V.
V cetertik I. kimovca.

H Jlarljiiiiiin prc^vclimu Sercu.
O Marija, naša ljuba Mali! Sprejmi \ milostmi Serce Verne v-e, k* jili tvoje množeč Tebi dan^ perporoče.
II Marija, o Marija! Ti imaš milostno Serce. K tebi. k tebi kopernijo Naše misli in želje.
Vhc duhovne, o Marija Mati! Sprejmi v milostno Serce; Naše duše vedno jih težijo. Naši grehi jih skerbe.
O Marija, o Marija! I'i imaš milostno Seree; Spros'. naj Hog duhovnam vsli.-i Njili molitve iu prošnje.
Naše starše, o Marija Mati! Sprejmi v milostno Seree ; Ti jim vračaj, ti obilno plačaj: Noč in dan za nas skerbe. O Matija, o Marija! Ti imaš matcrno Serce; Vsi smo tvoji sini. hčere, Naše serca te žele.
Vse nedolžne, o Marija Mati! Sprejmi v milostno Serce: Varuj, varuj, varuj njih nedolžnost. Varuj de je nc zgube!
O Marija, o Marija! Ti deviško imas Serce; Vsi želimo tvoji biti — Tvoji bratje iu sestre.
Otročiče. o Marija Mati! Sprejmi v milostno Serce ; Teb' nezvest noben — nobeden biii Vekomaj nikolj nc sme! O Marija, o Marija! Otročiško imaš Seree; Otročiči tvoj črno biti: To je. to jc ljubo ime.
Grcšnikam. Marija ljuba Mati! VJij žal vanje v njih serce : l)c čez jrrehe, čez nesrečne zmote Jokajo, dokler žive.
O Marija, o Marija! Ti imaš milostno Seree: O ne pust , de b ne*pokornc Duše v strašno večnost sle!
Vmirajoče. o Marija Mati! Sprejmi v milostno Serce ; Spros . dc zbriše večni Occ Vse njih grehe in dolge. O Marija, o Marija! Ti imaš milostno Serce: Slchcru na j na smert ni po*tlji Tvojo sladko milost zve.
Duše v vicali, o Marija Mati! Sprejmi v milostno Serce : Naj se jim njih oginj. bolečine llitro. hitro ohladč.
O Marija, o Marija! Ti imaš milostno Serce: Tud. če 'z naših kdo je v vicah. Oh podaj mu beri roke !
Žive, incrtve, o Marija Mati! Sprejmi v milostno Scrce : K svet mu Trojstvu vse. o vse poklici Nad oblake, nad zvezde. O Marija, o Marija! Ti imaš milostno Serce: Daj vsim vernim prav živeti. Dc svet raj si perdobč.
O«! misjoiiarja 5. Hnoblchcpj«.
Iz Itima piše dopisnik v .. Volkshalle ,u kar je od g. misjonarja samica slišal, kakor pravi. Desiravno se je od o. knoblclicrja iz AvstrianskiVa ze toliko lepiga slišalo, desiravno je bil povsod s tolikim navdiha m sprejet, so bili vender v Kimii nekoliko nezaupljivi in dvomljivi nad vspcliam njegovima misjona. Poslednje oznanila namreč, ki so
pred nekoliko leti naravnost iz afrikanskiga misjona v Him peršle, so to početje za prazno razglasile, ki se nima nikakoršniga vspelia nadjati. Sile so namreč od taeih spisane, kterih gorečnost se je nad nestcvilnimi trudi ohladila; torej so že mislili mis-jonare nazaj poklicati in jih kam drugam bolje o-berniti. Torej je lahko misliti, de so se čudili, ko je g. Knobleher z naravnost nasprotnimi v Rim peršel. Ko so pa iz njegovih lastnih ust slišali, per čem de so te reči, so se naglo vse misli spremenile: sveti Oče so ga z velikim veseljem sprejeli, in mu rekli, de jih z nezmerno radostjo napolnuje nepričakovano pospošenje početja, ktero so mislili de je zgubljeno. Popolnama so poterdili. de se ji' lir. Knobleher nar poprej