Poštnina platana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK Leto XII. Ljubljana, 23. maja 1940. Madež strahopetne vdaje se ne da izbrisati. Karl v. Clausewitz, nemški strateg (1780—1831) Štev. 21 (553) »DRUŽINSKI TEDNIKc Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni^ piedal St. 345. Telefon št. 33-32. — Račun poštne hranilnice ? Ljubljani St. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 3 din znamk. NAROČNINA 9Ji leta 2V din, ‘/s leta 40 din, vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 iir, v Franciji 70 frankov, v Ameriki 2i/t dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55 mm) 7 din: v oglasnem delu 4’50 din. V dvobarvnem tisku cene po oogovoru. Notice: beseda 2 din Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod Se posebej Pri večkratnem naročilu popust. danes: Padalci — četniki sedanje vojne (Gl. str. 9) MARŠAL PETAIN, idridiki po.lanlk, J« poitaf Rod-preoinovane francosko vlado, Težke ure n predsednik francoske vlade, je po porazu pri Sedanu prevzel tudi vojno ministrstvo. Nauk velikega stratega Napisal K. v. Clausewitz 1. junija bo minilo 160 let, odkar se je rodil Karl v. Clause-witz, slavni pruski general, pomemben po svojih klasičnih delih o vojni in vojskovanju. V dobi osvobodilnih vojn proti Napoleonu je mož napisal nekaj posebno tehtnih misli, veljavnih danes prav tako kakor včeraj ali jutri. Podajama jih našemu narodu v premislek in ravnanje. ODPOVEM SE: lahkomiselni nadi, da me bo rešilo slepo naključje; topemu zanašanju na bodočnost; otročjemu upanju, da bom s prostovoljno razorožitvijo zagovoril tiranov srd in si s kle-čeplastvom in lizunstvom pridobil njegovo zaupanje; grešnemu zanemarjanju dolžnosti do splošne blaginje; nizkotnemu žrtvovanju narodne in državne časti. VERUJEM: da noben narod nima dragocenejšega od svojega dostojanstva in svobode; da mora le-to braniti do poslednje kaplje krvi; 1 da je ni svetejše dolžnosti ne Višjega zakona od gornjega; da se madež strahopetne vdaje ne da izbrisati; da se ta kaplja strupa v narodovi krvi podeduje v potomstvo in da bo ohromila in izpodkopala moč poznejših rodov; . da se da čast samo enkrat lzgubiti; . da je narod, ki se hrabro bo-ri za svojo svobodo, zvečine ^premagljiv; da je celo izguba svobode po krvavem in častnem boju po-f°k za vstajenje naroda, seme, jz katerega bo novo drevo živ- lja pognalo trdne korenine. IZJAVLJAM oa vidim v napačni modrosti, hoče ogniti nevarnosti, aipogubnejše, kar moreta sve-0vati bojazen in strah; bi se mi še tako divji zdel modrejši, če nam koliščine nikakor ve bi dale, a z možatim pogumom, to je, 2 J^rno a trdno odločnostjo in Jasno zavestjo pogledamo nežnosti v oči. Novi možje, preizkušeni v prejšnji vojni, naj popravijo napake svojih prednikov V Ljubljani, 22. maja. Na ustnicah nas vseh je ves ta teden vsak dan, vsako uro iznova vprašanje: Kako se je moglo tako hitro zgoditi? Isto vprašanje si je ves svet zadajal pred 70 leti v nemško-francoski vojni. Isto vprašanje se je ponavljalo pred 26 leti. Ali Francija tudi to pot ni bila popravljena? Ne materialno ne moralno? Ali so šle izkušnje obeh velikih vojn brez koristi mimo nje? Ali je predvsem nemško-poljska vojna ni ničesar naučila? Gamelin, vrhovni poveljnik zavezniških armad, je odstavljen. Na njegovo mesto je prišel njegov prednik na vrhovnem poveljstvu in organizator zavezniške armade na Bližnjem-, Vzhodu, general Maxime Weygand." Ta izprememba mnogo pove. Kar bi' bilo še nejasno, je pa zelo odkrito povedal snoči v senatu predsednik francoske vlade in od nedelje som novi francoski vojni minister Paul ; Revnaud. Prepustimo torej njemu be-; sedo! : »Domovina je v nevarnosti,« je za- ;čel svoj govor Paul Reynaud. »Prva dolžnost, ki jo imam kot predsednik ; vlade, je, da povem vso resnico. »Znano vam je, da se utrdbe, ki so ; varovale našo domovino, delijo v dve vrsti. Prva je Maginotova črta. segajoča od Švice do Luksemburškega, druga, sestoječa iz lažjih utrdb, pa sega od Luksemburškega do morja. »Ko so Nemci napadli Nizozemsko in Belgijo, je levo krilo francoske armade zapustilo svoje utrjene postojanke med morjem in Sedanom in odhitelo Belgiji na pomoč, .Sovražnik je to pričakoval in je zato vrgel ogromne sile v prostor med Namur in Sedan. Reka Meuse ni bila za na-1 sprotnika težka Pvira. Zato so bile francoske divizije; ki so hitele na ta prostor, mnogoštevilne in so se raztegnile ob vsem toku reke. Na ta prostor ob reki, torej nad Sedan, smo vrgli en armadni zbor, toda to vo-' jaštvo je bilo manj izurjeno in tudi* manj oboroženo. Najboljše čete smo morali uporabiti v Belgiji. »Če so govorili, da je reka Meuse neprijetna, to drži, kolikor se obrambe tiče. Na mnogih mestih ob reki sploh ni moči s strojnicami streljati. Ko se je nemški naval začel, vse čete tega armadnega zbora sploh še niso bile prispele do Meuse, čeprav so imele mnogo krajšo pot kakor oddaljeni oddelki, ki smo jih bili poslali v Belgijo. Pripetile so se neodpustljive napake, napake, ki jih bomo MAXIME WEYCAND, dosedanji vrhovni poveljnik zavezniških armad na Bližnjem Vzhodu, je za Gamelinom prevzel vrhovno poveljstvo na Francoskem. vse kaznovali. Dogodilo se je, ne vem iz kakšnih vzrokov, da so nekateri mostovi čez Meuso ostali celi in nepokvarjeni. Čez te mostove so se nemške oklopne divizije kar vlile s spremljavo celih jat bombnikov in lovskih letal in napadle naš armadni zbor, ki se še ni bil ustalil, ki še niti ves ni bil na mestu, in ga razpršile; to je bilo tem laže, ker je bil slabše oborožen. Razumeli boste vso velikansko nesrečo, ko je ves armadni zbor tako nekoč razpadel. Tako je bila usoda te francoske armade zapečatena.« Paul Reynaud je nato popisoval posledice nemškega vdora in nadaljeval: »Pred včeranjim je neka nemška oklopna divizija prodrla do Ques-naya na črti Cambrai-Peronne-Som-me. Davi ob osmih je pa prišlo poročilo vrhovnega poveljstva, da so Nemci zasedli Arras in Amiens... »Kako smo prišli v takšen položaj? »Ali je naša vojska manj vredna od nasprotnikove? Ne! Boji naših čet v Belgiji prve dni nemške ofenzive so dokazali nasprotno. Resnica je le ta, da je naše staroversko pojmovanje o vojskovanju trčilo ob novo pojmovanje, kjer nastopajo ogromne množine oklopnih enot, podprte s pehoto na motornih vozilih in z letali. Danes nastopajo padalci; njihov namen je, zanesti n.ered v sovražnikovo zaledje. Padalci so na Nizozemskem • zasedli Haag še v zaledju, v Liegeu v Belgiji so pa zavzeli eno izmed največjjh utrdb. Ne bom govoril o podtaknjenih navodilih, ki so jih civilne oblasti dobile po telefonu, češ da morajo hitro zapustiti svoj kraj. Tudi. to je ustvarjalo nervoznost in hromilo zaupanje ter pomnoževalo nered. »Naša glavna dolžnost bo torej na polju razuma,« je nadaljeval Revnaud. »Seznaniti se moramo z novim načinom vojskovanja. Presenečenje, ki ga pravkar doživljamo, ni prvo. V zgodovini jih poznamo mnogo, a vsem smo bili kos. V zadnji vojni smo v začetku doživeli velike izgube, ker ■nismo imeli enakega topništva kakor Nemci. Trpeli smo tudi zato, ker ni-vsmo bili pripravljeni na plinske napade. Toda znašli smo se in na koncu smo nasprotnika premagali. Isto se bo zgodilo tudi danes, če bomo vsi storili svojo dolžnost. »Zdaj so začeli nekateri drugi narodi spoznavati, za kaj gre. Milijoni in milijoni mož in žena v tujini iz-previdevajo, da gre tudi za njihovo usodo in za njihovo bodočnost. 2e- flessingue 'Zeebrug °redae Rorsntjaa^ •Vouvres I ——■-■Zecbrugqe^=sr’ Rorandaal tflburg Helmon\' »fonevs i=====mm!gr^ \ ..-Ir %* ;•/, •*.'*’! L'ndhor * s v........................Ven,0\ —-jpr * band «•»**« J. IBoulo bbeville xr. Termonde, SČid rmrde Roulers I i JV- ■ —---- /J. S'0mcr o \ 3 rnu/frsi j A d ^--------- u,aJ hoicbrou^ d df BRCXELL£8 .3 I ipi'/g- 0 itouvem ------------ |^7| •IJofjbaiK - ^ JTiriemont S’hond det h U na Lllle • J VTournaL mtert,.a Hjvre ’ol , *» /_ Nivelle^ -J? *VČrefeld# taasftichf eJui,ers ar Jearp« 'S Cembrai, ^Albert Peronne Cenam Mons r Charl^-oi fnc/ennes i________________«- Namuj r°n9r% la •nj® ” —'Vervier? tuperf I ^ > Cateau Auesnes « » ■% - fourmles * o • Vervfns S/SSOnne So/ssons C/ sonne o oVi/Icrj- Cottere/ ernon ■O Pon to!S C h *y /hierry Denis Meauz German ARI s J3#auvai» Nojr°3 Comptign CretJ^ S en h i OinanM Givel"^, Monthermedk J .CharlevilleJ a MezierestJ tferche 9 i Priim Ul Winhch -J ftethef Rjucuurr' Versail Vouners S‘lMentho Chalont- i-Marne, i-® —4 Mafmedy « J srm° / • Sesfognešt J 6 / NeuhMeaufDiek.