Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 119 (9121) TRST, nedelja, 25. maja 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NAŠ JUBILEJ V krogu naročnikov, čitate-teljev in prijateljev praznujemo danes naš delovni jubilej: 30-letnico izhajanja Primorskega dnevnika. V duhu že uveljavljene tradicije smo se tudi tokrat odločili za odprto tovariško obliko praznovanja v prepričanju, da je najpravilnej-ša in najlepša, ker nas združuje in ker je še ena priložnost več, da se potrdijo tesne vezi med listom in ljudmi, katerim je namenjen in katerih glasnik je bil skozi vseh teh trideset let. Ko smo si pred 30 leti 13. maja v zgodnjih jutranjih u-rah ogledovali prve krtačne odtise prvih strani prve številke Primorskega dnevnika, natisnjene v prav tisti tiskarni, ki je vse do osvoboditve bruhala dan za dnem sovraštvo proti Slovencem in proti vsemu, kar je bilo demokratičnega, naprednega in antifašističnega v Trstu, so našo malo časnikarsko skupino obhajali občutki sreče in zadovoljstva, ki jih ni mogoče popisati. Po 17- letih odkar je moral zaradi fašistične prepovedi utihniti takratni slovenski tržaški dnevnik «Edinost» in po skoraj dveh letih, odkar je v cerkljanskih hribih začel izhajati naš predhodnik, slavni Partizanski dnevnik, je lahko v osvobojenem Trstu spet zagledal luč slovenski tisk, predvsem pa slovenski dnevnik. Da je lahko nastopil ta, za primorske Slovence in za slovensko časnikarstvo nedvomno pomemben zgodovinski dan, smo morali prestati dolga leta črnega nasilja, strOthu in preganjanj, ječ in konfinacij, moral ja miniti štiriletni narodnoosvobodilni boj, moral je v Italiji Pasti fašizem in zmagati odporništvo in pasti je moralo na tisoče in tisoče borcev za svobodo. Zato smo se že od vsega začetka zavedali, da stopamo s Primorskim dnevnikom pred vso slovensko primorsko javnost in tudi pred italijansko, kot nosilci in nadaljevalci idealov svobode, narodne zvestobe, antifašizma in socialnega napredka, za katerih zmago je bilo potrebnih toliko žrtev in trpljenja. V polni zavesti te velike a tudi častne odgovornosti, smo v teh 30 letih skušali po svojih najboljših močeh biti kos nalogi. Previhariti smo morali hude in težke čase : razočaranje, ki je sledilo osvobodilnemu navdušenju prvih dni; an-glo-ameriško vojaško cenzuro, začasne kazenske prepovedi izhajanja, ker smo kljubovali žalitvam našega boja in bili dosledni v obrambi naših s krvjo priborjenih pravic; tragične čase za napredno tržaško gibanje v letih 1948 in naslednjih; fašistične, celo fizične napade na naše novinarje; nerazumevanje oblasti za naše potrebe; diskriminacije vseh vrst vključno z zapiranjem virov informacij; zlasti pa diskriminacije ekonomskega značaja, ki žal še niso popolnoma prenehale. Previharili smo vse to, ker smo v najtežjih letih našega izhajanja imeli zunanje sodelavce in uredniški kolektiv, ki so ga sestavljali v narodnoosvobodilnem boju formirani časnikarski kader in tovariši, ki so svojo narodno zvestobo in svoj antifašizem izpričali z dol-ffoletnimi zapornimi kaznimi v fašističnih zaporih kot obsojenci posebnega sodišča. Previharili smo vse to, ker je biki z nami, s svojim dnevnikom, naše ljudstvo na Primorskem in v širšem slovenskem zaledju, ki je v Primorskem dnevniku v vseh teh letih videlo in vidi tudi danes resničnega borbenega glasnika svojih življenjskih interesov, svojih narodnostnih in social-nih pravic, borca za ustvarjalno sožitje, za odprto mejo in dobre sosedske odnose med Jugoslavijo in Italijo, borca 20 mir, svobodo in neodvisnost vseh narodov in držav sveta. Previharili smo vse to, ter so nas sproti bodrili tudi doseženi uspehi, ki jih ni **• malo. Z našim bojem in s pomočjo demokratičnih sil v italijanskem časnikarskem svetu, ne nazadnje pa tudi. z ugledom, ki si ga je Primorski dnevnik zaslužil s svojo doslednostjo, smo si v zadnjih letih priborili enakopravno mesto v časnikarskih strukturah v državi in zastopstvo v vseh deželnih organih časnikarskega združenja. To pa samo potrjuje splošno priznanje nenadomestljive vloge, ki jo ima za manjšino, kakor tudi za medsebojno spoznavanje in odnose z večinskim narodom, tisk na splošno, še posebej pa dnevnik. Številne čestitke, ki nam jih v teh dneh pošiljajo slovenske zamejske organizacije in posamezniki, prijatelji iz matične domovine in iz Italije, priznanja, ki smo jih deležni od vseh strani tudi iz različnih idejnih taborov, nam dovoljujejo — morda malo neskromno — občutek, da je Primorski dnevnik v teh 30 letih kljub pomanjkljivostim, kadrovskim in drugim težavam malega dnevnika za sorazmerno malo narodnostno skupnost skušal pošteno opravljati svojo nalogo iznad strankarskih in ideoloških struktur slovenske narodnostne skupnosti. Zato mislimo, da smemo z zadovoljstvom in tudi s ponosom gledati na prehojeno pot. Pri tem pa nas spremlja stalno prisotna zavest, da so pred nami še velike naloge in da bo Primorski dnevnik še in še moral biti v prvi vrsti borbeno glasilo, da se bo moral še bolj usposobiti za odgovorne in zahtevne naloge, ker na vsakem koraku znova spoznavamo, da naš boj še ni končan. Z oporo v naši narodnostni skupnosti in z zvestobo čita-teljev nam ne bo pretežko. J02E KOREN TRI TEDNE PRED DEŽELNIMI IN UPRAVNIMI VOLITVAMI KD skuša zaostrovati predvolilno polemiko «Primer Saccucci»: demokristjani obtožujejo komuniste, da so glasovali proti odvzemu imunitete misovskemu poslancu - Umirjen govor načelnika skupine KPI Natte RIM, 24. — Z bližanjem datuma deželnih in upravnih volitev postaja politično ozračje čedalje bolj razgreto. To je bilo tudi pričakovati glede na jasen namen vodstva krščanske demokracije, da vodi volilno kampanjo v znamenju križarske vojne proti vsej levici, ne samo proti komunistom, ampak tudi proti socialistom, katerim je Fanfani brez ovinkov zagrozil, da jih bo izključil iz vlade, če ne bodo bolj popustljivi do integralističnih teženj deokristja-nov. V takem ozračju je vsak argument pripraven za žolčne polemike; po odobritvi zakona o javnem redu je polemika o tem vprašanju nekoliko stopila v ozadje, pač pa se sedaj pojavlja na površje nova afera, ki jo je tisk že prekrstil v «primer Saccucci». O dogodkih smo že poročali: na pobudo KPI je poslanska zbornica pretekli četrtek glasovala o odvzemu parlamentarne imunitete in aretaciji neofašista Saccuccija, ki ga sodstvo dolži vrste kaznivih dejanj prevratniške narave. Toda komunistična zahteva je bila zavrnjena, ker ni prejela zadostnega števila glasov. Proti zahtevi je namreč glasovalo 160 poslancev. Ker je bilo prisotnih le kakih 40 mi-sovcev, so socialisti in komunisti očitali krščanski demokraciji, da nudi kritje fašističnim prevratnikom, saj je bilo povsem jasno, da je več kot sto demokrščanskih poslancev glasovalo v korist misov-skega predstavnika. To ni sicer nič novega, saj so se podobne stvari že zgodile, poleg tega pa se je še isti dan zgodilo, da so mi sovci s svojimi glasovi odločilno pripomogli k zavrnitvi resolucije socialista Fortune proti «okrožnici Gui» glede zbiranja podpisov za referendum o splavu. Toda demokristjani skušajo sedaj z naravnost grotesknimi argumentacijami dopovedovati, da so vsi njihovi poslanci glasovali V V” CESTITALI SO NAM Ob 30-letnici izhajanja Primorskega dnevnika smo prejeli številne čestitke časnikarskih združenj iz Italije in Jugoslavije, uredništev številnih dnevnikov, predstavnikov izvoljenih upravnih teles, slovenskih ustanov, združenj in društev ter zasebnikov. Vsem prisrčna hvala. PRIMORSKEMU DNEVNIKU! Ob vaši obletnici dosti uspeha vaši napredni slovenski časnikarski besedi. Naj bi bila še močnejša vez med nami in naj bi bila most med našimi in naprednimi italijanskimi ljudmi. ZA SLOVENSKO PISATELJSKO DRUŠTVO PREDSEDNIK IVAN POTRČ SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO! Ob 30-letnici izhajanja Primorskega dnevnika, glasila slovenskega življa v Italiji, čestitam v imenu društva Ivan Trinko, ravnateljstvu, uredniškemu kolektivu in vsem sotrudnikom, ki so vedno srčno spremljali delo, trud, udejstvovanje in borbo kulturnega društva in zavednega ljudstva Beneške Slovenije za boljšo in pravičnejšo bodočnost. Prof. VILJEM ČERNO PREDSEDNIK DRUŠTVA «IVAN TRINKO» — BENEČIJA PRIMORSKEMU DNEVNIKU! Ob 30-letnici uspešnega boja Primorskega dnevnika za uveljavljanje osnovnih načel NOB ter za pravice vseh Slovencev v Italiji, pošiljam borbene pozdrave in čestitke k vašemu velikemu jubileju. ZA BIVŠE PARTIZANSKE BORCE IZ BENEŠKE SLOVENIJE — IVAN BAPTISTA OBIT UREDNIŠTVU! Ponosni, da s svojim delom prispevamo k izhajanju Primorskega dnevnika, mu ob 30-letnici čestitamo in želimo nadaljnjih uspehov. TISKARJI — KOREKTORJI VABILO 30-letnico izhajanja Primorskega dnevnika, ki je sicer padla na 13. maj, bomo proslavili danes, 25. t. m., v Kulturnem domu s sprejemom, ki se bo začel ob 10. uri dopoldne. S krajšim koncertnim programom bo nastopil oktet «Gallus» iz Ljubljane, ki bo s sodelovanjem znanega gledališkega igralca Poldeta Bibiča izvajal spored pesmi, ousvečen 30-letnici osvoboditve. Sledili bodo prilož nostni nagovori ter podelitev priznanj najstarejšim nameščencem Založništva tržaškega tiska. Osebnih vabil za sprejem ne pošiljamo, pač pa s to objavo vabimo vse naročnike, čitatelje in prijatelje Primorskega dnevnika, skratka vse, ki bi želeli z nami počastiti ta jubilej, da se sprejema in tovariškega srečanja, ki bo sledil, udeležijo. Vsi bodo naši draai oostic ' UREDNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA in RAVNATELJSTVO ZTT POSTOPNO POPUŠČANJE NAPETOSTI NA PORTUGALSKEM Bolj ugodne perspektive za rešitev spora med socialisti in komunisti Pozitivna ocena petkovega sestanka sveta revolucije s predstavniki obeh strank LIZBONA, 24. — Vse kaže, da je po sestanku politične komisije sveta revolucije s predstavniki socialistične in komunistične partije napetost na Portugalskem začela nekoliko popuščati in da je nevarnost razbitja 4-stranske koalicije mimo. Ob zaključku ločenih sestankov je socialistični predstavnik Salga-do Zenha izjavil časnikarjem, da je bilo srečanje brez dvoma pozitivno, tako da je socialistični tajnik Soares lahko odpotoval v Francijo, kjer se udeležuje sestanka predstavnikov socialističnih strank južne Evrope. Zenha je poudari^ da je pogovor s politično komisijo sveta revolucije potekal v iskrenem in prijateljskem vzdušju in da so razpravljali o vseh najbolj perečih vprašanjih, od primera dnevnika «Republica» do gospodarske politike in procesa dekolonizacije. Socialisti in komunisti se bodo znova sestali z vojaško komisijo sredi tega tedna, da poglobijo in sporazumno rešijo vsa odprta vprašanja. Vsekakor pa — je poudaril Zenha — dokler ne bo dokončno rešeno vprašanje odnosov med socialisti, komunisti in gibanjem oboroženih sil se socialistični ministri ne bodo udeleževali vladnih sej. Kot je znano je spor med socialisti in komunisti, ki je dalj časa tlel in pod pepelom, izbruhnil z silo ob primeru lista «Republica», kateremu so tiskarji preprečili iz-i bajanje, češ da zastopa reakcionar- .............................................•"""................................................. Vse kaže, da napetost na Portugalskem postopno popušča. Petkov sestanek socialističnih in komunističnih voditeljev s politično komisijo sveta revolucije je bil velik korak naprej na poti sprave med glavnima levičarskima strankama in nevarnost razkola v štiristranski vladni koaliciji je že mimo. Socialisti so ocenili sestanek za pozitiven, kljub temu pa so napovedali, da se ne bodo udeleževali vladnih sej, dokler ne bodo vsa sporna vprašanja rešena. Prav tako pozitivna je bila ocena predstavnikov gibanja oboroženih sil, ki so po- udarili, da bo največje jabolko spora — vprašanje lista «Republica» moralo rešiti sodstvo, ker so tiskarji z zasedbo uredništva kršili zakon o tisku. Včeraj je bil v Devinu prvi deželni kongres Slovenske skupnosti, na katerem so izvolili novo deželno vodstvo. Kongresu so prisostvovali predstavniki strank ustavnega loka in predsednik SKGZ Boris Race. na stališča. Ob tetti izpadu so vzrojili socialisti, saj je bil časnik njihovo poluradno glasilo. Kaže, da so po dolgotrajnem pogajanju našli zadovoljivo rešitev in da bo list lahko začel znova izhajati čez nekaj dni. Minister za informacije Correla Jesuino je s tem v vezi poudaril, da vsekakor spor okrog lista nima takega obsega, da bi ogrožal vladno koalicijo. Poudaril je Correia Jesuino je s tem v zve-tiskarji, ki so zasedli uredništvo, kršili določila zakona o tisku in zato naj bi za reševanje spora bi- lo pristojno sodstvo. V ponedeljek se bo sestala na izredni seji skupščina gibanja o-boroženih sil. Na dnevnem redu zasedanja so med drugim sedanji politični položaj, vprašanje utrditve odnosov med gibanjem oboroženi sil in ljudstvom ter vloga, ki naj jo oborožene sile odigrajo v portugalski revoluciji. Brez dvoma pa bo političčni položaj in zlasti spori med komunisti in socialisti o-srednja točka dnevnega reda, saj neenotnost vladne koalicije hromi moč in učinkovitost vlade. za odvzem imunitete Saccucciju in da je tistih sto glasov, s katerimi je bila zahteva KPI zavrnjena, prišlo iz vrst samih komunistov, ki so nalašč glasovali v korist Saccuccija, da bi potem lahko obtožili demokristjane. To hipotezo postavlja demokrščanski tednik «La discussione», ki ugo- Danes v Beogradu svečana prireditev ob dnevu mladosti Predsedniku Titu bodo izročili štafetno palico z voščili ob njegovem 83. rojstnem dnevu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Predsednik Tito bo jutri, na dan mladosti, na veliki svečani prireditvi na stadionu Jugoslovanske ljudske armade v Beogradu dobil štafetno palico, ki mu jo bo izročila tokrat mladinka iz Črne gore, študentka iz Titograda. V štafetni palici je poslanica mladine in narodov Jugoslavije z najboljšimi željami in čestitkami za 83. rojstni dan maršala Tita. Na tradicionalni svečani prireditvi na stadionu Jugoslovanske ljudske armade bodo mladinci in mladinke ter pripadniki JLA iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin izvedli tudi priložnostni program. V. B. tavlja, da se je načelnik poslanske skupine KD Piccoli izrekel za odvzem imunitete misovskemu poslancu in da je predlagal javno glasovanje, medtem ko je načelnik skupine KPI Natta zahteval, naj bo glasovanje tajno. To pa je storil — trdi v bistvu «La discussione» — da bi omogočil komunistični manever proti demokristjanom. Načelnik poslanske skupine KPI je zelo umirjeno odgovoril na te nesmiselne demokrščanske obtožbe. V pismu, ki ga bo jutri objavilo strankino glasilo «L’Unità», poudarja, da je že dan pred omenjeno četrtkovo sejo predlagal, naj bi na dnevni red te seje dali tudi vprašanje misovca Saccuccija, čemur pa se je sam Piccoli uprl. Svojo zahtevo je Natta nato ponovil na seji poslanske zbornice v četrtek, 22. maja; toda pravilnik poslanske zbornice predvideva, da je za spremembo dnevnega reda seje, ki je že v teku, potrebna ne samo tričetrtinska večina, ampak tudi tajno glasovanje. To je bil tudi edini razlog, da je Natta predlagal tako obliko glasovanja, sicer bi bilo glasovanje samo neveljavno. Glede glasov v podporo misovskemu poslancu pa Natta pravi samo, da je povsem jasno, iz katerih vrst so lahko prišli. RIM, 24. — Uradni list je danes objavil zakon 22. maja 1975, štev. 152. Gre za zakon o javnem redu, ki ga je parlament odobril v prejšnjih dneh in ki stopi takoj v veljavo. iiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiinntiiMtMmiiiHNNiiHmmiNMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiinmiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiB «Rižarna» jutri v Kulturnem domu I# &■ tm« Stalno slovensko gledališče bo jutri uprizorilo, kot zadnjo svojo premiero v letošnji sezoni, dramo z naslovom «Rižarna». Po dokumentarnem gradivu, ki ga je zbral časnikar Primorskega dnevnika Albin Bubnič, sta tekst napisala Filibert Benedetič in Miroslav Košuta. Uprizoritev je pripravit režiser Jože Babič IZJAVA SKGZ o nujnosti obnovitve rednega delovanja mešanega italijansko-jugoslovanskega odbora Decembra 1973. leta se je zadnjič sestal mešani jugoslo-vansko-italij anski odbor, ustanovljen na osnovi člena 8 posebnega statuta, priloženega londonski spomenici o soglasju, katerega naloga je bila «pomagati in dajati nasvete o vprašanjih, ki se tičejo zaščite jugoslovanske etnične skupin* na področju pod italijansko u-pravo in italijanske etnične skupine na področju pod jugoslovansko upravo», kot je rečeno v že omenjenem osmem členu. V členu devet pravilnika mešanega odbora pa je rečeno: «Odbor se sestaja na redna zasedanja dvakrat letno, v mesecih aprilu in oktobru, a na izredno zasedanje vsakokrat, kadar se za takšen sestanek sporazumeta obe vladi. Zasedanja odbora bodo imenovana v glavnih mestih strank pogodbenic. Jugoslovanski član in i-talij anski član bosta poleg normalnih rednih dolžnosti članov odborov izmenoma poklicana, da vršita po odloku svojih vlad, dolžnosti predsednika, pri čemer bosta zadržala ta položaj od začetka enega zasedanja do začetka naslednjega zasedanja». Kasneje je bilo dogovorjeno, da iz razlogov praktičnosti in večje učinkovitosti ter bolj neposrednega dela, prihaja do sklicanja mešanega odbora enkrat na leto, enkrat letno pa se sestaneta oba predsednika ria neformalnem sestanku, kateremu pa prisostvujejo tudi neposredni sodelavci, člani odbora in strokovnjaki. Kot že rečeno, je bil zadnji sestanek mešanega odbora decembra 1973, spomladi 1974. le ta je odpadel sestanek predsednikov in nato v jeseni -zimi 1974 zasedanje mešanega odbora in končno je letos spomladi že odpadel sestanek predsednikov. Formalni razlog za tako stanje je v tem, da italijansko ministrstvo za zunanje zadeve ni imenovalo novega predsednika, ker je bil dosedanji predsednik premeščen na drugo službeno mesto, jugoslovanska stran pa je medtem svojega predsednika preimenovala. Dejansko pomeni odložitev zasedanj mešanega odbora da-lekosežen sklep o ukinitvi tega odbora z resnimi posledicami za mednarodno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Slovenska kulturna gospodarska zveza je prepričana, da je mednarodna zaščita vsake manjšinske skupnosti, v konkretnem primeru slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, bistveni pogoj aa izvajanje mednarodno sprejetih obveznosti do nje in zagotovitve njenega obstoja. Istočasno je tudi važen dejavnik ustvarjanja dobrih odnosov, sodelovanja med sosednimi narodi in državami Zaradi tega se slovenska narodnostna skupnost v Italiji nikakor ne more odpovedati mednarodni zaščiti svojih pravic in zato pričakuje, da bo v kratkem imenovan predsednik italijanskega dela mešanega odbora, čemur mora siedati obnovitev njegovega rednega dela. Slovensko kulturno- gospodarska zveza Zadovoljstvo sindikatov zaradi povišanja pokojnin INPS RIM, 24. — Federacija CGEL, CISL in UIL je objavila noto. v kateri izraža zadovoljstvo zaradi odobritve zakona o zvišanju pokojnin INPS s strani parlamenta. Zakon predvideva zvišanje pokojnin za 13.000 lir mesečno začenši s 1. januarjem letošnjega leta. Minister za delo Toros pa je danes izjavil, da bodo nove pokojnine izplačali že meseca junija, pri tem pa zavrnil podtikanja, da gre za «predvolilne operacije» BEOGRAD, 24. — Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je na današnji seji v Beogradu razpravljalo o izvajanju ustave in stališča 10. kongresa ZKJ o bankah in drugih finančnih ustanovah TRŽAŠKI DNEVNIK PRVI DEŽELNI KONGRES SLOVENSKE SKUPNOST! Slovenska skupnost je včeraj postala enotna deželna politična organizacija Pozdravi deželnega talnika KPI Cullata, deželnega tajnika PSI Tringaleja, deželnega tajnika PLI Traunerja in predsednika SKGZ Race ta - Uvodna poročila dr. Štoke, Dolharja in Pavlina - Izvoljeno novo deželno vodstvo Slovenske skupnosti V motelu AGIP v Devinu je bil včeraj prvi deželni kongres slovenske skupnosti, s katerim je ta politična organizacija Slovencev dobila deželno, organizacijsko in politično obliko. Deželni svetovalec dr. Drago Štoka je v svojstvu koordinatorja uvodoma pozdravil prisotne delegacije in goste, deželnega tajnika KPI Cuffara, dolinskega župana ter deželnega svetovalca Lov-riho, deželnega tajnika PSI Tringaleja, deželnega tajnika PLI Traunerja. predsednika SKGZ Raceta, načelnika komisije za manjšinska vprašanja SZDL Slovenije Hartmana, namestnika tajnika tržaškega vodstva KD Cosldvicha in druge. Prečital je razne pozdravne telegrame in med njimi deželnega tajnika KD . Tonuttija. Sveta koroških Slovencev in Šudtiroler Volkspartei. Deželni tajnik KPI Cuffaro je v pozdravu podčrtal pomen deželne ureditve Slovenske skupnosti, saj se tako postavlja, v ospredje priznanje pravic ■ Slovencev v videmski pokrajini., Nato, je govoril, o obrambi demokracije in antifašizmu, kar povezuje vse demokratične ljudi v novem ozračju, ki pa mu ne odgovarjajo dejstva in končno o obrambi pravic Slovencev ter o stališču KPI, ki je za enotnost, kadar so v razpravi ta vprašanja. Deželni tajnik PSI Tringale je dejal, da je deželni kongres Slove;' ,e skupnosti demokratično dejanje In utrjevanje politične dialektike na deželni ravni, kar je še zlasti važno v nasprotju s centralizacijo države. Tringale je podčrtal, da je za socialiste obramba pravic Slovencev v resnici obramba demokratičnih pravic za vse. je bil ustanovljfen po volitvah in začeli smo Vse bolj. misliti na nujnost skupnih stalnih organov, ki naj intenzivno spremljajo ne samo politična, socialna, ekonomska in sindikalna vprašanja v Trstu in v Gorici, pač pa tudi probleme v Beneški Sloveniji, predvsem pa probleme u-veljavljanja slovenske zavesti in jezika ter konkretnega soočenja s problematiko brezposelnosti emigracije, vojaških služnosti itd., na katerih trpi naše narodno ozemlje v ogromnih in nepotrebnih merah.» Štoka je svoja izvajanja zaključil: «Mislimo, da je deželni kongres slovenske skupnosti važen dogodek v deželi Furlaniji - Julijski krajini, važen pa je po svoji pomembnosti, o katerem nam bo bodočnost sama spregovorila za vse zamejske Slovence, za nas člane in somišljenike Slovenske skupnosti pa je seveda danes zelo zaznavne važnosti. Upamo, da bomo v smislu svojih avtonomnih pokrajinskih programov in vodstev znali v okviru širšega deželnega programa, statuta in vodstva stopiti na pot, ki naj bo najbolj primerna v reševanju naših narodnostnih pravic in ohranjevanju slovenske narodne in politične zavesti v deželi.» Za njim je prečital poročilo pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti iz Trsta dr. Rafko Dolhar, ki je med drugim dejal: «Danes s ponosom delamo tretji korak k združevanju Slovencev, ki slovenski narodni skupnosti v Italiji odpira nove perspektive, ustanavljamo enotno organizacijo vseh Slovencev v Italiji, ki si hočejo kot subjekt sami krojiti svojo usodo.» Dr. Dolhar je zaključil: «Naš na- Z včerajšnjega kongresa Slovenske skupnosti saj se tako branijo tudi pravice večine. Boris Race je v imenu SKGZ u-■otovil, da je združevanje samo kre-litev. že dosedaj je prišlo do skup-ih stališč, nastopov in akcij in zdru-itev Slovenske skupnosti na deželni avni ustvarja še boljše pogoje za isklajevanje stališč in za skupne iastope. V tej zvezi je Race tudi >odčrtal obstoječo razdelitev sil in noči v okviru slovenske narodnost-i£ skupnosti in da je zanikanje vlo-;e drugih anahromstična ter da sano ob priznavanju obstoječega sta-ija lahko skupno naredimo vse za uveljavitev slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Deželni tajnik PLI Trauner se je kliceval na ustavo in na zaščito iemokratičnih vrednot ter pravic državljana v javnem življenju. Kongres so še pozdravili Predan v ime-iu beneških društev in Združenja zseljencev, Maver za Slovensko profeto in Korsičeva za Slovensko ratoliško prosveto iz Gorice. Na predlog organizacijskega odbora so bila nato podeljena zlata idličja številnim članom za požr-.vovalno delo pred vojno in po njej :a obrambo slovenske narodnostne lavesti. Zlata odličja so prejeli Va-entin Prešeren iz Kanalske doline ;er trije beneški duhovniki, iz Go-•iške Anton Kacin, Avgust Šfiligoj, Ivan Prinčič, Rado Bednarik, Karel órnic, Hermenegild Podveršič, Rudi Bratuž, Franc Terpin, Remigij dorsi, Evgen Frandolič in Anton Pa-ror, iz Trsta pa Teofil Simčič, Mi-’an Simčič, Milan Sosič, Jože Škerk, drago Legiša, Matej Poštovan, Pe-;er Šorli, Ignac Marc, Rudolf Marc, Mihael Flajban, Josipina Pertot, Jer-lej Štoka, Miha Guštin, Karlo Štol-'a, Lampert Pertot, Adolf Pertot, 'van Sedmak in Karel Sancin. Po >rvem delu kongresa je delegacija lesla venec na spomenik padlim par-izanom v Nabrežini. V drugem de-u pa je deželni svetovalec dr. Dra-lo Štoka prečital daljše poročilo, v :aterem je med drugim rečeno: «Z istanovitvijo dežele Furlanije - Ju-ijske krajine je nastal v našem :amejskem, političnem in narodno-tnem razvoju nov moment. Prvič ;mo bili združeni vsi Slovenci v isto upravno telo, v katerem smo se začenjali čutiti vedno bolj povezani. Višji ideali in konkretni vsakodnevni problemi so nam vedno bolj od- red vztraja pri uporabi svojega jezika v Kanalski dolini in Rezziji. Vsak dan opazujemo vidne uspehe naših rojakov pod Matajurjem. Predvsem pa smo veseli, da so se izjalovili naklepi tistih, ki so mislili, da bodo naše ljudi raznarodovali s tem, da jih bodo prisilili, da gredo s trebuhom za kruhom. Prav nasprotno je res: naši izseljenci se vračajo v svojo ožjo domovino še bolj osveščeni, tujina jih je utrdila v prepričanju, da imajo kot drugi pravico do lastne domovine in do lastnega narodnega jezika. Tako se danes vrača pomoč tistim, katerim gre velika zasluga in zahvala, da plamen našega jezika po beneških ognjiščih ni u-gasnil.» Tajnik goriške Slovenske skupnosti Damjan Pavlin pa je dejal, da deželni kongres Slovenske skupnosti pomeni osamosvojitev slovenskih ljudi in ustvarjanje nove organizacije tudi v Gorici. Zelo važno je dejstvo, da so mladi ljudje takoj sprejeli pobudo ustanavljanja Slovenske skupnosti in da so se tako vključih v novo resničnost. Poleg notranjih vprašanj in notranjih odnosov pa je treba ustvariti tudi novo politično linijo, tako da uskladimo politično linijo Slovenske skupnosti s situacijo in s problemi gospodarskega in socialnega značaja. Pri tem so potrebne tudi pogumne in nove odločitve. Tajnik Slovenske skupnosti iz Gorice je nato dejal, da je potrebno, da je vodstvo stalno povezano s terenom, da bo odraz povezanosti z ljudmi, zaradi česar je treba smotrno organizirati delo in zaradi česar je potrebno ustanavljati sekcije. Zaključil je svoja izvajanja z upanjem, da uspeh ne bo izostal. Za njim je spregovoril v imenu Kanalske doline še Simon Prešeren. Občni zbor je soglasno odobril nov statut, v katerem je navedena kot glavna naloga slovenske skupnosti obramba slovenskih nacionalnih pravic. Občni zbor je nato soglasno izvolil novo vodstvo, v katerem so predsednik Špacapan, tajnik Štoka, za Trst Dolhar, Mljač, Terčon, Lokar, Tul in Harej, za Gorico Pavlin, Bratuž, Trpin, Di Battista, Šturm, Ferletič, za Videm pa Prešeren. ® Na pobudo sekcije KPI «Mario pirali prostor in vedno utrjevali Montagnana» pri Sv. Ani bo jutri, tìedsebojno povezanost.» ! ob 17.30 na sedežu sekcije na Stari Drago Štoka je nadaljeval: «Novi istrski cesti 66 okrogla miza na telasi, novi problemi so prerasli pri-j mo «Področje Valmaure: onesnaženje stoin^sB koordinacijskega odbora, ki 1 ui zdravje občanov». Govorila bosta univerz, prof. Ezio Cristofolini in član komisije za zdravstvo pri KPI Giorgio Tamburiini. Zborovanja KPI Danes, ob 9.30 na šentjakobskem trgu govori Boris Iskra: ob 11.30 v Naselju S. Mauro pri Sesljanu govorita Caterina Lanza in Giorgio De-pangher. Jutri ob, 18. uri na Trgu Marconi v Miljah govori sen. Paolo Sema; ob 18.30 v Devinu govorijo posl. Albin škerk, Zorka Mervič in Giorgio Depangher; ob 19. uri v štivanu in ob 19.30 v Medji vasi (isti govorniki). DANES V REPNU Po partizanskih stezah Repenči se bodo danes na svojevrsten način simbolično vrnili v vojne čase. Ob 8. uri se bo na vaškem trgu zbrala precejšnja skupina vaščanov in se s harmonikarjem na čelu po partizanskih stezah napotila v žeknje pod Volnikom, kjer je bila med vojno javka. Za ta pohod se je doslej prijavilo že kakih 80 oseb. Prireditelji bodo udeležencem v Žeknjah pripravih tudi priložnostno kosilo. Občinski odbor o zbiranju podpisov za referendum Tržaški občinski odbor je na svoji zadnji seji obravnaval vprašanje ustavnih pravic občanov ter ob tem pobude zbiranja podpisov za referendum o splavu. S tem v zvezi je odbor soglasno določil, da je zbiranje podpisov za referendum dovoljeno tudi na javnih mestih in da za to ni treba plačevati posebnega davka. Pobudniki zbiranja podpisov pa bodo morali pravočasno seznaniti občinske oblasti s točnim krajem in časom zbiranja. To zahtevo pa so določili z namenom, da bi občinske oblasti določile v dogovoru s prireditelji zbiranja podpisov drug kraj ali drugo uro, če bi prvotno določena kraj in čas zbiranja morebitni ovirala promet. Nov oddelek strokovne šole Ministrstvo za šolstvo je 15. maja poslalo pismeni pristanek, da se v slovenskem strokovnem zavodu odpre oddelek za monterje in popravljavce radijskih in televizijskih sprejemnikov. Javno zborovanje o psihiatriji Rajonska konzulta za Staro mitnico je posvetila v zadnjem času veliko pozornosti vprašanjem socialnega, zdravstvenega in psihiatričnega skrbstva. V tem okviru poteka razprava o potrebi ustanovitve zunanje sekcije psihiatrične bolnišnice v tem mestnem predelu. Za stvar-nejšo poglobitev vseh teh problemov je konzulta dala pobudo za javno zborovanje, ki bo jutri, ob 18.30, na sedežu konzulte v Ul. Foscolo 7. Poleg krajevnega prebivalstva so na zborovanje vabljeni javni upravitelji ter izvedenci zainteresiranih sektorjev. Stalno slovensko gledališče — TRST KRSTNA UPRIZORITEV V počastitev 30-LETNICE OSVOBODITVE RIŽARNA (dokumentarna drama) Dokumentarno gradivo: Besedilo: Režija: Scena: Glasba: Kostumi: ALBIN BUBNIČ FILIBERT BENEDETIČ MIROSLAV KOŠUTA JOŽE BABIČ MARIO URŠIČ KLAVDIJ PALČIČ ALEKSANDER VODOPIVEC MARIJA VIDAU Nastopa ves ansambel Stalnega slovenskega gledališča, pomnožen z gosti in sodelavci Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta. Sodeluje tudi moški pevski zbor «Tabor» z Opčin pod vodstvom dirigenta Svetka Grgiča. Svečana premiera bo jutri, 26. maja 1975, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU ABONMA RED A — premierski V vidnih vlogah nastopajo: ON — Jožko Lukeš, STAREC — Stane Raztresen, OLGA — Zlata Rodoškova, ANTON — Alojz Milič, MILENA — Miranda Caharija, ANA — Lidija Kozlovi-čeva, SCHULTZ — Aleksij Pregare, KMET — Danilo Turk, CIPA — Bogdana Bratuževa, NINA — Leli Nakrstova, SAMUEL — Rado Nakrst, NININA HČERKA — Jasna Rodošek, FUMARELA — Stojan Colja, SODNIK — Silvij Kobal, MLADINEC — Ivan Verč, MATI — Mira Sardoeeva, HČERKA — Milica Kravos, OFICIR, OBTOŽENEC — Anton Petje, MAFALDA — Dragica Kokot - šolarjeva, ELENA — Katja Levstikova, CAVALIERE — Stane Starešinič, AVVOCATO — Livij Bogateč, NEMŠKI SODNIK — Adrijan Rustja, PAOLA — Ksenija Dobrila. Nastopajo še: Ferdo Kokošar, Enij Reinhart, Demetrij Cej, Anton Kalc, Josip Šušteršič, Ludvik Zajec, Diego Kolarič, Paul Redfen, Silvano Semolič, Marko Klanjšček in Valerio Kozina. Ponovitve: v sredo 28. t.m., ob 20.30 ABONMA RED D — mladinski v sredo v četrtek, 29. t.m., ob 16.00 » » F — okoliški, G in H v petek, 30. t.m., ob 20.30 » » E — mladinski v četrtek v soboto, 31. t.m., ob 20.30 » » B — prva sobota po premieri v nedeljo, 1. jun., ob 16.00 » » C — prva nedelja po premieri Cenjene abonente, ki iz kakršnegakoli razloga ne bi mogli prisostvovati premieri, prosimo, da nam — zaradi velikega povpraševanja po vstopnicah — to pravočasno sporočijo. aiuiiiiiinikiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiifriiiiiiKuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiii NA SKORAJŠNJEM 27. VELESEJMU Močna udeležba gospodarskih organizacij iz sosedne SFRJ Jugoslovanski dan bo 18. junija Spremembe v gastronomskem parku • Jutri, ob 20. uri se bo na sedežu v Ul. Roncheto 77 sestala rajonska konzulta za Skedenj in Čar-bolo. Seji bo prisostvoval občinski odbornik za urbanistiko De Luca, ki bo orisal novo varianto k splošnemu regulacijskemu načrtu. Ob 20.30 se bc v Ul. Colautti 6 sestala rajonska konzulta za Novo mesto. Na sejmišču pri Montebelu se vneto pripravljajo na skorajšnji 27. mednarodni velesejem, ki bo na sporédu od 17. do 29. junija. Najbolj živahno je v gastronomskem parku, kjer so podrli vse stare stojnice in namesto njih gradijo nove kovinske objekte, v katerih bodo letos nameščene turistične agencije in razstave s področja turizma, gostinstva in «prostega časa». Kramarjev na letošnjem sejmu ne bo, kakor ne bo pevcev in godalnih ansamblov. Gastronomski park bo občutno skrčen v primeri s prejšnjimi leti. Prav tako ne bodo namestili razstav na trgu pred glavnim vhodom na sejmišče (letos bo tam parkirišče za osebna vozila) končno naj omenimo, da na letošnjem sejmu ne bo običajnih dobitkov (avtomobila in manjših nagrad) kakor v prejšnjih letih. Kar zadeva sodelovanje tujih držav, naj omenimo, da bo letos razstavljena na sejmu proizvodnja 27 tujih dežel, uradno pa bodo sodelovale Avstrija, Jugoslavija, Sovjetska zveza, Kolumbija, Gana, Uganda, Brazilija in države članice EAMA Kolektivno razstavo jugoslovanskih podjetij bo letos organizirala Gospodarska zbornica SR Hrvatske. Iz sosedne republike se je letos prijavilo večje število proizvajalcev prehrambnega blaga (Slovenija sadje, Voče, Agraria, Emona, Kras, Droga, Jadran, Medex, itd.); močna bo tudi udeležba industrijskih podjetij, poseben poudarek pa bo na turizmu in gostinstvu. Posebej naj omenimo razstavo pohištva, pri kateri bosta sodelovali podjetji Slovenijales in Exportdrvo (ta razstava bo letos v I. nadstropju v Palači naro- dov) in razstavo knjig in publikacij, pri kateri bo sodelovalo več založb iz Slovenije. Ob «Dnevu Jugoslavije», ki bo 18. junija, bo običajno srečanje tukajšnjih in jugoslovanskih gospodarstvenikov^' ! Razna obvestila S P D «Tabor» Opčine - dramska skupina, priredi v sredo, 28. maja, ob 20.30 in v četrtek, 29. maja, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah: Ivan Cankar «Pohujšanje v dolini šentflorjanski». Vabljeni! Naša prijatelja Pierina in Marjan Kralj sta postala mamica in očka malemu SAŠI ki mu želimo, da bi ga vajina ljubezen, toplina in skrb vedno osrečavala. Naše iskrene čestitke! Člani odbora PD Lipa in bazovska mladina Marjanu Kralju je žena Pierina povila krepkega sinčka SAŠO Staršem iskreno čestitamo, novorojenčku ^. želimo mnogo sreče in zdtdvjBtfv življenju. Včeraj sta se poročila MARKO KOBAL in RADA SUBAN Mnogo sreče jima želi SPD Igo Gruden ACEGAT iz Trsta namerava sprejeti v službo - ENEGA TEHNIKA ALI ENO TEHNIČARKO ZA PERFORIRANJE V RAČUNSKEM CENTRU starost od 18. do 25. leta na dan oboave tega oglasa - ENEGA POMOŽNEGA OPERATERJA V RAČUNSKEM CENTRU starost od 18. do 30. leta na dan objave tega oglasa Zainteresirane osebe lahko dobijo ustrezen razpis — kjer so razvidni med drugim ustrezni zahtevani rekviziti — vsak delovni dan od 26. maja do 13. junija 1975 v času od 7.30 do 13.30 na personalnem oddelku podjetja v Ulici Bellini l/d II. nadstropje soba štev. 48, kjer bodo zainteresirane osebe dobile tudi vsako morebitno informacijo. Rok za predložitev prošenj zapade nepreklicno dne 13. junija 1975. GENERALNI RAVNATELJ Trst, 25. maja 1975. ............................n..........................umili............................................................................. Danes, NEDELJA, 25. maja NASKO Sonce vzide ob 4.24 in zatone ob 19.39. — Dolžina dneva 15.15. — Luna vzide ob 20.06 in zatone ob 4.26. Jutri, PONEDELJEK, 26. maja FILIP VREME včeraj: Najvišja temperatura 18,7 stopinj, najnižja 14,2, ob 19. uri 17,0 stopinj, zračni tlak 1008,9 mb stanoviten, veter 16 severovzhodnik s sunki 40 km na uro, vlaga 63-odstotna, dežja je padlo 7,6 mm nebo 7/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. maja 1975 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 82-ietna Pierina Lanza vd. Drioli, 85-letni Antonio Pri-beti, 72-letni Luigi Grudina, 70-letni Attilio Tiepolo, 77-letna Ida Toma-sini vd. Draghicchio, 63-letna Aspasia Capitanio por Marzi, 71-letni Romano Paoletti. OKLICI: žerjavar Giulio Gardoz in trg. pomočnica Tiziana Tondato, šofer Avellino Tomizza in stenograf-ka Silva Berlak, delavec Mario Cosmo in trg. pomočnica Mirjana Zuzek, univ. docent prof. dr. Giu-liano Brandolin in učiteljica Antonella Gordini, elektrovarilec Vito Grattagliano in gospodinja Sonia Galletti, uradnik Igor Tuta in univ. študentka Alenka Rebula, kapitan dolge plovbe Aldo Danek in gospodinja Annikki Kaisu Raudaskoski, dekorater Guido Menardi in profesorica dr. Cristina Biasutti, delavec Umberto Angelo Dainese in manekenka Gemma Gregorovich, Angelo Včeraj - danes Germano in učjtaljica Teresa Antonia Bello, delavec Calogero Batic in gospodinja Maria Nicola della Grazia, podčastnik finančne straže Antonio Occhiochiuso in gospodinja Incoronata Dell’Aquila, delavec Carmelo Žago in frizerka Manuela Cer-nigoi, tehnik Rado Samez in otroška vrtnarica Patrizia Bazzara, delavec Loreto Francesco Maggiarra in bolničarka Marina Furlanich, točaj Giorgio Antoni in frizerka Gabriella Fontanot, uradnik Sebastiano Tuillier in univ. študentka Luisa Luciano, uradnik Roberto Guglielmo Maggiolino in univ. študentka Patrizia di Majo, delavec Claudio Su-rian in delavka Loredana Gabrielli, finančni stražnik Giuseppe Lasa-landra in Maria Antonia Manfredi, r//fA/fJW2X\ QM/S£f> foto kino ____ optika TRSI -Ul.Mazzini 5/ uradnik Fulvio Geretto in uradnica Luciana Maieron, dr. Roberto Al-bonico in profesorica dr. Marina Fadalti, uradnik dr. Loris Pascolat in uradnica Luciana Vivoda, uradnik Ermanno Mario Caligaris in uradnica Anna Lacovig, železničar Andrea Teghini in gospodinja Silia-na Vodisca, mehanik Silvestro Pel* lizzar! in pomorski strojnik Claudia Tropea, univ. študent Vladimir Raspar in univ. študentka Ornella Višini, železničar Sergio Apollonio in blagajničarka Elisabetta Illich, delavec Diego Podzinkova in gospodinja Elisabetta Pincin, uradnik Fulvio Benevoli in uradnica Giovanna De Lorenzo, upokojenec Giovanni Paccorini in gospodinja Marianna Milinkovic, elektrotehnik Roberto Verch in računovodja Loila Viezzoli, zdravnik Salvatore Lombardo in univ. študentka Annamaria Frisone, eliograf Bruno Tamaro in gospodinja Marisa Marcusa, pomorščak Sergio Kusturin in točajka Edda Paoletti, uradnik Josef Krabbe in grafičarka Maria Velenik, delavec Antonio Sema in uradnica Laura Besednjak, uradnik Roberto Segolin in učiteljica Patrizia Bari, litograf Roberto Rolli in delavka Gabriella Barbieri, delavec Luigi Stauri in uradnica Dorina Persico, podčastnik J. V. Vanni Franco Marinick in gospodinja Teresa Palma, uradnik Paolo Grahonja in delavka Luciana Di Clemente, mehanik Bruno Franco I in trg. pomočnica Franca Deirio, pomorščak Franco Orlich in trg. pomočnica Patrizia Galli, uradnik Roberto Nonis in delavka Dina Cardea, delavec Francesco Peretti in delavka Giovannina Mancuso, uradnik - Ranieri Cociani in trg. pomočnica Annamaria lannacchione. BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE LOTERIJA 88 53 51 68 4 21 32 41 54 53 26 83 68 41 1 16 46 38 11 88 89 38 48 57 45 76 37 67 30 25 65 28 12 57 60 70 71 10 16 74 10 68 25 15 42 2 82 11 38 9 ENALOTTO 211 12 2 221 1X2 KVOTE: 12 točk . 10.645.000; 11 točk - 273.400; 10 točk - 26.600 Ur. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AU’Esculapio, Ul. Roma 15; Al Cammello (INAM), Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Serravano, Ul. Cavana 1. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje-Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje; tel. 271-124. 31. MAJA 1. JUNIJA 2. JUNIJA 5. praznik vina V BORŠTU Gledališča SAG SLOVENSKO amatersko gledališče iz Trsta gostuje s predstavo Bertoka Brechta «Izjema in pravilo» na mednarodnem gledališkem festivalu «Dnevi mladega gledaUšča» v Zagrebu DANES, 25. maja, ob 19. uri. MLADINSKI KROŽEK TRST UUca Ginnastica št. 72 ZDRUŽENJE SLOVENSKIH MEDICINCEV V TRSTU prirejata zaradi aktualnosti teme OKROGLO MIZO O SPLAVU V sredo, 28. maja, ob 20. uri. OSNOVNE ŠOLE DOLINSKEGA DIDAKTIČNEGA OKROŽJA priredijo v okviru proslav ob tridesetletnici osvoboditve V SREDO, 28. MAJA, OB 20. URI SKUPNO AKADEMIJO v občinski telovadnici v Dolini Šolske vesti DANES, 25. maja, bo v osnovni šoli v Sesljanu razstava ročnih del in risb in sicer od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. V ČETRTEK, 29. maja bo v osnovni šoli na Proseku šolska razstava ročnih del in risb, ki bo odprta od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure. V soboto, 31. maja, pa bo šolska prireditev ob 19. uri na šolskem dvorišču. Vabilo dolinskega protifašističnega odbora Enotni protifašistični odbor občine Dolina vabi v četrtek, 29. maja, dopoldan na prostovoljno delovno akcijo pri novem občinskem spomeniku padlim za f$yobpd<>. Zaradi (deževnega vremena so zaostala olepševalna dela in saditev zelenja o-krog spomenika. Ker mora biti do prihodnje nedelje. 1. junija, vse lepo urejeno za svečano odkritje, vabimo k številni udeležbi pri četrtkovem udarniškem delu. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Tajništvo Sindikata slovenske šole sporoča, da bo v sredo, 28. t.m. ob 18. uri prva seja po občnem zboru vseh treh odborov. Na dnevnem redu bodo: 1. sklepi občnega zbora, 2. razdelitev posameznih funkcij. 3. bodoče delo, 4. razno. Tajništvo priporoča odbornikom naj se seje gotovo in točno udeležijo. POTOVALNI URAD « AURORA » priredi od 29. maja do 2. junija izlet z avtobusom in ladjo v Rimini, San Marino, Ma-karsko, Split, Šibenik in Zadar. Cena 66.000 lir na osebo. Vpisovanje pri « AURORA » v Ul. Cicerone 4, tel. 60-261. DRUGE VESTI NA OSMI STRANI PD «IVAN GRBEC» V ŠKEDNJU priredi v okviru proslav ob 30—letnici osvoboditve V TOREK, 27. MAJA. OB 20.30 v društvenih prostorih predavanje BORISA RACETA o temi PARTIZANSKE TISKARNE Vljudno vabljeni! ŠOLA GLASBENE MATICE - TRST III. zaključna akademija šole Glasbene matice V torek, 27. maja, ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma — Godalni kvartet — Dijaki višje šole: N. Kralj -klavir, č. šiškovič - violina, P. Tagliolato - klavir — Komorni zbor s spremljavo godal Dirigent Janko Ban Vljudno vabljeni! Vstop prost! Kino La Cappella Underground 19.00—21.45 «West Side Story» (1961). Natalie Wood in Richard Beymer. Barvni film. Ariston 15.30 «E Johnny prese il fucile». Čmo-beli film. Grattacielo 15.00 «Una vita bruciata». Sirpa Lane. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 10.00—11.30 matineja «Le meravigliose favole di Andersen». Excelsior 15.30 «Dramma della gelosia; tutti i particolari in cronaca». M. Mastroianni, G. Giannini, M. Vitti. Nazionale 15.30 «Big Boss», v glavni vlogi Tony Curtis. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 10.00—11.30 matineja «H corsaro nero». Barvni film. Fenice 15.00 «Peccati in famiglia». Edy Williams, Renzo Montagnani, Michele Placido. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 15.00 «La peccatrice». Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 15.30 «Quella sporca ultima meta». Burt Reynolds. Aurora 15.30 «Perchè si uccide un magistrato». Franco Nero. Barvni film. . oah Capito] 15.00 «L’accusa è: violenza carnale e omicidio». Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.00 «Paolo Barca maestro elementare praticamente nudista» Barvni film z Renatom Pozzettom Prepovedano mladini pod 14. letom Impero 15.30 «Airport 75». Barvn film, v katerem igra Charlton He ston. Filodrammatico 15.00 «I peccati ve niali di lady Godiva». Prepoveda no mladini pod 18. letom. Moderno 15.00 «Lilli e il vagabondo» Walt Disneyeva risanka. Ideale 15.00 «La sepolta viva». Ago stina Belli in Maurizio Bonuglia Barvni film. Vittorio Veneto 15.00 «Delitto d’amore». Giuliano Gemma in Stefania Sandrelli. Barvni film. Abbazia 14.30 «La tana della volpe rossa». E. Porter in J. Kamp-Barvni film. Radio 14.30 «Pista-a-a!... Arriva U gatto delle nevi». Barvni Walt Di-sneyev film. Mignon 14.00 «L’avventura del PO' seidon». Barrai film. Astra 15.30 «Agente 007 - L’uomo deh la pistola d’oro». Barrai film. Igrata Roger Moore in Christopher Lee. Volta - Milje 15.00 «Pista!... Arriva il gatto delle nevi». Dean Jones, Nancy Aison. Walt Disneyev fihu- Izleti S P D T organizira 1. in 2. junija avtobusni izlet na Pokljuko z ogledom krajev, kjer so se pred več kot 30 leti bile partizanske bitke. P0-drobnejši program izleta bo javljen v prihodnjih dneh. Vpisovanje dp vključno 28. t.m. pri ZSŠD, Ubc8 Ceppa 9. Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi brat FRANC MARTELANC Pogreb našega nepozabnega pokojnika bo jutri, 26. maja, ob 11. uri iz kapele barkovljanskega pokopališča. žalujoči sestri Albina in Gizela z možem Alojzijem, nečaki ter drugo sorodstvo. Trst, 25. maja 1975 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38006) ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob smrti na-šega dragega JUSTA TERČONA se srčno zahvaljujemo darovalcem cvetja in prispevkov v dobre namene, dohovnikom, Antku Terčonu in dr. Dragu Štoki za govora na pokopališču, zboru «Fantje izpod Grmade» ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Družina TERČON Slivno, 25. maja 1975 Pninórski’SiS/ìiIk ■V ORGANIZACIJI LICEJA «F. PREŠEREN» Mrzlične priprave na srečanje dijakovs tostran in onstran meje Srečanje bo v sobolo, 31. maja - Sestavljeni komisiji za pregled literarnih in risarskih izdelkov Na znanstvenem liceju «F. Prešeren» se stopnjujejo priprave na III. dijaško obmejno srečanje Primorske, katerega se bo udeležilo okrog 700 dijakov iz Kopra, Pirana, Postojne, Idrije, Tolmina, Ajdovščine, Nove Gorice, Trsta in Gorice. Kakor smo na tem mestu že zabeležili, je program srečanja, ki bo v soboto, 31. maja, zelo razgiban: zgodaj zjutraj bodo odposlanstva slovenskih dijakov iz Trsta pričakala goste iz sosedne republike na mejnih prehodih, nakar bo skupen shod pri spomeniku Ètirim bazoviškim žrtvam. Dijaki se bodo dopoldne pomerili v raznih športnih disciplinah, v slikarskem tekmovanju ex-tempore, medtem pa bo posebna komisija pregledala in ocenila prispevke v okviru literarnega natečaja. Popoldne bo na vrsti skupna obravnava dijaških problemov tostran in onstran meje, srečanje pa se bo zaključilo s kulturnim sporedom v Kulturnem domu, kjer bodo pozdravni in uradni govori, nagrajevanje najboliših športnikov, risarjev in piscev, člani Stalnega Slovenskega gledališča pa bodo za zaključek uprizorili odlomek iz «Rižarne». Tudi letošnje tretje srečanje dijakov iz naših in sosednih krajev ima namen — kakor že prvo srečanje leta 1973 v Tolminu in drugo lani v Postojni — poudariti enotnost dijakov na Primorskem ne glede na mejo, hkrati s tem pa se uvršča v niz proslav, s katerimi naše množice proslavljajo trideseto obletnico osvoboditve izpod nacifašističnega jarma. Na našem liceju, ki organizira letošnje srečanje, je te dni — kljub skrbem, ki jih prinaša skorajšnji zaključek šolskega leta — čedalje bolj živahno: po pouku je treba pripravljati pozdravne transparente, posebne majice za športna tekmovanja, organizirati enodnevno bivanje več sto ljudi v našem mestu, poskrbeti vse potrebno za posvetovanje in kulturni program ter sproti reševati manjše in večje težave, ki so povezane z «logistično» ureditvijo takega srečanja. Izpeljava programa je vezana tudi na nemajhne stroške, v zvezi s tem pa je naša javnost že izkazala solidarnost z dijaki z denarnimi prispevki, ki se stekajo v «sklad za primorsko srečanje». Med tem tem časom so na liceju sesta-vili komisiji za ocenjevanja literarnih in risarskih izdelkov v okviru tekmovanja ex temoore. Prvo komisijo sestavljajo A. Rebula, B. Pahor, J. Tavčar, P. Merkù, dijakinja L. Rupel, Bratuž, M. Košuta, F. -Bene-detič in J. Peterlin, drugo pa A. Černigoj, K. Palčič, H. Jussa, F. Fornazarič, D. Švara in K. Krevatin. Tenze 2.000, Suzana Pertot 1.000, Ma- Ravbar) 10.000, N.N. 2.000, Grazici rija Lozej 2.000, dr. Milan Starc 5.000, Davorin Križmančič 5.000, Iztok Smotlak 3.000, Aleksandra Pertot 10.000, N.N. 3.000, Boris Valentič 2.000, N.N. 5.000, N.N. 5.000, Marko Filipčič 4.000, N.N. 5.000, N.N. 5.000, Savino Vatovani 2.000, Aldo Menon 1.000, N.N. 3.000, Ana Kosor 5.000, Cvetko Stefančič 6.000, Restavracija «Daneu» — Opčine 10.000, David Malalan 2.000, Tanja Smotlak 1.000, Ema Tomažič 10.000, Emil Colja 5.000, Lekarna Godina 1.000, Marta Verginella 2.000, Egon Malalan 5.000, Marija Kostnapfel 1.000, Sonja Vegliach 5.000, Pavel Cerkve-nic 4.000, Gantar 10.000, Petra 20 tisoč, Avtosport 10.000, Justi Race (namesto cvetja na grob Viktorije la Nabergoj 2.000, prof. Laura A brami 10.000, Viljem Žerjal- 10.000 Župnija Sv. Jerneja — Opčine 10.000 Stojan Udovič 10.000, Silvana Gla vič 3.000, Andrej Terčon — Grad beni material 10.000, Walter Knez 4.000, Albin škerk 1.000, Trgovina Leghissa 5.000, Pohištvo Pupis 5.000, Kmečka posojilnica — Nabrežina 25.000, Lekarna Logar 5.000, Župnija Nabrežina 5.000, Železnina Terčon 5.000 Patrizia Volpi - Saksida 2.000 lir. • Na sedežu KPI v Ul. Capitolina 3 bo jutri ob 19. uri, sestanek komisije za ženska vprašanja ter kandidatk za bližnje volitve. Uvodno poročilo bo imela Bruna Braida. Rojauski otroci pred spomenikom v Cerknem. .......................i',i',ii''i'ii''i'‘'''''i,l1i,i,,i,,'1im1ill1I'l,,1',,l)lllillllllliIlllliIIIIIIIIIIniIlli,li1ii1Illlllil|itiMiIII|lili1(iliIlii,IIIIIiIIIIIIrlnlHIIiiInirtIIIIIIIiIIIIIIIIiiilllmmllllllliIlllllI11iilimiii„niriiiiliii[iiiiiiniiiiiriiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiii* SOLARJI IZ DOLA PRI HRASTNIKU NA KATINARI PRIJETEN DAN V DRUŽBI PRIJATELJEV IZ DOMOVINE Pestra prireditev z nastopom domačinov in gostov PRISPEVKI ZA III. SREČANJE OBMEJNIH SLOVENSKIH DIJAKOV: Erika Briščik 2.000, Mirjam Levstik 2.000, Vera Crevatin 2.000, F. in E. Fornazarič 20.000, Marija Milič 1.500, Marina Milič 2.000,Walter Starec 5.000, Milko Malalan 5.000, Wilma Kjuder 10.000, Evaldo Crevatin 5.000, Tanja Jakomin 5.000, Rossana Petaros 1.000, Marko Rismondo 10.000, Milan Bufon 1.000,, David Grebel 1.000, Katja Kalc 5.000, Smrdelj - Tavčar 3.000, Kraus - Race -Jazbec - Pečenko 30.000, Sternad 5.000, N.N. 15.000, N.N. 500, Sandor ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE — KOMEN vabi na VEČER LJUDSKIH PLESOV IN PESMI ki bo v komenski kinodvorani danes, 25. maja, ob 17. uri. Nastopajo — Tržaška folklorna skupina «STU LEDI» — Mladinski pevski zbor «RDEČA ZVEZDA» iz Saleža — TAMBURAšKl ANSAMBEL iz Boljunca Vabljeni! Na katinarski šoli smo imeli v petek posebno» svečanost. V gosteh smo imeli skupino učencev in učiteljev osnovne šole «Borisa Pusta» iz Dola pri Hrastniku. Bil je to edinstven dogodek, ki ga zlahka ne bomo pozabili. V prisrčnem prijateljskem vzdušju smo se končno osebno seznanili s šolarji, s katerimi se naši učenci že več časa dopisujejo. Vsi smo težko pričakovali ta dan. No, končno je le napočil. Dopoldne je pripeljal avtobus z učitelji in učenci. Krajšemu predstavljanju in seznanjanju je sledila lepa pestra prireditev. Izkazali so se vsi, pevci, recitatorji, plesavci, telovadci in godci, gostje in domačini. Izmenjali smo si darila, kot je pač navada ob takšnih priložnostih. Sledilo je skupno kosilo, ki so ga pripravile mame naših učencev. Priznati moramo, da so se odlično izkazale in to v vseh ozirih. Po kosilu smo se vsi skupaj peljali v mesto, da smo gostom iz Dola pokazali majhen delček Trsta. Mnogi med njimi so prvič videli morje, čolne, ladje in upamo, da jih pogled na umazani in razburkani Jadran ni razočaral. Žal pa lepe urice hitro minejq.. Škoda, da so se morali naši prijatèlji odpeljati. Radi bi jih imeli še v naši sredi. Prijetno, 'zelo pfijetno ..smo še počutili med njimi"'in ùpàmo,' tìa se'jè ttidi njim tako godilo, še zadnji pozdrav, zahvale. obljuba, da se bomo še srečali, da se bodo še vrnili, vabilo naj jih v prihodnjem šolskem letu obiščemo in odšli so. Ostal pa nam je spomin na prijetno preživeli dan v družbi prijateljev iz matične domovine, spomin, ki ga bomo dolgo, dolgo hranili v srcu in pričakovanje dneva ponovnega srečanja. M. blemih. Na razpolago bo jedača in pijača. Danes ob 17. uri bo v Ljudskem domu v Trebčah festival komunističnega tiska. Govorila bosta sen. Paolo Sema in Miloš Budin. Na sporedu je tudi nastop pevskih zborov Vesne in Primorca. Na razpolago bo jedača in pijača. • šentjakobska rajonska konzulta sklicuje za prihodnji teden tri javna zborovanja na temo «Varianta k splošnemu regulacijskemu načrtu in javno-koristne službe». Zborovanja bodo v ponedeljek ob 19.30 na sedežu AGLI, Trg Sv. Jakoba 15; v sredo ob 19.30 na sedežu ENAIP, Istrska ulica 57, in v petek ob 20. uri v Salezijanskem oratoriju, Istrska ulica 53, kateremu bo prisostvoval odbornik za urbanistiko s tehniki. V Skednju in Trebčah festivala tiska KPI Danes, 25. maja, se na košarkarskem igrišču v Škednju nadaljuje I. rajonski festival komunističnega tiska. Po nastopu ricmanjske godbe na pihala, bosta govorila kandidatka KPI v pokrajinski svet Ester Pacor in tajnik krajevnega krožka ZKMI Renato Furlan. Na festivalskem prostoru bodo fotografske razstave o antifašizmu, čilskem odporniškem gibanju in o krajevnih pro- TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 P0I4R ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi t inozemstvo KLETARSKI NAGRADNI NATEČAJ Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoča, da prireja nagradni natečaj za smotrnost in higieno kleti in vinske posode ter za dobro kakovost pridelanega vina. Natečaja se lahko udeležijo vsi vinogradniki tržaške pokrajine, ki so vabljeni, da si ogledajo pravilnik natečaja na sedežu nadzorništva, Ul. Martiri della Libertà štev. 7/IV. Prošnje za udeležbo na natečaju je treba napisati na kolkovanem papirju in jih vložiti do vključno 30. junija letos. PREJŠNJO NEDELJO V IDRIJO IN CERKNO USPEL IZLET ZDRUŽENJA STARŠEV ROJANSKE ŠOLE Ogledali so si tudi bolnišnico Franjo Venec na grobnico padlih partizanov Mali oglasi OBČNI ZBOR DRUŠTVENE GOSTILNE -NA OPČINAH bo jutri, v ponedeljek, 26. maja 1975, ob 20.30 v društvenih prostorih, Pro-seška 39. Kot je postala navada, je tudi letos Združenje staršev rojanske osnovne šole organiziralo izlet, in sicer v Idrijo, Cerkno in partizansko bolnišnico Franjo. Izlet je nad vse u-spel. že pred 3.30 sta izpred rojanske cerkve odpotovala nabito polna avtobusa staršev in otrok. Ob veselem razpoloženju nas je pot vodila mimo Postojne, Kalc in Godoviča v Idrijo, kjer je bil prvi cilj izleta. Obiskali smo zanimivi muzej v mestnem gradu, kjer nam je ravnatelj muzeja povedal cel kup zanimivih stvari o rudniku živega srebra. Ker je bila ta ruda, posebno v prejšnjih časih Velike važnosti in zelo draga, je rudniku in mestu prinašala neposredno velike dohodke, tako da so lahko rudnik opremili z najsodobnejšimi napravami, ki so bile kar pionirske. Tako smo tu slišali o velikanski črpalki za vodo, ki je le to dvigala iz rudniških globin s pomočjo naprave, podobne mlinskemu kolesu, ki so ga poganjale zajezene površinske vode. Kolo je merilo v premeru več kot 10 metrov in je delovalo vse do 1926. leta. Niti poznejše črpalke na parni pogon ga niso mogle izpodriniti. Ogledali smo si tudi stalno razstavo idrijskih čipk in mlada dekleta so nam pokazala kako še vedno pridno klekljajo. Nato smo se podali še na eno izmed specialitet: na žli- iiiiiimiiimimiiiiiiiiiimiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiininiiiiiiiiiiiiHiiimiiimiiiiiMimiiniiiuuimitiii NENADNA SMRT PRISTNE 0PENKE VIKTORIJE RAVBAR-BEKARJEVE Preteklo soboto, 17. t.m., so na Opčinah položili k zadnjemu počitku Viktorijo Ravbar po domače Rekarjevo. Na zadnji poti jo je spremilo veliko ljudi. In kako bi moglo biti drugače, ko pa je bila pokojnica ne le dobro znana, pač pa tudi zelo cenjena domačinka. Vrhu tega je bila nad pol stoletja gostilničarka. Res je, da se je zadnjih par let nekoliko umaknila, ker ji zdravje ni dopuščalo, da bi še nadalje kraljevala v kuhinji gostišča, toda njena navzočnost se je vendarle še vedno čutila. Pokojnica je bila prava Openka. kajti rodila se je na Opčinah in BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA D. D. GLAVNICA LIR 600,000.000 VPLAČANIH LIR 300,000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 Telefon št. 61446 Brzojavni naslov: BANKRED Telex: 46264 se tudi omožila z domačinom. Iz družine Sosičevih je prešla v družino Ravbarjevih. Čeprav se je bila v mladih letih izučila šiviljske obrti, se je kaj kmalu lotila gostinstva. Najprej je vodila gostilno pri Fabčiču, nato je prevzela zadružno gostilno, zadnjih dvajset let pa smo jo lahko videvali v domačem gostišču «Veto», ki ga je vodil njen mlajši sin Silvester, ki ga je lani decembra še tako mladega pobrala smrt. Ta izguba je verjetno pospešila njeno smrt. Ko je pokojnica pred sedmimi leti slavila svoj 80. rojstni dan, ni bil to le njen praznik, pač pa je njen visoki življenjski jubilej slavil velik del Opčin. To je povsem razumljivo, kajti Viktorija Bekarjeva je veliko delovala v prosvetni dejavnosti. Pozneje je vso svojo skrb in vnemo posredovala svojim otrokom, dvema sinovoma in štirim hčeram, ki jih je vzgojila v zavedne Slovence. Bila je naš zvesti naročnik in čitatelj vse do zadnjih dni. Naj bo Viktoriji Rekarjevi lahka domača zemlja, njenim dragim naše globoko in iskreno sožalje. ktofe. Idrijčani so nas res lepo pogostili. Pot nas je nato vodila preko Cerknega in nepreglednih cerkljanskih gozdov do bolnišnice Franje. Tesnoba zajame človeka, ko pomisli pod kakšnimi pogoji je tu potekalo življenje in delo v tej soteski, v neposredni sovražnikovi bližini in kako so si znali kljub vsemu organizirati vse najnujnejše, do električnega generatorja, ki je dovajal tok bolniškim napravam. Saj so tu imeli celo rentgensko napravo. Kar neverjetno se zdi, da je umrlo niti deset odstotkov ranjencev, kar nam more še povečati spoštovanje do tistih, ki so tu delali. Morali so biti trdni ljudje, ki so verovali v zmago. Nazaj grede smo se ustavili v Cerknem, kjer so otroci položili venec na grobnico junakov, ki so padli v bojih na Cerkljanskem. Otroci so zapeli in bilo je ganljivo, saj so tu pokopani znanci in stari oče učenca rojanske šole. Sonce se je že nagibalo na primorsko stran in treba se je bilo vrniti. Zavili smo od Cerknega na soško stran in se vozili po prelepi dolini ob Soči, nato pa čez Gorico in Dol proti domu. V avtobusu so donele pesmi in starši niso hoteli zaostajati za otroci, dokler niso bila prav vsa grla suha. Videli smo celo vrsto zanimivosti, iz. bira cilja je bila nad vse posrečena, prav zaradi posebnosti letošnjega leta, ko poteka 30—letnica osvoboditve. Tako so se najmlajši soočili resnico, kako težka je bila pot in kakšne žrtve so bile potrebne za dosego tistega, kar imamo. Urnik trgovin za prihodnji ted«n Zveza tržaških trgovcev sporoča, da bodo trgovine prihodnji teden zaradi praznika v četrtek, 29. maja (Telovo), poslovale po naslednjem urniku: JUTRI, 26. maja — vse trgovine bodo lahko odprte tako dopoldne kakor tudi popoldne. SREDA, 28. maja — vse trgovine bodo odprte dopoldne in popoldne. Trgovine s sadjem in povrtnino bodo lahko odprte tudi popoldne: pekarne bodo poslovale od 7.40 do 13. in od 17. do 18. ure; mesnice pa bodo odprte od 7.30 do 13. in od 16.30 do 19. ure. ČETRTEK, 29. maja (Telovo) — vse trgovine bodo zaprte, razen pekarn, ki bodo poslovale od 7.40 do 12. ure. SOBOTA, 31. maja — vse trgovine bodo lahko poslovale dopoldne in popoldne. Darovi in prispevki Za spomenik padlim v Repniču darujeta Danilo Ukmar, Devinščina 5.000 lir in N.N. 36.500. Družini Ban in Moro darujeta ob 30. obletnici smrti Alojzija Bana 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Silvan in Angel Škerk darujeta v isti namen 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina ob 31. o-bletnici smrti nepozabnih bratov Justa in Alberta daruje sestra Lojzka Cijak 4.