Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & e 1 j a : za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu. Denar naj se pošilja pod napisom: llpravništvu «Mira44 v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26 & Leto XVI. V Celovcu, 10. julija 1897. Štev. 19. Vabilo. Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem priredi v nedeljo dné 18. julija ob V*4. uri popoludne pri „BužIjeju‘; v Vabiti vasi blizo Tinj (obè. Pokrèe) Yspored: 1. Pozdrav predsednika. — 2. Poročilo o delovanju državnega zbora. Poroča preč. g. državni poslanec Lambert Einspieler. — 3. 0 koroškem deželnem zboru. Govori g. deželni posl. Fr. Grafenauer. — 4. Govor o kmetskih zadrugah. — 5. Razni govori in nasveti. — 6. Prosta zabava. Rojaki, Slovenci, zlasti volilci, udeležite se shoda v prav obilnem številu ! Odbor. Kmetijske zadruge. »Primorskemu Listu“ povzamemo sledeči važni članek : S kipetom se je dosedaj postopalo liki z pa-sterko. Daši je steber države, dasi sloni na njem vsa teža davčna, krvna in denarna, je vendar država dosedaj zanj vse premalo storila. Če je tudi sem in tje vlada predložila kako predlogo, ki bi služila v prospeh kmetijstvu, se je navadno pokopala v kakem odseku. Čuditi se pa temu ni, saj so v bivši zbornici imeli še vedno največi vpliv Židje in kapitalisti. Tako je vlada že dné 10. oktobra 1893 predložila zbornici načrt zakona o kmetijskih zadrugah. A cela predloga je zaspala v arhivu gospodarskega odseka. Y lanski jeseni pa je novi poljedelski minister načrt odtegnil, ter letos z novim zasedanjem ga dopolnjenega in popravljenega predložil zboru. Upanje je, da se vsaj v jeseni sprejme zakon o ustanovitvi kmetijskih zadrug. O koristi iu važuosti kmetijskih zadrug je govoril tudi „Mir“ obširneje že lansko leto, vendar Tine in Barigeljc. xv. (Barigeljc v Pliberku.) V Ricmanih pri Barigeljcu na Petrovo 1897. Gospod urednik! Vi ste pa res čuden mož! In pa Vaše misli o meni so šele čudne! Kaj pa Vi prav za prav mislite o meni? Pišete, ali kebre loviš? Jest Barigeljc, pa kebre lovit! No, pa še komarje ! Za božjo voljo, ali me imate za pri-frknjenega? In še le o moji Franci! Kar tebi nič, meni nič, jo obsodite, da lenobo pase. Samo to bi bil želel, da bi jo bili videli, ko je to brala. Taka Vam je bila, kakor kuhan rak. In pa to je tudi djala, da bi vsakemu nemškutarju, ki bi jej kaj takega rekel, v „ksiht“ skočila. Nekaj pa ste le uganili in res samo to, da se mi je tinta posušila. Pa jest je nisem šel h Pliberškim purgarjem kupovat, ker moja Franca ne trpi, pa ne trpi, da bi jest tudi tako trčen bil in še kaj kupil pri ljudeh, ki imajo le naše groše radi, nas pa z „bindišer toker“ zmerjajo. Še za tinto njim ne privošči krajcarja, če prav jej rečejo, če v pliberško „majsto“ pride: „kis hond gnadge Fran Barigeljc". Naročiti sem moral tinto iz Ljubljane in sicer kar pol škafa, da bo za en čas. To Vam je tinta, prava fina roba. Take ne dobite v Pliberku. Je nimajo, pa je nimajo in hočemo nekoliko pojasniti nektere važnejše točke vladinega načrta. Vsak sodni okraj bode imel svojo okrajno in vsaka dežela svojo deželno kmetijsko zadrugo. Zadruge bodo prisilne in vsak posestnik, ki ima zemljišče v kakem sodnem okraju, bode moral biti član dotične kmetijske zadruge. Vsi člani okrajnih zadrug so tudi člani deželne zadruge. Zadružnina se bode plačevala z naklado na državni zemljiški davek. Davkarije odpošljejo nabrane svote zadrugam. Vživale pa bodo te zadruge razne olajšave; tako pri plačevanju davkov, oproščenje pristojbin in kolekov pri lastninskih izpremembah, znižanje železničnib voznin itd. Delokrog kmetijskih zadrug bode zelo obširen. Glavni njih namen je, da se bodo pridelki skupno prodajali in vse za kmetovanje potrebno skupno kupovalo. Zadruge bodo napravljale svoja skladišča, kjer se bode shranjevalo blago zadružanov, naročevale kmetijske stroje. Zadruge bodo pospeševale osobni kredit kmetov, podpirale bodo posojilnice, posebno Reifeisenove, posredovale pri raznih zavarovanjih, prirejale poučne shode itd. To za kmetijstvo velepomenljivo vladno predlogo mora vsaki prijatelj ljudstva z veseljem pozdraviti. Tudi mi smo se razveselili tega načrta. Le paragraf 20. nam ne ugaja, ker utegne postati osodepoln za slovensko narodnost. Po tem zakonskem načrtu se namreč dosedanji deželni kulturni sveti spremené v deželne zadruge. Ako ima dežela kulturni svet po nàrodnostih razdeljen v oddelke (na Češkem), se ustanovi toliko deželnih zadrug, kolikor ima kulturni svet oddelkov. Pa tudi okrajne zadruge se v takih deželah pridružč oni deželni zadrugi, h kteri spada po narodnosti. Da bi se tudi v drugih deželah z dvojno narodnostjo ustanovile po narodnosti ločene deželne in okrajne zadruge, o tem zakonski načrt ne govori. In ravno ta okoliščina je skrajno nevarna za prospeh zadrug in nàrodnost i Slovencev. Po tem načrtu bi se n. pr. na Goriškem, v Istri, Štajerskem in Koroškem ustanovila samo po jedna deželna zadruga. Kolika nevarnost za slovensko ndrodnost! Slovenci bi bili v teh zadrugah izročeni v popolno oblast nàrodno nasprotnim deželnim za-stopom. Kako pa znajo naši sosedje vsako napravo izrabljati v svoje namene, je predobro znano. Ves upliv na zadruge bi naši nàrodni nasprotniki izrabljali v to, da bi raznàrodili Slovence. Ti bodo branili svoje pravice in tako bode v zadrugah vladal nàrodni in politični boj, delo za gospodarski napredek pa bode zaspalo. Da bodo zadruge res uspešno delovale v prospeh kmetijskega starni, treba jih razdeliti po narodnosti. Zato se morajo člani naše krščansko-ndrodne zveze potegniti z vso odločnostjo, da obvelja predlog posl. vit. Berksa, naj se zadruge ločijo po nàrodnostih. Ako naši poslanci ne dosežejo tega, potem nam kmetijske zadruge ne bodo ne samo nič koristile, marveč škodovale v nàrodnem pogledu. To važno točko priporočamo v pravdarek