LETO XI 10 oktober 1985 glasilo szdl občine logatec & Seje izvršnega sveta skupščine občine ^ogoji za normalno delo so 17. oktobra je potekel enoletni ukrep družbenega varstva v delovni ^dsednik KPO tov Loštrek je na J ^vršnega sveta povedal, da bi . zvijanje negativnih razmer lah-Potekalo hitreje, če ne bi hkrati ekala tudi reorganizacija delov-0r9anizacije na dva TOZD-a. Gradnik. Začasni kolegijski poslovodni organ je bil dolžan . "PSčini poročati o razmerah v delovni organizaciji. Na zadnji septem-I seji je poročilo o stanju v delovni organizaciji mesec dni pred iz-0n> ukrepa obravnaval izvršni svet. Poletni rezultati gospodarjenja so v delovni organizaciji ugodni. V prvem polletju je bila ustvarjena akumulacija sicer minimalna, vendar je to na splošno značilno za področje gradbeništva in komunale. Rezultati jWio načrtovano tudi uresničili ^eprav Je za nami že devet mesecev letošnjega leta, Je prav, da pod-0. 0 tudi Informacijo o polletnih rezultatih gospodarjenja. Analizo bodo 'avnavali delegati na oktobrski seji občinske skupščine. p^aliza kaže, da so rezultati za ,u0 Polletje dokaj ugodni, saj nobe-I orneljna organizacija ni poslova-^ '29ubo. Ob polletju pa se je polj, da smo trimesečne rezultate IjJ^ievali preveč optimistično. Na a*e naslednje: fizični obseg pro-stagnira ali celo pada v pri-,i r'avi s planiranim, manjša sta il0 n°nničnost in produktivnost po-r ania, zaloge se povečujejo, lfy s,va za osebne dohodke rastejo ^ 'e od rasti primerljivega dohod-_6 ugotovitve so bile izrečene na ™sedstvu občinskega sindikalne-jj,5veta, na seji izvršnega sveta in j,1 Predsedstva OK SZDL. Prav je, ^. 1 0 tem temeljito spregovorili i delegati zbora združenega dela, (^ r9v so seje tega zbora ponavadi (fM"ne- Zaradi slabših rezultatov je "Sedstvo občinskega sindikalne-H Sveta sprejelo sklep, da delovne O'16 °')'^ei0 vse temeljne organe in se pogovorijo o ukrepih S* eganje resolucijskih ciljev. Polletju so bili doseženi na-^nii finančni rezultati, j^'otni prihodek gospodarstva PjLogatec je večji za 95,3 %, Izbijena sredstva so večja za ?5^%, dohodek se je povečal za tj/ Vse te primerjave so glede na ^r 'ate lanskega prvega polletja, ijj Seie v letošnjem letu menjal ob-ii) i nski sistem, rezultati lanskega Dr;K?'0snjega prvega polletja niso 6r,jivi. Zato so izračunali tudi primerljivi dohodek, ki je za 92,4 % večji kot v prvem polletju lanskega leta. Ustvarjeni čisti dohodek je večji za 92,1 %, akumulacija je večja za 85,2 %, kar je višje od stopnje inflacije. Kar 62 % vse akumulacije gospodarstva občine je ustvarila TOZD Drobno pohištvo. TOZD Eso, Stavbno pohištvo, Konfekcija, in Petrol -motel Lom pa so ustvarili manjšo akumulacijo kakor v prejšnjem polletju. Izvoz se je povečal za 13 %, uvoz pa zmanjšal za 1 % v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Pokritost uvoza z izvozom se je v prvem polletju letošnjega leta povečala za 14%. Povprečni bruto OD za prvo polletje v gospodarstvu znaša 59.222 din in je za 48,7 % večji od povprečja za leto 1984. V družbenih dejavnostih je OD v prvem polletju znašal 69.498 din in je za 43,2 % večji od lanskoletnega povprečja. Glede na te rezultate je izvršni svet za drugo polovico leta že sprejel usmeritve: povečati fizični obseg proizvodnje, da bi dosegli plan, sredstva za OD deliti v odvisnosti od doseženega dohodka, zmanjšati zaloge in sprostiti sredstva, ki so vezana v zalogah ter izpolniti plan izvoza. Uresničitev teh usmeritev bo odvisna od temeljnih organizacij. Zato je prav, da o teh ugotovitvah temeljito spregovorijo tudi delegati na zboru združenega dela. bi bili lahko ugodnejši, če ne bi nanje vplivali razlogi, kot so: zaloge nedokončane proizvodnje, nerešeno vprašanje terjatev do stanovanjskih zadrug Dobrova in Napredek, veliko majhnih gradbišč povzroča večje režijske stroške, odhajanje kvalificirane delovne sile. Eden od vzrokov za tak finančni rezultat so tudi cene komunalnih storitev, ki so se povečale za 38 %, kar je veliko pod rastjo inflacije. V delovni organizaciji so bili v prvem polletju doseženi naslednji rezultati: celotni prihodek se je povečal za 50 % primerjavi s prihodkom v enakem lanskem obdobju, porabljena sredstva so se povečala za 56 %, dohodek za 36 %. Čisti dohodek je bil večji za 77 %, primerljivi dohodek pa za 65 %. Tovariš Loštrek je ob tem povedal, da se je število zaposlenih zmanjšalo, zato je podal tudi naslednjo primerjavo: Število delavcev se je zmanjšalo s 177 na 148. Celotni prihodek na delavca je višji za 79 %, dohodek na delavca pa za 62 %. Čisti OD na delavca je višji za 96 %. Plan nabave osnovnih sredstev in planirane naložbe za leto 1985 so v Gradniku že skoraj v celoti realizirali. V planu naložb, ki je realiziran v višini 21.850.000 din, niso upoštevane naložbe v komunalno dejavnost ki bodo znašale cca 17 milijonov dinarjev. To so sredstva Gradnika kot lastna udeležba za gradnjo vodohra-ma na Košu in kanalizacije v ulici Naklo. Tovariš Loštrek je poudaril, da investicijska nesposobnost delovne organizacije predstavlja resne težave pri zagotovitvi naložb v komunalno gospodarstvo. Osebni dohodki delavcev so precej zaostali za povprečjem drugih OZD v občini V letu 1985 so v Gradniku povečali OD za 96 %, kljub temu pa še vedno zaostajajo za po- vprečnim ODv občini, dosegajo pa povprečje OD gradbništva v SRS. Problem zaostajanja OD je v veliki meri pripomogel tudi k temu, da je delovno organizacijo zapustilo več usposobljenih kvalificiranih delavcev, kar je težaven položaj še poslabšalo. Tovariš Loštrek je povedal, da je začasni kolegijski poslovodni organ v času trajanja ukrepa dopolnil in spremenil razvide del in nalog in najodgovornejše delavce razporedil k ustreznim delom Odpravljene so bile vse v poročilu SDK navedene nezakonitosti poslovanja. Sprejeti so samoupravni splošni akti v zvezi z novo organiziranostjo in izvoljeni samoupravni organi Odpravljene so tudi motnje v samoupravnih odnosih in delovanju samoupravnih organov, izvedena je nova samoupravna organiziranost, ki upošteva zakon o združenem delu in zakon o komunalnem gospodarstvu. Dani so vsi pogoji za imenovanje vršilcev dolžnosti individualnih poslovodnih organov in drugih delavcev s posebnimi pooblastili. »Pogoji za normalno delo so Do konca leta 1985 pa bo potrebno opraviti še nekatere naloge kot so: registracija, konstituiranje samoupravnih organov, imenovanje poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili, sprejem aktov o nagrajevanju« je povedal na koncu predsednik začasnega kolegijskega organa tovariš Loštrek. Zakon o združenem delu ne daje možnosti podaljšanja ukrepa družbenega varstva. Izvršni svet je menil, da obstajajo pogoji za prenehanje ukrepa družbenega