na Avstriansko za pomoč obernil. ker bi ne bilo ne od Lvonskiga društva, m- od propagande tako obširne pomoči in tako morile hrambe zoper nasprotovanje turkov perčako-vati. Posebno zlo so pohvalili sveti oče Ijudoljuh-110 obnašanje cesarske družine in avstrianske vlade do gospoda mi*joiiarja. Tudi so sv. Oče na Knob-leberjevo prošnjo obljubili, misjonii zopet škofa dati. ako bodo perve inisjouske naznanila srečne in dc se le namenjene početja za terdno vstavijo, ( poprejsiii v ta namen posvečeni skof je zavolj slabili znaminj v Afriki drugej opravilo dobil). lir. Knob-Ichcrja so pa v tem z volili za apostolskiga namcsl-niga vikarja t provikarija) v srednji Afriki, ker dosihmal jc on imel svojo oblast le od ranjciga O. Rv llo-ta. Darovali so mu potlej sv. Oče en kelili in eno inostranco za njegov misjon. in svoj apostolski blagoslov za srečin vspeb misjona. ..Volks-lialle" se pristavi, de bodo prihodnjič niisjonskc naznanila v vsili jezikih eesarstva natiskovane. in de bo avstrianska vlada napravila v Kahanti lastno poslaništvo ( koiisulat ) v misjonsko hrambo, in de bodo niisjoiiarji in vsa njih roba na der/.auie stroške v misjon pcljani. — Taka vlada res zasluzi, de vsaki katolški duhoven pri vsaki sveti masi za njo moli.
Iz Ljubljane. Ravno pred svojim odhodani iz Tersta je g. inisjonar Dr. Knobleher nekimu per-jatlu v Ljublano pisal. V .sini svojim rojakam se za bratov sko sprejetje perserčno zahvaljuje, pravi, ile mu bodo ti prijetni dnevi v njegovi domacii /a v se-lej nepozabljiv i, de mu bo la ljubezin v vsih težavah, terpljenji. \ojskovanji in pomanjkanji moe dajala, in m u \ sr grenkosti oslajevala. ..Zavest - pravi on dalje - de me toliko hogoljubuih duš neprenehatna hrambi Hozji perporočujc. mi silno polajsuje 1»ril— kost odhoda, in mi napolnuje dušo z nar občutljiv sini veseljem duliovskiga občen ja. ker sc vsak dan kakor udje ene in ravno tiste cerkve pred iro-nani Narviksiga. svojiga vesoljniga Očeta v nebesih. že tukej na zemlji zbiramo: in akoravno se morebiti na teni svetu več ne dobimo, imamo vender upanje, de sc bomo enkrat vsi zopet skupej znašli, kjer ne bo vee ločen ja. ne brit kosti."
/utiki ali ziiaimija svetnikov na podobah.
i llaljc i
S. Ve/.a. devica in martern « u \jer,o posebno /nainnjc je belo jagnjiče. \jeno latinsko ime A gnes pomt ni namreč po nase jagnje. ker jc bila nedolžna in krotka, kot iagnjiče. Tudi ko so njeni starši /alosini iia njenim grobu culi. se j ai je zveličana devica z veliko trumo drugih devic v zlatih plahih prikazala *er
belo jagnjiče na strani imela; tedaj je svoje starše potolažila rekoč, de je zdaj v nebesih njemu zaročena, kteriga je na zemlji iz celiga serca ljubila.
S. Pavla spreobernjenje. Podoba njega, ki je popred cerkev preganjal, potem pa goreč apostelj bil, kaže od strahu na tla podertiga, in od neba svetlobo dol gredočo, iz ktere je Gospod se glasil: Savel, Savel! kaj me preganjaš? To je po besedah apostolskiga djanja. V podobah je večjidel konj zraven, ker se sploh misli, de apostelj takrat ni peš hodil proti Damasku.
