnih novih in starih koles in šivalnih strojev. V zalogi nahajtio sp vsakovrstna orodja in priprave za kolesa. Zeahtevajo noj e« ceniki t ^^ 11.- Josip Pimrello mehanik izvršuje vsakoršne popravo Mvalnih strojev in dvokoles. Prodaja nove in rablj -j is Šivalne straje in dvokolesa. Via Nadonna del narc itev. 4, uhod via Fontanone, vštric 2. h t. 1 Lartnilc politične druitve wEdi«e»ti*. Isdavatelj in urednik: Julij llik«ta. — Tiskarna Delenr v Trat«.