varstva. Člani izvršnega sveta so se zato odločili, da poročilo predložijo delegatom občinske skupščine v obravnavo, ter predlagali, da skupščina sprejme ugotovitveni sklep o prenehanju ukrepa družbenega varstva. b N Letošnji občinski praznik Slovesno in zanimivo Osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku Je bila septembra pri novem planinskem domu v Novem svetu. Slavnost'' seje so se udeležili delegati vseh treh zborov občinske skupščine, stva DPO, delegacije sosednjih občin, delegaciji pobratenih občin G'( ko In Repentabor, borci NOV in številni planinci. Slavnostni govor"1, predsednik skupščine občine tovariš Rudi Lipovec, je v svojem go"° orisal razvoj občine v 40 letih svobode. Vsako leto skupščina občine podeli priznanja »12. september«. Le'1 so priznanja prejeli: TOZD Drobno pohištvo, tovariš Jakob Nagode Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava. Predsednik občin6 podelil tudi knjižne nagrade učencem za najboljše spise na temo Varl* mo kulturno dediščino domačega kraja. Slavnostno sejo sta s kulturnim programom obogatila znana slov''' ska umetnika, igralec Boris Kralj in glasbenik Silvester Mihelčič. V k" turnem programu sta sodelovala tudi: Mešani pevski zbor Hotedr*' pod vodstvom Matije Logarja in Pihalni orkester Logatec. V času praznovanja občinskega praznika so potekale tudi druge turne prireditve: razstava likovnih del F. Musca In M. Pečenika, razst^ umetniških fotografij Stevice Miriča, gostovanje SSG Trst 8 predst«' Ta veseli dan, Zlatka Šugmana smo videli v Fraklovi vrnitvi. Na pro^ nadnem koncertu 12. septembra so sodelovali: Pihalni orkester Lofl. tec, Mažorete in plesna skupina DMG Logatec ter bobnarska skup'" KUD Karol Pahor iz Pirana. Vse prireditve so bile dobro obiskane, tc sebej še obe gledališki predstavi. Kovice Tekmovanje gasilskih desetin v planinski dom v Novem svetu naj bi postal idiličen kotiček vseh "tanov. Gradbeni odbor, ki ga je vodil tovariš Zgonc, je svojo nalogo *0rno opravil. Planinci so pokroviteljstvo nad domom izročili TOZD-u 5,avbno pohištvo. M. Tršar ftaupati v moč lastnih sil seja CK ZKS je sicer že za . 'i Pa vendar zaradi zanimive raz-|!9Ve podajamo krajšo informacijo J^širjene seje 00 ZK Drobno po-"vo. prefj ig sej0 se je centralni 0rnite odločil za drugačen meto-'°§ki pristop. Tako so v času pri-9v na sejo delovne skupine CK lskale več delovnih organizacij in ^ uPnosti širom Slovenije. Med iz-organizacijami je bila tudi l^ljna organizacija Drobno po-'stvo. TOZD Drobno pohištvo že ai časa dosega izjemne rezultate arjenja 468 delavcev je v pr-Polletju letošnjega leta ustvari- ^ |902 milijona celotnega prihodka, j. ^°dek je bil v prvem polletju večji U^18 % in je znašal 997 milijonov, !a abljena sredstva pa so bila večja !a 135% Cisti dohodek je bil večji ^25 %. sredstva za osebne do- ^ke pa no 'e us,var'la cca 70° rnilijo-IjJ akumulacije, kar je 131 % več je v lanskem istem obdobju. Izvoz 55 večji za 13 % in znaša skoraj i,j bilijonov dolarjev. Povprečni OD p "klavca znaša v TOZD Drobno TOtvo 43,047 din in je za 110% pj6 Podatke je v uvodnem referatu s edal direktor delovne organiza-p e 'ovariš Franc Godina. Hkrati je 8 ^aril, da so v delovni organizaciji lajali akcijski program za izboljšala Gospodarjenja. Ta je sestavni del ff 69a plana in protiinflacijskega j flrama. Razprava, v kateri so so-|,v°vali člani 00 ZK, strokovni de-j« ' 'i člani centralnega komiteja, U oprla vrsto vprašanj in pogledov or ^. kako in koliko lahko temeljna delu bi bilo potrebno še več odgovornosti, delovne discipline. Če bi v tem uspeli že do sedaj, kot družba ne bi mogli zaiti v težak gospodarski položaj. Smelejši bi moral biti pri snovanju razvoja in vsaj vlagati, saj le to pelje v napredek. Več poudarka bi morali dati inovativni dejavnosti, inovatorje pa ustrezno nagraditi. Prav zato bodo na KLI-ju zaposlili animatorja za inovativno dejavnost. Čeprav so v delovni organizaciji že do sedaj naredili veliko na področju delitve sredstev za osebne dohodke, je potrebno sistem še dograjevati. Bolj je potrebno stimulirati kvaliteto dela posameznika, s tem v zvezi pa izboljšati tudi kvaliteto vhodnih surovin. Možnosti je še veliko in izkoristimo jih lahko le sami, je poudaril eden od razpravljalcev. Samo od nas samih je odvisen jutrišnji razvoj Vloga zveze komunistov pa je v iskanju in dograjevanju pogojev, ki vodijo v napredek. B. N. I % mn ižacija prispeva k ugodnejše- w "oložaju delovne organizacije, s iyj Pa tudi slovenskega in jugoslo-.skega gospodarstva ii|..a*Pravljalci so ugotavljali, da so U&iosti varčevanja v temeljni or-skoraj v celoti izkoriščena eno pa so 'nic'ative za na~ e^ premalo smele. Pri vsakem ZAHVALA Ob požaru, ki nas je prizadel v nedeljo, 21. julija 1985, se zahvaljujemo vsem, ki so nam priskočili na pomoč in nam pomagali, da smo posledice nesreče odpravili v najkrajšem možnem času. iskrena hvala vsem, posebej še najbližjim sosedom in M-KZ Logatec. Leskovčevi V nedeljo, 15. 9. 1985, je v dopoldanskih urah tekmovalo na poligonu TOZD VALKARTON Logatec 23 gasilskih desetin iz občine Logatec, in sicer: 3 ekipe mlajših pionirjev do 10 let, 7 ekip starejših pionirjev od 10 do 14 let, 2 ekipi mladincev, 3 ekipe članic - gasilk ter 8 ekip članov - gasilcev. Tekmovanje je bilo posvečeno spominu na velikega gasilca Matevža Haceta. Udeleženci bodo prejeli ustrezne tekmovalne značke in priznanja. Ob zaključku tekmovanja je pred zborom nastopajočih, sodelujočih ter opazovalci in gledalci objavil dosežene rezultate predsednik komisije tov. Franc Jesenovec, predsednik tekmovalnega odbora tov. Viktor Krmavnar pa je pohvalil udeležbo in prizadevanje nastopajočih ekip. Predvsem so prišle do izraza bodril-ne besede direktorja TOZD VALKARTON tov. Vinka Haložana, ki je pohvalil uspehe celomesečnega prizadevanja vseh sodelujočih in poudaril, da niso pomembni samo do- seženi uspehi pač pa tudi pripravljenost nuditi pomoč. Zahvalil se je vsem gasilcem, ki so sodelovali pri vajah in pripravah za tekmovanje. Njegove čestitke so se vsem prisotnim globoko vtisnile v srce. S tekmovanjem so bili zadovoljni tudi pionirji - gasilci, saj so komaj čakali na ta dogodek V razgovoru z opazovalci in gledalci je bilo ugotoviti, da je bila celotna akcija dobro organizirana in izpeljana in je dosegla želeni uspeh. Prireditelj tekmovanja ObGZ Logatec, ki je vložil veliko truda v organizacijske in tehnične priprave, je tudi zadovoljen z uspehom. Zahvaljuje se vsem, ki so nesebično prispevali k celotni akciji, predvsem pa: vsem nastopajočim in mentorjem posameznih ekip, ocenjevalni komisiji, ki je organizirala seminar za sodnike, tehničnemu vodstvu, predvsem tovarišema Opeki in Bolčini ter DO VALKARTON za