NOVI TEDNIK
ŠT. 10 - LETO 58 - CELJE, 6.3.2003 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim
nevarna igra
z alkoholom
Stran 8
zamolčani očitki
strokovnjakov
Stran 4
selitev zgrajene
čistilne naprave?
Stran 5
Skrivnosti prvega kriminalista
Stran 11
Foto: GREGOR KATIC
PRILOGA
TV-OKNO
RUMENA POŠAST
SE PREBUJA
Stran 22
PUSTNE NORČIJE
Stran 20-21
2
dogodki
■p   uvodnik
(Ne)clotakljivi
Le dan zatem, ko so avstrijski orga-
ni pregona smešno blizu slovenske me-
je prijeli najbolj zloglasno mamo v Slo-
veniji, je Višje sodišče v Celju na nek-
danjem podstrešju celjskega sodnega
poslopja dobilo 19 novih prostorov. Kar
naj bi med drugim vplivalo na manj
sodnih zaostankov. Torej tudi na to,
da se odslej noben primer v slovenski
sodni praksi ne bo vlekel več kot pet
let...
Nove pisarne pa ne bodo mogle pre-
prečiti okuženosti sodnikov z doku-
menti, ki jih ne bi smeli videti. Le-to naj bi zmanjšal spre-
menjeni Zakon o sodnem postopku. Povsem preprečil je
zagotovo ne bo. V pravnih krogih menijo, da gre le za zača-
sno in nepopolno rešitev. Dokončna bo sprejetje novega za-
kona o sodnem postopku. Ki se nam, hkrati s približno
9000 novimi dokumenti v zvezi z delom sodišč, obeta šele
po vstopu v EU.
In ker so se z maratonskim procesom Tekačevo okužili
skoraj vsi sodniki Okrožnega sodišča v Celju, bo »čast«, da
se procesa proti Kristijanu Kameniku loti od začetka, naj-
verjetneje pripadla po stažu najmlajšemu sodniku. Marku
Brišniku. Menda si je, ko je izvedel za novo delovno nalogo,
začel iskati službo drugje. V celjski knjižnici.
Marija Kamenik, ki so jo avstrijski policisti čudežno od-
krili kmalu zatem, ko sta bila »mamilarski proces« in soje-
nje v zadevi Tekačevo razveljavljena, pa medtem v avstrij-
skem priporu čaka na odločitev sodnih organov o tem, ali
in kdaj jo bodo predaU slovenskim kolegom. Pogosto osum-
ljena, a nikoli obsojena madre familias družine Kamenik
se tokrat vsaj enemu sodnemu procesu ne bo mogla izogni-
ti. Drugemu, sojenju zaradi ilegalne žganjekuhe, bo zaradi
absolutnega zastaranja zadeve verjetno za las ušla. So pa
sodniki odločeni, da ji bodo tudi v tem procesu vsaj skušaU
soditi.
Predvsem pa nameravajo preprečiti še en pričakovan pa-
radoks. V primeru, da bi »zadeva žganjekuha« sodno za-
starala, bi lahko Kamenikova in soobtoženi zaseženo bla-
go zahtevali nazaj. Sodišče bi jim moralo v tem primeru
vrniti pred šestimi leti zaseženi stroj za kuhanje žganja in
približno 2000 litrov nelegalno pridelanih žganih pijač.
Davkoplačevalci hrambo le-teh mastno plačujejo. Račun za
preteku mesec je znašal 42 tisoč tolarjev...
Kako pametno ravnati z denarjem, pa bi Slovence najbo-
lje naučil celjski podjetnik Robert Preveč. Višje sodišče v
Ljubljani gaje v zvezi z obtožbo, ki mu je očitala, da je preko
avansiranja brez kritja Ljudsko banko oškodoval za več kot
dve milijardi tolarjev, zaradi pomanjkanja dokazov opro-
stilo. Preveč že razmišlja o tožbi proti državi. In prav ima.
Če bo kdaj odprl zasebno fakulteto za podjetništvo, bom
znova postala študentka.
ALMA M.
SEDLAR
Več kot
prepolovili
izgubo
Celjska bolnišnica je preteklo poslovno leto zaključila s
67 milijoni tolarjev izgube ^
v Splošni bolnišnici Ce-
lje so zadovoljni z doseže-
nimi poslovnimi rezultati v
preteklem letu. Resda so leto
zaključili z izgubo, a ta je
bistveno manjša od priča-
kovanj, pa tudi od izgube,
kakršno so beležili prejšnja
leta.
Primanjkljaj je težek 67
milijonov tolarjev, kar pred-
stavlja 0,52 odstotka celot-
nega prihodka v višini 12 mi-
lijard 790 milijonov tolarjev.
Leto prej je izguba predstav-
ljala 1,46 odstotka celotne-
ga prihodka. »V bolnišnici
ugotavljamo, da bi bila lah-
ko izguba še manjša oziro-
ma je sploh ne bi bilo, če ne
bi presegli dogovorjenega ob-
sega dela za 1400 bolnikov,
kar nam je prineslo 80 mili-
jonov tolarjev izgube. Prav
tako bi poslovanje zaključi-
li pozitivno, če bi uspeli pre-
pričati Zavod za zdravstve-
no zavarovanje Slovenije, da
je celjska bolnišnica zaradi
zahtevnejših primerov zdrav-
ljenja in zato višjih stroškov
upravičena do višjih cen, kot
nam jih priznajo. Čeprav smo
tretja največja bolnišnica v
Sloveniji in opravljamo ne-
katere zahtevnejše storitve,
smo uvrščeni v skupino sed-
mih regijskih bolnišnic. Za-
radi poenotenja cen znotraj
te skupine je bil naš priho-
dek zmanjšan za več kot 71
milijonov tolarjev,« pojasnju-
je nekatere izmed razlogov
za izgubo vršilka dolžnosti
direktorice Splošne bolnišni-
ce Celje Štefka Presker.
Seveda pa to ne pomeni,
da je bolnišnica naredila vse,
kar bi lahko, da do izgube
ne bi prišlo. Še vedno pre-
več denarja porabljajo za
zdravstveni material (za sko-
Štefka Presker
raj 8 odstotno povečanje je
kriv predvsem strošek za eri-
tropoetin) in za medicinske
storitve. Tudi uvajanje enod-
nevnega bolnišničnega zdrav-
Ijenja oziroma povečanje
ambulantnega zdravljenja na
račun zmanjšanja bolnišnič-
nega jim ne uspeva najbolje.
Prvi koraki so sicer nareje-
ni, a so še daleč od obsega,
predvidenega v sanacijskem
programu bolnišnice.
MILENA B. POKLIC
Strošek dela predstavlja v bolnišnici skoraj 58 odstot-
kov celotnih stroškov. Lani so zabeležili rast plač le na
račun inflacije. Letošnji januar pa je v primerjavi z lan-
skim decembrom pokazal prve rezultate varčevanja na
tem področju v skladu s sanacijskim programom. Gre
sicer samo za 4 milijone tolarjev, vendar se je premakni-
lo.
z grožnje
do plač
Delavci Tekstilne tovaj
ne Prebold, ki je od lan
skega marca v prisilni p«
ravnavi, so zopet moral
zagroziti s stavko, da s
dobili plače. Plačilni dai
je bil minuli petek, plač
pa je bila komaj decembi
ska. Kaj bo z januarskij
izplačilom, za zdaj še niji
če ne ve.
Kot je povedal Forto Turi
iz območne organizacij
svobodnih sindikatov Celj(
se bo v prihodnjih dneh:
vodstvom podjetja posku
šal dogovoriti, da bi najka
sneje do poletja odpravil
prevelike zamike pri izpla
čevanju plač. Zaposleni si
namreč novembrske plač
dobili konec januarja, de
cembrske pa šele pred ne
kaj dnevi. Sindikaliste tu
di skrbi, kako bo podjetji
zagotovilo denar za nasled
nje izplačilo, saj bo mora
lo aprila 150 delavcem, k
so jih odpustili lani, porav
nati tretji obrok odpravni
ne v višini 30 milijonov to
larjev. Turk je prepričan, d;
bi stavka pomenila začete!
konca tovarne, ki jo kljul
prisilni poravnavi očitm
pestijo vse hujše likvidnost
ne težave.
Vodstvo podjetja posku
ša že nekaj časa težave re
sevati s prodajo poslovne
nepotrebnega premoženja
Že lani so prodali počitnil
ki dom v Piranu, pred kral
kim pa so objavili razpis 2i
prodajo precejšnjega dela
tovarniškega kompleksa j
Preboldu ter za nekdanj|
proizvodno halo in poči|
niški dom v Biogradu na HJ
vaškem. J
Gimnazija v Konjicaii bo!
Konjičanom se bo uresni-
čila vroča želja po gimnazij-
skem programu v svojem
kraju. V prvič razpisan pro-
gram splošne gimnazije se
je prijavilo 62 učencev (pro-
gram bi zaživel pri najmanj
60 vpisanih). Po prvih podat-
kih pa konjiška gimnazija
ne bo bistveno vplivala na
vpis v Celju.
Mag. Franc Šelih, direktor
SIC Slovenske Konjice, v či-
gar okrilju bo gimnazijski pro-
gram, je zadovoljen s struktu-
ro vpisanih: »Več kot 60 od-
stotkov vpisanih je odličnja-
kov, prihajajo pa predvsem iz
Zreč (17), dveh konjiških os-
novnih šol (Ob Dravi nji - 15,
Pod goro - 14), iz Loč (10),
Oplotnice (3) in trije iz dru-
gih občin s Celjskega.« Gim-
nazijce bo prvo šolsko leto go-
stila OŠ Pod goro, v tem času
pa bodo za potrebe gimnazije
zgradili novo stavbo nad Šport-
no dvorano v Slovenskih Ko-
njicah.
Kako bo uvedba dveh od-
delkov splošne gimnazije v
Slovenskih Konjicah vpliva-
la na vpis v celjske tri splošne
gimnazije, je zaenkrat še prez-
godaj napovedovati, a priča- *
kovati je, da ne bistveno. Do
24. marca imajo vsi kandida-
ti še čas, da brez kakršnikoli
omejitev prenesejo svojo pri-
javo na drugo srednjo šolo
(kar bo verjetno številčno sli-
ko prijav v posameznih pro-
gramih še nekoliko spreme-
nilo).
Učenci, ki letos zaključuje-
jo z osnovnim šolanjem, so mo-
rali svoje prijave za vpis v na-
daljnje izobraževanje oddati
do torka, 4. marca. V sredo
zjutraj v Splošni in strokovni
gimnaziji Lava (razpisani 4 od-
delki splošne gimnazije) in
Gimnaziji Celje - Center [7 od-
delkov splošne gimnazije in le-
tos prvič 1 oddelek umetniš-
ke gimnazije, likovna smer)
še niso imeli preštetih vseh pri-
jav. V 1. Gimnaziji v Celju so
po besedah ravnatelja Jožeta
Zupančiča do torka dobili 247
prijav, torej več kot so jih raz-
pisali v 5 oddelkov splošne
gimnazije ter po enega v kom-
binaciji splošna in umetniška
(glasbena smer), klasična gim-
nazija in športni oddelek. Za-
nimanje za športni oddelek (35
prijav na 20 razpisanih mest)
ter klasično gimnazijo (37 pri-
jav) kažeta na ornejitev vpisa.
kako pa bo z nepopolnimi ^
stimi oddelki splošne ginin^
zije pa je težko napovedati. l>
ni, naprimer, so imeli v šo
razpisanih 6 oddelkov, pa jii
je ministrstvo kasneje odobril
še en dodatni oddelek.
MBP.l
Do sobote, 8. marca, je čas
da svoje prijave za vpis v vi
sokošolske strokovne in m
verzitetne programe oddajj
tudi učenci, ki letos zaklju
čujejo s srednješolskim izd
braževanjem.
Agencija proti Laščanom
Agencija za trg vrednost-
nih papirjev je v torek vloži-
la predlog za uvedbo postop-
ka o prekršku zoper Pivovar-
no Laško. Ugotovila je na-
mreč, da obstajajo razlogi za
sum, da so Laščani preko po-
vezanih oseb pridobili več kot
25-odstotni delež v časopisni
družbi Delo. Ker niso dali po-
nudbe za odkup vrednostnih
papirjev, so kršili zakon o
prevzemih.
V Pivovarni Laško o tem v
torek še niso bili uradno ob-
veščeni, zato odločitve agen-
cije še niso želeli komentira-
ti. Direktor Tone Turnšek je
poudaril le, da pivovarna ni
presegla 25-odstotnega praga,
zato tudi ni objavila javne po-
nudbe za prevzem. So pa iz
Laškega preko svojih predstav-
nikov za stike z javnostjo spo-
ročili, da so vedno delovali v
skladu z zakonodajo, zato upa-
jo, da bo ustrezni organ (sod-
nik za prekrške) ugotovil zmo-
to Agencije za trg vrednostnih
papirjev.
Laščani so 24,98-odstoti
delež v časopisni hiši Delo k'
pili prejšnji mesec, potem ^
so dobili dovoljenje ministi'
tva za kulturo. Nakup Del"
vih delnic, za katere so odšt'
li 5,8 milijarde tolarjev, so t'
krat pojasnili kot kapitalsl*
naložbo v uspešno slovensk
podjetje, od katere pričakuj'
jo dobre donose. Ali bo ^
ložba dolgoročna, so še po'
darili, pa bo odvisno od ^
rebitnih bistvenih spremeH'
na kapitalskem trgu.
kratke-sladke
Občina
varčuje
Potem, ko je župan Mest-
ne občine Celje Bojan Šrot
na januarski seji obljubil dvig
sejnin, je najbrž spoznal, da
se je nekoliko zaletel. Da bi
kolikor toliko spodobno po-
krpali proračun, so zdaj, očit-
no, zmanjšali število sej. Ka-
ko drugače bi si sicer lahko
razložili dejstvo, da bo za ko-
nec januarja napovedana se-
ja mestnega sveta šele prihod-
njo sredo? Torej - višje sejni-
ne in manj sej.
Čim več
članov
v Celju so prejšnji teden
ustanovili pokrajinski odbor
sindikata brezposelnih de-
lavcev, ki naj bi s svojim de-
lom prispeval k lažjemu is-
kanju zaposlitev za svoje
članstvo. To je hvalevredno
dejanje pri iskanju najbolj-
ših in organiziranih poti za
prehod iz brezposelnosti v
polno zaposlenost. Nekoli-
ko bega le javna izjava pred-
sednice, ki pravi, da bo sin-
dikat uspešen le, če bo imel
čim več članstva.
»Ceianarji
smo ffajncf
Celjski pust, ki ga je tako
skrbno pripravil parlamen-
talno-paranormalni pustni
odbor, je postreglo s sijaj-
no novostjo - pokarnevalsko
ulično zabavo. V prijetnem,
toplem vremenu je nebrz-
dana žurka za vse Celjane
trajala vse do pozne 20. ure.
Ob orkestru se je je udele-
žilo tudi kakšnih šest maš-
kar.
MIIM
Post
Mozirski svetniki so se se-
stali na pepelnično sredo. Po
podrobnejšem pregledu pro-
računa je tudi nepoznaval-
cem jasno, zakaj. Le da pro-
računski post v Mozirju ne
bo trajal samo 40 dni.
St. 10 - 6. marec 2003
dogodki
3
Rak ne popušča
in ne odpušča
Svetovni teden boja proti raku - Število bolnikov narašča - V Sloveniji jih je
že 47 tisoč
v Sloveniji, na celjskem
bmočju pa še nekoliko
olj, število bolnikov za ra-
om narašča. Podaljšuje se
lamreč doba preživetja bol-
likov z rakom, hkrati pa
larašča število novih bol-
jkov. Ob tem pa je pomem-
no spoznanje, da je z zdra-
im načinom življenja in
puščanjem škodljivih raz-
ad raka mogoče prepreči-
iin ga, če ga dovolj zgodaj
dkrijejo, tudi uspešno
draviti.
Letošnji svetovni teden bo-
) proti raku (3. do 9. ma-
ec) spremlja slogan »Pravi-
ebolnikov z rakom.« Vsi bol-
ttki imajo pravico do kako-
ostnega življenja, dostojans-
ra, do spoštovanja zasebno-
ti, do kakovostnega zdrav-
enja in zdravstvene nege, ki
ustreza njihovim zdravstve-
nim potrebam in vključuje
tudi preventivo in rehabili-
tacijo. Onkološki bolniki in
njihovi sorodniki potrebujejo
svetovanje, podporo in po-
sebno nego med zdravlje-
njem in po njem.
Pomoč pri preprečevanju
in zgodnjem odkrivanju te še
vedno prepogosto usodne bo-
lezni je združila strokovnja-
ke in laike. V začetku prete-
klega leta so v ta namen tudi
na Celjskem ustanovili ozi-
roma ponovno oživili Druš-
tvo za boj proti raku regije
Celje. »Našo delo smo usme-
riU na dve področji. Prvo je
spreminjanje škodljivih živ-
ljenjskih navad, ki so eden
ključnih dejavnikov tveganja
za rakavo obolenja. Gre pred-
vsem za vzpodbujanje neka-
jenja, zmanjšanje škodljive-
ga uživanja alkohola in zdra-
vo prehranjevanje. Na Celj-
skem je namreč bolj kot
drugje v Sloveniji pri moš-
kih in ženskah razširjeni rak
želodca, pri moških rak ust,
grla in žrela ter rak pljuč. Po
drugi strani pa želimo vzpod-
buditi zgodnje odkrivanje bo-
lezni oziroma sprememb, ki
bolezen nakazujejo. V Celju
smo se letos usmerili na tri
ogrožene skupine: na ženske,
ki najpogosteje obolevajo za
rakom dojk, na starejše moš-
ke, ki jih ogroža rak na pro-
stati ter na mlajše fante, ki
so ogroženi zaradi raka na te-
stisih. V dogovoru z dispan-
zerjem za šolarje in mladine
bomo na primer v okviru si-
stematskih pregledov fante
naučili, kako si lahko pravil-
no otipajo testise in odkrije-
jo nevarne spremembe. Po-
dobno, s teoretičnim zna-
njem in s praktičnim uče-
njem, se lotevamo tudi od-
krivanja sprememb na doj-
kah in prostati,« opisuje de-
javnost društva predsednik
mag. Ivan Eržen, dr. med.
Društvo je svoje delo za-
čelo s promocijo nekajenja.
S tem letos nadaljujejo. Pri-
pravili so zloženke, ki so jih
pričeli v tem tednu deliti
zdravstveni delavci v splošnih
in zobozdravstvenih ambu-
lantah ter v lekarnah. Obli-
kovali so informacije na ob-
jektih za na mizo, ki jih bo-
do razdelili v prostore za ka-
dilce v lokalih, čakalnicah in
drugod, pa tudi nalepke, ki
jih bodo nalepili na vidno me-
sto v avtobusih mestnega pro-
meta.
»Želimo si, da bi delo
Društva za boj proti raku re-
gije Celje podprlo še več no-
vih članov (članarina je ti-
soč tolarjev) in da bi naše
delo zadovoljevalo predlo-
ge - pobude posameznikov
in javnosti. S tako zastavljeno
preventivno dejavnostjo pri-
naša društvo zdravstvene, so-
cialne in ekonomske kori-
sti v regiji,« še dodaja mag.
Eržen.
MILENA B. POKLIC
V tednu boja proti raku
organizira Projektna pisar-
na Celje zdravo mesto v če-
trtek, 13. marca, ob 14,30
uri Pogovor o načelih
zdravih prehrane, ki ga bo
vodila Jana Govc Eržen,
dr.med., in bo v prostorih
PP Celje zdravo mesto,
Slomškov trg 4, Celje.
Bolnikova pravica je, da
izve od zdravnika, ki ga
zdravi, o svoji bolezni, o
predvidenih posegih, zdrav-
ljenju in možnih posledicah.
Zdravnik in člani zdravstve-
nega tima ocenijo za vsake-
ga bolnika posebej, kako mu
bodo informacije posredova-
li-
Po podatkih Registra raka za Slovenijo je leta 1999 na
novo zbolelo 8.643 prebivalcev Slovenije, od tega 4.303
moških in 4.240 žensk. Trije raki - pljučni rak, rak debe-
lega črevesja in danke ter rak dojk - so predstavljali 40
odstotkov vseh novih rakov v tem letu. Najpogostejši
raki pri moških so bili: pljučni rak (19 odstotkov vseh
rakov), rak debelega črevesja in danke (13 odstotkov)
ter rak prostate (10 odstotkov). Najpogostejši raki pri
ženskah so bili: rak dojk (24 odstotkov vseh rakov), rak
maternice (11 odstotkov) in rak debelega črevesa in dan-
ke (10 odstotkov). Tega leta je v Sloveniji živelo 46.615
bolnikov z rakom, od tega 17.628 moških in 28.987 žensk.
10 nasvetov, kako se
lahko raku izognemo:
• Ne kadite
• Omejite pitje alkoholnih pijač
• Upoštevajte načela zdrave prehrane
• Povečajte telesno dejavnost in pazite na telesno težo
• Izogibajte se čezmernemu sončenju
• Spoštujte predpise o varnosti pri delu
• Bodite pozorni na vsako spremembo na svojem telesu
• Pazite na neobičajne spremembe svojega počutja
• Ženske, hodite redno na ginekološke preglede
• Ženske, redno si pregledujte dojke
IPosamezni
primeri
gripe
Tudi na celjskem ob-
/Bočju je pričel krožiti vi-
118 gripe. V mikrobiološ-
iem laboratoriju Zavoda
la zd ravstveno varstvo Ce-
lje so doslej pri dveh bol-
iikih z obolenjem dihal
brisu nosu in žrela do-
kazali okužbo z virusom
6ripe tipa A.
Oba bolnika sta imela ti-
pične znake gripe: hude bo-
lečine v mišicah in sklepih,
^avobol, nahod, bolečine
pri požiranju in povišano
lelesno temperaturo.
Novih primerov gripe
^dnje dni na Celjskem ni-
so zabeležili, kot nam je po-
sedala vodja službe za epi-
demiologijo v Zavodu za
-dra\stveno varstvo Celje dr.
\lenka Skaza, pa je tudi
'levilo ostalih prehladnih
'bolenj pod povprečjem,
fudi v Sloveniji so primeri
»Tipe še zelo redki, o doka-
znih okužbah z virusom
>fipe tipa A ali B pa poro-
•<5Jo iz sosednjih držav. Ker
5re zaenkrat za osamljene
'rimere, je cepljenje proti
iripi še vedno smiselno,
fiporočajo ga zlasti kro-
ničnim bolnikom.
^ Sicer pa za omejevanje
''•■jenia prehladnih obolenj
'riporočajo intenzivno pre-
•''ačevanje prostorov, v ka-
drih se ljudje zadržujejo,
^ivanje rok, uporabo pa-
''fnatih robčkov za enkrat-
uporabo za brisanje no-
skrb za dobro telesno
'''ipravljenost ter uživanje
^flja in zelenjave. Bolni-
l^rn svetujejo počitek, laj-
'^'ije bolečin in pitje veli-
|h količin toplih napitkov.
MBP
Strpno do dogovora
Novela Zakona o zdrav-
niški službi je naložila
zdravstvenim zavodom, da
za vsako delo, ki presega
16 ur, pridobijo soglasje
zdravnika. Na državni rav-
ni se je pridobivanje tega so-
glasja precej zapletlo, saj
sindikat zdravnikov Fides
hkrati s soglasjem terja viš-
je plačilo za nadurno delo,
zdravstveni zavodi pa na to
ne pristajajo, saj nimajo za-
gotovljenega denarja za ta
namen.
V celjski bolnišnici so se
reševanja zapleta lotili do-
kaj strpno, saj imajo s pre-
piri boleče izkušnje. Resda
med zdravniki ni enotnega
mnenja, vendar, tako vršil-
ka dolžnosti direktorice Štef-
ka Presker, se vsi zavedajo,
da delajo v bolnišnici in za
bolnike. »Vodstvo bolnišni-
ce in vodstvo sindikata Fi-
des nista sovražnika. Naš
skupen interes je delo v do-
bro bolnikov, zato verja-
mem, da bomo našli dogo-
vor, ki bo upošteval tako zah-
teve Fidesa kot finančne
možnosti bolnišnice in bo se-
veda v skladu z zakonom. Za
to smo si vzeli mesec dni ča-
sa, v tem času pa bi se tudi
na državni ravni problem
lahko pričel razreševati. V
času, ko še ne bomo imeli
soglasij za podaljšano delo
zdravnikov, bomo skušali
organizirati delo tako, da ne
bodo prizadeti bolniki ozi-
roma da ne bo prišlo do kr-
čenja programov. Zaenkrat
nam to uspeva.«
Da pa se konflikt z držav-
ne ravni vendarle prenaša tudi
na lokalno, lahko sklepamo
po odstopu predsednika re-
gijskega odbora sindikata Fi-
des Božidarja Krofliča, dr.
med., čeprav je odstop ute-
meljil z osebnimi oziroma
zdravstvenimi razlogi. Nje-
govo delo je začasno prevzel
predsednik bolnišničnega
odbora sindikata Fides Jože
Robida, dr. med.
MBP
I za in proti
Kako urediti
status izbrisaniii
člani Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije s sede-
žem na Ptuju že dlje časa opozarjajo na krivico, ki se jim
je zgodila leta 1992. Takrat je Ministrstvo za notranje za-
deve Vlade RS iz registra stalnega prebivalstva izbrisalo
18.300 oseb, ker niso izpolnjevali pogojev za pridobitev
slovenskega državljanstva ali pa so zamudili rok, dolo-
čen za vložitev prošnje za pridobitev državljanstva RS.
Čeprav se je veliko »izbrisanih« odselilo iz Slovenije, je
veliko tudi takšnih, ki so v naši državi ostali. Mnogi izmed
njih še vedno nimajo urejenega statusa, po izbrisu so jim
razveljavili dokumente, kot prebivalci Slovenije pa nimajo
nikakršnih pravic. V čakanju na to, da bo Slovenija krivico
popravila in jih ponovno vpisala v register prebivalstva ozi-
roma jim na kakršen koli način uredila status in dokumen-
te, se zaenkrat opirajo predvsem na podporo javnosti in na
obveščanje pristojnih ustanov.
Nekateri nevedneži še danes
govorijo o velikodušnem pode-
ljevanju slovenskega državljans-
tva. Odgovorno trdim, da je od
22 novonastalih držav samo Slo-
venija izbrala takšen način. Ni-
komur od stalno prebivajočih v
drugih državah ni bilo potrebno
prositi za državljanstvo. Vsi, ra-
zen tistih, ki so se mu izrecno
odrekli, so ga pridobili avtoma-
tično oziroma potem, ko so vlo-
žili zahtevek. Samo Estonija dru-
gače rodnih ni sprejela med svoje državljane, temveč jim je
dodelila status tujca, iz katerega pa vseeno izhajajo pravice
in dolžnosti. Izbris pa poznamo samo v eni državi. To eks-
kluzivno pravico si je vzela samo slovenska birokracija...
Ko te izbrišejo iz registra stalnih prebivalcev, nisi ne tujec ne
domačin. Preluknjajo ti dokumente in nato rečejo, da ilegalno
bivaš na ozemlju države. Ilegalec si torej v lastni hiši, z lastni-
mi otroki. Nimaš pravice do dela, zdravljenja, umiraš od oz-
dravljive bolezni, nimaš pravice do pokojnine, četudi si jo
pridelal v tej deželi. Če se ti rodi otrok, uradno nisi njegov oče
(ne vem, kako je v tem primeru z mamo?). Čeprav si rojen v
Sloveniji, nimaš šolske štipendije, če narediš kakšen manj po-
memben prekršek (na primer prometni), te deportirajo iz dr-
žave in pozabijo, da živiš v lastni hiši, četudi z dvema ali tremi
mladoletnimi otroki. V prekršku vsekakor ugotovijo, da sodiš
med »izbrisane«, saj so ti pred tem preluknjali dokumente.
Neveljavni dokumenti pa so že prekršek. Svojega premoženja
ne moreš prodati, dvigniti prihrankov, ne moreš postati član
kakšne športne ali na primer ribiške družine.
Izbrisani smo tisti, ki smo zamudili rok za sprejem med
pravorodne, izbrisani smo otroci, rojeni v Sloveniji, izbri-
sani smo tudi takšni, ki smo bili vpoklicani v TO in z orož-
jem branili suverenost Slovenije. Ustavno sodišče RS je že
leta 1999 povedalo, da je bil izbirs neustaven in nezakonit.
Še vedno smo izbrisani.
Aleksander Todorovič,
predsednik Društva iz-
brisanih prebivalcev
Slovenije
Pri t. i. izbrisanih ne gre za ni-
kakršne krivice; to so ljudje, ki
so špekulirali s pridobitvijo dr-
žavljanstva in so iskali najboljšo
možnost. V času slovenskega osa-
mosvajanja niso želeli slovenskega
državljanstva, ker so računali, da
bo JLA udarila po Sloveniji in da
bodo oni edini »ta pravi«, vsi os-
tali Slovenci pa jih bomo dobili
po glavi. Špekulanti, ki so načrtovali, da bodo pozneje od
tega imeli koristi, v veliki meri špekulirajo še danes. Dejstvo
namreč je, da se mora, kdor hoče dobiti državljanstvo RS,
odpovedati tujemu državljanstvu. Jasno pa je, da vsak od njih
reče: Ne bom vzel slovenskega državljanstva, ker bom po-
tem izgubil tri hiše v Beogradu...
Pri problemu izbrisanih torej sploh ne gre za nikakršne
izbrisane, temveč za špekulante. Tudi zdaj so imeli priložno-
sti, da bi stvari uredili, saj jim je zakon na podlagi odločitve
ustavnega sodišča ponudil možnost, da bi to lahko uredili, pa
niso hoteli. Kar dodatno dokazuje, da gre za špekulacijo.
Kako bi sam uredil problem izbrisanih v tem trenutku? V
primeru, da nekdo noče urediti svojega statusa in si ne ure-
di niti statusa tujca v Sloveniji, bi ga posadil na vlak in ga
poslal domov.
Zmago Jelinčič,
predsednik SNS:
Št. 10 - 6. marec 2003
4
aktualno
Konjiška
mama Baicer
o 50-letni Mariji Kamenik,
materi Kristijana in Konra-
da Kamenika in njune sestre
Klavdije, iz časa, preden so
njenega prvorojenca Kristi-
jana začeli sumiti prvih kaz-
nivih dejanj, ni prav dosti
znanega. Veliko se govori, a
malo ve; predvsem o različ-
nih kaznivih početjih, v ka-
tere naj bi bila tako ali dru-
gače vpletena.
Javnost je zanjo prvikrat sli-
šala, ko je skrivnostno zago-
relo v njenem konjeniškem
klubu v Konjicah. O razlo-
gih, zaradi katerih je do po-
žara prišlo, se je takrat veli-
ko govorilo. Zagovorniki Ma-
rije Kamenik so trdili, da so j
konjeniški klub požgali up- ■
niki, ki naj bi jim bili Kaino-
nikovi dolžni denar. Druga/
bolj drzna trditev je bila, da
je Marija Kamenik konjeniški
klub požgala kar sama - men-
da zaradi obljubljene zava-|
rovalnine... Kakorkoli, deja^
nja ji niso mogli dokazati.
Tako tudi nobenega drugega
(čeprav so sumili, da je vple-
tena v večino kaznivih dejanj,
za katere so osumili ali ob-
sodili Kristijana), do trenut-
ka, ko so policisti leta 2000
razkrili t. i. mamilarsko afe-
ro, v kateri naj bi sodelovali
vsi njeni otroci in njihovi pri-
jatelji, vodila pa naj bi jo prav
Marija Kamenik.
Vse do 19. februarja 2000,
ko so sredi Celja aretirali nje-
nega mlajšega sina Konrada
in pet minut
preden so v
domačo hišo
ponjo prišli
policisti in je
izginila nez-
nano kam, je
redno sprem-
ljala sojenje
prvorojencu
Kristijanu,
osumljene-
mu štirikrat-
nega umora v
Tekačevem.
Trdno prepri-
čana, da ni
kriv, je poskusila marsikaj.]
da bi mu pomagala. \
Ko so jo leta 1997 prijelii
zaradi nedovoljene žganjeku-j
he, se je izgovarjala, da je ne-j
dovoljeno kuhanje okoli 28!
tisoč litrov pijač, podobnih!
travarici in vekiji, organizi-;
rala le zato, ker je želela zaH
gotoviti denar za Kristijanoj
vega odvetnika. V času, k(^
je bil proces Tekačevo še nai
začetku, je pred poslopjem]
celjskega sodišča organiziralaj
protestni shod in skupaj s pri-^j
jatelji zahtevala pravično so-j
jenje ter predvsem, da sodiščd
zaprosi za mnenje neodvisne-j
ga izvedenca iz tujine o tem,:
ali je sled, najdeno na krajui
poboja v Tekačevem, pusti-^
la noga njenega starejšega sij
na. Uspelo ji^je. Celjsko soi
dišče čaka na mnenje že tret-j
jega, tokrat nemškega izve-
denca, ki bo, če sploh, rele-
vantno po ponovnem začet-*
ku sojenja v procesu Teka-
čevo. Le-to se bo kmalu za-:
čelo že petič.
Kmalu zatem, ko je postalo^
jasno, da bo glavno vlogo v
procesu Tekačevo igral co-
pat, ki so ga policisti zasegli
Kristijanu, so bili delavci so-
dišča obveščeni, da so Mari-
jo Kamenik videli v kleti sod-
nega poslopja, iz katerega naj
bi nameravala ukrasti šport-
ne copate, ki predstavljajo
najbolj obremenilen dokaz
za Kristijana. Delavci sodiš-
ča so copate nemudoma pre-
stavili na varnejše mesto, Ma-
rija pa je sojenje svojega si-
na redno spremljala še na-
prej.
Ne glede na ugibanja, kam
je pobegnila, in na razpisa-
no mednarodno tiralico, n#
podlagi katere so jo avstrij-
ski policisti v »Operaciji Pod-
mornica« minulo sredo are-
tirali, je bila dobra tri leta
pogumno blizu. Le nekaj ki-
lometrov od slovenske meje
je v Avstriji, z lastnimi do-
kumenti in ne da bi skušala
kakor koli zakriti identiteto,
v času, ko so zaradi sodelo-
vanja pri preprodaji mamil
sodili vsem njenim otrokom,
živela pri svojem novemu
partnerju v bližini Borovelj.
Dvajset let je bila poroče-
na s Konradom Kamenikom
starejšim, v zakonu se jima
je rodil najmlajši in v mami-
larski aferi prvoobtoženi sin
Konrad. Starejša otroka, Kri-
stijan in Klavdija, otroka nje-
nega prvega partnerja iz
Nemčije, sta prevzela prii-
mek po očimu. Slednji je bil
edini, ki ga policisti ob vseh
kaznivih de-
janjih, za ka-
tera so osu-
mili družino
Kamenik, ni-
so nikoU pre-
ganjali.
Iz (zdaj
razveljavlje-
nega) sodne-
ga procesa, v
katerem so
njenim otro-
kom in nji-
hovim prija-
teljem sodiU
zaradi nedo-
voljenega prekupčevanja z
mamih, je bila Marija Ka-
menik izločena le iz enega
razloga. Ker je na dan, ko
so policisti sredi Celja are-
tirali njenega mlajšega sina
Konrada, izginila neznano
kam. Tri leta je niso našli,
zdaj pa so jo, na veliko pre-
senečenje, prijeli kmalu za-
tem, ko sta bila oba procesa
(Tekačevo in sojenje zaradi
preprodaje mamil, ki naj bi
jo organizirala in vodila prav
ona) razveljavljena in vrnje-
na na začetek.
Tokrat se sodnemu proce-
su ne bo mogla izogniti in
svojim otrokom bo vsaj ob
ponovnem začetku sojenja
končno le naredila uslugo.
Glede na vse, kar ji očita ob-
tožnica, je zelo verjetno, da
bo (ponovno) prevzela me-
sto prve dame. Tokrat na so-
jenju zaradi nedovoljenega
prekupčevanja z mamili, v
katerem je bil iz preproste-
ga razloga, ker je mama po-
begnila čez mejo, doslej pr-
voobtoženi njen mlajši sin.
