Leto IV.
Szombathely, 15. aprilija 1917.
Štev. 15
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto vsakoml na njegov naslov 6 K. 8küpno v edno faro....................... . .4 K.
Cena Novin v Ameriko je na leto................12 K.
Cena ednoga drobca je doma 6 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSERFÖLD, Zalamegye.
K tomi se more pošllatl naročnine I vsi doplsl, nej pn v tl8karno.
Vsi naročniki, tak domači kak amerikanske dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec ,Marijin List“ i na konei leta „ Kalendar Srca Jesušovoga.“
Pogoji mirű. x
Mir na zernlji dobrovoljnirn ljüdem. (Luk. II. 14.)
Kda se je na sveto noč betlehem-skomi Deteti, včlovečenomi Bogi na čast prvič zglasila angelska pesem, je ta od mirű donela. „Mir na zernlji dobrovoljnirn ljüdem. “ To pa zato, naj 1jüdje spoznajq, da se mir narodo z malim Jezušekom, kajti on je ,kralj mirü“, (Is. 9. 6.) ki lada z mírom, ki ga deli ljüdem na dobro nagnjenim. Že te reči apgelske „Mír na zernlji dobrovoljnirn ljüdem*, žalostno odkri-vajo, kje je mir doma. Angelje potrdijo, kaj je dober a Bog že vnogp stolet glaso po sv. Izaiji proroki: „Hüdobni nemajo mirá*. (Is. 48. 22.) Samo tam je mir doma, kje je vola na dobro nagnjena, kje so jakosti. Vola na hodo nagnjena, to je k tomi privajena, je strast, ali grešna navada, vola na dobro nagnjeno, to je k tomi privajena je pa jakost. »Mir na zernlji dobrovoljnirn 1jüdém*, zato pomeni, ka mir tisti dobijo, tisti vživajo, ki jakostno živlenje pelajo. Štere jakosti pa rodijo posebno mir, nam naznanja sam Gospod Jezuš Kristus stemi rečmi: „ Vzemite naše moj jarem t včite se od mene ar sem krotek i po-nimoga srca i mir najdete za svoje düše.* (Mat. XI. 29.) Krotkost i poni-znost rodita mir. Glejmo ti dve jakosti. v Gospodovom življenji i si jihvi pri-svojimo, ka mir po njima najdemo.
Gospod od jarma guči, ka si toga moremo nasé vzeti. Te jarem so njegovo zapovedi. Maršeti zato devlemo jarem na šinjek, naj more dobro deteti. Brez jarma ne bi nam k haski moglo delati. Gospod ravnotak deva jarem na našo düšo, naklada na njo svoje zapovedi. Te če ne bi nas vezale, ne bi njemi mogli k haski biti, ne bi mogli dobro delati. Vsaki gospodar hasek šče meti iz svojega imanja. Gospod tüdi. Mi smo pa, kak njegova
Šv. reč pravi »ovce njegove paše“ (Ps. 94, 7); moremo njemi zato na hasek biti, moremo njem^ vuno i mleko dati, odeti ga moremo ilhr^p!jnfga moremo. Bethlehemsko detece je slabo odeto i slabo hranjéno. Tj nadomesti to dvoje pomenjkaúje z dvojov jakostjov, odeni Jezuša z odejov krotkosti i nahrani ga z mlekom poniznogti. • To je njegova žela; ve čüješ jeli, ka právi „včite se od mene, ka sem krotek i poniznoga srca*; če ne bi žeIo tvoje krotkosti i poniznosti, ne bi ti pravo, draga düša, da bi se včila tidve jakosti od njega, zdaj pa, da te tak lepo prosi, bogaj ÜtöT vS W l?d¾k¾sfi í^dhiziiöšti) dobiš zato, kaj tak jako želes: mir. On ga obeča, to obečanje se ne da pre-meniti, ar je večno: »mir najdete za svoje düše“.