2. Svetniki v evečanu.
S. Blaž, škof in marternik. \jegovo znamnje je sveča. Ko je bil namreč sveti mož pred sodnika pe-Ijan, je na poti ozdravil dečka, kferimu je bila ribja kost v gerlu obtičala; položil je roke nanj, ali kakor nekteri pravijo, mu je tudi svečo gorečo ua vrat pritisnil, in deček je bil iz smertne nevarnosti rešen. V nek-terih krajih je zatorej navada, s. Blaža dan ljudem dve žegnani sveči križem na vrat pokladati s prošnjo, naj bi bili s pomočjo s. Blaža od vratnih bolcsin obvarovani; rimska cerkev te navade ni sprejela, tedaj tudi pri uas ni vpeljana.
S. Agata, devica in marternica. Ona derži persi v rokah: v tcrpiiičenji namreč so ji bile neusmiljeno persi s klcšami odtergane, in s. devica je trinoga resno grajala, rekoč: Kervavi trinog! se ne sramuješ ženski vzeti, kar si sam pri materi sesal?
S. Kot ija, devica in marternica. Jcrbasčik z rožami ima v rokah. Ko je bila namreč sveta devica v smert peljana. sc ji je pisar Teolil posmehoval rekoč: Pošlji mi iz paradiža od svojiga ženina rož iz sadu. Iu glej, ko je ona smert storila pod mečem, tu stoji neznano lep dečik pri Tcofilovih vratih z jerbasčkatn ja-belk in cvetlic, ter mu pravi: To ti pošlje Rotija iz verta svojiga ljubka. Teolil se zavzame, bil je namreč zimski cas. ko takih stvari ni bilo na zemlji najti; tedaj sc je h Kristusovi veri sam spreobernil, in jc tudi s sincrtjo svojo stanovitnost pričal.
S. Apoloni j a, devica in marternica. V njenim tcrpiiičenji so ji bili zobje izruvani: zatorej se ji na podobah dajo kleše z zoba m v roko.
S. Valentin, mašnik in marternik. Večkrat sc mu da na stran dečik v božjasti lomljeu: ta sveti mož je namreč mnoge čudeže delal, ozdravil je slepo deklico, pomagal tudi mertvoudnimu ali božjastnimu.
S. Petra stol. S. Peter je svoj škofski sedež ali stol nar pred v Antioliii postavil I. 35, in potem I. 1« v Kimu: od tega spomin sc obhaja v prosencu. od uniga pa v svečanu; na podobi tedaj je apostelj na škofovim ali papeževim stolu sedeč, s papeževo kapo na glavi, in s ključi, znamnjem duhovne oblasti, v rokah.
S. Matija, apostelj. Njegovo znamnje je sekira: ko je namreč apostelj v zadnje v Judejo nazaj prišel, in je Kristusa ondi oznanoval. je bil po povelji višiga duhovna Aniana kamnjan; in ko je umirajoč na zemljo padel in roke proti nebu vzdignil, je rimski rabelj priskočil. in mu s sekiro glavo odsekal.
:i. Svetniki v sušcu.
S. Tomaž A k vinski, minili in cerkven ucenik Sonce ima na persih, znamnje razsvetljenja v božjih
rečeh.
S. Frančiška vidova. Včasih se ji da hlebec kruha v roko. ker jc bila dobrodelna proti ubogim, včasih angelčik na stran, ker jo je njeni angel varit v podobi lepiga dečka vedno njej vidama spremljal.
S. Gregor papež. Njegovo posebno znamnje je Duh v podobi gol ob ca. Njegov diakon Peter namrci ».| njega pi^e. dc mu je dostikrat vidil s Duha
v podobi golobca nad glavo, ko mu je bukve v pisanje narekval; to je bilo znamnje, koliko de je velieiga papeža s. Duh navdihoval.
S. Jedert, devica, opatica. Njeno znamje je vreteno preje, pred ko ne od tega, ker je svoje nune nc samo k molitvi, ampak tudi k pridnimu delu napeljevala; preja pa kdaj ni bilo tako malo cenjeno delo kakor zdaj, ker so tudi viteške gospe koželjo v rokah imele. Da miši prejo snedo, ako se s. Jederti dan prede, je le prazna basen kake lene predice; morebiti pa so miši, ki prejo jedo le podoba od nehanja hišniga dela zlasti od preje, ker se o spomladi poljsko delo začne; morebiti jc to ostanik malikovavske navade, in kakor je bila Nemcam Kriga ali Kraja boginja preje, tako je znala biti Slovcneam Vesna ali Živa ali drugač imenovana boginja, kteri se je o spomladi god obhajal.
