NOB SLOVE O F  1941 194 5 GLASILO ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE maj 2024 B E S E D A Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana DOGODKI NAŠ POGOVOR KONCERT AKTUALNO 9. maj 1945–9. maj 2024 Dan zmage Maj je čas bujne pomladi, je čas razcveta in novega življenja. Prav poseben je bil maj leta 1945, ko sta srca ljudi ožarjali in navduševa- Slavnostna seja Mojca Žerak Bolnica Franja li dve pomladi hkrati. Tisto drugo pomlad so v slovenska mesta in Priznanja ZZB Negotov položaj 22. junij – vasi zmagovito prinašali partizan- ski borci. Ljudje so jih navdušeno NOB Slovenije mladih Bratje, zapojmo! pozdravljali in zasipali s cvetjem. Vrstili so se mitingi in goreli so Prihod partizanov v Ljubljano 9. maja STRAN 3 STRAN 4 STRAN 11 kresovi. V pozdrav so vrele bese- 1945 (Foto: Vlado Vavpotič, hrani MNZS) de: zmaga, svoboda, mir, nikoli več AKTUALNO Poljana vojne! Globoko v dušah je tlelo upanje na vrnitev bližnjih, ki jih je in obsodimo genocidna ravnanja; odtujila vojna vihra. Ob snidenjih izkažimo solidarnost do begun- 79. obletnica zadnjih bojev so kovali načrte za novo in boljše cev, kot so jo drugi izkazali našim življenje. Ljudje so dobili potrditev, izgnancem med narodnoosvobo- da niso bili zaman upor, življenja, dilnim bojem, in ne postavljajmo v drugi svetovni vojni neizmerno žrtvovanje in solidar- novih ograj na meje; dvignimo glas nost v najtežjih trenutkih fašistič- za uveljavljanje človekovih pravic nega in nacističnega terorja ter na delovnem mestu, v javnem živ- boja za slovenstvo. ljenju in doma vključno s pravico Ob letošnjem dnevu zmage je bil žensk, da odločajo o svojem tele- čas, da smo podoživeli zanos par- su! V evropskem volilnem letu pa tizanskih zmagovalcev, ki so izbra- zaupajmo našo skupno prihodnost li pravo stran zgodovine; da smo tistim kandidatom, ki cenijo izro- znova postavili v ospredje vredno- čila narodnoosvobodilnega boja te svobode, miru, solidarnosti, ena- in uresničujejo njegove vrednote! kosti, socialne pravičnosti in proti- Obudimo zanos pomladi zmage in fašizma. Zahtevajmo pogajanja za osvoboditve in se uprimo posku- mir in recimo ne vojni in oborože- som obujanja fašizma! vanju; zavrnimo vsak poskus pove- Marijan Križman ličevanja enega naroda nad drugim predsednik ZZB NOB Slovenije AKTUALNO Volitve v Evropski parlament Člani borčevskih in protifašističnih delegacij bivših jugoslovanskih republik z ministrom za obrambo Marjanom Šarcem pri spomeniku Svobodi in miru. Foto: Manja Konkolič Pred nami so volitve v Evropski odločale sile, ki stavijo na nevaren parlament. EU je naša širša do- populizem, slabljenje enotnosti in Na Poljani je bila 18. maja osre- Republike Slovenije Marjan Šarec, Skupni venec k spomeniku Svo- movina, zato to niso nič manj po- protievropsko držo v novi preob- dnja spominska slovesnost ob 79. ki je med drugim dejal, da brez bodi in miru na Poljani so polo- membne volitve od državnozbor- leki naraščajočega nacionalizma, obletnici zadnjih bojev druge sve- narodnoosvobodilnega boja se mi žile tudi delegacije borčevskih in skih ali lokalnih. V nemirnem času, nestrpnosti in ekstremizma. tovne vojne, ki so jo pripravili Zve- danes ne bi mogli prištevati k pro- protifašističnih organizacij držav ki ga živimo, so prelomne. Zato je Ko se volivke in volivci, čla- za združenj borcev za vrednote tinacistični koaliciji in biti v družbi nekdanje skupne države ter s tem pomembno, da bodo o naši skupni nice in člani ZZB, odločamo, NOB Slovenije, Združenje borcev evropskih narodov, ki so si priza- dejanjem simbolično potrdile, da prihodnosti odločali zagovorniki soli- kateri stranki ali državljanski za vrednote NOB Mežiške doline devali za svobodo, mir, vladavino so se borci iz celotne nekdanje darne, humane in socialno pravične pobudi bomo dali svoj glas, in koroške občine. Slavnostni go- prava, skratka za vse tiste evrop- politike, ki ne izključuje, temveč pove- premislimo: vornik je bil minister za obrambo ske vrednote, ki jih danes živimo. NADALJEVANJE NA STRANI 2 zuje. To je še kako pomembno tudi – kdo spoštuje uporniško zgodovi- v odnosu do varnostnih vprašanj, no Slovenije in dejanja Slovenk in DOGODKI 20. april 1944 ki so eden večjih izzivov v nasled- Slovencev, ki so v času okupacije njem mandatu organov EU, zato ni z zmagovitim bojem postavljali vseeno, za kakšno politiko glasujemo. temelje naši državi; 80 let prisege slovenskega Odločno se uprimo in se odpra- – komu so blizu vrednote narodno- vimo na volišča, izberimo mož- osvobodilnega boja, ki so hkrati nosti, ki ohranjajo mir in krepijo tudi vrednote Evropske unije, domobranstva Adolfu Hitlerju izvorne temelje EU, protifašizem Organizacije združenih narodov in in protinacizem, ki krepijo demo- drugih mednarodnih organizacij; kracijo, vladavino prava in človeko- – katere stranke utemeljujejo svoje Minilo je osemdeset let, od dne, ko Mednarodnem vojaškem sodišču v naše zgodovine. Iz obupa in zavisti ve pravice. Nimamo planeta B, zato delovanje na vrednotah protifašiz- so pripadniki Slovenskega domo- Nürnbergu razglašena za zločinsko pa bi partizane, pripadnike medna- so varovanje okolja, pravica do ma ter zavračajo laži, podtikanja branstva 20. aprila 1944 Adolfu Hi- organizacijo, odgovorno za smrt rodno priznane vojske zavezništva zdrave hrane, čiste vode in zraka in druge poskuse diskreditiranja tlerju na njegov rojstni dan prisegli milijonov ljudi v holokavstu in dru- Združenih narodov, naredili za zlo- velika odgovornost tako posame- narodnoosvobodilnega boja in zvestobo. Čez dobrega pol leta, 30. ge zločine. Slovensko domobran- čince. V svojih pritlehnih posku- znih držav kot Unije. Evropsko uni- Osvobodilne fronte. januarja 1945, so mu še enkrat pri- stvo je bilo zločinsko, je najtemnej- sih zlorabe zgodovine v politične jo približajmo državljanom, da bo Simbolično je Evropska zasta- segli na obletnico njegovega prev- ši madež naše preteklosti in ni in namene so pripravljeni sramotiti njihov glas slišan in upoštevan, ter va sestavljena iz kroga dvanajstih zema oblasti leta 1933, ko je postal nikoli ne more biti del naše drža- lastni narod in državo doma in v zgradimo stabilnejšo in odpornejšo zlatorumenih peterokrakih zvezd, predsednik vlade. votvorne zgodovine. Lahko nas le tujini. A sramota prisege Adolfu povezavo evropskih držav. ki pomenijo popolnost, celovitost, Slovensko domobranstvo so us- bridko opominja, kam vodi izdaja, Hitlerju in »veliki Nemčiji« ostaja Svetovni mir je pred veliko pre- enotnost in povezanost. tanovili nacisti, delovalo pa je pod ko se zaradi ozkih lastnih koristi zgodovinsko dejstvo in zlorabe tra- izkušnjo. Evropska unija je obkro- Volitve v Evropski parlament so neposrednim poveljstvom orga- obrne hrbet lastnemu narodu in gičnih dogodkov druge svetovne žena z vojnimi žarišči in še vedno priložnost, da glasujemo za tiste, ki nizacije SS, katere vodji sta bila vzame orožje, plačilo in hrano od vojne ne morejo spremeniti zgodo- tlečim nemirnim Balkanskim polo- te vrednote zagovarjajo in branijo, Adolf Hitler in Heinrich Himmler. sovražnika, ki je prišel, da bi naš vinske resnice. Slovensko domo- tokom. Ne dovolimo netenja sovra- da bo tudi naša zvezda svetila močno Poveljnik Slovenskega domobran- narod uničil. Nekateri tega še da- branstvo bo za vedno ostalo slo- žnosti in paktiranja z idejami, ki so in ponosno. stva je bil general SS Erwin Rö- nes nočejo priznati, ker sta sramo- venska zabloda in sramota. lahko nevaren zametek ponovitve Smrt fašizmu, svoboda narodu! sener, po vojni obsojen kot vojni ta in bolečina izdajstva neminljivi, Marijan Križman, obdobja pred skoraj 80 leti in bal- Srečno in gremo volit! zločinec. Organizacija SS je bila na ter se trudijo to poglavje izbrisati iz predsednik ZZB NOB Slovenije kanske morije. Ne dovolimo, da bi Predsedstvo ZZB NOB Slovenije ZZB 9 772463 821805 NIJE 2 maj 2024 DOGODKI Sredgora NADALJEVANJE S STRANI 1 Leto 79. obletnica zadnjih bojev v drugi svetovni vojni Jugoslavije tudi v zaključnih bo- sestavljali predsednik Zveze bor- proslavili prihodnje leto.Delegacijo Na pokopališču v Železni Kapli domovine jih na Koroškem skupno borili cev NOB Bosne in Hercegovine borčevskih in veteranskih organiza- je pokopanih 120 partizanskih bor- in umirali za svobodo. Danes je Sead Đulić in član predsedstva Mu- cij je sprejela tudi predsednica Dr- cev in 34 žrtev, ki jih je fašistična skupno sporočilo boj proti voj- stafa Polutak, podpredsednika Zve- žavnega zbora mag. Urška Klakočar policija pobila na domovih, ker so Leto 2024 je občina Črnomelj raz- nam, prizadevanje za mir, razu- ze borcev NOB Črne gore Stevan Zupančič. V pogovoru je bil pou- podpirali partizane. Grobovi padlih glasila za leto domovine, saj letos mevanje in sodelovanje med ljud- Radunović in Milojica Dakić, član darjen pomen vzajemnega spošto- so raztreseni po vsem pokopališču, mineva 80 let od zasedanja SNOS v mi, narodi in državami ter tudi predsedstva Zveze borcev NOB vanja in povezovanja združenj bor- skupen pa imajo spomenik, visok Črnomlju. Na njem sta se oblikova- prizadevanje za miroljubno od- Srbije Zoran Jakovljević z ženo in cev ter dobrega sodelovanja. Pred- marmornat kvader na sredini po- li slovenska država in njena oblast. pravljanje še tako velikih težav. V član predsedstva Zveze borcev in stavljeni so bili nekateri projekti, v kopališča z vklesanimi 78 imeni Poleg drugih pomembnih sklepov imenu vseh veteranskih delega- antifašistov Hrvaške in predsednik katerih sodelujejo ter so usmerjeni padlih borcev. Z njimi počiva še 26 je bil sprejet tudi sklep o pravici cij je pozdravni govor imel član Zveze društev Josipa Broza Tita v ohranjanje demokratičnih vrednot neznanih borcev. Na spomeniku so slovenskega naroda do oblikova- predsedstva Zveze borcev NOB Hrvaške Jovan Vejnović, so sprejeli v družbi in presegajo meje posame- imena 60 domačinov in 14 Jugo- nja lastne vlade. Poleg tega, da ima Srbije Zoran Jakovljević. predsednik ZZB NOB Slovenije Ma- zne države. Obisk se je nadaljeval slovanov, trije borci so bili sovjet- občina Črnomelj datum zasedanja Dan pred slovesnostjo na Polja- rijan Križman, generalna sekretarka na Koroškem v Avstriji, kjer so po- ski državljani, eden pa poljski. Med SNOS za svoj občinski praznik, je ni (17. maja) so se delegacije bor- Manja Konkolič, predsednik Komi- ložili skupen venec s predsednikom borci počiva tudi domačin, narodni občinski svet želel dati letošnjemu čevskih in protifašističnih organi- sije za mednarodne odnose Marjan Zveze ko roških partizanov Milanom heroj Franc Pasterk - Lenart, prvi letu še večji poudarek z razglasitvi- zacij iz držav nekdanje skupne dr- Šiftar in članica predsedstva Julija- Wutte jem in sekretarjem Nikolajem komandant Prvega koroškega ba- jo leta 2024 za leto domovine. V to žave udeležile delovnega srečanja na Žibert. Pogovor je potekal pred- Ora schem položili skupen veneck taljona. praznovanje smo se vključili tudi na sedežu ZZB NOB Slovenije v vsem o zaznamovanju 80. obletnice osrednjemu partizanske mu spome- v Združenju borcev za vrednote Ljubljani. Člane delegacij, ki so jih zmage nad fašizmom, ki jo bomo niku v Železni Kapli. Manja Konkolič NOB Črnomelj. Tako smo v febru- arju že pripravili pohod do prvega začasnega zbirališča belokranjskih FILM RTV Slovenija – TV Koper Capodistria partizanov pri Miklerjih, 27. aprila pa smo se podali na pohod po po- teh gozdne železnice do začasnega groba komandanta Franca Rozma- Pozabljeni prekomorci na - Staneta na Sredgori pri Planini. V organizaciji podpredsednika KO Na predvečer praznika dneva upo- grali pomembno vlogo v zaključnih ZB za vrednote NOB Črnomelj ra so 26. aprila ZZB NOB Slovenije bojih osvobajanja države. Po vojni Marjana Kastelica in vodstva ZB za v sodelovanju s Pokrajinskim arhi- pa so se morali še leta po vojni bori- vrednote NOB Črnomelj se je okoli vom Koper in Pokrajinskim muze- ti za svoj status, kajti imeli so jih za 50 pohodnikov podalo na pohod s jem Koper v koprskem Pokrajin- drugorazredne partizane. startom pri Sredgorski luži. Vodstvo skem muzeju pripravili premiero Film nas popelje v italijansko je prevzela Roza Mohar, članica ZB dokumentarnega filma Regionalne- deželo Apulijo, v taborišče v Gra- za vrednote NOB Semič, saj je dob- ga TV Programa Koper – Capodis- vini, Campo 65, kjer ostanki zidov ra poznavalka zgodovine in hkrati tria Prekomorci Campo 65 - Pozab- še vedno pričajo o Slovencih. Spo- gonilna sila pri ohranjanju, označe- ljeni. Avtor filma je novinar Miloš min nanje ohranjajo tudi tamkajšnji vanju in urejanju spominskih obele- Batistuta, pod režijo se je podpisala prebivalci. Preplet dragocenega žij in bolnic iz časa narodnoosvobo- Sonja Cerkvenik, direktor fotografi- pričevanja enega zadnjih še živečih dilnega boja na območju Kočevske- je pa je Damjan Volk. prekomorcev, spomini sorodnikov, ga roga. Dokumentarni film Pozabljeni pri- zgodovinski in borčevski pogled, S svojo prisotnostjo so nas po- naša enega od kamenčkov v mozai- arhivske fotografije ter posnetki, Avtorji filma Pozabljeni: Sonja Cerkvenik (desno), Miloš Batistuta (drugi z desne) in častili tudi člani Kulturno-zgodo- ku zavedanja, kako drugačna je bila vse to je avtorjev poklon narodno- Damjan Volk (levo) vinskega društva Franc Rozman izkušnja Primorcev in Istranov v zavednim Primorcem – prekomor- - Stane. Pri počastitvi leta domovi- času fašizma; kako so tisoči prisilno cem. Dokumentarni film je nastal in pridobili arhivske posnetke, ki Janez Alič predal ustvarjalcem do- ne bomo sodelovali še z nekaterimi zapustili svoje domove, nekateri kot v produkciji Regionalnega TV-pro- bi si zaslužili objavo. Odpirajo se kumentarnega filma spominske ko- prireditvami. V načrtu pa imamo italijanski vojaki, drugi kot interni- grama v Regionalnem RTV centru možnosti, da bi lahko posneli nada- vance Franca Rozmana - Staneta. tudi nekaj dejavnosti v sodelovanju ranci in konfiniranci; kako so živeli Koper Capodistria. Po premieri fil- ljevanje tega projekta,« je povedal Za film še posebej na Primorskem z združenjema iz Semiča in Metlike. in preživeli v izgnanstvu v južnem ma so avtorji govorili o tem, kako Miloš Batistuta, ki tako kot režiser- vlada veliko zanimanje. Na TV Slo- delu Italije in kako so se po njeni ka- je film nastajal, pa o vtisih s snema- ka Cerkvenikova v teh dneh odhaja venija naj bi ga predvajali jeseni. ZB za vrednote NOB Črnomelj pitulaciji v prekomorskih brigadah nja v južni Italiji: »Zbrali smo veliko v pokoj. V znamenje zahvale je član pridružili partizanski vojski ter odi- materiala, posneli vrsto pričevanj predsedstva ZZB NOB Slovenije S. B. Koncert PPZ DOGODKI Pohod Novo mesto v žici Partizanski pevski zbor, ki je bil ustanovljen 20. aprila 1944 kot In- validski pevski zbor, bo v počastitev Spomin na čas upora in poguma 80. obletnice pripravil 5. junija ob 20. uri jubilejni koncert, ki bo v Gal- lusovi dvorani Cankarjevega doma Dan upora proti okupatorju so No- v Ljubljani. Pevci so imeli doslej vomeščani tradicionalno počastili s okoli 3600 nastopov, prepevajo pa pohodom Novo mesto v žici. Pra- partizanske pesmi, tuje pesmi upo- znovanje se je končalo z osrednjo ra in domoljubne pesmi iz zgodovi- kulturno prireditvijo v novomeški ne zadnjih stotih let. občini. Pohodniki in pohodnice so se na pohod podali s treh startnih točk v Novem mestu: iz Žabje vasi, Ločne in od bunkerja na Drski. Lepo vreme je privabilo veliko obi- skovalcev, ki so prehodili del poti Novo mesto v žici in se spomnili Osvobodilne fronte. Ta je kmalu po okupaciji združila sile upora, kar je preraslo v vsenarodni osvobodilni boj in bilo navdih za številna osvo- bodilna gibanja v Evropi. Tokratni pohod ni minil samo kot borce, borke in talce položili ven- Dr. Jožica Jožef Beg je z mislijo, talcev … grozljive smrti, ki jih niso spomin na leta vojne in okupacije, ce, nato pa so se odpravili proti da je partizanstvo v veliki meri vklju- zakrivili le okupatorji, ampak tudi temveč so organizatorji v Združe- Pumpnci, kjer se je pohod sklenil čevalo tudi kulturo, pripravila pester in pogosto celo predvsem njihovi nju borcev za vrednote NOB Novo z osrednjo praznično slovesnostjo kulturni program in v kratkem ori- sodelavci. Žal se je tudi takrat ures- mesto poudarili prizadevanje za mir v Novem mestu. Na njej je zbra- su medvojnega dogajanja poudarila, ničila misel Franceta Prešerna: Slo- in končanje vojn, ki se tudi danes še ne nagovoril predsednik Združe- da je »štiri leta trajal neizprosen boj venc že mori Slovenca, brata / kako vedno pojavljajo v Palestini, Ukra- nja borcev za vrednote NOB Novo za svobodo, v katerem se je kalil slo- strašna slepota je človeka.« jini in drugod. Svoboda in mir žal mesto Dušan Černe. V svojem go- venski narod in se je gradila sloven- Na Pumpnci so nastopile recita- še vedno nista samoumevna za vse voru je poudaril, da so bili okupa- ska država. Samo pomislimo na z torke Heda Kastelic, Silva Kužnik, prebivalce našega skupnega sveta. cijski režimi po Evropi različni, da žico obdana mesta, tudi Novo mes- Terezija Potočar ter harmonikar Pe- Skupine pohodnikov so se usta- pa je žal ravno Slovenijo okupator to je bilo med njimi, pa na Pohorski ter Moravec in kitarist Matevž Šega. vile na Glavnem trgu in pred ložo obsodil na uničenje, čemur se je bataljon, Dražgoše, Javorovico, pož- herojev, kjer so v spomin na padle odločno uprla Osvobodilna fronta. gane vasi, taborišča smrti, na tisoče Luka Horvat maj 2024 3 DOGODKI Podelitev priznanj KOLUMNA Slavnostna seja predsedstva ZZB NOB Slovenije Dr. Martin Premk Staro in mlado ihče niti dobro ne v tujini, kot to počnejo njihovi »tr- Nve, zakaj sploh pot- govci s kostmi«. Isti judje, ki ima- rebujemo Državni jo polna usta »pietete« do vseh svet, vsekakor pa umrlih, nimajo zadržkov pri kaza- ga ne potrebujemo nju človeških ostankov na slikah zato, da ima pred- ali oglasih, celo na jumboplaka- sednik sveta nagovore na prosla- tih. Za svoje politične potrebe bi vah, ki se spominjajo naše zgodo- tragične zgodbe lastne zgodovine vine, kot je bila proslava ob dne- tako zdaj radi prodajali še tujcem. vu upora v Črnomlju. Če pa se že Kot da naša zgodovina nima og- hoče pečati z zgodovino, bi moral romno svetlih plati, ki bi jih lahko predsednik Državnega sveta ve- predstavljali v tujini! deti vsaj to, da je bila Narodna Naš upor proti nacizmu in fašiz- vlada Slovenije ustanovljena 5. mu med drugo svetovno vojno bi maja 1945 v Ajdovščini in ne 15. bilo več kot vredno predstavljati maja v Ljubljani. Prav tako bi lah- tujcem, saj ga spoštuje ves svet, ko vedel, da so bili med ustanov- majhen narod v tem skupnem nimi člani Osvobodilne fronte kr- boju za obstoj človeštva prispeval ščanski socialisti in ne »krščanski mnogo več, kot bi lahko od nje- Dobitniki zlatih plaket demokrati«. No, morda pa je nje- ga pričakovali. Nasprotni »desni govo poznavanje zgodovine tako pol« s svojim brezumnim zago- Ob 83. obletnici ustanovitve Osvo- dosežkov narodnoosvobodilnega Pohod ob žici po Poti spominov šibko in zmedeno, da misli celo, varjanjem domobranstva pa sve- bodilne fronte slovenskega naroda boja slovenskega naroda, spošto- in tovarištva 9. maja v Ljubljani da je bil med ustanovitelji Osvo- tu ne more ponuditi nič drugega in državnem prazniku dnevu upora vanje žrtev in ohranjanje kulturne – mestu heroj) in Henrih Palčič iz bodilne fronte tudi Lojze Peterle. kot »trgovanje s kostmi«. To poč- proti okupatorju je bila 25. aprila v dediščine tega boja ter vključeva- Zagorja ob Savi. Ker predsednik sveta prihaja ne že desetletja, saj mu kaj dru- Ljubljani slavnostna seja predsed- nje mladih rodov v uresničevanje Na predlog predsedstva zveze so z »desnega pola«, seveda ni šlo gega ne ostaja. A kot je znano že stva ZZB NOB Slovenije. Seje so programskih nalog zveze so na zlate plakete prejeli: Herman Janež, brez omenjanja »državljanske iz antičnih časov, če se želi spre- se poleg članov predsedstva, sveta, predlog združenj prejeli: Andrej ml. za uspešno vodenje Taborišč- vojne«. Bi bilo prav zanimivo iz- membe, se nima smisla spopadati članov delovnih teles Zveze udele- Bolčina iz Združenja borcev Ško- nega odbora Rab - Gonars in za or- vedeti, kje na s starim, ampak žili predstavniki veteranskih in do- fja Loka, Franci Gerbec iz Združe- ganizacijo tradicionalnih