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel in 4.000 lir za spomenik padlim na Kontovelu. Lucijan Štoka - Prosek 189, daruje 5.000 lir za športno društvo Kontovel. Ob prvi obletnici smrti Franca Gombača darujeta Metka in Boris 10.000 lir za sklad komunističnega tiska. V počastitev prve obletnice smrti Franca Gombača daruje ta žena Marija in sin Ervin 20.000 Hr za spomenik padlim NOB v Briščkih. V spomin očeta Franca Gombača daruje Lina 5.000 lir za spomenik padlim v Briščkih. Namesto cvetja na grob pok. Viktorije Ravbar darujeta Pepka in Mario Dolenc 5.000 lir za športno društvo Polet in 5.000 lir za prosvetno društvo Tabor. Za športno društvo Zarja so darovali: Svetko in Valerija Grgič -0 lir, Karlo Križmančič 10.000 lir, Emilija Križmančič 5.000 lir in vesela družba na pikniku 34,500 lir. V počastitev spomina Franca Bizjaka' darujeta sestri Marija in Justa 5.000 lir za prosvetno društvo S. Škamperle in 5.000 lir za Dijaško matico. S. Gruden daruje 50.000 lir za slovenski Dijaški dom v Trstu. Ob 21. obletnici smrti brata Željka Milkoviča se ga spominja sestra Stana in daruje 100 Din za šolo K.D. Kajuh v Gropadi. Podporni član Milan Škabar daruje 10.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina Viktorije Raubar daruje Zmaga Malalan 5.000 lir za PD Tabor. V počastitev spomina Pina Antonija darujeta žena Lotka in družina Draga Ukmarja 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin Pina Antonija darujejo soletniki 1909 Mirko Lukša 5.000 lir, Franc Bezin 5.000 lir, Guerrino Husu 5.000 lir, Anton Milič 5.000 lir, Milko Cibic 5.000 lir, Karlo Milič 5.000 lir, Justo Šegina 5.000 lir in Jožef Trobec 5.000 lir za vzdrževaje spomenika padlim v NOB na Proseku. V počastitev spomina Pina Antonija darujejo Alojz Kapun 5.000 lir. Dragica in Mario Ukmar 5.000 lir, Marija in Milko Lukša 5.000 lir, Pepka Guštin 2.000 lir in Ivana ^ Majovski 2.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. AUTOSALONE TRIESTE - CARLI VIRGILIO - 126 73. 127 74, 128 70- 74, 1500 C 66, 124 coupé 5 m 68, £50 coupé 70, A 112 74, Citroen 1000 75, Fulvia coupé 67, 125 68, Opel 1000 tam. 70 m drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v UL Giu. lia 10 in Ul. Cotogna 7. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. VSA ZAVAROVANJA - nezgodno -življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. - AGENCIJA GENERALI Opčine, Ul. Salici 1, tel. 211-489. RAZDIRANJE AVTOMOBILOV : prevzamemo stare avtomobile za razdiranje. Telefon: 812256. MIGLIORE : dobava in polaganje mo-quetta, plastike in parketov, struženje in lakiranje parketov ter razna popravila, ogled vzorcev v delavnici . Opčine, Proseška 41. Cene zmerne. Telefon: 21 29 70 in 77 49 42. OBRABLJENE zlate predmete vseh vrst odkupujemo po najugodnejši kotacijL Za gram računamo do 3.000 lir, v odvisnosti od vrste. DARWIL, Trst Trg sv. Antona 4, prvo nadstropje. IŠČEMO mlado družino za upravljanje restavracije in bifeja v kam-pingu na Krasu. Stanovanje vključeno. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. _____________- i___ KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA , V NABREŽINI Tel. 200186 B sprejema hranilne vloge in B nudi posojila po ugodnih obrestnih merah NUDI VSE BANČNE USLUGE r lepotec Ford Taunus kub. 1300 in 1600. od 1894.000 lir pri_ Nuova Concessionaria Tisi, ulice Caboto 24 (industrijske cone) ""Tur’* Sir “Trt*- «4 ^ O S MIC A Silvester Berdon, Riprapjije 30, je odprl osmico ' in foci belo in čmo domače vino. sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše ffajiicaJljl PRIMO ROVIS Največja izbira surove In pražene kave v Trstu po najugodnejših cenah DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 • Telefoni 793.735 - 750.575 PRAZARNA: UL. PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210 «AUTOAGENZIA CLAUDIO» UUCA CIPPA 3 ■ TELEFON 62-640 ZASTOPNIK Shom JAWA C®1 mopedi NEGRINI ZA TRST IN POKRAJIN' Modeli ŠKODA 74/75: 100 - 100 L - 110 L 110 R COUPÉ’ B TAKOJŠNJA DOBAVA fTÉF ^5 SiiilÉP RAZSTAVA NAJNOVEJŠIH MODELOV um n nekaj, kar je trajnega ULICA SETTEFONTANE, 62 — TEL 772731 — TRST KORZO ITALIA — ULICA S. LAZZARO —TEL. 37838 ULICA MADONNINA, 18 — TELEFON 794064 A r\\ U—u 1 SALVARANI — UL. S. FRANCESCO, 11 — TEL. 69220 Pnmórikl'dnevnìfc GORIŠKI DNEVNIK 25. maja 1975 ŽIVAHNO DELOVANJE PREBIVALCEV PODGORE V Polpi so obnovili delo pmlnega drobiva Občni zbor bo sredi oktobra - V torek likalna gradbišču spomenika padlim v NOB V Podgori so ta teden beležili dva važna dogodka: likof na gradbišču spomenika padlim v NOB in ustanovitev slovenskega prosvetnega društva, ki so ga poimenovali po zaslužnem domačinu Andreju Paglavcu. Likof na gradbišču spomenika so imeli v torek proti večeru. Na ta dogodek je prišlo precej domačinov, ki so se za spomin tudi fotografirali, član gradbenega odbora Savenj Rožič je spregovoril nekaj priložnostnih besed, nato pa so dogodek proslavili s kozarčkom dobrega domačega podgorskega vinca. Podgorci so pri gradnji spomenika pokazali izredno zavzetost. Načrt spomenika je bil - dokončno odobren v aprilu letos, imeli so pogovore z županom, odbornikom za javna dela in občinskimi tehniki, nekaj dni pred 1. majem pa so domačim prijeli za delo, zabetonirali temelje spomenika. Ob prihodu mladinske štafete je bila ob spomeniku svečanost, med katero so zakopali v temelje spomenika spominsko pergameno. Prvomajska svečanost dela ni u-stavila. Danes je spomenik v glavnem dokončan in že sedaj, ko mu manjka še precej, je videti mogočen. Domačine in mimoidoče bo na vidnem mestu ob glavni ulici spominjal na desetine Podgorcev, Slovencev in Italijanov, ki so darovali svoja življenja za svobodo med narodnoosvobodilno borbo. Na gradbišču spomenika je sodelovalo doslej 50 dorrsčinov, napravili so že 1.200 prostovoljnih delovnih ur. Z deli bodo nadaljevali z enakim elanom, nekateri pa skrbijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov Otvoritvena svečanost bo 28. septembra letos. Sodelovale bodo razne skupine, med temi Tržaški partizanski pevski zbor. Drugi važni dogodek je bil v četrtek zvečer. Na dvorišču Dorčeta Sirka se je zbralo nad trideset domačinov, da bi se pomenili o ustanovitvi, oziroma obnovitvi domačega prosvetnega društva. Za ustanovitev prosvetne postojanke v Podgori je dala pobudo Slovenska prosvetna zveza. Veliko število domačinov na četrtkovem sestanku dokazuje, da je stvar zrela in da so ljudje pripravljeni sodelovati v obnovljenem društvu. Podpredsednik SPZ Saverij Rožič je najprej povedal, da se je življenje v Podgori poživilo, odkar je bi-Ig ustanovljena sekcija vsedržavnega združenja bivših partizaznov, ki si je zadala nalogo zgraditi spomenik. Človeški potencial te velike zasnovane akcije ne smemo izgubiti in zato je prav, da bi v vasi spet obstajalo prosvetno društvo, ki bi skrbelo, potem ko bo akcija za gradnjo spomenika zaključena, za Ijud-sko-prosvetno delovanje v vasi. Poudaril je važnost, da bi v društvo vključili starejše in mlajše ljudi in nakazal tudi možnosti vsestranskega delovanja. Društvo pa bi poimenovali po zaslužnem domačinu Andreju Paglavcu. Na sestanku je bila prisotna tudi Paglavčeva vdova. Ramila Trdan. Lepo se je zahvalila za pobudo in zato, ker se domačini spominjajo njenega moža. Tajnik SPZ Marko Waltritsch je nato prikazal širšo prosvetno problematiko na Goriškem. Omenil je težak položaj v Podgori, kjer je italijanski živelj pričel zaradi industrializacije prodirati v vas, takrat samostojno občino, že za časa avstrijske vladavine. S prosvetnim društvom lahko marsikaj ohranimo. Ni treba imeti pomislekov za napredno društvo, ko že obstaja v vasi sorodno katoliško prosvetno društvo. Prostora je dovolj tudi za dve društvi ki morata plemenito tekmovati med •seboj v delovanju in za ohranitev slovenstva v Podgori. V vasi imamo tudi mlade intelektualce, ki bodo znali pravilno sodelovati v ljudsko - prosvetnem delovanju. Poimenovanje društva po Andreju Paglavcu je sredo, 11. junija. Učenci drugih in pravilno, je dejal Waltritsch, kajti naše zaslužne može moramo povsod čislati in jih obujati iz nepotrebne pozabe. Andrej Paglavec je moral iz službe v pokrajinski upravi za časa fašizma, po vojni je bil občinski svetovalec in so mu na prvi seji demokratičnega občinskega sveta leta 1948 prepovedali govoriti slovensko in nanj tudi pljuvali. Bil je vsestranski politični in prosvetni delavec. V debato so posegli številni domačini, ki so dali tudi nekaj koristnih predlogov za delovanje novoustanovljenega društva. V mesecih, ki nas ločijo od odkritja spomenika ne bodo sicer razvili velike dejavnosti. Sodelovali bodo na poletnem, prazniku, ki se začne ta teden pri Madonnini. Ustanovili bodo pevski zbor, ki bo vadil za nastop ob otvoritvi spomenika. V tednih pred odkritjem spomenika bodo priredili nekaj predavanj o osvobodilnem gibanju. Skušali bodo najti tudi ustrezni prostor, ki naj bi služil za sedež društva. Do občnega zbora, ki bo sredi oktobra, bo delovanje novoustanovljenega društva vodil enajstčlanski odbor, v katerem so Vanko Delpin, Rihard Bizjak, Peter Petejan, Stanko Kuštrin, Vanda Okroglič, Livij Rožič, Mavricij Maligoj, Artur Brešan, Helena Klančič, Danja Bregant in Silvan Terpin. Včeraj sta se poročila ROZANA KOMJANC in DUŠAN DRUFOVKA oba iz števerjana. Prosvetno društvo «Briški grič» čestita novoporočencema, ki sta oba aktivna društvena člana. Na Vrhu srečanje planincev treh obmejnih dežel «Na Largì» na Vrhu bo 8. junija ob 11. uri srečanje cianov Slovenskega planinskega društva Gorica s planinci iz Slovenije, Koroške in iz Furlanije Julijske krajine. Na srečanje so vabljeni člani in prijatelji SPD ter vsi ljubitelji gora. letos se bo pouk zaključil 11. junija Zaradi upravnih volitev, ki bodo 15. in 16. junija, se bo pouk na šolah vseh stopenj zaključil 11. junija. V okrožnici šolskega ministrstva je nadalje rečeno, da bódb po volitvah le zrelostni izpiti in sicer na osnovnih, srednjih in višnjih šolah. Osnovne šole: pouk se zaključi v oetih razredov pa se bodo v učilnice vrnili od 19. do 28. junija. Prav tako velja za dijake nižjih srednjih šol. Višje šole: dijaki vseh razredov, ki letos ne bodo imeli zrelostnega izpita, bodo zaključili pouk 11. junija, maturantje pa bodo pouk zaključili že 31 maja. Zrelostni izpiti bodo od 2. do 30. julija. Praznik na Peči Danes se na Peči zaključi praznik, ki ga je pripravila sekcija AN Pl za Peč, Rupo in Gabrje. Praznik se bo pričel ob 17. uri s tekmovanjem v briškoli. Sledil bo kulturni spored z nastopom pevskega zbora «Oton Župančič» iz Štandreža, štandrežke dramske družine, so-vodenjske folklore ter domačih 'osnovnošolskih otrok. Zvečer bo ples z ansamblom «The Lovers». V petek zaradi slabega vremena praznika ni bilo. NA POBUDO DRUŠTEV, VČLANJENIH V SPZ Poleti na Goriškem bogat spored kulturnih prireditev raznih društev Sodelovale bodo ljudsko prosvetne skupine iz zamejstva in domovine Na zadnjem sestanku odbora Slovenske prosvetne zveze so preučili koledar poletnih prireditev, ki jih bodo v tem poletju priredila prosvetna društva, ki so včlanjena v SPZ. Po uglednem prvomajskem prazniku v števerjanu, ki je bil v priredbi tamkajšnjega društva «Briški grič», bo prvi na vrsti praznik v Podgori, kjer prvič sodeluje tudi pred nekaj dnevi ustanovljeno prosvetno društvo «Andrej Paglavec». Prispevek prosvetnih delavcev in SPZ temu prazniku bo koncert mladinskega mešanega zbora gimnazije «Maršal Tito» iz Skopja, ki bo nekaj dni prej sodeloval na natečaju v Celju, nato bo šel skozi Trst na izlet v Benetke. Na povratku se bo zbor ustavil v Gorici in pokazal svoje pevsko znanje v Podgori. Na podgorski prireditvi bodo sodelovale tudi druge ljudskoprosvetne skupine. Naslednji praznik bo v dneh okrog 8. junija v štandrežu. Tu bo prosvetno društvo «Oton Župančič» priredilo spomladanski praznik. Zani- mivost letošnjega praznika bo nastop Slovencev, ki živijo na Reki. Ti so včlanjeni v slovensko prosvetno društvo «Bazovica». K nam bodo prišli s folklorno skupino, s pevskim zborom in z baletom. Na programu bodo imeli slovenske in hrvaške pesmi in plese, kar bo za marsikoga prijetna novost V Sovodnjah bo tradicionalna poletna prireditev 29. junija. Ob tej priliki bo sovodenjska folklorna skupina nastopila prvič v novih, goričkih narodnih nošah in z goriški-mi folklornimi plesi. To bo za naše ljudi prijetna novost, saj smo doslej lahko gledali le plese drugih slovenskih dežel. Ob tej priliki je napovedan tudi množični obisk nekaj sto Štajercev. Na Vrhu bo piknik prosvetnega društva «Danica» v dneh okrog 6. junija. Za to priliko so že v teku pogovori, da bi prišli na Vrh Benečani in bi se tako letošnji praznik na Vrhu spremenil v srečanje med goriškimi in beneškimi Slovenci. Prosvetno društvo «Kras» v Dolu bo imelo svojo prireditev 20. julija. Že sedaj vabimo na to prireditev, katere čisti izkupiček bo šel v sklad za gradnjo spomenika padlim v Dolu. Za to priliko je napovedan prihod folklorne skupine iz Škofje Loke, ki nam bo prikazala predvsem gorenjske plese. Na Oslavju pa bo, v priredbi prosvetnega društva «Naš prapor», drugi briški praznik 24. avgusta. Tudi ob tej priliki bomo lahko prisostvovali nastopu kulturnih skupin. Po naših vaseh bodo tudi druge prireditve, za katere bodo skrbela športna društva, borčevske organizacije in tudi druge skupine. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiuiiHiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA POVABILO RDEČEGA KRIZA Z REKE Krvodajalci iz Doberdoba in Foijana obiskali Reko in njeno lepo okolico Poudarjena želja po tesnejših stikih - Med Doberdobci sta bila pred* sednik domače krvodajalske sekcije Jožef Ferletič in župan Andrej Jarc Krvodajalci iz Doberdoba in Poljana so prejšnjo soboto, na vabilo reškega Rdečega križa, obiskali Reko in njeno okolico. Med izletniki jo bil tudi predsednik krvodajalske sekcije v Doberdobu Jožef Ferletič, doberdobski župan Andrej Jarc, župan iz Foijana Galbiati, deželni predsednik krvodajalcev Alessandro Buoro ter člani ADVS iz Doberdoba in Foijana. Ob prihodu na Reko so goste sprejeli predstavniki tamkajšnjega Rdečega križa. Na' j si je skupina doberdobskih krvodajalcev ogledala livarno «Vulkan» v Sušaku pri Rekj. Zamejce je sprejel direktor obrata Vladimir -LoMčar, ki jim je prikazal delo v tovarni ter poudaril pomen samoupravljanja v jugoslovanski industriji. Po. ^obisku so se Doberdobci oddolžili spominu pad- NA SESTANKU KANDIDATOV OBČINSKA ENOTNOST V SOVODNJAH IZDELALA URESNIČLJIV PROGRAM Skrb za ohranitev slovenskega značaja občine, za razvoj demokracije, šolstva ter skupnih služb Na sestanku kandidatov liste Občinske enotnosti v Sovodnjah so izdelali načrt za prihodnjo mandatno dobo, ki so ga tako sestavili, da ga lahko tudi izvedejo. V programu so nekatere konstante, ki so značilne za odprto in napredno listo, kakršna je lista Občinska enotnost, in ki se nanašajo na sodelovanje tako s sosednjimi občinami pri nas kakor tudi z občinami v matični domovini. Občina bo primerno občutljivost pokazala pri izvajanju regulacijskega načrta in bo težila za tem, da širjenje zazidalnega prostora ne bo spremenilo narodnega sestava občine. Pomembna je nadalje zahteva po nameščanju takšnih uslužbencev v javnih ustanovah, ki obvladajo slovenski jezik. Nadaljnja demokratizacija občine je zagotovljena z ustanavljanjem vaških konzult ter medobčinskega konzorcija za osebne prevoze vštev-ši prevoze šolarjev. Zelo pomemben poudarek daje Občinska enotnost javnim delom. Tako nameravajo asfaltirati še preostale makadamske ceste, okrepiti vodovod in ugotoviti kakovost vode, zgraditi stanovanj- sko hišo IACP, namestiti telefonske govorilnice po vseh vaseh, popraviti načrt telovadnice in lokacijo. Že z uvedbo smetarske službe sc je občina odločila skrbeti za lepši zunanji izgled, sedaj pa namerava odstraniti groblje, zasaditi drevesa in zaščititi okolje. Kar zadeva šolstvo bodo staršem prepustili odločitev o odprtju celodnevne šole, otroška vrtca ONAI RC (v Sovodnjah in v Rupi) pa naj prideta pod državno upravo. Podpirali bodo ustanovitev medobčinskega konzorcija za zdravniško službo, vključno zdravstvene preglede šolskih otrok, ter nudenje socialne pomoči onemoglim. Prizadevali si bodo podaljšati zakon o prosti coni, ki zapade konec leta, ter preprečiti razširitev letališča, kakor izhaja iz namenov dežele, ki je zavrnila odobritev industrijske cone za potrebe Sovodenj ob Stradalti. Tudi odslej dalje bodo podpirali vse pobude, ki bodo težile k omejitvi ali odpravi vojaških služnosti ter bodo skrb posvečali kulturni in športni dejavnosti. lim v NOB ter položili venec pred spominsko ploščo. V Kraljeviči je bilo skupno kosilo, po katerem se je odvijal uradni del obiska. V imenu gostiteljev je goste pozdravil predsednik Rdečega križa z Reke dr. Duda, ki je omenil pomen takih srečanj. Alessandro Buoro se je v imenu deželnega odbora krvodajalcev zahvalil za topel sprejem ter izrazil željo, da bi prišlo do pogostejših srečanj. Pozdrav sta prinesla tudi župana iz Doberdoba in Foijana. Jožef Ferletič, predsednik doberdobskih krvodajalcev, je v svojem nagovoru omenil pomen takih bratskih srečanj med zamenskimi krvodajalci in sorodnimi organizacijami v matični domovini. Ferletič je nadaljeval z ugotovitvijo, da imajo krvodajalci humanistično poslanstvo, ki je obenem odraz spoštovanja med narodi. Ob zaključku je povabil prijatelje z Reke na obisk v Doberdob. Pozdrave so prinesli tudi predstavniki italijanske manjšine v Jugoslaviji, predstavniki sindikatov ter predstavniki krvodajalcev iz Kragujevca in Kraševca. Obisk krvodajalcev iz Doberdoba in Foijana se je zaključil s športno prireditvijo, ki je bila v Bakru, zvečer pa je bila v Opatiji družabnost. goslovanskega osvobodilnega gibanja ni sicer nič novega, saj je zgoraj omenjeni profesor na eni izmed prejšnjih sej zavodnega sveta dejal, da bi morali proslavljati v tem letu 1975 v glavnem odporniška gibanja raznih evropskih narodov in ne dajati prevelikega poudarka slovenskemu in jugoslovanskemu partizanstvu. Zakljuinu prireditev v Dijaškem domu Slovenski dijaški dom «Simon Gregorčič» v Gorici bo danes popoldan ob 17. uri pripravil zaključno domsko prireditev. S to sktep-no manifestacijo hočejo gojenci ter vzgojno osebje pokazati, da Slovenski dijaški dom ni le prostor, kjer mladina se uči in piše domače naloge, marveč je tu prostor, v katerem se gojencem skuša dati širša podlaga, skratka nudijo gojencu pogoje, da postane dober član naše narodnostne skupnosti. Letošnja zaključna prireditev pa ima dvojni pomen. Letos namreč praznujemo 30-letnico osvoboditve, zato se bo tudi današnja proslava odvijala v tem duhu. Kulturni spored predvideva nastop gojencev z raznimi recitacijami, nastop domskega pevskega zbora, ki ga vodi prof. Silvan Križman-čič. Kot je že običaj, bosta na vrsti tudi dve dramski sliki. Starejši gojenci bodo najprej nastopili v drami Mileta Klopčiča «Mati», sledili bodo osnovnošolci, ki bodo nastopili v igrici «Domovina, ti si kakor zdravje». Spored bo zaključila mladinska folklorna skupina «Dom», ki se bo predstavila z vrsto jugoslovanskih plesov. Pred pričetkom proslave bo roditeljski sestanek (ob 16. uri), na katerem bo ravnatelj doma Edmund Košuta seznanil starše s šolskimi uspehi njihovih otrok ter z vsakdanjim življenjem v Dijaškem domu. Domačini M se slikali pred gradbiščem spomenika padlim v NOB iz Podgore. Pahorjeve knjige v knjižnici trgovske šole ne bo! Tudi na Goriškem so skušali nekateri širiti kvarne ideje Borisa Pahorja in Alojzija Rebule o Kocbeku in o določenem gledanju na partizansko borbo in na odnos narodnoosvobodilnega gibanja do izdajalcev slovenskega naroda — domobrancev in belogardistov. Na seji zavodnega sveta slovenske trgovske šole je prof. Vladimir Šturm predlagal, da bi Pahorjevo brošuro o Kocbeku šola kupila in jo dala v šolsko knjižnico. Temu predlogu profesorja, ki je član zavodnega sveta, so oporekali vsi drugi člani zavodnega sveta in pamflet ne bo tako prišel v šolsko knjižnico. Čudenj odnos do slovenskega in ju- So/ska prireditev v Kulturnem domu Učenci osnovne šole v> Sovodnjah bodo pripravili v soboto, 31. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu zaključno šolsko prireditev,.;.Mladina v Sovodnjah je za ttr priložnost pripravila kulturni spored v duhu 30. obletnice osvoboditve. V Kulturnem domu bo tudi razstava risb in ročnih del. Velika udeležba na srečanju otroških telovadnih skupin Veliko slovenskih osnovnošolskih otrok iz Trsta, od Sv. Ivana, s Ratinare, iz Nabrežine in Gorice se je včeraj popoldne udeležilo v telovadnici v dolini Korna v Gorici srečanja otroških telovadnih skupin, ki sta ga pripravila komisija za doraščajo-čo' mladino pri SKGZ ter športno združenje Dom. Foleg otrok je na tem srečanju bilo prisotnih veliko staršev, spremljevalcev in ljubiteljev mladine. Podrobnejše poročilo o srečanju bomo objavili prihodnjič. Prosvetno društvo «Oton Župančič in športno društvo «Juvehtina» iz Štandreža priredita 29. maja izlet na Koroško. Srečali se bodo z našimi rojaki v Selah. Odhod iz Štandreža bo ob 5. uri, ob 11. uri bo v Podgori pri Borovljah na sporedu nogometna tekma DSG Sele Juventina, popoldne pa bo srečanje v namiznem tenisr med DSG Sele-SŽ Dom iz Gorice. Vpisujejo v gostilni Romana in v marketu Maks v Štandrežu. SLOVENSKO planinsko društvo priredi v četrtek, 29. t.m. izlet z lastnimi sredstvi do Trnovo - Krnice. Od tu pa peš na Kucelj in Čaven. Zbirališče bo ob 7. uri pred mejnim predorom pri Rdeči hiši. Izlet spada v okvir akcije «planinstvo in šport za vsakogar». Kino Gorica VERDI 15.00—22.00 «Una strana coppia di sbirri». A. Arkin in J. Caan. Barvni film. CORSO 15.00—22.00 «Profondo rosso». G. Lavia in M. 'MSi^i ^Barvni film. Prepovedano Maflini pod 14. letom. MODERNISSIMO M,45«22.00 «E Jon-i fiy prese il fucile». TiV-Bottoms in K. Fields. Barvni film. CENTRALE 15.00-21.30 «L’esorcic-cio». C. Ingrassia. Barimi film. VITTORIA 15.00—22.00 «La nipote». F. Muzio in D. Vargas. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. v» v Irzic EXCELSIOR 14.00—22.00 «Il fidanzamento». L. Buzzanca. Barvni film. PRINCIPE 14.00-22.00 «Il piatto piange». A. Belli. Barvni film. 'Vora Gorica SOČA «Tigrič», bolgarski barvni film ob 10.00. «Veliki Gatsby», ameriški barvni film ob 16.00, 18.30, 21.00. SVOBODA «Tigrič», bolgarski film ob 16.00. «Rdeči oblak nad Rialom», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Topovi z Navarona», ameriški barvni film ob 17.00, 19.30. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice KRSTNA UPRIZORITEV V počastitev 30-LETNICE OSVOBODITVE RIŽARNA (dokumentarna drama) Dokumentarno gradivo: Besedilo: Režija: Scena: Glasba: Kostumi : ALBIN BUBNIČ FILIBERT BENEDETIČ MIROSLAV KOŠUTA JOŽE BABIČ MARIO URŠIČ KLAVDIJ PALČIČ ALEKSANDER VODOPIVEC MARIJA VIDAU Nastopa ves : ansambel Stalnega slovenskega gledališča, po-množen z gosti in - sodelavci Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta. Sodeluje tudi moški pevski zbor «Tabor» z Opčin pod vodstvom dirigenta Svetka Grgiča. V torek, 27. t. m., ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI (Goriški abonma) SLOVENSKI DIJAŠKI DOM «S. GREGORČIČ» GORICA vabi na ZAKLJUČNO DOMSKO PRIREDITEV ki bo danes, 25. maja, ob 17. uri v domskih prostorih, Svetogorska cesta 84. Ob 16. uri bo RODITELJSK] SESTANEK. VABLJENI STARŠI, VZGOJITE Ul IN PR1JATEU1 MLADINE PROSVETNO DRUŠTVO « SOVODNJE » bo imelo 7. junija ob 20.30 v Kulturnem domu REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: izvolitev predsedstva občnega zbora ter volilne komisije, poročila, diskusija na poročila, odobritev društvenega pravilnika, volitve novega odbora ter razno. PD «Sovodnje» obvešča, da ob sredah in petkih, od 20. do 22. ure, razdeljujejo v Kulturnem domu članske izkaznice. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 29-72 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ulica Cosulich, tel. 72 480. Prispevki V sklad za gradnjo partizanskega spomenika v Dolu so darovali: Anton Ferletič (Brni 49) 5.000 lir, Jožef Krulc (Brni 51) 30.000 lir, Just Ferletič (Ferletiči 65) 30.000 lir, Rudolf Frandolič (Mikoli 43) 20.000 lir, Alojzija Marušič (Mikoli 42) 1.000 lir, Ida in Andrej Devetak (Mikoli 39) 20.000 lir, Emil Vižintin (Mikoli 47) 10.000 lir, Matija Cej (Vižintini 10) 10.000 lir, Vincenc Boštjančič (Vižintini 10) 5.000 lir, Semolič (Jamlje) 20.000 lir. Mladi šahisti iz Sovodenj Ugo Tomšič, Klavdij Vižintin in Valter Nanut, ki so sodelovali na turnirju PD «O. Župančič» v štandrežu, darujejo 20.000 lir v sklad za gradnjo Kulturnega doma «Andrej Budal» v Štandrežu. Oskar Devetak in Ivan Nanut darujeta 50.000 lir v sklad za gradnjo prosvetnega doma «Andrej Budal» v Štandrežu. KRAJEVNA SEKCIJA VZPI-ANPI IN PD «A. PAGLAVEC» PRIREJATA OD 29. MAJA DO 2. JUNIJA PRAZNIK V PODGORI SPORED : ČETRTEK 29. MAJA OB 20. URI PETEK 30. MAJA OB 20. URI SOBOTA 31. MAJA OB 20. URI NEDELJA 1. JUNIJA OB 18. URI PONEDELJEK 2. JUNIJA OB 20. URI Otvoritev kioskov, srečelov, ples. Ples. Koncert 70—članskega mladinskega mešanega zbora gimnazije «Maršala Tita» iz Skopja v Makedoniji. Sledi ples. Nogometna tekma med ženskima ekipama Primorja s Proseka in Rivignana v Furlaniji. Nastop godbe na pihala z Anhovega, moškega zbora Vesna iz Križa in folklorne skupine Dom iz Gorice. Priloi aostna govora bosta imela pokrajinska svetovalca Waltritsch in Poletto. Sledi ples. Ples. Za zabavo bosta -• skrbela . orkest ra «MEJAŠI» iz Gorice in MARCOSSI iz Koprivnega. V bifeju bodo na razpolago specialitete na žaru in domača vi nska kapljica., Na razpolago je velik parkirni prostor. VABLJENI ! KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA • Ulica Morelli 14 Tel. 2206 - 2207 VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - UL. DUCA D’AOSTA 180 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA EXPORT - IMPORT V»; Vi H*. VISINTIN VITTORIO Ul. S. Michele - Industrijska cona 34170 GORICA Telegram: VIVIEX Gorica Tel.: 2756, 2757 Telex: 46214 VIVIEX čestita kolektivu Primorskega dnevnika in želi mnogo uspehov KULTURA OB JUTRIŠNJEM DOGODKU V SSG RIŽARNA Umetniški vodja SSG Trst o jutrišnji premieri Zadnja uprizoritev uspešne sezone -Angažirana Dramaturgija -Kolektivni ali individualni junak drame? Projekt uprizoritve «Rižarne» je že ob prvih stikih z obsežno dokumentacijo preraščal običajne, lahko bi rekli rutinske, priprave pred študijem za novo premiero. čeprav je bila snov «Rižarne» v preteklosti že obravnavana «za oder», so ti poskusi ostali na ravni recitalov in priložnostnih nastopov na proslavah. Tudi tokrat ni bilo mogoče računati na dramsko besedilo, ki bi ga oblikovala avtorska osebnost kot sintezo umetniške izpovedi. Skratka, dramo o «Rižarni» je bilo potrebno šele napisati. Odločili smo se za ekipno delo in metodo, ki je doslej že bila preizkušena pri oblikovanju filmskih scenarijev. Skicirali smo razsežnost uprizoritve, določili vsebinske okvire poedinih prizorov, vrstni red dramskega razvoja in vozlišča konfliktnih situacij. Z rednimi soočanji med sodelavci smo sproti preverjali nastajanje besedila in dopolnjevali dramaturško strukturo. Ko pa so stekle vaje se je utrjevala dokončna stilizacija govorjene besede. Poetični vložki avtorjev Miroslava Košute in Filiberta Benedetiča, ki jih je uglasbil Aleksander Vodopivec, i-majo funkcijo katalizatorjev posameznih dramskih situacij in prevzemajo izpovedne akcente namesto dialoga. Podnaslov «dokumentarna drama», označuje posebno zvrst dramatike. Besedilo je zgrajeno na sintezi resničnih dokumentov, čeprav jih ne citira vedno «dobesedno». Resničnost, kot sta jo občutila naša avtorja besedila in njuni sodelavci, prerašča goli «podatek». Lahko bi rekli, da je to dosežek posebne drajnaturške kvalitete «Rižarne». Dejanje «Rižarne» je uokvirjeno v trikotnik. Na konici najdaljšega kraka je izpostavljen glavni junak drame: ON — RAZISKOVALEC. V mislih smo imeli konkretno osebnost, model človeka, ki žrtvuje svoje «normalno» življenje za vztrajno, strastno in potrpežljivo rekonstrukcijo umetno zabrisanih sledi in pozabljenih drobcev krvave resnice o «Rižarni». Med tem ko odkriva usodo lastne družine, ki je izginila v neznanih taboriščih, zaživijo v njegovi podzavesti prizori iz «Rižarne», kot jih navajajo številna pričevanja in resnični dokumenti...» Dramsko funkcijo NJEGA — RAZISKOVALCA podpirajo kolektivni nastopi jetnikov. V proti-igri se najprej znajde SODNIK, ki ga omejuje formalno pravna nemoč, dokler se ne vznemirijo resnični vzvodi protiigre, ki na zaklmčku drame tudi obračunajo z NJIM - RAZISKOVALCEM. Skrivni «interesi» bivših krvnikov in njihovih kolaboracionističnih hlapcev še dandanes vzdržujejo stike in pletejo «mreže». ON pade kot zadnja žrtev «Rižarne». Ali bo strel v RAZISKOVALCA resnice, past, ki jo je nastavil ON sam? Bo z «odločilnim» dokazom omogočil SODNIKU, ki terja «konkretne» dokaze, res omogočil formiranje obtožnice? Odgovor na to vprašanje presega dramaturške okvire gledališke uprizoritve «Rižarne». Ker pa moralno politični dolg demokratične družbe ne more biti poravnan zgolj s proglasitvijo Rižarne za nacionalni spomenik, mora resnica o «Rižarni» živeti v naši zavesti dopolnjena tudi z doživetjem, ki ga želimo posredovati s predstavo. Zaključujemo sezono, ki je svoje delo začenjala v obdobju največje preizkušnje. Sledovi eksistenčnih zaskrbljenosti in vpraš-Ijivost bodočih razvojnih možnosti bremenijo vse sodelavce našega gledališča. Na dosežke letošnje seo?fie lahko gledamo, skupaj z našim občinstvom, z mimo vestjo. Ob trideseti obletnici našega rednega in neprekinjenega delovanja, ob koncu koledarskega leta 1975, bomo lahko objektivno izmerili trdnost in razsežnost temeljev gledališke kulture na našem tržaškem območju. JOB Palčičevi kroki k «Rižarni» (liiiimiiiiiiiiiiuiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiHiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ZBIRKI MONUMENTA LITTERARUM SEOVENICAUM Cankarjev «Hlapec Jernej» prvič v faksimilirani izdaji Izdajo je uredil Bogomil Gerlanc, uvod ji je napisal dr. Anton Slodnjak ^ V, -s*—"'■'z—^ ^ Z- * -•« —m— Faksimile Cankarjevega rokopisa «Hlapca Jerneja» V zbirki Monumenta litterarum slovenicaum, ki jo izdaja Mladinska knjiga v Ljubljani, je izšla novela Ivana Carkarja HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA v faksimilirani izdaji. Kot urednik je izdajo pripravil Bogo-mil Gerlanc, dr. Anton Slodnjak je napisal spretno besedo, Aco Mavec pa je knjigo tehnično u-redil in opremil. Cankarjev Hlapec Jernej, ki prikazuje usodo trpečega junaka v izredno dramatični obliki in tragični usodi, je eno izmed tistih Cankarjevih del, ki so bila največkrat predstavljena v tuje jezike in predstavljena tuji javnosti. Ker so že pred desetletji nekateri to delo označevali kot prepesnitev Marxovega komunističnega manifesta, v resnici pa se v delu prepletata socialno politični klic in literarna umetnina, kot je zapisal v uvodni besedi profesor Slodnjak, je bilo ob proslavah osvoboditve primerno, da ta tekst izide še v posebni, faksimilirani izdaji. Založba je prvotno nameravala izdati rokopis Cankarjevega Hlapca Jerneja šele prihodnje leto, ko bomo proslavljali stoletnico Cankarjevega rojstva, vendar pa je zaradi zdaj že napovedane izdaje Slodnjako- vega romana o Cankarju, čas izdaje Hlapca Jerneja pomaknila naprej. In tako imamo torej pred seboj izdajo, ki je vredna posebne omembe. Anton Slodnjak je najprej noveli napisal uvod, ki kaže njegovo umevanje tega Cankarjevega dela in njegov odnos do Hlapca Jerneja, čeprav je Slodnjak nam izjavil, da bi za tak uvod lahko še marsikaj preštudiral, in raziskal, da bi ga poglobil in razširil, njegova uvodna beseda v sedanji obliki predstavlja tehten in zanimiv uvod v Cankarjevo delo. Samo besedilo pa grafično razodeva izjemno genijalnost Cankarjevega ustvarjanja. Kot je znano je Cankar pisal svoja dela na pamet, brez vsakih konceptov in je imel, kot je sam to pojasnil, celotno zgradbo novele, pa tudi večjega dela, že v glavi. In tako je tudi Hlapec Jernej, kot kaže faksimilirana izdaja njegovega rokopisa, bil napisan z izjemno lepo Cankarjevo pisavo brez ene same napake in brez vsakih popravkov. V celotni noveli na 130 listih najdemo le nekaj popravkov besed, ki jih je Cankar napravil, ko je delo še enkrat bral, da bi omilil nekatera mesta. Sicer pa je rokopis do- kaz monolitnosti Cankarjeve misli in ustvarjanja. Nekateri se sprašujejo čemu so potrebne te izdaje. Ali niso namenjene le ozkemu krogu snobis-tičnih ljubiteljev lepe knjige? Že večkrat je bilo poudarjeno, da pri izdaji faksimiliranih tiskov ne gre za kako zanesen j aštvo. Predvsem na ta način unikate, večkrat v enem samem izvodu o-hranjene izdaje, zlasti rokopise, ohranjamo bodočim rodovom v številnih vernih posnetkih. Študijsko nudijo faksimilirane izdaje prav take možnosti kot originali, ki so lahko varno spravljeni. Razen tega so take izdaje primerne za šolske, pa tudi za ljubiteljske namene. Vzpodbujajo pa take izdaje tudi splošno zanimanje za objavljeno delo in za avtorja samega, katerega s človeške plati približujejo bralcu. Zato je faksimile rokopisa Cankarjevega Hlapca Jerneja izšel v večji nakladi (1.500 izvodov) m bo tudi glede na sorazmerno nizko ceno dostopen vsakemu, ki se za take lepe izdaje zanima. Knjiga pomeni torej obogatitev naše literature faksimiliranih izdaj, zlasti še. ker gre za prvo izdajo Cankarja v faksimilu. HARMONIKARJI ŠOLE GM V KULTURNEM DOMU ZAKLJUČNA AKADEMIJA ANSAMBLOV IN SOLISTOV Lepe izvajalske sposobnosti mladih inštrumentalistov - Priznanje pedagogom Glasbene matice Palčičev! kroki k «Rižarni» V okviru zaključnih akademij šole Glasbene matice v Trstu smo preteklo soboto poslušali v veliki dvorani Kulturnega doma zelo dobro uspel nastop harmonikarskih ansamblov in solistov. Nastopali so ansambli iz Trsta, Doline, Nabrežine in Proseka, ter solisti na raznih stopnjah študija; od Andreja Hrovatiča, ki obiskuje šele pripravnico, tja do letošnje diplomantke Dorine Kante. V duhu 30. obletnice osvoboditve so prireditelji vključili v lepo in pedagoško smiselno sestavljen program vrsto partizanskih pesmi (Bazovica, Pesem o svo bodi, Hej tovariši), poleg seveda slovenskih narodnih. K programu naj omenimo še, da so skladbe, ki so jih izvajali solisti, originalno pisane za harmoniko, medtem ko je one za ansamble in duet pri- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiin KOPRSKO KULTURNO PISMO Trije novi primorski zbori na reviji zborov v Hrpeljah Kot gost je nastopil tudi zbor «Slovenec» iz Boršta pod vodstvom Draga Petarosa V Koprščini sta bili sredi prejšnjega meseca dve pevski reviji: v Hrpeljah so nastopili pevski zbori, ki sodelujejo na območju občine Sežana, v avli osnovne šole «Srečko Kosovel v Sežani pa je bila sklepna revija otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jih je kot najboljše na Primorskem, izbrala na občinskih revijah žirija Združenja pevskih zborov Primorske. Danes pišemo le o prvi. Na prvi smo se po dolgih letih premora zopet srečali z moškim zborom iz Sežane, ki ga vodi Ivan Kjuder. Nastopila pa sta še moški zbor Ponikve-Avber pod vodstvom Miloša Pegana ter moški zbor iz Hrpelj, ki ga vodi Edi Race. Vsi trije zbori se borijo še z začetniškimi težavami, toda začetek je tu. Relativno ima po glasovni u-branosti med temi tremi malce prednosti hrpeljski zbor, ki je pred leti nastopil tudi že na reviji «Primorska poje», potem pa je za nekaj časa utihnil. Zdi se, da je imel premalo vaj, da bi ponovil takrat doseženo kvaliteto. Interpretacije so bile v svojem precej otipljivem fraziranju zastavljene z živim občutjem, slabile pa so jih pomanjkljivosti nekaterih pevcev, ki še ne obvladajo svojih glasov ter kar po svoje včasih «zavijejo» in povzročajo večje ali manjše nejasnosti v akordih. Zapeli so «Pisemce» Franceta Marolta, «Teče mi vodica» Matije Tomca in «Pastirsko» Oskarja Deva. Omeniti moram tudi precej dobro izgovarjavo. Obetaven je začetek delovanja sežanskega zbora, ki sta mu za zdaj najbolj odgovarjali, pevsko vzeto, narodna «Kaj ti je deklica» v priredbi Jože Leskovarja in «Lipa» Davorina Jenka, ki sta dosegla določeno prepričljivost, medtem ko bo zbor Jerebovo «Pisemce» moral še natančneje izdelati in izra-zneje izoblikovati, to pa bo prineslo nadaljnje delo. Glede Jenkove «Lipe» bi pripomnil, da je zaradi kitične dolžine dodatno mrmrajoče izvajanje ob koncu skoro odvečno, ker pesem nekoliko razvleče. V nadaljnjem naj zbor posveča pozornost pravilnemu dihanju, čistoči intonacije, kompaktnosti v začenjanju in zaključevanju fraz ter čim enotnejši in čim boljši izgovarjavi. Isto priporočilo velja tudi zboru iz Ponikev in Avberja, ki si je s sicer zelo lepo pesmijo Ferda Juvanca «Spomin na zimski večer» zastavil, z ozirom na trenutno zmogljivost, sorazmerno težko nalogo. Kar se tiče interpretacije Mirkovega «Kola» naj pripomnim, da je to ples, ki naj se giblje v plesnem ritmu — brez zastojev v tempu. Zbor ima tudi precej lepe glasove, ki jih bo nadaljnje delo in prizadevanje gotovo združevalo k večji ubranosti, posamezne pevce pa k večji natančnosti v petju. Poleg omenjenih dveh pesmi je zbor zapel še «Barčico» v priredbi Franceta Marolta. Vsekakor nas je nastop teh treh zborov, ki so pomnožili pevsko družino na Primorskem, razveselil in jim v nadaljnjem delovanju in prizadevanju želimo stalnega napredovanja. Moški, ženski in mešani zbor iz Divače, ki jih je vodil Edi Race, poznamo že nekaj let in smo o njihovih nastopih pisali že ob letošnji «Primorska poje», prav tako mešani pevski zbor «Slovenec» iz Boršta, ki je pod vodstvom Draga Petarosa v Hrpeljah nastopil kot gost. Pevsko prireditev je začel o-troški zbor osnovne šole iz Hrpelj pod vodstvom Malje Metlika, ko je zapel partizansko «Svobodna Slovenija», Kozinovo «Naša vojska» in pa ljudsko v Kramolčevi priredbi «Travnički». Zaključili pa so združeni zbori ob spremljavi godbe iz Divače pod vodstvom Edija Raceta s «Pesmijo XIV. divizije Sveta Marokta - Špika in s «Pesmijo o Titu» Rada Simonitija. Program so izpolnili še gojenci glasbene šole iz Sežane na harmonikah in kitarah ter s Stoltzevo Simfonijo v F-duru že omenjena godba pod vodstvom Rada Škabarja. IVAN SILIČ V znamenju 30-letnice osvoboditve V Četrto srečanje slovenskih oktetov v v Šentjerneju Letošnje, že četrto «Srečanje oktetov» v Šentjerneju na Dolenjskem, bo 29. junija ob 14. uri. Prijavljenih je že 32 oktetov iz vse Slovenije (bo kakšen tudi iz našega zamejstva?). Ker je letošnja prireditev v znamenju 30. obletnice osvoboditve, bo polovica pesmi, ki bodo zapete na srečanju, partizanskih. Okteti bodo zapeli tudi tri skupne pesmi, ki jim bo dirigiral Rado Simoniti. Že v času prireditve bo ugledala dan velika plošča v proizvodnji RTV Ljubljana s po eno skladbo večjega dela sodelujočih oktetov Poleg vsakoletne publikacije pripravljajo tudi pesmarico z vsemi skladbami letošnjega srečanja. Celotni spored pa bo po vsej verjetnosti prenašala televizija s štirimi kamerami v barvah. Na predvečer prireditve bo slavnostni koncert na katerem bosta nastopila Koroški akademski oktet in pa oktet «Gallus» iz Ljubljane (danes nastopa oktet Gallus na proslavi 30-letnice Primorskega dnevnika v Kulturnem domu v Trstu). Prvotno so prireditelji namenili slavnostni koncert Sloven- revije LITERARNE VAJE 7 Izšla je 7. številka Literarnih vaj, s katero se zaključuje XXVI. letnik te dijaške revije. V sporočilu uredništva za konec letnika je rečeno, da je letos sodelovalo v reviji 15 pesnikov, ki so napisali 65 pesmi, ter 64 piscev, ki so prispevali 87 črtic in drugih proznih sestavkov. Uredništvo ugotavlja, da je bilo sodelovalcev veliko, da pa je škoda, da se je večina sodelujočih oglasila le po enkrat. Tudi dijakov - kritikov je bilo premalo. Sodelovali so tudi goriski dijaki ,ne samo z leposlovnimi sestavki ampak tudi s številnimi linorezi. Tudi naročnikov na revijo je bilo iz Gorice zadovoljivo število. Najzeč zaslug za redno izhajanje revije imata prof. Zora Rebula iz Trsta in prof. Marijan Bednarik iz Gorice. V pravkar zaključenem letniku ni bilo celoletne povesti, zato pa uredništvo razpisuje nagrado za najboljšo povest, ki bi izha.iale skozi ves 'prihodnji letnik. Obsegala naj bi od 40 do 50 tipkanih strani, oddati pa jo je treba do 1. okt. 1975. Nagrada znaša 20 tisoč lir. Uredništvo še pripominja, da je pri številki revije izguba 70.000 lir in da če bo šlo tako naprej, je revija celo v nevarnosti. V 7. številki je 21 prispevkov v prozi in poeziji, napisali pa so jih po vrstnem redu objave: Verenka Terčelj, Suzana Pertot (2), Molja-vec ,Katja Danieli, Marija Kost-napfel, Aleksandra Pertot (2), Milko Malalan, Saša Udovič, Tanja Škabar, Boris Devetak, Mak, Martina Repinc, Tatjana Smrdel, Davor Korošec, M. Švab - M. Magagna, Loredana Gušin - Patricija Škabar, S. Zupančič in Tatjana Levstik. V Kulturnih novicah prof. Martin Jevnikar poroča o knjigah, ki so izšle v zadnjem času v slovenskem zamejstvu v Italiji. skemu oktetu, ki pa je prav sedaj na turneji po Avstraliji pri naših slovenskih izseljencih in zdomcih. redila prof. Eliana Zajec, ki tudi vodi harmonikarski oddelek na šoli Glasbene malice v Trstu. Prvi je nastopil ansambel iz Trsta pod vodstvom prof. E. Zajec, ki je izvajal Dvorakov «Slovanski ples v e-molu», Venturi-nijevo «Bazovico» ter Gobčevo «Pesem o svobodi»; pesmi Venturinija in Gobca je številno občinstvo sprejelo s toplim in iskrenim ploskanjem. Sledila sta mladi Andrej Hrovatič iz pripraviiice (šola Loredana Kočevar) z Ra-vasiovo «Bela koča» ter Edi Košuta iz l.r. (šola Mirna Cerovac) ki je zaigral Fugazzijevo skladbo «Cow-boy». Pri naslednji točki je ansambel s Proseka izvajal venček narodnih pod vodstvom Mirne Cerovac; mladi izvajalci so se kar dobro uglasili, bodo pa morali polagati še več pažnje na dirigenta. Naslednji solist Andrej Kralj iz 2.r. (šola Dorina Kante), je pogumno zaigral Marcosigno-rijev «Ples»; Katja Starc iz 2.r. (šola Mima Cerovac) pa je zaigrala «Moderno polko» Principeja, ki je tehnično kar zahtevna in prav težkoča, pridružena tremi, je ovirala mlado harmonikarico pri čisti igri. Naslednji ansambel na sporedu je bil tudi s Proseka, a tokrat pod vodstvom Loredane Kočevar; izvajal je drugi venček narodnih. Igor Brana iz 2.r. (šola Eliana Zajec) je zaigral Volpijev «Preludij». Prvi del večera sta zaključila Zoran Lupin in Ivan Milič oba iz 5.r. (šola Dorina Kante) z duetom Fugazze; vsi smo lahko občudovali izredno tehniko obeh izvajalcev in homogeno igro. Kot uvod v drugi del je nastopil ansambel iz Dohne s Pahorjevo «Pesem slovenske mladine» pod vodstvom Klavdija Furlana. Sledil je Aleksander Beltrami 3.r. (šola E. Zajec) s Preludijem in toccato Gambierija. Ponovno so se predstavila občinstvu Zoran Lupin in Ivan Milič, a tokrat kot solista; prvi s -«Plesom duhov» Fugazze drugi pa s Pozzolijevim «Koncertni valček». Sledila je partizanska «Hej tovariši» v izvedbi nabrežinskega ansambla pod vodstvom Dorine Kante. Iz višjih razredov je nastopil Klavdij Furlan (šola E. Zajec) z zahtevno skladbo Fugazza - Koral, ki jo je občuteno izvajal. Dorina Kante, ki je odhčno zaigrala Fugazzijevo Sonatino v treh stavkih. Za zaključek pa še združeni ansambli iz Trsta, Doline, Nabrežine in Proseka s Sedelmayerje-vo «Koračnico» in narodno «Bratci veseli vsi», ki so jo na željo občinstva ponovili. Zaključni nastop 70 harmonikarjev je učinkoval mogočno pod zanesljivim vodstvom prof. Eliane Zajec. Mladim izvajalcem, njihovim pedagogom in seveda prof. Eliani Zajec je bilo številno in navdušeno občinstvo v veliko zadoščenje. V. K. Nov komplet napetega, zanimivega in dokumentarnega branja! BOJEVALI SO SE ZA NEBO, SAMURAJI. SOS ZA 747 so nove knjige v letalski zbirki Tl VRAŽJI FANTJE V LETEČIH ŠKATLAH ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Dokpment, pričevanje, roman v knjigah, ki seznanjajo s: — prvo svetovno vojno, prvo odskočno desko v bliskovitem razvoju letalstva — drugo svetovno vojno, kot jo je videl, doživjl in preživel japonski pilot ■— sodobnim letalskim prometom, kjer sta junaka orjaški boeing 747 z gorečim motorjem londonsko letališče Quentin Reynolds: BOJEVALI SO SE ZA NEBO Krhka letala iz platna, žice in lesa. Devetnajstletni piloti, ki so na bojišču ostali živi povprečno le tri tedne. To je knjiga o letečih borcih, ki so leteli brez padal, varnostnih pasov. Svoje napake so neusmiljeno plačevali z življenjem in bili tako na svojski način žrtvovani napredku letalstva. Knjiga ima 288 strani, spremlja pa jo 32 fotografij. P» Saburo Šakal: SAMURAJ! Delo je osebna pripoved najuspešnejšega preživelega japonskega lovskega pilòta. V knjigi ga spremljamo od bojev nad Kitajsko, srditih spopadov nad obsežnim tihomorskim bojiščem do konca vojne, ko se . je srečno vrnil iz napada kamikaz. Knjiga ima 352 strani, spremlja pa jo 52 fotografij. Alan Scott: S O S ZA 747 Boeing 747, ki je eksplodiral nekje nad Atlantikom. Tristoton-sko letalo se z gorečim motorjem skuša prebiti skozi vihar in meglo do londonskega letališča Heathrow. Toda tja se |e zlilo neurje Od treh pristajalnih stez sta dve neuporabni, tretjo pa zaliva voda . .. , Knjiga ima 240 strani, spremlja pa jo 12 fotografij. Tri knjige drugega letnika zbirke Tl VRAŽJI FANTJE V LETEČIH ŠKATLAH stanejo v Jugoslaviji 380.— din. Zbirko lahko kupite tudi v Tržaški knjigarni v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. NAROČILNICA ZA NAROČNIKE V ITALIJI Priimek in ime .......................... naslov ................................. (uto) (kraj) (poštna štev.) Nepreklicno naročam knjižno zbirko Tl VRAŽJI FANTJE V LETEČIH ŠKATLAH za ceno 17.00 lir Datum: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20, 34132 Trst Informacije in naročila tudi po telefonu številka 61 - 792 Podpis: Horoskop * ‘ ^ ‘ » - > ? _ t' ‘ ..'Jžvia , ,rt» ^ ^ \ • ■:■■ ■ Čeprav nematna, vendar tolažba Veljaven od 25. do 31. maja 1975 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Teden se bo začel z nekakšnim zaletom, ko bo šlo vse kot po olju. Nato se bo nekaj zataknilo in težko boste prerinili do konca. Pismo ali vest. Prijetno srečanje. Glavobol ■». BIK (od 21. 4. do 20. f 5.) Priložnosti bo veli- I ko, vaša izbirčnost pa •} bo marsikaj pokvarila. Ne računajte z. večjimi uspehi.. Pripravljali se boste na pot ali na počitnice. Ljubosumni boste in trudni. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vesti ne bodo najboljše, vendar bo vse kar dobro steklo in se še boljše zaključilo. Nenadna premestitev ali kaka druga novost. Napetost ali spor v družini. Prehlad. KAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vse bo šlo prav, če boste znali svojo nalogo pravilno izpeljati. V nasprotnem primeru si boste nakopali srd sodelavcev. Ohranite mirno kri, tudi če kaj ne bo prav. S*—LEV (od 23. 7. do 22. f \ 8.) Nekdo vas bo izzi-l | val, vi pa boste mirno ) prenesli sleherni očitek in prav to vam bo pomagalo iz težav. Na potovanje boste šli ali se s kom srečali. Lepo vam bo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zvedeli boste za nekaj novega, kar vas bo spravilo v dobro voljo. Toda ne zanašajte se le na naključja, kaj dodajte. Stran z Iju- TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Nekdo vas bo spravil v dvom in zato vam delo ne bo šlo od rok. Svojo dobro voljo boste pokazali nekje drugje. Zadoščenje v družini. Glede zdravja bodite brez skrbi. ŠKORPIJON (od 24. 10, do 22. 11.) Mikalo vas bo s pospešenim korakom dalje. Nekdo pa bo zaviral razvoj. Skušajte -ubrati srednjo pot in vse bo prav. Tudi v ljubezni bo dobro. Prebavne motnje. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Možnost, da se star načrt ponovno potegne na dan. Ne bo vam lahko ga uveljaviti. Tudi sami se boste težko uveljavili. Prijetno bo le v domačem krogu. Zdravje odlično. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Preveč na lahko prejemate tudi resne sklepe in zato drago plačujete napredek. Bodite smotrni. Tudi v izbiri prijateljstva ne bodite zaletavi. Prebavne motnje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zaradi nervoze in nuje boste ubrali napačno pot. Drugič se prej zbudite in vse bo prav. Srečanje se bo spremenilo najprej v prijateljstvo nato še v kaj več. Glavobol. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Neprijeten dogodek m —-,| vas bo vrgel iz tirnic, ' vendar se boste znašli, nato bo sledilo plodno obdobje. V ljubezni boste doživeli majhno razočaranje. Privoščite si več počitka. ■iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiii Tudi vi bosumnostjo. Utrujenost. MILAN, 24. — Plošča «Como una ola de fuerza y luz» je dobila v zadnjih tednih kar tri velika priznanja in sicer «Gran Prix du Disque» akademije Charlesa Grosa, nadalje priznanje «Deutsche Schallplattenpreis», kar je najvišje priznanje za plošče v Nemčiji ter nagrado kritike italijanskih plošč To so sporočili v tiskovnem uradu milanskega gledališča Scala. Plošča, o kateri je govor, vsebuje glasbo znanega italijanskega skladatelja Luigija Nona. Izvajalci glasbe so Claudio Abbado, Maurizio Pollini in Slavka Taskova — Paoletti. Ploščo so posneli v juniju 1972.' leta MESTRE, 24. — Gledališki ansambel «Colettivo città di Mestre» bo zadnji dan tega meseca v dvorani občinske knjižnice v Oriagu uprizoril dve deli Samuela Becketta, ki ju v Italiji še niso nikjer uprizorili. Gre za odrsko priredbo radijske drame «Pepel», ki jo je Beckett napisal leta 1959, ter za enodejanko «Komedija», ki izhaja iz leta 1963. Poleg teh dveh del bodo uprizorili še «Piece», kar pa so že v Italiji igrali. liiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V OGNJENEM VRTINCU Risbe Vladimir Herceg Besedilo Ciril Calè BRUSELJ, 24. — Po najnovejših statističnih podatkih ustrezne evropske komisije, je v petih deželah evropske skupnosti število brezposelnih za malenkost nižje kot je bilo pri predzadnjem štetju. Ne gre za velike številke, vendar pa za številke, ki nekaj obetajo, pa čeprav je hkrati res, da je to tudi posledica pomladanskega obdobja, ko se v nekaterih deželah začno dejavnosti, ki se v zimskih mesecih skrčijo, na primer zidarska dela. Naj bo kakorkoli v Zahodni Nemčiji se je število brezposelnih v aprilu zmanjšalo za 27.000 enot v primerjavi z marcem, na Holandskem so v aprilu našteli 7.000 manj brezposelnih, v Franciji pa 15.000. Tudi italijanski statistični podatki govore «o neznatnem izboljšanju», prav tako tudi v Luksemburgu. Na Angleškem pa se je število brezposelnih pove čalo. Po najnovejših podatkih je šte vilo brezposelnih v Italiji sorazmerno najvišje in sicer 1.200.000, kolikor so jih našteli v februarju. V primerjavi z lanskim letom pa je to le za 5 odst. več. Največ novih brezposelnih so našteli letos v marcu na Danskem, kjer je število ljudi brez dela poskočilo od obilnih 25.000 na skoraj 110.000, to se pravi za 340 odstotkov. Tudi Zahodna Nemčija šteje nad milijon brezposelnih in nič manj kot 110 odstotkov več kot lani v istem času. Če upoštevamo te absolutne številke, so številke, ki govore o skrčenju brezposelnosti, malone brezpomembne, tc ' j v hudih časih, kakršne preživlja zahodna Evropa, je tudi majhna tolažba dobrodošla. KRIŽANKA... z našim krajem ... * 1 ■ —————————— ------------ h 2 3 |4 5 6 7 8 9 10 ii ■ 12 ■ 13 ■ 14 ■ 15 16 17 ■ 18 19 m 20 m 21 22 B 23 24 ■ 25 26 27 28 29 ■ 30 31 ■ 32 ■ 33 El 34 ■ 35 36 37 m 38 H ■ 39 'V-l ' ■ 40 41 S 42 43 . - - - ———. ■ _______ ______ Rešitev križanke v torek VODORAVNO: 1. draga zabava kot ruleta, 11. scena, 12. trilogija Janeza Jalna, 13. vojna v srbohrvaščini, 15. žensko ime. 16. osebni zaimek, 17. Anton Medved, 18. delo, 20. materin ljubljenček, 21. prav tako, 22. deset v Londonu, 23. Pregljeve začetnice, 25. ime ameriškega pevca Booneja, 26. vrsta ptice. 28. predmet lingvistike, 30. cesta, 31. najstarejše božanstvo pri Egipčanih, 32. stotinka jena, 33. imeti v nemščini, 34. svetle barve, 35. ime Abdula Jabbarja. 36. italijanski Pad, 37. vse v redu za Johna, 38. veznik, 39. tovariš, 40. zemlja, zemljišče, 42. evropski državljan, 43. večje trgovine pri «našem kraju». NAVPIČNO: 1. rimski pesnik, 2. Abelov oče, 3. sorodnik, 4. pio-ščinska mera, 5. Nemčija in Belgija, 6. beležka, 7. Kajnova žrtev, 8. irska teroristična skupina, 9. Grabar Ivan, 10. zaključek molitve, 14. pas, 16. mlajši, 18. francoski fizik, 19. število iger pri tenisu, 20. kurir, 22. indijanski lik ali emblem, 24. «naš kraj», 26. prednji del glave pri nekaterih sesalcih in ribah, 27. sosedje «našega kraja», 29. huboden, 30. dvojica, 33. prostor za žene pri muslimanih, 34. politični mogotec, v ZDA, 35. ameriška filmska igralka (Deborah), 36. pesnik, 38. odbi-jališče pri golfu, 39. Dantejevo število, 40. titulo plenu, 4L predlog, 42. Immanuel Kant. (loko) UnieMuh&fia MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT Glavna direkcija Koper Vojkovo nabrežje 32 Telefon: 21-830 Telex: 34-117, 34-140, 34-113 Opravlja preko vanjo združene TOZD ŠPEDICIJA KOPER n.sol.o. in TOZD transport KOPER n.sol.o. ter njunih filial, izpostav in poslovalnic v vseh večjih mestih, lukah in mejnih prehodih Jugoslavije vse posle mednarodne špedicije in transporta doma in v tujini. S 47 filialami, izpostavami in poslovalnicami NUDI popoln špediterski servis, organizira prevoze po suhozemnih, pomorskih in zračnih poteh ter daje nasvete v transportno -špediterskih in carinskih zadevah; z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov. Specializirani dejavnosti sta blagovni tranzit preko luk Reke in Kopra ter opravljanje špediterskih storitev na sejmih in razstavah doma in v tujini; vse storitve opravlja strokovno, hitro in zanesljivo. Zaupajte svoje blago organizaciji INTEREUROPE in prepričali se boste o našem strokovnem in skrbno opravljenem servisu. NEDELJA, 25. MAJA 1975 PONEDELJEK, 26. MAJA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.15 Kmetijska oddaja 12.55 Risani film: Predniki 13.30 DNEVNIK 14.00 KAKO SE TO NAPRAVI? 15.00 MELISSA 16.00 Program za mladino 16.15 Enciklopedija prirode: Ptice Len Hilla 17.00 DNEVNIK 17.15 Napoved programa za prihodnje dni 17.30 Risani film 17.50 Varietejski program po željah 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo: REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME 20.00 DNEVNIK 20.30 MARCO VISCONTI, četrto nadaljevanje 21.40 športna nedelja: Kronike in komentarji športnih dogodkov. 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Monografije 12.55 Tedenska knjižna informativna oddaja 13.30 DNEVNIK 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.35 Prodajalec fesov. Bolgarski risani film 17.45 Program za mladino: Slike iz sveta 18.15 V 80 dneh okoli sveta Po romanu Julesa Verna sta napisala scenarij Umberto Simonetta in Enrico Vaime. 18.45 Sindikalne aktualnosti. Italijanske kronike in Vremenska slika. 20.00 DNEVNIK 20.40 IL SUO ONORE GRIDAVA VENDETTA Leta 1953. je «dobri obrtnik» Raoul Walsh, eden najbolj plodnih ameriških režiserjev iz starejše generacije pripravil kar štiri filme. V treh je igral glavno moško vlogo Rock Hudson. 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 15.20 Avtomobilske dirke v Belgiji Formula ena in Konjske dirke za nagrado predsednika republike. 