S. Jožef, ženin Marije Device, rcdnik Jezusov. Njemu se daje bela lilija v eno roko, znamnje njegove deviške čistosti, in dete Jezus v naročje, ker je kot oče mu bil varh in oskerbnik.
S. Gabriel. veliki angel. Lilija je v njegovi roki. ker je oznanil Marii. de bo Mati božja, in bo vonder neoniadežcvana devica ostala.
►S. Benedikt opat. Njegovo posebno znamnje je kozarec s kačo. Minihi nckiga samostana, kterim se je njegova voditev preojstra zdela, so mu hotli v pijači s strupam zavdati: sveti mož. ki zato ni vedil, je vzel pijačo, pa je po svoji navadi popred križ nad njo storil; kar se jc posoda razletela, iu on jc sovražno nastavo spoznal, ter samostan zapustil, in sc na Ka-sinski gori vselil.
S. It upe rt, škof. V znamnje ima kakor jc vidili. pokrit j c r bas, morebiti kaže to na njegovo do-brotljivost do ubogih, h ktero jim jc darove in živež delil; saj jc bil njegov pregovor: Le t»> je moje, kar ubogim dam. (Noben med novimi popisi življenja svetnikov ne da gotoviga razlaganja tistiga znamnja. tudi v raznih cerkvenih zgodbah ga ni najti; morebiti bo pozneje ali drugje veči sreča).
L Svetniki v malim travnu.
S. Krancišk D a vi a tisk i. vstanov itelj posebni-ga miniškiga reda. Najde sc na njegovih podobah napis s latinsko besedo charitas. to je ljubezin; on jc namreč ljubezin bližniga v posebno znamnje svojiga reda vzel.
S. V i licenci Kercri. minili, goreč oznaiiovavcc besede božje. Posebno znamnje pri njem je ognjen jezik nad glavo, ker je imel dar jezikov, iu so njegovo besedo poslušavci raznih narodov ob enim razumeli: tudi perutnice, ker je z veliko naglostjo veliko evropejskih dežel prehodil, in kakor z angelsko močjo ljudstva k pokori in poboljšanju obernil.
S. Lambert škof, tutW marternik. Kelih ima v rokah, morebiti ker je s to sveto posodo v rokah ne-vernikam s. evangeli oznanoval, ali pa ker jc bil ravno iz božje službe gredoč. zna biti sc s sveto posodo v rokah, po hudobnežih napaden smert storil, s sulico prehoden. (Gotoviga razlaganja ni bilo od tega znamnja najti; naša pratika ima tega svetnika 14. tnal. travna. drugje je 17. kimovca).
S. Helena, cesarica. Križ v roki jc njeno znamnje. ker po njenim skerbnim prizadevanji je bil v Jeruzalemu križ našiga Zveličarja najden, ki je bil blizo tri sto let v zemlji zakopan. (To svetnico ima naša pratka 15. mal. travna, ker se ta dan v nekterih škofijah obhaja; rimski martiiologi ali popis svetnikov pa jo ima 18. vel. serpana. Druga s. Helena 22. vel. travna pa je bila zgol devica v Antisiodoru na Kran-coskim. To v opomin. ker se marsikteri o dnevu motijo).
S. Juri, marternik. Vpodobuje se kakor vojak na konji, ki se z drakonam (lindvernam). kačo stra-hovitiga pogleda, bojuje in ga konča. Stare legende ali pripovedi iz življenja svetnikov govore namreč, de je junaški vitez kraljevo hčer rešil oddrakona. kterim« so mogli vsaki dan človeka v jed dati, de bi ne bil ccliga mesta končal. 1'čeni razlagavci menijo de jc s tem le naznanjeno, kako se je s. Juri serčno zoper skušnjave satana, stare kače. vojskoval, in sveto vero ohranil.