prireditev Primorskem ali se je treba osre- moljubnih organizacij Slovenije in nja borcev Domžale, Vojko Hobič v Kamporju na Rabu; Matjaž Špat Štajerskem nam Predsednik dotočiti na novo. podžupan Mestne občine Ljubljana iz Združenja borcev Bovec – Ko- za uspešno vodenje Taboriščnega lahko spoštovani Boštjan Koritnik, na njej pa so pode- barid - Tolmin, Branka Kastelic iz odbora Ravensbrück in za organi- predsednik naj- Državnega sveta bi Zato je tovrstna »izvajanja« naj- lili tudi najvišja priznanja slovenske Združenja borcev Ljubljana Moste zacijo številnih srečanj in prireditev de »državljan- borčevske organizacije. Slavnostni - Polje, Zlata Kranjec iz Združenja s taboriščnicami; dr. Andrej Ule za moral vedeti vsaj to, bolje prepustit sko vojno«. Prav času, da jih do- govornik na slovesni seji je bil pred- borcev Ljubljana Šiška; za življenj- sodelovanje v Skupnosti interni- tako bi bilo lepo da je bila Narodna končno povozi, sednik zveze Marijan Križman. sko delo Jože Rakun iz Združenja rancev Dachauu in prispevek pri izvedeti, kateri Letos je predsedstvo podelilo borcev Zg. Savinjska dolina in ohranjanju spomina na taborišče in dve strani sta se vlada Slovenije in se posvetiti predvsem mla- osem zlatih plaket najboljšim kra- Dušan Vidmar iz Združenja bor- taboriščnike ter družini Rozman iz pri nas bojevali jevnim organizacijam ZB NOB. cev Kočevje, ŽELVA, podjetje za Spodnjih Pirnič za vzorno skrb za ustanovljena 5. dim. Navdušuje med seboj v »dr- nas lahko to, da Prejeli so jih: Krajevna organizacija usposabljanje in zaposlovanje in- rojstno hišo narodnega heroja Fran- žavljanski vojni«. maja 1945 predvsem mla- ZB NOB Apače, Krajevna organiza- validov, Ljubljana (za zavzema- ca Rozmana - Staneta. V kulturnem Morda so bili to cija ZB NOB Bizeljsko, Krajevna or- nje za ohranjanje in vzdrževanje programu sta nastopila Anton Hab- na eni strani par- v Ajdovščini in ne dih tako poda- janje zgodovine jan in Nejc Jemc, dogodek je pove- tizani, pripadni- 15. maja v Ljubljani. ne zanima več zovala dr. Mojca Poredoš. ki zavezništva in tudi ne verja- Združenih naro- mejo več v eno- Najvišje priznanje dov, na drugi pa stranske prikaze Albinu Piberniku domobranci pod zgodovine. Najvišje priznanje, listino Zveze n e p o s r e d n i m Mladi so ved- združenj borcev za vrednote NOB poveljstvom na- no bolj razgle- Slovenije za leto 2024, je prejel Al- cistične organi- dani in lahko bin Pibernik kot priznanje za svoj zacije SS? Tak vse sproti pre- osebni prispevek k resnici naro- spopad se je seveda res dogajal, verijo na spletu. In če se pojavi dnoosvobodilnega boja. pretežno na območju Ljubljan- politik, čigar oče naj bi se rešil Je eden redkih še živih udeležen- ske nadškofije, a temu spopadu kar iz dveh ali treh različnih bre- cev druge svetovne vojne in najde- se tako kot drugod po svetu reče zen, potem zelo kmalu spoznajo, javnejših pripovedovalcev o vojnih druga svetovna vojna. Kaj imajo kdo jim prodaja laži. Vsa svobo- grozotah. Skupaj s starši je kot otrok »nezakoniti migranti« skupnega domiselna in razgledana mladina doživel ustanovitev Prve proletarske z Osvobodilno fronto, pa tako ali si hitro razjasni, kdo je bil kdo brigade, bil je najmlajši udeleženec tako ve samo gospoda z »desne- med drugo svetovno vojno, in legendarnega igmanskega pohoda ga pola«. Tudi sicer je bil govor je ne zanimata spreobračanje in januarja 1942. Na tem pohodu je bil predsednika Državnega sveta tak, pretvarjanje preteklosti, temveč oče ranjen, mama pa je za posledi- da ni spadal na proslavo ob dnevu jo zanima prihodnost. Zanima- cami ozeblin umrla v Foči. Znano je, upora. Lahko pa bi šel z njim na jo jo mir, varno življenje, služ- da ga je v svoje varstvo za nekaj me- kako proslavo obletnice Gospo- be, stanovanja, zdravstvo. Želi si secev vzel Tito. Po vojni je bil 14 let darske zbornice ali pa na podeli- vrednot partizanstva, kot so svo- vojaški pilot, nato je 21 let delal v slo- tev naslova »menedžerja leta«. boda, mir, tovarištvo in pogum, Najvišje priznanje je Marijan Križman (desno) predal Albinu Piberniku. venski letalski družbi Adria Airways, Govor na proslavi v Črnomlju saj prav teh vrednot ni ostalo kjer je tudi po upokojitvi deloval kot je poleg gospodarskih spodbud več veliko. Mlade zanima njiho- inštruktor. Kot dolgoletni član ZZB glede naše zgodovine vseboval va prihodnost, ne pa zagrenjena ganizacija ZB NOB Fram, Krajevna pomnikov zgodovine, povezanih NOB Ljubljane in Slovenije ob izje- stvari, ki jih je že davno povozil preteklost. Zato so nekoč mladi organizacija ZB NOB Krka, Krajev- z narodnoosvobodilnim bojem, v mni predanosti izročilom narodnoo- čas. Razni »uravnoteženi pogle- imeli svoj dan, praznik mladosti, na organizacija ZB NOB Rakitovec Ljubljani in na nekaterih območjih svobodilnega boja veliko prispeva k di« na našo zgodovino, posebno ki se je praznoval konec maja. A - Pšajnovica, Občinska organizacija po Sloveniji; za skrb za obnovo in uveljavljanju vrednot narodnoosvo- tisti z »desnega pola«, so se že tudi »dan mladosti« je nekate- ZB NOB Dolenjske Toplice, Dru- vzdrževanje spomenikov in njiho- bodilnega boja kot eden najbolj pre- zdavnaj pokazali kot zgolj spre- rim postal trn v peti, čeprav slavi štvo borcev za vrednote NOB Ga- ve okolice, še posebej za 30-letno pričljivih govorcev o nesmislu vojne. obračanje in potvarjanje lastne samo mladost, napredek in sreč- berje in Združenje borcev za vred- vestno vzdrževanje Poti spomi- S svojim delom si trajno prizadeva zgodovine. To je zdaj »desni pol« no prihodnost. Zato bi moral kar note NOB Dovje - Mojstrana. nov in tovarištva, ki poteka ob žici za ohranjanje pomena partizanskega s svojo nenehno zlorabo zgodo- ves maj postati mesec mladih, ki Zlato plaketo za predano, de- okupirane Ljubljane; za sodelova- boja in zmage nad nacifašizmom. vine presegel še s sramotenjem slavi lepo in srečno prihodnost, javno in zelo uspešno utrjevanje nje pri organizaciji nacionalnih lo- lastne države in lastne zgodovine kar mladi potrebujejo. zgodovinske resnice, vrednot in kalnih prireditev, kot je vsakoletni S. B., foto: Iztok Pipan 4 maj 2024 NAŠ POGOVOR Mojca Žerak Diplomirana komunikologinja, predsednica Sindikata Mladi plus Negotov položaj mladih na trgu dela Mojca Žerak je svojo aktivistično pot začela leta 2013, na vse delavke in delavce. Prekar- venije za delo. Zato mi pogrešamo na enem in istem delovnem mes- ni delavci so na neki način konku- dejavnejšo vlogo delovne inšpek- tu, poleg tega pa jih nič ne varuje ko se je pridružila študentskemu društvu Iskra. Tam se renca redno zaposlenim, saj so za cije v boju proti prikritim delov- pred izgubo dela, če se uprejo de- je najprej spoznala s študentsko in visokošolsko politiko, delodajalce prekarne oblike dela nim razmerjem. Poleg izboljšanja lodajalcu – in to zadnje je ključna pozneje, ko so v društvu ustanovili najprej delovno praviloma cenejše, predvsem pa inšpekcijskega delovanja bi bilo v težava pri tem, da bi se jih več bilo se lahko delavca hitro znebijo, če slovenski zakonodaji treba zago- pripravljenih izpostaviti in aktivi- skupino in zatem delovni odbor, tudi s feminizmom. želijo – pri prekarnih oblikah dela toviti osnovno socialno varnost in rati v boju proti prekarnosti. In je Članice feminističnega odbora v društvu Iskra so začele ni zakonsko nobenih varovalk pred delavske pravice vsem, ki delajo, ne seveda popolnoma razumljivo, saj organizirati osmomarčne proteste z željo, da se temu tem, ni odpovednih rokov, odprav- glede na obliko dela.« lahko kadarkoli brez razloga osta- nin, sodelovanje se lahko prekine nejo brez dela; ostati brez dela pa pomembnemu dnevu vrne borbenost in se povežeta brez kakršnega koli razloga. Zato Kakšna je ozaveščenost mladih o pomeni ostati brez zaslužka in vira delavski in feministični boj za enakost in pravičnost. so ti delavci v izredno ranljivem možnem skupnem organiziranem preživetja.« Leta 2020 se je zaposlila v Sindikatu Mladi plus, kjer se in negotovem položaju in zato so delovanju za zmanjšanje delodajalcem take oblike dela zelo prekarnosti? In na koncu, kakšno vlogo lahko ukvarjajo predvsem z vprašanjem prekarnosti na trgu povšeči. »Večina mladih, ki dela v prekarnih v prihodnje odigra sindikalno dela, obravnavajo pa še druga polja neenakosti, med Mi opažamo, da se z razrašča- oblikah dela, se iz osebne izkušnje delovanje, gibanje? njem prekarnosti vračamo v pre- zaveda vseh težav, ki jih tako delo »Sindikalno gibanje bi moralo pri njimi tudi neenakost med spoloma. teklost, v čas pred obstojem dela- prinaša. Mi večkrat izvajamo lastne ustavljanju prekarnosti odigrati ve- vskih pravic, krvavo priborjenih z raziskave, v katerih mlade povpra- liko pomembnejšo vlogo. Za zdaj Dr. Maca Jogan zacije visokega šolstva. V društvu sem se po nekaj letih bolj preusme- Začniva pogovor z vprašanjem, rila v feministično delovanje in ena kaj vas je spodbudilo k zanimanju od stvari, na katere sem izredno po- za pojave različnih oblik nosna, je bil začetek organiziranja diskriminacije, iz kakšnih pojavov protestov ob osmem marcu, med- izhajajo vaša lastna spoznanja. narodnem dnevu žensk.« »Zanimanje za različne oblike dis- kriminacije in nepravičnosti so mi Na sedanjem delovnem mestu privzgojili starši, ki so me vzgajali imate vpogled v stanje na trgu z vrednotami empatičnosti, spo- dela, na katerem se vedno bolj štovanja vseh ljudi in pravičnos- razrašča prekarnost (negotovost) ti. Vedno so me učili, da moram z zaposlovanja, ki so ji izpostavljeni enakim spoštovanjem pozdravljati zlasti mladi. Kako obsežen je in obravnavati vse ljudi – v šoli, na ta pojav v Sloveniji in kako primer, tako čistilko kot ravnatelji- vpliva na celoten trg dela, na co – in med njimi ne smem delati položaj delojemalcev in delavske razlik. Z zgledom so mi tudi poka- standarde? zali, da če zaznam nepravičnost, »Na mojem zdajšnjem delovnem moram narediti, kar je v moji moči, mestu sta obravnavanje prekar- da to preprečim. Občutljivost za nosti in boj proti njej naše osrednje različne družbene nepravičnosti poslanstvo. Že leta opažamo, da je se je okrepila, ko sem se leta 2013 prekarnost v Sloveniji, sploh med pridružila progresivnemu študent- mladimi delavkami in delavci, iz- skemu društvu Iskra. Kot mlada redno prisotna. Različne prekarne ženska sem večkrat začutila, da oblike dela (študentsko delo, pri- Mojca Žerak sem obravnavana drugače kakor silni samostojni podjetniki, avtor- moški okoli mene, in to me je ved- delavskimi boji. Zato pa tako stanje šamo o položaju na trgu dela, o te- smo v Sloveniji mi edini sindikat, no izredno motilo. V času srednje seveda vpliva na delavski standard žavah, s katerimi se spoprijemajo, ki se strokovno in vsakodnevno šole in študija sem veliko let de- nasploh: več ko imamo prekarcev, o tem, v kakšni obliki dela bi želeli ukvarja s tem vprašanjem, smo pa lala kot natakarica in bila pri delu manj imamo delavcev z zagotovlje- delati. Izsledki teh raziskav kažejo, izredno majhen akter. Najprej bi se pogosto žrtev diskriminacije in Poleg izboljšanja no stabilnostjo in varnostjo v življe- da si velika večina mladih prekar- sindikalno gibanje moralo zavedati nadlegovanja. So me pa te izkušnje nju. Poleg tega razširjanje prekar- nih delavcev želi redno zaposlitev tega, kakšne posledice ima širjenje naučile, kako se v vsakdanjem živ- inšpekcijskega delovanja nosti izredno slabo vpliva na vse za nedoločen čas, da imajo hude prekarnosti na celoten trg dela, pa ljenju spoprijeti s tem, se postaviti bi bilo v slovenski naše skupne sisteme – zdravstveni težave zaradi prekarnosti, ne more- tudi na prihodnost članstva v sindi- zase in za druge ženske.« sistem, sistem socialne varnosti, jo načrtovati prihodnosti, družine, katih: večina sindikatov včlanjuje zakonodaji treba pokojninsko in invalidsko blagajno ne morejo urejati stanovanjskega izključno redno zaposlene delavce, Ali bi lahko na kratko predstavili zagotoviti osnovno – saj se od prekarnega dela odvaja vprašanja, med njimi se kopičijo in če se prekarizacija ne bo ustavila, svoje aktivistične izkušnje, preden neprimerljivo manjši delež prispev- tudi duševne težave, katerih vzroki bo kmalu zmanjkalo kandidatov za ste se zaposlili v Sindikatu Mladi socialno varnost in kov v skupne sisteme kot od rednih pogosto tičijo prav v nestabilnem članstvo v sindikatu. Zato menim, plus? delavske pravice vsem, ki delovnih razmerij. Če se prekarnost položaju na trgu dela. da imajo sindikati zunanje in notra- »S političnim aktivizmom sem se v Sloveniji ne bo ustavila, bomo čez Med njimi so sicer tudi taki, ki de- nje razloge za vključevanje v ta boj. prvič srečala leta 2013 v društvu delajo, ne glede na obliko leta imela še veliko hujše težave s nimo cenijo svobodo in prožnost, Poleg tega pa bi po mojem mne- Iskra, ko smo želeli radikalno spre- dela.« financiranjem nujno potrebnih sku- kar naj bi jim omogočal prekarni nju sindikati morali svojo vlogo v meniti delovanje Študentske or- pnih sistemov.« položaj, a tudi oni prej ali slej spoz- družbi nasploh razumeti širše: sin- ganizacije Univerze v Ljubljani, jo najo, da imata ta prožnost in svo- dikati nismo tukaj izključno samo demokratizirati, odločanje o porabi Kaj bi bilo treba prednostno boda visoko ceno – ko na primer za naše članstvo, ampak moramo denarja predati študentom in štu- storiti, da bi se povečala stalnost zbolijo, se poškodujejo, če želijo vedno stati na strani vseh ljudi, ki dentkam, ki s svojim delom finan- ske in podjemne pogodbe) so vse zaposlovanja, s tem pa bi se tudi vzeti posojilo, načrtovati družino morajo za preživetje delati. To po- cirajo organizacijo. Druga fronta, ki pogostejše v veliko panogah, tudi ustvarili temelji za ekonomsko ipd., hitro uvidijo, da ta navidezna meni, da se moramo boriti za pre- smo jo odprli, je bila proti Zakonu v javnem sektorju, morda jih je še stabilnost in neodvisnost mladih, svoboda, ki ne daje nobene stabil- karne in tudi za vse druge delavce, o visokem šolstvu leta 2014. Takrat najmanj v industriji. posebej žensk? nosti in varnosti, morda ni tako zelo ki niso naši člani, da se moramo predlagani zakon je namreč uva- V zadnjih nekaj letih to narašča- »Pri našem delu opažamo pred- svobodna. boriti za storitve socialne države, ki jal možnost zaračunavanja šolnin, nje vzbuja izredno skrb, opažamo vsem to, da je mnogo prekarno Skupno organizirano delovanje jih ravno delavci in delavke nujno univerze pa je spodbujal k doda- namreč, da v prekarne delovne od- zaposlenih v resnici v tako imeno- proti prekarnosti pa je izredno od- potrebujemo. Trenutno se mi zdi, tni komercializaciji. Ta zakon smo nose niso več ujeti samo mladi do vanih prikritih delovnih razmerjih. visno od posameznikov. Nekateri da v Sloveniji med sindikati ni veli- prepoznali kot izredno škodljiv, 30. leta starosti, ampak ko delavec To pomeni, da pri njihovem delu med njimi se izredno močno zave- ko takega zavedanja, tako da bi bil zato smo organizirali večji protest enkrat vstopi na trg dela v prekar- obstajajo vsi elementi delovnega dajo nujnosti organiziranja, lani so prvi korak preusmeritev iz strogo proti sprejetju zakona in tako tudi ni obliki, je velika verjetnost, da bo razmerja in bi že po sedanji zako- se na primer z našo podporo dosta- storitvenega načina delovanja za pripomogli k ustavitvi uvedbe šol- v njej ostal ujet tudi v starejših le- nodaji morali imeti sklenjene po- vljavci hrane, ki delajo preko sple- člane in članice v širše aktivistično nin v Sloveniji. tih. Tako so zdaj med prekarnimi godbe o zaposlitvi za nedoločen tnih platform, povezali in se skupaj in politično delovanje.« V letih zatem smo se v Iskri ne- delavci tudi 40 in več let stari de- čas. Gre torej za kršitve delovno- borili za izboljšanje razmer za delo. nehno borili proti kakršnim koli na- lavci in delavke. pravno zakonodaje; za nadzor trga Je pa pri organiziranju prekarnih Zahvaljujem se vam za pogovor in padom na pravice študentov in po- Tako visoka stopnja prekarizira- dela in kršitev na njem pa je pri- delavcev več ovir: so izredno in- vam želim uspešno vodenje Sindikata skusom komercializacije ali privati- ne delovne sile ima veliko učinkov stojen Inšpektorat Republike Slo- dividualizirani, pogosto ne delajo Mladi plus. maj 2024 5 REPORTAŽA Udin boršt 2024 KOLUMNA Pohod prijateljstva in spomina Na praznično soboto 27. aprila je v soorganizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Kranj (ZB NOB Jože Poglajen Kranj) in krajevnih organizacij bor- cev za vrednote NOB Duplje in Kokrica potekal letošnji že 31. po- Junijska EU-loterija hod prijateljstva in spomina Udin boršt 2024, ki je od prvega poho- da v letu 1993 prerastel domači in o svetu še nikoli ni bilo dobil tudi tretji na listi SDS, Hojs. občinski okvir ter postal že uve- Ptoliko volitev v enem Za pompozno napovedane štiri ljavljena regijska prireditev. Letoš- samem letu, kot jih bo evropske poslance pa bi SDS moral njega pohoda se je udeležilo okoli letos. Ne le da bomo zbrati krepko čez 200.000 glasov, 300 pohodnikov, med njimi že tri- priča poplavi volitev, kar je verjetno misija nemogoče. najstič tudi večje število članic in ampak menda po njih Če pa bi le uspelo, bi evropski po- članov Območnega združenja ve- v svetu ne bo nič več tako, kakor je slanec postal tudi četrti na listi, Be- teranov vojne za Slovenijo (OZVVS Proslava na Kokrici bilo, napovedujejo znalci. Morda za znik, ali celo peti, Grims – odvisno Kranj) in Policijskega veteran- skega društva Sever – Gorenjska območju Udin boršta zbirališče, bi- Po državni himni je povezovalec svet to drži, še zlasti če bo v ZDA od zbranih preferenčnih glasov. A (PVDSG). Spodbudno je bilo, da vališče in izhodišče za partizanske pozdravil prisotne in podal strnjen zmagal Trump, ne pa tudi za nas. če se to zgodi, ni malo tistih, ki me- V tem letu volitev bomo mi izbra- nijo, da bi bilo treba nujno razmisliti se ga je udeležilo tudi večje število akcije. Pohodnike so pričakali člani opis pomena 83. obletnice držav- mlajših pohodnikov. KOBZV NOB Duplje s toplim ča- nega praznika, dneva upora proti li le devet poslancev Evropskega o tem, da bi na evropskih volitvah Osnovna motiva tega pohoda sta jem. Pripravljena je bila tudi krajša okupatorju, pa letošnje zgodo- parlamenta. Te volitve ne morejo lahko glasovali tudi o tem, koga no- ne doma ne v svetu ničesar spre- čemo za evropskega poslanca … v ohranjanju vrednot narodnoosvo- spominska slovesnost s pozdrav- vinske 76. obletnice ustanovitve bodilnega boja in domovinske za- nim nagovorom predsednika Go- ZZB NOB Slovenije in pomena meniti, toda naši mediji že nekaj Karkoli se že govori o prelomni vesti ter popularizacija rekreativne- razda Koklja in slovesno položitvi- krajinskega parka Udin boršt kot mesecev kar tekmujejo, kdo bo iz pomembnosti letošnjih volitev v ga pohodništva po še vedno dokaj jo venca pri spominskem obeležju zibelke gorenjskega partizanstva teh dokaj nepomembnih volitev Evropski parlament, skromna vo- neokrnjenem naravnem okolju kra- NOB. Med udeleženci so bili tudi ter Pohoda prijateljstva in spomi- naredil večji politični cirkus. Kar ni lilna udeležba razkriva, da je veči- jinskega parka Udin boršt, ki ga je pohodniki iz sosednjih občin Tržič na Udin boršt, s katerim na Kok- prav logično, kajti njihovih bralcev, ni volivcev vseeno, kdo bo sedel v skupščina občine Kranj v daljnem in Naklo, kar potrjuje priljubljenost rici že 31. leto združujejo misli na gledalcev in poslušalcev te volitve bruseljskih poslanskih klopeh. Ne letu 1985 prav na pobudo ZB NOB pohoda in še vedno močno domo- narodov upor in njegov boj proti očitno ne zanimajo pretirano. Če bi le da se med 705 evropskimi po- Kranj zavarovala z odlokom. Poho- vinsko zavest prebivalcev tega kon- okupatorjem, ki so hoteli Slove- jih, bi jih na volišča prišlo več kot slanci slovenski glasovi v Bruslju dniki so se že pred sedmo uro zjut- ca Gorenjske. Večina pohodnikov nijo in Slovence izbrisati s sve- skromnih 25 odstotkov (leta 2014) (1,2 odstotka) izgubijo, za povrh raj začeli zbirati na izhodiščni točki z izhodiščem na Kokrici se je nato tovnega zemljevida. Udeležence ali nekaj več (29 odstotkov) pred tam naši poslanci služijo predvsem pred trgovskim centrom podjetja vrnila po gozdni poti mimo zaselka so nagovorili tudi župan