18.15 Kolesarske dirke po Italiji: 19.00 Indijanec Hawk: Zadnja naloga 19.50 športni dnevnik 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 Ob 9. uri zvečer: Glasbena prireditev 22.00 Sedmi dan: Kulturne aktualnosti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.45 POROČILA 8.50 J. Semjonov: 17 TRENUTKOV POMLADI, sovjetska TV nad. 10.05 Otroška matineja: Ribič in lovec, Viking Viki, 11.15 Kmetijska oddaja 12.05 POROČILA 14.55 PISANI SVET 15.35 Tekmovanje v Speedwayu 16.45 Kratek film 17.00 Slavnostna oddaja «Mi smo maj» 17.30 SLOVENIJA V LETU 1941, zaključno nadaljevanje 17.55 Moda za vas 18.05 POROČILA 18.10 NAŠ TITO, dokumentarni film Te dni končujejo v vojaškem centru «Zastava film» enourni film o življenjski poti predsednika Tita. Filmu so dali naslov «Naš Tito». Na podlagi ohranjenega filmskega in drugega materiala je oživljena njegova pot od rojstva do 10. kongresa 19.30 DNEVNIK 19.50 DAN MLADOSTI, prenos iz Beograda 21.40 Zdravo, mladi 22.10 DNEVNIK 22.30 Športni pregled DRUGI KANAL 19.00 športni dnevnik: Kolesarske dirke po Italiji 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 TV razprave 22.00 SIMFONIČNI KONCERT Berlinski filharmonični orkester bo pod vodstvom Herberta von Karajana izvajal Petra Rjiča Čajkovskega šesto simfonijo. Veliki ruski skladatelj je to simfonijo napisal že dolgo prej, toda prvič so jo izvajali pred javnostjo 1893. leta le nekaj dni pred skladateljevo smrtjo. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10 - 10.00, 14.10, 15.30 Šola Črke, Literatura, Liki, Nemščina, Ali ste vedeli? Severni ledeni kraji. Pravljice, itd. 17.30 Grdi raček, otroška serija japonskih lutk 17.50 Obzornik 18.05 Na sedmi stezi, športna oddaja Danes bo govor o dejavnosti jugoslovanske zveze za telesno kulturo v mednarodnih odnosih, na sporedu bo dalje arhivski posnetek Viba filma prvega povojnega tekmovanja v krosu, nadalje bo prikazan obisk pri namiznoteniškem klubu Maribor, končno bo na sporedu prispevek V. Kapusa o plavalnem > razredu na osnovni šoli v Kranju, o letošnjih kolesarskih trim-skih akcijah in o mednarodnem šahovskem memorialu, ki bo v Ljubljani v kratkem. 18.40 Teritorialna obramba in civilna zaščita; drugi del 19.00 Odločamo, dokumentarna oddaja 19.30 DNEVNIK 20.10 A. Isakovič: USODNOST RDEČIH KRVNIČK, TV drama 20.55 Kulturne diagonale 21.25 Mozaik kratkega filma: Imela je petnajst let 21.50 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 18.30 Telesport, SPEEDWAY, posnetek iz Maribora 19.30 Pregled tedenskega sporeda 19.50 Dan mladosti, prenos iz Beograda 21.30 Pastirci, celovečerni film TRST A 8.15, 13.15, 14.16, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 11.15 Mladinski oder: «Vžigalnik»; 12.15 Nabožna oddaja; 12.30 Glasbena skrinja; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Radijska drama: Ženska v času; 16.50 Ansambli; 17.30 Glasba in šport; 18.30 Koncert; 19.20 Ritmi; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 1230, 14.30, 17.30. 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 8.30 Kako se počutiš?; 9.15 Pevski ansambel; 10.15 Orkester Sciascia; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.30 «La Vera Romagna»; 12.10 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.45 Mini juke box; 15.00 Plošče, 15.30 En pesnik na teden; 16.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.50 in 17.50 Glasba po željah; 18.15 Pevci in ansambli; 18.30 Nedelja na športnih igriščih, 19.30 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 20.00 Orkester: 21.00 Športna nedelja. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 9.00 Godala; 11.30 Roditeljski krožek; 12.00 Popularne plošče; 13 20 Kič; 14.30 Drugi zvok; 15.10 Orkestri; 16.30 Program z Ivo Zanicchi; 18.00 Pogovor z Giuliette Simiona-to; 19.20 Glasbeni variete; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Poje Gilbert Becaud; 22.00 Zagrebški Collegium Musicum. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 19.00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Glasbena parada «Tri srca»; 11.20 Naši poslušalci čestitajo; 11.50 Pogovor s poslušalci; 14.05 Nedeljsko popoldne: prenosi športnih dogodkov; nedeljska reportaža in humoreska tedna; 18.05 André Char-mel: Nezaželeni - Radijska igra; 19.40 Glasbene razglednice: 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Sklepna prireditev ob dnevu mladosti v Beogradu; 22.20 Serenadni večer; 23.05 Beseda mladih; 23.15 V lučeh semaforov, KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Otroški kotiček, risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 človek brez meja, dokumentarna oddaja 21.00 človek in okolje, dokumentarna oddaja TRST A 7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola, 18.50 Baročni orkester; 19.10 Pravna posvetovalnica; 15.30 Jazz, 20.00 Športna tribuna; 22.35 Slovenski razgledi; 22.15 Ameriška lahka glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Strani iz albuma; 9.30 Prisluhnimo jim; 10.10 Radijska šola; 11.45 «La Vera Romagna»; 12.00 Glasba po željah; 14.00 športni ponedeljek; 14.10 Plošče; 14.45 Juke box; 15.00 Orkester; 15.15 Radijska šola; 16.45 Mozaik melodij in ritmov; 17.15 Ponedelj-ski športni pregled; 18.00 Glasbeni koktail; 18.30 Moški septet in ženski oktet; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasbeni spored; 20.00 Nesmrtne melodije; 21.15 Operna glasba; 22.35 Veliki interpreti. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.45 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.10 Srečanja; 11.39 Orkester; 13.20 Hit Parade; 14.05 Odprta linija; 14.40 Nadaljevanka; j.5.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba; 18 00 Vesela glasba; 19.55 Ital. folk. SLOVENIJA 7.00. 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Orkestri in zbori; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe: 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Partizanski pevski zbor: 15.45 «Vrtiljak»; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Koncert po željah 18.05 Naš gost; 18.20 Ob lahki glasbi; 19.40 Ansambel Lojzeta Slaka; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 če bi globus zaigral; »20.30 Ljubljanska o-pera; 21.30 V svetu zabavnih me lodij; 22.20 Popevke, JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 27. DO 31. MAJA 1975 TOREK, 27. maja 8.10, 9.35, 10.00, 11.05, 14.10, 15.35 in 16.05 TV šola; 17.35 Albreht: Mala Lupinica; 18.00 Obzornik; 18.15 Egipt za časa Tutankamona; 18.45 Povezuje jih pesem; 19.30 Dnevnik; 20.05 Diagonale; 21.05 Du Gard: Thibaultovi, Nadaljevanka; 21.50 Dnevnik; 22.05 Človek in okolje; 22.25 Jazz na zaslonu; 22.55 TV festival Portorož 75. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Risanka; 20.15 Dnevnik; 20.30 Trmasta gospa, film; 21.20 Spoznavajmo vino, oddaja; 21.50 Semjonov: 17 trenutkov pomladi. SREDA, 28. maja 17.25 Vrančeve dogodivščine, mladinski film; 17.50 Obzornik; 18.05 Koncert; 18.40 Polkmetje, reportaža; 19.20 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Nogometna tekma Bayern - Leeds, prenos iz Pariza; 22.00 Dnevnik; 22.20 TV festival v Portorožu. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Risanka; 20.05 Nogometna tekma Bajern - Leeds, prenos iz Pariza; 21.45 Jazz Ljubljana 74. ČETRTEK, 29. maja 8.10, 9.35 in 14.10 Šola; 15.35 Francoščina; 17.30 Na črko, na črko, mladinska oddaja; 18.20 Vzpon človeka; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 A. Ingolič: Žrtve, dramska trilogija; 21.10 Kam in kako na oddih?; 21.20 Četrtkovi razgledi: 30 let slov. kulture; 21.50 Brahmsov Koncert za violino in orkester; 22.40 Dnevnik; 22.55 Zabavno-glasbena oddaja; 23.20 TV festival Portorož KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Risanke za otroke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Rdeči petrolej, film; 22.00 Na področju Delte, dokumentarec. PETEK, 30. maja 8.10, 14.10 in 16.05 Šola; 10.50 in 15.30 Angleščina; 17.16 Morda vas zanima: Slikanice; 17.50 Obzornik; 18.05 Slov. rock 75: Bumerang; 18.40 Otrokov svet: prečkanje ceste; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Notranjepolitični komentar; 20.10 Waterloo, celovečerni film; 22.10 Stik z gledalci; 22.35 Dnevnik; 22.45 TV festival Portorož 75. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Risanke za otroke; 20.15 Dnevnik; 20.35 Ivan Vasiljevič je zamenjal poklic; 22.05 Ansambel Borisa Franka. SOBOTA, 31. maja 9.30, 10.35 in 12.00 Šola; 14.25 Evropsko prvenstvo v gimnastiki; 18.00 Obzornik; 18.20 Narodni parki; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Zunanjepolitični komentar; 20.00 Iz del Branka čopiča; 20.30 Moda; 20.45 Koja, serijski film; 23.10 Dnevnik; 23.25 TV festival Portorož 75. KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Program za otroke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Vzpon človeka; 21.20 črna bucika, film; 22.10 L goldina smrt, balet. FRANCI STRLE ---------------------------- PARTIZANSKI VOLK SAMOTAR 64. __________________________________ Tako je šlo dalje, Viktor je odpuščal in pojasnjeval, zakaj je treba partizanske odredbe strogo upoštevati. Drugič bo šlo brez perdona, drugič bo vse zaplenjeno. Naposled je prišel na vrsto še zajeten nahrbtnik vaške mlinarice, ki je po sili razmer več kot leto dni preživela v gozdovih med partizani in ki se je imela za zavedno in zaslužno bolj kot vse druge. Viktorja je pogrelo. Kako, da ta ženska, ki ima toliko dobrih naukov za druge o spoštovanju partizanskih oblasti, tako grdo krši partizanske odredbe, ko bi vendar moral biti drugim za vzor. Zraven tega pa to ni nobena reva. «Fantje,» je odločil Viktor, «ta nahrbtnik pa kar obdržite in, kar je notri, pojejte! Ta bi morala vedeti, kaj se sme in kaj ne, sicer pa nima ne otrok ne bolnika pri hiši.. » Partizani so se veselo namuzali in si takoj postregli. Takih priložnosti, ko so od zaplembe lahko kaj dobili zase, je bilo v Viktorjevi enoti malo. «Prekleti taki komandantje,» je potem psovala oblastna aktivistka. Francki je namignila, da bo mož že še dobil plačilo za svojo predrznost, zakaj ona da ima zveze in moč. Primer sem opisal, da bi pakazal, kako neizprosno pravičen komandant je bil Viktor Kraševec. Pri opravljanju dolžnosti ni poznal ne brata ne sina in ne žene. Drugo vprašanje je zdaj, kako je tista ženska svojo grožnjo uresničila. Zahrbtno je privlekla na dan odvoz Viktorjevega sina v ljubljansko bolnišnico, češ kako je mogel komandant mesta dovoliti, da ga spremlja belogardistično najhuje zagrizena ženska, ki gotovo naklepa partizanom najhujše zlo. Tako je Viktor postal tarča podlosti in maščevanja. Zanj se je potegnil samo Lojze Pavlič. «Viktor Kraševec je poštenjak, da mu ni para,» ga je zavzeto branil Pavlič. «Če je še kateri med nami tak poštenjak, se mu odkrijem do tal... » Viktor je bil zelo navezan na družino. Večkrat je prespal doma v Vrhniki in to so mu zdaj očitali. Da je popustljiv do belogardističnih žensk, ki jih je treba strogo držati na očeh. Tudi so povedali, da so se nekateri njegovi vojaki napili, on pa jih ni kaznoval, pa jim tako daje potuho za ravnanje v prihodnje. Sicer pa bo treba uresničiti odredbo Glavnega štaba NOV in PO Slovenije, ki določa, da komandanti mest ne smejo biti doma iz domačega kraja. Tako je prišlo do povelja za Viktorje vo premestitev. Nihče se ni vprašal, kaj bo z njegovo hčerkico, ki je bila dotlej deležna očetove skrbi in oskrbovanja z divjačino, da jo je mati lahko dojila. Vojna je kruta in brez milosti celo do lastnih ljudi. Ko je Viktor povedal Francki za svojo premestitev, jo je prešinilo kakor ostra puščica. Vprašala ga je, kam. «Za komandanta mesta Velike Lašče,» je pojasnil mimo. «Joj, tja boš odšel, nazaj te bodo pa prinesli,» je planilo iz Francke, ki je vedela na kako nevarno področje odhaja... SPET NA VROČIH TLEH Po tistem, ko sta Tomšičeva in šercerjeva brigada 3. decembra 1943 uničili postojanko izdajalskih domobrancev z njihovim razvpitim komandantom Danilom Capudrom vred, v Velikih Laščah nekaj časa ni bilo sovražnikov. Toda po odhodu 18. divizije v Gorski kotar in 14. divizije čez Hrvatsko na štajersko je na Notranjskem in tem delu Dolenjske ostalo zelo malo partizanov. Razmere so za hlapčevsko vojsko postale preveč vabljive. Nudila se je ugodna priložnost, da si slovenska bela reakcija v senci nemških bajonetov ustvari nove položaje in to še celo brez večjih tveganj in izgub. Beli strategi so hoteli od Ljubljane do Kočevja ustvariti vrsto postojank, ki bi na eni strani služile kot prehodne točke za oskrbovanje njihove posadke v Kočevju, na dragi pa predstavljale globok klin ,zabit v središče partizanskega osvobojenega ozemlja. Ta naj bi ustvarjal izhodišče za manevrske vpade v partizansko zaledje. Velike Lašče so v teh načrtih slovenskih izdajalcev zavzemale pomembno mesto. Do februarja 1944 so se tu utrdile 29., 114. in težka četa «slovenskih» domobrancev, ki jim je poveljeval nemški stotnik Schmitz, belogardistična obveščevalna služba pa si je tu organizirala važno obveščevalno središče. Z nastajajočimi postojankami in s sovražnimi preskrbovalnimi kolonami je imela najprej opraviti 15. divizija, od druge polovice februarja 1944 dalje pa tudi 18. divizija. Začeli so se hudi in dolgotrajni boji. Nekatere postojanke so bile sicer uničene, napad 18. divizije na Velike Lašče 27. februarja 1944 pa je bil zavrnjen še na dostopih k žičnim oviram. Od začetka so se domobranci držali zabiti v bunkerjih kakor podgane v luknjah, ko pa je začel partizanski pritisk popuščati, so začeli izpadati s patro-lami in manjšimi bojnimi skupinami, postavljali zasede in napadati politične aktiviste. Postajali so vse bolj predrzni. Komanda mesta Velike Lašče se je zadrževala na stičišču masivov Mokre in Mačkovec. Poleg štaba je imela še zaščitno četo, v kateri je bilo od 40 do 60 borcev s štirimi puškomitraljezi. To so bili že bolj priletni in bolehni partizani, ki za vojaške napore po brigadah niso bili sposobni. Mladi in zdravi so morali v operativne enote. Moštvo komande mesta Velike Lašče v Mačkih pozimi 1944. Drugi * leve (s pištolo) je Jože Glavan - Cveto, pred njim z desne (z menažD1 v roki) je Ivanka Vingorc iz Iške vasi, zadnji na skrajni desni je nik Ivan Piukat, doma z Zapotoka. ( Nadaljevanje sledi) SPORT SPORT SPORT : • ' ^ 25. maja 1975 V D LIGI ENAJSTERICE IZ NAŠE DEŽELE V ZADNJEM KOLU BREZ PROBLEMOV Ponziana se bo poslovila od svojih navijačev na domačem igrišču, Triestina in Pro Gorizia pa bosta gostovali na tujem Z današnjim 34. kolom se bo zaključilo nogometno prvenstvo D lige. Največje zadoščenje so želi navijači Trevisa, ki si je že prejšnjo nedeljo matematično zagotovil prestop v C ligo. Veliko razočaranje so za enkrat doživeli navijači Thieneja in Caorl, to je enajsteric, ki sta matematično že obsojeni na izpad. Za ime tretjega kandidata, ki bo moral nazadovati v promocijsko ligo bomo izvedeli šele danes. Za obstanek se namreč borijo Dolo, Rovigo in deželn; četrtoligaš Lignano. V današnjem zaključnem zavrtlja-ju igrata Triestina in Pro Gorizia na tujem. Ponziana pa se bo poslovila od svojih navijačev na domačem občinskem stadionu Grezar. PONZIANA Kot skoraj vse ekipe tudi Ponziana nima velikih problemov z današnjim srečanjem. «Modro-beli» so si namreč matematično zagotovili četrto mesto, zato ni izljučeno, da bo Russo danes verjetno preskusil kakšnega mladinca. Vsekakor Ponziana ne bo popolnoma pomladila postave, ker noče v poslovilnem srečanju razočarati svojih navijačev, čeprav so slednji nadvse zadovoljni s prvenstvom in s končno uvrstitvijo, na katero prav gotovo niso ob začetku računali. Pozabiti ne smemo, da ima Ponziana z Bassanom odprt račun, saj so »mo-dro-beli» v zimskem delu prvenstva doživeli v Bassanu poraz (1:0). Današnji nasprotnik Ponziane je še kar solidna enajsterica, ki je morda šibka v napadu, kjer predstavlja le desno krilo Gramola nevarnost za branilce. Glede bodočnosti Ponziane nismo v tem tednu zabeležili nič novega, kar pomeni, da je dinamični komisar Ventura odložil vse napovedi o kupoprodaji nogometašev na poznejši datum. Vsekakor, če bo Ventura držal besedo, izgleda, da bo pri Ponziani prišlo do temeljite obnovitve moštva, kar je res velika škoda, če upoštevamo, da je enajsterica v prvenstvu povsem zadovoljila. Ventura vsekakor trdi, da bo Ponziana v prihodnji sezoni še močnejša, kar pomeni, da meri res visoko. TRIESTINA Gostovanje v Portogruaru bo za Triestino res gostovanje v pravem Pomenu besede. Ker Tržačani nimajo problemov z lestvico (tretje mesto je itak že v rokah Triestine) oo verjetno trener Tagliavini nekoliko obnovil postavo, predvsem ker hoče dati možnosti nekaterim nogometašem, da pokažejo svoje sposobnosti. To bo prav gotovo še najbolj zanimalo posebnega svetovalca predsednika Beirossa, Sbar-dello, ki že več tednov kroži po vseh igriščih, ker namerava popolnoma obnoviti Triestino za prihodnjo sezono. Kupovati danes nogometaše je precej težko, predvsem iz finančnega vidika, saj za Poprečnega nogometaša sprašujejo nemogoče cene, ki si jih vsak klub ne more privoščiti. Visoke cene veljajo posebno za napadalce in Triestina bi potrebovala kar dva. Delo Sbardelle, ki se je zaprl v popolno tišino in ne daje nobenih izjav, je nedvomno zahtevno. Vsekakor smo prepričani, da bodo nogometaši Triestine v Portogruaru dali vse od sebe, ker prav gotovo ne bi nihče rad ob koncu prvenstva zapustil Trsta Vsekakor, če Sbardella namerava obnoviti Triestino, je neizbežno, da bo tržaški klub zapustilo precej nogometašev, ki imajo še danes možnost, da se izkažejo. Današnji nasprotnik Triestine je solidna ekipa, ki je močna v napadu, kjer ima glavno vlogo sicer starejši Gaietti (13 golov) in gibčni srednji napadalec Zanon. Steber ekipe je nedvomno zveza Bacchi, ki ima lep pregled nad igro in je tudi uspešen v zaključevanju. Omeniti bi veljalo še, da Portogrua-ro trenira bivši član Triestine Soldo. PRO GORIZIA Goričani bodo šli v goste k enajsterici Legnaga. Pro Gorizia je v zadnjih nastopih dobesedno presenetila in se povzpela visoko na lestvici. Teoretično imajo sedaj Goričani realne možnosti, da zasedejo peto mesto na lestvici. Za dosego tega pa bi morali varovanci Franzona danes zmagati. Ker domačini trenutno niso v najboljši formi (in to dokazuje dejstvo, da ekipa Legnaga je v povratnem delu prvenstva izbojevala le eno zmago) morda uspe Goričanom priti do tretjega zaporednega uspeha. Pripomniti namreč moramo tudi, da so predstavniki Legnaga v zadnjih nastopih popolnoma odpovedali v napadu, saj so v zadnjih osmih nastopih dali le en sam gol. Če se bodo danes Zuttion in tovariši razigrali v napadu in Torninovi in Furlani dobro držali v obrambi, bo lahko Pro Gorizia pripravila še eno presenečenje svojim navijačem, ki so sicer v tem zaključnem delu nekoliko zapustili svojo ekipo, B. R. ZAH. BERLIN, 10. — Berlinska občinska oblast je uradno potrdila, da bo svetovno plavalno prvenstvo leta 1978 v Berlinu. JADRANJE V SESUANSKEM ZALIVU Prihodnjo nedeljo regata «ski-jadro» Nastopili bodo udeleženci smučarskega tekmovanja «ON-ONA» J è/t / k i k K ■ * 1 3 • O* Po novem olimpijskem sistemu morajo jadralci tekmovati v trikotnika označenih progi tako, kot kažejo naše risbe obliki Letos so v nabrežinski občini že drugič organizirali zanimivo tekmovanje «ski-jadro». Prvi del tekmovanja poteka na smučeh in ga organizira SK Devin, skrb za drugega, v jadranju pa prevzema SPK Cupa iz Sesljana. Letošnji smučarski del so že opravili in smo o njem tudi poročali. 1. junija (ob 10.30) pa bo zdaj na sporedu še drugi del. Tega tekmovanja se lahko udeleže le tisti tekmovalci, ki so nastopili in prišli na cilj v smučarskem tekmovanju (v slalomu) «ON-ONA». Organizatorji pa dovoljujejo pri tem varianto, po kateri lahko nastopi v jadranju le en udeleženec slaloma (od obeh) in si la- iiiiiiliiiiliiiiiiiiimiiiiiiiiiitriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii|||||||||||||iii||I|||||i||||l|||||,|||imi||||||||||||||||||||||||||||||||||lr,ll| 3. DIJAŠKO OBMEJNO SREČANJE PRIMORSKE 75 Priprave za sobotno prireditev so že prišle v zaključno dobo Okrog 700 udeležencev - Velik organizacijski aparat Koristno sodelovanje med dijaki, profesorji in starši Kot smo že poročali bo v soboto, 31. t.m., v Trstu velika dijaška prireditev, na kateri se bodo zbrali srednješolci iz vse Primorske, od Tolmina do Pirana in iz zamejstva. Svoje sodelovanje je zagotovilo kar 13 višjih srednjih šol, prav v zadnjem trenutku pa je, žal, odpovedala svojo udeležbo gimnazija iz Ajdovščine. Izpeljavo tega srečanja je v celoti prevzel slovenski licej ,«France Prešeren» iz Trsta, ki je v organizacijski odbor vključil tako dijake, kot tudi profesorje, starše in bivše gojence tega zavoda. Da bi primerno osvetlili napore, ki jih licej vlaga v organizacijo te pomembne, tradicionalne dijaške prireditve (letos bo že tretjič, po Tolminu in Postojni) navajamo nekaj številk. V organizacijsken. odboru deluje okrog 130 oseb. Sodniške komisije bodo štele približno 50 oseb. Vseh tekmovalcev se je prijavilo 461, članov spremstva posameznih šol in ekio pa bo 53. Tako lahko rečemo, da bo sreča- UiiiiiiiiiiiiiuiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiimuiiiiiiiifiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiii ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA > H C/2 H ZAKON S PODROČJA VARSTVA NARAVE Vse kaže, da bomo Slovenci kma-■u dobili enega izmed prvih zako-nov s področja varstva narave. Ta korak je narekovalo dejstvo, da nekatere vrste živali in rastlin postopoma izumirajo ali že izginjajo. Predlogu zakona so botrovala tudi določila mednarodne konven-c\ie o zaščiti ptic, katere sopodpis-niča iz leta 1973 je tudi Jugoslavija. Tako bo zakon zavaroval proti nadaljnjemu odmiranju kar 91 živalskih in 28 ratslinskih vrst. Predlog zakona se je oblikoval na Podlagi raziskav, ki so pokazale, da bi nadaljnje zmanjšanje staleža nekaterih vrst živali in rastlin po-nienilo ne le popolno odmrtje vrste, Pač pa bi bistveno vplivalo na ravnotežje naravnih vrst ter na svojst-Venost, lepoto in bogastvo narave same. Tako bo novi zakon, ki ga verjetno dopolnil še novi zakon 0 lovstvu, prepovedal ubijati, loviti uti zadrževati v ujetništvu vse biološke vrste, ki jih omenja. Prepovedano jih bo prodajati, kupovati, darovati, odnašati ali izvažati v tujino. Zakon bo še natančnejši: kaznovan bo tudi vsakdo že za u-ničevanje, poškodovanje, zbiranje dii raznašanje živalskih gnezd, oziro-^ legel, jajc ali mladičev. Zaščitene naj bi bile vse živalske Vrste, ki stalno živijo v podzemnih uodaft, razen tega pa še: živali. .. SESALCI; ježi, rovke (razen obvod-rovke), krti, netopirji, planinski zajec, podlesek, vrtni polh. dre-vesni polh, veverica, hermelin, mala Podlasica, vidra, volk: PLAZILCI: želva sklednica, kušča-ricf, slepec, navadni gož, progasti 9°ž, belica, mačjeoka kača, rilčas ” gad; PVOžlVKE: prave žabe (rod ra-km jaica- Paglavci in nedorasli o-iedki, zelena rega, navadna krasna, zelena krastača, česnovka, človeška ribica pubki, navadni moče- rad, črni ali planinski močerad; PTIČI: slapniki, ponirki, pelikani, kormorani, čaplje in bobnarice, navadna žličarka, plevica, bela in črna štorklja, plameneč, labodi, gosi, race in žagarice (družina anati-dea), vse vrste rac razen race mlakarice, krehlje in regie, ujede, belka in snežni jereb, veliki, petelin, kotoma, prepelica, sivi žerjav, droplje, mokoži ali vodne kokoške — vse razen liske, morska sraka, deževniki razen pribe, velikega kljunača ali sloke in kozice, prilivka, tekalci, galebi ali čigre, golob duplar, skalni golob, kukavica, sove, ležetrudnik ali podhujka, hudourniki, zlatovranka, vodomec, Čebular, smrdokavra, žolne, detli ali vije-glavka ter vse ptice pevke in ostale ptice, razen šoje, srake in sive vrane; ŽUŽELKE: čebele, čmrlji, rjave gozdne mravlje, ose najezdnice, muhe goseničarke, pravi kresnički in moškatniki, planinski kozliček, kovač, strojar, hrošč kozliček, rogač, pikapolonica, eremit ali puščavnik, gorski apolon, veliki nočni pavlin-ček, prelec, trakarji, kobilice (vrste poecilipede), kobilice (vrste doecili-mom ornatus), kobilice (vrste bar-bistes yersuni, evpiholidoptera chab-rieri),. bogomolke, paličnjaki, nogo-prelci, kačji pastir; RASTLINE : bela žrdana, lepi čeveljc, Blagajev volčin, dišeči volčin, Sterbergov klinček, alpska mo-žina, močvirska logarica ali močvirski tulipan, gorska logarica, Clusi-jev svišč, Froelihov svišč, Kochov svišč, pravi košutnik ali rumeni svišč, bodika, planika, bratična lilija, kranjska lilija, žejranska lilija, ozkolistna narcisa, rdeča murka, aprikelj, kranjski jeglič, velikonočnica, rjasti sleč, širokolistna-ta bodika, lisa. Predlog je izzval v javnosti razne komentarje, vendar so nasprotovanja predlogu zakonitih določil ne- nje (z uradnim nazivom 3. DOSP 75 — dijaško obmejno srečanje Primorske) neposredno pritegnilo o-krog 700 oseb, pri tem pa niso všteti drugi gostje, katere bodo nekatere šole pripeljale s seboj, kot so že napovedale, in seveda tudi ne gledalci, starši, profesorji in dijaki tržaških šol, ki bodo predstavljali primeren okvir vsej prireditvi. Vsekakor ni oretirano če rečemo, da se bo okrog letošhjega DOSP zbralo okrog 1.0&) Mbb, zvečine mladih. Prireditev se bo odvijala v štirih glavnih delih. Zjutraj bo ob 8.30 sprejem vseh gostov pri spomeniku v Bazovici, kjer se bodo prisotni tudi poklonili spominu bazoviških žrtev. Sledila bodo športna tekmovanja in ex tempore, popoldne bo zaključna slovesnost z nagrajevanjem in predstavo SSG «Rižarna» v Kulturnem domu, srečanje pa bo zaključil družabni večer na stadionu «1. maj». Tekmovanja (v odbojki, košarki, krosu, namiznem tenisu, šahu) se bodo odvijala na raznih krajih in v raznih telovadnicah istočasno, istočasno pa bodo dijaki opravili tudi planinski pohod iz Bazovice skozi Glinščico v Trst. Vsa tekmovanja bodo za ženske in moške discipline. Vsa tekmovanja bodo tudi ekipna. V okviru prireditve bodo dijaki raznih šol imeli tudi srečanje s temo: odpiranje šole zahtevam sodobne družbe. Organizatorji so že pred časom za to priložnost razpisali poseben literarni natečaj na temo: Primorska v boju za narodno svobodo. Svoje, prispevke so dijaki že poslali in jih bo ocenila posebna komisija. Organizatorji so glavni del priprav že zaključili in zdaj dopolnjujejo le še podrobnosti, katerih pa ni malo. K naporom, da bi letošnji DOSP uspel res zelo lepo, so poleg dijakov liceja in profesorjev zelo dosti pripomogli tudi starši, ki so se res požrtvovalno vključili v organizacijo te prireditve. Tako lahko rečemo, da 3. DOSP daje na liceju prve sadove v novih odnosih med šolo in domom ter lahko to prire ditev pozdravimo tudi kot enega prvih znanilcev sprememb na tem področju, do katerih je formalno prišlo pred kratkim. O vsej prireditvi, v katere pripravo so se naši dijaki vsestransko vključili z velikim navdušenjem (in vlada na liceju že prav mrzlično vzdušje) bomo v prihodnjih dneh še poročali. Kriška Vesna si je že drugič zaporedoma zagotovila prvo mesto na posebni lestvici, veljavni za nogometni «Pokal Elio», katerega je dala na razpolago znana proseška trgovina pohištva. Turnirja se U' deležujejo samo ekipe iz okoliških vasi. Končna lestvica tega turnirja je taka: 1. Vesna 2. Primorje 3. Zarja 4. Duino V nedeljo bo 6 4 2 0 6 3 12 6 13 2 6 0 2 4 hko zdaj v čolnu izbere drugega partnerja. Tekmovanje bo potekalo po novem olimpijskem sistemu: plovci na levi, start proti vetru, dva trikotnika, enkrat z vetrom v krmo, cilj proti vetru. Tekmovali bodo lahko samo čolni Da bi gledalcem, ki sledijo regatam, omogočili večje razumevanje poteka dogodkov med tekmovanjem, pojasnjujemo pomen nekaterih zastavic, s katerimi se žirija «pogovarja» s tekmovalci. IÌDD0 «Y» — obvezna nošnja rešilnih jopičev (levo); «P» (modri Peter) — do starta manjka 5 minut (v sredini); «V» — poziv jadrnici, naj se vrne (desno). Predložitev starta za četrt ure (levo); «S» — skrajšanje proge (v sredini); «N» — prekinitev regate (desno) Ponovitev starta (levo); «I» — pravilo dveh minut (v sredini); ciljna zastava (desno) na kriškem igri šču nogometna tekma med poročenimi in neporočenimi. Začela se bo ob 17.30. Sandor razreda flying junior (plastični) brez špinakerja. Tekmovalci, ki bi rie imeli svojega čolna, si ga lahko sposodijo pri organizatorju proti izposojnini 1.000 lir. Če bi se prijavilo večje število tekmovalnih ekip, bodo opravili izločilne regate po starem olimpijskem sistemu: plovci na levi, start proti vetru, en trikotnik, enkrat z vetrom v krmo, cilj proti vetru. Organizatorji bodo sprejemali prijave na klubskem prostoru v Seslja-nu, eno uro pred začetkom tekmovanja. Vpisnina znaša 1.000 lir. Enakega tekmovanja se je že lani udeležilo lepo število tekmovalcev, zato organizatorji upravičeno pričakujejo, da bo prireditev dobro uspela tudi letos. SAH^ TISKOVNA KONFERENCA V PORTOROŽU F Portorožu prvi turnir v SFRJ z udeležbo svetovnegu prvuku Poleg Karpova bodo nastopila še mnoga druga zveneča šahovska imena DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 25. maja 1975 KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.30 v Trstu, stadion «1. mč Bor — Polet * * * MEDNARODNI TURNIR 16.00 v Tolminu Nastopa tudi Bor ATLETIKA DEŽELNO PRVENSTVO 8.30 v Gorici Nastopa tudi Bor GB3QJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Pradamanu Il Pozzo — Olympia NOGOMET PRIJATELJSKA TEKMA 17.30 v Križu Stari — mladi * * * POKAL «CORRENTE» 9.45 v Trstu, Ul. Flavia Inter SS — Primorec * * * 16.00 v Trstu, Sv. Sergij Union — Campi Elisi * * * 16.00 na Padričah Gaja — De Macori * * * TURNIR BREGA 17.00 v Dolini Breg — Zarja * * * ŽENSKA B LIGA 16.30 v Premariaccu Premariacco — Primorje * * * 16.30 v Rivignanu Rivignano — Vesna KOLESARSTVO AMATERJI 14.30 v Sacileju Nastopa tudi Adria * * * VETERANI 9.00 v Padovi Nastopa tudi Adria JUTRI PONEDELJEK. 26. maja 1975 ŠAH SIMULTANKA BREGA 20.30 v Dolini Igral bo Bruno Parma Organizatorji 4. mednarodnega šahovskega turnirja za Vidmarjev memorial so v petek dopoldne na tiskovni konferenci v Portorožu seznanili novinarje s podrobnostmi tega pomembnega dogodka. Vidmarjev memorial bo namreč prvi turnir v zgodovini jugoslovanskega šaha, na katerem bo nastopil svetovni prvak. Pred dnevi je sovjetska šahovska zveza namreč že potrdila njegovo udeležbo. Razen Karpova bodo nastopili iz tujine še madžarska velemojstra Portisch in Ribly, italijanski velemojster Mariotti, češkoslovaški velemojster Hort, sovjetski velemojster Furman in mednarodni mojster Garcia s Kube. Izredno močno pa bo domače predstavništvo, saj bodo nastopili jugoslovanski velemojstri Gligorič, Ljubojevič in državni prvak Velimirovič, od Slovencev- pa Planinc, Parma, Barle, Musil, Osterman in Karnar. Organizatorja turnirja sta šahovska zveza Slovenije in portoroški zavod za turizem. Na konferenci smo izvedeli, da so skušali zbrati kar največ zvenečih šahovskih imen iz tujine, vendar jim sreča ni bila naklonjena. Nekateri velemojstri imajo že oddane termine, drugi pa so odpovedali iz osebnih razlogov. Tako je na primer Larsen bolan, Andersen pa se bo prav v dneh turnirja poročil iiifiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniuiiiiiiiHiHi,iiimii,m, na Kubi. Zato je reting nekoliko nižji kot so prvotno računali. Manjka namreč 40 točk, da bi priznali prireditelji jakost enajste kategorije. Šahovska zveza Slovenije se je že obrnila na predsednika mednarodne šahovske organizacije dr. Euweja, če bi bilo možno novemu svetovnemu prvaku Karpovu priznati za 40 točk višji reting, s čimer bi lahko turnir uvrstili v enajsto kategorijo. Organizatorji so na tiskovni konferenci še posebej poudarili, da posvečajo letošnji Vidmarjev memorial 30-letnici osvoboditve, s čimer bodo dali še posebno slavnostno o-beležje. Skušali si bodo zagotoviti kar največji obisk, med drugim tudi iz šol in delovnih kolektivov. Vstopnice bodo po popularnih cenah. Žrebanje turnirja bo 1. junija, ob 18. uri v hotedu Metropol v Portorožu Svečana otvoritev in prvo kolo bo na sporedu 2. junija, ob 15.30 v portoroškem avditoriju. Tu bodo tudi igrali redna kola vsak dan od 16. do 19. ure, prekinjene partije pa naslednji dan dopoldne ob 10. uri. Prvi del turnirja bo od 2. do 11. junija v Portorožu, sklepni del pa bo v Ljubljani v festivalni dvorani od 12. junija dalje. Za nagrade so namenili 16 milijonov starih dinarjev. Glavni sodnik turnirja bo velemojster Vasja Pirc. L. O. ŠAHOVSKA PANORAMA KOTALKANJE Na svetovnem prvenstvu v hitrostnem kotalkanju v Argentini je o-svojil 1. mesto v teku na 500 metrov Italijan Giuseppe Cantarella s časom 51”50. Tega prvenstva se udeležuje 12 reprezentanc. Vidmarjev memorial, ki se bo začel 2. junija v Portorožu in kjer bodo odrigali prvih osem kol, potem pa se bodo preselili v Ljubljano bo imel zares elitno zasedbo. Na turnirju bo nastopilo 16 igralcev, med njimi pa bo kar deset velemojstrov. Prva osebnost turnirja bo novi svetovni prvak Anato-lij Karpov, ki bo tako prav v Sloveniji odrigai prve partije kot šampion. Drugi udeleženec iz SZ je sekundant svetovnega prvaka velemojster Furman. Med ostalimi tujimi udeleženci sta najbolj poznana madžarski velemojster Portisch, ki je bil zmagovalec. Vidmarjevega memoriala in češkoslovaški velemojster Hort. Zanimiv bo tudi nastop edinega italijanskega velemojstra Mariottija in kubanskega mednarodnega mojstra R. Garcie. Do sedaj še ni znan sedmi tv£ udeleženec turnirja. Pripravljalni odbor bo povabil islandskega velemojstra Olafssona ali pa angleškega mednarodnega mojstra Keena. Tudi med devetimi Jugoslovani bodo sama znana imena: Ljubojevič, Velimirovič, Gligorič, Parma in Planinc, ki bodo pred domačo publiko imeli priložnost pokazati svoje kvalitete. Od slovenskih šahistov bodo igrali še: mednarodni mojster Musil, mojstra Barle in Osterman in mojstrski kandidat Kamer. Tokrat komentiram partijo zmagovalca letošnjega turnirja v Talinu SZ, kjer je «večno drugi» Estonec Paul Keres uspel zmagati na zelo močnem mednarodnem turnirju med 16 igralci- KERES - TAJMANOV Tallin 1975 Damino - indijska obramba ro- te- ..................iiiiiiiiihiii.ihi.iiiiiiiiiii.ihiiiiiih.hu...........hhhhhi................................................................................................................................................................... ŠPORT NA ZNAMKAH KANADA Pod tem imenom pojmujemo danes ozemlje, ki leži severno od Združenih držav Amerike, razen seveda Aljaske. Sestavljeno je iz raznih pokrajin, ki so se v zadnjih dveh stoletjih združile v sedanjo državo. Kanada je bila nekdaj francoska in delno angleška kolonija. Prva znamka je izšla na angleškem področju leta 1851. Filatelistično gledano, ne predstavlja Kanada posebno zanimive države, saj je do danes izšlo le nekaj nad 600 znamk, vendar pa so motivi na njih zelo dobro izbrani. Priložnostnim dogodkom niso posvetili posebne pozornosti, kar velja tudi za šport. Te- mu se nekoliko čudimo, saj veljajo Kanadčani za velike ljubitelje narave in življenja v naravi. Pred leti je mednarodni olimpijski odbor sklenil, da bo sedež 21. o-limpijskih iger v Montrealu. V zadnjih dneh pa se je pojavil dvom, če bo mesto lahko organiziralo. Zaradi pomanjkljivih športnih naprav, oziroma zaradi stavke gradbincev, so dela v takem zaostanku, da obstaja nevarnost, da bodo morali organizacijo iger poveriti drugemu mestu. Teh težav seveda poštna uprava ni mogla predvideti in so zato začeli s filatelistično propagando že lani. Do sedaj je izšlo za olimpijske igre že šest serij, kar predstavlja tudi skorajda polovico vseh do sedaj izdanih športnih znamk. Zato začnimo naš pregled kar s temi serijami. Že na prvi seriji dobimo uradni emblem iger. To serijo sestavljata samo dve znamki (5 in 8 c.). Emblem je tiskan v zlati in srebrni barvi. Naslednjo serijo sestavljajo tri znamke z isto simboliko: na znamki za 8 c. je bronasti, na tisti za 10 c. srebrni in na znamki za 15 c. zlati emblem. Poleg navadnih (Nadaljevanje na 8. strani) Na Opčinah bodo danes ob 17. uri predali njegovemu namenu novi sedež športnega krožka Polet. V o-kvlru tega krožka, katerega so vaščani postavili v glavnem s prostovoljnim delom in z lastnimi sredstvi, bosta tudi dve balinišči, poleg tega pa tudi društveni bar. Na sliki: novi Poletov sedež vrednosti je na znamkah še pribitek ki gre v korist olimpijskega odbora. Omenili smo že, da Kanadčani ljubijo naravo. V okviru olimpijske propagande sta izšli seriji po štiri znamke. V prvi so prikazani plavanje, hoja, kolesarstvo in sprehodi po hribih, v drugi pa zimske športne panoge, in sicer hoja s krplji, smučanje, drsanje na ledu in curling. Vse znamke pa skušajo propagirati šport kot masovnost, ne pa kot tekmovalno panogo. Zanimivost in posebnost teh znamk je tehnika ti-jska: če jim namreč pogledamo iz različnih kotov dobimo različno sliko. Tak način tiska smo do sedaj izsledili samo pri nekaterih razgled- nicah in spominkih. Poskus takih znamk pa je nedvomno zelo zanimiv in obenem tudi edinstven na svetu. Končno bi omenili še prvi letošnji olimpijski seriji, ki prikazujeta tekmovanja, oziroma olimpijske panoge. Prva serija predstavlja stilizirano plavanje, veslanje in jadranje. Na znamkah je pribitek za olimpijski odbor. Zadnja serija, ki jo prav tako sestavljata dve znamki, je izšla 11. marca letos in prikazuje tekača in plavalko na startu. Tehnika je pri teh serijah različna: figure so povzete iz bronastih kipov nekega znanega kanadskega kipar- (Nadaljevanje na 8. strani) 1. d4 Sf6, 2 S}3 e€. 3. c4 b6. 4. e3 Lb7. Partija je bila igrana v 12. kolu in vodečnega Keresa so nevarno ogrožali velemojstri Bronštejn, O-lafsson, Spasski in Hort zato ja bilo to srečanje še bolj pomembno. 5. Ld3 Le7. 6. 0-0 0-0 7 b3 c5 8. Lb2. Keres zelo rad igra ta sistem proti damini indijski obrambi. Zanimivo je, da se je prav na podoben način odigravala partija med obema nasprotnikoma že pred 24 leti na XIX. šampionatu ZSSR. 8.. . cd4, 9. ed4. Slabše je 9. Sd4: Sc6 10. Sc6: Lc6: 11. Ss3 Dc7 12. De2 Tfd8 13. Taci Db8 in igra je izenačena, BILEK O’KELLY - Havana 1965. 9.. . d5. 10. Sbd2 Sc6. 11. Tel TcS. 12. De2 Te8, 13. Tjdl LfS. Ta pozicija je poznana iz teorije in se ocenjuje kot enaka. 14. De3. V partiji HORT - LANGEWEG Bevenvijk 1968 je bilo igrano 14. Sfl g6 15. Se3 Sb4 16. Lbl Lg7 s približno enako igro. 14.. . g6. 15. h3 Sh5. Skakač zelo nerodno stoji na bu deske in povzroča črnemu zave. 16. Sfl Dd6, 17. Slh2 Lg7. Bolj dosledno je bilo Df4 18. Se5 dc4. 19. bc4 Se5: Skakač na h5 je odrezan od Hre in beli je utrdil pozicijo v centru, tako, da je za črnega težko izbrah dober plan igre. 20. de5 Do, 21. Ld4 Dc6. 22 Lfl TedS. 23. Sg4 Tdr. 24 Td? Tcd8. 25. Tedi De4, 26. Dc3. Keres pravilno ne zamenja aktivno damo. 26.. . Dc6. 27. Le3. Menjava trdnjav je ugodna za belega, ker je v borbi dam in lahkih figur prednost belega očitna, predvsem zaradi položaja skakača na h5 27.. .LfS. 28. Lg5 Td2: 29. Td2: Td7. 30. Sh6 + Kg7. Tajmanov ne sme zamenjati črno-poljnega lovca. 31. Sg4 Kg8, 32. Td3 Td3: 33. Dd3: Dc7, 34. Le2 Lel, 35 Lel: Del: 36. Dd6! Z izredno pozicijsko igro si je Keres ustvaril prednost in sedaj prodre z damo v nasprotnikovo pozicijo. 36.. . Df8. Prehod v končnico 36...Dd6: 37. ed6 Kf8 38. Se5 Sf6 39. Ldl in La4 ne daje črnemu možnosti za rešitev. 37. Del Le4, 38. Dal: Da8, 39. Del. Keres bi sedaj z menjavo dam imel lahko hitro zmago. 39.. . Kgl, 40. Dg5 Da2- 41. Kh2. Sedaj grozi Dh6 + in Sf6. 41.. .Db2, 42. Dh6 + Kg8, 43. De3 Lbl, 44. Sh6 +. Kuvertirana poteza. Keres je v analizah dobil pot k zmagi, čeprav je moral rešiti še nekaj tehničnih problemov. 44.. .Kf8 drugam se kralj ne more umakniti. 45. g4 možno je tudi 45. c5 bc5 (b5, c6) 46. g4. 45.. . Sgl, 46. c5! b5. 41. c6 SeS, 48. Df4 Lf5. Edina obrambna poteza. Po 48... f6 49. ef6 in črni ne sme vzeti na e2 z damo, ker sledi Db4 mat. Na 48... Kg7 49 Df7 + Kh6: 50. Df8 -F Sg7 51. g5 +. 49. gf5 ef5, 50. De3 Sel, 51. Lf3 b4, 52. Kg2 Dc3, 53. Dal De5: Na prvi pogled se že misli, da se je Tajmanov rešil, vendar pa ga odgovor Keresa prisili, da se vda. 54. Db8 + U in črni se vda. Na Kgl sledi 55. DhS+! Kh8: 56. Sf7: + . Zares efektna zmaga estonskega velemojstra Paula Keresa. Komentar po «ŠG» in «64» SILVO KOVAČ OBVESTILO Športno društvo Sovodnje odsek za judo, obvešča vse mladince na Goriškem, da se je že pričelo vpisovanje za treninge juda. Kogar to zanima, naj se vpiše pri odbornikih društva in sicer vsak dan od 20. ure dalje v stari šoli v Sovodnjah. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.____ din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 25. maja 1975 Sa 5HU Ziro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno • upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska pr" ^ ZTT - Trst SPORT SPORT SPORI KOLESARSTVO GIRO D’ITALIA OSLER PRVI NA CILJU Z VELIKIM NASKOKOM Spanec Galdos še vedno nosi roza majico SORRENTO, 24. - Italija si je končno priborila drugo etapno zmago na letošnji mednarodni kolesarski dirki «Giro d’Italia». Uspeh Osler-ja je tem večji, ker je prispel na cilj s precejšnjim naskokom, kar je bila doslej na letošnjem «Giru» redkost. Etapna lestvica: 1. Marcello Osler, ki je prevozil 220 km dolgo pot Potenza — Sor rento v 6.38’35” s poprečno hitrostjo 33,117 km na uro. 2. Battaglio 3. Tino Conti 4. Fausto Bertoglio 5. Francesco Galdos 6. Perfetto 7. De Vlaeminck 8. Gimondi 9. Bergamo 10. Baronchelli 11. Crepaldi 12. Riccomi 13. Lasa 14. Bellini po 8’48” vsi po 8’48” 9’52” 10'23” 15. Panizza in drugi v času De Vlae-mincka. Po 8. etapi je skupna lestvica taka: 1. Galdos 2. Battaglio 3. Bertoglio 4. Conti 5. Lasa 4E. 21’22” 23 1'24” 1'55” 3’07” SPORT NA ZNAMKAH (Nadaljevanje s 7. strani) ja in so zelo lepe. Lanskega leta je bilo v Montrealu na sporedu svetovno prvenstvo v kolesarstvu za amaterje in profesionalce. To naj bi bila neke vrste preizkušnja za organizatorje tako važnega športnega dogodka, kot so olimpijske igre. Izšla je znamka za 8 c. Na levi strani je prikazan del kolesa, na desni pa sta napis in emblem tekmovanja. Leta 1967 so bile v Winnipegu tretje vseameriške športne igre: izšla je znamka za 5 c., ki prikazuje tekača med tekom. Dve leti kasneje pa so bile na sporedu prve vsekanadske igre. Za to prireditev je izšla znamka za 6 c., na kateri so prikazane zastave držav in seveda emblem iger. Končno imamo še štiri serije, ki bi jih lahko uvrstili med športno propagando. Prva znamka je izšla leta 1959 in prikazuje tekmo v hokeju. Leta 1957 so izšle štiri zriamke, posvečene ribolovu, plavanju, lovu in smučanju. Vse znamke imajo isto vrednost: 5 c. Leta 1968 je izšla znamka (5 c.) za igro la crosse. To je edina športna panoga, ki so jo belci povzeli od domorodcev: igralci imajo posebno pleteno košarico ali lopatico pritrjeno na dolgem ročaju, s katero morajo zaustaviti žogico, jo podajati in jo seveda skušati spraviti v vrata. Nekoč se je tekme udeleževalo tudi po 200 in 300 tekmovalcev in je bilo igrišče dolgo nekaj kilometrov. Z leti so se, seveda, pravila spremenila, igrišče je postalo manjše, število igralcev se je pa skrčilo na sedem. Leta 1948 so to športno panogo uvrstili v olimpijski program ob priliki iger v Lon donu. Zanimanje za to športno panogo se je z leti večalo, šaj so o-digrali do sedaj že 10 tekem med izbranimi moštvi Amerike in Veli ke Britanije. V teh državah je tudi ta športna panoga dokaj dobro razvita, medtem ko v drugih predelih sveta še ni imela sreče. Končno je bila leta 1959 na vrsti znamka, posvečena curlingu, neke vrste bližanju na ledu. Ta športna panoga se je rodila na bavarskem in na škotskem. Rikvizit je posebno oblikovan kamen, ki ima na sredini ročaj. Zmaga tisti tekmovalec, ki kamen najbolj približa zastavici, ki je oddaljena približno 35 metrov. Danes se ta športna panoga začenja širiti v zimsko-športnih središčih, saj je igra zabavna in ne zahteva nikake posebne fizične priprave. Kot vidimo, so v Kanadi posvetili veliko važnost rekreaciji in športu v naravi. Tekmovalne športne panoge so bile nekoliko zanemarjene, kar pa po svoje prikazuje važnost, ki jo v Kanadi polagajo na rekreacijo in na množičnost nu pa na kvaliteto. VČERAJ V TRAFORI G. Thdni se je poročil TRAFOI, 24. — Danes se je v svoji rodni vasi poročil štirikratni zmagovalec v tekmovanju za svetovni smučarski pokal Gustav Thòni. Zjutraj ob 10.00'25”03 je rekel «jawohl» skupno z Ingrid Pfaundler, ki je leto dni mlajša od njega. Poroka v cerkvi je bila (če izvzamemo množico fotografov) dokaj skromna. Vse drugače pa je bilo kasneje v Meranu, kjer je bilo ob velikem številu povabljencev poročno kosilo v starem, slikovitem tirolskem slogu. Kosilo je pripravil kuhar, ki je kuhal tudi angleški kraljici. Thdni je bil ves čas poročnih slovesnosti zadržan (kot je vedno) in pred fotografi ni niti hotel poljubiti svoje neveste. Nogometni «Pokal Brega»: Primorje - Union 2:0 ("2:0) 1. moška košarkarska divizija: Radici Arte - Bor B 105:43 1. ženska odbojkarska divizija: Kontovel - PAV Despar 3:1 Sloga - Bor 3:0 2. jugoslovanska rokometna liga: Celje - Piran 40:14 SMUČANJE NA LESTVICAH FIS Gros dvakrat prvi INNSBRUCK, 24. — Mednarodna smučarska zveza je po zaključku smučarske sezone danes objavila lestvice FIS za vse tri alpske discipline. Zanimivo je, da G. Thdni, ki je osvojil svetovni pokal, ni na no beni na prvem mestu in celo niti ne na drugem. Na dveh prvih mestih pa je Gros. Lestvice so take: SMUK 1. Klamer (Av.) 0,00 2. Bertod (Švi.) 1,69 3. Collombin (Švi. ) 2,00 4. Grissmann (Av.) 2,04 5. Vesti (Švi.) 2,36 6. Gustav Thdni (Italija) 3,92 7. Russi (Švi.) 4,27 8. Roux (Švi.) 4,75 9. Plank (It.) ' 4,75 10. Winkler (Av.) 5,00 11. Haker (Nor.) 5,40 12. Veith (ZRN) 6,31 13. Cordin (Av.) 7,51 14. Walcher (Av.) 8,37 15. Engstler (Av.) 8,43 VELESLALOM 1. Gros (It.) 0,00 2. Stenmark (Šve.) 0,00 3. Haker (Nor.) 0,10; 4. Hemmi (Švi.) 2,87 5. G. Thdni (It.) 3,09 6. Hinterseer (Av.) 3.12 7. Jones (ZDA) 3 76 8. Hauser (Av.) 4,82 9. Bieler (It.) 5,00 10. Junginger (ZRN) 5,00 11. Pechtl (Av.) 5,00 12. Sochor (ČSSR) 5.00 13. Klammer (Av.) 5108 14. Senoner (It.) 5,59 15. Ampiatz (It.) 5,74 SLALOM 1. Gros (It.) 0,00 2. Stenmark (Šve.) 0,00 3. G. Thdni (It.) 0,00 4. Radici (It.) 0,77 5. De Chiesa (It.) 2,44 6. Hinterseer (Av.) 2,50 7. Neureuther (ZRN) 3,01 8. Bruce (ZDA1 4,32 9. Frommelt (Liech.) 5,23 10. Tresch (Švi.) 5,32 11. Ochoa (Šp.) 5,33 12. Perrot (Fr.) 6,75 13. Pechtl (Av.) 7,33 14. Hauser (Av.) 7,43 15. Junginger (ZRN) 7,56 Bellocchiov film na Proseku in v Stivanu Center za mentalno zdravje, Kon-zulta za Zahodni Kras in Delavski svet štivanske papirnice organizirajo predvajanje filma Marca Bellochi-ja «VSI ALI NIHČE. ODVEZANJE NORCEV». Prvi del filma bodo predvajali jutri, 26. maja, ob 20. uri v kinodvorani na Proseku, drugi del filma bo sledil v torek, 27. maja, ob 17. uri v prostorih menze šti vanske papirnice. Prebivalstvo je vljudno vabljeno. Vstop prost. ®V četrtek, na Telovo, se bo po mestnih ulicah, od Trga sv. Antona do Sv. Justa, kot običajno odvijala procesija. Za nemoten potek prireditve so občinske oblasti odredile prepoved parkiranja in vožnje med 14. in 20. uro po naslednjih ulicah in trgih: Trg sv. Antona, Ul. Dante, Ul. deH’Orologgio, Borzni trg. Ul. Diaz, Ul. F. Venezian, Ul. S. Michele, Ul, S. Giusto in Trg Cattedrale. STALISCE TRŽAŠKE FEDERACIJE KPI Ravnatelj Delavskih zadrug naj ho iz zadružnih krogov Komunisti odločno nasprotujejo kandidaturi republikanca E. Geppija Tajništvo tržaške federacije KPI je včeraj vzelo v pretres predlog predsedstva Delavskih zadrug, po katerem naj bi za ravnatelja ustanove imenovali sedanjega ravnatelja Združenja trgovcev iz tržaške pokrajine E. Geppija. Tajništvo je ob koncu zasedanja izdalo daljše poročilo. v katerem naglaša svoje postopke kakor tudi bistvo vprašanja. Predvsem ni mogoče pristati — pravi poročilo — na izbiro človeka, ki naj vodi organizacijo, kakršne so Delavske zadruge, brez primernega natečaja. Poleg tega ni mogoče razumeti, čemu predlagajo ljudi, ki so povsem izven območja Delavskih zadrug. Značilno je tudi, da kandidaturo sedanjega ravnatelja združenja trgovcev, ki je republika- nec, potiska v ospredje po- lllllllllillllllll|l|||I|||||||||||||||||||||||||||||||||IIn,|n||a|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||unu|I|||||||||( VESTI Z ONSTRAN MEJE TABORNIŠKI (Nadaljevanje s 7. strani) osnovam. Tudi takšne živali, kot na primer volk, so v naravi sila koristne. Tako je volk že nekaj časa edini selektor za veliko divjad, posebno za jelene, ki so se v nekaterih predelih Slovenije že tako razmnožili, da povzročajo resno škodo v gozdovih in m poljih. Kamen spotike je postala tudi krastača. Vsakdo pa ve, da je krastača pomembna pri uničevanju škodljivcev na povrtnimh. Zanimiv je primer velikega petelina, tega gozdnega viteza. Kljub zmanjšanemu odstrelu, se njegov stalež stalno zmanjšuje. Izumrtje petelim bi bila vsekakor velika škoda, saj je petelin zares svojevrsten primer prebivalcev naših gozdov. Kako potreben je zakon, dokazujeta tudi primera vrtnega in drevesnega polha. Menda je bil zadnji polh ujel leta ISIS nekie pri Ribnici. Danes pišemo leto 1975. Emko je pri rastlinah. Novi zakon naj bi dosegel svoj mmen predvsem pri vrstah nizkorastnega rastlinja, predvsem cveticah. Predlog zakona o zaščiti živalskih in rastlinskih vrst taborniki toplo pozdravljamo. milan pahor V NEKDANJEM MLADINSKEM KROŽKU NA OPČINAH Sinoči interna otvoritev 'L i’1” • 'iv ■! novega Boletovega sedela Uredili so ga s prostovoljnim delom - Danes bodo sedež predstavili domačinom V nekdanjem mladinskem krožku j 63 in zato bodo rezultati znani komaj jutri opoldne. Popoldne so začeli trenirati na tekmovalni progi tudi tekači, ki so prispeli iz Milana in iz raznih delov Slovenije. Jutri zjutraj bo uradni trening na tekmovalni progi Mavhinje - Vižovlje - Ce-rovlje - Mavhinje, popoldne pa bo točno ob 15. uri start članov. Prijavljeni so že Filip Kalan (prvak Slovenije), Zvajner (državni mladinski prvak), Kordeževa (državna prvakinja članic) in še nekateri drugi, ki tvorijo slovensko raprezentanco. Smučarski klub Cross Country iz Milana je prijavil svoje tekmovalce z Rol-strom in Salo na čelu. na Opčinah se je sinoči zbralo lepo število domačinov, ki so skoraj eno leto obnavljali in urejevali proštov v Konkonelski ulici št. 1, kjer bo od danes dalje novo družbeno središče Opčin. Pobudo za to delo je prevzelo športno društvo Polet, ki je z nemajhnimi napori in ob sodelovanju nekaj desetin ljudi (točneje 61) popolnoma preuredilo že razpadlo barako, uredilo dvostezno balinarsko igrišče in vrt, tako da je na nekdanjem, z robido pokritem dvorišču, zrasel nov objekt, ki je Opčinam v ponos. Sinočnje interne otvoritve so se poleg ljudi, ki so s prostovoljnim delom, in s pomočjo v materialu, pripomogli do realizacije tega objekta udeležili tudi številni gostje, med katerimi smo opazili občinskega odbornika za šport prof. Maria Danzo, jugoslovanskega konzula v Trstu Srečka Kovačiča, predsednika SKGZ Borisa Raceta, predsednika ZSŠDI Vojka Kocmana, predstavnike prosvetnih in balinarskih društev ter številne druge goste. Predsednik Poleta Kraus se je v kratkem na govoru zahvalil vsem, ki so pripomogli k realizaciji športnega krožka Polet ter je izrazil željo, da bi novi krožek postal zbirališče vseh prebivalcev Opčin. Spregovoril je tudi odbornik za šport prof. Danza, ki je Poletu čestital k lepemu dosežku. Danes popoldne ob 17. uri pa bo Polet predstacil nov objekt domačemu prebivalstvu. Na otvoritvi bodo vsem prisotnim ponudili kruh in vino — za dobro srečo in uspešen razvoj novega družbenega središča. Polet vabi vse prebivalce Opčin, pa tudi druge prijatelje openskega športnega društva, da se otvoritve udeležijo v kar največjem številu. ATLETIKA V prvem dnevu deželnega prvenstva v Gorici so bili doseženi odlični rezultati. Državni rekorder v skoku v višino Del Forno je zgrešil nov rekord z letvico na višini 222 cm. Naslov je osvojil z rezultatom 216 cm. Drugi boljši rezultati: 1.500 m Chinchio 3’54”9; 10.000 m Miani 31’21”2; krogla Zecchi 16,60 m; 400 m Bressan 49”5, Duško Švab je na 400 m čez ovire dosegel čas 58”1, uvrstil se je v finale, finalnega teka pa, žal, ni mogel opraviti. VČERAJ V MAVHINJAH Mnogo tekmovalcev na kronometrirani hoji Nepričakovano velika udeležba na mednarodni kronometrirani hoji. Včeraj so se začela v Mavhinjah tekmovanja ob priložnosti zaključka zimske sezone smučarskega kluba Devin. Kronometrirane hoje se je udeležilo nepričakovano veliko tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v dve sku- ! pini. Vseh uvrščenih tekmovalcev je OB VESTII.A ŠK Kras obvešča svoje odbornike, da bo seja širšega odbora v ponedeljek, 26. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Zgoniku. Dnevni red: Razstava vin in razno. * * * ŠK Kras organizira v sredo, 28. t.m., ob 20.30 v prostorih občinske kopalnice v Rcpnu sestanek za vse tiste, ki bi radi igrali nogomet. Posebno vabljeni mladinci od 9. leta starosti dalje. * * * Balinarski odsek ŠK Kras organizira v nedeljo, 1. junija v Zgoniku članski balinarski turnir za 3. kraš-ki pokal. Tekmovanje se bo pričelo v nedeljo, ob 9. uri, finalne tekme, pa bodo na sporedu v ponedeljek. Vpisovanje je pri Ladiju Miliču (Salež) in v gostilni Guštin v Zgoniku. Vpisnina na dvojico 1.009 lir, do pol ure pred začetkom tekmovanja. Včeraj začetek jubilejnega jugoslovanskega TV festivala Prvikrat je prisotna tudi prištinska televizija V portoroškem avditoriju se je začel deseti, jubilejni jugoslovanski TV festival. V desetih dneh bodo na sporedu številne stvaritve jugoslovanskih RTV postaj, ki jih bo ocenjevala posebna žirija. Kot novinec bo prvikrat stopila tudi prištinska televizija. Letošnji festival ima več obeležij. Najpomembnejši del je vsekakor nacionalni festival jugoslovanskih televizijskih centrov, na katerem letos ne tekmujejo televizijske hiše, marveč avtorji. Razen tega bodo organizirali informativno prikazovanje programov, namenjenih za prodajo tujim televizijam. V okviru prireditve bo tudi festival športnih in turističnih programov ter mednarodni seminar strokovnjakov, ki se ukvarjajo s športnimi prenosi. RAZSTAVA OTROŠKE KREATIVNOSTI V PIRANU V mestni galeriji so odprli razstavo, ki so jo pripravili otroci in vzgojitelji obalnih vzgojno izobraževalnih zavodov. Gre za prikaz dela z otroki ter prizadevanj vzgojiteljev, da bi v predšolskemu otroku zbudili smisel za ustvarjalnost in za samostojnost, ki jo potrebujejo v šoli in v življenju. Ob otvoritvi sta govorila Vojka Štular v slovenščini in prof. Elio Musiza v italijanščini, medtem ko je o razvoju otrokove risbe govorila Jelka Kokole. NA SNEŽNIKU ZAKLJUČENA EVROPSKA PEŠPOT Slovenski planinci so imeli včeraj na Mašunu pomembno slovesnost. Predsednik planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik je i-zročil namenu jugoslovansk. del evropske pešpoti, ki nosi oznako E-6. Gre za pot, ki poteka od Baltika preko raznih evropskih držav do Jadrana in doseže na Snežniku najvišjo točko. Trasa na snežniškem planinskem območju poteka od Mačuna, mimo Snežnika in Go-mancev do Klane na hrvatski strani. Evropsko pešpot bodo ljubitelji snežniških pobočij prepoznali po značilni markaciji — rdeč krog z rumeno piko v sredi. ODKRITJE DOPRSNEGA KIPA REVOLUCIONARJU DUŠANU BORDONU V počastitev dneva mladosti so v avli semedelske osemletke odkrili doprsni kip revolucionarju in borcu Dušanu Bordonu, po katerem so tudi poimenovali šolo. Ob tej priložnosti so govorili predstavniki republiške organizacije Zveze borcev in osrednjega odbora prekomorskih brigad, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci šole. V okviru proslav dneva mladosti so bili po vseh šolah tudi sprejemi pionirjev v mladinsko organizacijo. Samo na obalno-kraškem področju so sprejeli v Zvezo socialistične mladine Slovenije nad 1.300 pionirjev. STOLETNICA ’ GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE V Postojni so se začele prireditve ob stoletnici gozdarskih društev Slovenije. Ob tem visokem jubileju so gozdarjem čestitali predstavniki družbenopolitičnih organizacij, podpredsednik Socialistične zveze Slovenije Zoran Polič pa je izročil Zvezi gozdarskih društev visoko odlikovanje predsednika Tita — red zaslug za narod. Najzaslužnejši člani so prejeli tudi častne diplome. V okviru proslav so organizirali tudi seminar ter odprli razstavo u-metniških fotografij Marjana Fajfarja. RAZISKOVALCI JAVNEGA MNENJA V PORTOROŽU V Portorožu se je končal štiridnevni seminar raziskovalcev javnega mnenja. Udeležili so se ga predstavniki radio televizijskih hiš iz Poljske, Madžarske, Romunije, Belgije, Zvezne republike Nemčije, Irske, Velike Britanije, Francije, Švedske, Holandske, Finske, Italije in Jugoslavije. Med štiridnevnim delom so izmenjali svoje izkušnje pri znanstvenem raziskovanju javnega mnenja, izvolili pa so tudi novo vodstvo svoje organizacije. L. O. močjo KD — predsednik Delavskih zadrug, Id je prav tako republikanec. Skratka smo v tem primeru priča novemu poskusu — pravi nadalje poročilo KPI — da bi določeno odgovorno mesto zaupali nekomu iz političnih razlogov, ne glede na u-činkovitost in delovanje Delavskih zadrug. Kandidat Geppi je v vodstvu trgovskega združenja v vseh teh letih nastopal proti Delavskim zadrugam in delavskemu gibanju na sploh, dodaja poročilo: združenje trgovcev ni nikoli podprlo sindikalnega gibanja delavcev v obrambo tržaškega gospodarstva in obsega zaposlenosti. Zato je nemogoče zahtevati, da bo krmilo Delavskih zadrug, ki so izraz izrazito delavskih stremljenj, prišlo v roke človeku, ki je vedno zagovarjal politiko razdvajanja med delavci in trgovci. Tajništvo tržaške federacije zato poziva ljudske organizacije in demokratične sile, naj se zavzamejo proti imenovanju omenjenega kandidata za ravnatelja Delavskih zadrug. Pokrajinski odbor vsedržavne u-stanove za otroško varstvo sporoča, da bo s ponedeljkom, 26. maja pričela delovati v Bazovici, v občinski izpostavi v Ul. I. Gruden 49 pediatrična posvetovalnica za področje Bazovice, Padrič, Gropade in Trebč. V posvetovalnici bodo vodili periodične zdravniške preglede za vse otroke do 6 let starosti. V njej bo vsem materam na razpolago za razne nasvete tudi zdravstvena asistentka, ki bo obenem vodila tudi kontrolne o-biske na domu. • DANES, 25. maja, bodo v cerkvi srbske pravoslavne skupnosti v Ul. S. Spiridione odprli razstavo ikon, ki bo tako izpopolnila razstavo tržaških slik m leseni podlagi. Ob tej priložnosti bodo razstavljali tudi ikone grške pravoslavne cerkve Sv. Nikolaja. DANES, 25. maja, je v MAČKOLJAH tradicionalni PRAZNIK ČEŠENJ OB 16. URI — Koncert godbe na pihala iz Nabrežine. OB 17. URI — Začetek kulturnega programa: Domači pevski zbor Moški pevski zbor «Fantje izpod Grmade» Otroški pevski zbor «Slovenski šopek» iz Mačkolj Mešani pevski zbor «Svoboda» iz Izole Moški pevski zbor «Jezero» iz Doberdoba. Od 20. ure dalje prosta zabava z ansamblom SUPERGROUP V primeru slabega vremena se praznik prenese na 28. in 29. maj Odhodi avtobusa št. 40 iz Trsta: ob 13., 13.45, 14.30, 15.15, 16., 16.45, 17.30, 18.15, 19. in 19.45. Iz Mačkolj: ob 15.02, 15.47, 16.32, 17.17, 18.02, 18.47, 19.32 in 20.17. HiiiiiiiiimimiimiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiinfiiiiiiiiiitmiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniuiznu,minut danes ob obali KINO KOPER: 10.00 — ameriški, VESELE DOGODIVŠČINE PINK PANTERJA; ob 16.00 in 18.00 — angleški, PRIŠEL BO MOJ DAN; ob 20.00 — italijanski, SMEŠNA JE PRVA LJUBEZEN IZOLA: ob 10.00— ameriški, STO MUK STANTIA IN OLIA; ob 16.00 in 18.00 italijanski — MALEZIJSKI TIGRI; ob 20.00 — angleški MAŠČEVANJE HANNIE COUDLER. ŠKOFIJE: ob 17.00 in 20.00 — ameriški. FRANCOSKA ZVEZA PIRAN: ob 10.00 — ameriški, SVET ABBOTA IN COSTELLA; ob 16.00 in 18.00 — italijanski, POVRAČILO; ob 20.00 — švedski, PRGIŠČE LJUBEZNI. DEŽURNE TRGOVINE V Piranu bodo danes dežurale: Samopostrežna trgovina 4 NANOS, Zelenjavni trg, Sadje zelenjava NANOS, Zelenjavni trg ter mesnica A-GRARIA Zelenjavni trg. V Portorožu in Luciji bodo dežurne: Samopostrežna KOLONIALE, Sadje zelenjava KZ in mesnica E-MONA, v Luciji pa market NANOS. V Izoli bodo dežurale: Trgovina TUROPOLJAC v Pittonijevi ulici, Delikatesa LJUBLJANSKE MLEKARNE v Dantejevi ulici ter Kmetijska zadruga Drevored 1. maja. