▼ gotovini. POSEBNA IZHAJA 3* umjm 194* Cena Đtn dan opotona. Mesečna naročnina 10»— Dto, v moaemstvn 25,— Dm. Mir rimska pravica: Globoka in udana hvaležnost prebivalstva slovenskega ozemlja, ki so ga zasedle italijanske Oborožene Sile, do Kralja in Cesarja in do Duceja ■ ga S t ,.tl ■s ,1,, ^ ^ Vi LJbbljaM, 3. maja. Danes Je slovensko zasedeno ozemlje doživelo svoj zgodovinski dan. Kraljevi Civilni Komisar je danes dopoldne v sprejemni dvorani na Kr. Civilnem Komisariata sprejel zastopnike političnega, gospodarskega, delavskega in kulturnega življenja, ki so prišli, da mu izrazijo svojo zahvalo za dosedanjo skrb za usodo zasedenega ozemlja ter za mir in red v njem. V veliki deputaciji slovenskih predstavnikov so bili bivši ban dr. Marko Natlačen, bivši ministri Ivan Puceij, Ivan MohoriČ, dr. Novak in dr. Gosar, bivša se-notarja dr. Ravnikar in dr. Grego- rin, bivši narodni poslanci dr. Stare, dr. Golja, Kavka, Lavrič, Rlg-gler,. Smersu, dr. Hace in Masič, zastopnik Trgovskega združenja Smrkolj, predsednik Zveze gostinskih obratov Majcen, predsednik Zveze bančnih zavodov Slokar, rektor vseučilišča dr. Slavič, predsednik Odvetniške zbornice dr. Tato vnik, predsednik Notarske zbornice dr. Kuhar, predsednik Zbornice za TI Čeč, predsednik Zveze in-dustrijcev ai Praprotnik, zastopnik Delavske zbornice Jonke in predsednik Novinarskega društva Virant. Dekret Kralja in Cesarja Kr. Civilni Komisar je sprejel slovenske predstavnike v družbi svojih najbližjih sodelavcev in generala ter poveljnika gozdne milice dr. prof. Avgusta Agostinija, nadvse ljubeznivo, Kr. Civilni Komisar jih je kratko nagovoril in jim v svečani tišini prečita! Kraljevi dekret, ki ureja novi ustavni položaj zasedenega slovenskega ozemlja. Kraljevi dekret se glasi: Cten 1« Slovensko ozemlje, katerega meje so odrejene kakor na priključeni karti, je integralni del Kraljevine Italije in tvori Ljubljansko Provinco. Člen 2. S kraljevskimi dekreti, kateri se hoda izdati na pred' log Duceja Fašizma, predsednika Vlade, se bodo odre OUe uredbe za Ljubljansko Provinco, katera imajoi kompaktna slovensko ljudstvo, bp imela avtonomno ustavo, vpoštevajoč etnični karakter ljudstva, geograf' ski položaj ozemlja in posebne potrebe pokrajine. člen 3. Vladno oblast bo izvrševal Visoki Komisar, imenovan s kraljevskim dekretom na predlog Duceja Fašizma, Predsednika Vlade in Ministra za Notranje posle. Člen 4. Visokemu Komisarju bo pomagal svet 14 zastopnikov, izbranih med produktivnimi kategorijami slovenskega ljudstva. Člen 5» bo Obvezna za slovensko ljudstva Vojaška služba Ljubljanske Province. Člen 6. Poučevanje v lfud«*?*h šolah bo obvezno v slovenskem jeziku. V srednjih in višjih šolah bo fakultativen pouk italijanskega jezika. Vse službene odredbe bodo ifahajale Iv obeh jezikih. Člen 7- Kraljeva Vlada je pooblaščena, da na ozemlju Ljubljanske Province objavlja Vstavo in druge zakone Kraljevine, da izdaja potrebne odredbe ter da jih dovede v sklad z ze Obstoječo zakonodajo In z odredbami, ki v muishi £L Z. Člen 8- Ta dekret vetja od dneva, ko bo objavljen v »Službenem listu14 Kraljevine ter bo predložen Zakonodajnima Nagovor Kr • Civilnega Komisarja Kr. Civilni Komisar je v kratkih a jasnih besedah obrazložil dekret in posebej opozoril na pomen Du-čejevih dekretov za ureditev ustavnopravnega položaja Slovenije. Izrazil je prepričanje, da bo slovensko prebivalstvo s svojimi predstavniki na čelu, kakor v prvih dneh, tudi v bodoče sodelovalo z njim in oblastmi v prospeh vse pokrajine. Zahvala v imenu slovenskega ljudstva Bivši ban dr. Natlačen je tedaj v imenu vseh prisotnih in v imenu vsega slovenskega naroda v Ljubljanski pokrajini izrazil najglobljo udanost Nj. Vel. Kralju in Cesarju in vso zahvalo Duceju za plemenite posebne ukrepe, s katerimi so podana jamstva za naše varno življenje in bodočnost prebivalstva. Izročil je Kr. Civilnemu Komisarju spomenico za Duceja, Ustanovitelja Imperija in Vrhovnega Poveljnika vseh Oboroženih SU prošnjo, da bi mu jo predložil. Kr. Civilni Komisar ie slovenskim predstavnikom zagotovil, da bo njihovo spomenico takoj odposlal v Rim, tako, da bo nemudoma predložena Duceju« 2G 3577 r Stran 2 Manifestacije Vladarju in Duceju Zgodovinsko svečanost je Kr. Civilni Komisar zaključil z vzkliki Vladarju, Duceju, Italiji in Ljubljanski pokrajini. Tem vzklikom so se pridružili vsi prisotni. Odbila je ze 12. ura, ko se je svečanost, ki je pomenila prvi akt, od katere je od visen ustanovnopravni položaj in vsa bodočnost Ljubljanske pokrajine, zaključila. Vsi prisotni so se na povabilo Kr. Civilnega Komisarja še slikali. Kr. Civilni Komisar je še posebej želel, da se je poleg bivšega bana in rektorja vseučilišča postavil poleg njega tudi zastopnik delavstva. Zahvalna spomenica škofa • Ko so se že razšli, je prispel na Kr. Civilni Komisarijat stolni prost dr. Na- drah, ki je Kr. Civilnemu Komisarju izročil osebno spomenico ljubljanskega škofa dr. Rozmana za Duceja. Tudi v tej spomenici so bili izraženi udani pozdravi in najgloblja zahvala za državnopravno ureditev avtonomne Ljubljanske pokrajine. Kr. Civilni Komisar je škofovemu odposlancu zagotovil, da bo tudi njegovo spomenico nem u dno poslal Duceju. V slovenski zgodovini je bila danes napisana nova, nadvse pomembna stran: slovensko ozemlje, ki so ga zasedle zmagovite italijanske Oborožene Sile, je postalo del velike Kraljevine Italije. Bila je Ducejeva volja, da se Ljubljani in vsemu zasedenemu slovenskemu ozemlju ohranijo v okviru italijanske suverenosti vse narodnostne, kulturne in še posebej jezikovne tradicije. Ducejeva volja je bila. da dobi zasedeno ozemlje široko zasnovano samoupravo. 2e sam Sosvet (Consulta), ki bo izvoljen v smislu Kraljevega dekreta po ustavnopravnem položaju zasedenega slovenskega ozemlja, da podpre s besedo in dejanjem Kraljevega Civilnega Komisarja pri njegovem delu, je jasen izraz te volje največjega predstavnika sodobnega Rima. V ta Sosvet bodo pozvani k sodelovanju zastopniki vseh delovnih in proizvajalnih panog slovenske zasedene dežele. Duce je hotel s tem dati odločno zagotovilo slovenskemu prebivalstvu, da bo deležno vsega, kar jamčijo in nudijo korporacijski zakoni italijanskemu narodu, ki mu urejajo vse njegovo gospodarsko in socialno življenje. S prav posebnim poudarkom pa moramo opozoriti, da se bo ohranil slovenski jezik v šoli in drugih kulturnih ustanovah, da se bo ohranil tudi v službenem občevanju po uradih in sploh pri oblasteh. V resnici so s tem podana vs« zagotovila nadaljnjega narodnostnega in kulturnega razvoja slovenskih ljudi. Vse ljudstvo Ljubljanske pokrajine in sploh ves slovenski narod se zaveda velikega pomena take državnopravne ureditve, takega spoštovanja njegovih kul- turnih tradicij in bo nedvomno izkazal, kakor doslej v teh prvih dneh, tudi v bodoče vso svojo najglobljo udanost Kralju in Cesarju ter Njegovemu Vzvišenemu Savojskemu domu. Slovenski narod pozna in do najvišje mere ceni visoki vzgled hrabrosti, pravičnosti, modrosti in plemenitosti Velikega Vladarja, ki je, kakor je bil v nekdanjih vojnah, tudi v tej vojni sam vojak med svojimi vojaki. Slovensko ljudstvo je in bo v bodoče prežeto zvestobe ter hvaležnosti do Duceja, ki je s svojo daljnovidnostjo dal slovenski deželi državnopravno ureditev, spričo katere se bodo očuvale njegove tradicije, se bo ohranilo njegovo tehnično bistvo in se bodo spoštovale njegove kulturne pridobitve, H je s tem statutom Slovencem daroval avtonomijo, kakršne tudi v preteklosti niso mogli doseči. Prebivalstvo zasedenega ozemlja nove Ljubljanske pokrajine spoznava tako neposredno in dojema z vso iskrenostjo vidne izraze pravice, ki jo deli Rim, pravice moči, pravice miru, pravi- I ee, ki ukazuje spoštovanje narodov, ki jamči izvajanje pogodb, ki ustvarja red ! in zagotavlja narodom njihovo bodočnost. In ob tej priliki nam naša čustva narekujejo, da izrazimo vse svoje občudovanje tudi za zmagovite italijanske Vojne Sile. ki so prišle med nas, da nam vrnejo mir, da nam zagotove red in omogočijo izpolnjevanje naših novih nalog v okviru naših dolžnosti do Kralja in Cesarja ter do Duceja, ustanovitelja Imperija. V duhu korporacijskih načel in na osnovi slovenske kulturne avtonomije v polni zavesti teh temeljnih načel, ki bodo uravnavala raznoj naše nadaljne usode, izražamo neomejeno, iskreno in popolno lojalnost prebivalstva Ljubljanske pokrajine do nove domovine. Ljubljana v zastavah in z njo vsi naši kraji v naši novi Ljubljanski pokrajini, ki jih je prevzel