\ oi I \ jltntMBOURtk \rmdobili smo čas za premislek.« No-e® človek iz Rooseveltove okolice ni tako odkritosrčno izrazil o *New Dealu« (»novem načinu«, nam-feč ureditve ameriške gospodarske *r‘ze, ki se je je lotil Roosevelt). Go-'Pa Rooseveltova trdi, da bomo čez eset ali dvajset let »vsi govorili z *razi socialnih uspehov in ne oseb-ni", uspehov.« Gospa Rooseveltova je vsekako raRocena javna delavka. In tudi če sOspod jn gospa Rooseveltova 1. 1941. , ® bosta več kral jevala v Beli hiši, * novi prezident po mnenju mno-jj!" Američanov pametno storil, če 1 gospe Rooseveltovi ponudil kakš-k? mesto. Še'najbolje je spoštovanje. n| Ra Amerika občuti do svoje sedanj*® Prezidentke, izrazil znani ameri-y 1 kolumnist Arthur Krock v »New (j.0rlc Timesu«. Napisal je: »Dosti lju-vol^P*' da bo gospod Roosevelt pri s_ v> svojega naslednika volil go- * Rooseveltovo.« V teh živčnih dneh, usodnih za ves svet, ste opazili: DRUŽINSKI TEDNIK se ne peha za poceni enodnevnimi senzacijami, naj že bo njih naloga pozitivna ali negativna. Naše uredništvo ve, da v sedanjih časih javnost ničesar bolj ne potrebuje kakor hladne krvi in zdravega, realnega optimizma. Bodite trdni in — upajte! DRUŽINSKI TEDNIK V vodnjak je padla IClelna Zahida Džuničeva iz Banjaluke, ko je prišla pred dnevi po vodo. Zaradi razlite vode so !>ila tla okrog vodnjaka spolzka in Zahidi je spodrsnilo, da je padla v 10 metrov globoki vodnjak Na srečo so bili v bližini vojaki, ki so slišali klice na pomoč. Brž so pritekli in Zahido potegnili iz vodnjaka. Od peljali so jo v bolnišnico, kjer je njeno stanje prav resno. Berlinska Filharmonija je priredila koncert tudi v Zagrehu, in sicer v veliki dvorani velesejma Pokroviteljstvo nad koncertom je prevzel zagrebški župan Mato Starčevič. Organizirali so tudi odhor uglednih Zagrebčanov, ki je poskrbel za dostojen sprejem. Iz Zagreba se bo berlinska Filharmonija vrnila domov in bo tako zaključila turnejo po Srednji Evropi in po Balkanu. 1 10 rm dolgo in 10 kg težko ščuko je ujel oskrbnik na ozemlju beltinskega veleposestva pri Hotizi v Prekmurju v revirju Orlovščaku. Že dolgo nihče ne pomni, da bi bili v tem kraju ujeli tako veliko in težko ščuko. Krapinske Toplice Za majave zobe uporabljajte zdravilno PARADENT1N kremo za čiščenje zob in masiranje zobnega dlesna (sluznice). Glavno skladišče Drogerija S!!1 ■ - , i • 11 ■ kamnoseško delo je pa izvršil kamno- tregonc, Ljubljana. | se|. Mofnjk DravJta|co iz MursI.e ^IMMM ■ |,ote. Spomenik ima obliko odprte V Budimpešto jc prispel naš luksuz- knjige, na kateri so vklesani izreki »i parnik »Aleksander 1.«, ki bo od- iz del prekmurskih književnikov sta-slej stalno vozil med Beogradom in rejše dobe Budimpešto. Prve vožnje se je ude-1 S 70 leti se ie naučil brati Bogoje —x— -i«-- Lazarevič iz Malega Izvora pri Bo- Ijevcu Starček z velikim zanimanjem sledi zunanjim dogodkom. Ker pa sani ni znal brati, so mu morali vnuki brati časopis. Otroci so se pa kmalu naveličali in niso hoteli dedu nič več čitati novic iz časopisja. Zato je skle- __________________ nil, da se nauči brati, da bo lahko l^zniški postaji v Šibeniku. Na sreč«4>sam bral Popiosil je vaškega učitelja, Sta Ostala strnievndia in kuriač neoo-l da ga je pričel učiti. S pridnostjo in vztrajnostjo se je v nekaj mesecih naučil brati iu zdaj že sam bere časopis. V Zagrebu so prijeli vlomilca, ki sta iz Rotove trgovine v Ljubljani odnesla osem srebrnih lisic. Vlomilca Štefan Radam iz Sinja iu Nikola Esa- povio iz Like sta kože prodala po 500 dinarjev nekemu zagrebškemu trgovcu iu zdaj jih bo Rotova trgovina dobila nazaj. Zakopano kravo so cigani odkopali in pojedli v vasi Mikovcu pri Križevcih na Hrvaškem. Kmetu Čadu je poginila krava pa jo je zakopal v svojem gozdičku Ko so cigani za to zvedeli po treh dnevih, sta cigana, brata Jan-ko in Tomo Djurdjevič, ponoči odkopala že vso črvivo in razpadlo kravo in jo odpeljala v cigansko taborišče. Cigani so priredili veliko pojedino in nikomur ni bilo zlega. Za vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10 — zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne otr.ake, od navadne pečenke do najfinejše inesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle! To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Nakažite din 10'— na račun Poštne hranilnice št. 14.259 ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto. Deziderij Mizerit, Zidani most št. 6. zdravijo s sigurnim uspehom revmo, protin, išias, ženske bolezni itd. Odprto od srede aprila do srede oktobra. V predsezoni in posezoni znatni popasti. Nizke cene in pavšalno zdravljenje. Železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice, odtod zveza z avtobusom. Informacije in prospekte pri upravi kopališča in v vseh potovaln h pisarnah. Gosp, a Rooseveltova pa sama pri- k"^a' da noče postati ne guvei nofSne clr^ave >n ne senator. Tudi dofC n°benega mesta v kabinetu bo-kare?a prezidenta. Ostati hoče to, Ur ,le danes. In bodi uradno ali nežen °' 2meron> bo ostala v svoji de-pj . ”Prva lady«. »Če bi hotela,« je Ti Pred dvema letoma »New York gla es“ njen rojstni dan, »bi jo so-no izvolili za ,gospo Ameriko'.« Velika ležišča izvrstnega boksita so odkrili v Gustovari v mrkonjičkem okraju. Boksit uporabljajo za pridobivanje aluminija; nekaj podjetij se je zanimalo zanj Zemljišče, kjer so rudo našli, je zdaj kupila družba >Vrbaski boksiti c, ki bo rudo kmalu začela izkoriščati. Osem novih telefonskih prog je uvedlo pred kritkim poštno ministrstvo ined Zagrebom in Beogradom. Tako je zdaj med Zagrebom in Beogradom kar 15 direktnih prog. Pod vlak je padel 17letni delavčev sin Ivan Protolipec iz Zagreba. Mladeniča je lokomotiva na Livadarskeni odvojlui v Zagrebu popolnoma razmesarila. Devet milijonov dinarjev bo stalo novo poslopje pravne fakultete zagrebške univerze. Kredit je že odobren, zdaj se pa ne morejo zediniti, kje naj bi poslopje stalo. Najbrž bodo zgradbo postavili na Mažtiranieevem trgp. Savo bodo regulirali v odseku Tacen—Sv. Jakob; delo bo stalo približno 955.500 dinarjev. .lavna pismena ponudbena licitacija za to delo bo 1 junija v Ljubljani. Razstavo kmetijstva in živinoreje so v soboto slavnostno odprli v Novem Sadu. Razstavo je odprl kmetijski minister dr. Čubrilovič ob udeležbi zastopnikov vseh oblasti. Razstavo bodo obiskali tudi madžarski gospodarstveniki, da vrnejo obisk naših ministrov in gospodarstvenikov, ki so obiskali budimpeštanski velesejem. Rudarska proizvodnja se je v zadnjem času pri nas močno zvečala. Posebno se je zvečala proizvodnja premoga, svinca, bakra, kroma, cinka, antimona in drugih rudnin. Padla je pa proizvodnja železne rude in boksita. 20 milijonov dinarjev je najela du-navska banovina posojila pri Osrednjem zavarovanju delavcev. Posojilo bo porabila za gradnjo novih šolskih poslopij Zgradila bo dve novi gimnaziji, in sicer v Kragujevcu in Novem Sadu Del posojila bo pa razdelila med občine kot podporo za gradnjo ljudskih šol. Plav tako bo pa banovina pri istem zavodu najela še 12 milijonov dinarjev posojila za novo bolnišnico. Solarno v Kreki bodo povečali tako, da bo njena kapaciteta znašala 8000 vagonov na leto. Solarna je državna last, povečava bo pa kmalu končana. Drzen vlom je izvršil neznan vlo mileč aredi Ljubljane v Črnelovo draguljarno v Wo!fovi ulici. Opoldne, ko je Ludvik Černe ravno hotel zapreti « avoio draguljarno, je siopil v trgovino* neznan moški in nameril na nič hudega slutečega Černeta samokres. Zlatarja je posadil na stol in ga zvezal, potem mu je zapretil, da ga takoj iu-In li. če bo poklical na pomoč. Tako je moral gospod Černe mirno gledali. kako mu ropar prazni predale z zlatnino. Razbojnik je pobral vso zalogo zlatih verižic, zapestnic, zlatih ur prstanov in dragih kamnov. Ko je svoje delo končal, je mirno odšel iz trgovine na cesto in se je pomešal? med ljudi, šele na klice gospoda Čer- * nela so prihiteli ljudje in ga rešili* vezi. Vlomilca doslej še niso našli.♦ Drzen roparski napad sredi Zagre* ha je izvršil neznan vlomilec ob de-j setili zvečer v stanovanju dr. Simiča* Vakanoviča v Iliči. Pozvonil je na« vhodnih vratih in služkinja, ki je* bila sama doma. mu je odprla. Zlo-* činec je služkinjo napadel, jo odvle-* kel v kuhinjo in zahteval od nje go-* spodarjev denar Služkinja se je te-t mu hrabro uprla iu klicala na pomoč.* Zločinec je sicer služkinjo pretepal,j poleni se je pa prestrašil in pobegnil.