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdravniška služba od sedme ure zjutraj v nedeljo, do sedme ure zjutraj v ponedeljek. LEKARNE V nedeljo dopoldne bodo odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba. PRIREDITVE IN ZABAVE Čez nedeljo bodo odprti na obali vsi zimski plavalni bazeni, kegljišča in drugi športni objekti. ŠPORT KOPER: ob 17.00 prvenstveno srečanje republiške nogometne lige Koper — Slavija. bsnv .ir , ,t- i Vf ■ '.'U' , J.sisqr •Iminbsocj Na sliki: DARWIL QUARTZ najnovejšega tipa — z utripajočim ekranom (v poljubnih barvah), ki neprestano kaže točen čas — kvarcni resonator s frekvenco 32.768 nihajev na sekundo — jekleno ohišje in pas — POSEBNA CENA: 92.000 lir! V TRGOVINI FILATI LANE Drevored D'ANNUNZIO, 7 Zaradi prenovitve lokala se nadaljuje VELIKA RAZPRODAJA Prediv iz volne, bombaža, lanu, itd. POPUSTI OD 20% DO 70% Izkoristite priložnost ! DARWIL VELIKAN PRECIZNE ELEKTRONIKE z novo kolekcijo DARWIL SOLID STATE MADE DARWIL S. p. A. — Trst — Trg sv. Antona 4/1 - Il - III URE — NAKIT — SREBRNINA — DRAGULJI Za birme nova kolekcija ur od 8.000 lir dalje IZREDNA IZBIRA ORIGINALNIH DARIL ! MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO PRVIČ in končno tudi V SREDIŠČU MESTA razstava proizvodnje pohištva tovarne POHIŠTVO V KMEČKEM SLCGU n v trgovini pohištva ZASTOPSTVO: otroških in samskih sob tovarne PRINČIČ Krmin vhodov znane tvrdke SBRILLI in zložljivih kuhinj CUMINI ULICA CASTALDI 3 — TELEFON 76-29-66 (pri Trgu Garibaldi) ME BLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO Delavci, združeni v delovni skupnosti trgovskega podjetja nama LJUBLJANA s temeljnimi organizacijami združenega dela v Ljubljani, Kočevju, Škofji Loki, Velenju in Slovenj Gradcu pozdravljajo ob praznovanju 30. obletnice izhajanja PRIMORSKEGA DNEVNIKA vse bralce in člane izdajateljskega sveta, ki tako prizadevno že ves čas negujejo in ohranjajo slovensko besedo izven meja naše domovine ter jim k temu lepemu jubileju prisrčno čestitajo SPOMINI NA KULTURNO ŽIVLJENJE INTERNIRANCEV V GONARSU Z igralcem Jožetom Tiranom pod vročim furlanskim soncem v Člani prvega taboriščnega kvinteta - Nastop v oficirskem taborišču Nastanek 50-članskega pevskega zbora - Recitacijski literarni večeri Med prvimi interniranci, ki so nas z okovi lisic na rokah pod stražo italijanskih bajonetov prignali v furlansko taborišče Gonars, je bil tudi dramski igralec Jbže Tiran. Sleherni dan so se polnile komaj dograjene lesene barake za «ribelle» iz tako imenovane okupirane ljubljanske pokrajine, čim več nas je bilo tem bolj sem razmišljal o potrebi kulturnega življenja v taborišču. Vsakodnevno brezciljno tavanje iz barake v barako in brezdelno pohajkovanje po taborišču, je razjedalo notranjost posameznikovi. Pomanjkljiva hrana je načela tudi telesno odpornost in z dneva v dan so oslabeli interniranci zapadali v malodušje. Čemerni in vse bolj upadli obrazi so zrli brezizrazno skozi žične pre-graje na furlansko ravan in mnogih se je že polotil obup. Kdor je imel v taborišču prijatelje ali znance, temu je bilo lažje. Zbirali so se na pomenke in s pogovori, seveda 'največ o svojcih, jedači in naravno, do kdaj bo trajalo to pasje življenje, je le nekako potekal čas. Najhitreje smo se znašli znanci iz Ljubljane. Zbirali smo se vsak dan v kakšnem kotu barake ali zunaj nje in če bi ne bili Slovenci, bi tudi ne peli. Spočetka le tiho, pritajeno in slovenska narodna pesem nas je bodrila. V začetku smo bili le, štirje in dobro smo se ujemali z glasovi. Na misel mi je prišlo, da bi ustanovi., vokalni kvintet z redno vadbo. Ideja je oila med fanti z navdušenjem sprejeta, Zlahka smo ga ustanovili, kajti prvi tenor je bil operni pevec Ljubo Kobal, takrat še član zbora ljubljanske Opere, drugi tenor sem bil jaz, ki sem prevzel tudi nalogo pevovodje, mladi dramski i-gralec Jože Tiran in študent u-metnOstne zgodovine Zore Kržišnik, zdaj ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani, sta pela prvi bas, Kržišnikov sošolec Marjan Zadnikar, zdaj umetnostni zgodovinar in znanstveni delavec, pa drugi bas. Ob naših pevskih urah na prostem, v zatišju kakšne barake, fv3 je iz dneva v dan zbiralo vse več skupin internirancev, željnih poslušanja slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Se- pevali tiste pesmi, ki : smo jih najbolj poznali. Sčasoma smo obvladali kar precejšen spored . in fc našim pevskim vajam se je zbiralo vse več poslušalcev, ludi ploskanje ni izostalo. To nam je dalo pobudo, da smo pričeli s prirejanjem javnih nastopov sprva ob ranih večerih v posameznih barakah, patem pa tudi na prostem za čimveč poslušalcev. Naša pesem je spodbujala sotrpine in jim vlivala pogum ih zanos. Lažje je bilo prenašati otopelost in marsikomu je slovenska pesem pregnala obup, da je bolj vedro zrl v jutrišnji dan. Pesmi, v katerih je bil potreben solo, je razen Zoreta Kržišnika in Ljuba Kobala, s svojim žametnim baritonom često obogatil1 tudi Jože Tiran. Njegova značilnost glasu je prišla do veljave tudi v njegovih recitacijah in umetniških pripovedovanjih, ki so bila že mnogim Pred internacijo znana. Z dovoljenjem taboriščne uprave, je naš kvintet na večkratno Prošnjo interniranih jugoslovanskih aktivnih ir rezervnih oficirjev, katerih taborišče je bilo tri ali štiri kilometre oddaljeno od našega, nastopil tudi v oficirskem taborišču. Za javno nastopanje smo si takrat omislili bele kape, podobne našim vojaškim šajkačam našite s črnimi notami, ki jih je sešil neki internirani krojač. Navdušen nad našim petjem je ne-bem odkod privlekel belo platno za pokrivala, menda je žrtvoval svoje dolge spodnjice, šajkače so bile znak pripadnosti našemu kvintetu in hkrati kostum za nastope. Pod stražo štirih italijanskih karabinjerjev in nekega dežurnega oficirja, smo odšli v oficirsko taborišče. Že od daleč so nam izza sice mahali in peli v pozdrav pesem Od Urala do Triglava. Sre-canje je bilo prisrčno, kajti mno-so nas, zlasti Tirana in mene, Poznali še z ljubljanskih gledaliških desk. Pred nastopom nas je v imenu Pevskega zbora oficirskih internirancev pozdravil njihov vodja Va-lens Vodušek, sedanji ravnatelj folklornega instituta v Ljubljani. Vsaka naša pesem je vžgala in o-ftcirji so nam navdušeno ploska-”• Po programu, na katerem smo raorali ponoviti marsikatero pe-sem, so ms oficirji - interniran-Cl> ki so bili zaradi oficirskega Položaja bolje oskrbovani kot civilni politični interniranci, za tiste razmere lepo pogostili in obdarili še z jestvinami tudi za dru-0? internirance, ki so bili bodi-Sl njihovi sorodniki, prijatelji ali znanci. Seveda smo tajno prinesti tudi precej pisem za naše tovariše, kot smo jim prenesli tudi l°što naših in tako vzpostavili še kar dobre stike, ki so se sicer Zddko, vendarle še naprej razvija-11 med našim in njihovim taboriščem. bolj pogosti koncerti našega kvinteta so navduševali internirance, zato smo ustanovili pevski zbor v katerega se je prijavi-0 okrog petdeset tovarišev. Tudi taboriščna oblast je bila za čuda naklonjena našim prizadevanjem in je za naš denar celo nabavila kitaro za intoniranje in tudi note so dovolili, seveda pod cenzuro, ki so jih na našo prošnjo domači pošiljali odprto v paketih, pesmi pa, ki bi bile okupatorjem sumljive pa tudi skrite po kotih paketa. Tako sem med drugim prejel celo nekaj izvodov prvega gledališkega koledarčka in mojo knjigo «Materi», ki je bila v prvih mesecih edina knjiga v taborišču in je romala iz rok v roke branja. željnih internirancev. Sčasoma se je krog sodelavcev toliko povečal, da smo razen zborovskih vaj, ki jih je vodi absol-virani konservatorist Jože Hanc, zdaj zborovodja opernega zbora ljubljanske Opere, prirejal, v posameznih barakah pestre večere s pesmijo, recitacijami in skeči, ki smo jih izvajali v splošno zadovoljstvo 'n zabavo internirancev. Seveda so nekatere pikre na račun okupatorjev prišle s pomočjo vohunov tudi do ušes uprave taborišča, da sem moral, kot organizator teh prireditev često na zagovor. Zato smo morali od takrat naprej za vsak nastop prijaviti program tudi v italijanščini, na prireditve pa so pričeli prihajati vojaki in oficirji taboriščne komande, med njimi tudi taki, ki so vsai nekoliko razumeli slovensko. Kadar so se naši tovariši kakšnemu skeču ali dovtipu le preglasno zasmejali, je moral nekdo prisotnim Italijanom še posebej prevesti smisel skeča. Krog nastopajočih se je vse bolj širil. S pridobljeno kitaro so se pričeli s svojim šaljivim petjem uveljavljati Levček, kot smo klicali Leona Ponikvarja, sedanjega člana skupine Avsenikov in mnogi amaterski igralci, ki so popestrili marsikateri šaljivi večer. Naš kvintet je na teh večerih nastopal z vedrimi narodnimi pesmimi, na samostojnih koncertih pa z resnim vokalnim programom, ki so ga poživile tudi recitacije, s katerimi sva izmenično nastopala z Jožetom Tiranom. Z Jožetom sva večkrat kje skrita za pogradi polglasno ponavljala svoja besedila in si jih dopolnjevala s svojimi pripombami. Vendar je bilo veda smo vežbali brez not in p re- .Tiranovo prednašanje jezikovno tako čistoJn. interpretacijsko tako umetmško izrazno, da z moje strani skoraj nikoli ni bilo pripomb. To me je navedlo, da sem ga na prireditvah . večkrat uporabil tudi kot napovedovalca. V našem taborišču je bilo interniranih tudi nekaj mladih pisateljev. Zato sem s pesnikom Jožetom Udovičem, ki sva bila v i-sti baraki, s pesnikom Ludvikom Dušanom in kiparjem Nikom Pir- natom, ki se je bavil tudi s publicistiko, organiziral literarni večer, na katerem smo brali svoja dela. Za uvodno besedo in biografski vezni tekst o vsakem pisatelju posebej sem zaprosil Jožeta Tirana. Zaradi njegovega odličnega daru za recitacijo pa bi mi bilo žal, da ne bi bil Jože sodeloval tudi kot interpretator. Zato smo se odločili, da priredimo literarni in recitacijski večer v dveh delih. V prvem delu bi avtorji sami brali svoja dela, v drugem delu programa pa bi z Jožetom recitirala vsak dve pesmi, po eno iz zbirk Simona Gregorčiča, Franceta Prešerna, Otona Župančiča in Ivana C-’ ikarja. Priprave so bile nared in prvi nastop tako zamišljenega literarnega večera je bil v sredo, 13. maja 1942, kot razbiram- iz ohranjenega originalnega, ročno napisanega programa, ki so jih v nekaj izvodih za naše prireditve pisali tovariši z lepopisno pisavo in jih razdeljevali kot vabila po barakah. Zaradi dokumentarnega pomena o kulturnem življenju internirancev v Gonarsu navajam celoten spored. V prvem delu z o-značbo: svoja dela bodo brali avtorji, je po Tiranovi uvodni besedi prvi nastopil Jože Udovič in prebral svoje pesmi: Vsakdanji sonet, žalostinka kruhu, Polnočne besede in Izpoved tišini. Kot drugi sem prebral črtico Življenje je lepo, za menoj pa Niko Pirnat svoje sonete: Baraka L, Baraka II. in Pomladna. Dušan Ludvik je prebral Potepuško pesem, Njeno pesem, Jesensko in Ožejano srce. Pri ponovnem nastopu sem bral črtico Gospa Olga iz :njige Materi, Udovič pesmi Doneče jutro. Svetla pesem, Novi blagri in Pomladna, Pirnat Pijansko in Ludvik Štiri villonske balade: O prodajalki vijolic, 0 počasnosti, O beguncih, O času. V drugem delu sporeda sva s Tiranom recitirala Gregorčičevo Zjasni zvezde mu temne, Jože Prešernov Uvod h Krstu pri Savici, jaz Župančičevo z vlakom in za konec spet Tiran s Cankarjevim Gospod stotnik, s katerim je vselej požel gromki aplavz. Interniranci, med katerimi so bili vseh starosti, poklicev in inteligenčnih stopenj, so literarni večer toplo pordravili. Tišina v kateri so zaverovano sledili topli slovenski besedi daleč oc', domovine pa je razodevala kako globoko jih je dojmila umetniška pripoved nastopajočih. S tem večerom smo nato nastopali po ttseh barakah in udeleževali so se jih tudi tisti interniranci, čeprav so že poslušali spored v svoji baraki. O našem literarnem večeru so prišle vesti v oficirsko taborišče, ki so spet dosegli, da smo tudi naš literarni večer ponovili v njihovem taborišču in doživeli naravnost navdušujoč sprejem. Menda mi ni treba posebej poudariti, da je Jože Tiran s Cankarjevim Gospodom stotnikom požel največ odobravanja. Bil je zares u-žitek kako je umel z dolgo pripovedjo prikleniti poslušalce in jih držati v nenehni napetosti. Modulacija njegovega izredno lepega glasu, dinamični ritem besedila in zavezujoča ljubezen do Cankarjeve besede, je njegovo pripovedovanje vselej povzdignilo v pravo umetniško storitev. Naši skromni začetki, sprva brez not in brez besedil, so dobili svojo težo: fantje so prepisovali note in besedila in v posameznih barakah so se snovale nove skupine, ki so že samostojno organizirale podobne večere. V svoji baraki je na primer Jože Tiran organiziral bralni in recitacijski večer del slovenskih pisateljev na katerem so nastopali tovariši, ki jih je uvežbal Tiran. Razen njega je bil med njimi posebno agilen tudi učitelj Marjan Berger, ki se je z recitiranjem uveljavil že v Ljubljani na raznih kulturnih prireditvah. Tiranova skupina me je tokrat na prireditev povabila kot poslušalca, ker so brali tudi mojo literaturo. Težo sporeda je kajpada nosil Jože Tiran, ki je svojim bolj ali manj znanim besedilom dodal tudi. črtico Rezika, ki jo je z globokim občutjem bral iz moje knjige, zatem še Marjan Berger črtico Zdaj vem zakaj. Tokrat sem lahko sledil sporedu bolj zbrano kot kdaj prej, ker sem bil zgolj poslušalec. Od zunaj, za žično ograjo, kjer so italijanski al-pinci stražili naše taborišče, je prihajalo v zatohlo barako cvrčanje svobodnih čričkov, v skromnem komaj razsvetljenem prostoru, natrpanem z grobo otesanimi pogradi, na katerih so sedeli — dobesedno, kruha in iger — lačni interniranci in v grobni tišini sledili slovenski besedi, ki nas je božala in oplajala. Takrat mnogi izmed nas nismo pomislili, da smo ujetniki. Kadar je Jože Tiran interpretiral _ našo-besedo kot : redko je vselila v barako ine le‘tepoid’:besede, z njo je preplavila prostor ~čudovita melodija, tako plemenito mehko in božajoče je zvenela beseda Jožeta Tirana. Bili so to najlepši trenutki, ki nam jih je podaril daleč stran z doma. V taborišču, odkar so se vrstile kulturne prireditve, med interni- EMIL FRELIH (Nadaljevanje na 10. strani) (lll■llllltl■llllllllllI■lllllllll||||||||||||||||||||l||||IIIlllllIllllll|||||llllllr||||lllllllllllllllllllll[|TIIIIIIIIIIIIIIIIlll,lI{l„,lnl||||||l,ll,llllll,lml,l,|||||,|I1U|,|||m|||||||||||,|| TRIDESET LET GORIŠKE PROSVETE Od skednja v Štandrežu do Kulturnega doma v Gorici Začetek na ruševinah je bil težak, a navdušenja in zato tudi uspehov ni manjkata Po zlomu fašizma smo tudi na Goriškem Slovenci svobodneje zadihali. Pod okriljem Osvobodilne fronte so se začela oživljati prosvetna društva na podeželju in po popolnem molku, ki je trajal od leta 1926, ko je fašizem onemogočil sleherno kulturno - prosvetno dejavnost, je ta zopet oživela. Kljub vsemu nasilju je narod o-hranil svojo narodno zavednost in s tem pokazal svojo žilavost in voljo ao življenja. To je še bolj potrdil zlasti v času zadnjih štirih let borbe proti svojemu zatiralcu, ko je med ognjem in jeklom. pomešanim z lastno krvjo, strl suženjske okove. Pričel je znova gojiti svojo lepo materinsko besedo in iz lastnih moči začel dvigati duha k prosveti, k znanju, z eno besedo k napredku v smislu lepše bodočnosti, ki naj bi mu zagotovila svoboden razvoj v vsakem pogledu, razvoj svobodnega človeka. Nekdanjim še živečim prosvetar-jem se je pridružila še tista mladina, ki je medtem dozorela ter okrepila vrste starih prosvetnih delavcev z novimi življenjskimi tokovi. Pod okriljem Demokratične fronte Slovencev, ki je znala zbrati okrog sebe glavnino zamejskih Slovencev na Goriškem, so se Slovenci za novo državno mejo na tem področju ponovno zbirali pod vodstvom na novo ustanovljene Slovenske prosvetne zveze in drugih kulturnih in športnih organizacij. Stari in mladi prosvetarji so na ruševinah pofašističnega mrtvila razgibali novo kulturno rast. Okrog Slovenske prosvetne zveze in drugih organizacij je nastalo novo kulturno - prosvetno življenje in zajelo široke plasti našega ljudstva, ki je že komaj čakalo da lahko svobodneje zadiha tudi na kulturno - prosvetnem področju ter si ustanovi ali obnovi svoje kulturno - prosvetno življenje na osnovi tradicij NOB. Kot marsikje drugod je bilo treba tudi na Goriškem začeti zno- va. Takratno delo je bilo zelo naporno, saj so morali delati v največjih težavah, brez najosnovnejših sredstev in z največjo požrtvovalnostjo. Spomnimo se pri tem priprav na igre često ob petrolejki, po skednjih in barakah, ker še ni bilo niti najnujnejših prosvetnih prostorov. O tem bi lahko marsikaj povedali takratni prosvetni delavci, ki so morali z veliko požrtvovalnostjo, nesebičnostjo in mladostnim navdušenjem premagati vedno velike ovire in težave. V štandrežu so se domačini začeli zbirati v dvorani Briško, ki so jo uredili v zgradbi, bolj podobni skednju, kot pa prostoru za kulturno delo. V tej dvorani so imeli že od samega začetka svoje kulturne in politične sestanke in tu je začela s svojim delom Demokratična fronta Slovencev in Zveza slovenske mladine. Prav v štandrežu se je začelo tudi z obnovljenim prosvetnim delom in domači prosvetarji so začeli prirejati igre, pevske nastope in druge prireditve na katere je prihajalo veliko ljudi, ki so bili po dolgoletnem kulturnem molku željni lepe domače besede in kulture. V Sovodnjah so tudi takoj začeli z obnovljenim prosvetnim delom in se je mladina, pa tudi starejši, začeli zbirati v neki baraki, ki so jo za silo priredili za prosvetno delovanje. Pri tem naj o-menimo mladega medicinca Pahorja, ki je zbral okrog sebe mladino in zrežiral nekaj iger, s katerimi so potem domači prosvetarji nastopili ne samo doma, v že o-menjeni baraki, ampak tudi. po drugih bližnjih vaseh, kjerkoli se jim je nudila priložnost. Zelo razgibano in živahno je bilo tudi delovanje društva v Podgori, kjer sta zbrala okrog sebe mladino poznejši občinski svetovalec DFS Andrej Paglavec ter režiser učitelj Zajc in so v tistih letih priredili lepo število uspelih predstav. Prosvetno življenje se je razvi- jalo tudi po vseh briških vaseh. V Pevmi je začelo z delovanjem društvo «Naš prapor», ki mu je bil za predsednika uradnik Jože Lavrenčič. Agilni člani tega društva so naštudirali več iger s katerimi so nastopili v domači dvorani in želi lepe uspehe. V Števerjanu je mladina tudi z velikim navdušenjem poprijela za delo in v okviru svojega društva «Briški grič» pripravila veliko u-spelih nastopov in gostovanj. Tako prosvetno življenje je zajelo tudi goriški Kras, kjer je delovalo Slovensko-hrvatsko prosvetno društvo v Tržiču, ki je imelo v obdobju svojega največjega razvoja nad 800 članov ter je zajelo tudi področja okrog Tržiča. Pozneje se je to delovanje kraških pro-svetarjev preneslo na Prosvetno društvo «Jezero» v Doberdobu, ki še danes uspešno in živahno deluje. Sedaj ko slavimo 30-letnico tega povojnega prosvetnega prizadevanja na Goriškem z zadovoljstvom gledamo na rast lepih kulturnih domov po številnih naših vaseh, ki _ so predvsem zasluga in sad požrtvovalnega in nesebičnega prizadevanja pionirjev naše kultur-no-prosvetne obnove, tistega ljudstva iz prve povojne dobe, ki je na ruševinah z golimi rokami začelo graditi svojo boljšo prihodnost. Kot zadnja faza obnove kultur-no-prosvetnega delovanja na Goriškem je sedaj v teku gradnja Kulturnega doma v Gorici, ki ob premagovanju številnih ovir in težav, skuša realizirati zamisel izgradnje osrednjega kulturnega doma v tem mestu za kulturne potrebe goriških Slovencev. Gradnjo tega doma spremljajo goriški Slovenci z živim zanimanjem, saj bo predstavljal krono njihove prosvetne obnove na ruševinah fašističnega razdejanja in osnovo za njihovo bodočo kulturno in prosvetno rast. Ob tem delu želimo goričkim Slovencem ob sedanji 30-letnici prosvetne obnove čim več uspehov. IVO MARINČIČ T lì] m ~i\ T 11 m Tl W m 1 I UJ °) IaJ LrlU u w iiitJ Pretresljivo, enkratno branje za vsakogar, ki ga zanima druga svetovna vojna Miran Sattler Drvar Dinamična pripoved o desantu, ki se Hitlerju med drugo svetovno vojno ni posrečil. Temelji na dokumentarnem gradivu, zapiskih in izjavah borcev in mnóglh očividcev. Edward Bishop Zračna bitka za Britanijo Junaški podvigi pilotov RAF, ki so zaustavili nepremagljivo Luftwaffe v trenutku, ko je ,2e* kazalo,, da bodo Nemc! obvladali Veliko MMijo. v5„: ' W'JIÌ.7 t Ti fa Roger Manvel! Zarotniki Atentat na Hitlerja 20. julija 1344 Poskus pripadnikov nemškega odporniškega gibanja, da bi odstranili Hitlerja. Spričo nepopolne organizacije se atentat ni posrečil. Hitler se je nad zarotniki krvavo maščeval. DIVERZANTI David Mason Prodor v Saint-Nazaire Ena največjih diverzantskih akcij v drugi svetovni vojni: napad zaveznikov na matično pristanišče nemških podmornic v Saint-Na-zairu v Franciji. Michael Calvert Činditi Pripoved o činditih — »ljudeh z neba«, ki so se spuščali v divje džungle in pustošili japonsko zaledje. Činditi so veliko pripomogli k porazu Japoncev v Burmi leta 1944. Arthur Svinson Puščavski diverzanti Privlačni opisi akcij posebej izurjenih vojakov, ki so med drugo svetovno vojno ogrožali nemške in italijanske okupatorje v puščavah severne Afrike. NAROČILNICA ZA NAROČNIKE V ITALIJI Priimek in ime ................................................................................. Naslov ..........................................................—.............................. (ulica) (kraj) (poštna štev.)' Nepreklicno naročam zbirko 010 SVET V VOJNI — «Nepozabni podvigi» po prednaročniški ceni 24.300 lir. Datum: ...............................« Podpis: ...............-....................... Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20, 34132 Trst. Informacije in naročila tudi po telefonu številka 61-792 NAROČILNICA ZA NAROČNIKE V JUGOSLAVIJI - Primorski dnevnik Priimek in ime .................................................-...-....-..-...-............... (ulica) (kraj) (poštna štev.) Poklic ................................ zaposlen (a) pri ....................................... Naslov del. organizacije —.........-......................................—.................. Rojen (a) ............ v ...................................»----------------------------------- Štev. osebne izkaznice .............. izdane od.................................„...____________ Nepreklicno naročam zbirko 010 SVET V VOJNI — «Nepozabni podvigi» po prednaročniški ceni 540 din, ki velja do izida. Knjige mi pošljite: v službo — na dom. Plačal (a) bom: takoj — v rednih mesečnih obrokih (9x60 din). Prosimo, da ustrezno podčrtate. 1000 strani zanimivega branja, ilustriranega z dokumentarnimi posnetki dogodkov iz druge svetovne vojne. Šest knjig iz zbirke Svet v vojni lahko do izida letos naročite po ugodni prednaročniški ceni. 540 din — 9 obrokov po 60 din v Jugoslaviji 24.300 lir v Italiji. Naročiina številka zbirke: 010 Naročila sprejemajo vse knjigarne in zastopniki založbe, z izpolnjeno naročilnico pa jih lahko naročite pri CANKARJEVI ZALOŽBI v Ljubljani, Kopitarjeva 2 ali v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20. Nfl KONFERENCI Zfl EVROPSKO VARNOST IN SODELOVANJE V ŽENEVI Bitka za en sam stavek Tovariš urednik me je prijazno povabil, naj napišem še kak skriti spomin na začetek Primorskega dnevnika. Nisem mu mogla ugodili, kar sem vedela sem že večkrat povedala. Poleg tega me je povabilo zateklo v Ženevi na konferenci za evropsko varnost in sodelovanje, sredi bitke za en sam stavek, s katerim naj bi se sodelujoče države politično obvezale, da bodo pripadnikom narodnostnih manjšin zagotovile izobraževanje v materinščini. Mi-sl;m, da bom pomembno obletnico, ki io praznuje Primorski dnevnik, počastila tudi s tem, če povem, kako se ta konferenca, ki piše smernice za politično sode-lovanie evropskih držav srečuje s problemom informiranja pripadnikov narodnostnih manjšin v materinščini. Saj to je smisel Primorskega dnevnika, od njegovega nastanka do danes. Razprava o tem, da je pripadnikom narodnostnih manjšin treba zagotoviti izobraževanje v materinščini, je bila ostra in dolga, kot da ne bi šlo za priznanje evropskim narodnostnim manjšinam tiste pravice, ki jo sicer uživa vsak, prav vsak Evropejec, pravice do vzgoje v materinščini. V žolčni debati je eden od prisotnih diplomatov navrgel, da zaradi nadloge, ki so jo igrale v drugi sve- tovni vojni narodnostne manjšine, tega ne zaslužijo. Mislil je na nemške narodnostne manjšine. Spoštujoč nepisano pravilo konference, da ne navajamo konkretnih primerov, je jugoslovanski delegat odgovoril, da pozna narodnostno manjšino, kjer je vsaka hiša poslala družinske člane v boj proti fašizmu, kjer so si ljudje sami po dvajsetih letih organizirali šole v materinščini in izdajali svoj dnevnik, edini antifašistični dnevnik sredi okupirane Evrope. Jugoslovanski delegat je seveda mislil na Slovensko primorje. Bitka za pravico do šolanja v materinščini še teče. Končana pa je v enem podkomiteju in to ne v korist narodnostnih manjšin, namreč bitka 'za pravico do informiranja v materinščini. Na področju informacij se prav sedaj vodi med Vzhodom in Zahodom na konferenci najbolj ostra bitka, v kateri prihaja do izraza vsa različnost državne in družbene ureditve v obeh blokih. Vzhod bi želel kratek, nekonkreten, čim manj obvezujoč tekst. Zahod pa je prišel na dan z napadalnimi predlogi, ki zahtevajo odpravo vseh obstoječih omejitev kroženja vseh vrst informacij. Odpravili naj bi vse carine, količinske omejitve in vse druge ovire prav- ne, administrativne ali tehnične narave, ki ovirajo uvoz, prodajo dnevnega in periodičnega časopisja, omogočili naj bi poslušanje vseh radijskih postaj, novinarji naj bi nemoteno potovali po vseh državah Evrope in vsi naj bi imeli dostop do vseh vrst informacij. Med množico predlogov te vrste se je pojavil tudi kratek predlog Jugoslavije, naj bi sodelujoče države v interesu medsebojnega sodelovanja zagotovile pripadnikom narodnostnih manjšin informiranje v materinščini preko vseh sredstev javnega obveščanja. Cela vrsta držav, med njimi tudi Italija, je jugoslovanski predlog sprejela in izjavila, da ga lahko sprejme, kakršen je. Nekaj pa se jih je predlogu krepko uprlo, češ da imajo navodila, naj predlog zavrnejo. Na Zahodu država ni odgovorna za sredstva javnega obveščanja in za informacije in zato te države ne morejo sprejeti nobene obveze glede informiranja pripadnikov narodnostnih manjšin. Naj le-ti po-. slušajo radio in gledajo televizijo matične dežele. Izpolnjevanje take obveze, bi po mnenju teh držav ogrozilo politično enotnost države. Predstavniki nekaterih držav pa so nam svetovali bilateralno pot. Nemogoče je, smo dejali, da bi se pripadniki narodnostnih manjšin lahko zadovoljili samo s poslušanjem radia svoje matične dežele, čeprav je tudi ta pravica važen dejavnik v ohranjanju njihove identitete. So državljani dežele, v kateri , živijo in imajo pravico do informiranja v materinščini. To pravico so si pridobili v boju proti fašizmu, potrjujejo jo v vsakdanjem boju za ohranitev in razširitev osnovnih človekovih pravic. Ta pravica je zapisana v deklaraciji človekovih pravic, kamor je prišla kot pravica sodobnega sveta. Širi se krog ljudi, ki hočejo soodločati, ki so v javnem življenju neposredno udeleženi pri oblikovanju odločitev in ki zaradi tega hočejo biti informirani. Pripadniki narodnostnih manjšin ne smejo biti državljani druge vrste, ki so diskriminirani glede pravice do informiranja samo zato, ker ne govorijo jezika večine. Če so meje med evropskimi državami dokončne, kakor pravi dokument konference, potem je treba zagotoviti pripadnikom narodnostnih manjšin vse pravice, vključno s pravico do informiranja v materinščini. Le tako bodo lahko kot lojalni državljani države, v kateri živijo, sodelovali pri reševanju pro- blemov, ki danes tarejo vso Evropo. Kakor sedaj stoje stvari predlagane formulacije zaradi obstoječega odnosa sil, konferenca ne bo sprejela. Tisti, ki se vehementno bore za to, da bi vsak Tadžik, Uzbek in vsak Sibirec imel pravico in možnost biti v celoti informiran o dogajanjih v zahodni Evropi in ki so sicer tako ponosni na Evropo, kot domovino človekovih pravic, nočejo sprejeti politične obveze, da je treba pripadnikom narodnostnih manjšin zagotoviti informiranje v materinščini. Tisto nemoteno kroženje vseh vrst informacij naj bi se tu končalo. Pravica do nemotenega informiranja pripadnikov narodnostnih manjšin v materinščini to pot še ne bo prišla v dokument o sodelovanju med evropskimi državami, ki pa sicer vsebuje pasus o tem, da je treba pripadnikom narodnostnih manjšin o-mogočiti uživanje človekovih pravic. Pravica informiranja v materinščini živi v zavesti in v veliki meri tudi v praksi sodelujočih držav. Primorski dnevnik je bil od vsega začetka važen dejavnik uresničevanja te pravice. Želim mu, da bi tudi naprej uspešno opravljal to svoje poslanstvo. MARIJA VILFAN MISIJA DELEGACIJE SINDIKATOV SLOVENSKE ŠOLE IZ KSIA IN GORICE Prvi koraki v Rimu za slovensko šolo Zapisnik, ki sta ga po končani misiji napisala prof. Rado Bednarik in dr. Andrej Budal Nagiba se že k svojemu koncu letošnje šolsko leto, ko se prvič uveljavljajo na naših . srednjih in osnovnih šolah zakonsko določeni sveti staršev, dijakov, učnega osebja in javnih zastopnikov, ki naj naše šole dvignejo na demokratično sodobno in višjo raven. Skoro dvajset let je bila dolga težka pot predno je prišlo preko ustanovitve in priznanja naših šol, tudi do pravice odločevanja na njih. Ob tej prelomnici našega šolstva čutim dolžnost, da seznanim najširšo slovensko javnost s prvimi koraki na tej poti. To je potrebno zaradi zgodovinske dejavnosti in tudi, da se oddolžimo spominu na pok. dr. Andreja Budala, ki je med prvimi utiral korake na tej težki poti. Z njim sva sestavila poročilo o korakih delegacije Sindikatov slovenske šole iz Trsta in Gorice, ki se je mudila v Rimu od 8. do 12. julija 1957. Za delegata Sindikata slovenske šole v Trstu je bil določen prof. dr. Andrej Budal, za goriškega pa prof. dr. Rado Bednarik. Ko sta sindikata zvedela, da je vlada predložila zakonski osnutek za naše šole, sta sklenila, da morata delegata čimprej odpotovati v Rim- Poročilo se glasi: BiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiitiiiiiuiiiiuimiiiiiiiuiiiiiiiiiimfiTiiiiiiimiiiiimmiimiimiiiiiiiiiMiiiuiimiiuuMimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiin Z igralcem Tiranom (Nadaljevanje z 9. strani) ranci ni bilo več tolikšnega malodušja kot prej. Ko je pričel delovati še pevski zbor PP (političnih pripornikov) kot smo ga na-zvali, so interniranci še bolj oživeli. Skoraj petdeset tovarišev ■ se je dan za dnem udeleževalo pevskih vaj in mnogi so se šele med nami naučili prepevati in spoznavati note. Prvič je taboriščni zbor javno nastopil v nedeljo, 31. maja 1942 ob 20. uri ob izredno lepem toplem večeru. Lahko rečem, da so se zbrali skoraj vsi taboriščniki na prostoru ob kantini, kamor so znosili vse razpoložljive mize iz barak in z njimi sestavili o-der za pevski zbor. Po uvodni besedi v kateri sem obrazložil gonarskim sotrpinom pomen zbora in njegovega udejstvovanja za žicami, kjer smo bili odrezani od domovine, njene besede in pesmi, je sledil spored pod vodstvom požrtvovalnega pevovodje Jožeta Hanca, ki je pesmi naučil pevce, brez not na pamet, s kitaro pa je pomagal internirati posamezne glasove tovariš Butkovič, zdaj ravnatelj glasbene šole na Viču. Naj navedem spet iz ohranjenega ročno pisanega sporeda program. Na naslovni strani piše z velikimi črkami: Pevski zbor P.P. priredi v nedeljo, 31. maja 1942 svoj prvi javni nastop Slovenskih narodnih pesmi združen z recitacijami: na drugi strani navaja vrstni red sporeda: Uvodna beseda: režiser Emil Frelih; 1. Josip Kocjančič: a) Vinski brat, b) narodna Dve let in pol, c) narodna Iz Komna Oj, kod bova van-drala; 2. France Prešeren: Lepa Vida ree. Jože Tiran; 3. Oton Župančič Z vlakom, ree. Emil Frelih; 4. Franc Marolt; a) Vojaška, b) narodna Iz Tržiča, Pleničke je prala, c) narodna: Oblaki so ru-deči; 5. France Prešeren: Povodnji mož, ree. Marjan Berger; 6. France Prešeren: Rošlin in Verjanko, ree. Jože Tiran; 7. Narodna: a) Odpiraj dekle kamrico, b) Iz Tržiča: Kje je moj mili dom in c) Davorin Jenko: Lipa. Za zaključek sporeda pa smo iz previdnosti namerno nenajavljeno kot dodatno pesem zapeli Hej Slovani, ki so jo z nami stoje navdušeno peli vsi prisotni. Bržčas mi ni ■ potrebno posebej poudarjati kolikšno navdušenje je zavladalo med interniranci za. pevski 'zbor. Prijavili so se novi člani in zbor se je kmalu pomnožil nad sto pevcev. Zbor je nato večkrat nastopil v posameznih sektorjih taborišča z vedno več novimi pesmimi in recitacijami. Živahno kulturno delo v taborišču Gonars je prenehalo v jeseni istega leta, ko je okupator načrtno premestil gonarske internirance v druga taborišča križem po Italiji Čez leto dni je nato Jože Tiran, kot je znano, pričel svoje kulturno poslanstvo v partizanih. POVOLILNE PERSPEKTIVE DOLINSKE IN DE VINSKO - NA BREZINSKE OBČINE DVA ŽUPANA, DVE OBČINI IN DVE RAZLIČNI USODI Dva župana, dve občini različni usodi. S tokratnimi občinskimi volitvami se poslavljata dva znana slovenska župana: Dušan Lovriha, župan dobnske občine od osvoboditve in najstarejši župan z neprekinjenim stažem v Italiji sploh, in dr. Dragomir Legiša, župan devinsko-nabrežinske občine, od obnovitve demokratične občinske uprave nepretrgoma svetovalec, odbornik in končno župan. Za oba občani prepričano trde, da sta bila «dobra župana» in v obeh občinah sta na najbolj častnem mestu v razdobju njunega županovanja postavljena velika estetsko lepa ob- činska spomenika partizanom. Starostna razlika med njima ni občutna in oba bosta v slovenskem političnem življenju še mnogo naredila. Vendar pa so bistvene razlike, ne toliko človeške, kot politične. V dolinski občini je znano, da bo župansko žezlo prevzel v roke Edvin Švab in ni nobena skrivnost, da je v finišu treh prijateljev za las prehitel Germana Švaro in Draga Oto, m ki sta imela podobne možnosti in ki bosta • trdna opora novemu županu v njegovem delu. Vse to pa pomeni mnogo več. V dolinski občini je vodstvena koalicija zelo trdna, saj je ustvarjeno plodno sodelovanje slovenskih socialistov in komunistov ob dobrih odnosih s Slovensko skupnostjo in korektnem zadržanju s krajevnimi predstavniki krščanske demokracije. Kadrovsko pa je pri predaji županske palice bilo kar troje parov močnih in sposobnih rok pripravljenih, da jo prevzamejo. Uprava v dolinski občini je bila vedno napredna in slovenska, ni je ošibila niti nasilna industrializaci- ja, ki ni odgovorjala občinskim, temveč mestnim potrebam, in ki je bila izvedena s tiho željo, da se občina raznarodi, ustvari znotraj nje drugačno ravnotežje in s tem tudi likvidira dosedanja občinska uprava. Temu je bil kot branik postavljen občinski regulacijski načrt, ki je zelo restriktiven in ki brani domače ljudi. Nič važnejša pa ni delavska solidarnost, saj mnogi delavci, ki prihajajo v tovarno Grandi motori, pa čeprav pridejo iz oddaljenega Turina zbrani s pomočjo pismenih priporočil župnikov in karabinjerjev, zavestno volijo za KPI ali PSI in s tem tudi za slovenskega župana in za slovensko upravo. Občina se lahko pohvali s celo vrsto pomembnih dosežkov, z zgrajenimi športnimi, kulturnimi in drugimi objekti, z vzorno urejeno šolo, skratka z odlično upravo, čeprav je znano, da višji nadzorni organi nimajo preveč odprtih rok, kadar obravnavajo leve uprave in še zlasti, ko so na vrsti tako imenovani «slavo-komunisti». Povsem drugače stoje stvari v devinsko-nabrežinski občini. Nihče ................................... «Settefontane», «Farneto», «Chiave» Preteklo nedeljo smo objavili fotomontažo, ki je zadevala potok Kluč. Le slučajno so tam v sredini, na levi strani, tiskane tudi besede «Torrente Staribreck in Guardiella». To naj bi bil «Farneto». Zadevni stavek v nekem tukajšnjem dnevniku se je glasil: «...da viale Sennino arriva il «Settefontane» che ..i collega ai Portici di Chiozza, appunto, con il Farneto», proseguendo con il «Chiave». Človek, ki ne pozna razmer, si pri takem pojasnjevanju lahko misli, da so to trije potoki. Bila sta pa samo dva: Kluč in Staribreg. Kluč se je tako imenoval najmanj od... Kluča semi- Staribreg pa je izgubil svoje ime, ko se je pri o-bokih Chiozza prelival v IGuč. Od tam sta pod skupnim imenom Kluč hitela dalje in se iztekala v morje pri pomolu Kluč. Če danes zadnji del tega stavka ponavljamo, delamo to zato, ker bi radi povedali bralcem, da se je po zasutju o-menjenega pomola tako nastalo o-brežje imenovano «Riva Klutsch» z nemško grafijo, najbrž ko je vodja pristaniških del F. Bom-ches gradil za južno železnico (in državo) «nov prost pristan» (Puntofranco ali Portonuovo). Imeni potokov sta vzlic večji ali manjši pomembnosti pisateljev in celo «zgodovinarjev» po cirkuško skakali: Klutsch, Klutz, Cluz, Kluch, Kluc in Kluč — Starribrech, Staribrech, stari Brek, Staribrek, Starebrech in Starebreck. V vsakem primeru pa sta ohranili do- mači zvok. Josip Merkù ne more danes predvideti, kdo bo prihodnji župan, saj ni mogoče z gotovostjo reči niti kakšna bo prihodnja koalicija. Do sedaj je občino upravljal okrnjeni levi center, v katerem so sodelovali demokristjani, socialdemokrati in Slovenska skupnost, socialisti in komunisti pa so bili v opoziciji. Z novimi volitvami obstaja možnost obnovitve levega centra ali pa tudi naprednejše — leve" uprave. Vedno pa. bodo jeziček na tehtnici socialisti ter še zlasti Slovenska skupnost. Nastali položaj je že imel seveda tudi za upravo zelo resne posledice, saj je župan v konkretnem primeru z muko rešil tako banalne svari, kot so obvezno cepljenje o-trok, ker ni mogel zbrati demokri-stjanskih odbornikov na seje odbora. Stvari niso slabo šle zaradi tega. ker bi bil župan slab upravljavec, temveč samo zaradi tega, ker je razpolagal s slabo vojsko: lastna armada je namreč znašala komaj dva svetovalca, demokristjanskih o-sem pa je bilo (in je še) med seboj tako sprtih da med sabo, niti govorili niso. Zaradi tega je uprava zašla v slepo ulico in je z veliko muko reševala odprta vprašanja. Kljub temu pa se dr. Legiša lahko z marsičem pohvali, saj mu je uspelo ustaviti nevaren pohod špekulantov, ki bi hoteli razprodati občino in jo pretvoriti v betonski ter asfaltni paradiž zasebne gradnje. V razpravi skratka ni ne politična, ne človeška osebnost župana, ki je naredil ne samo vse, kar je bil dolžan, temveč mnogo več, tako da, je razumljivo, da se je pri tem tudi živčno izčrpal in da želi krajši oddih. V razpravi je politični, narodnostni in socialni položaj devinsko-nabrežinske občine, ki je bil umetno ustvarjen s priseljevanjem istrskih beguncev in ki se tudi sedaj protinaravno ohranja kot nekake protiutež domačemu slovenskemu prebivalstvu in za desničarsko postojanko v tržaškem političnem življenju nasploh. Posledice takšne politike pa so seveda samo negativne in perspektive niso najboljše. Dva župana in dve občini smo dejali, pa tudi dve različni usodi. Kako tesno je naša človeška usoda povezana z objektivnimi družbenimi činitelji in kako trd mora biti boj, kadar so okoliščine neugodne. Slovenska narodnostna skupnost pa mora biti obema županoma hvaležna za njuno delo in prepričani smo, da se — kljub trenutnemu vodilnemu boju — strinja z željo, da bi še mnogo let uspešno delovala, kot tudi z željo po največjem zadovoljstvu v domačem družinskem krogu. Bogo Samsa Podpisana sta odpotovala iz Trsta v nedeljo, 7. julija, in sta se vrnila v soboto, J 3. juilija 1957. Naredila sta si delovni načrt: obiskati parlamentarne skupine skoraj vseh strank, posebej zastopnike VI. komisije za šolstvo, nato prijaviti se pri ministrstvu in končno obiskati vplivne osebe. V ponedeljek, 8. julija 1957. sta se že zjutraj po prihodu oglasila na sedežu italijanske socialistične stranke (PSI). Ker ni bilo referentke za šolstvo prof. Tullie Carrettoni, ste se zmenila za sestanek ob 17.30. Ob 11.30 sta izročila na sedežu parlamentarne skupine italijanske socialnodemokratske stranke (PSDI) pisma za Paola Rossija in Simoninija ter prineseni material. Tajnica je povedala, da Rossija ta teden ne bo v Rim, za Simoninija pa naj vprašata v torek. Izjavila je, da osnutek zakona do oktobra najbrž ne pride v razpravo. Popoldne sta govorila z referentko iz PSI in odbornico srednješolskega sindikata prof. Tullio Carrettoni. Izročila sta spomenice in brošure za člane VI. komisije in obrazložila naše težnje. Našla sta popolno razumevanje in obljubo strankine podpore. Referentka je povedala, da bo težko priti do ministra, ki se vrne šele v sredo in ga čaka mnogo drugega nujnega parlamentarnega dela. Ob 18. uri sta šla na sedež italijanske komunistične partije (PCI) v Ul. delle Botteghe Oscure, kjer ju je sprejel poslanec in šolski referent Alessandro Natta, član VI. komisije. Izročila sta mu spomenice in brošure in v daljšem razgovoru obrazložila slovenske zahteve, ki so mu bile že precej znane. Po njegovem mnenju predlog ne pride v pretres pred oktobrom. Menil je, da je boljši status quo kakor slaba uzakonitev. Če bi vlada hotela predlog forsirati, ga bodo v parlamentu zavlačevali. Ako bo v zadevi kaj novega, bosta sindikata slovenske šole obveščena po federaciji. V torek, 9. julija 1957, sta delegata smatrala za potrebno, da spravita na kak siguren način spomenico s podpisi in brošure v roke novemu naučnemu ministru Aldu Moru. Na obisku pri nadškofu Luigiju Fogarju sta obrazložila namen svojih poti. Nadškof se je živo zanimal in je povedal, da bo te dneve skoraj izključeno doseči avdienco pri ministru Ponudil se je, da bi on kot ministrov osebni prijatelj lahko s spremnim pismom poslal ves material sigurno v ministrove roke. Obenem bo zadevo sporočil tudi podtajnici v ministrstvu za javni pouk gospe Jervolino. Izročil jima je priporočilno pismo za predsednika VI. komisije. Ob 11. uri sta se zopet oglasila v tajništvu parlamentarne skupine PSI. Izvedela sta oficialno od PETROL ZA VAŠE VOZILO DOBITE NA NAŠIH BENCINSKIH SERVISIH VEDNO NAJUSTREZNEJŠA MAZIVA IN GORIVA referentke Carrettonijeve, da predlog ne pride v razpravo pred oktobrom, podpredsednika Malagu-(!■ ' - '-a da še več časa ne bo v Rim. i2.30 sta se oglasila pri jugoslovanskem poslaništvu, kjer jima je prvi sekretar obrazložil, katera diplomatska pota je poslaništvo ubralo v prid temu manjšinskemu vprašanju, V daljšem pogovoru , je povedal, da je v Jugoslaviji pripravljen zelo demokratičen šolski zakon za italijansko manjšino. Besedila žal ni imel na razpolago. Po njegovem mnenju gledajo v Rimu prijazneje na ta vprašanja kakor v Trstu in Gorici. Govorilo se je tudi o pošiljanju knjig za naše šole in o dijaških stikih. Ob 17. uri sta se delegata zopet oglasila pri tajnici parlamentarne skupine PSDI, kjer sta dobila sedanji imenik članov VI. komisije in si ga prepisala. Z drugim priporočilnim pismom sta odšla v tajništvo parlamentarne skupine demokrščanske stranke (DC), kjer sta oddala spomenice in brošure za člane VI. komisije. Isti večer sta iskala južnotirolske nemške poslance, ki pa jih ni bilo v zbornici. V sredo. 10. julija 1957, sta bila dopoldne v naučnem ministrstvu, kjer ste se potegovala za avdienco pri ministru Aldu Moni. Izkazalo se je, da so bile prejšnje informacije glede tega resnične. Delegata sta dosegla sprejem v ministrovem kabinetu. Načelnik je sprejel naš material. Delegata sta obrazložila naše težnje in zahteve. Načelnik je obljubil, da bo ministra informiral. Z ministrstva sta delegata odšla k načelniku urada za šolstvo obmejnega pasu (Zona di confine) dr. Alfonso de Prosperu, ki ju je zelo prijazno sprejel in izjavil, da mu je spomenica znana, a naši popravki še ne. Izročila sta zanj in za generalnega načelnika Sacchetta nekaj izvodov brošure. Povedal je, da ta teden ne ho mogoče do ministra, pač pa naj obiščeta parlamentarce, ker šolska oblast pri zadevi nima več vpliva. Po njegovem mnenju pa zakon ne bo še tako hitro uveljavljen. Popoldne sta bila zopet v parlamentu v tajništvu parlamentarne skupine PSDI in v tajništvu Par' lamentarne skupine stranke DC. Tu ju je-^,tajnik napotil k podpredsednici VI. komisije Angeli Gotelli- V četrtek, 11. julija 1957, sta šla delegata dopoldne k imenovanj podpredsednici na glavni sedež dembkrščanske stranke. Zanimala se je za njuno obrazložitev, prevzela je nekaj brošur in spomenic ter obljubila, da bo zadevo resno proučila. V razgovoru je potožila, da so razmere italijanske manjšine v Jugoslaviji slabše kakor naše, in namignila na reciproci-teto. Ob 10.30 sta se prijavila zopet v uradu za obmejni pas pri doktorju Alfonsu de Prosperu. Nadaljevala sta včerajšnje razpravljanje in vložila posamezne pritožbe. V nadaljnjem razgovoru je 'zjav£: da o slovenskih paralelkah pod vodstvom italijanskih zavodov na Goriškem ni več govora, kjer bi bilo pomanjkanje slovenskih učencev, tam bi se morda odprla paralelka. Od tam sta delegata odšla v se-1 kjer sta izročila spomenice in člane senatne šolske ne bi nat, brošure za komisije. Popoldne sta imela v parlamentu sestanek z dvema južnotiroL skima nemškima poslancema, ki sta se v dolgi razpravi zanimala za naše zadeve in obljubila vs<^ stransko pomoč, posebno dr. Lb' ner Toni, ki je član VI. komisije-Po njegovem mnenju predlog pride še v razpravo, dobro pa o; bilo, če se delegacija v jesen znova oglasi v Rimu. V petek, 12. julija 1957, sta se delegata pismeno obrnila na nao-škofa Fogarja, da bi pospesu sebno akcijo pri ministru in Posegel za jesensko delegacijo dire ten stik z niim. Delegata sta sestavila porini? o poteku posredovanj; iz je razvidno, da sta skušala za teresirati vplivne faktorje za na šolsko vprašanje. Rim, 12. julija 1957. Prof. dr. Rado Bednarik za Sindikat slovenske šole v Gorici Prof. dr. Andrej Budal za Sindikat slovenske šole v Trstu BREZIGAR Najmlajši član našega uredništva. Po stažu in letih. Začel je pri športu, skončal pri vojakih. Uniforma mu pristoja kot ulita. Kljub temu bo delal kariero kot civilist. Ima ambicije. V Nabrežini bo morda nekoč župan (Antek perme-tendo), če bo še naprej tako načelen v občinski politiki, kot doslej. če pa ne, nič hudega. Bo pač še naprej pisal o občinski politiki. Kot doslej. BUBNIČ Specialist za podeželje in šolska vprašanja. Pa o Rižarni ve vse. Kar naprej imamo po redakciji TV snemalce, filmske reporterje, posebne dopisnike, ki ga snemajo, in-tervjujajo, sprašujejo, fotografirajo1. Toda možakar se ni nióuprevzel. Izkušnje so ga v preteklosti mar sikaj naučile. Sproti dopolnjuje prigrizke v predalih svoje pisalne mize, katero lahko po potrebi spremeni tudi v zasilni kuhalnik ali čistilnico čevljev. Ob Dolganovi odsotnosti škofira. Včasih celo brez zamude, časa ne ceni posebno. Mnogo bolj domače Brkine. Nič čudnega: ti mu z domačimi dobrotami najbolj zalagajo njegove predale. Prištejmo mu plus: te dobrote nesebično deli s kolegi. In nekatere brkinske dobrote zaslužijo velik, res velik plus. Volk dlako menja, čudi ne. Bubnič tudi ne. Bil je učitelj. Organizator šol-ništva na Koprskem. In to mu je ostalo, še danes rad gromko poučuje vsakogar, ki mu pride v Pest. Če reče «Čuj, čuješ...» ti do-' ma na večerji rižot gotovo pride nasproti do vrat. V mlajših letih je bil drzen fotograf. Zdaj se je prekvalificiral bolj na tihožitja in podobno. Pravi da ima za svoj mladostni hobi preveč zastarel aparat. DOLGAN To je naš «škof» in je torej najbolj «svetniški» član naše redakcije, kar pride do izraza zlasti o-krog polnoči, ko mu skušamo v prenapolnjeno stran vriniti še kak članek. Tedaj sleče paramente. V okolici pa zaradi grmenja zapirajo okna pred nevihto... Njegov hobi je red. Morda bi zato bolje uspeval pri železnici, kot pri časopisu. Daljših literarnih tekstov doslej še ni napisal, če jih bo, bomo v njih citali o Sokolu in telovadbi. Njegov hobi je tudi smučanje (če ima noge cele) in poleti Makarska. Ko se vrača z dopustov gledamo filme. Ker so v barvah šo lepi. Če kdo potrebuje za svojega otroka botra, naj ga poprosi; tu je verjetno rekorder. Čez dan dokazuje vsem, da ima kronika premalo novinarjev. Zvečer pa dokazuje vsem, da ima preveč člankov. To je človek, ki pri našem časopisu najbolj živi od tuje nesreče, zdrahe in podobnega. sprejeli to na znanje in smo mu dali na razpolago zato lastno sobo, kjer si lahko nekoliko odpočije. Piše o gospodarskih vprašanjih in obiskuje velesejme. Svojo polivalentnost dokazuje v času dopustov, ko tovariško zamenjuje kolege. V prostem času je Bazo-vec. Goji angleško travico. Baje tudi povrtnino, živali ne. Niti rac. V redakciji je modni novator: prvi (in edini), je uvedel črno haljo v kateri deluje zelo svečano. To je mož mirnih živcev, kar ni čudno, saj ima sobo prav nasproti avtomata za kavo. Elio ne hodi zato nikomur na živce, pač pa v hribe. V naših Alpah skoraj ni gore, na kateri bi še ne bil. Na vsak način: v svoj urad se pripelje vedno z dvigalom. za svojim pisalnim strojem. Posebno pozornost posveča ekologiji. Zlasti škodljivemu vplivu pretiranega kajenja. Zato vneto uničuje cigarete. Po nekaj, zavojčkov dnevno. Je izredno vztrajen planinec. Skoraj vsak vikend preživi v gorah. Doslej , se .je v strminah, že večkrat zgubil. «Čudna so pota gospodova» je ugotovil ob neki taki priliki.. Po povratku je postavil sredi redakcije stojo na rokah. Kljub Abrahamu. Le kaj bi bil sposoben storiti, če bi ne kadil. bližno takšni naj bi bili Na pol resna, na pol šaljiva, a vedno poštena osebna izkaznica članov našega uredništva po abecednem redu, kakor jim jo je napisal Eavle Tič - Ilustracije o novinarskem delu je narisal Pal Čič Novinarji smo v glavnem ponočnjaki. Zato je nekatere pri belem dnevu bolj malo videti. Pišemo o drugih, ne pa o sebi. Zato smo sklenili, da se vsaj za tridesetletnico predstavimo. A kako? Tu je nastal... problem. Ker pa probleme rešujemo vsak dan, smo tudi tega rešili enostavno tako, da smo izdajanje naših osebnih izkaznic poverili tovarišu Pavle Tiču, ki se je s tako robota izkazal že ob drugih priložnostih. Malo za šalo, malo za res, smo se dogovorili in tako so nastale te karakteristike, ki seveda nimajo nobene pretenzije popolne verodostojnosti in zato nikakor ne morejo veljati kot uradni dokument za nikogar od nas. Taki naj bi bili samo približno, oziroma take nas vidi (razen sebe in svojega športnega sodruga) Pavle Tič na delu in v zasebnih «vrlinah». se ga Lokve (poleti) ne morejo več osvoboditi. Po svoji zvestobi je Prekmurec po krvi Solkanec. Je ljubitelj športa in ima dobro kondicijo zlasti pri preferansu. Da se je pri partizanih taktike dobro naučil dokazuje pri šahu. Tuja mu ni niti planinska tura. Najljubša pa mu je kultura. Vneto obiskuje gledališče, koncerte in izlete Primorskega dnevnika. In potem piše, piše, piše, piše (v radost in veselje Marjana Dolgana) čeprav je ves časopis že v svincu. Zato je posebno priljubljen pri stavcih. Sicer je pa glavni krivec za vse, s čimer nismo zadovoljni. In zakaj bi ne bil? Zakaj bi imeli sicer šefe? No, pa resno: kar se tega tiče, je Jože šef, ki ni šef. LAKOVIČ To je eden, ki ga ni. Živi v time outu. Nima časa, da bi hodil v redno službo. Kaže, da je pamet vrgel v koš. Kot vsi pravi košarkarji je zelo visok, zato živi z glavo v oblakih, če boste kdaj zagledali oblak, iz katerega bingljata dve (velikanski) ročici, ki nežno objemata slovensko deklico, potem je to on. Posebno, če ona rešuje križanke. Je namreč tudi mojster za vodoravno in navpično. In velika uganka, ki je uprava ne zna rešiti. Sicer pa piše o košarki. In o košarki. Tudi o minibasketu. Včasih ne piše, ampak govori. O košarki. (Te legitimacije mu ni izdal raavle Tič.) FURLAN Naša živa poveiavs^e zgodovi-; ' no: >t>iLdčI zrteV -.znànegà j nacističnega napada na partijsko šolo v Cerknem. Rad govori o onih težkih časih. In piše spomine. V poslastico so mu ideološki članki. Po vojni se je poskusil tudi v politiki. Bil je nabrežinski župan. Potem se je posvetil le novinarstvu. Kritično gleda na svet. Trdno veruje v boljši svet. V tem je ostal tak, kot je bil. Partizan! KALC Ukvarja se . s . kroniko. Pri časopisu. Sicer pa še z marsičem. Proste ure mu krate tajnike vanje pri Prosvetni zvezi. Pa daru svojih Padrič se ne more iztrgati. In grize se, ko se le kaj zgodi, zaradi česar se je vredno grizti. Pa tudi če se ni vredno. Vesti za tržaško .stran znaša z vseh koncev. Ob vseh urah. Pa še kakšno nesrečo si gre ogledati, če ni drugega pri roki. Potem se zmeni za izlet v naravo. Da se razvedri. Pol ure pred odhodom ga obvestijo, da ima sestanek. Potem se sprošča na sestanku. Zvečer v redakciji se priduša, da bo vse pustil. Drugi dan ponovno seje. Ne razburjamo se zaradi tega. Saj vemo, da bo Duško vse pustil,. KENDA Šesta stran prinaša dogodke, zanimivosti, posebnosti, nesreče in podobno z vsega sveta. Vse to vneto zbira Miro, bivši komisar, sedaj anpijevec, ki se na govorniških odrih zborovanj bivših partizanov počuti prav tako dobro, kot KOREN Čeprav je šef redakcije, daje slab vzgled: če bi vsi napisali toliko kot on, bi založništvo propadlo, saj bi moralo vsak mesec izdati knjigo. Da se ta nesreče ne zgodi, skrbimo vsi ostali. Torej se sijajno dopolnjujemo. Če ne bi bil z vso dušo novinar, bi bil verjetno ekvilibrist, saj je v dolgih letih dela pri časopisu pokazal za to izrazito nadarjenost. Lahko bi bil tudi uspešen strelovod. Doma je v glavnem v redakciji, vmes pa skoči včasih k družini. Med vojno je osvobajal Lokve z okolico in zdaj FISCHER Čeprav ni Kranjec mu, pravimo Janez. Menil je postati biolog, ^daj piše pri nas mednarodne ve-sti. Biologije ni povsem opustil, Sai se prevaža po svetu , z malo |abo. Rad bi imel mnogo psov. Ker tega ne zmore, si je omislil cucka, v katerem se pretaka kri v?aj 12 različnih rodov. V redakciji je silno uporaben človek. Zna šahirati, igrati poker in tudi pisati. Mednarodne vesti. Pa tudi uauge. Reportaže. Če se vrne živ ,n zdrav v redakcijo. Iz Benečije se ni. Z avtom se je prekucnil in Potem smo se mu podpisovali na zagibsano roko. Bilo je zelo lepo. FORNAZARIČ .Če ne upoštevamo hišne pomoč-uice ima doma še kar tri ženske. » redakciji smo 2 razumevanjem MAGAJNA Izjemno popularna zamejska o-sebnost. Stranka, ki bi ga na volitvah kandidirala, ne bi imela konkurence. Kot je pri Sv. Jakobu nima PD Ivan Cankar, kateremu Mario predseduje. Toda Magajna ni znan le doma, saj je pravi globetroter in skoraj vsak svoj dopust porabi za to da preskakuje meridiane in paralele po vsem svetu. Domov se vrača s čudovitimi posnetki in zelo izbranim ter eksotičnim izrazoslovjem vseh narodov. Potem kaže diapozitive in predava po prosvetnih društvih. Vendar samo v književni slovenščini. Je «scapolo d’oro» naše redakcije. Obenem pa živ dokaz, da so čudeži še na svetu: istočasno fotografira dve prosvetni prireditvi, tri športne, eno politično, otvoritev občinske pralnice in ohcet svoje sestrične. Vsako v drugem kraju. Hip nato že razvija slike v svoji temnici, za katero se že zanimajo zbiratelji starin, pa je Mario ne da za noben denar tega sveta. Zadnja leta toži, da slabo sliši. Zlasti tisto, kar mu ni všeč. Kljub takim in drugačnim težavam pa bo verjetno prvi član našega uredniškega kolektiva, ki bo šel v pokoj tako, da ne bo šel. Primorskega dnevnika si enostavno ne moremo predstavljati brez njega. Brez njegove velike požrtvovalnosti, prizadevnosti, uslužnosti. Nadomestila zanj ne bo. Kajti Mario ni samo naš fotoreporter, ampak še precej več: prava institucija. Predvsem pa je — Mario. MARC Če bi bil Štoka januar in Fischer februar, potem bi imeli na prvi strani trimester. Marc se je šolal za jezičnega doktorja. In postal je doktor. Zato bolje (in precej več) piše, kot govori. 