Slev 92. v umnim, v soM me 21 aprila 1922. Leio L = Naročnina za državo SHS: ■a celo teto naprej Dli>.120<— ■a pol leta „ .1 „ 60 •— ■a 6«tri leti „ .. m 30 — M on meneč „ .. „ 10'— za inozemstvo: etlele.no.....D n. 'i- 8'— mesečno 18*— s Sobotna izdala: 5 T Jugoslaviji. . . D>n. 15 -V inozemstvu ... ,, 3> — Posomna Slev. 75 par. s Cene lnseratom:^ Enostolpna petltna vrsta malt oglasi po K 4'— la E 6 -tj veliki oglasi nad 45 mm višine po K 8 —, poslana itd. po K 12 —. Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan IzvzemSl ponedeljka ln uneva po prac«' nlku ob 5. url zjutraj. mesečna priloga: Vestnik SKSZ. Poštnina plačana v laloM orw Uredništvo Je v Kopitarjevi mllol štev. B/m. Rokopisi ie ne vračajo; nelrsn!! Irana ptsmo se ne sprejemajo. Oredn. telet. štv. 50, npravn. itv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava Je v Kopltarlevl ul. 8. — Račun poštne hran. ljubljan ike št. 850 za naročnino In št. 340 za oglase, sagreb .9.011, airajev. 75C3, praške in dunal. 24.797 Vnanje posojilo. Ze nekaj dni se ponavljajo v našem domačem in inozemskem časopisju razne vesti o posojilu, ki ga baje namerava zaključiti naša vlada z neko inozemsko finančno skupino. Časopisne vesti vedo povedati, da gre za tri ponudbe: dve iz Amerike in eno iz Belgije. Ena ameriška skupina da »ponuja« državi 100 milijonov dolarjev, druga 50 milijonov dolarjev, Belgijanci pa pol milijarde frankov v zlatu. Glede pogojev, pod katerimi bi bili tuji kapitalisti pripravljeni priskočiti naši osušeni državni blagajni na pomoč, poročila listov ne soglašajo z ozirom na vsote, ki bi jih država prejela v gotovini, pač pa vedo vsi povedati, da hočejo tuji finančniki naši državi dobaviti na račun železniški materijal, da hočejo železnice in pristanišča sami graditi i. t. d. Najverjetnejše je še, kar poroča o nameravanem posojilu navadno dobro poučena belgrajska »Politika«. V tozadevnem poročilu čitamo: »Obe (amerikanski) skupini ponujata posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev po kurzu 85 in z 8procent-nimi obrestmi. Polovico vsote bi dobila vlada na svobodno razpolago, za drugo polovico pa bi se nabavil železniški materijal i. t. d. Obe skupini pa stavita pogoj, da sc jima dovoli eksploataeija novozgrajene železnice. Belgijanci pa ponujajo 500 milijonov zlatih frankov po kurzu 75 in z 8 pro-centnimi obrestmi. Ves denar bi se imel porabiti za nabavo železniškega, poštnega in telefonskega materijala.« Zaradi popolnosti naj dodamo še, da so stavili (po vesteh drugih listov) ponudniki posojila kot pogoj še izkoriščanje nekih (vseh?) rudnikov za dolgo vrsto let Iz navedenih poročil je razvidno, da gre tu za velike vsote in zato je že vredno, da se z nameravanimi finančnimi projekti naše vlade pečamo nekoliko pobližje. 100 milijonov dolarjev je danes 30 milijard kron in če k tej vsoti prištejemo še stare naše dolgove, ne bomo daleč od 100 milijardi Obrestovanje te vsote po ameriški 8 procentni meri bi znašalo več kot ves naš današnji državni proračun. Ponujani emisijski kurzi novih posojil so skrajno neugodni. Kurz od 85 znači, da bomo dobili za vsako zadolžnico od 100 kron v resnici le 85 (oziroma 75) kron. Obresti pa bo treba plačati, kakor da bi prejeli celih 100 kron (8%), t j. celih 10 in pol odstotkov. To meji že zelo na oderu-štvo. Kdor sprejme take pogoje, mora biti že v presnetih finančnih škripcih. — Izgleda, da Amerikanci dobro poznajo položaj naše državne blagajne. Ne baš toliko slab v finančnem oziru, ampak naravnost katastrofalen v moralnem pogledu z ozirom na državni ugled je pa pogoj, da mora država za določeno vsoto nabaviti raznega materijala, seveda v deželah, odkoder posojilo prihaja. To je izraz skrajnega nezaupanja v solidnost in poštenje naše državne finančne uprave. Kdor dobro gospodari in polaga o svojem gospodarstvu redne, točne in solidne račune, dobiva denar na svoj podpis, brez nadaljnjih obveznosti. Zakaj pri nas to ni mogoče, kar je mogoče povsod v Evropi? Še večji izraz nezaupanja pa leži v zahtevi po ekspoataciji novih zgradb oziroma naših rudnikov. Znani berlinski rudniški strokovnjak prof. Hoppe je cenil med vojno kot izvedenec nemške vlade kromove rudnike pri Velesu tako visoko, da je izjavil, da bi Jugoslavija lahko diktirala ceno tega blaga na svetovnem trgu! Tudi za železni rudnik v Lubiji se trgajo razne finančne družbe, odkar obstoji Jugoslavija. In vse to ogromno prirodno bogastvo naj država sedaj na desetletja ali pa na večnost zastavi, samo da se reši do skrajnosti nesposobna radikalno-demokratska vlada iz Bvojih finančnih zadreg? Vso take in slične ponudbe, ki slove na privilegiju eksplo-atacije naših železnic ali rudnikov, so strašne moralno klofute za Belgrad, kajti če si upajo tuji finančniki izvleči iz teh podjetij toliko denarja, da nam ponujajo čez 30 let vse zastonj naznj, ali ne bi mogla tudi država sama doseči če ne istega pa vsaj podoben rezultat? Toda nesposobnost, nesposobnost I Ta nas bije I Principijelno noben človek ne l^g ugo- varjal tujim posojilom. Če pride v deželo tuj kapital, to še ni da bi moralo biti škodljivo. Pač pa so lahko pogoji tako poniževalni in tako nečastni za neodvisno in suvereno državo, da se je težko odločiti, kaj je bolje: Ali sramotno suženjsko go- spodarsko življenje ali častna gospodarska smrt. Parlament bo imel težko delo — ako ni vse pisanje o tujih posojilih čisto navaden od vlade podpiran (če ne celo insce-niran) borzni bluffl Ameriško posredovanje med Italijo m Jugoslavijo. Belgrad, 21. aprila. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi je dobil od vlade natančna navodila za genovsko konferenco, posebno še glede pogajanj z Italijo. Vlada sloji na stališču, da se mora rapallska po- godba v polnem obsegu izvršiti. Zdi se, da je zunanji minister dr. Ninčič vodil politiko na lastno pest. Ameriški poslanik v Rimu je dobil iz Washingtona nalog, naj posreduje med Italijo in našo državo. Nemški odgovor na noto antante. Genova, 21. aprila. (Izv.) Odgovor nemške delegacije, ki je naslovljen na predsednika italijanske delegacije, je bil izdan danes ob enajstih in opozarja na to, da Nemčija že več let priznava rusko sovjetsko republiko. Dalje poudarja odgovor, da je bil sporazum z Rusijo za Nemčijo zato posebno važen, ker je bila tu možnost, doseči z veliko državo, ki se je udeležila vojne, mirovno stanje in omogočiti prijateljske odnošaje, ki ne temelje na grehih preteklosti. Predlogi londonskega programa so prezrli nemške interese. Ako bi jih Nemčija podpisala, bi to provzročilo težke reparacijske zahteve v škodo Nemčije in cela vrsta določb bi privedla do tega, da bi posledice carskih vojnih dolgov nosila sama Nemčija. Ze ponovno je nemška delegacija v obsežnih razgovorih opozarjala države, ki so podpisale vabilo h genovski konferenci, na svoje težke pomisleke. Pa vse to je ostalo brez uspeha. Nasprotno je nemška delegacija zaznala, da so se države, ki so podpisale povabilo, jele na svojo roko pogajati z Rusijo. Iz poročil 0 teh pogajanjih bi se dalo sklepati, da bo sledil sporazum v kratkem času, da pa pri tem ne bodo uvaževane pravične nemške želje. Nemška delegacija spričo tega ni dvomila, da je prisiljena, svoje interese neposredno zastopati, ker bi sicer prišla v položaj, da zadene v komisiji ob načrt, ki bi bil zanjo nesprejemljiv, ki pa ga je večina članov komisije že sprejela. Dogovor z Rusijo je bil torej v nedeljo zvečer v popolnem soglasju z načrtom, ki je bil sestavljen že pred tedni, podpisan in proglašen. To postopanje kaže popolnoma jasno, da nemška delegacija te poti, ki so jo vodila do pogajanj z Rusijo, ni nastopila radi pomanjkanja smisla skupnosti, nego iz nujnih razlogov. Kaže prav tako jasno, da je nemška delegacija stremela za tem, da svojih potov ne zakriva. Željam nemške delegacije bi povsem ustrezalo, ako bi se na konferenci dosegla splošna rešitev ruskega vprašanja in ako bi se splošni rešitvi mogel vključiti nemško-ruski dogovor. Možnost za to je podana. Kar se tiče nadaljnjega obravnavanja ruskega vprašanja na genovski konferenci, meni tudi nemška delegacija, da je pravilno, da se ne udeležuje posvetovanj prve komisije glede onih vprašanj, ki se tičejo med Nemčijo in Rusijo že urejenih zadev, ako bi bilo njeno sodelovanje posebno nezaželjeno. Nasprotno, nemška delegacia ni inte-resirana pri vseh onih vprašanjih, ki so izročena komisiji in ki se ne nanašajo na že rešene točke nemško-ruskega dogovora. Nemčija se nikakor ne mara odtegniti sodelovanju v svrho evropske obnove; zato je nemška delegacija pripravljena delati skupno z drugimi državami v smislu po-mirljivosti in spravljivosti med vzhodom in zapadom, kar si je nadela za nalogo genovska gospodarska konferenca. Rathenau o nemški politiki. Genova, 21. aprila. (Izv.) Nemški minister zunanjih poslov dr. Rathenau je dopoldne ob pol dvanajstih sprejel zastopnike mednarodnega časopisja in jim podal nastopno izjavo: Nemčija ne zasleduje pri sklepu rusko-nemške pogodbo ničesar dru- 1 gega, kakor da pospešuje vprašanja med- sebojnih mirovnih odnošajev in da sodeluje pri vprašanjih, ki se tičejo skupnosti obeh držav. Govornik je izrekel iskreno zahvalo italijanski delegaciji, ne le za to, ker je priredila impozantno in tako važno konferenco, temveč tudi za konciliantnost in politično dalekovidnost. Med nemško vlado in nemško delegacijo vlada popolna složnost. Nemška delegacija se smatra navdahnjena z evropskim duhom. Nemčija bo storila vse, kar je v njeni moči, da se novi zgodovinski čin dovrši na italijanskih tleh. Francosko stališče. Genova, 21. aprila. (Izv.) Agence Ha-vas javlja iz Pariza: Francoski ministrski predsednik Poincare je dal delegatu Bar-thouju navodila, po katerih pada vsa odgovornost za nemško-ruski dogovor na nemško delegacijo v Genovi. Zato morejo Francozi nadaljevati svoja pogajanja