val hvaležnosti in veselja spričo zgodovinskega dogodka, vidno, jasno in spoznavno potrjujejo te naše besede. Ifedno hujši pritisk u Afriki Poročilo glavnega generalštaba št* 331 Ponovno bombardiranje luke La Valletta — Uničevanje obrambnih naprav v Tobruku Sedem sovražnih letal sestreljenih, tri na Malti, štiri v Severni Afriki Glavni stan vojnih sil je objavil naslednje 331. službeno vojno poročilo: Naša letala so bombardirala pristanifike naprave v La Valletti. V letalskih spopadih nad otokom Malto so nemški lovci sestrelili tri letala tipa Hurricane. V severni Afriki so bili na delu italijanski in nemški oddelki na odseku pri Sollu-mu ter nemška letala. Poslednja so v nizkih poletih napadla sovražne avtomobile, koncentrirajoče se čete in baterije. Itali- janska in nemška letala so še nadalje intenzivno bombardirala obrambne naprave Tobruka, kjer postaja naš pritisk zmerom jačji. Nemški lovci so sestrelili 4 sovražna letala. Sovražnik je z letali napadel Derno ln Benghazi. Bilo je nekaj žrtev. Skoda ni velika. Iz Vzhodne Afrike ni poročati nič posebnega. Kri in Kefalonija očiščena ostankov grških čet Krf, 3. maja. & Eden izmed posebnih poročevalcev agencije Štefani poroda o očiščevalni akciji italijanske policije na otoku Krf u. Tamošnja grška posadka se je bila razpršila po notranjesrti otoka vendar se je predsanočn jiim s sijajno akcijo cddelkov (":rrv.h Srajc posrečilo očistiti vso pokrajine.'. En bataljon grške vojsjke, ki se še ni bil odločil za predajo ter se je zatekel v gozdnati svetinji del otoka, je bil nenadno napaden in Grki se niso mogli ustavljati hudemu ognju strojnic, ki je stri njihov zadnji odpor. Pri tem podjetju sita se dve Črni Srajci posebno odlikovali in sta bili predloženi za odlikovanje. Grški bataljon jc bil popolnoma razpršen, tako da SO se marali bežeči vojaki prodatti se isrtri večer Proti jutru je prevzela povedjstvo nad ctokom divizija AcquL Njeoi oddelki so včeraj zjutraj se vedno prihajalK na otok, medtem ko so se Cene Srajce po izvršeni nalogi vrnile na svoja izhodišča. Nadaljujoč delo zasedbe otokov ob grški obali, so naše čete s hklroplani dosegle mesto Argostoli na otoku Kefaloniji Ze-sedbemo akcijo so vešče pripravila izvkini-ška letala. Sodelovanje raznih rodov orožja je bilo naravnost sijajno. Akcija nikjer ni nailetela na odpor m italijanski oddelki so takoj prevzeli nadzorstvo nad otokom, na. katerem je končno za vihrala italijanska tro-bojnica. Otok Kefalkmija in zlasti njegovo glavno mesto Argostoli Stia bila smatrana za zelo utrjeno in posebno važno pomorsko oporišče. Nekoliko dni poprej so se tam ustavile enote bežeče ga bivšega jugosloven-skega b rodov j a, ki pa so kmalu z vso n«r Spopad med iraškimi in angleškimi četami Irak se je z orožjem uprl angleškemu izigravanju Prvi spopad v okolici Bagdada Budimpešta, 3. maja. Tukajšnji listi objavljajo poročila iz Turčije in Iraka, da se je razmerje med Anglijo in Irakom zaradi izkrcanja angleških čet v Basri silno poostrilo. Iraška vlada je nemudno koncentrirala večje oddelke čet okrog pomembnega letalskega oporišča Havanije, ki leži okrog 100 km daleč od Basre in že v četrtek zjutraj je prišlo do resnih spopadov med iraškimi oddelki in Angleži, ki so se hoteli polastiti tega letališča. Boji so trajali ves dan. Iraški odgovorni politični krogi ugotavljajo, da so Angleži na ta način hudo prekršili pogodbo, ki so jo imeli z Irakom. Tukajšnji listi v zvezi s tem napovedujejo, da bo skoraj neizbežno izbrubniLa vojna med Anglijo in Irakom Na ta način bo borba Arabcev proti angleškim zatiralcem dobila novo smer in vse kaže, da se bodo Iračani kmalu na en ali drug način pridružili še ostali arabski predeli. »Pester Lloyd« govori o smodnišnici na Bližnjem vzhodu, ki lahko nenadoma eksplodira ter vrže v zrak nele ves angleški prestiž, marveč tudi vse angleške politične in vojaške postojanke v teh predelih sveta. Bajni t. 3. maja ir. Po vesteh, ki so pri spele iz Iraka so se sovražnosti med Angleži in Iračani v resnici že pričele. Do prvega spopada je prišlo v bližini letališča Habanieha, 70 km severovzhodno od Bagdada Vojne operacije se razvijajo ugodn# za iraško vojsko. Kabul, 3. maja. ir. Sovražnosti, ki so se pričele med Irakom in Angleži v četrtek zjutraj, so trajale ves dan. Spopadi so bili izredno intenzivni in so se naslednje noči še nadaljevali. Angleži so hoteli izigrati iraško-angleško pogodbo, toda iraška vlada je takoj odredila vse potrebne vojaške ukrepe v obrambo iraške neodvisnosti. Angleži so spričo tega zahtevali, naj se iraške čete spet umaknejo v svoje garni-zije. Iraška vlada pa jih je nasprotno še ojačila. Energični ukrepi iraške vlade Carigrad, 3. maja. f. Iraška vlada je protestirala proti prihodu angleških čet v BasTO, ker to nasprotuje angleško-iraškemu paktu. Hkrati je vlada v svoji proklamaciji objavila, da je dovoljen samo prehod angleških čet skozi Basni. Oe Anglija tega ne bo upoštevala ln bo Izvajala silo, bo tudi Iraška vlada odgovorila s silo. Angleškemu poslaniku v Basni je bilo v energičnem tonu sporočeno, naj angleške Čete, ki so se 19. aprila izkrcale v Iraku, takoj zapuste deželo in odkorakajo v smeri proti Palestini. Proklamacija tudi poziva narod, da ohrani mir. Poleg tega je iraška vlada ukrenila vse potrebno za mobilizacijo armade. Iraška armada je zasedla vse važne točke v deželi, letališča, prometna križišča in petrolejska ozemlja. Po vesteh, ki prihajajo iz Beiruta, se sklepa, da Anglija ne namerava spoštovati Iraške neodvisnosti. Angleški poslanik je dobil nalog, da protestira v Basni. Arabski svet na strani Iraka Berlin, 3. maja. dr. V Siriji in Damasku posvečajo veliko pozornost dogodkom V Iraku. V političnih krogih poudarjajo, da se usoda Irske ne da deliti od usode Sirije. Iz Sirije je bilo odposlano mnogo brzojavk, v katerih čestitajo k zadržanju Iraka v tem konfliktu. V Palestini je mnogo Arabcev odločenih, da se bore za svojo svobodo in da gredo na pomoč Iraku, če se bo iraška vlada z apelom obrnila na arabski narod. Churchill zopet išče krivce neuspehov Berlin, 3. maja. d. Snočnji berlinski listi komentirajo najnovejše spremembe ▼ angleški vladi ter poudarjajo, da so te spremembe posledica neprestanih angleških neuspehov v zadnjih tednih, zlasti pa katastrofe v Grčiji »Berliner Nachtausga-bec spominja, kako je o priliki angleškega neuspeha na Norveškem Churchill zvalil vso krivdo na Chamberlaina ter izsilil njegov odstop, čeravno je bil Churchill ravno tako kriv. Enako je postopal o priliki neuspeha pri Dunkerqueu. Sedaj, ko je prišlo do katastrofe v Grčiji, sta morala oditi iz vlade kot dozdevna krivca moža, ki sta dejansko samo izpolnjevala Chur-chillove zapovedi, namreč Beaverbrook in Croos. »Berliner »Borsenzeitung« spominja, da sta bila Beaverbrook in Croos voditelja najvažnejših ministrstev angleške vlade. Njuna naloga je bila, da gojita največje angleško upanje, namreč da bi s silo angleškega letalstva ter z izstradan jem prisilila Nemčijo h kapitulaciji. Oba ta poskusa pa sta se ponesrečila zaradi ogromne premoči nemškega letalstva in letalske produkcije ter zaradi učinkovitih ukrepov, ki jih je Nemčija pod vzela za preskrbo z živili. List »Der Angriff« poudarja, da tudi novim možem v angleški vladi ne bo uspelo, da bi zavoženo politiko spravili glico odpiule proti angleškim oporiščem na vzhodnem Sredozemskem morju. Anglija pregnana z evropskega kontinenta Berlin, 3. maja d. Po informacijah iz uradnih krogov so nemške čete sedaj zasedle tudi vse grške otoke v Egejskem morju z izjemo Krete. V nemških krogih poudarjajo, da je s tem vojna v Grčiji povsem končana. Nastaja torej novo razdobje v akciji za vzpostavitev novega reda v Evropi. Anglija je sedaj dokončno pregnana z evropskega kontinenta. Umik se ne da pretvoriti v zmago Washington, 3. maja. s. Nekateri ameriški listi se boje, da ne bi s podrobnimi podatki o obsežnosti angleškega poraza na Grškem vzeli poguma intervencionistom, katerih vrste že brez tega postajajo vedno redkejše kljub britanski propagandi in židovskemu zlatu. Zato poskušajo predstaviti angleški beg iz Grčije kot uspeh. Ti poskusi seveda ne morejo prepričati javnosti, ki je takega mnenja, da se ne mor« smatrati za junaka oni, ki je bežal, in da se umik ne da pretvoriti v zmago. List »Washington Post« ugotavlja, da je bil umik angleških čet iz Grčije izveden pod daleko neugodnejšimi okoliščinami, nego umik pri E>uixkerqeut ter pravi, da so se Angleži sicer umaknili, toda poraz ostane poraz, pa čeprav bi bil