0-blači se elegantno. Vozi forda in otroški voziček. V dami je prva dama redakcije. V šahu jè bolj republikanec. Po matu se vedno vrača k svoji prvi ljubezni: h kartam. V mladih letih je bil obetajoč alpinist. Pred seboj je i-mel veliko bodočnost. Potem je pa postal novinar. O plezanju navzgor je vse pozabil. PAVLETIČ Kraljuje v športni redakciji sredi odsluženih športnikov, ki služijo kruh na račun aktivnih. Skromen, da se še v ogledalo ne pogleda. Zato o sebi ne ve povedati ničesar. Raje si misli. Kot spreten bivši tekač čez ovire sestavlja tisto, čemur pravijo športniki «glas neupoštevanih», prosvetarji «zapravljanje dragocenega prostora», gospodarstveniki «nekoristna investicija», politiki «mobilizacijski trend», dopisniki «preveč dela za premalo denarja». V uredniškem kolektivu se vztrajno, in tudi ne brez uspeha, bori za športni prostor na soncu, kot profesor pa za solidarnost komponente. Kot sprinter ima rad srednjo stezo, sicer pa skrbi za linijo do take mere, da se hrani samo s klorofilom. Ob dimu širi nosnice kot gasilci, s čimer podzavestno pomaga k naraščanju prodaje cigaret. V trenutku ti kot elektronski računalnik pove, kolikšen odstotek raznih bolezni je treba pi .pisati tobaku. U-spešno se bojuje tudi proti alkoholu, manj uspešno pa s svojimi šahovskimi nasprotniki, a se — kot pravi športnik — rešuje z olimpijskim geslom, da je glavno tekmovati, ne pa zmagati. V prostih urah se ukvarja tudi s telovadno šolo za gospe. Tam si služi kruh v potu tujega obraza. Poleti se spremeni v polža in potuje v naravo, zato je pri njem vse trikrat zdravo — razen njega. (Seveda, ko pa ne kadi!) Pa kaj: lahko bi bilo slabše! (Te legitimacije mu seveda ni izdal Pavle Tič, pač pa tisti, ki misli, da ga pozna.) PAVŠIČ Mladostna okrepitev goriške redakcije, ki ob njegovih prispevkih vedreje gleda v svojo bodočnost. Samosvoja osebnost. Zlasti v jezikovnem pogledu. Vztrajno preverja svojo privrženost temu poklicu. Bi ostal ali ne? Verjetno bo tako dočakal pokojnino. PREMRU Črna kronika je področje, na katerem je našim bralcem Sergij povedal že marsikaj zanimivega, študiral je v Trentu, od koder se je vrnil z diplomo, brado in dolgim lasiščem. Brada in lasje so zdaj nekoliko krajši. Rad bi prebiral slovnico in slovarje. To mu štejemo v dobro, saj je tudi dober namen veliko vreden. Kolega Prem-ru ne ljubi tajn. Zato vsi poznamo njegovo tajno: rad bi imel ladjo. Daleč naokoli pozna vse kar plove in je naprodaj. Njegov sen je jadrnica. S kabino. Zdaj se pripravlja za nakup. Za sidro je že zbral denar. Zdaj štedi za krmilo. RENKO Do pred letom dni smo bili tesneje povezani s folkloro naših južnih slovanskih bratov. Tedaj smo imeli v svoji sredi še Renka. Dolga leta je krmaril našo barko skozi vse tiste viharje, ki so Primorskemu dnevniku izkazovali posebno naklonjenost in ljubezen. Teh ni bilo malo. Včasih ni šlo naprej, tako kot si je zamislil Renko. Takrat je treščilo po mizi. Potem je šlo. Nekaj miz imamo v redakciji še celih. Včasih, morda, celo kakšno preveč. Zdaj je Renko v pokoju. Počiva, ' da je lahko predsednik študijske knjižnice. Zanima se za kraš-ke rezervate. Obiskuje vse konference in zborovanja. Piše za Primorski dnevnik in razne publikacije. Pri Delu ga poznajo za Gašperšiča. In zbira knjige. O njegovi knjižni zbirki prevladujeta dve mnenji: pesimisti svetujejo stranki v spodnjem stanovanju naj sklene življenjsko zavarovanje; optimisti so mnenja, da bo na stopnišču dovolj prostora za Renkovo, ali če hočete tudi Gašperšičevo, posteljo. SAMSA Bogo ima dve zbirateljski strasti: zbiranje krajevnih politič- nih vesti za časopis in zbiranje prometnih kazni. Svojih. Pri zadnjih je odločno uspešnejši. Sicer je pa to naš najsolidnejši član redakcije: ne kadi, ne pije več, vsak dan redno telovadi, hrani se po tablicah, hodi na izlete v naravo. Skratka, vzor. Zrel za «sveto vojsko». To tem bolj, ker se zanima tudi za vojaško literaturo in je o vprašanjih orožja ter podobnega prava živa enciklopedija. Le če ga vprašate, kakšnega kalibra je frača, bi ga morda spravili v težave. Njegov naravni element so volitve. Tedaj uspeva kot nagelj na oknu zorne device. In preverja. Kombinira. Napoveduje. Ekspertižira. ' Irtia stalno telefonsko «rdečo linijo» s predstavniki vseh strank: «Pronto, mi son Bogo de Primorski. .. te me pol dar cifre?» SPETIČ Stojan je najmarkanlnejša oseba našega uredništva. Ko se stavba rahlo trese v temeljih, vemo, da prihaja po stopnicah. Če se pa pelje z dvigalom, se to redno u-stavi že četrt metra nižje od vrat. Običajno piše prispevke za tržaško stran, njegova velika ljubezen pa kibic: oni, za kateréga kibicira, je obsojen vnaprej. TAVČAR Tri bradatce imamo v uredništvu. Vojmir je najbolj košat. Na šesti strani se počuti očitno dobro. Dela počasi, z užitkom, temeljito, brez živčnosti. Zvečer hodi v redakcijo, zjutraj v vrtec. Vanj spremlja svojo Marušo. Ob nedeljah hodi na Opčine gledat, kako mu rase nova hiša. To je miren človek. Nič na svetu ga ne spra- je politika. Z njo se sicer ukvarja amatersko, toda brez nje bi gotovo skopmel. Toda tega se ne bojimo. Trenutno pomaga upravljati tržaško občino in je posebno priljubljen pri fašistih, ki mu z napisi po zidovih obljubljajo to in ono. Ker se pa Stojan ne boji ne tega, ne onega, nismo nič v strahu, da bi ga zgubili, če bodo le vzdržali amortizerji na levi strani njegovega avtomobila. Pa še nekaj : Stojan v občinskem svetu . očividno ni posvečal pozornosti le razpravam, ampak tudi občinskim: svetovalkam- Ž Bruno do matičarja nista imela daleč in danes pestvujeta Alenko. Pa naj še kdo "Peče, dà od tržaške občine ni nič koristnega. Po narodnosti Istran in meni, da so ostale nacije manj vredne. Zato je na svojo nadvse ponosen. Kot časnikar Primorskega dnevnika že vrsto let tabori na tretji strani. Tabori sam, kar mu ni všeč. Zato fiksa. To pri nas ni- STOKA Sedi na prestolu zunanjepolitične redakcije. Avtoritativno vodi prvo stran in goji breskve. Na Kontovelu. Tja prav rad povabi prijatelje na lep razgled. Kot novinar partizan je štel «knock-down» do svobode, danes pa šteje do pokojnine. Skrbno planira vse svoje dopuste. Je izvedenec za sindikalna vprašanja (novinarska, kajpak). Potem za vprašanja Krasa in kmetijska, zlasti praktična. Za časnikarsko združenje. In za folkswagen. Ko proda prejšnji folkswagen, kupi novega. (Toda to je tako dobra mašina, da prejšnje niti ne proda). Njegova strast je šah. Vendar ga ne igra. Je pa izredno uspešen vi s tira. Če bo slučajno konec sveta, ga bomo zato poslali o tem dogodku napisati reportažo. UDOVIČ kogar preveč ne razburja, saj vemo, da je vse, kar prihaja iz I-stre trpežno. Frane je pri nas e-dini, ki ni nočna ptica: v svojo stran nabija svinec samo podnevi. Ostali mu to zavidamo. On nam tega čustva ne vrača. Frane je pri nas edini, ki vsak dan prečita spored Radia Trst A. Za to ni nič kriv. Kriv pa je, če so napačno zapisani televizijski sporedi, čeprav ni nič kriv, kajti krivi so tisti ki so mu jih poslali, toda ti niso v resnici nikoli krivi. Če naš tretjestranec ne piše, potem pripoveduje o svojih študentskih letih v Beogradu. V srbohrvaščini. Pismen je tudi v cirilici. Čita pa le najraje v latinici. Posebno horoskope. In čaka kdaj mu bodo napovedali, da bo dobil v pomoč še enega kolego. Oštja njegova. VESEL Zdaj je starosta goriške redakcije ir. je poln navdušenja, ker se je za goriški Kulturni dom prižgala zelena luč in je tik pred zdajci, čeprav v Gorici ni morja, na splošno «mimo plove mu njegova barka» katero le včasih zmoti nevihta, ki pride tam «od svet’ga Marka». Provincialno dolgočasje preganja pozimi (in tudi poleti) s smučanjem, v tem športu pa se je specializiral za osvajanje naslova svetovnega novinarskega prvaka. Trenutno je odgovorni urednik našega dnevnika, a mu doslej ni bilo treba, k sreči, še nikomur odgovarjati. Pred tem je bil predsednik SKGZ. Tej funkciji je kmalu prižgal rdečo luč. Zdaj hodi na Lokve citat zidarski priročnik. WALTRITSCH Nekoliko manjša izdaja Spetiča. Skratka, goriški Spetitsch. Izredno domiseln novinar. Če mu zmanjka vesti, se zaleti s svojim avtom in potem napiše ekskluzivno reportažo o svoji nesreči. Pa še fotografira se. Ker novinarska služba in domača restavracija še zdaleč ne načenjata njegovih življenjskih sil, si je nadel v Gorici še vrsto družbenih, športnih, prosvetnih, političnih in drugih funkcij. Preštel jih ni še nihče. Od časa do časa pa le s presenečenjem ugotovi, da je v tem ali o-nem odboru. Da bi se mu dela preveč ne nabralo, iz odborov tudi pridno izstopa. Tako skrbi za svojo dobro — formo. HOTEL LJUBLJANA Vošnjakova 2 Pozdrave in prisrčne čestitke ob 30-letnici PRIPOROČAMO SE TUDI VNAPREJ Kolektiv hotela Lev Ljubljana DAVNI SPOMINI NA PRVA LETA IZHAJANJA MOJEGA DNEVNIKA Primorski dnevnik mi je bil učitelj v branju in pisanju v slovenščini Ko sem dobil v roke prvo številko, me je navdal ponos, da imamo v Trstu svoj dnevnik, ko pa sem v njem objavil svoj prvi spis, sem se čudil samemu sebi Primorski dnevnik je bil vedno odločen borec za pravice beneških Slovencev V trenutku, ko sem bil napro-šen, da nekaj napišem za to jubilejno številko, so šli moji spomini daleč nazaj, na tisti dan, ko sem dobil prvič «Primorski dnevnik» v roke. Mnogo bi imel povedati o svojih življenjskih dogodkih, ki so tesno povezani s «Primorskim dnevnikom», a ne vem, kje naj bi začel. Spomini, čustva, doživetja in razni prizori mojega življenja, ki so tesno povezani s tem časopisom, se mi vrstijo pred očmi, kakor da bi jih gledal na filmskem platnu. Celo nekateri usodni trenutki mojega življenja so povezani s tem edinim dnevnikom Slovencev v Italiji. Res ne vem, kje začeti. Morda bo potreben kratek predgovor. «Sočo», glasilo goriških Slovencev, sem poznal nekaj časa prej, kakor «Primorski dnevnik» Toda «Soča», čeprav pomembno glasilo v določeni zgodovini goriških Slovencev, je izhajala kot tednik. Dnevnik pa je le dnevnik, v katerem lahko bereš vsakodnevne, sveže novice, v katerega lahke pišeš vsak dan o dogajanjih svojega okolja. «Primorski dnevnik» sem dobil prvič v roke spomladi leta 1947. Kakšno doživetje je to oilo zame, bom povedal kasneje. Ko sem hodil v šolo, je bil na oblasti fašizem in učitelji so nas tako učili, kakor da bi obstajal na svetu samo italijanski narod, samo italijanska domovina, z modrim, najlepšim podnebjem. Skrbno so nam zakrivali obstoj ostalega slovenskega sveta, ki nas je obkoljeval. Od vaščanov, ki so hodili kosit travo na Kras, sem sicer zvedel, da tudi tam živijo Slovenci, a nisem vedel, da živijo tudi v Trstu. KAKO SEM SE UČIL ZA SILO BRATI SLOVENŠČINO? Moja uboga pokojna mati je imela doma, na polici, stare koledarje in knjige družbe Sv. Mohorja. Ji ni šlo v glavo in zelo je bila prizadeta, da so prepovedali nam otrokom verouk v slovenščini. Želela je, da bi se naučili brati tudi slovenščino. Vedno je upala, da se povrnejo stari časi. ko se bomo lahko učili slovenščine in čestokrat po beneško ponavljala: «Obedna sila ne dura dugo. tudi tale bo šla mimo!» Jaz, kot otrok, nisem vedel, ne od kod, ne kako so prišle te stare slovenske knjige v našo hišp. Mislil sem samo, da to je naše, da so nekoč pri nas tako pisali. Ves svet, ki sem ga poznal je bila moja rojstna vas in vasi. ki so ji blizu,'v katerih so govorili kot mi: slovensko. Ljudje, ki so prihajali v našo vas, čeprav so bili tujci, da jih nisem poznal, so go vorili kot mi: slovensko. Dokler nisem začel hoditi v šolo, sem zato mislil, da je ves svet slovenski, a ta «moj» slovenski svet ni segal daleč. Bilo je samo tisto, kar sem videl naokoli s svojimi očmi, kamor mi je segal vid iz moje gorske vasice. Ko sem prvič videl tujerodca — Furlana — mi je bilo komaj tri leta. To je bilo pozimi 1935. leta. Prišel je obiskati mojega starejšega brata, ker sta bila prijatelja, skupaj na delu v Afriki. Kako sem ga debelo m začudeno gledal, mi je težko povedati. Najbolj se mi je čudno zdelo, da govori drugače od nas, da govori neki jezik, katerega mi, razen brata, nismo razumeli. Zame je bilo tako, kakor da bi prišel med današnje otroke človek z Marsa. S koledarji in knjigami družbe Sv. Mohorja me je torej učila napol pismena mati, čitati, za silo, slovenščino. Povedala mi je, kako se izgovarjajo črke «c» in «č», «z» in «ž» itd. Bral sem lepe romane in pravljice, pesmice, u-ganke in drugo, kar imam še danes v' lepem spominu. Kar nisem razumel, mi je raztolmačila mati. Smatral sem za potrebno napisati ta uvod, da bi me bralec lepše razumel, kakšne občutke sem imel. ko sem dobil prvič v roke «Primorski dnevnik». Ponosen sem bil. Rekel sem si: «Pa niso Slovenci samo kmetje in pastirji, če znajo pisati časopise, če imajo svoj dnevnik in to celo v Trstu!» Spočetka sem najraje bral novele in kroniko. Posebno sem rad bral novele in spise o partizanski borbi. Takrat je bilo v moji rojstni vasi, v Gorenjem Brdu, precej mladincev doma in sem bil z vsemi dober prijatelj, pa tudi oni so radi iskali mojo družbo. Časopis na vasi je bila redka novost. Radia ni bilo. Lepo se spominjam, da sem ga v vasi prvi kupil na obroke. Tudi zaradi te novosti, zaradi radia, je bilo zbirališče, živžav v naši ' hiši, a to šele kasneje. Prvi je bil tu «Primorski dnevnik». Mladinci so bili. kakor jaz, željni novic in dnevnik je bil pri roki, kakor nalašč «Daj, ti, ki znaš brati, preberi nam kaj, da bomo vedeli, kaj se novega dogaja po svetu!» so me večkrat prosili. Jaz se nisem dal prositi, čeprav nisem bil tako vešč slovenščine, kakor danes — tudi danes nisem prav dober, saj se je nisem nikoli učil v šolskih klopeh - vendar •em bil najboljši med njimi. Mla- dinci so radi poslušali, pa tudi starejši, ki so po navadi v naši hiši kvartali «prefranc», so večkrat pustili karte in poslušah. Spominjam se, da sem se čestokrat sporekel z materjo, ker mi je očitala, da kar berem, ni pravilna slovenščina, da mnogo besed ne razume. «Saj ste me vi vendar naučili brati in govoriti, kako to. da ne razumete!» sem ji odgovarjal. Tudi drugi so rekli, da ne razumejo vsega. Nato smo večkrat analizirali besede, ki jih niso razumeli. Ugotovili smo, da so razumeli vse slovenske besede, in da so tiste, ki jih niso razumeli, bile tujke. Z italijanskim slovarjem v rokah sem jim moral dokazovati, da besede: organizirati, politizirati, mobilizirati, analizirati, diskriminacija, rekvizicija in druge izhajajo iz italijanskega ali latinskega jezika. Razumeli niso torej italijanščine, ne pa slovenščine. Vendar se je mati jezila, zakaj se tako piše. Kar se mene osebno tiče, je bil «Primorski dnevnik» odločilen faktor v usmeritvi mojega življenja, v politični opredelitvi, čeprav sem šel včasih tudi mimo njega. Od kronike in novel sem prišel kmalu na politično stran. Spodbujal in ojačil je mojo narodnostno ter politično zavest. Z vso gorečnostjo in zavzetostjo, ki jo zmore mladinec, let, kot sem jih imel jaz takrat (niti 15), sem branil, kar je branil «Primorski dnevnik». Tako hlastno sem iz njega sesal, kakor zdrav dojenček iz materinih nederij. Iskal sem opore in veze. Odkril sem, da obstaja v Benečiji slovenska napredna organizacija - Demokratična fronta Slovencev. S Fronto sem navezal stike in kmaiu postal njen aktiven član. Postal sem tudi čian glavnega odbora in odgovarjal za mladince. Takrat smo se sestajah vsako sredo v Ažli, v hiši pokojnega tovariša R. Mariniča. Na seje je nrihajala redno tov. Nežica Vižintin iz Gorice, ki je bila takrat tajnica DFS v Italiji. MOJ PRVI ČLANEK V «PRIMORSKEM DNEVNIKU» Na vsakem sestanku je tov. Vižintinova prosila, rotila, izražala želje in zahteve, da bi bil slovenski tisk bolj prisoten po naših dolinah, da bi morali mi aktivisti pisati v «Sočo» in «Primorski dnevnik» novice iz vasi. o krivicah in o našem boju. Naš pododbor DFS je bil sestavljen iz dobrih, zavednih in naprednih tovarišev. Vsi so bili zavzeti in predani stvari, za katero smo se borih. Če bi jim bila Nežica rekla, naj prejmejo za krampe in lopate, da skopajo novo strugo za preusmeritev reke Nadiže, bi bili poprijeli za krampe in začeli kopati brez obotavljanja, a pisanje je druga reč. Nihče se ni mogel odločiti. Nekega dne ob koncu aprila 1948. leta, je prišel z Nežico tov. Branko Babič iz Trsta, ki je bil takrat glavni urednik PD. Na sestanku sta oba spet ponovila OB 30.LETNICI OSVOBODITVE MOMJANSKEGA Žive in neme priče boja za svobodo hrvaške Istre Začelo se je še pod fašizmom, ko so črnosrajčniki divjali po istrskih vaseh - Propadanje hiš, v katerih so se dogajale med NOB pomembne stvari Neusmiljeni čas briše še tako drage spomine. Vsako leto je manj borcev in sodelavcev v boju za osvoboditev; spomini iz leta v leto bledijo; kraji, kjer so se med NOB odvijali pomembni dogodki, menjujejo svojo zunanjost; hiše, v katerih so zasedali narodnoosvobodilni odbori, se podirajo, zlasti tam, kjer ljudje zapuščajo vasi in se odseljujejo v mesta, kjer je. zaslužek lažji. Tako je tudi na Momjanskem, v krajih, ki so si v boju proti fa šizmu in za svobodo zapisali častno mesto. Še so živi spomini na prva leta po prihodu fašizma na oblast, ko so črnosrajčniki prihajali iz mest, pojili ljudi z ricinusovim oljem in pretepali vse tiste, za katere so izvedeli, da so nasprotniki fašizma. Ljudje še niso pozabili čase med obema vojnama, ko so bili oropani vseh pditičnih pravic, izkoriščani in ko šo njihove hiše zaradi velikih davkov šle ena za drugo na boben. V vasi Oskoruš še stoji hišica, ki spominja, kako je bivši podestat Mom-jana Gianolla, lastnici te hišice zaradi majhnega dolga odvzel vso zemljo, tako da je ostala z otroki vred brez vsakršnih sredstev za življenje. Ženske ni več med živimi, toda hišica je še nema priča težkega življenja momjanskih kmetov v času fašizma. Tudi svetovna gospodarska kriza med obema vojnama je hudo prizadela revne momjanske kmete. Mnogi mladi ljudje so morali v svet, kjer pa so prišli v stik z naprednimi delavci in iz tujine prinašali v sv oje kraje socialistične ideje Ko je Italija stopila v vojno so morali momjanski fantje na italijanska bojišča najprej v Afriko in potem drugam, umirat za tuje interese. Potem so se začeli upirati in se vključevati v narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov. Ljudje iz vasice na Momjanskem se prav radi spominjajo, kako so sodelovali v boju za osvoboditev, kako so zbirali hrano, obleke zdravila in denar za partizane, kako so kopali bunkerje za skrivanje materiala in borcev ob nemških vdorih, kako so organizirali straže za obveščanje prebivalcev in partizanov o gibanju sovražnika, kako so ženske in celo otroci prenašali pošto, kako so posamezne Riše bile javke za kurirje in aktiviste. Po Momjanskem je v tistih časih tekla od griča do griča, od vasi do vasi, neprekinjena in nevidna nit, ki je povezovala partizane slovenskega Primorja, južne in severne Istre od savudrijskegà polotoka do slovenskega Krasa na eni ter Čičarije in Učke na drugi strani. Po grebenu na desni strani momjanskega dotoka, kjer so vasi Dramac, Stražice, Merišče, Soline, Rožmanija, Oskoruš, Kurti-vi, Brič in Brda, in po levi strani Potoka, kjer so vasi Kreme-nje, Momjan, Sv. Mavro, Smilo-viči, Škrljevac, Črnci, Kučibreg, Škrliči in Dugo Brdo, so vodile partizanske poti tja do primorsko-goranskih enot NOV. V središču Momjana še stoji hiša, v kateri je stanoval fašistični župan Gianolla, katerega so v noči od 2. na 3. februar 1944 partizani ujeli in odpeljali skupno s še dvema ženskama, ki sta izdajali fašistom momjanske antifašiste. Ljudje so se takrat oddahnili. V Briču je ohranjena hiša št. 6, v kateri se je 15. februarja 1944 prvič sestal Okrajni narodnoosvobodilni odbor za Buje, kar dokazuje, da fašisti in Nemci nad tem območjem niso imeli več nadzor- stva. Spomladi 1944 so iz vseh vasi Momjanskega mladi odhajali v partizane, dr bi se z orožjem borili proti okupatorju. V istem času so povsod začeli organizirano delovati tudi odbori AFŽ in v prvih dneh julija 1944 je bila v šoli v vasi Oskoruš konferenca Okrajnega odbora AFŽ za Bujšči-no, na kateri se je zbralo okrog 80 žensk in mladink, ki so se prav tukaj pripravljale za odhod na konferenco Oblastnega odbora AFŽ za Istro v Trsteniku pri Rasporu. Vzporedno s širjenjem osvobodilnega gibanja so se na Momjanskem začeli tudi sovražnikovi maščevalni pohodi. V enem takih pohodov so Nemci ubili Antona in Josipa Smiloviča pri vasi Brda, iz Briča so odpeljali v nemška taborišča 6 ljudi, pri vasi Kurtivi med Bričem in Oskorušem je bil ubit Antun Pribac, v vasi Merišče so Nemci pobili precej ljudi. Padli so Antun Lisjak, Ivan Mrav, Silvano Prelac, Petar Smilovič, Anton in Petar Tuljak in Anton Vidonis. Najtežji trenutek na Momjanskem med NOB je bil 4. november 1944, ko je močna sovražnikova skupina pri vasici Škrliči napadla enoto NOB, ki se je čez ta kraj pomikala proti notranji Istri. V vasi je še živa Marija Škrlič, ki se spominja, kako so Nemci postavili na griču za njeno nišo minometalec in začeli streljati po partizanih, ki so se vzpenjali po livadi na nasprotni strani. Na čistini so mnogi obležali, drugim je uspelo priti do gozda na vrhu in se umakniti. • Kamniti obelisk na vrhu griča na meji Slovenije in Hrvaške v bližini Škrličev in Topolovca, katerega so leta 1959 postavili borci Bujskega in Koprskega, spominja na boj pri vasicah Hrvoji, Abitanti in Škrliči, kjer je padlo mnogo slovenskih in italijanskih istrskih partizanov. Tatjana Frkovič željo, da bi sodelovali z naprednim slovenskim tiskom. Pred sabo sem imel notes in začel pisati. Pisal sem, kakor sem mogel in znal, o težkem življenju kmetov v Dreki. Za prvi maj istega leta je bil članek objavljen z napakami vred. Preslikali so rokopis in objavili kliše. Didaskalija pod rokopisom je približno takole zvenela: «Tako pišejo beneški Slovenci, ki niso imeli šol v materinem jeziku.» Tisti dan sem praznoval prvi maj v Trstu, na stadionu «Prvi maj» z mnogimi beneškimi Slovenci, ki smo tja prispeli na predvečer praznika. Bilo nas je precej, a organizacija v Trstu je lepo delovala in poskrbela, da smo prespali po hišah tovarišev. Z bratom sva se prav odlično imela v družini Jožeta Korena. Na veličastni proslavi prvega maja so prodajali na štadionu tudi «Primorski dnevnik». Prišel je v roke tudi meni in ko sem videl objavljen svoj članek, svoj rokopis, sem se spotil. Bil sem zelo ponosen. Najprej sem ga pokazal bratu, ki se ni mogel prečuditi, ko je videl mojo pisavo v časopisu. Kdo izmed nas je takrat vedel, kaj je kliše! Za spomin so vzeli vsi Benečani po nekaj izvodov, meni pa so jih več poslali na dom, da sem jih lahko razdal po dreških vaseh. Dreški kmetje so rekli, da sem lepo napisal o njihovem življenju, da sem pa napravil precej slovničnih napak. Če me je bilo zaradi tega po eni strani sram, če sem bil užaljen in zagrenjen, me je po drugi strani veselilo dejstvo, da so pri nas še ljudje, ki znajo najti napake v slovenskem spisu. Leta 1951 je bil ustanovljen v Vidmu ožji odbor za sodelovanje s «Primorskim dnevnikom». Delegacijo dnevnika je vodil odgovorni urednik tov. Renko Stanislav. Ko so prosili za moje mnenje in sodelovanje, sem se obotavljal, rekoč, da nisem zmožen, da nimam šol, da sem samouk, Renko pa, da bi me pohvalil in vzpodbudil, je odrezal: «Pri moj duš, poznam univerzitetne profesorje, ki niso zmožni napisati članka. Lepo in zbrano pisanje je naravni dar. Ti imaš dobro voljo in dar pisanja. Kar ne znaš, se boš pa naučil. Zdaj pa na delo!» Tako sem sprejel sodelovanje in bil ponosen, da so me izbrali v odbor sodelavcev. Drugi so pisali v italijanščini, jaz v slovenščini. To je bila moja šola. Pisal sem sicer že prej, a potem vedno več. S «Primorskim dnevnikom» sem se učil pravilne slovenščine. Ko sem pisal članek, sem vedno napravil kopijo. Iz objavljenih član- kov so izginjale napake in moji narečni izrazi. Primerjal sem objavljalo z neobjavljenim. Tako sem se učil tudi, kaj je prav in kaj ni prav pisati (da bi ga politično ne polomi). To je bilo najbolj težko, ker sem bil vedno tak, da tisto ali tistega, ki bi ga bil rad mahnil s pestjo, bi ga bil rad udaril tudi s peresom, ker nisem imel nikoli dlak na jeziku. Na «Primorski dnevnik» sem čustveno navezan. Zanj sern delal in trpel. Zaradi neobjavljenega članka so me oktobra 1953. leta zaprli. Odsedel sem skoraj 7 mesecev in imel sodno obravnavo pred porotnim sodiščem v Vidmu 7. maja 1954. leta, točno na moj rojstni dan. Bilo mi je 22 let. «Primorski dnevnik» bi bil «kriv», če bi mi bila mati prezgodaj umrla (naj mati umre, kadar koli, je vedno prezgodaj). Ko so me aretirali, ni nihče vedel, kam so me spravili. Pri odgovornih oblasteh so poizvedovali družina, prijatelji in uredniki «Primorskega dnevnika». Nihče ni znal ali hotel dati točnega odgovora. Bali so se za mojo usodo. Tako je izšel nekaj dni po aretaciji Primorski dnevnik s člankom pod naslovom: «Kje je tov. Izidor Predan?» V članku so si sledila vprašanja in odgovori, ki so dali marsikaj misliti in slutiti najslabše, tudi možnost, da so me spravili tja, kamor so antifašiste spravljali čez noč pod fašizmom. Uboga mati je članek prebrala in padla v nezavest. Komaj so jo rešile prijateljice sosednjih hiš. Zato, kadar govorim o «Primorskem dnevniku», rabim svojilni zaimek moj. Mladi prijatelji, ki sem jim ga bral pred tolikimi leti na Gorenjem Brdu. so se razpršili po svetu: v Kanado, Belgijo in Švico. Iz teh dežel so mi pisali, kako trpijo in me prosili, naj pišem o njih trpljenju v «našem dnevniku». Seveda, da sem pisal. Danes pa so se stvari nekoliko spremenile, izboljšale. Naši izseljenci imajo svojo močno organizacijo, v kateri se lahkp vsak bori, ne samo za izboljšanje življenjskih pogojev v deželah, kjer delajo in živijo, pač pa tudi za gospodarski in narodnostni preporod naše ožje domovine. Da je prišlo do tega, je prispeval svoj delež tudi «Primorski dnevnik», s svojim vztrajnim in doslednim bojem. Zato mu ob lepem jubileju čestitamo. Želimo, da bi se še dobro razvijal in bojeval za demokratični napredek Slovencev in celotne družbe. Želimo tudi, da bi nam bil vedno ob strani, kakor doslej. Izidor Predan 35^ Izleti in počitniški paketi mf /j f Ste utrujeni? Greste na dopust? Si želite ogledati svet? Ste v stiski s časom in denarjem? Vam je dolgčas? Da? No. potem vam predlagamo, da si izberete enega naših paketov: ZRAČNI MOST Počitnikovanje na dalmatinskem in črnogorskem primorju — podaljšajte si oddih za 2 dni — prihranite si sitnosti okoli rezervacij hotelov, prevozov ipd. — preživite teden ali dva v prijetnem, sodobnem in komfortnem hotelu — naredite si utrudljivo pot prijetno in letite z našimi sodobnimi letali caravelle. DC-9. B-727 in B-707 — prihranite si denar: naše cene so izjemno nizke 7-dnevni paketi od 1.360 do 2.310 din 14-dnevni paketi od 2.020 do 3.690 din V cene paketov so zajeti: prevoz z letalom, prevoz od letališča do hotela in nazaj, polni penzion v dvoposteljni sobi s tušem in WC. orliPb 3 do 14-dnevni izleti v tujino Če greste v korak s časom in če ste po srcu mladi, si oglejte naše programe izletov in dopustovanja v tujini: PARIZ: weekend v Parizu od petka zvečer do nedelje zvečer, cena 2.250 din, odhod vsak petek GRČIJA: 7 in 14-dnevni aranžmaji z odhodom vsako soboto, cena 2.815 do 4.605 din TUNIS: 7 in 14-dnevni aranžmaji z odhodom vsako nedeljo, cena 3.140 do 5.240 dm KRF: 7 in 14-dnevni aranžmaji z odhodom vsak ponedeljek, cena 2.4c8 do 3.468 din ISTAMBUL: 4 in 5-dnevni aranžmaji z odhodom vsak ponedeljek in četrtek, cena 2.717 do 3.017 din TOKRAT PRIPOROČAMO GRČIJO Cena: 7-DNEVNI ODDIH V GRČIJI od 2.815 do 2.995 din 14-DNEVNI ODDIH V GRČIJI od 3.705 do 3.905 din Sedemdnevni aranžma »GRČIJA MALO TU IN MALO TAM«, cena 3.605 din Štirinajstdnevni aranžma »GRČIJA NEKOČ IN DANES«. cena 4.605 din INFORMACIJE IN PRIJAVE: JAT LJUBLJANA, Miklošičeva 34. tel. (061) 315-850. BLED — Generalturist. Kompas. CELJE — Kompas. JESENICE — Kompas, KOPER — Kompas, KRANJ — Alpetour, LJUBLJANA — Alpe-Adria. Alpetour. Centroturist. Generalturist, Globtour, Jugoagent. Kompas. Magistrat, Putnik, Viator. MARIBOR — Globtour. Inex Turist. Kompas. Putnik. MURSKA SOBOTA — Kompas, NOVA GORICA — Avtopro-met, PORTOROŽ — Generalturist, Kompas. POSTOJNA — Kompas. ŠKOFJA LOKA — Alpetour. ISKRENE ČESTITKE OB 30-LETNICI IZHAJANJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA KNJIŽNE NOVOSTI DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE NAROČILNICA ZA NAROČNIKE V ITALIJI Priimek in ime ....................... naslov ________...___..........._......... Dušan Kveder-Tomaž: O OSVOBODILNI VOJNI V prvem delu so objavljeni Kvedrovi spisi iz obdobja NOB, v drugem spisi iz povojnega obdobja, medtem ko prinaša tretji del nekaj Kvedrovih avtobiografskih zapiskov, predvsem pa številne spominske zapise o Kvedrovem življenju, ki so jih napisali njegovi mladostni prijatelji, soborci in sodelavci. Knjigo, ki je ilustrirana s spominskimi fotografijami in z Jakčevim portretom avtorja, je zbral in uredil Anton Bebler. 292 strani, pl. 5.400 Im „0 humanizmu in socializmu" (1965). V tem zadnjem obdobju je spet stopilo v ospredje vprašanje marksizma in marksističnega izobraževanja. Tako je dobršen del knjige posvečen razčiščevanju navzkrižij in nesporazumov, ki so se pojavili v zvezi s tem vprašanjem. 488 strani, pl. 5.850 lir Knjiga o generalu Giapu je tehten prispevek h globljemu razumevanju vietnamskega osvobodilnega boja, hkrati pa sili bralca, predvsem na straneh, kjer teče beseda o načinu bojevanja, o strategiji in taktiki, k primerjanju z našim lastnim konceptom splošnega ljudskega odpora. Poleg osrednje osebnosti osvetljuje knjiga predvsem boj vietnamskega ljudstva, politično in vojaško strukturo revolucije. Avtor se je zavedal, da mora „zajeti celotno politično, ideološko in vojaško dejavnost Giapa", če hoče prepričljivo posredovati njegovo človeško podobo. 243 strani, pl. 6.500 lir, pus. 7.200 lir Boris Ziherl: VČERAJ IN DANES V knjigi so zbrani Ziherlovi članki in razprave iz let 1934-1974. Zbirka zajema približno štirideset tekstov, ki jih, sodeč po nastanku, lahko razdelimo na dva dela: v prvem gre za izbor iz časa pred letom 1945, v drugem pa zajema izbor izključno iz tistega, kar je nastalo po izidu avtorjeve knjige Zoran Kržišnik: DRAGO TRŠAR Pričujoča knjiga, ki prinaša 100 črno-belih skulptur in štiri barvne grafike, nam predstavi kiparja v njegovem razvoju, umetniški rasti, njegova iskanja in vrhove umetniškega ustvarjanja. To je delo o avtorju, ki se je zanesljivo usidral v zavest naših ljudi zlasti s svojo spomeniško plastiko NOB, s skulpturo mase, ki prikazuje kolektivnega človeka v najrazličnejših stanjih in akcijah. 140 strani, pl. 17.000 lir girarci le quang giap gtmii retvlvrii* i., ' : Gerard le Quang: GIAP - GENERAL REVOLUCIJE Stefan Zweig: ROMAIN ROLLANO Biografijo o francoskem književniku Ro-mainu Rollandu (1866—1944) je napisal Zweig, kakor pravi v uvodni pripombi, „iz čustva hvaležnosti, da je sredi našega zgubljenega časa doživel čudež tako čiste eksistence". Zamislil si jo jev duhu Rollandovih herojskih biografij. Odločilen za Rollandov duhovni razvoj je bil Tolstojev odgovor (1887) na njegovo pismo; v njem povzema veliki pisatelj za neznanega mladega Francoza svoje poglavitne misli o umetnosti: na uspeh v umetnosti sme upati samo tisti, ki ne ustvarja iz ljubezni do umetnosti, marveč iz ljubezni do človeštva. Ideja humanosti in bratstva spremlja poslej R. Rollanda pri vsem govem delu. Leta 1915 je dobil Nobelovo nagrado za mir. 264 strani, pl. 6.300 lir, pus. 6.900 lir (ulica) (poštna štev.) Nepreklicno naročam knjige: (kraj) Datum: Podpis: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20, 34132 Trst. Informacije in naročila tudi po telefonu številka 61-792 NAROČILNICA ZA NAROČNIKE V JUGOSLAVIJI - P. D. Nepreklicno naročam knjige: Znesek ..............din bom poravnal takoj ali v ....... mesečnih obrokih po 100 din Knjige mi pošljite na moj naslov: Kraj in datum: Podpis naročnika: Knjige so na voljo v vseh knjigarnah, izpolnjeno naročilnico pa pošljite na založbo DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, Ljubljana * ¥ ¥¥■¥ ¥ Y¥Jf¥-¥-'¥'¥¥-¥*¥“¥¥^¥-¥"¥-¥-¥¥-¥¥-*¥-¥'¥¥~¥¥-¥^*'¥**-¥¥ ¥¥¥-¥-¥-¥¥¥-¥ ¥ ¥**¥^¥-¥L**Jf*¥-**Jf ■¥*■¥¥ PninorškfSnevnlJc 13 25. maja 1975 Prvi uredniki in sodelavci Primorskega dnevnika se spominjajo... PRVI DNEVI PARTIZANSKEGA VOJNEGA DOPISNIKA V OSVOBOJENEM TRSTU Z Jelovice, Blegoša, Otlice in Predmeje v uredniške prostore na Trgu Goldoni V krojaški delavnici in konfekcijski prodajalni Beltrame na Korzu Obisk pri delavcih Sv. Marka - Zadoščenje ob sprehajanju po sodni palači Ob tridesetletnici osvoboditve in zmage nad nacifašizmom oživljajo tudi spomini na tiste prve dni. ko smo partizani — vojni dopisniki —- začenjali v osvobojenem Trstu na Goldonijevem trgu — popolnoma novo časnikarsko delo. Že prvi dan sem občutil nekakšno zadrego in nelagodje. O čem naj pravzaprav pišem, saj ni nikjer več slišali pokanja pušk in regljanja strojnic?! Ne vidim več zelenja gozdov — naših partizanskih vojašnic — ne vidim več skupin partizanov na položajih, ki se tiščijo k tlom kot pribiti in z ostrimi očmi opazujejo cestni ovinek pod seboj, na katerem se bo prikazala kolona sovražnih nacistov. Tesno in nelagodno mi je v uredniški sobi palače prejšnjega fašističnega «Piccolo» Ne morem se vživeti v tiste štiri mrzle stene, hodnik in kamnito stopnišče, ki z nadstropja pelje na velik Goldonijev trg. Kje so širni gozdovi Jelovice, kje je opojen razgled z Ratitovca in Blegaša. Kje je tisti enkratni razgled na pomladno zelenje in cvetje Vipavske doline, ki smo jo partizani tolikokrat občudovali z roba Otlice in Predmeje? Kje je zanos in hrepenenje, ki smo ga občutili ob pogledu na ta delček Primorske, ki nam je vsaki-krat pričarala pred oči življenje, ki ga bomo zaživeli kot svobodni ljudje v novi svobodni Sloveniji in Jugoslaviji? Nekajkrat sem odprl veliko okno uredniške sobe in se za nekaj trenutkov zagledal v vrvenje ljudi na Goldonijevem trgu. Tesnoba štirih sten se je umikala spoznanju, da je to življenje tista resničnost in izpolnitev tistega hrepenenja, ki je polnilo našo notranjost vsa leta borbe. Pri tem me je vsega prešinilo: Saj je to vendar — SVOBODA — za katero si se boril skupaj s slovenskimi in jugoslovanskimi partizani. V Trstu si, v svobodnem Trstu, kjer je vsa štiri leta narodnoosvobodilne borbe živel okupator, ki je od tod pošiljal po-žigalske in morilske tolpe, da so požigale naše primorske vasi — med temi tudi tvojo rojstno vas — pobijale starčke, žene in otroke in napadale partizanske edinice. Prav tako kot si se spomladi 1942 odločil za borbo proti okupatorju, se zdaj odloči, da boš z vsemi drugimi nekdanjimi partizani pomagal s pisano besedo pri gradnji porušene in opustošene domovine. Zaprl sem okno in se vsedel za pisalno mizo. Vzel sem svinčnik in papir. Nekaj časa sem premišljeval, kaj naj pravzaprav napišem. Nič pametnega mi ni prišlo na misel. Te štiri stene molčijo in molčijo . . . Spomnil sem se, kako sem kot _ vojni dopisnik zbiral podatke o položajih pri borcih, bil navzoč, ko so napadali in jurišali na sovražnika. Tako boš moral biti navzoč tudi danes in vse naslednje dni — zunaj med ljudmi, med delavci in kmeti, v tovarnah in podjetjih, po Požganih in porušenih vaseh, kjer ljudje obnavljajo in gradijo nove in lepše domove. Prejšnjega partizana in vojnega dopisnika boš moral zamenjati z mirnodobnim časnikarjem. še naprej boš obdržal svinčnik in beležnico, bombe in pištolo pa shrani v arhiv za spo-niin . .. -* * -X Tako nekako sem začel časnikarsko življenje v Trstu prve dni Po osvoboditvi. Še danes me prevzame nekakšno zadoščenje, ko se spomnim na prizor na Goldonijevem trgu, ko je ulični prodajalec Prišel iz tiskarne s petdesetimi izvodi prve številke Primorskega dnevnika v rokah. Ni prišel niti do Portici di Chiozza, ko so ljudje Pokupili že vse izvode. Ko se je Vračal v tiskarno po nove izvode, oou je nekdo ponudil celo 30 lir, samo da bi potem zagotovo dobil on izvod našega časopisa. Ko sem slišal to delavčevo ponudbo, me je obšlo prijetno zadovoljstvo. Glej, kako v Trstu sprejemajo naslednika prejšnjega Partizanskega dnevnika. In pri tem časopisu boš °d zdaj naprej pomagal. Ob tem spoznanju so potem zbledele prejšnje predstave življenja v Trstu. Še bolj pa je utrdilo moje navdušenje in odločitev, da ostanem v Trstu, srečanje s skupino delavcev, ki so navdušeno pozdravljali partisane. Pripovedovali so mi. kako so na skrivaj pripravljali upor proti Nemcem in kako so se potem bonih v borbi za osvoboditev Trsta. Ko je nekdo iz množice nekako zaničevalno pripomnil, da s prihodom partizanov v Trst vsega manjka, so mu delavci odločno odgovorili: «Če smo morali toliko časa tr-Peti pod fašistično in nacistično oblastjo, bomo že potrpeli še nekaj dni, da bodo popravili ceste in železniško progo za prevoz živil in drugega blaga v mesto.» Nekaj dni kasneje me je v svoj nrad poklicala Marija Vilfanova. Slišala je, da silim domov. Ko sem ji povedal za vzrok, je odločno oporekala in dodala, da je že nied borbo brala nekaj dobrih dopisov in člankov. Pripomnila je, da se mi ni treba nič sramovati, ce nimam šol kot drugi tovariši v uredništvu. Z vztrajnostjo in pridnostjo da bom lahko postal dober časnikar. To je bila «injekcija», ki je nekako blažilno vplivala na mojo dotakratno razdvojenost, to je — med časnikarstvom ali ..d kmetovanjem v cerkljanskih hribih. In tako sem že prve dni odšel po podatke o škodi, ki jo je borba za Trst povzročila krojaškemu podjetju S.A.G. Beltrame na Korzu. Ko sem dne 2. maja popoldne v družbi Vinka Knola in Nade Dragan - Žive prišel v Trst, sem na Korzu zagledal še goreče poslopje tega podjetja. Večnadstropna stavba je bila močno poškodovana. O-mrežje tramvaja je ležalo na tleh. Ko je zapihal veter in premikal žice visoke napetosti, so se prikazovali majhni plamenčki. Stopiti s pločnika je pomenilo smrtno nevarnost. Kako zverinsko so postopali Nemci dokazuje tudi dogodek iz tistih dni, ko so se partizani in tržaški delavci borili po ulicah mesta. Ko so borbe na Korzu ponehavale, so prihiteli gasilci, da bi pogasili goreče poslopje S.A.G. Beltrame. Nemci so jih pri opravljanju njihove poklicne dolžnosti napadli in pri tem enega ubili. Podjetnik G. Beltrame je bil e-den prvih tržaških trgovcev, ki sem ga intervjuval. V svojem u-radu me je zelo vljudno sprejel in bil takoj pripravljen postreči s podatki. Njegovo podjetje je zaposlovalo okrog 600 krojačev in šivilj, ki so izdelovali rhoške in ženske obleke po meri, prav tako so izdelovali obleke tudi serijsko za prodajalne v Gorici, Vidmu, Pulju in drugod. Podjetje je zaradi vojnih dogodkov utrpelo veliko materialno škodo. Lastnik se je takoj lotil obnove in upa, da bo v treh mesecih poslopje obnovljeno. Ven-oar pa je poskrbel,'da je takoj zaposlil precej krojačev in šivilj. Stroje so pripeljali z nekega oddelka na drugem kraju mesta, ki ni utrpel nobene škode. Povedati moram tudi to, da smo nekateri med tistimi, ki smo bili določeni, da o-stanemo pri uredništvu Primorskega dnevnika na Goldonijevem trgu, dobili nove civilne obleke prav pri tem podjetniku. Ko sem kasneje, dokler sem živel v Trstu, večkrat srečal na ulicah tega podjetnika, se je vsakikrat nalahno priklonil in pozdravil: «La reverisco, giornalista.» Kot nekdanji partizan bi bil raje slišal naš domači pozdrav: Zdravo, tovariš. •X # * Se po tridesetih letih se rad spominjam obiska v ladjedelnici sv. Marka. Mislim, da je bilo kakih dvajset dni po osvoboditvi Trsta, ko sem obiskal to ladjedelnico z namenom, da potem napišem nekaj besed za bralce Primorskega dnevnika. Mtl NOB je bila ladjedelnica dvakrat silovito bombardirana. Na zunaj je izgledalo, da je več kot osemdeset odstotkov uničenega. Naj povem, da je obsegala ladjedelnica 220.000 kvadratnih metrov površine. Takrat je imela štiri oddelke, med temi tudi oddelek za gradnjo oklopnic, vojnih ladij in torpedovk. Želel sem si ogledati delo, stroje in velikanske žerjave te ladjedelnice. Prijazni inženir Agnetti je bil takoj pripravljen, da me bo spremljal po ladjedelnici. Nad dve uri sva hodila med stroji po obratih in oddelkih. Moral sem se pošteno potruditi, da sem inženirju pokazal, da se nekaj razumem tudi na ledjedelništvo, ko mi je razkazoval razne stroje, med temi ogromno hidravlično stiskalnico, ki ima stiskalno moč 1.100 ton! To stiskalnico so uporabljali za upogibanje plošč za nove vojne oklop-nice. Na obrežju je bil stoječi žerjav - velikan z zmogljivostjo 190 ton. S tem žerjavom so na oklop-nico «Littorio» nakladali topove na j večjega kalibra z 18 metrov dolgimi cevmi. Cevi teh topov sem videl ležati na obrežju. Nemci so jih demontirali z oklopnice in jih potem z varilnimi aparati prežagali na več mestih, da ne bi mogli služiti zaveznikom, če bi jim oklop-nica prišla v roke. Mussolini je iz italijanskega ljudstva izčrpal — milijardo lir! — da je potem lahko dal zgraditi oklopnico «Littorio». Zgrajena je bila iz posebne litine niklja in kroma. Prijazni inženir Agnetti mi je na koncu pokazal še kovačnico z velikanskimi nakovali na električni pogon. V ta oddelek je med NOB padla enoton-ska zavezniška bomba in gladko odnesla eno izmed teh ogromnih nakoval. Na koncu tega oddelka mi je inženir Agnetti pokazal še veliko krožno žago — po domače bi rekel sekular — ki lahko prežaga tudi 20 cm debele železne drogove. Okrog tisoč delavcev je bilo takrat zaposlenih v ladjedelnici. Z obrazov sem jim bral zadovoljstvo, da ni več fašistov in Nemcev. Ko sem skupaj z njimi zapuščal «cantiere», kot imenujejo ladjedelnico, so mi povedali, da bodo storili vse, da bo ladjedelnica čimprej obnovljena, saj se jim zdaj obetajo boljši in srečnejši časi. Obisk v tej ladjedelnici je name napravil velik vtis. Čudil sem se velikanskim strojem, žerjavom, nakovalom. Delavci so name napravili neizbrisen vtis. Zato sem po štirinajstih dneh znova obiskal strojno - strugarski oddelek ladjedelnice. Bil je dela prost dan, zato sem si lahko v miru ogledoval dolgo vrsto najrazličnejših strojev od strugalnih, vrtalnih, gladilnih do skobljačev itd. Na stenah tega oddelka je bilo polno napisov v italijanščini. Naj navedem nekatere: «Viva il nostro Tito, grande stratega della guerra di liberazione!» «Živel naš Tito, veliki strateg o-svobodilne vojne!» «Compagno maresciallo Tito. Grazie del Tuo genio militare e politico, il popolo lavoratore di Trieste ha ricevuto la libertà — esso crede fermamente in Te — esso crede nella nuova Jugoslavia — patria di libero popolo operoso.» «Tovariš maršal Tito. Po zaslugi Tvojega vojaškega in političnega genija je tržaško ljudstvo prejelo svobodo — ono trdno zaupa v Tebe — trdno zaupa v novo Jugoslavijo — svobodno domovino delovnega ljudstva.» «Nostro caro Tito. Sotto la Tua guida operai italiani e sloveni — fraternamente uniti, costruiremo la nostra futura natria.» «Naš dragi Tito. Bratsko združeni pod tvojim vodstvom bomo italijanski in slovenski delavci zgradili svojo novo domovino.» Proti koncu maja 1945 sem šel na ogled velike sodne palače, kjer so se v letih fašizma zbirali sodniki posebnega fašističnega sodišča za obrambo države — beri za o-brambo fašizma in njegovega vodje Mussolinija, če ne bi bil videl številk, ki 'označujejo sobe, ne bi verjel, da je v sodni palači nad 400 sob in dvoran. Ustavil sem se v veliki razpravni dvorani. Po tleh je polno steklenih okraskov velikih lestencev, ki so odpadli, ko je v to dvorano priletela velika granata in se raztreščila v njej. Polomljena in razbita oprema leži navzkriž po dvorani. V zidu pri balkonu zija velika luknja, ki jo je napravila granata. Prav na tisti steni je velika ura na nihalo — nepoškodovana. Ne morem verjeti. Celo šipa ure je ostala cela. Nihalo je obstalo točno ob osmi u-ri in štirideset minut. Pomislim: Takrat so partizani začeli obstreljevati sodno palačo, v kateri se je še upirala zadnja skupina Nemcev. Ker se niso hoteli predati, so jih gasilci zalili z vodo in tako prisilili, da so morali mokri kot miši prilesti iz podzemlja na dan. V dvorani za zborovanja fašistov in nacistov sta bila na steni dva grba: liktorski znak in zlati orel. Ta dvorana ima razgled na Ober-dankov trg. Od tam je priletela partizanska granata in prebila zid prav na mestu, kjer sta bila pritrjena osovražena znaka. Razdrobljena ležita na tleh. želel sem tudi sam dati duška ogorčenosti in maščevalni jezi nad vsem, kar sem tudi sam pretrpel pod oblastjo teh dveh znakov. Nekajkrat sem poteptal ostanke s partizanskimi čevlji.. . Za konec teh spominov izpred tridesetih let sili na dan še spomin na obisk svetilnika zmage v Barkovljah. Po utrudljivem delu v uredniški sobi na Goldonijevem trgu, sem si zaželel sprehoda v naravo. Odšel sem proti Barkov-Ijam. Na poti se mi je pridružila tovarišica Dragan Nada - Živa. Bila sva še vedno v partizanskih oblekah. Spotoma sem opazil, kako so tržaška dekleta z velikim zanimanjem ogledala mojo spremljevalko. Bila jim je kot zrcalo prave partizanke, ki se kljub svoji nežnosti ni ustrašila naporov borbe. Svetilnik zmage — tako so ga i-menovali po prvi svetovni vojni — stoji na nizkem hribčku nad Bar-kovljami. Bivši partizan opravlja službo vratarja in čuvaja ob vhodu v svetilnik. Prijazno pozdravi in odpre vrata. Ko se obiskovalca končno upehana rešita številnih stopnic in z višine nad 80 metrov razgledujeta po morju in Trstu, se jima spomini vračajo v leta trde borbe po gorah in gozdovih Primorske. Trst... Ni več v tem mestu fašističnih in nacističnih zveri. Ni več zloglasnega Collottija, Pagni-nija in Coceanija. Dva pripadnika nekdanjih «ribelov» in «banditov» se razgledujeta z vrha svetilnika zmage po osvobojenem Trstu in morju. Z velikim zadoščenjem ogledujeta veliko zastavo z rdečo zvezdo, ki v lahki večerni sapici plapola s svetilnika. Partizani so jo izobesili ob osvoboditvi Trsta. Andrej Pagon - Ogarev Andrej Pagon - Ogarev maja 1945 v Trstu PLAHO PERO IZPRED TRIDESETIH LET Če samo pomislim, s kakšno naglico so se vrstiti dogodki ob koncu vojne in po osvoboditvi, tedaj navsezadnje niti ni tako čudno, da je od takrat — čeprav je tempo popustil — minilo že 30 let. Torej dvoje hkrati: kopica razburljivih dogodkov in tri desetletja, tako da spomin ni dovolj zanesljiv, če bi želel iz njega izbezati verno sliko majskih dni 1945. 'Poskušam pa vendar; če a*- '■■o slika, bo vsaj skica. Sredi aprila se znajde XV divizija v Kočevskem Rogu in čeprav ne more biti daleč do zmage, se gremo najbolj partizansko partizanščino. Neprenehni spopadi z ranjeno zverjo, ki se umika in si hoče zagotoviti varno pot; redki počitki v zasilnih šotorih in na zamrzlih tleh, ki jih je še tiste dni pobelil sneg, neredna in pomanjkljiva oskrba. A nenadoma se odpre: tedaj ko so naši osvobodili Trst in je že padel Berlin, se v pospešenem pohodu zaletimo na Kočevje, pa se skozi Ribnico in Velike Lašče primaknemo k Ljubljani. Napočil je 9. maj in tudi Ljubljana je naša. Vsa tista nepopisna radost, snidenje z domačimi in omotičnost ob vsem, kar se je po tolikem trpljenju u-resničilo — je skoraj preveč naenkrat, tako da je kar prav, ko moramo naprej po svojih poteh in svojih dolžnostih. S XV. divizijo sem v Domžalah in le še štiri dni vojak, kajti iz vojnega dopisnika postanem civilni dopisnik in se preselim v uredništvo Ljudske pravice. Obdobje, ki je za mano, je med drugim trdo obdobje novinarskega šolanja. Še mnoga področja partizanskega življenja so ostala nepopisana, da pa prav vojni dopisniki, ki nam je bil to poklic, ne bi znali napisati zgodbe o partizanskem vojnem dopisniku, je skoraj neverjetno. Zanimivo je, recimo, da nismo bili le suhi vojaški poročevalci, ampak smo se morali preizkušati v različnih novinarskih veščinah. Septembra 1944 so me nenadoma poklicali iz brigade, da sem kot novinar spremljal Frontno gledališče VIL korpusa na gostovanju po Brkinih. Ali pa ko so v Črnomlju pripravljali razstavo partizanskih delavnic, sem prišel iz Dolenjskega odreda, da sem v Beli krajini zbral gradivo za posebno razstavno brošuro. Tako sem nekoč kot poročevalec spremljal komandanta Dušana Kvedra, ko je preizkušal prvi jeep, ki so ga zavezniki s padali spustili na osvobojeno ozemlje. Pa vendar sem se, vzlic raznim izkušnjam, počutil kot vajenec, ko sem se 14. maja znašel pred tedanjim odgovornim urednikom Ljudske pravice Bojanom Štihom. Kdo ve, mogoče me Bojan Štih ni imel za vajenca, kajti iminiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii'*’*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRIMORSKA KRI NI ZATAJILA NITI V REOGRADU Triindvajset let vsakodnevnega dopisovanja za Primorski dnevnik Primorski dnevnik je med prvimi v Evropi prinesel vest o prihodu Hruščova v Reograd leta 1955 in o njegovi obsodbi informbirojevske gonje proti Jugoslaviji Tridesetletnica Primorskega dnevnika, zvestega glasila zamejskih Slovencev v Italiji, ki so na žalost kljub številnim žrtvam, tako pred kot med drugo svetovno vojno, še vedno v boju za obstoj in za najosnovnejše pravice, je ne le njihov temveč praznik vseh Primorcev, ne glede na to kje žive, ker enako ljubijo svojo ožjo domovino. Prav ta navezanost na Primorsko, kljub dolgoletnemu življenju v Beogradu (od leta 1932) in zavzetost ža usodo zamejskih rojakov, ki jim je Jugoslavija bila edino jamstvo, da ne bo- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiifiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KAKO SEM PRIŠEL K PRIMORSKEMU DNEVNIKU Potrebovali so urednika za mednarodno politiko... Trideset let je že minilo od tistega toplega majskega dne, ko sem hodil v težki volneni partizanski obleki po pločnikih mesta ob morju. Resnično — tri dolga desetletja! Skoraj ne morem verjeti. Pa vendar! Kramljala sva s tovarišico Vero, ki mi je ves čas nekaj pripovedovala, navdušena, da hodiva po osvobojenem mestu, polnem raznih vojaških vozil, unijorm, zvedavih meščanov, kričavih otrok. Pristopila sva k obali in občudovala modro morje z rahlimi, pozibavajočimi valovi, s sivozelenimi obronki istrske obale v daljavi. Morje, morje! Tisti hip se nisem mogel upreti spominu, ko smo konec aprila 1943. leta natrpani v vagonu vlaka hiteli prek Krasa in pri Nabrežini zagledali sinje morje. Kam so nas tedaj peljali, nam niso povedali. Toda vedeli smo, da v zapore, za zidove ali za žice taborišč. In tako je tudi bilo. Natrpani v vagonih smo se vsi pomaknili k oknom, skozi katera smo opazovali, kako sc je pod nami v globini z rahlimi valovi razgibalo morje. Nekdo je potegnil izpod klopi buteljko vina, ki se je pomikala od ust do ust. In hkrati je privrela pesem — «Buči, buči, morje Adrijansko». Z nepopisnim navdušenjem in kar najbolj glasno smo prepevali pesem, čeprav smo se zavedali, da nam prihodnost ne bo prinesla nič dobrega. Dva karabinjerja sta se nervozno presedala, se od časa do časa zadrla na nas, toda mi smo prepevali pesem o Jadranskem morju — kot da se peljemo svobodi nasproti. Vlak je vijugal vedno nižje k morju in predno smo se ustavili v Trstu, je pesem zamrla. Ni trajalo dolgo in vlak se je pomikal proti Trevisu. Tega sem se živo spomnil, kot da bi minilo le nekaj dni. Zatem sva z Vero prestopila cesto in se pomikala po pločniku proti središču mesta. Nasproti je prikorakal po rasti majhen človek, prav tako v partizanski vojaški obleki. Vera se je razveselila srečanja z njim. Rokovala sta se ter izmenjala nekaj, besed. Tega človeka sem se skušal spomniti; saj sem ga že nemara videl. Da, da — v Črnomlju je govoril na nekem posvetovanju aktivistom Osvobodilne fronte. Ni govoril tekoče, vendar so bile njegove misli izredno tehtne, prepričljive. Vera se je obrnila k meni in me predstavila: «To je tovariš Čiro in to tovariš Janez.» «Čiro je prišel iz Dalmacije, sedaj še ni razporejen,» je nadaljevala. «V Biogradu na morju je bil v propagandnem oddelku naše baze.» Janez je nekaj časa molčal, nato pa kratko pripomnil: «V uredništvu Primorskega dnevnika potrebujejo urednika za zunanjo politiko.» «Hočeš reči...» «Da, da bi prevzel zunanjepolitično rubriko.» «Zunanja rubrika me je vedno zanimala,» sem pristavil. «Torej sva dogovorjena!» «Vendar ne znam italijanščine!» «Jaz tudi ne,» je odvrnil. «Sicer pa se list tiska v slovenskem jeziku!» Tako sva bila «dogovorjena». Zatem smo se naglo poslovili, vsak je hitel v svojo smer. Jaz sem stopical proti Goldonijevemu trgu. Premišljeval sem, kako se je hitro odločilo, o-brnilo. Želel sem si v Ljubljano, morda na Gorenjsko! Toda zdi se mi, da v partizanih nisem nikdar pri takih odločitvah rekel — ne! Ne tedaj, ko so me poslali v Belo krajino v neko novojormirano enoto, ne ko so me napotili v Gubčevo brigado, pa zopet na osvobojeno ozemlje, ponovno v enoto, zatem v propagandni oddelek glavnega štaba NOV in POS in pozneje prek Žumberka, Pisarovine in Gorskega katarja v Dalmacijo. Predvsem pa sem premišljeval o svojem delu, kakor sem si ga tedaj negotovo predstavljal. Resnično — zunanja politika me je vedno pritegovala. O počitnicah sem že v osnovni šoli redno čital doma naročeno «Jutro». Seveda najprej šport. In za športno stranjo — prvo stran, kjer so zapisovali pod debelimi črkami in velikimi naslovi zunanjepolitična dogajanja. Prebiral sem skoro vse te članke, preostale strani pa sem si le bežno o-gledoval. To se je ponavljalo o počitnicah iz dneva v dan. In seveda, pisati bo potrebno, sem si pritrjeval. Doslej sem napisal nekaj priložnostnih pesmi in sestavkov o pohodih in bojih, ki so jih objavili v brigadnem glasilu. Besede so privrele same, sledile druga drugi, se kopičile. Prebiral sem druga brigadna glasila, sestavke znanih in neznanih borcev, partizanov, objavljene. govore. Najrajši sem prebiral Klusovega Joža. Tako klene, bogate so bile njegove besede, vendar je kmalu utihnil. Zelo me je prizadelo, ko sem zvedel, da ne bo ničesar več napisal. Zatem sem pisal za partizanske liste, največ iz že osvobojene Dalmacije. Toda to so bili večinoma občasni kratki sestavki, reportaže, zapisi. Dnevnik pa izhaja vsak dan. Dan za dnem je potrebno zahtevno gradivo. Stekel sem po stopnicah, po neznanem hodniku, v stavnico. Zagledal sem Jožeta, ki se je s stavcem sklanjal nad gmoto sivega svinca, črkami in napisi, natipkanimi-Usti papirja. Predstavil me je maloštevilnim sodelavcem in že smo sedli k mizi; sledil je zame prvi redakcijski sestanek ... * * * To kratko zgodbo sem v še krajši obliki pripovedoval v drvečem avtomobilu na poti iz Ljubljane v Novo Gorico tovarišu Janezu — pokojnemu Borisu Kraigherju. Spremljal sem ga v oktobru mesecu 1953. leta na posvet s poslanci nekdanje Postojnske oblasti. Poslancem je govoril o tekočih nalogah, omenil pa jim je tudi nov položaj na Tržaškem — da se pripravlja odhod, anglo-ameriške vojske in bo tedanje Svobodno tržaško ozemlje — STO po conah razmejeno in vključeno znotraj meja Italije in Jugoslavije. Janez se je ob mojem pripovedovanju malo nasmehnil; odgovoril ni ničesar, le pospešeno smo zdrveli v naslednji cestni ovinek. CIRIL ŠTER - ČIRO do prepuščeni na milost in nemilost svoji usodi, me je v začetku 1952. leta vzpodbudila, da sem se takratnemu odgovornemu in glavnemu u-redniku Stanislavu Renku ponudil za rednega dopisnika. Prispevati sem hotel k boljšemu obveščanju bralcev Primorskega dnevnika o življenju v Jugoslaviji, njenem zavzemanju za zaščito jugoslovanskih manjšin v tujini, takrat posebno Slovencev v bivši coni «A» STO, in njeni zunanjepolitični dejavnosti sploh. Bili so to težki časi boja Jugoslavije za čim pravičnejšo ureditev vprašanja o-krog STO in dobrososedskih odnosov z Italijo, težki časi informbirojevske gonje proti Jugoslaviji, najtežji povojni časi, ki so se končali šele 26. maja 1955, ko je Huščov na čelu državne delegacije SZ prispel v Beograd in javno priznal neutemeljenost in krivičnost dolgoletne nesramne gonje proti Jugoslaviji. Z začetkom poročanja za Primorski dnevnik je tovarišem v uredništvu v Trstu bilo, upam vsaj, malo olajšano težavno in odgovorno delo, saj jim ni bilo treba več prevajati poročil iz Jugoslavije iz srbohrvaščine v slovenščino. Ob tridesetletnici lista tovariši in tovarišice v Trstu zaslužijo, da omenim, da je malo ali da verjetno sploh ni, vsaj v Jugoslaviji, dnevnega tiska s takim obsegom, tako dobro obveščenega o vseh najvažnejših dogodkih na svetu, z vedno aktualnimi dnevnimi vestmi in članki in s tako maloštevilnim uredništvom in dopisniki, kot jih ima Primorski dnevnik. S prevzemom dopisništva za list sem poleg redne službe prevzel veliko odgovornost. Verjetno je o malokateri drugi državi poročanje tako ■naporno, kot o Jugoslaviji, deželi izredno dinamičnega revolucionarnega razvoja bujnega notranjepolitičnega življenja ( številni kongresi, konference ), žive zunanjepolitične dejavnosti ( številna potovanja predsednika Tita in drugih državnikov, obiski tujih državnikov in politikov v Jugoslaviji, mednarodne konference in drugi sestanki). To je tudi razlog, da imajo vse tuje časopisne agencije in radio postaje, ki sicer prejemajo od Tanjuga poročila o vseh pomembnih dogodkih doma in na tujem, po dva do tri dopisnike v glavnem mestu Jugoslavije. Vsakodnevno