z Rusi, vendar pod pogojem, da priznajo načela, ki so bila stavljena na cannski konferenci, predvsem glede ruskih predvojnih dolgov. Pogoji cannske konference pa stoje v ostrem nasprotju z nemško-ruskim dogovorom. Zato je predpogoj vsemu, da se ruska delegacija že vnaprej odpove, posluževati se takih klavzul, ki so slične onim v nemško-ruski pogodbi. Kako genovska konferenca »rešuje« gospodarski problem. Genova, 21. aprila. (Izv.) Finančna komisija je včeraj v svoji plenarni seji sprejela predloge podkomisije, ki se tičejo valutnih vprašanj, nadalje zlate veljave, stabilizacije vrednosti zlata na temelju državne individualne realizacije, ukinjenja novih bankovcev in vzpostavitve ravnotežja v državnem gospodarstvu, toda z gotovimi pridržki. Sklenilo se je tudi, omogočiti vzpostavitev terminske kupčije z devizami. Italijanski kralj v Genovi. Genova, 21. aprila. (Izv.) Program po-seta italijanskega kralja v Genovi obsega nastopne podrobnosti: Kralj pride v Genovo jutri, v soboto, ob osmih zjutraj, in sicer se pripelje na krovu oklopnice »Con-te di Cavour«. Ob devetih se poda na pre-fekturo, kjer bo sprejemal najprej ministre, poslance in senatorje, nato pa delegate na genovski gospodarski konferenci. Ob pol trinajstih se vrši v čast delegatom genovske konference na krovu ladje »Dante Alighierk svečan zajtrk. Ob petnajstih bo sprejemal kralj v mestni hiši zastopnike mestnih oblasti. Predlogi antante se vnovič redigujejo. Genova, 21. aprila. (Izv.) Prva podkomisija gospodarske komisije jo sklenila, da izroči protipredloge, ki so bili izdani k poročilu londonskih izvedencev, kolegiju strokovnjakov, kateremu se naroči, naj sestavi besedilo v smislu smernic, ki so bile ugotovljene pri splošnih razgovorih. To besedilo naj omenjeni kolegij predloži podkomisiji. Prihodnja seja bo jutri. Avstrijski kanclcr odpotuje v Genovo. Dunaj, 21. aprila. (Izv.) Avstrijski zvezni kancler dr. Schober in finančni minister dr. Giirtler odpotujeta v nedeljo I zvečer skupaj k mednarodni gospodarski I konferenci v Genovi. Rusija zahteva svoje priznanje. Genova, 21. aprila. (Izv.) Odgovor ruske delegacije na predloge londonske spomenice se glasi: Gospod ministrski predsedniki Kusk* delegacija j« z največjo pažnjo proučevala predloge zavezniških vlad, ki so bili izraženi v dopolnitvi protokola od 15. aprila t. 1. in je hkrati vprašala za svet svojo vlado, kuj misli o tem. Ruska delegacija je še vedno mnenja, da sočasni gospodarski položaj Rusije in okoliščine, ki so dovedle do tega, Rusijo popolnoma opravičujejo, da zahteva spriča obveznosti, ki se ji stavljajo, priznanje svojih protizahtev. Vendar je ruska delegacija pripravljena iskati nova pota, ki bi dovedla do rešitve in da bi se na ta način odstranila sporna vprašanja, ter bi Rusija priznala člene 1, 2 in 3a omenjenega dopolnila in sicer pod pogojem, da se prvič znižajo vojni dolgovi in zaostale obresti in da se drugič Rusiji dovoli primerna finančna pomoč. Le na taf način bi bilo mogoče Rusiji, da se čimpreje dvigne iz sedanjega gospodarskega položaja. Kar se tiče člena 3b, bi bila ruska vlada s pridržkom gorenjih določb pripravljena, dovoliti bivšim lastnikom uporabo nacionaliziranih ali pridržanih posestev, ali pa ako bi to ne bilo mogoče, odškodo-vati bivše lastnike, bodisi potem neposrednega dogovora, bodisi na podlagi določil, katerih podrobnosti naj se ugotovc na tej konferenci. Pomoč iz inozemstva je za obnovo Rusije absolutno in neobhodno potrebna. Ruska delegacija želi tudi pojasniti vsem zborovalcem, dasi je to samo po sebi razumljivo, da ruska vlada ne more prevzeti nikakih obveznosti za dolgove svojih prednic, dokler je interesirane države oficialno in de iure ne priznajo. Upam, da najdejo omenjene države v teh predlogih zadostno podlago za vzpostavitev pogajanj. Podpis: čičerin. Naša vlada ne prizna nemško-ruske pogodbe. Zagreb, 21. aprila. (Izv.) »SlobodnS Tribuna« poroča iz Belgrada, da je ministrski svet je sklenil na svoji včerajšnji seji, da ne prizna nemško-ruske pogodbe, ker njene določbe nasprotujejo versailleski mirovni pogodbi. Isti list javlja, da je ministrski svet razpravljal tudi o spomenici hrvatskega bloka in da je sklenil za enkrat to vprašanje odgoditi. Definitivno bo 0 tej stvari sklepal šele tedaj, ko se bo ugotovilo, kdo je podpisal spomenico, kdo jo poslal v Genovo in kdo jo je tam izročil italijanskim oblastem. Za sedaj se ne bo nič ukrenilo, ker ni izključeno, da je bila spomenica podtaknjena. Razdelitev države na oblasti. Belgrad, 21. aprila. (Izv.) Na seji ministrskega sveta se je v glavnem sprejela razdelitev prečanskega dela države. Slovenija bo razdeljena na dve oblasti s sedežem v Ljubljani in Mariboru, Dalmacija na dve oblasti s sedežem v Splitu in Dubrovniku, Bosna in Hercegovina na štiri oblasti s sedežem v Tuzli, Banjaluki, Sarajevu in Mostaru. Glede razdelitve Hrvatske je nastal med radikalci in demokrati spor posebno radi Srema. Razprava o dvanajsttaah. Belgrad, 21. aprila. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora so razpravljali o dvanajstinah za maj in junij. Železniški minister zahteva izreden kredit za popravo lokomotiv in vagonov in za popravo nekaterih železniških prog. Te kredite bi deloma pokril iz rednih dohodkov, 30 milijonov dinarjev bi se pa vzelo iz investicijskega posojila. To vsoto bi vrnil, ko bo 1 odobren redni proračun. Tudi ministrstvo za javna dela in prometno ministrstvo sta zahtevala izredne kredite. — Jutri popoldne bo finančni odbor razpravljal o zahtevi zdravstvenega ministrstva za izredno kredite za bolnišnice. PRinODNJA SEJA NARODNE SKUPŠČINE. Belgrad. 21. aprila. (Izv.) Prihodnji ponedeljek, 24. t. m., bo plenarna seja narodne skupščine, na kateri se bo izvolil odbor za anketo glede afere generala Zečeviča. Kakor znano, na zadnji seji skupščine pred prazniki radikalci niso hoteli pristati na to, da bi opozicija od 9 članov odbora dobila 3 člane. Ker ni bilo kvoruma, se odbor ni mogel izvoliti. Opozicija se bo ponedeljkove seje udeležila polnoštevilno. Karcžajt« fSSov«nca4! Podpredsednik deželnega sodišča, dvorni svetnik Fran Regally: Preosnova porote. (Dalje.) III. Ali naj smo sodišče kdaj razveljaviti pravorek porotnikov ia kdaj? Po § 332 sedaj veljavnega kazenskega pravdnega reda sme porotno sodišče, kadar so porotniki izrekli, da je obtoženec kriv, pa so vsi sodniki porotnega sodišča mnenja, da so se porotniki pri tem izreku v glavni stvari zmotili, odrediti, da se sodba odloži do prvega prihodnjega porotnega zasedanja in stvar od kaže pred drugo poroto. Edinole v tem slučaju, torej edinole obtožencu v korist, se sme sedaj sodba odložiti in povzročiti, da se o stvari znova razpravlja. Po načrtu pa naj bi imeli sodniki porotnega sodišča pravico uradoma razveljaviti pravorek porotnikov, ki se jim zdi po-moten, in sicer z večino glasov, kadar bi bilo to obtožencu v korist, ako bi mu bilo v kvar, pa le soglasno. Ta določba je po mojem mnenju ne-sprejem^iva, ako naj ljudsko mnenje res kaj velja. Ako naj ima porotno sodišče pravico, razveljaviti vsak pravorek porotnikov, potem porote sploh ni treba, potem naj sodi kar sodišče. Zato bi se murala taka nakana gladko odkloniti in pridržati sedaj veljavna določba z utesnitvijo, da zadošča že večina glasov članov porotnega sodišča, da se odloži sodba in stvar odkaže pred drugo poroto, ako menijo, da so se porotniki zmotili obtožencu v škodo. Vem, da se mi glede na neki slučaj, ki se je lani razpravljal pred ljubljansko poroto, lahko ugovarja, da utegne biti tak popravek porotnega sodišča potreben, ako porotniki soglasno izjavijo, da so se pri odgovoru zmotili ali pa da so hoteli odgovoriti nusprotno, pa vprašanja niso razumeli. Ne glede na to, da je bil to bržčas edini tak 6lučaj, ki se je kdaj dogodil, menim, da bi 6e tudi za tak slučaj ne smelo porotnemu sodišču priznati pravice razveljaviti pravorek porotnikov, pač pa bi bilo dati porotnikom pravico, da, še preden zapuste porotno dvorano, četudi že po razglašeni sodbi — morda po poprejšnjem posvetovanju, vendar ne da bi smela stranka ali njih zastopniki o tem kaj govoriti ali staviti porotnikom kake predloge — sporočš porotnemu sodišču iz lastnega nagiba svojo pomoto, na kar bi smelo kasacijsko sodišče, pa edinole glede na izjavo porotnikov razveljaviti celo razpravo s sodbo vred in stvar odkazati pred drugo poroto. IV. Pristojnost porote. Porotnim sodiščem je odkazati v presojo najhujša zločinstva, pa tudi izključno le zločinstva, ne tudi pregreške. Avstrijski kazenski zakon, ki z malimi Izjemami še danes velja pri nas, grozi zločinom redoma s kaznijo ječe ali težke ječe od 6 mesecev do 1 leta, ali od 1 do 5 let, ali od 5 d olO let, ali dosmrtno, aH pa končno tudi smrtno kazen; le redko se razprostira zagrožena kazen preko dveh imenovanih postavk. Glede na to se je lahko kratko določilo, da imajo o kaznivih dejanjih, katerim zakon grozi s kaznijo ječe ali težke ječe nad 5 let ali pa s smrtno kaznijo, soditi porotna sodišča. Načrt novega kazenskega zakona pa ne pozna takih mej. Prav često se n. pr. zagrožajo kazni na svobodi od 3 do 20 let. Sedanjemu podobno načelo se torej ne bo moglo izreči. Naj si li zakono-davec pomaga tako, kakor si jo pomagal svojedobno avstr. zakonodavec v onih ma- Razstave in predavanja društva »Prohutia« v isiu 1022. »Probudac, društvo jugoslovenskih umetnikov, industrijcev iu trgovcev v Ljubljani, je v j teku prvega leta svojega obstoja priredilo sledeče razstave ui pieduvuiiju: v Kranju, ua liiedu, v j Čkofji Loki, v Črnomlju, Novem mestu, v lireži-cah, Celju, Mariboru iu St. Vidu nad Ljubljano. Ker pa »o bile vse razstave kakor tudi predavanja povsod zelo mnogobrojno obiskane, in ker so najrazličnejši krogi na njih izražali svoja mnenja, | zalo no bo odveč, ako podamo slovenski javnosti j kratek, skromen