S. Marka, evangelist. Njegovo posebno znamnje so evangelskc bukve in lev; pisal jc namreč evangeli, ter začel z besedo: Glas vpijočiga v pušavi, pripravite pot gospodovo. Na ta glas v pušavi kaže podoba leva, kakor razlaga s. Iticroiiim. ker lev ima strasin glas in v pušavah stanuje. Podoba leva kaze tudi na kraljevo ime Kristusovo: lev je kralj med živalimi, Kristus pa imenovan lev iz Juda. pripravlja se mu tudi pot kakor kralju.
S. Katarina Scnenska, devica iz tretjiga reda h. Dominika. Zaznamova jo pred drugim ter nje v a krona na glavi; v prikazu ji namreč ji jc Gospod ponudil dvojno krono na izbero: rožnato iu vso časno srečo, ali pa ternjevo iti nebeško kraljestvo; goreče je sveta deviea poprijela ternjevo. iu jo globoko na glavo pritisnila, in mnogo tcrpljcnje je bilo zdaj njeni del na svetu.
5. Svetniki v velikim travnu.
S s. Kili p iu Jakob aposteljna. S. Kili p ima palico s križem, ker je bil za Gospoda križan: s Jakob pa kol ali val javni eo, ker jc bil z verh tem-pcljna veržen iu z valjavnico pobit.
S. Klor ja ii. marternik. De o gin j gasi z vodo ga da na znanje: častč ga namreč kakor priporoeni-ka zoper nesrečo ognja, ker je ta serčni vojak želel v ognji zgoreli za Kristusa. Tudi pravijo, de jc bilo v slamo povito njegovo telo. ko je v vodo vtopljen bil. skrivaj v pokop spravljeno; slama pa je za oginj posebno nevarna, tedaj se ubožneji ljudstvo, ki s slamo hiše krije, zaupljivo v njegovo pomoč obrača.
S. Izidor, pobožni kmet. Kaze sc v kmetiski obleki, rožuikrauc v rokah, ker je z delam molitev obilno zdruzil.
S. P an krači (Patigric), marternik. Sekira ga pokaže, ker scrciii iiiladcučik je po raznim tcrpinccnji pod sekiro glavo dal za Kristusa.
S. Janez Nepomučan. mašnik iu marternik. Perst n a ustih derži; molčal jc namreč od spovedne skrivnosti, in ni hotel ceškimu kralju Vacslavu razodeti. kar sc je kraljica J.iana obtoževala, zato ic bil terpiu-cen. in v Veltavi ( Moldavi ) vtopljen. l udi ga jezik v svetlobi zaznamova. ker je ravno jezik njegov, s ktcrim je molčal iicstrohnjeii do zdaj ohranjen.
(litije rde Ji. I
Xovc milosti *» |irij»tle rozen-krHiirti.