Krotkost jé tista jakost, štera potere poleg zdravoga razuma čemere, srdi-tost. Dužni smo si jo vsi prisvojiti. G. Bog nam naime zapovedava v sv. Pismi: „Sinek, v krotkosti si obdrži düšo“ (Eccli. 5, 13.) i: „v krotkosti poslühnite dano reč, štera nam more düše rešiti.“ (Jak. 1. 21.) Ali če ti je temna ta reč, bodi vö na sunce. Jezuša za tak lagojega, hüdobnoga človeka majo, ka ga na smrt obsodijo. I on? Ne razčemeri se, nikaj ne pravi, krotko vzeme najbole krivično sodbo sveta, kda se večna sve-tost, štera ne more grešiti, zaduži, za-krivi. — Križ njemi na rame denejo, vzeme ga i Nikaj ne zmrmra; spadne pod njim trikrat, gor ga zbrsajo pa niedna nepotrpljiva reč ne vujde ž njegova vüst. — Mati predraga se njemi bliža, ka bi ga konči obrisala, pa v kraj jo sünejo i ošpotajo; razjoče se nad njov, ali nikaj ne pravi. — V roke i noge njemi cveke bijejo, pa drži, nikaj se ne trga, kak da bi njemi do-brodišeče rože devali v prgišče. — Kak agnjec je krotek na celoj križnoj poti, ni glasa z sebe ne püsti i či ga püsti,
tolaži z njim jeruzalemske žene i meli za svoje mantralce. Zaistino ,krotek kralj“ (Mat. 21. 5.) kak ga zove sv. Mataj apoštol. Zaistino vreden, da bi nas genola ta njegova krotkost na krotkost, kak nas prosi sv. Pavel apo-štol: „Prosim vas po krotkosti Kristu-•áovoj.* (II. kor. 10. 1.) O ne prosi, ne prosi me ti krotki apoštol, zadosta me gene Gospod, ki v oltarskom svetstvi prebiva. Pred njega pride, düše pred najvekšega Gospoda i najbolšega Očo pa norčarijo se ž njega. I on? Nikaj njim ne pravi.. Prekunejo ga i na tisti jezik, šteri ga blazno, se radostno da 'položi 11, 'če j e^pra v ' obžal ü vao svoj po-tikljaj. V noči, kda vsaki mirüje, on nema mirű. Ali njega, ali, kaj je njegovo, ropajo i on mučí k tomi. Z hti-dim dühom napunjene düše se predrz-nejo oj kelikokrat ga k sebi vzeti pa boga je kak nikda Pilota i Heroda, Anno i Kajfo; dá se grešnikom, oj, strahota i sramota, nezahvalen človek, da se tvojim hiidim dühom v roke pa nikaj ne pravi.vKrvavi njemi srce z te-likih ran, ali muči, zato ka je krotek i ka bi ti tüdi krotek postao. Ne geno te njegov zgledi Boš se še duže vzne-mirjao na vsako protivnost, kak listek na drevi na vsaki prepih ? Boš se še nadale buntao i brečo na vsako žalno reč, kak vsaka kaplja vode, kda se na vročo peč poškropi? Kak dugo še? Kak dugo mo še tak srditi i čeme-rasti ? Krotkoga Gospoda čemerna, srdita, kačja deca, se dostaja to? Sra-müjrao se, obžalüjmo svoje zamere i močno obečajmo krotkomi svojemi kralji, ka mo krotki odsehmao. To je pol za mir, ne pa staranje i prazno želenje. Jezuš pravi: „Blaženi so krotki, zato ka bodo z zemljov ladali (Mat. V. 4.) i v 36. Psaltna 11. redi se čité:
„ Krotki bodo s zemljov ladali i obilnomi míri do se veseli!*'." Kda se ti čemér, nejevola, neprijetnost obüdi, včasi misli
2.
NOVINE
1917 Aprilija 15.
na oltar i zdehni: krotki Jezuš, poteri mi n¾turo! Pa ponavlaj večkrat te reči i moli dotečas, dokeč mirna ne grataš draga düša, pa ga prosi še posebno po sv. obhajilah za to jakost. To pri-zadevanje tvoje več pripomore za mir sveta, kak glas vseh topov, zato ka grli teh je Bog ne obečao mirű, tvojoj kotkosti ga pa stalno obečao.
Poniznost je ta drüga jakost, za štero Gospod mir obeče. Poniznost je jakost, poIeg štere človek sebe za sla-boga drži. Ne ža- dobroga, ne go za slaboga se moremo, držati. Ne tak gu-čati: tak sem pobožna, vrla, darovitna, nej, nego tak sem grešna, slaba. I to je zapoved. Ppslüšajte jo: „Znizite se pod zmožnov božov rcikov, naj vas zdigne v časi obiskavanja.* (I. Petr. 5, 6.) To nam veli Gospod po sv. Petri apoštoli. Če mo se za grešnike meli, če mo Zadnji šteli vu vsem biti, te Gospod spuni svoje obečanje „mir najdete za svoje düše.“ Ki ,,se je sprazno, kda je slugovo podobó naše vzeo.* (Philip. 27.) Kak pravi od njega sv. Pavel apoštol, pravilno more od nas zahtevati, naj se i mi spraz-nimo, znizimo. Da glejte ga! Ste vidili že kaj takšega ? Ljüdem da palače, to-ple bi še, toplo posteline, kje se nara-jajo i mirajo, za sebe pa zvoli raždreto štalico i trdi križ. Svoje bogastvo vse na drüge razsiple, sam pa strad¾,i zrar-zava. Razumite to! Vidite, to je poni-znost. Zadnji šče biti. V nebi je prvi bio, na zerplji je Zadnji. Drügim vsé tá da, sebi nikaj ne obdrži. Drügi v pa-lačah, on v brlogi, drügi v žamati, sviti, on v pletni, drügi pri bogoto prestretih stolah, on brez krüha še; drügi pri sladkom vini, njemi še vode ne ponüdijo. Razmite to od najbogai tejšega Boga, iz koga rok še Zadnji ptiček zoba živež svoj ? To je, vidite tista poniznost, za štero on mir obeče: Zadnji šče biti ; takši moremo zato i mi biti, te mo silili sovražnike za mir. Gospodova reč je naime nej prazna, nego puna, rodovitna, obrodi, kaj obeče, pride'zato po njoj: ,mir najdete za svoje düše", če se navčimö poni-znost od njega. Včimo se jo Zadnji želimo biti povsod kak on. Vse kaj dobroga mamo, pa toga Je jako malo, je dar njegove milošče. Brez te naime niti edne zveličavne, dobre misli ne moremo meti, kak nas vči vera. Sla-boga smo pa puni, zato pa nemamo zroka se hvóliti. Zadnji želimo biti pri jeli, — drügi naj prle i bolše vzeme, Zadnji pri obleki, prosto se nosimo, Zadnji v guči, drügi« naj prle pove svojo reič, Zadnji vu vsem, samo prvi v trplenji. Od Jezuša se to včimo. To je pravi dtih pokore, düh mirű, Če za en
voz . pogač i mesa bi poslali svojim vojakom, ne bi njim poti proti domi tak znavnali, kak če samo ednok iz srca se znizimo, sebe nazaj, drüga pa pred sé postavimo.