spremljanje dogajanj, stalna prisotnost pri virih informacij (konferencah, sprejemih idt), nepretrgana skrb, da kakšna pomembna vest ne uide, stroga vezanost za ure poročanja na pr. zvečer, zaradi česar se mora dopisnik odpovedati kulturnemu življenju med tednom (gledališču, koncertom), je za vsakega vestnega poročevalca zelo naporno delo. Vesten, dober poročevalec je suženj svojega poklica. Živi v stalni napetosti, budnosti, da mu ne bi kakšna važna informacija ušla. Zato pa večinoma pravočasno zapazi, če se kaj važnega pripravlja. Naj omenim samo en primer iz lastne izkušnje. Vest, da se bodo odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. po skoraj osemletni sovražni informbirojevski gonji proti Jugoslaviji, normalizirali, je bila zagotovo najbolj senzacionalna vest ne le 1955. leta, temveč v vseh povojnih letih. Noben časnikar, niti iz Moskve niti iz Beograda, ni napovedal, da se kaj takega pričakuje. Diplomatski razgovori o normalizaciji, ki jih je seveda sprožila SZ, pobudnik objavo vesti o prihodu sovjetske državne delegacije s Hru-ščevom na čelu v Beograd, sem v Tanjugu, po poročanju v Trst, zapazil neko neobičaj- ms že dva dni kasneje me je poslal za dopisnika v Trst. Zelo preprosto in zelo zahtevno. «Naši kamioni vozijo vsak dan časnik v Trst,» je rekel, «prisedi k šoferju in ko boš tam, se boš že kako znašel». Kako naj se znajdem, mi ni povedal, naštel pa mi je, kaj vse pričakuje od mene kot dopisnika iz Trsta. Približno tako kot da bi imel pred seboj Egona Emina Kischa. Pred mesecem dni sredi bojev na Rogu, zdaj pa v razgibanem mestu, ki postaja središče svetovne pozornosti, samo po sebi vzburja domišljijo, da bi se opogumila. «Zapiši to, Kisch!». Toda razen domišljije je potrebno še pero in Trst tistih dni ne bi smel imeti toliko posnemanja vrednega žara, toliko zapeljivih srečanj z novimi tržaškimi in starimi partizanskimi znanci, pa še toliko črnih oblakov, ki so se zgrinjali nad njim in grozili z dnem, ko so morali partizani sklonjenih glav in s solzami v očeh zapustiti Trst. Pero, ki ni bilo Kischevo, je pisalo poročila o tistih razburljivih dneh. Napisalo je tudi podlistek «Tržaška mladina», ki je nekaj časa ležal v predalu urednika Ljudske pravice, pa je navsezadnje — v soboto 15. septembra —- le našel prostor v časniku, ko je imel na razpolago nekaj več papirja in si je lahko privoščil malo obširnejše številke. In povedati je tudi treba, da je to pero našlo varno, gostoljubno in iskreno prijateljsko zatočišče pri Primorskem dnevniku. Počutilo se je, kot da je njegovo. Saj tudi je bilo njegovo. In je še vedno njegovo. Takrat malce plaho, zdaj precej skrhano, a vedno z vsem srcem in najboljšimi željami pri Primorskem dnevniku. TRŽAŠKA MLADINA (Slika iz vojne) Trst je razgiban. Vsak dan so ulice polne letakov, vse hiše so popisane, na vseh koncih u-spevajo sabotažne akcije: to dela tržaška mladina. Fašisti, gestapovci, SS-ovci. domobranci in vsa tista sodrga se ne znajde več. V svoji nemoči preklicuje s podpisom OF letake, ki so jih prejšnji . ... dan tiskali naši. Trst se smeje gonje, so potekali v najvecji - in pljuje na podtaknjene letake, tajnosti. Zvečer na dan pred Banda je še bolj divja, dela blo- Božo Božič no razpoloženje, čakal sem do 22. ure, spraševal tovariše, svoje dobre prijatelje, ali se mogoče pričakuje kakšna važna vest. Zagotavljali so mi, da ne. Predno sem šel domov sem dežurno nočno korektor-ko poročil, ki jih posredujejo naročnikom Tanjuga, prosil, naj mi telefonira, ne glede na uro, če bo kakšna važna politična vest. Okrog dveh zjutraj je zabrnel telefon. Tovarišica Bosa Stosič mi je naglo (jaz sem vest namreč stenograf irai) prebrala uradno sporočilo o napovedanem prihodu sovjetske državne delegacije na razgovore o normalizaciji odnosov z Jugoslavijo, v Beograd. Primorski dnevnik je bil verjetno edini list v ostali Evropi, ki je poleg redkih jugoslovanskih listov, istega dne zjutraj objavil dobesedno to važno uradno vest, na najvidnejšem mestu na prvi strani. S svojim poročilom sem prehitel vse tuje dopisnike v Beogradu, ki so mirno spali, medtem ko sem jaz telefoniral v Trst. Moje delo za Primorski dnevnik je olajšalo znanje stenografije, tujih jezikov, gostoljubnost jugoslovanske časopisne agencije Tanjug, ljubeznivost telefonistk beograjske telefonske centrale, ki so zlasti prva leta, ko je neredko neposredna telefonska zveza s Trstom bila v okvari, poskrbele za zvezo s Trstom preko Budimpešte — Dunaja — Berna — Milana in Benetk, izreden prijateljski odnos vseh tovarišev v Trstu, posebno potrpežljivost tovarišic, ki so neredko pri zelo slabi telefonski zvezi sprejemale moja dolga poročila ter občutek zadovoljstva, da delam za Primorski dnevnik. BOŽO BOŽIČ Banda je še bolj divja, dela blokade, racije in lovi ljudi. Tržaška mladina je v enem mesecu raztrosila pet milijonov letakov. V veliki nemški garaži so naši izvedli sijajno akcijo. Drugo jutro so Nemci na istem mestu obesili štiri mladince, ki so jih privlekli iz zapora. V mestu je do skrajnosti napeto, toda treba je Trstu in vsemu svetu pokazati ogaben zločin. Pol milijona letakov je tiskanih in pripravljenih na centralni točki, pri Čakijevi materi Miha, Črt, Ciril. Mario, Sida, Giulio in tisti najbolj agilni so že preveč osumljeni. Čakijeva to ve in sama razdeli letake v pakete in iih s svojima sinovoma in sosedovo hčerko raznosi po Trstu, da bo mladina zvečer posula ceste. Tako in vedno bolj napeto je v Trstu. « « * Črtu je bilo nemogoče dalj vztrajati. Na vsakem koraku so bili za njim, v nobenem svojih prejšnjih skrivališč ni bil več varen. Dobil je potrebne dokumente in drugo jutro bo zapustil Trst. Le k Silovim v Ul. Gatteri je stopil, da da nekaj navodil hčerkama. «Še zadnji dan se klatiš okoli, da te bodo ujeli,» ga je svarila Danila. «To bi bila res smola,» se je zdrznil. «Niti braniti se ne bi mogel danes. Svoj revolver sem že oddal. Tu ga boste rabili Zunaj bom dobil drugega.» Pozvonilo je. V sobi so se spogledali. Začuli so italijanske glasove. K Silovim so redko hodili Italijani. Deset jih je prišlo, s strojnico in brzostrelkami. Odvedli so Črta in Silove, mater, očeta. Mileno in Danilo. Potem so se ugnezdili v stanovanju, vse prevr-gli, izropali, kar se jim je zdelo vredno, toda sumljivega niso našli ničesar. Za ogledalo v. predsobi, kjer sta bili dve Titovi sliki, niso pogledali, tudi pregibljive deščice na dnu omare, kjer je imela Danila svoje spiske, niso odkrili. V veži pri vratarju so pustili stražarja. Tudi vratar je sum'jiv in lahko koga opozori, kdo ie v Silovem stanovanju. Ko sta o-poldne drugega dne, bilo je 24. aprila, stopila v vežo Miha in Ciril, je vratar samo vzdihnil, niti premakniti se ni mogel. Fašistični stražar se je zarežal: «Spet dva tička!» V to hišo so naši navadno hodili le med alarmom. Takrat jih ni nihče opazil. Toda danes sta imela nekaj važnega. Ciril je po stopnicah pripovedoval Mihu. da ve za dve pištoli, do katerih bi prav lahko prišli. To ju je tako razvnelo, da se še zavedela nista, kdaj sta prišla v četrto nadstropje pred Silovo stanovanje. Miha je pozvonil. «Praviš, da sta pištoli še novi. Ravno prav, maja bereta včasih odpove.» Nehote je zatipal bereta za pasom. V hlačnem žepu je imel efenko. v žepih plašča pa dve sipi, tisti sijajni angleški bombi, ki naredita vraga in pol. Niti opazil ni pri tem, da je odprl vrata policist z naperjenim revolverjem. (Nadaljevanje na 17. strani) » PRVIČ OBJAVLJENA PISMA PARTIZANSKEGA KOMANDANTA FRANCA URŠIČA - JOŠKA IZ KORONEJSKIH ZAPOROV MALO PRED MUČENIŠKO SMRTJO V RIŽARNI «Ponosni moramo biti, da smo Slovenci ker smo se uprli stokrat močnejšemu sovražniku» Franc Uršič - Joško, legendarni komandant Gregorčičeve brigade, je po strašnem mučenju daroval svoje mlado življenje v Rižarni 7. aprila 1945, na pragu svobode in naše najlepše pomladi, kot jo imenuje v svojih pismih iz koronejske celice. Izhajal je iz revne, toda zelo zavedne in napredne družine. Njegov oče je bil kovač in med prvimi komunističnimi organizatorji na Bovškem. Zato se je leta 1923 spet podal v Ameriko, od koder se ni več vrnil, mati Marija pa je v velikih težavah, zaradi stalnih šikanij fašistov, preživljala družinico kot šivilja. Frančka jc vpisala na gimnazijo, ker je bil zelo nadarjen in uka željan, sredstev za šolanje pa ni bilo in mladi dečko si je moral sam služiti kruh. Obiskoval je samo italijansko šolo, ker so bile slovenske šole že ukinjene, slovenščine pa se je učil iz knjig, ki jih je rad prebiral. Njegova pisma iz zaporov objavljamo v originalni obliki, brez popravkov, ker so tako pristna in neposredna. Kjer ni rokopis več čitljiv, smo pustili prazen prostor. T,epo se zahvaljujemo Dori Zobec por. Rapotec, ki nam je pisma odstopila. Med zbiranjem gradiva o Rižarni, dokumentov, pričevanj, spominov, zapiskov in pisem, prihajajo po tridesetih letih na dan zanimive podrobnosti, ki osvetljujejo razne dogodke, primere junaških dogajanj, tovarištva in požrtvovalnosti, predanosti in zvestobe narodnoosvobodilnemu boju. Nekateri svojci padlih in pogrešanih šele zdaj izvedo, kje so njihovi dragi darovali svoje življenje za svobodo — v Rižarni. Zaradi pomanjkanja arhivskega gradiva nastajajo velike težave, zbiranje gradiva pa ni lahka stvar tudi zaradi tega, ker so mnoge priče, preživeli zaporniki in aktivisti že umrli. Vendar se kakšenkrat zgodi, da se najde prava nit, ki bi se na prvi pogled zdela malenkostna in nezanimiva. Tako se mi je zgodilo pred kratkim, ko sem skoraj mimogrede izvedel, da se je pred nekaj leti inž. Jordan Zahar iz Boršta, na svojem službenem mestu v Hamburgu, srečal in pogovoril s samim Dietrichom Allersom, bivšim poveljnikom posebne skupine Ein-satzkommando Reinhard. Med o-pisom tega srečanja mi je inž. Zahar pripovedoval tudi o svoji aretaciji, zasliševanju pri Collotti-ju in življenju v koronejskih zaporih. Pri tem je pritegnila mojo pozornost zgodba o partizanskem komandantu Jošku. Potem sem zvedel, da je Joško v zaporu navezal stike in si dopisoval z nekaterimi tam zaprtimi kurirkami in aktivistkami, med katerimi je bila tudi Dora Zobec por. Rapotec (iz Boršta), ki je skrbno shranila zarumenele lističe, na katerih se še razbere drobna pisava tovariša Joška. Ta pisma je prinašal kuhar. katerega imena se Dora Zobec Rapotec ne spominja, Julka Pavletič pa je v «Slovenskem Jadranu» z dne 13. maja 1956 v članku «Celica številka sto», napisala, da je bil to kuhar Moro. Pri nadaljnjem raziskovanju, na podlagi prejšnjih podatkov, sem potem tudi ugotovil, da je bil Franc Uršič -Joško vpisan v register zapornikov pod štev. 18853, da je bil odpeljan iz koronejskih zaporov dne 6.4.1945 in da je v sporočilu, ki ga je 7. 4. poslal iz Rižarne Dante Stoini svoji ženi s prošnjo, da obvesti svojce, tudi naslov Joškove mame Marije Uršič - Kobarid štev. 170. To je jasen dokaz, da je bil Franc Uršič • Joško odpeljan v Rižarno in tam umorjen ter sežgan 7. ali 8. aprila 1945, kar potrjuje tudi izjava njegove sestre Marije in mrliški list, k: ga je izdala tržaška škofija. To so potrdila o mučeniški smrti partizanskega komandanta Joška, ohranjena pisma iz koronejskih zaporov pa nam osvetljujejo njegov značaj, človeškost, tovarištvo, dobrino in plemenitost, politično zrelost in trdno zaverova-nje ter predanost idealom NOB. Iz vseh pisem sije velika ljubezen do domovine, hrepenenje po svobodi ter globoka navezanost na svoj rodni kraj — ki je bil tudi Gregorčičev planinski raj ALBIN BUBNIČ 20. 3. 45 Drage tovarišice! Pišem vam teh par vrstic, da vas seznanim nekoliko z mojo u-sodo katera bode skoraj gotovo v kratkem zapečatena, razen če ne pride prej tisti dan katerega vse človeštvo težko pričakuje. Upam vas ne bodem dolgočasil, ker pa najdem v tem razvedrilo, ker imam zavest, da pišem osebam, katere me razumejo in radi enakih idealov trpijo in nosijo jarem ujetništva. Kakor sem vam že ustmeno sporočil, sem bil zahrbtno napaden, težko ranjen in nezavesten ujet dne 22. 8. 44 pod Krnom. 8 dni so pritiskali name, da bi jim izdal vsebino nekaterih dokumentov, ki so našli pri meni, 3. krat so me ranjenega do nezavesti pretepli, stalno sem jih prosil, da me ne mučijo ampak naj me ustrelijo. Zgodilo se je nasprotno, dali so me v Goriško bolnišnico in potem odpeljali po pet dneh v tržaško bolnico kjer sem izvedel, da imajo namen me zamenjati z nekim nemškim majorjem, katerega so imeli partizani ujetega, to je bil tudi vzrok, da me niso ustrelili kljub temu da nisem hotel nič izpovedati. Iz bolnice so me dali v vojaško ječo v Ulici Tigor dne 10. 10. 44 ko sem imel že vso nogo in pol telesa v gibsu. Tam sem ostal do 10. 3. 45. Izmenjava se ni izvršila, kaj je temu vzrok ne vem. Medtem ko se bil v . .. nemško vojaško . .. sem sedaj tukaj prepuščen SS policiji, katera mi ne obeta nič dobrega. Natančno vejo za vse akcije, ki sem napravil in funkcije, ki sem imel. Odkar sem prišel k partizanom sem bil vedno pripravljen na smrt. Torej mi ni nič žal za kar sem napravil. Nasprotno, ponosen sem da sem napravil svojo dolžnost kot pravi Slovenec. Ko se zazrem v steklo okna se sam sebe več ne spoznam, tako sem se izpreme-nil. Temu se nič ne čudim ako pomislim na bolečine, katere mi je slabo negovana rana povzročala, na lakoto, mraz in žilavko, s katero so me pretepali, čutim se sedaj srečen ker sem prišel med ljudi, Nemce jih jaz kot takšne ne upoštevam ker nimajo srca, so živali in kot s takšnimi — upam bojo tudi obračunali. Opisal sem vam na kratko mojo situacijo, preidem sedaj k zahvali za prejete dobrote. Povem vam odkritosrčno, da si nisem pričakoval kaj takšnega, po osem mesecih skrajnega stradanja se mi zdi to nekaj izvanred-nega. Zame je današnji dan praznik. Obstajam samo neodločen za prištevati kot Božič ali Velikonoč. Kitice poezije, najdene v knjigi, ne bi se mogle bolje skladati z mojo situacijo. Tlači me edina skrb kako in kdaj naj vam jaz to povrnem? Morda si same kratite od ust da sta meni poslale? V tem slučaju ne bi hotel, da bi mi še nadalje pošiljale. Jaz lahko potrpim, saj sem vajen. Za danes končam s srčno zahvalo in toplim pozdravom. Joško P.S. V kratkem še kakšen listič če vam je všeč. 21. 3. 45 zjutraj Drage tovarišice! Upam ste prejele listek, katerega sem vam včeraj napisal. Tukaj vračam stekleničko in knjigo katero sem včeraj prečital. Nekam toplo pri srcu mi je postajalo ko sem zrl slovenske črke, saj ves čas svojega dolgega ujetništva nisem imel priliko čitati slovensko, in tisti dve krasni kitici poezije, ki sem našel v knjigi, sem si pridržal kot spomin. Radoveden šem samo, katera jih je .. . Danes prihaja pomlad, ujetništvo postaja dan za dnem težje. Želja po svobodi se vedno močneje obuja. Ali mi moramo to prezreti in o-brniti pažnjo na drugo spomlad, spomlad slovenskega . . . katero toliko krvi je prelilo, pretrpelo, toliko žrtvovalo, za katero smo tudi mi v ječi. Ta spomlad se bo pokazala v . . . novem rodu . . . prilika ... ter uživali spomlad živ- kake preizkušnje me čakajo v tem življenju. Danes poteka osem mesecev od dneva ko sem bi! ranjen in prišel v ujetništvo. Za jestvine, pisemce in vijolice, zadovolite se s skromno zahvalo katera prihaja v hvaležnosti iz srca. Zahvala tudi za skrb, da je šlo moje pismo naprej. Tovariški poz. Joško 23. 3. zjutraj Oprostite ! Izrabim priliko in skupaj s srajco pošiljam tudi spodnje hlače za oprati. Upam boste tako dobre in mi ne zamerite. Hvala. Poz. tovariške Joško P. s. Spodnje hlače in srajco mi lahko vrnete mokre, ko bojo oprane ker tukaj imam možnost posušiti. Joško Uršič v svojih kobariških hribih pred vojno Ijenja s pravim pomenom besede. Ta spomlad ni več daleč. Torej drage tovarišice živite z zaupanjem v bodočnost. Morda imate kakšna vprašanja za mi zastaviti, pišite, jaz vam radevoljno ustrežem, kar bode v okviru moje vednosti. Prihodnjič vam opišem nekoliko moje partizansko življenje, morda vas bo zanimalo. Rad bi vedel kakšno podrobnost o vašem položaju. Če i-mate čas in voljo prosim napišite. Ker sem brez papirja za pisat prosim poslajte mi ako ga imate. Ne smete zamerit če izrabljam vašo dobroto, temu je . . . ker se ne vem kam drugam obrniti. Mater imam internirano v Nemčiji, s sestro nimam več kot devet mesecev nobenega stika, imejte to-rei potrpljenje z menoj. Tople pozdrave. Joško 22. 3. popoldan Drage tovarišice! Sem neodločen, sam ne vem kaj več napraviti, ali naj še nadalje prejemam od vas darove, ali naj odklonim. Imam zavest kot da bi vas izkoriščal. Prosim bodite zmerne skrbite same zase, kar prejmete od doma je vam namenjeno, meni pošljite edino če vam kaj ostane. Zavedajte se tudi da jaz Bog ve če vam bom mogel kedaj vse to povrniti saj vam je znana moja situacija. Dan za dnem se bolj krepim duševno in telesno. Duševno: ne čutim se več tako obupno samim sebi prepuščen ko vidim da je na svetu še ljudi kateri radevoljno pomagajo svojim bližnjim v potrebi in to brez upanja na povračilo. Telesno: želodec se mi je potolažil, ne kruli mi več tako obupno zahtevajoč hrane. Tudi moči se mi počenjajo zopet obujati in čutim se kakor prerojenega. Dnevi in noči niso več tako dolgi in težki. Čas mi hitreje in lažje poteka. Šopek vijolic sem obesil na žebelj nad posteljo, ob pogledu nanj se mi obuja spomin na spomladi pre-življene prostosti. Bile so spomladi moje mladosti, še sanjal nisem ... zjutraj Drage tovarišice, to je vendar preveč kar vi žrtvu1 jete zame. Vest mi ne dovoljuje, da bi še nadalje prejemal hrano katera je vam namenjena. Torej prosim pošiljajte mi samo kadar in kar vam ostaja. Tako da ne bo trpel vaš želodec radi dobrovolj-nosti. Kar se tiče copat sem včeraj ves popoldan premišljeval kako naj vam razodenem, da sem bos, in bi prosi) če bi mi mogle kaj pomagati. S preponudbo ste uganile mojo željo, škornje, ki sem i-mel so dobili na mestu kjer sem bil ranjen, pred Nemci se nisem hotel ponižati, da bi prosil za druge, in tako sem ostal bos, sicer ne prav bos, noge imam povite v cunje, številko noge imam 42, ali 29 v centimetrih. Prilagam pismo za odposlati. Prosim poskrbite da pride gotovo do cilja, ker morda bo to odločalo o moji usodi. Nimam pripravnih besed z katerimi bi mogel razodeti mojo hvaležnost. Morda mi morate odstopiti košček mila (žajfe). Srajco imam zelo zamazano in z mrzlo vodo brez tega je nemogoče prati. Pozdrave tovariške Joško (Prilagam knjigo) * * * 23. 3. popoldne Drage tovarišice! Žajfo sem dobil danes popoldne. Kos je precej velik in dišeč. Radoveden sem katera od vas je bila tako dobra da mi ga je odstopila in potem morda sama ostala brez. Če mi ni usojeno še sedaj umreti, in mi uspe priti iz zagate, v kateri se sedaj nahajam, na svobodo, ne bom nikdar pozabil mojih dobrotnic za časa mojega življenja v ujetništvu. Torej če se kdaj prikažem na pragu vaše hiše upam mi ne zaprete vrata, ampak mi dovolite vstop. Zapreko najdem v tem da vas vse še premalo poznam, pa upam, da Julka katere vem kje je dom, mi bo pokazala pot do osta- Joško Uršič kot komandant Gregorčičeve brigade v zimi 1943/44 nekje na Kobariškem KAKO SMO PRIŠLE V STIK Z JOŠKOM Bilo je pomladi leta 1945. Sloneli sva s tovarišico ob oknu celice št. 45 ter zrli v cvetočo naravo. Bilo je proti večeru, sonce je zahajalo ter je s svojimi žarki bajno razsvetlilo bližnje vrtove in drevje. Ko sva tako občudovali krasno sliko, je tovarišica nehote vzkliknila: «Oh, kako krasno je zunaj, a midve morava trpeti v tej mračni celici! Kdaj bodeva prosti, oh da bi mogli ven in pomagati tovarišem, da bi naša draga domovina bila čimprej rešena!» Postali sva žalostni in sva se zamislili. Tedaj nas zdrami glas, šibak glas, ki se je nama zdel kot glas onemoglega starca. «Tovarišici!» Spogledali sva se in prisluhnili od kod prihaja glas. Zopet se je oglasilo: «Tovarišici!». Glas je prihajal od zgoraj. Vzpeli sva se na okno ter pogledali navzgor in tedaj nisva zagledali starca, temveč mladega tovariša, ki je imel tako trpeč in izmučen obraz, kakor naš Zveličar na križu. Ko naju je zagledal je tiho in s težavo rekel: «Oh, kako sem vesel, da slišim našo govorico, da vidim spet naše ljudi». Povedal nam je, da je bil ujet kot partizan. Pogovarjali smo se še nekoliko časa o našem trpljenju. Od tega dne je nastalo med nami prijateljstvo. Izmenjali smo si med seboj pisma, ki so nam jih prinašali jetniški uslužbenci, ki so simpatizirali z osvobodilnim gibanjem. lih. Zadnjič sem vam obljubil da vam opišem na kratko moje 2-letno partizansko življenje. To bi že storil... ali ne vem če vas bode to zanimalo. Bojim se da vas bom s tem dolgočasil ali celo da bom z mojim pisanjem smešen. Torej če sprejmete moj predlog prosim sporočite. Končam za danes s tov. pozdravi in k tem priložim tolažilno voščil-no v kiticah Dekle saj ni več daleč dan, ko bo pregnan s sveta tiran. Tedaj se povrne tud tvoj... po svojih zmagah znan. Živjo Joško * * * 25. 3. 45 Draga Dora in Julka! Čutim da bi se moral vama še posebej zahvaliti za poslano hrano, oprano perilo in nogavice pa za copate. Povem vam odkritosrčno, da me je bilo sram iti na zrak zakaj vsi so obračali pozornost na moje obuvalo. Bil sem kot tatovi kateri si ovijejo noge v cunje, da tišje hodijo. Sedaj pa sramota je minila in hvaležen sem ti Dora, nepopisno. Skrbi me samo, da si ti sedaj ostala brez njih, pa morda ti lahko druge najdeš ker si v bližini doma. Priliko sta imele videti, da perilo je bilo zelo potrebno pranja. Gotovo jaz bi ga tako čisto ne opral kot ste ga vi, čeravno sem i-mel žajfo. Torej srčna vama hvala za trud, tudi nogavice so mi prav prišle, ker sem bil brez njih. Tukaj vam priložim moj naslov, tako dà boste vsaj vedele komu ste napravile nešteto dobrot, za katere vam bom vedno hvaležen. Kapetan Uršič Franc, XXX divizija, IX. korpus NOV in POJ. Jaz sem iz Kobarida štev. hiše 170. Ilegalno ime imam Joško. Ni potrebno, da mi sedaj pošiljate še druge hrane. Kar ste mi danes poslale imam za precej dni dovolj. Zakaj se ne smem navaditi preveč jesti, ker, kaj bo, ako pridem zopet na slabo. Prosim kakšno knjigo za čitat. Torej pozdrave srčne Joško Hvala za pozdrave na jajcu. * * * 26. 3. 1945 Drage tovarišice! Prejel sem vaše darilo v obliki jestvin, katero ste mi danes poslale. Bilo je še nekaj več kot je na listu zaznamovano. Za vse sem vam iz srca hvaležen in se zahvalim. Vaše darilo ne bi mi šlo v slast ko bi vedel, da si same odtegujete z namenom, da bi meni pošiljale. Torej upam, da poslano ste imele odveč. Otožno je bilo slišati vaše petje danes popoldne, ob času ko ste bile na zraku, zdelo se mi je kot hrepeneči klic po svobodi. Iz vaše pesmi je bilo razumeti gorečo željo v naših srcih po domačiji, katera se morda nedaleč od tukaj koplje v tem krasnem spoml-dan-skem soncu, okrašena od zelenia in dreves v cvetju. Težko je biti ob tem času ko se narava obuja, zaprt med stenami v majhnem prostoru, kjer še zraka in svetlobe ni dovolj. Ko se tako premišljuje se človek nehote sam sebe vpraša: Zakaj sem tukaj? Kaj sem slabega napravil? Nič druzega kot ljubil sem svojo Domovino, v kateri je moja domačija in se govori materin jezik. Domovina, katero hoče tujec zasužnjiti in uničiti naš slovenski jezik. Torej, drage tovarišice, mi smo tukaj v ječi ker se nismo pustili zasužniti in poteptati na naši lastni zemlji, naše geslo je: kar je naše hočemo, druzega ne maramo. Nič ne pomaga vse zverinsko preganjanje našega naroda. Sovražnik z nobenim sredstvom ne more uničiti našega osvobodilnega gibanja. Vedno močnejša postaja v nas želja po svobodi in maščevanju proti našim zatiralcem. //'’ryy/ ^ ',1 , :v a- ' - ' ' : • Iv.^4-i*: : ..V&fr-A«i'*-si* Jr***M** j , ; ...................... -.......................................................................................................................................................................-......................................a.:-?* 4 ' ■■idV'. :,//■ i ''V;-. M . 9^4 • - ■ - .. : . . : . . j/f ^ . , j0 r f - ... J?- ^ e*- -fa a j/ ~.- v: 'S"*?". j .v/ .'-"/''/ ' $.. ///■'*. --iié-Jji/ ssssrf, /j‘’ »ri-wàf •>.' ■ | /»/j**,. ' >.V. .. " ' M ,4 .. - m m S« ' -v ^ ■ a ■ ' : V/ -/-ršZ * * ^ 11 M.'*!!; V j * ^ J 4! - r,- .v, * ui. A,/ Z ■/4' j** / /'/;■ :-/‘i »’/S- v/*?»: ... . ;i',t :r::r:r:7 Prvi del Uršičevega pisma z dne 25. marca 1945 iz koronejskih zaporov IZJAVA JOŠKOVE SESTRE MARIJE Ali čitate časnike? Dan za dnem lepše novice poročajo. Sovražnik ne more več prikriti, da mu sili voda v grlo, katera ga bode zadušila in odvzela^a^edno pohlep po zatiranju druzih narodov. Bliža se zanj dan plačila za vse gorje, ki ga je nam napravil. Zavedati se moramo dà proti tem sovražniku nismo sami. Ob naši strani je še nešteto druzih narodov, med temi vsi nam bratski slovanski narodi, kateri vseh je skupna želja se zediniti. Sedaj najde pomen pesem «Od Urala do Triglava». Do sedaj so vladali na svetu Germanski in Rimljanski narodi, od sedaj naprej smo mi Slovani. Ponosni moramo biti, da smo Slovenci, ker čeravno nas je malo, smo se uprli sovražniku stokrat močnejšemu in s tem pokazali vsemu svetu, da nočemo biti sužnji. Vse naše trpljenje in žrtve niso bile zaman. Vedno bližji je dan ko bodemo uživali sadove naše borbe. Tovarišice!!! Morate biti pripravljene maščevati vso odvzeto prostost in prestano trpljenje. Dan, ko bodemo povračali sovražniku je morda bližji kot si mi mislimo. Poz. tov. Joško VOŠČILO Voščim vam vsem srečno in veselo Velikonoč in želim, da bi bila to zadnja v takšnih žalostnih o-koliščinah kot se sedaj nahajate. Pozdrave. Tov. Joško 31. 3. 45 Franc Uršič, roj. 4. 10. 1920 v Kobaridu (oče Franc, mati Marija roj. Kokole), je bil moj edini brat. Služil je vojaški rok v Turinu, v italijansko vojsko je bil vpoklican leta ,1940. Marca meseca 1943 je bil dodeljen edinici, ki je bila odposlana v Afriko. Nekje pri Mestrah je skočil iz vlaka in prišel peš do Kobarida, kjer je čakal na vezo, da bi odšel v partizane. Skrival se je v hlevu pri sorodnikih do 19. 3. 1943, ko je dobil vezo in so ga terenci iz Starega sela peljali na Stol, kjer je bila partizanska edinica (Gradnikova brigada) in je dobil partizansko ime «Joško». Med hudimi borbami na Krnu (20., 21., 22. avgusta 1944) je Joško padel v zasedo in je bil hudo ranjen v desno koleno, ki je bilo vse skozi prestreljeno. Ko so ga Nemci zajeli je bil še v nezavesti. Pripeljali so ga najprej v Kobarid, nato v Gorico, pa v Trst. Nemci in domobranci so kar noreli od veselja, da so zajeli komandanta «Joškota». Mamo so aretirali fašisti maja 1943 in je bila zaprta v goričkih zaporih do kapitulacije Italije. Vrnila se je domov, pa so jo Nemci aretirali 21. jan. 1944 in odpeljali v videmske zapore, od tam pa na prisilno delo v Celovec, kjer je dobila vezo s koroškimi partizani in se vrnila na Bovško (v vas Soča). Od brata sem dobila vsega skupaj tri sporočila z datumom od septembra 1944 do decembra 1944, na drugi naslov, ker so me Nemci in domobranci stalno zasledovali. Potem nisem dobila nobenega sporočila več. Takoj po osvoboditvi, že maj^ 1945, sem brala v nekem tržaškem listu seznam umorjenih v Rižarni in sem zapazila tudi ime mojega brata. Odšla sem v Trst na škofijo, ker je bilo v omenjenem listu obvestilo, da se tam dobijo. pojasnila. Na škofijo me je spremljal moj sorodnik Ernesto Bormioli, ker sama se ne bi znašla po Trstu. Na škofiji naju je sprejel škofov tajnik, kateremu sva povedala, zakaj sva prišla. Rekel mi je: «Imam dokument, na katerem so lastnoročni podpisi nekaterih zapornikov iz Rižarne, ki so bili tam verjetno ustreljeni 7. aprila 1945.» Pokazal mi je listič, na katerem sem videla sedem različnih lastnoročnih podpisov. Takoj sem prepoznala podpis mojega brata, škofov tajnik mi je povedal, da je bil tisti listič pretihotapljen iz Rižarne in da ga je od tam poslal neki mož svoji ženi s prošnjo, da obvesti tudi druge. Ponavljam, da na tistem lističu ni bila samo ena pisava, ampak se je vsak posameznik lastnoročno podpisal. Na podlagi prepoznanega podpisa mi je potem škofov tajnik izdal potrdilo o smrti (mrliški list) mojega brata. To potrdilo sem potem izročila sodniji v Tolminu. Kobarid, 17. maja 1975 Likar Marija j- • <*■ /■ > r*/ ! x. r/J/fc «4, S'i> *■>> -z. _ ■to 'i**‘'''»A’A''f '1 ✓ /•/ J...,,:/.*.-/■*>"—' ' / \ /,.v ZZ. JO * » « * ^ <1 _ * rf» jr* -<* AJtjt v*s&'» v?».* ,y\»'-p *,<•/■/ z/A» A //'«A'*"* ' . „ . - . - HI .plf i , ..... ,-.■*£/> 4Mdz-7 v -L.: ;/ U UUUAll T A ■ (/a •. v a - .............•>:-> * *? ! Uršičevo pismo iz koronejskih zaporov z dne 20. marca 1945 PRVIČ OBJAVLJENI IZVIRNI ZAPISI BATALJONSKEGA KRONISTA Kronika Rezijanskega bataljona pisana na položaju novembra 1944 Obisk predstavnikov brigade «Osoppo» in nekatera sporna vprašanja - Svečanost ob smrti komandanta F. Rozmana-Staneta - Zdravnik Filipov - Miniranje proge pri Rezjuti in pogreb padlih borcev ŠTAB REZIJANSKEGA BATALJONA O. Š. za Zapadno Primorsko Na položaju dne 22. XI. 1944 Operativnemu Štabu za Zapadno Primorsko (Propagandni center za Slovensko Benečijo) KRONIKA Rezijanskega bataljona od 14. do 20. XI. 1944 14. XI.44 H. četo, ki smo jo poslali v Učejo, smo izbrisali iz našega bataljona. Odslej bo pripadala I. bataljonu O.S. za Zapadno Primorsko. Francozi, ki so bili že dolgo časa v našem bataljonu, so se odločili, da nadaljujejo pot proti Franciji. Ker ni bilo slišati nobenega sovražnega gibanja, je tudi bataljon bil miren in brezskrbno opravljal svoja vsakdanja dela. Patrulje, ki so bile poslane naokrog, so se vrnile brez kakih posebnih novic. Proti večeru se je pooblačilo in začele so naletavati mraznice. 15. XI.44 Sneg. Rezijansko dolino je pokrival, belil sneg. Sem pa tja so se pojavili tovariši s smučkami in se smučali okoli šolskega poslopja, v katerem smo se že dlje časa nahajali. Kurirji so hodili na javko s smučkami; sploh je bilo vsenaokrog zimsko vrvenje. Pomisliti je bilo treba na zimo in se tudi pripraviti nanjo, ker smo v takem kraju, kjer nam lahko sneg zapre vse dohode in prehode ter stike z ostalo Slovenijo. Zato se je odpravil tov. komisar na Bovško, da uredi vse potrebno glede dobave hrane. 16. XI.44 Od časa do časa je priromal v bataljon kak na novo mobiliziran borec. Tovariši so se držali v zakurjenih šolskih sobah. Kakšno nasprotje s partizani prejšnjih dni, ko so morali v zimah taboriti pod milim nebom. 17. XI.44 V bataljon je dospela nova sekretarka SKOJ tov. Marica, doma iz Srpenice (Bovško). Njenega prihoda smo bili zadovoljni, posebno skojevci so se ga razveselili, ker so bili dó sedaj, oz. odkar je padel tov. Luka, brez sekretarja. Prenehalo je snežiti. Zopet je zasijalo sonce in nas ogrevalo. Dobili smo obisk. Na štab bataljona je prispel nam. komandanta brigade «Osoppo» in ,še dva druga funkcionarja te brigade. Prišli so, da se razčistijo nekatera vprašanja zaradi naših mobilizirancev, ki so se javljali pro stovoljno v njihovo brigado. Imeli so še nekatera druga vprašanja glede akcij na našem teritoriju. S temi gosti pa smo na kratko opravili, in sicer, da naj se obrnejo z vsemi vprašanji, ki jih težijo, na O.S. za Zapadno Primorsko, kateremu ^edaj pripada tudi naš bataljon. Popoldne se je vrnil tov. komisar. Na poti na Bovško se je u-stavil v Učeji. Ni nadaljeval poti, ker je bilo preveč zasneženo. 18. XI.44 Skojevci so priredili bataljonsko konferenco v proslavo velike Oktobrske revolucije. Konferenco so otvorili s himno «Naprej zastava slave», nato je prečitai član SKOJ program konference. Govorila je sekretarka SKOJ tov. Marica o velikem pomenu Oktobrske revolucije in zmage, ki so jo izvoljevali pred 27 leti bratje Rusi. Za tov. sekretarko je govoril pom. četnega politkomisa rja tov. Rado. Za tovarišem Radom je povzel besedo komisar bataljona tov. Stane. Po končani konferenci smo skupno zapeli več partizanskih pesmi. Pom. bataljonskega komisarja ni bilo, ker je bil poklican na konferenco vseh politkomisarjev O.S. za Zapadno Primorsko. 19. XI.44 Težko nas je zadela vest o smrti našega komandanta Slovenije generallajtnanta tov. Roz-niana Franceta - Staneta. Popoldne smo priredili žalno svečanost bataljona — komemoracijo za tov. komandatom Stanetom. Komemoracija se je začela s slovensko himno, sledila je recitacija pesmi «Komandant Stane». Tov. komisar je podal življenjepis borbo in požrtvovalnost junaškega borca za svobodo. Z ganljivimi besedami je orisal vse •'-rtve tovariša komandanta in vseh padlih prvih partizanov, ki S(> dali svoja življenja, da rešijo svoj narod trpljenja in suženjstva. Po govoru je bataljon zapel «žrtvam», nato pa še več starih Partizanskih pesmi. „ Vse to se je vršilo v lepo okrašeni dvorani. Na stenah so visele poleg slovenske in jugoslovanske zastave vse tri zavezniške. Naša triinpolletna borba ni bila za-hian. Mnogo jih je padlo in žrtvovalo svoja hrabra srca za domo-vino. Njih žrtve pa so sad, da slovenska zastava danes visi v isti višini z zastavami naših velikih zaveznikov. 20. XI.44 S pritokom novih mobilizirancev je bataljon počasi naraščal. V zvezi z mobiliza-c*j° je dospel v naš bataljon zdravnik tov. Pavel Filipov, po narodnosti Rus. V naš bataljon Je bil poslan, da bi temeljito pre- stah Rezijanskega bataljona. gledal vse na novo mobilizirane in ostale tovariše ter uredil kar spada pod zdravniško oskrbo. Smrt fašizmu — Svobodo narodu! Kronist: Fornazarič Franc ŠTAB REZIJANSKEGA BATALJONA O.š. ZA ZAPADNO PRIMORSKO Propagandnemu centru za Slovensko Benečijo pri Operativnem štabu za Zapadno Primorsko KRONIKA Rezijanskega bataljona od 2. do 27. XI. 1944 21.XI.44 Dan se je nagibal k zatonu. Že se je zdelo, da se bo končal brez doživljajev, ko tov. komandant odredi bojni pohod proti Sv. Juriju. Pohod bi moral biti propagandnega značaja, ker pa je v tistem času dospela novica,'1 da 'so naši minerei pognali v zrak okoli 22. XI. 40 m železniške proge severno od Rezijute, je krenil z vsp:,četo 40 mož na Ruscis. Zgodaj je bilo in še tema ter niso še zasedli pravih položajev, ko se je pojavil sovražnik z dveh strani. Rezijani, ne vajeni bojne taktike, so takoj ustrelili proti sovražniku. To je bil povod, da so se Nemci hitro umaknili in zasedli dobre položaje ter jeli nabijati na naše. Vnela se je kratka borba, ki je zahtevala pri naših enega mrtvega, drugi pa je bil smrtno ranjen in je še isti dan umrl v bataljonski bolnišnici. Dva druga borca sta bila ranjena v noge. Ker so mislili Nemci, da imajo naši kak drug namen, so se tudi oni umaknili. Med ranjenimi je bil tudi tov. Karlo Cuder, komandir 1. čete. Ko je videl, da so tovariši zapustili težki mitraljez «bredo», se je pognal pod točo sovražnih krogel, da reši mitraljez. Pri tem je bil ranjen pod koleno v desno nogo, vendar mu je uspelo, da je mitraljez odnesel na varno in ga rešil. Ranjeni tovariši so bili takoj pripeljani v bolnico. Smrtno ranjeni tov. Ivan Cedermas pa je zvečer podlegel ranam. Ostala dva sta ostala v bolnici pod zdravniško nego. Patrulja je prinesla padlega tovariša in ga položila v mrtvašnico na osojanskem pokopališču, kjer je ležal že tov. Cedermas. leve: Pavle Špacapan, Dušan Vrščaj, Srečko Gemellili in Stane Postavljena jima je bila častna straža. 23.XI.44 Zbor. Po dviganju zastave je bila prečitana pohvala in priznanje junaškemu zadržanju komandirja 1. čete tov. Karla Cudra, ker je rešil težko strojnico. Dan je bil za zgled ostalim tovarišem res pravega borca, ki mu je orožje sveto. Dan je mini! brez kakšne novosti. Zvečer je prišel v Osojano angleški major, predstavnik angleške misije pri osopovcih. Začudeno so tovariši gledali angleškega majorja, ki je nosil lepo izdelano krilo do kolen. Gospod major je namreč Škot in kot tak nosi svojo tradicionalno uniformo, krilo namesto hlač. Z angleškim majorjem so prišli tudi predstavniki ali funkcionarji osopovcev. 24.XI.44 Pričele so se priprave za pogreb padlih Tovarišev Stankota Benca in Ivana Cedermasa. Pevski zbor je im^, peyske vaje za nagrobne pesmi. Ob 10. uri se je vršil pogreb1.'Kaplan iz Osojane don Arturo Blasutto je po lastni volji imel pogreb z mašo. Po maši je pevski zbor zapel žalostinko «Vigred». Sprevod se je pomikal proti pokopališču, naš bataljon pa po štiri in štiri v vrsti s slovensko zastavo na čelu. Krste so bile pokrite s trobojnicami, od zadaj pa so stopali civilni ljudje iz Rezije. Na pokopališču so jima v slovo zapele naše puške, brzostrelke in mitraljezi. Za njimi se je nalah-ko začula pesem «Žrtvam». Tovariš komisar bataljona se je v kratkih besedah poslovil od dragih tovarišev. Na osojanskem pokopališču sta zrasla dva nova grobova. Grobova, ki hranita dve mladi življenji, padli za svobodo. 25.XI.44 Začela so se pogajanja s funkcionarji brigade «Osoppo». Na štab bataljona sta prišla komandant in namestnik komisarja. Hotela sta na vsak način vriniti na naše ozemlje svoje edinice. Poudarjala sta, da je tak ukaz angleške misije. Ker smo pa «kranjske butice» drugačnega mnenja od njih, smo jim dali rok petih dni, da se odstranijo z našega ozemlja. Se razume, na podlagi nared-be, ki smo jo prejeli od nadrejenega štaba. Ni jim bilo pogodu, mi smo ostali pri svojih zahtevah, zato so šli potožit svoje gorje angleškemu majorju, ki je prišel z nji- Komandant Rezijanskega bataljona Srečko Gemenih (prvi na desni), namestnik komandanta Arturo Siega (v sredini) ter don Arturo, partizanski duhovnik iz Rezije 1 Rezijanski bataljon mi, da se pomeni z nami o tem vprašanju. Popoldne nas je obiskal gospod major, da razčisti zadevo glede o-sopovcev. Prvo vprašanje je bilo zaradi osopovskih edinic, da bi jih pustili na našem sektorju z nalogo, da rušijo železniško progo, ki pelje proti Trbižu. Utemeljeval je, da je to neobhodno potrebno, ker je edina proga uporabna za prevoz med Nemčijo in Italijo. Dalje je utemeljeval, da je ta sektor pod kontrolo generala Aleksandra, ker je spadal že več let pod Italijo. Dalje, da lahko oni odločajo, kdo se lahko kreta po tem ozemlju. V ta visoki politični problem se pa funkcionarji Rezijanskega bataljona niso spuščali, pač pa so vztrajali na tem, da se morajo o-sopovske edinice v petih dneh u-makniti z našega sektorja po ukazu naše višje komande. V nasprotnem primeru, jih razorožimo in odpošljemo na naš nadrejeni štab. S tem so bili diplomatski pogovori končani. Gospod major pa je izrazil, da se bo podal na našo komando Operativnega štaba za Zap. Primorsko. Pri nas je ostal angleški kaplar z namenom, da bo učil tovariše minerske stroke, kar nam je bilo povšeči, da se tovariši izurijo v tej mojstrovini. Okoli treh popoldne se je pripetila v bataljonu nesreča. Desetarju tov. Clementeju Venaciju se je sprožil angleški mitraljez in odnesel tov. Giusti Guidu iz Stolbice mezinec na desni nogi. Nekemu drugemu pa je šla krogla ravno pod podplatom, vendar brez nesreče. 26. XI.44 Ker je bila četa v Učeji prekomandovana v I. bataljon O.Š. za Zap. Primorsko, smo poslali del III. čete v Učejo. Med temi tovariši so bili tudi igralci, ki bi morali nastopati na mitingu. Zato nismo mogli prirediti mitinga z i-gro, pač pa smo priredili zabavni večer s plesom in petjem. Dvorano smo lepo okrasili z našimi in zavezniškimi zastavami in mnogimi napisi. Med plesom in po petju smo vzklikali vsemu našemu osvobodilnemu gibanju, tov. Titu, Stalinu in našim velikim zaveznikom. Plesa se je udeležilo veliko število tovarišev in tovarišic, ki so prišli iz vseh okoliških vasi. 27. XI.44 Vlažno vreme, ki že dalj časa traja, se ni hotelo zboljšati. Z druge strani je bilo še bolje tako, ker je sneg skoro popolnoma skopnel. Življenje v bataljonu je potekalo normalno svojo pot. Od časa' do časa je harmonikar nategnil harmoniko, da je spremenil enoličnost življenja v bataljonu in razdražil pete mladim tovarišem. Smrt fašizmu — Svoboda narodu! Kronist Fornazarič Franc Spomini Stanka Franoviča-Sergija borca in organizatorja prvih odborov Delavske enotnosti v tržaških tovarnah Tovariš Stanko Franovič - Sergio je bil eden prvih tržaških aktivistov Osvobodilne fronte že v letu 1941. Ko mu je bilo komaj dobrih 14 let, se je zaposlil v tovarni strojev Sv. Andreja, nato je — vedno na račun tovarne strojev — delal tudi v ladjedelnici Sv. Marka in v Arzenalu. V stalnem stiku z delavci si je pridobil izkušnje, ki so mu potem dobro služile pri ilegalnem delu, zlasti pa pri organiziranju prvih odborov Delavske enotnosti. Tako je organiziral prvi odbor v rafineriji pri Sv. Soboti, v ladjedelnici Sv. Marka in v Arzenalu, skupno s tov. Mezgecem pa odbora v Ilvi in v tovarni strojev Sv. Andreja. Njegovo ilegalno delo se je pretežno odvijalo v IV. sektorju s središčem v Skednju, nekaj tednov pred osvoboditvijo pa je bil poslan v I. sektor, Kljub zdravstveni prizadetosti je iz svojih spominov osvežil za te naše strani nekaj zanimivih ù-trinkov. Aretacija v Tržiču Vodstvo Delavske enotnosti v Trstu me je poslalo v Tržič, da bi tudi tam organiziral odbore Delavske enotnosti in opravljal nadzorno funkcijo v partiji. Ko sem izstopil na tržiški postaji iz vlaka, je pred vrati tamkajšnje banke eksplodirala bomba, ki so jo postavili gapovci. Nemci so imeli vojašnico prav blizu. Takoj so mene in druge delavce, ki so se pripeljali z menoj, obkolili in odpeljali v svojo vojašnico. Pokazal sem jim dokumente in povedal, da delam za njihovo Luft-waffe. Seveda so bili ti dokumenti ponarejeni. Dal mi jih jè tovariš Štoka, njemu pa jih je najbrž preskrbel tov. Tine. Sedel sem v nekem prostoru, ki je bil najbrž jedilnica. Živce sem imel takrat zelo dobre. Zunaj je bil mraz. Naslonil sem se ob zid in po dolgem čakanju tudi lepo zadremal. Tedaj je pristopil k meni neki SS-ovec, mi potolkel po rami in zavpil, da tu ni hotel in kraj za spanje. Potem so nas razdelili na dve strani in spet sem jim moral pokazati svoje dokumente, Sedaj sem bil že malo bolj živčen, vendar so me prvega odslovili. Mislim, da me je rešilo prav moje mirno dremanje. Zaradi zakasnitve §gm seveda zelo težko dobil zvezo, vendar sem le prišel do nekega malega hote- la, kjer je živel — seveda z ilegalnim imenom — gospodar, katerega naslov mi je dal Štoka. Po tej hajki so se stvari obrnile na bolje. V hotelu so me nasitili in mi dali tudi prenočišče za nekaj dni. V tem času sem v ladjedelnici organiziral vse odbore Delavske enotnosti od glavnega do tistih po delavnicah in v tovarni Solvay. Organiziral sem tudi ribiče in mala podjetja. Na hrani in prenočevanju sem bil potem pri tov. Stricu. Nekega dne so Nemci obkolili kraj in hišo. Gospodar, ki je znal dobro nemško, je Nemcem dopovedal, da sem nečak, da delam v ladjedelnici in istočasno študiram. Večerjal sem nato pri isti mizi z Nemci, spat pa so me poslali na podstrešje, kjer sem se tresel od mraza. Nemci so se mi zdeli zelo poparjeni. Med tržiškimi aktivisti se najbolj spominjam Strica pa družino Peric, ki je stanovala pri Tržiču, in še nekega tovariša, ki je imel trdo nogo. K jemu me je pripeljal tov. Las, okrajni sekretar, in pri njem sem ostal nekaj mesecev. Medtem so v Trstu mislili, da so me Nemci zaprli, ko so zvedeli za bombo pred banko. Ko sem prišel v Trst, sem v Barkovljah srečal Matjašiča, ki mi je to povedal. Izročil sem vse, kar sem imel pisanega s seboj in mu povedal, da me jutri ne bo na sestanek, ker sem pošteno truden. Popisna akcija IV. rajon je bil ustanovljen nekaj mesecev pred Komando mesta Trsta. Že prej je obsegal isto področje, kot potem: od gostilne «Alla Stella», kjer je bila menda tehnika, do tiste pri Zudiču, ves Kolonkovec in Sv. Ano do Domja. Mislim, da je bil naš rajon najbolje organiziran. Že precej pred kapitulacijo Italije je bila organizirana rafinerija Standa (tov. Segulin • in Furlan) in tovarna II-va (Karlovič). Nekoč pred kapitulacijo Italije smo popisali skoraj vse zidove hiš in tudi ulični tlak. Akcija nam je res dobro uspela. Ko so zjutraj prihajali delavci s kolesi ali peš na delo in videli te popise, so se kar u-strašili in nekateri so se celo vrnili domov. Toda fašisti Skednja niso mogli požgati, saj so se hiše držale ena druge in če bi zažgali eno, bi zgorela vsa vas. lliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinilllililliliiiiiimiiliiiiliiiiiiiiiiiiiliiliiiliiniiiilliiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiin v- Spomini Lojzke Cebohin-Grozdane iz začetnih časov tržaškega aktivizma Nastajanje prvih odborov O F mladinske in ženske organizacije Prvo srečanje z bratoma Leonom in Oskarjem Kovačičem ter Darkom Marušičem-Blažem 1941 - Delo v trojkah Zveze slovenske mladine 1942 Odhod na konferenco SPŽZ na Štjak - Organizacija terenskih odborov Leta 1941 po ustanovitvi OF smo se ukvarjali pretežno s širjenjem propagandnega tiska med znance in somišljenike. Tisk sem prejemala preko Tončke Goljeve. Sedaj ze pokojni Franc Vrh je okrog novembra - decembra 1941. leta pripravil prvo konspirativno srečanje. Povabil nas je na večerjo na dom v Škedenju v Ul. Soncini št. 43 in tam smo se spoznali z bratoma Leonom in Oskarjem Kovačič, ' ki sta nam pojasnila pomen OF in narodnoosvobodilnega gibanja v Jugoslaviji. Tega sestanka so se udeležili nekateri pevci šentjakobskega pevskega zbora, med njimi Vlado Premru, Pepi Mezgec (sedaj pokojni), Ema Kerševan in še drugi, katerih imen se več ne spominjam. Po tem sestanku je bila okrog novega leta izvedena akcija za zbiranje denarja za partizansko gibanje. Jaz sem izvedla nabiralno akcijo pri naprednih dekletih, ki so pele v cerkvenem pevskem zboru pri Sv. Jakobu, Franc Vrh pa je isto napravil med pevci. Nabrani denar sva izročila tov. Justu Blažini, ki je imel stike z bratoma Kovačič. Širjenje propagandnega tiska se je nadaljevalo tudi v letu 1942, kakor tudi nabiranje denarja, volne za pletenje nogavic in jopic za partizane, cigaret, sanitetnega materiala in drugega. V juliju 1942 me je obiskal Just Blažina (ki je bil potem kot talec obešen v Ul. Ghega) z naročilom, da se takoj naslednji dan javim pri Vladu Premruju v Ul-Ginnastica. Ko sem se naslednji dan javila pri njem, me je predstavil Darku Marušiču — Blažu. Tov. Blaž mi je po nalogu OF naročil, da moram čimprej sklicati sestanek mladinske trojke, kolikor ne bi bilo mogoče zbrati večjega števila mladincev za sestavo širšega odbora ZSM. Kmalu sem pridobila tovarišici Emo Kerševanovo in Rezi Tomšičevo — Alenko, ki je bila že povezana z Miranom Blazino. Pri njej smo imele tudi prvi sestanek v stanovanju na Reški cesti. Obvestila sem tov. Blaža, da sem sestavila trojko in vprašala, če bo kdo prišel na sestanek in kdaj. Na prvi sestanek je prišel potem Stane Bidovec in nam dal navodila, kako naj delamo za pove- čanje odborov ZSM, katere so trenutno predstavljale trojke. Zbiranje somišljenikov za organiziranje takih mladinskih odborov takrat ni bilo lahko. Dogodilo se je, da so nekatere tovarišice sicer prišle na sestanek, a so odklonile vsako sodelovanje. Odpraviti so hotele z enkratnim prispevkom v denarju, na kar pa nisem pristala. Druga taka trojka je bila organizirana v Ulici Ferriera, imen mladink pa ne omenjam, ker tega ne želijo. Tretja trojka je bila ustanovljena v Ul. Agro in so jo sestavljale Sonja in Alma in še neka tretja mladinka, katere imena se ne spominjam. Naše delo v organiziranih trojkah ZSM v letu 1942 se je začelo s širjenjem partizanskega tiska, pridobivanjem novih somišljenikov, zbiranjem denarnih posojil za NOB itd. Od tovariša Blaža sem takrat prejela nalogo, da grem v Ljubljano in z geslom prevzamem v neki lekarni paket z zdravili, ki r;m ga potem prinesla v Trst in pustila pri Vladu Premruju. Ne vem za kaj in komu je to služilo. Konec 1942 in v začetku 1943. leta so se pričele zaradi izdajstva aretacije politično sumljivih ljudi. Tako so prve dni junija 1943 tudi mene a-retirali. Prišli so zjutraj ob 15. uri na moje stanovanje v Ul. Scalinata 1 in me odvedli. Zaprli so me v zapor pri Jezuitih, od koder so me vedili na zasliševanja in pretepanje v «Villa Triste». Bili smo v pričakovanju procesa pred Tribunale speciale in ves ta čas so nas stalno zasliševati in seveda tudi pretepali. Tam sem ostala do razpada fašizma v septembru 1943, dokler nas niso prišli osvobodit tovariši še predno so prišli Nemci. V zaporu v celici 48 sem srečala tovarišice Špelo Kocjančič, Darinko Kosovel in Vido Pertot. Po osvoboditvi iz zapora se je tudi zrahljala organizacija in nekoliko časa nismo imele nobene zveze, dokler ni prišla tovarišica Nežka Tavčar, kateri so potem sledili še drugi, med njimi Vlada šebek — Morana, Piščanc — Slovenka, Segulin — Boro, Branko Babič, dr. Anton Vratuša — Vran, Anton Velušček — Matevž, katerega sem spremljala do Vlada Švare v Ul. Ghirlandaio, do duhovnika Škabarja v Ulico della Fornace št. 3 in do drugih, katerih imen se ne spominjam več. Tovarišica Nežka je naročila Špeli, da zbere tovarišice za prvi sestanek. Ob tej priložnosti mi je Špela naročila, da pridem na sestanek, da bom prevzela delo v SPŽZ in sem zato morala odpovedati delo pri mladini. Sestanek je bil pri tovarišici Petkovi v Ul. Industria št. 20 (katero so Nemci kasneje sežgali v Rižarni in je pustila nedoraslega otroka). Tam je bil ustanovljen L odbor SPŽZ za prvi okraj Sv. Jakoba. Sestavljale smo ga Danila Tavčar — Cvetka, Olga Lekač — Zala (ki je umrla v koncentracijskem taborišču v Nemčiji) Štefanija Dež-jot in jaz. Razdelile smo si naloge za propagando, sanitetni odsek in intendanturo. Kmalu nato je bil sklican sestanek za ustanovitev okrožnega odbora SPŽZ s prisotnostjo tovarišice Nežke. V tem odboru je bila Špela predlagana za tajnico o-krožnega odbora SPŽZ. Druge tovarišice, ki so sestavljale odbor so bile: Angela Gec — Mica, Zora Ivančič — Marjana, Marica Škabar, Lojzka Čebohin — Groz-dana. Kasneje, ko se je vrnila iz internacije je bila kooptirana v odbor še Alma Zalašček — Janka. V tem odboru smo si razdelile delo za organiziranje in sestavljanje odborov SPŽZ po okrajih, sektorjih in terenih. Po prihodu iz zaporov se je leta 1943 istočasno na novo reorganiziral odbor OF pri Sv. Jakobu. Sklican je bil sestanek OF v Ul. Molino a Vento št. 151 pri Tavčarju. Navzoč je . bil tudi tov. Franc Mezgec —- Jurij od okrožnega odbora OF. Razen tovarišev iz prejšnjega odbora OF iz leta 1942, sedaj pok. Josipa Medveda — Marka in Danila Pilata, so sestavljali novi odbor še Dežjot, Gigi Harej, Družina, jaz kot odgovorna za SPŽZ in še drugi, katerih imena se sedaj ne spominjam. (Tov. Dežjot je kasneje umrl v nacističnem taborišču). Leta 1944 smo šle na konferenco SPŽZ na Štjak. Potovale smo s tramvajem do Opčin in nato peš iz vasi do vasi preko javk. Pred Štjakom so nas pričakali otroci in nam zapeli partizansko pesem. Te konference so se ude- ležile Pina Pertot — Milivojeva iz Barkovelj, Marija Kodrič od Sv. Ane, Angela Gec — Mica od Sv. Ivana, Špela, Grozdana in Morana. Konferenca je potekala v vaški šoli. Spali smo vsi skupaj na seniku v bližini šole. Predno smo šli spat sem slišala, da so odgovorni opozorili straže, da naj pazijo, da se ponoči ne bi prikradli Nemci na Štjak. Misel, da se ne bi pojavili Nemci in navdušeno razpoloženje, ki je vladalo na konferenci, mi ni dalo spati. Poleg tega pa je nekdo, ki je spal v bližini Špele in mene strašno smrčal. Pozneje sem ugotovila, da je bil ta dr. Joža Vilfan. Z Milivojevo sva bili oblečeni v narodno nošo. Milivojeva je recitirala «Naš dem», potem sva obe skupaj peli narodne pesmi. Govor za tržaško ozemlje je imela Morana. Po končam konferenci je prišla vest, da so Nemci napadli Cerkno. Zaradi tega smo prekinili miting in se razšli na več strani, da ne bi prišli Nemcem v roke. Po konferenci, kjer smo si zadale nalogo, da pritegnemo vsako našo ženo v organizacijo SP ŽZ, smo ustanovile v okrožnem merilu več terenskih odborov žena. ' Pri Sv. Jakobu je bilo nato u-stanovljenih več terenskih odborov SPŽZ. Navedla bom odbore po terenih, katerih se še spominjam, vendar ta seznam ni popo-len, ker je obstajalo pri Sv. Jakobu in drugod še mnogo drugih terenskih odborov. Tudi se ne spominjam imen vseh tovarišic, ki so sestavljale te odbore in bom navedla le tiste, katere so mi o-stale v spominu. — Odbor v Ul. della Tesa. Sestavljale so ga Regina Pilat, Olga Regent in druge. — Odbor v Ul. Giuliani št. 72. Sestavljale so ga Kristina Sigulin, Milka in druge. — Odbor v Ul. Scuole Nuove — sedaj v Ul. Frausin št. 22 pri sestri Šibelj. Imen ostalih tovarišic, ki so ga sestavljale se ne spominjam. — Odbor v Ul. Cristoforo Colombo št. 41. Sestavljale so ga Olga Lekač — Zala in druge. — Odbor v Ul. della Guardia št. 31. Sestavljale so ga Racmanova in druge. Lojzka Čebohin - Grozdana (Nadaljevanje na 17. strani) Naslednjega dne je prišel k meni tov. Štoka. Takoj sem ga odslovil, saj je bila stalna nevarnost kakšne čistke. Po tej popisni akciji sva šla z Mezgecem kontrolirat, kako je z napisi in njihovim efektom in sva videla, kako jih občinski uslužbenci brišejo. V trenutku se mi je porodila zamisel: Mezgeca in njegovega sina sem poslal domov (stanoval je blizu cerkve), se približal delavcem in jim svetoval, naj prenehajo z delom. Najprej sem jim govoril zlepa, a odgovarjali so mi, da jih je pač poslala občina. Ko se je vrnil še Mezgec, sva jih izprašala, kdo je pri občini fašist in jim zagrozila, naj takoj prenehajo z brisanjem napisov, ker so za vogalom oboroženi partizani, pripravljeni na streljanje. Prestrašeni so pustili vso svojo opremo (čopiče, vaze z vodo in apnom) in jo popihali. V nekaj minutah je bila Ul. Servola prazna in tudi naslednjega dne se ni nihče pojavil. Moje stanovanje Novembra 1944 so Nemci in col-lottijevci vdrli v našo hišo v Skednju. Že tisti večer sem se za nekaj časa umaknila — se spominja Darinka Franovič. Bil je mrzel a lep sončen dan. Bilo je po aretaciji Verka in Vide. Bila sva le malo časa poročena in v stanovanju je bilo vse novo. Pobrali so nam prav vse, niti žlice niso pustili. Na postaji me je Milan Matjašič obvestil, naj se ne vračam domov, ker so bili pri nas Nemci in da me iščejo. Do takrat niso še vedeli, kdo je Sergej. Aretirali so nekaj mladincev in zaradi mučenja je eden od njih izdal moje ilegalno in tudi pravo ime. Ti mladinci so bili povezani z vo-sovci in gapisti in so vsi padli. V hiši sem — se tovariš Franovič spominja kot da bi bilo danes — imel skriti dve pištoli, nekaj bomb, 50.000 lir pa sem izročil nekaj dni prej. Za vse to moja žena ni vedela. Nemci skrivališča niso našli, mene pa seveda tudi ne, ker sem bil v Barkovljah, od koder je moja žena. • Leto dni prej sem nažagal železno rešetko na oknu in jo toliko premazal z barvo, da ni bilo videti, da je nažagana. V primeru potrebe bi rešetko brez napora odtrgal in skozi okno zbežal iz hiše. Nekdo pa je moral za to vendarle vedeti, saj so mi povedali, da sta dva tipa stalno krožila tam okrog. Tisto jutro, predno so vdrli v našo hišo — se spominja Darinka — sem bila v Barkovljah z namenom, da grem v Furlanijo po živež za nas in za partizane. Naslednji dan nisem šla nikamor. Moja mama je prišla k meni in mi povedala, da so nam Nemci in fašisti popolnoma izpraznili hišo. Rutar, ki sicer ni bil aktivist mi je po vojni povedal, da so me iskali po vsem skednju in da so tudi njemu pokazali mojo sliko in ga spraševali, če me pozna. Bunker Po Verkovi aretaciji sem šel na Kolonkovec na sestanek odbora Delavske enotnosti za tovarno «Aquila». Prav tedaj so zatulile sirene alarm. Vse se je razpršilo, jaz pa sem se skril v bližnji njivi, ker me v bunker prav zares ni nikoli mikalo. Ko je bil alarm mimo, sem se napotil proti Sv. Ani in ker me že dolgo ni bilo v Skednju pri družini, pa tudi brez denarja sem bil, sem se odločil in se usmeril proti Skednju. Počasi sem stopal po Ul. Car-pineto. V desni roki sem nosil «trenč», na isti strani sem imel tudi pištolo, ki mi jo je dal tov. Celioni. Sonce je zahajajo in me slepilo v oči. Tedaj sem se odločil, da stopim k bunkerju, kjer smo imeli manjše skladišče in javko, da pustim Borotu listek z obvestilom, da so Verka aretirali in da naj ne hodi k njemu na stanovanje. Napravil sem še nekaj korakov, ko sem se nepričakovano znašel pri avtomobilu. Ko pa sem se malo ozrl proti neki stranski ulici, sem zagledal Boroca z uatenje-nimi rokami na hrbtu in z njim še nekoga. Drugi dan sem zvedel, da je bil Marianov brat in tudi, da so Marianovim staršem vse pobrali. Skozi odprto vežo sem zagledal kakih 10 do 15 collotti-jevcev in esesovcev. Hitro sem stopil malo v desno, da bi se oddaljil, ko sem zagledal, da je prvi avtomobil poln dokumentov m spisoV s poročili (v drugem so bili oficirji), ki so jih prinesli iz našega skladišča. V tistem trenutku so prinesli ven še en paket in eden od agentov se je zadrl, kdo da je tisti «imperatore» ki se kliče Sergio Sergej. Tisli, ki so bili zunaj, so me gledali in zdelo se mi je, da me bedo vse k čas prijeli. Spet pa me je rešila moja hladnokrvnost, saj sem se obnašal, kot da grem na poročno kosilo, žena, mlada vdova, ki je bila na glavnih vratih veže, je vse to videla in se tresla kot šiba na vodi. Bala se je, da bodo aretirali še mene. Počasi, kot da se me vse skupaj nič ne tiče, sem šel naprej, ko pa sem prišel za prvi vogal na desno, sem jo tako ucvrl, da bi še zajec zaostajal za menoj. Niti na tramvaj se nisem upal stopiti. Kar peš sem jo mahnil v Barkovlje, kjer sem imel javko pri Žnidaršičevih. Pri tej družini sem našel Štoko in Imrota in jima povedal, kar sem doživel. Dala sta mi 5.000 lir za družino. Potem sem se najedel in šel počivat, medtem ko je bila Ana spodaj na straži. Sergej Franovič OB TRIDESETLETNICI ZMACE NAD NACIFAŠIZMOM IN OSVOBODITVE Starši so pripovedovali, otroci so zapisali... 