izredno raz umevanje in sodelovanje. Želimo, da bi bila tudi v bodoče naša tekmovanja doživetje mladih in starih gasilcev! Ivan Černe S tekmovanjem so bili zadovoljni najmlajši-pionirji gasilci. Rezultati so pokazali, da so bile priprave na tekmovanje dobre. Ali naši gozdovi res umirajo? Umiranje gozdov je posledica umiranja dreves. Drevesa lahko umiranja zaradi epidemije, to je neke bolezni oziroma napada škodljivcev, ali kot posledica splošnega poslabšanja življenjskih pogojev. Kot primer epidemije lahko navedemo brest, ki se suši zaradi tako imenovane holandske bolezni (gljiva + prenašalec), proti kateri znanost še ni našla ustrezne zaščite. Splošno poslabšanje življenjskih pogojev pa je posledica našega, to je človekovega delovanja in se kaže v velikem onesnaževanju atmosfere. Naša atmosfera je bolj ali manj onesnažena z žveplovim dioksidom, dušikovim dioksidom in skoraj 3000 drugimi škodljivimi snovmi, kar neizogibno povzroča poškodbe na listnih tkivih. S tem je ovirana fotosinteza, kar povzroča pomanjkanje hrane, zmanjšuje se prirastek, dokler končno zaradi pomanjkanja hrane rastlina ne umre. Seveda so različne drevesne vrste različno občutljive na onesnaževanje. Listavcem vsako leto odpade listje in so manj občutljivi kot iglavci. Najbolj občutljiva pa je lepotica in graditeljica naših kraških gozdov JELKA. Gozdarska znanost si že desetletja prizadeva ugotoviti vzroke propadanja oziroma odmiranja jelke, vendar razen onesnaženega ozračja drugih vzrokov ni dokazala, čeprav verjetno obstajajo. Eden od verjetnih vzrokov za odmiranje je tudi naš odnos do gozdov oziroma do posegov v gozd. Najlaže je uničiti gozd z mrežami daljnovodov, z gradnjami cest, avtocest, plinovodov, pri tem pa se ne zavedamo, da s tem spreminjamo mikrokli- mo, slabimo odpornost gozda, kajti ob takih posegih se kmalu pojavijo tudi gozdni škodljivci, za katere so robna oslabljena drevesa lahek plen. Tudi gospodarjenje z gozdovi, ki je drobnolastniško in kmečko-pre-biralno onemogoča izvajanje gozd-nogojitvenih del na sestojih, kjer je verjetno letni prirastek enak ali pa celo manjši od dreves, ki vsako leto na tej površini odmro, in je potem tudi gospodarsko nezanimiv. S posegi v gozdove, kot je končni posek, bi mogoče uspeli še zagotoviti trajnost gospodarjenja z gozdovi in s tem izboljšali gospodarsko sestavo naših gozdov ter v neki meri omogočili vpliv gozdarske znanosti na gospodarjenje z gozdovi. Umiranje gozdov ni lokalni (logaški ali slovenski) problem, pač pa širši problem cele srednje Evrope. V posameznih deželah, kot sta Nemčija ali Češkoslovaška, odmiranje že meji na katastrofo in velika škoda bi bila, če bi si to privoščili tudi pri nas. Splošni človeški čut po obstoju nalaga pred gozdarje težke naloge, ki bodo uspešne le s pomočjo celotne družbe, to je take družbe, ki bo v celotnem prostoru radikalno zmanjšala onesnaževanje in s tem onemogočila obnovo gozda in obstoj Človeštva. REŠIMO NAŠE GOZDOVE, DOKLER JIH ŠE IMAMO! Jože Urbančič Računalniki na šoli Učenci in delavci šole se v imenu vseh, ki hočejo pobliže spoznati računalnike in delo z njimi, najtopleje zahvaljujemo delavcem delovne organizacije KLI, ki so za potrebe Logatca kupili tri komplete računalnika Commo-dore 64 s tiskalniki. V oktobru se je začel tečaj za učence. Računalnica bo na razpolago vsem organiziranim skupinam. V znanju sta moč in prihodnost. Učenci in učitelji OŠ »8 talcev« Logatec Boljša oskrba z vodo V začetku oktobra so delavci Gradnika začeli pripravljalna dela za gradnjo vodohrama na Košu, ki bo omogočil normalno oskrbo s pitno vodo. Vode zdaj primanjkuje v višjih predelih in v soseski S-1 za Narodnim domom. Z izgradnjo vodohrama se bo izboljšala tudi požarna varnost naselja, v stanovanjski soseski S-1 pa ne bo treba uporabljati hidroforov. V prvi fazi bo Gradnik zgradil 300 m' vodohrama in priključni cevovod v dolžini 500 m. Kasneje bodo zgradili še drugi prekat, tako da bo celotna prostornina 600 m1. Vrednost investicije je 30 milijonov dinarjev, pokrili pa jo bodo Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava (10 milijonov), posojilo Stanovanjsko komunalne banke (12 milijonov) in Zavarovalna skupnost Triglav (8 milijonov). Če bodo vremenske razmere ugodne, bodo dela končana do konca leta 1985. B. N. Kmalu tudi začetek gradnje? Priprave za gradnjo nove knjižnice v Logatcu so v teku. Odbor je bral Idejni osnutek za gradnjo knjižnice in rekonstrukcijo Narodni doma. Osnutek Je izdelal Ing. Cotlč. »17. oktobra bo pripravljen proj«' takoj nato pa bomo začeli z zbiranjem ponudb za izvajanje del,« je P' vedal tovariš Rudi Lipovec. Gradnik Logatec je že Izvedel sanacijo stoječih temeljev, saj bo nova knjižnica grajena kot prizidek Narodni doma Spet novi metri asfalta Konec septembra in v začetku oktobra so v krajevni skupnosti Naklo asfaltirali nove metre cest. V začetku oktobra so bila končana dela na Pehačkovi ulici. Pripravljalna dela in asfaltiranje ulice je veljalo 6 milijonov dinarjev. 820 000 dinarjev so prispevali stanovalci, ostala sredstva pa Samoupravna komunalna interesna skupnost Logatec. Novo asfaltno prevleko je dobila tudi Tovarniška ulica od Kmetijske zadruge do magistralne ceste M-10. Sredstva za asfaltiranje je prispevala SKIS Logatec, vrednost opravljenih del pa je 600 000 dinarjev. Pni Ijalna dela za asfaltiranje pote*" tudi na ulici Naklo. Asfalt naj bi položili do 1. nov«J bra. Tovariš Loštrek nam je pove" da je nerazumljivo obnašanje st^ valcev ob tej ulici, ki ne odstoP nekaj cm svojega zemljišča za t*' ritev ceste. Upa, da se bo tud'' problem rešil s sporazumnim d0^ vorom in bodo dela zaključen^ predvidenem roku. Kanalizacij5! omrežje, predstavitev vodovod^ asfaltiranje ulice Naklo bo veljal" milijonov dinarjev. * Različne cene toplote Hladnejši dnevi so vzrok za po-gostnejše razgovore o ogrevanju, čeprav odgovorni v Logatcu tudi v poletnih mesecih niso mirovali. Največ proglemov glede ogrevanja družbenih stanovanj je bilo v soseski S-1 za Narodnim domom zaradi napak v kurilnici. V tej soseski stane m1 ogrevanja 80 din; računajo na podražitev, tako da bo oktobra veljal m' ogrevanje 100 din. V soseski je kurilnica na trda goriva. Dražje bo v Logatcu ogrevanjev soseski s-11 ob Tovarniški cesti. Stanovalci so čez poletje tu plačevali 120 din za m!, od oktobra pa bodo m' ogrevanja plačevali po novi ceni, ki bo določena glede na podražitve kurilnega olja. Ocenjujejo, da cena za m' ne bo presegla 150 din. Na pobudo skupnosti stanovalcev so v poletnih mesecih pristopili k toplotni izolaciji zgornjih plošč in pri Elektroprojektu naročili obdelavo treh novih r**g variant ogrevanja: preureditev ► lovnice za ogrevanje na trda g i0ri*« možnost ogrevanja s