Mestne petimi leti. političnim interesom in ciljem po- Letos bodo lahko nekaj odsto- sameznih strankarskih skupin, ne Mercator na Kokrici in se nato gle- Cegelnica in Zelencev. občine Kranj Matjaž Rakovec, de na svoje psihofizične sposobnos- Pred supermarketom Mercator- podpredsednica sveta krajevne tnih točk večjo udeležbo prispevali pa državi, ki jih je v Bruselj pos- ti odločali za sedem- ali trinajstkilo- ja na Kokrici je potekal sklepni del skupnosti Kokrica Nataša Maj- posvetovalni referendumi o gojenju lala. Tudi če so se že kdaj oglasi- metrsko razdaljo po markiranih tra- prireditve. V kulturnem programu, cen in predsednik ZB NOB Kranj in uporabi konoplje, uvedbi prefe- li, praviloma to ni bilo zato, da bi sah, ki potekata po dobro uhojenih ki ga je povezoval pisec teh vr- Božo Jožef Janež. Slavnostni go- renčnega glasu in evtanaziji, ki zagovarjali vsebinske interese Slo- gozdnih poteh in cestah. Približno stic, so sodelovali: Vokalno-instru- vornik je bil podpredsednik ZZB bodo na isti dan kot volitve. Hkra- venije, prej nasprotno. Še najbolj so na polovici so se pohodniki na kraj- mentalna skupina Bis iz Kulturno- NOB Slovenije dr. Rado Bohinc. tno glasovanje so se trudili na bru- ši trasi usmerili proti zaselku Cegel- -umetniškega društva Ivan Regen Uradni del prireditve se je nato v Gibanju Svobo- seljski poslanski nica in nato mimo Zelencev proti iz Gorenje vasi (Branko Celar, Ivo v nadaljevanju prevesil v popol- da utemeljevali Po katastrofalnem parket prenašati izhodišču. Pohodniki na daljši trasi Kristan, Marko Sušnik, Janko Erja- dansko praznično popoldne, ko z nižjimi stroški referendumov in porazu janševikov domače politič- pa so nadaljevali pohod po gozdni vec, Janez Vreček, Janez Pelipenko so udeleženci pohoda in sklepne ne zdrahe. Po večjo udeležbo na prejšnjih volitvah katastrofalnem cesti mimo umetnih jezerc Račnik in harmonikar Jože Dolenec) in se- slovesnosti tkali nova poznanstva do zatrepa doline Želin (Kapnik), dem učenk Osnovne šole Franceta in obujali spomine. na evropskih vo- litvah. V SDS in pri tem obtožujočem porazu janševi- kov na prejšnjih kjer stoji obeležje, ki spominja na Prešerna – Podružnične šole Kok- NSi so hkratno »špecanju« Golobove volitvah pri tem obdobje narodnoosvobodilnega rica pod vodstvom mentorice prof. Damjan Renko, boja, ko je bilo na tem in širšem Brigite Fojkar. foto: Lado Nikšič, Damjan Renko glasovanje o refe- rendumih na teh vlade izstopata o b t o ž u j o č e m »špecanju« Go- volitvah ostro zav- predvsem dolgoletni lobove vlade račali. Trdijo, da je to zloraba demo- poslanec Zver in izstopata pred- DOGODKI Logatec vsem dolgoletni kracije in politična poslanka Tomčeva. poslanec Zver in manipulacija, ki poslanka Tom- Ob 80. obletnici Črne roke bo močno zmanj- čeva (oba iz Jan- šala pomen evropskih volitev. ševe stranke). Zadnje čase kolege Kakšnih bolj oprijemljivih ute- v Bruslju posiljujeta z ujetega ptiča Združenje borcev za vrednote meljitev za to niso navedli. Jih tudi (ob)tožbami, da Golobova vlada na NOB Logatec je 23. aprila v Pre- ni, kajti pravi razlogi nasprotovanja javni RTV zganja nezaslišan politič- šernovi dvorani Narodnega doma hkratnemu glasovanju se skrivajo v ni masaker, da se noče spominjati Logatec pripravilo spominsko bojazni, da bi zlasti Janševi stran- žrtev komunističnih zločinov in kar slovesnost, posvečeno žrtvam, ki večja volilna udeležba odnesla je še podobnih »evropskih« tem. ki so jih v Logatcu umorili člani »zmago«, to je, da ne bo zbrala do- Če torej od evropskih volitev vo- zloglasne organizacije Črna roka. volj glasov za napovedane kar štiri livci nimamo kakšne otipljive ko- Slovesnosti so se udeležili nekate- evropske poslance. Pogled na dose- risti, je aktualno vprašanje, kdo pa ri svojci žrtev, član veteranskega danje izide volitev v Evropski par- jo ima. Za stranke so dobrodošla združenja SEVER Vrhnika - Loga- lament namreč razkriva, da je SDS priložnost za samoreklamo, katere tec Rajko Pirc, predstavnik ZZB »zmagoval« na račun nizke volilne petmilijonski račun plača država. V Matjaž Ocepek in logaški župan udeležbe. SDS ima namreč že več glavnem so te volitve zanje le pre- Berto Menard. kot desetletje stabilno in disciplini- stižnega pomena. Tako ostane le še Po pozdravnem govoru predse- rano volilno bazo, toda evropskih ugotovitev, da bo od evropskih vo- dnika Ivana Pregovnika je besedo volitev se udeležuje od 99.000 do litev še najbolj otipljive koristi ime- dobil voditelj okrogle mize Gvido nem delu programa sta sodelovala kakšno tajno organizacijo, ki ni po- 123.000 volivcev. Ob majhni volilni la deveterica izvoljenih poslancev. Komar. Ta je na kratko predsta- recitatorka Vidica Pandur Jazbec in vezana z njimi, čeprav je bila pove- udeležbi, manjši od 30 odstotkov – Čeprav biti poslanec v Bruslju ni vil delovanje Črne roke. Prebral saksofonist Lev Vavken. Po koncu zana tako z njimi kot z nemškim po- to je manj kot 500.000 volivcev – je ne vem kakšno garaško delo, je za je tudi dokument o tem, kako je je sledila pogostitev. Še pred tem veljstvom. V naši občini je bila prva to bila zmagovita formula za vsaj tri naše razmere sanjsko dobro plača- v noči s 16. na 17. april leta 1944 pa so navzoči minuto molka posve- žrtev 11. februarja 1944, in sicer poslance. no. Mesečno tako na bančni račun potekal poboj pri Vilarjevih. Nada tili vsem žrtvam Črne roke, druge Ljuba Bavdek s pošte v Hotedršici, Ta volilna aritmetika se za Janšo evropskega poslanca iz blagajne EU Čamernik je prebrala prispevek svetovne vojne, vojne v Ukrajini in do konca vojne pa še Tilka Sedej, obrne na glavo, če se volilna ude- samo od plače po odbitkih davkov dr. Martina Premka, ki je bil zara- pobitih otrok in žena v Palestini. Jakob Gostiša - Lemež, Anton Pirat, ležba poveča, še posebej ker letoš- steče dobrih šest tisočakov. K temu di nujne seje državnega zbora od- Bistvo delovanja Črne roke je bilo Jakob Trček, Štefan Nemgar in Jože nji »referendumski višek« udeležbe je treba prišteti še mesečni pavšal soten. Temu je sledila razprava, v pobijanje somišljenikov in članov Gostiša. Najhuje pa je bilo v Logat- ne bodo njegovi privrženci, vsaj ve- 5000 evrov. Slovenski evropski po- katero so se vključili Janez Smole, Osvobodilne fronte brez kakršnega cu v noči s 16. na 17. april 1944, ko činsko ne. SDS bi tako na primer ob slanec je tako po petih letih boga- Drago Vilar in župan Berto Me- koli sodnega postopka. Ime orga- so bili žrtve črnorokcev Mara Kra- nekaj manj kot 40-odstotni volilni tejši za krepko več kot pol milijona nard. Slednji je opozoril, da bi bilo nizacije izhaja iz odtisa roke, ki so mar, Terezija in Danica Vilar, Lud- udeležbi, ki jo napovedujejo ankete evrov, da plači še dve leti po koncu treba opraviti še več okroglih miz jih žrtve prejele v pismih, na letakih, vik Jerman, Anica in Francka Meze, javnega mnenja, moral za »zmago« mandata, pokojnini in o velikoduš- na to in podobne teme, da ne bi stenah ali vratih hiš. Domobranci Fanči Smole in Tone Petkovšek. – to je za tri poslance – zbrati več nih dnevnicah niti ne govorimo. Za prihajalo do razdvajanj in potvar- so jo pozneje preimenovali v Roko kot 150.000 glasov. Če mu bo to us- slovenske razmere je to res pravcati janj zgodovinskih dejstev. V kultur- pravice in skušali prikazati kot ne- Brane Pevec, foto: Ivan Pregovnik pelo, bo evropski poslanski mandat politični loterijski dobitek. 6 maj 2024 KRIK ZA SVOBODO Kultura in saniteta med NOB (5) Bolniška postojanka pod vrhom Mežaklje Črt Kanoni začetku decembra 1942 zgrajena gih. Mežaklja je dokaj ozko in ne- takih rešitev, ki bi zadovoljile vse. Na Gorenjskem ni bilo mogoče po- prva partizanska bolniška posto- predvidljivo območje, vendar sta se Tu vendar ni bilo tako prostranega misliti na gradnjo stalne bolniške janka, ki jo je z izbranimi in preka- postojanka in celotno osebje obdr- gozda kakor v Rogu, zato je Pohar postojanke, saj so Nemci ves čas ljenimi soborci postavil dr. Pohar in žala do konca vojne in v tem času predlagal gradnjo več manjših po- v strelcih prečesavali sumljiva ob- v kateri je najhuje ranjenim borcem omogočila zdravstveno oskrbo več- stojank s skupno zmogljivostjo 60 močja in bi bila kakršna koli večja dajal prvo zdravniško in kirurško jemu številu ranjencev in bolnikov. postelj, vendar so dogodki, ki so se koncentracija ranjencev že vnaprej pomoč. Postavili so jo v bližini dalj- Do poletja 1944 so vanjo prihajali zvrstili pozneje, tako zamisel grad- zapisana pogubi. novoda, ki je potekal proti Radovni. tudi bolniki s Koroškega, saj tam nje paviljonskih barak za lep čas Dr. Edvard Pohar, prvi gorenj- Prostor je bil zelo ugoden in bara- sanitetna služba pač ni bila orga- ustavili. ski partizanski zdravnik, opisuje ka je stala pod visokim skalnatim nizirana. V vsem času svojega de- Štab cone je iz bataljonov gorenj- taktiko medicinske oskrbe ranjen- previsom, nad katerim je v nebo lovanja je imela postojanka le eno skega odreda oblikoval Prešerno- cev: »Ranjene smo prenašali na štrlel mogočen macesen. Gradnja smrtno žrtev, in to ob naključnem vo brigado, odziv Nemcev na tako težko dostopna mesta, kjer smo jim barake je bila zaradi pomanjkanja odkritju bolnišnice, ko so domo- odločitev pa je bila močna julij- pripravili zasilna pokrita ležišča, jih gradiva preprosta. Glavne stene branci, potem ko se je evakuiralo ska ofenziva, v kateri je bil ranjen skrbno zamaskirali in jih prepustili so bile spletene iz gostega vejevja, celotno osebje z bolniki in ranjenci, komandant brigade Ivan Javor skrbnim rokam negovalcev. Bolni- kar je omogočalo zadovoljivo izo- ustrelili enega od bolnikov, ki se je - Igor, ki so ga prinesli v bližino čar ali nekdo od borcev, ki je poznal lacijo, streha pa je bila narejena iz neprisebno pognal proti njim. Uni- bolnišnice pod Ratitovec. Naslednji osnove prevezovanja, je bil odrejen klanih strešnikov, ki so jih borci na čena postojanka je bila že kmalu dan je Wehrmacht prodrl na Prtovč vrh znosili iz bližnje drvarske koče. Partizanska bolniška postojanka pod za osebno nego bolnika, medtem obnovljena in je kot poprej služila in razgnal kurirje, kar je vznemirilo ko je drugi borec skrbel za varnost Oprema je bila skromna: nekaj miz, vrhom Mežaklje svojemu poslanstvu. ritem bolnišnice, zato se je ta zače- in hrano. Tako je bilo na območju manjše omare, nekaj odsluženih Julija 1943 je na Gorenjsko pris- la nemudoma prazniti in umikati bataljona nekaj takih skupinic, ki so stolov, ležišče pa je bilo narejeno iz Prvi in nekaj časa edini bolnik je bil pel štab Alpske operativne cone s na varno. Bolnike so prenesli pod smrekovih vej. V baraki je bilo pet Jeseničan, »Stric«, ki je tudi poznal oskrbovale ranjence in ki jih je raz- komandantom Petrom Popivodo zasilne šotore pod vrhom Ratitov- tresene po različnih mestih obisko- postelj, za osebje pa je bila zatem teren in bil v veliko pomoč Zvon- in komisarjem dr. Jožetom Brile- ca, bolnišnični inventar pa poskrili dograjena manjša ležalnica, ki je ku pri iskanju primernega mesta. val bataljonski zdravnik …« Seveda jem - Bolkom. Na Prtovču je dr. pod skale v okolici bolnišnice. Malo je bila taka oskrba ranjencev daleč bila zaradi strmega naklona terena Hrano sta dobivala od znanca z Je- Pohar dobil ukaz, naj se takoj loti pred svitom je nekdo javil, da sli- oprta na veje borovca, v njej pa je senic, od koder jo je Zvonko redno od idealne, vendar je bila vsekakor postavitve velike bolnišnice z zmo- ši ropot tovornjakov po Ratitovški prehod k boljšemu. Ranjenec je bil bilo prostora za tri ljudi. Iz barake donašal. Tu je bila za Strica nare- gljivostjo vsaj 60 postelj. Namen cesti. Kot je zapisal dr. Pohar, sta se je skozi okna ali vrata videlo na- jena tudi prva »gorenjska« mavčna v gozdu precej bolj varen, kot bi bil postavitve take bolnišnice je na- se z Romijem iz bolniške barake v hiši. ravnost na Jesenice, medtem ko je obloga za njegov ranjeni komolec. mreč bil, da se ustanovijo podobne skrila na varno in oprezala, kaj se iz mesta pogled nanjo zaradi gosto V tej bolnišnici sta se pozimi pripe- Ko se je bližala zima 1942/43, postojanke, kakršne je tedaj pre- dogaja. Slišala sta ropot in razbija- je že bilo treba razmišljati o stal- posejanih smrek in borovcev osta- tila dva dramatična dogodka. Prva mogel Kočevski rog. Razmere pa nje steklenic; bolnišnico so povsem jal skrit. Barako je stesal Zvonko. gorenjska sanitetna postojanka je ni sanitetni postojanki, in tako je so tu zahtevale drugačen pristop razdejali, le požgali je niso zaradi bila pod samim vrhom Mežaklje v Bil je bolničar, kurir in intendant. namreč doživljala usodo vseh dru- in primorale dr. Poharja v iskanje bojazni gozdnega požara. AKTUALNO Iskanje svojcev DOGODKI V Sloveniji 500 prikritih grobov partizanov Zdaj zaori pesem … V drugi svetovni vojni je več držav do sedem tisoč borcev slovenske merno uredi tudi ta del svoje drža- napadlo Kraljevino Jugoslavijo. narodnosti. Tako je na primer v votvorne zgodovine, da bo vedela, Na osrednji občinski prireditvi Zdaj Številni so svoje življenje dali za Dobrniču, kjer je v grobnici 161 pa- kje ima pokopan dobršen del svoje zaori pesem o svobodi se spominja- ohranitev svoje tedanje države ali dlih borcev in od tega jih 160 nima vojske. Na predsednika Republi- mo ustanovitve Notranjskega odre- za novo državo in pravičnejšo ure- imena. Prepoznan je le en borec, ki ke Slovenije in poveljnika njenih da, dneva upora proti okupatorju, ditev v prihodnosti. Za znane padle pa ima zraven kostnice lasten grob. obrambnih sil so tako pred leti na- praznika dela, osvoboditve Cerkni- borce in talce družine vedo, kje so Prav tako je nekaj sto metrov stran slovili prošnjo za pomoč družinam, ce in dneva zmage nad fašizmom. pokopani, in se jim lahko pokloni- na Marnicah druga kostnica s 366 ki so se leta 2018 samoiniciativno 27. aprila letos so tako številni jo. Veliko družin pa še danes išče neznanimi borci. povezale med seboj v iskanju svoj- nastopajoči kot obiskovalci počas- grobove svojcev, za katere se ne ve Nekatere družine so se pred ne- cev, padlih partizanov in sodelav- tili te pomembne zgodovinske do- kraj pokopa ali v katere partizanske kaj leti med seboj povezale v iska- cev, za katere niso vedele, kje so godke. Na prireditvi so počastili kostnice so bili po končani vojni nju svojcev, padlih partizanov in pokopani. Prejeli so odgovor Upra- tudi spomin na generala Rudolfa preneseni. Na spomenikih številnih njihovih sodelavcev. Do zdaj so v ve za vojaško dediščino pri Ministr- Maistra, s katerim je Notranjska partizanskih kostnic ni imen ali pa letu 2018 in 2019 našle pet pogre- stvu za obrambo RS, ki je bila usta- še posebno povezana. Ta veliki so le deli imen in še za ta imena ni šanih svojcev od desetih iskanih. novljena 1. junija 2021, da so prev- domoljub je umrl na Uncu, njegov gotovo, da so njihovi nosilci res tam Pri iskanju so si pomagale z vsemi zeli naloge varstva vojnih grobišč. spomin pa ohranja Notranjsko do- pokopani. Zato je treba v Sloveni- razpoložljivimi podatki in pripoved- Opozarjajo pa, da za vzpostavitev Vrezan znak Triglava na bukvi je bil sled moljubno društvo general Maister državne zbirke DNK za vse padle Unec. do kraja skritega pokopa. partizane in sodelavce narodnoo- Številni obiskovalci so pozdravi- svobodilnega boja v drugi svetovni spletni arhiv žrtev nacističnih ob- li praporščake domicilnih enot in vojni potrebujejo pravno podlago. lasti: https://arolsen-archives.org/ veteranskih domoljubnih društev. Zato bodo prizadevanja šla v smer en/search-explore/search-online- Nastopili so Združeni pevski zbo- zagotovitve pravne podlage za to. -archive/, avtorske knjige z objav- ri Osnovne šole Notranjski odred Sedanja Republika Slovenija se ljenimi seznami deportiranih oseb Cerknica s podružnicama, recita- je ustvarila skozi dve svetovni voj- (npr. Luciano Patat: Vlaki za kon- torji in instrumentalisti Osnovne ni, saj prej ni obstajala. Upamo, da centracijska taborišča), pripovedi šole Cerknica, otroški pevski zbor se slovenska politika tega zaveda in preživelih soborcev in drugih ter Vrtca Martin Krpan Cerknica, Ko- da bo storila vse, da naš narod in druga dokazila. morni zbor Fran Gerbič, Moški njegovo državo zavaruje, da izkaže Iskani in najdeni padli partizani pevski zbor Tabor Cerknica, Pevski primerno spoštovanje našim pred- in njihovi sodelavci so bili različnih zbor Dragonarji generala Maistra, nikom, ki so to našo državo omo- političnih in nazorskih pogledov, od Mešani pevski zbor Bloke, Meša- gočili. kristjanov do komunistov, tigrov- ni pevski zbor Kulturnega društva Janko Veber, Rastko Plohl, Majeta cev in drugih pripadnosti. Iskanja Rak Rakek, Ženska vokalna skupi- Manfreda, Janko Belin, dr. Tomaž so in še potekajo na različne nači- na Cluster, Ženska vokalna skupina Teropšič, Verena Berlič ne, odvisno od iskanih oseb in kaj Sibia, Ženski pevski zbor Lipa, za- se je z njimi dogajalo. sedba Inakterra, Zasedba Matilda Iskanje groba Janeza Plohla Sorodniki pogrešanih svojcev iz in Kulturno društvo Godba Cerkni- obdobja narodnoosvobodilnega ca. Slavnostna govornica na prire- ji narediti državno zbirko DNK za mi, ki so jih imele na voljo. Pri po- boja 1941–45 so in še iščejo svojce Družine, ki so se med seboj povezale ditvi, ki sta jo povezovala Marijana vse padle partizane in sodelavce v sameznih najdbah sorodnikov so se na lastno pobudo in tudi ob podpori v iskanju svojcev, padlih partizanov Brecelj in Miha Razdrih, je bila Živa drugi svetovni vojni vse do konca ukvarjale z različnimi govoricami ZZB NOB Slovenije. Pričakujemo, in sodelavcev narodnoosvobodilne- Vidmar, hči publicista, literarnega leta 1945 in po potrebi še pozneje o iskanih osebah in sledmi. V po- da se bo pobudi ZZB pridružila tudi ga boja, so na takratnega predse- kritika in častnega doktorja Uni- ter vse preostalo, kar spada zraven. moč so jim bili tudi uradni podatki, država, in sicer tako da bo ustano- dnika Republike Slovenije Boruta verze v Ljubljani, Josipa Vidmar- Samo v Sloveniji je še približno 500 kot so žrtve druge svetovne vojne, vila oddelek za narodnoosvobodilni Pahorja in predsednika Republike ja. Zbrane je nagovoril tudi župan prikritih grobov padlih partizanov spletna stran Sistory: https://www. boj pri Inštitutu za novejšo zgodo- Italije Sergia Mattarello naslovile Marko Rupar. Letošnja prireditev je in njihovih sodelavcev, na obmo- sistory.si/zrtve, mrliški listi, sodne vino. dopis, da se odprejo tudi fojbe in navdušila občinstvo v nabito polni čjih držav nekdanje Jugoslavije pa odločbe, vojni arhivi, okupatorje- Državi Republiki Sloveniji naj se ugotovi dejansko stanje. športni dvorani v Cerknici. je neznano kje pokopanih od pet ve evidence z listinami iz taborišč, naloži, da po svoji dolžnosti pri- Tone Urbas maj 2024 7 GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (28) KOMENTAR Tam je hišica, hiš’ca iz lesa, tam je tekla moja zibelka Tokratna tema so spominske ploš- mladine Jugoslavije) Celje. Jese- darskih revirjih, Savinjski dolini in Dr. France Križanič če na razpadajočih hišah treh po- ni leta 1940 se je vpisala na Me- na Moravškem ter v partizanskih membnih partizanov, Vere Šlander, dicinsko fakulteto v Ljubljani in enotah 2. grupe odredov oziroma Miška Kranjca in Borisa Kidriča. bila sprejeta v Komunistično par- v 4. operativni coni. O obveznicah Partizani so predstavljeni z golimi tijo Slovenije. Septembra 1941 je Leta 1943 je vzpostavila trdne enciklopedičnimi dejstvi, plošče na bila poslana na Štajersko, kjer je temelje za razmah štajerske mla- Posebna oblika prenosa prihrankov za nakup obveznice, in preračuna- stavbah, ki so zapisane propadu, organizirala narodnoosvobodil- dinske organizacije. Padla je sredi od varčevalcev k investitorjem je no na leta do dospetja te obveznice. pa s fotografijami brez komentarja: ni boj. Nenehno zasledovana od priprav za ustanovitev pokrajinske- obveznica. Gre za pogodbo, s kate- Večje ko je tveganje, višji je zahte- odgovornim v opomin, vsem dru- okupatorja je v Mariboru vztra- ga poverjeništva SKOJ za Štajersko ro se izdajatelj obveznice (dolžnik) vani donos obveznic in nasprotno. gim pa za spomin. jala do januarja 1942, nato pa je ob preboju sovražnikovega obroča zadolži pri njenem kupcu – imetni- Obveznice izdajajo države, njiho- Vera