vsem kmetovalcem in njih prijateljem, ter naj se po tem bodisi na shodih, bodisi po občinskih zastopih izjavljajo za to, da se po vseh deželah z mešanim prebivalstvom ustanove po nàrodnostih ločene deželne in okrajne zadruge. Take izjave bodo najboljša opora poslancem, kedar pride stvar na vrsto v državni zbornici. Na delo v prospeh kmetijstva in obrambo naše nàrodnosti! Dopisi prijateljev. Iz Celovca. (Kmečka zadruga) se snide v četrtek 15. julija ob 1 uri popoludne „pri zlatem studencu“ (Brunnwirt) v Celovcu. Za vojaščino je namreč razpisano 3000 me-tercentov sena (za konje) in zadruga bode to prevzela, če se dosti udov udeleži in bode mogoče zjediniti se za pripravno ceno. Pri zborovanju razložili se bodo pogoji, pod kterimi vojaščina nakupuje svoje potrebe. Kmetje, udeležite se tega zborovanja, če imate sami sena na prodaj, ali če ga morete priskrbeti. Velikega dobička pri tem ne pričakujemo, a eno bodemo dosegli, da bode kmet pripeljavši svojo seno na trg, vselej dobil pošteno ceno, in da mu v sili ne bo treba pre-kupcem dajati seno za ceno, ki jo on ponudi. — Kmetje pomagajmo si sami z zadrugami! Iz Celovca. (Ciril-Metodovi kresovi.) Kakor prejšnja leta, je žarelo po slovenskem Koroškem tudi letos častno število slovenskih kresov vkljuhu deževju, ki je po hudi vročini nastopilo, na veselje kmetov, ta večer. Bil je to lep pogled, vesel za vsakega rodoljuba. Saj so svitli kresovi, ki so tako jasno žareli po naših gorah, najlepši je tudi ne bodo imeli. In kako se ž njo dà pisati, o tem se bodo naši purgarški sosedje, ali jim je prav ali ne, vse glih po šest, še večkrat prepričali. To že vem, da jih malo jezi, če se malo dregne v pliberško maslo. Saj je menda Jozelj lansko leto, ko je bilo nekaj o pliberškem „mósvu“ v „Miru“, tekel hitro v Celovec, Vas tožit. Je pa namestu obsodbe, dolg nos iz Celovca prinesel. Menda je tudi tistikrat se zaobljubil, da bo drugikrat šel rajši na božjo pot h sv. Križu, kakor pa v Celovec po šnufovc. Ker pa že s to tinto pišem, in so mi naši sosedje tako pri srcu, zato Vam samo mimogrede nekaj sporočim. Pa kar kaj hudega in tudi nič posebnega. Še smejat se ne bote mogli zraven, če niste posebno dobre volje. To Vam rečem in povém, verjemite mi, da ljudje človeka včasih s svojimi plavšarijami tako zmešajo, da ne vé pri čem da je. Sicer je že nekaj časa od tega. Bilo je pred nedeljo, v soboto zvečer, ko sem videl iz svojega vrta ženstvo in moštvo skup vreti. Slišal sem le klice: „za božjo voljo", in pa: „jej, jej ; Bog pomagaj". Boštjančkova Mina, naj večja klepetulja v naši vasi, bila je prva pri meni in mi povedala, da pripovedujejo ljudje, da bodo jutri v majstu apotekarja „krizàli“. Hotela je zvedeti od mene zakaj? Seveda sem jest rekel, da ničesar ne vem, kakšen uzrok bi imeli, da bi ga „križali“. Pa saj ga ne bodo, sem jej dejal, to bo le špas. Zvečer pravim Franci : pa poglejva jutri malo k purgarjem, kaj kaj imajo. In res sva zjutraj se podala v Pliberk. Srečal sem nekaj purgarjev, ki so mi kmalu stvar razložili in povedali, da bodo danes apotekarju križ obesili. Eden se je še malo ponorčeval, potlej sva pa šla s Franco naprej. Med potjo sem zvedel, da so si purgarji Jozeljna za purgermastra zvolili, pa da mu ni posebno veliko za to. In tudi novega „purgermastrovega štil-fertreterja“ so izvolili. To sem pa radoveden bil, kdo bi to bil. Eden od purgarjev potegne zato iz žepa papir in mi pokaže vse titelne, ki jih že ima ta novi „štilfertreter“. Kar mrgolelo jih je. Samo nekaj sem si jih zapomnil, namreč te-le: vice-purgermaster, president der stidmark, Todtenbe-schauer von Stadt und Land, Leiter der Jagd-gesellschaft, Hauptsportsmann itd. itd." No mislim si in rečem proti purgarjem, kako pa more sam mož toliko nositi na hrbtu? To je vendar veliko. Mož mora biti jako zmožen in imeti mnogo časa. Ja, pravi, s časom mu včasih huda gre, pa ker ima hitre državne konje, pridobi s tem veliko. Ker se mu tako mudi, ni čuda, da tu in tam koga povozi. Ravno zavolj tega je zadnjič tudi na „jagi“ tako hitro pomeril in vstrelil, da je namesto petelina zadel — vodnika. To je pač „maler“. Pa še en drugič kaj, pravim purgarjem, za danes imam uže dosti, in grem s Franco naprej. Govoril sem še z več purgarji in jih malo podražil. Videl sem pa pri tem, da nimajo skup glav. Eui tako, drugi tako. Eni so zadovoljni, da je tako, drugi mislijo, da bi lahko drugači bilo, pa pravijo, da je boljše jezik za zobmi tiščati. Ce je Vam tako prav, meni tudi, sem si mislil in sem jo s Franco domu mahnil. V mestu sem si pri Medenčku izposodil nemške cajtenge. Prav za prav mi jih je tam ponudil, češ naj berem, kake burke poganjajo Nemci v ce- gjSP" INaročajte in razširjajte „Mir66! dokaz, da hoče ljudstvo, ki jih je zažigalo, ostati zvesto naukom, ki sta jih pradedom oznanovala sv. Ciril in Metod, da se hoče vsikdar trdno oklepati vere katoliške in nàrodnosti slovenske. To je pomen naših Ciril-Metodovih kresov! Ta pomen je posebno velik letos, ko so naši nasprotniki povsod napravljali paganske ,,Sonnenwendfeuer“, pri kterih so hoteli zopet oživiti stare paganske šege. Dà, naše ljudstvo ne mara hoditi za onimi, ki bi ga najraje pahnili nazaj v staro temo paganstva! — Iz Celovca smo videli po Karavankah razsejanih mnogo kresov. Škoda, da je oviral pogled gosti dež in megla, ki se je vlačila po gorah. Posebno velik kres je gorel na Plešivcu. Kakor čujemo je bilo zlasti mnogo kresov po podjunski dolini, pa tudi Zgornji Kož, Žila itd. niso zaostajali! Hvala vsem onim, ki so zažigali kresove. Sv. Ciril in Metod, varujta slovenski rod! —m— — (Občni zbor dunajske Leonove družbe.) Kakor smo že omenili, ima dunajsko katoliško znanstveno društvo „Leonova družba" svoj zbor v Celovcu od 26. do 29. julija. Pomenljivo zborovanje se vrši po sledečem vsporedu: v pondeljek dné 26. jul. pri „Sandwirt“-u vsprejemni večer. — V torek dnó 27. jul. Ob 8. uri: Sv. maša v stolnici. Ob 9. uri: Seja filozofično-teologičnega odseka v deželni hiši. Predavala bodeta gg. prof. dr. Al. Cigoj (o sv. Pavlu) in H. Heggen. Ob 11. uri seja odseka za družabne in pravne znanosti. Govorita prof. dr. J. Biederlak in K. pl. Manndorff. Ob 1I2?