* Kmetje morajo pazili pri podiranju drevja ob električnih vodih, ker so v zadnjem času iz neprevidnosti pretrgali že več .električnih vodov in je za več ur ostala vsa okolica brez elektrike. Ker se takšne nesreče ponavljajo, opozarja elektrarna, naj vsakdo, kdor podira drevje ob električnih vodili, fo sporoči elektrarni, ki mu bo poslala svojega uslužbenca, da mu bo svetoval in za morebitno nesrečo prevzel tudi vso odgovornost. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru se je ponesrečil železniški premi-kač Josip Petrovčič. Ponoči ob 2. uri je imel opravek pri premikanju vagonov. Peljal se je na zadnji stopnici lokomotive in je tako nesrečno zadel ob vagon, ki je stal na nasprotnem tiru, da ga je zmečkalo. Petrovčič je imel zlomljeni obe nogi, dobil je pa tiiui srnrtnonevarne poškodbe. Takoj |>o prevozu v bolnišnico je kljub zdravniški pomoči izdihnil. 774 ponarejenih bankovcev po 500 dinarjev so našli pri ponarejevalcu;; Majcnu v Skorbi v ptujtfki okolici.:: Pri njem so našli poleg bankovcev še 25 raznih svinčnikov za ponarejanje denarja, štiri zavitke raznih barv in sploh vse priprave za ponarejanje. Vfe to je imel spretno spravljeno v panju za čebele. Majcen trdi, da je to zalogo prinesel iz Radeč pri Zidanem mostu, od koder je marca pobegnil. M” 13 Bilo l< u d a s v u d a!. Proizvaja UNION, Zagreb noiiA dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Osebne vesti Najnavadnejše vaše pripovedovanje o življenju v vojski, o gibanju vojnih enot, o dogodkih v njih, o orožju, more dati neprijateljskim agentom podatke, ki so zanje lahko dragoceni, nam pa morejo silno škodovati. Zato ne govorite o vojaških zadevah po kavarnah, na železnici, v tramvaju in na javnih prostorih. Zapomnite si ljudi, ki vas o teh stvareh izprašujejo. (Iz proglasa Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije) Poročili so se: V Ljubljani: g. Ado Lenart, uradnik pri kraljevski banski upravi, in dr. Zora Guštinova, zdravnica v Murski Soboti; inž. ekonom [lija Miloševič in gdč. Majda Bo žančeva; g. Ciril Janežič, založniki; ^ 1 trama", in gdč. Iva Rivčeva. N a! Vrhniki: g. Valentin Markež iz: Koroške Bele, in gdč. Mici Kunstlje-! va. Na Brezjah na Gorenj-! s k e m : g. Josip Benedik, dimnikar-! ski mojster iz Laškega, in gdč. Fani! Peterlinova iz Roba na Dolenjskem.! Pri Sv. Trojici v Slovenskih! goricah: g. Stanislav Pečovnik,! učitelj v Framu, in gdč. Edita Mesi-! čeva. V Slovenski Bistrici:! g. Milan Cirk, uradnik davčne uprave,! in gdč. Terezija Brinovčeva, odvetni-! ška uradnica. V Beogradu: g. llfai' Diklič, filozof in kaligr. risar vojnega! geografskega instituta v Beogradu, in gdč. Zvonimira Vaševa, bivša sodna uradnica iz Brežic. Bilo srečno! Umrli so: V Ljubljani: Ana Nagličeva; Marija GrebenČeva, privatna učiteljica v pokoju; Josip Petrovčič, zvaničnik državnih železnic: Jožef Cvern; 641etni Jože Venedig, strojevodja državnih železnic v pokoju; 541etni Josip Vidmar, zvaničnik državnih železnic; Anton Miklavčič; Marija Čebokli jeva; Helena Pistotnikova; 721etna Ivana Zillerjeva; 701etni Alojzij Bučar, nadpreglednik finančne kontrole v pokoju. V Celju: Josip Cve-bler, čevljarski mojster; Jernej Vovk, pismonoša v pokoju; 32letna .iosipina Dolenčeva; 701etna Barbara Punger-škova. V Mariboru: Malka Kosova in hčerkica Marijica; 61 letna Roza Re-poluskova; 541elna Avgusta Kranjče-! va; 551etni Miroslav Špelec, jetniški; paznik v pokoju. VPolju ob Sotli:; HOletni Anton Kovačič, posestnik. V; Kranju - 7tletna Marija Benediko-: va. Na Bledu: Ljudevit Žvan, pooblaščeni graditelj in rezervni podporočnik. V Št Vidu nad Ljubljano: Miloš Hribernik, industrijec. V Kovorju pri Kočevju: Jože Zupan, posestnik. V Lučinah nad Škofjo Loko: lBletui Stanislav Dolinar, učenec VI. razreda ljudske šole. V Podgori pri Dolu: Marija Cererjeva, posestnica. V Šmartnem pri Litiji: 761etni Martin Prelogar. V Radečah: Danijel Zupančič, lesni trgovec. Na Frankolovem: I81etni Franci Skoberne, mizarski vajenec Pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah: Josi-pina Fluherjeva, posestnica in lastnica pekarne. V Stražišču: Ivan Ger-zetič, zvaničnik državnih železnic v pokoju. Na Spodnji Hudinji: 531etna Karolina Pristovnikova, posestnica. Naše sožalje! Ali je prav tako? Nekaj časa je sicer ie preteklo oNe dam ničesar!* Na vprašanje, zakaj ne, je pričel učeno razlagati, da so gasilci le hlapci velekapitala, to je zavarovalnic, in da so že od teh dovolj podpirani, saj delajo vendar v njih prid. Oporekala sva mu to in opomnila, da bi mu gasilci lahko prav prišli, če bi se njemu zgodila nesreča. On seje pa zasmejal in modro povedal: »Zavarovan sem za več, kakor je vse skupaj vredno. Vsak gasilec pa naj si prej nogo zlomi, preden pride k meni gasit !< Spričo takšni ji besed sva onemela in odšla. Gasilec. PFAFF ŠIVALNI STROJI IGN. VOK, TAVČARJEVA J V znamenju časa Večkrat sem vprašala mlekarico, zakaj se mleko zmerom slabša. Videti je, kakor da bi bilo posneto ali pa zmešano z vodo. Zmerom se je izgovarjala, da kravam manjka krme, in zatrjevala, da mleka nikdar ne posname, pa tudi vode mu ne priliva. Neko jutro je prinesla mleko 11 letna deklica. Pozvala sem jo v kuhinjo in jo vprašala, ali ne bi morda včasih prinesla lonček smetane. Deklica je pa odgovorila: »Ne, smetano nosimo samo v kavarno.« »Torej mleko posnemate?« »Seveda ga moramo, ker je smetana dražja.« Potem sem jo spet vprašala, ali posneto mleko pomešajo z drugim in ga nosijo strankam. Dekletce je pa pričelo ihteti in sem ji morala prigovarjati: »Le povej po pravici, nič se ne ho zgodilo. Ako pa ne boš govorila resnice, bom nesla tole mleko na magistrat, potem boš videla, kaj bo.« Dekle je še zmerom ihtelo in komaj 'sem jo potolažila. Povedala je, da > mleko prejšnji dan posnemajo, potem ■ ga pa zmešajo z jutrnjim. Tako mo-i ra ubogi uradnik in delavec, čigar • plača tako ne krije najnujnejših ’ potrebščin, drago plačevati vodo. ; Potrebno je, da mestna kontrola poostri nadzorovanje mleka, a ne samo pri mitnici, temveč tudi v mlekarnah, kjer mleko prav tako posnemajo in takšnega tudi prodajajo. Tako znajo nekateri Poznam ženo, ki dela priložnostna dela. Pred kratkim je prišla k njej neka gospa z naročilom, naj ji pride očistit stanovanje: kuhinjo, kopalnico in tri parketirane sobe. Kajpak je reva takoj privolila. Delala je od 7. zjutraj do 4. popoldne brez hrane. In veste, koliko plačila je dobila? 10 din! Gospa živi v dobrih razmerah in bi ji lahko dala več. Ali je to prav? Dijak. če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«! novili (Schelde). V ozadju zv&nik katedrale. Pravliično premoženje Zaklad v kovčegu V Amsterdamu je v nekem kovtegu za 88 milijonov frankov diamantov London, maja. V Londonu se zdaj mudi neki Nizozemec, ki v neki nenavadni zadevi igra prav tako nenavadno vlogo. To je majhen suh možiček srednje Starosti, sivih las. V svojem žepu ima majhen ključ, toda ta ključek daje dostop do diamantov v vrednosti 88 milijonov frankov (približno toliko dinarjev). V njegovi glavi je pa ključ za ves zamotani postopek, kako odpreti koveeg z majhnim ključkom. Toda na nesrečo je kovčeg v Amsterdamu. Zadnji četrtek pred binkoštmi je zapustil glavno mesto Nizozemske in se napotil v London po opravkih. Upal je, da se bo vrnil za binkošti v Amsterdam. Ze v petek, ko je njegovi domovini pretila nevarnost, se je zaman skušal vrniti v Amsterdam. Drugi trgovci z diamanti iz Amsterdama in Anversa so svoje drage kamne spravili v žepe svojih suknjičev in zbežali čez mejo. V Amsterdamu zdaj ni niti enega diamanta razen tistih, ki so v kov-čegu bogatega Nizozemca. Na nesrečo pa še ne more do njih. y>Klub enodnevnih milijonarjev« Newyork, maja. Pred nedavnim so v Newyorku ustanov klub, ki je tudi za ameri- Dnma, ki jo vidite na sliki, nabira narcise v nekem velikem cvetličnem nasadu v Virginiji (USA), kjer so pravkar v polnem cvetju ogromna polja narcis, tulipanov in hiacint. človeku se zdi, kakor da bi bila slika posneta na Nizozemskem. ške razmere zelo nenavaden. Imenuje se »Klub enodnevnih milijonarjev«. V njem so včlanjeni ljudje vseh mogočih poklicev. Klub so ustanovili newyorški bogataši z namenom, da bi se vsak izmed njegovih članov vsaj en eam dan lahko počutil kakor pravi milijonar, člani tega kluba se vsak teden enkrat zberejo v klubskih prostorih, potem pa žrebajo, kdo bo naslednjih 24 ur živel kakor pravi milijonar. Takoj ko