ALMA M. SEDLAR
Foto: SHERPAs
Marija Kamenik
Zamolčani očitici
stroicovnjakov
Odkrivamo prikrivane dele stališča strokovnjakov patologov do celjske
»afere zaostankov«
Afera zaradi zaostankov
pri preiskavah na oddelku
za patologijo Splošne bol-
nišnice v Celju je velik ma-
dež ne samo za celjsko,
temveč tudi za slovensko
zdravstveno stroko. Stro-
kovnjaki za patologijo in
sodno medicino so pripra-
vili svoja stališča do ravna-
nja celjskih patologov, jav-
nosti pa jih je v začetku le-
ta predstavil predsednik
Zdravniške zbornice dr.
Marko Bitenc. Tako se je
zdelo. V resnici pa je bil naj-
bolj kritičen del stališč za-
molčan. Tudi tisti del, ki je
zahteval ugotavljanje od-
govornosti ne samo med pa-
tologi, pač pa tudi vodstva
bolnišnice.
Mnenje prvih
strokovnjakov
je izdelano
Afera zaradi zaostankov v
biopsijskem delu na oddel-
ku za patologijo v celjski bol-
nišnici je državnih razsežno-
sti. Ogorčenost je bila toliko
večja, ker je to javnost izve-
dela iz medijev in ne od lju-
di, ki so za to vedeli in bi se
morali o tako hudih spodrs-
ljajih že v znak obžalovanja
do oškodovancev in v opra-
vičilo žrtvam jasno in javno
opredeliti z iskreno obsod-
bo lastnih napak.
Še večjo ogorčenost pa lah-
ko pričakujemo po ugotovi-
tvi, da se tudi po razkritju
celjske afere nadaljujejo pri-
krivanja ali vsaj zamolčanja.
V začetku leta sta namreč
upravni odbor Združenja za
patologijo in sodno medici-
no (ZPSM) Slovenije in Raz-
širjeni strokovni kolegij za
patologijo in sodno medici-
no (RSK) pripravila pisna sta-
lišča v zvezi z nepravilnost-
mi v celjski bolnišnici. V ime-
nu ZPSM ga je podpisala doc.
dr. Zdenka Ovčak, v imenu
RSK pa njihov predsednik
prof. dr. Rastko Golouh, si-
cer rojen Celjan, ki pa je že
skoraj štiri desetletja zelo ug-
leden in bolnikom zares pre-
dan strokovnjak, ki živi in de-
la v Ljubljani. Izdelan doku-
ment so v roke dobili tudi dr.
Dušan Keber, minister za
zdravstvo, dr. Marko Bitenc,
predsednik Zdravniške zbor-
nice, ter prof. dr. Pavel Po-
redoš v Slovenskem zdrav-
niškem društvu.
Izjemno zanimiva stališ-
ča ZPSM je javnosti predsta-
vil dr. Bitenc, vendar samo
njihov del. Zamolčane so
ostale ostre kritike na račun
ravnanja celjskih kolegov in
tudi vodstva bolnišnice. Pa
čeprav so se kot izjave po-
sameznih strokovnjakov že
pojavljale v javnosti, očitno
pa so kot uradno stahšče
združenja postale preveč
moteče.
Stališča Stroke
so na strani
bolnikov
ZPSM je že v svoji prvi toč-
ki stališča omenil, da gre za
nedopustne zaostanke in se ob
tem sprašujejo, kako je do ta-
kih zaostankov lahko prišlo in
da so jih lahko sploh dopuš-
čali. Najbolj pa se jim zdi ne-
verjetno, da tega odgovorni niso
preprečili. Pri tem omenjajo
celo posamezne lečeče zdrav-
nike, ki so biopsije pošiljali,
kljub nemogočim zaostankom
pa niso ukrepali, da bi prepre-
čili nevarno brezbrižnost v celj-
ski bolnišnici. Hkrati je naj-
brž vsakemu jasno, da bi se
mlad in še dokaj neizkušen
zdravnik boril z mlini na ve-
ter, če bi se z resnim obrazom
in avtoritativno besedo posta-
vil proti svojemu izkušenemu
predstojniku.
ZPSM in RSK sta odločno
zavrnila nekatera kasnejša tol-
mačenja v medijih in javno-
sti, da so bili izvidi biopsij »na-
domeščeni« z drugimi »ena-
kovrednimi« preiskavami. Ta-
ke izjave, poudarjajo v stališ-
ču strokovnjaki, je večkrat po-
novil celo strokovni direktor
celjske bolnišnice dr. Radko
Komadina, na žalost pa tudi
drugi zdravniki nepatologi.
»Tako mnenje je nevzdržno,
strokovno popolnoma neute-
meljeno in zavajajoče, med
bolnike pa vnaša samo nego-
tovost in nezaupanje,« piše v
stališču ZPSM in RSK in še
dodaja, da lahko nastalo ško-
do, ki je bila s takim ravna-
njem povzročena, oceni len
tančna in objektivna preisk
va, ki mora nepristransko ug
toviti dejstva, ne da pri te:
vnaprej išče oteževalne ali ol;
sevalne okoliščine.
vestne in
natančne
zdravnike
Po mnenju strokovnjake
bodo morali vse nadaljnje p
stopke opraviti samo disc
plinski, ampak naj verjetni
je tudi pravosodni organi, s
lahko samo na tak način pn
prečimo, da se podobne stv
ri ne bodo več ponavljale. ^
koncu sta podpisnika stali
ča opozorila tudi na izjer
no pomembno dejstvo, dai
morajo zelo jasno opredel
ti individualne odgovornos
vpletenih. In to ne le med p
tologi, ampak tudi v bolr
šnici in še posebej v vodstv
bolnišnice. To je namreč ed
ni način, da bodo vsakrši
krivde oprani tisti zdravn
ki, ki svoje delo opravljaj
vestno in pošteno ter izgut
Ijajo svoj sploh še ne doz(
rel ugled na račun tistih, zi
radi katerih bi jim moral uj
led pravzaprav naraščati.
Očitno se Celju in Celjanoi
obeta še vroča zdravnišk
pomladna disciplinsko-pr(
vosodna bitka, ki jim kaj pt
da ne bo koristila, lahko p
bi se končala vsaj kot opomi
in spomin tistim, ki razmii
Ijajo, da bi še kdaj kakorka
kršili stroga pravila zdravnij
ke službe in medicinske deoi|
tologije.
BOJAN GRO!
Fakinovo izmikanje
Nekdanji direktor celjske bolnišnice Samo Fakin se nam
je zaradi daljšega časovnega obdobja direktorovanja bol-
nišnici zdel verodostojen človek, ki bi lahko odgovoril na
očitke stališč, v svoj ali čigav drug zagovor. Tako kot v
času njegovega odstavljanja pa se je spretno izmikal naše-
mu iskanju. To smo preko tajnice sporočili tudi sedanji
v.d. direktorice, vendar ni imelo pravega učinka.
St. 10 - 6. marec 2003
tema tedna
5
Reševanje nerešljivega
v Vitanju bi najraje preselili že zgrajeno in opremljeno čistilno napravo - Bi bili veliki stroški opravičljivi?
v Vitanju so si zastavili skoraj nemo-
očo nalogo. Samo z dogovarjanjem, ali
•ot pravi župan Slavko Vetrih »brez po-
jajanja vroče žogice«, bi radi razrešili
igoč problem čistilne naprave. Ta vključ-
,0 z vso opremo trdno stoji Na gmajni,
neposredni bližini stanovanjskih hiš,
amkajšnji stanovalci pa odločno in ne-
jopustljivo zahtevajo selitev čistilne na-
irave »kam drugam«. Da imajo pravico
lovedati kaj mislijo, jim je potrdilo tudi
odišče.
Upravno sodišče RS, oddelek v Celju, je
lamreč zavrnilo pritožbo Občine Vitanje na
idločitev ministrstva za okolje in prostor,
ije ugodilo sosedom v pritožbi zoper Uprav-
10 enoto Slovenske Konjice. Ta je namreč
zdala gradbeno dovoljenje za čistilno na-
iravo, ne da bi pridobila mnenje sosedov,
forej je potrebno ponoviti postopek izdaje
notnega gradbenega dovoljenja, v postopek
fl vključiti tudi sosede. Kot je povedala na-
elnica Upravne enote Slovenske Konjice So-
ija Punčuh, bodo to naredili, ko bodo o
em prejeli ustrezen sklep ministrstva za oko-
iein prostor. Seveda pa to ne pomeni, da bo
idločitev upravne enote drugačna kot je bi-
3 prvič, saj mnenje strank v postopku ni
avezujoče.
Poceni ne bo!
Po prejemu sklepa upravnega sodišča so
e sosedje čistilne naprave s svojim odvetni-
;om sestali z vodstvom občine. Župan Slav-
» Vetrih je na tem sestanku povedal, da se
ibčina na sklep upravnega sodišča ne name-
ava pritožiti, sosedje pa so bili enotni, da
le pristajajo na čistilno napravo v svoji ne-
losredni bližini. Čistilno napravo je torej
otrebno prestaviti na drugo, primernejšo
»kacijo, vztrajajo.
Ce bi sama selitev že bila izvedljiva, pa
agotovo ne bo šlo brez stroškov. »Kakršna
bli bo odločitev v zvezi s čistilno napra-
0, je povezana z dodatnimi stroški. Pre-
tavitev pomeni dodatni denar, ohranitev
ibstoječe lokacije tudi pomeni denar. De-
lar v smislu verjetnih zahtev sosedov, ki so
iedaj tudi sodno priznani kot stranka v tej
adevi. Predvidevam, da se zahteve sose-
lov lahko pojavijo zaradi znižane vredno-
ti zemljišča, vsak negativni dejavnik v oko-
je (smrad, hrup,...), ki ga bo povzročila
fetilna naprava, pa lahko prinese dodatne
ahteve. Trmoglavost pri lokaciji tega pro-
fkta nam bo vsekakor prinesla dodatne
itroške. Preden se je projekt pričel, bi bili
»ovečani stroški zaradi druge lokacije po
Hoji nestrokovni oceni verjetno manjši kot
'odo stroški sedaj. Pri tem pa ne smemo
'ozabiti, da je ta sporna lokacija razdehla
Čistila naprava je v prvi stavbi levo. Najbližji sosed, Marjan Borovnik. je oddaljen le nekaj metrov. Mirko
Polutnik slabih 50 metrov. Se lahko čudimo njihovemu ogorčenju?
ljudi v Vitanju in da bo potrebno kar nekaj
let in generacij da se bodo stvari postavile
na želeno mesto,« ocenjuje vitanjski podžu-
pan in predsednik Socialdemokratske stran-
ke, ki ima v občinskem svetu večino, An-
drej Poklic.
Kljub spravljivosti in pripravljenosti na
pogovore pa tudi župan Slavko Vetrih opo-
zarja, da ne bo šlo zlahka: »Zaenkrat še ni
mogoče predvideti razpleta. Počakali bo-
mo, da bo upravna enota zaključila ob-
novljen postopek, v tem času pa bomo
proučili možnosti prestavitve čistilne na-
prave skupaj z oceno stroškov. Zavzemam
se, da bi odločitev sprejeli v kar najbolj
širokem krogu. Nagibam se k referendum-
ski odločitvi.«
Iz zgodovine
Izgradnja čistilne naprave je bila na loka-
ciji Na gmajni predvidena v dolgoročnem
planu, že leta 1980 je imela tudi gradbeno
dovoljenje (koliko »sosedov« je bilo takrat
Na gmajni?). Na isti lokaciji je vrisana v še
vedno veljavnem ureditvenem načrtu za cen-
ter Vitanja iz leta 1988.
Ko so se predlani resno lotili izgradnje
čistilne naprave na tej lokaciji, so temu
odločno nasprotovali predvsem njeni bližnji
sosedi. Občinsko vodstvo z županom na
čelu jim ni prisluhnilo, saj je študija, v
kateri so proučili druge možnosti, poka-
zala, da bi vsaka druga lokacija podražila
izgradnjo za vsaj 150 milijonov tolarjev.
»Na tej lokaciji je stala 90 milijonov tolar-
jev, zagotovljena smo imeli sredstva, oprav-
ljen je bil javni razpis, vsi sklepi so bih
podprti na občinskem svetu. Ko je bila pod-
pisana pogodba z izvajalcem, pa je prišlo
do peticije krajanov in vseh drugih oblik
pritiska,« je pred letom povedal takratni
župan Slavko Krajnc.
Nadaljevanje zgodbe je znano. Ker ob-
čina protestom ni prisluhnila, je odstopi-
lo kar nekaj funkcionarjev v občini, trški
skupnosti, društvih... Kadrovske vrzeli so
zapolnili, spor je ostal in pokazal zobe tu-
di na drugih področjih. Razvoj Vitanja se
je za nedoločen čas ustavil. Sedaj, ko ima
občina nov občinski svet in novega župa-
na, bi naj bilo vse drugače. Pa ni tako pre-
prosto.
Smrdljiva Hudinja
Vitanjski spor glede lokacije čistilne na-
prave nikakor ni brez posledic. Tudi na oko-
lje, o katerem je slišati največ donečih be-
sed. Kanalizacija, kolikor jo je, je v Vita-
nju speljana kar v Hudinjo, marsikje pa je
mogoče tudi med hišami videti, predvsem
pa vohati, odpadne vode. Pa bi bilo brez
velikih stroškov mogoče speljati del kana-
lizacijskega omrežja do čistilne naprave...
Vsako nadaljevanje del pri čistilni na-
pravi je zaradi njene negotove usode res
nesmiselno. Objektivne možnosti, da bi
čistilno napravo preselili drugam, pa so
skromne. Po besedah direktorja občinske
uprave Srečka Fijavža se sicer odločajo
za ponovno študijo o možnih lokacijah či-
stilne naprave, a je težko verjeti, da bi bih
njeni izsledki povsem drugačni od prve.
Takrat so proučili šest možnih lokacij, za-
radi oddaljenosti od središča Vitanja pa bi
bila vsaka vsaj 150 milijonov tolarjev draž-
ja. Ta denar (čeprav morda res manj) bi
morala zagotoviti občina, ki pa ga nima in
ga tudi zlepa ne bo imela. Da bi dodatne
stroške lahko pokrili s pomočjo podjetij,
kar je tudi slišati, pa je precej optimistič-
na zamisel.
Pravzaprav je sploh edina cenovno spre-
jemljiva možnost - ohranitev čistilne na-
prave na sedanji lokaciji. Ljudje, ki so si
postavili hiše Na gmajni, to možnost po-
vsem zavračajo. Morda pa bi bilo le vred-
no počakati, da povsem enaka čistilna na-
prava zaživi v bližnji Novi Cerkvi. »Zgra-
jena bo še letos in nanjo vsi že komaj ča-
kamo,« pravi župan občine Vojnik Beno
Podergajs. Ta čistilna naprava je res od-
maknjena od naselja, toda: »Tudi če bi bi-
la sredi naselja, ne bi bilo nič narobe. Na
lastne oči sem videl in si tudi temeljito
ogledal delovanje petih podobnih čistil-
nih naprav v tujini. Z vso odgovornostjo
trdim, da takšne čistilne naprave ne pov-
zročajo ne hrupa ne smradu, zato je nji-
hova lokacija pogosto sredi naselij. To, kar
se dogaja v Vitanju, je povsem nelogično
in nesprejemljivo. Tudi za nas, ki živimo
ob spodnjem toku Hudinje, v katero se zli-
vajo vitanjske odplake. V bolj sušnih me-
secih Hudinja pošteno smrdi. Prav zato si
iz srca želimo, da bi Vitanjčane končno
srečala pamet in bi zgrajeno in opremlje-
no čistilno napravo pričeli uporabljati. V
svoje in v naše dobro.«
Pamet v roke?
Pamet ima v tako z emocijami nabiti za-
devi, kot je v Vitanju lokacija čistilne na-
prave, le vzporedno vlogo. Tudi vprašanje
odgovornosti (ali zaslužnosti?) za njeno
gradnjo na sedanji lokaciji. Ampak enkrat
bo treba potegniti črto in se odločiti. V Vi-
tanju so prav srečni, da se jim ni treba še
danes, da lahko čakajo na odločitev Uprav-
ne enote Slovenske Konjice. Ta čas pa še
naprej merijo moči. Nerodno je le, da »so-
sedje« nimajo več pravega nasprotnika, ki
je bil prej utelešen v bivšem županu Slavku
Krajncu. Sedanji župan je pripravljen na
pogovor, večina občinskih svetnikov pa je
tudi že izpričano »na strani« sosedov. Lah-
ko rešitev prinese referendum?
MILENA B. POKLIC
Notranjost čistilne naprave. Je preureditev v druge namene sploh mogoča in koliko bi to stalo?
Na zunaj je videti čistilna naprava kot vsaka druga hiša.
Št. 10 - 6. marec 2003
6
gospodarstvo
Večina podjetij
povečala dobiček
Družbe s širšega celjskega območja, ki kotirajo na borzi, uspešno prebrodila krizno leto 2002
v minulih dneh so pod-
jetja, ki imajo delnice v borz-
ni kotaciji, objavila lanske
poslovne rezultate. Družbe
s širšega celjskega območ-
ja (v kotaciji so le še štiri)
so poslovale dobro, saj so
se po rasti čistega dobička
uvrstile v zgornji del lestvi-
ce borznih zmagovalcev.
Med podjetji s prostega tr-
ga je lansko poslovanje raz-
krila javnosti tudi Cinkar-
na, ki pa je z rezultati ne-
koliko razočarala.
Tako kot tudi sicer med le-
tom so bila podjetja pri ob-
veščanju javnosti o svojem
lanskem poslovanju in raz-
krivanju letošnjih načrtov ze-
lo »radodarna« ali pa sila škr-
ta. Najbolj so se spet izkaza-
li v Cometu in Gorenju.
Podatki, ki jih objavljamo
v nadaljevanju so še nerevi-
dirani, zaradi spremembe
Slovenskih računovodskih
standardov pa niso povsem
primerljivi.
Comet
boljši od
konkurentov
v zreškem Cometu so z lan-
skimi rezultati zelo zadovolj-
ni, saj so izpolnili skoraj vse
zastavljene cilje in prodajo
povečali bolj kot večina kon-
kurentov. Ustvarili so 9,1 mi-
lijarde tolarjev čistih prihod-
kov iz prodaje, kar je za 16
odstotkov več kot so načrto-
vali in za 23 odstotkov več
kot leta 2001. Čisti dobiček
znaša 501 milijon tolarjev in
je za 31 odstotkov večji od
predlanskega.
Lanske naložbe Cometa so
bile doslej največje v 45. let-
ni zgodovini podjetja, saj so
zanje namenili več kot mili-
jardo tolarjev. Večino denar-
ja so porabili za širitev in po-
sodobitev proizvodnje, pri-
dobili pa so tudi večinski de-
lež v makedonskem podjet-
ju Idnina.
Za letos Cometova uprava
napoveduje prevzem večin-
skih deležev v njihovih dveh
podjetjih v Nemčiji in Fran-
ciji ter krepitev položaja v dr-
žavah vzhodne Evrope in
Daljnjega vzhoda, še posebej
na Kitajskem. V Rusiji bodo
opravili večji del že lani
prevzetega posla, ki so ga
sklenili z ruskim ministrs-
tvom za železnice. Gre za do-
bavo in namestitev opreme
v novi tovarni za proizvod-
njo brusov za brušenje želez-
niških tirov. Vrednost pogod-
be, ki jo morajo izpolniti do
prihodnjega leta, znaša 8,4
milijona evrov.
Za tretjino več
dobička
v Etolu, kjer imajo investi-
cijske družbe skoraj 60-odstot-
ni lastniški delež (največji del-
ničar je še vedno Nova finanč-
na družba z 39,4 odstotka vseh
delnic), so lani poslovali bolj
ali manj v skladu z načrti. Či-
ste prihodke iz prodaje so po-
večali na 5,4 milijarde tolar-
jev, kar je za 13,5 odstotka ozi-
roma za 600 milijonov tolar-
jev več kot leta 2001. Čisti do-
biček znaša 739 milijonov to-
larjev in je kar za tretjino več-
ji od predlanskega.
Uprava podjetja za letos
napoveduje 11,9-odstotno
realno rast prodaje. Donos na
kapital naj bi se povečal na
8,9 odstotka, dodana vred-
nost na zaposlenega pa naj
bi znašala 15,4 milijona to-
larjev, kar je krepko nad slo-
venskim povprečjem. V Eto-
lu, ki zaposluje 200 ljudi, bo-
do letos širili prodajno mre-
žo z lastnimi podjetji, vse raz-
vojne načrte pa bodo finan-
cirali iz lastne akumulacije.
Gorenje
napoveduje še
višji dobiček
Preteklo leto je bilo za ve-
lenjsko tovarno gospodinj-
skih aparatov zelo uspešno,
pri napovedih letošnjih rezul-
tatov pa je zaradi vse večje
recesije na nemškem in tudi
ostalih trgih ter morebitne
vojne v Iraku uprava podjet-
ja zelo previdna.
Gorenje je lani čiste pri-
hodke iz prodaje povečalo na
119,6 milijarde tolarjev, kar
je za skoraj 17 odstotkov več
kot predlani in za dobre 3 od-
stotke nad načrti. Čisti dobi-
ček znaša 3,9 milijarde to-
larjev in je večji za 22 od-
stotkov. Za letos v podjetju
napovedujejo 130,5 milijar-
de tolarjev čistih prihodkov
iz prodaje in 4,5 milijarde
tolarjev čistega dobička.
Lani so v Gorenju porabili
za naložbe 8,4 milijarde to-
larjev (največ v razvoj teh-
nologij, najpomembnejša na-
ložba pa je bila nova tovarna
plastike), letos naj bi jih 10,5
milijarde. Največ denarja bo-
do namenili gradnji avtomat-
skega visokoregalnega skla-
dišča, uvajanju informacij-
skega sistema, gradnji poslov-
no-razstavnega in skladiščne-
ga centra v Ljubljani ter raz-
voju novih izdelkov. Letos v
Velenju napovedujejo tudi
razvoj novih dejavnosti, ki ni-
so neposredno vezane na
proizvodnjo gospodinjskih
aparatov, ampak na skrb po
izteku njihove življenjske do-
be.
Slabša
prodaja, boljši
dobiček
v Pivovarni Laško so lani
čiste prihodke iz prodaje po-
večali le za 2,3 odstotka, us-
pešnejši so bih pri čistem
dobičku, ki se je povečal za
dobro petino in znaša 1,9 mi-
lijarde tolarjev. Kljub neu-
godnim razmeram na trgu pi-
jač z manjšo vsebnostjo al-
kohola so ohranili vodilni
položaj v Sloveniji, ni jim
pa uspelo doseči takšnih po-
slovnih rezultatov kot so jih
načrtovali.
Lani so v osnovna sreds-
tva in dolgoročne finančne
naložbe vložili 15,7 milijar-
de tolarjev. Večino denarja
so namenili za finančne na-
ložbe. Teh je bilo konec mi-
nulega leta že za 42,8 mili-
jarde tolarjev.
Med drugim so lani pri-
dobili skoraj 48-odstotni de-
lež v Pivovarni Union, ali bo-
do Ljubljančane smeli prev-
zeti, pa naj bi bilo znano naj-
kasneje do konca tega me-
seca.
Cinkarna
razočarala
v Cinkarni se že drugo le-
to zapored zabeležili nega-
tivno rast prihodka in čiste-
ga dobička. Ustvarili so 22,7
milijarde tolarjev čistih pri-
hodkov iz prodaje, kar je za
odstotek manj kot leta 2001,
čisti dobiček, ki znaša 291,4
milijona tolarjev, pa je od
predlanskega manjši za 27 od-
stotkov.
Kot je že med letom več-
krat opozorila uprava pod-
jetja, so slabši rezultati po-
sledica recesije na evrop-
skem, ameriškem in tudi ja-
ponskem trgu, poslovanje pa
je dodatno obremenila še ne-
nehna rast cen surovin in ener-
gentov.
JI
PIVOVARNA LASKO |

COMET
ETOL
Še ena
zamenjava
Kandutijev«
Jutri se bodo sestali dej
ničarji Gramata, edinegj
hčerinskega podjetja celj
skega Ingrad Koncema, 1(
kljub težavam v preost^
lih družbah še vedno po
sluje dokaj normalno
Koncem ima v lasti neka
manj kot 75 odstotke
vseh delnic Gramata.
Delničarji se bodo šele n »j
tokratni skupščini seznanil
s poslovnimi rezultati po( t
jetja v letu 2001, odloča |
pa bodo tudi o delitvi Ij |
lančnega dobička, ki zna^
15,6 milijona tolarje i
Uprava in nadzorni svf ^
predlagata, da bi ves dob M
ček prenesli v naslednje p«
slovno leto.
Na skupščini bodo odlc
čali tudi o razrešnici upra
vi in nadzornemu svetu t« e
opravili zamenjavo me z
nadzorniki. Dosedanjo člaa
nico nadzornega sveta Ba pi
to Kanduti Šumej, ki so|fe
lani odstavili z direktorske
ga mesta v Ingrad Konca i'
nu, nato pa še v Ingrad«
VNG, bo zamenjal Sam n
Štante. ; e
St. 10 - 6. marec 2003
gospodarstvo
7
Ppekarna prodaja
premoženje
Industrija keramičnih izdelkov Ljubečna v prisilni poravnavi - Največ
dolgujejo Geoplinu, Elektru Celje in bankam
Celjska opekarna že drugič v zad-
njem desetletju doživlja krizo. Zače-
la se je že predlani, ko so v podjetju
zabeležili kar 380 milijonov tolarjev
izgube, in nadaljevala v minulem le-
tu, ko so negativne trende sicer ne-
Itoliko zaustavili, a so se likvidnost-
ne razmere še poslabšale. Uprava je
zato pred kratkim predlagala prisil-
no poravnavo, ki bo, kot je prepri-
čan direktor Janez Jenšterle, uspela
brez prevelikih rezov v število zapo-
slenih.
Recesija v slovenskem gradbeništvu
e oplazila tudi Industrijo keramičnih
zdelkov (IKI) Ljubečna. Čeprav izvo-
ajo okrog 40 odstotkov izdelkov, je to
premalo, da bi lahko nadomestili pa-
lec povpraševanja na domačem trgu.
»Že pred časom smo si zastavili cilj,
ia povečamo izvoz na 50 do 60 odstot-
kov in v ta namen smo tudi posodobili
proizvodnjo klinker opeke, vendar nam
lega doslej še ni uspelo. Tako imamo
zdaj visoke stroške zaradi financiranja
naložb, nimamo pa še zadosti velikega
trga, da bi s povečanjem zmogljivosti
tudi več zaslužili,« pojasnjuje težave Ja-
nez Jenšterle in dodaja, da se jim je
lani zgodila še nepričakovana odpoved
pomembnega posla z nemškim partner-
jem, kar je podjetju povzročilo dodat-
ne težave.
Ob vsem skupaj jih je prizadelo še
iirahotno povečanje nadomestila za
ilavbno zemljišče. Leta 2001 so ga imeh
a 2,2 milijona tolarjev, lani pa jim je
mestna občina poslala odločbo za 28,5
milijona tolarjev. Nanjo so se sicer pri-
tožili, vendar so dobili le za dobra 2
milijona tolarjev »popusta.«
Prodajajo dobro
tretjino kompleksa
Največji upniki IKI Ljubečna so Geo-
plin, Elektro Celje, Nova Ljubljanska
banka in Abanka. Koliko znašajo dol-
govi, Jenšterle še ne želi razkriti, pravi
pa, da niso zelo veliki in da bo odsto-
tek poplačila v prisilni poravnavi višji
od zakonsko obveznih 20 odstotkov.
»Naša največja težava je slaba likvid-
nost. Kupci imajo rok plačija 45, 60
ali več dni, račune za plin in elektriko,
ki so zaradi narave proizvodnje zelo
visoki, pa je treba poravnati petnajste-
ga v mesecu. To nenormalno razmerje
nas >tepe< že kar nekaj časa in nas je
tudi pripeljalo do prisilne poravnave,«
pojasnjuje Jenšterle.
Iz težav se bodo izkopali s prodajo
nepotrebnega premoženja. Celotno
proizvodnjo bodo organizirali na 65.000
kvadratnih metrih tovarniškega kom-
pleksa, vse ostale hale in zemljišča -
gre za dobrih 40.000 kvadratnih me-
trov - bodo prodah. Nekaj resnih po-
nudb so že dobih, vendar dokončnih
odločitev še niso sprejeli. S kupnino
bodo poravnali del posojil in s tem ob-
čutno razbremenili stroške poslovanja.
Jenšterle napoveduje, da bo treba oči-
stiti tudi proizvodne programe, zaradi
česar bo nastalo tudi nekaj tehnološ-
kih viškov. Koliko ljudi bo izgubilo de-
lo, še ne ve, vendar pa številke ne bodo
visoke.
»Ohranili bomo samo tiste izdelke,
ki nam prinašajo dobiček. Na prvem
mestu je klinker fasadna opeka, pri ka-
teri načrtujemo še nekaj prodornejših
marketinških akcij, zlasti v tujini, saj
želimo poleg Hrvaške, Madžarske in Ita-
lije, ki so trenutno naši najpomembnejši
izvozni trgi, dobiti kupce še v drugih
državah. Ker že imamo sloves izdelo-
valcev zelo kakovostne klinker opeke,
sem prepričan, da nam bo tudi uspe-
lo,« napoveduje Janez Jenšterle.
Povezovanje s tujci
Direktor opekarne si veliko obeta tudi
od reciklaže gradbenih odpadkov in ste-
kla, ki so jo pred petimi leti med prvi-
mi v Sloveniji začeli uvajati v invalid-
skem podjetju Ars. Prave učinke tovrst-
ne proizvodnje pričakujejo že letos, saj
bo na tem področju začel veljati pose-
ben pravilnik, ki bo zavezoval gradbince
k okolju prijaznejšemu načinu odstra-
njevanja gradbenih odpadkov.
Janez Jenšterle je prepričan, da bo
prisilna poravnava uspela, saj je pre-
moženje podjetja dvakrat večje kot zna-
šajo njegovi dolgovi do bank. »Leto 2003
sicer ne bo lahko, vendar smo prebro-
dili še hujše krize,« pravi. Že nekaj ča-
sa razmišljajo tudi o povezovanju s tu-
jim strateškim partnerjem, saj se bodo
sami težko obdržali na odprtem evrop-
skem trgu. S kom se pogovarjajo, še ne
želi razkriti, pravi pa, da ne gre za av-
strijsko multinacionalko Wienerberger
Ziegelindustrie, ki že ima ormoško ope-
karno, pripravlja pa se tudi na prev-
zem opekarne na Pragerskem.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Janez Jenšterle
V opekarni Ljubečna, kjer je last-
ništvo še vedno zelo razpršeno, ve-
činski delež pa imajo investicijski
skladi, je do leta 1996 delalo 246 lju-
di. Danes je v matičnem podjetju za-
poslenih 61 delavcev, v invalidskem
pa 6Z
Poslovna presenečenja
Poslovni rezultati vseh podjetij iz borzne kotacije so ob-
javljeni. Nekatere izmed njih smo si ogledali že prejšnji te-
den, ta teden pa si bomo nekoliko podrobneje ogledali še
druge. Na splošno me je izmed vseh družb najbolj pozitivno
presenetilo velenjsko Gorenje d.d., dobro je poslovala tudi
Kolinska d.d., pod pričakovanji pa so bili rezultati Pivovarne
Laško d.d. in Radenske d.d..
Gorenje d.d.
Velenjčani so povečali prihodke iz prodaje v primerjavi z le-
tom 2001 za slabih 17 odstotkov, čisti dobiček pa kar za 22
odstotkov. Podjetje me je pozitivno presenetilo, saj se nahaja v
zreli panogi, v njihovem dolgoročnem interesu pa naj bi bila le
okrog 6-odstotna rast. Z doseženimi dvomestnimi stopnjami:
rasti raste torej Gorenje d.d. hitreje kot panoga in na tak način
pridobiva tržni delež. Ob trenutnih tržnih cenah se z delnico |
trguje na približno 95 odstotkih njene knjigovodske vrednosti, j
Delnico Gorenja d.d. ocenjujem kot še vedno zanimivo na daljši \
rok, vendar je mogoče zaradi trenutnega medvedjega trenda-
na slovenskem kapitalskem trgu z nakupom delnice še nekoli-^i
ko počakati.
Kolinska d.d.
Dobro je poslovala tudi Kolinska d.d., ki je povečala prihodke
iz prodaje za slabih 12 odstotkov, čisti dobiček pa za 9 odstot-
kov, vendar predvsem na račun zmanjšanja izrednih odhod-
kov. Podjetje je v lanskem letu postalo 75-odstotni lastnik srb-
skega Palančkega kiseljaka in s tem okrepilo pomen mineralnih
vod znotraj svojega prodajnega asortimana. Delnico Kolinske
d.d. se ob trenutnih tržnih cenah po mojem mnenju splača
držati znotraj portfelja, za nakup pa se mi zdijo v primerjavi s
tujimi rahlo precenjene.
Pivovarna Laško d.d..
Radenska d.d.
Pod pričakovanji so bili poslovni rezultati Pivovarne Laško
d.d. ter njenega hčerinskega podjetja Radenske d.d.. Pri matič-
ni družbi je težava v upadanju prihodkov iz prodaje (upad za
3,5 odstotka), ki se nadaljuje že od letošnjega polletja, med
pozitivnimi znaki pa je povečanje čistega dobička kar za 35
odstotkov. Povečanje slednjega pa bistveno ne vpliva na dono-
snost kapitala, ki ostaja na ravni 5 odstotkov. Pivovarna Laško
d.d. je pred nekaj tedni tudi kupila pomemben delež družbe
Delo d.d., večja denarna sredstva pa ima vezana še v Pivovarni
Union d.d.. Glede na trenutne tržne ocenjujem delnico Pivo-
varne Laško d.d. v primerjavi s podobnimi tujimi delnicami kot
relativno precenjeno.
Podobno kot matično podjetje je poslovala pod pričakovanji
tudi Radenska d.d., ki je že kot prevzeto podjetje manj zanimi-
va za slovenske vlagatelje, ki večinoma iščejo morebitne prev-
zemne tarče za svoje investicije. Podjetju so se sicer povečali
prihodki iz prodaje za 7 odstotkov, čisti dobiček družbe pa se je
povečal zgolj za 1 odstotek, kar pa bistveno ne vpliva na nizko
donosnost kapitala (4 odstotke), ki se je v primerjavi z pred-
hodnim letom še nekoliko zmanjšala.
Pregled izbranih vrednostnih papirjev
v obdobju od 26. 2. do 4. 3. 2003
Vrednost in sprememba indeksov
v obdobju od 26. 2. do 4. 3. 2003
Na splošno so objave poslovnih rezultatov do neke mere že
vplivale na tržne tečaje delnic. Delnico Gorenja d.d., ki je prejš-
nji petek zaključila trgovanje
okrog 4.200 tolarjev, so na pri-
mer dobri rezultati dvignili na
cene okrog 4.300 SIT, indeks
SBI20 pa se je glede na prejš-
nji teden povečal za 0,74 od-
stotka. Kratkoročno večjih po-
rastov tečajev delnic ne priča-
kujem.
VALTER GRILANC,
analitik
Era prevzema na Hrvaškem
Trgovci iz Velenja kupili podjetje v Karlovcu - Do leta 2007 tretjina
prihodkov na jugovzhodnih trgih
Velenjska Era je kupila
Večinski delež hrvaške tr-
govske družbe Tornado Ba-
, ki ima sedež v Karlov-
% lani pa je s 300 zapo-
slenimi ustvarila 50 milijo-
nov evrov prihodka. Era, ki
^ ima v sosednji državi eno
Podjetje, se je za novo stra-
,'fško partnerstvo odločila
Fedvsem zaradi želje po hi-
^ejšem vstopanju na hrvaš-
ki trg.
V sodelovanju s podjetjem
tornado Bakin nameravajo
"3 Hrvaškem zgraditi nekaj
Prodajnih centrov in super-
j^^^rketov, prvi skupni pro-
'^l^t pa bo poslovno-prodaj-
center v Samoboru. Zgra-
''•'i ga bodo še letos, velik
P3 bo 10.000 kvadratnih me-
!''ov. s hrvaškim podjetjem,
^'naj bi letos ustvarilo okrog
Gvido Omiadič
70 milijonov evrov prihod-
kov, bodo Velenjčani prodi-
rali tudi na trge jugovzhod-
ne Evrope, kjer sicer že ima-
jo nekaj lastnih družb, ven-
dar želijo svojo prisotnost na
tem območju povečati še z
odpiranjem novih trgovin.
