MLADO JUT
Št. 4.
Ljubljana, 28. januarja 1940
Leto XI.
CIRKUŠKO ŽIVLJENJE
POVEST S SLIKAMI
Naslednje dni sta se oče in sin če-sto shajala v glavnem šotoru. Zamišljeni spored je bilo treba pretehtati še v podrobnostih na prizorišču samem, ga prilagoditi danim razmeram, obenem pa tudi poskrbeti, da se bo čim hitreje razvijal, da ne bi postavljanje in spravljanje spiralne naprave preveč zdolgo-časilo gledalcev. Zaradi tega je bilo končno Jerryju, ki je postal medtem za radi svoje drznosti izredno priljubljen, odločeno, da bo nastopal v odmoru, ki
bo nastal ob spravljanju, na trapecu v bližini velikega loka tirne naprave.
Nekaj dni nato je tvornica že poslala naročeno napravo. Dva velika vagona sta bila polna posameznih delov. Ko so pošiljko previdno raztovorili in jo prepeljali v cirkus, je ravnatelj Haw-kins povabil v šotor vse v cirkusu nastopajoče in odredil preskusno vožnjo. V težki avtomobilček so posadili lutko in ga spustili po padajočih tirnicah. Vozilo je zdrvelo s stopnjujočo se hitrostjo po gladkem tiru navzdol, se urno vzpelo po krivulji navzgor in spet lepo prešlo v padajoči iztek Ker je bila hitrost zadostna, je sredobežna sila na najvišji točki vzdrîala avtomobilček na tiru in ni bilo nevarnosti, da bi se zrušil.
Po uspešni vožnji z lutko se je vse-del v avtomnhilčeV ravnatelj in nadaljeval s poskusnimi vožnjami, dokler m bil preverjen da leži avtomobilček povsod pravilno na tiru, da nikjer ne poskakuje in ne udarja Zadovoljen z uspehom je v sporazumu z ostalimi določil prvi javni nastop čez nekaj dni. Medtem naj bi še reklama izvršila svo-
jo dolžnost, tako da hi bila prva predstava res pomemben dogodek z nedvomno prodornim uspehom. Navdušenje. ki je prevzelo vse cirkuško osebje, pa ni prav nič spravilo v zadrego Simsona. unel je že svoj načrt in je bil trdno odločen, da ga uresniči. V noči
pred prvo predstavo se je splazil v orodnjarno Že prej se je bil prepričal, da mož. ki mu je bilo poverjeno nadzorstvo nad orodjem, trdno spi in da ni nevarnosti, da bi ga bodisi on bodisi kdo drugi presenetil. Res, nihče ga oi opazil.
Miha 0., dijak:
Kako sem ootoval kot s^avi na Rab
Toda
hitro se mu obraz zjasni. »Bi-pi!« Od-kuda si?« »Iz Ljubljane«, mu odgovorim. »Kuda putuješ?« »Na Rab. A ti?« »Ja idem na Krk. tamo imamo ovu godinu logor! Sad moram brzo da idem! Vedno!« »Bi-pi!« mu odgovorim, že je zginil za vogalom »Kamor greš. povsod najdeš skavta!« sem si mislil.
/z Sušeka po morju do Raba Vrnil sem se nazaj v hotel. Grozna vročina je bila, zato sem pojedel pet sladoledov, pa se še nisem ohladil. Končno smo odšli na parnik »Jugoslavija«. ki je last Jadranske plovidbe Takoj sem odšel na poveljniški most in se srečno utihotapil nanj. »Jednu strop-
nju na levo, vozi pravo, pusti konopac, vozi levom krilom, punom parom, idi pravo!« je poveljeval kapitan, zraven njega je pri krmilu stal kormilar, star bradat mož. Koliko morja je že videl! Vrnil sem se nazaj na palubo. Gledal sem na morje. Galebi so nas zvesto spremljali in obletavali ladjo Vrstile so se:Kraljevica, Crikvenica, Selce, Novi, Senj in Rab. Pred očmi so se ti kazali otoki, goli otočiči. rti, zalivi in prelivi, bela mesteca in vasi srtdi oljčnih gajev, nizki gozdovi in svetilniki ter jate galebov. O, ti krasno naše Jadransko morje-biser lepote Večeriti se je jelo. Sonce je zahajalo Velika žareča krogi ja je tonila v morju Žarki so se odsevali v plavi vodi Galebi so obleta-
vali ladjo TJaKen vetrič je pihljal Naša »Jugoslavija« je ponosno rezala naše morje Zdajci je privozila jadrnica. Belila se je v zahajajočemu soncu.
