St. 13. V Gorici, 24. marca 1887. ,,Sofiau izhaja vsuk petek in velja po pi»sti |»rrtj«nijana alt v Goriri na Horn poStljana: VrSp ti>tii.....f. 4.40 Pol 1..?a.....„ 2.20 < tt.rt iota . . . . ,.1.10 Vvi oziiiut'.lih in tako tudi pri „po-$ imicah" se p'aettjf za uavadnu tristop-no *r*to: 8 kr. Se se tiska 1 krat 1 n n .» »t 2 „ * » » » ., 3 » Zr v#6e Srke p© prostoru. Posamczne Stcvilke se dobivajo po 8 kr. y tobal-arnicah v gosposki ulici lilizu „froh Icvon", na starera trga in v nunski n!ii: >ev t Trstu, via Ca« sernin, ::, i>«! -i:-i naj -.0 Magtvoljiio poSiijajo urodiiiStvu „Socc<{ v Gtirici Via Meroato 12, J., uaiucnina pa opravnigtvu „So8e" Via delta Croce Si. 4, H. Rokopisi so no vraCajo; doplsi n«j se itlngovoljno franknjejo. — Delalccm in drsigini iiopii'moiiiim m n&rnftnim %mf.», akoso oglnsp pri oprtmlfttva. Na6i zavezniki. Od nekdaj bllo je tako, da je bila katera dr-zava le tedaj mocna na zunaj, kadar je bila doma dobro nrejena in kadar je imtla katero zaveznieo, da tft je mogla na ojo naslanjati v svojih podjetjih, To nafieto velja tudi dandanet, ke mod ©vropskimi dr%-vamt ni oobena tako raodoa, da bi bo mogla vsem drugim ustavljati, in nobena take iibka, da bi ie ne mogla potttaviti po robu, ako jo pedpirajo iu luivdu-eujejo drugo drzave. Tudi nafia drzava, proti kateri •e movan uikoli ni puutal, za katero so Slovani pre-livatt svojo krv, ko je lata 1848 besnela revolucija v italijanikih in madjerskik deielah, se ne more tenni ogoiti ter skuia, da bi iiueia zvettih zaveznikov v svojem poeelji, Uze mnogo let jo Nemee nal zavez-nik, to je od tistega fiasa, ko net je natepel pri Era-Ijovem Gradci. Oodno se bo komu zdelo, da ii ilie drzava zuvezuika tain, kj»r je imela pred 20 leti bodega nasprotnika; ali razmere to dandane* tako, da •e zdi, da drugale ni mogoee; zato se pri viek po-litumtb razpravah *prtj»»ma ta politidna reiuica kot podlnga in neruiljiv temclj vimktero ruprava boclini f drlavnem ssbom ait v delegaeijatu Oot&vo ]'¦, Ja Noii'.rij i, nu 6uliv jej Pru»ko, jo dundantt felikanvka nt Moreli p\U ? sroji zgodoriBi (vol. HI. pag. 357), da je til Textor Kraietee, Mogofie; a jaz slatim, da mu je bila rojstna vas Fed poleg Mima. Iz Sempeierskih krstnih knjig sem se namceL prepri^ai, da je bivaia t Vetl koncem 16. stoletja druiina s polatinjenim priimkom Toxtor. Iz istih knjig «em se tudi prepriM, da je bii ule 1. 1589. nekdo krSCent „a Vittcentlo Toxtore plebano in Jlerna." **) Martin Bavcar je med prrimi siarcjimi pisatelji goriSkimi ter ob eneai ptti zgodovinat gorilki. Rodil se je y Solkanu, a kedaj, ne vemo. Nekdanji ptoit goriakt Peter An-toa baron Codelli pile v drugi izdaji svoje knjigo «61t Scrit-toti Friuiano-Anstriaci,* da se je Bavd&r porodil r Solkanu ll. nov. 1595., r trctji izdaji pa je to opaarU, piSoS tako le : ftdtsrtoio Eacjue m $ak*ao, rilU^io w>n oplto 4*kw^ 4» | strijski minister zunanjih zadev pdpovednje na dolgo in liroko o dogovoiih med mmiiid in vludarji av-strijikimi in pruikimi leta 1870 in 1871 ? Gaiteinu 1 in Solnogradu. Pravi, da % obub utranij ho go iiraialo into misli in ista undela ter da w*z% so jo, kazala naravna in neobhoduo potrebna, Binnarok ni stavil nikakih pogojev glede naie notranj© urodbo, nemlki ceiar VilheTm je pa pogosto prmavljal, naj ikrbi avstrijika vlada, da ne bodo avitfijski Nemei obra-6ali svojih glav proti ojemu in da ran ne bodo na-pravljali sitnostij. Grof Beuet razlaga, kako potrabno je, da se v Avatriji ne dA nemSkim probivalcem niti naimanjega povoda, da bi ie ozirali proti ]taro* linn, To bi bilo, pr,wi, jako noyarno in hoimhIcu bi najbiio nu mogla pri'alilati nemikt'ga upitja, piilia-jajo6oga iz Avitrijo, kakor ni njogla Avau'ifa proali-lati glasu zatiranili Nomcov v Bloiviku in Jlolfitajnu, za katore jo S!a colo v vojsko lt»ta 180JJ, Zveza Avitrijo z Hemejja je Bouutu glavni po-goj za obranjenjo mirn in iwijotolja v Kvropi; prvl pogoj take stalno in nernlljive «voi«o mu jo pa to, da so Nomcora v AvutHji no dA niti iiajnmnJHi povod k tolbam, Knko tw^avuo jo to, lahko vnakdo izpro-vidi; a kf»ko voitno m naia vlada trudi, da bi Nom-iu» zadovoljila Iu da bi jira odvxelt najmanjli povod nt»zadovoljnoBti in tozovanj% ufii tma vsakdanja ikul* iija. Sloveuci na Koroskew, na ^fcajorokom. na Kranj-skem in ua Primorokom eutimo ob vsaki priliki iu nopriliki mog in tozo nemlko omiko in nemikega jezika. Ako ima Nuiiu'iju wkriviuli poro^evaloov in o-glodukov v Avstriji, jej gotovo no morojo porooati, da bi so za vmiko po36ico nemdkili otrok ue ustano-vila nemika iola ali da bi sodnijski in upravni uradi ne skrbeli, d» so obraui tisti jozik, ki Jo veljul ta> krat, ko razeu njega pri nas ni bilo drugega omika-nega jozika, in ko ni bito uradnikov, ki bi razen „dr-zavnega* znali tudi Jjudski jezik. Akoje res, da nem-Sko-avstrijiaka zveza zahteva zadovoljnost nemikega prebivalstva v Avstriji, tedaj menimo, da smo zdaj tako piiarfini prijatelji s Pruai, An potece mnogo 6asa, predno nas razdruzijo. Kdor ima, hrepeui po vecjom. Tako tudi driavo, in tako tudi Avstrija. Ce imamo zareznikft na Severn, zakaj bi ga ne imeli na juguF In roc; govori se, da n elli (Jaannes Babt. a 3. Cruce), Ivan JoM Busiz recte Boli6, Gregor Grbec, Ivan Marija MaruSi^, Stefan M o i e t i 6, Ivan Marija & b o ga r, Ziga Z i-g o o, Matevfc D r a k o n j«, Pavel M e s a r, Franc Ksftvor Kal5i6, Jozcf Kosan, Franc Ksaver Ga-liCic, Anton Muznik, Franc Ksaver Kriiman, Anton Prividal, Btefan Kemperle itd. so bili pisatelji naiega rodu. Spominjali so so jih v svojih delih do zdaj ve&nom le neslovenaki pisatelji, mej prvimi M o r e 11 i in Codelli.*) Zlasti zadnji se je v tej stvari zares veliko trudil, tak<5, da ga sam Oorizia sul principio del secolo decimo uettimo. — Martiss se je rodil y Solkanu, Yasi ne mnogo oddnljoni od Oorice, v za-6etku 17. stoletja» (op. c. pag. 46). Uzrok tej prememli gem nasel jaz v jednem eks«»usplara oraenjene knjige, kojega hwrni y domaci krijiznici Sesto baron Codelli y Mufli. Na robu dotiCne knjige prav na oni Btrani, na kateri je o Bav-Carji govor, stojd nararefi zapiuano te lo Ysekako verjetno be-sede: „la poca cura di libri battesimali non ci petnette d'additare il giorno di sua nascita; — mala skrb za krstne knjigo nam ne dovoljujo, da bi za-znamovali rojstni dan." Iz te na vsak naCin pisateljeve o-pazke je jasno, da Bavcarjcvega rojstnega dn6* in leta ne izvemo yo3. *) PraY sa pravo sta tudi Mareili in Codelli slovensko korenike, knjti kakor je iz Bojana nastal Bojaai, iz Kolovrata Colloredo, iz duka Zucco, iz Pozara Posarel'i, iz Zemljerja Semler, kesnejs Sembler, iz Bot\i& Bosizio, iz Grabca Qra-bitio itd., tako tudi Morelli ni drugo nego Morel, in Codelli je pok?eka od Kodelie. Mordli so ie na Kanala&em, kakor tudi y Ravnea blizu dmifi ; prav tako se na Kanalakem tudi Ifcdftjjevia m Jaanjfca, y gpborjdji $9 je^pn ^ile «e)6 I^Mt I >a Italijo nas vo&o najteinejia prijatoljska voz. Co «a-hteva Italija kot pogoj svojega prijatoljatva in druitva zri avitrijike Italijano to, kar Nomfiija u avatrijsko Numeo, tiuluj ne moromo dvomlti niti zatrenotuk, da Italija bo m vaak bojni sluiaj nail najbli^nja /avoz-tiica, kajti lUlijanom v Piimotji in na TiroUkcm is je ie zdavna uzel najmanjli povod pi'itoibam in no-zadovoljnosti. V Goriei u. pr. manjkajo jim edino It srodnje iolo; ali za te so ne poganjajo, kee vejo, da potem bi tudi Blovenci dobili avoje, katerih jlm no privoiaijo; pafi pa so potegujejo za italijaniko vieu. ciliSCe, kor wonijo, da to ie vender ne dovoli Slo-vuncoin, Drugib pamotnilt ielj ali potreb ne morojo iiaveHti, uGripamotnili ho pa aramujojo. Primonkl Slo* vani smo i\v& prifia, da Italijnnom v Prlmorjl *o ne daja niti n:»j»nanji povod k ne?&dovoljnoifci in da m jim godi za njih Htmn prav tako, kakor Nomccm po drugi Htraui, /ato m pa tudi mod soboj tako dobrl lirijatolji na naSo Htro^ko, In toga provrefinuga polo-jiaja uvutiijskili Italijanov naiprotiilovanom sklopaino, da v voHiiioi smo tudi z Italijo v pnjatolj»kl zvoai in da znto ho Italijanom tako Hnlamout*ko dobro godi, da bi ho nn potoXovali, da bi njlli glai no Mfigal ro niti po imeou ne poz- *) Glej Morelli, Storia, vol. 4., pag. 2*3. **) Meni jo ja bil pokazal meseea septembra 1. 