termoa^ lacijskimi pečmi in možnost oP/6, nja z lesnimi odpadki iz kotlo*"1' na KLI-ju. (, Kaže, da bodo najmanjše str"5^ za ogrevanje imeli stanovale1 j Prešernovi 2 in Poštnem vrtu 6. skupne kotlovnice na trda gori^-j ogreva približno 50 stanovanj, f J stane približno 66 din. Kako bo t revanjem stanovanjskih stolp'( Prešernova 4, 6 in 8 še ni po^ssi jasno. Zaradi visoke cene m' namreč stanovalci v lanski s0z odločili za samostojno ogrevaj Ker v Logatcu ni organizirane P skrbe z drvmi in premogom, so o vse stvari naredili sami, z lastni- ci sredstvi. Danes je način tinanci- rari/a precej drugačen. Na gostova "'9 smo šli včasih kar peš in vsak je sabo nesel malico. Dvorane so bile 'e'o slabo opremljene. Vseeno smo Wko gostovali. Lepo je bilo, ker držali skupaj. frl vas doma je pravzaprav cela r"*ina povezana s kulturnim đt"8tvom? Moje sorodstvo je s kulturo prav-aprav zastrupljeno. Mene je spodil predvsem stric Matevž. To me v osnovni šoli potegnilo na ^r. Leta 7947 sem odšel iz Senata. Od leta 1954 sva delala v gle-skupaj z ženo. Žena je tudi e'"fo igrala in tudi režije se je lotila. j"8/ je v prosvetnem društvu tudi 6 s'i, tako da se tradicija nadaljuje. Tudi sam še delam v kulturnem društvu. Na oder pa ne bi šel več, ker bi se težko naučil vlogo na pamet. Z ženo pa imava veliko željo, da bi se spet dobili skupaj »stari« igralci in bi poskusili kaj zaigrati. Ste mogoče kdaj sešteli vaše nastope? Točnega števila ne znam povedati. V vseh teh letih sem sodeloval pri približno 30 premiernih predstavah. Če štejem še gostovanja, bi bila približna številka tam okoli 250. Prosvetno društvo pri nas v Rovtah že vseskozi organizira tudi proslave. Če bi štel še te nastope, bi bila številka še večja. Sicer pa naj povem, da je v Rovtah največ iger odigrala Fani Kogovškova. Tekste smo dobivali iz Ljubljane ali pa smo si jih sposodili od kakega društva. Tudi kostume smo si sposojali in zdaj je prav nerodno, ker v Ljubljani kostumov ne posojajo več. Ali vas pri vašem delu kaj jezi? Veste, najbolj sem jezen, ker so ljudje postali tako neresni. Kolikokrat se zgodi, da manjka kak igralec ali pa da igralci čakajo režiserja. Zaradi tega veliko stvari pade v vodo. Tudi to ni lepo, da nekateri ne vrnejo rekvizttov in je potem treba iskati nove. Če amaterska skupina drži skupaj, pa do problemov ne more priti. Viktorju Šinkovcu smo se zahvalili za zanimiv pogovor in mu zaželeli še veliko zdravih in uspešnih let. B. N. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi Izgubi naše drage mame In babice NADE JOVANOVIĆ Iz Titovega Uzica, se najlepše zahvaljujemo vsem sodelavcem, prijateljem In znancem za bodrenje ob njeni hudi bolezni in njenem zadnjem slovesu. Posebej se želimo zahvaliti delavcem TOZD Drobno pohištvo, dr. Jožetu Skvarči In vsem sosedom, ki 80 izrazili sožalje In nam pomagali prebiti najtežje trenutke. Rada Arsenijević z družino Z zanimanjem so spremljali filmsko zgodbo o Razputinu, Tarzanu, pa o Manevru ljubezni ali pa o Valčku v spalnem vagonu. Vse to je pripomoglo, da se je gmotni položaj kino sekcije popravil (s tem pa tudi položaj Sokola). Šli so v adaptacijo kino kabine, v nabavo novih stolov, boljšega filmskega platna ... Ker je bil to sokolski kino, so imeli člani Sokola nekaj prednosti. Že ta, da so lahko kupili karte ceneje je bila dobra. Skrbeli so tudi za otroke, ki so se udeleževali sokolske telovadbe. Za njih so pripravljali posebne predstave in jih na ta način motivirali, da so se še bolj redno udeleževali sokolske telovadbe. Leta 1939 pa Logačani dobijo še en kino, ki je postal »konkurenčen« sokolskemu. Obisk se seveda zmanjša in tako sedaj ni zadovoljiv v nobenem kinu. Zavedati se je treba tudi tega, da imata Gorenji in Dolenji Logatec po podatkih iz leksikona Dravske banovine iz leta 1937 manj kot 1500 prebivalcev. Končno pa je treba upoštevati tudi položaj, kakršen je bil v Jugoslaviji tik pred drugo svetovno vojno. Tukaj pa se gradivo konča. O tem, kaj se je dogajalo naprej, se iz gradiva ne da ugotoviti. Seveda, prišla je vojna in takrat je bilo veliko stvari pomembnejših kot »shranjevanje starega papirja«. Članek sem napisal na podlagi podatkov, ki sem jih dobil v fondu Sokolsko društvo Logatec, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, in sicer iz zapisnikov sej upravnega odbora in občnih zborov društva v letih 1923-1939. Omejil sem se izključno na kino. Ker se trenutno ukvarjam z raziskavo dela Sokolskoga društva, pozivam vse tiste, ki imajo doma mogoče kakšno gradivo (fotografije, pisane dokumente ...), da mi omogočijo vpogled vanj. Seveda pa bi si želel tudi razgovor s kakšnim Sokolašem, da bi se še bolj vživel v tisti čas. Boris Rozman, Zgodovinski arhiv Ljubljana Ali mogoče veste, da ste po zaslugi Sokolskega društva Dolenji Logatec že leta 1924 imeli kino? Trgovec Anton de Gleria, ki je bil član Sokola že od njegove ustanovitve leta 1908, je poskrbel za to. S svojo idejo je prišel med sokolaše, ki so jo z veseljem sprejeli. Tako je na izredni seji upravnega odbora 23. 10. 1923'že obvestil člane društva, da je vložil prošnjo na deželno vlado in sedaj čaka na odgovor. Ta je kmalu prišel (pozitivno rešen) in tako so v marcu 1924 Logačani že začeli hoditi v kino, ki je bil v sokolskom domu, zgrajenem 1923. Njegovo delovanje je bilo povezano s Sokolom. To je bila namreč njegova sekcija, ki pa je delovala popolnoma samostojno. Predstave so bile enkrat tedensko, in sicer ob nedeljah. V primeru, da so imeli v kraju kakšno drugo prireditev, je predstava odpadla. Vseeno pa je bilo na leto predvajanih približno 30 filmov. (Poročilo kino sekcije nam pove, da je bilo v letu 1930 prikazanih 32 filmov.) . Možnost nabave zvočnega filma so takoj izkoristili. Ustanovili so komisijo, katere naloga je bila, da nabavi zvočni film. Posrečilo se jim je in 24. februarja 1934 je bila prva predstava zvočnega filma v Logatcu. Pretiranega zanimanja za film sicer ni bilo, toda sčasoma so se ljudje navadili in ga vse bolj obiskovali. OBJAVA PROSTIH DEL IN NALOG Začasni kolegijski poslovodni organ GRAONIK-a objavlja prosta dela in naloge UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČA za nedoločen čas s polnim delovnim časom (osebni dohodek 72.000 din). Pogoji: - IV. stopnja strokovne izobrazbe, - vozniški izpit za B kategorijo, - trimesečno poskusno delo, s katerim se preverja sposobnost za izvajanje pokopaliških del In smisel za delo, ki je pietetne narave. Prijavo z dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: GRADNIK Logatec, Tržaška 27, Logatec 61 370 do 30. oktobra 1985. Kršeno načelo pietete Čeprav so dela pri urejanju zemljišča okrog cerkve v Dolenjem Logatcu potekala že nekaj časa, je javnost vzburkal