>. uri: Seja odseka za slovstvo in umetnost. Govorita c. kr. konservator Mat. Groesser in dr. K. Kralik. Ob 4. uri: skupen izlet na vrbsko jezero. — V sredo dné 28. jul. Ob 8. uri: Sv. maša v stolnici. Ob ViS. uri: Seja odseka za zgodovinske znanosti. Govori arhivar dr. A. Starzer. Ob ‘/sil-uri: Občni zbor Leonove družbe (za ude) s sledečim vsporedom: Pozdrav predsednika, poročilo tajnika, revizorjev itd. Ob ‘/jS. uri: Ogledovanje dež. muzeja. Ob 1I25. mi: Slavnostni shod v dež. hiši s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo o delovanju družbe v minulem letu. 3. Govor prof. dr. Hahn-a: „Prvi cvet krščanstva na Koroškem v 11. in 12. stoletju." 4. Sklepni nagovor vojaškega škofa dr. K. Belopo-tockega. Zvečer ob 7. uri obed pri Sandwirt-u. — V četrtek dné 29. jul. Skupni izlet k sv. Hemi (Krka). — Želeti je, da bi bilo znamenito zborovanje prav dobro obiskano! Iz Velikovca. (Kresovi na čast sv. Cirilu in Metodu.) Letos se je velikovška okolica posebno odlikovala po mnogoštevilnih kresovih. Na Št. Štefanski gori smo videli dva kresa, nad Že-linjami in v Hudem kraju smo zapazili tri lepe kresove. Posebno moramo Št. Kupertske kmete pohvaliti. Mogočen kres je gorel, kakor vsako leto, pri Mrzli vodi ; na novo sta se letos celo tik našega mesta zažgala dva kresa na Štrucijevem hribu in na Ricinjskem polju. Od Mrzle vode, sosebno pa iz Štrucijevega hriba je tudi močno donelo gro-menje topičev. Slava našim zavednim kmetom! Iz Št. Štefana pri Trušnjah. (Toča.) Dné 3. julija je toča pobila pod celo Dješko goro od Trušenj do Vovber. Skoraj cel četrt ure je padala in sicer tako debela, kakor jajca, da celo kakor majhne žemlje, in tako rezate so bile posamezne krogle, da imajo nektere osebe, ki so bile od ne- lovškem mestnem zboru. Skoraj nisem mogel svojim očem verjeti, ko sem bral imena tistih, ki najbolj rogovilijo zoper Slovence. »Čebulj“ menda vendar ni nemško ime, ali oni, ki ga nosi je »Nemec" od pete do glave. Seveda je on včasih tudi Slovenec bil. V Ljubnu je celo hud Slovenec bil in v Gradcu je enkrat celo špogal sodček piva, da so mu zaigrali: »Naprej zastava Slave!" In saj Vi tudi gotovo veste, da so ta gospod to lepo pesem v celovški čitalnici sami navdušeno prepevali. Bog ve, kaj si ta gospod mislijo, če sedaj to pesem slišijo. In kaj vendar pravi h temu tisti dohtar Abuja, ki je včasih drugim, ki so zdaj zvesti Slovenci , prerokoval, da bodo renegati postali ! Ali pa ni ta dohtar tistikrat le na se mislil? Kdor drugim jamo koplje, sam v njo pade. In ta nesreča se je pač tudi temu preroku zgodila. Tako sem Vam danes z novo tinto nekaj vrstic napisal. Prihodnjič, upam bo še bolj pisala, ko se malo ustanovi. Saj je tudi vino boljše, če malo postoji. S to „ta novo tinto" Vam prihodnjič popišem, kako sem po Dunaju hodil, kaj sem videl in zvedel. Za danes le to rečem, imejte z menoj potrpljenje, ker Vam bom še tolikokrat pisal, da me boste siti, ne Vi, ampak drugi. H koncu Vam še moram povedati, da Vas Franca pozdravi, pa tudi Okro-gelnikova in Gustelnova Tinca, pa še Poltnikova Nežka, vse vrle Slovenke; seveda tudi prav iz dnu srca Vaš Barigeljc. vihte na prostem prehitene, otekle obraze ali roke. Splošno se more reči, da je polovica žita uničenega. V Atnivasi in v Podlipi pa so vsi poljski pridelki pokončani, posebno hudo so menda prizadeta Visoka Bistrica in vas Grenčice. Ubogi kmetje, plačil toliko. zdaj pa deloma še za živež potrebnega ne bo. Bog pomagaj! — (Vreme. — Nasvet.) Vreme, ki je po raznih krajih Koroške letos napravilo že mnogo škode, nagaja hudo tudi nam. Dné 3. junija imeli smo silno nevihto in dan pozneje, dné 4. junija, se je ob dveh popoludne vtrgal oblak na gori nad Št. Martnom. Strašanska voda, kakor je še stari ljudje ne pomnijo, je pridrvela v dolino in napravila obilno škode. V času 10. do 15 minut je poplavila samo enemu posestniku poldrugi oral travnika in nanj nanesla najmanj 1500 kubičnih metrov kamenja in peska, da je za vselej uničen. — Na presv. Rešnjega Telesa dan smo bili v Velikovcu pri procesiji. Prav lepa je bila, ali jako čudno se nam je zdelo, da razun cesarskih uradnikov, gosp. župana in nekaj rokodelskih mojstrov, večinoma mestnih „purgarjev“ pri procesiji ni bilo videti. Vémo, da naš svitli cesar vedno gredo za presv. Rešnjim telesom v procesiji; ali so velikov-ški „tajčnaceljni“ morda kaj višega, da se jim ne zdi vredno to storiti? Gostilničarjev in trgovcev kajpak tudi ni bilo videti, k večjemu so kje na strani prodajali zijala. In vendar se nam ti ljudje toliko ponujajo in če treba se celo pohvalijo, kako dobri »katoličani" da so! Meni se zdi, da bi bilo jako potrebno, napraviti za velikovško okolico kmetijsko zadrugo ali konsumno društvo! Rodoljubi, premislite to stvar in lotite se dela, ker tako se bodemo najložje izognili velikovškim liberalnim trgovcem ! Kmet. Iz Vogrč. (Pouk o živinoreji.) Lepo število, kakih 130 poslušalcev, se nas je v nedeljo 13. junija zbralo okoli g. ravnatelja dr. Kramarja, ki nam je iz Celovca prišel razlagat, kako je treba z živino ravnati. Kmetje, rekel nam je prijazni gospod, skrbite pred vsem za dobro, čisto pleme ; glejte, da krave gonite k biku čistega plemena. Pazite na to, da ne bodete redili telic, ki niso trdne in lepe. Dogaja se pogostokrat, da kmet najlepše tele proda mesarju, ker več zanj dobi, — slaba in mršava teleta pa si ohrani za rejo, češ, saj itak skoraj nič ne dobim zànje, ko nimajo nobene vage. Tele, ki je za mesarja preslabo, se ohrani za pleme: se li smemo potem