1878. ter mi pri tej priliki rekel, da se uie nad dvojset let jpeia n, narodom in preglasa tedaj rarnoprafnoflt na-rodor. Kadar doseze Avstrija namen, ki jej je po nar&fi odlocen, hvalili jo bodo vai aamni.^ Mnogi pa ne raznmejo njenega nanteaa ter miaiu«>, «' ™n™ posaemati Ncmeqo io Italijo t« dati vw pravwc v kateri deloli le enema (refnicoemu ali ixmiUjeaema) narodtt (na veliko Ikodo dragih). To ranenje je po-polooma krivo, ker sahteva od driave nekaj, kar je proti ujeni testavi in vsled toga proti ujeni naravi. .Slovenski jez" narodno pontile arufitv© v Brdlfa, poganja se, kakor je raxvidoo ii mnih ujegovih ko-rako?, vrtrajno fo pogamao m pratiee naroda •»• veotkega, sa tploano veljavo driavnih teneljnili post**, t«r sa avstrijski duh sa meji italijaniki, kjer smo nepoatedni aoteai onim iivljem, ki oeorestano poudarjajo, kolikor jim je dovoljeao, da Italija je ajediajf aa, pa ae fa dovrieaa, da ima oaravoo in ago-dovinsko pravieo do fiea semelj, kjer ae aliii aladki glaa ilalijanakega jezika, Razamno jev da .Sloveoski je*" jo isvrtno aratrijsko droitvo, kalero xaslnii v Tratu in na Dunaji najreejo hvalo in najkrepkejSo podporo. O njegovih izredoih Tspehih glede narodno probojenosti mod narodom prieajo razna porotila Y aloveoskia lwtih ter mnogi shodi in beaede. prirejene po tern druitvu. Kake vspehe je imelo druitvo i ozi-roin na upravo naaih Brd, kalejo razaovratne prolnjo, odpoalano v tern poglodu, in resitve, ki so na njo dosle. V aadnjem ©wra dobiU amo od druilvenega pred-teduiStva pUmo, ki se tako Io glaai: ,Sinoci prejel aem naie proinje od pravnega ininistorstva ter Yam jih koj posljem, ker bo tiskar-nici loze po teh cednih apUih tiskati, nego po oaih popravljenib. Priporocite, da bi jih ne zamazali pre-vee, ker bi jih saalo naie drastvo Se rabiti. Vo do-vrsenem tiaku, mi vrnete, kar bo za rabo. Mislim. da bi bilo prav tiakati obo te prosnji, ker je liila I, od 12. juliji 18*2 dodatia kakor pri-loga A. k II, proSnji od 18. avg. 1886, in ker je ona tej t pojasnilo. (Natisoih snw samo II. proinjo, ker v biatfu so ujemate in ker pnsnetek prve profi-nje jts bi)* BSo6a* prinesla uio pred leti. Ur.) I*ii II. prosiiji se vidi, kako je ministerttki po-roLevaIec se svinonikom za^nnmoval vaztiiso prito/bo. Miaistoratvo notranjih zadev ni vrnilo prcsnje, arapak je pnslalo aamo odlok (po c. k. okrajnem gla-varstvu v Gradi^i, priob5en ˇ 10. St. letosnje ,SoCeu.) Priloiil sem Vam tadi tri odloke, namred I. od c. k. okr. glavarstva ˇ Gradisci z dne 7. febr. 1887 St 2131; II. od c. k. okr. sodnije ˇ Korrainu z dne 29. januarja 18S7 at. 7 praes.; III. od iste sodoijo z dne 19. fcbr. 1887 St. 17. prnes. Vso tri Vam yro-cujem v izvirniku ali originala, da bote videli, kako nam uradi piSejo. Proaim Yas uljudno, da posloveaite vse odloke, potem jo na konci proieuj natisnite ˇ obeh jezikih ter povrneto za prihodnjo rabo! (Nase nredniatvo ni preatavljalni urad; ako YaSe drustvo tie razume, kaj ma je bilo odgoTorjeno, obrnite se nemo. Ni Lado torej, ako jih ptujc; atsbi prisvajajo, Kakor z dragimi goriSkimi pisatelji, tako je tudi z nuaim Koaanom. Prvi ga omenja Codelli, ki pa natanjko ne Te, kje se je rodil. Y gore ome-njeni knjigi pi§e na str. 101: .Guaani Qiaseppo nacque circa l'anno 1698 in questo contadc; — K o a a n Josip rodil se je okolo leta 1698 v tej okolici.1* J»z sem pa po sre6i ntSel, da se je rodi! ˇ Sempetru pri Gorici. Y dotidni kratni knjigi gitamo namre6, da je bii krscen 14. marcija 1. 1702.: ^Joaephus filias legitimus et nataralis Stephani Cosan et nzoris ejus Acoae de S. Petro; — Josip, zakonski in pravi sin Stefana Koaana in oje^ove gene Ane iz St. Petra." Kakor vidimo, jo priimek v krstoi kojigi pravilno zapisan, tako namred, kakor ga je tjadstvo izgovarjalo. oe dan dane3 pravijo Sempeterci neki druziai „pri Kosanu," daai je ta rodbina po mozkej strani uajbrze u2e z naiim Josipom iznmrla. Iz Kosaaovega zivenja zuama po CodeiHju to le: (Cusan:) ^si fece cappuccino, indi frate coiiven-tualo, poi prete secolare; — bil je kapucin, potem kon-veatual (franciskan), alednjid svetni dnhovnik.* Po KocijanCicovem raziskavanji zaamovtacno, da je bil 24. apr. 1. 1727 kapelan (coop.) v Sempasu, a kmaln potem se je bil menda pomenisil; 6&z male let ga vuovic nahajamo kaplana v Sempasu; *) od 1. 1739-1755 je slufcbova? v Staajelu; na atarost pa se je bii zopet pobral v samostan, kjcr je tudi umrl. Kosan je ˇ svojem barnem iiTenji rad zabajal r rojatno ma vas, kar ocitno prieajo kratao knjige, t kateriii ee pogosto dita, da je tega, ali onega krstil, ali dr&»l t krsta. Pri tej priliki se razli6ao podpisuje: Cosanl, Cbuami, Cusani itd. Kaj pa je neki spiaal Kosan? Spisal je d?oje kajig. Prva je .Cateefciamna SlaYonicns; —- Slo?enski katekkem;8 drnja pa 9Cbri»tianus *) V doiiSai kratni kojigi ienipctersfei m dta, da je Ml 8. jao. 1737. i« redno k*$i*z y iicap**. na dotieno mesto, Id je doKno odgo\oriti Yam v omljivem jeziku. Ur.) Kakor kazejo oiloki, bile so preiskaTe o naath pritoibah, in bili so na5i ur«dniki oanpli, Tender pa nam n e oeitaja, da bi biie pritoibe oereatitcae^. Proinja .SIov. jezas bi!a je odbita a poinrtiiomT da e. k. sodnije in e. k. aotarji madojejo slovenski, kolikor dopus&a jezikoToo xatBJsse. danjega osebstva, ter da so ae izdali ukazi, Id aagotovijo se trdceje izjrsiteT dsiafnih. postay t snuslo. aJezoTea proSaje. Ce ae to utresaifii, dobimo vsaj nekaj, in sLaaom raorda Tender deseiemo, kar ielimo. ___________ Dopisi V Grgarj , 22. marca — Y Bornanljenji t la-panstvom, *-erkvenim o^irbiusfeTom in ki-ajwrn iolskim svntom ieli in ptrosi pudpfsaui, naj bi »Iavr*i c* k. okrajni iditki avet r (i-tifi blagofofil na «praznjeni Ijadaki Soli v Orgarji im^novatt u&teljje, ki je zmoien opravljati tadi a!u$b<> obenskega tajeika in cerkve-nega orginistu. Za prvo dn&ba dobi 100 gl.T za drago pa 00 gld. letuo place. Pri tej priliki Stfjem si ? dolinost izreci sTojt> prearfiao zahvalo g. Y. Vo-d -pivcu, ki je 7'/.t teta sluiboval ˇ Orgarji kot n-fttelj in je tukftjinjo mladtno prav lepo poduLe?alt tako da si je pridobil rahla si-Cca vs&h o&rok, ki go ga ljubili in spoStovali. Trojno aluibo, tigitetjsko, oc-glarako to tajaisko izpolnoval je oatasko Testno v vcliko zadavoljuost obLtnarjoTv Ilvala mu lepa; 'Ul nam je, da nas je za pus til, Zoltmi ma obitno sreco t iiovi sluibt v Podgorij k nam pa naj bi dolel nasledoik, njemu enak. Aadcej Lobaa, rikar. Trnovo, 12. maren. — Prineala si, draga „SoeV, v Hvoji 1. leto&njt i5fcoviIki dopk a Trnovega, ki je kazal svetlf> strart nase obcine. Dopwoik je spodbujal, naj driigi njega posnemajo ia ptsejo o lepih Btrareh. Alt ial I jixz ne mororn hf>ditt po nJR-govern potu, l^oslulajto, poferpo^ljivi rodoljnbt, meaft oadloir»eia. Vsak gospodar, ki hoiie ?sdriEoTnti ae prt svojem promoionj', mora raLuniti dohodke in stroskt*. Za obSinsko premo4enjo so poatavljeni staruSine, ktcrim ptavimo pri nas wmozakitt. Ont rolijo oceta Sipana j ta pa mora imeti glavo na pravem mestu; drng.*6o gorje obLini. V nasi obcini nt vm v redu; posebno gospodarstvo je tako, da Bigii so uamili. JU6\ino za preteklo leto razpostavili so r pregledpo posfavi; vsaj preklieano je bilo tako, Ali memte, da smo jih Sli gledat? kaj Se! niti na misel nam to rti priSIo. ZanaSamo se, da racuni so praviiSai, ker se delajo vsako ieto proti, in pa saj jili ze v Gorici pregle dajo. Mozaki so raSuae potrdili. Zanesontoae ax ma-zake, mo^aki na zupaaa in na dezelni odbo:', znpan na tajnika, tajnik na samega, sebe in na deze'.ni odbor. Racuni so res bili sklervpni, pa le tiitt, ki romajo v Gorico na pregled. moribundas SS. Sacramentis provtsas etc.* Venetiis 1749 in 8.vo pagg. 285 (Umi-rajoi kristijan, previden se s?, sakramenti, V Ue-netkah 1749.) Prvo knjigo omonja Codelli, za drugo pa ne ve* Sicer pa se je Kosanov katekwem najbrze pizgti* bil, kajti stakaoti ga nt angel niti Koeijanttc. *) Codelli pa g\ je imel v roci, kajti hralt g.t, da jc poducljir, mladini ia dahivskim nSiteljem vrto ko-risten ter da je po Bellarmioorem posnet. Pri vaem tern svedoci Codelli sam, da je moral biti ta kata-kizam uie takrat zeld redek. GoTored o njem pise uamrec 1. c. tako le: „la qual opera ci fh fatto sup-porre essere d' na Sal Clepse," iz 6es»r sledl. d& so u2o takrat bolj poznali Kiapieto v, »*) nego Kosanov katekizem. Tadi druga Kosanova knjiga ^Christianas mo* nbondui?