»Pot bo lažja, ker je Tornado
Bakin soustanovitelj medna-
rodne trgovske grupacije
CBA na Hrvaškem, medna-
rodne povezave pa so zelo po-
membne za internacionaliza-
cijo nabavnih virov, saj želi-
mo potrošnikom ponuditi ka-
kovostno blago po konku-
renčnih cenah,« pravi pred-
sednik uprave Ere Gvido Om-
iadič.
V Eri načrtujejo, da bodo
do leta 2007, ko naj bi pro-
dajo povečali na 160 milijard
tolarjev, kar 30 odstotkov
skupnih prihodkov ustvarili
na trgih jugovzhodne Evro-
pe. Zato se na tem območju
želijo čim prej uveljaviti kot
eden pomembnejših trgovcev
z verigo prodajnih centrov in
manjših prodajaln. V Make-
doniji so že dve leti večinski
lastniki Skopskega sejma, iz
katerega nameravajo ob po-
moči strateških partnerjev na-
rediti sodoben sejemski, tr-
govski in zabavni center, ze-
lo močni pa so tudi v Črni
gori, kjer bodo zgradili še ne-
kaj poslovno-prodajnih cen-
trov, prevzeti pa želijo tudi
kakšno lokalno trgovsko
družbo. »Širitev Erine malo-
prodajne mreže na jug bo tu-
di slovenskim izdelkom omo-
gočila večjo prisotnost na teh
trgih,« poudarja Omiadič.
JANJA INTIHAR
Št. 10 - 6. marec 2003
8
intervju
Nevarna igra z aiicoliolom
Med odvisnostmi, ki uničujejo Slovence, je na prvem mestu še vedno alkohol, pravi dr. Darja Boben Bardutzky,
vodja oddelka za zdravljenje odvisnosti v Psihiatrični bolnišnici Vojnik
Petnajst litrov čistega alkoho-
la na Slovenca letno je podatek,
s katerim na področju pitja alko-
holnih pijač žalostno prekašamo
večino evropskih držav. Da bi
zmanjšali razširjenost alkohola
v Sloveniji, so poslanci sprejeli
zakon o omejevanju porabe al-
kohola, ki je že v času, ko je bil v
procesu sprejemanja, marsikoga
zelo razburil. Kar je, meni dr. Dar-
ja Boben Bardutzky, predstojni-
ca oddelka za zdravljenje odvi-
snosti v Psihiatrični bolnišnici
(PB) Vojnik, zelo zgovoren po-
datek. »Ljudje, ki menijo, da je s
pitjem pri Slovencih vse v redu
in da je sprejem zakona nepotre-
ben, imajo v zvezi z alkoholiz-
mom in posledicami, ki jih le-ta
prinaša, vsaj nerazčiščene pojme
- če že nimajo sami težav z alko-
holom,« meni sogovornica.
Oddelek za zdravljenje odvisno-
sti v PB Vojnik je namenjen pred-
vsem zdravljenju odvisnih od do-
voljenih drog. Čeprav na oddelek
sprejmejo tudi kakšnega odvisni-
ka od trdih drog, se slednji, menda
zaradi discipline in doslednega pro-
grama, za zdravljenje na tem od-
delku ne odločajo. Ali pa ne zdrži-
jo. Tisti, ki uspešno zaključijo tri
mesece trajajoči program zdravlje-
nja, pa se na oddelek pogosto vra-
čajo kar sami. V procesu zdravlje-
nja se namreč naučijo tudi, da je
odvisnost kronična bolezen. Ki je
nikoli ni mogoče dokončno ozdra-
viti. Kar pa ni ovira za to, da ne bi
mogli ponovno zaživeti zdravo, po-
vsem drugače.
Kaj menite o odzivih na zakon
o omejevanju porabe alkohola?
Presenečajo me ankete, v kate-
rih ljudje fanatično razlagajo, da
ni s pitjem v Sloveniji nič narobe
in da bi morale stvari ostati, kakr-
šne so bile. Osnovni namen tega za-
kona je namreč zmanjšati dostop-
nost do alkohola in - predvsem -
omejiti prodajo alkohola mladim
ljudem.
Je to ustrezen poskus zmanj-
šanja problema alkoholizma?
Vsi ukrepi, ki omejujejo porabo
alkohola, so po izkušnjah iz tujine
uspešni, saj povzročijo, da se dol-
goročno zmanjšuje število proble-
matičnih pivcev in odvisnikov. Se-
veda pa to ne more biti edini ukrep,
ki bi lahko rešil problem alkoho-
Uzma na Slovenskem. Spremeniti
bo potrebno tudi razmišljanje v zve-
zi s tem, kako se zabavati, z vpra-
šanjem, ali je res potrebno nazdra-
viti ob vsaki priložnosti...
Alkoholizmu so se v zadnjem
času pridružile številne sodobne«
odvisnosti. Je mogoče govoriti o
razlikah pri različnih vrstah od-
visnosti ali gre pri tej bolezni ved-
no za isto stvar?
Odvisnost pomeni, da je nekdo
odvisen od snovi ali načina vede-
nja. Ko to, od česar je odvisen, uži-
va ali počne, pri tem nima meje,
če tega ne more početi, pa se poču-
ti slabo. Močna želja po ponavlja-
nju vedenja oziroma uživanja do-
ločenega sredstva je osnova vseh od-
visnosti, ki se razlikujejo le v po-
drobnostih. Pri kadilcih, na primer,
je manj agresivnega vedenja kot pri
ljudeh, ki so vinjeni. Odvisni od
pomirjeval zagrešijo manj krimi-
nalnih dejanj kot odvisniki od he-
roina. V splošnem pa so zakonito-
sti enake in zelo podoben je tudi
način zdravljenja. Pri tem razlik
skorajda ni.
Pri boleznih odvisnosti ni mo-
goče govoriti o popolnem ozdrav-
ljenju. Kako sploh merite uspe-
šnost zdravljenja?
Ni mogoče razmišljati o tem, da
bi odvisni od alkohola po zaklju-
čenem zdravljenju še naprej uži-
val alkohol ali odvisni od heroina
heroin. Zato govorimo o zdravlje-
nju, ne o ozdravljenju, in v tem smi-
slu je bolezen doživljenjska. Uspe-
šnost zdravljenja pa je še toliko težje
meriti, ker je težko spremljati lju-
di, potem ko odidejo iz bolnišni-
ce.
Pripravili smo manjšo raziskavo
o tem, kdo od naših nekdanjih bol-
nikov abstinira dve leti, in rezultati
so pokazali 60-odstotno uspešnost,
s čimer smo zelo zadovoljni. Velik
uspeh pa je že, če se ljudje, ko zai-
dejo v težave, vrnejo k nam in zno-
va poiščejo pomoč.
V vašem oddelku kot edini v Slo-
veniji dosledno vztrajate, da pri
zdravljenju odvisnika sodelujejo
svojci...
Izhajamo iz spoznanja, da mora
imeti vsakdo nekoga ob sebi, sicer
bo ta pot nemogoča. Razen tega se v
času odvisnosti odnosi s svojci izred-
no poslabšajo na vseh možnih rav-
neh. Če ne začnemo urejati tudi od-
nosov, je težko pričakovati, da bo
zdravljenje uspešno. Vsaj začeti se
je potrebno pogovarjati, navezati sti-
ke, preiti prvo stopnico jeze in stva-
ri potem reševati naprej. Da svojci
sodelujejo v procesu zdravljenja je
dobro tudi zato, ker bolniki prav z
njihovo pomočjo dobijo realno sli-
ko o tem, kaj se je sploh dogajalo.
Šele to jih vzpodbudi k temu, da bi
kaj spremenili.
Za zdravljene alkoholike je po-
membna vloga klubov in skupin
anonimnih alkoholikov. So se z
novimi odvisnostmi v Sloveniji že
razvile tudi nove skupine?
Za odvisnike od trdih drog tovrst-
nih skupin v Sloveniji skorajda ni.
Povsem drugače je v ZDA, kjer so
začeli z anonimnimi alkoholiki, po-
tem pa so nastajale druge skupine
kot so NA (Narcotis anonimus), GA
(Gamblers anonimus) in druge. Ljud-
je so se najprej srečevali v istih sku-
pinah, potem pa se je to počasi loči-
lo. Če je veliko ljudi z enakim prob-
lemom, je dobro, da nastane posebna
skupina. Po drugi strani pa se bodo
v isti skupini dobro znašli tako od-
visni od pomirjeval kot od iger na
srečo - če si bodo le priznali, da gre
za odvisnost.
Pogoj za zdravljenje je prosto-
voljna odločitev odvisnika. Če na
primer nekomu grozi, da mu bo-
do zaradi pitja odvzeli otroka, je
to še prostovoljna odločitev?
Ljudje na zdravljenje pogosto pri-
dejo prostovoljno in hkrati ne. Pri-
dejo, čeprav imajo možnost reči n
Nihče jih ne bi pripeljal ali jih
zdravljenje prisilil - po drugi str
ni pa so pogosto v položaju, ko n
majo veliko izbire. Ali pridejo r
zdravljenje ali pa izgubijo služb
družino, dom... Učimo jih, da vi
čas izbirajo. Pri odločitvi za zdra
Ijenje v začetku morda res izbira
med dvema zanje slabima možm
stima. Vendar se dolgoročno odli
čitev za zdravljenje pokaže za boljš
izbiro.
Večina ljudi meni, da jim ki
zarček na dan ne more škodit
Kako prepoznati, kdaj smo prei
li mejo; kdaj lahko govorimo
odvisnosti?
Obstaja veliko priporočil o ten
kaj naj bi bilo tvegano pitje in k
ne. Vendar se mi zdi Slovencei
smešno govoriti o tveganem pitji
Ljudje smo različni gensko in koi
stitucijsko, živimo pa tudi v ra;
ličnih okoliščinah. In če nekom
rečeš, da lahko spije kozarec vin
na dan, je vprašanje, kaj bo nast;
lo iz tega. Takšna priporočila so d(
bra le zato, da bi človek ostal zav(
den pivec, vsekakor pa so zelo tv(
gana. Glede na to, kako smo si ljuc
je različni, je prav mogoče, da d(
set ljudi pije podobno, vendar b(
sta dva izmed njih postala odvisn;
Kdo od njih bo zbolel, ne verne
To je nevarna igra.
Kaj je torej najbolj pomembni
za uspešnost zdravljenja odvisne
sti?
Odvisniki so ljudje, ki se jim ol
razvoju odvisnosti razvijejo obrara
be, ker želijo odvisnost zanikati. 11
okolici deluje kot laganje, sprene
vedanje, prinašanje okoli... Venda
gre za del slike odvisnosti, takšni
vedenje sodi k bolezni. In prav p'
razmišljanju o tem, kako naj pr^
magajo te obrambe, je bilo v zaii
njih 10 letih veliko narejenega. Na)
bolj pomembna za zdravljenje i'
motivacija, ki človeku omogoči, ^
vidi razkorak med tem, kaj si žd
in kaj se mu v resnici dogaja. Zat'
pri zdravljenju odvisnosti nikoli n'
govorimo v smislu »Tega in tega n'
smeš početi«, temveč: »Preglej p>
ložaj in se odloči, kaj boš storil ii
kako. Gre za tvojo izbiro«. Vedn^
namreč izbiramo sami.
ALMA M. SEDLAJ
Foto: GREGOR KATI^
Zakon o omejevanju porabe al-
kohola, ki bo začel veljati konec
marca, naj bi v prihodnjem de-
setletju prispeval k zmanjšanju
porabe čistega alkohola na pre-
bivalca, predvsem pa k zmanjša-
nju števila mladoletnih uživalcev
alkohola, saj bo mladoletnikom
omejil dostop do alkoholnih pi-
jač. Ob tem naj bi s pomočjo za-
kona povečali delež odraslih, ki
bi alkohol uživali na manj tve-
gan način.
Skoraj 5.000 obiskov v bolni
šnici in 90.000 dni bolniške od
sotnosti letno ter statistika o pro
metnih nesrečah in samomorih
ki naj bi bili posledica uživanji
alkohola, so podatki, ki so po
slance navsezadnje prepričali,
so sprejeli Zakon o omejevanji
porabe alkohola. Čeprav so gJ
slednjič sprejeli, se je v državne«
zboru o tem zakonu burno raz
pravljalo; poslance je med dru
gim skrbelo predvsem, kako be
do po sprejemu t. i. »Kebrovegi
zakona« nazdravljali v preddver
ju državnega zbora...
Št. 10 - 6. marec 2003
mnenja
9
pozor, hud pes
Solatnica Celja
MOHOR HUDEJ
Ne vem, kako ste vi našti-
[iiani, ampak zase lahko tr-
pini, da nekako izstopam iz
običajnega ritma življenja.
seveda ne pomeni, da sem
pametnejši ali kaj podobne-
ga, da se razumemo, z eno
besedo bi lahko temu rekel,
da imam v glavi nekakšen
fip za marginalno, bizarno,
jd me nehote usmerja proti
toku. Zgodi se mi namreč,
da me povsem iztiri, če vse
stvari potekajo, kot mora-
jo. V takšnih primerih mi v
preskoči iskra in vse
v. e preostane tistim, ki
50 okoli mene, je, da se stri-
jijajo v ugotovitvi, kako sem
miiliast. Tako je muhavost
zakrivila, da sem izpit za av-
lo naredil šele pri svojih triin-
iridesetih in sem šele v zad-
injih dveh letih skusil slast
vožnje. Pravzaprav avtomo-
Mla ne potrebujem, ker
piam do službe pet minut
peš, Celje pa je dejansko peš
obvladljivo. V turizmu, v ka-
terem honorarno delam, me
TOzijo drugi, ergo avta bi ne
potreboval, če me v to po-
novno ne bi prepričal že
omenjeni čip. Tako se mi
občasno zgodi, da krožim
po najbolj zakotnih koncih
mesta, brez smisla in brez
razloga. Če bi na zemljevi-
du naslikal svoje poti in bi
ph psihologi ali še bolje psi-
liiatri primerjali s potmi
Ireostalih častivrednežev, bi
me po mojem psihiatrična
znanost z veseljem vzela v
svoje raziskovalno naročje,
mi stehtala možgansko ma-
so, preverila živčevje, ana-
lizirala delovanja žlez, pre-
iferila zenice, izmerila ref-
lekse... Poleg tega bi mi ver-
jetno socialna vzela otroka,
ker tudi njega včasih vza-
mem na te nesmiselne poti
in me ves zmeden sprašuje:
»Ati, kam pa greva?« Ker ne
?em, kam me pravzaprav že-
le ta čip, mu odgovarjam v
sen maniri: »Naravnost si-
le, naravnost, do prvega
ovinka.« »A naravnost?« se
revež začudi. No, ampak na
eh poteh človek tudi mar-
sikaj vidi. Zadnjič sem šel
^ogledat, kako napreduje
jTadnja novega fuzbal igriš-
*-a. Peljal sem se čez Farao-
ne in glej, človek, tam za
H)štno bajto, sem uzri na de-
setine luštkanih barakic. Naj-
prej sem pomislil, da je tam
■rasla kakšna tovarna mon-
^žnih lesenjač, kmalu pa mi
f postalo jasno, da gre za
'ovogradnjo ob vrtičkih, ki
'^ni jih poznal že od prej.
^Ako se pričenja nova civi-
'Zacija, nov urban prostor,
'em pomislil. Kar me je naj-
bolj osupnilo, je bilo pred-
an to, da so pri stilu grad-
nje ljudje samodejno upo-
števali nekakšen nenapisan
kodeks, kriterij gradnje. Po
mojem se mora glasiti ne-
kako takole: baraka mora
imeti dimenzijo tri krat tri
metre, v višino sme seči kot
seže najvišja hžolovka, biti
mora lesena, ne sme biti lep-
ša kot je bila prva baraka,
ki so jo tod postavili, v no-
tranjosti mora imeti pose-
ben prostor za orodje, ma-
lo mizico in klopco ali kamp
stol, majhen obešalnik, ki
premore tri modre mantel-
ne in majhen zaboj za bata
škornje, rokavice in rezerv-
ne zokne. Brez kakršnekoh
ironije lahko rečem, da ta-
ko urejenega vrtičkarskega
raja še nisem videl. Takoj so
mi prišle na misel skupine
tujih turistov, ki sem jih vo-
dil po Sloveniji, kako jih je
zanimala »prava Slovenija«,
ne tista iz vodnikov. Kaj naj
bi jim rekel, da je prava Slo-
venija dandanes zbrana okoli
trgovinskih centrov, kjer
ljudje do nezavesti potrošniš-
ko onanirajo? Kaj naj bi jim
rekel, da je prava Slovenija
pot na Celjsko kočo, kjer lah-
ko doživiš to čast, da te ob
neslanem pozdravljanju
pozdravijo tudi tisti, ki se v
mestu neumno obračajo
proč, češ, ne vidim ga, sem
tako zelo zamišljen!? Kaj naj
jim pokažem to jalovost? Ne
bom! Naslednjič jih bom pe-
ljal na Faraone, da vidijo to
ubrano, pristno slovensko
dušo. Pokazal jim bom neiz-
podbiten dokaz, da je slo-
venska duša poobratena z
zemljo, ki so jo skozi sto-
letja žuljave roke z ljubez-
nijo obdelovale. Pokazal
jim bom samodejne, prasta-
re organizacijske vzorce člo-
vekovega uma. Niti en vrt
ni večji od drugega, niti ena
baraka ne odstopa od dru-
ge, razen ene izjeme, kjer
je bilo na steni napisano, če-
stitamo Banju za naj igralca
tega leta, pod tem pa še ve-
lik napis, ki ga očitno nihče
ne želi slišati: »Sicer smo pa
vrtičkarji podobnega mne-
nja kot Kato, kj pravi, da je
potrebno narediti hmeljar-
sko-pivovarniški muzej tam
v Noriku, da bomo v miru,
brez turističnih zijal, vrtna-
rili!«
^dmevi
Preirara pri
bančnem
okencu
Odgovarjamo na članek v
Novem tedniku (št. 9 z dne
27. februarja 2003):
Pri dvigu s tekočega raču-
na gospe Jožice Čuček dne
2Z 1. 2003 v znesku
170.000,00 SIT V Celjski
mestni hranilnici ni šlo za
prevaro pri bančnem oken-
cu.
V prvem odgovoru Nove-
mu tedniku smo pojasnili po-
stopke identihkacije pri dvi-
gu z bančno kartico na banč-
nem okencu. V odgovoru smo
zapisali, da pri pregledu do-
kumentacije za dvig
170.000,00 SIT v Celjski
mestni hranilnici nismo ugo-
tovili napak oziroma pomanj-
kljivosti. Moramo pa pouda-
riti, da trditev gospe Jožice
Čuček glede različnosti pod-
pisov (bančna kartica, dviž-
ni listič) ni povsem korekt-
na, saj je bila bančna kartica
ukradena, zato primerjave
podpisov ni mogoče izvesti.
Dvig 170.000,00 je bil oprav-
ljen v Celjski mestni hranil-
nici, ki ni matična enota gos-
pe Jožice Čuček, zato tudi pri-
merjave podpisa z drugimi
dokumenti ni bilo mogoče iz-
vesti. Iz primerjave njenih
podpisov, ki se nahajajo na
različnih dokumentih v ma-
tični enoti (poslovalnica Ro-
gaška Slatina) pa ugotavlja-
mo, da se podpisi medseboj-
no razlikujejo.
Ponovno pa navajamo opo-
zorilo, ki smo ga navedli že
v prvem odgovoru Novemu
tedniku, in sicer:
Banka vedno opozarja ko-
mitente, da naj ne nosijo
bančnih dokumentov (kar-
tic) skupaj z osebnimi doku-
menti, ker primer gospe Jo-
žice Čuček nazorno kaže, da
dviga ne bi bilo mogoče opra-
viti, če ji ne bi bil hkrati z
bančnimi dokumenti ukra-
den tudi osebni dokument.
Ne smemo se zanašati, da je
slika na osebnem dokumen-
tu stoodstotna earancija. Na-
mreč videz oseb se pogosto
spreminja (dolgi ah kratki
lasje, brez očal ali očala, sli-
\ ka za osebni dokument je lah-
ko že ob predložitvi za izde-
lavo osebnega dokumenta
stara nekaj let...). Zato je
bančna delavka, ki ni stro-
kovnjak za identifikacijo
obrazov, dolžna ugotoviti
zgolj podobnost osebe ob
bančnem okencu in osebe na
sliki na osebnem dokumen-
tu.
BANKA CEUE d.d..
Oddelek odnosov z
javnostmi in tujino
Bo celjski
ortoped
ostal brez
licence?
članek (NT št. 9) izpod pe-
resa novinarja Bojana Gro-
ma, ki govori o odnosu orto-
peda Sajovica do pacientke
Liljane Zemljak, me je spod-
budil, da v nekaj stavkih pred-
stavim tudi drug oddelek celj-
ske bolnišnice. Tudi v mo-
jem primeru se problem na-
naša na kosti, a z razliko, da
je bila pri meni obravnava-
na desna roka po poškodbi.
Junija 2001 sem bil poš-
kodovan v prometni nesre-
či, urgentno so me oskrbeli
na travmatološkem oddelku
celjske bolnišnice, za kar se
jim ob tej priložnosti iskre-
no zahvaljujem, saj so se res
potrudili in me dobro pokr-
pali. Posebna zahvala gre dr.
Radku Komadini, prim. Mio-
dragu Vlaoviču in celotnemu
osebju tega oddelka, poseb-
no pa še zdravstvenemu teh-
niku g. Dragu.
Sledili so še drugi posegi
na različnih oddelkih, na pri-
mer na oddelku za kirurgijo
roke in opekline, plastično
in rekonstruktivno kirurgijo,
kjer so mi na levi roki operi-
raH utesnjen živec, za desno
roko pa po njihovi oceni ni
bilo nobene rešitve več ozi-
roma je na izvidu pisalo sle-
deče: »Poškodovanec je za-
pestje relativno dobro razgi-
bal. Z operativnim posegom
gibljivosti ne bo izboljšal,
ker gre za okvaro hrustanca.
V poštev bo prišla le zatrdi-
tev zapestja, ko bodo nasto-
pile hude bolečine in hujša
artroza radiokapalnega skle-
pa.«
Datum pregleda je bil 7. ja-
nuar 2002 in podpisana je bila
predstojnica omenjenega od-
delka. In ker se jaz s takšno
diagnozo nisem strinjal, sem
odšel 17. januarja v Valdol-
tro na pregled, kjer so mi za-
gotovili, da se takšna poškod-
ba še da rekonstruirati, pred-
vsem zato, ker od poškodbe
še ni preteklo veliko časa. Ker
je le šlo za desnico, sem se
dolgo odločal, ali dovoliti ta
težaven poseg ali ne. Potem
sem bil 7. novembra lani ope-
riran (operacija je trajala šest
ur) in zdaj sem prepričan, da
je prva faza rekonstrukcije za-
pestja dobro uspela, saj je gib-
ljivost desnega zapestja bis-
tveno boljša.
Zdaj se postavlja vpraša-
nje, ah so v celjski bolnišni-
ci nekateri specialisti za to,
da pomagajo ljudem ali pa
so tam zato, da uničujejo dele
človeškega telesa. Pacienti
naj bi zaupali njihovim diag-
nozam, pričakujemo tudi,
da so njihove odločitve stro-
kovne in v skladu s Hipokra-
tovo prisego, a žal doživlja-
mo tudi primere, ko izgle-
da, da so posamezni zdrav-
niki prisegli Hudiču. Verja-
mem pa in sem trdno pre-
pričan, da je takšnih zdrav-
nikov zelo malo. In prav bi
bilo, da se, ko storijo napa-
ko, ljudem vsaj opravičijo
in pokažejo obžalovanje za-
radi napačno postavljene
diagnoze, ne pa da človeka
ponižujejo s takšnimi izja-
vami, kot smo jih lahko pre-
brali v članku novinarja Bo-
jana Groma.
Pa še nekaj. V naslednjih
dneh imam v celjski bolni-
šnici na ortopedskem oddel-
ku pregled po poškodbi iz leta
2001. Takrat bom videl, ka-
ko zdravniki reagirajo na pa-
cienta, ki jih malo pred tem
polije z gnojnico.
MIRKO GOLOB,
Laško
Poglej me
v oči...
v osmi številki Novega ted-
nika (20. februar 2003), v
prispevku z naslovom »Po-
glej me v oči...« avtor pisa-
nja ugotavlja, da nikoli ni-
so krivi ljudje, vselej sistem.
Nezadovoljen je s sistemom
izbora zmagovalke za Evro-
vizijo, še bolj je nezadovo-
ljen s sistemom izbora šport-
nika in športnice leta na Celj-
skem. Ima namreč »moč in
možnost posvetitve« celjske
in širše (športne) javnosti,
ker ugotavlja takšne in dru-
gačne sistemske nepravilno-
sti! In prezre, da (nek, kate-
rikoli) sistem ni nekaj ima-
ginarnega, temveč ga tako aH
drugače tvorijo ljudje, ki so
vsaj (so)odgovorni za nje-
gov nastanek, delovanje,
propad. In kolikor so togi
ljudje, toliko je tog sistem.
In če je nek sistem zastarel,
je tak zaradi ljudi in ne za-
radi samega sebe! In je ve-
ljaven, dokler ga ne spreme-
nijo ljudje, pa čeprav neka-
terim to ni všeč - kar ne po-
meni, da ti tudi nimajo prav.
Vendar je zanimivo, če že ne
kar »slovensko«, da jih (ne-
katerih) sistem ne moti, do-
kler so oni na svečanih pie-
destalih, ali so tam vsaj nji-
hovi favoriti.
In čeprav avtor vneto za-
trjuje, da je njegov »bes« us-
merjen v sistem in ne v po-
sameznike, se ne poskuša
ogniti temu, da z njimi ven-
darle ne bi »obračunaval«.
Svojo ignoranco potencira z
usmerjenim vpraša(n)jem,
kdo da je ta in ta (športnik)?!
Ob tem pa je v sebi očhno
globoko prepričan, da ima
absolutno prav, da je nadvse
korekten in da je oziroma
takšno mora biti tudi mne-
nje drugih! Svoje nezado-
voljstvo nad povprečnostjo
v pretekli sezoni doseženih
športnih rezultatov poskuša
zregulirati v strugo vsesplo-
šnega »pljuvanja« tega, kdo
je postal športnik (športni-
ca) leta! Pa spet polemizi-
ra, kakšna »katastrofa« se je
zgodila, ker na stopničkah
ni bila (verjetno njemu) ze-
lo priljubljena in za vsesplo-
šno prepoznavnost Celja in
države bolj zaslužna oseba
od tistih, ki so za to (zaslu-
ženo!) prejele priznanja. Ver-
jetna je »njegova« ugotovi-
tev, da je sistem treba spre-
meniti, med drugim tudi za-
radi tega, ker so klubski de-
lavci glasovali za svoje va-
rovance... Pa tako ni bilo le
letos, tako je bilo... In so bi-
li glasovalci (že) opozarja-
ni, naj bodo korektni, in so
se rezultati glasovanja (že)
objavljali...
Je na celjsko športno sce-
no letos torej z neba udarila
strela nepoštenja?! Ni, ni! Le
še en »slovenizem« je dobil
polet - tokrat je to nevoščlji-
vost! Pisanj, ki imajo, hote
ah ne, že kar osebno žaljivo
komponento (v danem ta po-
sega tudi po športni zvrsti!),
je že tako ah tako dovolj, za-
to takim »slovenizmom« ni
treba namenjati toliko pro-
stora še v sredstvih javnega
obveščanja. Zanje naj tudi v
prihodnje ostane primerno
mesto le »ob šankih«!
Ob zaključku pa še nasled-
nje: športnik leta je oseba,
ki je v svoji bogati športni
karieri do sedaj (zasluženo!)
osvojila približno toliko
»pleha«, kolikor tehta pov-
prečen človek, in se ne vozi
s sponzorskim avtom ali mo-
torjem. Prihaja iz kluba, ka-
terega letni proračun znaša
približno toliko, kot meseč-
na plača nekaterih posamez-
nikov v drugih klubih. In ne-
nazadnje - ni nepoznan, pa
čeprav (z izjemo nekaterih
novinarjev, ki razumejo, da
so »slovenski« tudi drugi
športi!) stežka pride na na-
slovnice, hit novice, ali vsaj
novičke na športnih straneh.
Pa ne zaradi sebe!
M. G.,
Celje
(naslov je v uredništvu)
St. 10 - 6. marec 2003
aktualno
11
Skrivnosti prvega
kriminalista
Pritožba zoper vodjo celjskih kriminalistov se (še) vlači po predalih
Pred mesecem dni smo
bjavili zgodbo Blaža Fin-
ki je (tudi) po zaslugi
lavijaško naostrenih poli-
istov na njihovi novinar-
ki konferenci obveljal za
lomnevnega hudega zlo-
inca. Po končani preiska-
li je tožilec odstopil od ob-
ožbe, Fink pa je moral na
istno pest poskrbeti, da je
lil v zvezi očitanega mu
lažnivega dejanja oproščen
fse krivde. Na primeru ves
as leži senca šefa celjskih
liminalistov Roberta
Iravljaka.
Blažu Finku so pred pol-
Irugim letom zasegli deset
on anhidrid ocetne kisline
nga zaradi edinega možne-
3 dejstva, da to kislino po-
leg tovarn barv in lakov po-
trebujejo tudi izdelovalci he-
roina, osumili vpletenosti v
nezakonit promet z droga-
mi. Vodja celjskih krimina-
listov Robert Mravljak je po
aretaciji na novinarski kon-
ferenci Finka ožigosal s pe-
čatom nevarnega zločinca na
področju drog, kar je zara-
di natančnih povzemanj nje-
govih besed v medijih vzne-
mirilo celotno slovensko
javnost. Po odločitvi tožils-
tva pa je najbolj vznemirjen
ostal Fink, saj je zaradi tega
primera izgubil posle in ug-
led. Na koncu koncev pa še
dob^^ih 20 tisoč evrov vred-
no kislino, ki uskladiščena
na varovanem prostoru Ce-
lja čaka na odločitev sodiš-
ča, ali jo bodo uničih ah pa
bi jo morda kljub vsemu ra-
je ponudili v odkup kakšni
tovarni, če je že Finku zara-
di take možnosti po zakonu
o kazenskem postopku tudi
po obravnavi njegove pritož-
be nikakor ne bodo.
DrŽava proti
Čeferinu
Zaradi objektivne obveš-
čenosti bralcev je treba po-
vedati, da Blaž Fink med
meščani in predvsem poli-
cisti s stališča moralnih vred-
not ne uživa ravno prvoligaš-
kega ugleda. V povprečju so
ga doslej kazensko ovajali
(nikoli pa ne zaradi mamil)
več kot enkrat na leto, pa jih
še ni dopolnil 29, z njim so
se ukvarjali tudi sodniki za
prekrške. Kar se tiče kazen-
skih ovadb, so padale kot
domine ali pa so zadeve za-
starale, nikoli ni bil obso-
jen na sodišču, sodnik za pre-
krške pa ga je zaradi prehi-
tre vožnje nekajkrat osušil
za prgišče tolarjev. Take gre-
he ima vsak tretji voznik. In
podobne težave kot Fink ima
še marsikateri izobraženi ah
neizobraženi občan, dovolj
je samo, da slepo verjame v
policijsko avtoriteto in za-
konitost.
Potem je prišel tisti ne-
srečni dan v letošnjem ja-
nuarju, ko je Fink opran
krivde in ožigosan, kot sam
pravi za vse življenje (zara-
di česar zahteva od države
milijardo tolarjev in prav
zanimivo bo spremljati spo-
pad državnega pravobranils-
tva, ki se bo v imenu drža-
ve s trhlimi argumenti bo-
jevalo proti odvetniku iz
Grosupljega dr. Petru Čefe-
rinu), odšel na celjsko po-
licijsko upravo, da z zade-
vo enkrat za vselej razčisti
z vodjem kriminalistov Ro-
bertom Mravljakom. Ta ga
je pričakal v sendviču dveh
policistov v sprejemnicah in
s svojim največjim zavezni-
kom Stanetom Brglezom,
pomočnikom komandirja
policijske postaje, vendar je
pogovor trajal samo toliko
časa, da mu je zelo resno
verbalno zagrozil s kletjo
(domače: zapor oziroma
prostor za pridržanje), po-
tem pa ga je pred pričami
še ozmerjal z besedami, ki
smo jih sicer vajeni iz sve-
tovnih literarnih zbirk Char-
lesa Bukovvskega ali Henrija
Millerja.
Koristen obisic
prestolnice
Zaradi slabih izkušenj z
Mravljakom se je Fink od-
peljal v Ljubljano na notra-
nje ministrstvo, kjer pa so
Blaž Fink
ga na oddelku za pritožbe,
notranjo zaščito in pomoč
poUcistom prijazno sprejeli
in mu povedali, da naj pri-
tožbo zoper Mravljakovo
ravnanje kar lepo napiše,
vendar jo mora vložiti v re-
ševanje najprej pristojni
službi na celjski policijski
upravi, torej Dragu Vornš-
ku, sicer šefu urada direk-
torja uprave Edvarda Mlač-
nika.
Fink se je kljub temu v
Celje vrnil zadovoljen, saj
je med drugim izvedel, da
lahko po Navodilih za re-
ševanje pritožb zoper vods-
tvene delavce policije (kar
Mravljak nedvomno je) ta-
ko pritožbo odstopijo v re-
ševanje že omenjenemu ura-
du v Generalni policijski
upravi, ki jo vodi Bojan Vo-
grinec.
Za žrtev izbrali
najslabšo
možnost
Po nasvetu, dobljenem v
Ljubljani, je Fink, opremljen
s pričo, pritožbo zoper Ro-
berta Mravljaka vložil 30. ja-
nuarja. Najprej smo se po-
zanimali, kdo se je lotil obrav-
navanja pritožbe zoper Mrav-
ljaka. V omenjenem Navo-
dilu sicer izrecno ne piše,
kdo mora preiskovati poli-
cijskega šefa, pa kljub vse-
mu v demokraciji velja prak-
sa, da je zaradi objektivnega
ugotavljanja okoliščin in
neodvisnega poizvedovanja
domnevnih grehov vodstve-
nega delavca policije vendar-
le najbolje in najbolj pošte-
no, da pristojna služba PU ta-
ko pritožbo odstopi General-
ni pohcijski upravi. Sploh če
ugotovijo, da bi lahko bile,
poleg strokovnega dela ob-
toženega, vprašljive celo nje-
gove moralne vrednote.
Ko je Drago Vornšek v Ce-
lju dobil v roke Finkovo pri-
tožbo zoper človeka, ki mu
sicer ni neposreden šef, je
bilo takoj jasno, da bodo za
Finka kot žrtev izbrali naj-
slabšo možnost. Morda bi
bilo celo drugače, če bi za
zadevo vedel direktor celj-
ske policijske uprave Edvard
Mlačnik, a odgovori na na-
ša vprašanja niso bili pose-
bej prepričljivi, njegova ti-
skovna predstavnica za jav-
nost pa nam je v pravniškem
jeziku odgovorila z besedi-
lom, ki ga je podpisal Mlač-
nik, pripravil pa najbrž
Vornšek, saj si take naklo-
njenosti Mravljaku drugače
sicer ni mogoče predstavlja-
ti.
Tudi
odgovorili mu
niso
Za reševanje pritožbe zo-
per alfo in omego kriminali-
stov celjske regije so izbrali
drugi člen Navodil, ki v pre-
prostem jeziku pomeni za-
vlačevanje postopka v nedo-
gled do pozabe, pri tem pa
se niso držali niti najbolj os-
novnega pogoja iz Navodila,
ki tudi za izjemen 2. drugi
člen pravi, da morajo v 30-
ih dneh pritožitelju odgovo-
riti, ali so pritožbo rešili, in
če je niso, v kateri fazi je po-
stopek in kdaj bo potemta-
kem končan. Na vprašanje,
zakaj tega niso naredili v pri-
meru Finka, smo dobili od-
govor, češ da je reševanje ne-
katerih zadev lahko dolgotra-
jen postopek, ker je treba pri-
dobiti strokovna mnenja, va-
biti priče in podobne neum-
nosti, ki v primeru pritožbe
Blaža Finka zoper Roberta
Mravljaka nimajo prav nobe-
ne zveze.