čuditi, da pride na trg živina — bolj podobna mršavim kozam, kakor kravam in volom? Kmetje! skrbite živini za dober zrak, svetle in kar mogoče snažne hleve. Živina brez zraka, brez svetlobe in polna blata hira, boleha na pljučah, postaja vsa mršava in — razume se, da nima nobene cene. — V naših časih, ko žito nima nobene cene, je pred vsem treba gledati na živinorejo in vsled tega tudi na dobre travnike in seve tudi na dober gnoj ! Brez gnoja travnik ne velja in ne dà dovolj sena. Pa tudi gnoj mora biti dober. Tedaj kmetje! skrbite za dober gnoj. Gnojišča napravljajte, kjer je to le mogoče, na senčni strani ; gnoj navažajte na večji kup in ne sušite ga raztresenega po vsem gnojišču; gnojnice ne puščajte cediti se skoz celo vas po potih, ampak polivajte ž njo večkrat gnoj in videli bote, kako bode takšen gnoj veliko bolj izdaten. — Ako primanjkuje živinskega gnoja, se za travnike lahko napravi mešani gnoj iz smetja, pepela itd., ktere snovi je treba na kupec zmetati, je pomešati z zemljo in politi z gnojnico. Tak gnoj je posebno za travnike pripraven. Slovenski kmetje, alite: to so dobri, zlati nauki in vsakdo jih takoj more izvršiti. Z veseljem smo poslušali g. dr. Kramarja in radi smo se pridružili zahvali, ktero so g. doktorju izrekli naš g. provizor. Slovenskim kmetom pa svetujemo, naj tudi za druge kraje naprosijo g. ravnatelja dr. Kramarja, povsod ga bodejo veseli. Pliberčan. Iz Črne. (Kat.-delavsko društvo za Črno in Možico.) Na praznik prvakov-apostolov sv. Petra in Pavla, je imelo naše kat.-del. društvo zborovanje v gostilni g. Geršaka v Črni. Zbralo se je precejšnje število delavcev in tudi kmetov, ki so pazljivo poslušali govore. Počastil je nas č. g. kaplan Eichholzer iz Prevalj, ter pripeljal seboj še dva delavca govornika, člana katoliško-delavskega društva v Prevaljah. Tako je prav, da se tudi delavci sami pouspejo do besede ter tako poučujejo svoje sobrate. Tako sta tudi tu v Črni gg. Kristan in Gre vol napravila na poslušalce velik utis s svojo besedo. Bičala sta v svojih govorih rudečkarje ter navduševala navzoče starišeza krščansko vzgojo otrok. Č. g. Eichholzer je prav lepo in vsakemu razumljivo razpravljal program krščansko-socijalne stranke. Govoril je deloma prav šaljivo, tako da so resnične besede z velikim zanimanjem poslušali vsi navzoči, že med govorom glasno odobravali, ob koncu pa govorniku burno ploskali. Kot zadnji govornik je domači g. kaplan Šitelkopf razložil, da le krščansko-socijalna stranka zamore pomagati delavskemu stanu, ker rabi prave pripomočke na podlagi krščanstva, da doseže svoj namen. Hvala gospodom govornikom iz Prevalj za trud. Na svidenje v nedeljo po Veliki Gospojnici, ko imamo zopet shod. Iz Prevalj. (Delavski shod.) Sijajno zborovanje katoliško-delavskega društva smo imeli dné 20. junija. Prvi govornik, čast. g. Eichholzer, govori o štrajkih, o brezuspešnosti socijaldemokra-tičnih in o sijajnem vspehu prvega krščanskega štrajka na Dunaju. Potem govori, burno pozdravljen, č. g. prefekt Po d gor c, najboljši prijatelj in naj-veči dobrotnik našega društva, o zgodovini socijalne demokracije in dokazuje, da bi morala socijalna demokracija že zdavnaj pomagati, ako bi imela v sebi sploh moči do obstanka. A ona zna samo razrušiti in podirati, ne pa na novo sezidati, in na mesto slabih razmer v družbinskem življenju je postavila še desetkrat slabše. To trditev podpira govornik z dogodki iz zgodovine francoske, angleške in nemške socijalne demokracije. Delavci Kristan in G. iz Guštanja, ter Škub el iz Pliberka pripovedujejo dogodke iz delavskega življenja in poudarjajo različne zahteve delujočega ljudstva. G. kaplan Križaj govori o obljubah socijal-demo-kratov in o izvršitvi teh obljub, kedar so imeli moč ; posebno se kaže razdivjanost rudečih mogočnih ob času komunistične vlade v Parizu, ko so ustrelili pariškega nadškofa. Koncem zakličejo navdušeni zborovalci č. g. prefektu Podgorcu trikratni živio! kot skromni izraz zahvale in ljubezni, ki smo mu jo dolžni za njegov veliki trud. Da bi nas vendar vzgledni prijatelj delavcev kmalu spet počastil! Od zadnjega zborovanja je spet pristopilo 22 udov. Živeli slovenski krščanski delavci! Iz Št. Andraža v labudski dolini. („Marija Loreto", zavod za dekleta.) Temu zavodu, kojemu je na čelu društvo hčera Božje ljubezni, dodal se bo letos drugi oddelek, v kterem se bo za oskrbovanje in poučevanje plačalo samo po 10 gld. na mesec, da bodo dobro krščansko izrejo mogli dobiti tudi otroci manj premožnih starišev. V šoli in pri ženskem ročnem poslu se bota oba oddelka skupno poučevala. Dekleta, ki so šolo že zvršile, bodo vsak teden po dvakrat obiskale ponavljavno šolo, poučevale se bodo krojiti in šivati obleko, na željo starišev tudi kuhati in gospodiniti. Gojenke drugega oddela si bodo morale same čistiti obleko in opravljati manjše hišne posle. Na ta način si bodo gojenke pridobile vse one lastnosti, ktere so jim potrebne za službo tudi v boljših družinah. Krščanske gospe vzamejo v službo najrajši dekleta iz takih zavodov, in so z njimi prav zadovoljne, kakor skušnja uči. Zavod se bo rad potrudil, da dekletom poskrbi po mogočnosti pripravne službe. Kdor želi več kaj izvedeti in poslati v zavod svoje otroke, naj se obrne za program na predstojništvo zavoda „Marija Loreto" v St. Andražu v labudski dolini na Koroškem. Iz Ljubljane. (Velika nàrodna slavnost.) Nepozaben nam ostane dan 27. junija t. L, ob kterem smo obhajali slovesno blagoslovljenje nove zastave našega vrlega pevskega društva »Ljubljana". Že v soboto dohajali so dragi nam gosti, kteri so se slovesno sprejeli na kolodvoru. Zvečer je bila veličastna bakljada in podoknica pred stanovanjem kumice, gospe županje M. Hribarjeve in pred domom trnovskega župnika, č. g. Iv. Vrhovnika. V nedeljo zjutraj so se posebno sijajno sprejeli tržaški Slovenci, kterih