Šlander - Lojzka je bila delala v pokrajinskem komiteju pod Tolstim vrhom na Dobroveljski ku (upniku) za eno leto ali več in mu vi institucionalizirani sestavni deli leta 1838 sprejeta v okrajni ko- Komunistične partije Slovenije za planoti. Pokopana je v grobnici bor- za ta dolg plačuje obresti. Kadar se (federalne enote, regije, mesta, lo- mite SKOJ (Zveza komunistične severno Slovenijo, v zasavskih ru- cev v Celju. obroki plačil vrstijo v stalnih časov- kalne oblasti …), banke, podjetja, nih intervalih (pol leta, leto, itd.), jih pa tudi nadnacionalne institucije. imenujemo kuponi. Pri diskontira- Obresti na obveznico – vrednosti nih obveznicah so obresti obraču- kuponov – so običajno fiksno do- nane v končni ceni, torej pri zad- ločene ob izdaji, cena obveznice pa njem plačilu izdajatelja obveznice niha glede na tržne razmere. Kadar njenemu kupcu. Lastnik obveznice cena obveznice pade, se njen do- (upnik) jo lahko proda na tako ime- nos poveča, saj se zniža osnova, novanem sekundarnem trgu. od katere se donos obračunava. Če Z obveznicami se trguje, zato po- želi dolžnik izdati nove obveznice, dobno kot na primer delnice spada- mora zanje ponuditi višjo obrestno jo med vrednostne papirje. Glavna mero. Zaradi nihanja tržne vrednos- razlika med obveznicami in delni- ti obveznic se ta navadno razlikuje Spominska plošča na rojstni hiši Vere Vera Šlander, Wikimedia Rojstna hiša Vere Šlander, Latkova vas 163 cami je v tem, da stopa upnik kot od zapisane vrednosti (»par vred- Šlander Commons delničar z dolžnikom v solastniško, nost«), ki jo izdajatelj obveznice ob kot lastnik obveznice pa v kreditno njenem dospetju tudi plača. razmerje. Obveznice imajo običaj- Kreditno tveganje obveznice, kot no določen čas dospetja, delnice pa ga zazna trg tega vrednostnega pa- Miško Kranjec se je po matu- usmerjeni študentje. Bil je med or- dnika Društva slovenskih pisateljev, ne. Dolg, nastal z nakupom obve- pirja, se kaže v razliki med dono- ri leta 1930 odločil za študij sla- ganizatorji odpora proti okupatorju od leta 1945 je bil direktor Cankar- znice, torej dolžnik (njen izdajatelj) som dane obveznice in donosom na vistike, a ga je leta 1934 opustil, in član okrožnega narodnoosvobo- jeve založbe ter Slovenskega knji- po preteku določenega časa upniku obveznico, za katero investitorji na ker se je posvetil pisateljevanju in dilnega odbora za Prekmurje. Ko ni žnega zavoda in od leta 1953 član povrne in dolžniško razmerje prene- trgu obveznic ocenjujejo, da pri njej novinarstvu. Jeseni 1938 je uspeš- več mogel ilegalno delovati, je ok- Slovenske akademije znanosti in ha, pri delnicah pa vračila ni. Izjema tako rekoč ni kreditnega tveganja. no kandidiral za poslanca na listi tobra 1944 odšel v partizane v Sa- umetnosti. Je edini slovenski ume- je v primeru, ko izdajatelj (dolžnik) To razliko imenujemo »spread«. Za združene opozicije. Zanj so agitira- vinjsko dolino, od tam pa na osvo- tnik, ki je za svoje delo prejel kar tri delnico od upnika (njenega imetni- obveznice brez kreditnega tveganja li člani in privrženci komunistične bojeno ozemlje v Belo krajino. Po Prešernove nagrade. ka) odkupi nazaj. Obstajajo tudi ob- partije, nekateri izobraženci in levo vojni je bil trikrat izvoljen za predse- Stane Gradišnik in Tone Gržina so običajno veljale obveznice ZDA, veznice, pri katerih dolžniku ni treba danes pa za take veljajo obveznice povrniti dolga, nemške države. plačuje le obre- sti. Take obve- Obveznice izdajajo Zanje pravimo, da so dosegle znice imenujemo države, njihovi raven »bond he- konzole. Obve- aven« oziroma znicam podobni institucionalizirani paradiž za obve- certifikati z dos- petjem, krajšim sestavni deli (federalne znice. Država, ki ima tak položaj od enega leta, enote, regije, mesta, z obveznicami, so »instrumenti zlahka najema denarnega trga« lokalne oblasti …), Izginula plošča s Kranjčeve zidanice v Miško Kranjec, Wikimedia Propadajoča Kranjčeva zidanica v Lendavskih goricah nove kredite po (na primer bla- Lendavskih goricah Commons banke, podjetja, pa najnižji možni gajniški zapisi) in obrestni meri, ne obveznice. tudi nadnacionalne kar ji izboljšuje Upnik, torej Boris Kidrič je bil med ustanovite- kupec in nato institucije. ravnotežje med proračunskimi lji Osvobodilne fronte slovenskega Opravičilo imetnik obvezni- izdatki in pre- ljudstva aprila 1941 in njen vodja, ce, z njenim na- jemki. Skupno po nemškem napadu na Sovjetsko Na strani 12. smo v rubriki Imeli kupom tvega. Verjetnost, da dolžnik raven tveganja obveznic merijo zvezo junija 1941 pa eden glavnih smo ljudi v aprilski številki Svobo- ob dospelosti ne bo sposoben porav- in prikazujejo bonitetne agencije. organizatorjev slovenskih parti- dne besede napačno podpisali av- nati dolga ali pa da bo vrednost ter- Vpliv spreminjanja njihovih ocen zanov in slovenskega upora proti torico prispevka. Pravilno je Marija jatve, določene z obveznico, znižana se kaže tudi v zahtevanem donosu okupaciji nacistične Nemčije in Tandler, predsednica OO ZB NOB zaradi inflacije oziroma spremembe državnih obveznic (pa čeprav se nič fašistične Italije. Muta, in ne I. K. B. Do napake je deviznega tečaja, pomeni kreditno drugega ne spremeni). Po drugi svetovni vojni je bil sku- prišlo pri prenosu članka iz elek- tveganje. Verjetnost, da obveznice Kreditno tveganje se pri podje- paj z Edvardom Kardeljem vodilni tronske pošte na stran pri obliko- ne bo mogoče prodati na sekundar- tniških in državnih obveznicah raz- slovenski politik v komunistični Ju- valcu. Prizadeti in razočarani avto- nem trgu, je tveganje likvidnosti. likuje. Podjetje lahko zaide v stečaj, goslaviji. Ponašal se je z nazivom Spominska plošča na hiši družine Kidrič pri Rogaški Slatini rici se opravičujemo za napako. Verjetnost, da imetnik obveznice po država pa ne. Pri neplačilu državnih narodnega heroja in s članstvom v njenem dospetju zaradi morebitnega obveznic govorimo o doktrini su- SAZU. Uredništvo upada obrestnih mer na trgu ne bo verene imunosti. Leta 1934 so na več mogel enako donosno plasirati primer ZDA dolarski zlati standard svojih prihrankov, pomeni tveganje enostransko znižale za 41 odstotkov reinvestiranja. Verjetnost, da bo iz- in brez posledic spremenile pogoje dajatelj obveznice (dolžnik) to pred- svojega dolga, zvezna država Ar- časno oziroma za imetnika obve- kansas pa je kar trikrat prenehala znice nepričakovano odkupil nazaj, odplačevati dolg, prevzet z obve- Za sto let, za je tveganje odpoklica. Možna spre- znicami. Suverena država lahko memba davčne zakonodaje, mož- odkloni vse ukrepe upnikov ali pa čas, ki gre mimo nost menjanja državnih predpisov se mora z njimi predhodno strinja- Hiša Kidričevih, Knežec 2, Rogaška Slatina glede plačil in podobne spremembe ti. V zgodovini ni bilo primera, ko Za sto let, za čas, ki gre mimo, pomenijo politično tveganje. bi lastniki obveznic preko domačih tebi, ki kmet si iz nas in naš sin, Dolžnik oziroma izdajatelj obve- držav prisilili državo izdajateljico med bojem in delom gradimo znice upniku oziroma kupcu nado- obveznic, da poplača dolg. Državi, B E S E D A mesti tveganje njenega nakupa z ki pravočasno ne poplača svojih ob- v pomladi tik pred svobodo v spomin. ustreznim donosom obveznice (yi- veznic, se na drugi strani poslabša www.svobodnabeseda.si eld). Izračuna se kot delež tega, kar dostop do finančnih trgov, njeno Venceslav Winkler dobi kupec obveznice ob njenem narodno gospodarstvo pa začne- dospetju (ko dolžnik poplača dolg z jo partnerji na mednarodnem trgu Boris Kidrič, Wikimedia Commons obrestmi), deljeno s tem, kar plača ocenjevati kot nezanesljivo. 8 maj 2024 V SLIKI IN BESEDI Bled: naše kotline. Ta dan je bil praznik naše krajevne skupnosti in kar nekaj časa od tragične smrti pogumnega Hrastničana, ki so ga ubili okupatorji. Prav na V Festivalni dvorani Bled je Zveza borcev za vrednote Radovljica - Bled pri- neuradni občinski praznik. Odkar se je nova občina odločila, da bo imela za tem kraju, kjer danes stoji spomenik njemu v spomin, je nekoč stala njego- redila koncert v počastitev dneva boja proti okupatorju. V nagovoru dr. Mar- občinski praznik drug, bolj vesel dan, pa je 10. marec za našo občino dan va rojstna hiša. Pozdravni nagovor je imel predsednik KO ZB za vrednote tina Premka so bile podane zgodovinske smernice in dogodki v boju proti spomina. NOB Rudnik Hrastnik Anton Grebenc, osrednja govornica pa je bila predse- okupatorju, vse udeležence pa je pozdravil predsednik ZB Bled Milan Rejc. Vsako leto ga dostojno proslavimo s polaganjem cvetja na grobove in dnica ZB Hrastnik Danijela Kovač. Venec in cvetje sta položili predstavnici komemoracijo v Gramozni jami. V našem društvu ugotavljamo, da se v sa- mem kraju izgublja spomin na ta žalostni dogodek, zato smo organizirali prireditev tudi v borovniški osnovni šoli. S pesmijo so jo popestrile članice glasbene zasedbe Matilda, z govorom pa dr. Martin Premk. Dan upora proti okupatorju smo tradicionalno počastili pri spomeniku talcev na Belem potoku. Tudi tukaj se nas je zbralo lepo število članov, ki jih je nagovoril predsednik društva Matjaž Ocepek. Za kulturni del pa sta pos- krbela Alenka z violino in Žan s kitaro. Ker pa še nismo imeli dovolj pesmi upora, smo se zvečer organizirano odpravili v Cerknico, na letni presežek petja in glasbe z naslovom Zdaj zaori pesem o svobodi. 4. maja je uradni dan Društva ZB Borovnica. Na ta dan so se fantje in možje iz vasi Breg in Pako leta 1942 zbrali na Malem Srebotniku. Dejali so: »Dovolj je ponižanj in izkoriščanja, mi se bomo uprli!« In ustanovili so 2. Uvodni program sta zasnovala harmonikarka Špela Šemrl in recitator Samo četo Šercerjevega bataljona. Mi jo poznamo in se je spoštljivo spominjamo Gardener. Nadaljevalo se je z enournim koncertom Marjetke Popovski in kot Faškarsko četo. Že tretje leto nam na ta datum vreme ne služi, zato smo občine Hrastnik in delegacija ZB za vrednote NOB Hrastnik. V kulturnem njene spremljevalne ekipe, ki so jo sestavljali Miran Pečenik na harmoniki, tudi letos gostovali v središču uporne faškarije, v gasilskem domu. Krajši programu je sodelovalo tudi nekaj članov Revirske spominske čete. Pro- Marko Petelin na bobnih, Samo Ferluga na basu, recitator Igor Rojc in pev- prireditvi je sledilo daljše druženje članov. Uživali smo v dobri družbi in gram je z recitacijami uspešno povezovala osmošolka Lina Tovornik. ke Cvet v laseh. Pesmi so bile žive, saj jih je s prepevanjem spremljala vsa delali načrte za naslednje dejavnosti. Darja Grebenc, foto: RSČ dvorana, ljudje so celo stoje ploskali. Matjaž Ocepek M. P. Kal - Koritnica: Cezanjevci: Pri spomeniku padlim žrtvam golobarske bitke v Kalu - Koritnici je na pred- Bohinj: Mineva 80 let od ustrelitve talcev pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih. Naci- večer praznika dneva boja proti okupatorju bila proslava, ki se jo je udele- Leto je naokoli in tudi letos so se z novim letom začele nekatere obveznosti sti so zaradi izgub, ki so jih imeli pri mlinarju Ribiču v tej vasi, kruto maš- žilo okrog 70 domačinov, ki se vsako leto zberejo, da se poklonijo žrtvam, in ustaljeno delo v naši organizaciji. Med redna opravila spadajo letna po- čevali. Nedaleč od padlim za svobodo. ročila občini Bohinj, vezana na razpis za starejše občane v preteklem letu, mlina, kjer je bil Spominska slovesnost je potekala pod pokroviteljstvom Zveze borcev določena poročila za območno združenje ZB v Radovljico, evidence, statisti- boj, so 25. aprila in v organizaciji Kulturnega društva Golobar. S partizanskimi pesmimi so ke, ki pa so vezani na rok. V roku je treba izvesti tudi redni letni občni zbor 1944 ustrelili kar se predstavili MPZ Golobar in trije harmonikarji. Predsednik KUD Golobar – skupščino. Tako je v naši krajevni organizaciji skupščina potekala 5. aprila 25 talcev, za vsake- Mitja Cuder je s pozdravnim nago- v prostorih hostla Pod Voglom. ga padlega nacista vorom spomnil na praznik 27. april pet rodoljubov. in na bitko ter grozote, ki so se do- Talce so nabrali gajale pred 81 leti in zahtevale ve- v ptujskih zaporih, liko žrtev. kjer je bilo zaprtih »Ko se ob prazniku 27. aprilu spom- več domačinov. Pripeljali so jih v Cezanjevce, kjer so jih zaprli v drvarnico. nimo na vseslovenski upor proti Tam so se morali sleči, nato pa so jih odvedli na kraj usmrtitve. Pobili so sovražnim silam, je vredno omeniti, vseh 25 talcev, med njimi je bil tudi oče Ludvik Vrbnjak iz Cezanjevec, ki je da prav v aprilu mineva 80 let, ko so bil ustreljen med zadnjimi. Ko mu je nacist ponujal črno ruto, da si z njo pripadniki slovenskega domobran- zaveže oči pred usmrtitvijo, je zabrusil: »Rad bi videl tisto svinjo, ki si upa stva prisegli zvestobo Hitlerjevemu mene ustreliti!« Takšne grozote je doživljal naš slovenski narod, ki si je nacizmu. Pri tem je treba omeniti, želel svobodo bolj, kot se je bal smrti. da je slovensko domobranstvo naj- Jani Prajner temnejši madež naše preteklosti in nikoli ne more biti del naše drža- Udeležila se je je več kot četrtina naših članov (41), prišli pa so tudi go- Češnjice: votvorne zgodovine. Ob tem se mo- stje: predsednica Združenja za vrednote NOB Radovljica Danijela Mandeljc, ramo zavedati, da zgodovino piše narod sam. To je bila pravzaprav Cankar- predstavnik Zveze vojnih veteranov Slovenije Pavel Malej in župan občine jeva misel, ki je z uporom proti okupatorju dobila novo in usodno vsebino. Bohinj Jože Sodja. Naš predsednik Boris Rožič je vse navzoče pozdravil in Zahtevala je upor in nujnost žrtev, kajti upor in tovarištvo sta v slovensko se zahvalil za udeležbo. Z minuto molka smo se poklonili umrlim članom. zgodovino zapisana z zlatimi črkami. To pa je vrednota, ki je za vedno nase- V nadaljevanju je bil predstavljen dnevni red: izvolitev organov skupščine, ljena v naša srca. Zavedati se moramo, da brez takih vrednot ne bi preživeli. predstavitev poročil, razprave, potrditev načrta dela in finančnega načrta za Dan upor proti okupatorju je tudi simbol pogumnega slovenskega človeka, leto 2024 v katerem smo sprejeli tudi nekaj novih članov. Naj omenim, da se ki je preživel in živi, čeprav je od samih začetkov ujet v viharje svetovne sestava odborov ni spremenila. Izvoljena sta bila delegata za skupščino ZB zgodovine, saj je na tlakovani poti do svobode bil simbol trpljenja in ne na- Radovljica, predstavljeni pa so bili tudi poverjeniki po posameznih vaseh in zadnje žrtev, ki so padli za domovino. In če vse to združimo v sklepne misli za območje Bohinjske Bistrice. Na skupščini smo nekaterim našim članom, o samem prazniku, smo lahko ponosni na našo polpreteklo zgodovino,« je ki se niso mogli udeležiti prednovoletnega srečanja poverjenikov in prapor- med drugim povedal Mitja Cuder. ščakov, podelili zahvale za njihov prispevek k delovanju organizacije, prav Mitja Cuder tako pa smo podelili zahvale posameznim članom, ki so se izjemno angaži- rali pri pripravi in izdelavi zemljevida obeležij narodnoosvobodilnega boja Tudi letos je Združenje borcev za vrednote NOB Moravče 26. aprila pripra- Kisovec: v Bohinju. K besedi smo povabili tudi goste. Iz poročil je bilo ugotovljeno, da vilo tradicionalno spominsko prireditev pri spomeniku NOB v gozdu nad Odlično opravljeno delo: polna dvorana članic in članov Krajevne organiza- naša organizacija dela dobro na vseh področjih, kar so potrdili tudi gostje in Češnjicami. Zbrali so se v spomin na pobite štiri aktiviste, partizane, na tem cije ZZB za vrednote NOB Kisovec - Loke v Kulturnem domu v Kisovcu. Letni župan. Vsi so nam zaželeli, da tako nadaljujemo, obenem pa so čestitali pre- kraju 21. aprila 1945, torej na pragu svobode. Prireditev je bila posveče- zbor članstva je potrdil opravljene naloge za leto 2023 in potrdil program jemnikom zahval. Po uradnem delu smo druženje nadaljevali s pogostitvijo, na tudi dnevu upora proti okupatorju. V kulturnem programu so sodelovali za leto 2024. Po ki jo je pripravilo osebje Hostla pod Voglom. Izmenjali smo si razna mnenja moravški pevci in otroci Osnovne šole Jurija Vege. sprejetih poročilih in predloge, največ pa je bilo prijetnega druženja. Navzoče je v uvodu pozdravil predsednik moravškega združenja, tova- smo podelili po- Martin Gorišek riš Martin Rebolj, in prebral izjavo za javnost predsednika ZZB Slovenije membna priznanja Marjana Križmana pod naslovom 80 let prisege Slovenskega domobranstva posamezn ikom. Borovnica: Adolfu Hitlerju. Za slavnostno govornico so povabili podpredsednico ZZB Bronasta priznanja Društvo Zveze borcev Borovnica je običajno še posebej dejavno v tednih Slovenije, dr. Ljubico Jelušič. V lepem, poglobljenem in čustvenem govoru ZZB NOB Slovenije konec aprila in v začetku maja. Tokrat pa smo dodali še eno prireditev. Z njo se je govornica spraševala tudi, komu so ti štirje neoboroženi, večinoma sta prejela tova- smo se poklonili spominu na žrtve »preserskega procesa«. 10. marca 1942 okoličani, storili kaj hudega, da so bili zverinsko mučeni in pobiti. Dotaknila rišica podpred- so namreč fašistične oblasti v Gramozni jami ustrelile 16 fantov in mož iz se je organiziranja Osvobodilne fronte, kar danes praznujemo pod imenom sednica krajevne dan upora proti okupatorju. Opozorila je, da danes mir ni samoumeven in organizacije Vikto- da si je zanj treba vsak dan prizadevati, tudi s strpnostjo in upoštevanjem rija Benko in tova- različnosti, na kar predvsem politiki močno vplivajo s svojim javnim na- riš Matjaž Javoršek, stopanjem. Prireditev so pospremili praporščaki in delegacije sosednjih blagajnik krajevne združenj ZB in veteranov vojne za Slovenijo. Predsednik in podpredsednik organizacije. Delo domačega združenja ter svetnica Brigita Barlič so položili venec k spomeni- v preteklih letih ku. Na predlog ZB za vrednote NOB Moravče je bila Gasilski zvezi Moravče delovanja v krajev- podeljena srebrna plaketa ZZB Slovenije za pomoč njenim petim prosto- nih organizacijah voljnim gasilskim društvom: Moravče, Vrhpolje, Peče, Velika vas in Krašče, vsem 240 članicam in članom tudi v prihodnje daje spodbudo! Priznanje in sicer za pomoč pri varovanju in organizaciji prireditev, ki jih pripravlja in zahvala KO ZZB Kisovec - Loke za opravljeno delo pa sta bila podeljena moravško združenje. V imenu gasilcev jo je prevzel predsednik Gasilske zve- Rudarskemu pevskemu zboru Loški glas in tovarišu Marjanu Vozlju. ze Jure Božjak, podelila pa sta jo dr. Ljubica Jelušič in Martin Rebolj. Iskrene Spoštovanje vrednot narodnoosvobodilnega boja v Kisovcu ni negotovo, čestitke gasilcem! Prireditev je bila lepo obiskana in na srečo ji je bilo tudi še manj pa je negotovo razmišljanje krajanov o vrednotah tega boja in vreme naklonjeno. Obiskovalcem in občanom pa so bile izrečene čestitke zgodovini takratnega obdobja. Prisotnost predsednika Združenja Zagorje ob dnevu upora in 1. maju. tovariša Iztoka Uleta in častnega predsednika Združenja tovariša Miloša Vojka Rebolj, foto: Emerik Peterka Prosenca, ne nazadnje tudi člana krajevne organizacije tovariša Teodorja Uraniča nam je veliko pomenila. Pohvalili so delo krajevne organizacije. Hrastnik: Hvala vsem za udeležbo, hvala vsem donatorjem, da smo letni zbor izvedli Pred spomenikom hrastniškega aktivista Gvida Pavliča - Vitka je 26. aprila na visoki ravni. potekala spoštljiva kratka slovesnost. 