Sveti Oče Pij I*, ho vsim po cerkvenih postavah naprav I lenim ali tudi še le prihodnjim bratovšinam naslednje odpustke dodelili. O praznikih rojstva, oznanjenja, očiševanja, darovanja iu vnebovzetja Marije Device, potlej o dveh kterih koli sabotah v postu, v god vstajenja in vnebohoda našiga Gospoda Jezusa Kristusa in na Binkošti zamore popolnama odpustikc od predpražnika do sol učni ga zahoda o imenovanih dnevih zadobm. kteri se te dni skesano spove. sveto r Teb. vredno prejme in eno cerkev pobožno obiše ter v nji nekaj ea-a v namen svetiga Očeta k Bogu moli. — Tisti, ki s spokoriiim duham saj en del rožcnkrauca doma, ah v
cerkvi, ali v kaki kapeli skupej molijo, zadobijo odpustikc za 10 let vselej. Pa tudi drugi verni, akoravno niso v nobeno roženkransko bratovšino zapisani, vender en del roženkranca saj po trikrat v tednu molijo, zamorejo poslednjo nedeljo vsaciga mesca popolnama odpustike zadobiti, ako se skesano spovejo, pobožno k božji mizi pristopijo in eno cerkev obišejo ter v nji v papežev namen molijo. Ti odpustiki se zamorejo tudi dušam v vicah v prid oberniti, in veljajo za vse prihodnje čase. — Po Slovenskim je še veliko hiš. v kterih so rožcnkranc še dozdaj let' in dan vsak dan molili, desiravno ni bilo toliko dobrot s to molitevjo sklenjenih, kolikoršne so zdaj dodeljene. Kako močno mora tedaj ta nova dobrota, ki jc s sv. roženkrancam sklenjena. Slovence vnemati, se šc z veči gorečnostjo te bogoljubne molitve poprijeti. Eden zmed poglavitnih pomočkov. serca požlahtniti in mladost pred nekako divjačnostjo obvarovati, bi bilo obnovljenjc že zlo opu-šene molitve sv. roženkranca. in sploh obilniši domača molitev. Otrokam divjačnost in serditost sploh ni vro-jena. ker sploh so otroci dobrovoljni: lc potlej obdivja-jo tisti zmed mladosti, kteri začno ponočevati. v slabe tovaršije hoditi, molitev opušati in ob nedeljah zunaj cerkve postajati , ali pa še celo po pivnicah sc potikati, namesto \ ccrkcv hoditi. Sc vpije: Le šole, šole! same in edine šole zamorejo pomagati. Pa šole samo. če bi tudi dobre bile. same ne bodo vsiga premogle. ako se doma ne bo z Bogatn začelo delati, ker vsak ve. de zgled starsev in tovaršev več premore kot vse šole. in de izšolani tatovi in razbojniki nič blagši ne delajo, kot taki. ki niso šole vidili. Imel sini sošolca. ki je potlej pobojnik bil. desiravno jc znal brati in pisati, tacih tudi nekaj, ki so potlej tatovi bili. Tudi je neki gospod prav previdno rekel, de ti.-ti možje, ki so v nekim velikim mestu I. 18 IS lake reči počenjali, pred ktcrimi bi le nekoliko pošten nezučen človek obličje zakril. in se čez mero srove ska/.ali. so bili šolani in izšolani dečaki in možaki. S tem pa nikakor niinam namena kej /oper napravo šol reči. kterih Bog skorej dosti dobrih daj: temuč le to. de v samih edinih šolah tudi ni rešenja. ..A jove principium !u so ze stari rekli: /.Bogam bi se moglo v vsih krogih človeškiga društva začeti, z Bogam bi mogli začeti tudi tisti delati, kteri proste žele omikati in obla/iti. ter jim z zgledarn djanske vere svetiti, potlej bi bilo kej boljši-ga upati. r\isi Dominus n-dilicaverit domum. in vanuiti laboraverunt. <|ui a>dilicant eam.u rPravični iz vere živi," pravi sv. pismo: tedaj je lc tisti pravičin. ki i z vere z i v i.	t«
Kazglctl po kor«aiiNkim sielu.