Posreden dokaz za tako os-
tre navedbe je navsezadnje
tudi to, da je Fink dobil po-
licijsko kuverto z odgovo-
rom že drugi dan po tem (tri
dni po zakonskem roku, si-
cer ga najbrž ne bi nikoli),
ko smo dregnili v osje gnez-
do, ki ga v knežjem mestu
vodi Robert Mravljak s svo-
jimi somišljeniki.
Ostanite Še
naprej z nami
Robert Mravljak je izjem-
no zanimiva oseba in očitek
Edvarda Mlačnika, da ne raz-
likujem medsebojnih razme-
rij vodij različnih policijskih
služb, ni padel na plodna tla.
Na žalost ni dojel sporočila,
da se je sam zaradi pomanj-
kanja informacij in še česa
že nekajkrat osramotil pred
javnostjo, ko je o posamez-
nih policijskih primerih iz-
vedel šele s pomočjo komer-
cialne televizije.
Prav zanimivo bi bilo ve-
deti, ali je kot direktor poli-
cijske uprave recimo sezna-
njen s tem, da je Robert Mrav-
ljak svojemu podrejenemu po-
licistu Marku Povšetu prepo-
vedal kakršne koli stike z ne-
ko žrtvijo. Na ta način je kr-
šil odločno in že večkrat pou-
darjeno navodilo Marka Po-
gorevca, generalnega direktor-
ja policije, da morajo vsi po-
licisti iskreno in odkrito so-
delovati z žrtvami pri razkri-
vanju kaznivih dejanj. V ome-
njenem primeru gre za sum
kaznivega dejanja umora in
prikrivanja, pohcist Marko
Povše pa je očitno zvedel pre-
več.
Da ne omenjamo drugih
stvari, ki jih bodo morali
(Mravljakovi?) kriminalisti
enkrat vendarle razčistiti in
pojasniti, sicer jih bomo mi,
četudi za manj denarja, ko-
likor ga sicer Mravljakova
služba dobiva za raziskavo
najhujših kaznivih dejanj, za
katera je zagrožena najvišja
možna zaporna kazen 30 let
zapora.
BOJAN GROM
Foto: GREGOR KATlČ
Robert Mravljak
Povzpetna mravljica
Robert Mravljak je prišel v šolo za miličnike v Tacen
Še iz Titovega Velenja. Ni izstopal, šele v višjih letnikih
je dal vedeti, da on že ne bo celo življenje urejal prome-
ta, se ga spominjajo sošolci. Že kot miličnik v Titovem
Velenju se je vpisal in nato končal najprej dvoletno višjo
Šolo in potem še visoko-policijsko varnostno šolo. Ker
je bil znan po tem, da je znal vsako slabo dejstvo ali
napako obrniti v pozitivno propagando, je razmeroma
hitro napredoval, čeprav večkrat v nasprotju z željami
njegovih nadrejenih. Nekaj časa je bil še pomočnik ve-
lenjskega komandirja, potem je postal komandir v Vele-
nju, nato je odšel v Celje, kjer se je najprej premikal po
različnih oddelkih, nato pa postal pomočnik šefa krimi-
nalistične službe Dušana Mohorka.
Ko je Mohorko postal direktor celjske policijske uprave,
So mu iz Ljubljane, kljub njegovi očitni nejevolji, za vodjo
l^rinnnalista postavili kar Mravljaka. Da se je to zgodilo, je
poskrbel Mravljakov dober znanec in tako strokovno kot
nioralno njemu zelo podoben Drago Kos, ki je bil takrat
Pomočnik direktorja kriminalistične službe na ministrstvu
2a notranje zadeve. Kako je končal Kos, vemo: moral je
Oditi iz policije, kako bo končal Mravljak, bomo še videli.
BG
St. 10 - 6. marec 2003
12
Med možnostmi in željami
Predlog celjskega proračuna za dve leti krepko oklestil naložbene apetite - O športni dvorani bodo odločali mestni svetniki
župan Mestne občine Ce-
lje Bojan Šrot, vsi trije po-
džupani, občinska finanč-
nica Danica Dobršek, direk-
torica občinske uprave Dar-
ja Pavlina in vodje nekate-
rih oddelkov so predstavili
predlog mestnega proraču-
na za naslednji dve leti.
Obravnaval ga bo mestni
svet prihodnjo sredo, ko
naj bi ga, po županovem
prepričanju, brez večjih te-
žav, sprejel v obeh branjih.
Celjski proračun za letos
naj bi bil težak dobrih 9 mi-
lijard tolarjev, za leto 2004
pa malo manj kot 8 milijard
tolarjev in je uravnotežen,
kar pomeni, da ne predvide-
va prekoračitve predvidenih
prihodkov, občina pa naj bi
se v prihodnjih dveh letih ne
zadolževala. Od države pri-
čakujejo letos 4,2 milijarde
tolarjev za primerno porabo,
prihodnje leto še 200 miU-
jpnov več. Ostale potrebne
prihodke bodo ustvarili s pro-
dajo zenijiljišč in poslovnih lo-
kalov (vi dveh letih skoraj 3
milijarde) in od prodaje ka-
pitalskih deležev (delnic), ki
jih ima občina v podjetjih ČE-
KA in Celjski sejem in so vred-
ni okoli 700 milijonov tolar-
jev. Prodajo slednjih župan
Bojan Šrot
komentira z besedami, da ne
vidi nobene potrebe, da bi se
občina šla kapitalista...
Zarezali bodo
v programe
Ker je bilo proračunskih
želja za dobrih 12 milijard
tolarjev, so morali v postop-
kih priprave in usklajevanja
proračuna želje uskladiti z
možnostmi in določiti tudi
prioritete. Še več, niso se uk-
varjali le z naložbami, mar-
več predvsem s programi pro-
računskih porabnikov, v ka-
tere so morali kar krepko po-
seči. Medtem ko ohranjajo
skrb za poplavno varnost in
sanacijo plazov v občini, pa
tudi financiranje del v kra-
jevnih skupnostih in mestnih
četrteh, so močneje zarezali
v upravo, komunalo, druž-
bene dejavnosti, predvsem pa
zahtevajo reorganizacijo in
enoten program požarnega
varstva. Pri družbenih dejav-
nostih ne bo šlo drugače, kot
da bodo zmanjševali nadstan-
dardne programe. To pa ne
bo vplivalo na začetek delo-
vanja lani ustanovljenega za-
voda Socio. Trenutno iščejo
prostore zanj, za njegovo de-
lovanje pa so zagotovili 20
milijonov tolarjev.
Predvsem
čistilna
naprava
Med naložbami, ki jim bo-
do letos namenili 4,6 mili-
jarde tolarjev, bodo imele
prednost dograditev central-
ne čistilne naprave (letos 1,7
milijarde tolarjev), naložbe
v prenovo mestnih cest, za-
četek gradnje prizidka k IV.
Osnovni šoli in dokončanje
gradnje športnega parka Pod
Golovcem. O morebitni grad-
nji nove športne dvorane, ki
je v mestu in mestnem svetu
dvigovala veliko prahu, bo-
do v sredo odločali svetniki.
»Država je bila do projekta
zelo korektna,« je poudaril
Šrot in zatrdil, da več kot ob-
ljubljenih 500 milijonov to-
larjev ne bo mogoče iztržiti.
Sam pa je še vedno bolj kot
obnovi stare naklonjen grad-
nji nove dvorane. »Zastavlja
se mi vprašanje, ali je smotr-
no vlagati okoli 250 milijo-
nov tolarjev občinskega de-
narja v potrebno obnovo sta-
re hale A na celjskem sejmiš-
ču in imeti še naprej staro, več-
namensko dvorano. Še ved-
no zagovarjam, da je bolje vze-
ti ponujenih 500 milijonov to-
larjev od države, zgraditi no-
vo dvorano, poskrbeti, da bo
polno zasedena in ločiti šport
od prireditvenih dejavno-
sti...,« je povedal Šrot.
Med naložbami je bilo že-
lja za dobrih 7 milijard to-
larjev v letošnjem in za 5,5
milijarde tolarjev v prihod-
njem letu. Tolikšnega inve-
sticijskega zalogaja občina
brez krepkega zadolževanja
ne zmore. Iz programov za
naložbe v naslednjih dveh le-
tih so tako črtali predvsem
gradnjo prizidka k Narod-
nemu domu, kamor bi pre-
selili upravno enoto in tako
dobili prostore, da bi delo
občinskih organov združili
na eni lokaciji. »Zdi se mi
neprimerno, da bi ob tolik-
šnih potrebah mesta gradih
pisarne zase,« je odločitev
komentiral Šrot. Tudi pro-
jekt dogradnje ali preselitve
knjižnice bo moral počaka-
ti na leto 2005.
Na vprašanje, aU občina,
s tem ko je izvedla razpise
za te projekte in izdelavo
načrtov, ni nesmotrno tro-
sila denarja, je Šrot odgo-
v.^oril, da ne. »Gre za pro-
jekte, ki bodo, ko bo zanje
pravi čas in tudi zagotovljen
denar, izvedeni. Doslej
opravljena dela, zlasti pri
arheoloških izkopavanjih
na predvidenih lokacijah, pa
so smotrno naložen denar,«
je zatrdil Šrot.
Baska po
starem
Visokoleteči celjski nač
o razvoju letovišča v Baski
hotel ali mladinski hostel vis
kategorije, bodo vsaj še ka
šno leto ostali le načrti. Poj
seni opravljenih pogovorih
vodstvom občine Baska so n
mreč ugotovili, da veljavni z
zidalni načrt občine na
močju celjskega letovišča i
dopušča želene gradnje. V d
govoru z županom občii
Baska so sicer iztržili oblj
bo, da bo ta predlagal spr
membo zazidalnega načrta.'
naj bi bila celo ugodnejša c
prvotnih načrtov, saj naj I
omogočila gradnjo dvonai
stropnega letovišča z nadgr,
jeno mansardo. A vendar i
zdi, da so ob predstavitvi pri
računa občine Celje za našla
nji dve leti le nekoliko preo|
timistično napovedali začete
novogradnje v Baski za pi
hodnje leto. Letos se v Bask
razen manjših vzdrževalni
del, ki bi omogočila nekol
ko višjo kategorizacijo objel
ta, ne bo zgodilo nič. Z izji
mo tega, da se bo v Baski n
letovanju lahko zvrstilo de^
izmen otrok. I
BRANKO STAMEJČIl
Mestni svet bo v sredo
razpravljal tudi o načrtu
razvojnih programov v ob-
čini. Gre za dokument, v ka-
terem so pripravljavci jasno
začrtali naložbene priorite-
te občine do leta 2007.
Kaj na območje stare cinkarne?
15 hektarov veliko območje stare
cinkarne v Celju, prostor med Mari-
borsko in Kidričevo cesto ter Voglaj-
no in Hudinjo, bo v prihodnjih letih
postal eno najpomembnejših obmo-
čij za razvoj Celja. Kaj postaviti v to
cono, kako vanjo umestiti poslovno
cono in tehnološki park, urediti bi-
vanjske pogoje in rešiti promet, je bi-
la naloga javnega urbanističnega na-
tečaja.
Izvedli so ga s sofinanciranjem mini-
strstva za okolje, nanj pa se je odzvalo
11 avtorjev in projektnih skupin. Nji-
hovo delo predstavljajo te dni na raz-
stavi, ki so jo sinoči odprh v pritličju
nekdanjega poslovnega objekta Slove-
nijalesa v pasaži Gosposke ulice v Ce-
lju.
Na natečaju, ki ga je Mestna občine
Celje razpisala v sodelovanju z Inže-
nirsko zbornico Slovenije, je prvo na-
grado osvojila skupina arhitektov in ur-
banistov iz Razvojnega Centra Celje
(Aleksandra Geršak Podbrežnik, Milan
Grabar, Alenka Kocuvan Plahutnik, Ma-
teja Kričej, Irena Povalej, Rado Romih
in Miha Završnik).
Mestna občina Celje bo zdaj obliko-
vala projektno nalogo, na osnovi kate-
re bo prvonagrajena skupina izdelala
strokovne podlage za izdelavo lokacij-
skega načrta. Preko Regionalne razvojne
agencije Celje bo občina kandidirala
za državna in sredstva Evropske unije,
kar bi omogočilo urbanistično in pro-
metno ureditev tega območja, bržko-
ne že v začetku prihodnjega leta.
Razstavo del, ki so jih avtorji pripra-
vili na osnovi javnega natečaja, je sino-
či odprl župan Mestne občine Celje, Bo-
jan Šrot, natečaj sam in prispela dela
pa je ob otvoritvi predstavil mag. Mi-
ran Gajšek.
BS
Gremo
se igrat
Marec bo v petih celjskih
Tuševih trgovinah v zname-
nju akcije Gremo se igrat. Tr-
govine bodo od vsakega na-
kupa 10 tolarjev namenile za
obnovo otroškega igrišča Vrt-
ca Anice Černejeve v Celju.
V akciji naj bi zbrali milijon
tolarjev, ker bo obnovljeno
igrišče odprtega tipa, pa bo-
do od njega imeli veliko vsi
celjski otroci. Gojenci Vrtca
Anice Černejeve bodo v ča-
su akcije za obiskovalce tr-
govskega centra Planet TUŠ
pripravili likovno razstavo,
dve lutkovni igri ter koncert.
BS
3. seja Mestnega sveta MOC
Zupan Bojan Šrot sklicuje v sredo, 12. marca, ob 12. uri 3. sejo Mestnega sveta Mestne občine
Celje v veliki dvorani Narodnega doma. Trg celjskih knezov 9, Celje.
Predlog dnevnega reda: pod 4 - predlogi Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja,
priznanja in nagrade; pod 4a - sprememlie in dopolnitve pravilnika o plačah in sejninah funkcionarjev
Mestne občine Celje ter sejninah zunanjih članov delovnih teles mestnega sveta in članov Nadzornega
odbora Mestne občine Celje ter o povračilih stroškov; pod 4b - predlogi za podelitev priznanj Mestne
občine Celje za leto 2003; pod 4c - imenovanje Strokovne komisije za podelitev sejemskih priznanj;
pod 4d - imenovanje predstavnikov ustanovitelja v Svet JZ Osnovna šola Ljubečna; pod 4e - imenovanje
predstavnikov Mestne občine Celje v Svet Zavoda Mladinski center Celje; pod 4f - potrditev imenovanja
direktorice 7^voda z.a turizem Celeia Celje; pod 4g - podaljšanje mandata članom Sveta Muzeja novejše
zgodovine Celje; pod 5 - imenovanje članov Upravnega odbora Razvojnega centra Orodjarstva Slovenije
- TECOS; pod 6 - imenovanje članov Odbora v JP Energetika Celje d.o.o.; pod 7 obvestilo o začasnem
financiranju potreb iz proračuna Mestne občine Celje v letu 2003; pod 8 - odlok o proračunu Mestne
občine Celje za leti 2003, 2004 - prva obravnava; pod 9 - sklep o začasnem financiranju potreb iz
proračuna Mestne občine Celje v letu 2003; pod 10 - sprememba izjave o ustanovitvi družbe z omejeno
odgovornostjo Celea d.o.o. in sprememba pri imenovanju direktorja družbe ter sprememba idejne
zasnove t^očitniškega doma v Baski; pod 11 - spremembe in dopolnitve Akta o ustanovitvi Lokalnega
podjetniškega centra d.o.o.; pod 12 - sklep o spremembi »Sklepa o določitvi javnih športnih objektov
občinskega pomena v Mestni občini Celje«; pod 13 - odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
ustanovitvi Zavoda za socialno varstvene dejavnosti Celje - prva obravnava; pod 14 - sklep o ugotovitvi
vrednosti točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2003; pod 15 - odlok o spremem-
bah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu »Rekreacijski center na Golovcu« - druga obravnava;
pod 16a - predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev
prostorskih ureditvenih pogojev za območje Zahodno Ostrožno; pod 16b - odlok o spremembah in
dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Zahodno Ostrožno - prva obravnava;
pod 17 -predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek parcialnega zazidalnega
načrta Slatina (cona A in delno B); pod 18a - odgovori na vprašanja, pobude in predloge, pod ISb -
vprašanja, pobude in predlogi.
Gradiš »zminiralti
razpis
Mestna občina Celje je vse priprave na gradnjo prizidka
k Narodnemu domu prepustila svojemu podjetju Nepre
mičnine. Te pa so se posla lotile dokaj čudno. Prvi razpis
so razveljavile same, drugega, na katerega so se po našif
informacijah prijavili CMC, Remont, Vegrad, Gradiš ir
Gradbeništvo Božičnik, pa je razveljavila državna revizij
ska komisija. Gradiš je namreč dan pred iztekom roka za
oddajo ponudb vložil zahtevek za revizijo postopka, čd
da so navodila za izdelavo ponudbe diskriminatorna io
nezakonita. Eden od razpisnih pogojev je bil namreč tud
ta, da lahko na njem sodelujejo le podjetja, ki so v letu
2001 poslovala pozitivno. V Nepremičninah so zahtevek
za revizijo zavrnili z obrazložitvijo, da je pogoj o pozitiv-
nem poslovanju izjemno pomemben element javnega na
ročila, vendar se v Gradisu niso dali in zadeva je šla ^
Ljubljano. Državna revizijska komisija je ugotovila, da jf
zahtevek za revizijo utemeljen, saj »finančni podatki zi
leto 2001 ne morejo biti bistveni za preverjanje sposobno
sti in usposobljenosti ponudnika za izvajanje javnega na
ročila«, zato je postopek delno razveljavila. Nepremični
nam pa naročila, da mora tnadisu plačati 440.000 tcilaf
jev stroškov, ki so jih imeli zaradi zahtevkov za revizijo
Gradiš je v zahtevku tudi navedel, da so Nepremičnin«
želele razpis prilagoditi točno določenemu ponudniku,
vendar mu je državna komisija odgovorila, da za takšno
trditev v spisu ni dokazov.
Vaičifov večer
Turistično in zdravniško društvo Celje prirejata 8.
ca, na dan žena, že 32. valčkov večer.
Tradicionalna celjska plesna prireditev bo v Narodneii
domu, od 20. ure naprej pa bo prisotne zabavala skupi"^'
Oliver Tvvist. Kulturne začimbe večera so pripravili čU^
Društva ljubiteljev umetnosti Celje, hiša Jezeršek pa bo p"
skrbela za kulinarične okuse. Izkupiček valčkovega večef'
namenja Turistično društvo Celje ureditvi in obnovi sp''
menika Primoža Trubarja, ki zapuščen in zanemarjen >^
meva v parku ob Maksimiljanovi cerkvici, nasproti avtoP^
sne postaje v Celju. ^'
St. 10 - 6. marec 2003
ŽALEC
13
Vrbenski ribnik na udaru
Dve plati zaščitenega ribnika Vrbje - Sprejetemu odloku nasprotujejo v žalski ribogojnici
Na četrtkovi seji so žal-
|a svetniki za dobo dveh
ft ribnik Vrbje z zaledjem
^novno zavarovali kot na-
avni rezervat - z odločitvi-
IJ pa se nikakor ne strinja
l(arko Hrovat iz Ribogoj-
ijce Žalec, ker prepoved
raznjenja ribnika pomeni
i istveno okrnitev oziroma
lonec njegove dejavnosti,
j Odlok so svetniki sprejeli
laradi biotopskega, ekosi-
temskega, hidrološkega in
lajinskega pomena ribnika,
primerjavi s prejšnjim pa
: Espremenjen predvsem v de-
% ki govori o ribogojstvu in
I flčinu praznjenja ribnika. Po
ovem je v ribniku dovolje-
10 ekstenzivno ribogojstvo,
I itenzivno le na manjšem de-
3 v vzrejnih bazenih; praz-
ijenje ribnika je dovoljeno
B 5 do 10 let.
Ribnik Vrbje je nastal na
ibmočju nekdanjih gramoz-
ne in divjih odlagahšč, med
otokom Strugo in reko Sa-
injo. Na pobudo žalskega
Imezada so 1973 začeli s sa-
lacijo površine, leta 1980 pa
iredili ribnik za vzrejo kra-
ov. O nastanku ribnika naj
ebi bilo ustrezne dokumen-
dje. Leta 1982 je bil za šir-
Jobmočje ribnika sprejet za-
idalni načrt, po katerem je
ilo to območje namenjeno
a zgraditev objektov in na-
rav za rekreacijo ter z vod-
10 akumulacijo za ribogoj-
le (ekstenzivno ribogojstvo
ndeloma intenzivno v vzrej-
lih bazenih) in rekreacijske
amene. Program ni bil rea-
liziran, ribogojstvo pa se na-
mesto v vzrejnih bazenih vr-
ši na celotni površini ribni-
ka. Ta je prazen po več me-
secev, kar je, po mnenju žal-
skih občinskih služb, zelo
moteče za obiskovalce in bo-
gat habitat (življenjski pro-
stor), ki se je razvil v širšem
prostoru.
Ribnik Vrbje je eno zad-
njih mokrišč v Spodnji Sa-
vinjski dolini, na in ob njem
pa so našli 117 vrst razhčnih
ptic, od tega 9 ogroženih.
Mnogi strokovnjaki poudar-
jajo še druge pomene ribni-
ka in tudi zato je bil sprejet
odlok o začasnem zavarova-
nju vrbenskega ribnika za na-
ravni rezervat. Trajno zava-
rovanje zaradi pomanjkanja
ustreznih predpisov še ni mož-
no.
Sporni določbi
z zavarovanjem želijo v
Žalcu ohraniti vodni in ob-
vodni ekosistem, omogočiti
znanstveno raziskovalno in
študijsko delo ter popestriti
rekreacijsko in turistično po-
nudbo. Na zavarovanem ob-
močju ribnika Vrbje so pre-
povedani vsi posegi, ki bi raz-
vrednotili, poškodovali ali
uničili naravni rezervat, med-
nje pa sodijo vsa gradbena de-
la, spreminjanje vodnega re-
žima, uničevanje gnezdišč,
zatiranje škodljivcev in po-
dobno.
Najbolj sporni odločbi v
odloku sta ribogojstvo in
praznjenje jezera. Za ribnik
že več kot 10 let skrbi ribo-
gojec Marko Hrovat, ki rib-
nik vzdržuje in upošteva in-
terese varstva narave. Ribnik
zaradi izldva rib spraznijo ko-
nec oktobra, nato ga zaradi
interesa krajanov (drsanje)
napolnijo decembra, spom-
ladi pa ga zaradi osušitve tal
ponovno spraznijo. S tem je
poskrbljeno za naravno raz-
kuževanje. »Ribogojec Mar-
ko Hrovat za ribogojstvo na
ribniku Vrbje nima ustreznih
prostorskih dovoljenj, prijav-
ljena in registrirana je ribo-
gojska dejavnost. Z ribnikom
upravlja na osnovi pogodbe
s Hmezad Kmetijstvom Ža-
lec v stečaju, ki ni več last-
nik zemljišč. Ribnik nima do-
voljenja za gradnjo niti ni
vnesen v kataster,« je zapisa-
no v obrazložitvi odloka, ki
so mu dodana strokovna mne-
nja, iz katerih je po eni stra-
ni razvidna pomembna vlo-
ga Ribogojnice Žalec pri
ohranjanju ribjega življa v Sa-
vinji in drugih slovenskih ri-
bolovnih vodah. Po drugi
strani pa vrednosti ribnika kot
»prvega pravega vodnega la-
boratorija naj ne bi mogh
ekonomsko vrednotiti z lo-
kalnim ribogojstvom,« kot je
zapisal Mihael J. Toman,
predstojnik katedre za eko-
logijo na biotehniški fakul-
teti.
Zagovorniki
odloka
Za upravljanje zavarovane-
ga območja je žalska občina
pooblastila Krajevno skup-
Sončni zahod ob ribniku Vrbje.
nost Vrbje, ki bo v ta namen
prejemala tudi določena
sredstva iz občinskega pro-
računa.
Proti intenzivni vzreji rib
so se izrekli tudi krajani Vrbja
na občnem zboru. »Z uprav-
Ijalcem smo se večkrat do-
govarjali, kaj storiti, vendar
so vsi dogovori splavali po
vodi,« je omenil predsednik
KS Vrbje Dušan Pungartnik
in poudaril, da se krajani za-
radi vzreje rib pritožujejo že
dlje časa. »V obdobju, ko od-
lok ni bil v veljavi, je v ribni-
ku prišlo do grobega pose-
ga, saj so zgradili cesto za iz-
lov rib. Želimo, da se tovrst-
ni posegi ne bi več dogajali,
v KS pa se obvezujemo, da
bomo usposobili človeka, ki
bo na razpolago obiskoval-
cem za ogled ribnika.«
Žalski župan Lojze Pose-
del meni, da sprejeti odlok
ni usmerjen proti nikomur
ter da z dovoljenjem eksten-
zivne reje na manjšem delu
ribnika omogoča nadaljnje is-
kanje skupne rešitve. Ribnik
je zavarovan za dve leti, v tem
času pa naj bi na državni rav-
ni sprejeli potrebne podza-
konske akte za trajno zava-
rovanje, določili način hnan-
ciranja ter se tudi izrekli, kaj
se bo sploh dogajalo s slo-
venskim ribogojstvom. V
imenu društva Radoživ je
Gregor Volk Petrovski med
sprejemanjem odloka pouda-
ril, da je ribnik kot umetna
tvorba velikega pomena za ob-
čino.
Različni
interesi
»s sprejetim odlokom se
nikakor ne morem strinjati,
nanj se bom verjetno prito-
žil, saj v njem moje mnenje
in razlogi sploh niso upošte-
vani,« je poudaril Marko
Hrovat. »Večkrat smo se do-
govarjali z občino, krajevno
skupnostjo in Radoživom,
vendar se zaradi različnih in-
teresov nikakor nismo mo-
gli uskladiti. Pred sprejemom
odloka pa me niso niti pova-
bili ali poklicali. Ribnik Vrb-
je je ključnega pomena za
gojenje mladic za Žovnek in
druge ribnike po Sloveniji,
avtohotne vrste rib, ki jih vzga-
jamo, pa za ribiške družine.
ki jih vlagajo v reke oziroma
pritoke.«
Da je samo del ribnika na-
menjen intenzivnemu gojenju
po Hrovatovem mnenju kaže
na to, da pripravljalci ne ve-
do mnogo o toplovodnem ri-
bogojstvu, saj na manjšem
prostoru ne moreš veliko na-
rediti. Poleg tega na ribniku
nikoli ni bilo intenzivne, tem-
več samo polintenzivna reja,
kar pomeni kombinacijo na-
ravnega hranjenja z dodatkom
umetnega krmljenja. »Seve-
da se strinjam, da se ribnik
zaščiti kot krajinski park, saj
sem se vedno zavzemal za na-
ravo. Nikakor pa se ne mo-
rem strinjati s sprejetim od-
lokom, niti v delu, da je uprav-
Ijalec ribnika KS Vrbje,« je
menil Hrovat, ki je pravico
do upravljanja prevzel od
Hmezada. Hrovat je tudi za-
trdil, da je sam videl uporab-
no dovoljenje, vendar pa se
je po njegovih navedbah to do-
voljenje izgubilo.
Žalski svetniki so ob spre-
jemu odloka odobrili tudi 2
milijona tolarjev, s katerima
bodo sredi ribnika takoj pri-
čeli graditi manjši otok, ki
naj bi popestril turistično po-
nudbo in omogočil razisko-
valno delo.
V Ribogojnici Žalec goji-
jo hladno- in toplovodne vr-
ste rib. Ribnik v Vrbju se
uporablja predvsem za go-
jenje enoletnih rib, Žovnek
pa za nadaljnjo rejo krapov,
ščuk, somov, podusti... »Z ri-
bami zalagamo več kot 20
ribjih družin v Sloveniji ter
ribarnice na širšem celjskem
območju, zato se tudi ne stri-
njam z izrazom lokalni ri-
bogojec,« je zatrdil Hrovat.
U. SELIŠNIK
Foto: FRANCI HORVAT
Žalski pevci v Berlinu
I Na občnem zboru so se sestali člani Kulturnega druš-
'''a mešanega planinskega pevskega zbora Žalec.
Po poročilu predsednika Mirana Mačka je bil osrednji
■logodek v lanskem letu gostovanje zbora v Berlinu, kjer so
'cerkvi sv. Elizabete pripravili celovečerni koncert, nasto-
pi pa so tudi ob različnih priložnostih v občini. Dejavnost
^štva poleg Zveze kulturnih društev Savinja Žalec v veliki
meri pevci sami financirajo, največja naložba pa je bila na-
kup klavirja Vamaha. Pevovodkinja Mira Kodrun je pohva-
lila zavzetost pevcev, hkrati pa se je zahvalila korepetitorki
Vesni Turičnik. Na občnem zboru so sprejeli delovni in fi-
nančni načrt za letos, gostje pa so mešanemu planinskemu
pevskemu zboru zaželeli veliko lepih pesmi in varen korak
v gorah. TT
Mešani planinski pevski zbor Žalec pod vodstvom Mire Kodrun
Št. 10 - 6. marec 2003
14

ŽALEC
PREBOLD
Primeri dobre prakse
Delo Upravne enote Mozirje - Letos predvsem denacionalizacija, prostorski vidiki in delo krajevnih uradov
v Upravni enoti Mozir-
je so, podobno kot v dru-
gih UE, zaradi številnih
na novo sprejetih zakon-
skih aktov morali lani re-
ševati precej več zadev kot
prejšnja leta. Delo, pona-
zorjeno s številkami, so
podrobneje predstavili na
ponedeljkovi novinarski
konferenci.
Mozirski državni uradni-
ki so obravnavali skoraj 18
tisoč zadev, nerešena pa sta
ostala le dva odstotka. Za po-
slovanje UE so porabili
184,6 milijona tolarjev, ob
tem pa sami ustvarili več kot
86 milijonov tolarjev pri-
hodkov. V UE Mozirje od lan-
skega novembra deluje in-
formator, ki strankam pri-
hrani kar nekaj poti, konec
leta pa so na štirih delovnih
mestih omogočili plačilo s
karticami. Kot primer dobre
prakse načelnik mozirske UE
Vinko Poličnik izpostavlja
še širitev javnega pooblasti-
la na center za tehnične pre-
glede, uvedbo spletnih stra-
ni na Internetu ter ustanovi-
tev koordinacijskega sosve-
ta, ki smiselno povezuje ce-
loten javni sektor. Za obča-
ne je pomembno tudi iska-
nje potrdil, ki jih morajo pri-
dobivati državni organi po
uradni dolžnosti. V UE opo-
zarjajo, da je večina prosto-
ra na njenem območju ob-
delana s prostorsko ureditve-
nimi pogoji, vendar pa ob
tem v posameznih občinah
nimajo zazidalnih, lokacij-
skih in ureditvenih načrtov,
kar predstavlja oviro v na-
daljnjem razvoju doline ter
povzroča številne pritiske na
delavce UE.
V UE Mozirje je bilo lani
vpisanih 16.834 oseb, ro-
jenih je bilo 170 otrok, umr-
lo pa je 177 oseb. Kljub ne-
gativnemu naravnemu pri-
rastu se je zaradi priselje-
nih 38 oseb povečalo šte-
vilo prebivalcev, vendar
samo v občinah Gornji
Grad in Mozirje.
Na področju denaciona-
lizacije je v UE Mozirje od
225 ostalo odprtih še 14
zahtevkov, 15 zadev pa je
na različnih stopnjah obrav-
nav in je težko predvideti
čas, kdaj bodo postale prav-
nomočne. Kot je znano, je
največji upravičenec ljub-
ljanska nadškofija, ki so ji
s sedmimi delnimi odloč-
bami vrnili 8 tisoč hektar-
jev gozdov, vendar pa je
vloženih več predlogov za
obnovo postopka.
Glede lani tako spornih
krajevnih uradov v mozirski
UE ponovno ugotavljajo, da
KU na Rečici in v Nazarjah
ne opravičujeta svojega ob-
stoja. Kljub temu pa iščejo
nove možnosti, in tako so že
pričeli z aktivnostmi za pre-
nos pooblastil in širitev pri-
stojnosti v smislu informa-
cijskih pisarn, pri tem pa ra-
čunajo na pomoč lokalnih
skupnosti.
V mozirski UE bodo že v
tem mesecu izvedli samoo-
cenjevanje zaposlenih ter an-
keto med strankami, ugoto-
vitve pa bodo pripomogle k
uvajanju kakovosti, poslov-
ne odličnosti in konkurenč-
nosti. V prvi polovici leta bo-
do odkupili zemljišče za
gradnjo poslovne stavbe,
prioriteto pa namenili dena-
cionalizaciji in prostorskim
vidikom ter bdeli nad doga-
janji v KU.
U. SELIŠNIK
Načelnik UE Mozirje Vinko
Poličnik
Občinski svet o iimeljarstvii
Na četrtkovi seji žalske-
ga občinskega sveta so pred-
stavniki občinskega odbo-
ra za kmetijstvo opozorili
na težave, s katerimi se so-
očajo hmeljarji.
Zaradi neugodne starostne
strukture hmeljnih nasadov
ter neugodnih vremenskih
razmer dosegajo savinjski
hmeljarji izredno nizek in ne-
kakovosten hektarski donos,
v skladiščih pa je ostalo še
270 ton neprodanega hmelja
iz lanske letine. V žalski oId-
čini je s hmeljem zasajenih
665 hektarjev površin, ki jih
obdeluje 68 hmeljarjev. Za
izboljšanje stanja bi bilo nuj-
no povečati hektarske dono-
se z obnovo hmeljišč in saje-
njem sort z višjo vsebnostjo
alfa kislin. Za pomoč pri od-
pravljanju težav so se hme-
ljarji obrnili tudi na žalsko
občino oziroma občinski
proračun.
Žalski župan Lojze Pose-
del se sicer zaveda problemov
v hmeljarstvu, vendar je pre-
pričan, da je pravi naslov za
ureditev hmeljarskih težav
ministrstvo za kmetijstvo. Še
prej pa bi se, tako Posedel,
morali hmeljarji združiti in
skupno reševati svoje težave.
»Znotraj hmeljarstva se do-
gaja veliko stvari, ki jih ne
more rešiti občinski svet,
temveč hmeljarji oziroma za-
druge. Ko smo zadruge opo-
zorili, naj se združijo, so to
ocenili kot politični pritisk
in vmešavanje v njihovo de-
lo,« je omenil Posedel in opo-
zoril na zadružne objekte
različnih krajih, ki propadi
in ki jih želijo lastniki pi
dati. Posedel je obljubil f
moč hmeljarjem, »vendar i
neke meje«, ob tem pa izra
začudenje, da je žalski ini
tut za hmeljarstvo in pivova
tvo pripravil seminar o hfl
Ijarstvu v slovenskem čel
larskem centru v Lukovic
Od podražitev in
avtomobilov do kant
V celjskih Javnih napra-
vah, kjer skrbijo za odvoz
odpadkov v 13 občinah na
širšem celjskem območju,
so v vseh 6 spodnjesavinj-
skih občinah predlagali
14,8-odstotno podražitev
svojih storitev. Po soglas-
ju občinskih svetov potre-
bujejo še soglasje ministrs-
tva za gospodarstvo.
V nekaterih občinah, na
primer v Žalcu, Preboldu in
na Vranskem, so predlog celj-
skega podjetja že potrdili ob-
činski svetniki, v večini ob-
čin pa opozorili, da bi velja-
lo cene zviševati postopoma.
Zadnjič so v Javnih napravah
cene povišali novembra leta
2000. Pri sprejemu odloka v
Žalcu se je razvila dokaj ži-
vahna razprava, med katero
so svetniki opozorili še na
druge probleme v okolju. Ob
tem je Aleksander Žolnir,
vodja žalskega oddelka za
varstvo okolja in urejanje
prostora, povedal, da si v Žal^
cu prizadevajo za sklenitev
ločenih pogodb o odvozu in
deponiranju odpadkov - še-
le potem bi se pokazala kon-
kurenčna sposobnost celjske-
ga podjetja. Glede odsluže-
nih avtomobilov, o katerih je
v Spodnji Savinjski večkrat
govora, je Žolnir pojasnil, da
lahko Žalčani odsluženo plo-
čevino brezplačno oddajo v
poslovni enoti Surovina.