Čali o davni preteklosti.
Pristali smo. Paluba se je izpraznila. Nekateri so se napotili spat, drugi pa so izstopili. Ko smo prišli iz ladje, za-
Morje Jadransko! Ni lepšega morja na svetu kot si ti, ni čarobnejšega in krasne jšega kot si ti. morje naše!
Pozno zvečer smo prispeli na Rab. Nebroj lučic je osvetljevalo obalo Stari zvoniki so nemo štrleli v zrak in pri-
gledamo našega vernega Stipa, ki na-
ju je zapeljal na Barbat ★
Tiho je čolnič rezal morje, luna je sijala, iz daljave pa se je oglašalo veselo petje. O, morje naše, krasno si!
Konec
D. R. — dijak:
Sin butalskega župana
Da, Imenitna je bila tista stvar, imenitna Namreč, ko je Florjan Gorjan — sin župana v Butalah in v devetem kolenu sorodnik župana v Pukšah — dovršil let enajst in sta oče in mati uganila, da bi bil zelo sposoben za šole mestne in gospoda gosposkega.
Florjan Gorjan je postal dijak; v šoli je kmalu dobil ime divjak in ko je postal lastnik — pomis'ite lastnik, pravcati magnat torej — cvekov. Ker je bil torej lastnik cvekov, je kot dober gospodarstvenik mnogo potoval — od inštruktorja do inštruktorja.
O, pa je bil Florjan Gorjan odprte glave! Nekoč ga vpraša profesor, koliko je ljudi na svetu. »Ja,« pravi nadebudni di.iaček, »moj oče, moja mati, vi, jaz... Ja pa naš hlapec še!« Tako je ta reč. In je dejal Florjan Gorjan še
nekoč drugič, da se noč zato imenuje noč, ker je takrat noč, dan se pa imenuje zato dan, ker takrat ni noč.
Profesor Hlačman je videi vse te mnogo obetajoče talente v svojem dijaku in mu je dal zato dva din, rekoč mu, naj gre v trgovino in kupi pameti.
Gre Florjan Gorjan počasi v trgovino in si misli: profesor Hlačman je pameten človek in zna vse. a si še vseeno kupuje pameti. Meni vedno pravi, da sem bedak. Kaj, ko bi si je še jaz kupil?
Pride v trgovino in pravi: »Dajte, prosim, za profesorja Hlačmana za dva din pameti, meni pa za deset!« Trgovski posli so se mu smejali nekaj časa. Nato so ga pa vprašali, kako in kaj je s to stvarjo. Florjan Gorjan je vse odkritosrčno povedal: profesor Hlačman

za prav Je rabi on Se ve?. Icoï profesor Hlaôman. Zato pa jo je tudi kupi! za profesorja za dva din, zase pa za deset
Posli so postali naenkrat Čudovito ustrežljivi. Gospod z zlatimi naočniki ki so ga klical, za gospoda šefa, mu je lastnoročno prinesel pamet za profesorja Hlačmana, in sicer je bila to precej velika steklenica likerja. »Le reci profesorju, naj krepko nagne!« je dejal. Nekdo drug je pa prinesel nekaj v majhnem ličnem zavoju; bila je majhna škatla, ovita z rdečim papirjem.
da ga je poslal v trgovino, naj kupi za dva din pameti. On si je pa mislil po poti, da če profesor Hlačman potrebuje pameti, ko zna vse, jo bo tudi on, Florjan Gorjan. Saj mu profesor Hlačman vedno pravi, da je bedak. Prav
»To je pa pamet za tebe!« je dejal zopet gospod z zlatimi naočniki »Nama-ži si s tem glavo takoj, ko prideš v razred. Razumeš?!«
Florjan Gorjan je modro pokimaL »Tule je pa denar!« je dejal.