27. aprila je namreč minilo že 82 let Janez Krznar maj 2024 9 V SLIKI IN BESEDI Kote pri Veliki Ligojni: V Razborju je bilo srečanje članov društva Vranov let mislinjsko-šaleškega Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika se je 10. februarja poklonilo okoliša. Vodja sekcije, obenem tudi predsednik KO ZB Razbor Anton Strop- devetim ustreljenim partizanom v Koteh pri Veliki Ligojni. Delegacija je pri nik, je v pozdravnem nagovoru na kratko opisal vlogo in pomen mednaro- spomeniku talcev, ki so jih pred 81 leti ustrelili nemški okupatorji, položila dne spominske poti Vranov let v svobodo. spominski venec. Tu so pokopani: Jožef Rodič, Jurij Jager, Jožef Perko, Alojzij Podal je letno poročilo predsednika društva Eduarda Vedernjaka. V dru- štvu Vranov let deluje 216 članov, od tega je v mislinjsko-šaleški skupini dejavnih 34 članic in članov. Za letos smo sprejeli naslednji načrt dela: udeležba na proslavi ob 80. obletnici pobega jetnikov, obnovitev tabel in markacij od Razborja do Žlebnika in organizacija pohoda iz mislinjskega dela Pohorja do Straže. Sestanek je bil tudi prijetno druženje ob Katjinih »buhteljčkih«. Stane Gradišnik Tolmin: program, ki ga je vodila Julija Jelušič Južnič. Nastopila sta Moški pevski Delegati krajevnih organizacij ZB so se v Tolminu sestali na skupščini Zdru- zbor Tabor Lokev pod vodstvom Vladislava Korošca in Marjetka Popovski ženja borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin. Pregledali so delo s svojo spremljevalno skupino pevk Cvet v laseh, glasbenikoma Miranom in finančno poslovanje združenja lani in sprejeli program dela in koledar Pečenikom in Markom Petelinom ter recitatorjem Igorjem Rojcem. Srečanje prireditev za letos. Predsednik združenja Rok Uršič je v svojem poročilu o se je končalo s ponosno himno Vstajenje Primorske in prijetnim klepetom Spominska slovesnost v Koteh delovanju poudaril, da se članstvo zaradi smrti starejšega prebivalstva iz ob kraški joti. leta v leto zmanjšuje, sprejetje novih članov pa ne sledi temu. Članstvo se D. I. Udovec, Franc Turk, Alojzij Makovec, Janez Vadnjal, Ivan Strojan in pesnik hitro stara. Kar nekaj je starejših od sto let, 85 članov ima status veteranov Ivan Rob. Prav na spomeniku je napisan njegov znameniti stavek: »Kdor za narodnoosvobodilnega boja in nihče ni mlajši od 86 let, zato se bo treba Straža, Ravbarjeva zidanica: domovino umre, je živel dovolj!« (Ivan Rob) bolj truditi za pomlajevanje članstva organizacije. Izdana je bila že nekaj Tudi letos smo člani ZB Straža pripravili in izvedli krajši spominski po- Simon Seljak let načrtovana knjiga Partizanski tisk na Tolminskem. Sicer pa so krajevne hod do spominske plošče na Ravbarjevi zidanici pod Srobotnikom. Pohod organizacije skupaj z združenjem izvedle že tradicionalne prireditve v spo- je namenjen spominu na partizansko učiteljico Jožico Venturini, ki jo je Radlje ob Dravi: min na dogodke iz časa narodnoosvobodilnega boja in ob dnevu spomina tam skupaj z aktivistom Antonom Mišičem kruto umorila roka domačih 27. aprila smo se zbrali na tradicionalni prireditvi ob dnevu upora proti na mrtve komemoracije po številnih krajih. Člani se trudijo za urejanje, či- domobrancev. okupatorju pri Županku nad Radljami ob Dravi. Prireditev sta pripravila KO ščenje in obnovo črk na spominskih obeležjih ter lastništvo na parcelah, ZB NOB Radlje ob Dravi in občina Radlje ob Dravi. Slavnostni govornik je kjer stojijo obeležja. bil župan občine Radlje ob Dravi mag. Alan Bukovnik. V razpravi je bilo rečeno, da bi naša organizacija morala več pozornosti Spomnili smo se izrednega pomena Osvobodilne fronte, ki je organizirala glede narodnoosvobodilnega boja nameniti mladim v šolah, vendar je to oboroženi odpor proti nacifašističnemu okupatorju do končne osvoboditve odvisno od vodstev šol, saj take pobude ne naletijo povsod na plodna tla. Skupaj z Zavodom za šolstvo bi bilo treba to tematiko vnesti v učne progra- me. Velik pomen organizacija daje tudi skrbi za grobnice padlih italijanskih in slovenskih partizanov v Benečiji in Reziji. Letos bodo prireditve posvečene spominu na 80. obletnico posameznih zgodovinskih dogodkov, ko so se po kapitulaciji Italije začele obsežnejše akcije partizanskih enot na Tolminskem in v Beneški Sloveniji. To so napad enot 9. korpusa na železnico in sovražne postojanke v Baški grapi, napad na letališče Belveder pri Vidmu, poboj mladih partizanov v Plazeh za Bre- ginjem, ustanovitev Gradnikove brigade na planini Golobar, pohod po poti Za častitljiv spomin ni treba veliko. Dovolj so dobra volja, čut hvaležnosti Marka Redelonghija, pohod, posvečen bojem na Rdečem robu, slovesnosti in pripravljenost. K plošči so položili venček in prižgali svečo. Milan Ravbar na planini Lom nad Ljubinjem v spomin na napad na partizanski tabor. Na je z ženo kot vedno dal na voljo svojo zidanico, Franc Umek je poskrbel Kovačič planini bomo počastili 80. obletnico pohoda Gregorčičeve brigade za kulturno plat srečanja, udeleženci pa so bili zadovoljni s pohodom in v Benečijo. Letos bo osrednja prireditev 7. julija na Mostu na Soči, posvečena druženjem. Tudi prihodnje leto pohod zagotovo bo. Veseli bomo, če se nam slovenskega ozemlja. Ob 150. obletnici rojstva smo se spomnili tudi sloven- bo 100. obletnici rojstva narodnega heroja Dušana Muniha. pridružite tudi vi. skega generala Rudolfa Maistra. Ob koncu prve svetovne vojne se je s svo- Branko Đukić jimi borci uprl nemškim oblastem in priboril našo današnjo severno mejo Republike Slovenije. V nadaljevanju smo spremljali lep kulturni program. Nova Gorica: Po uradnem delu je sledilo veselo druženje ob malici. Hvala vsem, ki ste Dan upora proti okupatorju so počastili tudi v Novi Gorici v sodelovanju sodelovali pri organizaciji, vsem nastopajočim in sodelujočim. Hvala vsem mestne občine in Združenja ZB za vrednote NOB Nova Gorica. obiskovalcem, da ste si vzeli čas in se udeležili slovesnosti. Matjaž Tomažič Zagorje: Z monodramo Kajuh sem jaz so v Zagorju ob Savi na predvečer praznika slovesno počastili 27. april, dan upora proti okupatorju. V vlogi Karla De- stovnika - Kajuha je nastopila igralka Inti Šraj, za režijo je poskrbel Darko Nikolovski. Navzoče na skupščini so pozdravili tudi predstavniki društva Sever za Tol- minsko in Planinskega društva Tolmin ter poudarili pomen skupnega dela pri počastitvi dogodkov iz časa narodnoosvobodilnega boja. Mirko Brulc, predsednik Pokrajinskega sveta združenja borcev za vrednote NOB, pa je v krajšem nagovoru prisotne spomnil na dejstvo, da če ne bo delovanja Zveze borcev, bodo zbledeli tudi spomini na dogodke iz časa narodnoosvobodil- Uvodnemu pozdravu je sledil lep nagovor, ki ga je vsem obiskovalcem nega boja. prireditve namenil župan novogoriške občine Samo Turel. Sledil je kultur- Vojko Hobič ni program. V njem je pevka Marjetka Popovski z zelo živimi zapisi svoje Tabor: mame kot majhne deklice med narodnoosvobodilnim bojem čustveno po- dajala njeno doživljanje vojne in veselja, ko je bila izbojevana svoboda. Pred ogledom monodrame je zbrane v Delavskem domu v Zagorju ob Savi V Taboru v Savinjski doli- Marsikoga so zgodbe ganile in mu priklicale spomine na narodnoosvobo- nagovoril član predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slove- ni je bil septembra 1941 dilni boj. Iz grl vseh so donele tudi partizanske pesmi, ki jih je Marjetka nije Janko Veber, ki je med drugim poudaril, da sta bila ustanovitev Osvobo- ustanovljen odbor Osvo- prepevala s svojo spremljevalno skupino glasbenikov, pevk in recitatorja. dilne fronte in narodnoosvobodilni boj državotvorno dejanje. bodilne fronte. Lipče Jur- Prireditev se je seveda končala s ponosno himno Vstajenje Primorske. Na slovesnosti, ki sta jo pripravila občina Zagorje ob Savi in Združenje har (Kisovarjev Lipče) in S. B. borcev za vrednote NOB Zagorje ob Savi, sta Janko Veber in predsednik Rado Zakonjšek - Cankar Združenja borcev za vrednote NOB Zagorje ob Savi Iztok Ule podelila He- sta pripeljala na ta sesta- Okroglo: nrihu Palčiču zlato plaketo ZZB NOB Slovenije za njegovo dolgoletno in nek Lojzeta Hohkrauta, Spet je leto naokoli in april je mesec, ko se že tradicionalno spomnimo vestno delo ter prispevek k ohranjanju in širjenju vrednot narodnoosvo- ki se je tiste čase z Re- tragičnega dogodka iz druge svetovne vojne, ali kot je zapisal Ivan Jan, bodilnega boja. virsko četo zadrževal pri herojske tragedije na Okroglem. S. B., foto: Robi Verbajs Pošebalu. Sestanka so se udeležili še Ludvik Pavšak iz Tabora, Franc Lesnik in Leopold Župančič iz Razbor: Ojstriške vasi in Karel Kumer iz Kaple. Stane Gradišnik Štjak: V prenovljeni dvorani stare šole v Štjaku je sredi aprila potekalo srečanje v spomin na 80. obletnico prvega kongresa primorskega dela slovenske pro- tifašistične ženske zveze. Spominske slovesnosti se je udeležilo lepo število obiskovalcev, med njimi tudi nekdanja udeleženka prvega zborovanja Lidija Hren, ki je zelo čustveno spremljala program. Pozdrav vsem je namenil žu- pan občine Sežana Andrej Sila in ob tem poudaril pomen ohranjanja spo- mina na te pomembne dogodke. Predsednica društva Dobrnič dr. Vera Klopčič je zbrala in predložila vrsto pomembnih dokumentov tega ženskega zborovanja in ga predala krajevni Srečanje članov društva ob Katjinih »buhteljčkih« skupnosti Štjak, podpredsednica Neva Filipčič pa je poskrbela za kulturni 10 maj 2024 V SLIKI IN BESEDI Slovesnost je potekala 21. aprila ob spomeniku, kjer je bil prvi grob padlih. vidimo, da so se ljudje zelo malo naučili, saj smo priča novemu trpljenju Na željo članov ZB za vrednote NOB Straža smo skupaj z Krajevnim odbo- Nedaleč stran je jama, v kateri je 21. aprila 1942 našlo zatočišče 14 borcev nedolžnih ljudi, civilistov, žensk in otrok. To je dokaz, da moramo opozarjati, rom Rdečega križa Straža izvedli predstavitveni in obnovitveni prikaz dela Kokrške čete, vanjo so se zatekli po bitki v Udin borštu. Na spomeniku je se moramo spominjati in si moramo zapomniti, kot se spominja Lipa. defibrilatorja ali krajše aparata AED. zapisanih 12 borcev, od katerih jih je bilo osem ubitih v jami, štiri so zajeli Stanislav Zver V občini Straža je sicer 18 delujočih naprav AED za oživljanje, razporejeni žive in jih pozneje ubili v Dragi pri Begunjah, trinajsti borec, Vladimir Peraić so po vseh krajih, kjer se zadržujejo večje skupine krajanov. Ugotovili smo, - Planin, si je z odhodom po vodo rešil življenje in je ostal po vojni edina Maribor: da je znanje za uporabo defibrilatorja treba nenehno obnavljati in preizku- priča dogodka. Štirinajsti pa je bil Stanko Mlakar, ki so ga Nemci omam- Mariborska borčevska organizacija že od leta 2009 ob 8. marcu, mednaro- šati. Inštruktor iz Rdečega križa Novo mesto je predstavitev opravil vrhun- ljenega od plina zajeli, ga poslali v Begunje in pozneje izpustili z vlogo dnem dnevu žensk, pokloni svojim članicam ogled gledališke predstave v sko, udeleženci pa so zagnano in z vso resnostjo izvajali vaje oživljanja ovaduha, vendar je Stanko ni opravil. Znova se je pridružil partizanom in še izvedbi gledališke skupine Kulturnega društva Pekre - Limbuš. namišljenih ponesrečencev. Dogovorili smo se, da to dejavnost obnavljamo istega leta padel v boju. Ob dobrem sodelovanju Koordinacije veteranskih in domoljubnih organi- vsaj enkrat na leto. Tragedijo je zakrivilo izdajstvo. Najpodlejše dejanje, kot je slavnostni go- Branko Đukić vornik Božo Janež citiral Franca Saleškega Finžgarja: »Rajši so sprejeli orož- je, obleko in denar od okupatorja. To je v slovenski zgodovini najbridkejši Razbor: črni madež, ki ga noben izgovor ne more izbrisati.« KO ZB za vrednote NOB Razbor je tudi letos pripravil proslavo ob dnevu Slovesnost, ki se je začela s prihodom praporščakov in himno v izvedbi Osvobodilne fronte. Predsednik borčevske organizacije Tone Stropnik je v pevke Anje Potočnik, se je nadaljevala z bogatim kulturnim programom, ki kratkem nagovoru opisal razvoj narodnoosvobodilnega boja v tem delu ga je spretno vodila in povezovala Katja Bevk. Mimi Kokalj, Boris Podobnik Koroške, Mihaela Movh pa je poskrbela za kulturni program. in Julka Erbežnik so položili venec k spomeniku, pred mikrofon pa je stopil predsednik ZB za vrednote NOB Naklo Bojan Bajželj in po nagovoru smo z minuto molka počastili spomin na pobite. Otroci Osnovne šole Naklo pod vodstvom učiteljic mentoric Stanke Kolen- ko in Karle Stušek so prisrčno otroško deklamirali, peli in odigrali prigodo iz časa narodnoosvobodilnega boja. Z deklamacijama, ki sta ponazarjali trpljenje ljudi pod okupatorjem, nas je v polpreteklo zgodovino popeljala Romana Pagon, Domen Osterman je slo- zacij Maribora na predstavo povabimo tudi članice drugih združenj – Po- vesnost popestril s skladbama na diatonični harmoniki, s pesmijo ob sprem- licijskega veteranskega društva SEVER, Območnega združenja veteranov ljavi ukulele je nadaljevala Anja Potočnik in nazadnje zapela ob spremljavi vojne za Slovenijo, Združenja slovenskih častnikov, Domovinskega društva kitare poznano pesem Slovenskega naroda sin. generala Rudolfa Maistra in Društva vojnih invalidov. V pozdravnem nago- Povezovalka Katja se je ob koncu prireditve zahvalila vsem nastopajočim, voru je predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Maribor Jože Vrhnjak slavnostnemu govorcu, občini Naklo za finančno podporo in donatorju, go- poudaril pomen večstoletnega boja žensk za njihove pravice in enakost v stilnici Kresnik. Zahvala je šla tudi obiskovalcem, brez katerih bi bila vrednost družbi. slovesnosti znatno manjša. Ob prigrizkih in napitkih se je nadaljevalo prijetno Člani KUD Pekre - Limbuš so za letošnjo predstavo pripravili nekoliko Spomladi 1943 je bil ustanovljen okrožni komite KPS za šaleško-mislinjsko druženje ob klepetu, srečanjih z znanci in prijatelji, obujanju spominov … manj znano in tudi manj igrano komedijo avtorja Toneta Partljiča Pesnikova okrožje. Ta komite je opravljal tudi naloge okrožnega vodstva Osvobodilne Greta Fister Stamulak žena prihaja, ki je nastala v času razpada nekdanje skupne države. Osrednja fronte. Tone Ulrih - Kristl v svojih spominih postavlja začetek delovanja tema komedije je zavist, ki pogosto vlada tudi v svetu kulture in umetnosti. šaleško-mislinjskega okrožja v čas, ko je bilo oporišče aktivistov Mislinjske Lesce: Predstavo je priredil, režiral in aktualiziral Gregor Antoličič. doline pri Rdečniku v Spodnjem Razborju. Tu so imeli aktivisti KPS in OF Krajevna organizacija ZB Radovljica - Lesce skrbi za številna spominska V Domu kulture Pekre se nas je zbralo 274 članic in članov naštetih zdru- oporišče od srede marca do začetka aprila 1943. obeležja, s katerimi se spominjamo poguma in trpljenja našega naroda ženj. Uživali smo v predstavi, ki nas je humorno podučila, da nas zavist prej Stane Gradišnik med drugo svetovno vojno. To od nas zahteva tudi urejanje teh obeležij, kakor do določenega cilja lahko pripelje celo do blaznosti, včasih pa škodo- čiščenje in obnovo črk na spomenikih, za kar pa vedno primanjkuje denarja. željnost in stremuštvo prevladata nad zdravim razumom. Sromlje, Pišece: Med nami pa se najdejo tudi taki člani, kot je Pavel Triplat iz Lesc, ki je pred Nasmejani obrazi in druženje po prireditvi pa nas zavezujejo, da sodelova- nje s KUD Pekre - Limbuš nadaljujemo in tako tudi v prihodnje razveselju- jemo naše članstvo. Jože Vrhnjak Oplotnica: Članice in člani Občinske organizacije borcev za vrednote NOB Oplotnica smo letošnji delni zbor članov opravili 6. aprila. Kljub krasnemu pomladne- mu vremenu, ki je kar klicalo po zunanjih opravilih, se nas je zbralo dovolj, da smo izvedli pregled opravljenega dela, izpeljali nadomestne volitve in sprejeli letni program lastne organizacije. Seznanili smo se tudi s poroči- lom o minulem delu Združenja borcev za vrednote NOB Slovenska Bistrica, katerega sestavni del smo tudi Oplotničani. Gost srečanja, predsednik zdru- ženja Borut Kruder, je predstavil še načrt za letos. Poleg predsednika se je srečanja udeležil tudi tajnik Združenja Drago Mahorko. nedavnim samoiniciativno in s svojimi sredstvi izdelal novo leseno ograjo okoli spomenika talcem v Lescah pri gostišču Tulipan, ki je bila že močno dotrajana. Pri postavitvi ograje sta mu pomagala Dušan Erjavec in Cene 2. marca je bila spominska komemoracija v spomin na nacistični poboj do- Omejc. Dekleta iz Hortikulturnega društva Lesce, med katerimi je tudi mno- mačinov tik pred koncem druge svetovne vojne. Spomenik stoji nasproti že go naših članic, pa nam ob obeležjih urejajo zelenje in rože. Hvala vsem tem skoraj porušene nekdanje Zarnikove vinske kleti. Ob tem zidu so Nemci in srčnim ljudem, ki jim ni vseeno za našo preteklost in prihodnost in ki jim je belogardisti 2. marca 1945 ustrelili partizana Ivana Ogorevca in Franca La- prostovoljstvo v ponos in veselje. tina ter aktivistko Antonijo Zagmajster mlajšo. V Suhadolu na Zagmajstrovi Jakob Demšar domačiji so pod streli padle mama Antonija Zagmajster, njena noseča hči Neža in vnukinja Nadica Germovšek. Po čudežu je preživel hudo ranjeni Lipa: oče Jože Zagmajster. Na domačiji Petan, ki stoji nekoliko stran, pa je v hiši 30. aprila so se člani ZB Ilirska Bistrica na povabilo občine Matulji udeležili zgorela vsa družina. komemoracije v vasi Lipa. V imenu občine Ilirska Bistrica in v imenu ZB Ilir- Tadej Škof ska Bistrica sta venec položila župan občine dr. Gregor Kovačič in Stanislav Zver, predsednik Zveze borcev za južnoprimorsko območje. 30. aprila 1944 so partizani v bližini vasi Lipa pri Jelšanah napadli sovraž- Za sproščen in kulturno obarvan začetek dela so poskrbele štiri učenke Osnovne šole Pohorskega bataljona Oplotnica. Šestošolki Mija Strnad in LJUBELJ 2024 Zala Višič sta recitirali Minattijevo večno pesem Nekoga moraš imeti rad, harmonikarici Neža Kangler in Taja Obrovnik pa sta nas z otožnimi zvoki skladbe Kam le čas beži popeljali v minule čase. Hvala učenkam in men- torici prof. Nataši Črešnar, da so obogatile naše srečanje! Na zboru so nas pozdravili tudi predstavniki nekaj domačih društev. Srečanje smo končali s spodbudno novico, da se nam je pridružilo šest novih članov. Maja Valenčak Straža: Spominska slovesnost ob 79. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj Sopbotma, 8in. jsukniaj 2 0s2l4o, vobe s11n. oursi,t v sopobm in7s9ke.m opabrklue ntenkidcain jeogas KvTo Lbjuobedlji jtuvg e kon- cPreirendtitreva jce ipjosskveečegnaa stpaombinour niaš čžratv eL najcuisbtičenlejg ab koon cve nstroacbijsoketgoa ,t a8bo.r ijšučan niaj aLj u2be0lju2 4, in druge žrtve fašističnega in nacističnega nasilja v času druge svetovne vojne. ob Ku1ltu1rn.i p ruogrrami : v spominskem parku nekdanjega KT Ljubelj jug. nikovo kolono in ubili štiri vojake. Že nekaj ur po napadu so prišle v Lipo SlaPvihanlnio orsketstner Tarži čg, Otorocvi OoŠ Krrinže,i Mcaaša Tbiseolj - vodkarl i.n NAejcs Jetmac - hVarmroenikča, kmoode,r atmorkai: nMaijas Ttekraivcec.a za kul- Zbrane bodo nagovorili: esesovske enote kraških lovcev iz poveljstva v Trstu. V tej enoti so bili tudi turžoup anR Obečinpe Turžibč, Pleitker eMi kliSč, plroedvsedenink Zivejze z.d ruZženbj broracenv zea v rebdnoted NOoB S lonveanijge, Moavrijaon Krriižlmia n tinu di Ma- italijanski fašisti, belogardisti in ukrajinski esesovci iz zloglasne Galicijske predstavnik francoskega združenja Amicale Mauthausen. rijaSnlavn oKstnra igžovmornica bno d,r . Apstra eVredčkso, emidnisntriciak za kZultuZro.B NOB Slovenije, predstavnik divizije. Približno ob 15. uri so obkolili vas in začeli ropati, posiljevati in fraLnepco voabsljekni.e ga združenja Amicale Mauthausen in župan obči- ubijati. Požgali so vse hiše, preživele pa so razporedili v kolono z izgovo- ne ObTčinra Tžržičč Peter Miklič. rom, da jih bodo deportirali v taborišča. Na koncu vasi so preživele zaprli v VZveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Trži škik muzejlturnem programu bodo sodelovali Pihalni orkester gospodarsko poslopje in jih polili s bencinom ter žive zažgali. Tega dne so Tržič, učenci Osnovne šole Križe, Maša Tiselj – vokal in nacisti ubili vse vaščane – 269 ljudi, od tega 121 otrok v starosti do 15 let, Nejc Jemc – harmonika, program bo vodila Maja Tekavec. in požgali vso vas s 135 hišami. Najmlajši otrok, dojenček, je bila Bosiljka Organizatorji prireditve so ZZB NOB Slovenije – Koordi- Iskra, imela je komaj šest mesecev. nacijski odbor žrtev vojnega nasilja, Občina Tržič in Tržiški Minilo je 80 let od krutega dogodka. Če je zgodovina učiteljica življenja, muzej. maj 2024 11 JUBILEJ DOGODKI XIV. diviziji v spomin 90 let Stanka Marinšek se je rodila 30. je vzeti stvari še za očeta, a ji Nem- aprila 1934 v Gorjah kot drugi ot- ci niso dovolili. Trije moji strici so Spoštovana Stanke Novak rok v družini. Po končani osnovni se borili proti okupatorju, bili so v šoli se je izučila za trgovko, pozne- partizanih, zato so se nam Nemci je je postala poslovodkinja trgovine maščevali in nas izgnali od toplega partizanska enota na Jesenicah in opravljala delo vse ognjišča. Bila sem še otrok, stara Stanka Novak iz Mojstrane je 30. do upokojitve. Z možem Emilom šele osem let … Odpeljali so nas v aprila v krogu domačih in prijate- Novakom, domačinom iz Mojstra- taborišče Gunzenhausen, pozneje ljev v domu Viharnik v Kranjski ne, si je ustvarila toplo družino. V pa v Huttenbach na Bavarskem … Gori praznovala 90. rojstni dan. Bi- zakonu se jima je rodila hči Boja- Kmalu po prihodu sta morala oče stri in čili devetdesetletnici smo vsi na, ki danes redno obiskuje mamo in mama oditi na delo v tovarno, skupaj zaželeli vse najboljše. v domu Viharnik in ji daje, kar pot- starejša sestra, stara enajst let, pa rebuje. je opravljala najbolj umazana dela Stankina družina je doživela voj- v trgovini. Oče je med tednom de- ne grozote in jubilantka mi je pri- lal v tovarni v Nürnbergu, ob sobo- povedovala pretresljivo zgodbo tah se je vračal k družini v taborišče o izgnancih v času narodnoosvo- … Mlajši otroci smo hodili v šolo, bodilnega boja. Ob kavici večkrat imeli smo zelo stroge učitelje. Go- Ob 80. obletnici prihoda Štirinajste skupaj poklepetava in modrujeva. voriti smo morali nemško, kdor ni februrja zjutraj so se odpravili proti Je zvesta članica ZB za vrednote sledil, je bil kaznovan. Jezika nismo divizije na Štajersko so bile na šir- Razborju in Okroglicami nad Sevni- šem celjskem območju številne NOB Dovje - Mojstrana in ob pre- razumeli, zato nas je bilo strah te- co. Tam se jim je pridružila skupina biranju časopisa Svobodna beseda peža … 17. julija 1945 smo prispeli spominske slovesnosti. Takratni protifašistov in borcev kantona Sa- prihod te divizije je omogočil doda- rajevo. V meglenem in deževnem se spomni grozot, ki so jih doživeli v zbirni center v Kranju. Čez nekaj med vojno. dni so nas odpeljali v našo hišo, ki ten zagon narodnoosvobodilnega jutru so se preko Lovrenca spustili v gibanja v tem delu Slovenije. Divizi- »Oče se je vsak dan s kolesom pa je bila vsa izropana. Ničesar nis- dolino Lokavca in se ustavili v Grač- odpeljal v službo v železarno na mo imeli, le pridne roke, da smo si ja je do konca vojne bojno delovala nici pri Rimskih Toplicah pri spome- na Štajerskem, zato je med Štajerci niku narodnemu heroju Iliji Bado- Javorniku. 