30-letnica Primorskega dnevnika časovno sovpada s proslavljanjem 30-letnice osvoboditve, ki je bil osrednji politični dogodek te pomladi zlasti pri nas, ki smo toliko pretrpeli pod jašističnim jarmom in ki smo z velikim krvnim davkom prispevali v boju za svobodo in bolj človeško družbeno ureditev. Zdelo se nam je primerno, da v tej jubilejni številki objavimo tudi prispevke naših šolarjev na temo osvobodilnega boja. Njihovi kratki sestavki nam s svojo svežino in pristnostjo kažejo, kako najmlajši rod doživlja danes tedanje hude, vendar slavne čase, v katerih so se zasužnjeni jugoslovanski narodi dvignili v zmagovit boj proti okupatorju. Hkrati so ti sestavki tudi spričevalo naše družbe, naše šole in naših družin, pokazatelj kako smo znali prikazati najmlajši generaciji osnovne vrednote osvobodilnega boja, ki so nadvse aktualne tudi danes. Vsem dijakom, učiteljicam in profesorjem se toplo zahvaljujemo za njihovo sodelovanje in se oproščamo, ker smo zaradi pomanjkanja prostora lahko objavili le majhen del dobljenih prispevkov. Ker je gradiva še veliko, bomo ostale prispevke objavili v eni prihodnjih številk. UREDNIŠTVO Starši pripovedujejo Rižarna: celica — Flavija Terčon, 5. razred osnovne šole v Rojanu Večkrat sta mi oče in mama pripovedovala o vojnih grozotah. Najbolj mi je ostalo v spominu mamino pripovedovanje. Bilo je nekega zimskega popoldneva. Dedek je mirno zavezal vole v hlevu ter stopil v kuhinjo. Na stari leseni mizi je stal krožnik mineštre in kozarec črnega vina. Dedek se je usedel ter začel jesti. Nenadoma je potrkalo na vrata in prikazala sta se Nemca v sivih oblekah in oborožena. Zgrabila sta ga za roke. Dedek se je skušal upreti, a zaman. Odpeljala sta ga na bližnje sol je. Eden od njiju je nameril pištolo v dedkovo glavo in pritisnil na petelina. Strel v samoti, droben krik in dedek je padel mrtev na tla. Tako so Nemci ubijali nedolžne ljudi. Tega maminega pripovedovanja ne bom pikoli pozabil in vedno se bom boril za pravico in svobodo. Darij Andlovič 3. b nižje srednje šole «Ivan Cankar» Otroci med vojno Otroci so stali na straži, da niso prišli Nemci v vas. Ko so videli, da se bliža sovražnik, so tekli povedat partizanom. Otroci so tudi pobirali zdravilne trave in jih sušili. Potem so jih poslali partizanom v gozdove, da so si skuhali čaj. Aleksander Zobec 2. razred osn. šole v Borštu Tiskarne v bunkerjih Gospa Milka je tiskala časopise in letake v bunkerju. Bunkerji so bili v Ospu, na Socerbu, na Greti in pri Domju. Bunker pri Domju je bil posebno varen, ker je imel vhod v vodnjaku. Morali so v vodnjak in se potem plaziti po kratkem rovu v bunker. Iz njega so šli samo ponoči. V bunkerju so imeli pisalne stroje, ciklostil, o-premo za kuhanje in postelje. Ko je pretila nevarnost, je gospodinja vrgla na tla poleno, ko pa je bila nevarnost mimo, je vrgla na tla tri polena. Časopise so raznašale po mestih in vaseh kurirke. Vedno je bila nevarnost, da bi jih Nemci ali fašisti zasačili. Nekaj letakov in časopisov nam je rnspa Milka tudi pokazala. Dimitrij Vecchiet 3. razred osn. šole v Borštu Rižarna V Rižarni so čistili riž. Ko so v Trst prišli Nemci, so tam zgradili peč V Rižarno so Nemci peljali vse, ki so jim nasprotovali. Te so mučili in sežigali. Druge ljudi so za nekaj časa zaprli v Rižarno, nato so jih pošiljali v Nemčijo. V Nemčiji so morali delati v tovarnah, ali so jih zapirali v taborišča. V Rižarni je umrlo okoli 5000 ljudi, ne vemo pa koliko ljudi je šlo iz Rižarne v Nemčijo Ko so se partizani bližali Trstu, so Nemci razstrelili peč, da ne bi ljudje videli, kakšne grozne stvari so delali. Pred približno enim mesecem je Rižarno obiskal predsednik rapublike. Rižarna je postala državni muzej v spomin, da se ne bi take grozote zopet ponovile. Jože Struna III. razred šola «Dragotin Kette» Prst ali Trst? Pred dnevi smo gledali zvečer televizijo. Po koprskem kanalu so oddajali posnetek Titovega intervjuja ob tridesetletnici osvoboditve. Tito je med drugim povedal, da je po koncu zadnje vojne, v Neaplju, zahteval od Churchilla Istro in Trst za Jugoslavijo. Povedal je tudi, da je Churchill rekel, da je Trst v večini italijansko mesto in da zato ne more pripasti Jugoslaviji. Naslednji dan se je tržaški italijanski dnevnik obregnil ob Titovo obujanje teh spominov. A doma, v družini, smo kljub temu obujali spomine in govorili o tistih časih. Moj oče je med vojno živel v Dalmaciji, v Trogiru blizu Splita. Mestece so si prisvojili nacifa-šisti. partizani in zavezniki pa so jih skušali pregnati iz njega. Bilo je dosti bombardiranja, bitk; končno so partizani zmagali in pregnali nacifašiste. Med bombardiranjem je bilo nevarno, dosti hiš je bilo'porušenih, mnogo ljudi ubitih. Moj oče je bil takrat majhen deček. Ni rad mislil na nevarnost, na težke trenutke Rajši se je igral s prijatelji. Igrali so se vojsko, posnemali so starejše. I-meli so lesene puške, papirnate kape in kamenje za strelivo. Tako so se igrah vojake. Po osvoboditvi mesteca so starejši korakali po ulicah, v sprevodih, z zastavami. Bilo je imenitno in trogirski dečki so jih posnemali. ludi om so korakah po — stranskih — ulicah in kot starejši, ali približno, klicali: «Prst je naš, prsi,a ne damo!» No, čez nekaj časa je očetova družina pripotovala v Trst. Takrat se je mojemu očetu posvetilo, da tisti «prst» trogirske otro-čadi ni bil prst, temveč Trst. Povedal mi je tudi, da je bila, kljub rahli pomoti, tista igra i-menitna, Martelanc Rudi I. razred nižje srednje šole «Fran Erjavec» 25. april 25. april je državni praznik. Letos smo ga praznovali še toliko bolj slovesno, ker sovpada s 30. obletnico osvoboditve izpod naci-fašističnega jarma. Druga svetovna vojna je bila zelo kruta in je zahtevala zelo veliko žrtev. Poleg vojakov je u-mrlo tudi mnogo civilistov. Mnogi so padli kot talci, drugi so u-mrli v taboriščih in pod bombardiranjem. Mnogokrat so bile požgane cele vasi, vsi prebivalci pa deportirani v razna taborišča, kjer so bili okrutno mučeni. Tudi v Trstu so nam nacisti pripravili taborišče. To so storili tako, da so spremenili rižarno pri Sveti Soboti v pravo zgradbo smrti. V Rižarni je bila peč, ki je služila za sušenje riža. Ko so nacisti pripravili taborišče, so poklicali Erwina Lamberta, ki je bil specialist za te stvari. Ta človek je že prej zgradil velike peči v Treblinki na Poljskem. Po istem sistemu je preuredil tudi peč v tržaški Rižarni. 4. aprila leta 1944 so prvič preizkusili zmogljivost peči. Sežgali so 71 talcev, ki so bili prej ustreljeni na Opčinah. Od tistega dne je peč vedno pogosteje delovala. V njej so umrli Slovenci, Hrvatje, Italijani in Judje. Sežigali so tudi otroke, žene, starčke in bolnike. August Dietrich Allers je bil poveljnik taborišča. On je bil namreč gospodar življenja in smrti. Njegov pomočnik pa je bil Joseph Oberhauser. Oba sta bila kruta in neusmiljena. Oberhauser še živi v Miinchnu, kjer prodaja pivo. Allers je živel v Hamburgu, kjer je umrl 21. marca 1975. Zdi se, da je napravil samomor. Bil je advokat. Redki so prišli živi iz tega pekla, in tisti, ki so ostah se ne radi spominjajo na to. 24. aprila 1975 je bila Rižarna proglašena za narodni spomenik. Te slovesnosti se je udeležil tudi predsednik republike Giovanni Leone. Pozdravni govor je imel tržaški župan Marcello Spaccini. V njem je obrazložil strahote, ki so jih ljudje pretrpeli v taborišču. Za njim so spregovorili bivši interniranci: Slovenec Drago Škrinjar, ki je svoj govor podal v slovenščini, Judinja Laura Austerlitz in Italijan Sergio Lupo. Sledil je blagoslov spomenika v treh obredih: katoliškem, srbsko-pravoslavnem in judovskem. Slovesnost je bila zelo ganljiva in vsi so sklenili, naj se te stvari ne zgodijo nikoli več. Marko Ternovec IV. r. osn. šole v Rojanu Ob tridesetletnici osvoboditve Evropski narodi so se po L svetovni vojni navdušeno pozdravili. Vladajoči sloji so dokazali, da ne znajo rešiti problemov miru. V povojnem obdobju so različni dejavniki propadlih imperijev, de-moralizacija vojaštva, vplivi bolj-ševiške revolucije v Rusiji na evropski proletariat povzročili hudo zmedo v gospodarstvu in socialnem položaju. Tako stanje je prizadevalo življenje vseh evropskih narodov, tako poraženih kot zmagovitih. Ko so Italijani po 1. svetovni vojni dobili tako imenovano Julijsko krajino, so se fašisti predstavili Slovencem s svečanimi obljubami in plemenitim veliko-dušjem. Toda že takoj v začetku je fašistična pest trdo udarila v ritme, ki so izhajali iz življenjskega utripa zemlje V Trstu so plameni požrli Narodni dom, središče slovenske Kulture. Slovenci so tedai okusili najokrutnejši postopek raznarodovanja. Fašisti so zaprli šole, razpustili kulturna društva, ukinili tisk in drugo. Slovenci, žrtve najstrašnejšega političnega režima, niso bili oropani samo kot . posamezniki, ampak jim je tudi kot narodni skupnosti grozila nevarnost, da izgubijo svoje značilnosti, svoj jezik in narodnost. Fašistični načrt je bil: spremeniti etnične značilnosti Slovencev in jih zbrisati z ozemlja Julijske krajine. Veter še ni razpihal oblakov vojne vihre. Slovenci so bili priča novi tragediji. Ko je fašizem prišel s silo na oblast, je hotel povz- ročiti narodno smrt Slovencev. In kako je mogoče, da nasilje ne izzove odpora, kadar tepta človeka, narodovo bistvo? Tako so se začeli prvi znameniti boji proti fašizmu, ki so dosegli višek v osvobodilnem boju. Leta 1930 in sicer 1. septembra, se je pričel v Trstu prvi veliki proces proti Slovencem. Štirje obtoženci: Bidovec, Marušič, Valenčič, Miloš, so bili obsojeni na smrt, ostali pa na dolga leta ječe. Naslednji dan so peljali vse štiri na smrt obsojene mladeniče na strelišče pri Bazovici. Padli so kot prvi junaki pod svincem fašističnih policistov. Njihova trupla so skrivaj pokopali na neznanem mestu, da ne bi mogle matere polagati cvetja na njihove grobove. Z zasedbo Jugoslavije, aprila 1941. leta, je problem Julijske krajine dejansko postal problem, ki bi ga morala nova vojna razširiti s priključitvijo Ljubljanske pokrajine k Italiji. Tako se je v okviru fašistične države osnovala in se v ugodnem okolju razvijala partizanska fronta, ki je ogrožala italijansko vojsko, v boju s Titovimi partizani v Sloveniji in na Hrvaškem. Ta vpliv se je čutil tudi v italijanskem protifašističnem gibanju, predvsem ob obali h.pr. v Miljah, Trstu in Tržiču. V Julijski krajini so bile številčno in vojaško najmočnejše brigade slovenskega IX. korpusa in kasneje divizije Garibaldi ter Natisene iz Furlanije. Odpor se je tako razrasel, da so bili Nemci večkrat prisiljeni sprožiti silovite ofenzive. Za tisoče ujetih partizanov, talcev in po mestih in vaseh zajetih oseb, med katerimi je bilo tudi mnogo žena in otrok, je bila Rižarna pri Sv. Soboti v Trstu zadnja postaja. S tem narodnoosvobodilnim bojem, kateremu je bilo treba plačati ogromni krvni davek, so zadobili nove pojme za popolnejšo obliko življenja. Na čelu vsega tega, kakor beli kamen partizanskih spomenikov pa stoji dostojanstvo, zaradi katerega je življenje vredno življenja; stoji človek z dvignjeno glavo in uporno pestjo. Norma Maganja 3. razred nižje srednje šole «Fran Levstik» Rižarna V Rižarni so nekoč čistili riž. Med vojno je zmanjkal riž. Zato so je zaprli. Nemci in fašisti so jo zasedli. Tako je Rižarna postala mučilnica in taborišče. Tam so mučili in pretepali ljudi. Imeli so peč. kjer so jih sežigali. Pepel in kosti so vrgli v bližnje morje. Ljudje,, ki so.atam trpeli, so napisali na zid vsak svoje ime. Tam je umrlo mnogo ljudi: Slovenci, Judje, Hrvatje in Italijani. V Rižarni je bilo mnogo celic. Te celice so bile temne. Preden so Nemci zbežali, so razstrelili peč. Sedaj je Rižarna postala spomenik in muzej. Logar Barbara II razred osnovne šole - Sesljan Zgodba iz preteklih dni Drugo svetovno vojno si do-mišljan po pripovedovanju staršev in znancev. Povedali so mi mnogo o grozotah, pa tudi o lepih trenutkih, ki so jih doživljali v boju proti nacizmu in za pravice slovenskega naroda. Najbolj mi je bil všeč ter mi ostal v spominu dogodek, ki ga je doživel moj oče v partizanih. Večja četa partizanov se je ustavila blizu nekega pokopališča. Uredili so si tabor in po skromni večerji je poveljnik določil straže. Trije partizani, med katerimi tudi moj oče, takrat šestnajstleten fant, so imeli nalogo, da stražijo pokopališče, ker se je od tam lahko prišlo v tabor. Ko so prispeli do pokopališča, sta ostala dva zadaj, moj oče pa je šel nekaj metrov naprej. Domenili so se namreč, da ga bodo čez tri ure zamenjali in da jih bo on pri najmanjšem šumu poklical. Legli so torej na tla, stražili ter potiho upali, da ne bi imeli nobenega nezaželjenega obiska. Minila je ura, povsod je vladala le grobna tišina. Ko pa je na zvoniku odbila deseta ura, so se izza grobov začele prikazovati bele sence. Dvigale so se, se obračale ter se vedno bolj približevale. Pokopališče, smrtna tišina, temna noč, ura, ki odbija polnoč in bele sence, ki se dvigajo izza grobov — vse to je mojega očeta močno prestrašilo. Dopovedoval si je, da so bele sence le strahovi, ki jih v resnici sploh ni. Začenjal pa je verjeti ljudski pripovedki, da o polnočni uri mrtvi vstajajo ter se sprehajajo po grobovih. Ko so bile sence tik pred njim, je iz strahu ustrelil. «Bo kar bo», si je mislil. «Najbrž bom zbudil ves tabor in se mi bodo vsi posmehovali, a vsaj strah me bo minil!». V trenutku, ko je zadonel strel, je bil ves tabor na nogah, pripravljen za borbo. Bele sence so začele bežati, le ena je padla, ker jo je zadela nasprotnikova krogla... Bele sence so bili namreč Nemci, v belo oblečeni, da bi lahko neopazno prispeli v partizanski tabor in ga napadli. To bi jim tudi uspelo, če ne bi oče iz strahu streljal. Martina Samsa II. a srednje šole «Ivan Cankar» Knjige so gorele Nemec je bil v rumeno - rjavi u-niformi. Na rokavu je imel kljukast križ. Takrat so bile prepovedane slovenske knjige. Zaplenil jih je. Knjige so metali na velik kup pred občinsko palačo. Nanje so zlili bencin. Prižgali so vžigalico. Iz kupa je švignil velik plamen. Platnice so se zvijale v plamenih: Župančič, Prešeren, Ribičič, Jurčič. Prijatelji so se spet vrnili. Vojka Gruden III. razred osnovne šole v Šempolaju Rižarna V sredo 14. maja je naša šola obiskala Rižarno. Gledali smo slike in so nam tudi povedali kaj se je tu godilo v vojnem času. Rižarno so Nemci spremenili v ječo. Ogledali smo si tudi muzej in ječe. Po zidovih celic so bila napisana imena ubogih ujetnikov, Rižarna je zelo žalosten kraj. Tu je umrlo mnogo naših slovenskih ljudi. Gabrijel Raseni I. r. osn. šole «Dragotin Kette» Rižarna . .. Zelo me je pretreslo, ko sem čitala zadnje pismo, ki ga je sin napisal svoji materi, predno so ga ubili. Tudi celice, kjer so bili zaprti, so zelo strahotne. Ubogi naši predniki, ki so vse to doživeli! Patricija Orel V. razred Donadoni ... Ko smo si ogledali kraj in celice, kjer so bili ujetniki zaprti, mi je postalo hudo pri srcu. Tu je namreč trpelo in umrlo slovensko in italijansko ljudstvo . .. Venne Branko V. razred Donadoni . . . Nesrečne ljudi so Nemci polovili v našem mestu, v okolici, v Istri in na Krasu. Ko nam je g. Bubnič pripovedoval o žalostnih dogodkih v Rižarni, mi je postalo težko. Tiho sem zmolil molitev za nesrečne umrle ljudi. Paoli Peter V. razred Donadoni Okupatorjevo nasilje nad našim ljudstvom Intervju z učenko Švab Loreno iz Sv. Križa P. Brala sem v časopisih in tudi izvedela iz ustnega izročila, da je Križ mučeniška vas. V sorazmerno majhni vasi je bilo 68 partizanov, ki so padli za svobodo, 22 internirancev v nemških in italijanskih taboriščih, 36 mučenih, 37 invalidov in 160 prebivalcev poslanih na prisilno delo v Nemčijo. Lorena: Da, res je. Tudi moj ta-tek je bil med njimi. P. Pripoveduj mi njegovo zgodbo! Lorena: Moj oče se imenuje Herman Švab. Ko je imel 18 let je delal pri železnici, pozneje pri Acegatu. Tam ga je nekega dne izzival neki fašist, češ da je moj očka partizan, oziroma, da skrivaj dela za partizane. Zato je takoj izgubil službo. Nato je iskal drugo delo. Ni ga našel. Zato se je odpravil v Koper in se je tam zaposlil. Ko se je vrnil zopet domov, je imel komaj 20 let. P. Kaj je bilo potem? Lorena: Ugrabili so ga Nemci in ga odvedli v Nemčijo, skupaj z njegovim prijateljem. V Lander-bergu blizu Miinchna so ga grozno mučili, zato jim je ušel. S prijateljem sta potovala peš iz Nemčije do Sv. Križa. Istega dne, ko se je vrnil v domačo vas, je srečal lastnega brata Rada; videl je, kako so Nemci vlekli proč nesreč neža, ki se nikoli več ni vrnil domov. Umrl je v Nemčiji. P. Kako je bilo potem s tvojim tatkom? Lorena: Moj oče je moral še enkrat v Nemčijo. V majhni vasi Langerweche je spoznal mojo mater Adolfino. Poročil se je z njo in je še dolgo let živel v Nemčiji. Ko je imel že štiri otroke, se je šele vrnil domov v Križ. Švab Lorena Kako so moji starši pričakali osvoboditev Dvajsetega aprila sem povabil nono na naš dom, da bi skupaj z mamo in očetom povedali, kako so pričakovali osvoboditev. (Pripovedovali so mi, kar bom zdaj napisal) : V začetku mi je mama povedala, da se točno ne spominja, kako je bilo. Spominja se, da je 29. aprila prišel 9. korpus jugoslovanske vojske čez Katinaro na Ko-lonkovec. Nemci so se branili na gradu Sv. Justa. Od tam so streljali proti Kolonkovcu in Skednju. OČE PARTIZAN Po prašni cesti se pomika četa. Vsi mladi fantje so, s puško ha rami, jasnih idej in polni domotožja. Oh, partizan, partizan: kdo ti bo lahko poplačal vse, kar si za nas žrtvoval. Že četa izginja v gozdu — ne vidim je več; a misel na vse jo spremlja v bojnih pohodih. «Povej, li se vrneš junak?» Vojna je kruta in konca je ni, žrtve so mnoge. Kaj boš med njimi tudi ti? Tu čakam te iz dneva v dan, spominjam se te, ko si postal junak — partizan! «Povej, ali se vrneš še kdaj?» Cesta je prašna, po njej hodiš ti junak . . . Bog ve kam. Zaman iščem med njimi tebe, moj dragi partizan. Boji so končani — svoboda je tu, a kje si ti? Čakam te, čakam, a zaman, ni te med nami... ... oče partizan. Caris Neva Srednja šola «Igo Gruden» I. b - Nabrežina Takrat je mama bivala v Skednju v Ulici Roncheto. Ena granata je preluknjala hišo skozi in skozi in obtičala v zidu dvorišča, ki je bilo za hišo. Na srečo ni eksplodirala, drugače" še ne bi jaz rodil in tudi ne bi mogel pisati o teh dogodkih. Skozi celo bitko so se moja mama in njena družina skrivali v majhni kleti za hišo. Dolgo časa po končani bitki si niso upali iz skrivališča. Ko pa so se zavedali, da ne streljajo več, so šli v stanovanje. Skozi okno spalnice je moja mama prvič videla partizane, ki so hodili po ulici in iskali prostor za prenočišče. Bili so trudni od boja, raztrgani in ranjeni, da so se vsem stanovalcem hiše strašno smilili. Kdor je kaj imel, jim je vse ponudil. Prvega maja je bil Trst osvobojen. Moja nona je še povedala, da so nam partizani dali prvi bel kruh. V spominu ji je ostal dan, ko je prvič prinesla iz trgovine bel, svež kruh in ga je hči naše sosede, štirinajstletno dekle, več časa po-Ijubovala s solzami v očeh. Moj očka mi je povedal, da sta dva njegova brata šla med oborožene delavce, da branijo Trst. Z brigado sta šla napast Nemce, ki so se utaborili v tovarni žarnic pri Sv. Ani. Očka in družina so se skrili v klet sosednje hiše, odkoder so videli Istrsko cesto. Čakali so nemško kolono, ki bi morala priti v pomoč obkoljenim Nemcem. Na mostu je bil majhen oddelek mestnih borcev s težko strojnico. Nedaleč od njihovega skrivališča je stal na klancu nemški polkovnik in z daljnogledom gledal v smeri tovarne. Proti jutru pa so ga prišli poklicat in je odšel. Ob deseti uri so se Nemci v tovarni vdali. Tudi očka, takrat je bil še deček, je moral ves čas tičati v kleti, ker so strojnične krogle švigale sem ter tja. Igor Cernich II. b razred šole «Ivan Cankar» - Sv. Jakob Rižarna Maj je mesec cvetja in zelenja. Vse se prebuja. Vse brsti. Pomlad se poraja povsod. Nebo je svetlo. Toda nenadoma se vse spremeni. Temni oblaki se razgrnejo nad nami. Spomnili smo se Rižarne, ki bedi kot svetla velika zvezda sredi našega mesta. Tja nas je zanesla pred dne vi pot. Nismo hoteli tja. Bali smo se videti grozotne hudobne roke, ki so umorile po nedolžnem toliko ljudi. Tedaj je umrlo 3 do 5000 naših bratov in sestra. Oko nam je obviselo v temnih in ozkih celicah. Tam so vklesana imena padlih in njih zadnji pozdrav. Pet leti so bili po zidovih še znaki krvi. Škoda, sedaj so vse popravili, ker je postala Rižarna narodni spomenik. Na velikem dvorišču je bila nekdaj velika peč-krematorji, kjer so sežigali naše ljudi. To so delali ponoči, ko jih ni nihče videl. Samo zvezde so jim svetile v poslednje slovo. Uboga Rižarna, nekdanja fa-brika riža, kaj vse se je moralo spremeniti! Noge so nas bolele. Peklo nas je v očeh, ko smo si ogledali to obnovljeno morišče. Trideset let je minilo. Toda jok, solze, bolečine, trpljenje teh ljudi ne sme nikoli v pozabo. Kajti če danes lahko hodimo v Trstu v slovensko šolo, je tudi njihova zasluga. Nesli smo jim pomladno cvetje. Pred odhodom, ko so se za nami zapirala tista težka trda železna vrata, smo obljubili, da bo Rižarna vedno živela z nami. Po naši vsakodnevni poti nas bo spremljala povsod: na asfaltu, v razredu, doma, v zavodu, na morju, v gorah, v tujini. V Rižarni umrli morajo slutiti, da niso zaman žrtvovali svojih življenj. Pred mesecem je bil v Rižarni predsednik Leone. Samo naša pesem ni odmevala. Zabolelo nas je. Toda slutili smo, da s tem so in bodo naše žrtve nesmrtne, najlepši, najdragocenejši biseri, ki jih boža lepo majsko sonce, ki žari na nebu in del tega smo tudi mi, najmlajši rod slovenskega naroda. 4. razr. osnovne šole «Dragotin Kette» -Trst Rižarna Danes smo obiskali Rižarno. V Rižarno so prišle tudi druge šole. Bilo je zelo zanimivo. Videli smo celice, kjer so bili zaprti ljudje. Čudili smo se, da je šest ljudi moglo spati v tako majhni celici. Celice so zelo ozke in temne. V njih je umrlo veliko naših slovenskih ljudi. Na dvorišču je bilo poslopje, v katerem je bil krematorij. V njem so sežigali trupla ujetnikov. Rižarna je zelo žalosten in mračen kraj. Elena Bizjak II. razr. osn. šole «Dragotin Kette» Idila v partizanski bolnici Zgodilo se je med drugo svetovno vojno, ko je vsak človek z lastnimi močmi skušal pomagati svojemu narodu in domovini. Z veliko požrtvovalnostjo in trpljenjem smo se proti tujcem borili tudi Slovenci. Čeprav smo majhen narod, smo imeli tudi sami velike junake, ki so s hudimi boji vsadili v našo zemljo seme, ki je do danes dozorelo v velik sad: to je naša svoboda. Toda preden smo svobodo dosegli, je mnogo ljudi darovalo življenje. Med te naše velike junake pa spada po najinem mnenju tudi dekle, ki je s svojim skromnim, a zahtevnim delom sodelovala pri uporu in darovala svoje življenje. Najina junakinja je 22-letna Mara. Obiskovala je tretji letnik medicinske fakultete, v Ljubljani. Bila je srednje, vitke postave. Imela je dolge črne lase, spletene v debelo kito. Lepe;modre oči pa so dajale njenemu'l'of>razu poseben kras. Njena živahnost in razgibanost sta bili vsem priljubljeni. Vsem je vedno znala pomagati in pametno svetovati. Čeprav je živela v mestu, se je vneto zanimala za partizanske premike izven mesta Ko je slišala o partizanih in njihovih težavah, jim je tudi sama želela pomagati. Želja se ji je končno uresničila, ko je začela obiskovati večerno šolo. Tu je spoznala skupino mladeničev, ki so jo povezali s partizani. Tako je zvedela, da jim primanjkujejo bolničarke. Kljub nasprotovanju staršev, se je odločila, da pojde k partizanom. Res so jo partizani prišli iskat Skrivaj so je odvedli iz mesta. Več ur so hodili po temnem gozdu Partizanska bolničarka Alenka Dobrila, 4. razred osn. šole pri Sv. Jakobu m dospeli do soteske, kjer so ji partizani zavezali oči. Končno so le prišli na cilj, v partizansko bolnico. Bolnica je ležala v notranjosti soteske, v sredini katere je tekel majhen potok. Na levi strani potona je stalo nekaj lesenih barak. Natrpane so bile s težko ranjenimi bolniki Na desni strani pa je bila večja baraka, kjer sta bila kuhinja in skladišče. Za razsvetljavo so imeli karbidno luč. Mara se je kmalu navadila na kraj in tudi na novi poklic. Vsi ranjenci so jo takoj vzljubili, ker je bila z njimi prijazna in jih je znala vedno potolažiti. Večkrat so nemška letala krožila nad bolnico in posebno takrat je Mara spodbujala in tolažila ra-I njence. Tako je začela Mara pri- rejati v bolnici mitinge. Skupaj z mladim partizanom Vinkom sta pela narodne in borbene pesmi, ki so razveseljevale vse ranjence. Med Vinkom in Maro je vzcvetela velika ljubezen. Njunega veselja so bili deležni vsi bolniki. Skupno so kovali načrte za prihodnost in pri tem so pozabili na vojno in hude bolečine. Toda zaljubljenca sta kaj kmalu spoznala da se vsi rožnati načrti ne bodo uresničili, ker so bili časi prehudi. Tudi o-nadva sta živela v strahu, saj so se Nemci vedno bolj približevali soteski in bolnici. V njunih srcih pa je še vedno žareče gorela iskra upanja in ljubezni. Jesenskega dne so Nemci prišli nepričakovano do bolnice in jo obkolili. Neusmiljeno so streljali od vseh strani. Čeprav si ranjenci niso mogli pomagati, so se še vedno duševno borili proti sovražniku. Nacisti pa so jih hoteli popolnoma pokončati in so to tudi naredili, ko so v vsako barako vrgli bombo. Mara in Vinko sta iskala rešitev v nekem bunkerju. Prišla sta skoraj do vrha, ko se je Vinko zgrudil na tla in tam obležal. Mara je od groze zakričala in pokleknila ob njem. Takrat je tudi njo zadela nemška krogla Obležala sta v mlaki krvi, drug ob drugem, in izpolnila obljubo, ki sta jo bila sklenila: Skupno živeti ali umreti za svobodo. Semolič Marinka Gruden Leonida III. B srednje šole «Igo Gruden» - Nabrežina 25. april V teh dneh očka, mamica in babica večkrat pripovedujejo, kako je bilo aprila leta 1945. Moja mama je bila še otrok in mi pripoveduje, kako so jo prestrašile bombe in streli ter kako se je skrivala v babičino naročje, ko so tulile alarmne sirene. Zelo lepo se pa spominja o nekem večeru, ko so prišli iz Piščancev v njeno hišo trije partizani. Moja babica jih je na skritem sprejela, nasitila in preoblekla. Mama pripoveduje, da so bili vsi strgani, utrujeni in so imeli krvave in umazane noge. Babica jim je pripravila kad tople vode, kjer so si umili te strašile noge. Moja mama je to nekam čudno gledala. Babica pa ji je rekla, da tako kakor je ona pomagala tem partizanom, so gotovo tudi drugi ljudje pomagali dedku, ki je bil u-jetnik v Kalabriji. Aleksander Semen IV. razr. osn. šole Rojan Rižarna Rižarna je veliko poslopje, ki je bilo zgrajeno leta 1913 pri Sv. Soboti. V njem so čistili riž. Med drugo svetovno vojno je rižarna rabila Nemcem za koncentracijsko taborišče. Bilo je edino v Italiji. Za postavitev tega taborišča je leta 1943 prišlo v Trst 50 SS (esesovcev). Med temi sta prišla iz Poljske Virth in Stangl, katerima je tedanji poveljnik Rižarne, Globočnik dal ukaz, naj spremenita to taborišče v pravi lager. Dala sta zgraditi veliko krematorijsko peč. Da bi ta bila čim bolj popolna, so poklicali še Erwina Lamberta, ki je zgradil grozne peči v lagerju Treblinka. Kmalu se je začelo trpinčenje in sežiganje ujetnikov. Najprej je prišlo na vrsto 70 talcev, ki so jih ustrelili na Opčinah, njihova trupla so sežigali v krematorijski peči. Sledilo jim je nešteto ubogih ljudi, mož, žena in tudi o-trok. Ne vemo točnega števila sežganih ljudi. Pravijo, da so jih v e-nem letu približno 5.000. To je grozno! še bolj, če pomislimo, da so bili ti ljudje popolnoma nedolžni. Danes, po 30 letih osvoboditve, je Rižarna državni muzej. Spominja nas na strahote, ki se ne bodo smele nikoli več ponoviti. Andrea Vassallo V. razred Donadoni Partizanske bolnice Partizani so si zgradili sami bolnice. Najpomembnejša bolnica v Sloveniji je bila bolnica Franja na Cerkljanskem. Nemci niso te bolnice nikoli odkrili. Bolnica je bila v soteski zakrita z zelenjem in vejevjem. Barake so bile raznobarvno pobarvane; zato je sovražnik ni mogel odkriti niti z letali. V tej bolnici je bilo tudi veliko italijanskih partizanov, ki so se borili za svobodo. Iz skupinskega spisa učencev 4. razreda osn. šole v Barkovljah Čez Krko na svobodno ozemlje Spominjam se nekega majhnega, grbastega starčka, ki sem ga pred dobrim letom srečala v Bazovici. Dobrodušen in razumen je in prav rad pripoveduje o zgodbah, ki so se mu pripetile v vojni. Tako je tudi meni: «Povedal ti bom zgodbo o nevarnem pohodu partizanov čez reko. Neko popoldne smo bili v gozdiču blizu neke gore, katere imena se ne spominjam več. Ležali smo pod grmovjem in gledali sonce, ki se je počasi, počasi dvigalo. Čakali smo ugodnega trenutka, ko bi naša četa lahko tvegala prehod na svobodno ozemlje. Samo nekaj tovarišev je že bilo na i ii strani, vsi drugi smo še morali čez Krko. Radovedno smo napenjali oči, da bi razločili zeleno žilo, ki se je vila spodaj po dolini in bomo nocoj šli čeznjo na drugo stran. Nazadnje se je sonce približalo hribom in tovariš, ki nas je vodil, si je nadel nahrbtnik. Brez nobenega ukaza smo si jih nadeli tudi mi in nato smo šli navzdol po kamnitih pobočjih. Večerilo se je, vendar teme še ni bilo. U-stavili smo se spet in čakali, da se je stemnilo. Hodili smo mimo vinogradov, ob desni in levi strani naše poti so se belile zidanice in hiše. Nazadnje se je pot Uravnala in vodila po dolini, šli smo skozi dve vasi. Vse je bilo tiho, kot izumrlo. Nazadnje smo prišli do Krke. Široka in temna je ležala pred nami. Naš vodič je zašepetal nekaj besed in izginil v temo. Čakali smo. Čez dolgo se je vrnil. Z njim je prišel tudi visok starec. «Čolna ni,» je rekel. «Vse so potopili». Toda mi moramo čez! Moramo1-Starec je razmišljal. Potem je dejal : «Za menoj.» Vodil nas je ob Krki navzdol. Včasih se je ustavil in opazoval Krko. Potem nam je spet pomignil naprej. Nazadnje se je ustavil-«Tukaj ni globoka. Bredli bomo.» Sezuli smo se, dvignili puške na prsi in se prijeli za roke. Zabredli smo v mrzlo vodo. Zapljuskala je okoli nog in voda je segala više in više. Do kolen . . . bokov • pasu. Bredli smo molče in ti ni bilo ničesar, razen vode, ki je šumela okoli nas. Dobili smo ukaz: «Trdo se držite. Z nogami preizkusite tla». Voda je postajala globlja. Tovarišu, ki je bil pred mano je zmanjkalo tal. V hipu je bil ves pod vodo. Oba, ki sva ga držala, sva ga potegnila navzgor in spet smo nadaljevali pot. Breg Krke pa se je kar odmikal. Zdelo se nam je. da ga ne bomo dosegli. Toda dosegli smo ga. Starec J* Krko dobro poznal. Ko se je pričelo svitati, sm bili že daleč od Krke. Na svoboo-nem ozemlju je z nasmehom tiho dejal. Kmalu nato je noč, s svojim temnim plaščem pogrnila ’ Luna na nebu je bila rdečkasta, kot naslikana. Zavladala je gt® na tišina, le starčkov mili gl* in šumenje reke sta me, Oddi vajoč v ušesih, spremljala o doma. Rebula Milena III. B razred «Srečko Kosovel» - Opčin* OB TRIDESETLETNICI ZMAGE NAD NAC1FASIZMM IN OSVOBODITVE Starši so pripovedovali, otroci so zapisali Tridesetletnica osvoboditve Te dni praznujemo tridesetletnico osvoboditve našega naroda izpod fašističnega in nacističnega jarma. Slovenci se z grenkobo spominjajo težkih let druge svetovne vojne, tem lepši pa jim je spomin na junaške trenutke osvobodilnega boja. Naši starši so bili še otroci, ko je vojna izbruhnila z vso silo. Hitler je najprej zasedel Avstrijo, nato pa Poljsko in skoro vse sosednje države. S posebnim sovraštvom se je zaganjal proti Judom, nacizem pa je ravno tako hotel uničiti slovenski narod. Nastala so razna uničevalna taborišča. V Nemčiji jih je bilo največ, v Italiji pa je obstajalo samo eno, Rižarna. To je bila nekdaj čistilnica riža, ki so jo fašisti spremenili v jetnišnico in morišče. Tu so bili zaprti Italijani, Judje in v največjem številu Slovenci. Glavni pobudniki nečloveškega ravnanja z ujetniki so bili seveda Nemci. Jetnike so zapirali v tesne celice, skoraj brez svetlobe in zraku. Mučili so jih na najbolj zločinske načine. Skoraj vse so čez nekaj časa umorili in sežgali v posebni, peči, To se delali navadno zvečer in da bi prikrili poboj, so navili zvočnike z glasbo ali pa prižgali tovornjake, da so z ropotom prikrib obupno stokanje. Pepel požganih trupel so odlagali v morje, peč pa so tik ob koncu vojne pognali v zrak, da bi tako skrili sled za svojimi zločini. Iz Rižarne se skoraj nihče ni rešil; le izredno malo prič lahko pove o njenih grozotah. Danes je skoraj nemogoče misliti, da se je to kdaj lahko zgodilo. Težko si predstavljamo, kako je tam tisoče ljudi trpelo in v grozi umiralo. Rižarna je danes narodni spomenik, ki nas spominja na vojne grozote. In teh ne smemo pozabiti. Pripravljeni moramo biti in si za vsako ceno braniti svobodo, 'na Kakeš I. 15 nižje srednje šole «Igo Gruden» Nabrežina 33-!etnica osvoboditve Pred tridesetimi leti se je končala druga svetovna vojna. Ta vojna je zahtevala več milijonov žrtev. Trajala je skoraj šest let in je bila najbolj uničevalna vojna v zgodovini sveta. Bila je to strahotna vojna, ki je prizadela vse človeštvo V njej niso umirali samo vojaki na frontah, temveč v nacističnih taboriščih je u-mrlo na milijone žena, otrok in starcev, žrtv Hitlerjevega nacizma in Mussolinijevega fašizma. S koncem druge svetovne vojne so se narodi osvobodili ali so se začeli osvobajat; izpot zahodnega imperia.:zma. V teh tridesetih letih je po zmagi nad nacifaè'zmom nastalo veliko novih držav, k: se zavedajo svoje neodvis 'osti in S' želijo mirnega živi jeni r in sožitja z drugimi narodi. Vse to smo hotel' tud' mi Slovenci dokazali z raznimi proslavami in jasno povedati ''sem, da smo še vedno kot pred tridesetimi in več leti, pripravljeni nastopiti proti vszki fašistični nevarnosti in proti vsem tistim, k; rovarijo proti demokratičnemu redu in proti pridobitvam odporniškega gibanja. Tudi sam sem se z veseljem pridružil mladini, ki je na raznih proslavah doma in v Trstu pokazala svojo zrelost m svoje antifašistično prepričanje. Današnja mladina mora biti hvaležna in ponosna na žrtve, ki so dale življenje, da bi mi živeli v svobodi, govorili svobodno v svojem materinem jeziku in si ustvarili lepše življenjske pogoje. Milič Andrej TIT B sr. šole «F. Levstik» Zgodilo se je leta 1944 Ta spis posvečam ob priliki 30. obletnice osvoboditve svojemu stricu Karlu, ki je padel kot žrtev nacifašizma v Rižarni. Stric je bil zaposlen v glavni bolnišnici, iz katere je prinašal domov zdravila in jih po raznih vezah pošiljal partizanskim eno tam. Med kurirkami je bila tudi moja mama. Te pošiljke so redno prihajale partizanom, dokler niso ugrabili strica. Zgodilo se je 1. junija 1944; na dom sta ga prišla iskat dva civilista. Ker je bil takrat stric na delu, sta odšla. Teti se je stvar zdela sumljiva in je zato poslala hčerko obvestit očeta. Na žalost je prišla prepozno in je videla, kako so odpeljali očeta. Šla je za njimi do Trga Oberdank, kjer so bili nemški zapori Pohitela je obvestit mater in skupaj sta ga iskali od zapora do zapora, toda nobeden jim ni povedal resnice. Teta je zaman čakala, da se bo njen mož vrnil iz kakega taborišča. Pozneje je zvedela, da so ga ubili in sežgali v Rižarni. Pod fašizmom so družini poitalijančili ime iz Kobal v Cobalti. Ta priimek je bil zapisan v Rižarni, medtem ko so ga svojci iskali pod Kobal. V tem času so jih še doma okradli, ker so prišli s stričevimi Mjuči, tako da je nazadnje ostala teta s hčerko brez sredstev. v Zelo je žalostno, da žrtve Ri; žarne nimajo niti groba, da bi svojci lahkci položili cvetje in se poklonili njihovemu spominu. SieKa Marta I. razred nižje srednje šole «Fran Erjavec» Rižarna Da bi bolje spoznali grozote v°jne, je naša šola v okviru tridesetletnice osvoboditve organizirala izlet v edino uničevalno ta-borišče v Italiji, to je tržaška Rižarna. Še pred prvo svetovno vojno je bila Rižarna prav navadna tovarna, kjer so luščili riž, ki je prihajal z vzhoda. Ko je bil dobro oluščen, so ga dali sušit v peč, ki je pozneje služila za sežiganje ljudi. Šele potem so ga odposlali v notranjost. Med obema vojnama je bila Rižarna skladišče. Ko pa je padel fašizem, so jo zasedli Nemci. To je v kratkem zgodovina Rižarne. Nemci so torej nekdanjo tovarno spremenili v zapor. Sem so namestili esesovce, ko pa so začeli leta 1944 s sežiganjem ljudi, in so poslali tudi druge naciste, ki so bili specializirani v sežiganju ljudi, ker so to že delali v koncentracijskih taboriščih na Poljskem. V enem letu so sežgali v tem krematoriju nad 3.000 ljudi, ki so jih zajeli v napadih na posamezne vasi. To so bili povečini Slovenci, Italijani. Hrvati in nekai Judov. V Rižarni je bilo 17 majhnih celic, v katerih je bilo prostora za dve osebi, nacisti so pa vanje strpali do sedem ljudi. Dvakrat na teden,so poklicali ponoči nekaj zapornikov, jih na dvorišču ubili in nato sežgali. Kosti in nelel so metali v morje. Po končani vojni so razstrelili krematorijsko peč in zbežali. Skoraj vsi poveljniki so napravili samomor, kot general Globoc-,nik in kapetan Allers. Poveljnik Oberhauser pa še živa v Miinche-nu. I Mislim, da je bilo takrat v Rižarni strašno in upam, da se ne bo kaj takega nikoli več zgodilo. Gerdol Peter I. A nižje srednje šole «Ivan Cankar» - Sv. Jakob 30. obletnica osvoboditve Čeprav je minilo že 30 let od druge svetovne vojne, je spomin nanjo zelo živ. Vsakoletne obletnice osvoboditve praznujemo s slovesnimi proslavami. Iz teh proslav, pa tudi iz radijskih, televizijskih ter iz pripovedovanja starejših, izvemo tudi mi, ki vojne nismo doživljali, kako so se naši partizani, čeprav slabo oblečeni in oboroženi pa tudi mnogokrat lačni, hrabro borili. Verovali so. da bo prišel dan, ko bo naš narod svoboden. Toda mnogi izmed njih tega dne niso dočakali, ker so padli na bojiščih. Med drugimi sem slišala tudi to zgodbo, ki mi jo je pripovedovala moja mama. «Lipa je hrvaška vas, ki leži nad križiščem cest: Trst — Reka -- Ljubljana ob robu gozda. Med vojno je ta vas mnogo pomagala partizanom, toda našel se je domači izdajalec in neke majske nedelje so prišli nemški fašisti in vas požgali. Vse ljudi so zaprli v eno hišo, polili z bencinom in žive sežgali. Rešili so se samo pastirji. Neka petčlanska družina se je skrivala v kleti, do katere fašisti niso našli vhoda. ] Da jih ne bi pes izdal, si je mati sezula nogavico in ga zadavila. Vsako leto na obletnico požiga vasi, se preostali vaščani, ki so svoje domove obnovili, spominjajo pod geslom: «Lipa pamti-lipa se spominja». Mnogo mater in otrok, pa tudi starcev, je končalo svoje življenje v raznih • taboriščih. Med njimi je bilo mnogo Judov, katere so Nemci hoteli uničiti. Preden so bile te žrtve sežgane v velikih pečeh, so bile zverinsko mučene. Eno izmed mnogih takih taborišč je Rižarna v Trstu, ki je bilo edino koncentracijsko taborišče v Italiji. Tu je umrlo mnogo Slovencev, Hrvatov in Italijanov To taborišče je bilo slovesno odprto in proglašeno za narodni spomenik prav letos, ko praznujemo 30. obletnico osvoboditve. Nekaj dni po otvoritvi je naša šola obiskala taborišče. Novinar našega Primorskega dnevnika Albin Bubnič nam je razkazoval notranjost taborišča in nas seznanjal kako je taborišče takrat delovalo. Da bi se tudi mi dostojno poklonili tem žrtvam, smo zapeli nekaj partizanskih pesmi ter položili venec. Istega dne smo obiskali še vaške spomenike padlih borcev dolinske občine. Ob spomenikih so nam profesorji ali kak domačin povedali, kako so vaščani delovali v osvobodilni vojni in kdaj in kako so postavili spomenik svojim padlim. Ker je naš narod dal toliko žrtev za svobodo, jo bo čuval in ne bo dopustil, da bi fašizem spet dvignil glavo, zato vzklikamo tudi sedaj : «Smrt fašizmu - svoboda narodu!» Bandi Lilijana II. A nižje srednje šole «Simon Gregorčič - Dolina» Prebeneg je govoril Vas je dvakrat gorela in poleg tega jo je okupator še izropal. Ko so Nemci po kapitulaciji Italije začeli prodirati v Istro ter so požigali vasi, da bi ustrahovali prebivalstvo in ljudi odvračali od množičnega odhajanja v partizanske enote, so 2. oktobra 1943 prihrumeli v Prebeneg skupno z italijanskimi fašisti. Vas so obkolili, vse prebrskali in izropali. Zatem so sežgali dvanajst hiš in gospodarskih poslopij. Dne 13. junija 1944 so italijanski fašisti in v Nemci znova prihrumeli v vas ter areti- rali tri osebe, ki so jih odpeljali v Nemčijo. Vrnili so se šele po vojni. Znova so prebrskali vso vas in pokradli vse, kar jim je prišlo pod roke in zažgali dve gospodarski poslopji. Istega dne so Nemci vlekli za noge po vsej vasi 70-letnega moža. V avgustu istega leta so Nemci prijeli tri prebene-ška dekleta, odpeljali so jih na Kozino, od tod pa na Opčine. Iskali so še dve dekleti. Ker ju niso našli, so odgnali njuna očeta ter strica. Dekleti sta se Nemcem sami javili, ker nista mogli prenesti, da bi njuni starši trpeli zanje. Vendar so njuna očeta in strica izpustili šele potem, ko so vseh pet mladih kurirk ustrelili. Na Opčinah so spet odjeknili streli. Našo slovensko zemljo je znova oškropila kri petih mladih deklet. V vasi je delovala tudi partizanska šola, poučevale so domače žene in dekleta. Pouk so imeli zdaj v eni hiši, zdaj v drugi, kakor pač so razmere nanesle. Zadnji dan pouka je bil v grmovju na prostem, kamor so se otroci z učiteljico zatekli pred Nemci. Davorin Bandi 4. razr. osn. šole Mačkolje Babica se spominja . . . Večkrat so Nemci in fašisti obkolili vas, jo oropali in pobrali veliko ljudi. Zaprli so jih v gostilno pri Danilu Petarosu. Spraševali so jih o partizanih. Imeli so električno stolico. Mučili so jih, da bi izdali svoje tovariše. Nekatere so naložili na kamione in jih odpeljali v tržaške zapore. Nekaj žensk pa so odpeljali v nemška taborišča. Na žalost se niso več vrnile domov. V vasi je bil bunker. V njem so se skrivali partizani. Nemci so to izvedeli in ustrelili tri junake. Mladi Danilo Petaros je umrl v Rižarni. Žerjal Milena 1. razr. osn. šole Boršt Babica in partizani Nekega večera, v času vojne, je kurirka pripeljala k babici lačne partizane. Babica jim je dala jesti. Medtem so prišli Nemci. Partizani so zbežali s kurirko. Babica pa je bila vesela, ker je pomagala partizanom. Damjana Romano Učenka 1. razr. osn. šole, Domjo Bombe padajo na Praprot Bilo je proti koncu druge svetovne vojne. Amerikanci so se domenili, da bodo napadli Opčine, ker je na Opčinah bilo mnogo Nemcev. Ker so Nemci znali, da bodo zavezniki napadli, sci se pripravili na obrambo. Bilo je opoldne. Ameriška letala so letela nad Praprotom. Moj oče se je komaj vračal iz šole. Zabaval se jo s svojimi prijatelji. Gledal je letala, ki so letela nad Praprotom. ’ Nenadoma se je začelo vse tresti. Kmalu je ugotovil, da letala spuščajo granate. Takrat je bil komaj pri «Lopinčjih». Zatekel se je v bližnjo hišo, a vseeno je hotel domov k mami. Stekel je po poti. Naenkrat mu pade nekaj za vrat. Bil je okenski okvir. Od strahu je še bolj tekel. Ko so letala odšla so pustila za seboj veliko škode. Podrti sta bili dve hiši in vse strehe razbite. Pra-provski prebivalci so poprijeli za delo in začeli popravljati strehe. Vse to mi je povedal oče. ko sva pokrivala luknjo, ki jo je naredila granata. Darjo Zidarič, V. razred osnovne šole šempolaj Mačkolje v ognju Mamica mi je pripovedovala: «Stanovali smo v Mačkoljah v prvi hiši na začetku vasi. Zato smo imeli lep razgled čez hrib. V tej hiši je poleg naše živela še druga družina. Bilo je zjutraj, očka in jaz sva ravnokar pila kavo. Zunaj smo slišali nekaj nenavadnega. Ker smo imeli sobe v prvem nadstropju, je šel očka pogledat, kaj se dogaja. Jaz, kakor vsak radoveden otrok, sem slišala očeta govoriti prej z mamo, potem pa s sosedom. Videla sem skozi okno, kaj se dogaja. Cesta, ki pelje v vas, je dolga in vijugasta. Težko mi je pripovedovati, kaj sem v tistih groznih trenutkih doživela, čeravno sem bila še mlada. Zagledala sem vzdolž dolge ceste polno . nemških vojakov. Prvi so se vozili na motorjih, drugi so jim sledili s tovornjaki, tanki in oklepnimi vozili. Naenkrat sem slišala očeta reči: «Treba je bežati». V roki je imel še lonec s kavo, dal mi ga je v roke in nato urno zbežal s sosedom. Nisem se še zavedela. kaj vse to pomeni in že je prišel prvi Nemec po stopnicah. Še sedaj, ko se spominjam, mi je tesno pri srcu, ko ga v spominu vidim, kako me je pogledal in se mi nasmejal. Vzel me je v naročje, nekaj mi je govoril in me odnesel na dvorišče. Vseh nas je zapodil ven. Bili smo trije otroci in dve ženski. Zaklenil je hišna vrata in odšel proč. Vs; smo glasno jokali. Bilo je strašno Čez nekaj časa sta se vrnila dva nemška vojaka. Mama in soseda sta hoteli v hišo, toda vojaka ju nista pustila. Nato sta vojaka stopila v hlev, vzela kravo, prašiča in druge živali. Potem sta šla na senik IMPORT - EXPORT TECHNA TRST, Ul. Ghega 2 - Tel. 35-907 opravlja vsakovrstne uvozne in izvozne operacije in zažgala seno. V kratkem času je bila vsa hiša zubljih. Ko sta šla vojaka proč, sta mama in soseda stopili v gorečo hišo. Začeli sta v naglici metati skozi okna vse, kar jima je prišlo v roke. Mi otroci pa smo kričali in jokali, ker smo mislili, da bosta tudi one-dve zgoreli. Očka in sosed, ki sta bila skrita, ne vem kje, ko sta zagledala ogenj, nista pomislila dvakrat. Pritekla sta domov, da ugotovita, kaj se dogaja. Naglo sta tudi onadva šla v hišo in nosila ven, kar sta mogla. Ker je . bila skoraj vsa vas v ognju, nismo vedeli, kam naj bi se zatekli. Spali smo v vrtu več kot teden dni. Bilo je zelo hudo, toda še huje je bilo za našega soseda, ko so ga ujeli in odpeljali. Od takrat se ni nikoli več vrnil. Prav je, da tudi ti veš za grozote, ki smo jih mi morali takrat doživeti. Le tako je upati, da si ne boš nikoli želela vojne». Barbara Mohorčič 5. razred celodnevne šole v Ricmanjih Narodnoosvobodilna vojna Fašisti in Nemci so divjali po Evropi in tlačili ljudstva in manjšine. tako da so ti narodi zelo trpeii. Tudi pri nas na Tržaškem in po Istri so divjali morilci in ljudstvo ni več prenašalo tega trpljenja. Zato se je pričela narodnoosvobodilna vojna. Ta vojna je bila zelo huda. Partizani so se morali v o-bupnih okoliščinah vojskovati z močnimi nacifašisti. Mraz, lakota in pomanjkanje orožja, oblačil in drugo so bili glavni vzroki, da je padlo mnogo borcev. V Trstu in okolici so nacifašisti grozili z deportira-njem, pobijanjem in mučenjem. Ko so partizani napravili kako uspešno akcijo proti okupatorju, se je ta maščeval nad ljudstvom. Pobijali so talce, mučili fante, dekleta in ubijali tiste, ki so pomagali partizanom. V tržaški Rižarni so pobijali, sežigali in mučili vse osebe. ki so bile tja deportirane. Nemški oddelek, ki je deloval v Rižarni, je bil natanko izučen in specializiran za pobijanje ujetnikov že na Poljskem se je ta korpus odlikoval v tem. Zato so ga nalašč poslali tukaj v Trst, da je naprej opravljal svojo strahotno službo. Ti ljudje, če jih še lahko tako sploh imenujemo, so si izmišljevali vse bolj strahotne muke in jih izvrševali nad ubogimi ujetniki, partizani in italijanskimi vojaki. Tisti Nemec, ki je poveljeval Rižarni je sedaj miren možakar, ki opravlja svoje delo natakarja in udobno živi na Nemškem. Igor Ambrožič, III. razred «Fran Erjavec» Nastajanje prvih odborov OF (Nadaljevanje s 15. strani) — Odbor v Ul. della Guardia št. 77. Sestavljale so ga Bruna, sestra in druge. — Odbor v Ul. Pallini št. 4. Sestavljale so ga tov. Gustinčič in druge. — Odbor v' Ul. del Pozzo št. 12. Sestavljale so ga tovarišica Olga Kravos por. Kreševič in druge. — Odbor v bližini «Torre del Lloyd». Sestavljale so ga tovarišice Berginčeve in druge hišne pristašice. — Odbor v Ul. Scalinata 11. 1- men tovarišic, ki so ta odbor sestavljale, se ne spominjam. — Odbor v Ul. del Rivo št. 16. Imen tovarišic iz tega odbora se več ne spominjam. Razen navedenih odborov je bilo organiziranih še mnogo takih odborov pri Sv. Mariji Magdaleni, pri Sv. Justu in kot rečeno tudi pri Sv. Jakobu. Terenski odbor SPŽZ je bil u-stanovljen tudi v Ul. G. D’Annunzio pri Kapunovih. Pri žel. postaji Sv Ana je bil ustanovljen odbor SPŽZ, sestavljala so ga tov. Rafaela in druge V večini teh terenov so obstajali tudi odbori OE. Navajam le tiste katerih se še spominjam, kar velja tudi za imena njihovih članov. Razume se, da so te odbore razen imenovanih sestavljali še drugi — Odbor v Ul. Giuliani št. 42. Njegov član je bil tudi tov. Kukanja (sedaj pokojni). — Odbor v Ul. Giuliani št. 9. Sestavljali so ga tov. Tavčar in drugi — Odbor v Ul. deilTndustria št. 2. Sestavljali so ga tov. Gustinčič in drugi. — Odbor v Ul. del Pozzo št. 6. Sestavljali so ga tov. Pestotnik, Kreševič in drugi. - Odbor v Ul. del Rivo št. 2. Sestavljali so ga tov. Ginori in drugi. — Pri železniški postaji pri Sv. Ani je bil ustanovljen odbor OF, ki so ga sestavljali krojač Družina in drugi. Malo pod železnico nad Costalungo pri Sv. Ani je bil odbor OF, ki ga je sestavljal tov. Viberal z drugimi tovariši. Razen organizacije žena SPŽZ in OF so bile kasneje organizirane tudi celice KPS. Navedla bom po spominu terene pri Sv. Jakobu, kjer so obstajale take celice in tovariše, ki so jih sestavljali in sicer: — V Ul. dei Pozzo 20 — pekarna: Šibelja Viktor, Kosovel Vincenc in drugi. - V Ul. Pallini 4.: Može Anton in tovariši iz ladjedelnice. — V Ul. Cristoforo Colombo št. 4L: Ribarič Anton — Smuk, Anton, psevdonim Grk in drugi. Kot rečeno, so tudi za organizacijo KPS obstajali še drugi odbori, katerih pa se več ne spominjam. Poleg dela v okrožnem odboru in po okrajnih odborih SPŽZ in OF sem bila zadolžna za prisostvovanje sestankom sektorskih in terenskih odborov SPŽZ, OF in tudi celic KPS. Zahajala sem na sestanke odbora SPŽZ v Rocol, ki so se vršili pri materi tov. Maksa Mo-rela; nekoliko više pri tovarišici Lidiji, ki je bila tajnica drugega takega odbora SPŽZ in še pri drugih, katerih se sedaj več ne spominjam. Nadalje sem obiskovala sestanke odbora SPŽZ v Ul. Donadoni pri Mariji Glavini, v Ul. Ginnastica pri družini Lisjak (psevdonim Katja), ki stanuje sedaj v Ul. Cellini. Skupno s tovarišico Ivančič Zoro — Marjano sem obiskovala tudi odbore SPŽZ v Skednju in na Kolonkovcu. V Skednju so odbor IV'. okraj SPŽZ sestavljale naslednje tovarišice: Rosanda Štoka, Darinka Fra-r.ovič. Francka Mezgec, Milj.» Lipovec in Slava Sancin — Tunica. Sestanek je vodila Špela. Obstajali so terenski odbori SPŽZ v Ul. Vigneti pri Ivančičev!, v Ul. Soncini v Vasi, kjer je bila odgovorna tov. Tunica, v Ul. Ron-cheto, kjer je bila odgovorna tov. Rosanda, v Buži, kjer je bila odgovorna Angela Flego, v Ferrie-ri, kjer so sestavljale odbor tov. Kisič, Stepančič in Božič. Obstajali so seveda še drugi terenski odbori, katerih se sedaj ne spominjam, kakor se ne spominjam imen še drugih tovarišic, ki so takrat bile aktivne. Pri memi Pahorjevi sem dvignila veli!-: paket senitetnega in drugega materiala le nekaj dni pred aretacijo zeta Zorka Werka in njene hčerke Vide. Na Kolonkovcu je bil terenski odbor SPŽZ blizu gostilne Kačun, v katerem je bila aktivna Gregorič Magda «Šantla». Nadalje je obstajal terenski odbor pri gostilni Sorda, kjer je bila odgovorna Pierina Šuligoj kot tajnica. Na cesti, ki iz Kolonkovca vodi na Katinaro, je bil terenski odbor SPŽZ, kjer je bila odgovorna Albina Barut. Pri Kobcih sta razen odbora SPŽZ obstajala še odbora OF in KPS, ki ga je vodil Danilo Kobec z drugimi tovariši in tovarišicami. Odbori so bili tudi pri Sv. Ani in v Žavljah. (Nadaljevanje prihodnič) ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiifimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TRŽAŠKA MLADINA (Nadaljevanje s 13. strani) «Pazi!» je šepnil Ciril in že skočil na desno za zid. Miha je bil takih presenečenj presneto vajen. V hipu je imel efenko v roki in se umaknil m levo za zaprto krilo vrat. Skoznje je nekajkrat ustrelil in izkoristil priložnost, da je stekel po stopnicah navzdol, ko se je policist umaknil. Cirilu je preostala edinole pot navzgor in ko so se policisti spet znašli, so vedeli, da jim oni od zgoraj ne more uiti. Stopnice se spuščajo v štirikotu, v sredi je praznina. Miha je pritekel za nadstropje niže, ko so ga spet ujeli na muho, to pot z brzostrelkami. Stisnil se je za vogal hodnika in niti premakniti se ni smel, kajti tik pred njim so krogle žagale zid. Takrat je zagrmelo Ciril od zgoraj vrgel sipo. Ni ravno zadel policistov, tudi Miha jih ni zadel, ko je vrgel takoj še drugo. Toda dva policista sta obležala in ostali so ju zavlekli v stanovanje in se v hipni zmedenosti skrili. To je bilo dovolj za Miho, kar splaval je po stopnicah. Omet in prah, ki se je radi bomb še vedno usipal, je padal nanj kot sneg. Pri vsem tem pa ni pozabil na glavno in izza pasu potegnil bereta in jo stisnil v žep Bereta je bila še polna. Srečno je prišel v vežo in skozi vrata na prosto. Tu je stalo pet policistov in množica, ki se je med seboj in policiste spraševala, kaj se godi. In je še Miha vprašal, kaj se pravzaprav godi. Sicer je to precej jalovo vprašanje. če prideš iz hiše, v kateri grmi in treska in si ves bèl od ometa. Moralo pa je vendar zgle-dati prepričevalno, kajti le eden od petih policistov se je znašel. Malce kriv nos je imel in bledega obraza je bil. Vrgel se je na Miho, se ga od zadaj oklenil in mu tlačil revolver v trebuh. «Roke iz žepa!» se je zadrl. «Roke iz žepa!» Miha je dal roke iz žepa. Da ne bom tu zastonj poginil, da bom maščeval svoje drage, ki so jih fašisti pobili, da bom pokončal vsaj enega od tistih, ki nam stoje na poti. ki vodi v boljše življenje. To je pomislil in z levico odrinil s sebe revolver, z desnico pa ustrelil skozi plašč v policista. Prijem je popuščal, a še vedno je bil vklenjen. Ostali policisti so vpili: «Mani in alto!» Streljati niso smeli, svojega bi, ki je že itak ranjen. Zdaj se je Miha strgal iz objema in slekel proti Ul. Stuparich, toda takrat je zapela iz četrtega nadstropja brzostrelka in mu zaprla pot. Obrnil se je in stekel proti Ul. Ginnastica. Streljali so za njim kot besni, pa ga niso zadeli. Čisto enostavno, niso ga zadeli ne s pištolami, ne z brzostrelkami. ne s strojnico, ki so jo privlekli na okno. Zavil je v Ul. Ginnastica in toča je prenehala. Toda z druge strani ceste je priletel nov agent. (Slika iz vojne) ustrelil proti njemu in ga zadel v desng nogo. Kot bi mu jo odžagalo, se je Miha zvalil in noge ni čutil več. V trenutku so bili pri njem, nekdo je telefoniral po rešilni avto. Ljudem, ki so se na-gnetili, so rekli, da je to tat ki so ga zasačili. Tudi bolničarju, ki se je pripeljal z rešilnim avtom, so isto rekli. Bolničar pa je šepnil in samo Miha ga je slišal: «Tatov ne streljajo na cesti.» Medtem so dobili že tudi Cirila. Miho je v bolnici preiskal zdravnik. Poleg prestreljene kosti na desni nogi, je našal še neznatno prasko na trebuhu. Miha do takrat ni vedel zanjo. Morda jo je dobil od bombe, morda ga je kak strel oplazil. Vedel pa je. da bi bila krogla v trebuhu nevarna stvar in tega se je oprijel. Kot zver je zatulil, ko se ga je doktor tam dotaknil. Doktor je pogledal Miho in razumel. Policisti, agenti in sam zloglasni šef policije Collotti, ki je osebno prihitel pogledat ujetnika, so zmajevali z glavami: ta ne bo dolgo. Toda vsaj z zasliševanjem je treba pohiteti. Bili so nežni do «umirajočega», nežni v toliko, da niso rabili pesti ali še česa hujšega. Drli so se nanj, ga rotili, mu grozili, zvedeli pa niso nič od tistega, kar so hoteli. Na Cirila so se spravili vse drugače. Pa tudi to je bilo zaman. Izjave obeh se niso strinjale. «Miha je že skoro na onem svetu in ne ve več, kaj govori,» jim je rekel Ciril. Takrat so ga zmlatili ko snop Čez tri dni je Collotti pobegnil. Še dosti drugih je tisti dan pobegnilo. same visoke zverine A-genti so izgubili glavo. Dva dni zatem je bil prvi maj. Trst se je otresel svojih tlačiteljev in krvnikov V prvih dneh zmagoslavja je Miha ležal v bolnišnici. Njegova mati ga ni mogla obiskati, ker so jo bili fašisti ustrelili, tudi njegov oče ne. ker so ga fašisti o-besili, niti ne brat, ker je padel v borbi s fašisti. Hodili so k njemu njegovi prijatelji in mu pripovedovali: «Zdaj delamo. Razširili smo se z novimi množicami mladine, ki aktivno sodeluje v protifašističnem gibanju. Ustanovili smo delavske bataljone, ki odstranjujejo iz ulic ruševine. Mladina v tovarni S. Andrea je sklenila, da bo vsak dan prostovoljno eno uro več delala, da bo hodila tudi v nedeljo dopoldne na delo. Na rojstni dan maršala Tita se je tržaška mladina odrekla hrani in pogostila s tem siromašne otroke, ki so bili najbolj prizadeti v vojni. Mladina ustanavlja svoje knjižnice in tečaje za slovenski jezik. Mladina tekmuje v delu za čimprejšnjo ob- novo Trsta. Zmagali smo in vedno bomo zmagali.» Miha je verno poslušal in gledal skozi okno svoj dragi Trst. DJURO ŠMICBERGER (Ljudska pravica, 15. sept. 1945) graph art UL ROSSETTI 14 TEL. 77-21-51 SE PRIPOROČA UVOZ-IZVOZ MERCANTILE Marko Tence 0 TRST * UL Torrebianca 18 Tel. 38614 ■ 60691 Urarna - Zlatarna Trgovina čevljev Anton MALALAN Marcel OPČINE Proseška 6 (pred pošto) Proseška 18 (pri cerkvi) Tel. 212-136 REŠIM s. a. r. I. ZASTOPSTVA — UVOZ — IZVOZ 34133 T R S T — Ul. Cicerone 8 Tel: 61-241 61-478 Telegram: TRAD - TRST Teles: 41409 TRADEX C.C. Trieste: 60217 M/851624 TRST Ul. Cicerone 10 Tel. 68-812 30-336 — Specialni stroji za industrijo pohištva — nadomestni deli — površinski in repro materiali L Hodermac Succ. MEDNARODNI PREVOZI CSaac 34170 GORICA UL. ALVIANO 56 Tel, 83-677 - 83-678 - 83-162 P.p. 86 Telex 46118 Kodermac SLczFll 34133 - TRST, Ul. Rismondo 9 - Tel. 761-884 / 761-819 Ekskluzivna glavna zaloga: Naravna mineralna voda: RADENSKA in ROGAŠKA Ustekleničena ISTRSKA, BRIŠKA in DALMATINSKA VINA — KRAŠKI PRŠUT Pivo: PUNTINGAM in REININGHAUS — GRAZ (Avstrija) METALMINERARIA IMPORT-EXPORT ZASTOPSTVA Tel. 61-227 Ul. Trento 15 Iz leta t leto o najvažnejših dogodkih skozi naših 30 let Zlasti za naše mlajše bralce smo sklenili pod gornjim naslovom objaviti vsaj površen pregled najvažnejših dogodkov, o katerih je poročal v teh tridesetih letih izhajanja naš dnevnik. Pri tem smo se držali sklepa, da omenimo za vsako od teh trideset let vsaj najvažnejši dogodek leta. To pa nam seveda ni popolnoma uspelo, ker se je v nekaterih letih nakopičilo več zelo važnih dogodkov. Vendar se nam zdi da smo vključili v ta naš pregled vse tiste zgodovinsko važne dogodke, ki jih mora vsak naš bralec vsaj površno poznati. Upamo, da smo s tem vsaj opozorili na najvažnejše, t.j. na tisto, kar je bilo predmet bralčevega nadaljnjega zanimanja in prebiranja že velike množice zgodovinskih publikacij o tej dobi po drugi svetovni vojni. Od svobodnih štiridesetih dni 1945 do londonskega memoranduma 1954 1945: 40 DNI LJUDSKE OBLASTI V TRSTU Ni nobenega dvoma, da je bil leta 1945 poleg osvoboditve in zmage nad fašizmom in nacizmom za vse naše kraje, zlasti pa za Trst in vso Slovenijo ter Jugoslavijo, najvažnejši dogodek vzpostavitev ljudske oblasti v Trstu in Gorici ter vsej Julijski krajini, pri čemer je treba še posebej poudariti, da je zgodovinsko dejstvo, da je bila doslej v zgodovini prvič vzpostavljena revolucionarna ljudska oblast v najvzhodnejšem velikem evropskem pristanišču. O teh 40 dneh ljudske oblasti je v letošnjem zborniku ob 30-letnici zmage nad nacifašizmom «Boj za svobodo» takole pisal tovariš Branko Babič, ki spada med tiste antifašistične voditelje, ki so pri vzpostavitvi ljudske oblasti imeli glavno besedo: «V štiridesetih dneh po osvoboditvi je tržaški proletariat skupaj z antifašističnimi množicami Trsta uresničeval sadove svoje zmage. Zgradil je osnove svoje Ijudskode-mokratične oblasti. 