* je jako redka. Jaz aem jo po nakljacbi uaael v Sempeterski farni knjizaici, kjer &e menda se hrani. Ker je to najbtie edini se oaiali ekaemplar, moral bi se zvesto Savati. Knjisa je sicer vediaoni latinsko pisana, ima pa vmes ve5 slovenskih ogovo* rov, molitev in izpraSevanje vesti. Jaz sem jo r p;»l-nim aaslovom naznanil v „GIastt* 1. 1875. list 35. Umeje se samo ob sebi, da ntmate Kosanovi knjigi nifcake biatvsno slovstvene veljave, a za nas je u&e to zanimivo. da so sploh pisane v sloven§cini, kt ima, 5e dragade ne, v alovniskem obzitu avojo vrednost. *) 01ej Hiatoria Arcttidiioecsaeos Gorttkosis, pag. I6t. **) Pavel France El apie rede HIapSe, rojea r Ko-stelo, je bil „Protonotariti3 Apoatolicas, Comes Palatiaot, Eques, Canonicus PeteneBSw41, celih 40 let aupuik t Toiaaji ter je izdal r slovenskem jeziku knjige „Synopsi8 catechetica1' prviiS 1. lliX, dragid t. 175T. Ymrl je 31. jaa ITT2, t 84. Ietu avoje atarosti. Sicer glej triniki dijecei-anski Hat „Caria < Epiacojjaiia" I lm* ***. 21-22. Zvedeli smo od starasin, da za pojasnilo o b o 1-nisnicnib atroSkih so ae v seji pokazali neki listi, ki povejo le stevilo denara, eukiat plaSaaega, n. pr. 50 gold. Kteri so pa bili tisti bolniki, v ka-kem mestu in r kterih boluiSaicah so He zdravili, koliko stane vsaka bolezen, kako dolga je bila: tega ni bilo zapisano v tistih Hstih, in iupan ni hotel ali mogel povedati staraSinam. iter so le zahtevali po-jasnil, je prebrisani tajnik razlagal lepo iamilo, da takh izkazov nimajo, da dc2elni odbor ne poilje ni6, da ta reei pridejo vse od glavarstva in fvse gredo akox glavarstvo, da res o«o poslje take izkaze, ki povejo, kdo je bolan, koliko casa in kje, pa da mo-r»jo take izkaze podpisati, kakor bi bila pobotnica, in glavarstva vrniti; zapisnika pa da uimajo v >.u-panstva o teb receh, satd da nt mogode nieesa po-ja^niti, ker v glavi tega ne obdrle\ — In res vsi sta-raaiiie trde enoglasno, da o posamezuib bolnikih ni<5 ne vedo ni letos, ni lani, ni od poprcj, razen de je bil zupari ali tajnik tako dober, da je v spomiou kaj otdt/al od tega ali onega in povedal. — Na* vadno tmata zupan in tajnik te red! za skrivuost; ¦taraitne nho vrodni, to vedoti. ' Saj ona iiaraa apre-jemata vse od glavarstva, podpisojeta, da sta v-de'a in potrdHa, ter vrneta i/kaz nazaj! 6e pa to n> tako, 6e starasine o tern vojo, in se med ljudstvo neresnka raznast, naj pa kak staralina v nSoci- di lojasnilo, da se rcsnici izvd Ce je pa res, kar pi* B(?in, zakaj ne zahtevnjo staraline v sejah, da se na-pravi psseben zapisnik o bolnikih, za ktero davko-plaLevalct toliko denara troiijo t Ali jih niso volilci za to izvolilt, da pazijo na ob^insko promozooje? Yprasam atarafcine, ali hodejo od zdaj naprej poive* davati imena bolnikov. ki so do sedaj se zdravili, ia kje so bili bolni, ia koliko stanejo P &e se ne spominja vei m zupan, ni tajnik, naj se obruejo katn drogam, gotovo imajo v Oorici kje prepiie. Pojdite pozvedavat, saj vas ne ud&rtjo! Mislim vender, da ob&na, ki jo primorana atctuko placevati za bvoje reveze, vc iaih za potepuho, kterih bi oekteri Iahko sami placali, ima pao pravico, vsaj izvedoti, kdo bo tisti, za ktere pla5uje. Marsikdo bi lahko kaj povrnit in morda rad povrnil, oe bi ga kdo po tern vprasal, AU jih plafiujota Ha mo iupan in tajnik P in ne cela obc'ina? Ccaiu ekrivataP ooj pa sama plftcujeta, ki sama vesta za nkiivuoat, S TmOVega, 16. maica. — Zadnjifi poroial sem Yam, kako se godi |pri uas s placevaojem bol-nBkih Btioakov. Pa vse to je le malenkost; saj vender venw, dati stroski go resnidni, ker pridejo od o. k. glavarstva io ra«5une potrdi doSelni odbor vsako leto sproti, AU tu imamo se posebne doraafie raou* n e, za ktecc dczelni odbor niu ne v^, ker ostanejo le doma v zupanstvu, Ti so nam velika skrb; za te se bojimo. Trnovn je s pla^sli preoblo^ono, ker razen prav malt ga paatiika in neke malenkosti nima obfiina nieesa ia ljudstvo mora za vsako potreblStno v zep scgiiiti. Vse to nabirajo domd, plagnjejo doma in ra* ISan ostane doma. Premislite! Lupao pobira placo za g. vikarja, za eerkvenika, za orgauista, za polpkega cuvaja; pred cialo leti so napravili novo pokopalisle zi 1500 gold.; od kterih je menda obdina dolzaa §0 400, r^cem randa, ker tega nikdo n« v6 razen in-paaa in tistega, komur smo dol^ni. Kupili so za ob-clno kos noveg.i paSnika, za kteri niso dah se Bolda; ie obrestt no vemf kako pokrivajo. Za ta painik in za pokopnlf^ce, pravijo, da je dolzna obcioa 6ez tri tisoc (3000) gold. Za gotovo ne vi nikdo, tadi od staresm le nekteri, in ftstega rafiuna ue ve nobeden razen tajnika. Skoro bi stavil, da niti zupaa ne ve tega oa-ttnSoo. Na$e ljudstvo skladalo je pri vsem tern hva* Ievredn-> za cerkveae popravo ia olepSave obilno pro* >tovo!jntb milo35ia ia staresinstvo dodalo je 200 gld., ktere je nalozilo na davke. Koliko je za iztirjaaog.* na ta radon, ve razen iupana malokdo, Od kupne cene za omeojeni pasnik ptadajejo se obreati, pa nthce ne ve, s kaKim denarom se pokrivajo, morda niti zupan, dokler ma tajnik ne napravi racuoov. Kdo pa bo ta dolg za painik pla5eval, ne ve ni zupan, ni tajnik, ampak sam Bog, ker name-njeno je, da pa§nik se z obcioskitn vred med obci-narje razdeli. Dokler pa ljudstvo no ve, po kaKi meri dobi vsakdo svoj delez, ne more nikdo vedeti, po8ka-ki meri bodo placevali. JfajpoglavitoiSe je, da se to doloci, potem se le prid» na vreto placevanje. Menite pa, da ae kdo briga za to? Kaj eel To se lahki'od-lozt, obresti naj ta dolg le tecejo. Domac) vojsko kurifi in vriniti ee v stevilo onib, ki slilijo na „mi uka2emott, to je glavna stvarj za vse drugo jim je skrb, kakor za ianski sneg. Posestnik prodanega palnika bi se rad utrdil ia red el pri cent je, ter toil zupanstvo zastran plaCila. Zupan je najel za^ovorniki, posestnik tudi. Pravda tede. Prva obmvaava bila je odlozena, kerjeadvokat obolel; pri dragi obravnavi je zbolel po nakljacbi drugi ftdvokat; potem se odlo2i spef, ker ni doka-zauo, da je obcina dolzna; zate>a spot, ker deielut odbor ni kupfije potrdil. Tako mora vleci se na dol-go po star! aavadi. StroJkov jo menda io zdaj cez (Oa^e t prilogi.) Priloga k 13. štev. „Soče" poldrugo sto goldinarjev. Kedaj bo konec, sodita najlaglje advokata. Menite pa, da je zupan vpraSal staraSinBtve za dovoljenje pravdnih stroSkov, ali da jib je v sejo sklical in jim povedal pravdo ? Tega ni treba pri nas. Staraline godrnjajo. Ali c"e so pametni, naj v prihodnji seji povejo, da tisti, ki je 2upana po-oblaatil za to nepotrebno pravdo, naj placa. Taki Tender ne bojo, da bi obcini te etroake nalozjli. Gorje vam, staraSine, ako bi s tem obcmo olkodovali, ce fadi bi bili tajoikovi blapci. Kako bine predIjud-stvom opravieiii? — Imam le le na srci; a to pri-hodojiS, ___________ 6rall0V0, 22. marc*. — Dopisnik z Grahovega v zadnji Stevilki „Soce* dobil je okua m moni ia me boce pred svetom drniti. Zacol je svoj dopis tarn, kjer ga najbolje tilel, nararee' pri volitvah in pravi, da »to so vzbudilt 0 volitvi novega stareSinitva, ki le je vriila 25. januarja t. 1,, dve stranki, ena namro6 podpisanega kot zupana in drags pa nasprotna. Gosn, dopisnik se 0 tem pa zolo moti, kajti ni res, da bi bit jaz kako atraoko skupaj •pravljal. Mogoco je si-cer, da se je taka rodila, ali meni bilo je to ueznano in «e sploh za to zadovo niaem Ciato nic" brigal, ker mi za to sfcvar ni bilo veliko mar. To pa vein in lahko reeem, da je nneproti.a ctranka po agitatorjib, ki 10 v obcini Io za to, da poitenemu ljudstvu mir kalijo, na vse kriplje delala, celo glaaove prosila, da bi ne bili izvoljeni ni jaz ni sedanji itareiine v obc. zbor, kar ji je pa spodletelo. Ako te je pravieno voljcnim stareSinom zdelo ^otrebno vloziti proti volitvi noka-terih izvoljencev pntozbo, meni sieer ni bilo znano, moram jim pa v tem le pritrditi. Kolikor je meni znano, pritozniki nieo v manjftioi, kakor dopianik trdi, in se tudi niso zaradi tega pritozili, marivee pritogili 10 se) da bi se ode t rani I i oni, ki so nepostavno izvoljeni, kar bi bilo tudi pravieno. Zupauova stranka, kakor jo sieu* dopisnik jmenuje, ni pripeljala na vo-li&je nikakega volilca, ampak prosto je bilo vaakomu, ki uiiva volilno pravko, uJeteiiti •§ volitvo, Mogo^e je torej, da se le volitve udeleiil kilo, ki ni Tmel pravice volitl, ali meni kot oredaedniku volilno ko« misije taki po obraztt niso bili znani. 