Delajmo za mir. Jezuš ga krotkim i poniznim obeče. Prilastimo si obe jakosti. Ne čemerimo se i ne gizda-vimo se. Za spomin mirű, šteroga tak jako Želemo, nikaj včinimo. Znate ka ? Do dnes tjedna Jezuše razvesilimo štera, ka mo šteli Zadnji biti. Vu vsem i se ne mo nikaj čemerili. To je pot k míri. Stopimo na njo, Jezuša kralja mirű srečamo na . njoj.
Bojna.
Alleluja, veselja pesem se razlega zdaj po Matericerkvi, ali joj, z krvjov je poškropljena. Človek, svoje vstanenje tak sveti, ka se kole. Vidite kam za-vdarimo, če si podlago blaženstva i mirű, sv. Kristusovo vero, vküp zo-sekamo. Vero, žira vera naj »stane pri telikih grobeh, vera; štera de ži-vela, kak Kristus zapovedava. To prosimo denešnjo nedelo. Glejmo pa zdaj poročila z bojišč, štera so sledéča: Mezopotamsko bojišče. Türki so pro-diranje Angležov stavili. Od Bagdada na sever so komaj 35 kilometrov prišli naprej.*# Rusi tü sküpnó dela jo. že.—-Na sinajskom boj šči so Türki Angleže tüdi nazaj vrgli.
Na drügih bojiščah samo menjši spopadi.
Štiri jezere pisem
so nam dozdaj vojaki poslali. Štirijezero-krat je prijela roka našega slovenskoga vojaka za pero i svinčnik pa naznanila véselje ali žalost, navdüšenje ali pobi-tost, prošnjo ali zahvalo vredništvi našem!, naj bi po naših tak milih spi-sah, po naših v maternoj dragoj reči vrejenih spisah zvedili od Műre do Rabje verni Slovenci, kak se kaj godi njihovim dragim vojakom. — Štiri-jezero pisem samo v edno mesto! Keliko naših najbolših moči je moglo krvaveti za obrambo dorftovine! Za kral-jevino sv. Štefana, za svojo milo slovensko krajino keliko slovenskih mo-žov in dečkov se je viteško borilo, skromno a vendar glasno svedoči tih štirijezero pisem, štere smo dobili. Pisao je toti navadno samo eden edno pismo a podpisalo se jih je včasi deset pa še več! Iz toga zvedite verni Slovenci, da iz našega vsikdar domoljüb-noga maloga naroda na desetjezere jih slüži domovino.
Štiri jezere pisem! Deset jezeri se v njih zračajo v Marijino obrambo. Oj kak veliki roj Marijinih častilcov! — Štiri jezero pisem! Deset jezeri v njih delajo pokoro, izražajo ljübezeu do Boga, častijo Srce Jezušovo! Oj kak veliki roj je pripelala Marija v Srce svojega Sina, k dobromi Bogi! Štiri jezero pisem! In malo jih, v šterom ne bi segreva!a srca. vreča ljübezen do materne reči, do miloga slovenskoga maternoga jezika. Oj keliko desetjezér src je poživela misel na dobro slovensko mater, na drago slovensko roj-stno hišo, na prélepe naše dolžne, goré! — Štiri jezero pisem, štera vsa so dobila odgovor 1 Oj kelika hvalá bi bila zadostna za to preobilno božjo dobrota, ka je slaib človeček, pun z be-tegi mbgo to delo obnesti! Pomagajte mi, verni Slovenci, vredno hvalo dati za to preveliko milost dobromi Bogi! Štirijezero pisem. In kde So pisači hji-hovi? Ne zamerite, če se ražjočemo, če nam pero srčna bolest vodi dale. Dragi, nepozabni náši poznani, dobrotniki, pomóčniki, vüpanje naše, tolažba naša kje ste? Tüja zemlja pokriva vas, grobi, na šterih roža nikdar ne precveté, ptiček nikoli ne zažrvgoli. Oj keliki spite že sladki svoj večni seo iz pisačov teh štirijezerih pisem! Keliki ste robi v so-vražniko voj zernlji brez doma, brezcerkve, bréž Ježtisail UbOgi^ siromačeki^bodité pozdravljeni, vüzemska vesela alleluja naj vam. pride do src i vas krepko po-tola,ži. Keliki, ste pa lazari, hromi siro-maki, kelikim se krčijo ravno tisti prsti, šteri so pisali tak ljübe nam reči! Vsi bodite pozdravljeni, vsi z 1jübeznostjov objeti, živi iti pokojni! Vsem pouovimo vso ljübezen svojega srca, n šterov vas zročimo v odičeno, z allelujov opleteno Jezušovo Srce in tü za vas stalen prebitek prosimo, vi nam pa prosite nadaljno moč v düši i teli.	Vredništvo.