7. maja se je sestal Italijansko - slovenski antifašistični odbor Trsta, ki je bil u-stanovljen že v ilegali kot bodoči organ ljudske oblasti. Skupščina 60 delegatov vseh antifašističnih organizacij mesta se je preimenovala v Osvobodilni svet Trsta in izvolila 15-članski izvršni odbor, ki je takoj prevzel civilno upravo nad mestom. Komanda mesta in njene enote so postale enote ljudske zaščite v pristojnosti Osvobodilnega sveta. Namesto nje je bila imenovana nova komanda mesta jugoslovanske Narodnoosvobodilne vojske, ki je skrbela za vojaške zadeve in imela vlogo o-brambe ljudske oblasti. Osvobodilni svet je kmalu zatem sprejel sklep o razpisu volitev v 'ustavodajno skupščino, ki naj izvoli organe nove oblasti. Po določenem ključu (približno 50 do 60 volivcev za delegata) je bilo na množičnih sestankih antifašističnih organizacij izvoljenih iz vseh slojev prebivalstva 1348 delegatov. Tako izvoljena skuščina se je sestala 17. maja in na svojem zasedanju sprejela začasen statut in izvolila 120-članski svet (konzulto), ki je iz svoje srede izvolil izvršni odbor o-ziroma Osvobodilni svet mesta Tr- Navdušena množica 3. maja 1945 je preplavila Trg Unità vojne — dogovori v Beogradu, v Devinu razgovori med ameriškim generalom Morganom in jugoslovanskimi vojaškimi predstavniki o določitvi demarkacijske črte med zavezniškim in jugoslovanskim področjem v Julijski krajini. Dne 9. maja je bil v Beogradu podpisan sporazum o umiku jugoslovanskih čet na tako imenovano «Morganovo črto», istočasno pa je jugoslovanska vlada izročila angleški in a-meriški vladi noto, ki poudarja, da pomeni umik jugoslovanskih čet krivico in hudo žrtev za Jugoslavijo, ki je na to pristala samo zaradi ohranitve miru in v prepričanju, da s tem ne bo prejudicirana usoda teh krajev. Tako so morale dne 12. junija 1945 jugoslovanske čete zapustiti Trst, Gorico in predel Julijske krajine zahodno od «Morganove črte». Upravo na tem področju je prevzela anglo-ameriška vojaška uprava, ki je nasilno zbrisala skoraj vse pridobitve ljudske demokratične oblasti. Skupina prvih urednikov našega dnevnika pred menzo na Ul. Romagna. Ob nedeljah so dobili za večerjo «suho hrano» sta. Le ta je štel najprej 19 članov, pozneje pa je bil razširjen na 27 članov. V konzulto je bilo izvoljenih 82 Italijanov in 38 Slovencev. Osvobodilni svet je bil dejansko izvršni organ oblasti ter štel 18 Italijanov in 9 Slovencev. Osvobodilni svet je nato ustanovil vse oddelke, ki jih je potreboval za izvajanje civilne obrambe. Tako je bila v danem položaju hitro in na najbolj demokratičen način, upoštevajoč nacionalno sestavo prebivalstva, izoblikovana nova civilna uprava demokratične oblasti.» Branko Babič poudarja dalje: «To revolucionarno obdobje nima nobenega madeža in za tržaški proletariat ne predstavlja «sramotne preteklosti», kar bi mu hoteli nekateri dopovedati. Objektivna zgodovinska presoja tega obdobja lahko samo prikaže resnično veličino in revolucionarno vsebino delavskega in naprednega gibanja Trsta. Zgodovina je demantirala monstruozne laži informbiroja. Dokazala je, koliko škode je politika informbiroja povzročila mednarodnemu delavskemu gibanju, hkrati pa koristila revolucionarnim silam, ki so svoj boj usmerile v razbijanje enotnosti delavskih množic. Tržaški proletariat je lahko samo ponosen na to svojo revolucionarno preteklost, p, a v tako kakor vsi tisti, ki so v času resolucije informbiroja ostali zvesti revolucionarnemu izročilu osvobodilne vojne in ljudske revolucije ter se politiki informbiroja uprli». Toda na pritisk zahodnih velesil so bila od 24. do 30. maja v zvezi s prejšnjimi — pred koncem 1946: MIROVNA KONFERENCA V letu 1946 je bil najvažnejši dogodek prav gotovo mirovna konferenca, ki je potekala približno takole : Najprej se je sestal svet namestnikov zunanjih ministrov v Londonu, ki je začel zasedati 18. januarja 1946, potem ko je prejšnje leto ostal sestanek zunanjih ministrov brez rezultata. V Londonu je svet namestnikov zunanjih ministrov 2. marca 1946 objavil poročilo, da je mednarodna komisija za določitev meje med Italijo in Jugoslavijo sestavljena in da je prejela posebna navodila za svoje delo, sestavljena iz 11 točk. Med temi navodili se 4. točka glasi: «Komisija bo uporabljala statistike prebivalstva, ki sta jih izvedli Av-stro-Ogrska in Italija». Komisija se je mudila v Julijski krajini 28 dni in proučevala razmere v petih večjih mestih ter 27 mestih in vaseh. Poleg tega je pododbor ekonomskih strokovnjakov obiskal Reko in nekatera druga mesta, med katerimi tudi Podbonesec v Beneški Sloveniji. Komisija je sprejela 4000 peticij in resolucij, izmed katerih je bilo 350 v korist Italije in 3650 v korist Jugoslavije. V dneh 28. in 29. aprila 1946 je komisija sklenila, da bo spričo o-mejenega časa sleherna delegacija posebej predložila svoja stališča svojemu namestniku zunanjega ministra in da ga bo poluradno obvestila o stališčih ostalih delegacij. Dne 25. aprila 1946 pa se je sestal svet zunanjih ministrov v Pa- rizu. Lahko se reče, da je bil ta pariški sestanek dejansko prava mirovna konferenca, vsekakor pa so bila ta pogajanja odločilna za dokončno sestavo mirovnih pogodb s poraženimi fašističnimi in nacističnimi državami. Odločilna faza pogajanj je bila od 21. junija do 2. julija 1946 zlasti glede internacionalizacije Tržaškega ozemlja, ko je Jugoslavija vnovič opozorila, da ne more privoliti v rešitev, da bi se odrekla suverenosti nad Trstom, in ko je podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj 27. Junija zavrnil internacionalizacijo Ih izrazil pripravljenost Jugoslavije, privoliti v potrebne mednarodne obveznosti, ki bi zajamčile samoupravo Trsta. Kakor na zasedanjih sveta ministrov je tudi na pariški konferenci 21 držav potekal osrednji diplomatski boj med ZDA na eni in SZ na drugi strani. Ta konferenca je dva meseca in pol obravnavala osnutek mirovnih pogodb z Italijo in drugimi bivšimi nemškimi sateliti, toda dejansko je bolj služila demonstraciji moči zahodnega in vzhodnega bloka držav kakor stvarnemu razpravljanju. Razprava v ozemeljsko - politični komisiji z Italijo o jugoslovansko -italijanski razmejitvi se je začela 2. septembra 1946, pred tem pa je svet štirih zunanjih ministrov na drugem zasedanju v Parizu dosegel sporazum le o načelih statuta za STO (Svobodno tržaško o-zemlje). Šele plenarno zasedanje mirovne konference v Parizu je sprejelo francoski načrt statuta s 15 glasovi proti 6, razen tega pa je z glasovanjem v noči od 9. na 10. oktober 1946 sprejelo vse določbe mirovne pogodbe z Italijo. Sledilo je sklepno obdobje razgovorov o STO na zasedanju sveta zunanjih ministrov v New Torku, kjer je bil 20 novembra 1946 prvi razgovor med jugoslovanskim in italijanskim predstavnikom. Dne 27. novembra pa so se sporazumeli domala o vseh glavnih vprašanjih glede tržaškega statuta, tako da je 12. decembra 1946 Svet zunanjih ministrov v New Yorku končal delo. 1947: PODPIS MIROVNE POGODBE Z ITALIJO Mirovna pogodba z Italijo je bila sestavljena na podlagi dogovorov, doseženih na sestanku sveta zunanjih ministrov v New Yorku. Dne 10. februarja 1947 so jo podpisali predstavniki 21 držav v Parizu, t.j. tistih držav, ki so se udeležile mirovne konference. Takratni jugoslovanski zunanji minister Simič je podal uradno izjavo in med drugim poudarja, da «se narodi Jugoslavije s podpisom mirovne pogodbe ne odrekajo ozemljem, ki so etnično njihova in da si še nadalje lastijo pravico do teh o-zemelj ne glede na morebitne etnične spremembe, ki bi nastale v prihodnosti, kot posledica tujega gospodstva na teh ozemljih.» Mirovna pogodba z Italijo pa je začela veljati šele 15. septembra 1947, ko so štiri velesile deponirale ratifikacijske listine pri francoski vladi. 1948: RESOLUCIJA INFORMBIROJA Znana trojna anglo - ameriško -francoska marčna izjava (od 20. marca 1948) s predlogom, da se vrne Itgliji vse ozemlje STO, je brez dvoma zelo važna. Toda pozneje se je nedvoumno ugotovilo, da je imela zgolj volilno propagandni pomen. Zato je v letu 1948 najbolj važen dogodek, objava resolucije informbiroja, ki je krivično obsodila Jugoslavijo, kar so dokazali dogodki po Stalinovi smrti. Tudi danes je povsem točna o-cena, da je ta resolucija imela zelo negativne rezultate za tržaško demokratično gibanje v enotnem demokratičnem bloku, ki je pred resolucijo pomenil dosledno in vztrajno borbo proti imperializmu in domači reakciji, a je po resoluciji nastala razcepljenost in na površje so prišle oportunistične in likvidatorske smeri, ki so odvzele demokratičnemu gibanju dosledno in borbeno bistvo in ga vodile v kompromisarstvo s protiljudskimi silami, tako da je bilo demokratično gibanje za nekaj časa onesposobljeno za dosledno in ostro borbo z imperializmom in reakcijo. 1. januarja 1948 je začela veljati nova republiška ustava v Italiji. 1949: PRVE VOLITVE V TRSTU Danes je dokazano, da so se tedanje okupacijske anglo-ameriške oblasti odločile za razpis prvih volitev v Trstu prav zaradi oslabljenega demokratičnega gibanja spričo krivične resolucije informbiroja. Izvoljeni so bili samo občinski sveti občin Trst, Milje, Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina. Od 60 izvoljenih občinskih svetovalcev v Trstu je prejela Krščanska demokracija 25 sedežev, KP 13, Fronta za neodvisnost 4, socialisti 4, MSI 4, PRI 3, Italijanski blok 3, Tržaški blok Ljudska fronta, liberalci in SDZ pa po en sedež. V vseh ostalih' občinah je zmagala KP, ki je razen v Miljah nastopila z listo SIAU. 1950: DESETLETNICA OF IN SAMOUPRAVLJANJE V SFRJ Slovenci za zahodno mejo t.j. v Italiji in na STO so ob 10. obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda z grenkobo ugotovili: Slovenskih šol v Beneški Sloveniji še vedno ni in približno 5300 slovenskih otrok mora hoditi v italijanske osnovne šole, ki jih je približno 100 v slovenskih krajih Beneške Slovenije. Medtem pa se v Kanalski dolini trikrat tedensko poučuje dodatno nemški jezik tudi v slovenskih vaseh žabnice in Ukve ter v Ovčji vasi, Lipalji vasi in Rablju, kjer živijo Slovenci kot močna narodna manjšina in kjer je Nemcev le neznatna peščica. Slovenci so zahtevali v posebni Spomenici posebno šolsko avtonomijo in so postavili trinajst zahtev, ki bi zajamčile slovenske šolske pravice ter se sklicevali tudi na člen 15 mirovne pogodbe. V SFRJ pa se je bilo 1. 1950 začelo samoupravljanje. Zgodovinskega dne leta 1950 je tovariš Tito v svojem znanem ekspozeju pod starim revolucionarnim geslom: «Tovarne delavcem, zemlja kmetom!» odprl pot zakonskemu uresničevanju delavskega samoupravljanja v naši družbi. S tem se je začela nova razvojna e-tapa naše revolucije in naše socialistične družbe .. . Pri tem se globoko zavedamo dejstva, da samoupravljanje ni izum jugoslovanske družbene teorije in politične prakse. Ideja samoupravljanja je tako stara kakor mednarodno delavsko gibanje in zgodovina njegovega razrednega boja, težnja po delavskem samoupravljanju pa je danes še bolj kakor prej lastna socialističnemu gibanju in slehernemu naprednemu družbenemu gibanju sploh.» S temi besedami je poudaril Edvard Kardelj važnost o-menjenega zgodovinskega dneva leta 1950. Gre torej za dan, ki je zgodovinske važnosti tudi za vse mednarodno delavsko gibanje. 1951: ZBOROVANJE ZA MIR V ZAGREBU Po napadu na Korejo leta 1950 se je položaj v svetu nenadno močno zaostril, toda ugotovljeno je bilo, da se je končala doba, ko so krajevno omejeni napadi uspevali in dajali napadalcu pogum in moč. Akcija OZN je na Koreji dosegla svoj osnovni namen in napadalec je bil prisiljen iskati poti, da se vojna konča. Jugoslovanska odločnost, ki je preprečila kominformske načrte in ki se ni pustila izzvati, je pomenila dragocen prispevek k svetovnemu miru. V ta okvir spada organizacija mednarodnega zborovanja za mir in sodelovanje, ki ga je Jugoslavija organizirala v Zagrebu v mesecu oktobru 1951. To zborovanje za mir in sodelovanje Podpisovanje «londonskega sporazuma» v Londonu leta 1954 o ureditvi «tržaškega vprašanja». Podpisniki so: Velebit za Jugoslavijo, Brosio za Italijo, Thompson za ZDA in Harrison za V. Britanijo. je konkretno formuliralo pogoje za ohranitev miru v svetu. Razvoj je dokazal, da je tak mir mogoč. 1952: DRUGE UPRAVNE VOLITVE Medtem ko so prve upravne volitve leta 1949 pokazale, da se je v prvih štirih letih v Trstu po vojni okrepila fronta italijanske bur-žoazije, v primerjavi z rezultati iz leta 1949 pa je krščanska demokracija leta 1952 izgubila skoraj 7000 glasov, kominformisti 4400, indipendentisti pa so prejeli skoraj 11.000 glasov več, ostale vladne stranke (socialisti, republikanci in liberalci) pa samo 1.643 več kot leta 1949. Za tisoč glasov se je okrepila tudi Ljudska fronta. Toda bolj važna kot druge upravne volitve, je bila tako imenovana dvostranska izjava o prepustitvi uprave cone A italijanski vladi, ki nosi datum 9. maja. Jugoslovanska vlada je seveda odločno protestirala in poudarila, da gre za enostransko in protipravno kršitev mednarodnega statusa cone A in za resno kršitev pravic in interesov Jugoslavije. Pred tem pa je prišlo med predstavniki vlad I- talije, Anglije in ZDA o tako imenovanem «dajanju večjega praktičnega priznanja pretežno italijanskega značaja cone A», o čemer je bil objavljen poseben memorandum, ki je vseboval deset točk tako, da bi civilno upravo nad cono A prevzela Italija do 15. julija 1952. 1953: DVOSTRANSKI SKLEP — STALINOVA SMRT Najvažnejši dogodek svetovne važnosti je bila v tem letu Stalinova smrt. Za Slovence pa so bili najvažnejši naslednji dogodki: V oktobru sta vladi ZDA in Velike Britanije objavili sklep, da u-makneta svoje čete iz cone A STO in jo prepustita italijanski upravi. Edvard Kardelj, podpredsednik jugoslovanske vlade, je takoj izjavil, da jugoslovanska vlada ni pripravljena pristati na dejansko stanje, ki je nastalo s tem dvostranskim sklepom in da bo pod-vzela ukrepe, ki jih ima v skladu z listino OZN na razpolago, da bqani jugoslovanske interese cone A. V vsej Jugoslaviji so se začele takoj ogorčene demonstra- cije. Enote JLA so bile poslane kot pojačenja v cono B in na mejo s cono A. Vlada SFRJ je poslala angleški in ameriški vladi protestno noto. Predsednik italijanske vlade Fella je izjavil, da sprejema dvostranski sklep, da pa se s tem ne odpoveduje zahtevam po vsem STO. Konec meseca oktobra je jugoslovanski državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler izrazil pripravljenost, da se že pred sestankom napovedane konference petih v Trstu proučijo vse možnosti za pomiritev, saj je grozil oborožen spopad. Dne 26. decembra je jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič izjavil, da poskušata vladi Velike Britanije in ZDA odstraniti negativne posledice svojega oktobrskega dvostranskega sklepa. Že tri dni po tem pa je svetovalec v državnem tajništvu za zunanje zadeve Jože Brilej izjavil, da mora sporazumna rešitev tržaškega vprašanja vključevati zaščito jugoslovanskega življa. Vse to je pomenilo pripravljanje pogojev za pogajanja o tržaškem vprašanju, ki so se začela čez en mesec v Londonu. Od normalizacije in odpiranja meje do avtonomne dežele s posebnim statutom 1954: LONDONSKI MEMORANDUM Pogajanja o tržaškem vprašanju med Jugoslavijo, ZDA in Veliko Britanijo so se začela dne 2. februarja 1954. V juliju je predstavnih jugoslovanskega državnega tajništva za zunanje zadeve izjavil, da se Jugoslavija ne zadovoljuje z obljubami ali predpostavkami o jamstvih narodne manjšine, ker mora biti to vprašanje rešeno skupno z ostalimi. Prav tako so se v juliju začela pogajanja med ZVU in Jugoslavijo za sklenitev trgovinskega sporazuma. Londonska pogajanja so trajala do 5. oktobra, ko je bil podpisan v Londonu Memorandum o soglasju, ki sporazumno ureja tržaško vprašanje. Sporazum so podpisali: Brosio za Italijo, Harrison za Anglijo, Thompson za ZDA in Velebit za Jugoslavijo. Dne 25. oktobra je bila meja med cono A in B pomaknjena na novo mejno črto, ki jo določa londonski sporazum, že naslednjega dne, 26. oktobra 1954, je Italija prevzela upravo v Trstu. Sicer pa je bilo leto 1954 leto sporazumov: Indokina, Iran, Suez, Trst, Posarje, dokončno priznanje neuspeha kominformske blokade proti Jugoslaviji — to in še drugo je bilo v letu 1954 v mednarodnem okviru nekaj pomirljivih in spodbudnih znakov, da se je položaj v svetu obračal na bolje. 1955: VIDEMSKI SPORAZUM Že pred potekom enega leta od rešitve tržaškega vprašanja so se pokazale prve ugodne posledice v normalizaciji razmer vzdolž meje in začetek politike njenega odpiranja. Dne 20. avgusta je bil podpisan v Vidmu «Sporazum o osebnem obmejnem prometu med FLRJ in Italijo», ki je še vedno v veljavi in ki je dal doslej zelo dobre rezultate, tako da je meja med Jugoslavijo in Italijo postala, ko je bil pozneje odpravljen tudi vizum, najbolj odprta meja v Evropi. Zgodovinske važnosti je bila v 1. 1955 tudi izjava, predsednika sovjetske vlade N. Hruščova ob prihodu na uradni obisk v Beograd: «Mi iskreno obžalujemo, kar se je zgodilo in odločno zavračamo vse, kar se je nakopičilo v tej dobi.» Dejal je, da so v SZ temeljito proučili material, na katerem so temeljile žalitve proti jugoslovanskim voditeljem po .eso-luciji kominforma in ugotovili, da so te materiale sfabricirali sovražniki ljudstva in agenti imperializma: Beria in drugi. V maju leta 1955 so zunanji ministri štirih velesil in Avstrije v dvorcu Belvedere, nekdanji rezidenci princa Evgena Savojskega, slovesno podpisali državno pogodbo z Avstrijo. Važen dogodek je bil v letu 1955 tudi sestanek štirih velikih v Ženevi in sporazum o miroljubni u-porabi atomske energije. Velesile so izdelale smernice za nadaljnje Člani uredjiišiva s pisateljem in medvojnim ter povojnim predsedn ikoni PNOO Francetom Bevkom in s prvim urednikom «Partizanskega dnevnika» dr. Miletom Vregom delo, ki pa ni sprožilo hitre «verižne reakcije» pomirjenja kot so nekateri napovedali, vsekakor pa so zanjo ustvarile vse potrebne pogoje. 1956: 20. KONGRES KP SZ UTIHNILI SO TOPOVI Ves svet je obsodil brutalni imperialistični napad Anglije in Francije na Egipt. Angleški imperij se je začel krhati tudi v moderni obliki britanske skupnosti narodov. Sueška kriza pa je bila samo vrhunec procesa, ki je trajal že dalj časa in ki je v ožjem okviru zajemal dežele ob južnovzhodni o-bali Sredozemskega morja. V širšem smislu je bil to del splošnega procesa osvobajanja narodov izpod tuje nadvlade in razpadanja kolonialnih sistemov, v ožjem smislu pa je šlo za emancipacijo a-rabskih narodov spričo ogromnih količin nafte na tem področju in s tem povezana igra velesil, kot poseben dejavnik pa še nastanek nove države Izraela. Nadaljeval se je proces destali-nizacije, o čemer je pričal najbolje moskovski 20. kongres KP SZ z znamenitim poročilom Hruščova na tajni seji tik pred zaključkom kongresa. Poročilo je bilo ena sama obtožnica proti Stalinu in njegovi politiki. Pokazala . e je iskrena želja po korenitem prelomu s starim. Ena izmed glavnih postaj v razvoju destalinizacije je bila tudi znamenita beograjska deklaracija, ki je pomenila začetek novih odnosov FLRJ - ZSSR. Poudarjala je načela medsebojnega spoštovanja suverenosti, neodvisnosti, enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve. 1957: ROJSTVO VSEMIRSKE DOBE Potem ko se je pojavil prvi satelit, sta leta 1957 krožila že dva druga okrog Zemlje. To so bila znanstvena sredstva, izstreljena v okviru geofizikalnega leta, največje mednarodne manifestacije po ženevski konferenci o miroljubni u-porabi atomske energije. Odprle so se možnosti poleta na Luno, Mars in Venero. Rodila se je vsemirska doba: že čez štiri leta je poletel v vesolje prvi človek. V maju 1957 pa je prišlo po skoraj dveletnih pogajanjih do prvega zasedanja mešanega odbora za izvajanje posebnega statuta londonskega memoranduma. Istega leta pa so v januarju zastopniki slovenskih političnih skupin, sindikatov, slovenskih šol in osrednjih kulturnih ustanov sprejeli resolucijo, v kateri se zavrača izredno pomanjkljivi vladni zakonski osnutek, ki naj bi urejal slovensko šolstvo na Goriškem in Tržaškem. 1958: DE GAULLOV NASTOP — TEROR V ALŽIRIJI — NA KOROŠKEM ODPRAVLJENO OBVEZNO DVOJEZIČNO ŠOLSTVO Francoski kolonialni imperij je v letu 1958 zašel v odločilno fazo razpadanja. Čez sto tisoč pripadnikov alžirske osvobodilne vojske je poostrilo borbo, na zločinski način so bile bombardirane tunizijske vasi, francoski padalci so ob zgražanju vsega sveta zverinsko mučili alžirske patriote. Toda kljub temu je postal alžirski odpor še bolj množičen in kot danes vemo. je zato tudi zmagal. Rezultat zaostritve v Alžiriji in drugih francoskih afriških kolonijah, neprestanih vladnih kriz v Parizu in generalskega puča je bil ponovni prihod na oblast gen. Charlesa De Gaulla. Z referendumom je prejel tudi večja polnomočja, toda referendum je pokazal tudi, da je Alžirija za De Gaulla in Fran' cijo bolj navdušena kot Parižani-Pravi referendum pa je opravilo alžirsko ljudstvo s svojim osvobodilnim bojem, ki ni pač nikjer možen v takšnem obsegu, če ne uživa podpore najširših plasti naroda. Leto 1958 je bilo tudi leto zna menitega dolgotrajnega topovskega dvoboja Maocetungovih obalnih posadk s Čangkajškovimi P°' sadkami na otokih Kvemoj in Ma-cu ob Formozi, kjer pa je danes že dolgo mir, Čangkajšek pa Je umrl. Niti tri leta niso minila od podpisa avstrijske državne pogodbe, že je koroški deželni glavar odpravil do tedaj obvezno dvojezično šolstvo in prekršil duh in črko določb člena 7 pogodbe. Nemške šovinistične organizacije so namreč s pritiskom izsilile od nej'a‘ terih zastrašenih Slovencev podpise na izjavah, da ne želijo, da bi se njihovi otroci učili ščine, tako da so se koroški Slovenci ponovno znašli v hudem po ložaju. V deželi je zavladal nemi 1959: HRUŠČOV V MACMILLAN V SZ ZDA, Med vrsto miroljubnih P°ti. ^ dilnih državnikov je v letu l» • spadal obisk MacMillana v S -Hruščova v ZDA. Oba obiska s odločno prispevala k umaži mednarodne napetosti. Zlasti Hri čov in Eisenhover sta potrai^ načelo, da je treba za ved pregnati silo iz reševanja Pe rodnih sporov. Ves svet je po dravil nredlog Hruščova v s 1_. ščini OZN, da je treba doseči (Nadaljevanje m 19. strani) 25. maja 1975 19 Iz leta v leto o najvažnejših dogodkih skozi naših 30 let (Nadaljevanje z 18. strani) splošno in popolno razorožitev. V političnem odboru OZN je vseh 82 držav članic sprejelo resolucijo, ki določa naj se načrt Hruš-čova in vsi drugi predlogi prepustijo «odboru deseterice». Prvič v zgodovini OZN se je zgodilo, da so neko resolucijo sprejele vse države članice. Ob 5. obletnici podpisa londonskega sporazuma so vsi izvoljeni slovenski župani, občinski in pokrajinski svetovalci vseh šestih občin tržaške pokrajine poslali predsedniku vlade pok. Segniju skupno spomenico, ki je vsebovala odločne zahteve, da se vse določbe posebnega statuta uresničijo. 1960: LETALO «U-2» — JOHN KENNEDY — PISMO FANFANIJU Vzhod in Zahod sta se v letu 1960 lotila priprav za nariško a-prilsko konferenco najvišjih predstavnikov. Toda kancler Adenauer je že v januarju sprožil splošen napad ha politiko pomirjevanja. Najhujši udarec pa so pripravam za konferenco zadali ameriški militaristi, ki so 1. maja poslali nad Sovjetsko zvezo znamenito vohunsko letalo «U-2», ki je bilo nato sestreljeno v bližini Sverdlovska. Pilot Povvc-rs se je rešil s padalom in bil nato obsojen na deset 'et ječe. V takem vzdušju so se 16. maja zbrali v Parizu Eisenhower, Hruščov, Mac Miilart in De Gaulle, da bi začeli napovedane konferenco, ki pa je propadla še preden se je sploh začela. Prišlo je celo do novega meidena med SZ in ZDA: ameriško letalo «IìB-47», ki je imelo izvršiti vohunski polet ob sovjetski obali je 1. julija zašlo v sovjetski zračni prostor, kjer so ga sovjetska lovska letala sestrelila. Razprava o razorožitvi je bila prenešena na 15. zasedanje OZN. Na volitvah 8. novembra v ZDA je bil izvoljen za predsednika John Kennedy, ki je usmeri! svojo politiko na omilitev mednarodne napetosti ter dvignil ugled ZDA. Zastopniki 18 političnih in osrednjih kulturnih slovenskih skupin so poslali predsedniku vlade Fan-faniju skupno spomenico glede zakonskega osnutka o ustanovitvi šol s slovenskim učnim jezikom. 1961: PRVI ZAKON O SLOV. ŠOLAH — GAGARIN V VESOLJU — PRVA KONFERENCA NEUVRŠČENIH -UMOR LUMUMBE Po petih poskusnih poletih vesoljskih ladij je 12. aprila 1961 s kozmodroma Baikonur, v' zahodni Sibiriji vzletela vesoljska ladja «Vostok I», s katero je nastopil pot okoli zemlje in se po enkratnem obkroženju vrnil nanjo prvi človek, letalski major Jurij Alek-sijevič Gagarin. V Beogradu se je zbralo 24 držav s štirih kontinentov, tri države so poslale svoje opazovalce. 30 naprednih gibanj pa svoje zastopnike. Prisotnih je bilo tisoč jugoslovanskih in tujih novinarjev: to je bila prva konferenca neuvrščenih držav, ki je poudari la pravico vsakega naroda, da sam razpolaga s svojimi prirod-nimi bogastvi in sam odloča, kako troši svoja sredstva. Razviti svet mora v interesu lastnega razvoja skrbeti za napredek nerazvitih dežel. V Moskvi pa je bil leta 1961 znameniti 22. kongres KP SZ. ki je odločno obračunal s stalinizmom. Leto 1961 lahko upravičeno tudi imenujemo leto nezaslišanih zločinov kolonialistov v Afriki, kjer je imel največji odmev zločinski umor voditelja Konga Lu-mumbe. Varnostni svet je 20. februarja sprejel resolucijo, ki pooblašča OZN, da uporabi silo, da se prepreči državljanska vojna v Kongu. Za Slovence v Italiji pa je nadvse važen datum 9. oktober 1961, ko je bil odobren prvi zakon o slov. šolah v Italiji (štev. 1022>. 1962: PRVA VLADA LEVEGA CENTRA — ZAKON O DEŽELI F-JK — ALŽIRIJA NEODVISNA - KITAJSKI NAPAD — RAZNARODOVALNO NASELJE PRI SESLJANU Politični povojni razvoj v Italiji je v letu 1962 pripeljal do ustanovitve ' prve vlade levega centra, ki naj na podlagi uresničevanja stvarnega in v naprej določenega programa računa z odločilno in uradno proglašeno podporo PSI. Vlada je resnično sprejela važne obveznosti: uresničenje avtonomne dežele Furlanijt - Julijske krajine s posebnim statutom; odobritev okvirnega zakona za ustanovitev dežel z navadnim statutom; ustanovitev e-notne srednje šole; zakon za u-reditev kmetijskih odnosov z u-kinitvijo spolovinarstva; ustanovitev ENEL za nacionalizacijo e-lektrične industrije: pripravlja- nje politike načrtovanja. Po dolgih pogajanjih je bil glede Alžirije dosežen sporazum, ki je bil podpisan 19. marca v' Evia-nii in istega dne so se ustavili boji po vsej Alžiriji. Dne 3. julija je De Gaulle svečano priznal neodvisnost Alžirije. V drugi polovici leta je Kitajska nenadoma napadla Indijo. Skupina neuvrščenih držav pod vodstvom ZAR je skušala posredovati, da bi se začela pogajati, toda Kitajska je posredovanje zavrnila. Nadaljevalo se je osvajanje vesolja. Imena Shepard, Grisson, Schirra, Titov, Nikolajevič in Popovič so postala slavna. Tekma med ZDA in SZ z osvajanjem vesolja se je nadaljevala na celi črti. Občinski svet občine Devin - Nabrežina je sklenil, da se zavrne prošnja Ustanove julijskih in dalmatinskih beguncev ÀNPVGD za gradnjo 263 stanovanj v bližini Sesljana. Zato je prefekturni komisar po nalogu generalnega vladnega komisarja Italije odvzel izvoljenemu svetu vso oblast in podpisal 18. maja 1962 raznarodovalno dovoljenje za gradnjo raznarodovalnega naselja. 1963: UMOR J. KENNEDYJA — POLITIČNE VOLITVE — LETO VAŽNE PRELOMNICE — «PACEM IN TERRIS» — KULTURNI DOM V TRSTU Rezultati političnih volitev, ki so bile v Italiji v aprilu, so potrdili ljudsko voljo, ki je prišla do izraza že julija 1960 z bednim koncem fašistične Tambronijeve vlade. V Trstu pa so še posebno utrpeli občutno izgubo glasov fašisti, kar je pomenilo, da se je začel položaj polagoma normalizirati. Sicer pa je bilo leto 1963 pripeljalo do važne prelomnice v mednarodnih odnosih. V Moskvi je bil sklenjen sporazum, s katerim so se ZDA, SZ in Anglija obvezale, da ne bodo delale noskusov z jedrskim orožjem na kopnem, v atmosferi in pod morsko gladino. Velikega pomena je bila tudi enciklika priljubljenega papeža Janeza XXIII. pod naslovom «Pa-cem in terris» («Mir na zemlji»), ki je bila objavljena 10. aprila. Prvič v zgodovini enciklik se je papež obrnil tudi k nevernikom. Enciklika ni preklinjala «krivoverskih» družbenih sistemov ali gibanj. Vsebovala pa je tudi zelo važne podatke o narodnih manjšinah s poudarkom, da je zatiranje manjših huda kršitev pravičnosti. Toda že 3. junija je papež umrl. V letu 1963 je najbolj pretresel ves svet še vedno do kraja nepojasnjen umor mladega in popularnega predsednika ZDA J. Kennedyja. Novi predsednik je postal L. Johnson. Dvanajst let v avtonomni deželi v republiki, ki sloni na delu Prva seja deželnega sveta leta 1964 v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta. Predseduje ji De Rinaldini. Prvi predsednik deželnega odbora je bil dr. Alfredo Berzanti. 1964: ROJSTVO FURLAN IJE-JULIJSKE ' KRAJINE — TOGLI ATTI JEV A SMRT“ — HRUŠČOV ODSTRANJEN Med obiskom v SZ je v Jalti na Krimu 21. avgusta umrl Pai-miro Togliatti, ki je zapustil znamenito «Spomenico». Dne 15. oktobra 1964 pa je bil nenadoma odstranjen, «razrešen svojih funkcij» Nikita Hruščov. Kljub njegovemu trudu pa je spor med Kitajsko in SZ prišel tako daleč, da so začeli Kitajci postavljati zahteve po obsežnih sovjetskih ozemljih. Vse leto so se nadaljevala v Ženevi pogajanja o razorožitvi šele po petih mesecih prekinitve. Žal pa so pogajanja nekje obtičala in se prekinila. Izven konference pa je bil dosežen nov, sicer zelo skromen, vendar pa psihološko važen sporazum: ZDA, SZ in Velika Britanija so se sporazumele o skrčenju proizvodnje urana v vojaške namene in o določitvi večje količine atomskih snovi v miroljubne namene. Mesec dni po prekinitvi konference so 17 oktobra iz Pekinga sporočili, da je eksplodirala prva kitajska atomska bomba. Kitajska vlada pa je poslala vsem državam sveta predlog za sklicanje mednarodne konference, na kateri bi se sporazumeli o prepovedi in u-ničenju vsega atomskega orožja. Francoska vlada je ob tej priložnosti ugotovila, da ima sedaj atomsko bombo vseh pet stalnih članic varnostnega sveta OZN. Dogodek izredne mednarodne važnosti je bila druga konferenca neuvrščenih v Kairu ob udeležbi 48 držav in deset opazovalcev. Manjkal je Nehru, ki je nenadoma 27. maja umrl. V maju je bil izvoljen prvi 61-članski deželni svet avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine s Posebnim statutom. Med svetovalci so bili izvoljeni tudi trije Slovenci: na listi KPI šiškovič in Jarc, na listi SS Jože Škrk. Dne 4. oktobra je bila 10-letni-9a londonskega sporazuma, ki jo je predsednik SKGZ takole ocenil: «Obdobj° v zadnjih desetih letih ima dva aspekta: pozitivnega v izboljšanju mednarodnih odnosov in pomirjenje med dvema tu živečima narodoma, in manj pozitivnega glede ravnanja s slovensko narodno manjšino.» V decembru 1964 je dokončno od-Prt, po desetih letih čakanja, da se obljuba izpolni. Kulturni dom v Trstu Ul. Petronio 4. 1965: VOJNA ZARADI KAŠMIRA —DEMOGRAFSKA EKSPLOZIJA - RIŽARNA NARODNI SPOMENIK Vojna v Vietnamu je bi P med glavnimi vzroki napetosti v jugovzhodni Aziji v Indoneziji, ki je 2aradi ustanovitve Malezije izstopila iz Združenih narodov, je 30. septembra skupine generalov o-Pravila državni udar. Začela se je neusmiljena čistka levičarskih in sploh naprednih organizacij. Še posebej pa proti komunistični stranki. Avgusta je nenadoma izbruhnila vojna med Indijo in Pakistanom zaradi Kašmira. V Beogradu je bila svetovna konferenca o prebivalstvu. Ugotovili so, da je bilo še pred petdesetimi leti potrebno 50 let, da se je prebivalstvo povečalo za eno milijardo, v zadnjih 15 letih od 1950 do 1965 pa se je povečalo za pol milijarde, tako da bo leta 2000 na svetu 7 milijard 410 milijonov ljudi. Glavni problem, ki nastaja pa je v tem, da je ta nagla rast povsem neenakomerno razdeljena po svetu. Rižarna v Trstu je bila proglašena za narodni spomenik s posebnim dekretom predsednika republike G. Saragata. Ustavno sodišče je sprejelo nepravilen sklep: da dežela F-JK ni kompetentna za določanje predpisov o narodnih manjšinah. Vse slovenske organizacije in vse demokratične politične stranke so obsodile razlastitve slovenske zemlje za naftovod od Trsta do Bavarske. V občini Devin-Nabrežina in v tržaški pokrajini je bil dosežen sporazum o 'evem centru . 1966: DE GAULLOV UMIK OD NATO — LAKOTA — SPOMENICA BENEŠKIH SLOVENCEV PREDSEDNIKU REPUBLIKE De Gaulle je odklonil vsako intervencijo v okviru NATO in poudaril, da hoče v celoti ohraniti neodvisnost Francije. Obiskal je Moskvo, kjer so se dogovorili o neposredni zvezi s teleprinterjem med Kremljem in Elizejsko palačo. Posledica: zahodne države in Zahodna Nemčija morajo priznati dejansko stanje. Glavni ravnatelj mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano FAO je izjavil, da je na svetu več lačnih kakor v katerem koli prejšnjem razdobju zgodovine. Po oceni ameriške službe za gospodarsko raziskovanje bo leta 1970 primanjkljaj hrane v nerazvitih deželah dosegel 6,8 milijarde dolarjev, skupni izdatek za razvoj najmodernejših nadzvočnih letal pa se ceni na več kot 6,5 milijarde dolarjev. Dne 19. oktobra 1966 je odbor slovenske narodnostne skupnosti v Videmski pokrajini izročil spomenico predsedniku republike G. Saragatu ob 100-letnici priključitve Beneške Slovenije k Italiji; v kateri je rečeno: «Namesto da bi glasovanje za Italijo prineslo izpolnitev najosnovnejših potreb prebivalstva, h katerim prištevamo v prvi • vrsti izobraževanje v materinem jeziku, se namenoma mešajo pojmi o pripadnosti državi in pripadnosti narodu zato da vse odklonitve opravičujejo... Pričakujemo, da bost \ s svojim ugledom odločilno pripomogli, da se prične urejati položaj naše narodnostne skupnosti v videmski pokrajini po ustavnih določilih in v duhu enciklike «Pacem in terris» pokojnega Janeza XXIII. 1967: IZRAELSKI NAPAD NA ZAR - VRSTA DRUGIH SPOPADOV - VOJAŠKI UDAR V GRČIJI Dne 5. junija je Izrael nenadoma napadel Egipt. ZDA so težišče svoje globalne strategije v okviru NATO postavile v Sredozemlje. Že v vojaškem udaru v Grčiji v J noči od 20. na 21. april je bilo I jasnò, da so bili vmes ameriški prsti. Za ZDA in za izvajanje njihovih načrtov ter za nadvlado bogatih in močnih nad mladimi državami so največja ovira napredni protikolonialni in neodvisni režimi, ki se borijo za neodvisnost in socialni razvoj. Izrael se je s svojo vojaško akcijo vključil v ameriško strategijo na Srednjem vzhodu, nadaljeval se je pritisk na nevezane države in za utrjevanje strateških položajev ZDA in SZ in socialističnih držav. 1968: VOJAŠKA INTERVENCIJA V ČSSR Leto 1968 je prišlo v zgodovino kot leto izredno razgibane mednarodne dejavnosti in kot obdobje močno razburkane mednarodne ' situacije. Osrednji dogodek, ki je dal pečat celotnemu dogajanju je bila oborožena akcija petih držav Varšavskega pakta proti neodvisni ČSSR. Prvič v zgodovini odnosov méd socialističnimi državami se je zgodilo, : da je skupina socialističnih držav — med njimi prva in najmočnejša sila vzhodne Evrope, Sovjetska zveza, uporabila oboroženo silo za urejanje spornih vprašanj z drugo socialistično 'državo. Napad na ČSSR in njegove posledice se kažejo v celotnem socialističnem svetu in v mednarodnem delavskem gibanju. Vodstvo ZKJ je ugotovilo, da ti dogodki kažejo, da je «socializem stopil v prelomni zgodovinski trenutek» in da se «vsem naprednim, socialističnim silam na svetu vsiljuje vprašanje: Kakšno bistvo razkriva dejstvo, da skupina socialističnih držav v znamenju socializma z u-porabo gole sile izvaja napad na neodvisnost in samostojen napredni socialistični razvoj ČSSR?» Sovjetsko vodstvo pa se je opraviče vaio s trditvijo, da varnost socia lizma v neki deželi nikakor ni stvar samo vodstva tiste dežele, marveč vsega socialističnega tabora... 1969 (26. 7.): DOGODEK STOLETJA: PRVI ČLOVEK NA LUNI — SARAGAT V SFRJ — PISMO SLOVENCEV VIDEMSKE POKRAJINE DEŽELNEMU PREDSEDNIKU Datum 26. julija 1969 bo ostal zapisan v zgodovini za vse večne čase kot dan. ko je stopil prvi človek na Luno. To je bil 39-letni ameriški astronavt NEIL ARMSTRONG ob sodelovanju astronavtov M. Collinsa in E. Aldrina. Giuseppe Saragat je bil prvi italijanski predsednik, ki je obiskal Jugoslavijo. Za Slovence v Italiji je važno skupno poročilo o tem obisku, ker se v njem poudarja «važnost sodelovanja ustreznih narodnostnih skupin in obmejnega prebivalstva, ki morejo na podlagi notranjih določil in obstoječih mednarodnih sporazumov v veliki meri prispevati k nadaljnjemu izboljšanju ozračja in sodelovanja med obema narodoma.» 35 uglednih občanov iz slovenskih občin videmske pokrajine pa je poslalo deželnemu predsedniku Berzantiju 11. oktobra 1969 posebno pismo z osmimi zahtevami. Med temi je na prvem mestu zahteva: «Uvesti v učne načrte šol v krajih, kjer prebivajo Slovenci, redne ure slovenščine, kakor se v slovenskih šolah na Goriškem in Tržaškem poučuje italijanščina; take učne ure bi morale biti uvedene v obveznih šolah, na učiteljišču v Špetru Slovenov, v poklicnih šolah in tečajih, v otroških vrtcih, ki jih vodi ONAIRC.» Tega leta je Leonid Brežnjev, pobudnik za priprave konference o evropski varnosti in sodelovanju, postal generalni sekretar CK KP SZ, Richard Nixon pa je bil prvič izvoljen za predsednika ZDA. 1970: NOV VETER V EVROPSKEM DOGAJANJU — 30-LETNICA USTANOVITVE OF — RAST SLOVENSKE ŠOLE Leto 1970 je bilo polno pomembnih dogodkov, ki so dokazali, da je v Evropi zavel nov veter: Evropa se je končno začela zavedati, da njeno napredovanje v varnosti ni v razdelitvi držav med nasprotujoče si bloke, ampak v iskanju skupnih političnih, gospodarskih in drugih akcij v skupno korist. V tem okviru je bilo še prav posebno pomembno vprašanje sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo kljub trenutni krizi zaradi nasedanja rimske vlade revanšistično-ireden-tističnim pogrevanjem. V tem letu je slovenski narod praznoval 30-letnico ustanovitve svoje slavne Osvobodilne fronte, katere zgodovina potrjuje, da so tiste sile na Slovenskem, ki so vztrajale na nazadnjaških stališčih in se naslanjale na najbolj nazadnjaške sile, odigrale najbolj tragično vlogo v slovenski zgodovini in so bile zaradi tega pahnjena v samoizločitev. Statistika vpisa v slovenske šole na Tržaškem in Goriškem v šolskem letu 1970-1971 je pokazala, da se je vpisalo v prvi razred osnovnih šol 36 otrok več kot leto prej, na Goriškem pa 9 več kot leto prej. Na vseh šolah pa je bilo vpisanih skupno 132 otrok več kot v šolskem letu 1969-70. V Beneški Sloveniji se je nadaljeval kulturni in narodnostni preporod, ki se je začel dejansko že v letu 1966. Senatorji KPI so vložili 29. aprila 1970 «zakonski osnutek za pravno zaščito slovenske narodne manjšine v F-JK». Temu predlogu so sledili zakonski predlogi za globalno zaščito Slovencev v Italiji: PSI, PSIUP, SS in «paket SKGZ». 1971: DELEGACIJA ENAJSTIH PRI COLOMBU — USTAVNA DOPOLNILA V SFRJ — TITO V RIMU Dne 3. decembra 1970 je poslalo 27 slovenskih predstavnikov strank, organizacij in skupin predsedniku vlade Colombu skupno pismo z enotno zahtevo, da mora država s posebnimi zakonskimi normami Slovence v Italiji zaščititi. Šele 2. decembra 1971 je delegacijo enajstih predstavnikov vseh Slovencev v Italiji predsednik vlade Colombo tudi sprejel. Morali so čakati na sprejem točno eno leto. Tudi v šolskem letu 1971-72 se je število vpisanih v slovenske šole nekoliko dvignilo. V SFRJ pa so sprejeli v letu 1971 ustavna dopolnila, ki so postavila jugoslovansko federacijo na nove, samoupravne temelje, ki so povečali samostojnost republik in pokrajin ter njihovo odgovornost za usodo Jugoslavije. V mesecu marcu je po krajši krizi v odnosih med Jugoslavijo in Italijo predsednik Tito vrnO u-radni obisk predsedniku Saragatu. Za Slovence v Italiji je zlasti važen odstavek iz uradnega skup nega poročila o njunih razgovorih, ki se glasi: «Obe strani sta posebno potrdili svoje prepričanje, dà k prijateljskemu sodelovanju med obema državama sodi tudi liberalna politika do etničnih manjšin v eni in drugi državi. Pripravljeni sta zagotoviti etničnim manjšinam kar največjo zaščito.» 1972: PARLAMENTARNE VOLITVE — NIXON V PEKINGU IN MOSKVI R. Nixon je bil drugič izvoljen za predsednika ZDA. Tega leta je kot prvi predsednik ZDA obiskal Kitajsko in SZ. Brežnjev je obisk vrnil. Nixon je tega leta ukazal bombardirati Hanoi, Hai-phong in druga mesta. Majske parlamentarne volitve leta 1972 niso pokazale v deželi F-JK premika na desno, temveč so se okrepile naprednejše sile. Na Tržaškem je bil izvoljen ponovno Albin škerk v poslansko zbornico. Beneški Slovenci pa so nastopili združeno. Slovenci v Italiji so ponovno u-gotovili namerno zavlačevanje v zvezi z reševanjem njihovih zahtev ter vnovič ugotovili, da jim to zavlačevanje narodnostno prinaša nepopravljivo škodo. Vse Slovence je razburi! množični pogrom proti dvojezičnim krajevnim napisom na Koroškem. GRADBENO PODJETJE PETRA Trst - Ul. Carducci 8 ■ Tel. 37246 TVRDKA GIACOMO VATOVEC Succ. IMPORT — EXPORT 1973: DEŽELNE VOLITVE — ZAKON ŠKERK-BELCI KONEC DESNEGA CENTRA — PREMIRJE V VIETNAMU Rezultati junijskih volitev v deželni svet avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine so pomenili tudi uradni konec pustolovske desničarske vlade v Rimu. ki se je pričela s poslansko zbornico in senat leto dni prej. Na teh deželnih volitvah so bili premiki glasov izraziti, kajti KD je izgubila 2,9 odst. v primerjavi z deželnimi volitvami 1968 pa kar 4,6 odst. KPI se je dvignila za 1 oziroma 2,3 odst. Napredoval je tudi PSI za 1,3 oziroma 1,6 odst. Od Slovencev sta bila izvoljena samo dva: Dušan Lovriha na listi KPI in Drago Štoka na listi SS. V parlamentu je bil končno odobren tako imenovani drugi šolski zakon o slovenskih šolah, znan pod nazivom «Zakon škerk - Belci». Toda niti s tem zakonom ni še dokončno urejeno vprašanje slovenskega šolstva, saj še vedno ni zakonskih določb za slovenske šole v videmski pokrajini. Tudi v šolskem letu 1973-74 se je število u-čencev na vseh slovenskih šolah na Tržaškem in na Goriškem dvignilo. Tega leta je Nixon pristal na podpis premirja v Vietnamu. 1974: NIXON ODSTOPIL — MANJŠINSKA KONFERENCAH TRSTU — NOVA USTAVA SFRJ — DVAJSETLETNICA -LONDONSKEGA SPORAZUMA IN DVAJSETLETNICA SKGZ TRST, Ul. Torrebianca 19 — tel 60-077, 37-561 Specializirano podjetje za izvoz vsakovrstnih gospodinjskih predmetov, poljedelskih strojev, kolonialnega blaga na debelo VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO STROJI VSEH VRST KMETIJSKA ZADRUGA • Trst Z o. j. SEDEŽ: Trst, Ul. Foscolo 1 - Tel. 794-386 POSLOVALNICE: Trst, Ul. Flavia 62 - Tel. 812-397 Milje, Trg Curici 3 - Tel. 272-494 (pri avtobusni postaji) AVTO DELI AUTO SPORT RACE Ž. U/. XXX. oktobra 17 ■ te/. 61620 LIST Vse kar potrebujete za vaš avto OBIŠČITE NAS! Glavna novica leta je bil Nixo-nov odstop. Ostale: izmenjava o-biskov med Nixonovim naslednikom Fordom in Brežnjevom. Po dveh predkonferencah: v Trstu novembra 1973, v Gorici pa v aprilu 1974, je bila v juliju napovedana mednarodna manjšinska konferenca. Najmanj kar se o njenih rezultatih lahko reče je, da imajo Slovenci v Italiji po konferenci edinstveno priliko, da njene rezultate izkoristijo s konkretnejšimi dejavnostmi v postavljanju zahtev in s stalnim pritiskom na odgovorne dejavnike za odobritev ukrepov, ki bi rešili odprta vprašanja v duhu ustavnih določil, mednarodnih obveznosti in tudi tistih skupnih načel konference, ki jih je vsaj na splošno strnila v ugotovitvi, da morajo narodne manj šine uživati vse pravice brez vsakršne diskriminacije in omejitve. Parlament SFRJ je sprejel novo ustavo, ki je brez dvoma zgodovinskega pomena ne le za Jugoslavijo, temveč za ves svet. Glede 20-letnice londonskega sporazuma in Slovenske kulturno - gospodarske zveze pa izhajajo sledeče ugotovitve: PODJETJE «TRANS-TRST» Import - Export Tel. 820-460 TRST, Lesno pristanišče BERGINC FRANC Ul. Gatteri 5/lil — Tel.: 796-941 ŽELI VELIKO USPEHOV OB 30-LETNICI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Glede sporazuma: Po eni strani je dal dobre rezultate glede meddržavnih sporazumov in odprte meje, po drugi strani pa je bilo izvajanje določb sporazuma tako pomanjkljivo, da zelo zaostaja za meddržavnimi odnosi. Glede SKGZ: Njeno delovanje je dalo koristne sadove in Zveza je postala nezamenljiva komponenta Slovencev v Italiji v boju za njihove pravice. To mesto si je zagotovila ne da bi kogarkoli odrinila ali mu kaj odvzela. 1975: ZMAGA VIETNAMA IN KAMBODŽE — 30 LETNICA OSVOBODITVE Manifestacije, s katerimi se je proslavljala v prvi polovici leta 1975 30-letnica osvoboditve, so do kazale, da je v deželi F-JK fa šizem osamljen in da se zlasti mladina dobro zaveda pridobitev, ki so bile priborjene v krvavi pro tifašistični vojni. Tudi v mednarodnem dogaja nju postaja vedno bolj jasno, da bodo morali odgovorni državniki usmerjati svojo politiko po poteh miroljubnega sožitja. Tudi to je rezultat zmage protifašistične vojne. Toda največji dogodek ne le v letu 1975, temveč v vseh povojnih letih je bila zmaga ljudstva Viet nama in Kambodže. Sestavil STANISLAV RENKO (D adrìaimpex D. D. u VOŽ IZVOZ ZASTOPSTVA TRST - Ul. Geppo 9/111 - Tel. 38-770 - 29-135 GRAFEX TRST Ul. Corel 8 - TRST — Tel.: 772-108 IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA USPEHI DVAJSETIH LET PO ZDRUŽITVI Z MATIČNO DOMOVINO Gospodarski razvoj obale v temeljili spremenil podobo nekdanje zaostalosti V dvajsetih letih od podpisa Londonskega sporazuma je prebivalstvo narastlo za 25.000 Ijudif število zaposlenih se je povečalo za štirikrat ■ V družbenem proizvodu industrija zastopana s 33 %, promet s 23 %, kmetijstvo le še s 5 % Te dni mineva trideset let, odkar so enote NOV osvobodile Koper, Izolo in Piran in celotno slovensko obalo. Z nepopisnim navdušenjem je prebivalstvo slovenske Istre pozdravilo svoje osvoboditelje. Toda takrat ljudje še slutili niso, da jih čaka kljub vsem žrtvam v boju proti fašizmu pod staro Italijo in med NOB še skoraj deset let diplomatskega boja, preden se bodo dokončno združili z matično domovino. V kakšnih razmerah je bil takrat ta del slovenske zemlje, je morda že marsikdo pozabil, zlasti še i.o gledamo danes povsem prenovljena mesta, podeželje, industrijo, turizem. Vendar preteklosti ne smemo pozabiti, da bi lahko bolje cenili sedanjost. Takrat, leta 1945, je šlo res za zelo žalostno dediščino. Obalna mesta so i-mela skrajno neurejene komunalne naprave, preskrba z vodo je bila pereča tako v mestih kot na podeželju, stanovanjski fond je bil skoraj v celoti dotrajan, vsa obala pa je bila povezana z zaledjem z eno Samo, slabo makadamsko cesto. O industriji skoraj ni bilo govora (imeli smo le nekaj manjših delavnic), kmetijstvo pa je bilo zaostalo in razdrobljeno. Medtem ko je vsa Jugoslavija po osvoboditvi naglo gospodarsko napredovala, pa je to področje živelo zaradi mednarodnih spletk in manevriranja v negotovosti. Res se je prebivalstvo z vso požrtvovalnostjo lotilo obnove Svojih poraženih domov in tudi ljudska oblast je priskočila na pomoč pri urejanju najnujnejših problemov preskrbe z vodo, s hrano, elektriko itd. Zgradili so tudi nekaj manjših tovarn (Lam, v Dekanih, Erma v Šmarjah, Stil v Kopru), nekaj hotelov, trgovin in stanovanj ter občutno zmanjšali nepismenost (leta 1945 kar 11 odst.). To pa je bilo že skoraj vse. Podpis londonskega memoranduma leta 1954 je za slovensko Istro pomenil začeti skoraj tam, kjer so drugi začeli leta 1945. Naj omenimo samo najbolj značilni podatek, da je bil narodni dohodek na posameznika na slovenski obali leta 1954 kar za 40 odstotkov pod reoubliškim poprečjem. Naslednja Nova tovarna Iplas «Pohsinteza» v koprski industrijski coni leta so pomenila izvajati parolo: s trdim delom nadoknaditi zamujeno. Osnovna orientacija je bila razvijati industrijo, pomorsko gospodarstvo in turizem. Tako so nastale na obaii prve večje tovarne: Tomos, Mehanotehnika, Iplas, v Kopru smo začeli graditi eno izmed največjih jugoslovanskih pri-starušč, v Piranu so ustanovili ladjarsko prevozniško podjetje Splošno plovbo, v turizmu pa smo že leta 1962 dosegli nad 100.000 nočitev. V petnajstih letih je obala popolnoma premagala svojo zaostalost z izjemo objektov družbenega standarda. Na tem področju so bile posledice preteklosti prehude, čeprav smo letno zgradili okrog 5 tisoč stanovanjskih enot ter številne nove šole, trgovine itd. Leta 1970 je obala že povsem .dosegla in celo presegla republiško poprečje glede narodnega dohodka po posamezniku, leta 1973 pa je znašal že 36.000 din na prebivalca. Skupni družbeni bruto proizvod je znašal v tem letu 2 milijardi in pol dinarjev, narodni dohodek pa dve milijardi 240 milijonov dinarjev. V strukturi družbenega pro- izvoda je bila udeležba posameznih gospodarskih panog naslednja: industrija 33% promet 23% trgovina 18% gradbeništvo 11% gostinstvo 7% kmetijstvo 5% ostale dejavnosti 3% Iz teh podatkov je jasno razvidno, kako se je oblikoval gospodarski razvoj obale, zlasti če upoštevamo, da je bilo kmetijstvo leta 1954 s 40-odstotno udeležbo v družbenem proizvodu daleč na prvem mestu. Značilen je tudi podatek, da je število prebivalcev naraslo v zadnjih dvajsetih letih za skoraj 25 tisoč in da jé med zaposlenimi kar 40 odst. žensk. Število zaposlenih se je povečalo v primerjavi z letom 1954 za štirikrat (zdaj nad 26 tisoč). Obala tudi skoraj ne pozna probiema zdomcev (0,7 odst. prebivalstva). Obala seveda ni ostala samo pri doseženem. V zaključni fazi je izdelava petletnega plana razvoja o-balne regije in bližnjega zaledja do leta 1980. V tem razdobju naj bi se gospodarstvo še tesneje naslonilo na komparativne prednosti morja. V načrtu je izgradnja luško - industrijskega bazena z rafinerijo in nekaterimi drugimi objekti, nadalje hitrejši razvoj in specializacija luke, razširitev in moderniza- cija tovarn Tomos, Iplas, Delamaris, Mehanotehnika in tudi manjših podjetij, znatno povečanje ladjevja Splošne plovbe itd. Na področju turizma je treba predvsem o-meniti izgradnjo novega kompleksa Bernardin, nadalje kompletiranje obstoječih zmogljivosti, hkrati pa bodo posvetili večjo pozornost kot doslej jahtnemu in delavskemu turizmu. Kmetijstvu, ki je bilo doslej v glavnem v senci industrije, se o-betajo boljši časi. Investicije bodo usmerili predvsem v vinogradništvo in sadjarstvo. V zvezi s tem načrtujejo tudi večja melioracijska dela v vanganelski in sečoveljski dolini. Obširna modernizacija je predvidena tudi v ribištvu. Z obnovitvijo starih i« z novimi ladjami nameravajo povečati število lovnih dni od sedanjih 100 na 300. Rekli smo že, da je na področju družbenega standarda pravzaprav najtežje odpravljati posledice preteklosti. Zato posvečajo temu področju v družbenem planu še posebno pozornost. Dokončna ureditev višinskega vodovoda, zgraditev obalne bolnišnice, pospešena gradnja stanovanj ter ureditev šolskih in otroško - varstvenih objektov do leta 1980 bo pomenila, da je obala končno prišla na tem področju vsaj za silo na zeleno vejo. Ljuban Omladič zavod za turizem TOZD AVDITORIJ in WVi T0ZD ^Brnsmo? PORTOROŽ Nova cesta v Marezige VODNOGOSPODARSKO PODJETJE «HIDRO» p. o. KOPER BENCINSKE ČRPALKE koper NAJKVALITETNEJŠI 98 - 100 OKTANSKI SUPER BENCIN IN MOTORNA OLJA VSEH SVETOVNIH ZNAMK BREZPLAČNA ZAMENJAVA OLJA IN KONTROLA GUM Lazaret, Hrvatini, škofije, Plavje, Osp, Lokev, Gorjansko KMETIJSKO PREDELOVALNI ZADRUŽNI KOMBINAT Ob 30-let niči PRIMORSKEGA DNEVNIKA čestitamo delovnemu kolektivu in mu želimo še mnogo uspehov KOP E R PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PREDELAVO PRALNIH IN ČISTILNIH SREDSTEV LJUBLJANSKA’ C. 13 invest-biro koper trg revolucije 12 - telefon 22-241, 22-677 žiro račun: sdk koper 51400-601-10238 podjetje za: URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, GEODEZIJO in INŽENIRING Proizvodno trgovsko podjetje »CENTER« Koper -iplas- KEMIČNA INDUSTRIJA 66001 KOPER hAh ilvali PODJETJE ZA MEDNARODNO ŠPEDICIJO TOZD filiala KOPER Koper, Verdijeva 2 — Tel. 22251 - 22252 Telex: 34160 ZALOŽNIŠKO GRAFIČNO PODJETJE 'A- primorski tisk HSSBsS •i n. sol. o. — K O P E R < TOZD ZALOŽBA LIPA n. sub. o. TOZD TISKARNA JADRAN n. sub. o. TOZD PROPAGANDA KOPER n. sub. o. Ob jubileju PRIMORSKEGA DNEVNIKA čestitamo delovnemu kolektivu, vsem bralcem pa priporočamo knjižne izdaje ZALOŽBE LIPA, posvečene tridesetletnici osvoboditve: Vid Vremec - Milan Guček SLOVENSKA ISTRA V BORBI ZA SVOBODO Franc Potočnik RAB — TABORIŠČE IN RABSKA BRIGADA Dr. Mirko Koršič RAZVOJ SLOVENSKEGA POMORSKEGA GOSPODARSTVA DRUŽINA TOMOSOVIH KRMNIH MOTORJEV ZA ČOLNE SE POVEČUJE :«»avio k maj d i * itn Povsod dobro poznan in visoko cenjen zaradi izredne kvalitete je bil in je še vedno krmni motor TOMOS 4. Vrsto let osvaja domače in svetovno tržišče s svojo praktično uporabnostjo, s svojo lahkotnostjo in eleganco ter se je Upravičeno uvrstil med najboljše male krmne motorje na svetu. Poleg tega pa je dobil TOMOS 4 več diplom in priznanj, med njimi mednarodno trofejo za kvaliteto. Ob vsem tem pa je najpomembnejše to, da se nanašajo vsa ta priznanja na ustvarjalce tega po svojih lastnostih tako izrednega motorja, hkrati pa tudi na celoten kolektiv Tomosa. Ta krmni motor, katerega število je že pred leti preraslo sto tisoč, še zdaleč ni mogel zadovoljiti povpraševanja in potreb domačega in tujega trga. Vzporedno s časom in razvojem športa na vodi so se pojavljale tudi potrebe po večjem odnosno močnejšem krmnem motorju. Vse te svoje želje so do sedaj zadovoljevali kupci z uvozom. Tem zahtevam in željam so prisluhnili tudi v Tomosu. Rezultat tega pa je, da danes TOMOS 4 ni več sam kot edini tovrstni domači izdelek v Jugoslaviji, saj je letos dobil še več vrstnikov, ki se razlikujejo po moči in zmogljivostih. Sedaj že lahko upravičeno govorimo o «družini» Tomosovih krmnih motorjev. TOMOS 3 se je že lansko leto pridružil «Stirici». Naša pozornost naj velja tokrat novincema z 18 in 10 KM. Omenimo naj še, da je stari dobri TOMOS 4 sedaj opremljen tudi s thyristorsko visokonapetostno kon-denzatorsko vžigalno napravo «Bosch», brez prekinjevalca. Na tržišču bo odslej tudi krmni motor pod oznako «TOMOS 4 Electronic», Krmni motor TOMOS 18 so v celoti skonstruirali strokovnjaki v Tomosovem Inštitutu Koper. Da bi ga bolje predstavili, navajamo nekaj glavnih tehničnih podatkov. Motor: dvovaljni, dvotaktni Moč: 18 KM pri 5800 vrt/min Delovna prostornina: 250 cem Premer valja: 0 55 mm Gib bata: 52 mm Menjalnik: vožnja naprej, prosti tek in vzvratna vožnja. Možen je tudi priključek za upravljanje in krmarjenje s sredine ali sprednjega dela čolna. Vžig: visokonapetostna kondenzatorska «Bosch» naprava za vžig, brez prekinjevalca Krmarjenje: krmilna ročica z držajem za plin, pri- ključek za upravljanje motorja na razdaljo (deli za daljinsko upravljanje kot pribor) Hlajenje: Propeler: Statična potisna sila propelerja: Priključek za osvetlitev: Teža: Mere: Poraba goriva p polnem plinu: Gorivo: vodno, regulacija temperature s termostatom, varnostni termoprekinjevalec premer in vzpon 225 mm X 250 mm (na motorju) 225 mm X 225 mm (pribor) 225 mm X 275 mm (pribor) 110 kp s propelerjem 225 mm X 250 mm 12 V, 75 W 33 kg (normalna izvedba s kratko osjo) 1200 mm X 520 mm X 320 mm cca 7,5 l/h mešanica bencina in specialnega olja za 2-taktne motorje za čolne v razmerju 1:50 Normalna izvedba s kratko osjo — za čolne z višino krme od 380 mm do 410 mm. Podaljšana izvedba z dolgo osjo — za čolne z višino krme 500 mm. Krmni motor TOMOS 10 je po zunanjem izgledu popolnoma enak «osemnajstici» z izjemo naslednjih tehničnih podatkov: 10 KM pri 4500 vrt/min ter porabi približno le 5 1 enake mešanice na uro. Krmni motor TOMOS 18 bo nedvomno razveselil vse, ki se radi smučajo na vodi ali pa žele hitreje drseti po vodni gladini. Prav tako pa ga bodo s pridom uporabljali tudi tisti, ki jim čoln služi za opravljanje vsakodnevnega dela na morju ali po tekočih vodah. Prednost Tomosovih krmnih motorjev pred uvoženimi tujimi izdelki je vsekakor v tem, da porabijo manj goriva in da so rezervni deli vedno na razpolago doma, za dinarski nakup. TOMOS KOPER