0 pieganjanji ToHleev k volitvi ill mi znano nie* in tudi mi ni bilo nie mar, naj volijo, kogar bocojo; so manj bilo mi je znano, da bi m bilo kje klicalo, naj se zoper vo-litev priteiba vlofi. Ako se je to godilo, zgodilo se je brez mojega vedtnja; zatorej je nereiniee in iz-miSljoiina go*p. dopiaotka, da bi bit jaz koga k pri-toibi napeljeval, anj si bo v tem ali otiem kraji. Y zupaostv® se nikdar nisera bilil in ule pred 3 leti ko Bern bit prtic za zupana izfoljeo, branil sera se te izvolitve; a ker je Ijudstvo tako 2e!elo, prcvzel sem to sieer c istno a tezko mcsto, ter vodil sem iupanst-vona opraviia, kolikor mi je bilo mogoce poatavno. Ako te je pa nasprotnikom v tem cai,t na podlagi poata-oili doloceb kaka krivica godila, na to nisem gledtai. Ce tudi so torej nasprotoiki pred volitvjjo na vse naSine delali, po zupaniji glasovo nabirali in bi jib bili le celo kupdi, ako bi bili na prodaj, vendor voljen sem bil v obS. zbor z 59 glasovi proti 5. To Y majbuo pojaunilo, ________E?oc S^^ar» ittpan. IZ SoSke doline, dne 3. marcija 1887.— Dne 18. februarja 18S? ob 3 urab pcpoludue bila je v VoUah votitct novpga iupana. Ker se malokcdaj prfpeti, da bi moral Zupana ireb odloiiii, naj mi bode dovoljeno spregovoriti par besedic o tej volitvi. Budystno dospem otnenjeaega dne proti veSeru se svojim naloienim vozora v Volfie. Ker pa je prav ti-ste dni tak mtaz pritiskal v naiib krajih. knkerSnega start Hu'lje ne pamttjo v tako poznetn Lasu, sklenem prenoditi r Vol^ah, da se z zlvinco za daljao pot 0-grejem in p'tkrcpfam. Ustavim se, kakor po navadi flPn po§ti" in popraSam po gospodarji, starem znau-ci in prijatelji; a odgovori se mi, da je pri volitvi novega Zupana. Koraaj se n^edem h kozarcu frnega Istrijanca, pridronilja po cesti nenavadno uavdusen sivoglav mozifiek, kateri nazoant vsacemu, kogar tre-ca, da stari zupan je zopet voljen zupanom. Ne me nee se za to, sedim za mizo ter se pogovarjam z motem ttk mene sedecitn. A ni dolgo trpelo, da se zastisi pok moiuarjev, ki so nazaanjali kako novico ali vesei dogodek. Bil sem uie v^netnirjen in rad bi bil svojo radove Inost nasitil, kar stopi v sobo 9 meni dobro znantb raoi. stareSin obcine Volcanske. Ysi so se smehljali in kicmar, moj stari znanec, se mi pribli^a in rede: ,Propadli smo, ali ca^tno; sreca nam ni bila mtla; imeli smo 9 nasprotnikov m treba je bilo, dajeodioeil ireb*. Tedaj 2reb je odlo6il, in tako veselje, tako strcljanje! Ali to ni bilo §e dosti. Novovoljeni ali bolje re« ceno S"ari po irebu potrjeni inpan poSije v b!iz-nji trg Tolmin po godbo (dasi je bilo v petek). No vera, kako je bilo to mogoce, ali godba je priila iz bl&njega Tolmina tiko bttro, kakor da bi bila pri jasnem dnevu iz oblakov padla. Ne niorem drugace |2)i3liti; nego da je bila godba nle poprep naro&ng. Ko omenjeni stat'e§ino godbo zaslisijo, odpravijo se u^aljeni na svoj dom. — Ali mislite si predrznost iu-panovo in njegove stranke; proti polnofii morala je godba proti svoji volji demonstiativno svirati pod stanovanjem nasprotnega zupanskega kandidata, kateri je po 2rebu propadel. Ne Cudim se zupanu in pri-, voScim mu to otrocje veselje, ali Ctidim se njegovim j pristaSein, katere so imeli do zdai za mn^ike in ka-; teri so se tudi kot taki kazali. Ne obsojam nikogav; ; ali prijodiiQst poka^p sad njitavega^ dBlovanji. : Ce pomislim, kako imeuiten je Zupanski posel . v sedunjih Casib, ker je iupan, lahko recem, vladar . svoji obeini zdl se mi, da Lupaa mora u2ivati »zaupa-'• nje, Ce ne vseb, vsaj vecjoe, ob^lnaricv. Koliko zaupft-nja pa u2iva ^upati, katerega volitov je moral Lreb odloeiti, mislite si sami. Zvedel gem le uekuj valnih resnic, zadevajocih to volitov, katerih pa v korist zu-pauovo ue mi slim ubjaviti, ako ne bodem v to prltuoran. _—^- Voinik, I Iz Vol5, 16. marcija 1887. —(Pozna zim§,ne-1 sre&a), Kolikor pomni sedanji rod, bila jo zjnia ne-zno.sna 1.1832. Taknit bila je Soon tako pr<'inr/nila, da j© malo manjkalo, da se nlio ?ozi!i ftaz njo, ka» kor po ruskej Nevi; vender tako pozne zlme kole-tos ne pomn! eedanji rod, Promet na drlavnej cast! je zaradi zametov od ponedeljka 14, t. m. do eedaj, ko to piiem, popolnoma zaprt in ni upanja, da bi bilo kmalu bolje. Sne^no oralo odpoved Jo je svojo slugbo; ni veft mogofo prodreti % njim na ne-kih mestih, kjer je sneg nad dva metro viiok. Ysa se gibye pod vodstvom cesfcnega priitava g. Gabler-ja; dela se na vie pretege, da W le eesta kmalu prometu izrottla; ali le maloje nadc, kajti koinaj popustt'} delavci delo na enmiiu koiii ceste in n® lo-tijo druzega, v^e je prvi popolnoma zameten. Hvale^ni pa smo g. (lablerju, da tako martyi* vo skrbi, da bi bil promet kmalu odprt; pri dtdu je on prvi, a slednji je zapusti, — Kaj mora biti pa po fiirnera svatu?! Marsikatwi kmetovalac boji se blilnje priliodnosti; biti m& tudi poinn pomlad in vslad tega bo ponmnjkovalo klajs Wvini, poleg sacyereje edini zaBlombi tukajfinjemu knwtit, upanja stavimo na Ysdmogofiega kateri nm izve»tno ne osta-vi in ne zapusti. Huda zima zdru^ena le g Imjso, a kulnim iga-njepitjem, tirjala je tudi svojo Irtev. Edini 20 letni krepki sin premolne udove § Ci^injii napotil se je preteklo nedeljo iz RoMnja § tovansem domov. Ustavila sta se ie pri opekarnici v IJ4niku pri drussih tovai#ih, da sta i njimi pila. TrijK napotrjo se potem proti komaj eetrt ure oddayenemu domu okolo 9. ure zvecer, ali bili so preobloleni 2gane pyaee. Med potom zaostal je zgo-rej omenjenl mladenie. Drugi dan iskalo ga je 12 Ciginjskili moz; a nasli so mrtvega §e le vtferaj popoluctae v USniku Wizu opekarnice, in sicer v rovu pri mostu na dr-gavni cesti. Uboga, nesrefina mati! ni be pre§lo le-to, odkar jej je na postaji v Divaci umri v narofiji mlajli sin, ki se je vracal bolan od vojakov. IZ V0l6anske fare, 22. maroa. — V nedeljo 13. t. m. ela sta bila dva mola iz iupanije Ajba pri Kaaalu k Fonom (2 uri boda iz Y0I6), da bi kupila vsak pol couta krompirja za seme. Edou bil je star okolo 50 let, in je bil 2e i^wcil premoienje avojemu sinu, drugi; ki je bil Se v sarnskera stanu, imel je blizu 40 let. Okolo 4 ur odriueta od Fonov, ko je vze zacel sneg naletavati, ter gresta od Fonov navz-gor, potem po ravni stezi vprek seaoietij in po vrhu hriba naprej proti svojej doma6iji (od Fonov do Aj-bajske zupanijo je menda blizu 2 uri hod a). Cel:h 8 dnij ni nih6e vedel za ta 2 cloveka; pa saj tudi ni mogel nihde od doma. V nedeljo 20. t. m. priSlo je bilo v Voice kakih 5 krepkih mo& Bene6anov po nekaj robe. Ti so pripovedovali sSalostoo novico, da so nasli ua Yolkovi je2i koi krompirja in streljaj na-proj proti Slemenu pa mrtvega moza, ki ga ne po-znajo. To se donese tudi v Ajbo in v^eraj je slo 10 moz iskat Se druzega, ker domov ga ni bilo. Naiel ga je njegov brat na Volkovi jeii ve6 ko meter glo-boko pod snegom, se ve da mrtvega. Torej za streljaj eden od druzega. Danes mi je neki Beaecan pravii, da je kraj na Volkovi jezi strahovlt o slabem vrc« menu. PaC lalostne novice. dan razruii, 6utili bodete potres gotovo tudi v soln^nl Gorioi; a ne zbdjte se; laski in tVancoaki potreai so huji — ker siba bo^ja. Falbns. . Cerkno, 10 marca. — Dne 17. febr. vrSila se je volitev cerkljanskega cestnega odbora. Ker vidim, da je aSo5atf iz vseh krajev sprejola poro5ila o vo* lilvah cestnih odborov, menim, dar tudi mojega poro* 5ila ne zavde. Po mojem menenji iraa pa6 najimenitnejSo ulogo pri eestnem odboru tiati, ktoremu je izrooona Bmo§nja", Kakor se mi zdi, pravijo temu oloveku i! ^olnik ali prodsednik cestnoga odbora. Kodo pa jo nacolnik novega costnega odbora pri nas? Noki do* pirinik iz Corkna, kterega imo bi radi izvodoli, pisal je nedavno 0 moli poitonjaku, kateremu pravimo po doma^o gPetron8, • polmm nailovom pile ao Potet? Podobnik, lupaa iz Corkna. Temu molu iiroSUi 10 lager$5o, 21. marca. — Vdasih ptimerjali so nase kraje romanti^ni Svici, a prosli teden bili so po-dobni snezoai Rusiji. Pov^od ua okoli debel meter snega, visje tudi 1 l/a In« *u ^e ^ez- ^°^ meznarijo in cerkvijo napravilo pa jo tolik samet, da jo bilo najkraj?e delo prodreti ga, in tako smo sli na sv. Jozefa dan skozi lep snezen prodor ali tunel k aiuzbi bozji. Vsak, kdor ga je videl, rekel je: To je za v nCajtenge*. Naj pa bo. Ce bo o kresu ge stal, Vam ie fj»oroLira j ako se na — sil> n, kakor je — neki j Kofol, poieitnik:? Eavnahj zlaj pa ni va«. Daljoao bill voljeni v odbor .lodool molie; A Brellb, atrojar v Oerknara: J, Tular, tigoveo vGepkuenj Tavl, krfi. ma- na B.