»Ne!« jc dejal gospod z zlatimi naočniki. »Denar le kar obdrži! Mi imamo pameti toliko, da jo damo lahko tudi zastonj.«
Fiorjan je odšel zopet v šolo.
»1, lejte si no, lejtc si no!« Tako je dejal profesor Hlačman, ko je stopil Florjan Gorjan zopet v razred. »I, lejte si no! Pamet si je kupil, pamet. Prav je tako in dobro je tako. Da si si je le kupil, da si si le kupil pamet Vidim, da razumeš, vidim ..«
Snel si je naočnike, si jih brisal, teht no kimal in raztegnili sta se mu ustni-

,.жшвааза
cf na smeK, oziroma nekaj podobnega. In po nekih hidravličnih procesih so se mu pokazale v očeh solze, od ginje-nosti seveda nad nadebudnim svojim dijakom.
Medtem je Florjan Gorjan že postavil predenj na kateder steklenico, rekoč da je to pamet zanj.
»Kako pa to?« je dejal profesor Hlačman, »kako pa to? Kaj si mojo osebo zamenjal s svojo? ...« Nataknil si je naočnike, se useknil in dejal zopet: »Kdor visoko leta nizko pade, fant moj, nizko pade!«
Karajoče je zavihnil nos.
A Florjan Gorjan je dejal, da nima časa govoriti kaj več, ker si mora s pametjo namazati alavo. Odprl je zavoj in opazil v njem polno škatlo ko-lomaza. Hitro je vtaknil prste vanjo in se drgnil po glavi, dokler ni izpraznil vse škatle.
Slučajno je bil takrat v mestu oče. Ko je zagledal svojega sina, počesanega po najmodernejši frizuri in zvedel imenitno storijo o pameti, je dejal: »Sin moj, srce mojel Kupoval pa ne boš pameti, nakl Za Butale imaš dovolj pameti, ki ti kar tako pade v glavo, kar z menoj pojdi!«
Šla sta domov. Med potjo sta opazila kmeta, ki je s kolomazom mazal kolesa. »Oče!« pravi Florjan, »ta pa s pametjo maže kolesa!« Oče je modro pokimal in dejal:
»Se vidi, da sva že blizu Butal Bu-talci imajo toliko pameti, da še kolesa na vozu mažejo z njo.«
In gospod butalski župan, ki so jim škornji na nogah mogočno in veljavno škripali, so ponosno dvignili glavo in se ozrli okrog, češ, kdo se gre meriti z nami, Butalci. Ker pa gospod župan de Butale niso opazili nikogar, razen svojega nadebudnega gospodiča sinka, so mastno pljunili predse in dejali: »Če ni to gola resnica, si pojem glavo!« In modro so pokimali svojim jedrnatim besedam.
JUTEOVČKI
PIŠEJO. ..
Dragi strte Matici Če bi imela denar bi najraje potovala v Ameriko. Poto-
vala bi iz Ljubljane v London, od tam
pa s parnikom v New York. Potem bi se peljala v Marseille in malo potovala po Franciji lz Francije bi se pe-ljaia v Italijo Tam bi si ogledala Milan in Rim, odkoder bj se vrnila v Ljubljano.
Seveda bi se zadovoljila tudi s potovanjem po Jugoslaviji Ogledala bi si vedno glavno mesto vsake banovine
Stric Matic, če boš hotel boš lahko šel z menoj. Lepo Te pozdiavlja
Dagmar Skerlj, dij 1 ki. razr.
v Ljubljani, Resljeva c. Št. 13.