vkrepčevalrie, tőč-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelka, mela, pomaranče strašnica in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domača pijača se pije po leti mrzlo po zimi/ pa vroče namesto ruma. Snovi . z natenčnim navodilom stanejo K 12 pošt-nine prosto proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavnice, tovarne i. t.d. je to sredstvo velikanske vrednost^ ker se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ■ ali pa da bi zgttbili na delavsko]' zmožnosti
Janez Grolich, drogerija »pri angelju* Brno Štev. 85. Moravsko.
1917. Aprilija 15.
NOVI?«
3.
Iz pisem naših vojakov.
Ljübezen do materne i božje reči. „Znam madjarski i nemški, ali najraj li slovenski čitem, to je moja materna reč, štero mi Bog veli 1jübiti. Pa z naših slovensko Novin dvoji hasek vlečem, znam, kaj s6 godi po sveti in navčim se to naj patrebnejšo reč: Boga prav 1jübiti. Srčno pozdravljam vse Slovence, z gornjesiničkoga g. pleb. i markov-skoga g. kaplana.* Trplan Mirko, četo-vodja 83 pp. z Markovec. — „Z talijanske bojne črte vam, pravim stokrat »Bog plati“ za Marijin List in Novine. Komaj sem se včakao slovenkoga čtetja, štero de mi moč davalo v trpljenji. Trda noč je že bila i počivao sem na prostora ležišéi, kda mi madjarski desetnik pravi ,Marijin List" i pridene „ujság is van (Novine tüdi so.) Skočim gor, vužgem svečo i prečtem najprle sveto predgo. To je moje to prvo. Kda to opratfim, se mi zeli, da v svojem domačem kraji poslüšam mile reči jezusove i z Vüst dobrih slovenskih dühovnikov. I potom se tak okrepím, ka vse težave svojega stana pozabiti” Saruga Ivan, domo-branec 20 dpp. z Melinec. ,
MoČna vera. ,Nahajam se v nove-dobnoj Sodomi in Gomori. Strašno! Groza! Kako je svet pokvarjeb! Koliko se govori nesramno o našoj 1jüboj Materi in o njenih slüžabnikih, koliko proti veri!! Toda, hvala Bqgi in našoj 1jüboj Materi, v toj noči hevere mi je vera jasna in tüdi draga kak beli den in moja srčna žela je, postati ednok dober vojuik mojega Gospoda. Pomaga] mi Marija!* Godina Jožef, telefonist, bivši gimnazijalec, z D. Bistrice.
Zahvalno, srčno veseljé. »Ne morem zamúčati toga pravoga veselja, štef-o sem dnes doživo, namreč bio sem pri sv. spovedi in sv. obhajili tü na bojišči blizu strelnih jarkov. Zato naj • bo obprvim hvala Dev. Mariji i sv. Jožefi, ka sem vreden bio, prejeti presveto Rešno Telo' Jezušovo. Suzé so me obhajale, kda sem si zmislo na to ljübezen Jezušovo, ka me je cbiskao nevrednoga slugo. Ljübi On nas sirmake tüdi, zato nas je pohodo v siro-maškom vojaškom stani, naj bi nas potrdo v trpljenji, obogato na drugom sveti. Dragi Slovenci, spomente se z nas, ki ste večkrat pri njegovom stoli, ka mo ga znali mi vojaki nasledüvati." Gigan Matjaš, peg. topničar, z Žižkov.