-ki; Ee|oo, fupan debreljikii M. Pirih, kpan na St. Yi«kigori. Pri tretjl, ozji volitvi oddali !? JrIIoLeri .,.<,??.i P^iN«m« naSalnikii goapodu I, Kofplu. To bi bio la prtveo, puititi prodiodnika, odlikovanega g Micom, meni nifi aunaj odbora, Iri-eawka wsmilJMoit tega ne dopuioa: zategi voljo 10 mu dali atol, da bode lahko ptbil, kako bodo nailed-niki goipodat-ili z velikamkimi avotaml denarja. Volilci cerkljanskega coitnoga odbora so pri tej volitvi avetu pokazali, da so moajo ? prnvom po-menu beiedo; kajti u\m glodall, koliko Jo kedo Ii« rok, all pa viiok, nigo boy na tiito delo teloia, v katerih imajo inretnoit in ro^noat ivoj m&*l, Nek* teri ao niiillli, da atoll v eeilnem odboru 10 al imo* lo dobftlo namaaani in da nihfia no more ipavlti raa iijo raoi, ki ao at na njo uiedl I, Zallbog, da jo po drugili krajih rei tako; le poglejmo blilnje aoitdo Tolmiuee, Y Gerknem pa, hvala Bogu, nlmamo in smolo namuzanih atolov, Pri nai imamo mole, ki bi* stio vidijo in oitro obaojajo nerodnoit, oo tudi bi ae imeli a tem komu zaineriti, Talc in moicm gro via eaatt wPafi mnogo m o * k S h, malo ra o L*nal vek rodi", brfdko toll nai slavni pesnik. Kako pogreiajo nekterl okraji pravih moil No mo rem si kaj, visno in a propricaiyVm votili, kakor prav v Gerknem. Neodvisoost in pa vsestransko premiiijeai nasvet! neodvisuih moz, ki ne L>%>e za svoj zep, naj bi bili pri ysaki volitvi zapbani ua zast&ro, pod kte-ro se zbirajo volilci in oddajajo a\Sy glasove. Kako pa se godi v tistih krajih, kjer so kremarji predsed-niki ceatnega odbora P to je vecmom dobro zoano, Volilci cerkljanskega okraja — so podedovall od elovenske hribovske matere poSteaost iu odkri-tosr6oost; radi tega so ne paste alepiti a priliznjeni-mi besedami in hinavskim obnaSanjem kakih kukavie, ki Se uro dalee anamejo klobuk, kadar se jim prib-lizujo kaka ffkapaH. Pa kako prozni ali elaatifini so tiki Bkle5nplaziH pred visokimi gospodi, dasi ao sieer okorni in neotesani. Mi.zjo voliloi, ali bote poaluiali svet takih kimavcovP Pride 6as, ko Yam bodo treba zopet stopiti na voliSce za driavoi ali dezolni zbor; obkolijo vas iirokohrbtni podknpljenci, ki ao se atari slovenski poitenosti izneverelt, ter Yam bodo odpirali vrata na oba stezaja v zradne visoke gradovo; z ne-dosegljivimi obljubani Vas bodo obsipali; a nikar jih ne poslusajte. Samostojai bodite in odlodni, potem bo vse prav. Od novega cestnega odbora prifia-kujemo boljSib uspehov. Ah je bilo pod prejS-njim prednednistvom vse v redu, tega ne vpraiamo. Kar je bilo, je bilo. Odslej pa 2elimo, naj bi novi Cestni odbor vsako leto skrbel za vseatransko natand-ne in ciste racune. O iderska oeata, da bi ti znala govoritt! Neki dopisnik iz Cerkna je ze pred nekterimi meseci pisal o neki pobotnici za 10 fl. (Schulstrafe) G. dopisnik! tega ne razumemo; blogovolite nam to pojaeuiti. Tudi opozarjate citatelje ie v drugitS, da je sola v Ravnah zaprta; tudi v tem oziru nam ni vse jasno; povojte resnicol Gerkljan. Z BolSkega, dne 5. marca. (Nekaj o r. Erjavci. ^elja.) Src5no mo veseli, da tako proslavljate plemo-nitega Erjavca, vclega Slovana in ufionjaka, in da so narod tako zanima za njegovo (ustanovo. (Tudi jaz prilagam v drugo nekaj v isti namen.) Narod, ki za-sluioih moi ne daatf, jih vreden ni 1 Erjavec jo bil tudi 'na BolSkem dobro poznan. V Trenti bil je menda dvakrat ali trikrat. L. 1880 potoval sem & njim vred „na ogiede" v ta podtri-glavski sve«. V njegovi diuibi bil sem v prvo pri h?'m Sp^, (0 tera kraji pisaJ je ^okojoik yomoje; „Trenta je deer pozabljen koti5 slovenske zemljei; a poles: iaaa pa tadt dost* zamnweg* na no ttaiiil*) Iskal pa je takrat nfenjak aekega po//i. ki se dob* bajda le oade, poaebno v Zadajici pad 'i*r.g*-tw Od tega aoiega IjuHjeoca braoim w •puw.a 3 picsm (pttanih od 1. 1879-1884) ia tiko. V ©nik listih ae kaj lepo xrcafi njegav plemenitidob, *«rod-sev* njegova ljubeien do materinatva id Tedo. Milo to mi atori vselej, ko preJbiram adaj ponorao njegove bofeda: „Ako bodem Lˇ in adrav, pa k Iota Vaa morebiti poiSeem v Vasi samoti, d* ae osebao poras-govopm % Yami, predragi t—ski saraoiar !* In adaj?! „la adaj So On! Na5 narod nima areeo!* — — Vai liat steer ni vaein po volji; * Mo more ugodiki mm J PomiaUh naj bi todi — gtsneda, da jo „S©dV boljo tekidoji UH; ©iaaa befi » wtaa* Ijudi. Salok p* fft $ fftdt prebiramo. Kaj, all bi no bilo moAao, da Si iibajal 2 feat a* tfedea? Jas bi vzdignil wko, Kodo Ut Sftan potdrav! Tliomur G. h LtWlkth hrihOV, 15. marc*. - Bedke so dakovrdjiN ktera bi bile poavojiuprati tako wukosane, kekor je nata Lonwka, Vsega vkop Ittje nekaj cez U00 dot in tiad 150 ogojev. Ti apadajo pod fitiri rarna zupanstva, pod tri c. k. okrajno sodnije in pod dve c. k. okrajni gfevarstvi. Ysakdo lahko izprevidi, kako se more pri takem rukosaoji le z veliko teaa-vo priceti ktero v obeni blignr cele duhovoija potreb-no delo, Tako potrebno deb* bilo nam je novo poko-paliSce, ki bi so bilo nioralo d»lati s poraznniaostjo in s pomofjo vseh iupanstev. Da bi so pa ta nojna zadeva pnwc ne zatvgml* in da bi no prouzrotila sUnih p^rij obaidalo ae je na aplolao Idjo ljadstva pod vodstvom in nadzorstvoin dimacog* dnhovnega pastirja v kratkem ia>u, brez sodclovanja dotienih iuj:an-,fcv, lepo in prostcrno pokopaii§6e a kapelico vrrd, ki dcla tmt vscj duhovniji. Novo pokopali§6? pa tudi ka/.e, koiiko sc labkn doscie z dobro voljo in * xdru2onimi mofimi brez pritiska in brez poatav-nib arr-ilitpv t nuinjlimi stroSki, ak^> se tjndjn mel aoboj l-'po p'iraxttiiicjo. To uovo pok'ipaliiCe blagos!o-vil tmm jc piateklo jeaeoako kvaterno ucdeljo v. i, g. dfkiin n Kauala, l'rotcklo tretjo postno nedpljo pa smo imeli zo-pet rudko slovesnast. Y. & g. dekanje? D>ivz3iuo,ti la m'katerih bltlnjih duhovnov blagoslovil y uaScj ccrkvi nov atranski altar sv. Joiefa, katerega nam je daroval edeu nasih prcmoinejSih posestnikov iz K;i-nalskuga Loma, g. Joief LevpuSCck. Altar je za na-8o nc veliko oerkev prar primorno in iednp z lesa izdelan. Izdelal ga je neki Franc Scfamalzlna Tirol-skein ,St. Ulticb, Marienhoim". Zarad nizke cene pa fednega dela sme ae ta nmctnik todi drugod pripO' roiati. Da bi bilo So kaj veL takih darovalcev! Bog in bv. Jolei ma povrni! Kaj ginljivo je bilo, ko so kip ali Statuvo sv. Jo, kt bi se data rabiti p*> zimi in po lcti, ki bi bila najkrajsa vez a KauabiU iu z Gorico. Kadar bi bila ta najbolj p^trebna Sr(a ze dodelana, tedaj naj nam eestni cdbor pomaga za manj vaino zvezo z drug!mi sospdi. Nekoliko ve5 zanpanja ioiamo v zapanst?o pri Sv. Laciji, b katerej spada nag Tomioski Lorn. Ouo je hvalevredno, ker si prizadeva, da bi se izdelala voioja pot od Sv. Lucije v Lorn Tominski, pa ima voliko nasprotaikov; med temi so Lo^iai BajfanjSit za njimi pa Gradeniarji in drugi revezr, ki v svoji kratkovidnosti nespametno mislijo, da jim ne bodo ceste ni6 koristile. Nadjamo se pa, da zupanstvo pri Sv. Luciji premaga vse zapreke in da tutreSe prayiC-nim zabtevam dobroinisledih davkopl »5evalcev Taiain-skega, kakor tudi Kaaalskega Loma, ki so se prosto-voljno ponndil:, da bodo svejim Tominskim spsedom pomagali pti izdelovanji vo2oje poti od Sv. Lncije v Lorn Tominsk?. Bog