24. julija 1942 pa se ni spet ustvarili topel dom.« še danes najbolj poznana in spošto- vincu in otrokom »živega zidu«. vrnil domov. Mama je zaslutila, da Danes Stanka uživa jesen življe- se mu je nekaj zgodilo. Kmalu smo nja v domu starejših občanov Vi- vana partizanska enota. Na tem kraju so 12. februarja Takoj po novem letu se je avto- zvedeli, da so ga ujeli in odpeljali harnik v Kranjski Gori. S svojimi 1944 okupatorji v spopadu za za- v Begunje. Istega dne so prišli po prijateljicami vsak dan dopoldne bus častilcev te divizije iz Laškega sedo Štirinajsti diviziji kot živi zid odpravil na slovesnost ob 80. oble- nas, nas strpali na tovornjake in od- poklepeta ob kavici, skupaj naredi- uporabili tamkajšnje šolarje. V tem peljali v Šentvid v zapor. Mama je jo načrt za vsak dan posebej. tnici odhoda te divizije iz Suhorja v spopadu sta padla Ilija Badovinac Beli krajini na Štajersko. V Muzeju in šolar Ivan Lapornik, štirje šolarji imela pol ure časa, da je pripravila Laško so 7. februarja odprli spo- Vekoslava Ferlič oblačila, skodelico in žlico. Hotela Sonja Mirtič, foto: Jože Mirtič pa so bili ranjeni. V spomin na ta minsko razstavo ob prihodu divizi- dogodek so na prireditvi s števil- je v te kraje in 50. obletnici orga- nimi obiskovalci položili cvetje in niziranja tridnevnih pohodov od vence k spomeniku in izvedli krajši KONCERT Za bolnico Franja Sedlarjevega do Gračnice po poteh kulturni program, v katerem so so- divizije. Organizatorje razstave je delovali Moški pevski zbor Laško in presenetilo število udeležencev ob recitatorka Terezija Potočar Koro- Bratje, zapojmo! odprtju, med njimi je bilo največ šec. Navzoče sta nagovorila župan večkratnih pohodnikov. 8. februarja Laškega Marko Šantej in polkovnik so v organizaciji Združenja borcev Miha Butara, častni predsednik Slo- za vrednote NOB Krško izvedli po- venskih častnikov. Temu sta sledila Na Glavnem trgu v Cerknem bo jen, in sicer pomen ohranjanja Par- bo zahtevala veliko truda, znanja in hod v spomin na divizijo od Sedlar- še pozdrava podpredsednice Koro- 22. junija 2024 ob 15. uri koncert tizanske bolnice Franja kot edin- organizacije, pa tudi precejšnjo vso- jevega preko Bohorja v Senovo. Tu ških partizanov iz Celovca Mojce v podporo Partizanski bolnici Fra- stvenega spomenika humanosti to denarja. Od julija 2023 ima Mestni so se spomnili napada divizije na Koletnik in predsednika združenja nja. Udeležence bosta nagovo- državnega in evropskega pomena muzej Idrija, ki je upravljavec spo- rudnik pred osmimi desetletji. protifašistov in borcev kantona Sa- rila Gašper Uršič, župan občine in zbiranje donatorskih sredstev za menika, odprt poseben podračun V Združenju borcev Šmarje pri rajevo Mirsada Čatića. Cerkno, in dr. Miha Kosmač, direk- obnovo Partizanske bolnice Franja. za zbiranje donatorskih sredstev, na Jelšah in občini Podčetrtek so 9. Slovesna akademija v spomin na tor Mestnega muzeja Idrija, slav- Živimo v svetu številnih konfliktov katerem se je do 7. maja 2024 zbra- februarja pripravili spominsko slo- XIV. divizijo je bila 21. februarja v nostna govornica pa bo dr. Nataša in vojnih spopadov, ki nas vsak dan lo 25.308 evrov. Zbrana sredstva vesnost v Sedlarjevem v spomin Domu kulture Velenje. Ob bogatem Pirc Musar, predsednica države. znova opominjajo, kako dragocena bodo namenjena obnovi barak ozi- na dan, ko je divizija 6. februarja kulturnem programu sta udeležen- Na koncertu bodo nastopili: Coro vrednota je mir. Pred 80 leti je tudi roma muzejski predstavitvi spome- 1944 po enomesečnem pohodu iz ce nagovorila predsednica združe- popolare della resistenza, Videm, na našem ozemlju divjala vojna. Slo- nika. Hvala vsem, ki ste že darovali. Bele krajine čez Hrvaško tu stopila nja velenjskih borcev Andreja Katič Italija, ki ga vodi Roberto Frisa- venci so se skupaj z drugimi svobo- Prostovoljne prispevke bomo zbirali na štajerska tla. V programu so so- in osrednji govornik dr. Aleksander no; Darko Nikolovski, Ljubljana; doljubnimi narodi uprli okupatorjem tudi na koncertu, za katerega smo si delovali učenci šol v Podčetrtku in Jevšek, minister za kohezijo in regi- Marjetka Popovski s skupino, Izo- in si priborili svobodo. Za ranjene naslov izposodili iz partizanske pe- Bistrici ob Sotli ter pevski zbor Ro- onalni razvoj. Naslednji dan je bila gaške Slatine. Navzoče sta nagovo- spominska slovesnost v spomin na rila župan občine Podčetrtek Peter preboj divizije s Paškega Kozjaka Misja in minister za gospodarstvo, proti Graški Gori v Paki. Na večer šport in turizem Matjaž Han. Na obletnice tega dne sta bili v Kul- tridnevni pohod od Sedlarjevega turnem domu Šoštanj slovesnost in do Gračnice pa je krenilo 70 poho- gledališka predstava Juriš v spomin dnikov. Pohod je organiziralo Dru- na pesnika Karla Destovnika - Kaju- štvo za ohranjanje spomina na po- ha. Na prireditvi je bila govornica hod XIV. divizije Laško. Kolona 49. ministrica za kulturo dr. Asta Vreč- pohoda se je prvič ustavila v Loki ko. V Domu krajanov Cirkovce je pri Žusmu in tam so pohodnikom bila 23. februarja slovesnost v spo- domačini in krajevna organizacija min na prihod divizije v te kraje. Kul- združenja borcev pripravili topel turni program so pripravili učenci napitek in sendviče. Kmalu zatem podružnične šole in skupina Zven. so se ustavili še pri nekdanji parti- V Osreških pečeh v Ravnah pri Šo- zanski bolnici Javorščica. štanju je bila spominska slovesnost Proti večeru so pohodniki prispeli 24. februarja dopoldne, in sicer v v Prevorje. Tam so jim domačini in spomin na preboj divizije z Graške učenci podružnične šole pripravili Gore proti Zavodnju. Kulturni pro- la; Moška vokalna skupina Zven, in bolne tovariše so skrbeli v skritih smarice, ki jo je avgusta 1944 izdala sprejem z nagovorom in zanimivim gram so pripravili godba Zarja iz Šo- Cerkno, vodja Vanja Lampič; Par- bolnišnicah, ki so jih z veliko truda artilerija 9. korpusa. Partizanske in kulturnim programom. V telovadni- štanja in pevski zbor ter šolarji z Ra- tizanski pevski zbor, Ljubljana, ki in iznajdljivosti zgradili v gozdovih narodne pesmi so povezovale, to- ci te šole so prenočili. Zjutraj so kre- ven. Popoldne pa je bila spominska ga vodi Jakob Barbo; Tržaški parti- in ob tem pogosto tvegali lastno živ- lažile in opogumljale ljudi različnih nili proti Planini pri Sevnici. Tam so slovesnost na domačiji Žlebnik, kjer zanski pevski zbor Pinko Tomažič, ljenje. Partizanska bolnica Franja je generacij, narodnosti, socialnih in imeli kosilo, ki so jim ga pripeljali iz je pred 80 leti padel narodni heroj Trst, ki ga vodi Pia Cah; Ženska vo- spomenik temu humanizmu. Gruča poklicnih skupin, ki so se združili v celjske vojašnice. Še pred kosilom in pesnik Karel Destovnik - Kajuh. kalna skupina Zimzelen, Nova Go- barak v soteski Pasice nosi izjemno skupnem boju za svobodo. jih je pozdravil predsednik krajevne V kulturnem programu so sodelo- rica; Ženski pevski zbor Cerklanke, simbolno sporočilo, ki govori o moči Pred samo prireditvijo bomo 17. borčevske organizacije Tone Špan, vali učenci osnovne šole iz Šoštanja, Cerkno, vodi ga Vanja Lampič. Pri- skupnosti, o solidarnosti in človeč- junija 2024 ob 10. uri pripravi- šolarji pa so pripravili krajšo prosla- ki se imenuje po pesniku, in Pevski reditev bo vodila Tjaša Jurman. nosti, ki sta za vsako družbo ključne- li tiskovno konferenco, na kateri vo. Od tod so pohodniki pot nada- zbor Kajuh. Govornik je bil evropski Zamisel o dobrodelnem koncer- ga pomena. Spomenik državnega in bomo predstavili dejavnosti, ki po- ljevali čez Bohor do Zabukovja nad poslanec Matjaž Nemec. Na Graški tu se je porodila kmalu po ujmah, evropskega pomena, ki opozarja na tekajo v zvezi z obnovo Partizanske Sevnico. V to vasico so prispeli v ve- gori pa je bila sklepna prireditev ob ki so Cerkno in Partizansko bolnico pomen miru in strpnega sožitja med bolnice Franja. Dodatne informa- černih urah, pozdravila sta jih župan 80. obletnici prihoda divizije na Šta- Franja prizadele julija 2023. Namen narodi ter na občečloveške vredno- cije: Milojka Magajne, Mestni mu- Sevnice Srečko Ocvirk in predstav- jersko in smrti pesnika Kajuha s po- koncerta, ki ga skupaj pripravljajo te, smo dolžni ohraniti. zej Idrija, e-naslov: milojka.ma- nica sevniškega borčevskega zdru- laganjem venca k spomeniku »No- občina Cerkno, Mestni muzej Idrija Obnova Partizanske bolnice Fra- gajne@muzej-idrija-cerkno.si, ženja. Pohodniki so prespali v skoraj šenje ranjencev«. in Zavod za turizem Cerkno, je dvo- nja, ki bo zapletena in dolgotrajna, tel.: 05 37 26 624, 041 286 681 premajhnem gasilskem domu. 11. Andrej Mavri, foto: Brane Gradišnik 12 maj 2024 IMELI SMO LJUDI Martin Mlinar Terezija Čurin Radislav Erjavec šolo, vendar je to preprečila druga ra. Deželni glavar Peter Kaiser je bil svetovna vojna. ob Moharjevi smrti globoko uža- Umrl je legenda Lesc in leške Zve- Zaradi revščine v domači hiši se loščen: »Andrej Mohar je s svojim ze borcev, najstarejši krajan in član je preselil v dolino v Osp k sorod- novinarskim delom, pa tudi s svojo ZB Lesce z najdaljšim stažem – nikom Klabjanom, kjer je delovala angažiranostjo zunaj svojega pokli- Rado Erjavec. 97 let je doba, ki člo- tudi partizanska tehnika Snežnik. ca vedno spodbujal proces razume- veku poleg lepih naloži tudi težka Tu je že kot mlad kurir dočakal ka- vanja med nemško in slovensko go- bremena. Rado jih je do zadnjega pitulacijo fašistične Italije, a tudi vorečimi Korošci. S svojim delom diha prenašal pokončno in s svet- prihod Nemcev in požig rojstne do- je prispeval k zmanjševanju nape- lim pogledom naprej, ostal je do mačije v Črnotičah. Tistega 2. ok- tosti med narodnima skupnostma. konca bister in čil, srečevali smo tobra 1943, ob prvem dnevu istrske Ni bil dragocen le kot novinar, tem- ga na sprehodih, nazadnje smo se požigalske ofenzive, se njegovemu več tudi kot človek, ki sem ga oseb- Člani Združenja borcev za vredno- Februarja smo se na ljubljanskih srečali na občnem zboru ZB Rado- očetu ni uspelo umakniti v gozd. no poznal in cenil.« te NOB Hrastnik smo se 2. marca Žalah poslovili od Terezije Čurin, vljica - Lesce v začetku marca letos. Nemci so ga prijeli v kleti, ga z dru- Mohar je svojo novinarsko pot zbrali na pokopališču Dol pri Hra- spoštovane krajanke Vrhovcev in 16-leten se je Rado leta 1943 v gimi vaščani odpeljali iz vasi in tam začel pri časopisu Volkswille. Nada- stniku ob zadnjem slovesu od na- dolgoletne članice Zveze borcev Logatcu, kjer se je rodil, pridružil ustrelili. ljeval jo je pri Slovenskem vestni- šega spoštovanega in cenjenega za vrednote NOB Vrhovci - Brdo boju za osvoboditev Slovenije iz- Za petnajstletnega Jožeta, ki je ku, nato pa je od 90. let prejšnjega člana, tovariša Martina Mlinarja. - Kozarje. Rodila se je leta 1926 v pod nacizma in Hitlerja. Boril se je odraščal v vse bolj opaznega upor- stoletja sooblikoval ORF na Koro- Tovariš Martin se je rodil 1. novem- številni zavedni in domoljubni dru- na Primorskem in Jelovici v Jeseni- nega fanta, je življenje v vasi, v ka- škem. Kot urednik je pripravljal ra- bra 1935 v Loki pri Zidanem Mo- žini Dovgan v Šembijah nad Ilirsko ško-bohinjskem odredu, kjer je bil tero se je naselila nemška enota, dijske in televizijske oddaje za slo- stu. Po končani osnovni šoli in na- Bistrico. Starši so bili ponosni Slo- tudi kurir za zvezo. Med bojem je postajalo nevarno. Zato se je odlo- vensko uredništvo. Bil je pionir pri daljnjem šolanju ga je pot zanesla v venci, doma so govorili slovensko. bil ranjen in je odšel na zdravljenje čil za odhod v partizane. Postal je vzpostavitvi slovenskega jezika na Hrastnik, kjer si je ustvaril družino Tudi v šoli so bili Terezija in njeni na svobodno ozemlje, v Črnomelj. borec 2. bataljona Istrskega odreda spletni strani avstrijske javne radi- in se zaposlil v Steklarni Hrastnik. sorojenci in sorojenka zvesti slo- Po vojni je služil v jugoslovanski in nato vse do osvoboditve Trsta otelevizije. V svoji bogati politični karieri je venščini, kar v tistem času ni bilo mornarici v Kotorju v Črni gori, kjer maja 1945 kurir voda za zveze v Manjšinska govornica v parla- kot predsednik Zbora združenja lahko. Dogajalo se je namreč, da so je nadomestil zamujeno šolanje in štabu odreda. mentu in deželna govornica Zele- skupščine Republike Slovenije de- učitelji kaznovali učence, ki so go- se domov vrnil kot poznavalec par- Po osvoboditvi Trsta so partizani nih Olga Voglauer je v tiskovnem loval tudi v Zboru republik in po- vorili slovensko. nih kotlov, kar ga je vodilo k novi tam ostali do 15. junija 1945, ko so sporočilu zapisala, da »čeprav ga krajin SFRJ v Beogradu. V Zdru- Med drugo svetovno vojno se dolžnosti, postal je strojevodja. se morali umakniti. To je bilo po- je kruta bolezen zadnja leta zazna- ženje borcev za vrednote NOB je tudi oče Andrej takoj povezal z Najprej je delal v železarni na Jese- novno razočaranje za borce. V Ilir- movala, ni prenehal biti pomemben Hrastnik se je včlanil v letu 1991. odporniškim gibanjem. V akcije je nicah, potem pa je večino poklicne ski Bistrici so bili reorganizirani v glas za pravice slovenske narodne Najprej je deloval v krajevnem od- vključil tudi svojo hčer Terezijo. Kot dobe upravljal lokomotivo. Družino 2. brigado KNOJ-a in kot graničarji skupnosti. Andrej, pogrešali te boru ZB Dol pri Hrastniku in tako mlada kurirka je prevzemala odgo- sta si z ženo, ki je bila iz Ljubnega, poslani na demarkacijsko črto Se- bomo.« je svoje znanje in poznavanje zgo- vorne in zahtevne naloge. Tako kot začela spletati v Radovljici, že kma- nožeče–Štjak, zatem pa na rapalsko Andreja Moharja smo še konec dovinskih dejstev prenašal na vse drugi kurirji je morala tudi ona pre- lu pa sta v Lescah zgradila hišo, kjer mejo na Rakek. februarja letos srečali v Celovcu člane. Leta 2002 je bil izvoljen za magovati zelo dolge poti. Danes si sta živela do smrti. Informbiro je Jože dočakal na na demonstraciji za demokracijo podpredsednika izvršnega odbora je težko predstavljati pogum mla- Njegovi spomini, prežeti z neo- oficirskem šolanju v Beogradu. Po in človekove pravice in ga vpraša- ZB za vrednote NOB Hrastnik, leta dega dekleta, ki je opravljalo po- majnim ponosom, so nas večkrat diplomi je služil v vojni mornarici v li, zakaj se je udeležil demonstraci- 2012 pa je prevzel vodenje Občin- membne in nevarne kurirske nalo- popeljali v čas partizanskega boja Splitu, nato kot politkomisar obalne je. Odgovoril je: »Iz dveh razlogov ske organizacije ZB NOB Hrastnik ge. Z očetom in brati so bili hkrati za svobodo, na pot njegovega po- baterije Brioni - Barbariga. V času sem danes tukaj. Prvi je, ker se za- in postal tudi predsednik Pokra- aretirani. Doživela je najstrašnejši klicnega dela, k družini. Od usta- nemirov in groženj Sovjetske zveze nimam za politiko in vidim nevar- jinskega sveta za Zasavje. V času dogodek, ko so jo 15-letno zaprli v novitve dalje je bil član ZB Lesce je bil leta 1951 z enoto premeščen nost, da se bo desni ekstremizem v svojega vodenja se je zavzemal za zapor v Vidmu (Udine). Posledice - Radovljica in pozneje tudi član v Maribor na madžarsko mejo. Leta Evropi okrepil. Drugi pa je, ker sem ohranjanje kulturne dediščine, na- so jo spremljale vse življenje. Tere- upravnega odbora. 1952 je odšel na dodatno šolanje tajnik Zveze koroških partizanov in stale v času narodnoosvobodilne- zija in oče sta bila v Trstu, ko so po- Kot praporščak Zveze borcev na Pešadijsko akademijo v Sarajevo kot tak skušam podati zamisel, da ga boja in po vojni, kar je ena od tekali zadnji boji za njegovo osvo- se je udeleževal številnih spomin- in nato ostal v JLA do leta 1956, ko se je treba načelno in temeljito up- pomembnih nalog borčevske orga- boditev. Pomagala sta pri ranjenih skih slovesnosti v domačem kraju, se je zaradi zdravja polovično upo- reti vsakim oblikam narodnega pa nizacije. Močno si je prizadeval za in žrtvah. po Sloveniji in drugod. Tako se je kojil. tudi socialnega zapostavljanja.