je s posebnim vlakom prišlo nad 400. Slavnostnega sprevoda se je udeležilo 65 društev z 21 zastavami. Pred trnovsko cerkvijo je bila na prostem sv. maša, pri kteri je pela »Ljubljana", in potem blagoslovljenje zastave ter zabijanje žebljev. Potem se je sprevod pomikal pred mestno hišo, kjer je g. Trstenjak pozdravil g. župana, ki je pozdravil goste v slovenskem, hrvaškem in češkem jeziku. — Slavnostnega banketa v Nàroduem domu se je udeležilo okrog 500 oseb, velike ljudske veselice na Koslerjevem vrtu pa toliko navdušenega ljudstva, da je primanjkovalo prostora. Svirala je godba, nastopala so po vrsti pevska društva in med občinstvom je vladalo veliko navdušenje. Zvečer je bil v »Nàrodnem domu" komers na čast gostom. Vršile so se moge napitnice in vladalo je i tu iskreno nàrodno navdušenje, ktero je budila milo-doneča slovenska pesen. Došli brzojavi so pričali, da so se z »Ljubljano" v Ljubljani veselili tudi drugod slovanski rodoljubi. Iz Celovca so se odposlali sledeči brzojavi: Mila pesem slovenska navdušuj za složno in odločno delo v blagor ljubljenega naroda! Slava »Ljubljani!” Slovensko katoliško politično društvo. Pesem slovenska združi nas pod belo-modro rudečo zastavo, da se združeni bojujemo zoper skupnega nasprotnika. Ne udajmo se! Uredništvo ..Mira". Naj združi vse slovanski spev ! To naših je želja odmev. Slovenski bogoslovci v Celovcu. Iz Celja. Odbor za izvršitev priprav za veliko ljudsko slavnost, ktera se bode vršila ob priliki blagoslovljenja zastave »Celjskega Sokola" in otvoritve »Narodnega doma" v Celji dné 7. in 8. avgusta t. 1. naznanja, da je razposlal te dni dotična povabila vsem onim društvom, kterih imena Spominjajte se Oiril-JVIetodove dražbe! so mu znana. Ker je pa pri velikem številu naših nàrodnih društev lahko mogoče, da smo to ali ono prezrli in ker želimo, da dobé dotična povabila vsa ndrodna društva, prosimo, da nam naj društva, ktera se nameravajo slavnosti dné 7. in 8. avgusta t. 1. udeležiti, svojo vdeležbo in pri-lično število udeležencev v kratkem naznanijo, da nam bode mogoče preskrbeti še pravočasno vse potrebne priprave. Crlasovi nasprotnikov. Celovška obrtniška zbornica in slovenski jezik. Neki Valentin Pušnik iz Blata pri Pliberku prosil je meseca marca 1.1. pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu za koncesijo tesarskega obrta. Ker se takim prošnjam mora pridevati spričevalo do-tične zadruge ali občine, si je Pušnik to spričevalo dobil v Bistriški občini (Šmihel pri Pliberku), a nàrodni tajnik g. Kandut jo je spisal v slovenskem jeziku. Prošnjo s slovensko prilogo vred je glavarstvo poslalo obrtniški zbornici v Celovec, ki ima priporočati ali odsvetovati koncesije za razne obrti. Eazume se, da so zbornični svetovalci bili v svoji nemški nàrodni zavesti silno žaljeni, da se jim do-pošlje slovenska priloga, a kar je neumno bilo: poslali so prošnjo okrajnemu glavarstvu velikov-škemu nazaj, češ, da je zbornični jezik nemški Bili smo tedaj radovedni, kaj bo okrajno glavarstvo zdaj ukrenilo? Dné 28. junija se je o tisti zadevi v zbornici zopet obravnavalo in reveži nemški naro-dovci so zopet eno neusmiljeno dobili po svojem hrbtu! Okrajno glavarstvo poroča zbornici, da je vlogo vrnilo Bistriški občini z naročilom, naj pri-dene prevod dotičnega spričevala; a bistriški občinski urad pošlje akt glavarstvu nazaj s slovenskim odgovorom, da ne pozna nobenega vzroka, prestavljati slovenske vloge v nemški jezik, in okrajno glavarstvo je poslalo pismo zbornici: „Zur gefalligen Kenntnisnahme mit dem hoflichen Bemerken, dass die Bezirkshauptmannschaft nicht in der Lage ist, die Gemeindevorstehung zur BeibringungeinerUber-setzung verhalten zu konnen. Solite die Kammer jetzt noch nicht geneigt sein, sich zu ausseru, so musste ohne vvohldortige Begutachtung die erbetene Concession ertheiit werden, da hieramts ein Anstand dagegen nicht obwaltet“. Take rešitve si Nemci niso pričakovali, mislili so si gotovo, ne damo koncesije, dokler bodo prosili slovensko; bili so gospodje, čuvši to rešitev, kakor pičeni in zbornica je zopet sklenila, odkloniti obravnavanje akta, pri kterem je slovenska priloga. Utemeljil je zbornični tajnik Plohl (!) ta le predlog s tem, da je uradni jezik zbornični nemšk, da vsi obrtniki in trgovci na Koroškem govorijo nemški. (? ! ?) „Die Kammer wird den Versuchen, die neuslo-wenische Sprache in ihren Bereich iiberzuleiten, mit aller Eutschiedenheit entgegen treten“. Nadalje dotični sklep naglaša, daje nedostatno, da bi se komu brez zbornične razsodbe dala kaka koncesija; postava predpisuje zbornično razsodbo, in to svojo pravico je zbornica pripravljena braniti v vseh okoliščinah. Seveda je zbornica z velikim veseljem sprejela ta skrajno neumni predlog. Jasno je, da postava daje oblast deliti koncesije okrajnim glavarstvom, in okrajno glavarstvo in deželna vlada morejo deliti koncesije tudi v slučajih, kjer je zbornica odsvetovala, koliko bolj še v slučajih, ko zbornica odločno odklanja obravnavanje, ter se tako sama odpove svoji pravici. Upati je, da bo okrajno glavarstvo hodilo svojo postavno pot, kar je tem bolj želeti, ker se ne dà opravičiti, zakaj bi moral slovensk obrtnik tako dolgo čakati na rešitev svoje — ne prošnje, marveč postavne terjatve, da mu dajo koncesijo za obrt, ktere se je priučil, čakati za to, ker se nemškondrodnim agitatorjem v obrtniški zbornici ne poljubi, kak akt pretresovati. „Slov.