daj, da bi ti mogei, draga ,So-Ca'1, v kratkem kaj vesclega sporoftti v t?j zadevi. • l«?mjaa. Politicni razglecL V driavnem zbcm sprejela se je pogedba z aTSlro-ogersko banko v obec po dosedanjih nacelili. Papirnat denar te banke imel bode tudi zaaaprej ca eni strani le nedBiki, na drpgi le madjaxski aapi^ v p^cvidci dokax jeiikovne rav-nopcavnosti ^vstrij-kih ia ogerskih narodov. Ta stalis^e pojasaii je v lepem govara ieski po-slanec Gregr, ki je staivii predlog, naj se ysaj na nern^ki sirani bankovcer uvedejc napisi tadi ? dragih jez^kik avslrijskih oaroder. Vcfima bUa je pa proti icmu predloga in je sprejela reso-lucijo, naj tlada dela na to, da se na obeh stra-neh — tudi na ttk4djarski — zadosti zabtevam caaa in pravice. Yen>ier ni dvoma, da bod« ban-kavci t pnbodnjin 10 ktih takf» kakor A» se-daj. Sktr pa se je preraeml vludtn predlog Y baukiaib zadevab v tcm, da bi si delila vlada in druStvo Uobiiek od $% dalje in ne i# te od 7% oaprej, kakor je viada zahtevata. V* tudi ta pora* «e poravna, fie drugace ae, po g»spo-skej zbornici, ki gotavo sprejnte ?Ia4in« predlog. Potent se vme v pojil. zbomieo, kjer se nujferie aprejme z veiUto setm. Sedaj obravnava se le yeduo nagrt postave o zavarovanji deiaveev, ki je «a na^e raxraerc majhnega pomena. V ogerskem driavnem zlw^i, poseluo v zboritici magnate?, priC^Ii ho se pon^vljati na-padi nn Tisztno vlado, pod kaiero dolgovi vedno rastejo. Mimt iivlji v tej zbomici o^itali so vladi lehkomtSeijnost in zapravljivost, ki privedeOgre na boben. Vse to. bode scvotlt prav ma!o porn.v galo, Tisza oatane ae vedno na 5>rmiln. Steer uapravyajo se na Ogerskem nove domoustracijc proti sknpni vojski. VsouciUHki dijaki in drug! prosili so honved»kega (dezelne brambe) ramistra na Ogerskem, naj pdstraoi newike i/pitc za, o-ftQirje. Minister je odgii?orUt da to je s«daj ue-niogOLe; zato pa »e je pri Si1 to. gilmnje proti njemu in proti takim i/pitom. Madjarom |e gro* ben mocno zraseel in nikako bt se ne fcuclili, ako bi katerega doe zahtevaif, da mora biti jeztk v vojski madjarski. Hrva^ki saber se je na novo seyel. Tezko je pisati kaj o tern modernem saboru. Veciiia, ki je madjarska kakor ban, zapoveduje; manj-§ina mora pa mol«5ati, ali pa se izkljtifrjo po-samezui poslanci za 20 do 60 sej iz zbornice, Poslancu SUr6evi6u se. je se hujsa pripetila; dasi je osebno skozi In skozi postenjak, to^rjo ga radi goljunje. Prcd par dnevt bil je prvikrat zaslisan in dejan pod kljuc v preiskovalni zapor. Tako se unifii opozicija. Turki bi fahko prisli v Mo k Madjarom, kjer bi se mrsikaj nautili. Zunanja politika minoHn osem dnij kazala je nasprotne pojave: v Rusiji nameravali so ne-kateri brezvestnezi umoriti carja^ docim praznuje Nemcija na najslavuejsi nacin 90. rojstui dan svojega cesarja Yiyebia. Y Rusiji so prijeli ma-lopridneze in jih zaprii; Ludno tibo je od onega casa o njih; po^etkom govorilo se je, da so roski dijaki, ki hoCejo ustavo; potem so Iisti porofoli, da so bili nUiilisti; a ker so tako b'.tro vsi obmolknili, je mogo^e, da titi za tern grmoin vse kaj drnzega. V Beroiinu pa napravilo je nad 40.00 dijakov cesarja velikansko bakljadc, in mesto je bilo krasno razsvitljeno v dan 22. t. m. Italijanski ministerski predsednik je bil zbolel, a zdaj je ze toJiko okreval, da je zaM zepet poslovati. Sedaj pricakojejo se dejanja. ki mlnisterstvo okrepijo. Minister Robilant grajal je postopanje poveljnika v Masavaha in ga jc nadomestii z drogim. Iz Srbije se 'je poroealo, da je skienil* zvezo z naso drzavo, vsled katere bi ustonili v slncaji vojske nasi vojaki v srbsko vojsko, ki bt nam pomagala in zoasala vsaj 200.000 moz; a to se v Srbiji uradno preklicnje. V Eulgariji je vse pri starem. Domade iu razne vesti Za Erjavdov spomenik in nstanoTo raz- Ije so darovali: J. K.tD.2 gl.; Frane Gruntar nabral pri rodoljabih v Smarjt 6 gl. 50 kr.; Drag>tin &a-gar postal iz Ljabljane (po odbitih stroskih 10'/ft kr.) xaeaak 8 gl. 21 kr.» in steer so dali: Josjp StaniS, notaraki koncipist v Kamniku, 1 gl.: Franc Susteraifi, kaplao t Smledniku, 1 gld.; v veseli druzbi pri »Av-atr cesarji* t Ljubljaiii nabral Ivan Pfibil 8 gl.f Ana dr. Zarnika y Ljubljani darovala 3 gl. 81 % kr. — Matilda grofirvja A^tems v Podgori 5 gld,; Marija UrbanSic, uciteljica v Podgori, 2 gld.; dr. A. Pdm'ozic, c. k. profesor v Jiglavi, a gl.; Jakop Zot-dar§t5, profesor v Serafevu, je poslal 18 gl., ka-tere so darovali: Jak. Znidirsig 5 gl.; M, BedjanJ6, profesor, 1 gl.; JR. Cucek, profesor, 1. gl.; M. Lebao, nptavitelj dohodarstvenega urada, 1 gl.; E. Lilek, proft*aor} 3 gl.; Fr. Oblak, predstojnik racnnarskega oddelka, 5 g).; Seuoik, profo-ior, 1 gl.; J. Spindler, ti^kar, 1. ^1.; -— ^inidarmd Apd ej vikar y Gradoem^ 3 gl.; Kajin, posestnik v Smarjab, 2 gl.; Jo2ef Polj-Hk, zapnik v Pivaeini, 2 gb; g^na Justina Stra-kelj, uciteljica v Komna, 2 gl.; Fran YrSec, o, k, notar v Sevniel 2 gl; TeSomir (U. dar) 1 gl; Joief Bovdat, ziptjik r Ktvmnjab, 2 gl; Josip Kumar, vi-kar t Utea'ovic:, 2 gi: Fratne Vodooivcc, ufiitelj v B:e»tovici, 1 gl; Morcina Jurij, yikar v Sovodnjab, 2 gl; Grnden Urban, gozda v Potovljah, \ gl; flen-ko Janz, nejtelj v Soyodojah, 1 gl; M. Coti$ in T. Col v Rubijah 20 kr.; noyib dobodkov 67 gl 91 kr.; 3kupo.lt dohjdkov 2139 gl 14'/, kr. Drobne novice. Proraounski odsek drzavuoga zbora sprejel je po naavetu dr. viteza Tonklija resolneijo zarad sloveuskih paralelk na gimaaztjia Sloveneem namenjentb, — Novi colovskt skol dr. K a h n bil je v Solnogradu v skofa posvecen v praz* oik av. Joaefa; svojo novo mesto v Celovci zasede v nedeljo %l. t. m. — nMatica Slovenskaa v Iijubljani bo imela v sredo po Yeliki nofii 13. aprila svoj letoanji obeni zbor. Volilo so bo ve6 novih od-bornikov namesto umrlik ali odotopivsih. Kdor so no mora zbora udeleziti, lahko voli po liatku, ki ga mora podpisati in poolati drastvenemu predsednistva do 13, aprila.— Zadnjifi smo objavili spored bosodo, katero jo namcravala nipraviti GoriSka Citat* n i c a; a danes moramo naznaniti, da vslod boltzoi in smrti v hili citalntLnega g. pevovodjo se je moral* beseda odioziti za nodoloion 6aa. -- V i p a v • k a CiUlntea prirodi Erjavfiovo boaedot katero je morals preneati radi burje in anega v prejinjom tednu, prtbodnjo nedeljo 27. t m. a programora, v zadoji atevilki objavljenim. — Knjig« dr. K. Strekelj-a o Kraikcm nareeji prodaja se po 1 gl (po poiti 5 kr. vec) pri: Karl Gerold'a Soho, Buebbaadter. Wiert. 1. StefanspJatz. —• Goriaka poddruinica timzfjo sv. Ciritain Motoda bo imela prihod* njo nedeljo 27. t, m. ob 11. uri prodpoludoe v pro-storih goriske dtttluico avoj lotoaoji redni ob6ni zbor. — Kakor je razvtdno iz vabila v danasoji itevilki, bo imela ffGoriAka ljudska posojilni cb* svoj r«*dni obeni zbor prihodnji 6etrtek 31. t. m. — Sueg in zameti narediii ao veliko skode na sadnem drovji pa tudi miogo ljudij, katere je sueg zaaadil na prostem, da niso raogli pitti do 51oveikih stanovaaj, je konec storilo. Od razoih atranij pri* h.vjajo taka zalostna porocila. ^Siovaay" pesniSki del urolujo od 1, aprila na dilje sltvnt na« pesntk Hiinon Grego;ci5. To nam je p<»ro&vo, d.i b >de ^Slovati" prinaial sarao izborno pe-misko spise. i:t zato ga ae jodonkrat pripoL'o6am) slovi-nskeniti ob^inatvu. Pred g. Mons. jvana dr. Orndica nme-| *til }et ptoslo nedeljo p.et/Mi&ai kardinal Serafini J pervim tnas:>ko;a (arcbiprBsbyter) v cerkvi sv. Fero-nima v Rimu. Pri^ototh jo bilo obilo gospodov, ki ao* se jako radovali zasluzsnega imenovanja. Odlikovaneo so jo aLil bogoslovje v Gorici in jo ostal profesorjera in aoudencem v castnem apomina. Za tega delj pa ta novic&^razve^eil vse njega znance in prijatelje — Stovane. 