umik še tako sijajen. zopet na pravo pot. Spremembe na tako važnih mestih v tako pomembnem trenutku morejo pomeniti samo to, da je položaj Anglije kritičen. V Indiji vedno bol] vre Milano, 3. maja. a. Iz Ankare poročajo, da je predsednik vsemdijstkega kongresa Nehru Pandit obtožil Anglijo, da je Indnjo spravila v popoln obup, ker ni Izpoln !a sklepov, ki so bili sprej*ti na konferenci v Bombavu. Poudaril je. da bi se morala Anglija zavedati, da so minili časi, ko je mogla obvladovati Indijo s pomočjo rn privoljenjem domačinov. Iz drugih virov poročajo, da so se Angleži odločili zopet uvesti kazen brcanja, da bi Indijce na tak način rjrisrilili k pokorščini. Iz Vazirisrtana poročajo, da je okrog 200 upornikov napadle utrdbo Spinvan. Uporniki so bili oboroženi in so prizadejali gamrzjj; v utrdbi precejšnje izgube. Vazirijci so posebno aktivni vzdolž reke Toki. Me*to Miran šah je skoraj oblegano. Na vsem rx>dročju Banu j a je biilo več oseb oropanih. Vazirijci so postali sploh zelo nevarni angleški policiji. Sprememba voznega reda na progi Ljubljana—Vrhnika trg Pričensi s 5. majem 1941 vozijo na progi Ljubljana—Vrhnika trg in obratno dnevno redno sledeči mešani vlaki: odhod iz prihod v Vlak št. Ljubljane Vrhniko trg 8032a 5.50 6.25 8032 7.45 8.20 8034a 10.30 11.05 8036 14.00 14.35 8038a 17.10 17.45 8040a 19.00 19.35 odhod iz prihod v Vlak št. Vrhnike trg Ljubljano 8031b 6.40 7.15 8033a 8.35 9.10 8035b 13.00 13.35 8037a 15.00 15.35 8039a 1805 18.40 8041 19.55 20.30 V zvezi s to spremebo se razveljavi na omenjeni progi do sedaj veljavni vozni red. Vlaki 8032a ter 8034a ter 8038a imajo v Vrhniki trgu takojšnjo avtobusno zvezo do Postojne ter nato vlakovno zvezo za Trst ▼ obratni smeri pa vlaki 8033a, 8035b ln 8041. Vsi brezposelni delavci Sijih stalno bivališče Je na slovenskem ozemlju, zasedenem po Italijanski Oboroženi SOI, naj ae nemudoma prijavijo pismeno ali ustno pri Javni borzi dela t Ljubljani. Prijavo se sprejemajo samo p po ti predložitvi poslovnih knjižic Uradni razglasi Mussolinijev razglas Raztegnitev vojnega področja na Reško pokrajino in ozemlje zadarskoga poveljstva Rim, 2. maja. (Štefani) »Službeni list« je objavil naslednji razglas Vodje fašizma, Prvega Maršala Imperija in Poveljnika operi rajočih čet na vseh frontah: Člen 1. Ozemlje Reške pokrajine in zidarskega poveljstva je treba smatrati za vojno področje. Razveljavljena ostaneta še nadalje 1. člen razglasa z dne 21. aprila 1941-XIX, s katerima so bili proglašeni za vojno področje nekateri predrli državnega ozemlja. Člen 2. Ta razglas se uveljavi z vsemi učinki kazenskega in vojaškega zakona z dnem, ko ga objavi Službeni list kr. Italije, z ostalimi pravnimi učinki pa dne L maja 1941-XIX ob 0. urn. Obnova dela Italijanskega Kulturnega Zavoda Ravnateljstvo Italijanskega Kulturnega Zavoda v Ljubljani obvešča vse svoje člane in obiskovalce tečajev, da bo Zavod znova pričel s popolnimi jezikovnimi tečaji in konferencami v ponedeljek, dne 5. maja. Urniki ostanejo nespremenjeni. Zavod bo sprejemal rudi no> a prošnje za vpis v tečaje, ki so že, kakor tudi za nove tečaje, ki se bodo pričeli to poletje. Podrobnejše informacije daje tajništvo Zavoda med uradnimi urami. Brzojavne zveze z Italije obnovljene PulJ, 3. maja. u. Pokrajinsko poštno in brzojavno ravnateljstvo v Pulju je objavilo, da je že obnovljena zasebna brzojavna zveza med področjem, ki so ga zasedle italijanske čete v bivši Jugoslaviji, z vsem italijanskim ozemljem. Za poštni promet Kraljevine z zasedenim ozemljem, se pobirajo pristojbine, ki veljajo v Kraljevini. Dopisovanje v obeh smereh sme biti ▼ Italijanščini, nemščini, francoščini in hrvaščini. Brzojavke se odpošiljajo na odgovornost odpošiljatelja. Lepa svečanost na Cetinju Komisar položil venec na grob bivše črnogorske vladarske rodbine Cetlnje, 3. maja. Ir. Kr. Civilni Komisar Mazzolini je včeraj položil venec na grob črnogorskih kraljev. Ob tej priliki je bila prirejena na Cetinju velika svečanost, ki se je udeležilo vse prebivalstvo s cerkvenimi in civilnimi dostojanstveniki na čelu. Svečanosti so prisostvovali tudi poveljnik polka na Cetinju in vsi oficirji italijanske garnizije. Obenem je bila tudi parada vsega italijanskega polka. Kr. Civilnega Komisarja je na trgu pred pravoslavno cerkvijo, v kateri so pokopani člani črno-gorske vladarske rodovine, sprejel in pozdravil bivši minister Popovič v družbi drugih osebnosti. Na pragu cerkve je Kra- ljevega Civilnega Komisarja sprejel črnogorski metropolit. Kr. Civilni Komisar je na to položil velik venec na grob kralja Nikole. Sledila je svečana služba božja, ki jo je daroval metropolit oh veliki asistenc! duhovščine. Ko je sredi velikih manifestacij Kr. Civilni Komisar zapuščal cerkev, so ga zastopnik ljudstva in pravoslavne cerkve prosili, da bi tolmačil pri italijnn- ;i vladi izraze hvaležnosti vsega črnogorskega ljudstva za čast in spoštovanje, ki ga je v imenu italijanskega naroda in v! 1 la izkazal manom kralja Nikole ln kraljice Milene. Levji delež Italije pri zmagi na Balkanu Razprava francoskega generalštabnega oficirja o poteku vojne proti bivši Jugoslaviji Pariz, 3. maja. s. »Le Petit Parisien« objavlja krajšo razpravo francoskega štabnega kapetana o pohodu oboroženih sil osi proti bivši Jugoslaviju Pisec zatrjuje, da je imela nemška vojska s svojim bliskovitim uspehom veliko vojaško taktično prednost nasproti pogumnemu sovražniku, ki pa je bil brez modernega orožja, tako da so ga učinki nemške vojne tehnike popolnoma demoralizirali. Zato se je bojeval brez posebnega navdušenja in ob nenadni izpremembi pravca vladne politike ni prav razumel pomena te vojne. Francoski kapetan pojasnjuje taktiko nemškega generalnega štaba poudarjajoč med drugim, da je imela namen razbiti bivšo jugoslovensko vojsko ob albanski meji, da bi se tako nemške čete lahko čim prej združile z italijanskimi, Razpravo zaključuje s primerjavo položaja Srbije v letu 1915 in z nedavnim položajem bivše Jugoslavije ter pripominja, da je to pot zaradi Istočasne ofenzive italijanske vojske nemška armada lahko obkolila jugoslovanske čete ter zavzela pretežni del državnega ozemlja. V resnici, pravi francoski pisec, so bili Italijani tisti, ki so presekali umik bivše jugoslovanske vojske. Santiago, 3. maja. s. General Diaz piše v listu >Opinion« o deležu, ki ga je imela Italija v dosedanjih vojnih dogodkih. Dasi so se Italijani dobro bojevali od vsega začetka vojne in so v mnogih okoliščinah dokazali svoje junaštvo, je bila njihova naloga v najvišji meri nehvaležna, ker so se morali boriti na več frontah proti znatno večjim neprijateljskim silam. General pristavlja, da je silovita in nagla italijanska iniciativa v Afriki in v Grčiji razbila angleške načrte, ki so hoteli ustvariti balkansko fronto proti osnima silama. Bačka pod madžarsko oblastjo Žid je in naseljenci po letu 1^18 morajo v treh dneh zapustiti zasedeno ozemlje Trst, 3. maja. u. Iz Budimpešte poročajo, da so zaključene policijske akcije proti teroristom, ki so skušali izvajati sabotažo v zasedenem področju Bačke. Madžarske oblasti so našle seznam članov srbske teroristične organizacije in so aretirale številne osebe ter razpršile teroristično tolpo. Madžarski vojaški oddelki sodelujejo pri normaliziranju plovbe po Dunavu, ki je bila otežkočena zaradi porušenih mostov. Bivša jugoslovanska vojska je pognala v zrak večino mostov na Dunavu in na Tisi. Madžarske čete so zgradile zasilne mostove. Posebna komisija je krenila v južno Madžarsko, da bo skupno s hrvatsko vlado proučila možnost zgraditve novih mostov na najvažnejših prehodih. Poveljstvo vojske, ki je zasedla Bačko, je izdalo medtem razglas, s katerim se pozivajo vsi Srbi, Bosanci, Crnogorci, cigani in 2Udje, ki so prišli v Bačko po letu IDI 8 in pred tem niso bili madžarski državljani, naj zapuste v treh dneh skupno s svojimi družinami zasedeno ozemlje. Amerika je prav za prav že v vojni Rim, 3. maja. s. Italijanski tisk opozarja na neposredne in bodoče posledice balkanske zmage in pozorno sledi bojevitemu zadržanju Zedinjenih držav in njihovega predsednika. »Tribuna« ugotavlja, da hoče Roosevelt navidezno vzdržati nevtralnost, v resnici pa išče povoda za pričetek vojne proti silam ost Vojna Amerike proti silam osi se je dejansko že pričela, čeprav še ni vojne napovedi de i ure. Pod pretvezo, da brani demokracijo v Evropi, hoče ameriški avtokrat samo zmago ameriške demokracije nad Evropo in vsiliti istočasno svojo diktatorsko avtoriteto ameriškemu