“ Politični pregled. Avstro-Ogerska. Dr. Ladislav Rieger, slavni staročeški voditelj, povzdignjen je v baronski stan. Čestitamo zaslužnemu, v nàrodni službi osivelemu češkemu rodoljubu. — Nemški nacijonalci in liberalci hočejo „obštrukcijo“ po svojem nadaljevati tudi izven državnega zbora v nemških občinah. Nemški voditelji, kar jih klečeplazi za Schonererjem, so izdali namreč ukaz, da morajo nemške občine z duém 16. t. m. ustaviti delovanje v takoimeno-vanem „prenešenem delokrogu1'. To je: ustavili bodo delo, ktero imajo za okrajna glavarstva, vlado itd. Nastaviti bodo se potem morali po občinah posebni vladni komisarji, ki bodo opravljali omenjene posle. S tem se bodejo pa ljudstvu naložila le nova bremena in sitnosti, ker kdo drugi bode le-te komisarje moral plačevati, kakor ljudstvo samo! In vse to mora ljudstvo trpeti le zavoljo trme nekterih nemških kričačev ! Iz tega vsakdo lahko pozna, kakšni „ljudski prijatelji11 so nemški nacijonalci in vsi tisti, ki so ž njimi združeni ! — Sijamski kralj Kulalongkorn se je kot gost našega cesarja mudil na Dunaju, in od tod šel v Budim- pešto. Na obeh krajih se je prav dobro zabaval. — Pri dopolnilni volitvi za državni zbor v volilnem okraju Zwettl na Nižjeavstrijskem je zmagal krščanski socijalist Eichhorn s 4387 glasovi proti Schonererijancu Dotz, ki je dobil 2442 glasov. Druge države. Obravnave za mir med Turčijo in Grško se vlečejo, kakor morska kača. Turčija zahteva jako visoko vojno odškodnino, ktero bodo Grki morali plačati v 4 letnih obrokih. Odstopiti bodo morali tudi nekaj mest. — V Ameriki se je osnovala nova država z imenom „Srednja Amerika11. Združilo se je namreč dné 15. junija pet prostih državic v jedno, ki je za tretjino manjša nego Avstrija ter šteje okrog 3 milijone prebivalcev. — Predsednik francoske republike, Paure, pojde 20. julija v Petrograd in bo ostal tam teden dni. Predsednika je nekdo hotel 13. junija počastiti z bombo; vrgel jo je nanj, pa ga ni zadel. Napolnjena je bila bomba s smodnikom in je hudo počila in zakadila. Neki stražnik je tekel za napadalcem, ljudje so pa dohiteli stražnika in meneč, da je on napadalec, so ga hudo stepli. — Laški katoličani imajo od 30. avg. do 3. sept. katoliški shod v Milanu. — Otok Kreta dobi sedaj svojega lastnega oskrbnika ali guvernerja. Odbran je za to mesto zvezni svetovalec Doz, ki je bil prej predsednik Švice. o v I č a r. Na Koroškem. (Nasprotniki pri delu.) Nemški nacijonalci so pridno pri delu, da izvršujejo svoje zlobne namene. Da si pridobivajo novih pristašev in potrebnih novcev, so podružnice „Sud-marke11 napravljale letos po raznih krajih, posebno hrupno v Beljaku in Celovcu, velike veselice o Kresu, imenovane „Sonnenwendfeuer“, ki so bile naperjene kajpak zoper Slovence, ter so se vršile prav v velikonemškem duhu. In vendar je v Beljaku kakor v Celovcu sodelovala c. k. vojaška godba, udeleževali so se c. k. uradniki in učeča se mladina ! ! Tako se je tudi ob tej priliki zopet pokazalo, kdo vse je v tistem nemško-nacijonalnem toku, ki je naperjen zoper nas. Mnogokdo se temu čudi, mi ne več ; saj vsak dan čutimo, da je v naši Koroški na nemški strani prav — vse mogoče! Prihodnjo nedeljo dné 11. t. m. imajo nemški nacijonalci iz planinskih dežel svoj strankarski shod v Celovcu. Z vsem mogočnim naporom bodo napadali nas, ter v novič poskusili, kar so poskušali že tolikokrat, kako bi mogli uničiti nas Slovence! Pa ne boš, nemški Mihelj ! Marsiktero gorko bodo gotovo priložili tudi vladi. In vendar je pri nas ogromna večina vladnih uradnikov po svojem mišljenju v taboru one stranke, ki bo priredila shod ! — („Zlati križ.“) Na Petrovo je bil v Celovcu velik dirindaj na korist društva „Zlati križ", ki ima namen zidati letovišča za višje uradnike. Slavnost sta vodila gospa baronovka Schmidt-Za-biérow in g. vladni svetovalec Mac-Nevin. Delali so jako velike in razkošne priprave in te same so stale drag denar. Udeležili so se slavnosti tudi kolesarji in dogodila se je huda nesreča. Jeden kolesarjev je namreč povozil pred stolno cerkvijo preč. g. stolnega dekana G. Schellandra, ko se je podal v cerkev, da je sivolasi starček padel, ter si zlomil nogo, da hode le težko zopet okreval. Nesreča se je zgodila tako lahko zavoljo tega, ker so kolesarji v dolgem sprevodu dirjali mimo stolne cerkve ravno takrat, ko so se duhovniki in verniki zbirali k večernicam. Ali tisti, ki so pripravljali slavnost, niso tudi nkatoličani", ki bi imeli vedeti, da se po cerkvah opravlja tudi popoldanska služba božja? In ravno za čas božje službe so določili hrupni sprevod mimo cerkve ! Mi ničesar ne ču-jemo o kaki preiskavi, po kteri bi se moglo dognati, kdo je kriv oni nesreči!? V drugih jed-nakih slučajih so gospodje jako hitri, posebno, ako treba mrcvariti Slovence. Ali v tem slučaju ni tako, ker, — no, ker bi moglo biti neprijetno za neko — gospodo?! Prosimo odgovora! — (Neurje, toča in nalivi.) V soboto dné 26. jun. so imeli okoli Podravelj neurje s točo, ki je po nekterih krajih napravila na polju precej škode. Isti dan je na Gozdaujah strela ubila 18-letnega bajtarjevega sina Janeza Špelat-a. Poravnaval je s svojim očetom pot, kar pridrvijo črni oblaki, ter nakrat zabliskne in strela je zadela mladega delavca, da je na mestu obležal mrtev. — Od mnogo stranij naše Koroške se poroča o neurji in toči, ki se je pokazala dné 3. t. m. po več krajih. Zlasti mnogo škode je napravilo okrog Svinca, Sv. Heme, Št. Janža, Št. Vida in Hutten-berga, pa po djeških hribih. Ubogi kmet! * V Celovcu se je ustanovilo krščansko-socijaluo društvo ,,Avstrija11. — Železnica Zeltvveg-Volšberg in Spodnji Dravberg-Velenje je sedaj kouečno dovoljena, ter se v kratkem času začne zidati. — Tako imenovani „Jezuvitarski mlin11 pri Celovcu, prej lastnina J. Punčarta, je kupil na javni dražbi trgovec L. Apold v Celovcu za 31.500 gld. — Dné 4. t. m. so imeli kolesarji (biciklisti) dirko skozi celo Koroško , od Zgornjega do Spodnjega Drav- herga. Udeležilo se je dirke precej kolesarjev. Vozili so v hudi vročini od ranega jutra do poznega popoldne. Ali se je kteri izmed njih spomnil, da je ta dan nedelja, in da kristijanu treba hiti pri sv. maši?!! — Dné 21. junija opoludue je nastal ogenj v pisarni dr. Martinek-a, odvetnika v Pliberku. Zgorela