Vojaški pozdravi,
Pozdrav pOŠiijajO. Štefanec Matjaš, dombr. topničar z Bratonec, vsem dühovnikom; žele ostati v vseh nevolah Marijin zvesti slűžabnik, žele razširitev Novin in M. Lista, v le namen pošlje 4 k. podpore; Antolin Franc z Ivanec, Plej M. z Gančan, Tratnjek Št. z Bakovec, 11. huszárje, slovenskoj domovini, kje njim je zibel tekla; Koštrica Št. m!ajši, topničar, z 1že-kovec, ljübomi slovenskomi kraji, beltinskoj fari i dühovnikom, materi, bratom, sestri, rodbini, bolrini, pajdášom, soeedom, spoznancom, dob-rotnikom, vsem zbogom veli; Sömen Janoš. domobr. 300. dpp., suze ga pobijajo, kda naše
Slovenske liste do rok dobi, zato ka majo v sebi moč i tolažbo za vojake v lužnom kraji; od BI. Dev. Marije i Srca Jezusovoga prosi blagoslov na naše reči i razširjenje naših listov; Ficlco Mihal, pazitelj zajetih od Sv. Sebestjana, kda čte naše liste, veselejši postane, misli, ka si z dragim Jezusom guči; Dari Ludovik, pešak 104. bai. z Krašič, starišom, bratom, sestram; Novine in M. List sta vrastvo za njegovo düso, i topla tolažba v vseh ne-varnostih, prosi vse Slovence, naj molijo za blažene mir, Domijan Ferenc, pešak 83. pp; slovensko čtenjé je njegovo veselje; Prkič Jožef četovodja, Bežan Jožef od Grada, Kosednar Ferenc z Gederovec, Šbül Ferenc, podd. z Rankovec domobranci 18. dpp. svojim starišom i ženam dragim, štere teliko mislijo svojih nevolah na nje; goreče prosijo naše mölitve za mir, srčno se zahvalijo slovenskomi čtenji štera pri ognji pod sivov nebov čtejo i Vogrom pa Nemcom še tolmačijo, to je njihova predga i veselje; Kolar Jožef, desetnik 83. pp. vsem naročnikom Tišinske fare in našemi vredhiki; Luk Janoš, vojni delavez, z Domajinec; dela vküp z štájarskimi Slovenci, šteri tüdi komaj čakajo naše Novine in Marijin List, šteriva njim iz srca rad vošči, oni pa svojega lepoga „Slovénskoga Gospodarja* davajo njemi; Benkič Anton, domobr. 3Í. dpp. od strojnih püšk, svojim starišam i vred-niki Novin; Žele vse dobro fljim od s,v. Jožefa; kak rad bi je pozdrávljao že doma: Kolenko Ivan, sapőr, z Črensovce svojim domačini, rodi, poznaneom, slovenskomi čtenji se je razveselo, da je na vse nevo!e pozabo i srčno prosi i nadale to düševno tolažbo; PéteJc Ivan, paziteo zajetih: Marijin List njemi je takše veselje Spravo, ka niti večerje ne meo, pošle 6 k. podpore na njega i 4 k. na samostan pa srčno žele da bi se skoro dao že gorpostaviti; Kovač Anton, desetnik z Štrigove, Varga Jožef z Bogojine; srčno se zahvalita za dobro čtenjé; to njima je potrebno za dühovni napredek i obrambo proti hüdobiji, zato ka zvün preklinjanja in b!azjenja malokda čüje za človek kaj dobroga. ?redvsem se pa veselita navuki, šteroga obprvim prečte. Vogrinčič Franc z Ropoč, SJeodnih Franc z Domajinec, Gergék Franc z Vadarec, Kovač Štefan z Beznovec, pešaki 48. pp. starišam, bratji, rodi i svojoj fari, prosijo molitve za mir. Klar Jožef, pešak 48. pp.' z rožicami, štere na gori cvetejo; K oUric Štefan z D. Bistrice, Jaklin Marko z Hotjze v miloj-tužnoj pesmici vsem svojim domačim, iz štere sija velika ljübezen do njih í dragoga slovenskoga kraja; Cigan Matjaš, topničar, z Žižkov, vsem dühovnikom i vsem Slovencom1; Novine so njemi v srčno tolažbo v trpljenji i težavah, v nevarnosti i sküšnjavah; jedino zdravilo so njemi za düšo sv. evange!ij; in navuki ž njih in M. Lista; prosi molitev vseh pri sv. mešah, da ostane öisti, stanoviten sin Marijin pa do-segne milost srečno smrti; Vogrinčič Janoš z Vančavesi, Trplan Štefan z Ivanovec, pe-šaka 64. pp. svojim starišom, bratji, rodbini, prijatlom, posebno pa mladezni, štero z listov ljübeznostjov prosita, naj Čisto žive, z šterov sta njidva pri pravniva za svoj mili dom svoje živlenje žrtvovati; Tornar Jožef, z Brezovice materi, brati, sestri i oči v tüjino, prosi mo-litve, ka de znao veselo mreti, če ga Bog šče že k sebi vzeti; Sukič Jožef z Kopriv-nika, Kovač Janoš z Kroga, Célec Jožef, pešaki 104. p. bat., vsem svojim domačim i eelomi slovenskomi kraji, v šteroga preželjno čakajo
proti iz mrzlih strelskih jarkov, v šterih veselo trpijo za mili dom i se ljübijo med sebom, kak da bi si bratje bili; Vass Jožef z Martja-nec, Dari Anton z Krašič, Bokan Mikloš z Doličov, Pintar Štefan i Fartek Jožef z Mar* tinje, pešaki 83. pp. Veselo branijo domovino, štero Marija ma pod svoj materni plašč skrito, želejo mir vživati mesto tópov glasa ptičjo pesem posllišati.