Dragi stric Matici Danes se prvič
oglašam v Tvojem kotičku. Večkrat bi Ti bila že rada pisala pa sem se bala Tvojega požrešnega koša. Sedaj ko sem čitala Tvoj novi natečaj sem se tudi jaz odločila, da se ga udeležim in sicer odgovarjam na Tvoje vprašanje, kam bi rada potovala, če bi imela denar?
Kadar gledam na zemljevid vedno mi misli uhajajo v Dalmacijo, na naš Jadran. Tudi jaz si želim, da bi vsaj enkrat videla morje in se vozila s par-nikom po njem Obiskala bi rada tudi naše otoke posebno pa Krk, ki je eden najlepših. Vsako leto pride mnogo tujcev občudovat naš Jadran in otoke.
Lepo Te pozdravlja Tvoja čitatelji-
ca
Zorica Pož, uč. V. razreda
Šmartno ob Paki.
Dragi stric Matic/ V »Mladem jutru« sem čitala. da zopet razpisuješ nov natečaj za mlade pisatelje in pisateljice. Hočem Ti odgovoriti na prvo vprašanje: »Kam bi potovala, če bi imela denar.«
Ker sem pridno posečala sokolsko telovadnico, bi nadvse rada potovala na vsesokolski izlet, ki se bo vršil drugo leto v našem prestolnem mestu Beogradu. Že sedaj vidim, kako korakajo strnjene vrste našega sokolstva in vzklikajo našemu mlademu kralju Petru IL, ki je sedaj naš up in naša na-da: »Živel kralj! Živela Jugoslavija!« Lepo Te pozdravlja
Savica Kroflič, dijakinja, Vrhnika
Dragi, ljubi stric Matici Že mnogokrat sem prijela za pero, da bi se udeležila natečajev, toda vselej mi je vpa-
ima
2i)

9e! pogum Danes sem se pa kar oju-načila in Ti bom napisala moje skrite želje.
»Kam bi potovala, če bi imela denar?«
Najprvo bi si ogledala najznamenitejše kraje, naše lepe in velike domovine, kraljevine Jugoslavije.
Odpotovala bi s parnikom po našem sinjem Jadranu, tja do Marseilla. Tu bi izstopila in poljubila tisto mesto, na katerem je herojsko srce, našega Velikega kralja Aleksandra L, izkrvavelo za domovino.
In šla bi še dalje — Obiska'a bi naše izseljence, ki so mis'ili, da bodo našli v »deželi zlata« — Ameriki, mnogo več sreče.
Vse te želje, ki sem Ti jih danes napisala, nosim v svojem srcu Prav prisrčno Te pozdravlja s sokolskim pozdravom: »Zdravo!«
Jelka Trampuz. dijakin ja lil. r. mešč. šole v Litiji
»Kam bi potovala. Če bi imela denar?« Če bi imela denar bi v prvi vrsti prepotovala našo lepo Jugoslavijo Oj. ti krasna naša jugoslovenska zemlja! Ko te tako v duhu preletim od severa do juga ter od vzhoda do zahoda, povsod se nov mi svet odpre, povsod vabi narava, prijazne vasice, bogata mesta, visoke gore. prijazne gorice Če kje, je tu izbira težka kam naj krenem. kam naj grem na potovanje Da bi imela dosti denarja prepotovala bi vse kraje v naši lepi Jugos'aviji Ma'o-kje je nakopičenih toliko prirodnih krasot kakor ravno v naši mili domovini Gorenjsko z raiskim R'edom. Notranjsko z znamenitim Cerkniškem |e-zerom. Do'enisko z božanskimi grički z belimi cerkvicami Štajerska s pre'e-pimi Slovenskimi goricami itd Tam zonet Srcm, Ranat in Račka. Hrvatska s S'avonijo junaška Sumadija s svetiščem vseh S'ovenov gro.bnica naših nesmrtnih vladarjev Karadjordjevicev Tu bi po'ožila lavorjev venec našemu mu-čeniskemu kraliu Aleksandru I Uedi nitelju In končno naše prelepo Jadransko morje s svoiimi znamenitimi obmorskimi mesti Koliko znania bi pridobi'a na vsem tem notovaniu Vse to znanje bi pa zopet norahila v prid naše lepe domovine Oh da so mi peruti dane. kot rravt pesnik nre'etela bi vse kraje in obi.ska'a vse do'inice in
gričke naše lepe domovine in še bolj bi jo vzljubila.