Vseeno je tudi v tem okolju
kar precej zapuščenih avto-
mobilov, za katere s pomoč-
jo žalskih policistov iščejo
lastnike, ki jim izdajo odloč-
bo o odstranitvi avtomobila
in izrečejo mandatno kazen.
Svetniki so opozarjali tu-
di na prepolne posode za od-
padke. »Odvoz in deponira-
nje odpadkov se je nekdaj
obračunavalo po kvadratnem
metru stanovanja, sedaj pa se
plačuje po volumnu posode.
Dogajalo se je, da so občani
začeli uporabljati manjše po-
sode, seveda so s tem plače-
vali manj, hkrati pa so ob po-
sode odlagali še polne vreče
smeti,« je pojasnil Ivan Če-
rič, direktor celjskega pod-
jetja Javne naprave. »Zaradi
tega smo jih opozorili in jim
na naše stroške ponudili večje
>kante<. Kjer se občani niso
odzvali na naš poziv, smo za
dokaz slikali odložene odpad-
ke, naprej pa seveda nismo
ukrepali.«
Čerič je še dodal, da se vse
več občanov odloča za po-
sebne vreče, ki stanejo 420
tolarjev, v ceno so všteti tudi
odvoz in deponiranja. Vreče
pridejo v poštev predvsem ta-
krat, ko pri posameznih gos-
podinjstvih pričakujejo več-
jo količino odpadkov. Tovrst-
ne vreče, v zvitkih po 5 ali
več, je moč dobiti na sedežu
podjetja, naročiti pri šofer-
jih ali po pošti, v teh dneh pa
naj bi jih začeli prodajati tu-
di na Petrolovih bencinskih
servisih.
U. SELIŠNIK
Sosedom v pomoč
Na letnem občnem zboru so se sestali člani Združenja
za medsebojno pomoč Strojni krožek Savinjska dolina.
O delu krožka sta poročala vodja Simon Gajšek in pred-
sednik Alojz Rojnik. Krožek ima 259 članov in je eden
večjih v Sloveniji, opravili pa so preko 8 tisoč ur. Kmetje še
vedno iščejo največ pomoči pri baliranju, oranju, brana-
nju, delu v gozdu... Začete smernice socialne delovne po-
moči na kmetiji so. nadaljevali tudi lani, sredi leta pa so
pomagali na kmetiji Ušen, na kateri je primanjkovalo de-
lovne sile zaradi delovne nesreče. Izkazalo se je, da se bodo
morali z občinami podrobneje dogovoriti o sredstvih in ro-
kih, saj nesreč ni mogoče predvideti. Poleg tega so pomaga-
li članom ob naravnih nesrečah. Tako so prispevali k obno-
vi ostrešja na kmetiji Jožeta Zagožna, kjer je požar uničil
hlev in nekaj strojev.
Pomagali so pri ustanavljanju namakalnih društev in or-
ganizirali strokovno ekskurzijo po Avstriji. Na letošnje leto
so prestavili organizacijo srečanja slovenskih strojnih krožkov,
druge aktivnosti pa bodo podobne lanskim.
T. TAVČAR
Člani krožka pri prebiranju glasila Orač, ki prinaša zanimive teme s področja kmetijstva.
z občinskih svetov
Podžupana in
proračun
PREBOLD - Svetniki so za
podžupana imenovali Franca
Škrabeta in Borisa Kupca. Oba
podžupana prihajata iz vrst
LDS. Škrabe bo v občini skrbel
za področje negospodarstva.
Kupec pa za področje gospo-
darstva. Poleg tega so po mno-
gih pripombah sprejeli prora-
čun z načrtovanimi 642 mili-
joni tolarjev prihodkov, do 10.
marca pa še sprejemajo pred-
loge in pripombe svetnikov na
predlog proračuna. V javni
obravnavi sta tudi akta, ki be
sta bolje urejala hnanciranjj
športa.
Za gotoveljskc
cesto
ŽALEC - Iz letošnjega ž<
skega proračuna bodo za i
konstrukcijo ceste skozi Goto
Ije namenili približno 24 mi
Jonov tolarjev. V Gotovljah:
gradijo kanalizacijski sistem, i
vesticija pa predvideva tudi v
nitev zemljišča v prvotno st
nje, torej sanacijo ceste. Ve
dar so se v Gotovljah odloČi
da bodo gradili širšo cesto
pločnikom, s pripravljalnimi (i
li za rekonstrukcijo ceste pab
do začeli v teh dneh in jih 2
ključili do konca aprila.
Stroški 1 novin
naseljem
ŽALEC - Tudi svetniki sd
strinjali z ustanovitvijo nas
Ija Grče v Krajevni skupnoi
Šempeter. Sredstva za oznai
tev novega naselja in stroŠ<
hišnih številk bodo zagotoV
oziroma pokrili v žalskem p'
računu, stroške za spremef
bo osebnih in drugih dokume*
tov pa bodo poravnali krajci
in pravne osebe novega nas
Ija Grče. V grobem se stroš
za izdelavo osebnih izkazO
ter sprememb naslovov v p<3
nem listu, vozniškem in pf
metnem dovoljenju brez stro
ka fotografij vrtijo okrog H'
soč tolarjev. |
St. 10 - 6. marec 2003
ŠENTJUR
LAŠKO
15
Dogovori za
novo pošto
Dostava pošte petkrat tedensko kmalu na območju
celotne občine Šentjur
šentjurski župan Štefan
Tisel in podžupan Jože Art-
nak sta dobila zagotovilo
generalnega direktorja Po-
ste Slovenije mag. Alfon-
za Podgorelca, da bodo v
Šentjurju letos začeli gra-
diti novo poštno poslopje.
»Pošta Slovenije je zain-
teresirana za nakup okrog
100 kvadratnih metrov po-
lovnih prostorov v središ-
u Šentjurja, zato se bodo
koj začeli postopki za grad-
jo nove poslovno-upravne
zgradbe na Mestnem trgu v
Šentjurju, vzhodno od ob-
jekta, v katerem je pošta
zdaj,« pojasnjuje podžupan
Artnak in dodaja, da je cilj-
ni rok za selitev pošte v no-
ve prostore druga polovica
prihodnjega leta. Nad pošt-
nimi prostori bo v dveh nad-
stropjih na voljo še precej
površin za druge poslovne
dejavnosti.
Prvi mož Pošte Slovenije
je v pogovoru še obljubil, da
bo zaradi interesa in želj kra-
janov na Kalobju ostala od-
prta poštna enota, čeprav to
ni ekonomsko upravičeno.
Na območju šentjurske ob-
čine pa bo treba poiskati us-
treznejše prostore za poštni
enoti še na Ponikvi in Gro-
belnem.
Za še vedno velik del Šent-
jurčanov pa je pomembna
zlasti obljuba, da bo Pošta Slo-
venije kmalu v celotni občini
zagotovila najmanj petkrat te-
densko dostavo. To je velik
korak naprej pri servisiranju
občanov, ki v nekaterih kra-
jih poštne pošiljke še vedno
prejemajo največ trikrat te-
densko. Po novem je namreč
s pismonošo mogoče urediti
tudi nekatere dodatne stori-
tve, ki jih je Pošta Slovenije
doslej nudila le v svojih eno-
tah. Slednje je pomembno zla-
sti za starejše ljudi in tiste, ki
živijo v odročnejših krajih.
I. STAMEJČIČ
Drugi »daff Arzenšicoviii
Pavla in Ivan Arzenšek iz Zaloga pri
Oramljah sta drugič izrekla svoj »da« v
'pavčevi hiši, zatem pa v drameljski cerk-
vi, kjer ju je v družbi drugih duhovnikov
Poročil kar njun sin. Prvič sta k poroki v
Špitalič gazila v polmetrskem snegu, to-
l^rat se je k poročnima obredoma vila dol-
ga kolona vozil...
Pavla je bila ena izmed Mastnakovih petih
otrok, rojenih na Straži na Gori. Pri Štantet,
l^ot se je reklo po domače, je bila partizan-
ska postojanka. Ivan se je rodil leta 1928 v
Zalogu pri Dramljah, istega leta kot njegova
življenjska sopotnica, kot najmlajši Arzenš-
kovih šestih otrok, ki so rasli na srednje ve-
liki kmetiji. Po poroki s Pavlo sta prevzela
Bosjanovo kmetijo in skupaj premagovala
težave. Rodilo se jima je pet otrok: štirje
sinovi in hči, med katerimi se je najstarejši
sin na veliko veselje vse družine odločil za
duhovniški poklic. Pred desetletjem sta kme-
tijo izročila sinu Jožetu in snahi Malči, je-
sen življenja pa jima lepša osem vnukov.
.     .... ^. ,..... _ ......... MATEJ i^OVAK
Bančni posli iz fotelja
šentjurski OŠ Hruševec
'n Pranja Malgaja v Šent-
jurju sta od začetka leta kot
^dini s Celjskega uvrščeni
^ mrežo slovenskih e-šol,
Pretekli teden pa so v OŠ-
'hruševec pripravili prvo i
Predstavitveno srečanje za^
•krajane.
Za prvo iz niza predstavi-
'^v računalniške tehnologi-
in možnosti komunicira-
ter elektronskega poslo-
^^nja, ki jih ponuja sodobna
[Informacijska oprema, so iz-
^•"ali elektronsko bančništvo,
Pripravili pa so ga v Banki
Celje.
Šentjurčani so glede poslo-
vanje Banke Celje s pomočjo
elektronskih komunikacij za-
stavili največ vprašanj glede
programa Klik; kako se dela
z njim, kakšne so njegove
prednosti in slabosti, kako je
z dokazovanjem opravljenih
plačil in zlasti glede varnosti,
ki jo zagotavlja program, ter
računalniške programske in
strojne opreme, potrebne za
namestitev Klika. Drugo sre-
čanje s krajani bodo v e-šoli v
Hruševcu pripravili 19. mar-
ca, ko bodo predstavniki Te-
lekoma predstavili različne
oblike telekomunikacij.    IS
E-poslovanje Banke Celje so Šentjurčanom predstavili vodja šentjurske enote Dubravka Turk, Sabina Kolesa
iz službe za odnose z javnostmi, Helena Mladenovič iz oddelka za razvoj in podporo pasivnim poslom ter
računalničar Marko Komerički.
Sedemčlanska družina Nemec se bo poslej ob delu na zemlji dopolnilno ukvarjala še s turizmom.
Kmečki turizem za
priliodnost
Da kmetije ne bodo pre-
živele, če se ne bodo ukvar-
jale s še kakšno dopolnil-
no dejavnostjo, se dobro za-
veda sedemčlanska druži-
na Nemec iz Sedraža nad
Laškim. Zato so pred krat-
kim odprli kmečki turizem.
Tako je ob Salobirjevih v
Trobnem Dolu zdaj drugi
kmečki turizem v laški ob-
čini, Kozmusovi v Panečah
pri Jurkloštru pa so prido-
bili status nastanitvene tu-
ristične kmetije z lastnim
apartmajem.
Že v osemdesetih letih sta
o začetkih kmečkega turiz-
ma na svoji kmetiji tik ob
cesti do Sedraža razmišlja-
la Marija in Stanko Nemec;
tisto kar doma pridelajo, sta
želela doma tudi prodati. Po-
tem, ko se je v letu 1995 po-
ročil sin Stanko in mu je že-
na Jerica povila danes sedem-
letnega Gašperja, nato pa še
zdaj petletna dvojčka Zalo
in Blaža, so prvotna razmiš-
ljanja dobivala vse bolj kon-
kretno podobo. Stanko
mlajši trenutno še dela v
hrastniškem rudniku, a ker
je rudnik v zapiranju, vidi
prav v kmečkem turizmu ti-
sto, kar bo družini v prihod-
nosti priskrbelo zanesljiv kos
kruha.
Nemčevi gospodarijo na
24 hektarjih zemlje, nekaj
Milena Kozmus iz Paneč je podarila svojo znamenito zaščiteno pogačo
Jerici Nemec in ji ob tem zaželela veliko prijetnih gostov.
so je pred leti vzeli tudi v
najem. V hlevu imajo dvaj-
set glav živine, nekaj bikov
Obe gospodinji, Marija in
Jerica, radi pečeta domač kruh,
zamesi pa ga tista, ki ima več
časa. Svež se odlično poda k
suhomesnatim izdelkom in
narezkom, ki so ob jabolčni
potici hišna specialiteta, od to-
plih jedi pa gostom najraje po-
nudijo koline.
in krav molznic, doma pa
pridelajo tudi vso zelenjavo.
Veliko imajo sadja, zlasti ja-
bolk starih sort, iz katerih
je Marija pred leti začela peči
jabolčne potice, ki so njihova
hišna specialiteta. Z gradnjo
turističnega objekta pa so
imeli kar precej težav, saj sto-
ji na zemljišču prve katego-
rije, ki ni bilo zazidalno. Kar
sedem let so mleli upravni
mlini, da jim ga je uspelo
leta 1995 ob pomoči laške
občine prekategorizirati in
pridobiti gradbeno dovolje-
nje.
Nemčevim so pri odpira-
nju kmečkega turizma po-
magali v Agenciji za raz-
voj turizma in podjetništva
v občini Laško Aprilia, s
strokovnimi nasveti pa Jo-
žica Krašovec iz Kmetijsko
svetovalne službe.
Vrata so zdaj gostom na
široko odprli, a delo še zda-
leč ni končano. Urediti že-
lijo še šest dvoposteljnih sob
v nadstropju, po tihem pa ra-
čunajo, da se bodo Rimske
Toplice s svojo zdraviliško
dejavnostjo le zbudile in bo-
do lahko ponudili gostoljub-
je tudi zdraviliškim gostom.
Pred kratkim je Jerica opra-
vila strokovni izpit za lokal-
no turistično vodnico obči-
ne Laško, zato bodo gostje
pri Nemčevih ob dobri hra-
ni zagotovo izvedeli še mar-
sikaj zanimivega o Laškem
in bližnji okolici. MM
St. 10 - 6. marec 2003
16
PODČETRTEK
ROGAŠKA S.|
Tudi v novem
mandatu težave
Prve seje občinskega sveta
Podčetrtek županu Marja-
nu Drofeniku ne napovedu-
jejo bistveno milejših časov,
kot jih je doživljal v prejš-
njih dveh mandatih. Če so
mu prej svetniki očitali, da
je iz sredstev, zbranih s tu-
ristično takso, preveč pod-
piral center občine, mu zdaj
očitajo ravno nasprotno, da
ga podpira premalo.
Skupina svetnikov ni bila
zadovoljna niti s sestavo ne-
katerih odborov in komisij,
v katerih nimajo svojih pred-
stavnikov. Čeprav so imeli čas
in možnost, da predlagajo svo-
je kandidate, tega niso stori-
li. Župan Marjan Drofenik se
je odločil, da bodo vsaj za ne-
katere odbore in komisije ce-
loten postopek ponovili, da
bo volk sit in koza cela.
Svetniki so kljub vsemu po-
trdili predlog župana Marja-
na Drofenika, ki je za podžu-
pana predlagal Milana Feldi-
na iz Cmereške Gorce. Ime-
novali so tudi odbor za druž-
bene dejavnosti s predsedni-
kom Davidom Ivačičem ter
odbor za urejanje prostora,
komunalno dejavnost in vars-
tvo okolja s predsednikom Ni-
kom Upnikom. Potrdili so tu-
di nadzorni odbor občine
Podčetrtek s predsednico Met-
ko Jerič ter člani Avgustom
Sotoškom, Bredo Ivačič, Mar-
kom Jurakom in Borutom Je-
žovnikom.
Na naslednji seji naj bi ime-
novali še odbore za turizem,
za razpolaganje s sredstvi po-
žarnega sklada, za razvoj gos-
podarstva in podjetništva, za
kmetijstvo in komisijo za vlo-
ge in pritožbe.
Na tretji seji se je po dveh
izostankih pojavil tudi svet-
nik iz Pristave pri Mestinju
Gojko Lončarič, ki je na voli-
tvah premagal Srečka Gobca,
svetnika v prejšnjem manda-
tu in kandidata za župana.
TONE VRABL
Brez posnemanja Celjanov
Borza humorja v Rogaš-
ki Slatini, ki bo 29. marca,
dobiva letos, po sedmih le-
tih, povsem novo podobo.
Vsako leto so razpisali javni
natečaj, na katerem so sode-
lovali pisci humorističnih be-
sedil iz vse Slovenije. Nato
so pripravili še slovesno raz-
glasitev zmagovalcev, naj-
boljša besedila pa objavili v
knjigi.
Med dolgoletno borzo se
je izkazalo, da Slovenci re-
snično nimamo pravega smi-
sla za humor. V Občini Ro-
gaška Slatina, ki je glavni pri-
reditelj, so namreč ugotovi-
li, da so prispevki vse manj
humorni, zato so v začetku
januarja pripravili nov kon-
cept Borze humorja.
Vodja občinskega oddelka
za družbene dejavnosti Kri-
stina Kampuš, ki je vsa leta
na čelu borze, je povedala,
da bodo odslej na prireditvi
predstavljali odlomke iz ko-
medij slovenskih gledaliških
hiš. V prihodnjih letih bo po-
stala prireditev še tekmoval-
nega značaja, pri tem pa ne
gre za podvajanje celjskih
Dnevov komedije, zatrjuje
Kampuševa. Prve pogovore z
gledališkimi hišami in igral-
ci, ki jim bodo dali posebni
poudarek, so že opravih.
Imena prireditve z novo za-
mislijo ne bodo spreminja-
li. Borza humorja bo vnaprej
služila promociji Občine Ro-
gaška Slatina in njenega tu-
rizma.
BJ
Pri Mlinarju
bomo izbrali
sto potnic
Zvečer ob 18. uri se bo na izletniški kmetiji Mlinar v
Gotovljah pri Žalcu začelo javno žrebanje za izbor
sto potnic, ki se bodo 4. in 5. aprila udeležile 31. izleta
100 kmečkih žensk na morje. Letos je žrebanje pod
pokroviteljstvom občine Žalec in župana Lojzeta Po-
sedela, igral pa bo ansambel Zlate strune iz Griž.
Prvič so vse kandidatke razdeljene po občinah. To po-
meni, da bo imela vsaka občina svoje udeleženke na naši
največji akciji, ki se vedno konča z velikim družabnim
srečanjem na morju, letos tako kot lani v Belvederju nad
Izolo.
Šest potnic je že znanih. Pet smo jih dobili s sodelova-
njem v kvizu. To so Mihela Podkrižnik iz Ljubnega ob
Savinji, Dragica Plahuta iz Dobja, Martina Podpečan iz
Zavrha pri Galiciji, Ljudmila Antlej iz Gorice in Jožica
Zupane iz Luterij, brez žreba pa potuje Jožica Plahuta z
Jezerc, ki je prva prinesla kupon v uredništvo Novega
tednika.
Mnoge izmed kandidatk so na dopisnice tudi kaj pripi-
sale, velika želja vseh pa je, da bi se jim končno uresniči-
le sanje o poti na morje. Tako je ena izmed kandidatk
zapisala, da v 65 letih življenja še ni bila na morju, med
kandidatkami je tudi gospa, ki se je rodila leta 1910.
Imena izžrebanih potnic bomo objavili v prihodnji šte-
vilki Novega tednika, ki bo izšel 13. marca. Potem bomo
oblikovali ekipo in program, da bo tudi letošnji izlet
prijeten in zanimiv. TONE VRABL
modri telefon
Do prihodnjega četrtka bo va
klice na Modrem telefonu sprej
mala novinarka Janja Intihar. |
telefonsko številko 031/569-51
ga lahko pokličete vsak dan mi
10. in 17. uro. Svoja vprašanja
Modri telefon lahko med ponede
kom in petkom zastavite tudi |
telefonu 42-25-190.
Cerkvena
poroka ,
Bralka Nataša s Franko-
lovega želi odgovor, ali je
mogoča zgolj cerkvena po-
roka, brez civilne. Če ni mo-
goča, jo zanima, čemu je ta-
ko, če pa je, želi izvedeti,
kako je z veljavnostjo tak-
šne zakonske zveze. Prav
tako jo zanima, ali je mo-
goča ločitev »cerkvene« za-
konske zveze.
Kancler škofijske pisarne v
Mariboru Janez Lesnika od-
govarja: »Cerkvena zapoved
»sklepaj zakon po cerkvenih
predpisih« je obvezujoča za
vse člane katoliške Cerkve.
Predpis, da tisti, ki živijo v
izvenzakonski skupnosti ali
če so le civilno poročeni, ne
morejo prejemati zakramen-
tov ter ne morejo biti botri
pri krstu in birmi, kaže, da
zapoved cerkvene poroke ni
nekaj obrobnega, nepomem-
bnega. Kar zadeva katoliško
Cerkev, pa za veljavno skle-
njen zakon poleg cerkvene ni
potrebna še civilna poroka.
Cerkev in država sta pri nas
ločeni in sedanja civilna za-
konodaja cerkvene poroke ne
prizna. Ob tem velja poudari-
ti, da je civilni zakon v tej za-
devi nedosleden. Zakon o za-
konski zvezi in družinskih raz-
merjih namreč v 12. členu priz-
nava »dalj časa trajajoči živ-
ljenjski skupnosti« enake dru-
žinsko-pravne posledice kot
poročenim. Logično je, da ima
cerkveni zakon zaradi svoje
vsebine in značaja javnosti vsaj
takšno veljavnost, kot dalj ča-
sa trajajoča življenjska skup-
nost. Še vedno je tudi v veljavi
Zakon o verskih skupnostih iz
leta 1976, ki določa da se lah-
ko cerkveni obred poroke
opravi šele potem, ko je bila
zakonska zveza sklenjena pred
pristojnim državnim organom.
Vendar ta določba ne predpi-
suje sankcij. Gre za ostanek
preteklega režima in v pred-
logu novega zakona je ta do-
ločba izpuščena. Iz povedanega
izhaja, da je pri nas možna
cerkvena poroka tudi brez ci-
vilne poroke.«
Pa še odgovor glede loči-
tve »cerkvene« zakonske zve-
ze: »Nerazveznost je bistve-
na lastnost zakona. V nekate-
rih primerih pa ob razpadu
zakonskih skupnosti nastane
dvom ali je bil, zaradi po-
manjkanja osebne zrelosti, za-
kon sploh sklenjen. Takšne
primere obravnavajo Škofij-
ska cerkvena sodišča.«
BJ
Denar za
telefonijo
Bralko iz Celja zanima,
kam in kdaj se je treba pri-
javiti za vračilo vlaganj v
telekomunikacijsko
omrežje. Znesek je morala
plačati leta 1977, ko je na-
ročila telefonski priključek.
Darko Fras, predsednik
upravnega odbora Vsesloven-
skega združenja upravičencev
do vračila vlaganj v telekomu-
nikacijsko omrežje (s sede-
žem v Lenartu v Slovenskih
goricah), odgovarja: »Odvisno
je od tega, kako je bralka sreds-
tva vlagala. Če jih je vložila s
sklepanjem pogodbe z lokal-
no skupnostjo (z občino ah
krajevno skupnostjo), jo bo
za prijavo zahtevka z javnim
pozivom pozvala ta skupnost.
V primeru, da je vlagala n
posredno, s sklepanjem p
godbe s PTT organizacijo,
samoupravno interesno sku
nostjo za telekomunikacij
pa bo morala ta zahtevek uv
Ijavljati sama, zoper javno pi
vobranilstvo. Tudi v tem p
meru na podlagi javnega p
živa, ki ga bo dolžan objav
minister za informacijsl
družbo.« Do vračila vlaga
so upravičeni vsi, ki so vlag
li od leta 1974.
Kdaj     I
odškodnina?
starejšo bralko iz celjsl
občine zanima, kdaj bo(
dobili otroci padlih partiz
nov enkratno odškodnin
Že lani je vložila vso potre
no dokumentacijo.
Jelka Grbič, višja svetov;
ka za žrtve vojnega nasilja
Upravni enoti Celje, odgov;
ja: »Predpogoj je priznan st
tus žrtve vojnega nasilja, to j
zaključen postopek v Upra'
ni enoti Celje. Na podlagi pri
nanega statusa posredujen
podatke Slovenski odškodni
ski družbi, s sedežem v Lju
Ijani, v Mali ulici 5. Po poda
kih, ki so nam znani, izplai
omenjena družba enkrati
odškodnine večkrat na leto
St. 10 - 6. marec 2003
VOJNIK
VITANJE

17
Veljaki so
use dražji
Nekateri občinski in
krajevni veljaki v občini
Vojnik bodo prejemali v
prihodnje višje sejnine ter
nagrade, so odločiU občin-
ski svetniki.
Tako bodo občinski svet-
niki v prihodnje prejemali
sejnino v znesku 20 tisoč
tolarjev, kar je približno za
tretjino več kot doslej. Sej-
nine članov različnih ob-
činskih odborov bodo zna-
šale po novem 7 tisoč to-
larjev, članov nadzornega
odbora 12 tisoč ter članov
svetov krajevnih skupnosti
5 tisoč. Višje so tudi sejni-
ne predsednikov odborov
(predsednik nadzornega od-
bora bo tako prejemal po
28 tisoč tolarjev) ter kra-
jevnih svetov.
V prihodnje bo prejemal
bistveno več tudi podžupan.
Podžupanu pripada po no-
vem 50 tisoč tolarjev na me-
sec, predsednikom krajev-
nih skupnosti pa mesečno
po 30 tisoč. BJ
Z Vriskom so
res prehiteli
Po pisnih obtožbah od-
bora Liberalne demokraci-
je Slovenije v Vojniku, ki
se čuti pri imenovanjih v
občinske odbore in komi-
sije prikrajšan, se je zade-
ve v zadnjih dneh lotil ob-
činski svet. V LDS-u na-
mreč trdijo, da imenovanja
ne odražajo volilnih rezul-
tatov.
Župan Beno Podergajs
takšne očitke zavrača, do ene
napake pa je nedvomno priš-
lo. Tako je moral občinski
svet na zadnji seji preklica-
ti imenovanje Petra Vriska
iz Slovenske ljudske stran-
ke (prvega moža slovenske
kmetij sko-gozdarske zborni-
ce) za predsednika nadzor-
nega odbora občine.
Svetniki so namreč pri
tem imenovanju prekršiU
statut, saj mora predsedni-
Peter Vrisk
Izidor Krivec
ka nadzornega odbora izbra-
ti odbor sam, med svojimi
člani. Pri vsem skupaj je po-
sebej zanimivo, da so ome-
njeno prekoračitev pristoj-
nosti ugotovili v občinski
upravi sami, saj med obtož-
bami iz LDS ni bila omenje-
na.
Liberalni demokrati, ki so
zadnjič predlagali za pred-
sednika nadzornega odbora
(oziroma člana) Izidorja
Krivca, so skušali na zadnji
seji občinskega sveta znova
doseči vsaj njegovo imeno-
vanje v nadzorni odbor. Pri
tem so se morali svetniki naj-
prej odločiti o morebitni raz-
rešitvi članice nadzornega
odbora Zdenke Habe (ki so
jo sicer predlagali iz LDS).
Razrešitvi je velika večina
nasprotovala, pri čemer so
omenjali, da gre za strokov-
njakinjo.
Občinski svet se je nato
odločal še o predlogu, da bi
postal dodatni, sedmi član
komisije za družbene dejav-
nosti liberalni demokrat Du-
šan Horvat, vendar je bila
večina spet proti.
Sicer pa izraža celotno gla-
sovanje moč vojniške povo-
lilne koalicije, ki jo sestav-
ljajo Slovenska ljudska stran-
ka. Socialdemokratska
stranka ter Nova Slovenija.
Po njej je mogoče sklepati,
da bo Peter Vrisk izvoljen za
predsednika nadzornega od-
bora kljub omenjeni razre-
šitvi.     BRANEJ£RANKO
Občutenje lepote cvetja
v Vojniku bodo marec, ki je v znamenju dveh ženskih
praznikov, obeležili z razstavo Rože za mamo. Predsta-
viU bodo fotografije ljubiteljske fotografinje Valentine
Šket iz Žalca, ki izvira iz Vojnika.
[ Na razstavi bo predstavljeno občutenje lepote narave, kot
pa izraža nekdanja učiteljica. S fotografijo se je prvič srečala v
'{asu učiteljevanja v Vrhu nad Laškim, pod moževim mentors-
tvom. Zadnja leta predstavlja svoja dela na različnih skupin-
tskih razstavah po vsej državi ter je bila zanje tudi nagrajena.
Razstava v vojniški knjižnici, ki jo bodo slovesno odprh
danes, 6. marca (ob 18. uri), bo njena prva samostojna.
[Avtorica jo posveča spominu pokojne matere. BJ
Poklon očetu zdravljenja
^        alkoholizma
v vojniški bolnišnici so se s krajšo slovesnostjo spomnili dr. Dušana Berceta,
utemeljitelja sodobne obravnave odvisnosti
Na oddelku za zdravlje-
nje odvisnosti Psihiatrične
bolnišnice Vojnik so se s slo-
vesnostjo, na katero so po-
jVabili tudi njegovo druži-
!io, ob 40. obletnici smrti
spomnili svojega nekdanje-
ga sodelavca dr. Dušana Ber-
•^ta, utemeljitelja sodobne-
ga zdravljenja odvisnosti v
Sloveniji.
Kot je povedala dr. Darja
Koben Bardutzky, predstoj-
'lir.i oddelka za zdravljenje
nosti, je prav dr. Ber-
, ki je bil v vojniški psi-
hiatrični bolnišnici zaposlen
Od leta 1959 do 1963, po-
plavil temelje zdravljenja od-
visnosti od alkohola in dru-
8ih sodobnih odvisnosti.
Njegova spoznanja v zvezi s
.'celostno obravnavo odvisno-
■^li pri delu v veliki meri še
v^dno upoštevajo strokov-
[Jjaki vseh šestih slovenskih
'bolnišnic, v katerih zdravi-
^ tudi odvisnost od alkoho-
M- »Dr. Berce je že takrat
Ugotovil, da alkoholizma ni
[Mogoče zdraviti brez sode-
'°vanja svojcev bolnika ter
^^enja novega načina življe-
Svojci dr. Dušana Berceta pred fotografijo, ki so jo v vojniški bolnišnici odkrili v njegov spomin.
nja,« je povedala dr. Bobno-
va in dodala, da je dr. Berce
na problem alkoholizma gle-
dal zelo napredno. Med dru-
gim je začel s t. i. averzivno
terapijo oziroma dajanjem
zdravil, ki ob zaužitju alko-
hola povzročijo slabost in ki
jo zdravniki pri zdravljenju
alkoholizma v manjši meri
uporabljajo še danes. »Prav po
zaslugi dr. Berceta je vojniš-
ka bolnišnica prva v Sloveni-
ji začela z zdravljenjem alko-
holizma,« je še povedala dr.
Bobnova in dodala, da je naj-
večji problem na oddelku dol-
ga čakalna doba za sprejem,
ki traja od tri do štiri mesece.
Zaradi premajhne ekipe so-
delavcev lahko na oddelek
naenkrat sprejmejo le 30 bol-
nikov, tako da v tri mesece
trajajoči program bolnišnič-
nega zdravljenja odvisnosti od
dovoljenih drog na oddelku
vojniške bolnišnice vsako le-
to sprejmejo približno 130 lju-
di. ALMA M. SEDLAR
FOTO: GREGA KATlČ

Prve zaposlitve v domu
starejšiii
v domu starejših v Vojniku, kjer so želeli vselitev oskr-
bovancev pred rednim rokom, to je v začetku februarja, se
to ne bo zgodilo niti z začetkom marca. V zadnjem času so
zagotovljeni pogoji za stalno napajanje z elektriko, kar so
dosegli z izgradnjo nove trafo postaje. Prav tako zaključu-
jejo z montažo opreme ter podobnimi deli. Invesritorja,
celjski podjetji Contraco in Elektro Turnšek, pričakujeta,
da bo tehnični pregled objekta po vsej verjetnosti v torek,
IL marca. Kljub temu, da dom za vselitev še ni priprav-
ljen, so se s 1. marcem začele obveznosti glavne ekipe
zaposlenih. Za dvanajst delavcev se je namreč s tem datu-
mom začelo delovno razmerje. Vsi drugi izbrani so v pri-
pravljenosti ter težko pričakujejo, da jih pokličejo na no-
vo delovno mesto. (BJ)
Dobrodelni koncert v Vitanju
v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri bo v telovadnici Osnovne
šole Vitanje dobrodelni koncert, ki ga pripravljajo mladi.
Zbrani denar bodo namenili Žigi Podjavoršku za zdravlje-
nje v tujini ter družini Šešelj iz Spodnjega Doliča, ki ji je
pogorela hiša. Na koncertu bodo nastopili Pevski zbor Vita-
nje, Navihanke, Pohorski zven. Veseljaki iz Dobja, Družin-
ski trio Pogladič, Bratje Slatinek, Ansambel Savinja, Ljud-
ski pevci iz Vitanja, Ansambel Mikola, Pohorci, Okrogli
muzikantje. Veseli planšarji. Vitezi polk in valčkov. Modri-
jani, Ptujskih 5 in Klobasjekov Pepi.
Št. 10 - 6. marec 2003
Karneval v
znamenju žensk
BaJanke so okras zgodovinskega centra Pelourinho v mestu Salvador v Braziliji
Inštitut za umetnost in
kulturo vsako leto okrasi kar-
nevalsko okrožje Batatinha
v Pelourinhu, imenovanega
po enemu najbolj znanih
samba glasbenikov v Salva-
dorju. Kdor gre v Pelourin-
ho, ima občutek, da je v de-
želi Bajank, domačink Ba-
hie. V modri, rdeči in beli,
barvah zastave, proslavlja-
jo med množico domačinov
in turistov.
Na glavnem trgu Terreiro de
Jesus Bajanke pozdravljajo obi-
skovalce; prišleki, ki tega ži-
vega simbola niso poznali prej,
se navdušujejo nad harmoni-
jo barv uličnega okrasja, ba-
janske narodne noše in njim
podarjenih fitinhas (fitinjas) -
raznobarvne zapestnice, s ka-
terimi se priporočaš Senhoru
do Bonfim, najbolj priljublje-
nemu zavetniku Salvadorja.
Simbol, ki predstavlja žen-
ski svet Bahie, je poznan že
dolga stoletja, ne le na seve-
rovzhodu, pač pa tudi na jugu
Brazilije, kjer se slavne šole
sambe ne morejo izogniti upo-
rabi tradicionalnih bajanskih
narodnih noš. Glavni elementi
folklore so: acaraje (akaraže-
tipična bajanska jed), Roda-
de-Samba (skupinski ples
sambe v krogu) in naglavne be-
le rute v obliki turbana, ki so
okrašene z različnimi vrstami
tropskega sadja; eno takih je
na svoji glavi nosila tudi Car-
men Miranda, slavna brazil-
ska pevka sambe.
Bolj kot kadarkoli prej so
Bajanke prisotne vsepovsod,
v svojem preprostem slogu, z
rokami na bokih in širokim
nasmehom, prav takim kot ga
ima Negajho, bajanski simbol
karnevala 2003. Domačinka
je bila zaradi svojega dolgo-
letnega tradicionalnega posla,
V Pelourinhu častijo na karnevalu domačinke - Bajanke in sambo.
pletenja kitk in izdelave na-
glavnih turbanov, izbrana med
mnogimi kandidatkami in je
karnevalski ponos Pelourinha.
Med karnevalom so na svoj
račun prišli tudi likovni umet-
niki, ki so v projektu Cidadao
imeli priložnost poslikati tla-
kovane površine in lesene ogra-
je parka Piedade (glavni trg v
centru Salvadorja). Petdeset
umetnikov, izbranih v pred-
hodnem natečaju, je s tradi-
cionalnimi motivi bajanske
folklore poslikalo skupaj 33
m dolgo in 2,2 m visoko lese-
no površino. Porabili so 1254
pločevink spreja.
MK
St. 10 - 6. marec 2003
kultura
19
Medvedove
Stoletne gostilne
Od Obrazov do knjig o vinu in trti in Donavi
publicist Drago Medved
5e s pisanjem poezije in pro-
(bil je urednik prve lite-
farne revije v Celju, Obra-
tov, ustanovljenih leta
1969) ukvarja že od nekdaj,
prvo pesem so mu v reviji
Mlada pota objavili že leta
1965. Toda knjige s poezi-
jo še ni izdal. »To še čaka«,
pravi. »Morda še letos. Stva-
ri morajo dozoreti,« je sa-
mokritičen.