je kateri izmed članov tega kluba izžreban, ima na razpolago velikansko razkošno palačo, avto in dirkalne konje. Streže mu brez števila služabnikov in sploh lahko teh 24 ur uživa vse dobrine, ki mu jih lahko daje življenje. Ta dan lahko po mili volji zapravlja, kolikor mu je drago. Ta klub obstaja šele nekaj tednov, pa je kljub temu v njem včlanjenih žc 50.000 ljudi najrazličnejših poklicev in socialnih vrst. Prijatelj ljudožercev London, maja. Pred kratkim je umrl v domovini Papuancev na Novi Gvineji sir Hubert Murray, eden najbolj znanih vodilnih kolonijskih uradnikov britanskega imperija. Ko je sir Hubert Murray v začetku tega stoletja prevzel službo v deželi Papuancev, so bili Papuanci še ljudožerci. Verovali so, da le stari ljudje umrjejo naravne smrti. Smrt mlajših ljudi so pa pripisovali čarodejstvu. Smrti so gledali v oči precej hladnokrvno, Ko je nekoč neki Papuanec zaradi umora stal pred sodiščem, je nekaj minut po začetku zasliševanja zaspal! Zanimivo je, da so se Papuanci takrat še z ribami pogovarjali v čisto posebnem jeziku. V enem delu njihovega otoka so pa žene govorile popolnoma drugačen jezik kakor možje Sir Murray je bil eden redkih uradnikov, ki po svoji končani službi ne zapuste mesta svojega službovanja. Na koncu njegove tridesetletne službe se je namreč pri njem oglasila deputa-cija Papuancev in ga prosila, naj jih nikar ne zapusti. Sir Murray je ostal in umrl med domačini, ki so ga častili skoraj kot nadnaravno bitje. Izgubljeni valček Berlin, maja. Čeprav je Leh&r, znameniti komponist valčkov, svetu podaril nešteto prekrasnih valčkov, je vendar sam trdil, da je enega izmed najlepših izgubil. Zgodba o tem izgubljenem valčku je na srečo vesela in ne tragična. Nekega dne se je Lebar sprehajal po gozdičku v okolici mesta Ischla. Ko je poslušal krasno ptičje petje, mu je nenadno šinila v glavo melodija novega valčka. Dan je bil vroč; zato je Lehar odpel svoj ovratnik in ga nosil kar v roki. Ker trenutno ni imel pri sebi papirja, pozneje bi pa bil valček gotovo pozabil, je vzel svinčnik in note napisal na svoj beli platneni ovratnik. Vendar Lehar s tem valčkom ni imel sreče, še ko ga je pisal, se je ulil dež, da je moral komponist jadrno odhiteti domov. Ovratnik je skrbno spravil v žep, doma ga je pa spet položil na mizo. Ker je pa imel trenutno neko važno delo, je na dragoceni ovratnik pozabil in se ga spomnil šele naslednje jutro. Ko ovratnika ni več našel, je ves v skrbeh povprašal po njem. Bilo je pa na žalost že prepozno, kajti perica je bila ovratnik skupno z drugim perilom odnesla in tako z milom in z vodo za zmerom izbrisala nesmrten valček, za katerim je Lehar še dolgo časa žaloval. Koliko časa človek lahko zdrži pod vodo London, maja. Dobri plavači se zmerom uče tudi potapljanja. Za to je pa potrebno veliko spretnosti in popolno obvladovanje svojih pljuč, ki igrajo prav pri potapljanju glavno vlogo. Večkrat so že dobri potapljači in plavači preizkušali svoja pljuča in se kosali med seboj, kdo bo dalj časa zdržal pod vodo. Navadno so povprečno v$i zdržali pod vodo vsaj eno minuto. Iskalci biserov in lovci na korale, ki so v tem poslu posebno izvežbani, so ostali pod vodo po eno minuto in pol. To je bil dosedanji rekord. Pred nedavnim je pa vse svetovne plavače in potapljače prekosil navaden avstralski ribič. Na veliko začudenje vseh je ostal pod vodo kar pet minut in 17 sekund. Mož, ki mora imeti zanesljivo nenavadno močna pljuča, je tako postavil nov neprekosljiv svetovni rekord. Služkinja je postala lady London, maja. Pri mestu Sittingbournu na Angleškem se je pred kratkim odigrala zanimiva življenjska zgodba, ki bi vsakemu romanopiscu prav prišla. Sir John William Fagge je sin stare plemiške rodbine, pa si je moral kljub temu služiti kruh kot navaden hlapec. Grad, v katerem so stanovali njegovi predniki, se imenuje Cranbook in je zdaj na prodaj. John je bil že dolgo časa zaročen s služkinjo Ivy Frierjevo; poročiti se pa nista mogla, ker nista imela denarja. Tako bi bila oba zaročenca najbrž še dolgo zaman sanjala o skupnem domu, da jima ni priskočil na pomoč stric iz Amerike. Pred nekaj dnevi je namreč John dobil iz Amerike sporočilo, da mu je umrl stric, na katerega je bil seveda mladenič že davno pozabil. Zapustil mu je četrtino svojega imetja. Vsota, ki jo je John podedoval, sicer ni velika, vendar je za srečo dveh mladih ljudi zadostna. Sir John in lady Ivy sta se takoj poročila. John je kupil v bližini mesta Favershama hišico, kjer se bo zdaj zaključil njegov življenjski ror^an. Tako bo zdaj navaden hlapec spet postal plemič, pa tudi njegovo ženo bodo ljudje zdaj imenovali lady. Ko so Johna vprašali, kaj bi storil, če mu pozabljeni stric v Ameriki ne bi nič zapustil, je dejal, da bi pač toliko časa delal in hranil, da bi si končno lahko kupil kos zemlje in se poročil. Matematika je težka znanost Berlin, maja. če bi razpisali v šolah anketo, kateri predmet povzroča učencem največ glavobola, bi najbrže vsi odgovorili: matematika. In prav kakor danes so tudi v prejšnjem stoletju menili, da je potreben za pravo znanje matematike poseben talent. Vendar so imeli v prejšnjem stoletju o matematiki še hujše mnenje kakor zdaj. Deljenje je bila že zelo težka matematična operacija, zato je pruski pai-lament izdal poseben zakonik o šolah. V njem lahko bereš: »Razumljivo je, da pouk matemati- I ke, čeprav ni pretežak, ni dostopen slehernemu učencu...« Ali so bili člani parlamenta tistih dri — zakonik je iz leta 1804. — prav vsi slabi matematiki ali so pa imeli Te dni se je neki znan italijanski motociklist poročil v Milanu. Kakor se za takšnega športnika spodobi, so se vsi njegovi svatje pripeljali k poroki z motornimi kolesi. Mussolini in italijanski prestolonaslednik Umberto ob priliki vojaških svečanosti v Rimu. V ozadju vidimo italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in ministra za italijansko Afriko generala Teruzzija. Naposled je bil pa tudi njegov program izčrpan in svatom ni kazalo drugega kakor poroko preložiti. Potlej so šli na lov za ženinom in ga naposled našli — na nogometnem igrišču. Med tem ko so ga v cerkvi čakali, je vneto brcal žogo in v svoji vnemi popolnoma pozabil, da ga nevesta čaka pred oltarjem. Ko so ga našli, je s svojimi tovariši razpravljal o končani takšno usmiljenje do otrok, njihova odredba je upravičila nezadostni red iz matematike, da je kljub takšni oceni učenec lahko prestopil v višji razred. Prepričani smo, da bi bili tudi danes dijaki zelo veseli takšnega ,čloA vekoljubnega' zakona... Razstava iznajdb Washington, maja. Za 1501etnico dne, ko je ameriški prezident George Washington podpisal prvi ameriški patentni zakon, so v trgovinskem ministrstvu v Washing-tonu priredili razstavo iznajdb, na kateri je videti marsikaj zanimivega. Obiskovalci te razstave s posebno pozornostjo gledajo razstavo britev. Razstava namreč kaže vse britve, kar so jih moški kdaj uporabljali: od tistih iz kamene dobe do najmodernejših električnih aparatov. Razstavili so tudi prva kolesa iz surovega gumija in najmodernejša kolesa, kakršna imajo moderna letala. Poleg tega obiskovalci te razstave lahko občudujejo veliko zrcalo, v premeru široko 500 cm, namenjeno za observatorij na Mount Palomi v Kaliforniji. Vojna industrija je razstavila 37milimetrske topove proti tankom, ki oddajo po 20 do 30 strelov v minuti. Tudi kuha-rji so hoteli pokazati svojo iznajdljivost in so razstavili »jeklene rezance«, »brzojavne juhe«, »eksploziven krompir«, »aluminijaste orehe« in druga jedila s čudnimi imeni. Mojstri teh umotvorov so pa pod čudnimi imeni razstavili prav tako čudne jedi. Pri nogometu je pozabil na poroko Riga, maja. Da bi ženin pri nogometu pozabil na svojo poroko, se je najbrže pač prvič zgodilo na Letonskem — kakor poročajo iz Rige. Ob določeni uri so nevesta in svatje zbrani čakali v cerkvi. Samo ženina ni bilo in vsi so nestrpno gledali proti vhodu, kdaj bo prišel. Organist je med tem časom igral različne skladbe, da bi pozornost ljudi, ki so hoteli prisostvovati poroki, obrnil drugam. To se mu je za nekaj časa posrečilo. Igral je Bachove in Handlove skladbe V velikih cvetličnih nasadih na Nizozemskem so zdaj hiacinte v polnem cvetju. Na sliki vidimo bero teh ljubkih cvetlic v Hillegomu, majhnem mestecu v bližini Haaga. Pogled na Anvers z revo i tekmi. Naposled se je kljub njegovi pozabljivosti vse srečno končalo. y>Po najkrajši poti«. Bazcl, maja. ■_1 