Dom i svet. — Glási.
Od naših vojakov. Mrtev je: Geit Janoš, domobranec 13. dpp. z Male Polane. Mro je v vojnoj bolnišnici v Lwowi (Lemberg) marc. 13., kak nažnanjajo sami vojni dühovnik. V molitev dobrih düš ga preporočimo; Srce Jezušovo bodi njemi smileno, i okrepi njegove ostale.
Amerika. Zavolotoga, ka so Nemci potopili amerikanske ladje, z šterimi so se tüdi amerikanci vtopili, Wilson predsednik je izjavo. državnim zborom, ka ne trebe Nemčiji boja napovedati, bojno stanje je Nemčija stem samo že napovedala, zato do se pfipravljati na obrambo proti njej. Mornarico (vojsko na ladjah) dopunijo, ka de punošte-vilna vojsko na sühom pa podignejo na pol milijona ljüdi, entento. [sov-ražnike naše] do pa podpirali z penezi i strlivom. —'Z našov monarhijov je zveza še ne pritrgana, bo pa brščas tüdi. Boj Arűerike malo pomeni, nego pri sklenjavaniji mirű de nam Hkodila, zato ka de proti nam.
Pobožnost Kra!ja. Apoštolski kralj je odredo, ka na stroške vojaške zak-ladnice more vsaki vojak molitveno knige dobili v svojem maternom jeziki.
Cerkveni glas. Sprejet je v naše püšpekijo Horvat Štefan, mešnik iz Teda sv. Frančiska, ki je zadnjič v Bosan-skorn Brodi bio v dühovnikoj sltižbi i je poslau v Beltince na mesto vojnoga dühovnika, Lejko Štefana, bivšega kaplana, za kaplana. Horvat je rojen v. Nedeli«.
Za obütel je Vlada ustanovila sre-dišče. Sem moro naznaniti fabrike i trgovci, keliko obüteli majo pri roki, na štero se določi tüdi najvišiša cena.
Preiskava za oproščeno od vojaške slüžbe se bo v vsakoj vesi vršila. Ki ne pride pred preiskavo, de mogo taki pod orožje stopiti. Na to dobro paziti!
Novi nabor. Od maja 2.—25. do prebirani, ki so ešče ni ednok ne bili od 18 do 50 let stari ; i od 45 do 50 let stari čeravno se že bili na nabori.
Edenajst hramb je zgorelo v Borecih na Štajarskom v ljutomerskom (lot-meršk,om) o kra ji.
Tritreseta bojna napoved je ta, ka Amerika z Nemci jo v v bojnom stani stoji Amerikanci z cele moči prebirajo moške za vojsko. Morili so ruskoga attašeja, gr. Bogrzadowshy j a v Ameriki.
Pregnance siblrijske je nova ruska Vlada domo püštila iz merilnih süd sibirskih. Ravnotak je domo püstila 500^ naših ljüdi, štere je ruska vojska z sebom odvlekla.
Ceno cukra je ministerska odredba
4.
NOVINE
1917. áprilija 15-.
podignola. Od 1 k. 49 fil. - do f k. 55 fil. de njemi odsehmal cena po kitab.
PozdraV pOSilajO: Jerič Mihal iz 707. bojne bolnišnice, Maršič Štefan, Gsászár Pavel Rane Štefan, Kelenc Ivan, Nemec Á!ojz, Horvat Ivan Matjašec Matjaš, Sarjaš Ign&c, Tálijan Peter domobranci 313. dpp. dtlhov-nikom svojim vred ni ki naših listov vsem svojim domačim, rodi, pa vsem Slovencom. Prosijo vseh mo!itve zasé. Nabrali so tüdi 11 k. podpore. Kohek Mihal, ranjenec, svojim dühovnikom, prosi čtenjé pobožno slovensko za obrambo proti preklinjanji. PoJdič Jakob, poddesetnik 5 č. dpp. Novin ne more pozabiti, prosi je znova na visoke gore, na šterih že 10 mesecov ne čüo zvenskoga glasa.
Slovo vzeme Trplan Ferenc z Sühoga Vreha od svoje matere, štera ednoga sina majo že v Rusiji zarobíjenoga, za moža pa leto dni ne vejo pa se njim iz srca zahvalo ka so ga po dobroj poti vodili i jih zroči z tem obečanjom v potrto Srce Jezušovo. ka čisti mladenca ostane, zbogom veli nadale svojemi brati, sestram, rodi, 'g. plebanuši i celoj Martjaaskoj fari, prost molitve vseh, ka de njega i nje čuvala D. Marija.
Trezna Rusija. Sprejeta je pravda, poleg štere de vživanje alkohola po celoj državi prepovedano. Tovarné (fabrike), štere so dozdaj alkohoI delale, do cuker (sjadkor) odsehmal.