Dodobra pa se je posvetil
naši kulturni in naravni de-
diščini, trti in vinu. Tudi vo-
di. V knjigi Donava, ki ji je
dodal zgodbe o znamenitih
ljudeh iz mest ob Donavi. Le-
tos pa je izšla še ena njegova
knjiga. Obsežno, reprezen-
tančno delo z mojstrsko fo-
tografijo Petra Marinška in
brata Marka, ki je knjigo ob-
ikoval, z naslovom Stolet-
ne gostilne na Slovenskem.
Knjiga, ki je paša za oči in
dokument, ki kar kliče po po-
natisu (je že v delu) in do-
datku še drugih stoletnih go-
stiln, kar je tudi že v pripra-
vi.
Knjiga je izšla pri založbi
Pozoj iz Velenja. Tam so za-
{eli z novo zbirko, Sloven-
ka dediščina. Urednik je Ivo
Stropnik. Ker so vedeU, da
|e Drago Medved dober poz-
navalec te tematike in da ima
na to temo zbranega veliko
gradiva, so ga povabili, da
poišče gostilne, ki so stare vsaj
sto let ali več. Obrtna zbor-
nica Slovenije ima registri-
ranih okoU 3.600 gostiln in
restavracij. Od tega jih je oko-
U 300, ki so starejše od sto
let. Žal mnoge niso več v tej
funckiji in so se spremenile
v bistroje in pizzerije.
V Medvedovi knjigi je 40
dobrih gostiln. »To ni izbor
najboljših ali manj boljših.
ampak so vse dobre in vse za-
dostujejo merilom, ki so si
ga postavile ob zamisli. Opi-
sane so tako, da je predstav-
ljena njihova zgodovina iz ro-
da v rod, kaj je bilo značilno
za tisti čas in kakšno kulina-
rično ponudbo imajo v teh
gostilnah današnje generaci-
je.«
S celjskega območja je kar
nekaj gostiln. Iz Celja sta dve:
Franci iz Zagrada in Medved
v Škofji vasi. Prav tako go-
stilna Založnik s Frankolo-
vega, Gubenšek iz Šoštanja
in morda še katera. Tri go-
stilne v tej knjigi so tudi iz
zamejstva, dve z italijanske
strani in ena iz Železne Ka-
ple iz vasi Sele, kjer so ob
obisku našli ljudi, kako so
sredi dneva peli lepe sloven-
Drago Medved s knjigo Stoletne gostilne na Slovenskem
ske pesmi, kar se ni primeri-
lo nikjer drugje.
Knjiga je v celoti prevede-
na tudi v nemški in angleški
jezik. V ponatisu pa bo za-
ložnik, Peter Rebernik, do-
dal še okoli 20 gostiln.
MATEJA PODJED
Foto: ALEKS ŠTERN
Potem ko je leta 1992 izš-
la njegova prva knjiga, Tr-
ta življenja, je Drago Med-
ved v to področje usmeril tu-
di vse nadaljnje pisanje o
vinu in trti. »Čeprav nisem
etnolog, kakor mnogi zmot-
no mislijo,« pravi Drago
Medved. »Zase pravim, da
sem sociolog vina. Ker me
zanima, kaj se z vinom do-
gaja, ko pride med ljudi in
ne kako se ga pridela.«
Celjski pejsažist
v Pokrajinskem muzeju Celje bo nocoj ob 18. uri žu-
Pan Mestne občine Celje Bojan Šrot odprl razstavo Celj-
skega pejsažista.
Gre za 20 akvarelov iz leta 1876, ki so delo Celjskega
Pejsažista, kot strokovno imenujejo avtorja, katerega si-
ceršnja identiteta še ni znana. Dela je s pomočjo celjskega
NT&RC ter grafičnega studia Ara, muzej odkupil na
^vkciji. Razstava, ki ponuja svojski pogled na celjske pej-
^že, zasluži ogled in pozornost občinstva. BS
Glas orgel iz Velenja
Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje in Slo-
vensko orgelsko društvo sta organizirala že sedmo tradicio-
■lalno mednarodno orgelsko šolo. Na seminar, ki je trajal
°d 26. februarja do 1. marca, se je prijavilo deset aktivnih
"1 petnajst pasivnih udeležencev, šolo pa je vodila priznana
'^'"gelska koncertantka in pedagoginja Bina Katrina Bryn-
^orf iz Danske kraljeve akademije za glasbo v Kopenhagnu.
•^enia letošnje šole so bili orgelski opusi Dietricha Buxtehu-
['eja, Felixa Mendelssohna in Johanna Sebastiana Bacha.
Udeleženci so šolo zaključili na sobotnem koncertu v or-
gelski dvorani Glasbene šole Velenje. ŠO
Prepih na Odrupododrom
Projektna skupina Prepih prireja v soboto, 8. marca, ob
18. in 20. uri v Slovenskem ljudskem gledališču Celje na
Odrupododrom Kabaret za dušo Ah...moški!? S predstavo,
katere avtorica je Mateja Ajdnik-Korošec, so se Prepihovci
predstavili že dvakrat, do sedaj pa je bila vedno razproda-
na. Prav tako je že razprodana sobotna predstava ob 20. uri,
zato so se odločili še za dodatno ob 18. uri, vstopnice pa so
na voljo pri blagajni gledališča. ŠO
Občni zbor literatov
Celjsko literarno društvo je na občnem zboru 5. marca
uživalo v koncertu kantavtorja Mateja Krajnca. Po koncertu
je predsednik društva Zoran Pevec predstavil program dela,
kjer je bil omenjen tudi časopis Vsesledje. Časopis bo v
tiskani obliki izšel maja, junija pa se bodo srečala literarna
društva iz Celja, Velenja in Šentjurja. ŠO
OCENJUJEMO
Lotosovo jezero
Scenska postavitev pred-
stave se je zlila z milino
vzhodnjaške zgodbe o plemi-
ču ob lotosovem jezeru, ki si
je šel iskati ženo v bližnjo vas.
Projekcija v ozadju prikaže
zemeljsko maso, tudi prispo-
dobo blatnega mulja, iz ka-
terega izhaja tenko lotosovo
steblce in se vije proti svetlo-
bi in gladini jezera, da bi se
na površini v sončnem siju
razprlo v lepoto cveta. Lotos
je zaradi izvora v temačnih
blatnih globinah in napora,
da se rastlina povzpne do svet-
lobe, prispodoba iskanja viš-
jih energetskih zaznav in no-
tranjega razsvetljenja.
Pred stensko projekcijo v za-
megljeni luči nastopi sakso-
fonist, ki z uvodno melodijo
začne glasbeno pripoved. V
diafoničnih tonih se zazna ti-
šina jezera in občuti dimen-
zija spoznanja, ki se poraja
iskalcu v stanju miru in do-
zorevanja ob lotosovem jeze-
ru. Sledi projekcija, ki pred-
stavi obzidje z razpokami, go-
ro, ki jo iskalec mora preple-
zati, da bi prišel v svojem is-
kanju do zastavljenega cilja -
fant na odru to ponazori v so-
k) plesu. Izpovedno deluje slika
ozadja s paličicami mikada,
ki jih spretna nevidna roka
umika iz scenske projekcije v
času spoznavanja nastopajo-
čega para tervzaplesanih tre-
nutkih postopnega odganja-
nja medsebojnih zaves skriv-
nosti. Par zapusti sceno in
saksofonist ponovi svojo solo
melodijo pred ponovljeno sli-
ko zemeljske gmote začetne
projekcije v ozadju, koi da bi
hotel naznaniti novi začetek
zgodbe ob lotosovem jezeru
spoznanja.
Glasbeno kompozicijo Tay-
lor dopolnjuje v improvizacij-
skem dialogu z odrskim gi-
bom. Ples sloni na oblikova-
nju energije gibanja, ki za-
snuje trikotnik občutkov. Z
glasbenim inštrumentom,
plesi dekleta in fanta ter s po-
močjo scenskega ozadja prib-
liža gledalcu emotivne ravni
metaforične pripovedi.
Boštjan zapleše plemiča v
velikih ritualnih gibih, kot da
bi se v vzvalovanosti in za-
klonih hrbtenice na vsak na-
čin hotel povzdigniti nad ze-
meljsko težnost. V plesu za-
plapola po odrski ploskvi in
deluje kot valovita vodna ener-
gija, torej energetsko polje, v
katerem se dvigajo plamteči
vrhovi želja in hotenj. Dekli-
ca Natali je mila, rahločutna
in enostavna v svojem povsem
izčiščenem gibalnem razpo-
nu. Nenadoma in v trenu s
frfotajočimi rokami Boštjan
izrazi prispodobo kačjega pa-
stirja, kot da bi želel prele-
teli gladino jezera in poiskati
svoj lotosov cvet. V trenutku
energetske ekstaze zaobjame
dekle, jo dobesedno ugrabi
in ponese, a jo takoj zatem
spusti in se umakne svojemu
nepredvidljivemu vzgibu.
Sledi izrazno močna scena,
ko deklica stopi na pot spoz-
nanja in začne počasi nalah-
no in radovedno oponašati
gibe mladeniča. Njun duet
je poetičen, naraven in glo-
bok v medsebojni komunika-
ciji odkrivanja in spoznava-
nja.
Lotosovo jezero je izrazito
subtilna umetniška stvaritev,
za katero gre zahvala, da smo
jo prvič uzrli v Plesnem foru-
mu Celje, Celjanu Boštjanu
Antončiču. Plesal je v projek-
tih Goge Stefanovič Erjavec,
kasneje nastopal v koreogra-
fiji Matjaža Fariča »10 pod O«,
zadnja tri leta pa obiskuje ple-
sno akademijo SEAD v ^alz-
burgu, kjer je nastopal v stva-
ritvah Mie Laivrence, Suzan
Quinn in Ori Flomina. Ker
bo v naslednjem letu zaklju-
čil svoj študij plesa, se letos še
posebej trudi ustvariti čim več
zanimivih projektov, ki ga bo-
do pripeljaU do diplome.
DALIBORKA PODBOJ
Idejna zasnova in glas-
ba: T.Taylor; ples: Boštjan
Antončič, Natali Radelič;
scenografija: Doris Par-
ragh. Premiera Plesni Fo-
rum Celje, v soboto, 1. mar-
ca; ponovitvi 5. in 6. mar-
ca v Salzburgu.
Pregledna
razstava
celjskih
likovnikov
Celjski likovniki so mi-
nuli ponedeljek odprli let-
no pregledno razstavo, ki
bo v Celjskem domu na
ogled do 31. marca. Vsak
član se lahko na razstavi
predstavi s sliko, ki mu je
v minulem letu najbolj us-
pela. Prejšnja leta so se
predstavljali v Muzeju no-
vejše zgodovine Celje, ven-
dar je bil obisk zelo slab.
Zato so se po besedah
predsednika Vinka Pajka
letos odločili za Celjski
dom, ki ima sicer manj
prostora, vendar vsak, ki
pride vanj, vidi tudi slike.
Razstava je tudi prodajna.
Selekcijo slik je letos opra-
vil akademski slikar Šte-
fan Marfiak, postavitev
razstave pa slikar in gra-
fik Adolf Mljač.        ŠO
Št. 10 - 6. marec 2003
PUSTNE NORČIJE
št. 10 - 6. marec 2003
Rio in Jež najbolj pustna
Turistično društvo Celje je tudi
letos ocenjevalo najbolj pustno
opremljene trgovine in gostinske
lokale. V kategoriji trgovin je
zmagala samopostrežna Rio na
Prešernovi, med gostilnami pa je
najbolj navdušil Jež pri tržnici.
Ocenjevanje je potekalo v dveh
komisijah v dopoldanskih urah pust-
nega torka. Ena komisija se je tako
podala na pot po približno 36 go-
stilnah, druga pa si je dodobra ogle-
dala več kot 120 trgovin. Ocenjeva-
le so se vse trgovine in gostilne v
mestnem jedru in tiste, ki so se na
tekmovanje prijavile. Komisiji sta
bili posebej pozorni na posebno
pustno ponudbo, na maskirane pro-
dajalke oz. osebje v gostilni, na okra-
sitev prostora in tudi izložbenega
okna. Samopostrežna Rio je navdu-
šila s svojimi čarovniškimi proda-
jalkami, ki so maškaram delile ku-
hano vino in slaščice. S satiro so se
poigrali v trgovini Peko, zanimiva
pa je bila tudi mesarija Jurij, kjer
so imeli diagnostični center z me-
sarji kot zdravniki. Med gostišči je
najbolj navdušil Jež, kjer je vladalo
najbolj pustno vzdušje, medtem ko
je bil najlepše okrašen Memphis.
Akcija je namenjena predvsem
oživljanju mestnega jedra. Kljub te-
mu pa veliko trgovin in gostiln ni bi-
lo okrašenih, kaj šele, da bi bili us-
lužbenci našemljeni. Očitno bi po-
leg nagrad, ki so jih dobili najboljši,
morale obstajati tudi kazni za naj-
manj pustne.
ŠPELA OSET
Foto: GK
Nogometno vzdušje je ustvarili v zmagovalnem gostišču Jež.
Samopostrežna Rio je navdušila s svojimi čarovniškimi prodajalkami.
Seznam
sponzoijev
Celjski
pust
2003
Glave nagrade so
prispevali: Banka
Celje, Emo ETT, En-
gro Tuš, Zavaroval-
nica Adriatic.
Lepe nagrade so
prispevali: Alpeks,
Ceste Mostovi Celje,
!\)to Koli - Kolšek
Milan, Frizerstvo
Šter Breda, Javne
naprave, Ledas, Mer-
cator Celje, Mesni-
ca Čas Silva, Pivovar-
na Laško, Zavaroval-
nica Triglav, Zdravi-
lišče Laško, ZPO Ce-
lje, Živex.
Krofe, torte, balo-
ne so prispevali:
Klasje Celje, Hotel
l'vropa, Hotel Štor-
man. Hotel Turška
mačka. Pekarstvo
Brance, Muzej no-
vejše zgodovine,
Mcdonald's, Turbo
Schuh.
Sponzorja pust-
nih maskot: Mizar
d.o.o.. Ara, Andrej
Roje, s.p.
Medijski pokro-
vitelj: NT&RC.
Št. 10 - 6. marec 2003
22
šport
Rumena pošast
se prebuja
Izjemna predstava celjskih rokometašev - Energije pri Rusih ni bilo - Tako
kot v Prilep, tudi v Voronež na izlet
šestič so se rokometaši Ce-
lja Pivovarne Laško prebi-
li v polfinale evropskega po-
kala, petkrat zapored v ligi
prvakov, v soboto pa v po-
kalu pokalnih zmagoval-
cev. In to že po prvem obra-
čunu, ki so ga dobili z 21
goli razlike. Na pustno so-
boto so se našemili v »ru-
meno pošast«, ki žre vse
pred seboj. Tudi povratno
srečanje bo (po ruskem ko-
ledarju) na pustno soboto,
pivovarji pa napovedujejo,
da mask ne bodo sneli. Proti
ruskim moštvom še niso iz-
gubili (Kaustik in CSKA po
2:0), v evropskih pokalih
pa so višje kot Energio pre-
magali le bolgarskega Lu-
lina.
Vodilne kluba pa bo zani-
malo tudi, kaj se istočasno
dogaja na Dunaju, kjer naj
bi že postavili konkretnejše
smernice glede sprememb v
ligi prvakov.
Ko zaklene
Perke
Celjsko vodstvo bo EHF do-
dalo še en predlog: plačilo
sodniku v ligi prvakov naj bi
se s sedanjih cca. 150 evrov
dvignilo na 500 ali več. Po-
polnoma pravilno, kajti z
eno, pa ne preveč zahtevno
potezo, bi rešili kopico te-
žav, ki najbolj izstopajo v ro-
kometu. V dvorani Golovec
je tokrat v sicer izjemno ug-
lašenem orkestru izstopal
igralec, ki dirigira izpred go-
la, Dejan Peric. Po dobrih
47 minutah pri izidu 34:15
je zapustil parket s 26 obram-
bami in ob silnih ovacijah s
tribun. Golovec je ponorel,
ko je Perke poletel po zraku
in preprečil zadetek po ce-
pelinu. »Takrat mi je kar
naenkrat stekla solza po li-
cu,« je dejal priljubljeni fi-
zioterapevt Miri Maksimo-
vič, ki se počasi, a vztrajno
prebija iz velike sence očeta
Mileta.
Peričeva predstava je bila
fantastična. Že kar v uvodu
je prečital Tarasenka, ko pa
mu je Aleksej Rastvorcev s
krila z vso močjo vrgel žogo
v glavo, je stekel malce proti
njemu in spustil bojni krik.
Očitno je kri Rusom zalede-
nela. Izjema je bil 18-letni Mi-
hail Revin z metom 7-7, ki
pa je tudi v končnici izkoriš-
čal padec zbranosti do tedaj
odlične celjske obrambe 5-
1. Ton ji je dajal Edvard Kok-
šarov, ki sta ga za hrbtom
dopolnjevala Marko Oštir in
Aleš Pajovič. V napadu je
blestel Sergej Rutenka (met
11-14), veliko niso zaostaja-
li Renato Vugrinec, Žikica
Milosavljevič in Kokšarov.
Za ekshibicijo pa je poskr-
bel Dragan Gajič, ki je žogo
zavrtinčil preko vratarja.
Požun
poravnal
račun
Celjski strateg Miro Požun
je v tretjem poskusu ugnal
Energio, a tako, da je z
ogromnimi obrestmi vrnil
»velenjski dolg«. Nad igro
svojih varovancev je bil nav-
dušen: »Čestitam fantom za
enkratno predstavo, s kate-
ro so pokazali, kako je po-
trebno zastopati barve svo-
jega kluba. Ključa do uspe-
ha sta bila obramba 5-1 in
hitra igra v napadu. Energia
bo doma povsem drugačna,
premagati je tam ni zmogel
niti Flensburg. Zaradi naših
blestečih iger se zdi, kot da
igramo z >brezveznimi< eki-
pami. A če zaigramo lagod-
no, imamo težave, tako kot
v 1. polčasu v Prilepu. Nihče
si ne želi težkih besed med
odmorom, zato moramo tu-
di v gosteh zaigrati odločno
od prve minute. V polfinalu
bo tudi Lemgo, izida preo-
stalih dvobojev pa sta nego-
tova.«
Povsem potrt je bil njegov
kolega Igor Gritski, ki je priz-
nal, da je njegovo moštvo do-
živelo učno uro rokometa in
napovedal, da bo v domači
dvorani skušalo izgubiti s čim
manjšo razliko. Tri dni ka-
sneje pa je na novinarski kon-
ferenci slovensko spregovo-
ril Dejan Peric in požel aplavz
prisotnih podobno kot pred
časom Milosavljevič. Dolgo
se je odločal za to potezo za-
radi želje, da bi čimbolj ob-
vladal jezik. »Navdušen sem
nad soigralci in vesel zaradi
njihovega pristopa. Nasprot-
niki niso slabi, vendar jim kaj
več nismo dovolili. Vse bo-
mo naredili, da se iz Rusije
vrnemo z novo zmago,« je
dejal Perke, Renato Vugrinec
pa je čestital vsem vključno s
trenerjem in dodal: »Dobro
smo se pripravili, dali smo vse
od sebe in mislim, da je bila
igra fantastična. Ker nam
manjka težkih tekem, nam bo
obračun v Voronežu prišel še
kako prav, zato ga bomo sku-
šali dobro izkoristiti.«
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIC
Celje Pivovarna Laško -
Energia 44:23 (21:11)
Dvorana Golovec - Gledalcev 1200, sodnika
Jan Boye in Bjarne Munk Jensen (Danska). De-
legat: Jožef Ambrus (Slovaška).
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Peric (26
obramb), Lorger (1); Rutenka II, Vugrinec 8,
Bilbija 3, Oštir 2, Pajovič 1, Gajič 2, Maksič 3,
Tomšič 2, Kozlina 1, Milosavljevič 3(1), Žvižej
2 (1), Kokšarov 6. Trener: Miro Požun.
ENERGIA: Kozmenko (5), Makin (7); Revin 7,
Močalov I, Rijaktovski 2, Kalaraš, Kislenkov,
Tarasenko 1, Rastvortcev 5, Doronkin 3 (1), Ze-
linski 2, Golomedov, Česnokov 2. Trener: Igor
Gritski.
Sedemmetrovke: CPL 3-2; Energia: 4 2.
Izključitve: CPL 6 min, Energia 8.
Bistveni potek rezultata: 0:1, 4:1, 7:4, 13:4,
17:6, 20:11, 28:11, 30:13, 34:15, 36:16, 39:18,
40:20, 44:23.
Preostali izidi: Ademar
Leon - Ciudad Real 30:26,
Lemgo - Pick Szeged 40:32
in Redbergslids - Chambery
30:21.
Celjski navijači so z žviž-
gi pričakali predsednika
RZS Zorana Jankoviča. Pa
ne zaradi odvzete točke v
lanskem DP. V slabem spo-
minu naj bi jim ostal v
Ljubljani in v Škof ji Loki.
»Leteča prikazen«, ki žogi ne da miru.
Celjski rokometaši vračajo nasmehe na obraze.
Odkritje tekme je bil Marko Oštir.
Sergej Rutenka je Ruse rešetal iz vseh položajev.
St. 10 - 6. marec 2003
24
šport
Publikum začel
s »petardoff
Gladka zmaga Celjanov na Prevaljah - Številne priložnosti Šmarčanov za
minimalno zmago - Rudar-Era v nedeljo
Končno se je začelo, so zavzdihnili tisti ljubitelji no-
gometa, ki še verjamejo v razcvet te panoge pri nas. Spom-
ladanski prvoligaški ples sta v soboto pred televizijski-
mi kamerami odprla vodilna Olimpija in Koper. Dan ka-
sneje je CMC Publikum s 5:0 na prevaljskem igrišču,
zelo težavnem za igro, odpravil Korotana, ki je v razsu-
lu. Era je v Šmartnem ob Paki z golom Ramiza Smajlovi-
ča strla odpor Gorice, Rudar pa je po pričakovanju klo-
nil v Ajdovščini.
V nedeljo bosta na Celjskem dva derbija, sosedski med
Velenjčani in Šmarčani, Celjani pa bodo pričakali prebuje-
no Primorje.
Uspelo maščevanje
»Hudič bo, če ga ne bomo dali kmalu,« je pred prevalj-^
sko tekmo izustil trener Marijan Pušnik. Imel je seveda
prav. Igrišče je po nekaj minutah postalo razrito in njegovi
varovanci (manjkala sta Gobec in Križnik) so vse težje
napadali proti strnjeni domači obrambi. V protinapadih
je dvakrat s streloma z razdalje poskusil Goran Reljič in
ni veliko manjkalo do presenečenja. V 32. minuti pa ven-
darle 0:1. Simon Sešlar je z roba kazenskega prostora z
glavo zaposlil Roberta Korena, ki je z nizkim strelom
matiral vratarja Kordeža. Sedem minut kasneje je Koren
pobegnil domači obrambi, zrušil ga je Reljič in zato prejel
rdeči karton.
V 2. minuti nadaljevanja je Andrej Kvas zapravil stood-
stotno priložnost, na drugi strani pa je imel Slavko Ko-
mar v nogah senzacijo. Po nepazljivosti
Budimirja je predolgo okleval in Gregor
Helbl je z blokom preprečil morebitno
izenačenje. Vse ostalo je bilo v zname-
nju rumeno-modrih, ki so uprizorili ofen-
zivo in z igralcem več preizkusili posta-
vitev 3-3-3-1. Koren je dosegel še svoj 9.
prvenstveni gol, pa asistiral Andreju Peč-
niku za celjski prvenec ter Mitji Brul-
cu. Med strelce se je vpisal tudi Kvas, za
dvig morale po slabši predstavi. Publi-
kum, ki je na Skalni kleti s Korotanom
izgubil 2 točki (0:0), se je pošteno maš-
čeval.
»Mladi napadalec Dejan Robnik zaradi
poškodbe tudi proti Primorju še ne bo na-
stopil. Ajdovce je okrepil Goran Jolič, na
bočnih položajih pa sta zelo opazna Elvis
Ribarič in Almir Tanjič, ki bi si ga tudi
sam želel v svojem moštvu. To bo naša
ključna tekma. Želim si podpore občins-
tva, še posebej, če bi povedli gostje,« je
razpredal Pušnik in pohvalil svoje varo-
vance, da so se v uvodnem obračunu tru-
dili vseh 90 minut. Zaostanek za Olimpi-
jo ostaja enak (2 točki), Celjani pa so skup-
no dosegli 4 gole več. Zelo težko je napo-
vedati, koliko obiskovalcev si bo ogleda-
lo drugouvrščeno moštvo DP, proti mo-
rebiti hitu pomladi.        ______.....
Za mirnejše nadaljevanje
Era je uspešno začela spomladanski del sezone. Na doma-
čem igrišču je premagala neugodno Gorico, ki se želi odlepi-
ti od dna lestvice. V 1. polčasu so Šmarčani prevladovali na
igrišču. Borut Arlič iz dveh izjemnih priložnosti ni uspel
premagati vratarja Nikolo Drkušiča. »V Rudarju se nisem
dobro počutil, zato sem želel zamenjati klub. Era je bila pri
ponudbi najbolj konkretna. Vesel sem naše zmage. Upam, da
bodo v nadaljevanju prišli tudi moji zadetki,« je dejal Arlič,
ki je pred dvema letoma kot najboljši strelec 2. slovenske
lige pripeljal Šmartno med najboljše. Ramiz Smajlovič je že
v uvodu nakazal željo po zadetku, saj je najprej nastreljal
levo vratnico, v 20. minuti pa je po šolski akciji Javornika in
Arliča brez težav dosegel svoj 8. zadetek v sezoni: »Zmaga je
zelo pomembna, zdaj bomo bolj sproščeno odigrali dva lo-
kalna derbija. Klubski cilji so dokaj visoki. Mislim, da bomo
na koncu ostali v zgornji polovici lestvice.«
Poleg Arliča je v prvi postavi od novincev zaigral še Matej
Miljatovič, Brazilec Amaral je v igro vstopil v zadnjem delu
tekme, ko je zamenjal odličnega Jerneja Javornika. 500 navi-
jačev v Šmartnem ob Paki je do konca trepetalo za zmago. Gost-
je bi namreč lahko izenačili prav v sodnikovem podaljšku. »Sa-
mi smo krivi, da tekme nismo odločili že prej, saj bi se na koncu
lahko zgodilo, da bi Goričani iztržili točko. Vendar so igralci
dosegli, kar smo od njih zahtevali - zmago,« je povedal domači
trener Borut Jarc. Šmarčane zdaj čaka gostovanje v Velenju,
kjer je vedno vse mogoče. Potem bodo gostili Celjane.
Jolič premagal
Rudarja
Oslabljeni Velenjčani so se dobro upi-
rali v Ajdovščini, kjer so bile razmere za :
igro v tem letnem času zelo ugodne. Po- \
kopal jih je ravno njihov bivši igralec j
Goran Jolič, ki je z izjemnim zadetkom
premagal Janka Šribarja. Vratar Rudarja
je bil kljub temu najboljši mož na igriš-
ču, saj je prav on poskrbel, da zmaga
Primorja ni bila višja. Tekma je bila zelo
dinamična in zanimiva, tako da so v njej
lahko uživali tudi gledalci. Zato pa sta
seveda zaslužni obe ekipi, ki sta se želeli
prikazati v čim boljši luči. Primorje se
nedvomno hoče povzpeli na lestvici, kar
mu je v tem krogu tudi uspelo. Knapi pa
želijo obdržati mesto v sredini, da se izog-
nejo neugodnemu boju za obstanek. Do-
mačim gledalcem se bodo prvič pred-
stavili v nedeljo popoldan, in ne v sobo-
to pod žarometi, kot je Ob jezeru obi-
čaj. Lokalni derbi bo še dodatno napol-
nil tribune. Zmagovalca pa je vnaprej
nemogoče napovedati, čeprav bodo vlo-
go favorita poizkušali opravičiti gostje.
PETRA ŠAFRAN
DEAN ŠUSTER
.... .    .^...^ Foto: GK
Borut Afiič (desno) se je vrnil k Eri in zadal precej
preglavic branilcu gostov Miranu Srebmiču.
Najvišja v skoku pred goriškim golom, edini strelec Ramiz Smajlovič (levo) in Damjan Romih.
Igralec kroga je Robert Koren.
Igralec kroga Robert Koren (CMC Publikum), trener kroga Marijan Pušnik (CMC Publikuntl
St. 10-6. marec 2003
šport
25
Šentjurčani edini zmagali
Kemoplast in Elektra podaljšala negotovost - V Šoštanju Sagadin proti Tovorniku
predzadnji krog v Jadran-
jin 1. A-ligi ni bil uspešen
1 ekipe s Celjskega. Le Al-
u Kemoplast je izmed vseh
iših ekip slavil zmago. Na
it\icah obeh hg ni prišlo do
jtvenih sprememb.
Laščani so po presenečenju
šli v Zadar z malo upanja,
imačini, ki se še vedno bo-
oza 4. mesto na lestvici in s
[n za zaključni turnir, so bi-
jejansko premočni. Igri Laš-
nov v večjem delu tekme si-
rni kaj očitati, le 3. četrtina
bila ponovno polna črnih
inut varovancev trenerja Pre-
aga Kruščiča. V teh dese-
I minutah so domačini pri-
bili 15 točk razlike, kar je
o dovolj za zanesljivo zma-
, kljub dobri igri predvsem
liljana Paviča (19 točk, 88-
odstotni met) in Ermala Ku-
ga (18). Izkazal pa se je tudi
novi organizator igre Laščanov
Lamont Evans, ki je igral vseh
40 minut (Brolih in Popovič
sploh nista stopila na parket),
ob metu 4:4 iz igre pa je imel
tudi 10 asistenc. Laščani tako
ostajajo pri dnu lestvice, v
predzadnji tekmi lige pa bo-
do v soboto gostili ekipo Bor-
ca iz Banja Luke.
Sicolelctivno
igro do osme
zmage
šentjurčani so osmič v tem
prvenstvu zadovoljni odhajali
s parketa, po velikem boju in
pomembni zmagi proti Trigla-
vu. Z borbeno in predvsem ze-
lo kolektivno igro so uspeli us-
taviti zmagovalno serijo (tri
zmage zapored) Kranjčanov in
obenem uspeli obdržati vsaj teo-
retične možnosti za peto me-
sto, ki še vodi v ligo za prvaka.
Kar pa je morda še pomembne-
je; do predzadnjega mesta, ki
vodi v B-ligo, so ponovno po-
višali razliko na dve zmagi. Pri
Kemoplastu velja znova poh-
valiti igralce s klopi, odlično
je delovala conska obramba, v
napadu pa so vsi imeli svoje mi-
nute.
Hopsi so se med tednom
okrepili z 205 centimetrov vi-
sokim centrom Boškom Bu-
ro, ki je prišel iz BlH-a, in je
zamenjava,za obolelega Mat-
jaža Cizeja, za katerega je se-
zona že končana. A tudi novi
center ni bil dovolj za presene-
čenje proti Slovanu, ki je vse
dileme rešil v 3. četrtini, ko je
povedel že za 25 točk. Tako ni
pomagala niti odlična igra Ja-
smina Čatoviča (29 točk, 66
odstotkov), da bi se prekinil niz
štirih zaporednih porazov, ki
je Hopse ponovno pripeljal v
nevame vode.
Nespretno
odigrane
zadnje seicunde
Šoštanjčani so bili v Kopm
najprej na robu katastrofe, na-
to še na robu zmage, a so kljub
vsemu sklonjenih glav zapustili
naše največje pristanišče. Do-
mačini so namreč po 30 minu-
tah vodili kar za 22 točk, nato
pa se je pričel veliki lov »elek-
tričarjev«, ki pa se ni končal
srečno. Elektra je namreč priš-
la do zaostanka ene same toč-
ke in imela napad, a ga sploh
ni zaključila, temveč je žoga
ob izteku napada ostala v ro-
kah branilca Dagmarja Dra-
žoviča. Po zadetem prostem
metu domačinov je Elektra ime-
la še en napad, dolg pet sekund,
a je met za tri točke zletel mi-
mo obroča, tako da od prese-
nečenja in potrditve lige za pr-
vaka ni bilo nič.
V boju za 5. mesto je še ne-^
kaj teoretičnih inačic. Če Šent-
jurčani zmagajo na obeh tek-
mah (v Zagorju iifdoma proti
Heliosu) in če Helios izgubi do-
ma proti Birokratu, ali če Elek-
h-a izgubi obe srečanji (doma s
Hopsi in v Zrečah), potem se
Kemoplast lahko prebije do že-
lenega položaja, v nasprotnem
primeru bodo ob zanesljivih
Slovanu, Kopru in Rogli (2:0
proti Kemoplastu) v ligi za pr-
vaka igrali še košarkarji Elek-
tre in Heliosa.
Šentjurčani odhajajo v sobo-
to v Zagorje, Hopsi v Šoštanj,
Rogla pa v Ljubljano k Slova-
nu.
JANEZ TERBOVC
Foto: ALEKS ŠTERN
Damjan Novakovič (z žogo) je spet igralec kroga, i
[Igralec kroga: Damjan
lova kovic (Alpos Kemo-
bst) Trener kroga: Igor
ličko (Alpos Kemoplast).
leterka kroga: A. Maček,
(ovakovič (Alpos Kemo-
iast), Čatovič (Hopsi), Pa-
ič i I'i vo varna Laško), Be-
movič (Elektra).
panorama
NOGOMET
1.SNL
19. krog: Korotan - CMC
Mikum 0:5 (0:1); Koren
I, 60), Pečnik (67), Kvas
9), Brulc (79). Em Šmart-
I- Gorica 1:0 (1:0); Smaj-
vič (21). Primorje - Rudar
0 (1:0); Jolič (27). Vrstni
d: Olimpija 39, CMC Pub-
lum 37, Koper 32, Maribor
vovarna Laško 31, Era
nartno 27, Ljubljana 25,
imorje 24, Rudar 22, Dra-
)grad 20, Gorica 19, Mura
'> Korotan 9.
^ MALI NOGOMET
1. SL, 14. krog: Metropol -
^bovec 5:5 (2:1); Kosernik
I. 34), Stres (22), Urbanč
''l-avtogol), Dobovičnik
10). Vrstni red: Litija, Be-
"1 34, Dobovec 24, Puntar
1 Metropol 19, Ajdovšči-
' 17, Pernica 14, Poetovio
. Sevnica 11, Graf is 9.
^    KOŠARKA
^OODVEAR LIGA
20. krog: Zadar - Piuouar-
flaš/co 91:83 (77:58,43:39,
:15); Pavič 19, Kuqo 18,
faks 14, Evans 11, Kobale
iMiletič 8, Dojčin, Raduno-
H. Vrstni red: Maccabi 36,
[^ena zvezda, Union Olim-
'ia 35, Gibona, Zadar 32, Kr-
Zagreb 31, Široki brijeg
'-Pivovarna Laško, Split 27,
*ac 25, Bosna 21.
1. SKL - moški
^0. krog: Alpos Kemoplast
figlav 86:81 (63:55,41:30,
•12); Novak 17, Ribezi 16,
f'Vakovič 15, Petrovič, A.
'^'^ek 12, Kočar 5, Jovano-
4. Koper - Elektra 86:84
(78:56, 49:39, 21:20); Ruči-
gaj 23, Belanovič 24, Čustič
11, Dražovič 10, Divjak 6, Nu-
hanovič 4, Latovič 3, Vido-
vič 2, Goršek 1. Savinjski
Hopsi - Geoplin Slovan 77:107
(52:86, 39:48, 22:27); Čato-
vič 29, Čovič 14, Kadič, Skok
9, Gržina, Bura 6, Arčan, Vaši
2. Vrstni red: Geoplin Slo-
van 37, Koper 31, Rogla, Elek-
tra, Helios 28, Alpos Kemo-
plast 26, Savinjski Hopsi, Za-
gorje, Kraški zidar 25, Tri-
glav 24, Birokrat 23.
1. SKL - ženske
5. krog: Maribor - Merkur
50:76 (39:53, 23:35, 11:14);
Jocič 22, Temnik 18, Jereb
10, Potočnik 9, Čonkova,
Markovič 5, Kvas 3, Erkič,
Perlič 2. Vrstni red: Merkur
10, Jezica 9, Maribor 8, Se-
žana 6, Jesenice 5, Odeja 4.