šele članek tovariša Škrlja v Nedeljskem dnevniku, češ da so pri urejanju prekopali tudi opuščeno pokopališče in posmrtne ostanke skupaj z ostalim materialom zvozili v nekaj kraških vrtač. Med ljudmi je nastal nemir. Omenjeni članek je vzbudil pri ljudeh različna mnenja, ki so se vendarle stikala v skupni točki, namreč: tako ravnanje je skregano z osnovnim načelom pietete do pokojnikov. Tako so menili tudi člani obeh komisij za odnose med versko skupnostjo in samoupravno družbo, ki so se sestali 3. oktobra. Na sestanku so sodelovali predstavniki verske in samoupravne skupnosti ter poskušali strpno in trezno razrešiti problem, ki bi lahko zaostril tudi odnose med ljudmi. Na seji so povedali, da so dela potekala brez izdanih ustreznih soglasij (kakor že nekajkrat doslej) in da so pri urejanju uničili tudi pomembno gravimetrično točko številka 3, ki jih je v Sloveniji le pet in katere postavitev je izredno draga. Dogovorili so se, da pooblastijo izvršni svet SO, da poskrbi, da se posmrtne ostanke iz vrtač zbere in pokoplje v kostnico na logaškem pokopališču, kot je navada in kakršna so načela pietete. Poleg tega naj izvršni svet preko geodetske službe ukrepa, da se ponovno postavi gra-vimetrična točka na pragu stranskih cerkvenih vrat in sicer, na stroške tistega, ki jo je uničil. Člani obeh komisij so menili, da za ravnanje, ki je razburilo logaško in tudi slovensko javnost, ni opravičila in je vredno vse obsodbe. Ne smemo pa dovoliti, da bi težave, ki so nastale, kdorkoli uporabil kot sredstvo za vnašanje nestrpnosti med ljudi z različnimi svetovnimi nazori. B. N. V Logatcu imamo nov planinski dom Včeraj je bilo lepo nedeljsko po- sem se žogala s Tjašo. poldne. Jesen že trka na vrata. Mamica se je ves dan učila. Prepričali smo jo in s prijatelji odšli v gozd. Obiskali smo planinski dom v Novem svetu. Tam so nas že od daleč pozdravljale ovce in krave. Brat Miha je od veselja začel kar plesati. Jaz pa Ko smo odhajali, nas je tovarišica Jana povabila k njim. Z Barbaro sva se vozili z motorjem. Vsi veseli smo odšli domov. Oš 8 talcev Saša Sirca, 3. a Prvič smo poskusili, kako težko je biti kurir v vojnem času Letos smo pionirji OŠ 8 talcev praznovali svoj praznik, 29. september, še posebej slovesno. Tovariš Podjed je pripravil kurirske igre in vsi smo za celo dopoldne postali pravi kurirji ali terenci. Učenci 8. razreda so igrali sovražnika. Mi smo jim rekli kar Nemci. Terenci so dobivali naloge v štabu te-rencev in so morali pregledati, kje je sovražnik, bombardirati objekte, na javke znositi hrano, zdravila, nosila in ranjence. Kurirji so prenašali pošto od javke do javke. Pismo je bilo treba dobro skriti, da ga ne bi našli sovražniki. Vprašali smo nekaj kurirjev, kam so skrili pošto. Vasja: »Pismo sem dal v čevelj, v dvojni podplat« Andrej: »Ta dan sem namenoma oblekel dvoje spodnje hlače in pismo skril vmes. Vsega so me preiskali, a niso nič našli« Simon: »Mamica mi je zavila roko. Ko so me preiskali, sem grozno zatulil: »Au, boli,« in verjeli so, da sem res bolan« Marta: »Pri meni je bilo pismo na varnem v avtobusni vozovnici«. Saša: »Jaz sem imela pismo na glavi v laseh, v repu« In še veliko domiselnih rešitev so našli. Res pa je, da so sovražniki nekaj pisem tudi odkrili, ker je bila to igra, so se nanje le podpisali in mi smo igrali naprej. Niso pa odkrili naših gesel, ki smo si jih morali zapomniti, ko smo iskali zvezo na živih javkah. Naj vam jih povemo nekaj. Geslo: Mama prosi, če bi lahko pri vas dobivali mleko. Odgovor: Imamo samo bike, teh pa ne molzemo Geslo: Ali prodajate tudi gramofonske plošče? Odgovor: Nimamo, lahko jih pa naročimo. Geslo: Prosim, imate slivov sladoled? Odgovor: Imamo samo slivovko, zanjo si pa še premlad. Geslo: Ali bi znali ostrici tudi ovco? Odgovor: Strižemo samo koze. Naša igra je trajala do pol dvanajstih. Tedaj smo se vračali proti šoli vsi. kurirji, terenci, sovražniki in številni pravi borci in kurirji iz NOB, ki Nove knjige v naši knjižnici STROKOVNE KNJIGE: 1. I. Sedej: Ljudska umetnost na Slovenskem 2. Slovar slovenskega knjižnega jezika IV. 3. M. Drnovšek: Ljubljana na starih fotografijah 4. G. Kocijan: Knjiga in bralci III. 5. J. Pirjevec: Tržaški vozel 6. Triglavski narodni park 7. P. Gantar: Urbanizem, družbeni konflikti in planiranje 8. H. Požarnik. Alternative 9. K. Marx: Cenzura in svoboda tiska 10. Punk pod Slovenci 11 Juri Anderle 12. L. Doyal: Politična ekonomija zdravja LEPOSLOVJE: 13. A. Ingolič: Podobe njenega življenja F. Godina: Zaklenjeni dom M. Fritz K: Janov krik M. Malenšek: Skobci nad dolino J. Švajncer: Mrak pred svetlobo M. Remec: Mana D. Moravec: Borštnik 20. A. Šivic: Odisej z Dobrega polja 21. M. Uršič: Razpoke D. Jančar: Smrt pri Mariji Snežni M. Oljača: Molitev za moje brate H. Balzac: Žena tridesetih let S. G. Colette: Potepinka E. Caldvvell: Estherville P. Anderson: Predsednikova ljubica 1-W. Smith: Grom in blisk 1-2 M. West: Proteus F. Sagan: Poslikana ženska C. Marchand: Tiger z barja P. Hill: Teroristi C. VVoolrich: Črna zavesa L. Nahum: Zračni pirat R. Hochhuth: Ljubezen v Nemčiji M. Beti: Razvrat v misijonu Bomba L. Novy: Goreče telo I. Zoran: Tomora biti onkraj .14. 15. 16. 17. 18. 19. 22. 23. 24 25. 26 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33 34. 35. 36. 37. 39. KNJIGE ZA OTROKE: 40. K. Leskovec: Moj Aro J. Ribičič: Črni muc vasuje F. Erjavec: Mravlja J. Milčinski: Lutkovne igrice L. Novv: Pika, poka L. Feldek: Modra knjiga pravljic C. Gale: Erazem Predjamski M. Muster: Gozdni prijatelji J. O. Curwood: Grizli 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. Sempe-Goscinnv: Nikec so tudi sodelovali v tej igri. Bili smo zelo zadovoljni, uspešno smo opravili naloge. In želimo si še veliko takih dni. OŠ 8 talcev Logatec dopisniški krožek 3. in 4. razreda Prvič v četrtem razredu_ Počitnice so se končale. Zelo hitro so mi minile. Zato nisem šla rada v šolo. Ko sem vstopila v razred, sem se razgledala po učilnici. Izbrala sem si sošolko in klop, na kateri sedaj piševa in riševa. Tovarišica se nam je predstavila in potem smo se začeli pogovarjati. Zdaj ko sem videla, da je razredničarka dobra, rada hodim v šolo. OŠ 8 talcev Maruša Klopčič Sodeloval sem na nočnem teku Kakšno veselje! V šoli sem P" zvočniku slišal, da bo v četrtek not' ni tek. Ob 20. uri se je pred trgovin0 zbralo veliko ljudi: odraslih in otro^ Pred tekom so učenci iz Pirana igra na bobne. Tudi jaz sem tekel. Ko smo se Prl' pravili, me je stiskalo pri srcu. Pote111 je učitelj zažvižgal. Bil sem mal° zmeden, a sem se hitro znašel Pfl bliževal sem se cilju. Bil sem zelo sel. Preden sem prišel na cilj, mi i nekdo zaklical: »Dvanajsti si!« Pon°' sen sem bil, ker sem se tako dot>r uvrstil. Ati mi je rekel. »Zelo dober bil!