ljudstvu. HIIiO-VSNSKI lfAROD<, •oftota, S. m«* 19CL Strani DNEVNE VESTI — Fenlksove zavarovance vljudno obve* Sam, da je zastopstvo Jugoslovanskega Feniksa v Ljubljani v smislu uredbe od 31. januarja 1941 prenehalo poslovati dne 1. aprila 1941. Vsi posli zastopstva so bili s tem dnem preneseni na Nabavljalno zadrugo državnih nameščencev v Ljubljani in poverjeni direktorju g. Zvonku žolgerju oziroma njegovemu namestniku g. Srečko Oerčku. Vsi zavarovanci naj se blagovolijo obračati v vseh zavarovalnih zadevah edino na Imenovana dva gospoda, ker so z likvidacijo zastopstva prenehale vse moje funkcijo. — Ivo Lah. , (— -) — Vode naraščajo. GradaSčica pod Polhovim gradcem je zaradi neprestanega deževja žo v četrtek močno narasla, včeraj pa je pod Dvorom prestopila bregove in se razlila široko čez, obdelano polje in travnike. Na nekaterih mestih je voda preplavila tudi cesto, tako da je otežkočen promet z vozovi in avtomobili. Zaradi silnih nalivov, so jeli bruhati hudourniki nad Polhovim Gradcem v dolino ogromne množine vode in je voda tudi v Praprečah preplavila polje. Voda v Malem grabnu je pričela že snoči nevarno naraščati in se je tudi nad Vičem razlila čez travnike in v Koza rjah čez obdelano polje. — Puh strele so čutili. Med včerajšnjo popoldansko nevihto je toča zlasti po Dra?« ljah. v Klečah in drugih posavskih vaseh pobelila ceste in travnike. Pod kapmi hiš se je nabralo toče za prst debelo. Med nevihto je trikrat treščilo in sicer prvič v strelovod neke hiše nasproti znane Kavčičeve gostilne v Dravljah, drugič pa spet v neposredni bližini, tako da so potniki, ki so se ob 18. prerivali v tramvajski voz nasproti Kavčiča, občutili puh strele. — Spet dve nesreči zaradi neprevidnosti. Včeraj popoldne je našel 18-letni delavec Jože Jagodic, zaposlen v znanem kamnolomu v Kamni gorici pri Podutiku, blizu kamnoloma ročno granato, ki si jo je ogledoval, držeč jo v roki. Granata je eksplodirala in Jagodica težko poškodovala po vsem telesu. V Domžalah pa je eksplodira-ra v roki mesarskega pomočnika Franceta Narobeta vojaška patrona ln mu poškodovala desnico. Iz LiubJJane —Tj Sprejem zastopnikov »ocialn o-za varovalnih zavodov pri gospodu Kr. Civilnem Komisarju. Njegova Ekscelenca Kr. Civ. Komisar Grazioli je v torek, dne 29. aprila t. L sprejel zastopnike Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in Pokojninskega zavoda za nameščence. Zastopniki socialno zavarovalnih zavodov so visokega predstavnika italijanskih civilnih oblasti na našem ozemlju pozdravili z izrazi vdanosti in podčrtali svojo dobro voljo, da v okviru danih možnosti neovirano izpolnjujejo dolžnosti, ki jih socialnemu zavarovanju nalagajo veljavni zakoni in posebno še sedanje izredno težke socialne in zdravstvene prilike. Gospod Komisar je izrekel načelo, da mora biti delo vsestransko spoštovano in zaščiteno. Vsi morajo z vso prizadevnostjo izvrševati svoje dolžnosti. Gospod Komisar bo vsem takim prizadevanjem nudil vso svojo stvarno in moralno pomoč. Razveseljivo je, da je gospod Komisar pokazal veliko osebnega poznavanja vprašanj socialnega zavarovanja. Zato smo tudi u ver jeni, da bo socialno zavarovanje v visokem predstavniku fašistične Italije imelo svojega dobrega zaščitnika. Ob tej priliki izrekamo tudi prepričanje, da bodo delodajalci s posebno vnemo in vestnostjo razumeli potrebe socialnega zavarovanja in izvrševali vestno iz zakonov izvirajoče dolžnosti. Zavarovanci pa morejo tudi z lastnimi sredstvi ln zlasti s svojo moralno zrelostjo prispevati k zaščiti koristi socialnega zavarovanja in preprečevati zlasti vse zlorabe. —lj Mini nalivi s točo. Letošnji april se Je nekam zakasnil, da posega s svojim itmhastim vremenom še v maj. Zadnje dni imamo pravo aprilsko vreme. Včeraj dopoldne smo se že veselili, da bo končno nastopilo lepo pomladno vreme, toda kmalu nam Je bilo veselje pokvarjeno. Popoldne se je nebo na severu in severozapadu močno pooblačilo, kupičiti so se jeli temni oblaki in kmalu se je vlila med grmenjem huda ploha, med katero je padala tudi toča- Sledilo je več silnih nalivov, da so kanali po mestu komaj požirali vodo. Med nalivi je tu pa tam posijalo izza oblakov somce, ker je bil del neba jasen. Proti večeru, ko so bili nalivi najhujši, so se zgrnili črni oblaki nad Zasavjem in Dolenjsko, kjer je moralo še bolj liti. Zvečer je sicer za nekaj časa nehalo deževati in prikazale so &e zvezde, toda ponoči smo imeli zopet več hudih nalivov. Dopoldne sicer ni deževalo, vendar pa ne kaže, da bi se vreme kaj prida zboljšalo. Najbrž tudi jutri ne bo nič z lepim vremenom. —ij TJmrli So v Ljubljani od 25. aprila do 1. maja. Karbač Milena. 56 let. žena Soi. nadsornCkn, Ljutomer: Jager Ivan, 72 let, livarski mojster; Magister FTanja. 73 *et, vpokojenka tob. tovarne; Kitzer Kari, let, vsšj uradnik T. P. D. v p.; Kror-egger Rudolf, strojnik v p.; MihelčdČ Mihael, 95 let, svanlčnlk drž. žel. v p.; Klop-čar Rozadija, roj. Smo lik, 84 let, vdova žei. podtrradnOca; Erzin Marija, roj. Ber-hč, 74 let, rjosestnica; Peeek Ivana, roj. Modtc, 68 let, zasebnlc*. — V ljubljanski bolnici *o umrli: Rak Alojzija, roj. Hladnik, 55 let, žena vpok. mestnega sluzite-Ija; Petkovšek Marija, roj. Verhunc. 62 let, žena kolar, mojstra; Grme k Franc. 52 let. dninar; Moškrič Anica, 2 leti. hči delavca, Sootro, obč. Dob run je: Kočar Vinko, 1 leto, sin bajtarja. Mlaka, obč. Komenda pri Kamniku; Kampuš Franc, 25 let. Mirna peč; Hočevar Miroslav, 56 let, zasebni uradnik; Bizjak Štefanija, 52 let, zasebnica; Petrovčič Pavel, 12 dni, sin delavca; Svab Tatjana, 22 dni, hči brivskega mojstra; Debevec Vinko, 62 let, žel. via-kovodja v p.; Lunder Vera, 9 let. hči delavca. Male Lipljenje pri Ljubljani. —lj Tržaško cesto popravljajo. Ta cesta je bila prejšnje čase najbolj zanemarjena izmed cest, ki so v Ljubljani pod državno upravo. Zadnje čase je zelo trpela zaradi izredno živahnega prometa. Najbrž ni bilo na nji se nikdar tako živahnega prometa z motornimi vozili kakor zdaj. Nujno je bilo. da so jo začeli vsaj zasilno popravljati. Na delu je lažji valjar. Zasuli so največje kotanje. —Ij Ravnateljstvo dri. klasične gimnazije v Ljubljani sporoča, da se bo nadaljeval redni pouk v vseh razredih od ponedeljka, dne 5. maja dalje v popoldanskih urah. in sicer bodo imeli vsi nižji razredi učilnice pri uršulinkah, vsi višji pa na L moški gimnaziji v Vegovi ulici. Začetek pouka bo v ponedeljek ob 13.50. Vrnjene knjige iz podporne zaloge dobe učenci nazaj. Obenem morajo vrniti spričevala, če so ;ih vzeli. Učenci, ki so se priglasili za sprejem iz mariborske klasične gimnazije, naj pviaejo čim prej, ali vsaj do sobote, dne io. maja, v šolo in se javijo ondi ravnateljstvu. —lj Deževje ovira delo na prostem. Zelo so zastala dela na vrtovih in njivah in deževje tudi precej ovira mestne delavce pri kanalizacijskih in drugih delih na prostem. Posebno so otežkočena kanalizacijska dela na Kongresnem trgu in Cesti na Rožnik, ker se razmočena zemlja podsi-pava. —lj Violinist Uroš Prevorsek bo kon-certiral v petek dne 9. t. m. zvečer ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. To bo njegov prvi javni koncert po dovršenih violinskih študijah v Milanu, kjer je bil gojenec znamenitega violinskega pedagoga, A. Poltronieria. Na sporedu ima dela Beethovna, Paganinija. škerjanca, H ubada in lastno kompozicijo. Na klavirju ga lx» spremljal prof. L. M. Skerjanc. Vstopnice bodo od ponedeljka dalje v predpro-daji v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. —lj Glasbena akademija in srednja glasbena šola. S prihodnjim tednom bo začel reden pouk v predmetih: čelo, klarinet, flavta, trobenta, tuba, pozavna, fagot, kontrabas in oboa (ev. tudi rog). Gojenci, ki mislijo nadaljevati študije v letošnjem šolskem letu naj se prijavijo v pisarni zavoda. Natančnejša navodila (tudi za stranske predmete) bodo nabita na oglasni deski. —lj Ravnateljstvo šole Glasbene Matice vabi starše in vse prijatelje nase mladine, da posetijo prvo javno produkcijo gojencev Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek 5. t. m, v Man filharmonični dvorani ob četrt na 7 zvečer. Nastopili bodo gojenci klavirskega in violinskega oddelka Matične glasbene Šole. Natančni spored, ki velja kot vstopnica se dobi v knjigarni Glasbene Matice. živilski trg Ljubljana, 3. maj«.. Zadnje čase imamo smolo, da je vselej ob tržnih dnevih slabo vreme ter da je zaradi •tega trg sllabše zatložen, kakor bi bo" sicer. Danes kmetje zopet niso mogli pripeljati krompirja za prodajo na debelo. Trg pa je biil tudi v splcšnem slabše založen zaradi dežja. Vendar ni primanjikovalo zdi en jave, ki jo zdaj prodajajo po določenih cenah. Gospodimje niso zadovoljne z visokimi cenami uvožene povrfcnine. Uvožena solata je še vedno po 24 dm kg. Ob tem času je bila uvožena glavna ta solata lani pri hI rz no za 50% cenejša. Dolgo se tudi ne poceni £rah, ki je še vedno po 18 do 20 din kg. Naprodaj so že prve kumare, a zdaj so še po 40 d in leg. Prve beluše so po 36 do 40 din. Novi krompir je še vodno po 12 din. Zadnje čase je največji naval pri mesarskih stojnicah in pri tržnih mizah, kjer prodajajo perutnino in maslo. Mno«i mesarji odpirajo zdaj stojnice na trgu šele ob 8., ker so se štieviilne gospodinje pritoževale na tržnem uradu, da ne utegnejo nakupovati mesa že ob 7. ter da j mi zaradi tega po-bero pred nosom vse blago služkinje in kuharice tistih gospodinj, ki lahko zjutraj spijo. — Med konzumenti ni nobene vzajemnosti. Bogatejši kupci draže blago sami, ker plačajo vsako ceno za živo perutnino — za kokoš aJh petel vna tudi do 70 din — ne glede na določene ceno. Prav tako se trgajo 2aa maslo. Dovoz masla je zdaj precej slabši, ker ga kmetje lahko razprodajo doma po vjsokrh cenah. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo Jth prejel! ob tezTrl Izgubi našega nepozabnega moža, očeta, tasta, starega očeta itd-, gospoda Jožeta Goriška trgovca, gostilničarja in vsem prisrčni Bog plačaj. Globoko zahvalo smo dolžni 6C. gg. duhovnikom iz Stiškega samostana za pripravljanje na večnost kakor tudi za udeležbo pri pogrebu, zdravniku gospodu dr. Itadraau aa neumorno prizadevanje, pes« s k emu društvu za žalostinke, Gasilskemu društvu nt Stične in Is Metnaja za častno spremstvo ter vsem prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti. STIČNA, dne 3. maja 1941. Žalujoča rodbina GORI&EK ta ■ Tedniki Prvi vojaški koncert bo jutri v nedeljo, dne 4. maja od 17. do 18. ure na Kongresnem trgu. Na sporedu so: 1. A. Di Zeneo: Koračnica 2. peh. polka »Re«; 2. Rossini: Seviljski brivec — Simfonija; S. Dooizetti: Lucia di Lammermoor — Delirij; 4. Bran ms: Madžarski plesi št. 1 in 2; 5. Mornarska koračnica. KOLEDAR Danes: Sobota, 3. maja: Helena, Najdba sv. Križa. Jutri: Nedelja, 4. maja: Flori jan, Cvetko. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Večne melodije. Kino Sloga: Prankensteinov sin. Kino Union: Mož pod copato. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi isti spored. DEŽURNE LEKARNE Dane« hi Jutri: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20., Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8 ure mestni zdravnik dr. Gvido Debelak, Tvrševa cesta pt. 62 I. telefon št. 27-29. Izogibajmo se nepremišljenih dejani! MALI OGLASI RAZflO Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din BOLNI NA PLJUČIH naj stalno pijejo okrepcujočo in osvežujočo »AMBROŽEVO MEDIOOc ki jo dobijo le v MEDARNI, Ljubljana, židovska 6. 13. T. MREŽE ZA POSTELJE dobite najceneje v Komenskega ul. 34. — Izdelovanje posteljnih žičnih vložkov. 782 ir.FOPMACJE Beseda 1.— din, davek posebej. Najmanjši znesek 15.— din IŠČEM KONJA črnca, brez lise. Visok, vitek, star 7 let, Št. 1866 — in voz z deskami in kompleten težek komat. Voz ima več žigov »K. Kovač«. Javite proti dobri nagradi na Kari Kovač, Stari trg pri Rakeku. 810 Otomane imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo konkurenčni cem TAPETNIŠTVO E. ZAKRA JSEK Miklošičeva 34 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— Din »Julija na«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 3. T. »PRI SOKOLU« 27. IV. ob 11. Pričakujem Vas v nedeljo ob % 3. uri na naši postaji. Pozdravlja Vas C. — 100.— Din. 814 KLIŠEJE ENO MOGfcAriKA SV P[T?A NAM POSEST Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din HISO TS PARCELO kupim brez posredovanja. Pristopim k dobremu trgovskemu aH industrijskemu podjetju z večjo gotovino. Dopisi na upravo SI. Naroda pod >Donosnost« 811 KUPIM Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din Z VEČJIM KAPITALOM pristopim v trgovsko industrijsko podjetje. Kupim hišo ali parcelo. Ponudbe na upravo SI. Naroda pod »Sodelovanje«. 812 BAKER medenino, svinec, staro železje plača najbolje >METAJLIA« — Gosposvetska 16 — teL 32-88. IŠČEM ROBILO p ram o z odsekanim repom, visoko 151-164 — štev. 2967. Javiti na naslov Franc Rus. Planina, Rakek. 809 500 DIN NAGRADE dobi, kdor mi sporoči, kje je moj konj. svetel fuks z ozko belo liso, grivo pristriženo, da mu sega do srede vratu, noge spodaj bolj bele. rep pristrižen do kolen, žig 360. Išče ga Janez Urh, Vopovlje 9, p. Komenda. 809 KAPITAL Beseda 50 par. DaveK posebej r^aimanjši znesek 8.— din KOT DRUŽABNIK s kapitalom do 70.000 Din pristopim k samostojni dami, ki poseduje kako obrt. Samo resne ponudbe na upravo lista pod ►dobro idoča«. 783 SLUŽBE Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din GOSPODIČNA e malo maturo in trg. šolo, že v praksi za pisarniška dela, zmožna stenografije in strojepisja, Išče službo tudi začasno v pisarni ali kot blagajničarka. Ponudbe na pravo »SI. Naroda« pod > Dobra stroj episka«. 717 DOPISI Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din UPOKOJENEC žeH znanja z upokojenko do 45 let starosti. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Resnost«. 813 Bodočnost je za Vas neznana dežela če hočete poznati Vašo življenjsko pot. ne oklevajte, ampak pišite grafo-lo£U. ki bo nezmotljiv ln zanesljiv vodnik Vaše življenjske sreće. Gotovo se Vam Je že dogodilo da 9te prisil v neznane kraje, kjer nie. Zahtevajte od nJega Vašo življenjsko prognozo, da bodete spoznali smer Vaše bodočnosti ln šli po tej poti sreči ln uspehom i .\-sprotl. Spoznali boste Jasno ln natančno to. kar morate storiti za Dlagor in uspeh pri vseh delih ln podjetjih ter pri Vaših odločitvah. Oraiolog F. T. Karmah. Vam pokaže v VaAl življenjski prognozi pot do Vaše sreče ln namenjene usode. Vsak dan nam pošta prinaša dokaze našega dela ln zahvale mojih kllentov. Prosim čitajte: >Za vsebino Vašega cenjenega dopisa, z ozlroin na studij mojega življenja ln moje psihoanalize, se Vam najprisrčiv hvaljujem Vsa Vaša posvarila ln nasveti so za mojo bodočnost življenjsko važni. Sem zelo presenečen ker se vse Vase napovedi polnjujejo. čudim se samo kako ste mogli podati tako točen opis mojega prošlega življenja in mojih neuspehov. Sedaj vem. ko so m začele Vaše napovedi ispolnjevatl. kdo Je moj vodnik na moji bodoč] življenjska poti Da Vam pismeno zahvalim me je napotil tudi K •«•-rijskl uspeh, ki sem ga dosegel v prošlem kolu loterijskega igranja. Zahvaljujem se Vam za Vaše delo. Vam vedno hvaležen Jernej Kovačič. dipl. tehnik Maribor.« Vse to dobite popolnoma brezplačno, ako kupite najnovejšo knjigo ~Vaša lična draž« (Osebni vpliv). S pomočjo te knjige si boste zasigurali Vašo ljubezen. Vaše zdravlje ln večno privlačnost. Knjigo dobite diskretno zapakirano za ceno din 40.—. Pošljite še danes rojstne podatke in vsa važnejša vprašanja, ki Vas zanimajo za Vaše bodoče življenje na moj natančen naslov: F. T. KAR M A H . ŽALEC. Denar se pošlje v naprej na ček račun ^ štev. 17.455. VSEM tvrdkam. javnim obratom itd. se priporoča črkoslikarstvo IVAN BRICELJ Ljubljana, Tvrševa c. 13 ( dvori*«"«' pri »Figovcu«). — Telefon 33-07 Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela, in sicer slikanje napisov na zid, les, pločevino, steklo, naprava pločevinastih črk, svetlobnih reklam itd. POUK Seseda 50 par. aaveK posebej. Najmanjši znesek 8*— din. TEČAJI NEMŠČINE tečaji italijanščine, slovenščina za Italijane. — Ljubljana, Beethovnova 9/L 816 Klet »Zvezda" naznanja svojim cenjenim gostom in ostalemu občinstvu, da se obrat vrši popolnoma normalno in je odprta, vsak večer do 10. ure. Glavni vhod v prostore KLETI je zdaj iz ftelen-burjrove ulice. Priporočam svojo dobro poznano kuhinjo in priznana vina. Lastnik M. Šilovic Naša ljubljena dobra žena, zlata mamica in skrbna teta, gospa HICA PEHANI roj. Lavrencii nas je danes zjutraj po kratkem, težkem trpljenju za vedno zapustila« Pogreb nepozabne drage pokojni ob 16. uri iz kapele sv. Nikolaja aa LJUBLJANA, 3. maja 1941« Univ. prof. ing. IGO PEHANI — soprog; PETER ŽIŽA in BREDA — otroka in žaluioce rodbine ŽERJAV« LAVRENČIĆ pokojnice bo v ponedeljek Stran ? »SLOVENSKI lABODi, aotate. 