je pisalna miza s knjigami in pismi. K sreči so sosedi ogenj dosti hitro zapazili, da se je mogla zabraniti večja nesreča. Na Kranjskem. V novem mestu je dné 24. jun. umrl tamošnji prošt vč. g. Peter Urh, star 68 let. Bil je izgleden duhovnik in je daleč slovel kot izvrsten pridigar. — Dolenjske železnice so imele lani skupnega primankljaja nad 45 tisoč gld. Od tega mora dežela plačati 27.426 gld. — V farni cerkvi v Dobrniču so na sv. Petra in Pavla dan slovesno odkrili spomenik slovečemu škofu Frid. Baragi. — Slov. učiteljsko društvo je odkrilo dné 4. t. m. v Podbrezju na Gorenjskem spominsko ploščo slovenskemu pesniku in pisatelju A. Praprotniku. — „Slovenska Matica11 ima sedaj 2445 članov; društveno premoženje znaša 91.486 gld. 2 kr. in se je v minolem letu pomnožilo za 2054 gld. — Nova brzojavna postaja se je otvorila dné 23. junija v Podnartu na Gorenjskem. — „Katoliškega Obzornika11 je izšla 2. številka. Ima jako važno in lepo vsebino. Stane na leto le 2 gld. 50 kr. Na Štajerskem. Okrajna zastopa na Vranskem in v Celju, ter občinski odbor v Teharjih so sklenili resolucije, s kterimi zahtevajo tudi za slovenske kraje jezikovno naredbo, kakeršna se je izdala za Češko. Tako je prav! Naj bi ta zastop posnemali tudi drugi slovenski zastopi! — Shod vinogradnikov je bil dné 27. in 28. jun. v Mariboru. Yseh udeležencev je bilo blizu 300, ki so prišli s Štajerskega in Nižje-Avstrijskega. Naši slovenski vinogradniki pa o tem shodu niso smeli ničesar zvedeti, ker sklicatelji shoda o tem nobenemu slovenskemu časniku nič niso hoteli sporočiti. — V lavantinski škofiji se ustanovi podporno društvo za organiste. — Na Prekmurskem je dné 26. junija strela užgala v treh vaseh hiše, in je v eni zgorelo 5, v drugi 2, v tretji pa 1 hiša in v slednji je ubila tudi čevljarja. — Mozirje dobi električno razsvetljavo. — Čitalnico osnovali so si v Kozjem. — Umrl je dné 27. junija vč. g. Anton Ostrožnik, župnik v Pamečah pri Slov. Gradcu. Pokojni preblagi gospod je bil kot vzoren duhovnik in iskren rodoljub dobro znan tudi po Koroškem. V Slovenjegraškem okraju je bil duša nàrodnemu gibanju. Mnogo je daroval za Ciril-Metodovo družbo. V zadnjem času je dolgo in hudo bolehal. Porodil se je dné 27. maja 1845 v Celji, bil v mašnika posvečen dné 21. jul. 1872. Kot župnik je deloval v Pernicah in Pamečah. Večni mu mir! — Dné 2. jul. je umrl č. g. dr. Alojzij Meško, profesor bogoslovja v Mariboru. N. p. v m. ! — Dné 4. t. m. umrla je v Mozirju, po dolgi mučni bolezni, gospa Nežika Pirš roj. Višek, soproga vrlega slovenskega poštenjaka in rodoljubja gosp. Josipa Pirša. Bodi pokojnici blag spomin! Na Primorskem. V Gorici je umrl stolni dekan Fr. Mercina, star 88 let. — Furlanska železnica je imela lani nad 81 tisoč gld. primanjkljeja, ktere mora plačati država. — V Trstu se je dovršila razprava zoper Barkovljaue radi dogodkov ob zadnjih državnozborskih volitvah. Obsojenih je 22 Barkovljanov na 5 do 15 mesecev. Družine zaprtih Slovencev trpé mnogo pomanjkanja in dolžnost naša je, da jim prihitimo z darovi na pomoč. Sprejema jih uredništvo „Edinosti“ v Trstu. — V tržaški okolici je tržaško policijsko ravnateljstvo prepovedalo zažigati kresove pred praznikom sv. Cirila in Metoda. Čudno! — V Trstu se je ustanovila „Banka agrikola11, ki hoče posebno Slovanom po-sojevati denar, da jih tako dobi v lahonske mreže. Na take limanice se Slovani ne smejo vsesti ! — V Pulju pomorske vojake z živežem zalaga neki Italijan z Laškega. Škandal! Tuji nasprotnik naše Avstrije se pita z našim denarjem, domači kmetje pa svojih pridelkov prodati ne morejo! Po drugih deželah. V Perugiji na Laškem je poklical neki kmet župnika Krištofa Cerboui iz Tuora ob 3. uri zjutraj k bolniku. Župnik nič hudega misleč, se napravi, ter odide v cerkev po sveto popotnico. Kakor hitro pa prekorači župnijski prag, sproži kmet puško in ustreli župnika. Kaj je vzrok umoru, se ne vé. — V Indiji je bil hud potres. Po nekod so se vasi in mesta do tal porušila. Nastale so razpokline v zemljo in na več krajih se je globoko pogreznila železnica. Veliko ljudi je ubitih. Duhovniške zadeve v Krški škofiji. Nove maše. Dné 14., 16. in 18. julija bodo v stolni cerkvi v Celovcu v mašnike posvečeni sledeči gg. bogoslovci ter bodo darovali nove maše : Iz IV. letnika: Kaplan Anton, dné 25. jul. v Komarovu pri Pardubicah na Češkem. Pridi-guje č. g. E. Stary, župnik v Rovenu. Pitterle Romed, dné 19. jul. v Elizabetinski cerkvi v Celovcu. Pridiguje č. o. Franc iz družbe Jezusove. pggr* Zahtevajte po vseh gostilnah E oz m a n Franc, dné 19. jul. pri 66. usmiljenih bratih v nemškem Šent-Vidu. Kehrl Boštjan, dné 8. avgusta v Saaldorfu na Bavarskem. Pri-diguje 6. g. B. Majer. Iz III. letnika: Brunner Otto, dné 1. avgusta v Millstattu. Pridiguje 6. g. D. Thalhammer, dekan. Ho c hi Benedikt, dné 1 avgusta v Šent-Pavlu. Pridiguje 6. g. župnik o. Rajmund Kucharz. Ott Franc, dné 25. jul. v Šent-Janžu na Mostiču. Pridiguje č. g. Henrik Angerer, dekan. Schwaiger Janez , dné 22. avgusta v Ebbs-u v Inodolu na Tirolskem. Pridiguje čast. g. župnik P. Metzger. Z eie h en Josip, dné 25. julija v Šent-Jakobu v Kožni dolini. Pridiguje č. g. Andrej Aplen, župnik. * * * Kanonikat v Strassburgu se je podelil č. g. Fil. Lobe-ju, župniku v Naborjeti. Prestavljeni so: Č. g. Jož. Eichholzer, kaplan v Prevaljah, kot provizor v Naborjet; č. g. Val. Schittelkopf, kaplan v Črni, kot provizor v Vovbre; oskrboval bode tudi faro Št. Štefan; č. g. Alojzij Hutter, provizor v Vovbrah, kot provizor v Koprivno; č. g. Flor. Kramer, kaplan na Mostiču, kot kaplan v Pliberk. Na dunajskem vseučilišču je bil dné 2. t. m. promoviran naš rojak (Žabničan), vč. gosp. Martin Ehrlich, doktorjem bogoslovja. Mlademu doktorju od srca kličemo: Na mnogaja leta! Sedaj pojde č. g. dr. Ehrlich za kaplana v Pliberk. Nanovo so nastavljeni gg. semeniški duhovniki kot kapelani: č. g. M. Res sl er v Volš-bergu; Mat. Riepl v Št. Jakobu v Rožu; Jož. Rogi v Št. Janžu pri Mostiču; Štef. Singer v Žel. Kaplji; Ant. Vogrinec v Prevaljah. Petindvajsetletnico mašništva praznuje letos 10 gg. duhovnikov, posvečenih v mašnike 1. 