2 njimi klice mu i ffSo6a" : Mnoga leta t IzSolanim pravnikom, ki se pripravljajo za d\2-wao stozbo in bodo morali kot taki o svoj era casu porocila dajuti ca raztie pritozba ljudstva do viijih urador, priporocamo kot nzorcc takega porocila zagovor gosp. Franca Brisarja* zupana na Gra* hovem, v danaaoji stevitki BSocea. Odgovor na do* pisa v 12. st. „SoceK je tako spretno sestavljen, da bi dt-Ial vso east oe le kakemn okrajnemu komisarju, atnpak celo okrajnemn glavarja ali uralniku na vi-sji slopiaji, do katere more splozati. Gospodu in-pana cestitamo k t a k e m a koncipista (sestavljaka pisma). Bazpisana slu^ba. 0. k. postno in brzojavno ravuaceljitvo razpisalo jc mesto po&tnega odpravo^ka v Rencah, v okraji gonakem, z Ietno placo 150 gl in sluibeao doklado 40 gld. Jimfiovine treba 200 gl Proatije v 14 dueh ravaateljstvu. — Govori ae» da bo razpisana tudi poita v Loga pti Boloi. VABILO. Padpiaano ravnateljstvo vabi uljudno vae p. n. gg, druStvenike „Goriake ljudake posojiloice* k 0b5-nemu zboru, kf bo v Setrfcek 31. marca ob 11. uri predpoludne v druSlYeui pisarni v hisi dr. viteza Tonklija (Via Ascoli St. 1) z naalednjim dnevnim redora: 1. Poro&lo odborovo o druStvcnem delovanji lefa 1886. 2. Ratfun za Ieto 1886 in sklepanjo o razdelit?i diste- ga dobiika. 3. Morebitoi predlogi in naavoti gg, dmatvenikov. 4 Volitev ravDateljstva in nadzorstva po liitib, V Gorici, 98, marca 1887, Ravnateljstvo „GoriSkc Ijudeke posojilnice\ Zahvala. Pred tremi meteci je moja ioproga popolnoma zblaznila, tako da scm bil primor.m dati jo v bolniw-mm fiioJljeaib brato? v Gorici, kjer jo bila po ?teni dobro postrtttn* in hvtilu Bogu tudi v kratkero foiu ozdravljena. Zato »l itejeta v dollnosi javno aabvaliti m i. o, prijorjn Sobelnti, g. dr. Kefaovann in dr. Sftimik-u, ki m mojo aonrogo relili te hudo bolezui is jo popolnoma ozdravili. Solkan, 22. mar«a 1887. ANDREJ §TROgAR krCmar. S pretuznim erccm naznnnjamo «§§t, gg. prija-teljfm in inanetm, da jo nai nepozabljiTi triletoi tincek oziioma bratec Rafael Mercina So kratkoj a krutej griotj bclozni 18. duo t. m. fe-ihnol bvojo nedottoo duiico. V Goriel, 21. mmm 1887 Danllo Ivan Mercina brat ©2© J e 1 k a Terezija roj. Kolarid sestra mati „LjuMjaisM Zvon" T pisarni St*it/-eve tiskarne nasproli some-nisai v Gorici prolaja se po zniiani eeui — za I gld. 30 kr. m splsal profesor Andrej Maxu§i& Knjiga ae pcsilja tadi po poiti na povzetje. Kdor pa denar ule z narodiiom vred poalje, naj pri-dene ie 10 kr. za vozni list Cudovite kapljice sv. Autona Padovanskega To priprosto in nararno zdrarilo j« prava dobrodejna pomoC in ni treba mno-, gib. besedi, da se dokaxe njihora Sudovita ! mot. Ce se Ie rabijo nekoliko dni, olajSajo ;{ in prezenejo prar kmala najirdorratnise ze-I lodcne bolesti. Prar izvrstno Tstrezajo zo-' per hemorojde^ proti boleznim na Jetrlh in na vraaicl, proti fireTesnim boleznim in proti glistam, pri zenskih meseenih nadieznostih, ¦zoper beli tok, bojast, zoper bitje sreater distijo pokvarjeno Tcri. One ne preginjajo same omenjenih boleznit ampak naa ¦obiarujejo tudi pred rsoko bolezntjo. Prodajejo se t Tseh glarnih lekarnicah na Bvetu; x naroSbe in poSiliatve pa edino r \ekar-nici Cri8tofoletti V Oorioi, v Trstu r lekarni C. Zanetti in G. B. Rovia in v lekarni Alia Ma-donna ˇ Korminu. Razglas. Ker je slu^ba u^itelja na ljudskt §oli v Smarji razpisana, opozoruje podpisano zupanstvo vse gg. uCitelje, kteri so zmozni orglanja, da se odda tudi sluzba organista z letno plafio 140 gld. Zupanstvo Smarje 12, marca T8 8T GRUNTER 2i',pan. „ . „ 'AOfjuJilflDI »|08A lUQJOil IP"? «'«!«"!t'l'MrI a m!i»|»f -ah t.ii! on|g|*ofV4n, m^\)0K }Ml (on|U)«od hi) mj{ 09 od aojjjhjj iji •» v%ox oh o\vA]t\ -«I> V9n»A KS»nzOH «9f»A|Z "^'••'P m qvA •JUq i|;um A aagqOpOll m^0i\ni |'|0<»lo. Joief C-nlut, v KaStoiji 2~»25. Kuznaojam po§tenim kmetovalcem, da 8om dobil te dni vsakovratnih vrtnih eemeo, frisnih in zagotovljenih. Balje naznanjam, da moja Stacuna je Tedno dobro pveskrbljeoa z drobnino ia if-acami vsako vrato po tako nizkih eenab, da eo jej ni bati tekmecov. Jozef Gulot v l^u^toljl. V c. k. eentralni drevesnici pod RoJaikom proda se 4 milijone triletnih, lepih smrcko-v i h s a d i k v skupinali po tisoS kosov, kate-rih vsaka z zavijanjem vred stane 2goldinarja. Narodila vsprejema c. k. dezelno gozdno nad-zorni§tvo v Ljubijani do konec marcija t. 1. Pri glavnem zastopu nAZIENDEu, zavarovalue druibe za ^ivljeiije, sprej-me se potovalni nradnik za Primorsko. Letna pla^a znasa 780 gld., dnevnine na potovanji po dogovoru in provizijo. Pro-silei morajo zmozni biti siovenskega, ita-lijanskega in nemskega jezika. Pro§uje sh sprifiali sprejemajo se do ( 1. aprila 1887 pri glavnem zastopu v Ljubijani. a x aiiun^ Kar| ;j Bra||n u mi JO it e fa ne uzrokuje aikaMh te^av ri r *^m ^ Bamb6r9er m Dnnaji? OrrGHlil »deia bolj uspegno nego >my - drnge grenke vode," V r G16 C profesor Leidesdorf a Dna&jj. Zahteva naj se vedno in razlo^no; FRANCA -40ZKFA 6BENKI-?RBIiBa Zalofo povsod. V Gorici; lekar gosn. Crtstofoletti, (Sironeoli, Pontoni in A. Sehpenltofer. ttaz-pofiilja se iz BudflneSte. I'oilajomo HpOMtuvimim fitnloljem HlodoiJo npvU «ovrin iMimo po c. k. poakuievallSCI za vlnarfctvo In tvllorejo g. JRPWftrJft *• 1m bo so kflmifino prainkaU (raj. krojiti Alt nniili/oviili) in da no pokiuaU nlmlodo hohUto i St. t mokk HkoRtU, a*ota4'37o/ roNlowvn klNllni; akunno 10<5%; «u-rt,Ni: f moka y, i/,mnlzenlh koMIJ, nzota 0H7'%.(iof,rorovc kinliiie Nkiinno 2HWL? M.J. iiaiirnriaf, nzota t-25<>/rtl foWorova W« Nllin? 17-7%, kafiTtt «'«% no ruzpuHtl v vodl. If, i;ru onionjouili gunjev, iMmrofl »). 7'JSO na guoj St. I .« Kl. ?•()() xn BnoJ it. 3 - g|, 1V00 ** gnoj Ht. U. ni/viili Hi«, Jo tiiku )).)(¦.•Dim giKijii, da i« j)lnf:iiJit,|o novoijolno enno ka iiuvudiii gnoj, m nnje in ia oiwiko itvftrl, jo prava sriSii, ako no raos'ejo dobiti umotui gnejl « po« roitvom in no cini, ki jo v prarl vmmmi § poglavtt-nimi radivnimi inoftmi. kutoro imajo v iobi. t'rtlla lata rabiti hrjo m hvojo travnlko In Ka iijivo obiojano x ntudiko onaka gnojo in bill imo in« potnosia ZHiIovoIjni. Ali nai guoj iiiiol jo vamo 8% azota in tViNiorovc ktvllne xknpno 15%, do tudi Ktno ga plafali po §1. I* 50 kvlntal J « toliko vcfjim ziiunanjom liomo gnojili W.on % gnoiom, ki ima azota 4'3770 in fosfoL-ove khlliie im% tcr itane gl 7*50. V Gorici, 0. tnnrca 1637. E. Giordano. Glavna zaloga za Gorico in za dcielo pri I (Stacnna ielezA IV. MIC H E LIT 9 C H-a na Travniku) i odbrano zalogo pocinjcitega dratu %% nograde po tovarniskih cenah. Iladi veijo priroCnosti oddajojo so kmetovalcem tudi vrofo po 60 in iOO ktlov, Ima tudi zagotovljeno seme detetje medike 7. Ogorskega po 1 gl. kilo. ___Zdodcnc bo'c^ni hitro in gotovo ozdravi jeruzalemski balzam edino in nepresegljivo SelodSno zdravilo. Izbrati v raznih ModCnih boleznih zdravilo, katero bi ˇ rcsnici odgovarjalo nomenu, ni lahka atvar dandanes, ko se prodajajo vsakovrstna tok* zdravila. Vetji del onih kapljic, izliikov ltd itd., ki to oznanjajo in pripotocajo obSinatrm % visoko leteSimi besedaroi, ni drazega ko prev&w, pogosto ie ikodljiva, Samo jeruzalemski balzam, a2e davno znan po svoji priprosti sestavi in po oSivljajoCi evoji mo6i na ielodfno 2ircc, si je pridobil prednost pred vsemi dru-gimi do zdaj znoninti pomotki, kar potrjaje njegova razprodaja, ki vedno rasto. Ta balzam, bogat krep6ajo5e mo6i kineSkega ra-bavbara, korenske, ki je sploh znana po svpjem pr e-bavnem uspchu, daje gotovo sredstvo proti Selodfinim Blabostim, izvirajoSim iz norednoga prebavljanja^ Zato ae priporoCa, ko jesti ne dSSi, prott aeprijetni sapi, gnjnsu, riganju, nabasnnju, hemorojdalmm teiavam; pomaga tudi proti zlatenici, glistam in boleznim ˇ drobu. Bteklenioa s podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni G. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri G. B. Rovis, v KOEMINU pri A. Fran/.oni, v TOLMINU pri C. Faliaca. arebrar r GORICI, nltea Morelli it. 17,1 se priporota veleCastiti da- j bovlcini za izdekmoje cer- ] kvenih potreb&in namref: ; MonStranc^ kustodn, j ikelihov ciborijev,svetii- *nie, avecnikov *a altarje, ] tabtraakfljne in prrd Sfa- cijonc, kriiOY u altarje in i xa bandera, relikryarijev, monitrandic a!i kriie* *a swtfoje, kanonskih tabel, kadilnio ¦ kadilnim Col- ; ________ niSem, ra*«ih ateklenic ra | darltoo *ia<», atopiv, recaikov in kroiniko* a ko- [ vine, kratnih ikied in alio, kotlioe* *abla-gon!ovl>no vmlo, kropilnikoT, posodio aa it. olje in fcv. popotnico, drtal xa svo&e, ' gklepov pri pluvijalih itd. ltd, po onjniiji ceni. Tudi se pri njem atara cerkwna priprava j vcgnji porl«tJ, posrcbri, izcisti in popravi. Na j blagoveljna vpm^aujt bode radovoljno odgovarja) ; in poSlje vsako blag© dobro shranjeno inpolt- j nine protto. Stare nembljivp rcfi, mcdcnino (messing) i in kotlovino jeraljnn v ratlin. is dra^be. Nasladnje knjige ia aaloge Matije Gerberja ˇ Ljubljani: A. Za mladino. |(riri»i!