pregled, kuko, kdaj in kje so so vršile razstuve društvu »Probudac. Kot uvodno točko pa morumo še preje prav posebno poudariti, da je namen in cilj društva »Probudac nič drugega kakor razširjevanje smisla in ljubezni do domače narodne umetnosti in pospeševanje umetne ln stavbne obrti na |H>dlagi domačih umetniških motivov ter pred vsem osamosvojitev od tozadevne tuje Industrije. Dalje: nudiU absolventom In absolvenlinjam obrtnih učilišč, v kolikor pridejo v pošlev, kukor tudi sploh uinelno-obrtni-Škim delavcem popolnejšo Izobrazbo in umetno-obrtniško direktivo v njihovih strokah. Dalje obrača društvo pozornost v teh strokah uporabnim Invalidom. Kot važna točka društvenega programa Je pa prod vsem: zbiranje etnogralskega blaga pntnm posebne društvene sekcije ia varstvo domačije in ljudsko umetniških motivov na obrtnih in stavbnih predmetih v svrho uporabe v umetnosti, v obrU In v stavbarstvu. Prva razstava »Probude< ae Je otvortla loštevilnih slučajih, v katerih je segala zagrožena kazen preko dveh imenovanih postavk, da je namreč, kadar ni pred poroto spadajočih slučajev podrobneje ali drugače opisal, dejal, da imajo porotna sodišča soditi o gotovih hudodelstvih tedaj, kadar se zaradi zelo obtežilnih okolnosti ali zaradi velike hudobnosti ali nevarnosti izrečno predlaga kazen na svobodi nad pet let? Po mojem mnenju bi si tako nikakor ne smeli pomagati, kar bi s tem prepustili državnemu pravdniku določanje pristojnosti sodišča in bi državni pravdnik, ako bi so mu morda stvar zdela prekočljiva za poroto, poskusil svojo srečo pred sodečim sod iščem, kakor jo je med vojno, ko je bilo poslovanje porotnih sodišč suspendirano, često poskušal pred izjemnim sodiščem v slučajih, v katerih bi ne bil nikdar tožil pred poroto. Ker pa tudi tu večkrat ni uspel, je bridko tožil, da je postalo izjemno sodišče za nas prava porota. Državni pravdnik je od svojih nad-rejencev docela odvisen upravni uradnik, ki mora izvrševati naročila svojih predstojnikov, najsi je sam tudi drugega prepričanja. Prepuščati državnemu pravdniku določitev pristojnosti sodišča za gotove slučaje, bi bilo istovetno z delnim uvajanjem kabinetne justice. Ker torej tudi to nikakor ne gre, ne preostaja ničesar drugega kakor izrečno navesti vsa zločinstva, o katerih ima soditi porota. Preobširno bi bilo, ako bi hotel tu naštevati vsa zločinstva, o katerih naj sodi porota, in utemeljevati, zakaj naj sodi porota ravno o vseh navedenih in ne tudi o drugih zločinstvih. Vrhu tega pa to sedaj tudi še zato ni možno, ker načrt novega kazenskega zakona še ni izgotovljen. Dokler pa ne vemo, kaka in katera zločinstva bomo imeli, seveda tudi ne moremo govoriti o tem, katera naj se odkažejo poroti v presojo. Zato si moram pridržati tozadevna izvajanja za poznejši čas, ko dobim v roke načrt novega kazenskega zakona. Za sedaj pa se je treba zadovoljiti le z vodilnimi načeli. Pred vsem se po mojem mnenju nikakor in pod nobenim pogojem iz pristojnosti porotnih sodišč ne sme izločiti takozvanih političnih zločinstev. Ne glede na to, da ta pojem nikdar ni pravnotehničen, in da se politična zločinstva kot taka vobče ne dajo pravilno opredeliti, je tudi v navadnem življenju pojem tako nestalen in raztezen, da je, kakršna je vsakokratna politična kon-stelacija, kako dejanje n. pr. po naziranju strank, ki so danes na krmilu, zločinstvo veleizdaje, dočim je bilo včeraj po naziranju strank, ki so bile včeraj na vladi, ali bo jutri po mišljenju jutrišnjih vlastodržcev velezaslužno patriotično delo. Le potem, tilco bo tudi o takozvanih političnih zločinstvih sodila porota, bo zaupanje ljudstva v pravosodje popolno. Ako pa katerokoli sedaj kaznivo dejanje po soglasnem ljudskem naziranju ne bo več vredno kazni, bo ljudstvo ravno samo na merodajnem mestu poskrbelo, da se zakon izpremeni. Nasprotno pa bi se morala po mojem mnenju iz porotne kompetence nepogojno izločiti vsa kazniva dejanja zoper varnost časti in zoper katerokoli drugo človeško dobrino, o katerih sodi sedaj porota edinole tedaj in zato, kadar in ker so se izvršila potom tiska. Način izvršitve pa ne sme nikdar biti kriterij za pristojnost sodišča. O kaznivem dejanju, ki spada pred poroto kot tako, mora soditi porota vedno brez izjeme, ali se je izvršilo potom tiska ali kakorkoli drugače. Ako pa o kaznivem dejanju kot takem nima soditi porota, potem naj o njem tudi tedaj ne sodi, kadar se je dne 2. julija na Tehniški srednji šoli v Ljubljani ob zaključku slikarske šole »Probudac — Razstavo so poselile vse višje oblasti, mnogo obrtnikov iz dežele in mest ter skoro vse ljubljansko di-jaštvo. Druga razstava društva »Probudac je bila 22. julija v Kranju Kazslavo je otvoril v poslopju gimnazije okr. glavar Znidaršič z velepomenlji-vim nagovorom. Razstavo so obiskali ravtutlelj Fajdiga, dekan Koblar, župan Pire, veletržoc Mnj-dič, tajnik obrtne zadruge Meglič kakor tudi vsa uradništvo ln meščanstvo. Za razstavo so se posebno zanimali obrtniki in obilni naraščaj. Tretja razstava »Probudec se je otvorila v soboto, 23. Julija zvečer na Rlcdu v Zdraviliškem domu ter je ostala odprta čez nedeljo, 24. julija, celi dan. Razstavo je otvoril g. Rus lv., predsednik zdraviliške komisije v navzočnosti mnogih visokih dostojanstvenikov, ki bo se tedaj nahajali na letovišču no Bledu. Med drugimi odličnimi osebami so razstavo ogledali tudi Frank Sakser (iz Amerike), dr. Luka Rogulič iz Rume, gen. ravnatelj Praprotnik, dr. O. Ribal1, dr. Jane-iič, general Majster in domaČi župan Tome, ki jo zastopnike »Probudec gostoljubno sprejel pod svojo streho. Za razstavo so se pa posebno zanimali blejski obrtniki ln letovlščarji-tujcl. — Zdraviliška komisija je dala svoj paviljon za razstavo na razpolago, kar bodi z zalivalo omenjeno. — C e t r I a razstova je bila dne 20. In 27. Julija v j Društvenem dornuc v Škof ji Loki. Župan Josip Hafner je v navzočnosti vi. svetnika Šubica in njegove soproge In mnogih drugih odličnih posetnikov otvoril razstavo v navdušenih besedah za domača umetnost ln obrt Razstavo so med izvršilo potom tiska. Vsaj se vobče pri nobenem kaznivem dejanju pristojnost sodišča ne določa po tem, kdaj (podnevi ali ponoči), kje (doma ali v gostilni ali na cesti itd.), pod katerimi okolnostmi (na samem, med štirimi očmi ali vpričo še tolike množice ljudi itd.) in kako (z roko, z nožem, s kolom itd.) se je izvršilo. Sodišče, ki ima soditi o kakem kaznivem dejanju, mora biti določeno ne gled6 na vse te okolnosti, ki pa utegnejo biti pač važne za odmero kazni, ako pride do obsodbe. Do trenutka obsodbe in do temu trenutku sledeče odmere kazni pa ne smejo te okolnosti igrati prav nobene vloge. Po načrtu naj sodi porota predvsem o umoru, uboju, požigu, ropu, goljufivem bankerotu in pa o vseh zločinstvih zoper dolžnosti javnega urada, osobito o zlorabi uradne oblasti. Po mojem mnenju bi bilo nepogojno odkazati poroti tudi ponarejo in prenarejo kovanega in papirnatega denarja, ker govore za to iste okolnosti kakor gled6 gorenjih zločinstev. Vsekako bi pa kazalo, razen navedenih vsa druga zločinstva iz koristoljubja izločiti iz pristojnosti porote, ker skoro ni možno pravilno določiti meje, katero naj bi ta zločinstva dosegla, da sodi o njih porota; z vsemi neštetimi tovrstnimi kaznivimi dejanji, osobito z vsemi tatvinami, goljufijami in poneverbami obremo-njati poroto pa res ni nobenega povoda, osobito ker ljudstvo, kakor sem 8e nebroj-nokrat prepričal, tozadevno poklicnim sodnikom docela zaupa in samo ne želi o tem soditi. Kako nezanesljive pa so meje po višini vrednosti ali zneska, o tem se imamo vsak dan priliko prepričati, ko kupna moč denarja dan na dan pada. Sicer pa tudi višina zneska ne sme biti pravi kriterij za to, ali naj se presoja gledo kakega zločinstva odkaže poroti, marveč velikost zlobe in pa velikost in način poseganja zločinca v socialne razmere. Sicer pa si, kakor že gori rečeno, tozadevna podrobna izvajanja pridržujem za poseben članek. (Dalje.) iilijarclna škoda v Bitolju. Belgrad, 21. aprila. (Izv.) Iz Bitolja prihajajo še vedno vznemirjujoče vesti. Eksplozije se še nadaljujejo. Municije je uničene za 40 milijonov dinarjev, skupna škoda pa znaša 1 milijardo dinarjev. Vso krivdo nosi vojno ministrstvo. Belgrad, 21. aprila. (Izv.) Po zadnjih vesteh iz Bitolja se ie posrečilo preprečiti največjo katastrofo, ki bi utegnila doleteti mesto in ki bi nastala, ako bi se vnele velike množine nakopičenih granat težkega kalibra. Bolnišnica v Bitolju je popolnoma porušena. Tudi vladno poslopje je zelo trpelo. En del mesta je še vedno v plamenih, vendar pa napreduje delo za omejitev požara. Belgrad, 21. aprila. (Tzv.) Republikanski poslanec Gjonovič je interpeliral vojnega ministra generala Vašica zaradi eksplozije v Bitolju in zahteval pojasnil o vzrokih nesreče in kdo je kriv. PRORAČUN ZA LETO 1022. Belgrad, 21. aprila. (Izv.) Kakor se doznava iz vladnih krogov, bo proračun za leto 1922. izgotovljen najkasneje do konca junija in se za drugo polovico leta more računati z rednim proračunom. Govori se tudi, da bodo razpuščena ministrstva za izenačenje zakonov, za pošto in brzojav in za socialno politiko. Isto velja baje tudi za ministr/tvo za agrarno reformo, ki se spoji s poljedelskim ministrstvom. drugimi obiskali: mestni župnik č. g. dr. Tom. Klinar in kaplan Terčelj, koroški begunec č. g. župnik Matej ltažun in dekan Mrak, dalje dr. Tril-ler, dr. Jerala, dr. Ilubad, notar Lenček, veletržec Rajko Thaler, špiritual Cerin, lekarnar Burdich, sodni nadsvetnilc feumer, živino//! ravnik Čeh, vse-učiliški profesor dr. Jesenko, prof. dr. D. Gor-janc itd. Kakor v Kranju ln na Bledu so se tudi v Skofji Loki za razstavo zanimali posebno obrtniki in mladina. Gospa dr. Volavšekova Je prevzela pokroviteljstvo razstave. Moralen uspeh vseh štirih razstav jo bil velik. Sestavili so se povsod krajevni odbori (okrugi), ki bodo pričeli s sistematičnim delom na polju domače umetnosti. — Na vseh razstavah sta predavala profesorja dr. Val. Rožič in Davorin Volavšek; prvi o gospodarskem razvojnem pomenu domače umetnosti v obrti in Industriji; drugi o postanku in razvoju ^ ljudske umetnosti sploh. Aranžerja vseh razstav 1 sta bila predsednik »Probudec prof. Oto Grebene in vodja slikarske šole »Probudac, akad. slikar prof. Slrle. — Na vseh dosedanjih razstavah je bilo občinstvo oduševljcno za domače narodne motive v umetnosti. Po 14 dnevnem odmoru je društvo »Probudac nadaljevalo e svojimi razstavami in sicer na Dolenjskem in štajerskem. Dne 17. avgustu 1021 sc je otvorila peta razstava v Laknerjevem salonu v Črnomlju. Okr. glavar dr. Ogrin jo ob otvoritvi v jedrnatih pozdravnih besedah poudaril veiik pomen razstave za razvoj domaČe umetnosti in posebno važnost ožja okrožne organizacije v zvezi ■ centralnim društvom »Probudac. — Razstavo so obiskali referent za verstvo in prosveto msgr. Stežka, vseuČ. AVSTRIJA PROSI ZA ZVIŠANJE POSOJILA. Dunaj, 21. aprila. (Izv.) Praški Ust! poročajo, da bo avstrijska vlada prosila češkoslovaško vlado, da zviša posojilo Avstriji na 1 milijardo češkoslovaških kron. DR. BENEŠEVO STALISCE TRDNO. Praga, 21. aprila. (Izv.) »Češkosloven-ska Republika« piše, da je zunanji minister dr. Beneš na svojem mestu nenado-mestljiv in da je njegovo stališče neoma-jano. MASARYK GRE NA ODDIH. Praga, 21. aprila. (Izv.) Kakor hitro bo politični položaj dopustil, bo odpotoval predsednik Masaryk na daljši oddih na Sicilijo. NEMIRI NA IRSKEM. Rim, 21. aprila. (Izv.) V Belfastu 80 uporniki, da bi se maščevali, zapalili okrog 30 hiš. Nastopile so čete, ki so morale na upornike streljati s strojnicami. Pri tem je bilo več revolucionarjev usmrčenih. Dublin, 21. aprila. (Izv.) Irska delavska stranka je proglasila stavko, ki se začne v ponedeljek, dne 24. t. m. po vsej Irski. Stavka je protest proti političnemu porazu, ker ni prišlo do sporazuma. Dublin, 21. aprila. (Izv.) Mirovna konferenca je bila odgodena do 26. t. m., ne da bi se bil sklenil sporazum. Dopis i i Albanije. Stanje katolicizma v neodvisni, od vseh evropskih velesil ter Amerike in Japonske priznani Albaniji, je danes sledeče: V mejah, določenih po londonskem traktatu 1913. leta, živi okoli 1 milijon duš, od katerih je okoli 600.000 kristjanov, ostali so mohumedanci. Katoličanov je okoli 300.000, večinoma na severu in sicer: takozvane visoke alpe, Dukadžini, Pulati, Puka, Merdita, Kllela, Skader, bojansko porečje, drinsko porečje, Zadrima, leško gorovje, breg Ma-tio; tem se pridružujejo južnoalbanski katoličani draške nadškofije, koje cerkvena jurisdikcija obsega tudi Valono in je pred 1913. letom obsegala vrhtega danes grško Santa Maura in Janino. Albanija ima danes apostolskega delegata, nadškofa Ernsta Cozzi iz Tridenta, ki je bil imenovan lani in stoluje v Skadru. Skadrski nadškof je tudi katoliškim Slovencem znani msgr. Lazar Miedia, Albanec, ki je bil preje nadškof v Skoplju z rezidenco v Prizrenu, in je bil lani namesto msgr. Sereggija, kateri se je zaradi bolezni bil odpovedal ter je 14. t m. v Skadru umrl, za nadškofa v Skadru imenovan. Msgr. Miedia je bil med velikim navdušenjem prebivalstva instaliran dne 14. februarja t. 1. Nadškof v Draču je msgr. Francesco da Bieno, Italijan; škof v Pulatiju je Albanec, mrgr. Bernardin Shllaku, frančiškan; škof v Ljesu je msgr. Alojzij Bumci, Albanec; škof v Sappi msgr. Jurij Kolezi, v Merditiji pa je škof msgr. Jožef Gjonali, oba Albanca. Slednji je prvi škof v Merditiji, kjer je preje nadpastiroval nepozabni opat Dochi. Katoliška albanska hierarhija je eden najvažnejših faktorjev tudi v političnem življenju dežele. Omenjeni prelati so vsi na svojem mestu tako kot vneti katoličani kakor kot patrioti, ki bodo močno pospeševali napredek neodvisne dežele, katera ima pred seboj lepo bodočnost. Italijanski vpliv v Albaniji je skoro popolnoma eliminiran. Cim manj bo Albanija glodala na nasprotno jadransko obal, docent dr. Jos. Rus, ing. Al. Horvat, viS. gradbeni komisar dr. železnic v Zagrebu, ing. C. Pire, domača duhovščina z župnikom na čelu, župnika Kosobud in Kolbežen, župan črnomeljski, zdravnik dr. Mnlerič, sod. svetnik Celestina, šolstvo, obrtništvo. Pristno domače je bilo, da je mestna občina dala »ns bobenc razglasiti po mestu otvoritev razstavo. Učitelj Račič iz Adlešič in učiteljica Bavdek sta prevzela v roke okrožno organizacija Dne 20. avgusta 1021 se je vršila šesta razstava »Probudec v Nuvem meslu. Okr. glavar Zima-Gall je otvoril šesto razstavo v »Narodnem domuc v navzočnosti novomeškega župana, duhovščine, uradništva in šolskih zastopnikov. Vodja okr. glavarstva jo poudaril še prav posebno važnost in pomen razstave za Novo mesto In celi okraj, ki hrani še toliko pristno narodnega v sebi, kar pričajo Trdinove povesti in pravljice. — Razstave so se udeležili: dvorni svetnik graičak Šuklje s soprogo, ki je takoj pristopil k društvu »Probudac kot redni član —predsednik okro& sodišča dr. Polenšek, ravnatelj Škerlj, nadzornik \Vestcr, prof. dr. Ažman, vi. svetnik Fer. Sendel, vodja Mutko, drž. pravdnik dr. Kremžnr, prof. škerlj, prof. Germ, župan Rozman, dr. Režek, dr. Ivanetič, dr. Cesnik in Flšinger. — Dalje predsednik obrtne zadruge Ogrič, obrtniki in šolska mladina. Osnova) se je okrožni odbor za novomeški okraj. CC. gg. oo. frančiškani so pn povabili pri-roditelje razstave pod svojo gostoljubno streha Hvala jim I — Sedma razstava »Probudec Je bila v Brežicah dne 28. avgusta v Nnr. domu. Ruzstavo j* otvoril okr. komisar dr. Vidmar kot zastopnik okr. glavarja. Razstava je bila zelo dobro obiska- tem lepše se bo razvijala. Pač pa vsa Albanija izprevidi, kakšne velike vrednosti je dobro prijateljstvo in sosedstvo z Jugoslavijo. Seveda mora neodvisnost Albanije na Balkanu biti vsem nedotakljiva. Prtltfee mvke. r-{- G. Davidovic pod Pribičevičovo kontrolo. Naše poročilo, da se v zagrebških političnih krogih govori, cla se je Pribičevič pripeljal v Zagreb v svrho kontrole g. Da-vidoviča in da je poklical v Zagreb g. dr. M. Brezigarja. je spravilo »Jutro« v nemalo zadrego, ker odgovarja dejstvom. G. Davi-dovič pride tudi v Ljubljano, kamor g. Pribičevič to pot ne pride in je zato klical v Zagreb zanesljivega pristaša iz Ljubljane. »Jutro« ne zanikuje, da je bil v Zagreb od g . Pribičeviča poklican g. dr. Brezigar, skuša pa naše poročilo oslabiti s slabim dovtipom, češ: »V Zagreb je bil namreč od Pribičeviča pozvan tudi g. Smodej, da dobi jnstrukcije za slučaj, ako bi g. Davidovic nameraval konspirirati s škofom Jegličem proti staremu prijatelju g. Pribičeviča dr. Korošcu...« + »Sve prihvačeno!« Kakor smo že javili, je dobila vlada tri ponudbe za posojila iz inozemstva, in sicer dve iz Amerike in eno iz Belgije. O teh ponudbah je razpravljal tudi ministrski svet. Kakor javlja »Politika«, so sklenili, da je »s v e prihvačeno«. — Tako je: Kolikor nam kdo dš, toliko vzamemo! -f »Može i ne može da bidne«. Bel-grajsko »Videlo« poroča o brošuri dr. Šu-steršiča in pravi glede od demokratov željno pričakovanega razcepa »klerikalne« stranke: »Može i ne može da bidne.« + Kako Pašič snubi Mažare. Pred 2 dnevi je prišla v Belgrad deputacija Ma-žarov iz Subotice. Sprejel jo je v avdijenci tudi Pašič. Pri tej priliki je rekel: »Lojalnost naših Mažarov me veseli. Zgodovina je hotela, da vi danes predstavljate manjšino v tej državi, toda zgodovina nas je naučila, da je treba dati vsakemu državljanu vsa prava, ki jih predvideva ustava. Mi zahtevamo samo lojalnost napram naši državi. Bodite prepričani, da bodo manjšine uživale vse pravice, ki jim jih daje ustava in ki so zajamčene po mednarodnih pogodbah.« + Eazccp v muslimanskem klubu. 0 razkolu v muslimanskem klubu pišejo vsi belgrajski listi obširne komentarje. Večina listov smatra, da je odgovorna v prvi •VTBti za novo vsled demisije muslimanskih ministrov stvorjeno krizo vlada sama. Naj-I ostrejše piše »Videlo«, ki pravi med drugim: »Nezadovoljstva v Bosni ni ustvaril niti Radič niti dr. Spaho, ampak povzročila ga je vlada, ki si je od prvega dne osvobo-jenja odtujila to klasično srbsko zemljo, ravno tako kakor si je odtujila Staro Srbijo z Macedonijo, Vojvodino s Sremom in sploh vse srbske zemlje. Danes v Bosni niso samo muslimani proti nam, ampak tudi večina pravoslavnih Srbov, da o Hrvatih niti ne govorimo. Pred svetovnim političnim forumom bo to stanje služilo kot nov dokaz o »steklenih nogah«, na katerih stoji Jugoslavija.« •f Bosanski demokrati za nove volitve. Glasilo bosanskih demokratov »Jugosla-venski list« piše v uvodniku o položaju v muslimanskem klubu in na koncu piše: »Celokupna javnost brez razlike strankarske pripadnosti zahteva, da se rešimo iz tega kaosa, krpanja in mešetarenja za vladne večine, ker je opravičeno mnenje, da je to eden glavnih vzrokov gospodarskemu nazadovanju. Ta kaos morejo razčistiti sa- mo nove volitve in zato se jih ne sme odlagati. Naj se imenuje volivni kabinet, katerega edina naloga bi bila, da izpelje nove volitve. Mnogo upanja je, cla bi nove volitve odpravile mnoga nesoglasja, ki danes vladajo in da bi omilile plemenski boj, ki ogroža ves državni organizem. + Posledice zmage dr. Spalia v Jugoslovanski muslimanski organizaciji. 