ROKOMET
L SRL - moški, 14. krog:
Celje Pivovarna Laško - Ve-
lika Nedelja 38:26 (18:14);
Milosavljevič 7, Kokšarov 6,
Oštir 5, Rutenka 4, Tomšič,
Kozlina, Žvižej 3, Vugrinec,
Maksič, Gajič 2, Ivančič 1.
Gorenje - Rudar 22:24
(13:14); Kavtičnik 7, Bede-
kovič, L. Dobelšek 4, Sovič
3, Mlakar, Mlakar, Sirk, Tam-
še 2. Vrstni red: Mobitel Prule
28, Celje Pivovarna Laško 26,
Prevent 21, Gorenje 18, Tri-
mo 14, Termo, Inles, Rudar,
Cimos 11, Velika Nedelja, Slo-
van 7, Pivka 3.
ODBOJKA
1. DOL - moški
Četrtina finala, prva tek-
ma, Fužinar-Šoštanj 3:0, dru-
ga tekma: Šoštanj - Fužinar
0:3.
na kratko
Znani potniici na SP
Ljubljana: Na dvoranskem SP v Birminghamu (14. -16. 3.)
bosta nastopili tudi Velenjčanka Jolanda Čeplak, ki je zmagala
na mitingu v Nemčiji, ko je 800 m pretekla v času 1:59,82, in
članica celjskega Kladivarja Cetisa Marina Tomič v teku na 60
metrov z ovirami. Na dvoranskem DP sta zmagali Anja Valant
v troskoku (13,44) in Marina Tomič (8,32).
Uspešni Celjani v big - airu
Krvavec: Na 3. tekmi za slovenski pokal za deskarje in smu-
čarje je pri mladincih med deskarji zmagal Celjan Matic Ko-
smač pred Tomijem Dražumeričem in Luko Jeromlom, pri
skokih s smučmi pa je slavil Andraž Godicelj (vsi Freestyle
klub Celje).
V sredini svetovne elite
Ostrava: Na mladinskem SP v umetnostnem drsanju je Ce-
Ijanka Anja Bratec osvojila 26. mesto med 50 tekmovalkami.
Spodrsljaj v kvalifikacijah ji je določil mesto med slabšimi
polfinalistkami. Med najboljšo trideseterico je tako nastopila
med prvimi, kar je močno vplivalo na sodniške ocene. (JK)
Trije prvaki
Zalog: Na DP umetnostnih drsalcev v mlajših kategorijah so
se odlično odrezali celjski drsalci. Naslove prvakov po kategori-
jah so osvojili Kristijan Grobelšek, Pina Umek in Matic Horvat.
Nova zmaga hokejistk
Celje: Domače hokejistke so v tekmi DP premagale še
Triglav s 4:3. Strelke: Mojca Duh 2 gola, po 1 Alja Gajšek in
Sergeja Zimšek. (JK)
Bron petim celjskim judoistom
Zagreb: Na mednarodnem turnirju so uspešno nastopili
judoisti Ivo Reye. Miha Pečovnik, Branko Holler, Edis Ima-
movič, Mile Sadžak in Matjaž Ceraj Pet so osvojili tretja
mesta v svojih kategorijah. (JK)
Razlagova zmagala v Radencih
Radenci: Na turnir ob 70. obletnici legende slovenskega
kegljanja Mira Steržaja so povabili posebne goste. Članici
Miroteksa Marika Kardinar in Andreja Razlag sta osvojili
prvi dve mesti. Razlagova je zmagala s 569 podrtimi keglji
in postavila tudi rekord kegljišča.
Veterani na Celjski koči
SD Unior Celje prireja 7. marca 2003 odprto prvenstvo
Celja v veleslalomu za veterane in veteranke na Celjski ko-
či. Start bo ob 10. uri. Prijave sprejemajo na telefon 548-
12-21 ali 548-20-80 do 5. marca ali eno uro pred startom.
Štartnina 1000 tolarjev.
Novi dvoboj s Hrvati
Ljubljana: Na kontrolnem tekmovanju v streljanju z zrač-
nim orožjem sta zmagala »Poženelovca« Peter Tkalec in Kse-
nija Maček, pri mladincih pa je bil Uroš Taškar 2., zato bodo
nastopili za reprezentanco na dvoboju s Hrvaško v Zagrebu.
V Ljubnem najboljši Aljesan
Ljubno: Na tekmovanju v ju - jitsu so se najbolje odrezali
predstavniki Aljesana (Šempeter) s petimi prvimi mesti (Marko
Cokan, Tadej Kostanjšek, Nejc Kuder, Tjaša Turnšek, Katja To-
povšek). Policijski klub borilnih veščin Celje je bil 4., z zmago-
valci Žigo Samso, Petrom in Boštjanom Bevcem. Predstavnik
domačega Samuraja Janez Ločičnik je zmagal v svoji kategoriji.
Še naj športniki Šentjurja
Šentjur: Občina in Športna zveza pripravljata jutri razglasi-
tev najboljših športnikov lanskega leta. Med nominiranci so
Uroš Urlep, Gregor Lorger, Boštjan Jezovšek, Gašper Kolar,
Primož Pangeri in Luka Novak ter Alenka Potočnik, Tjaša Vra-
ničar. Lili Leljak, Nataša Oset in Martina Ratej. Za prepričlji-
vega favorita med ekipami veljajo košarkarji Kemoplasta, no-
minirana sta še AK Koval in Šahovski klub Šentjur. (IS)
športni koledar
PETEK 7. 3.
ROKOMET
1. SRL - ženske, 12. krog,
Žalec: Žalec - Olimpija (18).
SOBOTA 8. 3.
MALI NOGOMET
1. SL, 15. krog, Rogaška
Slatina: Dobovec - Tiskarna
Grafis (20).
ROKOMET
Pokal pokalnih zmago-
valcev, četrtina finala, dru-
ga tekma, Voronež: Energia
-Celje Pivovarna Laško (15).
L SRL - moški, 15. krog,
Hrpelje: Pivka Perutninars-
tvo - Gorenje.
KOŠARKA
Goodyear liga, 21. krog.
Laško: Pivovarna Laško - Bo-
rac (19.30).
1. SKL - moški, 21. krog,
Šoštanj: Elektra - Hopsi (19),
Zagorje: Zagorje - Alpos Ke-
moplast (19), Ljubljana:
Geoplin Slovan - Rogla.
1. SKL - ženske, 6. krog,
Jesenice: Jesenice - Merkur.
NEDEUA 9. 3.
NOGOMET
1. SNL, 20. krog, Celje:
CMC Publikum - Primorje,
Velenje: Rudar - Era (15).
1. SRL - ženske, 12. krog,
Celje: Celeia - Krim (18).
SREDA 12. 3.
ROKOMET
1. SRL - moški, 15. krog,
Trbovlje: Rudar - Celje Pivo-
varna Laško.
KOŠARKA
Pokal Slovenije, četrtfina-
le. Zreče: Rogla - Ohmpija (19).
St. 10 - 6. marec 2003
26
KRONIKA
Kamenikovo
čakata dve sojenji
Avstrijski policisti so le nekaj kilometrov od slovenske meje na podlagi mednarodne tiralice prijeli Marijo Kamen
- Obtožena je žganjekuhe in preprodaje mamil
Minulo sredo so avstrij-
ski varnostni organi v sklo-
pu »Operacije Podmornica«
med pregledom prometa v
kraju Borovlje, nedaleč od
slovensko-avstrijske meje
prijeli Marijo Kamenik, za
katero je bila na predlog
Okrožnega sodišča v Celju
razpisana mednarodna ti-
ralica. Kamenikova je 19.
februarja 2000, na dan, ko
so policisti zaradi suma ne-
dovoljenega prometa z ma-
mili v Celju aretirali njene-
ga sina Konrada, izginila
pet minut pred prihodom po-
licistov.
S tem se je izognila sod-
nemu procesu, v katerem so
zaradi sodelovanja pri pro-
daji mamil na celjskem
okrožnem sodišču sodili
vsem njenim otrokom - Ko-
nradu in Kristijanu Kameni-
ku ter hčerki Klavdiji Fider-
šek. Zaradi sodelovanja pri
nedovoljeni preprodaji ma-
mil, ki naj bi jo vodila in or-
ganizirala prav Marija Kame-
nik, pa sta bila obtožena tu-
di njihova prijatelja Sašo Fi-
javž in Alojz Založnik.
V čakanju na
izročitev
»Zunanje ministrstvo je v
Avstrijo že posredovalo urad-
no prošnjo za izročitev Ma-
rije Kamenik, vendar je bila
ta prošnja zaenkrat brez us-
trezne dokumentacije, ob-
tožnice in sodnega spisa, saj
te dokumente še prevajamo,«
je povedal Andrej Pavlina,
predsednik celjskega okrož-
nega sodišča in dodal, da bodo
preostalo dokumentacijo v
Avstrijo posedovali predvido-
ma jutri. V skladu z evrop-
sko konvencijo o izročitvi bi
morala Avstrija Marijo Kame-
nik Sloveniji predati najpoz-
neje v 40 dneh, avstrijski pra-
vosodni organi pa se lahko
odločijo tudi, da jo bodo iz-
pustili na prostost. Celjsko
okrožno sodišče mora pra-
vosodnemu ministrstvu vso
potrebno dokumentacijo
izročiti najpozneje 18 dni po
prijetju, Marija Kamenik pa
lahko v začasnem priporu v
Avstriji ostane največ 40 dni.
Pobegnila
pred sojenjem
Ker je Marija Kamenik ob
razkritju »mamilarske afere«
pobegnila, je bila obtožba
proti njej začasno izločena
iz obtožnice. V procesu so
lani spomladi vse, razen
Klavdije Fideršek (ki jo je
Višje sodišče v Celju po pri-
tožbi v celoti oprostilo), ob-
sodili na zaporne kazni. Po-
tem, ko so se zagovorniki ob-
toženih pritožili na sklep pr-
vostopenjskega sodišča, pa
je Višje sodišče v Celju ja-
nuarja letos zaradi procedu-
ralnih napak sojenje v celo-
ti razveljavilo in ga vrnilo
na začetek, vse osumljene pa
izpustilo na prostost. In ker
se je predsednik senata sod-
nik Milko Škoberne »okužil«
s podatki, ki jih kot sodnik
ne bi smel videti, bo v po-
novnem procesu sodil drug
sodnik, pričakovati pa je, da
bodo obtožnico, ki jo je se-
stavila skupina tožilcev za
posebne zadeve pod vods-
tvom Branke Zobec Hra-
star, dopolnili z obtožbami
zoper Marijo Kamenik.
»Žganjarska
botra«?
Mariji Kamenik so doslej
očitali že marsikaj, vendar ji
nobenega kaznivega dejanja
niso mogli dokazati. Največ
prahu (in tudi obtožbo, za-
radi katere ji grozi do 3 leta
zapora) je dvignilo odkritje
ilegalne žganjekuhe iz leta
1997. Na podlagi obtožnice,
ki jo je pripravil tožilec Dar-
ko Kežman, so na Okrajnem
sodišču v Slovenskih Konji-
cah obravnavo proti Mariji
Kamenik ter soobtoženima
Simoni Leskovar (policisti so
pri njej našli okoli 2000 li-
trov ponaredkov vekije in tra-
varice) ter Alojzu Fijavžu (ki
je obtožen tudi sodelovanja
pri preprodaji mamil) razpi-
sali že trikrat. Obtožnica Ka-
menikovi očita, da je orga-
nizirala kuhanje in prodajo
žganih pij^č. Skupno naj bi
na treh krajih v Slovenskih
Konjicah in Slovenski Bistri-
ci Kamenikova ter njeni so-
rodniki in prijatelji skuhali
okoli 28 tisoč litrov žganih
pijač (ponaredkov vekije in
dalmatinske travarice), s pro-
dajo pa naj bi zaslužili okoh
30 milijonov tolarjev.
Tri obravnave v skopu »žga-
njarskega procesa« so bile od-
povedane, ker se je vselej kdo
od obtoženih opravičil, za
razpis četrte pa je bilo pre-
pozno. Marija Kamenik je
namreč nekaj tednov po tem,
ko je bila na konjiško sodiš-
če vabljena tretjič, izgini
Tri leta naj bi po skopih i
formacijah iz Avstrije pra
vela pri svojem novem pa
nerju. Večino časa, ko so
iskali s pomočjo Interpc
(Interpolova mednarodna
ralica, objavljena na spletJ
straneh, jo opisuje kot »i
varno osebo«), pa je, z la
nimi dokumenti in ne da
skušala kakorkoli zakr
identiteto, očitno ves časi
vela v neposredni bližini SI
venije.
ALMA M. SEDU
Foto: SHERI
Čeprav je odvetnica Mar-
jetica Nosan, ki Marijo Ka-
menik zagovarja zaradi ne-
dovoljene žganjekuhe, iz-
javila, da do procesa zara-
di »relativnega zastaranja«
ne bo prišlo, so nam na
Okrajnem sodišču v Sloven-
skih Konjicah povedali, da
v izjemnih primerih velja
tako imenovani »absolutni
rok zastaranja«, po katerem
bo ta primer zastaral šele
junija letos. Zato namera-
vajo takoj, ko bodo avstrij-
ski sodni organi Kameni-
kovo predali Sloveniji, zno-
va razpisati obravnavo.
Marija Kamenik na protestnem shodu leta 1999 v podporo sinu Kristjanu pred celjskim sodiščem.
Knjiga o policiji
Komandir celjske policijske postaje Marko Lamovšek je
pred dnevi direktorju Osrednje knjižnice Celje mag. Bran-
ku Goropevšku izročil knjigo Slovenska policija, ki so jo
izdali Ministrstvo za notranje zadeve RS, Policija in Gene-
ralna policijska uprava. Zanimivo branje na dvesto straneh
med drugim prinaša informacije o slovenski policiji skozi
zgodovino, o njeni organiziranosti in izobraževanju polici-
stov ter o policijskih pooblastilih. Knjige ni v prosti proda-
ji, je pa na voljo bralcem tudi v knjižnicah v Laškem, Mozir-
ju, Velenju, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Šentjur-
ju, Šmarju pri Jelšah in Žalcu.
SŠ, Foto: AŠ
PROMETNE NESREČE
Ranjena
trojica
Na glavni cesti izven Veli-
kega Sirja so se v nedeljo, 2.
marca, v prometni nesreči hu-
je ranile tri osebe, ena oseba
pa je utrpela lahke poškodbe.
21-letni G. Z. iz Velikega Širja
je z osebnim avtomobilom v
blagem desnem ovinku zape-
ljal na nasprotno smerno vo-
zišče in trčil v nasproti voze-
čega 50-letnega S. L. iz Sevni-
ce. V vozilu 21-letnika sta se
poleg njega poškodovali tudi
25- in 18-letna sopotnica.
Hmeljski brat
Policisti so kaj hitro našli 58-
letnika, ki je v sredo, 26. fe-
bruarja, v Žalcu povzročil pro-
metno nesrečo. 43-letna voz-
nica je nič sluteča vozila osebni
avtomobil iz smeri Žalca in v
križišču pred zavijanjem de-
sno zmanjšala hitrost. Takrat
je za njo pripeljal 58-letni voz-
nik osebnega avtomobila in si-
lovito trčil v zadnji del njene-
ga vozila. Kljub zviti pločevini
je pogumnež odpeljal naprej
proti Celju. Po prijavi nesreče
še ni minilo trideset minut, ko
so policisti voznika izsledili v
Drešinji vasi, natančneje v
hmeljišču. Ker je skrivač kazal
očitne znake učinkovanja vin-
skih hlapov, je sledil še stro-
kovni pregled z odvzemom kr-
vi. Ovadili pa ga bodo tudi za-
radi zapustitve ponesrečencev
prometne nesreče.
Radarski nadzor
cestnega prometa boi
• jutri, 7. marca, dopoldne na območju Velenja, popon
ne pa na območju Slovenskih Konjic; \
• v soboto, 8. marca, dopoldne na območju Šmarja 1
Jelšah, popoldne pa na območju Laškega;
• v nedeljo, 9. marca, dopoldne na območju celotne ca
ske regije, popoldne pa na območju Velenja;
• v ponedeljek, 10. marca, dopoldne na območju Šentju
ja, popoldne pa na območju Rogaške Slatine;
• v torek, 11. marca, dopoldne na območju Laškega, P'
poldne pa na območju Mozirja;
• v sredo, 12. marca, dopoldne na območju Žalca, P'
poldne pa na območju Celja;
• v četrtek 13. marca, dopoldne na območju Slovenski
Konjic, popoldne pa na območju Šentjurja
Št. 10 - 6. marec 2003
kronika
27
Banka poslovala
po domače?
nadaljevanju sojenja osumljenim za rop Krekove banke v Celju je obramba
temeljito zaslišala vodjo poslovalnice banke Antona Rizmala
Sojenje vpletenim v naj-
ičji slovenski bančni rop,
ip poslovalnice Krekove
inke v Celju, se je pred
[{članskim senatom
Iffožnega sodišča v Celju
fetrtek nadaljevalo z ža-
ganjem vodje poslovalni-
iAntona Rizmala, ki je za-
di podrobnih vprašanj to-
Ica in zagovornikov pred
ostorom za priče stal sko-
j štiri ure.
zagovorniki obtoženih Edi-
Nuhanoviča, Hajnija Ko-
[ja in Barbare Knep, ki naj
bili vpleteni v rop Krekove
nke v Celju, iz katere so 29.
aja lani skupno odnesU 30
ilijonov tolarjev, so skušali
ikazati, da je bilo poslova-
ev Krekovi banki organizi-
Do zelo po domače. Kot je
lo slišati iz vprašanj zago-
rnikov, naj bi delavke no-
e gotovino na pošto kar v
ivertah, zadnja vrata v ban-
naj bi bila pogosto odkle-
ma. Rizmal je podrobneje
edstavil varnostni sistem v
nki in dejal, da bi lahko us-
ibenka (v temprimeru Bar-
ra Knep) v času ropa z ro-
pritisnila na gumb za
rm, vendar tega ni storila.
3ko deluje varnostni sistem
Osumljena ropa Krekove banke na sodišču.
v banki, že od nekdaj vedo
vse uslužbenke. Res pa je tež-
ko predvideti, kako se bo po-
samezna uslužbenka odzva-
la v času ropa, saj je takrat
prisoten tudi strah,« je pove-
dal Rizmal, katerega pričanje
je obremenilo predvsem Bar-
baro Knep. Slednja naj bi svo-
jemu tedanjemu fantu Hajni-
ju Koširju sporočila, kdaj je
pravi čas za rop, na dan ropa
pa naj bi opravila tudi nekaj
transakcij in si s tem proti-
pravno prilastila še 4,2 mili-
jona tolarjev.
Kot je povedal odvetnik
Krekove banke Velimir Cug-
mas, je bil proti Knepovi že
sprožen disciplinski postopek
in prekinjeno delovno razmer-
je, zavarovalnica pa je doslej
banki povrnila osem milijo-
nov oziroma manj kot četrti-
no skupne škode. Barbara
Knep je svojemu nekdanjemu
šefu med zaslišanjem večkrat
očitala, da laže, Rizmal pa je
vztrajal pri pričanju, ki ga je
preiskovalnemu sodniku po-
dal v dnevih po ropu.
Sojenje se bo z zaslišanjem
prič nadaljevalo sredi mar-^
ca, Danijela Borojeviča, ki
naj bi bil glavni pobudnik ro-
pa in je z ukradenim denar-
jem pobegnil, pa policisti še
vedno iščejo. AMS
Foto: SHERPA
Si je Svetelšek
izplačal preveč?
Prihodnjo sredo se bo na
celjskem okrožnem sodiš-
ču začela glavna obravna-
va zoper nekdanjega direk-
torja šmarskega podjetja
Hmezad Hram Aleksandra
Svetelška. Obtožnica ga
bremeni zlorabe položaja.
Obravnava bi se morala pri-
četi že 26. februarja, ven-
dar se je Svetelšek, ki od
predlanskega junija vodi
eno največjih slovenskih
trgovskih družb, opravičil
zaradi nujne službene po-
ti na Hrvaško.
Okrožni javni tožilec Jo-
že Manfreda je v obtožnici
Aleksandra Svetelška ob-
dolžil, da je izrabil svoj po-
ložaj in si na škodo podjetja
Hmezad Hram pridobil za
756 tisoč tolarjev premo-
ženjske koristi.
Zgodba sega v leto 1994,
ko je Svetelšek, ki je bil si-
cer še zaposlen v Hmezad
Hramu (podjetje je šlo leta
2000 v stečaj), podpisal po-
godbo o delu za določen čas
z mariborskim podjetjem
Horizont. V Mariboru naj bi
delal 10 ur na teden, preo-
stanek delovnega časa pa v
Šmarju. Za toliko časa je, kot
je razvidno iz plačilne evi-
dence podjetja, dobil tudi
plačo, regres za letni dopust
in nadomestilo za malico,
vendar pa je v Hmezad Hra-
mu dejansko delal le 10 ur
na teden. Torej je v Šmarju
dobil previsoka izplačila -
sodna izvedenka je ugotovi-
la, da za natanko 756.315 to-
larjev.
Sklep o spremenjenem de-
lovnem času je na Svetelš-
kovo pobudi sprejel delav-
ski svet, vendar je tožilec
Manfreda prepričan, da je bil
sklep nezakonit in bi moral
zatorej Svetelšek v skladu s
statutom podjetja zadržati
njegovo izvršitev. Poleg te-
ga pa je poskrbel tudi za to,
da je dobil nezakonito izpla-
čane plače, regres in nado-
mestilo za malico. Tožilec
je zato prepričan, da je oš-
kodoval podjetje in se oko-
ristil.
Aleksander Svetelšek oči-
tano kaznivo dejanje zani-
ka, češ da sklepi niso bili ne-
zakoniti, ker je šlo dejansko
zgolj za odraz pogajanj.
Sporni sklepi pa da so takrat
ustrezah podjetju. JI
cvetke
• Da so na celjski občini re-
snično zelo odprti za jav-
nost, potrjuje dejstvo, da so
v minuhh dneh tam imeU
zanimivega obiskovalca. Z
njim vred je v neznano iz
ene izmed pisarn izginil tudi
prenosni računalnik. Ob-
činski možje so zdaj stak-
nili glave skupaj in za zapr-
timi vrati še vedno tuhtajo,
kdo je ta mož, ki jim je su-
nil pomembno pomagalo
pri napornem delu.
• Nočni mraz je nekoliko
popustil in takojci se je v
Celju pojavila huda žeja,
ugotavljajo na policiji. Ne-
pridiprav je namreč na ne-
kem bencinskem servisu v
Celju vlomil v hladilnik s
pijačo ter iz njega pobral
vso tekočino. Žejo si bo
pogasil natanko za sto ti-
sočakov.
• Nekdo se je pretekli te-
den sila kislo maščeval
bankomatu, ker mu le-ta ni
izplačal želenih tolarčkov.
V jezi je nanj zlil svojo
dnevno malico. Tako je nez-
nančeva denarnica ostala
prazna, bankomat pa je ne-
kaj časa krasil jogurtni pre-
liv.
Boljši pogoji za višje sodnilce
Naložba v celjsko sodno poslopje je ministrstvo za pravosodje stala 100 milijonov tolarjev -
Odslej bo manj sodnih zaostankov
v poslopju celjskega so-
šča v Prešernovi 22 je bila
četrtek slovesnost, s kate-
80 obeležili pridobitev no-
h prostorov višjega sodiš-
L V četrtem nadstropju sod-
fga poslopja so namreč
euredili mansardo, ter s
m zagotovili 18 novih pi-
m in konferenčno dvora-
' za višje sodnike, sodne
ipravnike ter njihove so-
'lavce, nove prostore pa bo-
do uporabljali tudi delavci
Okrožnega sodišča v Celju.
»Iz neuporabnega podstreš-
ja smo pridobili sodniške in
sejno sobo,« je povedal Franc
Dušej, predsednik Višjega so-
dišča v Celju in dodal, da gre
za najpomembnejši poseg v
celjsko sodno poslopje, vse od-
kar je bilo le-to leta 1961 zgra-
jeno. »Novi prostori bodo ned-
vomno vplivali na boljše po-
goje dela, zmanjšali pa bodo
tudi sodne zaostanke,« je še do-
dal. Kot je na slovesnosti ob
otvoritvi povedal minister za
pravosodje Ivo Bizjak, je pri-
dobitev novih prostorov po-
memben dosežek, saj je bilo
za takšne naložbe v Sloveniji
na voljo le 900 milijonov to-
larjev, samo posodobitev celj-
skega sodišča pa je ministrs-
tvo za pravosodje stala okoli
100 milijonov tolarjev. »Zelo
je pomembno, da se rešitve pro-
storskih stisk na sodiščih iš-
čejo znotraj že obstoječih mož-
nosti,« je povedal Bizjak in do-
dal, da bo za podobne nalož-
be odslej potrebno rezervirati
sredstva v še najmanj desetih
prihodnjih proračunih. Slove-
snosti se je udeležil tudi pred-
sednik Vrhovnega sodišča Re-
publike Slovenije mag. Mit-
ja Deisinger, ki je poudaril,
da so ustrezni prostorski po-
goji eden od pomembnih de-
javnikov, ki bodo na dobro
delo sodišč vplivali tudi po
sprejetju Slovenije v Evrop-
sko unijo. »Priključitev Evropi
bo Sloveniji namreč prinesla
spremembo sodnega sistema
in približno 80 tisoč novih
predpisov. Zato je toliko bolj
pomembno, da so sodnikom
omogočeni normalni pogoji
za delo,« je poudaril mag. Mit-
ja Deisinger. AMS
Foto: SHERPA
^Prav je preureditev mansarde za celjsko sodišče pomembna pridobitev, se na sodišču zavedajo, da bo
"^koč potrebno preurediti tudi zunanjost objekta, je ob otvoritvi novih prostorov povedal Franc Dušej,
predsednik Višjega sodišča v Celju.
Tudi višje sodišče
oprostilo Prevca
Višje sodišče v Ljubljani
je v torek potrdilo oprostil-
no sodbo za celjskega pod-
jetnika Roberta Prevca, saj
meni, da ni dovolj dokazov,
da so Preveč ter nekdanji
uslužbenki Volksbank
Ljudske banke Nikolaja
Udrih in Mojca Grabrijan
storili očitana jim kazniva
dejanja.
Robert Preveč, ki mu je ob-
tožnica očitala, da naj bi z
avansiranjem brez kritja za
svoje podjetje Maxi Group s
pomočjo Udrihove in Grabri-
janove banko oškodoval za
2 milijardi 261 milijonov to-
larjev, je čas od septembra
2001 do maja lani preživel v
priporu. Oprostilna razsod-
ba senata, ki mu je predse-
dovala sodnica Aljana Rav-
nik, je že ob razglasitvi lani
jeseni marsikoga preseneti-
la. Ravnikova je predstavni-
kom VLB takrat svetovala, naj
vložijo civilno tožbo, če že-
lijo izterjati denar, okrožna
državna tožilka Tatjana Dev-
čič Svetek pa je že ob razgla-
sitvi oprostilne razsodbe na-
povedala pritožbo na višje so-
dišče.
Kot je povedal odvetnik
Roberta Prevca Dušan Koro-
šec, je bil razplet pričakovan.
»Oba s stranko sva zelo za-
dovoljna, o tem, ali bo vlo-
žil odškodninski zahtevek, pa
bo Robert Preveč razmislil v
naslednjih dveh tednih.« O
tem, da bi tožili državo, pa
že razmišljajo tudi zagovor-
niki Nikolaje Udrih in Moj-
ce Grabrijan, obeh nekdanjih
uslužbenk Ljudske banke, ki
jima je obtožnica očitala, da
sta avansiranje Robertu Prev-
cu omogočali.
ALMA M. SEDLAR
St. 10 - 6. marec 2003
28
Najbolj nagrajevani
režiserji zadnjega leta
Polanski, Almodovar... in Moore?
Filmski strokovnjaki
sveta imajo svoje tendence:
včasih pohvale razpršijo na
množico filmov, včasih sta-
vijo le na enega favorita. V
roku zadnjega leta so hva-
lili predvsem tri režiserje.
Zanimivost: dva sta iz Evro-
pe, tretji pa je zelo neobiča-
jen Američan.
Roman Polanski slavi. Nje-
gov najnovejši film. Pianist,
je prvo veliko nagrado pobral
lani, v Cannesu - v zadnjih de-
setih dneh pa so ga po vrsti na-
gradili Francozi in Angleži s
svojimi Cezarji in maskami.
Šest nominacij za oskarja ob-
ljublja še posladek: zlati holi-
vudski kipec ali dva. Pri vsem
tem slavni poljski režiser ne
bo mogel stopiti na tla Ameri-
ke. Zaradi stare obtožbe po-
silstva ga tam namreč čaka za-
por. Polanski je namreč leta
77 omamil in posilil trinajst-
Roman Polanski
letnico... in potem zbežal iz
Amerike. Tožba še ni zastara-
la, Američani pa niso edini,
ki ga želijo videti kaznovane-
ga. Tudi angleški aktivisti so
se ob podelitvi BAFTI-nih na-
grad zgražali in protestirali, češ
da filmski strokovnjaki »nagra-
jujejo zločinca in ga s tem pod-
pirajo«. Zanimivo je, da Po-
lanski od leta 77 naprej pri
raznih filmskih nagradah ni bil
ravno ignoriran (leta '80 je re-
cimo dobil francoskega cezarja
za Tess, leta '99 pa posebno
evropsko priznanje za življenj-
sko delo), vendar pa noben nje-
gov film ni dosegel tolikšnega
uspeha kot Pianist. Pa čeprav
ima režiser v svoji filmski ka-
rieri redke padce in mnogo
vzponov. Pianista nekateri ok-
licujejo za njegovo »najbolj in-
hmno delo« - sporočilo filma
bi se lahko interpretiralo kot
»s pomočjo umetnosti prema-
gujem zločine«. Polanski je
»klasik«, nor na detajle, stal-
na nit njegovih filmov pa je
obsedenost.
Drugi ljubljenec letošnjih
(in lanskoletnih) žirij je utr-
jeni Španec Pedro Almodovar
z enim od svojih bolj umirje-
nih filmov. Govori z njo. Fran-
cozi so mu dali »nagrado naj-
boljšega filma Evropske uni-
je«, ki so jo letos podeljevali
prvič. Angleži so mu dali na-
gradi za najboljši neangleški
film in za izvirni scenarij. Al-
modovarju, mojstru drame.
Pedro Almodovar
kiča in izjemno izbrane špan-
ske glasbe, so z dlani jedli tu-
di Američani. Čeprav ga do-
mača žirija za kandidaturo za
oskarja ni hotela poslati v boj
za nominacije, ga je Akade-
mija samoiniciativno nomi-
nirala za režijo in scenarij. Če
Almodovar vsaj eno od teh na-
grad dobi, lahko svoj film šte-
je za enega najbolj uradno
priznanih v zadnjem letu. Ne-
koč načičkani kričač, izjem-
ni poznavalec težje oprede-
ljivih plasti življenja, je po-
stal etablirani režiser...
Tretji nadpovprečno nagra-
jevani film v zadnjem letu je
Bovlingza Columbine Michae-
la Moora. Sploh, če vračuna-
mo, da je film nekakšen na pol
dokumentarec - torej daleč od
klasičnega celovečerca. Jezič-
nega, Bushu nadvse sovražne-
ga Moora in njegovo lepljen-
ko, ki se ukvarja z zgodo\ano
ameriškega nasilja in nasiljem
ameriške zgodovine (ter raz-
bitjem igralskega piedestala
Charltona Hestona), so naj-
prej priznali v Cannesu, kjer
je bil tudi nominiran za zlato
palmo. Nazadnje je dobil po-
sebno priznanje. Pred kratkim
so mu ameriški scenaristi po-
delili tudi nagrado za najbolj-
ši scenarij, Francozi pa so mu
dali kar cezarja za najboljši tuji
film. Oskarjevska nominaci-
ja še čaka na svojo usodo. Moo-
re je pisatelj {Stupid luhite
man), televizijec, stalen gost
dokumentarcev, njegove tema-
tike pa so vselej - v knjigah in
filmu - aktualne ter zadirčne.
Njegova slabost: pristranskost,
zaradi katere včasih prikraja
podatke ali pa v podatke po-
sega le tako globoko, kot mu
odgovarja.
PETER ZUPANC
Michael Moore
28 dni pozneje
28 dni pozneje izgleda
kot danska Dogma '95, pri
kateri se je kamera otresla
vseh utesnjujočih pravil^
zbežala v Anglijo in na be-
gu srečala Noč živih mrtvei
cev Georgea Romera. Opi^
lahko postane še bolj na-^
tančen: 28 dni pozneje je
zombijada, ki bi se lahko
imenovala tudi 30 let poz-
neje. Približno 30 let je na-
mreč minilo, odkar je
Charlton Heston končal
sredi ameriškega mesta, na-
polnjenega z vampirji, rah-
lo podoben Jezusu, in za-
drževal svojo kri, ki bo
»ohranila nespremenjeno
človeško vrsto«.
Filmu je bilo na-
slov The ornega
man, posnet pa je
bil po knjigi Jaz
sem legenda Ric-
harda Mathesona.
Ogled 28 dni poz-
neje je kot ogled The ome|
ga man. Podobnosti kar kri-
čijo v obraz. Zapuščen^
mesta, osamljeni križar
(plus dodatki), vojna z
»nočnim sojem«. Celo re-
šiteljki belcev iz obeh fil-
mov sta črnki s podobno
afro pričesko.
Pisec knjige in scenarija
za film Obala in tokratni
scenarist Alex Garland ni
Matheson, on noče žanrsko
raziskovati »realnih mož-
nosti« vampirizma, temveč
nadaljuje tam, kjer je ne-
hal v Obali. Oziroma oko-
liščine obrača: v Obali je
prinašal civilizacijo v ne-
dotaknjeno naravo, sedaj
prinaša nedotaknjeno na-
ravo v sredo civilizacije. Z
izgovorom, imenovanim
virus nasilja. Izgovorom?
Da. Kajti film sicer ima pri-
tikline ozaveščene kritike^
Piše: PETER ZUPANC
moderne družbe. Toda t
pritikline so precej kratk
in nefunkcionalne. Tako s
film začne. Na ta račun pc
nekod izreče kakšno bese
do. Ampak avtorjema ni di
prikazovanja vzrokov, tem
več do prikazovanja posle
dic. Zato je vmes ena sam
napetost in beg. Zato ji
vmes ena sam,
klavstrofobija
Zato sta vmes;
užitkom poruše
na Anglija in poz
gani Manchestei
Vse to so temelj
filma in vse to s(
povsem žanrski štosi. Što
si žanra, imenovanega groz
Ijivka. Kar ni nič slabega
le pošteni bodimo: znam
ko »vizionarskega in neuok
virjenega« filma moramt
sneri in nalepiti znamke
»horor«. Horor, ki nam po
vsem v skladu s povpreč
jem ponuja nekam zmede
ne posledice virusa, pa pre
živele in neokužene, ki se
obnašajo, kot da vedno ve
do, kdaj bo nastopila ne
varnost zanje in kdaj ne
Večja razlika od povprečja
je dejansko le-ta, da je 2Ž
dni pozneje posnet »iz ro-
ke«. Slabosti tega: slaba sli
ka je opazna. Dobre plati:
pod taktirko režiseij;
Dannyja Boylea video pre-
nese in prenaša napetost
Ampak nič bolj kot »obi-
čajno« posneta grozljivka-
PETER ZUPANC
Alex Garland, Danny Boyle
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (24. 2. do 2.'
Dve francoski čokoladi
Spisek njegovih filmov se bere kot knjiga, seznam reži-
serjev, s katerimi se je poznal - in preko katerih je spozna-
val film - pa kot filmski leksikon. Izredno aktivni francoski
novovalovec Claade Chabrol se le redko pojavi na domačih
platnih. Zato je njegov Hvala za čokolado dobrodošla spre-
memba. Še toliko bolj, ker režiser ni edina francoska iko-
na, ki je boste deležni s to kriminalko. Na voljo vam je tudi
lepotica Isabelle Hupert: ostalih sedem žensk Francoisa Ozona
ni bilo toliko vrednih kot ona.