ženevski list poroča, da je V švicarski občini policija prijela i ponarejevalcev denarja. (Ime __;2 je cenzura črtala.) Pri tem se je policiji tudi posrečilo dobiti v roke 26 ponarejenih kovancev po 5 frankov. Vodja policije tiste občine je takoj telefoniral državnemu tožilcu. Ta mu je odgovoril, naj mu »po najkrajši poti« pošlje ponarejene kovance. In drugo jutro je državni tožilec dobil nakazilo za 130 frankov! Trideset kitov na dan Največja ladja za lov na kite j® »Terje Biken«, ki ima več ko 20.000 ton. Njeni harpunerji v eni sami sezoni zaslužijo po 250.000 dinarjev. Devet ribiških ladij te matične ladje ima po 3000 ton; te lovijo v razdalji 50 milj od svoje matične ladje. nalovi v Južnem Ledenem morju 30 do 40 kitov na leto, težkih od 70 d° 150 ton. lllustrated Weekly of India, Bombaf’ »Grof Spee« bo izdal svoje skrivnosti Newyork, maja. Britanski strokovnjaki zdaj zbirajo kovinske dele »Grofa Speeja«. Ostanke žepne oklopnice, potopljene v začetku vojne, so britanske oblasti prodale trgovcu Juliju Helgurei iz Montevidea za tisoč funtov šterlingov. Vendar pa nekateri trdijo, da je Hel-tturea samo »slamnat mož« in da si je Anglija pridržala pravico iztakniti skrivnosti nemške oklopnice. Več. ton kovine so poslali v Montevideo, da bi jih tam analizirali: znano je namreč, da je bila ta nemška oklopnica posebno lahka, in sicer zaradi nekih posebnih nemških zlitin. Čudna najdba zlata Budimpešta, maja. V madžarski občini Djendašu so vsi prebivalci zaradi ene same race dobili pravo »zlato mrzlico«. Vsa zgodba se je primerila takole: Neka gospodinja v tej občini je na trgu kupila raco. Ko jo je pa zaklala in očistila, je na veliko začudenje v njenem telesu našla precej velik kos zlata. Ko so pa drugi dan prebivalci občine za to izvedeli, se jih je polastila prava »zlata mrzlica«. Vsi so bili prepričani, da je nekje v bližini veliko zlata. Ker so se pa vse race iz okolice pasle na približno istem mestu, so prepričani, da imajo vse njihove race v svojih želodcih zlato. Zdaj so poklali na tisoče rac, čeprav v njihovih želodcih šaman iščejo zlato. Bombe so odkrile grobnico mamutov Stockholm, maja. Nenavadno se sliši, je pa vendar res, da so v bližini mesta Narvika na Norveškem s pomočjo sovražnih bomb odkrili grobnico predpotopnih živali. V bojnem metežu, ki je pred nekaj dnevi divjal na Norveškem, so se nemški bombniki morali spustiti v beg, ker jih je zapazila protiaeroplanska norveška, četa. Na begu so iz letal pometali nekaj težkih bomb, da bi letala postala lažja in bi lahko hitreje Priletela iz ogroženega mesta. Te bombe so padle skoraj vse na lsto mesto in izkopale velikansko jamo. Ko so čez nekaj časa prišli na to mesto častniki, so takoj opazili, da jama ni prazna. Spustili so se v globino in našli na dnu veliko dobro ohranjenih kosti mamutov in drugih predpotopnih živali, ki so tu nekdaj prebivale. To je torej ena izmed redkih koristi,, ki jih napravijo bombe v sedanji vojni. Raziskovalci severnega oaemlja so s tem odkritjem gotovo; veliko pridobili. Bela kraljica divjega plemena Newyork, maja. Ameriški raziskovalec Paul Wilhing-ton se je pred kratkim vrnil z dolge odprave po avstralskem severozahodu. *daj poroča o čudni najdbi, ki jo je °dkrii na svojem popotovanju v osrčju divjine. Pri nekem domačinskem plemenu je b*mreč naletel na neko svetlolaso bel-k°, ki jo imajo domačini za svojo kraljico in jo silno časte ter se ji slepo pokorijo. Raziskovalec je fjčvoril z njo m jo vprašal, kaj jo je prineslo v to divjino. Izvedel je, da je »bela kraljica« Angležinja. Pred dvanajstimi leti se je Peljala v Avstralijo. Njena ladja se je Pa razbila; Angležinja se je komaj rešila na kopno. Prišla je med domačine, ki so jo sprejeli v svojo sredo in jo proglasili za svojo kraljico. Od takrat jih ni več zapustila. Prilagodila se je njihovim običajem in navadam, živi, je in se oblači kakor njeni podložniki, zato pa uživa njihovo spoštovanje. Pozabila je skoraj že svojo materinščino. Odločila se je, da domačinov nikoli ne zapusti. 200 milijonov dinarjev vredne znamke London, maja. Londonski list »Times« javlja, da so te dni v Londonu odprli razstavo poštnih znamk. Prve znamke so na Angleškem uvedli meseca maja leta 1840., torej je zdaj ravno stoletnica poštnih znamk. Razstava je v londonskem muzeju in vsebuje najdražje in najlepše zbirke znamk. Posebno ljudje občudujejo zbirko znamk iz Buckinghamskega dvorca in znamke, ki jih hrani poštno ministrstvo. Posebno zanimivi so na tej razstavi tudi izrezi iz dnevnega časopisja okrog leta 1840., ki je ostro nastopalo proti poštnim znamkam, ki so jih prav takrat uvedli. Ker imajo v teh zbirkah posebno nekatere znamke velikansko vrednost, v bodo dan in noč posebni stražarji ču-" vali razstavo pred spretnimi tatovi. Po mnenju strokovnjakov je vsa razstava teh starih znamk vredna kar 200 milijonov dinarjev. 12 leten fant junak bitke ; pri Narviku Stockholm, maja. Selo zdaj smo izvedeli za poedinosti velike bitke pri Narviku. Ko so se izkrcavali angleški in francoski vojaki pri Narviku, je igral važno vlogo šele 121eten Norvežan, sin nekega ribiča, Mark Namden. Ta fantiček je pokazal nekemu angleškemu oddelku, ki se je bil izkrcal precej daleč od Narvika, kje so položaji nemških vojakov. Angleški oddelki se niso izkrcali v samem Narviku, pač pa na bližnjih otokih in rtih, odkoder so poskušali zavzeti nemške položaje. Majhni Mark je peljal četo preko grebenov in čeri in jo pripeljal do Narvika. Ta četa se je spojila z neko norveško četo in pričela streljati s strojnico na sovražnika. Ta nenadni napad je sovražnika tako zbegal, da se je umaknil. Tako je Mark pripomogel, da So lahko zavezniške čete korakale, v Narvik. Zanimivo je pa prav to, da je bil Mark ves čas borbe skupaj z angleškimi vojaki. ške izdajo vsa njegova glasbena in književna dela. Ena od največjih moskovskih ulic bo dobila ime po velikem in slavnem komponistu. V rojstni hiši- Čajkovskega v Votkin-sku so svečano odprli muzej, posvečen komponistu. V muzeju je shranjenih nad tisoč predmetov, ki se nanašajo na velikega ruskega moža, glasbenika in književnika. Danski ribiči ,love‘ premog Kjobenhavn, maja. Neki ribič iz danskega pristanišča Odenseja je pričel z mrežami ,loviti' iz morja premog. Kmalu je nabral toliko premoga, da je dobil zanj dve sto danskih kron. Tudi drugi ribiči so ga pričeli posnemati in po pristanišču .loviti' premog, ki se je že na stotine let nabiral na morskem dnu. Znano je, da mornarji, kadar nalagajo premog, ne pazijo preveč in mnogo premoga pade v morje. Tako se ga je nabralo že precej in ribiči z njim vsaj nekaj zaslužijo. Po zgledu ribičev iz pristanišča Odenseja so tudi ribiči iz drugih pristanišč pričeli nabirati iz morja premog. Namesto rib torej love danski ribiči zdaj premog. Najslavnejši ciganski primas umrl Budimpešta, maja. Te dni je v Budimpešti umrl najslavnejši in najbolj priljubljeni madžarski primas Imre Magyary. Vsak teden dvakrat je madžarski radio prenašal iz hotela Hungarie njegove koncerte, ki so jih zaradi krasnih melodij poslušali radiski poslušalci po vsem svetu, Imre Magyary je bil potomec stare ciganske rodbine; že njegov oče je bil zelo priljubljen pri prejšnjem madžarskem ministrskem predsedniku Kolo-manu Tiszu, pa tudi pred cesarjem Francem Jožefom I. je večkrat igral. Svojega sina Imreja je dal študirati glasbeno akademijo. Tako je Imre Magyary združil v sebi staro cigansko umetnost z moderno glasbeno kulturo. Večkrat se je pohvalil, da ni igral samo pred cesarjem Karlom IV., ampak tudi pred angleškim kraljem in nizozemsko kraljico. V 46. letu svoje starosti je pa slavni primas zbolel na ledvicah in na višku svoje slave umrl. Tudi živali občutijo vojno Ct i/ujameU ati nt Električni prsti , Newyork, maja. Pred kratkim je neki ameriški profesor izumil zanimivo iznajdbo. Posebno se je bodo razveselili slepci, saj je njim namenjena. S to pripravo jim je hotel profesor omogočiti branje časopisov. Priprava so neke vrste »električni j j prsti«. Natakniti jih je treba na kon- ■ ce prstov in z njimi tipati časopisne črke. Priprava črke dvajsetkrat povečuje, zato slepci z lahkoto zaznajo posamezne črke. S to pripravo bodo slepci odslej lahko brali dnevnike. Proslava stoletnice Čajkovskega Moskva, maja. Da bi prosravila stoletnico rojstva velikega ruskega komponista, je ruska vlada sklenila, da postavi Čajkovskemu v Moskvi spomenik. Prav tako je tudi sklenila, da