« Doma sploh nisem zatisnil oce sa. Premišljeval sem o nočnem tek1* OŠ 8 tale8' Tine Škrilj. 2" V času od 7. do 15. septembra je bila v Logatcu množica športnih tekmovanj v počastitev praznika občine Logatec. Rezultate tekmovanj je zbral in uredil Niko Glavatovič. Množična udeležba Ob prazniku občine Logatec je več športnorekreativnih prireditev, med niimi tudi najmnožičnejša - Tek po ulicah Logatca. Letos je ta prireditev pri-vabila kar 360 nastopajočih, ki so se z večjim ali manjšim uspehom spustili v borbo z nasprotniki v svojih kategorijah, nekateri pa kar sami s seboj. Ve-"na je dokaj kratke proge zmogla, uvrstitve pa objavljamo. ''•dsolske deklice: Žigon Barbara. 2 Rupnik Maja, 3. Jovič Soji'. 4 Popit Sonja, 5 Vujašin Neža, 6. Križaj sl>6la, 7. Nagode Andreja, 8 Maksič Desanka, ?■ potrbin Urša, 10. Kmet Ana, 11. SkvarCa »arbara, 12. Pogačnik Eva, 13. Potrbin Katarl-14. Plečnik Janja Pr»Molskl dečki MartinCič Damjan, 2 Nagode Lucijan. J. ^erPič Primož, 4 Petrovčič Dominik. 5. Podjed Matevž, 6 Puntar Matevž. 7 GodeSa Marko. 8 "'"adolnik Matej, 9. Kogoj Tadej, 10. Petek ji°8a, 11. Lukan Tadej, 12. De Gleria Borut, '3 Turk Tadej, 14. De Gleria Tadej, 1 5. Resnik "ko, 16. OStir Peter, 17 Ložnar Ernej, 18. Žl-■ Mitja, 19 IsteniC Tine, CerpiC Matej, Jerina °8vid, Sirca Miha. Godnjavec Miha. Meze Miha, I MarušiC David. 26. Knez Igor. 27 Rupnik ,ol>i, 28 Pivk Matej JSU clclbanke Selan Klara, 2 Zelene Vanja. 3 Mihevc Me- lit«, 4 Pogorele Erika, 5 Brenčič Janja, 6. Ple- *° Jasna, 7 Vidic Jadranka, 8 Selan Sandra, 9. e'ina Bojana. 10. Skrlj Katjuša, 11 JakSa Ani- "'2 Menart Urška, 13 Mihevc Petra, 14. Sra-J" Tina. 15. Jović Svetlana, 16. Kune Nataša, ? StražiSar Nina, 18. DamjanoviC Branka, 19. JVe* NataSa, 20. Katar Tatjana. 21. Mesec Masa. 22 Hren Rebeka, 23. Kovač Anja, 24. "Pit Damjana, 25 Peterka Špela. 26 Bogataj jal«ia, 27 Menart NataSa, 28 Nagode Mateja. 9 SkvarCa Petra, 30. NovSak Hermina, 31 j0s'iSa Mojca, 32. Kogovšek Darja, 33. Knez ^zta, 34. Kenk Klavdija, 35 CiglariC Maru-> 36 Bezgovšek Špela, 37 Hiadin Simona. 8 pleho Nina jNsi cicibani ^^ostisa BoStjan, 2 PetkovSek Ivo, 3. Rupnik j"'ha. 4 KobasiC Tom"i, 5. SamardžiC Adil. 6. UroS. 7. KruSec Simon, 8. Avsec Miha. 9. 7nard Damijan, 10 Čalić Dušan. 11. Klasič Bor«- ... - ._ ... ______ .. . . ... -li- li °r,n. 12. Rupnik Vasja, 13 KogovSek David. . Lampe BoStjan. 15 Pivk Damijan, 16 Gos iJJ Janez. 17 Urbas UroS, 18. Hrovatm Se j, 1«n, 19. Lukan Gregor, 20. Hristič Dejan, /Rus Matjaž, 22. Maksič Zdenko. 23 Martin-I Boštjan. 24. Bohar Damjan, 25 Menard De-vn'2e. Maglica Andraž, 27. Novak Dejan, 28 f,ell|tonja Igor, 29. Sinkovic Sandi. 30. Hrast y'So«, o. ___.... - -'. ____. nn Ok, 68or, 31, Dolenc Aleš, 32. Fečur Tomaž, 33. Jetnik Seba8tjan. 34 Leskovec Klemen, 35 BJJ*IC Matjaž, 36 Zupančič Andrej. 37. Co- 4 Jure, 38. Cimerman Igor, 39. Bratuš Dejan, ■ SratuS Goran, 41. Hahn David, 42 Plečnik JJ' 43. HafizoviC Hajrudin, 44. Ivančič Pri-Ji 45 Rupnik Gregi, 46 Zelene AleS, 47. De-9 Jože, 48 SkvarCa Luka. 49 JureS Andrej, I Merlak Blaž, 51 De Gleria Saško, 52. Mer- ^atjaž, 53 Plajfar Gorazd Ju I ''»ifte clclbanke v strovcifi Anita, 2. Menart Simona, 3. Jerina p a- 4 AmbrožiC Mateja, 5. Rupnik Darja, 6. f l6rlln Janja. 7 UrSić NataSa, 8. Peršl Nina, 9. jlj J^ovič Renata. 10 BrenčiC Tadeja. 11. Kla-H Elvira, 12 Merlak Neža. 13 GodeSa Tjaša, M**WC Helena. 15. KristanCič Martina, 16. 5 Lidija. 17 Maglica Petra, 18 Kurent Kar S 19 Grum UrSa' 20 Roimanec UrSka, 21 J**f Mateja, 22. Celarc UrSka, 23. Turk Tja-CJ4. KlopCič Maruša, 25. Slabe Tanja. 26. 0^'Tina, 27 Skvarca Alenka. 28 Bezgovšek |31«. 29 Menart Andreja, 30. Plečnik Zala, 31 Branka. 32 JureS Barbara, 33 Petek ■■ 34 Slabe Polona K ]'*l*t cicibani |,.iostiSa MIha. 2 Podjed Gašper. 3 Petkov S Jo}ko. 4. Selan Blaž. 5. Da Gleria AleS, 6 0>VSek Mark0' 7 L°Har Jank0' 8 Musec ■ 9 VVindschnurer Tadej, 10 Brenčič Jaka. ^•Slič Tomaž, 12. Logar Franci. 13 Horvat d|9 ' '4. Leskovec Beno, 15. Zrim Ludvik, 16. ard Miha, 17. BrataSevec Aleš, 18 Pogo- rele Miha, 19. KeržiC BoStjan, 20 Pogorele Niko, 21. SamardžiC Hail, 22. Sen Srečo. 23 Dukić Amir. 24. Kdkalj Jakob, 25. Pečkaj Simon. 26 Skrlj Tine, 27 Ambrožič Matjaž, 28 Gorjanc Edi, 29 Sen Bojan, 30 Leskovec Vasja, 31 Možina Janez, 32. Pečar Rok, 33 Janželj Žiga, 34. Moroz Janko, 35. Kobal Mito, 36. Pivk David, 37. Martinčič Miha, 38. Hrast Robert. 39. Adam Tomaž, 40. Čuk Janez, 41. Mahmutovič Senad. 42 Celarc Uroš. 43 Bogataj Marko. 44 Cerpič Uroš. 45. Čuk Edo, 46. DamjanoviC Brane, 47. Kune Sebastjan. 48. Vidmar Branko, 49 Harbaš Hasan, 50. Rozman David, 51. Treven David, 52. Slokan Uroš, 53. Lapajne Janez, 54 Mikuž Robert, 55. Butinar Dejan, 56. HafizoviC Sabadin, 57 SkvarCa Sebastjan. 58. Špeh Miha, 59. MaksiC Darko, 60. Stražišar Branko MlajSe pionirke 1. Petrovčič Karmen, 2. Eržen Marija, 3 Lukan Simona, 4. Mihevc Magda, 5. Sečnik Ivanka, 6. Logar Boža, 7. Loštrek Neža, 8. Bogataj Simona, 9. Logar Barbara, 10. Terček Polona, 11. AbduloviC Tina, 12. Nagode Darja, 13. Mikuž Jana Mlajši pionirji 1. Musec Tadej, 2 Smole Jure, 3. Jakob Amb-rož. 4. Zelene Boris, 5. KogovSek Bogomir, 6. Smuc Andrej, 7. Krašovec Marjan. 8 Jereb Janez, 9. Kobal Milan, 10. Cof Žiga, 11. Maček Marjan. 12. Čik Klemen. 13. BrenCič Sebastjan, 14. Tkalič Sebastjan, 15. Leskovec Tadej, 16. Srakar Matjaž, 17 Petrovčič Robert, 18 Rudolf Gregor, 19. Pavunc Beno, 20. Ivič UroS, 21. Vavken Aleš, 22. Raščar Boris, 23. Možina Benjamin, 24. Janez Sebastjan Starejše pionirke I, Malnar Melita, 2. Fečur Urša. 3. Simšič Majda, 4. Jereb Mihaela. 5 Markič Vesna, 6 Vid mar Olga, Starejši pionirji 1. Zebec Jani, 2. LukančiC Primož, 3. Kunstelj Sean, 4. KogovSek Tomaž, 5. Albreht Mitja, 56 Leskovec Marko, 7 Moroz Srečo, 8. Lazarevič Dean, 9 Prezelj Grega, 10 Sen Tomaž, 11. Urbas Rok, 12. Klavžar Jurij, 13. GostiSa Samo, 14. Facija Metod. 15. TerSar Uroš. 16. Zrim Tomaž. 17 Slabe Bojan, 18 Režonja Alojz, 19 Rupnik Matjaž Mlajše mladinka 1. PetkovSek Irena, 2. Eržen Marta. 3. Usenik Mojca. 4 Slabe Bernarda, 5 Miko Štefka MlaJSi mladinci 1 Iskra Gorazd, 2 Selan Peter, 3. Čar Marko, 4 Nagode Marjan, 5. Facija Stanko, 6. Langerval-ter Klavdij, 7. Jereb Uroš, 8. Maček Andrej, 9. Rupnik Robert starejši mladinci 1. Žiberna Marjan. 2. Mav Maks, 3. Grl Zvonko, 4. Drolc Tomaž, 5. Marn Rafael, 6 Škofič Ivan, 7. Tegelj Boris, 8. KoroSec Tibor Članice i Semrov Mojca. 2. Potrbin Milena Člani 1. Trojar Bojan, 2. Stanovnik Jože, 3 KavCič Marko, 4. Merlak Konrad, 5. Čuk Franc. 6. SkvarCa Alojz. 7. Kuzma Marjan, 8. Čuden Lov-ro, 9. Rupnik Toni. 10. Brus Srečo, 11. Smrtnik Tomaž. 