Vsebina: Nekdanja zakonca, nadarjeni pianist Andree in
Mika, lastnica družinskega podjetja za izdelavo čokolade,
se po mnogih letih povsem naključno srečata in se ponovno
poročita. Andreeju, ki je vdovec, se je v drugem zakonu
rodil sin Guillaum. Nenapovedano se pojavi še Jeanne, ki je
prepričana, da so jo ob rojstvu zamenjali z Guillaumom.
Želi postati del družine, ki ji ne pripada.
Hvala za čokolado (Merci pour le chocolat, Francija)
Režija: Claude Chabrol
Vloge: Isabelle H u pp ert, Jacgues Dulronc, Rodolphe P.aul^,
Marčevski ciklus art kina se priključuje oskarjevski maniji
- z izbiro neaktualnih, svetlejših oskarjevskih trenutkov iz
zadnjih let. Med njimi boste ujeli enega, ki še ni bil na spore-
du v Celju. Pa je ogleda več kot vreden. Ampak o tem drugič.
Prvi film iz oskarjevskih navez je znan. Razvpit. Poslad-
kan. Film, v katerem si je režiser Jean - Pierre Jeu.net dal
duška, zavrnil do tedaj ljubo mu grozljivost, in vanj vrgel
vse, kar ve opogumljajočega o človeški naravi. Vizualni og- i
njemet, ki izkorišča vsako možnost za zapeljevanje gledal-
ca, najbolj pa pri tem pridejo prav oči Audrey Tautou. Amelie^
je - tudi glasbeni - praznik Pariza, film, ki je zaslužen za]
vrnitev domačih gledalcev v francoska kina.
Vsebina: Amelie živi na Montmartru in dela kot natakari-
ca. V njenem življenju se ne dogaja nič pretresljivega, do-
kler ne najde škatlice s spominki in se odloči, da bo izbolj-
šala svet okoli sebe.
Ciklus: Oskarjevske naveze
Nenavadna usoda Amelie Poulain (Le faboleux destin
d'Amelie Poulain, Francija/Nemčija)
Režija: Jean - Pierre Jeunet
Vloge: Audrey Tautou, Mathieu Kassovitz
St. 10-6. marec 2003
Potegavščine
niso iiec
Lažna opozorila o virusih in možnostih zaslužka
če imate elektronski naslov, ste
tovo že kdaj prejeli kakšno do-
onamerno opozorilo o tem ali
em domnevnem virusu, ki naj
na veliko pustošil po interne-
, Ali pa obvestilo, ki vas je pri-
zno opozarjalo na možnost za-
ižka, če ga boste posredovali
aj desetim ali dvajsetim znan-
n, prijateljem, ker da naj bi Mi-
osoft ali AOL znal izslediti pot
li sporočil in je pripravljen za
ŠO udeležbo v tej akciji celo pla-
ti. Zelo velika verjetnost je, da
bilo takšno sporočilo zgolj po-
gavščina. Verižno pismo. Ali,
It ji pravijo po angleško, hoax.
Že nekaj časa kroži po internetu
t inačic sporočila, ki uporabni-
[ obveščajo, da se na njibovem
mnalniku nahaja nevaren virus,
časih je ime tega virusa
ilfnbk.exe, včasih tudi
lbgmgr.exe. V obeh primerih pa
E za obvestilo, ki po nepotreb-
m prepriča uporabnika, naj na
ojem računalniku poišče ta »ne-
ren virus« in ga nemudoma iz-
ie. Seveda je večina lahkover-
1 uporabnikov našla to datoteko
na svojem računalniku. Nič čud-
nega, saj gre za povsem legitimni
datoteki operacijskega sistema Win-
dows! Ko je uporabnik izbrisal to
datoteko, so se v operacijskem si-
stemu seveda pojavile napake.
Kako se je ta množična histeri-
ja, ki je prizadela marsikaterega
naivnega uporabnika, sploh zače-
la? Zelo nedolžno in z najboljši-
mi nameni. Nek uporabnik je naj-
brž prejel sporočilo z računalni-
ka, ki je bil okužen z resničnim
virusom Magistr. Ta virus samo-
dejno izbere neko datoteko v ope-
racijskem sistemu, jo okuži s svo-
jo kodo in razpošlje naokrog. Ena
izmed datotek, ki jih je tako po-
slal, je bila tudi sulfnbk.exe. Ko
je takšno sporočilo prejel nek drug
uporabnik, ga je protivirusni pro-
gram opozoril, da gre za virus. Ta
uporabnik je nato »za vsak slučaj«
še enkrat pregledal računalnik in,
glej čudo, našel še eno takšno da-
toteko, ki pa je bila, jasno, povsem
nedolžna. Datoteko je zbrisal,
vsem svojim prijateljem in znan-
cem pa je poslal opozorilo o ne-
varnem virusu. In tako je urbana
legenda zakrožila po svetu. In ka-
ko naj vemo, ali je datoteka oku-
žena ali ne? Preprosto. Uporabljaj-
mo protivirusne programe. In če
datoteko s takšnim imenom prej-
memo kot priponko k elektron-
skemu sporočilu, obstaja velika
verjetnost, da je okužena, če jo
zgolj najdemo na našem računal-
niku, pa ne.
Dobra vera in
sieparstvo
Takšnih opozoril je na tone. Ve-
čina je nastala iz dobre vere v po-
moč internetnim sotrpinom, ne-
katera zgolj iz navihanosti ali zlo-
be, nekatera pa so že pravi slepar-
ski poskusi. Tako kot tisti mail,
ki naivnega uporabnika prosi za
prenos ogromnih vsot denarja iz
kakšne afriške države. Pranje de-
narja, pač. V sporočilu igra na
naivnost in pri vseh milijonih do-
larjev, ki jih obljublja, se seveda
najdejo naivneži, ki potem v skla-
du z navodili pogoltnejo vabo in v
teku lažnega transferja denarja na-
kažejo »transakcijski davek«, »pre-
dujem«, »jamstvo« ali kaj podob-
nega. In ostanejo brez njega. Ta
potegavščina je že stara in je pred
razmahom Interneta krožila v pi-
smih in preko faksov.
In kaj lahko storimo, da ne bo-
mo nasedU? Preden posredujemo
opozorilo naprej ali storimo kar-
koli drugega, se prepričajmo, za kaj
pravzaprav gre. V rubriki Klik! bo-
ste našli nekaj povezav na strani,
ki se ukvarjajo s takšnimi primeri.
Koristno branje, verjemite.
VASJA OCVIRK
vasja@slowwwenia.com

Hoim to Spot a
Virus lloax
http://www.cliff-
snotes.com/inter-
net/virus.html
Duhovito navodilo na te-
mo, kako prepoznati lažno
obvestilo o virusu.
About-com -
pioaxes and
iyiytiis
I        http://
btivirus.about.com/
cs/hoaxes/
Podstran odlične protiviru-
strani. Poleg enciklopedije
»tegavščin so na voljo še in-
tmacijo o urbanih legendah.
Virus i\/lyths
http://
www.vmvths.com
Spletna stran, posvečena
izključno potegavščinam.
Enciklopedija potegavščin,
odlični članki.
Zloraba interneta
na delovnem mestu
Poleg številnih prednosti, ki jih
prinaša uporaba interneta v po-
slovnih procesih, vse bolj izsto-
pa problem, ki se nanaša na nje-
govo zasebno uporabo med de-
lovnim časom. Internet namreč
predstavlja zakladnico raznovrst-
nih informacij, a tudi prav pre-
grešen vir za neproduktivno iz-
koriščanje delovnega časa.
Raziskava podjetja Websense je
ugotovila, da izgubijo ameriška pod-
jetja kar 3.000 dolarjev letno na
zaposlenega skozi zmanjšano pro-
duktivnost zaradi zasebne upora-
be interneta. Verjetno ni presenet-
ljivo, da 67 odstotkov zaposlenih
uporablja internet tudi v zasebne
namene, skrb vzbujajoč pa je po-
datek, da je 40 odstotkov celotne-
ga časa, ki ga uslužbenci prebijejo
na internetu, namenjenega zaseb-
ni uporabi. Med najbolj priljubljene
konjičke na delovnem mestu sodi-
jo uporaba elektronske pošte za za-
sebne namene, internetni klepet,
brskanje po spletni vsebini, ki ni-
ma zveze s službo, nakupovanje
prek spletnih trgovin in dražb, igra-
nje računalniških igric in iger na
srečo ter iskanje službe preko in-
terneta. Dva odstotka zaposlenih od-
krito priznava, da na delovnem me-
stu obiskuje spletne strani s por-
nografsko vsebino. Realno pa je ta
številka precej višja, saj je raziska-
va podjetja Nielsen/NetRatings
ugotovila, da se kar 68 odstotkov
prometa na spletnih straneh s por-
nografsko vsebino zgodi med de-
lovnim časom. Z uvedbo hitrejših
internetnih povezav postaja vedno
bolj priljubljeno tudi presnemava-
nje glasbe in filmov, s čimer pa za-
posleni zelo zožujejo pasovno ši-
rino dostopa do interneta. Poleg one-
mogočanja hitrejšega pretoka služ-
benih podatkov preko interneta lah-
ko zaposleni z malomarno upora-
bo interneta, nameščanjem za po-
slovno rabo nepotrebnih progra-
mov ter odpiranjem priponk v elek-
tronskih sporočilih, ki niso bila pre-
gledana z antivirusnim programom,
povzročijo podjetju tudi konkret-
nejšo škodo, ki se lahko odraža v
poškodbah programske ali strojne
opreme, računalniških vdorih in
naselitvi virusov v delovne posta-
je.
Vedno večjo izgubo delovnega ča-
sa povzroča tudi nenaročena ogla-
sna pošta (spam), ki po podatkih
podjetja Ferris Research predstav-
lja 20-odstotni delež v celotni po-
šti, ki prispe na poslovne elektron-
ske naslove. Prav strah vzbujajoči
so podatki projekcije, ki jo je na
podlagi trenutnih trendov izdelalo
podjetje Jupiter Research, saj bi naj
leta 2007 povprečni uporabnik pre-
jel 3.900 nenaročenili sporočil na
dan!
Podjetja morajo sama ugotoviti,
kje se konča zmerna in produktiv-
no neškodljiva uporaba interneta v
zasebne namene in kje se začne ti-
sto, kar gotovo ne sodi v poslovno
etiko. Preventivno se lahko podjet-
ja zavarujejo tako, da postavijo ja-
sna pravila obnašanja na internetu,
da onemogočijo obisk določenih
spletnih strani ter presnemavanje da-
totek preko interneta, v skrajni fazi
pa se lahko odločijo tudi za bolj stro-
go delovanje in začno s pomočjo pro-
gramske opreme nadzirati vsak ko-
rak, ki ga zaposleni naredijo na in-
ternetu. Potrebno pa je poudariti,
da lahko preveč restriktiven nadzor
zaposlenih ustvari nepotrebno in ne-
produktivno psihozo in da lahko pri-
pelje tudi do odtoka sposobnih ka-
drov iz podjetja.
RADOŠ SKRT
rados@nasvet.com
novičke
IBM-ov visoko
zmogljiv
strežnik
IBM za leto 2004 načriuje
predstavitev visoko zmogljive-
ga Unixovega strežnika s 64 pro-
cesorji, ki ga zaenkrat v podjet-
ju imenujejo s kodnim imenom
Armada, opremljen pa bo s pri-
hajajočim procesorjem Power5.
Linux v
glasbenih
predvajalnikih
Navdušencu nad računalniki,
Bernardu Leachu, je uspelo na
glasbenem predvajalniku iPod,
ki ga izdeluje Apple, izvajati os-
novne dele različice uClinux
operacijskega sistema Linux,
vendar pa ob tem vse možnosti
predvajalnika niso delovale.
Sun z novo
opremo
Sun Microsystems je z začet-
kom tega tedna predstavil iz-
boljšane različice izdelkov v ve-
čini svojih strežniških linij in
znižal cene, da bi na ta način
pokazal, kako lahko kljub niž-
jemu povpraševanju še vedno
ostaja konkurenčen.
Procesor za
pametne
telefone
Intel naj bi ta teden še pred za-
četkom brezžične trgovinske pri-
reditve 3 GSM Congress formal-
no predstavil svoj procesor za pa-
metne telefone. Procesor s kod-
nim imenom Manitoba, bo po-
nujal dovolj procesorske moči
za bolj zahtevne programe, nje-
gova povezovalna oblika pa bo
omogočala tudi daljšo življenj-
sko dobo baterij.
Yahoo v letu
2003
Spletna postaja Yahoo je v sre-
do predstavila podrobnosti svo-
jih načrtov za ponovno oživi-
tev poslovanja, ki vključujejo
dva plačljiva proizvoda, name-
ni ena uporabnikom s širokopa-
sovnim dostopom do svetovne-
ga spleta.
Digitalni osebni
pomočniki
Palm je v prejšnji teden začel
prodajati svojo napravo Tung-
sten W, ki združuje prenosni te-
lefon, elektronska sporočila in
napravo za organiziranje. Toda
prve ocene analitikov niso naj-
bolj ugodne.
Največja težava je pomanjka-
nje strežniške programske opre-
me, ki biomogočala varen brez-
žičen dostop do poslovnih po-
datkov.
Avdicija za
spletno glasbo
Za legalne spletne glasbene
storitve se je prejšnji teden za-
čela pomembna preizkušnja,
saj je podjetje America Online
predstavilo dolgo pričakovan
glasbeni načrt, ki bo temeljil
na plačevanju naročnin in naj
bi tekmoval z brezplačnimi sto-
ritvami kot so Kazaa.
UROŠ GRUBER
uros.gruber@sir-mag.com
Št. 10-6. marec 2003
30
nasveti
Hlače dopetače
ali hlamudrače
Pripravila:
VLASTA
CAH ŽEROVNIK
Čeprav jih moda tu in
tam odriva z glavne mod-
ne ceste, so hlače še vedno
tu; na letošnjem spomla-
danskem prizorišču se bo
zato znova veselo in udob-
no »hlačalo«.
Ko govorimo ali razmiš-
ljamo o hlačah - priljublje-
nem kosu garderobe, brez
katerega si večina žensk
sploh ne predstavlja več nor-
malnega vsakdana - se je vse-
kakor zabavno spomniti, ko-
liko hudih besed, žuganj in
zgražanj so v preteklosti pov-
zročile. Čeprav nič krive, nič
dolžne. Pač zato, ker so bile
vse od antike naprej hlače ab-
soluten moški privilegij.
V posameznih zgodovin-
skih obdobjih so jih nosih v
razhčnih oblikah; od pajkic
srednjeveških plemičev,
pumparic baročnih kraljev
do ribiških, toreadorskih, vr-
častih, jahalnih, cevastih,
zvončastih... Govorimo seve-
da o dolgih hlačah - o tistih,
ki pokrivajo noge od meč ozi-
roma kolen navzgor, bomo
kaj zapisali še kdaj drugič.
Skratka, fej in fuj je bilo
vse do 20. stoletja sploh po-
misliti, da bi ženska oblekla
hlače. Pa jih je. Konec 19. sto-
letja, ime pa ji je bilo Sarah
Bernhard. In so jo, kajpada,
označili za pokvarjenko brez
primerjave, celo neuravno-
vešena naj bi menda gospa
bila prav zaradi te svoje ne-
pojmljive predrznosti. Ven-
dar, zlilo se je še nekaj vode
v morja, začela so se pisati
dvajseta leta prejšnjega sto-
letja in hlače so začele vse
bolj smelo prodirati v žen-
ske garderobne omare. V tri-
desetih letih so bile široke
oxfordske hlače s strani mo-
ralnih neoporečnežev že »po-
gojno sprejemljive«, šele v
šestdesetih pa so postale mod-
ni hit, ki z menjavo modnih
sezon menja tudi svojo vizual-
no podobo.
In letos? Vračajo se kakšnih
dvajset, trideset let stara
modna vzdušja. Klasične,
običajno zarobljene hlače za-
čenjajo vodilni kreatorji po-
tiskati v ozadje, tudi dolge
hlače s širokimi zavihki so
nekateri že arhivirah.
Še najbližje klasičnim so
letos tiste hlače z ekstremno
širokimi hlačnicami, kjer lah-
ko čevlji pod njimi pokuka-
jo na piano le, če imajo dol-
go konico. Tudi nekoliko ali
strastno oprijete dopetače so
že žive, le postavo zahtevajo
pravo!
Vračajo pa se hlače, ki so
popolno nasprotje džinsovi
tesni silhueti spuščenega pa-
su, saj imajo najnovejši kro-
ji zelo visok in poudarjen stas.
Pomemben akcent pa so vid-
ni gumbi za zapenjanje. Če
so hlače še vedno spuščene
pod popek, se spodaj zvona-
sto razširijo, včasih imajo
razporek, ki je okrašen z bor-
durami v etno figuraliki.
Nadaljevanje modnih
zgodb, ki spominjajo na ti-
ste iz osemdesetih let, so hla-
če z oprsnikom in naramni-
cami, nekateri veliki kreator-
ji hlačnice spodaj zavezuje-
jo z vrvico. Še bolj praktič-
na rešitev so z elastiko zaklju-
čene hlačnice. Torej? Gremo
v hlače!
St. 10 - 6. marec 2003
nasveti
31
kaj bi danes kuhali
Piše: MAJDA KLANŠEK
Hitra juiia s
sirom
[3 J. osebi potrebujemo: 1
[i/o, 1 korenček, 1 žlico me-
[ili margarine, liter vode,
Ig nža, 100 g nastrganega
1200 g posebne salame, 1
10 kocko, sol, poper, muš-
jii orešek, drobnjak.
lebulo olupimo in drobno
ekljamo. Korenček ostrga-
lin narežemo na majhne
jce. V kožici segrejemo ma-
ali margarino. Na maščobi
pražimo čebulo in koren-
.Zalijemo z vodo, dodamo
[10 kocko in segrevamo, da
Te. V juho stresemo riž in
kuhamo, da je skoraj me-
. Medtem olupimo poseb-
salamo in jo narežemo na
ie. V juho zamešamo sala-
in nastrgani sir. Med meša-
m segrevamo, da se sir raz-
iti. Juho dosolimo in popra-
po okusu, začinimo jo z
trganim muškatnim oreš-
n in potresemo z narezanim
bnjakom. Izdatna je, da za-
tuje skoraj za glavno jed,
ptem postrežemo še s sla-
:o.
ližota z iignji
Za4 osebepohebujemo: 250
iščenih lignjev, 2 žlici mo-
500 g paradižnikov, 5 žlic
nega olja, 1 čebub, 2 stro-
iesna, 10 črnih oliv, 10 ze-
h oliv, poper, 250 g riža.
Ifiščene lignje narežemo na
očke, še enkrat jih oplak-
no in osušimo s krpo. So-
) jih in popramo, nato pa
iljamo v moki. V kožici
ejemo 3 žlice olivnega ol-
Na olju prepražimo drob-
sesekljano čebulo, da po-
deni. Dodamo lignje in jih
žimo 5 minut. Vmes več-
krat premešamo, če je treba,
dodamo še malo olja. Doda-
mo olupljene in grobo sese-
kljane paradižnike, premeša-
mo in pražimo 3 minute. Na-
to stresemo v kožico še riž, pre-
mešamo, zalijemo s četrt litra
vroče vode, solimo, popramo
in začinimo s sesekljanim če-
snom. Kuhamo v pokriti ko-
žici na majhnem plamenu to-
liko časa, da se riž zmehča.
Vmes nekajkrat previdno pre-
mešamo. Če je premalo teko-
čine, dolijemo nekaj žlic vro-
če mesne juhe. Nazadnje pri-
mešamo olive. Rižoto ponu-
dimo takoj, ko je kuhana.
Čebula v vinu
Potrebujemo: 750 g velike,
mile čebule, 20 g masla ali mar-
garine, 1 žlico olivnega olja,
sol, poper, 2 stroka česna, 1 del
rdečega vina.
Čebulo olupimo in nareže
mo na tanke rezine, nato jo raz-
delimo na obročke. Čebulne
obročke pražimo 5 minut na
maslu ali margarini, polijemo
olje, solimo, popramo in do-
damo cele stroke česna. Ko če-
bula zarumeni, jo zalijemo z
vinom. Na majhnem plamenu
jo nato kuhamo 15 minut, da
se zmehča.
Česen vzamemo nato iz
omake. Posodo odkrijemo, če-
bulo pa pražimo še toliko ča-
sa, da povre tekočina in da je
omaka dokaj gosta. Čebulo oh-
ladimo. Ponudimo jo za hla-
den prigrizek, kot namaz za
na kruh ali kot prilogo k me-
snim jedem.
Grenivke s
sladoledom
Za 4 osebe potrebujemo: 2
grenivki, 2 žlici ruma, 2 žlici
sladkorja, 2. rumenjaka, 60 g
sladkorja, 1 vanilin sladkor, 3
beljake, ščepec soli, 2 žlici ro-
zin, 200 g vanilijevega slad-
korja, 1 žlico sladkorja v pra-
hu.
Grenivki razpolovimo. Z no-
žem previdno izrežemo meso,
da ostane lupina nepoškodo-
vana. Meso olupimo. Krhlje da-
mo v skledo, pokapljamo jih z
rumom in potresemo s sladkor-
jem. Sadje damo za 1 uro v hla-
dilnik.
Pripravimo kremo: rumenja-
ke zmešamo s 60 g sladkorja
in z vanili sladkorjem, meša-
mo toliko časa, da zmes pena-
sto naraste. Beljake stepemo v
trd sneg, dodamo sol, da je sneg
obstojnejši. Vmešane rumenja-
ke s sladkorjem zmešamo s sne-
gom iz beljakov. Vmešamo tu-
di sesekljane rozine. Izvotlje-
ne lupine grenivk napolnimo
do polovice z vaniljinim sla-
doledom. Na sladoled naloži-
mo grenivkine krhlje, na krh-
lje pa nabrizgamo jajčno kre-
mo. Potresemo s sladkorjem v
prahu in na hitro popečemo v
pečici, na vrhnji rešetki pri 240
stopinjah. Jajčna krema naj bo
samo rahlo rjavkasta, ne pa pre-
več zapečena. Popečene greniv-
ke s sladoledom ponudimo ta-
koj, ko so popečene. Če želi-
mo pripraviti sladico vnaprej,
grenivke izdolbemo in napol-
nimo s sladoledom, nato jih
shranimo v zamrzovalniku.
Pred kosilom vključimo peči-
co in pripravimo rumenjake s
sladkorjem. Po kosilu stepemo
sneg, ga vmešamo med rume-
njake, nabrizgamo kremo na
grenivke in jih damo v pečico.
St. 10 - 6. marec 2003
ZA AVTOMOBILISTE
33
Cordoba druge generacije
Ipanski Seat, ki je pri kon-
pu Volkswagen, je prvo cor-
torej limuzinsko razli-
li ibize, postavil na cesto
, 1994. Avto je šel skoraj
■mno v promet, k čemur je
jKo pripomoglo ugodno
inerje med ceno in vsebi-
Setiaj se tudi k nam vozi
Joba nove generacije, na-
ena na osnovi oziroma
jvozju, ki je delo Seatove-
tehničnega centra v bar-
jnskem Martorellu.
;re za t. i. dinamično pod-
!je, ki je kombinacija pri-
jdljivega vzmetenja, no-
prožnih veznih elemen-
pri čemer se vse skupaj
lagaja hitrosti vožnje oži-
na hitrosti obračanja vo-
la.
tova cordoba ima tri ben-
iske in štiri dizelske mo-
je z razponom moči od
manj 64 do največ 13D
I. Vsekakor je posebne po-
nosti vredna izvedenka, ki
jo poganja 1,9-litrski TDl mo-
tor s 130 KM. K temu motor-
ju oziroma izvedenki gre tu-
di 6-stopenjski ročni menjal-
nik, ki je prvič na voljo v cor-
dobi. Ob tem dizelskem mo-
torju si je mogoče omisliti
še dizelska agregata s 100 in
64 KM (SDI). Bencinska po-
nudba se začne pri dveh 1,4-
litrskih motorjih, katerih
moč je različna (75 in 100
KM), povsem na začetku pa
je 1,2-litrski motor, ki razvi-
je 64 KM.
Cordoba ima tudi tri pa-
kete opreme, in sicer stella,
šport in signo, pri čemer so
vse izvedenke serijsko
opremljene s protiblokirnim
zavornim sistemom ABS,
dvema zračnima varnostni-
ma blazinama, servo ojača-
nim volanom, električnim
pomikom prednjih stekel,
osrednjim zaklepanjem ipd.
Pri Porscheju Slovenija,
ki skrbi za seate na sloven-
Prenovljena seat cordoba
skem trgu, upajo, da se jim
bo letos posrečilo prodati
2.300 vozil in si zagotovi-
ti 4,5 odstotka slovenske-
ga trga, pri čemer naj bi bilo
med temi nekako 800 cor-
dob. Najcenejša različica
nove cordobe je na voljo za
dobrih 2,3 milijona tolar-
jev.
Po novem
tudi SL 600
Mercedes Benz še naprej
plemeniti svojo ponudbo.
Tako se bo kmalu v prodaj-
nih salonih pojavil tudi naj-
močnejši SL z oznako 600.
Avtomobil bo poganjal no-
vi in tudi že znani 12-valj-
nik z gibno prostornino
5.513 kubičnih centimetrov
ter s 500 KM pri 5.000 vrt-
ljajih v minuti in 800 Nm
navora v območju od 1.800
do 3.600 vrtljajev v minuti.
Zraven bo 5-stopenjski av-
tomatski menjalnik. Pogon
bo seveda speljan k zadnje-
mu kolesnemu paru, po to-
varniških podatkih pa bo SL
600 do 100 km/h pospešil
v 4,7 sekunde. In cena? Vsaj
v Nemčiji je že znana, in si-
cer točno 128.180 evrov. Pri
nas bo vsekakor višja.      ^
Evropas samo navzdol
Dčitno avtomobilska Evropa ni imuna
grožnje z morebitno vojno. Vsaj tako
mogoče soditi po tistem, kar se je ja-
irja dogajalo na trgih Evropske unije,
n je bilo namreč prodanih 1,18 milijo-
avtomobilov, kar je bilo za sedem od-
tkov manj kot januarja lani.
Ivtomobili so šli slabo v promet na tako
oč vseh pomembnejših evropskih trgih,
o je bilo kupcev v Nemčiji za 2,6 odstot-
nanj, v Italiji je prodaja padla za 14,5
lotka, v Franciji za 8,8 odstotka ipd. Ana-
d pravijo, da pa pri tem ne gre le za strah
d vojno, pač pa se Nemci bojijo napove-
lega povečanja podjetniških davkov, v Fran-
iso težave s pokojninami in še kaj bi se
šlo.
zanimivo pa je, da so japonske tovarne
idarle našle več kupcev kot januarja lani,
se je njihov posel povečal za 5,4 odstot-
(prodali so 138 tisoč avtov), medtem ko
ie prodaja južnokorejskih avtov povečala
bolj pičlih 0,8 odstotka. Med redkimi
fopskimi avtomobilskimi tovarnami, ki
januarja niso imele minusa, je bil recimo
Citroen, tudi Saab je prodajal bolje kot lani
v tem času, vsekakor je presenečenje mini,
saj je povpraševanje po njem tako rekoč ne-
verjetno.
Cene višje kot
trdijo tovarne
v Nemčiji so seveda zelo pozorni pri
cenah avtomobilov, ampak kje niso? So
pa bolj natančni pri izračunavanju tiste-
ga, kar trdijo tovarne in onega, kar doka-
zuje trg. Tako naj bi se cene po uradnih
zagotovilih avtomobilskih hiš v času od
1995 do 2001 dvignile za vsega za 5,2 od-
stotka. Sedanji izračuni kažejo, da je bi-
lo povečanje bistveno višje oziroma 17,1
odstotno. Kaj bi se šele zgodilo, če bi na-
pravili takšno primerjavo pri nas?       |
Mercedesova zverina CL 65 AMG
l\iajmočnejši mercedes
vseli časov
Mercedes Benz v zadnjih letih res dokazuje, da mu skoraj ni enakega.
wlja se v številnih avtomobilskih razredih, tudi tistih, kjer prej nikoli
■^il in povrh stalno obnavlja svojo ponudbo. Spomladi se bo tako na
^ pojavil, kot pravijo, najmočnejši serijski mercedes vseh časov. CL 65
je največji hišni kupe, ki je po novem dobil 12-valjnik,
N podoben tistemu, ki se vrti v maybachu in SL 600. So
'pa za dobrih 500 kubičnih centimetrov povečaU gibno
^tornino, tako da motor sedaj ponuja kar 612 KM in ima
?^ Nm navora. Kot že rečeno, vsaj še nekaj časa bo to
P^očnejši mercedes vseh časov, ki bo do 100 km/h pospe-
N,5 sekunde, medtem ko bo najvišja hitrost omejena na
fkm/h. Ker je najhitrejši, bo tudi eden najdražjih (ne pa
''dražji), saj bodo zanj hoteli dobrih 188 tisoč evrov.
Polzela
Objekt (380,35 m'')
s pripadajočim zemljiščem in
teniškimi igrišči (1.509,00m^),
primeren za športno,
turistično, gostinsko
dejavnost,... v mirnem okolju v
bližini reke Savinje prodamo.
Informacije na tel.:
01/S6-34-853.
Orion LTD. Dunajska 129,1000 Ljubljana
Št. 10 - 6. marec 2003
40
ZANIMIVOSTI
Upokojenka na Kilimandžari
Cilka Lipnik, ki ima 67 let, na vrhu afriškega velikana
Osvojitev Kilimandžara,
ki meri 5.681 metrov, je zah-
teven zalogaj celo za kak-
šno mlado planinko. Cilka
Lipnik iz Rogaške Slatine
je nedvomno ena najstarej-
ših žensk na svetu, ki je
osvojila najvišji vrh črne ce-
line. Nekdanja učiteljica, ki
je bila pred petimi leti ope-
rirana zaradi raka.
Slatinčanki planinstvo nas-
ploh veliko pomeni, saj po-
sebej prisega na zdravo živ-
ljenje. Tako se z domačimi
planinci rada odpravlja na
številne izlete, veliko hodi tu-
di sama. V zadnjih letih je
bila najvišje do koče Plani-
ka v kraljestvu Triglava.
Pred dvema letoma so sla-
tinski planinci začeli razmiš-
ljati, da bi se odpravili na Ki-
limandžaro. Cilka Lipnik se
je videla na najvišjem vrhu Afri-
ke, saj je slišala za ameriške-
ga zdravnika, ki je peljal v juž-
noameriške Ande petdeset
bolnic, ki so imele težave za-
radi raka. No, šest jih je celo
uspelo priti na sam vrh.
Slatinski planinci bodo odš-
li na Kilimandžaro po vsej ver-
jetnosti prihodnje leto, Cilka
Lipnik pa je bila na vrhu le-
tos februarja. Vse potrebno za
pot je uredil njen sin, alpinist
Gorazd Lipnik, ki si je pri
tem pomagal z Internetom. S
sinom sta odletela v Nairg-,
bi, v nevarne kraje. Sloven-
ske turistične agencije svari-
jo, naj hodijo turisti po me-
stih le v večjih skupinah. Lip-
nikova sta na ulici zares vi-
dela pretep med tatovi, ki so
se stepli zaradi plena.
Iz kenijske prestolnice je
sledila petsto kilometrov dol-
ga avtobusna vožnja v Tanza-
nijo, pod vznožje afriškega
očaka. Med potjo na vrh Afrike
nato planince bolj kot vzpe-
njanje muči višinska razlika.
Lipnikova je na poti sprem-
ljala ekipa šestih temnopol-
tih spremljevalcev, vodič, nje-
gov »asistent«, dva nosača ter
dva kuharja. »Bili so zelo pri-
srčni, pozorni,« se jih spo-
minja Lipnikova.
Na 5.681
metrih
Zaradi privajanja na višin-
sko razliko so hodili prvi dan
le nekaj več kot tri ure, naslednji
dan pet ur. V zadnji koči (na
višini 4.750 metrov), kjer so
spali le nekaj ur, so vstali opol-
noči, si dali na glave svetilke
ter odšli proti vrhu. Med vzpe-
njanjem so srečali skupino pla-
nincev, ki se je zaradi težav s
kisikom morali vrniti, nakar
je postalo slabo še »asistentu«
Upnikovega vodiča.
Mladenič se je moral vrni-
ti, Lipnikova pa je hodila še
nepozabnih osem ur in dvaj-
set minut. »Zadnjih dvajset
minut sem začutila težave za-
radi pomanjkanja kisika tu-
di jaz. Ostajala sem brez moči
z^ hojo, med vsakim kora-
kom sem globoko dihala.«
Napočil je trenutek zmago-
slavja ženske v tretjem življenj-
skem obdobju, ki je prema-
gala kruto bolezen. »Oba s si-
nom sva prišla na vrh Kiliman-
džara hkrati. Sin, ki je imel
tistega dne rojstni dan, je imel
kar solze v očeh.« Eden od Up-
nikovih sinov dvojčkov.
Zaradi višinskih težav, ki
so se odražale tudi s pomo-
drelimi ustnicami, je Cilka
Upnik pri vračanju nazaj dve
uri skoraj tekla. Pozneje so
ji temnopolti spremljevalci
pomagali nekaj časa s poseb-
nim, enokolesnim vozilom,
ki so ga spremljali po trije
na vsaki strani. Potem je spet
hodila vse do džungle, kjer
jo je čakalo terensko vozilo.
Za pot na Kilimandžaro je
porabila vsega skupaj pet dni,
tri za vzpon ter dva za vrnitev
(zdoma je bila vsega skupaj de-
set dni). Pravi, da je svojo moč
za pot na afriškega velikana čr-
pala predvsem iz moči pozi-
tivne miselnosti, energije. »Ved-
no sem verjela, da bom prišla
na vrh.« Za druge lepote vzhod-
ne Afrike žal ni bilo časa. Med
avtobusno vožnjo je bežno opa-
zila antilope ter noja, med po-
čitkom tudi opice.
Svoje občutke s Kilimandža-
ra bo omenila v knjigi Vzpon
na vrh, ki jo pravkar dokon-
čuje. Lani je napisala vsega
skupaj kar šest knjig: Trening
za Kilimandžaro, Taborniški
spomini. Pot navzgor (o svo-
ji borbi z rakom). Mavrične
vrtnice (o srednješolski lju-
bezni). Tkalka za rešetkami
in Cvet jabolka spoznanja.
Pred tem je napisala knjige
Sviloprejka (roman o prija-
teljstvu), Aloja in Biti učite-
ljica. Slednjo so spoznali tu-
di bralci Novega tednika, kot
podlistek z naslovom Moja
službena leta.
BRANE JERANKO
Cilka Lipnik na vrhu Afrike, na 5.681 metrih nadmorske višine. Povzpela se je skupaj s sinom, alpini
Gorazdom Upnikom.
Planinka iz Rogaške Slatine v džungli pod Kilimandžarom, s temnopoltim nosačem. Lipnikova je spretj
ekipa šestih spremljevalcev. j
TRAČNICE
Promotor Zamernik
Poslanec Mirko Zamernik, predsednik
pariamentarne komisije, ki preiskuje na-
pad na Mira Petka, se je izkazal tudi kot
odličen prodajalec izdelka v eni od »top
šop« reklam. Ne damo roke v ogenj, da je
novica najnovejša, saj uredništvo tračnic
ne spremlja tovrstnih oddaj. Izdamo le,
da Zamernik ne reklamira kozmodiska.
Varovano žganje
Približno 2000 litrov ilegalno skuhan
ga žganja, ki so ga policisti zasegli Mai
Kamenik in njenim pajdašem, je že šesti
varno shranjenih v celjski Intereuropi. 2
seženim litrcam se do takrat, ko bo za de
na sodišču dokončno zastarala, zagoto'
ne bo zgodilo nič hudega. Pri Intereurc
je namreč zaposlen tudi Marijin mož...
4
Pustni minister
Mozirskemu pustnemu županu Dragu Poličniku očitno ni dovolj enodnevno žup'
novanje v mozirski občini - sodeč po fotogratiji se ozira tudi po kakšnem ministrst^^
Minister za promet Jakob Presečnik verjetno še najbolj ve, kako se tem stvarem sti^
že, saj je tudi sam štartal z mesta mozirskega župana. Seveda ne pustnega.
Št. 10 - 6. marec 2003