19 t. m. je Ibrahimbeg Defterdarovič, ki je kot eksponent J. M. O. zavzemal v bosanski pokrajinski vladi mesto poverjenika za notranje zadeve, poslal pokrajinskemu namestniku pismo, v katerem mu javlja, da odstopa z ozirom na sklep osrednjega odbora, da J. M. O. izstopa iz vladne koalicije. + Aretacija dr. Košntiča. »Narodna Politika« registrira vest blokaških listov, da je bil v Slatini aretiran na velikonočno soboto poslanec dr. Košutič. Aretiran je bil baje zato, ker se je pripeljal v Slatino, kjer je hotel preživeti velikonočne praznike, ni pa imel pri sebi nobene legitimacije. + Zanimiva borba med Romunijo in Jugoslavijo. Društvo invalidov v Belgradu je vložilo na ministrstvo za socialno politiko prošnjo, da se izključno njemu prizna pravica filmiranja ženitovanjskih svečanosti v Belgradu. Ministrstvo za socialno politiko je prošnjo s priporočilom odstopilo ministrstvu notranjih zadev, ta pa zopet »upravi varoša Beograda«. Invalidi so čakali mesec dni, pa še niso dobili »rešenja«. Sedaj pa javljajo listi, da obstoja resna nevarnost, da bo prošnja invalidov odbita, ker hočejo ugoditi prošnji neke romunske firme, za katero se je zavzela baje neka visoka oseba iz Bukarešta. + 0 razmerju Jugoslavije do Rusijo piše »Videlo«: Ne mislimo, da mora naša država slepo slediti politiki Rusije, ker nismo absolutni rusofili. Ravno tako pa tudi ni potrebno, da živimo z Rusijo v sovraštvu. Današnje neprijateljsko razmerje med Rusijo in našo državo ni posledica nasprotujočih si interesov obeh držav, ampak vzrok leži v tem, da se je sedanja naša vlada zvezala s Francijo na življenje in smrt in postala naravnost vazal Pariza. Posledice take politike bomo od sedaj naprej stalno občutili, ker bo Rusija poslej nastopala skupno z Nemčijo kot velesila. Edina pomoč, da pridemo iz tega položaja, bi bil popoln preokret v našem dosedanjem režimu. -f Grof Štefan Bethlen in minister Pucelj. Na konferenci v Genovi se je ogrski ministrski predsednik silno trudil, da izposluje za Mažarsko kake ugodnosti, zlasti glede plačevanja vojne odškodnine. Uspel je v toliko, da so mu obljubili, da bo število živine, ki jo mora Mažarska izročiti na račun odškodnine, znižano od 80 tisoč na 28 tisoč. Ko je pa prosil za dovolitev posojila, da bi mogel živino odkupiti, so mu prošnjo odbili. To ni bilo pametno. Pucelj bi bil kupčijo takoj naredil. -f Energičen odgovor. Po izbruhu nesoglasij na genovski konferenci zaradi ru-sko-nemške pogodbe je sprejel čičerin večjo skupino časnikarjev, katerim je izjavil: »Ruska delegacija ne bo predložila antanti besedila rusko - nemške pogodbe. Rusija ni nikaka angleška kolonija, ampak Rusija odločuje o svojih interesih kakor ona sama hoče.« -f Tajna rusko-nemška pogodba? »Daily Telegraph« trdi, da so podpisali ruski in nemški zastopniki v Genovi še neko drugo, tajno pogodbo, ki je naperjena proti Poljski. Pogodba je vojaška konvencija, in njen namen je braniti rusko-nemško mejo pred morebitnimi napadi od strani na. Med drugimi so jo posetili: č. kan. mestni župnik Mešiček, gvardjan 6. o. Bernard, župan dr. Stiker in dr. Zdolšek, dr. Srebre, okr. sodnik dr. Kotnik, vse obrtništvo, trgovstvo kakor tudi šolska mladina in obrtni naraščaj. Za postanek tn lepoto razstave so se posebno žrtvovali gospodje trgovci, kakrr: lesotržec Fr. Varlec, veleposestnika Klavžar in Levak. Komisar dr. Vidmar je še posebno poudaril pri otvoritvi razstave, da je dobro razvita domača industrija prvi steber države. Kakor drugod se je tudi v Breiicah izvolil odbor, ki bo vzel v roke organizacijo okrugov (podružnic). Osma razstava »Probude« se je vršila dne 26. avgusta v starodavnem mestu Celje, nekdanji nemški trdnjavi. — Razstavo je otvoril prvi celjski slovenski župan dr. Krašovec z velepomemb-nim nagovorom v >Nar. domu«. Rekel je približno sledeče: »Pred kratkim smo na tem prostoru po-tdravili naše zdravnike. Zakaj? Zato, ker so nam pokazali pot, kako se ljudstvo vzdrži zdravo. In danes? Tu vidimo zastopnike »Probude«, s svojo krasno umetniško razstavo narodnih motivov, ki nam kažejo pot, kako se naše ljudstvo ozdravi, poživi v domačem, narodnem umetniškem duhu na vseh poljih domače umetne obrti in industrije ter se tako polagoma osamosvoji od tujega vpliva na tem polju.c — Mnogoštevilno občinstvo je bilo navdušeno ob bodrilnih besedah županovih. Navzoči so bili zastopniki voj. zastopstva, trgovci, obrtniki tn industrijci. Opaziti je bilo tudi dr. Švaba, profesorje, učitelje, uradnike, obrtnike; g. Rebek kot predsednik obrtne zadruge, dalje dr. Milko Hrašovec, ga. dr. Kalanova, duhovščina itd., odvetnik dr. Ogrizek, č. g. Kranjc itd. £&a 30. avgusta so se zaenkrat zaključile razstave »Probudec v Štajerski Sloveniji z deveto društveno razstavo v Mariboru v Narodnem domu. — Razstavo je otvoril mariborski župan gosp. Grčar s pomembnim nagovorom o porabi narodnih motivov v umetnosti. Razstavo so poselili: uradništvo, duhovščina, meščanstvo, posebno pa obrtni, trgovski in industrijski krogi. — Med drugimi smo opazili podžupana Rogliča, dvor. svetnika O. Ploja, poslanika dr. Bog. Vošnjaka, profesorja Huterja s Prevalj kot zastopnika Družbe sv. Mohorja, ravnatelja Pirca, Tominšeka, dr. Serneca, dr. Pipuša, dr. Vrečica, dr. Podlesnika, Fr. Novalca, predsednika slov. obrtne zadruge; prof. A. Dolarja, prof. dr. Jeraja in zastopnike iz Prekmurja. Razstava je bila zelo dobro obiskana, zanimanje in navdušenje za narodno umetnost naravnost enthuziastično. — Ciklus »Probudinihc razstav pa je zaključila v letu 1921 deseta razstava v Št. Vidu nad Ljubljano v nedeljo, dne 18. decembra 1921 v risalnici ondotne obrtnonadoljevalne šole. Vodja obrtno nadaljevalno šole g. Jeločnik je otvoril razstavo v lepo okrašeni risalnici z lepim nagovorom na občinstvo. Razstavo so posetili: vsa domača duhovščina, profesorji in učenci knez. škof. gimnazije; dalje obrtniki iz Št. Vida in iz cele daljne okolice kakor iz Medvod, Sore, Gamelj, Preske, Črnuč, Jezice in šiške. Dvorana je bila nabito polna, ko se je vršilo predavanje o domači umetnosti. Razstavo je iHJselil tudi umetniški konzulent akad. slikar Tratnik, kapelnik dr. Ceriu in več odličnih gostov iz Ljubljane. Z razstavo v Št. Vidu je »Probuda: zaključila plodonosno svoje društveno delovanje v kalendaričnem letu 1921. Poljske. Slično vest je objavil tudi pariški [ list »Petit Parisien«. Nekaj bi utegnilo biti na celi stvari, kajti iz Moskve javljajo, da \ je Trocki v nekem nagovoru naglašal ne- j varnost, ki preti Rusiji iz Poljske, kamor > da so poslali Francozi velike količine I orožja in posebno mnogo Specialnih topov za streljanje s strupenimi plini. + Pierpont Morgan v Genovi. Ameriška vlada je odposlala v Genovo glasovi-tega ameriškega bankirja Perpont Morga-na na posvetovanje z evropskimi finančniki. Ta korak ameriške vlade tolmačijo tako, da namerava Amerika vendarle aktivno sodelovati na finančni obnovi Evrope. Kakor znano, je Pierpont Morgan financiral tudi vse izdatke ameriške vlade za časa svetovne vojne. Z ozirom na tozadevni članek v ^Slovencu« št. 81 iz srednješolskih krogov, ki prisoja krivdo slabim uspehom v srednjih šolah slabi pripravi v ljudski šoli, smo prejeli iz učiteljskih krogov to-le sodbo: V dotičnem članku trdi g. proesor, da > jih je bilo«, ki niso znali čitati, »še več jih je pa bilo« takih, ki niso znali slovnice, dasi so dobili iz nje v ljudski šoli red »prav dobro«. Je to lahko čisto točno. V vsaki šoli je nekaj manj nadarjenih, še več pa lenih učencev. Mnogo pa je staršev — seveda premožnejših — ki hočejo za vsako ceno, da postane njihov nadebudni sinček kaj več in zato že najdejo pot, da ga spravijo v srednje šole. Tudi je mogoče, da vplivajo na učitelja, da reduje otroka predobro. A vesten učitelj to ni! Vesten in pravičen učitelj reduje otroka vedno le tako, kakor zasluži. A glavna krivda je na profesorjih. Zakaj podpirate lenobo s tem, da sprejmete v srednjo šolo slabe učence? Ali se ne čuje vedno in vedno, da je naval na srednje šole prevelik in to kljub neznosni draginji? Izberite torej za srednje šole le najboljše učence! Zavrnite vse — pa brez izjeme vse! — ki niso za študij! Pošljite jih nazaj v ljudsko šolo in če se zopet oglasijo drugo leto dobro podkovani, jih sprejmite, sicer pa zopet odklonite brezobzirno 1 Tako boste imeli kmalu najboljši material v srednji šoli, seveda ako boste tudi sami vršili svoj poklic z vso vnemo. Resnica je namreč, da je tako v ljudski kakor v srednji šoli učnih moči, ki se le preradi brigajo za druge stvari, a zanemarjajo pri tem šolo. Da pa nas ljudske učitelje ne zadene tozadevni očitek g. profesorja toliko, je dokaz že konštatacija g. nadzornika Westra, da so uspehi v škofijski gimnaziji prav dobri. Doslej so namreč tudi v Št. Vidu sprejemali učence iz ljudske šole. Tudi z naše šole (štirirazrednice) je bil sprejet tja učenec, ne z najboljšimi redi, a mu gre v Št. Vidu čisto dobro. Dvomim pa, da bi bili ti učenci ob sprejemu boljši nego oni na drugih gimnazijah. Gotovo pa je, da morajo biti v Št. Vidu dobri profesorji in da so dijaki dobro — nadzorovani. Čisto gotovo je tamkaj dijakom prepovedano pohajati gostilne, se prosto vdeleževati raznih plesov, pušiti, zahajati k dvomljivim predstavam v kino itd., itd. Odpravite n. pr. v Ljubljani to zlo in kmalu se boste di-vili svojim uspehom v soli._^ — Obsodba dr. šusteršiča. Obrtniki tržiškega okraja, zbrani na sestanku Obrtne zveze za Tržič in okolico dne 17. t. m. so izrazili ogorčenje zoper brezvestni laži-napad dr. Š u s t e r š i č a na SLS. Stojijo pa obenem trdno na stališču programa SLS ter v tem hudem in kritičnem času izrekajo zahvalo in popolno zaupanje Jugoslovan, klubu, posebno še voditelju dr. Korošcu. —1 Iz vrst katol. akademikov smo prejeli: Dr. šusteršič je izdal svojo brošuro. Z njo si je zagotovil: 1. Našo neomajno sodbo, da je bilo njegovo katoliško naziranje šibka fraza. 2. S svojo brošuro je postal med katoliškimi vrstami absolutno nemogoč, naše gibanje pa bo postalo še mnogo bolj enotno. 