Bosna je zahodnja obkrajna turškiga cesarstva v Evropi poti pašetam treh žimnic in obseže s turško Hro-vatijo in Hercegovino vred prostor 850 štirjaških uiilj z 8B0.000 prebivavci. L. 1401 je bila sultanu pod-haračena in 1. 14(>5 v turško krajino (provincio) spremenjena. Plemstvo sc je veči del poturčilo, in v nobeni krajini evropejske Turčije ni po razmeri toliko turkov, kakor ravno v Bosni; vender je nekaka polovica prebivaveov še keršanskih. Po južnih in vzhodnih krajih je njih vckšina razkolniških grekov. na severu in severozahodu pa so veči del rimokatoličani: je jih blizo 200.000. Duhovno pastirstvo opravljajo katoličanam minihi mi-noriti, kteri imajo v deželi 3 poglavitne samostane in d" 130 misjonskih ostajališ ali nekakih duhovnij ( fara). Eden zmed rednikov ima pravice apostolskiga namest-
nika (^vikarja), Hercegovina pa ima sama za se apost. namestnika. V pomanjkanji skofovskiga nadzorništva so se pa marsiktere napake vmesile, in pred nekaj leti bi bili pastirji, blez od Rusov okvašeni, skorej od Rima odpadli. Z avstrijanskim posredovanjem so se nasprotniki zopet podali, vender rana se ni mogia tako hitro zaceliti. Dobra volja ljudstva je apostolskimu sedežu velika pomoč, de sc bo že zdavnaj pripravljena škofijska vladija v deželo pripravila in s tem sc bo tudi cerkveni duh poživil. Srenje same so željo razodcle in izrekle, de bi bile rade Djakovarskimu škofu podverže-ne. — Djakovarski škof v Slavonii ima naslov bosnanski-ga in sirmijanskiga škofa. Ko je mogel v I. 1489 škof Bosno zapustiti, je svoj sedež v tem slavonskim mesti-cu zvolil, in je vladal lc del svoje škofije, kar jc je bilo pod keršansko deržavo, kakor škof, za bosnanske katoličane pa je bil. zavoljo težke zveze z Djakovaram, eden zmed bosnanskih misjonarjev s pravicami apostolskiga namestnika pooblasten. Ko tedaj zdaj na to gre, de bi se oblast Djakovarskiga škofa čez celo Bosno raz-tegovala, in noben drug namen, kakor *tari red vnovič postaviti, kteri jc nekaj časa zavolj zunanje sile podert bil. Sliši se, dcjc Rim prav zaJovljin z bosnanskimi željami, Djakovaru se podvreči, in toliko kakor gotovo je. de je poslednje popotvanje papeževiga poslanca v Beligrad v zvezi s poravnanjem cerkvenih zadev v unih krajih.
Sveta sem 1 j a. Razpor zavolj svetih krajev na .lutrovim sc v otomanskim svetovavstvu poravnava. Ta razpor jc namreč med katoličani, ktere francoska vlada zavetova , in med greškimi ločenci, ktere Rusija podpira, (iorečimu poganjanju La Yalettc-a francoski-ga poslanca sc jc zahvaliti, dc turška vlada ni le samo francoskih pravic v dogovorih zastavljenih spoznala, ampak jc razdela. de bo dogovorske spise zvesto spoštovala, pri čimur jc tudi na znanje dala, de zavoljo svoje naklonjenosti in v svoj lastni prid prijatelstvo s Francoskim želi vterditi.
Iz C uri ha na Svajcarskim. Ker je protestanška vlada katoliški samostan (klošter) sv. ribana obropala in ogolila. je s tem tudi knižnica Luccrnskiga okroga za 40.000 bukev obogatela, kterih veči del je bogo-slovskiga in zgodovinskiga obsega. Zlasti se med njimi znajedejo imenitni bogoslovski spisi: Bog daj, de bi pre-kucuhi v njib zgubljeniga duha poiskali!
Angleško. 19. vel. serpana so imeli katoličani v Dublinu veliko zbiraljšc. Dva protestanška pastorja Oregg in Cook sta mir poderala , ker sta katoličanam sovražne spise na zidove prilepovala, in sta bila v tem delu, ki nc kaže kej evangelske ljubezni, tolikanj goreča, de ji ni obzorništvo zamoglo ustaviti, dokler ji ni toča kamnov od vsih strani v njune lukne zapodila.
Ziučs.
~ Med 150 dcželskimi jetniki v Pešti je tudi znani Turopoljski župan in madžaroman Josipovič, in znani liesner, kteri je po ogerskim Slovenskim cesarju iu tronu zveste Slovence preganjal in terpežil.
* Po južnih krajih Moravskiga kolera veliko moč dobiva. V neki duhovnii je v malo dneh 170 oseb zbolelo in njib 71 umerlo, med ktcrimi so tudi nekteri uradniki.
— Iz Turškiga se sliši od groznih pogoriš. V Škadru je pogorelo do 1000 hiš in štacun , v Drinoplu do 1200 hiš in založuiš (magazinov); mesto Metelin je do čistiga pokončano.