Financá sta strah vzele dve tržkinji, šteri sta že dugši čas prek Litve npsile živež v Austrijo. Prišle sta njemi v roke. Edno zapre v čuvajnico, za drügov pa beži, da bi jo vlovo, I jo je tüdi. Ali šmentana baba, kda je vidila, ka jo financ oblada i k pajdaškinji zapre, zagrabi hitro prgiščo pnpra pa njemi ga v oči lüči. I tečas, ka se je siromak financ mantrao, je odskočila ne samo ta nego še zaprta tržkinja ar je dveri z čepi zdignola.
Na smrt je obsojenih 9 erdéijskib Romanov, zato ka so romanskoj vojski pomagati naš Erdélj za vzeti.
Na vstanovljenje gospodarska vsenčelišca je budapeštinska zadruga „Hangya* en milijon kron darüvala.
Rimsko Pitanje v našem državndm zbsri. *■ Frey Janoš, poslanik 1jüdske stranke je v našoj zbornici zahtevao, naj se sv. oči, rimskomi papi da ne-odvisna oblast, ka de mogo kak Kris-tusov namestnik v zvezi biti z vsemi katoličanci sveta.
Jezeroletnica. L. 1925. bo jezero let, ka je v zdajšnjem Duvni, nekdaj v velikom mesti Delminicemi kronan, prvi horvacki Kralj Tomislav. Horvatje se mgčno pripravljajo na obhajanje jezeroletnice. Vse namen je nastavljeno drüštvo, štero pobira dare na „spo-minsko cerkev*. Pokrovitelj drüšta je sam zagrebečki nadškof dr. Ante Bauer.
Za blaženoga je bio te dni proglasen od sv. Oče PignateUi Jožef Marija, dühovnik Jezusove drüžbe. — Istočasno je bila proglašeno za blaženo bosonoga karmelitanka Ana, Pomočnica sv. Treze.
Opro8Čeni kokst. Nekoj Kmetici v Gaf-lensi so odnesli vse kokoši tolvaji, nehali so njoj samo ednoga staroga Žilavoga kokota. Okoli, šinjeka toga kokota so privezali nitko z napisom: ,Oproščen do prihodnjega prebiranja*.
Grofa Septickija, metropolito grčko-katoličanskoga, šteroga so Rusi po
krivici odegnali z Galicije v Rusijo, je nova ruska Vlada domo püstila.
Carovo drüžino so p od ostrejšo stražo postavili. Na den trilret se more pos-vedočili, ka se nahaja še v palači.
Smrtna kazen (Kaštiga) je v Rusiji odpravljena.
"Ruski sociaiisti čakajo od nas naznanijo stalnih po 70jov mirü. Če je dobijo, do se mirili. 3rščas je dobijo.
,Preaevarna déčin8«a igrača. Starši pazite. Zna te, kaj si deca za igrače izmisl;ia? Ljúknajste k:üče nabije z žvep-lom od vžigalic ali spic, šteroga te od klinčeka ali cveka odbije. Deci se to vidi, ka močno durne, starišom se pa naj to vidi, ka nesrpčo preprečijo. Ščista žerjavi strlaj, goreče špice letijo iz klüča. Kak hitro lehko nastane velika nesreča! Č*e strlaj v slamo, v streho zleti, gotova je nesreča pa v tom ve-trenom vremeni, y tom strašnom pomenj-kanji zna celi* ves zgoret. Što de pa te nas i našo živina hrano? Vendar hodile bole ostri do svoje dece! Pa če se tem paglavcom vidijo durri, po hrbti se njim spüstite z kakšov dobro dorašenov leskov, naj tam pos!üšajo, kak durne.	.
Obleke na Nemškem moški ne sme več meti kak dva para i eden zgornji dugši kaput pa dva kaputa za delo, ženske pa tri pare.
Ruski častnik sme postati vsaki rúski podanik, kakšekoli vero je, dozdaj so do te česli samo pravoslavni meli vgtop. Nemci ki so samo od 1; 1880. ruski državljani, so Še izklüčeui.
Bolgaria je tüdi privolila v to, naj se Rusom mir ponüdi. Nemci ravno za toga volo ne napadajö Rusov, kak je karicler izjavo, ka ne zaprejo poti do mirü.	i!
Friedricb Karel, prpski Knez, šteroga so Angleži zgrabila je ne mrtev. Lepo njemi rana celi. Zelodec so njemi pre3trelili.
Kdo je v spodnjem teli ebčtitljiv
i trpi na zamašebji, naj jemljó Fellereve milo poganjajoče „Elsa-kiogljice“. drevi ne škodijo. Predbojnske cene. 6 škatljie franko pošlje za 4 kor. 40 fil. lekaraaar E. f: Feller, Stubica, Centrala 146. Horv. Zednim se more tüdi naročili Fellerov boleéine vtišajoči „Elsa-fluid“, 12 kantic pcštnine prosto 6 kron.
Pošta.