3. S svojo brošuro je dosegel pozitiven uspeh, da bomo odslej ljudi s podobnimi simptomi kakor dr. Š. ob pravem času izločili iz svoje sredine. Za to bomo skrbeli mi, katoliški akademiki. — Pogreb pokojnega nadučitelja Lav-riča se je vršil v Mokronogu na Veliki petek ob 5. uri popoldne. Bil je naravnost ogromen in veličasten, svedok, kako naše ljudstvo spoštuje in ljubi dobre krščanske učitelje. Iz Škocijana se je pripeljalo do 20 voz nekdanjih učencev in čestilcev pokojnega učiteljskega starine. Pokopal ga je škocijanski župnik ob asistenci mokro-noške duhovščine. Ob odprtem grobu mu j je govoril medicinec Marjetič, a mokrono-I ški pevci so mu zapeli dve pretresljivi ža-I lostinki. Havo, anima pia! — Nov slovenski list v Ameriki. V Clevelandu v Ameriki je pričel izhajati nov slovenski list »Naš prapor«, ki ga ureja župnik J. Škur. List bo izhajal dva-kvat na mesec in stan« l«tno 2 dolarja. O svojih načelih pravi uredništvo: »Treba nam jo prepričanja; treba nam je velikih ciljev. Upreti moramo poglede kvišku, kjer je Kristus, ki je ,včeraj in danes in vekomaj'. Iz večnosti sije luč, ki more edina razsvetljevati tmine človeškega bitja: iz višine je mila Luč, ki sije iz vekov v veke ter je vir resnice in življenja! To je naše načelo! — To je naš prapor!« — Velezanimivo pravno vprašanje. Stol sedmorice v Zagrebu bo moral rešiti zanimivo vprašanje, če se more državno pravdništvo pritožiti proti odmeri kazni izrečeni proti navijalcem cen v smislu zakona o pobijanju draginje. Zakon namreč določa, da se sme izreči kazen do gotove višine, ne določa pa najnižje kazni. Vsled tega se je v nekem tekočem slučaju pri vzklicnem senatu ljubljanskega deželnega sodišča vložila pritožba v varstvo zakona, cla bo mogel podati stol sedmorice v Zagrebu načelno sodbo, če je državno pravdništvo upravičeno se pritožiti proti odmeri kazni v prvi inštanci. — Ustanovni občni zbor Obrtne zveze v Kranju se vrši na belo nedeljo ob 9. uri dopoldne v Ljudskem domu s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor sklicateljev. 2. Čitanje pravil. 3. Sprejem članov. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. Pridejo govorniki iz Ljubljane. — Slovenski izumitelj. Praški listi poročajo, da je Slovenec Ljubomir Skala, tehnik, na zelo originalen in enostaven način rešil problem plastičnega fotografiranja in kinematografije. Poskusi so izpadli zelo povoljno. Mladi izumitelj je svoj izum patentiral v Nemčiji in Češkoslovaški. Prvi plastični filmi se bodo predstavljali že tekom par mesecev. — 20 letnica obstoja drnštva čeških časnikarjev. 20. aprila je minulo dvajset let, odkar se je ustanovilo društvo čeških ' časnikarjev, ki se je prav lepo razvilo in uživa velik ugled. — Poškodovane železniške proge. Vsled hudih neprestanih nalivov so se pričeli na mnogih železniških progah rušiti železniški nasipi, posebno v bližini Varaž-dina, Varaždinskih toplic in Dol. Lendave je promet vsled tega znatno otežkočen. — Proti malariji. V južno Srbijo odide te dni več komisij, da proučavajo, na kateri način bi se najlažje zajezilo širjenje malarije. V Skoplju se v ta namen ustanove posebni zavodi. — Razveljavljena obsodba. Lansko leto so delavci v Vukovaru priredili protestno zborovanje proti nameščanju Wranglovih čet po naši državi. Osiješko sodišče je radi tega obsodilo več delavskih voditeljev na večmesečno ječo. Stol sedmorice je to sodbo na pritožbo zagovornika razveljavil in odredil novo razpravo pred stolom sedmorice v Zagrebu. — Dragi časopisi. Glavno glasilo sovjetske vlade »Izvestja« javlja, da velja od 14. aprila dalje ena številka tega lista 40 tisoč rubljev. Naročnina za mesec maj znaša 800 tisoč rubljev. V inseratnem delu stane ena nonpareile-vrsta od 14. aprila dalje 1 milijon rubljev, stalni inserenti pa dobe 10 odstot. popusta. — Dopust vojakom za obdelovanje zemljo. »Jugoslovenski Lloyd« poroča: Ža obdelovanje polja dobe vojaki daljši dopust, da pomagajo svojcem pri oranju, setvi in žetvi. »Jugoslovenski Lloyd« dostavlja, da se bo to zgodilo — na Češkoslovaškem. — Slov. kat. izobraževalno društvo na .Tcžiri ponovi na Belo nedeljo dne 23. t.m. ob pol 4. uri popoldne Medvedovo »Stari in mladi«, igro v petih dejanjih. Dejanje je zgodovinsko in se je vršilo v najbližji naši okolici. Prijatelji gledališke umetnosti in domače zgodovine prijazno vabljeni. — Tržič. Prihodnji sestanek obrtnikov se vrši 30. aprila v prostorih g. Ruecha. Vabljeni so vsi obrtniki, člani ali nečlani. Kdor se količkaj zanima za procvit in obstoj obrti, naj se sestanka udeleži. — Za Krekovo kočo na Ratitovcu nad Per-tovčoni so darovali: Slov. kršč. soc. zveza 500 K; Zadružna tiskarna 400 kron; A. Hafner in Fr. Thaler, Št. Ilj v Slov. gor. vsak po 200 kron; dr. V. Rožič 72 kron; tvo Schuster, Igu. Zaplotnik, Fr. Krištof, Fr. Skrbeč, dr. Drago Flerin po 40 kron; inž. P. Kryl, I. Magolič in Milka Rožič po 20 kron; prof. dr. Šara bon, Moder, prof. Pod-krajšek, Fr. Miklavčič po 10 kron in Fr. Roeger 28 kron; vsega skupaj so darovali 1700 kron. — Denar se je izročil po dr. Val. Rožiču v roke g. vi. sv. pL Andrejka, ki je v gradbenem odboru za postavitev Krekove koče na Ratitovcu. Prostovoljne prispevke za Krekovo kočo na Rntitovcu sprejema tudi uprava »Slovenca«. — Rnipinani poštni uradi. Razpisana je po-štarska služba pri poštnem uradu Mežica; od-pravniška služba pri poštah: Raka (III/,), Sveta Trojica v Slov. goricah (III/,), Zreče (III/,), Br.-i-slovče (III/i), Dob pri Domžalah (III/,), Dobova (III/,), Dol pri Ljubljani (III/,), Gorje pri Bledu (III/,), Gradac pri Črnomlju (III/,), Mala Nedelja (III/,), Medija-Izlake (III/,), Planina pri Sevnici (III/,), Polhov gradeč (III/,), Poljane nad Škofjo Loko (III/,), Ponikva (III/,), Ptujska gora (III/,), Kadna (III/,), Rečica v Savinjski dolini (III/,), Rlbuica na Pohorju (III/,), Selca nad okufjo Loko (III/,), St razišče (III/,), Sv. Peter pod Svetimi gorami (III/,), Sv. Tomaž pri Ormožu (III/,), Skocijan pri Mokronogu (III/,), Tržišče (III/,), Velika Loka (III/,), Vuzenica (III/,). Zavrče (III/,) in vnovič Straža (III/,). — Uvedba noleke službe pri poStnem nrado Šent Vid nad Ljubljano. S 16. t. m. se je uvedlo prt poštnem uradu Šent Vid nad Ljubljano do- »tavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši tudi v kraju Brodil. -- Govorilna pristojbina aa pogovor Ljubljana—Praga je 19 dinarjev za enoto. — Srečolovi, tombole in razno loterijske igre. Ministrstvo za poljedelstvo in vode v Belgradu je z razpisom z dne 4. aprila 1922, št. 8387 odločilo, da izdaja v smislu člena 13. zakona z dne 28. novembra 1921, »Uradni list« št. 13/26 z dne ,11. februarja 1922 edino le omenjeno ministrstvo 'dovoljenje za prirejanje srečolovov, tombol in raz-oiih loterijskih iger. Prošnje za dovoljenje takih iger je torej nasloviti in odposlati ministrstvu za poljedelstvo in vode v Belgradu. — O porokah r Pragi. Te dni je izšla statistika porok v Pragi v letih 1915—1918. V tem Zasu se je v Pragi in predmestjih vršilo 4072 porok. Ženini so bili stari od 20 do čez 70 let Največ ženinov je bilo starih od 20 do 30 let, vendar pa se je ženilo še 72 moških, ki so bili stari od <50 do 70 let, 7 celo nad 70 let, pa samo eden v starosti 20 let. — Razni dogodki. Nemška tovarna Siemens in Halske je ponudila naši vladi, da zgradi v Belgradu veliko, moderno urejeno brezžično postajo. — V bližini Sarajeva so neznani tatovi ukradli nekaterim posestnikom 11 konj. Odpeljali so jih s paše. — V Novem Sadu je vlak te dni povozil 12 letnega grobarjevega sina, ki se je hotel odpeljati, pa je padel pod vlak. — V Zonovcu r Južni Srbiji sta se nedavno prijavila oblastem dva opasna hajduka, na katerih izsleditev je vlada razpisala večje vsote denarja. — Med tem ko se povsod reducira, je sarajevsko policijsko Tavnateljstvo sprejelo v službo 50 novih policajev. — Organizacija špiritistov. Zadnjo nedeljo je zborovalo v Brnu okrog 500 zaupnikov špiriti-stičnih društev na Moravskem. Sklenili so, da "bodo razširili svojo organijacijo na vse ozemlje Beške republike. — Pretep. Z nožem je ranil Janez Banka v Nadgorici Antona Ogrina. Janko Jovan: Kriza v žitni trgovini. Na žitnem trgu vlada že od srede marca naprej pravo mrtvilo. Konsum je tako rezerviran, da take stagnacije ni pomniti. Vse je živelo v pričakovanju padanja cen. Od januarja naprej so začele cene žitu in mlevskim izdelkom rapidno rasti. Vsak dan je pomenjal novo dviganje cen tako, dokler nismo dosegli v prvi polovici marca kulminacije. Posledica dviganja cen je bila, da se je pojavljalo, čim bolj so šle cene navzgor, toliko več novih trgovcev, pravih verižnikov. Kavarne v Novem Sadu, Somboru, Subotici in drugih Sitnih tržiščih so postale zakotne borze, kjer so sklepna pisma nepretrgoma menjavala svoje lastnike, razlike v ceni pa vzpodbujale špekulante k vedno intenzivnejšemu dobičkanosnemu poslu. Cene pa, kamere je rodila noč v kavarniškem dimu, so •postale drugi dan oficiozna podlaga produ-centa in trgovca za večje zahteve. Ljudje z neznano preteklostjo, individui, ki niso še v svojem življenju efektivno posredovali pri izmeni blaga med producenti in kon-zumenti, so menjali tedensko sklepna pi-'sma na več sto vagonov. Ta val pa ni ostal 1>rez posledic, temveč je zadominiral splošno. Rastoče cene so gnale malega konzu-menta, ki je sicer kupoval moko na kile, da se založi za par mesecev, iz strahu, da jnu že itak komaj prenosljiva draginja popolnoma ne onemogoči rezati družini vsakdanji kruh. To je imelo zopet posledico, da so trgovci, ki so navadno krili svojo sprotno potrebščino na vreče, pričeli naročati cele vagone, in v istem merilu je povečal veletrgovec svoja naročila, k čemur ga je ge nesrečna železniška mizerija silila, če 0 francoski skulpturi od 12. do 19. stoletja« bo pojasnjevalo 80 izbranih skioptič-nih slik. Vabljeni so vsi prijatelji umetnosti in francoskega jezika. lj Deželni muzej bo začenši t nedeljo dne 23. t. m. zopet splošno dostopen vsako nedeljo od 0,—12. ure dopoldne. lj Javna dražita. Mestni magistrat razpisuje u ponedeljek dne 24. aprila 19.'2 ob 9. url dopoldne v hiši Stari trg št. 17/11. javno dražbo raznega pohištva, posode, preprog Itd. lj Prepovedano kupčevanje s konji. Ker so