12. Nagode Zdravko, 13. Ređepovlć Muhamed Veteranke I. skupina 1 Gostiša Zdenka. 2 Tesnar Zdenka Veteranka II. skupina 1. Mlinar Danica, 2. PetkovSek Marinka, 3. Salomon Julka, 4. Kreuh Marjana Veterani 1. Salomon Simon, 2. Albreht Štefan, 3. PetkovSek Polde, 4. Lipovec Tone Mali nogomet Na turnirju v malem nogometu je sodelovalo 7 ekip, ki so tekmovale na igrišču šole v Gornjem Logatcu. Ekipe so se razvrstile takole: 1. MILICA, 2. TABOR I., 3. TABOR II, 4. DES-PERADOS, 5. TOVARNIŠKA, 6. RODNI ZVUCI, 7. SNETE SKIRE. Balinanje Na odprtem občinskem prvenstvu v balinanju je sodelovalo 17 ekip, in sicer iz pobratene občine Repenta-bor, z Občin, Reke, Notranjske in iz Ljubljane. Zmagala je ekipa RAKEKA, druga je bila ekipa Logatec III., 3 Logatec I, 4. Logatec II., 5. Reka, 6. Drenov grič Namizni tenis V domu na Griču se je na tekmovanju pomerilo 20 tekmovalcev. Uvrstili so se takole: 1. Peter Jureš, 2. Igor Ciglarič, 3. Štefan Juršič, 4. Ev-gen Makuc, 5. Uroš Gutnik. Šah Kolesarjenje Na odprtem občinskem prvenstvu na progi Logatec-Rovte je tekmovalo 55 kolesarjev iz Logatca, Vrhnike, Žirov in Cerknice. Doseženi so bili naslednji rezultati: kategorija do 15 let 1. Tomaž Dolenc - Logatec - 23,27 minut 2. Rok Kopač - Žiri - 23,33 minut 3. Tomaž Kogovšek - Logatec - 26,30 minut 4 Edo Podobnik - Logatec - 26,51 minut 5 Marko Leskovec - Logatec - 27,59 minut kategorija od 15 do 20 let 1. Igor Albreht - Žiri - 21,09 minut 2. Dejan Lukan - Logatec - 21.10 minut 3 Tone Nagode - Logatec. 22,03 minut 4. Damjan Rupnik - Logatec - 22,53 minut 5. Janez Cigale - Logatec - 23,20 minut lanske do 30 lat 1 Mateja Suhadolnik - Vrhnika - 29,25 minut 2 Irena PetkovSek - Logatec - 29.39 minut 3 Irena Leskovec - Logatec - 31,32 minut 4 Metka Kastelic - Notranje gorice - 31,41 minut 5 Melita Malnar - Logatec - 31,47 minut moški od 20 do 30 lat 1 Simon Arsit - Vrhnika - 20,56 minut 2 Marko Dodič - Logatec - 21,19 minut 3 Boris Meze - Logatec - 21,20 minut 4 Franc Udovič - Logatec - 21,29 minut 5 Stane Stanovnik - Žiri - 22.37 minut lanska nad 30 lat 1. Anka Grom - Vrhnika - 38,05 minut moskl od 30 do 40 lat 1 Lojze Oblak - Žiri - 20,38 minut 2. Franci Pečenik - Žiri - 20,44 minut 3 Ivan Kastelic - Notranje Gorice - 21,12 minut 4. Zdravko Hren - Horjul - 21,13 minut 5. Ivan Mihovilovič - Podlubnik - 21,14 minut moški nad 40 lat 1 Tone Karun - Vrhnika - 22,50 minut 2 Adolf Križnar - Žiri 23,30 minut 3. Janez Grom - Vrhnika 23,38 minut 4. Janez Gabrovšek - Vrhnika - 24,07 minut 5. Slavko Salamon - Vrhnika - 26.01 minut Tenis 1 Bogdan Lapajne ~ Logatec 2. Božo Meze - Logatec 3. Bojan Rupnik Logatec 4. Tone Mihevc ml. - Logatec Na odprtem občinskem prvenstvu v šahu je sodelovalo 30 tekmovalcev iz Starega trga, Postojne, Vrhnike, Borovnice in Logatca. Rezultati so bili naslednji: 1. Jerič - I. kategorija - Borovnica 2. Arčon - 1. kategorija - Vrhnika 3. Hlad - I. kategorija - Postojna 4. Tušar - I kategorija - Postojna 5 Kobal - I. kategorija - Vrhnika Skoki Na poletnem republiškem prvenstvu za mlajše pionirje na 25 rn skakalnici je nastopilo 58 tekmovalcev iz 15 klubov. Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. Jože Zagernik - SK Fužinar Ravne: 22 m, 21,5 m - 166 točk 2 Janez Logar - ŠD Moravče: 22.5 m. 22.5 m - 164.5 točk 3. Erik PeCnik - SK Fužinar Ravne: 21,5 m, 21 m - 158,5 toCk 4. BoStjan Rednjak - SSK Titovo Velenje: 21 m, 21 m - 157.5 točk 5. Dejan Jekovec - SK Tržič Jesenice: 21 m, 21,5 m - 156,5 točk Matej Kaltenekar - TVD Partizan Žirovnica: 21 m, 21 m - 156.5 točk 7, Jure Celarc - SK Logatec - 21,5 m, 21 m -156 točk Zoran Zupančič - SSK Žiri: 21,5 m, 20,5 m -156 točk Kegljanje ženske ekipno 1. KS Naklo 2. KS Tabor ženske posamezno 1. Joža Arhar 2. Iva Maglica 3. Jana Arhar 4. Maruša Poljšak 5 Majda Volk 6 Helena Zalar Tilka Kune 8 Fani Gutnik moški ekipno 1 KLI Logatec I, 2 KS Tabor 3 Postaja milice Logatec 4. Gradnik Logatec 5. Valkarton Logatec 6 KLI Logatec II. moški posamezno 1 Anton Veber 2. Marjan Tomažič 3. Zdravko Godnjavec 4. Ivan Lampe 5. Anton Šparemblek 6 Franc Podobnik 7. Valter Volk Streljanje Strelska družina Logatec je organizirala tekmovanje z zračno in ma-lokalibrsko puško. Zračna puška mladina: 1. Albert Malnar - 137 krogov 2. Nevenka Pajsar - 136 krogov 3. Marjan Nagode - 135 krogov člani: 1. Rudi Čamernik - 152 krogov 2 Rajko Žakelj - 151 krogov 3 Jože Pasarič - 151 krogov Malokalibrsko orožje članice: 1. Mojca Marinč - 65 krogov 2. Helena MarinC - 41 krogov 3 Bosiljka Malnar - 36 krogov člani: 1 Jože Cerpič - 76 krogov 2. Jože Pasarič - 76 krogov 3. Anton Arh - 72 krogov vabimo vas KULTURNA KRONIKA Filmski spored za november 1. -3. jugoslovanska komedija MALI ROP VLAKA, režija D. Šorak, glavne vloge Bata Živojinović, M. Krivoka-pič, T. Boškovič. Ob koncu prve svetovne vojne skupina razbojnikov terorizira okolico. V komičnih prizorih je veliko resnice tudi za sedanjost. 2. -3. ameriška politična drama MODEL, r. J. Toback, gl. vi. N. Kinski, R. Nurejev. Svet modernega terorizma in ljubezenska zgodba v njem. 5. ameriška kriminalka DRUŽABNIKA, J. Burovvs, gl. vi. R. ONeal, J. Hurt. Kriminalna zgodba iz sveta homoseksualcev. Kako se mora detektiv znajti v svetu, ki mu je povsem neznan. 8.-10. italijanski pustolovski BOMBARDER, r. M. Lupo, gl. vi. B. Spencer Bivši boksar, igra ga seveda Bud Spencer, v rokah Italijanskih gangsterjev. 9-10. danski erotični dokumentarni ROJSTVO in ANATOMIJA LJUBEZNI, r. V. Bjerring, gl. vi. J. Nilson, J. Bal-ling FIlm o lepoti rojstva. Takrat ni spolnosti. nI grdih misli, le lepota narave. Vendar vse nastaja iz spolne želje, ki je radost in želja po neskončnostlt. 12. ameriška pustolovska komedija LASSITER, r. Young, gl. vi. T. Selleck, J Sevmour, L. Hutton Danes najpopularnejši ameriški igralec Tom Selleck v vlogi uživata in tatu Pa Scotland Yard in FBI in lepa Jane Seymour. ki smo si jo zapomnili predvsem iz TV nadaljevank VZHODNO OD RAJA In SONCE VZHAJA In ZAHAJA. 15. -17. francoski pustolovski POKVARJENEC, r. J. Giovan- ni, gl. vi. L. Ventura, C. Cardinale. Prijateljstvo nekdanjega avtomobilskega dirkača s fantom, ki je po neki tekmi ostal paraliziran. Seveda pa gre še za zlato i n pustolovščina se lahko začne. Imeniten stari Lino Ventura. 16. -17. švicarski erotični ČRNI PESEK, r J. Balcazar, gl. vi. D. VVilder, J. Febles Ljubezenske pustolovščine pohotne mačehe in prva grenka spoznanja njene pastorke. Lepa fotografija španskega poletja. 19. jugoslovanska komedija POSLADKANA VODICA, r. S B. Preljič, gl. vi. S Savič, Bata, M. Dravič, L. SamardžiC. Lepa Sonja Savič, ki je letos osvojila posebno nagrado v Benetkah, je že lani dobila v POSLADKANI VODICI Zlato areno v Putju. Sonja je študentka medicine in v očeh fantov vredna vse pozornosti. Imenitna komedija, v kateri je treba opozoriti tudi na Izredno fotografijo. 