Hári Marija. Krašči. Bog plati na pod-pori. Tiste knižice zavolo dragoče i menjkanja delavcov ne mogoče zdr j izdati. Prošenih či-sel ne dobiti. Pa Serafinsso je niti ne potrebno za trétjerednike, brez njega tüdi dobijo od-püstke. — Zilavec Ferenca oča. 'Vadarci '75. Da ste listka ne spuniti, ne moreta si sina goriskati. — Horvat Vilma. Tešanorct. Od Rituper Jožefa nemogoče stalno dognati, je mrtev ali zgrabljen. — Sraka Stefana oča. Liporci. Ravnotak, zato, ka mesto, kje je premino, majo Rusi. — 1 Seree Antona mati. Batahorci. Sin je zgrabljen, ali za mesto ne verno, kje se nabaja. — Koren Štefana žena. Petanci. Staten glas je prišo, ka je mož zgrabljen. — Hajdinjak Janoš. Vučagomüa. Dobo. — Bačič Ivan. Maqyaróvár. Tttdi. Štere liste ste ne dobili, hitro odgovorite? Poslati smo je dali. — Brtalanič Mih. Krajna. Na kaj si poslao 10 kor.?
V VSAKOJ DOBI
je Fellerov ,Elsafluid-* — to do-m<£e vrastvo, štero prepora*a više stojezér zahvalnih pisem i vnogo zdravnikov — cuvar zdravje i od-vmilel bolezni. Trganje, protin, čeravco so že ostareli betegi, smi-canje, glavo, šinjeka vüho i zobo-bol, živčena bolezen, sec, rezsnje, zvinjenje, influenza, bolečina v hrbti i ledevjáh, odrevenelost, os-labljenost, migrén najdejo pumoč v njem. Ravnotak izvrstno pomaga „ Fellerov Elsaflnid' proti slabomi pogledi1. mozoIotíi, ranam, brezsni i drügim betegam, vrati, oživlja. Dober je tüdi proti kaslji, zamuk-Djenosti. nášeci, prsnoj i gulnoj belezni i v vročinskomi betegi.
Toga po zdravnikah priporoče-noga domacega vrastva priljübeaost je vnogaga trgovca na to nadig-nola, da so v oglásah ali po pre-küpcah ponarejcne reči, kak elik-sere, rakije, balzame za tak dobre-razglasili i ešče večkrat so je po-nüjali z recmi „brezplačno* ali .nikaj ne košta.* Če si pa človek naroči takšo reč, navadno dosta more za njo plačati i končno spoana, da bi naj bolše bilo včasi v začetki naročili zaistino dober ,Elsafluid.*
Cene predbojnske. 12 malih, ali 6 duplišsih, ali 2 špecialnivi kantici EÍsafluida franko stane' 6 K, 24 malih, ali 12 dapličkih, ali 4 specialnih kantic franko 10 K-60 fil.; 48 malih, ali 24 dnpliiküt ali 8 špecialnih kantic franko 20 K.
Feller Y. Eugen, Stubica,
Centrale 146., (zagr. zup.)
Razpošilanje po povzetji ali če se naprejplača. Preporača se, da se penezi po poštnoj nakaznici naprej pošljejo, ovači pošte 12 'fil. za pövzetje računa.
STRAH
nas pbide, če nam krv sili v glavo če cütimo glavobel,, nekrvnost mrzloto, telovne bolečine krč, nap-jenost. Vse to shaja navadno iz prébavskih zmdt, Večkrat potroši-mo slabo, napinjajočo, žmetno pre-bávlajočo hrano, se pripeto ka si žalodec z premrzlimi pijačami pre-hladimo i večkrat zamüdimo pra-vočasno svoja droba sprázniti. Če zato nastopijo neprijétne, bolne, krćovite i nemirne razmere, potrebno je, naj zburkano prebavo, hranenje i krvotok kak náj hitrej v red denemo. Vnogo jezér priz-nanic trdi, da v tej slúčájaj izvr-stno pomaga močna svedska tink-tnra (tinctura svedica). štera se i za životni essenc ali balzam zové. Vtiša bolečino, oživlja i pomirja živce, stolec napravi, čisti, pripo-more krvotok i odprávi vnogo be-tegov. Vsikdár bi jo mogli pri hiši meti proti naglim slabim 6ütenjom. Pomaga proti naglim slabim čüte-njom. Pomága proti krči, napih-njenosti, riganji črvoboli, bojazni, krvostávljanji. metamci, mrinji i drügim prebávskim zmoiam če je včasj pri rokáh. Pomaga prebávo i zato povekšaVa krv, to krepi i zatogavolo je izvrstno sredstvo za slabokrvne i os!abljene, ka si i njov hranenje v red. postavijo. Vnogo snovi otopi v našoj farani, šteri bi ovak neprebavno se vrgli vü z našega tela. Močno svedsko tink-turo moremo pri
Feller Y. Eugen
lekarniki naročiti, Stubica, Centrale 146.
Zagr. žup - Predbojnske cene. 3 veUke kant postnine prosto za 6 K. ali 12 malih kantic Poštnina prosto za 4 krone.
¾jmnntott a* Egyházmegyc kőnyvnybmda gyorssajtóján Szomb&thelyen.