taradi živinske kuge sejmi v I jubljani prepovedani, so pričeli konjski trgovci prirejati na dvorišču g. Kneza pri Figovčev' gostilni prave konjske sejme. Policija je dobila nalog^ da naj odločno nastopi proti zakotnemu sejmišču na Knezovem dvorišču in je bilo že več konjskih trgovce* ovadenih. lj Policijska kronika. Vojaško puško je našel g Filip Vodopivec v nekem železniškem vozu na Rakeku in jo izročil policijski direkciji. — Neka treovka so bo morala zagovarjati pri pristojni oblasti, ker je imelo svoj. špecerijsko trgovino do 19. urf 20 minut, torej t uro 20 minut delj odprto, kakor bi jo bila imela imeti: neki drug špecerist je pa Imel trgovino odprto 1. uro 15 minut čez dovolj« n čas — Policija je aretirala zaradi beračenja že 16 krat predkaznovanega L 1854 rojenega berača lakoba Rozmana. lj Tatvine. Ini Zborilovi je bilo ukradenih b ročne usujate torbice 800 kron denarja, in »ieer je bila že tretjič na tak način okradena. — Notarju g. Francu Stupica iz Sv. Lenarta v Slov. Goricah je bila v nekem ljubljanskem hotelu ukradena rjavkasta ročna taška iz krokodilovega usnja, vredna 1300 kron. — Detektiv Ivan Podobnik je aretiral Zupanca Karla, ki je ukradel Ani Erženovi v Spod. Besnici 1200 kron denarja, katerega je med prazniki zapravil. — Policija je aretirala in izročila sodišču že 4 krat radi tat-ijVtv« predkaznovano Marijo DruškoviČ, ker je okradla v.,predsobi trgovca Avguština Škofa 8.6 kilogramov podplatov v vrednosti 2004 K. Ukradeni podplati so se lastniku vruilL lj Našla se je zlata zapesluiea. Naslov pove uprava lista. _ Cerkveni vestnik. e Relorma koledarja. Pod predsedstvom kardinala Merciera zboruje te dni v Rimu mednaroden odbor francoskih, angleških, belgijskih in ameriških astronomov, da sestavijo praktične predloge za reformo koledarja in da določijo stalen dan za praznovanje velike noči. Prof. Pio Emanuell, astronom vatikanske zvezdarne zagovarja la-le načrt : L redi naj se nov koledar, ki bo nelzpremenljiv tako, da pade vsako leto isti dan v tednu na isti datum, lo bi se lahko doseglo, ako bi se dali dnevi enega leta deliU s sedmico. Da se to omogoči, bi bilo treba leto začeti z dnem, ki bi ga sploh ne uvrstili v teden. Ta dan bi bil obenem novoletni dan. Novemu letu bi sledilo 52 tednov, t j. 864 dnL Teden se začne t nedeljo. Ob prestopnem letu bi bilo treba en dan vmes vriniti, najbolje za 80. junijem, ki bi bil zopet zase in ne uvrščen v koledarskem tednu. Velika noč bi se po mnenju predlagatelja vselej praznovala drugo nedeljo v aprilu. Ako bo lo predloge konferenca odobrila, se bo morala sklicati še druga, ki se je bodo udeležile cerkvene avktori-tete, da se urede liturgična vprašanja. SV. družbo in trpečimi. Osrednji svet zastopa družbo na zunaj. Statistika družbe za leto 1921, V letu 1921 je družba imela 8 konfe-: renc z lil delavnimi članicami in G98 dobrotniki. Skupna vsota zbranih darov je znašala s preostankom iz leta 1920 142.476 kron 81 vin., skupna vsota vseh podpor pa 112.065 kron 90 vin. Podpiran-cev je bilo 426, od teh 123 družin, 21 samcev, 140 samic, 125 otrok, 17 bolnikov. Podrobna statistika posameznih konferenc je sledeča: Konfei enca: S -a ji a e m 1 X zbirke K podnorfl K stolna 10 28 17 14071-02 Il:i34-a0 Mftrinnptfii or.nnnonja 9 275 142 45179 78 3413430 pri sv. Pen u 12 8!! 15 17:5*012 11707- nrl sv. Jakobu lt 100 59 1.184-— R029- — v Š'ški 7 50 22 13 >58 47 1.730-— trnovska 8 67 34 1794(5-(4 17461-— ca fWo. Mu'« In Vn^mnt 12 13 61 18H7-- 18523-80 T Ti Ž ču 12 H3 26 407H12 3146*— skupaj 81 698 *26 112065-». Ustanovitev druZbe. Družba sv. Elizabete je posestrima družbo sv. Vincencija Pavlanskega. Zasnovalo so jo 12. junija 1917 kot konferenco sv. Elizabete požrtvovalne gospe in gospodične za stolno župnijo v Ljubljani. Še isto leto so vstale podobne konference za ostale ljubljanske župnije; nekoliko pozneje tudi v Spodnji Šiški, Vodmatu in Tržiču. Od početka so razvile vsaka zase obsežno delo na prostranem polju krščanske milosrčnosti. V enotno družbo pa so se strnile, ko je škofijstvo potrdilo z odlokom z dne 1. junija i918 »družbo sv. Elizabete« za ljubljansko škofijo. Uredba družbe. Družbo tvorijo delovne članice, podporno članice in dobrotniki. Delovanje pa vodijo: a) konference ali podružnice; b) osrednji svet; c) občni zbor. Težišče delovanja je v konferencah. Konference so nekako avtonomne, upravljajo same svoje premoženje in se v odboru pomla-jojo vsako leto. Pri rednih sestankih konferenc organizirajo članice delo, nabirajo doneske in tako vzdržujejo živo zvezo med Želja in prošnja tirnice. Družba v letu 1921 ni nazadovala. Dočim je v letu 1920 nabrala 121.288 kron 51 vin. podpor in izdala 89.741 kron 66 vin., je nabrala 1. 1921 142.476 kron 81 vin. in izdala 112.065 kron 90 vin. Vsekako pa želi napredovati, zakaj šo so nerazredčene vrste trpečih. Zato potrebuje družba prav obilo delavnih članic in darežljivih dobrotnikov. Velikodušna srca, odprite «e in prihitite na pomoč! Vse kar storite in darujete, vam vznikne v nebesno cvetje sv. Elizabete. S. K. S. Z. • KatoPško Izobraževalno društvo r Sknfjl I-okl, Že dolgo ni bilo poročila o delovanju izobraževalnega društva v Skofji Loki. Tiho, mirno deluje to društvo, ne mara, da bi se o njem pisalo, ker se zaveda, da je bistveno za vsako društvo — resno delo. In delo, ki ga vrši to društvo v letošnji sezoni, zasluži javne pohvale. Društvo z vso vnemo stremi za tem, da izobražuje In zabava. Izobrazbi služijo zanimiva skloptična predavanja (Pompeji, Vezuv. Vatikan, Rim, Francoska revolucija), pri katerih je gospod svetnik Cerin temeljito in poučno ob^arležll zanimivo tvarino ter nudil lep užitek. Zabavi pa služijo izvrstne igre. Izmed katerih je posebno omenlati: Materin blagoslov, Napoleonov oficir. Čarovnica ob jezeru — igre. ki so pri popolnoma novi krasni opremi odra dosererlr>»5f>ll. Naravnost sijajna je bila globoko občuten« igra Berte, katere vreden drug je bil simpatični, ljubki in mrki Jaromir. Nesrečni oče in stari oskrbnik sta bila silno prikupljiva: enako so bilo tudi manjše vloge dovršeno odigrane. Temu poročilu naj še sledi kratka pripomba o orlovskem delovanju. Škofjeloški Orel si teden za tednom v rednih fantovskih večerih utrli«'« nač"'no Izobrazbe. ki mu jo podajajo različni predavatelji. Tako skuša to društvo vsestransko zadovoljiti vse, ki «o ▼ njegovem okrilju! Soclainj vestnik. s Delavska gih*nja »a Češkem ia Slovaškem. Po tritedenski stavki so se delavci v steklarskih tovarnah zoj>et podali na delo pod pogojem, da tvori dosedanja kolektivna pogodba podlago za nadaljna pogajanja, na kar so podjetniki pristali. Tekom pogajanj so podjetniki znova predlagali znižanje mezd, kar so pa delavci po glasovanju z veliko večino odklonili. S tem je nastopila kriza znova. — Dn« 21. aprila je stopila na Slovaškem za lesne delavce nova kolektivna pogodba v veljavo. Ona predvideva 20 % nižje plače, kakor so bile dosedanje. Dij^š'1 vestnik. d 7.. 0 »Zvezda«. Danes ob 6. uri je sestanek v Ljudskem domu. Prinesite seboj članarino! — Podpredsednica. plesišče. DRAMA. 22. aprila, sobota: »Namišljeni bolnik«. C. 23. nprila, nedelia: »Mariia Sluart«. Dven. 24. aprila, poned.: »Namišljeni bolnik«. E. 25. nprila, torek: Zaprto. 0I'EI? A. 22. aprila, sobota ob pol 8. zvečer, »Lulzn«. Red A. 23. aprila, nedelja: »Tloffmannove pripoved-Gostovanje ge. Vesel-Pola Iz Zagreba. Izven. 24. oprl'a. ponedeljek: Zaprto. 25. aprila, torek: »Tfnffm.mnove pripoved-Gostovanje ce. Vesel-Pola lz Zagreba. D. Uprava ljubljansko drame je pozvala našo odlično domačo umetnico, tragedlrnio Marijo Vero, ki je že dmgo leto priliubljena Članica bel^raj-skega gledališča, da gostuje v LJubljani v Schil-lerjevi tragediji »Mariji Stunrt« v naslovni ulogi ter v glavni vlogi \Vlld(r«n«ovo Hrom« »l |nb«7«n«. Umetni-a se Je por*M|u odzvala in bod« gostovala pri nas sredi ma^a. ke« ke« pr Umetniška raistava v Jakopičevem paviljonu. V nedeljo, dne 23. t. m. ob 11. uri dopoldne se otvori letos že druga razstava upodabljajočih umetnostL Razstavijo: V. Kos, M. Mušič, D. Vidmar, N. Vidmar in Fr. Zupan. pr Upodabljajoča umetnost in naše občin-ttvo. Umetnostna razstava bratov Kraljev se jo zaključila. — Odprta je bila nad mesec dni, a obisk rRzatave in nakup umetnin je bil tako slab, da c« je čuditi. Ali ni v Ljubljani, stolici Slovenije prav nobene inteligence, koji bi bila umetnost duševna potreba. Poglejte Zagreb in druga mesta. — Naša publika potrebuje tudi pri resni umetnosti barnumske. reklame. pr Koncert praškega peukeja sbora »Smetano« je pod svojim pevovoliem R Cernym dokazal po eni plati izredne pevtke vrline, po drugi pa sijajne la»tno3ti češke umetne pesmi, v zboru smo prisebno občudovali velikansko pevsko iz-vežbsnost (tehniko), pa tudi samozatajo pevcev, ki otnogočuje to nezaslišano enotnost zbora kot celo?« in glasov kot sestavnih delov, da zbor doni polno kot orgle ln človeku sapa zastaja in mu kri polje k srcu. In ta čistost v zadevanju, ta ritmična točnost, ta polnost, gostota, ki pa se z lahkoto izliva iz prožnih grl: in kako je vse, kar , naj bo vezano, res rezano, da plava kot mogočno I zvonjenje! Trdot niKjer nobenih, nikoli ne za- j kriče, I. tenor ima celo naisilnejše višine (c in celo cis) izrecne mehke, voljne, eterično Čiste. Samo enkrat se je tačutil rahel pritisk v I. ia II. tenorju, pii le v nekaj tonih. Poleg tega je pozornosti vredno obdelovanje, kjer vsaka ko-jičkaj izrazita, oziroma samostojna misel v vsakem posameznem glasu določno vzplava nad ostalo glasovno gladino. Imajo tudi neki svoj poseben češki način upodabljanja, ki pač poteka iz izrazitega, odločnega, mestoma rezkega ritma češkega jezika (sinkopiranega). kar daje melodični črti posebno izrazite obrise. In še eno: zbor ima nezaslišano tenek sluh: peli so vse na pamet, navzlic temu, da je bilo v skladbah polno kontra- ; p\ nktičnih, harmoničnih, ritmičnih te/koč in ven- i dar melodična »am-vtojnost nikier ni omahovala, | najtežje alteracije in harmonične anomalije po se glasile sveže kot v najboljšem orkestru, vsa ritmieno-agogična prevejanost je brez najmanjše j spotike brzela v svojem gibkem hodu. Seveda je to mogoče le, če je vsak pevec v zboru užil visoko splošno glasbeno in posebno glasovno izobrazbo. Ce se posreči naš konservatorij ohraniti in ga v nameravanem obsegu izpopolnili, stne-uo upravičeno upati, da tudi pri nas kdaj vstane zbor, ki bo kos enakim nalogam. — O posameznih skladbah samo to-le: Tovačovskega »Vlasti« nas je takoj vse prevzela, DvoHikova »Milenka travička« se odlikuje po jasni glasbeni zamisli, J. B. Foer-»terjev: »Svaty Vaclave!