1872. Vabila. — Katoliško delavsko društvo za Prevalje in okolico ima v nedeljo dné 18. julija shod pri Štoklu v Farni vasi z navadnim vsporedom. Delavci in prijatelji delavcev, pridite v prav obilnem številu! Načelništvo. — Nova podružnica sv. Cirila in Metoda se snuje za Pokrče in okolico. Ustanovni shod se bode vršil v nedeljo dné 18. julija pri Bužijeju v Vabni vasi blizu Tinj po končanem političnem shodu. K mnogobrojnem pristopu vabi sklicevatelj. Ustnica uredništva. G. A. G. Poročilo o lepem političnem shodu v Do-linčicah ter o imenitni Ciril-Metodovi slavnosti v Lipi je moralo žal zaostati do prihodnjič, ker danes primanjkuje prostora. Pozdravljen ! G. F. K. v Vižmarjih. Če bo le količkaj mogoče, pridem dné 5. avg. v Škofjo Loko. Radovednež v Šmarjeti. Ali je bil Barigeljc pri „birmi“ v Šmarjeti navzoč? — vprašaš. Sporočil nam je, daje bil tam in obljubil, da bo o tem še pisal. Upamo, da bo ostal mož-beseda! Ali je dobil kako birmansko darilo, tega Barigeljc sam ne vé. Samo toliko je povedal, da je tisti birmanec po birmi hodil precej klavern in pobit okoli. Loterijske srečke od 3. julija. Line 30 22 32 13 9 Trst 43 20 6 78 18 Tržne cene v Celovcu dné 1. julija Ime blaga na birne na hektolitre gld. | kr. gld. kr. pšenica _ rž ... 4 55 5 71 ječmen — — — oves 2 46 3 07 hejda 4 15 5 12 turšica (sirk) 3 15 3 95 pšeno (kaša) 7 60 9 50 repica (krompir) __ z Z deteljno seme — grah — — — — Sladko seno je po 2 gld. — kr. do 2 gld. 80 kr. kislo 1 gld. 60 kr. do 2 gld. 80 kr., slama po 1 gld. 55 kr. do 1 gld. 80 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 72 kr. kila, maslo in puter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Vprežne vole plačujejo mesarji po 120 do 165 gld. V vsakem poštnooddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot zaupni mož in posredovalec z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „Y. u. O.", Gradec, poste restante. Stare orgle so na prodaj v Št. Lipšu pri Dobrlivesi. Več se izvé pri g. župniku Fr. M i h 1 v Št. Lipšu, pošta Dobrlaves (Eberndorf) na Koroškem. ■*4z Ljubljane.-m Vsa ta priporočana domača zdravila dobijo se najceneje po pošti; so mnogo let izkušena, z dobrim vspe-hom rabljena, narejena po originalnem navodilu doktor pl. Trnkóczy-ja, oblastnijsko potrjena. Vsako zdravilo ima postavno varstveno znamko, je najboljše kakovosti in vedno sveže. Na tisoče zahvalnih pisem je vsakemu na razpolaganje. Posebno so doktor Trnkóczy-ja kapljice za želodec, krepčujoče, sbz raztvarjajoče, odpenjajoče, čistujoče in slast vzbujajoče. 1 steklenica 20kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucate 4 gld. 80 kr. Doktor pl. Trnkóczy-ja odvajalne (čistilne) krogljice. 1 škatljica 21 kr., 1 zavitek 1 gld. 5 kr., 5 zavitkov 4 gld. 75 kr. Sok za prsi in zoper kašelj ali doktor pl. Trnkóczy-ja planinski zeliščni sirup, prirejan iz lahko pretvarljivega vapnikovega železa, pomirja kašelj, raztaplja sliz, polajšuje bolečine, boljša draženje pri kašljanju, pomnožuje slast do jedi, pospešuje kri, krepi in poživlja. 1 steklenica 56 kr., */2 tucata 2 gld. 50 kr. Zoper trganje in revmatične bolečine priporoča se doktor pl. Trnkóczy-ja cvet kot mazilo proti bolečinam v križi, v rokah in nogah itd. ter je izvrstno sredstvo za utrjenje in okrepčavanje kit in mišic človeškega telesa. Tudi dobro godi v okrepljenje in no vopo življenj e po dolgi hoji, težkem delu itd. 1 steklenica 50 kr., 1 tucat 4 gld. 50 kr. Vse te, kakor tudi vsa druga zdravila razpošilja na vse kraje vsak dan po pošti lekarna Trnkóczy zraven rotovža Ljubljana, Kranjsko. Vsak kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti e/cFe/&é eVeJere/e) Kmetija, obsegajoča okoli 30 oralov precej arondiranega zemljišča, se iz družiuskih ozirov prodà. Polje, travniki, gozd jako blizu, lep sadni vrt, hišna poslopja čedno, novo zidana, lepa lega na vzvišenem kraju, blizu državne ceste, vodeče iz Beljaka v Vrbo. Se proda z vsemi pridelki, z živino, hišno opravo ali pa brez tega. Pri nakupu je treba izplačati le polovico pogojene svote. Drugo se izvé pri Valen-tiu-u Spitzer, tesarski mojster v Hovčah, pošta Podravlje (Foderlach) na Koroškem. Na prodaj je veliko posestvo v Rožni dolini, ki obsega 100 oralov polja, travnikov in gozdov. Cena se izvé pri posestniku. Naslov pove uredništvo „Mira“ v Celovcu. C. in k. dvorna tovarna za orgije bratov Rieger v Krnovem (Jàgerndorf) avstr. Šlezija, podružnica v Budimpešti YIL, Garay-ntcza št. 48 v lastni hiši. Dobre cerkvene orgije po ceni z zelo ugodnimi pogoji. Ceniki zastonj. Učenca» zmožnega nemškega in sprejme slovenskega jezika, Peter Merlin, takoj trg-ovec v Celovcu. vsi STROJI ZA POLJEDELSTVO) Lito železo, muravo ali prirejeno, za vsakovrstni stroje. nVMit Uutmul m timi Obsuli uilU t ihTMiku la aansku Jo Ut» n ttitavauj« takoj »artoaj. IG. HELLEB. DUNAJ *14 PBATERSTRASSE M 49. 'V Preprodajale! aa lideje. Lepo posestvo, novo zidano, ob državni cesti proti Št. Jakobu, pol ure od Celovca, pripravno za mlekarstvo, se z jako ugodnimi plačilnimi pogoji po ceni prodà, ali dà v najem. — Več pové pisarna Matija Christof-a, v Celovcu Paradeisergasse 6. Važno za čevljarje, sedlarje, jermenarje, in šivilje: najboljše in najcenejše šivalne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev iu igle vsake vrste kakor tudi železne blagajnice, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene. Matija Planko v Celovcu, Bnrggasse št. 12. Tudi priporoča najnovejša pnevmatična kolesa (bicikeljne) v raznih velikostih in po najnižjih cenah. ■ Gostilna „Bnclie]iwal