se na državne stro- Sedemdesetletni starec Milan Radenkovič iz vasi Ilina pod Rrtanjem je prava srbska korenina. Še zdaj, v svoji visoki starosti opravlja vsa težaška dela. Prav nič se ne boji lotiti najtežjih kmečkih del, narobe, še prav pogumno se jih loti. Kadar pa utegne, se še rad z mladino kosa, kdo bo poprej po vrvi, obešeni na visoko vejo drevesa, splezal na vrh. In pomislite, prej spleza na vrh kakor njegov lSletni vnuk. Pripomniti moramo, da staremu korenjaku življenje ni bilo z rožicami postlano; udeležil se je vseh srbskih bojev za svobodo. Da bi bilo še več takšnih! * Znano je, da naši južni bratje zelo slovesno praznujejo Jurijevo. Posebno pa v Ciganski mali pri Kosovski Mitroviči. Tam je običaj, da mora sleherni gospodar za Jurijevo zaklati jagnje. Ta dogodek spremljajo s pesmijo in godbo. Tudi Asan Asanovič iz Ciganske male je premišljeval, kako bi prišel do jagnjeta. Denarja ni imel in ga v tako krate Pariz, maja. Vojna ne škoduje samo ljudem in rastlinam, temveč tudi živalim. V polj-t skem pragozdu v vojvodstvu Polesju je '1 živelo posebno veliko zobrov, pa so v svetovni vojni (1914—1918) skoraj vsi izginili zaradi pomanjkanja hrane in ;; izsekavanja gozdov. Zato sc zdaj Norvežani in Švedi še posebno boje za svoje redke živali, ki so povsod drugod v Evropi že izumrle. < • Najbolj dragoceni izmed teh živali so brez dvoma losi. Podobni so jelenom, žive pa samo še v Sibiriji, vzhodni Pruski, Rusiji in v skandinavskih dr-Cžavah. V nekaterih predelih Norveške so sicer te živali zaščitene, vendar jih v drugih pokrajinah letno postrele pri-;; bližno 1000. Med drugimi so zdaj v severnih državah posebno poskrbeli za zaščito redkih severnih ptic. Skandinavski polotok je namreč posebno gosto naseljen z raznimi roparskimi in morskimi pticami. : Vse s voj e premoženje je zapustil golobom Budimpešta, maja. Pred neaaj meseci je v Gydru na ;; Madžarskem umrl Pal Ištvan, bogataš, ki so ga ljudje zaradi njegove nenavadne ljubezni do golobov imenovali •; jiočeta golobov«. Vsak dan je priletelo v njegovo hišo nešteto golobov. Njihov . v- * i- i, v.,. > . : ujcgT/vv# ui&v ucabCMj kuiuuuv. injihov ; kem gmt »c t. rdbiJrDtnik jim je dal hrane, potem so ‘ npl /a. L-? ip hiftTTrt n in.na, iznii&l.if. . .. . * ' gel. Pa ši je bistra glava izmislil, da bo prodal svojo prvo ženo 4--na srečo je imel namreč dve. Po- . vedal je svojo namero prijateljem in kmalu je imel dosti kupcev. Prodal je svojo ženo za tri sto dinarjev. S tem denarjem je kupil jagnje in še žgano pijačo ter dostojno proslavil iDjurdjev-dan«. S kupčijo so bili vsi zadovoljni; Asan, ker se je lahko na Jurijevo gostil, njegova prodana žena, ker je dobila mlajšega moža, in Asanova druga žena, ki ima zdaj moža sama zase. * V državnem zdravilišču v Iri-gu v Sremu je že deset let za pismonošo in slugo Stanko Jurišič. Lahko bi rekli, da je pravi umetnik, saj ne zna ne pisati in ne brati in vendar se v vseh desetih letih še nikoli ni zmotil in je zmerom v redu dostavil pošto. ftl V vzemite 1 — 2 ASPIRIN tablete bavsr SV Ni drugega zdravila po imenu i,Aspirin”, temveč edino-lo ■ „B a y e r" - je v Aspirin, ost '*s. po« s br. mn „ m* , A, Št Parls-soir. Novo gorivo iz »soje« Iz »soje« ali »kitajskega graha«. rastline z zrnatim plodom, zelo bogatim na dušičnih in mastnih spojinah, izdelujejo Japonci mnogoštevilne proizvode za industrijske potrebe. Žetev te oljnate rastline je zelo obilna, olje, ki ga daje. se Je pa izkazalo kot izvrstno gorivo za Dieslove motorje. Francozi so na tem področju napravili že več poskusov in so ugotovili, da Dieslovim motorjem olje »soje« odlično prija. Ameriški raj Ameriškim psom trebijo bolhe s po-; močjo infrardečih žarkov. Ti žarki ne; škodijo psom, pač pa pomore vse bolhe, zato so kakor nalašč za pobi-; Janje tega nadležnega mrčesa. Marianne, Pariz. ! Ameriški raj Oglas v nekem ameriškem časopisu:! »Milijonar, mlad in čedne zunanjo-! sti, išče v svrho ženitve dekle, podob-! no junakinji Jamesovega romana »Dve! srci«. V štiri in dvajsetih urah je bi!; omenjeni roman razprodan. Montreal sfar. Montreal.; S Pokazala je majhnega, sivega ptiča sredi zelenih vej. »Ali je mogoče?« je vzkliknil dvorni upravnik. »Takšnega si pač nisem predstavljal! Kako preprost je! Gotovo je prebledel, ko je zagledal toliko odličnjakov okrog sebe!« & »Kakor steklene krogle,« je dejal dvomi upravnik. »Le poglejte malo grlo. kako se trudi! Res čudno, da ga poprej nismo nikoli opazili. Na dvoru bo zbudil veliko zanimanje.« & »Ali naj še enkrat zapojem pred cesarjem?« je vprašal mali slavček, misleč, da je med njimi tudi cesar. »Moj izvrstni, mali slavček,« je dejal dvorni upravnik, »čast mi je, povabiti vas na veliko dvorno slovesnost. Drevi boste zabavali Njegovo cesarsko milost s svojim krasnim petjem!« »Najlepše se sliši v zelenju,« je odgovoril slavček, toda vseeno je rad šel z njimi, ko je slišal, da cesar tako želi. 10 Na dvoru so vse okrasili. Stene in tla iz porcelana so se bleščal* v svitu tisoč svetlih luči, na hodnikih so rasle prave cvetlice, ki znale prelepo zvoniti. In ker je bilo toliko beganja in prepiha, zvonile tako močno, da nisi slišal niti lastne besede. t:opynShi ujicra niundl rrzsu-j 12. nadaljevanje »Edina sreča. da sem vas še o pravem času dobil, Jane Wither-steencva; kaj bi le bil vaš oče dejal k takemu početju? V kamnitno kletko bi vas bil zaprl, ob kruhu in vodi. Temeljito bi vas bil naučil mormonske pokorščine. Nikar ne Pozabite, da ste rojena mormonka. Živeli so že mormoni, ki so postali krivoverci — naj bodo preklete njihove duše! — toda nikoli nas ni še zapustil rojen mormon. O, že slutim, da se sramujete; vaša vera še ni omajana. Mladostne muhe samo!« škofov glas je postal mehkejši. »No, edina sreča, da sem vas še o pravem času ujel... Zdaj mi Pa brž povejte, kaj je s tem Las-sitrom. Čudne stvari mi nosijo na uho.« »Kaj bi radi vedeli?« je vprašala Jane. »Ali ste ga res sprejeli v svojo službo?« »Da. Moj jezdec je. Ko so me moji jezdeci pustili na cedilu, sem morala vzeti, kar sem pač našla.« »Ali je tudi to res, kar govore, da je revolverski junak, sovražnik mormonov in s krvjo omadeževan?« »Bojim je, da je res. Na vso žalost.« »In kaj hoče v Cottonwoodsu? Naše mestece ni tako razvpito, da bi privabljalo ljudi njegove baze, V Sterlingu in v vaseh na severu, kjer vsak dan pokajo revolverji, tam, tam bi si moral po moje poiskati zabave. Naš kraj je samotna in miroljubna obmejna naselbina. Ali ima mar tale streljanja željni junak še kakšne posebne namene, ki so ga pripeljali v Cottonwoods?« Jane je molčala. »Govorite,« je ostro ukazal škof Dyer. »Da,« je odgovorila. »Ali poznate njegove namene?« »Da.« »Govorite.« »O tem nočem govoriti, Mr. Dyer.« Ukazujoče je dvignil roko. Spet mu je bušila kri v obraz in v njegovih jeklenosinjih očeh je zagorel plamen divje radovednosti. »Prvi dan, ko je prišel,« je šep-uila Jane, »je dejal, da hoče najti grob Milly Emo ve.« S pobešenim pogledom je opazovala Jane nagli tok jantarjevo rumene vode. Trudila se je, da bi niislila na vodo, na kamenje, na barvo; toda njene misli so bile prav tako ko njeno telo utesnjene v železen primač. Samo škofov glas bi jo lahko sprostil. Zdelo se ji je, da traja ta moreči molk dalj ko \se njeno dotedanje življenje. »In dalje...?« Ko je škofov glas Presekal tišino, je zvenel visoko in čudno zadirčno, ko da bi se hotel zlomiti. Jani se je razvezal jezik. Pogleda pa ni mogla dvigniti. »Da bi ujsil moškega, ki je Milly Ernovo pregovoril, da je zapustila svoj dom, svojega moža in svojega Boga!« * Neverjetno razločno je slišala Ja-ne Withersteenova svoj lastni glas. Slišala je žuborenje vode, brzeče Proti morju; slišala je šumenje vseh voda na svetu. Vse te vode so napolnile njena ušesa z lahnim, heresničnim mrmranjem, ki je omrtvičilo njene možgane in vendar ni moglo prelomiti dolgega, strašnega molka. Potlej je zaslišala od nekod — iz neznanske daljave — počasen, previden, lahno žvenketajoč korak. Kakor električ-ba iskra je spreletelo novo življenje h jene žile. Mora je padla z njenih otrplih vek. Dvignila je pogled in Uzrla pred seboj — mrliško bledega, presunjenega, omamljenega, pa he škofa, temveč moža! In za njim, Za vogalom, je odmeval tisti meh-zi, srebrno žvenketajoči korak, prikazal se je dolg črn škorenj z bleščečo ostrogo — potlej pa Las-siter sam. škof Dyer ni videl ni-oesar: bolščal je v Jano, presunjen z bliskovitim spoznanjem. »O, zdaj razumem vse!