8. m« mt Sta*. rOl Kakšno je nase Da ljubljanski konzumenti ne bodo * leko glede kakovosti tržnega mleka Ljubljana, 3. maja Vrni vsi se iz Banata, sem zvedela, da mi nepodpisan pisec, menda ing. Nerzima, kemik v ljubljanskem tržnem nadzorstvu, očita neke »netočne zaključke« v mojem členku, Id je pred lotom izšei t »Zdravja«. V istem članku v »Slovenskem Narodu« se večkrat omenja članek g. Benka, ki je izšel v »Zdravju« menda kot odgovor na moj članek. Benkov članek mi ni prišel v roke in bi mi bilo sploh izpod časti, da ugovarjam na izvajanja glavnega mlekarja neke vodeče ljubljanske mlekarne, ki pač mora ščititi interese svojega delodajalca. Drugače je s člankom ing. Neržime, ki hi tttegnij zavesti ljubljanske konzumente v zmoto glede kakovosti ljubljanskega tržnega mleka, pa zato odgovarjam nanj tako, d« bodo gospodinje same znale priti do pravoga zaključka, v kolikor ga že zdavnaj niso dobile iz mleka samega. Ker moj članek v »Zdravju« ni bil namenjen široki javnosti, temveč strokovnjakom, in ga je razen tega še uredništvo ftlcrajšalo na po!ovico. se mi zdi umestno, da malo obširneje pišem o mleku, ki je poleg kruha najvažnejše živilo. Mleko se ceni po hranljivih snoveh, ki ao v njem. Medtem, ko ima nepotvorjeno mleko od najrazličnejših pasem skoraj isto stalno množino beljakovin, sladkorja m mineralnih substanc, je množina njegove maščobe lahko precej razlčna. Razen od pasme in krme zavisi množina masti (sme-tane) na presenetljiv način od množine mleka. Tako nam daje krava, ki jo mo4-zemo trikrat na dan, lahko sledeče mleko: zjutraj z 2.9 odst. maščobe, opoldne z 4.2 odst. maščobe, zvečer tudi z 4.2 odst. maščobe. Od večera do jutra preteče namreč več časa. kakor med ostalima molžama. Zato dobimo zjutraj več, a slabšega mleka. Ravno zaradi spremenljivosti maščobe v mleku se ceni mleko po maščobi, dasi so njegove beljakovine dragocenejše. Naš živilski zakon dovoljuje prodajo mleka, ki vsebuje vsaj 2.2 odst. maščobe. To je veljalo za vso državo. Higienski zavodi pa imajo pravico povišati spodnjo mejo maščobe na svojem teritoriju po krajevnih prilikah. Higienski zavod v Ljubljani je organiziral kontrolo živil 1929. leta. t'rvi rezultati mlečnih preiskav so pokazali, cia ima okoliško mleko preko 3.0 odst. maščobe. Zato so takoj dvignili spodnjo mejo na 2.8 odst. Tedaj so vodeče ljubljanske mlekarne prodajale mleko z 2.8 odstot. maščobe. Niti ene stotinke odstotka več! Med delom se je izkazalo, da je mleko boljše, kakor so pričakovali. Zato so 7 930 leta dvignili spodnjo mejo maščobe na 3 odst Takoj nato so mlekarne prodajale mleko z 3.00 odstot. masti. Zopet niti ene stotinke več! To se pravi: če bi imelo splošno ljubljansko mlekarniško mleko le eno stotinko procenta manj maščobe, se ne bi smelo prodajati, ker bi bilo preslabo. Skozi vee let so vsakemu mleku, ki je prihajalo v Ljubljano, na mitnicah jemali vzorec in ga pošiljali na vpogled v Higienski zavod. Tam oo analizirali dnevno tudi po 20 ali več vzorcev, nekoč celo celokupno uvoženo mle£-o naenkrat, t. j. nekaj manj od 2000 vzorcev. Te sistematske strokovne analize so pokazale, da Ima po kmetih uvoženo mleko povprečno 3.6 odst. maščobe. V ta rezultat co všteti tudi taki vzorci, ki jih je kmet nadvse nerodno po-tvoril, t. j. jim prilil toliko vode, da so imeli le 1.5 odst. masti (to je bil »rekorden« rezultat!). Nepotvorjeno mleko Ima pri nas znatno več maščobe, t. j. cca 3.8 odst. (zbirno mleko iz celodnevne molze.) Tako mleko daje n. pr. Turjak v Otroški dispanzer. Enako dobro mleko uvažajo Združene mlekarne v Naklem in drugi. Torej: v Ljubljano prihaja mleko v mlekarne s povprečno 3.6 odst. maščobe, lz vodećih mlekarn pa prihaja večinoma s 3 odst. maščobe. Iz tega, je razvidno, da se zmanjša vsebina maščobe v mlekarnah za eno šestino, včasih celo do ene četrtine. Kako lahko zmanjšamo maščobo v mleka? Na dva načina: s prilivanjem vode ali s posneman jenu Pr Divan je vode spoznamo po tem, da se obenem z maščobo razredčijo tudi ostale snovi v mleku. Tako največkrat potvarjajo mleko kmetje. — Posnemanje pa spoznamo po tem, da se sicer zmanjša vsebina maščobe, da pa -»stanejo ostale sestavine normalne. To velja za ljubljansko splofeo-mlekarnJSko mleko, kakor vem iz svoje prakse. Kako posnemajo mlekarne mleko — to g. Ing. Neržima naj ne bo vaša briga! Skrbite te za to, da ga sploh ne posnemajo. Evidentno posnemanje je namreč kažnjivo, tudi če pri tem dosega vsebina madčobe v mleku skrajno dopustno mejo. Zelo zanimiva je vaša presenetljiva trditev, da so statistični podatki, na katere se opira moj članek, etari in da se je med tem kakovost ljubljanskega splošno m lekarniškega mleka izboljšala. Statistika, na katero so se opirala moja izvajanja, je rezultat dve in pol letnega sistematskega, nestrankarskega dela. Objavljena je bila 1932 1. Ali je kasneje sploh še kdo sestavljal in objavljal novo statistiko? Na podlagi česa ste pa vi objavili presenetljiv rezultat, da ima ljubljansko splošno mlekarniško mleko kar S.4 odst. maščobe * Koliko stara je pa ta Vaša statistika? Pa ne da bi bila kar cel dan? Kali? Ne uvide-devam namreč vzroka, zakaj naj bi vodeče ljubljanske mlekarne 0.4 odst, maščobe, tako čisto proti stari navadi >podarile« meščanom, če jim tega ni treba, ker jim pač nihče ne gleda na roke in se ne izvajajo nobene konsekvence na podlagi »starih« statistik. Dejstvo je namreč to, da se od 32 leta niti krave niti krma niso poslabšale, topogledni živilski predpisi pa niti za piko izboljšali, tako da kar mirne duše lahko ostanemo pri tej prvi in zadnji »statistiki, ki nam jasno kaže, da posnema večina vodećih ljubljanskih mlekarn eno šestino do eno četrtino maščobe in to s tihim dovoljenjem strokovno usposobljenih kontrolnih organov. Ce bi že količkaj obstojal dvom v točnosti mojih navedb, predlagam, da pregleda izvenstrankarska komisija knjigovodstvo vodečih mlekarn, in sicer sledeče zapiske: uvožena sladka smetana, prodana sladka smetana, prodano posneto mleko. (Sirčka, ki bi se dal narediti iz posnetega mleka, producirajo mlekarne tako malo, da ne pride v poštev). Iz teh treh podatkov bi se namreč moralo spoznati, da se v Ljubljani paralelno z razvojem mlekarn prodaja ogromno sladke smetane, ki se pa le v neznatni množini uvaža v mesto, temveč se v pretežni večini (da ne rečem: praktično vsa!) producira v mlekarnah samih. To ne bi bilo nič hudega, če bi se istočasno prodajalo mleko, ki je po predpisih živilskega zakona vidno deklarirano kot »posneto«. Iz teh treh podatkov bi se namreč moralo spoznati, da se v Ljubljani paralelno z razvojem mlekarn prodaja ogromno sladke smetane, ki se pa le v neznatni množini uvaža v mesto, temveč se v pretežni večini (da ne rečem: praktično vsa!) producira v mlekarnah samih. To ne bi bilo nič hudega, če bi se istočasno prodajalo mleko, ki je po predpisih živilskega zakona vidno deklarirano kot »posneto*. Dragi konsumenti! Katera ljubljanska mlekarna pa je še kdaj prodajala »posneto mleko« ? Mnogo rentabilneje je namreč, da ga priliva k ostalemu mleku, tako da ostane v tej mešanici že 3.00 odst. maščobe, s čimer je volk sit in koza cela. — Tako komisijo naj bi poslali najbolj tangirani krogi, t. j. konsumenti, n, pr. Zveza gospodinj. Mlekarne s čisto vestjo, bolje s >čistim« mlekom se gotovo ne bodo temu upirale! S tem obenem prehajam na drugi vaš ugovor, g. ing. Neržima. V svojem članku trdim, da o kradejo mlekarne Ljubljančana letno za ca 1 in pol milijona dinarje/, če preračunam množino protizakonito posnete maščobe na sirovo maslo. Podlaga temu računu je bila: 20.000 litrov dnevno prodanega mleka, posnetega od 3.6 odst, na 3.0 odst. maščobe, 20 odst. vode v sirovem maslu in 32 din za kg masla (članek je bil sestavljen pred tremi leti. Zato take cene, objavlj'en lani, napaden pred cca 14 dnevi!) Na te moje račune mi ugovarjate s tem, da po Vaši popolnoma nepodprti cenitvi prodajajo mlekarne le 10.000 litrov mleka dnevno, da ima sirovo maslo le 17.5 odst. vode, ne pa 20 odst. Na ta Vaša izvajanja Vam odgovarjam sledeče: Kakor rečeno, je uredništvo »Zdravja« znatno skrčilo moj članek. Med drugim je odpadel sledeč stavek: »Dnevno prodajo mleka po ljubljanskih mlekarnah cenim na 20.000 1 brez kakršne koli podlage, ker za to sploh ne obstojajo nobeni podatki.