« prepoznavanje in zaščito resnice Po vojni se je izobraževala in udeležil tudi vseh zimskih spomin- Leta 1951 je v Hrpeljah sklenil in s svojimi izkušnjami prispeval uspešno opravila več strokovnih skih pohodov na Stol – 20-krat, na zakonsko zvezo s Slavo in se nato NOVICE Celovec k razvoju demokratičnih odnosov usposabljanj in šolanje na upravni Porezen, v Dražgoše je šel s Pasje ustalil v Kopru. Prekvalifikacija v v občini in Republiki Sloveniji. Pri šoli. Bila je matičarka v Postojni, ravni kar 25-krat, hodil je na zimski civilno življenje je zahtevala nove svojem delu je bil dosleden in to je nato tajnica in strokovna sodelavka Snežnik in se poleti udeleževal bor- izzive in izobraževanja ter spre- pričakoval tudi od nas članov, saj je na občini v Škofji Loki, dolga leta čevskega pohoda na Triglav. membo življenja. Po študiju se je bil prepričan, da morajo biti naloge uslužbenka na takratnem sekretari- Za tovarišem Erjavcem, od nje- vrnil v občinsko upravo v Kopru, iz sprejetega programa uresničene atu za notranje zadeve, pozneje na ga smo se poslovili 3. maja, ostaja kjer je opravljal različna dela in na- Tišina in kakovostno izpeljane. občini Šiška, kjer je zavzeto sodelo- globoka sled, ki ga bo v naših srcih loge. Kot načelnik oddelka za not- Tovariš Martin je na člane ZB vala pri gradnji vrtcev in šol. ohranila še dolgo živega. Spominja- ranje zadeve se je leta 1980 upoko- V povetrini mesečinski NOB Hrastnik prenašal tudi svoje Zaradi moževe vojaške službe se li se ga bomo kot družabnega in ve- jil, nato se je z vso preostalo ener- obstojijo kamni mlinski, znanje in bogate izkušnje. S svojo je družina veliko selila. Leta 1964 selega, skromnega in zanesljivega gijo posvetil koprski borčevski or- reka v snu zašepeta. avtoriteto je znal povezati delo do- se je z možem Petrom Čurinom in človeka, ki je svojo življenjsko pot ganizaciji, Odboru borcev Istrskega moljubnih in veteranskih organiza- hčerkama Suzano in Nives preselila pogumno, pošteno in ponosno pre- odreda in Zvezi rezervnih vojaških starešin. Molk se je sesul v globine, cij Zasavje, ki spoštujejo temeljne v Ljubljano. Nazadnje sta ustvarila hodil. Nov udarec v življenju je Jože do- Bog je ustavil strašne mline vrednote narodnoosvobodilnega in zgradila dom na Vrhovcih. Iskre- živel 2007, ko mu je umrla njegova za trenutek ali dva. boja in njegovo vlogo pri uvelja- no in z veliko ljubezni je bila preda- Mira Stušek vljanju samostojnosti Slovenije. Za na svoji družini, nato svoji vnukinji draga žena Slava, a to ga je še bolj navezalo na naše Združenje proti- Po tišini zaveslamo svoje delo je prejel zlato plaketo Maji in Karmen ter vnuku Marku, ZZB NOB Slovenije in leta 2023 li- skupaj z možem Petrom jim je daja- fašistov, borcev za vrednote NOB čez prihuljeno omamo, stino kot najvišje priznanje za ohra- la vso ljubezen in modrost, kar vse Jože Furlan in veteranov Koper, kjer smo mu tipamo zarasli breg. njanje vrednot NOB Slovenije za je prenašala tudi na štiri pravnuke. pred dvema letoma podelili naslov dolgoletno in uspešno vodenje OO Njen večni pogum, ljubezen, opti- častni član. Prejel je vrsto priznanj, Mesec se v oblake skrije, ZB NOB Hrastnik, PS NOB Zasavje mizem in motivacija so bili in bodo med drugim tudi zlato plaketo za ži- kruti Pan v temo zavpije, ter zavzeto delovanje v organih in ostali zgled vsem. vljenjsko delo ZZB NOB Slovenije. divje se spustimo v beg. delovnih teles ZZB NOB Slovenije. Zakonca Terezija in Petar Čurin Tovariš Martin je bil dolgole- sta za svoje pogumno delovanje za Miloš Ivančič tni član Občinskega združenja ča- narodno osvoboditev prejela več stnikov Hrastnik, bil je predsednik priznanj. Družbeno sta delovala v Edvard Kocbek krajevne skupnosti Dol pri Hrastni- času graditve porušene domovine Andrej Mohar (besedilo zasnoval v letih ku in tudi predsednik kulturnega in soustvarjala svobodno in pra- društva Dol. vično družbo. Pri svojem delu sta Jože Furlan ali Muhov fant, kot so 1942–1943) Zadnjega slovesa se je udeležila spoštovala in živela vrednote: hu- mu rekli v njegovih rojstnih Črno- tudi delegacija njegovih prijateljev manost, enakopravnost, solidar- tičah, se je rodil pred 97 leti. To je in sodelavcev Zbora republik in nost, poštenje in pravičnost. Tako bil čas, ko je fašizem prepovedal pokrajin skupščine SFRJ. Tovariš sta vzgajala tudi svoji hčeri. Bila sta slovensko besedo, kulturo, skratka, Franc Gerbec se je v svojem poslo- priljubljena in spoštovana v svojih Slovenci so bili manjvreden narod. vilnem govoru spomnil tistih težkih delovnih okoljih, med krajani in Vse to je Jože doživel in občutil, da časov v skupni državi Jugoslaviji, člani naše borčevske organizacije. ne omenjamo revščine. Kot otrok je ko sta bila zelo pomembna tudi pri- S sosedi sta stkala prijateljske od- tu na robu Malega Krasa že od ma- jateljstvo in medsebojna pomoč. nose. lega pasel živino in opravljal razna B E S E D A kmečka dela, da je pomagal boleh- ZB za vrednote NOB Hrastnik KO ZB Vrhovci - Brdo – Kozarje nim staršem preživljati sedemčlan- 13. aprila je v 68. letu starosti umrl sko družino, in moral je hoditi v po- Andrej Mohar, dolgoletni urednik tujčevalno italijansko šolo. Po šes- slovenskega programa ORF in taj- tem razredu si je želel v kmetijsko nik Zveze koroških partizanov in www.svobodnabeseda.si prijateljev protifašističnega odpo- maj 2024 13 V METEŽU ZGODOVINE Karlo Godnič – 2. del Kratka in tragična pot primorskega domoljuba Med Slovenci, naseljenimi v Bi- strencih, najdemo naslednje priim- ke: Bajc, Benčič, Fortunat, Furlan, Godnič, Gruden, Kutin, Kuzmin, Margon, Nanut, Novak, Parovel, Pegan, Pipan, Pregarc, Sedmak, Se- ražin, Valenčič, Vižintin in Žbogar. V omenjeni knjigi je v abecednem seznamu primorskih Slovencev iz makedonske vasi Bistrenci v NOV Jugoslavije in aktivistov NOB zapi- san tudi Karlo Godnič, nekoliko več pa je napisano o njegovem nadalj- njem narodnopolitičnem delovanju po odhodu iz Makedonije v Bosno vse do njegove smrti leta 1942 v Slovenski moški pevski zbor Bistrenci leta 1934. Karlo Godnič je na sliki prvi z leve, ob Srečna družina junija 1938 v Brčkem Karlo Godnič v mladih letih Jasenovcu. V Bistrencih je sčasoma nasta- njem je žena s sinom Mirkom. (deklica spodaj je dveletna Marija Godnič) la močna slovenska kolonija. Vsi sledijo dogajanju v svetu, tudi njih ja Godnič iz Kopra), kmalu pa se ustaška policija 7. januarja 1942 marca 1942 ubili (o njegovi tragični Po vojni so prebivalci Brčkega udari gospodarska kriza, po Evropi tričlanska družina spet seli – leta odpeljala v zapor v Brčkem. Po smrti je pričala sozapornica in čla- 12 padlim soborcem »brčanske sku- se širi val fašizma in nacizma. Tam- 1937 oče najde delo na kmetijskem tednu dni mučenja so ga odpeljali nica iste revolucionarne skupine iz pine komunistov«, med drugim tudi kajšnji Primorci tvorijo tudi močno posestvu Plazulje v vasi Grbavica naprej v zapor v Slavonski Brod, od Brčkega Štefanija Marvin iz Štan- Karlu Godniču, postavili spomenik nacionalno skupnost, gojijo sloven- blizu Brčkega. tam pa v koncentracijsko taborišče dreža pri Gorici, poročena Lovišček (ki pa je bil v času vojn v začetku sko kulturo. Karlo Godnič tako leta Jasenovac. Po zverinskem mučenju in pozneje živeča v Mirnu, sestra devetdesetih let porušen). Njegovo 1934 v Bistrencih ustanovi celo slo- Zadnja leta, vojna in in komaj prebolelem tifusu je moral Karlove žene), datum smrti pa je ime je zapisano tudi v knjigi Brčko i venski moški pevski zbor in sloven- žalostni konec v Jasenovcu Karlo Godnič s skupino zapornikov zapisan tudi na uradnem pismu okolina u radničkom pokretu i NOB v sko pesem zanese daleč na jug Ju- Karlo Godnič je bil aktiven tudi v v ledeno mrzli vodi reke Sane pos- Velike župe Posavje, Brod na Savi, poglavju Refika Piskavice: SKOJ u goslavije. Prvi nastop je zbor imel Jugoslaviji. Našel je stike s skupi- tavljati taboriščno ograjo. Omago- poslanem 24. julija 1942 državne- Brčkom 1941-1942. v tamkajšnji rimskokatoliški cerkvi no enako mislečih in od leta 1940 val je, zaradi česar so ga ustaši 25. mu tožilstvu NDH v Zagreb. Na predlog Zveze borcev NOV sv. Jožefa. Z javnimi nastopi so Slo- je skupaj z enim od tamkajšnjih ko- Jugoslavije sta Ministrstvo narodne venci tako potrjevali svojo narodno munistov – Hamidom Berbićem, obrambe FLRJ ter vrhovni koman- pripadnost. krojačem v Brčkem, sodeloval v O življenju primorskih izseljencev v Makedoniji obširno govori knjiga Boj pod dant Jugoslovanske armije Josip V istem letu mlado družino Go- mnogih akcijah. Začela se je dru- Olimpom (založbi Borec in Lipa Koper, 1984) več avtorjev. Alojz Pipan v poglavju Vas Broz Tito 29. novembra leta 1950 dnič zadene najtežji udarec: sinek ga svetovna vojna, ko je 6. aprila Bistrenci pri Negotinu (na Vardarju) na strani 374 opisuje: Karlu Godniču posthumno podelila umre za malarijo. Karlo je skupaj 1941 nacistična Nemčija napadla »V tej vasi je v letih 1930–1932 našlo svoj dom 30 slovenskih družin, ki so spomenico v večen spomin in slavo z ženo leta 1936 zato odšel iz Ma- Jugoslavijo. Karlo Godnič in Hamid pribežale iz Slovenskega primorja. Naselile so se v starih kmečkih hišah, ki so jih padlih borcev narodnoosvobodil- kedonije. Naselila sta se v Bosni, Berbić sta bila aktivista v Brčkem zapustile turške družine, izseljene v Turčijo. V vasi je do leta 1930 živelo več kot ne vojne, leta 1983 pa je prejel še najprej v vasi Kuljana – Dragočaji in okolici, organizatorja v pripravah sto turških družin, od teh jih je v vasi ostalo samo okrog 30. Življenje je potekalo spominsko medaljo za sodelovanje blizu Banjaluke, v krajih pod Koza- na narodnoosvobodilni boj, žal pa v hudih gospodarskih, klimatskih in drugih razmerah. Skupaj so obdelovali zemljo v NOB Makedonije, Grčije in Alba- ro, kjer se jima 1. marca 1936 rodi sta bila izdana. Hamida so na begu in se z njo preživljali. V tistem času so v Makedoniji razsajale malarija in druge nije.(konec) hči Marija (danes 88-letna Mari- ubili četniki, Karla Godniča pa je bolezni, ki so posebej napadale nove priseljence, ki niso bili vajeni takšne klime.« Vesna Tomc Lamut ZLOČINI OKUPATORJEV Ulica Ghega v Trstu Nemci obesili 52 slovenskih talcev Krajevna organizacija ZB za vred- ga območja so jih obesili 14. Vsi tizanstva zelo bolan vrnil domov. note NOB Hruševje je ob 80. oble- pa so bili aretirani na podlagi pri- Nemci so ga aretirali 8. aprila in tnici obešenja krajanov v ulici čevanj dveh domačih izdajalcev v ga odpeljali na grad Prestranek. Po Ghega v Trstu počastila spomin dveh različnih rajonih in obdobjih. osmih dneh mučenja in zaslišanja nanje pri spomeniku pri Bolku. V Pri vseh aretacijah so bili udeleže- so ga odpeljali v Trst in ga nato prijetnem razpoloženju smo se 20. ni primorski domobranci. Za sled- obesili na Proseku. 7. aprila je bil aprila zbrali v prostorih krajevne nje pa tudi za okupatorja so veliko aretiran tudi Venče Ženko, tajnik skupnosti v Hrenovicah. Med nav- nevarnost pomenili tako imenovani rajonskega odbora iz Rakitnika, ki zočimi so bili predsednik Združenja terenci Osvobodilne fronte, ki so je bil po osmih dneh zaslišanja in borcev za vrednote NOB Postojna bili tako rekoč najmočnejša vez s mučenja na gradu Prestranek od- Jerko Čehovin, predsednik Obmo- partizani. Domobranci na Primor- peljan v Trst, kjer so ga nato obe- čne organizacije SD Postojna Patrik skem se neposredno niso bojeva- sili v ulici Ghega. V Rakuliku so 9. Bole, predsednica Območne enote li proti enotam NOV, temveč so le aprila aretirali tudi Alojza Šabca in Društva TIGR – Primorske Bru- ovajali, aretirali in pobijali posame- Justino Gorjanc, ki so ju prav tako na Olenik in praporščaki okoliških znike, ki so jih ujeli, ko so hodili v odpeljali na grad Prestranek na krajevnih organizacij Zveze borcev patrulje okoli svojih postojank. Pod zaslišanje. Justina Gorjanc je bila za vrednote NOB. Prireditvi je pri- okriljem nemške policije so ujete nato skupaj z ženskami iz Orehka sostvovala tudi edina še živeča par- kurirje in druge aktiviste zasliševa- odpeljana v nemško koncentracij- tizanka Gregorčičeve brigade, Ani- li, mučili, pretepali in pobijali. Tako sko taborišče Ravensbrück, kjer so ca Cucek, ki šteje častitljivih sto let. je nemška policija v spremstvu po- jo Nemci strahotno mučili. Imeli Zbrane je pozdravil predsednik KO stojnskih domobrancev 3. marca so jo za lutko, na katero so ščuva- ZB Hruševje Erik Kranjc. Poudaril 1944 aretirala aktiviste iz Hreno- li policijske pse. Iz taborišča se je je pomen vrednot narodnoosvobo- vic, Landola, Hrašč in Studenca. po koncu vojne domov vrnila živa, dilnega boja, ki jih moramo vselej Po skoraj dveh mesecih strahotne- a povsem uničena, medtem ko so uresničevati v spomin na pogum- ga mučenja v zaporu v Trstu so v aprila, ko se je drugi izdajalec s si- najprej v Begunje, nato pa v nem- Alojza Šabca 23. aprila obesili v ne ljudi, ki so dali svoje življenje za ulici Ghega obesili: Rozalijo Bizjak nom pridružil domobrancem. Tako ško taborišče v Ravensbrück, od ulici Ghega. našo svobodo. Venec k spomeniku iz Hrašč, Franca Premrla, doma iz so v tednu pred veliko nočjo Nem- koder pa so se po koncu vojne vse Od 52 obešenih talcev v Trstu padlim in žrtvam fašizma in naciz- Stran, ki je živel v Hrenovicah, Iva- ci s pomočjo domobrancev izved- vrnile domov žive, čeprav hudo iz- jih je bilo največ iz okolice Postoj- ma sta položila Stojan Papučarov, na Boleta iz Landola, Janeza Blaži- li aretacije v Grobiščah, Rakitniku, mučene. To so bile: Vanda Križaj ne. Ta kratki zgodovinski oris nam prapranečak umorjenih Bolkovih, ča iz Studenca ter tri Bolkove, Ma- Orehku in Rakuliku ter aretirane in njena mati Frančiška, sestri Elka izpričuje dejstvo, da je vsa Primor- in Jasna Kramar, članica KO ZB rijo, Franca in Jožka, najmlajšega do dva tedna zasliševali in mučili in Ivanka Gril, Ljudmila Slavec, ska po kapitulaciji Italije dihala z Hruševje. V kulturnem programu partizanskega učitelja. Obesili so v gradu Prestranek, kjer so Nem- Marija Srebotnjak, Ivanka Stegel enim samim srcem in ciljem osvo- so nastopili: učenec Glasbene šole tudi njihovega sorodnika Stanka ci imeli svojo komando. Aretacije in Ljudmila Bizjak. Vse štiri moške boditve izpod tiranov, ki ji 25 let Postojna, harmonikar Enej Loren- Turka - Sergeja. 3. marca 1944 je so se začele 7. aprila, ko so sredi pa so obesili v ulici Ghega v Trstu, niso dovolili niti govoriti v mater- zetti, ŽVS Vanda Križaj, Bruna Ole- okupator aretiral tudi Franca Smr- vasi Grobišče na orehovem dreve- v tedanjem nemškem oficirskem nem jeziku na javnih krajih. Pogu- nik, Branka Černigoj, Vanda Turk delja iz Hrenovic, ki je bil nato iz su obesili terenca Franca Bizjaka, domu. Obešeni so bili Jože Dekle- mni ljudje, ki so skoraj po vseh va- in Ana Horvat. zapora v Trstu odpeljan v Dachau, njegovo ženo pa ustrelili. Nasled- va, Anton Stegel, Alojz Križaj in seh ustanavljali odbore Osvobodil- 23. aprila 1944 je nemški oku- kjer je umrl. Omenjene vasi so tak- nji dan so prišli v Orehek in areti- njegov šestnajstletni nečak Dra- ne fronte in SPŽZ, so pokazali, da pator zaradi diverzantskega napa- rat spadale v rajon Podgora. rali večje število ljudi, med kateri- go Križaj, ki je bil tudi najmlajša obstajajo vezi močnejše od smrti, da na oficirski dom v Trstu, ki se Na območju rajona Postojna oko- mi je bilo kar deset žensk. Dve so žrtev od vseh 52 obešenih talcev. to je bila takrat predvsem ljubezen je zgodil dan prej, v ulici Ghega lica so se aretacije začele v začetku nato zaradi pomanjkanja dokazov Izdan je bil tudi Franc Blažek iz do naroda in domovine. v Trstu obesil 52 ljudi. S pivške- izpustili, osem pa so jih odpeljali Koč, ki se je po štirih mesecih par- Ana Horvat 14 maj 2024 ZLOČINI OKUPATORJEV Družina Likar–2. del Partizanska mama z Otlice Šmončeva mama ni dolgo razmi- je popustil Mama je bila odločna. počitku, spal pa ni nihče. Skrb za ali kar tako pokramljala z njima o šljala, kako in kaj. »Grem po otro- Dobili so majhne sani (smjuke) in mamo je naraščala. Ko je tudi drugi novostih tistega tedna. Neke nede- ka. Pripeljala ga bom domov,« je mama je sina odpeljala do Vodic. večer ni bilo, je oče Šmonč bolj sebi lje popoldne, ko je imela mir, se je sklenila in nič je ni odvrnilo od te V višje ležečih predelih Javornika kakor otrokom dahnil skozi zobe: odločila, da bo padle sinove pripo- namere. so bili sneg, žled in led. Nižje snega »Boste videli, tudi mamo bomo iz- ročila Mariji Devici. Sedla je k mizi Otroci so jokali in ji branili, oče ni bilo, zato sani niso služile svoje- gubili!« Takrat pa pridejo pred hišo. tam v kotu pod bogkom in z okor- jo je rotil: »Ne hodi, še tebe bodo mu namenu. Med vaščani Vodic je »O, Pepčeta sem pripeljala domov,« no roko v domačem narečju pisala. ubili!« Nič. Mama Štefanija je odšla. našla usmiljeno dušo, ki je vpregla je še izustila mama Štefanija in se Kakor je govorila, tako je pisala. V zimo, v mraz s snegom, v dušečo konjička kar v tiste sani, in mrliški zgrudila. Še isti večer je mama sina meglo. sprevod je krenil proti Colu. umila in preoblekla v »zahmašno« Priprošnja Mariji Pomočnici Brez opreme, brez prevoza. Peš Vaščani Vodic, začudeni, pretre- obleko. Naslednji dan so odšli k žu- v neznano. Še tisti večer je prišla seni in prestrašeni, so nenavaden pniku na Otlici. »Pohitite, če pridejo Ti si Marije, jst sm Marije. do hiše pri Medvedu na Javorniku. mrliški sprevod in jokajočo žensko Nemci, bo šla cela Otlica,« je dejal Pej svi glih. Tam je prespala in prosila gospo- nemo pričakali ob cesti. zaskrbljeni župnik Albin. Tako so Ti si rodila Jezusa, jst sm rodila Jožeta. darja, da bi šel z njo in ji pokazal Na Colu je bilo treba spet prositi Pepčeta pokopali že na tri kralje, 6. Pej svi glih domačijo pri Škvarči. »Joj, ne hodi pomoč vaščane, kajti neznani Vodi- januarja 1944. Tjeb so ga na križ prbil, men so ga Nem- nikamor! Nemci so gotovo še tem, čar je odvezal svojega konjička in jo Ta podvig z mrtvim sinom je ci ustrlil. bodo še tebe ubili.« urno pobral domov, da bi ušel nem- mama Štefanija opravila sredi veli- Pej svi glih. Mama ni genjela (odnehala), sina škim in domobranskim zasedam in ke zimske nemške ofenzive. Nem- Ti si pjohna milosti, jst sm pjohna ža- bo spravila domov, da ga tam ne bo patruljam. Vsi so ji odsvetovali pot ci in domobranci so po vsem ob- losti. pustila, da bi vsaj grob rada videla, naprej. »Ma kej ste čisto zmešani, močju imeli razpredene zasede in Pej svi glih. je moledovala. Dobrosrčni gospo- če nas dobijo Nemci, bodo vse po- patrulje. Domačini so mnogokrat Štefanija Likar, Šmončeva mama z Otlice Marije ti me zde tolaži, sej dala sm ti dar je popustil in odšel z njo. Našla bili!« so v en glas zatrjevali prebi- tvegali lastno življenje, ko so mami sina dva. sta skupinski grob. Partizani so svo- valci na Colu. In bila je to čista res- pomagali pri prevozu mrtvega sina. Z njima pridi mi nasproti, kadar odšla s je že pokopali, trupla domačinov nica. Toda pomoči potrebna mama Pokazali so nesebično solidar- Bizjak s Predmeje ni smel sodelova- tega bom sveta. pa so bila razmetana okrog hiše. z mrtvim sinom sredi ceste je pre- nost s trpečo materjo, ji pomagali, ti. 23. februarja 1943 so italijanski Postreljeni, poklani, ožgani, zverin- magala strah in dvome domačinov. jo skrivali, hranili, prenočevali in vojaki postrelili petčlansko druži- (Ni zanesljivih dokazov o avtorju te sko pobiti. Sedeminštirideset jih je Neznan domačin s Cola je zbral po- bedeli nad njeno varnostjo. no Bizjak. Zažgali so hiši in v ogenj pesmi v narečju, zato pravijo – ljud- bilo v skupnem grobu, samo malo gum, vpregel konja in pripravil vo- Toda pri Šmonču na Otlici voj- zmetali nesrečnike z dveletnim in ska z Gore.) zagrebenih z zemljo. Bolj z golimi ziček ter sina zapeljal do Škratlna v na še ni nehala deliti svojih krivic še ne rojenim otrokom. Župniku so rokami kakor s priročnim orod- Gozdu. Tam so ji posodili mali roč- in jemati svojega davka. Vaščani pogreb prepovedali. Tudi običajne V mamo Štefanijo se je naselil mir jem sta jih odkopavala. Vsakega je ni voziček in štirje fantje (še otroci), Gustl Biokn, Mirko Virbov in Ivan krste niso dovolili. Za ostanke zgo- in spokoj. Sinova je pokopala v do- pregledala, še skoraj otroke, zakla- Matajčkovi in Škratlnovi, so ji vozi- Žnidarski so prišli povedat, da tudi rele petčlanske družine je zadosto- mači zemlji in njuni duši priporoči- ne, ustreljene, prebodene skozi tre- ček s pokojnikom pomagali riniti po sina Angela ne bo več domov. Pa- val lesen zaboj od makaronov (kišta la Materi božji. Ni gojila nobenega buh, ožgane. Vsakemu je obrisala cesti čez Binčovše na Kovku. Cesta del je pri Trnovem nad Gorico. Fe- od pašte), ki so ga svojci zagrebli na sovraštva, maščevanju se je odrek- obraz s snegom … »je njen ali ni« je bil zadelana z posekanimi debli bruarja 1945 so ga pripeljali domov. pokopališču. Tak je bil naš župnik. la, krivcev ni iskala. … Štela sta jih. Poslednji je bil njen in zasuta s kamenjem, da bi Nem- Snega je bilo čez kolena in gaziti Po končani vojni se mu je »utrgalo«, Taka je bila »Šmončeva« mama z Pepče. Odgrebla sta ga. Po srajci cem otežili prihod na Goro. Fantje po Trnovskem gozdu z mrtvecem so vedeli povedati vaščani. »Pog- Otlice. (konec) ga je spoznala. Bil je ves od blata so voziček in truplo ponekod pre- na ramenih je bilo nadčloveško na- rebno službo na Vtlci« sta tiste čase in krvi. Pri studenčku je zajela malo našali čez skalovje in drevesna deb- porno. Župnik Albin je pokopal tudi vestno opravljala Dite Polanski in Viri: Franc Černigoj, zapisovalec ljudske- vode v vojaško menažko (porcijo) la. Sama tega ne bi mogla opraviti. drugega sina, partizana Angela. Na Danele s Podhruške. ga spomina z Gore, Gorjani, padli v NOB in mu umila obraz. Ko se je prepri- Oče Šmonjč je krsto za sina naro- Otlici, na Kalinovcu, kakor se reče Prišel je čas, ko je tudi Šmon- 1941–1945, in Znamenje na Gori; Janez Švajncer, Logatec 1941–1945; Stanko Pe- čala, da je njen sin, je le še dahnila: čil v Čibejevcu pri stricu Francetu. temu kraju. Tam je župnik spravil k čeva mama začutila konec vojne. telin – Gradnikova brigada; Siena Blažič, »Oh, ta je, ta!« Pobralo jo je in Sosed Jože Puliški pa je krsto pri- zadnjemu počitku mnoge domače Razmišljala je, kaj bi še lahko na- Argentina – Revolucija v Hotedršici; An- Medvedov oče je moral še njo obu- peljal domov. »Če ga ne bo prpe- in tudi tuje partizane. Ni delal razlik. redila za svoje padle sinove. Oba drej Bolčina - Spomini 2019. jati s sneženimi obkladki. »Ne boš lala, bo pej za kašnega druzga,« so Nobenemu ni odrekel krščanskega partizana je pokopala doma, imela ga odpeljala,« ji je rekel, »če srečaš modrovali. Bila je za Pepčeta. Do- pogreba, vsakemu je brez razlike ju je na dosegu roke. Vsako nedeljo Nemce ali domobrance, bodo še mače je skrbelo, kje hodi mama. namenil zadnjo molitev. Le pri po- po deseti maši je lahko na njunem Andrej Bolčina - Drejče »Zahri- tebe!