« je hripavo kriknil. »Zaradi tega ste se smukali toliko okoli Lassitra, da bi mu zvezali roke.« , Janin pogled, ki je bil uprt v jezdeca je prisilil še škofa Dyerja, ra se je obrnil. In ko v omotici, K° v megli je opazila, da je šinila ~ fa "U-rAi/a SPISAL ŽANE G8EY • PREVEDEL Z. P. škofova roka ob bok. Videla je sinji blesk in rdeč plamen. Grmeč pok jo je oglušil. Dvorišče se je zavrtelo okrog nje v čedalje temnejših krogih in zdajci je utonila v trdo temo. Tema se je začela redčiti, spremenila se je v podečo se meglo in leta se je po malem trgala. Skozi tenko kopreno sivega dima je uzrla grobo obtesana strešna bruna. Hladan, vlažen dotik je hušk-nil čez njeno čelo. Smrdelo je po smodniku in ta smrad je oživil njene medle misli. Zganila se je in opazila, da leži zleknjena na kamnitnem tlaku, z glavo na Las-sitrovem kolenu; namakal ji je čelo z mrzlo potočno vodo. Njen prvi, hlastni pogled, ko se je Las-siter sklonil niže nadnjo, je ujel kadečo se cev revolverja in nekaj krvavih madežev... »Oh,« je zastokala in misli so se ji zmedle. Spet se je pogreznila v temo, dokler je ni Lassitrov glas osvestil. »Vse je v redu, Jane. Vse v najlepšem redu.« »Ali ste ga ubili?« je šepnila. »Koga? Tega salastega onega, ki je bil tu? Ne, nisem ga ubil.« »O, Lassiter! In revolver... in kri?« »S tem si belite glavo? Dejal bi, da se lahko pomirite. Vidite, stvar se je takole zgodila: Zavil sem okoli hišnega vogala, videl tega zavaljenega onega in slišal njegov povzdignjeni glas. Takrat me je zdajci še on uzrl in pri priči je segel po revolverju. Nevljudnež. Ne bi mi bil smel namesto pozdrava pomoliti revolverja pod nos. To se pravi izzivati. Preveč se je obiral, njegova roka ni bila tako hitra ko. njegova misel. Jaz pa seveda nisem vedel, kdo je neznanec, ali nemara vaš prijatelj, sorodnik ali kdo ve kakšen obiskovalec, čeprav sem na pogled spoznal, da je mormon, kolikor ga v hlačah tiči. In sstreljanjeni nisem mogel kar tako meni nič tebi nič začeti. Samo krila sem mu polomil... kroglo sem mu pognal v roko, ko je drezal v petelina. Spustil je revolver in nekaj kapljic krvi. Dejal sem mu, da se je že dovolj zgovorno predstavil in naj se blagovoli odstraniti iz moje bližine, In šel je...« Lassiter je govoril s svojim počasnim, hladnim, pomirljivim glasom. skoraj malce lagodno, in dotik njegove roke, ki je še zmerom močila Janino čelo, je bil trden in nežen. Njegov mirni obraz in prijazne, sive oči so do malega pomirili Janino razburjenost. »On je segel prvi po orožju, in vi, Lassiter, ste mu nalašč prizanesli?« »Tako nekako bo držalo.« Jane mu je poljubila roko. In kakor bi trenil, sta izginila Lassitrov mir in hladnogt. »Nikarite! Ne prenesem tega! In, da veste, prav nič mi ni mar, kdo je bil tisti zavaljeni one.« Pomagal je Jani na noge in jo odpeljal do bližnjega stola. Potlej je z mokrim ovratnim robcem, ki je z njim močil Janino čelo, obrisal krvave madeže na kamnitnem tlaku, pobral revolver in ga vrgel na ležalnik. Naposled je začel hoditi po dvorišču gor in dol; ubrano so žvenketale njegove srebrne ostroge; velika usnjena revolver-ska toka sta se zamolklo drgnila ob usnjenih hlačah. »Torej .je res, kar sem ga slišal govoriti?« je vprašal Lassiter in nenadejano obstal pred njo. »Dvorili ste mi, da bi mi zvezali roke?« »Da,« je priznala Jane. Ves svoj ženski pogum je morala zbrati, ko se je njen pogled srečal z razgor-čenim njegovim očesom. »Vse te dni, ko ste bili tako prijazni z menoj in tako tovariški... vse te večere, ki so bili zame tako očarujoči... vsa vaša lepota... in vaši pogledi, ki sem mislil, da mi gledajo v dušo... vse to so bile le babje zvijače... samo, da bi mi uklenili roke?« »Da.« Lassiter je razprostrl roke — čuden gib za tega moža! »Morda ni bila ta igra kdo ve kako težka za mormonsko srce. Toda da ste vpletli v to ogabno lokavost tega nebogljenega otroka... to je že satansko!« Strastna vnema je zamračila Janin obraz in pobarvala njen glas. »Lassiter, najsi je bila spočetka moja namera kakršna koli že, Fay vas odkritosrčno ljubi... in tudi jaz... tudi jaz sem vas vzljubila.« »Zelo ljubeznivi ste,« je rekel. Njegov glas, poln zaničevanja in zasmeha, je zvenel ko glas tujca. »In tukajle pred menoj sedite in mi gledate v oči! čudna ženska ste, Jane Withersteenova.« »Ni me sram, Lassiter, saj sem vam že nekoč rekla, da vas bom skušala spreobrniti.« »Ah ste neumnica, Jane Wither-steenova, ali ste pa tolikanj plemeniti, da vas ne morem razumeti. Vem, da ste slepi. Kar ste nameravali, je stvar zase — kar V 24 URAH barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd fckrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd Pere, suši. monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA ste pa storili, je pa nekaj čisto drugega. Tako daleč ste me premotili, da vas ljubim.« »Lassiter!« »Dejal bi, da sem samo človek — čeprav še nisem nikoli ljubil nobene ženske razen svoje sestre Milly Emove. To je že davno...« »Lassiter! Vi ste Millin brat?« »Da, Milly je bila moja sestra in vroče sem jo ljubil. Takrat sem služil konjenike v Texasu — dokler ni Milly odšla zdoma. Potlej sem pa postal drug človek... Lassiter sem postal. Dolga leta sem preživel v trdi samoti, zaverovan v en sam cilj. Prišel sem sem in spoznal vas. In zdaj nisem več tisti, ki sem bil. čisto počasi sem se spreminjal, zanimal se pa nisem za to. Zdaj vem, zakaj me je zmerom morilo hrepenenje. Nikoli utolaženo hrepenenje, da bi vas videl, da bi slišal vaš glas. Da bi čutil vašo bližano. Zdaj mi je padla koprena z oči, zdaj vem, zakaj sem moral brez prenehanja misliti na vas. Samo na vas sem še mislil. Za vas sem živel, za vas dihal. Zdaj pa, ko slišim, kaj to vse pomeni — kaj ste prav za prav storili — zdaj žre ko peklenski ogenj v mojem srcu!« »O, Lassiter... ne, ne... ne tako... tako me ne ljubite!« je vzkliknila Jane. »Ako je to ljubezen, potlej vas ljubim.« »Ne zamerite! Nisem hotela, da bi se tako končalo. O, kako se je najino življenje zapletlo! Vi — Millin brat! In jaz, slepa in besna v svojem poželjenju, da bi omečila vaše srce, da bi premagala vaš srd do mormonov! Morda sem hudobna ženska, tako hudobna pa vendar nisem, Lassiter, da bi znala sovražiti, če še Tulla nisem mogla sovražiti, kako bi potlej sovražila vas?« »Prav, prav, Jane, morda sta bili samo slepi... po mormonsko slepi. To je edino opravičilo za vaše vedenje, ki meji na sebičnost.« »Nisem sebična. 2e zgolj ta beseda mi je zoprna. Ako bi bila prosta...« »Prosti niste? Vem, svoje mormonske dediščine se ne morete znebiti. In bili ste pošteno nezvesti, ko ste se zapletli z menoj v hinavsko igro.« »Nezvesta?« je zajecljala Jane. »Da. Zvesti ste bili svojemu škofu, nezvesti pa svojemu lastnemu jazu. Svojo ženskost ste izdali zavoljo svoje vere. Da vas ni obvarovala vaša nedolžnost, bi se bili globoko ponižali; do sleherne nizkotnosti... Bili bi sebe in mene izdali — samo da bi mi zvezali roke in preprečili, da bi enemu izmed teh mormonskih malopridnežev upihnil življenja. Prekleta mormonska slepost!« »Ali je mar nizkotnost... mar slepost... ali je naposled mormonska prazna vera, da se je treba potruditi, če gre za rešitev človeškega življenja? Ne, Lassiter, božja postava je taka. Božja postava za mormone in kristjane.« »Slepota, ki mi je v mislih, je slepota, ki vas ovira, da vidite resnico. Mnogo dobrih in vrlih mormonov sem poznal. Teda med vami je tudi mnogo malopridnežev, ki so bolj črni ko sam hudič. Tega ne boste hoteli sprevideti, tudi če vam dokažem. Odkod bi se sicer vzela ta slepa strast, da bi varovali življenje tega .. tega...« Jane si je zakrila oči — in roke so ji trepetale. »Slepota... da, slepota! Pustite, da vam pojasnim,« je nadaljeval Lassiter in ogorčenost je zamrla v njegovem glasu. »Vzemiva samo vaš domislek od snoči, ko ste me hotali oropati orožja. Misel je bila lepa in dobra, vendar zapomnite; Si, Jane, blazna misel, da bi blaz- i nejša ne mogla biti. Vedite, da jej meni življenje prav tako drago- : ceno kakor komur koli na svetu. In da branim to življenje, to je najmanj moja pravica in prva in osnovna misel slehernega smrtnika. In kaj bi pečeh tu v tej obmejni pokrajini brez orožja? Kaj bi pomenil neoboroženi Lassiter? Gotovo bi poležaval kje med ka-duljnim grmičjem s tisoči drugih, mož, ki še današnji dan žive in so gotovo boljši od mene. Tule na zahodu je od meščanske vojne edino revolver nravstvena postava. Poglejte si samo dostojanstvenike svoje verske ločine! Tuli, ta ima marsikaterega na vesti! Vaš škof je pcstreljal že več ko pol tucata ljudi, in če kateri izmed njih ni izdihnil, se za življenje gotovo ni imel zahvaliti njegovim molitvam. In malo prej bi bil mene ustrelil ko psa, da so bili njegovi prsti dovolj hitri. Ali bi smel mar brez orožja jezditi v Cottonwoods? Divji so ti časi, Jane Withersteenova, v letu Gospodovem osemnajst sto in ena in sedemdesetem.» 