« ie silna skladba z ogromno etično in glasbeno močjo, njegov »Orač-Kristus« je skrajno preprost po motivu, pa globok in lep kot mistični Bilkov orioči Kristus, in sega do skrivnostnih sic globin, de vzvalove v iskrenem žuvstvu V. Novakova: »Dvanact bilych sokolu« zlasti v drugem delu čudovito naraste v grozeč vihar, ki mu ritmično-agogični sunki dajo elementarno strastven pri/.:iak. J. B. Foersterjev osmero-glasni »Hymnu8i je veličasten psalm; kakor da se svetovja gibljejo v tečajih, kakor da valujejo morja in se iz njih dvigajo prelestni koralni otoki, tako potek« spev ie v posameznih glasovih vstajajo glasbene misli in »e zopet pogrezajo v tem silnem glasovnem potopu: dvorano je zalilo to valovje s svojimi globinami in nevirietnimi, pa kot pena lahno se dvigajočimi višinami. P. Kfižkovskega »UtonulA« je vsled sijajne interpretacije nekaj kralov delala vtis globokosti in neizmerne široko-sti; pos»bno se nam jo vtisnil v spomin sprelepi marcato v pp. Smetanova >l\olnickik je pa tudi ves naš kmet, z močjo v pridni roki, vero v poštenem srcu, ljubeznijo do iihega doma, s pesmijo na ustnicah, k1 gre preko ožarjenih poljan. Koncert je bil razprodan gostje so prejeli več vencev, občinstvo je koncema koi en mož obsedelo, hrepeneč po *e nevi krasni; bratom čestitamo in veseli smo, da smo mogli ta, danes prvi češki — morda sploh prvi slovanski zbor poslušali. Bog 1 Vami. bratje, in sreča in blagoslov na Vašo pot! Dr. K. pr »dtlicre: Namišljeni bolnik. V le.oaUjem sporedu naše drame, ki bi ga mogli na/.ivati reper-toarski quodlibet smo napravili poklon tudi Mo-lieru in njegovi umetnosti poleg komplimentov drugim avtorjem iz vseh velrov. Počastilo Molieru je upravičeno, mislim, vse bolj kakor drugim, ki jih nisem mogel videti zadnja dva meseca radi svoje bolezni. — Namišljeni bolnik sodi med najboljša Molierjeva deia. za kar govori že to, da je komedija obdržala nad 300 let svojo vrednost in da te tudi danes zadovolji. Ta komedija je batira na namišljene bolnike, zdravnike, jur.ste in ljubeznive ženice druge izdaje, ki komaj čakajo smrti svojih mož, ki so jih poročile kol vdovce. Arga-na ozdravi dvojnih njegovih bolezni — namišljenih telesnih in resničnih duševnih — njegova služkinja Toinette v družbi 7. njegovo hčerko Angeliko. Komedija je lična antikvitela kakor mizica in vitrina z nebroj skritimi predalčki, polnimi duhovitih domislekov in učinkovitih dovtipov, ki so vkljub svoji enostavnosti še danes nesmrtni. Njihova grobost je pa pečat ča«a. ki je v njem živel Moliere. — Argar.a se lahko pojmuje kakor v svojo bolezen zagrizenega tirana, ki muči vso svojo okolico in še svoji hčeri izpolni srčno željo samo zato, da se nad ženo maščuje. Lahko pa je ta značaj ludi značaj dobrodušnega slabiča, ki je žrtev svoje domišljije in ljudi krog sebe. G. Pa-neš ga Je igral v tem zmislu. živo, lahkotno, tako da si vedel, da možiček ne bo niti ptiču 6kalil vode. Dobra partnerica mu je bila gospa .luvanova v vlogi služkinje. Le zdravnika bi bi'a morda morala igrati dostojanslveneje v glasu in kretnjah. V tem oziru mi je bil tudi g. Peček kot Diaforius premlad, dočim je bil njegov sin Tomaž v maski, mimiki in besedi kot višek gluposti in je bil uspeh njegove Igro popolen. Pohvaliti treba tudi ostale Igralke In igralce, ki so pod veščo roko režiserja varovali skupnost igre pri reprizl, ki sem jo videl. ar. pr Smrt bolgarske« znanstvenika V Sofiji je 11. t. m. umrl član bolg.irske akademije znanosti in bivši konzul v Solunu Atanos Šopov, star 72 let. pr Izdanja »Slovensko Šolske Matice« zn 1. 1921. »Slovenska šolska Matica« je za 1. 1921 izdala: Letno poročilo, ki g« jo sestavil Jakob Dimnik. — Fr. Fink: Posebno ukoslovje pouka v elementarnem razredu osnovnih šol. — Dr. L. Pivko in A Schaup: Telovadba (2. zvezek). — XIX. zvezek Pedagoškega zbornika. pr Gledališča v Rusiji. Sovjelsk! komisar za prosveto I.unačarski poroča v moskovskih listih, da gledališka umetnost v Rt siji Še nikdar ni bila na tej višini, ki jo zavzema sedaj. Komorno gledališče v Moskvi je zadobilo svetoven sloves. Za njim ne zaostaja novo H11 Inžeslveno gledališče, kakor tudi n« Stanislavska opera v Petrogrudu. Vlada je omogočila zgraditev kolosMne »Proletar-ske arenet v Moskvi in »Delavskega gledališča« v Tifllsu. Zanimanje r.a gledališke predstav« ie zelo veliko in je »tanje gle tališč prav povoljno Turistika ln snort. Klub kolesarjev U matorikPstoT »Illriia« ▼ Mnfcljani priredi v nedeljo dne 23. t. m. »Otvoritven« dirket na progi Ljubljana—St. Vid. Start ia cilj 2'?0P km t Zr. šižki. Začetek ob 14. uri 80 minut Na cilju promenndn' koncert. Ditka se ▼ sleuečih kategorijah: Novinci 8 km, Juniori 5 km, Seniori 3 km, Glavna 10 km. Da mika 2 km, Handieap 'i km, Ilrv. podsavezna 5 km, Tolažilna S km. Posebno zanimanje vlada v športnih krmili že sedaj za damsko dirko, kar je gotovo nekaj novega za Ljubljano Razven tega se bodo iu .lui slavnemu občinsivu gotovo srditi boji za aniago ▼ jlavnj dirki med našimi in hrvatskimi prvaki, /večer ob 19. uri 30 minut v hotelu »Tivoli« športni družabni večer. Razdelitev nagrad in dirka na aparatih v dvorani. Vstopnina na cilju: Sedeži I. vrste 10 Din, Ii. vrste 5 Din, stojišča 2 Din, člani in dijaki proti izkaznici ] Din, pri večerni prireditvi 5 Din Vstopnice sedežev na cilju veljajo ti-di za večerno prireditev. (k) Dirkači in vodstvo dirko so vabljeni na sestanek, kateri se vrši v ioboto, c'ne 22. t m. ob 20. uri v mali subi restavracije hotela »Sonc. — V nedeljo, dne 23. t m. ob 13. uri zbirališče klu-bovih članov, dirkačev in prijateljev kolesarskega športa na Dolenjski cesti (Karlovški most) ter z godbo onhod na dirkalni prostor. (k) 3 V. Rapid — S. K. Primorje igrata v nedeljo, dne 23. t. m. ob 16. uri na igrišču S. K. Ilirije nogometno tekmo, ki obeta krasen uspeh. Kapid znan po svojih zadnjih zmagali v Ljubljani in Mariboru .najde v S. K. Primorju, ki nastopa v letošnji sezoni v popolnoma novi postavi resnegi nasprotnika. S. K. Primorje vabi vse članstvo, Ua se zanesljivo udeleži sestanka, dne 22. L m. ob 8. uri zvečer v restavraciji »pri Roži«, Židovska ulica, kjer predava novi društveni trener o nogometu. JUG OSLO v7 KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča za majnik cerkvenim »borom: Faist A nt.: 10 cerkvenih pesmi za mešan zbor. Part. 6 Din, glasovi po 1 Din. Ferjančič Fr.: Lavretansko litanije ut mešan zbor. Part. 2 Din. Foerster Ani: Lavretanske litanije sa mešan zbor. Part. 2 Din. — Marijine pesmi za mešan zbor. Part. 5 Din, glasovi po 1 Din. — 6 Marijinih pesmi za šenski zbor. Part. 5 Din, glasovi po 2 Din. Gerbič Fr.: Slava nebeški Kraljici. Marijine pesmi za mešan zbor. Part. 12 Din (glasovi razprodani). G rum Anton: Odpevanja pri lavroUuiskih li- tanijah. Part. 6 Din. Hochreiter E.: »Immaculata«. 12 Marijinih pesmi za mešan zbor in orgle. Part. 6 Din, glasovi po 2 Din. Laharnar I.: šmarnične pesmi za meian zbor. Part. 5 Din. Le ban J.: Zbirka cerkvenih pesmi zn me^an zbor. Cena 5 Din. Premrl S t.: Godovnico. 17 Marijinih pesmi za mešan zbor. Part. 5 Din, glasovi po 2 Din. —-Šmarnice za mešan zbor. Part. 4 Din. glasovi po 1 Din. Sattner p. H.: Marijin« pesmi za mešan sbor (parlitura razprodana) glasovi po 2 Dirl". — 12 napovov pri lavret. litaniir.h. Cena 5 Din. Dobra iena in mati ima doma vedno nekaj steklenic lekarn. Feller la prijetno dišečega »Elsa-fluidac Dolini služi /.a tr«ueiijp hrt>ia. rok, nog in celega leiesa. Unt liosmeiikuni >a usta. kožo 111 glavo Je mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kot Franc žganje. 3 dvom. stekl ali 1 špecij. «t'>kl».n. z zamotom in poštnino pošlje za 72 K: Euijoii V. Feller. Smbira donja. Eliatr« 134. Hrtntsko Meleoro.ogiičiio poročno. I. iibiTnr, <0t; m n 111 vs. LHM OpHSO* v an a »HI •<-III »ti noliskmi ln bitnim mišim K IC r,a podgano K 20; r.a .dorite.K IG za Staniče K 15 nuiČBvalBc moljev K tu in 20; proti luroeaom K 10 in 20 mni-iJo proti udom IJufleb K 10 — in aivint K 10—; r.a uiti v oblak: m norllu K 10 m 30 proti mr6onn nn sp flju in iel®n,tartl proti mravljam Ki 111 20 K. Pustljn po po7/atiu Kav«-1 /.a eksport H JUn er, Pe,rlrjslia ul 3. Z orob 39. rr;i;ovoeui pri voOJoro oOJomu po.riaat. —i—OTBBSBS — najboljše sredstvo sedanjosti — KORANIT je neomejeno trpežen. KORAN IT tehta na 1 m2 samo 12 kg. KORANIT ne odzebe in je nepremočljiv. KORANIT se ne lomi in ne trga, je elastičen. KORANIT je popolnoma siguren proti ognju. KORANITA vihar ne more odtrgati. KORANIT - strehe ni treba popravljati. KORANIT - streha je najcenejša, zato, ker je KORANIT - streha najbolj trpežna. Vsa pojasnila daje in proračune pošlje: Fran Hočevar Žirovnica— Moste, Gorenjsko. Glavni zastopnik KORANITA za Slovenijo. d. d. o LJUMlJflHI i zavod ii premog prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi Za industrijska podjetja in razpečava prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog Prometni imi u prsniss i i v ©liani, lub «1. IS Naslov: Izdaja konzorcij >dlovenca<* Udnavoroi uradnik Mihael Medknrs v LjubJjaaL Jugoslovanska ttojuuna ^ JU^MJopI«