« — Brez ozira na to, da tudi Vaši podatki niso osnovani in da bo resnica nekje v sredini — je ta moja navedba postranskega pomena. Važno je, da mlekarne posnemajo mleko, pa naj bo tega mleka 20.000 ali 10.000 litrov. Vsota 1 in pol milijona din letnega nepoštenega dobička iz posnemanja se celo poveča na preko dva milijona tudi če posnemajo dnevno le 10000 litrov, čim preračunamo vrednost posnete maščobe na sladko smetano mesto na sirovo maslo. Sladka smetana mora namreč v smislu živilskega zakona imeti najmanj 20 odst. maščobe, sirovo maslo pa sme imeti v smislu istega zakona do 20 odst. vode (čisto brez ozira na to, koliko vode sta imela ona dva vzorčka, ki ste ju analizirali Vi!) Sirovo maslo trna torej 80 odst. maščobe, smetana pa 20 odst. Upravičeno bi torej bilo, da je smetana pro liter (ki je manj od kg!) približno četrtino tako draga, kakor sirovo maslo. Temu pa m tako! Ta čas, ko se je že dokaj dobro sirovo maslo dobilo za 30 din kg, je 1 1 sirove smetane veljal 20 rKnt mesto kakor rečeno, 8 din Do tega računa pridemo tudi, če izhajamo lz takratne cene mleka: 1 liter smetane si dobil iz 5 1 dobrega kmečkega mleka po 2.5 din, pri tem so ti ostali 4 1 posnetega mleka po 1 din. Zato bo razumljivo, da najdemo na ljubljanskem trgu sirovo maslo iz Bohinja, Zirov, Vrhnike itd. — mnogo rentabilnejšo sladko smetano pa te te »z« aH >y« ljubljanske mlekarne. Jeli tako, g. ing. Nerzima?! Torej po starih cenah ln po starih a pravilnih statistikah ogoljufajo vodeče ljubljanske mlekarne Ljubljančane o posnemanjem za preko 2 milijona din letno, če uvažujemo, da posnemajo dnevno te 10.000 1 mleka! Sicer pa morda nekatere mlekarne ne nrodajajo sladke smetane, oz. jo kupujejo od kmetov ali od konkurence! Jell?! Ne silno vabljiv je ta kolosalni profit, posebno če uvažujemo, da posneto mleko priliv a jo k neposnetemu ln ga prodajajo kot polnovredno! Ta vabljivoot postaja tem silnejša, če upoštevamo, da je dobiček pri da ga mlekarne kmetom mizerno plačujejo hi že zato a priori ne dobivajo prvorazrednega materiala. >Stranski dohodek« lz posnemanja postaja zato sam po sebi >glavni dohodek«, ki pa je na žalost kljub vsej razumljivosti protizakonit. — Se bi pač moralo preorganizirati vse naše mlekarni-štvo! Ce ga nismo mogli oz. hoteli sami, nas bo pa prisilil kdo drug! še z nečim ste mi oponirali, g. ing. Nerzima! Namreč: će bi zahtevali, da se prodaja na ljubljanskem trgu mleko, ki le malo zaostaja za povprečno kakovostjo nepotvorjenega okoliškega mleka »marsikateri kmet ne bi mogel prodajati mleka«. Kako socialno g. ing. Neržima! Kolika briga za kmeta! Ampak ne smete pozabljati, da predlagam le to, kar kmet zlahka zmore, kakor čisto jasno dokazuje statistika. Le mlekarne tega »ne zmorejo«, kar tudi jasno dokazuje ista statistika, in kar naj bi bila Vaša edina skrb! V ostalem pa: Gorenjski kmet bo prodajal iz mešane večernje in ju trn je molže vedno mleko, ki bo imelo znatno več maščobe od 3.5 odst. Barjan pa naj ne prodaja mleka, če nima hrane za krave mle-karlce, temveč sladko smetano, ki mu bo bogato poplačana, če jo bo prodajal po isti ceni kakor ljubljanske mleKarne, in bi jo zlahka prodal, čim bi nekatere ljubljanske mlekarne nehale protizakonito posnemati mleka Ing. Ahacič Marija Rooseveltovi sodelavci Bivšo Jugoslavijo je potegnil v vojno polkovnik Donovan V ožjem krogu Roosevtarnjv-Si pomagacev in svertovalcev, pišejo lista v Berlinu, >e najzanimivejši Harrv Lloyd Hopkins. Z njim se Roosevek posfvetuje o vseh važnejših >praaanj'ih. Hopkins je tisti, ki je naj bed je doumel Rooseveltovo imperialistično poii-r:lco. Dntga. dva najožja predsednikova, sodelavca sta Hemrv Morgenthau m Sum n dr \Velles. Morgenthau je Žid. ki vodi zelo energično ameriške finance. V veliki meri je tudi njegovo delo zakon o vojni pomoči Angliji. Uživa veKiko zaupanje pri Roose-veltu in je v Beli hiši kakor doma. V stran-karsike boje se ne spušča. Surrmer VVelles je edini »aristokrat« v Rooseveltovem krožku. Je poklicna diplomat m zmožen najstrožjega nastopa proti svojim nasprotnikom. E>o zasedbe Avstrije po Nemčiji je upaH v možnost velikega svetovnega gospodarskega sporazuma. Danes skuša, kakor je soditi po njegovih akcijah, izgladiti na-sprotstva med demokracijo m totalitarnimi režimi. Zunanji minister Cordeffl HuH je človek »z močno, toda lahko roko«. Imajo ga za pretkanega in žilavega človeka. Notranji minister Ickes je »proletarec«, ki se je odlikovali x rabo izrazov r napadah na evrop- ske politike, kakršni doslej niso bffi v navadi v mednarodnem jeziku odgovornih osebnosti. Roberto Jackson je pravosodni minister. Je dober govornik in zagovarja pomoč Angliji s staflišča mednarodnega prava. Roosevelt ga ima precej v časteh. Stimscn in Knox sta republikanca. Kno.v je živahnejši od Stknsoma. Pozornost je Knox vzbudil Si svojo zahtevo po zopetni oborožitvi Poslal je Donovana v Evropo. Dono van je ugleden advokat in uživa v Washmg-tonu velik ugled. Donovan se lahko poba h a, da je zavlekel Jugoslavijo v vojno. Razen teh obkrožajo Roosevelta še drugi, kakor Kimdsen. Bullitt, Frankjurter. miss Perkins. Rooseveltova svetovalka pa je rudi njegova žena, vendar se ne ve. koliko odloča v sklepih svojega moža. Mc/rda so še drugi, ki vpKvajo na Roosevelta. o vseh pa lahko trdimo, da ne poznajo stvarne zahteve Evrope, da vodijo partizansko politiko v prid Anglije, prevzemajoč veliko odgovornost za podaljšanje vojne in proti vsem odgovornost, da so to vojno izzvali. Vsi so tudi pod vplivorn Židov kakor Roosevelt, ki ga obkrožajo Zid je v takem številu kakorr nobenega ameriškega predsednika doslej. Republika, ki šteje 14.000 prebivalcev 1 en sam hrib in mestece na itatifan-ski vzhodni obali O tej »drŽavi« Usti pogosto ndSeio v rubriki o svetovnih zanimivostih, a kljub temu še vedno ni posebno dobro znana. To je republika San Marino, ki obsega en sam hrib in mestece na italijanski vzhodni obali, okrog 50 km daleč od Mussolinije-vega rojstnega kraja Forii. San Marino je prav tako neodvisna država, kakor sta Lichtenstein in Monaco, in sicer že 600 let. Ta državica šteje samo 14.000 prebivalcev. V starih Časih, ko je bila Italija razdeljena v številne državice m svobodna mesta, se je republika San Marino pogosto vojskovala. Napadali so jo in oblegali, toda nikdar Je niso premagali Ko je vladarska hiša Šavova v prejšnjem stoletju razširila svoje gospodarstvo na vsem Apeninskem polotoku, so se znali regenti San Marina dobro prilagoditi in v novejšem času se jim je posrečilo celo skleniti v Ouirirjalu nenapadalni pakt z Italijo. Ime republike San Marino je prodrlo v svetovno javnost nedavno, ko je neki stocldiolmski list poročal, da je ta državica uradno od leta 1915. še vedno v vojni z Nemci io*ter da se je odločila, da sklene mir z njo in namesto, tega objavi vojno Angliji. Zanimivo je. da je San Marino bil udeležen v zgodovini vedno v vojnah velikih sil m da so na njeea ob sklepanju miru vselej pozabili V dobi Napoleonovih vojn Je bila državica San Marino edina med italijanskimi državami, ki je ohranila svojo samostojnost. Govore celo. da ie bila ta republika Napoleonu tako pri srcu. da je ponudil njenim regentom razširitev ozemlja na škodo sosednih držav. Toda regenti so bili dovoli preudarni in so odklonili to ponudbo, bojevali so se na strani Nepole-cna. a usoda ie hotela da ]e dunajski kongres, ki je delil Evrorx> pozneie pozabil na San Marino. Tako si ie ta državica lahko še nadalje ohranila svojo neodvisnost. Tako ie prišlo do tega. da je šeststoletna državica še vedno uradno v vojni s Švedsko, ker so jo pri sklepanju miru pozabili Častni generalni konzul republike San Marino v Stockholmu ie pred letom trdil, da vlada med Švedsko in San Marinom rnir Toda tega mu niso verovali. Republika San Marino se le udeležila tudi svetovne voine. seveda na strani Italije. Za domovino se ie šlo vojskovat 950 prostakov in 39 oficirjev v pestrih uniformah. En mož ie dal življenje za domovino. Pokopali so ffa izredno slovesno na trgu mesta San Marino in mu postavfH zelo lep marmornat spomenik Vsako leto prirede ob tem spomeniku patriotsko slovesnost. Ko so sklepah' mir v Versaillesu so pozabili na San Marino kakor do Napoleonovih vojnah na Dunaju. Dokler ie bila Italija v sedanji vojni nevtralna, niso temu Dreprsovali nobenega pomena' ko se je pa začela Italija vojskovati, Sari ni mogel več živeti z velikim italijanskim prijateljem v vojni. Zato so v San Marina izvolili novega regenta ter izpremenili politični kurz. Ta državica je bila vedno velik ljubimec italijanskih državnikov. Tudi Musso-liniiu ie zelo Dri srcu in podaril ji 1e malo električno železnico, ki vozi od morske obale na vrh hriba. San Marino ima svojo valuto, posebne avtomobilske znake in svojo tiskarno poštnih znamk. Ta tiskarna spada med najdonosnejšo posest državnega erarja. Ustava ie patrijarhalna ter imajo samo očetja pravico glasovanja. Regenta volijo vsake tri leta. Premalo