«in M Krah aagel^fci. — Pintar L. Sveti Angel j varh. — Xebeike iakriee, — Poboini otrflk. — VnMifi Jane/. .fo^iiH in Marija inoja ljubezen. — Puttite ie male k ment, ker njih jo nebelko kraljeatvo. B. Za odraale, C'ftdt Boga na viSavah in nir Ijudjem na lemtji. — Klue notaaMh vrat - Jeran h. in Znawjir A I*ilj» ˇ Kolfrm vtirhi. -- Lali V. St. Alojzij, — I,e*af A. J*.*au* Krtstii* do-vicam stvojint nevestam na aorce govcri. — Pintar L. Ma3no in drugo molitve. — Roznian 1. Dekliake bukve. — Biava Na-rije Devieo IT. del. — Vol&c Jane*. Boija pot k naii ljubi Goapej presvetoga serca. — Getzetnani in Golgata. — Gospod usliai roojo molitev. — Sveti mistjonski kriz.—Marija zgodnja Danica, mafi toilosti Boije. — Naia Ijuba Cr09pa preavetega serca. — Stopinje k popolni ljubezni Bo*ji. — Sveta nra mo-lili Jczusa t Zakramentu ljubezni Bozje. — Vertec nebeiki. — Vijolico bratom in sestrant druibe vedneea CeMenja «r. Jo-Sofa, — Zlata sola. G. PoboSne knjige. BratovScina ar. TTraule. -- Volfifi Janez. Devefdnevnica k naSi ljubi Gospej presr. Seres. — Petdeset adihljejev k Mariji Devici. — Ura moliti Jezusa t Zakramentu ljubezni. D. Knjige za sta&bo bo2jo. Molitve pri ofiitni sluibi BoXji. — Stefci Listi in Evan-geliji. — Angeljaka aluzba za strelbo pri st. maii. E. Pesmarice. VoWiS J. & Joran L. Sreta pesmi HI. in IV. knjiga. Te knjige dobitajo se vedno, raznovratno Te- zane. kakor: r aanji, platna, v rujavem uanji, se slonovo koatjo alt s ponarejeaim kriatalnim ateklom, pri V- fl|^»a.dLvJLnL«mmA^|-n. tia Si Sabastiano it 3 ˇ Trstti. NTaro6itbe izrrsujejo se toino in hitro na vse at rani. Mnogo prihrani, kdor knpi obleko v Kroiacaici Ipaciia steiieria, ki je najveCja v Gorici v kateri ae dobi vaak daa na veliko izbiro narejena obleka po oaslednjih cenah: P^polaa pookdassh obleka, a gaspda od 3 do SO gl » » » » dfCk& n 6 n IS ii « » , » ¦. r> 8t»ke n 3 n 10 » F* pcaladusss sskjs » gospoi: , 8 ¦ 30 , Fcmladanski said „ ; „ 5 » 15 » Yrhu tega bogeta zaloga Tsakovratne robe iz vazaih tovarea po oarocila vsled mere, ki ae iz-vrSi to^no in hitro. Uzorci na zahtevo brez-pla^no 10 prosti poStoioe. Koto d»sli dolmani mjjaovejsega kroja od 8 do 50 gl. za goap6. Saki za goape od 4 do 15 gld. Po sklepu c. k. pomnozenega okrajniga Solskcga sveta razsiri se sokka hiSa pri Sir. Luciji in popravi se solska bi§a t Yolteh. To tiela se oddajo dne 6. aprila 1.1, po drazbi pri podpisanem urada ob II- ori prcdpoldne. Zn prvo so prcodarjew stroski na 5.549 gld. 84 kr., za drngo pa na 819 gl. 57 kr. Do dners draibc boia razpolozVna dofciina nadrea, prc«-darka in pogofi v tukaj^i ji nra«itiijt. C. K. OKBAJM SOL^KI SVKT V TOLMINT dne 12. marca 1887. DROGERIJA Antona Mazzoli-ja v Gosposki ulici h pri Mestnem viiu V GOKICI Prah ki pogasi vsak pozar. To n^fTspesnejae arcdsWo, ki ngaai bipoma vsak po&ir^ j« do xdaj edino zoanor da ae je pokrdito po mnogth sku§rvjabt ki so clofcazatp, da ta pmh jo prekosi! fse do zdftj zaane in bva-Ijene isnajdbe. Z;tto ga priporoSam alaTnim u-radom, gaailcemt obrtiiijakim poitjetjim in zascb-nikum. StroSki za ta prah bo prav majhni y pri-nieti z ogromno akodo, katero naredi vciaaili pozar v najkrajSem 6isn. Edin/i znlo^a »loveLega Fort!a»d*krgft cementa iz KufNteiiii, katrrcga so rabifi b indovitim tHpebom pri veliUnakero vodotoku na Dtinitji in pri dnigih -volikih «tavb»h tnkaj m y okofici, krtko.- tudi Iiidravlittifg.i japita (fim-gke&jn eeiiii'nta). Vitrijolova tekoetna proti itrupeni rosi ali peronospori na trtah, najboljse vtste, pre-iakana in potijena se aprtSevalom tukajanjega e. k. poskusevaliSta /a vinorejo po nojnizji ceni. Zaloga barr. Lopi$evT maTarakih potreb§2inf drog (digav), pettarno dovolfenih zdravil ii» mi-ner^Inih vodtl, kakor fiitli edina '/alogit Inga „PURIfAS" za cisdeiije perila. Vse po prav nizkih cenah. na Travnikn St. 19 v Goriei, Ha debelo In ¦• dr«bii#. Ptiporo6ajo svojo veliko zalogo ˇaakovi-atnega stekla, navadnega in finega, kriatalor, ogledal z okyirji in brez njib, raznotrstnib Sip za okna, tndi barvanih, posod s porcefaca, z ilovice in za kuhiojo za drniine, gostilne, kreme, pivarne, aladkarne, kavarne; kakor tudi namiVja in priprav za kavo, 6aj za 2, 6 alt 12 osebT obeSal za nbrisalke ae atek!at porcelaoa in an gleSkega ila, palic in okvirjev pczfacenib t ata-rem in novpm slogu, avetilnic Taake vrete za petrolej, kroznikor, akled in zlic. Velika zaloga" Srnih ssteklenic (botelj) za vino, pivo, likerje iz afavno znaoe tovarne v Siemensn; oble^enih atekleoic (flaikonov) od 1 do 50 Kirov. Sprejemajo vsakersno atekFarsko delo tudi na dezeli za poslopja in cerkve tndi v gotiikem slogu z barvaaimi Sipami, vezaniroi se avincem. Imajo zalogo najmenitnejSib tovaren do-najskib in sprejemajo katero koli naroCilo po to-varniski ceni na posodeirxpripravezacerkveno rabo, bodiai s distega srebra, kakor tudi s poarebrnene korine, najfineje, n. pr. kelihov. ciborijev, mongtranc, avecnikov, avetiiaic, krizev. altarnih tabel, krizevih potov. y ^Sprejemajo narocilagleddleateneev(kljo5)X /^Sooiisi 8 kriatala, kakor tudi % rade,/^ ^ yv tie po oajniijih cenah. Z$*^ \\\w\\, zraven rotovia v Ljubljani ¦a vellkean neatnem trgn* pripomca tukoj popiaana iinjbolJNa in hvp2« sdraviln. Ni ga dnnva, da bi ne prejeli piamenib zahvat o naaih ixborno skliHCilih ^_I l,i,,|» na Jetrik in zoper alaio ji WS^mmm^BSm *»'"' l HtclfIotiicn vnljn 2» kr., 1 Jural; 2 gl., <" tuenrov H«mo 8 gl. ji rHMUfcZELLERl DOT' hVAUlliOJ Opoxnrjnmo, da w li.'i" infinite IMurlJacolJ-f»ke kii)djb'e «lol»iviij« muiio v !o» karni 'f rnkorzy*ja seravon rotovita na velikein Montnoiu trgu v Ljn. Wjani. Cvet zoper trganje (Gicht), je cdfi>5no najboljSc zdm-'ilo 7.o\wrvratin tcr revmatfeem, Ir/jauje pa ndih, boktinr, v liriii far iircifi, oteltino, atrpneh wU in kite itd., mala 6n» Ei* so- rabi, pa mtno popolnom trga« njef kar dokazujo obilno zahvat. Zahteva naj ae namo *cvet zoper Irganjepo (It. Malicu* t zracen xlojecim znamenjenu 1 ste'd, f>0 kr,, tacat 4 ti. 50 kr. §0$P Cc nt nasteklentci zraven stojeCej;a zna mcnja, ni pravi cvet in ga prccej nnzaj vrnito. WRIAZELLER ^TROPFEHv m ECKT m WIHEKHnRMKGCZYl iUIBACHt STUCK 20 Oiiwuui mxvy juuttjuui, za odrasle in otroke, je najboljSi zopor kaSelj, hri-pavo-»tT rratobol. jetiko, prsne in pljucne bolef ine; 1 atekl, 5& kr.t I tucat 5 fl. Samo ta sirop za 56 kr. jc pravi. ICricistilne krogljice, j ne smelt* h so v nijednem gospodinj-tvu pogre§ati in so se vise tNoi'k rat K]njno oavedodiJc pri zabasnnji cloveSko-ftateJes:tT gtavoLi'ia, oti'pujenih udib, skaScncm zclodou, jetrnih i- obin nih boleznih, v blatljah a 21 kr.; jeden zovoj s 6 bka:Ijatni ! gld. 5 kr. KazpoSiljava 88 8 poftto na;wanj jeden zavoj. MT Zdraviia za /Jvino. ^f§ Httipa. za zivino- Ta prav dobra Stupa pomaga najbolje pri vsek bo» leznih krav, konj in prasicev. Konje varu'io ta stupa trganjapo drevih, bez-gavk, vseh nalezljivih kaznili boleznij, kai-,lja, plncnih in vratnih ^boleznij tcr odpravlja vse glisteT tudi vzdrzuje konje deoele, ckrogle ". in iskrene. Krave dobe " mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabilntm navodom vred velja le 50 kr^ » zomotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. Naiboljee mazilo za konje, pwmaga pri pretegn MI, otekanji kolen, kopit-nih boleznih, otrpnenji v bokn, v krizi itd. pri otekanji nog.mehurjih na nogah, izvinjenji, otisdanji od scdla in oprave, pri susici itd. s kratka pri vseh vnanjih boleznih in hihah. Stek-lenica z rabilnim navodom vred stana le 1 gl., 5 stekl. z rabil. navodom vred samo 4 gl. Vsa ta naitela zdraviia ae samo prava dobijo v iekarni Trnk6czy*ja v Ljubljani zraven rotovza ia se vsak dnn 3 polio razpoliljajo. MNNJT'W«9*4|i WtoJt: M- Wi&t - I'M*; JJlMiK** JshBa»- , Q^,