Milenca Accetto, dij 1 D raz
Ljubljana l, Podrožnik c. IX. št. 30.
Listnica uredništva
Jaka Z dijak: Če bi hoteli ustreči Tvoji želji, bi morali objaviti več dolgih člankov Sam veš. da je prostor v našem listu omejen Gotovo pa bo Tvoj razred tudi letos napravil kakšne ekskurzije Tedaj boš imel priliko, da spoznaš delo v tiskarni in si ogledal tiskarske stroje. V »Narodno tiskarno« prihajajo vsako leto učenci in dijaki različnih šol, da se seznanijo s »črno umetnostjo«. Porabi takšno priliko in pridi!
*
V Z dijak: Prigodna črtica, ki si nam jo poslal je dobro napisana Do veljave pa pride vsaka stvar le tedaj, če izide v času. ko je aktualna Pošlji kaj drugeea. kar ne bo vezano na čas. Rokopisov ne vračamo, razen če priloži pošiljatelj znamko.
*
D R dijak: Humoresko, ki si nam jo poslal, objavimo prej ko mogoče. Veseli smo tvoje obljube, da boš od-s'ej marljivo sodeloval pri našem listu. Skušaj se čim bolj osamosvojiti Ustvari si nove junake! Saj veš. o Ruta'cih je pisal že pokojnt pisatelj Fran Mil-činski in mnogi drugi Dovolj nadarjen si. da si lahko sam ustvariš nov pravljični svet
★
Tončka R. in Danila T dibkinji: Pesmice, ki sta jih poslali, niso dovolj obrušene in izdelane, da bi bile za tisk Preberite točko 1 v Listnici uredništva z dne 7. t m 1
ВПОВНННПНВЕЗ
Zanimiva sestavljenka
izrežite košček slik in jih nalepite na lepenko, potem jih skušajte pravil no sestaviti. Tako dobite z lahkim trudom obraze šestih svetovno znanih
osebnosti iz mlajšega pokolenja Kdor sam od sebe ne ugane, kdo so ti mladi ljudje, naj potrpi do prihodnje nedelje, ko objavimo rešitev.
Magični kvadrat I,
Električar je rešil
'M	г E	A T	4 A
E			
i T			
4 4			
Besede pomenijo vodoravno in navpično: 1—2. vojni plin 3 vojno orožje, 4. žensko krstno ime. Menica:
MANICA:
Due uganki L
Zvonik, vsemir, prerez, oblak, po-
toa reka trsje, oves. veter, ptica	ustavljeno mu nalogo - zvezati alar-
Vzemite iz vsake besede po dve za-	. . .
poredni črki, da dobite znan pregovor, mno napravo devetih zvoncev s štinmt
ravnimi kosi kabla — ki smo jo objavili H-	v zadnji številki »Mladega Jutra« na
1,2,3,4A — te spomni na nadzemski način kakor nam каЈе slika in trgovec svet,
O , i A S	1	• Ј-Х д • t bil zadovoljen.
2,1,3,4,5, — prekrasen in disec je cvet
Rešijev mreže
1 2 8
	K		J		V	
K	0	b	a	r	i	d
	b		t		š	
J	a	t	a	g	a	n
	r		g		r	
v	i	š	a	r	J	e
	d		ti		e