nevest v Mandžuriji V splošnem je skoraj po vsem svetu več žensk kakor moških, toda tudi v tem primeru so izjeme. To predvsem velja za Mandžurijo, iaponski protektorat. Točnega števila prebivalstva v Mandžuriji ni tako lahko ugotoviti, ker so bili dosedanji podatki navadno netočni. Zanesljivejša je šele statistika ki je biLa objavljena lani oktobra. Po tej statistiki je imela Mandžurija 43,233.944 prebivalcev ali okros 10 milijonov več. kakor so dotlej računali. Tako je treba poslei Mandžurijo prištevati na deveto mesto po številu prebivalcev med drugimi državami na svetu, in sicer takoj za Italijo. Mandžurija na ima celo več prebivalcev kakor Francija. Mandžurija ima tudi eno milijonsko mesto Mukden. ki šteje 1.140.000 prebivalcev. Razen tega je v Mandžuriji še 14 velikih mest, največje je med njimi Harbin • 660.000 prebivalci. Prestolnica Hs ngking Je na tretjem mestu med mandžurski md mesti s 550.000 prebiva let Najbolj gosto naseljena je pokrajina Mukden. kjer živi četrtina prebivalstva Gostota prebivalstva znaša 130 na km*. Nekatere pokrajine so pa povsem neobljn-dene kakor n. pr. na severu Hiniran. Ljudsko štetje ie pokazalo, da je v Mandžuriji večina prebivalcev moških in da najbrž ni nikjer na svetu razmerje med moškimi in ženskami tako slabo v škodo žensk. V pokrajini Heiho odi>ade celo 327 moških na 100 žensk. V prestolnici odpada na 100 žensk 166 moških. Povprečno v vsej Mandžuriji odpade na 100 žen 124 mošV.ih. Lansko ljudsko štetie v Mandžuriji ie bilo prvo zanesljivejše in na podlagi njegovih rezultatov bo treba popraviti navedbe v mnogih leksikih. Hitrost govoric Da bi ugotovil, kako hitro se širijo govorice, je dal newyorški veleposestnik Hambroke po nekem prijatelju v nekem klubu razširiti vest, da stoji pred polomom. Se istega dne je Hambroke odpotoval v Chicago na neki banket, kjer so ga sprejeli precej neprijazno. Gostitelj rnu je na zadnje dejal, da mu je navzočnost ban-kroterja nezaželjena. Hambroke ie imel precej dela. preden je mogel govorico ki jo 1e sam izzval, ovreči. Sedaj pa ve. da se govorice širijo prav tako hitro kakor telefonski pogovori. Ameriški zavod v Berlinu Pred 30 leti je bil ustanovljen v Berlinu na pobudo ameriškega narodno gospodarskega strokovnjaka Johna Burgessa ameriški institut, ki je v razdobju enega pok o len j a storil mnogo za izmenjavo misli med Nemčijo in Ameriko. Med drugim je skrbel zavod za to, da so lahko mnoge nemške oblasti, organizacije, industrijska podjetja itd. z odgovarjajočimi partnerji v Ameriki izmenjavale svoje izkušnje. Poleg tega je omogočil zavod, da je dobivala Nemčija mnoga dela največje ameriške založbe Governement Pri nt ing Office, ki se sicer na knjižnem trgu ne dobe. Zavod ima največjo evropsko zbirko ameriških publikacij, obsegajočo nad 18.000 zvezkov. Važno je tudi obširno zavod ovo delo na polju osebnih stikov, s katerimi je Nemcem in Američanom omogočeno seznaniti se z mnogimi nemško-ame-riškimi vprašanji. Zavod je dajal nasvete med drugimi državriim guvernerjem, senatorjem diplomatom, državnim uradnikom, vseučilLškim profesorjem, zdravnikom, pisateljem industrijcem rtd. Zavod je izdal že mnogo spomenic, v katerih vedno znova naglasa, da ni v Evropi nobene podobne organizacije, ki bi izlca-zovala tako učinkovito pomoč angleško govorečim interesom. Pomagajmo povsod našim oblastem! 39 Blodna ljubezen On jo je ljubil iz vsega srca. Samo kratek čas je potreben, da ženska spozna, kafltfma čustva j« zdramila v moževem srcu. A t tem primeru je bOo znakov in dokazom dovolj. Obzirnost v občevanju z njo j« to najbolj dokazovala. Misli so ji uhajale na strastne izbruhe v prvih dneh njunega zakona, ko se Romain ni znal premagovati. In prav strah pred tem, da bi se je zopet nasilno ne polastil, jo je pregnal z doma. Da! Ta izprememba v značaju in ljubezni njenega moža jo je ganila bolj, nego je mogla povedati z besedami, bolj, nego si je upala priznati... In vedno znova se je dol žil a. da je bila sama nehvaležna in neprevidna, kajti uganila je, da se je bilo naselilo v Romainovem srcu žgoče sumni-čenje. Romain nikjer ni mogel najti. miru. Anonimno pismo je bilo sicer vredno vsega zaničevanja, vendar je pa razjedalo njegovo srce liki strup. Bil je prepričan, da ne bo več našel miru, dokler ne pojasni te strašne zagonetke. Tako je preživel ves zdvojen osem dni, devetega dne je pa sklenil napraviti vsemu konec, ker je bilo postalo njegovo življenje že nevzdržno. Na povabilo svoje tašče in tasta se je dvakrat sam odpeljal v Hennebont, ne da bi kakorkoli pokazal, kako mu krvavi srce. In vedar so vsi opazili, da hodijo njegove misli druga pota in čeprav niso vedeli, kaj ga teža, so se jeli vsi zaradi njega resno vznemirjati. Herrnina je bila v njegovi okolici edina, ki ji je bdi znan položaj. Kot pametno dekle je slutila, kaj bi se moglo iz tega razviti. Vse zlo je bilo povzročilo žaljivo pismo nesramnega obrekovalca, proti kateremu se je zdaj obrnil ves Romainov gnev. Toda Herrnina o tem pismu in njegovi vsebini ni ničesar vedela. Svojo sodbo si je bila ustvarila samo iz zunanjih znakov. Cim bolj je Romain slutil, da ga opazujejo, tem bolj je pazil nase. Izogibajoč se človeškim pogledom je strogo pazil na to, da je vse njegovo ravnanje odgovarjalo izkušenemu in poštenemu zakonskemu možu. Ni imel sicer namena stopiti pred ženo z neutemeljenimi očitki, pač je pa iskreno želel, da bi tudi ona ne dajala povoda za prepire. Slednjič se mu je ponudila ugodna prilika, da je mogel povedati vse, kar ga je težilo. Srečal je Renea de Mejana v Hennebontu m napel vse sile, da bi mu takoj ne odkril svoje tajne. Vicekonzul je bil zelo dobre volje in širokogrudno mu je odkril svoje prijateljsko srce. Romain je lz tega spoznal, kako zelo je omajano njegovo sumničenje. Začutil ie prav' ~^us nad tem. ie proti svoji volji ver j r! zlibnim j?z:! rm. ČasLo nic^-nično, brez notranjega prepričanja, se je domenil z Rene-em, da se prihodnji dan sestaneta v Lorientu. Rene je prišel ob dogovorjeni uri na obalo. Vstopila sta v motorni čoln in se prepeljala na desno obalo pristanišča. Nadaljevala sta pot peš do Larmora. Slednjič sta ostala sama na obali in lahko sta nemoteno govorila. — Evo me in na razpolago sem vam, Romain, — je dejal Mejane. — Povejte mi, kaj ste mi hoteli reči, ker ne vem, kako naj si razlagam to, da se vam že več dni na obrazu in vsem vedenju pozna, da sem izgubil vase zaupanje, česar gotovo nisem zaslužil. — Sestala sva se kot nalašč ob pravem času, — je odgovoril Romain premagujoč se. — Odkrito hočem govoriti z vami, toda prosim vas že v začetku, da bi tudi vi odkrito govorili z menoj. — To vam rad obljubim, — je odgovoril mladenič. — Meni še nikoli ni bilo težko biti iskren. No, torej, vprašujte in rad vam bom odgovarjal. — Dobro, če je tako, pa preidiva kar k stvari. AH ste bili že dolgo pred mojim povratkom v Lorientu? — Točno šest dni, če vam gre za natančnost. — Ali ste se dolgo mudili v tujini? — Deset mesecev, morda malo mani aH več, kajti Pariz som zapustil lani v decembru. — Dobro, kaj ste pa misliti takrat zjutraj, ko sem se vrnil in ko ste videli, kako hudo mi je bilo, da nisem našel žene doma. — Prav isto, kar sem vam takrat povedal. Od- sotnost vase žene sem si razlagal samo tako, da je morala priti iz Hemiebonta slaba vest. — Da, to ste mi rekft.. — Toda pozneje, ko ste zvedeli — kajti to ste gotovo zveden, — da moja žena rri imela resnega povoda za odhod — aH niste bili nekoHko presenečeni? Rene je nekaj časa okleval z odgovorom. Videl je, kako se je Romainov pogled vprašujoče ustavil na njem. — Da, — je odgovoril premagujoč se. — Odkrito priznam, da me je odsotnost vaše žene v takem trenutku nekoliko presenetila- Romainov glas je bil ves izpremenjen, ko je vprašal: — In.. . govorite čisto iskreno, aH si nikakor niste mogli pojasniti tega, kar se vam je zdelo tako čudno? AH ničesar ne spoznate v ravnanju in v... čustvih moje žene, kar bd vam pomagalo pojasniti to? Mejan se je bil povsem zmotil v pomenu teh besed. MisHl je, da ve Romain mnogo več, nego je hotel povedati aH pokazati. a Strah, da bi se ne izdal, zlasti bojazen, da bi ne izpostavil Jeanne pravični jezi njenega moža, mu je vzela za zanikanje potrebno moč. Z nesigurnim glasom je odgovoril: — Ne, zares nisem vedel ničesar.. . Nič podobnega ne vem. Romain je utihnil in poznalo se mu je na obrazu, da je zatrl v sebi nevoljo. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran H Za opravo in inseratni del Usta Oton Christof // Vsi v LJubljani