22. -24. ameriški pustolovski GOLA PEST, r. C. Santiago, gl. vi. J. Kessner, D. Hinton. Ameriška karateistka »kraljuje« na Filipinih, kamor je prišla na pomoč svoji sestri - novinarki 23. -24. ameriški znanstveno fantastični DVOJČICI IZ ZA- ČARANEGA MESTA, r. B. Stewart, gl. vi. L. Harris, B. Nelson. Izmišljen svet čarovništva in peklenskih groženj. 26. japonski vojni ČAS SE JE USTAVIL OB 5.18, r. K. Sato, gl. vi. S. Chiba, T. VVarase. Posrečena ali manj posrečena kombinacija modernega vojskovanja in tradicije samurajev. 29. -1. slovenski ljubezenski LJUBEZEN, r R.Ranfl, gl. vi. R. Bogataj, B. Štrubelj, V. Maček Usoda mlade slovenske generacije med vojno. Čudovita ljubezenska zgodba, kakršne najbrž še nismo videli na naših platnih. Čeprav je morda še malo zgodaj napovedovati, vendarle upamo, da bomo uspeli povabiti ustvarjalce filma v Logatec in tako pripraviti prireditev ob dnevu republike. 30. -1. ameriški pustolovski VOJNA ZA OGENJ, r. J. - J Annaud, gl. vi. E. McGill, R. D. Chong. Eden najbolj nenavadnih filmov. Film brez besed. V prazgodovini, ko so se ljudje komaj kaj bolje sporazumevali kot živali, se odvija boj za ogenj Ogenj pomeni moč in oblast Zanimivo, napeto, novo. Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec, lektor Irena Lipovec. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št 421 -1 / 72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov. Na Zevšklh večerih. Samo dva tedna po nastopu na mednarodnem tekmovanju v Gorici je Logaški oktet 13. sept. izvedel celovečerni koncert v zevški cerkvi v okviru tradicionalnih Zevških večerov Koncertni spored je oktet oblikoval tako, da je glede na evropsko leto glasbe v prvem delu predstavil skladatelje široke glasbene odmevnosti, kot so: Orlando di Lasso, Pierluifli da Palestrina, Peter lljič Čajkovski, Fran Gerbič, Stevan Mokranjac, Jakob Petelin - Gallus, Jakob Jež. V drugem delu pa je oktet prepeval spored iz- [ razito domače ljudske pevske tvornosti v obdelavah Tomca, Kramolca, Pr«' glja, Adama, Venturinija, Palčiča in drugih. Številno poslušalstvo s Postojnskega, Cerkniškega in z Logaškega je t gromkimi aplavzi izpričevalo zadovoljstvo nad poslušanim in slišanim. - To pot je Logaški oktet že v drugo prepeval v čudovitih Zevšah. maš VELIKI PEVSKI USPEH LESARJEV SLOVENIJE. - Morda je bil slovenski tisk vse premalo pozoren do pomembnih dogajanj med 29. avgustom in § septembrom letos, do pevskega dogajanja v Gorici, v veliki športni dvorani, kjer se je v tistih dneh zvrstilo več tisoč poslušalcev. Po krivici (iz nevednosti ali sprenevedavosti slovenskih dnevnih časnikov - z izjemo Primorskega dnevnika) je slovensko občestvo - tudi logaško-komaj kaf zvedelo o kulturnem dogajanju mednarodnih razsežnosti. Pa vendar. Na letošnjem, predjubilejnem, XXIV. mednarodnem pevskem tekmovanju poimenovanem v čast slovitega goriškega glasbenika Cesara Augusta Sefl' hizzija, je v konkurenci zborov evropsko zvenečih imen slavili svoj veliki uspeh tudi Moški pevski zbor Lesarji Slovenije pod vodstvom Tomaža Tozon* Pod njegovim vodstvom se je na mednarodnem pevskem spopadu poskus« tudi Logaški oktet. Strokovna komisija je za letošnji Seghizzi odbrala zbore iz 12 evropski'' držav in iz Argentine. Italijo sta zastopala na tekmovanju zbor »FrancesC Coradini« iz Arezza in »S. Ignazio« iz Gorice, iz Čehoslovaške sta tekmovala zbor Madžarskih učiteljev iz Bratislave in komorni zbor »Ruža« iz Prage, 'z Poljske »Marianski zbor« iz Krakovva, iz Avstrije Komorni zbor »Hortus lvW' sicus« iz Feldkircha, iz Belgije zbor »Leatere Musica« iz Herk de Stada,|Z Madžarske zbor »Vikar Bela« iz Kaposvara, iz Romunije zbor »Camerata F0' lix« iz Oradeje, iz Zvezne republike Nemčije »Madrigalisti Klaus Fischbach* iz Saarbriickna, iz Bolgarije zbor »Sedjanka« iz Silistre, iz Argentine zb°r »Municipal de Galvez« Jugoslavijo je zastopal Moški pevski zbor Lesarji Sle venije. Posebnost letošnjega tekmovanja je prvič veljala tekmovanju malih p&'. skih skupin do okteta. Od šestih »malih« so se poizkusili kar štirje slovensk' okteti: Ljubljanski in Tržaški oktet, nonet Vitra iz Ribnice ter Logaški okta'1 ki ga je na to pevsko manifestacijo neposredno povabil organizator tega tra' dicionalnega pevskega tekmovanja. Od tujih pevskih skupin so se tekmovanja udeležili Vokalni sekstet iz Altensteiga (ZRN) in Skupina Mignonne iz Ve' nia (Nizozemska). In Lesarjem Slovenije je v konkurenci moških zborov ostro zahtevna me^' narodna žirija priznala najboljšo uvrstitev: 3. mesto z 80 točkami v kategonl1 obveznih sklad, od katerih je zbor izbral iz renesanse Gallusovo Ecce qu"' modo moritur iustus, iz dobe romantike Gerbičev Rožmarin, iz prve polovic tega stoletja Ravnikovo Kam si šla, mladost ti moja in skladbo živečefl2 skladatelja Vrabca Slovensko pesem, ki je ob Rožmarinu tudi dolgotrajn" ogrevala dlani navdušene tisočglave množice poslušalcev. Enako mes'0 vendar z 82 točkami je prisodila žirija Lesarjem tudi za tekmovanje v kat6' goriji priredb narodnih pesmi; zbor je zapel Tomčevi priredbi Ko so fan'J8 proti vasi šli, Vsi so prihajali ter Kernjakovo Juhe, pojdamo v Škofče pa Kre' kovo Marko skače. Med pripravami se je 30. avgusta zvečer oktet in še posebej zbor Lesarji udeležil slovesnosti na srečanju z jubilanti KLI. V krajšem koncertnem sP0' redu so pevci navdušili vse prisotne na prireditvi v novi jedilnici KLI in i1 hkrati prepričali, da uvrstitev lesarskega pevstva v vrh evropske pevske k"'' ture v tem času ni zgolj naključje. Še posebej pa so se o tem prepričali Pre' stavniki KLI Franc Godina, Samo Oblak in Albin Čuk, ki so se odzvali vab" zbora in se udeležili tekmovalnega koncertnega večera v Gorici 29. avgus' letos, in bili priča tudi zmagoslavnemu nastopu Lesarjev. Treba je naglasiti, da v konkurenci moških zborov ni bil nihče uvrščen n na prvo (nad 90 točk) ne na drugo mesto (nad 85 točk). Tudi med malimi sambli je bil najboljši Ljubljanski oktet na 3 mestu, Tržaški oktet se je uVrS na 4. mesto, za njim Logaški oktet in nato ribniška Vitra. Na vsak način P° membno opazen uspeh na tej veliki mednarodni pevski tekmi tudi za na* oktetovsko petje. Dosežek Lesarjev pa je toliko pomembnejši, ker se je iz anonimnosti P° vzpel v razred evropskega zborovstva. Uspeh pa je zavezujoč; zahteva» nadaljnja potrjevanja. Zbor je z dirigentom Tomažem Tozonom pripravljen* nove preizkušnje, potrebuje pa naklonjenosti; in lesarska industrija mu "9 klonjenosti ne odreka. In prav na koncu: Logaški oktet je ponosen na to, da mu je goriška glasbena ustanova l* upala nastop - ki je bil tudi uspešen - na mednarodnem tekmovanju. Lofl8 ki oktet že ... W