« Ni pomagalo. Oče Medved Prvi večer je ni bilo. Odšli so k kopu postreljene in zažgane družine grobu prižgala svečko, položila cvet barski« z Otlice V SPOMIN Valentin Kokalj - 2. del DOGODKI Zormanov mlin ne ropoče več svoje pesmi Pot ob žici Kokalj je bil globoko veren, izjemno cev Cankarjevega bataljona, ki so sedlu pod Storžičem, medtem ko novembra 1943. Obvestilo o smrti dober in pošten človek, hkrati pa prišli sem deloma pred dražgoško so počivali, nenadoma presene- je iz Mauthausna nekaj dni zatem v tudi zaveden Slovenec, ki je ljubil bitko in deloma po njej. Dogaja- tili nemški policisti in žandarji iz Kranju prejel njegov brat Nace. domačo zemljo in njene ljudi, slo- nje v mlinu je žal prišlo na ušesa Preddvora. Tine je poskušal pobeg- Tragično se je v vojni končalo venski jezik in slovensko pesem. gestapu in 25. februarja 1942 so niti, a ob nesrečnem skoku med be- tudi življenje Tinetove nečakinje Leta 1941 se je med prvimi v šen- se nemški policisti sredi dopoldne- gom čez žico za zaščito jelenov si je Anči Kokalj in mlinarskega pomoč- čurski občini pridružil partizanske- va pojavili v mlinu. Tineta, ki je bil zlomil nogo. Skril se je v grm, kjer nika Janeza Koselja, ki sta v bojih mu gibanju in organiziranju upora takrat v Kranju, niso našli. Ko pa se pa so ga policisti našli. padla že leta 1942, le nekaj mese- proti neizprosnemu okupatorju. je pozneje vrnil in izvedel za neljubi Najprej so ga odpeljali na gestapo cev po tistem, ko sta odšla v par- Letošnjega pohoda se je udeležilo veliko Sama lega Zormanove domačije, obisk, se je takoj odločil, da odide v Kranj, kjer so ga zasliševali in mu- tizane: janez nad Davovcem pod število članov ZZB NOB Slovenije. Med precej samotna ob reki Kokri ozi- v partizane. Z njim sta odšla tudi čili, nato pa v begunjski zapor. Tam Krvavcem, Anči pa v Udin borštu. njimi pa so bili tudi tekmovalci v teku trojk roma Mlinščici ali Rapi, nekoliko pomočnik Janez in nečakinja Anči. sta se mučenje in zasliševanje na- Celotno sosednjo Ledrarjevo oziro- mestnega odbora borčevske organizacije. odmaknjena od drugih hiš v vasi, Čeprav Nemci mlina niso požga- daljevala, a kljub hudemu trpljenju ma Jerinovo družino pa so Nemci (Foto: Iztok Pipan) je bila kakor ustvarjena za skrivne li, temveč le zapečatili, pa je odslej Tine ni klonil. V Begunjah, kjer je aretirali in odpeljali že dan po Tine- sestanke, zbiranje hrane in drugega Zormanov mlin, ki je dajal hrano v tamkajšnji »taboriščni knjigi« vpi- tovi aretaciji. Najprej v Goričane pri Na letošnji 66. prireditvi Pot ob žici materiala ter za dokaj varno zato- in streho ter vso drugo pomoč pr- san pod zaporedno številko 3519, Medvodah, kmalu zatem pa so jo je v treh dneh, od 9. do 11. maja, čišče prvih borcev in aktivistov. Z vim okupatorjevim nasprotnikom, je preživel pet mesecev. 2. januarja izselili v Nemčijo, kjer je oče Miha sodelovalo 37.000 mladih in manj ustanovitvijo Odbora Osvobodil- za partizane pomenil izgubljeno 1943 so ga s transportom prepeljali umrl še isto leto. Vojno sta prežive- mladih. Ena največjih športno-re- ne fronte za Visoko in Luže pa se postojanko. Tine je postal borec v zloglasno koncentracijsko tabori- la le Tinetova hči Albinca in nečak kreativnih prireditev v Sloveniji je je tudi uradno začelo osvobodilno Kokrške čete, od 18. junija 1942, šče Mauthausen, teden dni zatem Edo. (konec) potekala po skoraj 35 kilometrov gibanje na Visokem in v sosednjih ko se je le-ta preoblikovala, pa bo- pa v bližnjo podružnico Gusen, kjer Danijela Bakovnik dolgi trasi, ki je speljana po obmo- krajih. Zormanov mlin je v letih rec 2. bataljona Kokrškega odreda. je dobil številko 21011. Umrl je 28. čju, kjer je med drugo svetovno 1941 in 1942 veljal za pomembno Udeležil se je več pohodov, akcij in vojno stala žičnata ograja italijan- partizansko postojanko na tem ob- spopadov s sovražnikom v okolici skih in zatem nemških okupatorjev. močju. Storžiča. Toda njegovo partizansko Žalostno usodo pa je po vojni doživela tudi Tinetova domačija, nekdaj tako Pohod so začeli otroci iz vrtcev, na- V mlin so ljudje dovažali žito za življenje je trajalo le pet mesecev. trden in mogočen Zormanov mlin. Menjavali so se lastniki in nevešči gospodarji, daljevali dijaki, posamezniki, dru- mletje in druga živila ter druge pot- Julija je bolan celo nekaj dni pre- mlin pa je vedno bolj propadal in rešitve ni bilo. Porušenje je bilo neizbežno. žine in skupine, končale pa so ga Na njegovem zemljišču danes stoji kar osem novih hiš, na katere smo krajani rebne stvari, ki so jih potem kurir- živel doma, najprej se je zdravil pri trojke v tekmovalnem delu progra- lahko ponosni. S postavitvijo spomenika ob nekdanjem Zormanovem mlinu naj ji in aktivisti odnašali ali odvažali sosedih (Ledrarjevih), nato pa v bi sokrajani vsaj simbolično izpolnili tudi Tinetovo zadnjo željo, ki jo je na kraju ma. Poleg ohranjanja zgodovinske- partizanom pod Krvavec, Storžič svojem mlinu. svojih moči izrekel sojetniku in prijatelju v taborišču Gusen. Želel je namreč, da ga spomina vsakoletni pohod ljudi in drugam. Februarja 1942 se je 31. julija se je odpravil nazaj v v domovini poskrbijo za njegov mlin, ki naj z vsem, kar je med vojno prispeval spodbuja k aktivnemu in zdravemu po težkih bojih nad Bašljem v mlin Kokrški odred. Spremljala sta ga za osvoboditev in pravičnejšo družbo, služi prihodnjim rodovom, še posebej pa življenju, druženju in skrbi za oko- zatekla Kokrška četa; tu se je prav dva tovariša. Toda naslednji dan, 1. mladim ljudem – za spomin in opomin. lje, v katerem živijo. takrat zadrževala tudi skupina bor- avgusta 1942, so jih na Bašeljskem S. B. maj 2024 15 NAGRADNA KRIŽANKA Geslo križanke napišite na dopisnico in TEVE jo pošljite na naslov ZZB NOB Slovenije, NEPROFE- PROSTOR JABOLČ- VODITE- RAMA PREBI- ZOBO- ATOL V Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana, SIONALKA ZA NIK LJICA SIMON D - VALJENJE (ŠTAJER.) ŠIRCA- HOČEVAR GESLO 3 KARLA VALCI ZDRAVNI- TUAMO ČAPKA ASIRIJE CA TUJU s pripisom »nagradna križanka« ali ROŠ pošljite na elektronski naslov: svobodna. beseda@zzb-nob.si AVTO- CESTA do 15. junija 2024. Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. Izžrebani reševalci križanke iz GESLO 1 102. številke časopisa Svobodna beseda PISKA SINJSKA ŠVIGELJ- 1. Ajda Razpotnik VITEŠKA MERAT Kresnice 1a, 1281 Kresnice IGRA ZELIKA 2. Irena Ekart ZORAN KOZMIČNA Lovska ulica 17, 2204 Miklavž HRBTNA OGRINC RESNICA STRAN V 3. Marjan Kastelic SEKIRE FOSIL, VEDANTI Blatnik pri Črnomlju 6b, 8340 Črnomelj OKAMNINA RALKA SLOVEN- SKA OTROŠKA PRITISK PISATE- Rešitve križanke: LJICA OBČINSTVO, SIMBOLIST, VAR, BOBEK, OLLI, ELITNIK, VEKA, BAJONET, GOS, SONATA, DREVORED, RAFAEL ELITNEŽ NADAL LESKETA- JOČA SE SNEG, LESTVENIK, ŠOKEC, ANTENA, TKANINA LAMPRECHT, KE, KIDANJE, OG, NO, AGA, ČOPIČ TINE ČESANKA, ASIOP, VALLI, KF, AKANI, OTTA, ŠTEFAN LOGAR ERA, BLANKA, SKANE, ZOBNA KRONA, TAJCI, 24 UR KOROŠEC ULOV ANTAR, ODAK. OROŽJE KOS POBIRA- KAPA, Z POHIŠTVA OTOČJE, LEC KUČMA V RUSIJI Geslo: OSVOBODILNA FRONTA DRŽAJEM ZA ARHI- BOGDAN VAK GESLO 2 DACA IN SEDENJE PELAG NO ..., SLOVENSKEGA NARODA. DOLGIM, TI, ON NAČETEK NEKOLIKO ZAKRIV- PRESTOL- LOŠČILO LJENIM NICA REZILOM GRČIJE ŽELEZOV OKSID ZELO STRUPENA ZNAK ZA je glasilo ZZB za vrednote PREBI- SEVERNOAFRIŠKA RENIJ FINSKO VEČ NOB Slovenije za domoljubna, socialna, VALEC KAČA, FRANC. JEZERO ŽIVALI, gospodarska, politična, zgodovinska in TRNJA PUŠČAVSKA PURSA IGRALEC INARI ŽIVALI ZVONIMIR ROGOZ DELON kulturna vprašanja doma ULRICH in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. OTTO ZWINGLI ZNAČAJEN HAHN SPAČENE UDAV MOŠKI Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije POTEZE Zanj: Marijan Križman, predsednik OBRAZA ŽARA Uredniški odbor: dr. Ivan Svetlik (predsednik), PRED- ČLAN ZIDARSKA ZNAK ZA dr. Martin Premk, dr. Maca Jogan, Mitja Meršol, PEKEL BUROV ŽLICA NIKELJ (NI: REKA V dr. Nevenka Troha, Črt Kanoni NIMB) KAMERUNU DROBIŽ ZVESTA Odgovorni urednik: Janez Alič (IZ:JAD) ERE ŽIVAL telefon: 041 686 322 GESLO 4 OP.PEVKA OKRASNA ONDINA PTICA elektronski naslov: svobodna.beseda@zzb-nob.si STANE KLASINC DVORIŠČ SEVER KATARINA SREDINA Oblikovanje: Vid Brezočnik IVANOVIĆ SEZONE Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja PREBI- VALKE DESNI SEDLA NA PRITOK Naslov uredništva in naročnin: TOLMIN- LABE NA ZZB za vrednote NOB Slovenija, SKEM ČEŠKEM Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 SLADKOBA NAPEV, ČOLN ZA romana.jemec@zzb-nob.si MELODIJA ENEGA VESLAČA SPOMINI Alojz Vidic –2 del Pregnani z domačije na Srednji Dobravi Dobravce so za en mesec nasta- zahtevno delo v špenglarijo (kle- lati (ob izbruhu vojne se je namera- nili v bavarskem gradu Burg Wer- parsko delavnico). val vpisati v gimnazijo), da je moral nfels pri Nürnbergu. Niso mogli Na taborišče v Dingolfingu ima leta in leta poleg obiskovanja ve- verjeti postrežbi: beli prti na mizah, Alojz slabe spomine. Ne more po- černe šole garati doma in v službi, iz loncev se je kadila prava goveja zabiti hudobnega, nečloveškega še zdaleč ni zamorjen človek. Po juha … A pozitivno presenečenje poveljnika Ebnerja. Zapornikom, ki vojni je deloval na več področjih: je bilo kratko. Strogi red, disciplina, so s kmetij, kjer so tlačanili, kdaj pa kot poveljnik gasilcev na Dobravi, osornost kaplarjev, nato pa delo, kdaj prinesli priboljške, je namreč kot predsednik Društva izseljencev delo, delo. Vmes so bili še v logorju vse zmetal v smeti. Ko so bili zaprti za pet krajevnih skupnosti, delal je v Poxauu, nato pa so jih premestili v Poxauu, so jetnike natančno zdra- pri Rdečem križu, v krajevni skup- v delovno taborišče v Dingolfingu. vstveno pregledali. Tistim, ki so nosti Srednja Dobrava, nekajkrat Alojza in njegovega starejšega bra- ustrezali arijskim rasnim merilom je organiziral izlet nekdanjih inter- ta Staneta so 1. julija 1942 razpo- in so znali za silo nemško, so pode- nirancev v Nemčijo, kot poslovilni redili v tovarno poljedelskih strojev lili nemške dokumente in jim omo- govornik ali kot praporščak je bil Hans Glas, kjer je po 12 ur na dan gočili normalno življenje na svobo- prisoten na skoraj vseh dobravskih stružil dele za menjalnike. Nevešč di. Med temi »srečniki« so bili tudi pogrebih. Nenehno se je trudil za ravnanja s stroji je imel Alojz kar Hrvatovi z Zgornje Dobrave (oče napredek celotne skupnosti. Zbral štiri delovne nesreče. Najhujša je Janez in sin Jože Bertoncelj sta bila Alojz Vidic in Mira Hladnik je spomine sotrpinov na izseljen- bila, ko mu je stroj skoraj odtrgal tolmača za nemščino), ki pa so se stvo ter jih izdal v dveh knjigah: desno dlan. Imel je zmečkano za- po vojni temu »privilegiju« odrekli nih odpravilo proti domu 320 izse- jih zdravstveno pregledali. Doma Moji spomini ali kako smo s prijatelji pestje, a se je zdravnik v bližnji bol- in se vrnili domov. Hrvatov Ivan ljencev iz Gorenjske in Zasavja. Na na Dobravi so našli samo še zidove. preživeli drugo svetovno vojno (2006) nišnici zelo potrudil, tako da je bila Bertoncelj je bil medtem doma po- srečo so se uspeli izogniti eksplo- Kočevarji, ki so med vojno bivali na in Spomini izgnancev (2012). roka počasi spet uporabna. Tam je memben partizanski komisar z ile- ziji peklenskega stroja, ki so ga v izpraznjenih dobravskih domačijah, V Jani (8. 8. 2023, št. 32) ga je bil Alojz skupaj z ranjenimi in bol- galnim imenom Johan. enega od vagonov nastavili oficirji so pokradli in uničili vse, kar se je novinarka Biba Jamnik Vidic, žena nimi ruskimi ujetniki, ki jih je obi- Zadnje leto vojne so se mora- stare jugoslovanske vojske. Branili uničiti dalo. Oče Janez Vidic je leta Alojzovega sina Darka, vprašala po skovala prijetna Rusinja Vera Rutze li taboriščniki med zavezniškim so jim vrnitev v domovino, češ da 1944 umrl v taborišču, mama jih je življenjskem vodilu. »Bodi dober in jim iz pekarne, kjer je delala, no- bombardiranjem nemških mest in jih bodo komunisti vse pobili. Na čakala v domači vasi. Od šestih ot- človek, če pa ne moreš narediti nič sila sladke priboljške. Tudi Alojz je vasi pogosto umikati v zaklonišča. jeseniški postaji so jih radostno rok so vojno preživeli štirje. dobrega, vsaj škode ne delaj. Pa nič bil deležen te njene pozornosti. Po 24. julija 1945 se je iz centralnega pozdravili partizani. Nato so mora- Čeprav je imel Alojz uničeno alkohola in cigaret,« ji je odgovoril. okrevanju je bil razporejen na manj taborišča Poxau v živinskih vago- li dva dni ostati v Radovljici, da so mladost, da se ni mogel redno šo- (konec) 16 maj 2024 DOGODKI Ljubljana, Orle, Smrečje Resnica, svoboda, mir Resnica, svoboda, mir – te tri be- Dravski diviziji, ki je pod vodstvom boju, o njegovih vrednotah, brez sede v zadnjem času pogosto izgo- generala Smiljanića maja 1919 za- katerih se Slovenci ne bi obdržali, varjamo. V Zvezi borcev jih pou- vrnila avstrijske vojščake na Koro- in kot velikokrat pravi naš pred- darjamo z razlogom, saj smo vsak škem in tako pripomogla, da je del sednik Marijan Križman, bi on v dan priča potvarjanju zgodovine, Koroške danes še vedno v Sloveniji. Kopru govoril italijansko, mi v Lju- zato pa krepitvi neofašizma in neo- Orle in spominska slovesnost pri bljani pa nemško, pa tudi samo- nacizma po Evropi. spomeniku 47 padlim borcem v stojne države Slovenije ne bi bilo. »Resnica, svoboda, mir« je glas- zadnjih bojih za osvoboditev Lju- To je na Orlah še posebej poudaril no odmevalo tudi na naših spomin- bljane so tudi letos povezali gene- slavnostni govornik Lenart Žavbi, skih prireditvah 4. maja v Smrečju racije, ki jim ni vseeno, da nekate- poslanec v državnem zboru. Borke pri Turjaku, 8. maja na Orlah, pa ri ne morejo sprejeti zgodovinske in borci Ljubljanske, Levstikove in tudi konec marca na volilni skup- resnice o narodnoosvobodilnem Gubčeve brigade, ki so preko Orel Častni pozdrav padlim borcem 8. maja 1945 na Orlah (Foto: Andrej Pengov Bitenc) ščini ZZB NOB Ljubljana. V Smrečju smo se poklonili spo- prodirali v Ljubljano, so na svojih nacizmu, ki sta na pohodu. minu na 26 zverinsko ubitih vodil- plečih nosili veliko več kot zgolj Še posebej se to kaže v Italiji, nih aktivistov Osvobodilne fronte, štiri leta boja za svobodo. V goz- kjer je predsednica italijanske vla- uglednih ljudi, ljubljanskih intelek- dovih se je med drugo svetovno de Meloni na slovesnosti pri fojbi tualcev, ki so le nekaj dni pred kon- vojno rodila povojna država. Ome- na Bazovici o narodnoosvobodil- cem vojne padli v roke izdajalski nil je ustanovitev Slovenskega na- nem boju in slovenskih partizanih politični policiji. Spoštljiv spomin rodnega gledališča v Črnomlju, izrekla besede, ki jih ni vredno po- na umorjene je obudil slavnostni postavljali so se zametki javnega navljati. Za ilustracijo pa še dejanje govornik Milan Gorjanc. Ob tej šolskega sistema, v partizanskih tržaškega župana, ki je s pomočjo priložnosti je povzel številna zgo- bolnišnicah se je gradilo slovensko somišljenikov sprejel odlok, s ka- dovinska dejstva, ki jasno pokaže- javno zdravstvo, ki je temeljilo na terim je 12. junij 1945 razglasil za jo vso resnico o narodnoosvobo- solidarnosti, tovarištvu in brezmej- dan veselja, sreče, zadovoljstva in dilnem boju in zgodovinskem boju ni požrtvovalnosti. Svoj nagovor svobode, ker je Trst zapustil zad- Slovencev za samostojno državo, ki je Lenart Žavbi končal s pozivom, nji partizan. O tem nas je na volilni smo ga nekdaj bili skupaj z drugimi da mora partizanski boj v Sloveniji skupščini ZZB NOB Ljubljana po- jugoslovanskimi narodi. Spomnil je ostati večen. Svoboda in mir nista drobno seznanil predsednik Mari- na majorja Švabića in njegovih tris- Zbrani v Smrečju ob spoštljivem spominu izdanim in zverinsko umorjenim aktivistom samoumevna. Z vsemi silami se jan Križman. to srbskih vojakov, izognil se ni niti Osvobodilne fronte (Foto: Srečo Knafelc) moramo upreti neofašizmu in neo- Meta Verbič DOGODKI Gemona (Humin) DOGODKI Črnuče Spomin na Srebrna plaketa Alenki Velkavrh partizanska zdravnika Združenje borcev za vrednote zgodovini dvakrat uprli okupatorju NOB Črnuče je 23. aprila pripravilo in s tem dosegli svobodo in samo- slovesno proslavo ob dnevu upora stojnost. 20. aprila je bila v Gemoni del stavniki KO ZB Brda Danilo Bašin, proti okupatorju. Letos mineva že Sledil je kulturni program, v ka- Friuli (Humin) zanimiva priredi- Žarko Cukjati, Karlo Passoni in 83 let od takrat, ko se je slovensko terem so sodelovali pevski zbor tev, posvečena spominu na dr. Si- Žarko Kodermac, ki je pozdravil ljudstvo uprlo okupatorju in sesta- KUD Svoboda Črnuče, pevski zbor gismunda Osserja s partizanskim prisotne, prenesel pozdrave župa- vilo znani program Osvobodilne Osnovne šole narodnega heroja imenom Paolo in na njegovo ženo na Franca Mužiča in se zahvalil za fronte, ki so ga pripravili vodilni Maksa Pečarja, glasbeni duet in re- Luiso Celotti, zdravnico iz Humi- povabilo. Na grobnico Osserjevih slovenski izobraženci. To ni bil za- citatorji učencev osnovne šole in na, s partizanskim imenom Saša. so položili šopek cvetja s sloven- četek boja proti okupatorju, to je recitatorki, članici ZB. Prireditev Oba sta med vojno delala kot par- sko trobojnico. bil začetek boja za svobodo. je sklenil oktet Deseti brat, ki je s tizanska zdravnika v Brdih, skrbela Sledilo je pričevanje Edeka Os- Predsednik ZB Črnuče Rudi svojim petjem slovenskih pesmi pa sta tudi za civilno prebivalstvo. serja o očetu in mami in njunem Vavpotič je pozdravil številne nav- zaokrožil celotno proslavo. Dr. Osserja so marca 1945 ubili prispevku med narodnoosvobodil- zoče krajane Črnuč in vse goste. bodilnega boja ter vključuje mlade Na prireditvi je bilo poleg pra- nemški vojaki pod Brezovkom. Po- nim bojem, tudi v Brdih. Velikok- Ob tej priložnosti je v imenu Zve- rodove v priprave šolskih nastopov pora ZB NOB Črnuče še enajst kopali so ga na kožbanskem poko- rat obišče spominsko obeležje pod ze združenj borcev NOB Sloveni- na prireditvah, ki jih organizira ZB praporov sosednjih združenj, pališču. Po vojni je žena skupaj z Brezovkom, posvečeno njegove- je podelil srebrno plaketo mag. NOB Črnuče. društva Sever in Združenja slo- ZB NOB iz Brd poskrbela za pre- mu očetu, na kraju, kjer je padel. Alenki Velkavrh, pomočnici rav- Slavnostni govornik na priredi- venskih častnikov. Vsem, ki so nateljice v Osnovni šoli narodnega tvi je bil polkovnik Miha Butara. sodelovali pri pripravi prireditve, heroja Maksa Pečarja Črnuče (na V svojem govoru je poudaril, da njihovim vodjem in izvajalcem se sliki), ki že dolga leta prizadevno s tem praznikom slavimo odpor- iskreno zahvaljujemo. sodeluje pri ohranjanju vrednot in ništvo in partizanstvo, saj smo se kulturne dediščine narodnoosvo- Slovenci v polpretekli in novejši Marija Plazar DOGODKI 27. april Dan upora proti okupatorju Ob dnevu upora proti okupatorju je predsednica Republike Sloveni- je Nataša Pirc Musar k spomeniku pri Vidmarjevi hiši (na sliki), kjer je bila ustanovljena OF, položila ve- nec v spremstvu predsednika ZZB NOB Slovenije Marijana Križmana. Vence so položili tudi predstavniki Predstavnik ANPI Gemona - Venzone, Lorenzo Londero – predsednik ANPI Gemona - Mestne občine Ljubljana na čelu Venzone, Ivo Del Negro, predsednik ANPI Val del Lago, Edek Osser, Žarko Kodermac, z županom Zoranom Jankovićem Karlo Passoni in Žarko Cukjati (od leve proti desni) ter predstavniki strank. Delegaci- ja ZZB NOB Slovenije je 27. aprila kop v Manzano. Zdaj sta oba poko- Ob tej priložnosti so udeleženci položila venec tudi pri grobnici na- pana na pokopališču v Huminu, v navezali kar nekaj stikov in mor- rodnih herojev. grobu družine Celotti. da tudi smernic za nadaljnje so- Foto: Iztok Pipan Organizatorja prireditve sta bila delovanje. Vsekakor pa je bil Edek ANPI Gemona - Venzone in Val Osser zelo zadovoljen in vidno ga- NOB SLOVE del Lago v sodelovanju s sinom dr. njen, da so se te spominske prire- O F Sigismunda Osserja, Edekom Os- ditve udeležili predstavniki iz Brd. serjem (nekdanji novinar na RAI). 1941 194 5 Dogodka so se udeležili tudi pred- Milena Beguš, foto: Danilo Bašin ZZB NIJE