12. POGLAVJE Hci/ieUta calca Jane je dobila pismo od škofa Dyerja, napisano s tujo roko in vsebine, češ da je nenadejana prekinitev njunega pogovora pustila odprto še marsikatero vrzel in marsikateri dvom zaradi njenega bodočega vedenja. Majhna nezgoda, je pisalo v pismu, ga ovira, da bi v bližnji bodočnosti ponovil svoj obisk, in pismo se je končalo z vabilom, ki je bilo prav za prav ukaz, RI0EHSK0 K0PALI& °° naravni ogljikovi hslini najmočnejše v Jugoslaviji in edino kopališče te vrste v AP zdravi z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notran ih žlez in spolne mefnie Odprto od 12. mala! Kaj. juri« 19 dm din 700--- do 850- - Vse vračunano tpension, zdravnik, kopeli, kopališke takse). - Moderni komfort tekoča voda, gooba, dan-cing, kavarna, ton-kino, tenis itd. obširne prospekte dobite na zahtevo pri PUTKIKJ ali naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI Direktni vagon Iz Ljubljane, Beograda In Zagreba do samega kopališča ! naj se Jane brez odlašanja oglasi pri njem. Branje tega pisma je navdalo Jane s prepričanjem, da so se njene misli in njeni čuti v marsičem spremenili, škofu Dyerju ni poslala odgovora pa tudi k njemu ni šla. Teden dni je minilo. Lassiter, ki je pogosteje prihajal v hišo, m več strumno in žvenketaje prijezdil na dvorišče, temveč se je brez šuma in naskrivaj priplazil po temni senci gaja; ogibal se je iz-hojenih poti. »Bellsa sem pustil v kadulji.« je dejal nekega dne proti koncu tedna. »Vode mu moram prinesti.« »Ali ne more piti pri koritu ali pa tu?« je hlastno vprašala Jane. »Dejal bi, da je zame varneje, ako se naskrivaj plazim skozi gozd. Oprezovali s^> name, ko sem zadnjič prijezd. iz kadulje.« »Oprezovali so na vas? Kdo?« »Neki nepridiprav, ki je menil, da se je imenitno skril. Toda moje oči so na moč ostre. In Jane,« je skorajda šepetaje nadaljeval, »rekel bi, da bi ne bilo napak, če bi tukajle malee tiše govorila. Vaše dekle vohunijo.« »Mo.ie dekle?« je šepnila v odgovor. »Tega ne verjamem, zakaj dobro vem, da me ljubijo.« »Sitna reč. Seveda vas ljubijo, toda mormonke so.« Janina stara, puntarska zvestoba se je uprla slehernemu dvomu. »Nočem verjeti,« je trdovratno odgovorila. Potlej -pa, kakor da jo je prešinila nenadna odločitev, je stopila počasi okoli mize, neslišno stopila do vrat in naglo odpahnila vrata. Njeno odločno dejanje je skorajda podrlo na tla neko deklo, ki je bila brez dvoma pri ključavnici prisluškovala. »flester,« je strogo povzela Jane. »Odidite domov in nikar se več ,ne vrnite!« Jane je zaprla vrata in se vrnila k Lassitru. Položila mu je roko na podleht. Naj ve, da so se ji dvomi razblinili in kako zelo jo boli tolikšna nezvestoba. »Vohunke! Moje lastne dekle!... Joj, kako obžalovanja vredno!« je kriknila z blisketajočimi se in za-solzenimi očmi. »Ne govorim rad o takšnih stvareh,« je odgovoril. In tedaj je vedela, da ji je doslej nalašč 'prizanesel. »Spet se je začelo ribarjenje v kalnem.« »Ne, Lassiter — prenehalo še ni!« Tako je naposled postala plen grenkega prepričanja — in zaupanje je za zmerom dalo slovo njeni hiši. Zenske, ki so bile Jani Wi-thersteenovi za marsikaj hvaležne, so ji ostale sicer tudi poslej naklonjene in so opravljale hišna dela rade in pošteno, vendar so zastrupljale naklonjenost in pridnost s tisoč skrivnostnih, zvitih in sleparskih spletk. Nekoč se je Jane razvnela, ko jih je dobila na najčudovitejših in na moč predrznih in nesramnih lažeh. Odsihdob se je brzdala. Odpustila je deklam, zakaj bile so le preplašeno orodje drugih. Uboga, v verige uklenjena bitja; kako so se ji smilila! Kakšna strašna moč je uklepala njihovo voljo in jim zapirala ustnice, ko niso občutile niti najmanjšega kesanja naproti svoji dobrotnici, Nadnlievame na 12. strani Gospod Subito... ... kopa svojega psa. niti najmanjšega obžalovanja zaradi počasnega odmiranja starih in dragocenih vezi? »Slepota!« je vzkliknila Jane, »Slepota pri mojih sestrah, slepota pri meni. Bog, o Bog!« In prišel je čas, ko ni bila izgovorjena več nobena beseda med Jano in njenimi deklami. Nemo so opravljale svoje dolžnosti in se naskrivaj pokorile tajnim dolžnostim, ki so jim bile ukazane. Mračno razpoloženje v hiši, mračna volja gospodarice, ki je zatemnila celo veselo nrav male Faye, vse to ni moglo zadobitl moči nad temi ženskami. Niso bile vesele, pa tudi zagrenjene ne. Vohunile so in prisluškovale, sprejemale so in pošiljale tajne sle, kradle so Jani knjige in račune in naposled celo njene posestne listine. In kljub temu so bile mirne in tihe, zakaj svoje ogabno poslanstvo so opravljale kakor v zamaknjenosti. Potem so druga za drugo brez odpovedi, brez opravičila in brez slovesa odšle iz hiše Withersteenov — in ni jih bilo več nazaj. Hkrati z ženskami je izginil tudi Janin vrtnar, so izginili poljski delavci in hlapci, ne da bi zahtevali prisluženo plačilo. Od vse mormonske služinčadi je na velikem ranču ostal samo še Jerd. Opravljal je dalje svoje delo, o spremembah je pa govoril tako malo, kakor da jih sploh nikoli ni bilo. Ko je prišel avgust v deželo, je začela gospa Larkinova slabeti; vsako minuto je bila postrežbe potrebna. Tudi malo Fayo je bilo treba imeti na skrbi in mnogo dela v gospodinjstvu je čakalo veščih rok. Lassiter je odgnal Rellsa v hlev in se spremenil iz kaduljnega jezdeca v dobrega hišnega duha, ki je bil Jani pri sleherni stvari v pomoč. (Dalje prihodnjič.) r ŠPORTNI TEDNIK „dru2insxi tednik*' v vsako SLOVENSKO HIŠO! REiMAN LOJZE - Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) it. 21 ____________tifilon «4-00_______________ KOLESA damska in moška, najnovejSi letošnji modeli v največji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah. NOVA TRGOVINA TVRŠEVA (DUNAJSKA) C. 36 nasproti Gospodarske zveze POMAGAL VAM BO znani pisec In raziskovalec okultnih ved F. T. Karmah Vam brezplačno pove Vafio bodočnost. Razen vatnih dogodkov iz preteklosti Vara pove tudi vse VaSe odnose do ljudi, zakona, loterije, trgovine In vseli važnejših dogodkov sedanjosti. Njo. gov nasvet Vam bo prinesel zaželenih uspehov v življenju. Zahvalne Izjave, ki Jih vsak dan prejema z vsega iveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih napovedi. Postavite mu nekaj vužnejših vpra- šanj, k< Vas zanimajo In sporočite mu točne podatke o svojem rojstvu. Vse napovedi o Vašem življenju. ki so zgoraj omenjene, boste dobili popolnoma brezplačno, če boste pri piscu kupili njegovo naj novejšo knjigo *Naš iivot! i okultne tajne«. Knjiga; stane saino din 80’—, de nar pa se pošilja na ček račun številka 17 456, na! točni in stalni naslov P. T. KARMAH ŽAL EC Radio Ljubljana od 25. V. do 29. V. 1940. BSK bo menda spet prvak Finalne tekme za naslov jugoslovanskega prvaka v nogometu postajajo čedalje bolj zanimive. Presenečenj ne manjka, med največjimi je pa sarajevska Slavija, o kateri ni nihče računal, da bo tako odločilno posegla v borbo. Za favorita sta veljala brez konkurence BSK in Gradjanski. Vmes se je vrinila še Slavija, ki je zadala zagrebškemu favoritu težak udarec. Slavija je kar v Zagrebu čakala Gradjanskega, ki se je vračal iz Splita. Purgerji so računali, da jim dve točki ne moreta uiti. Razočaranje je bilo zato tem hujše. Sredi Zagreba so Sarajevčani zasluženo premagali reno-miranega nasprotnika z 2 : 1. Gradjanski je bil zelo slab in zato ga je občinstvo na koncu izžvižgalo. Slavija se je s tremi zaporednimi zmagami povzpela na prvo mesto. V nedeljo se je tekmovanje nadaljevalo. Najbolj je zanimal izid v Sarajevu. BSK je v levjem brlogu po stari tradiciji zmagal, čeprav z najtesnejšim rezultatom 1 : o. Igra je bila od začetka do konca izredno zanimiva. Slavija je dolgo prevladovala. Ko je dobil njen igralec Rajlič poškodbo, so gostje priložnost takoj izkoristili’ in dosegli po Matošiču edini gol. Na tekmi je bilo okoli 6000 gledalcev, kar je za Sarajevo rekord. V Beogradu sta se srečala Jugoslavija in Hajduk. Domači so imeli dovolj zrelih prilik, a jih niso izkoristili. Do odmora ni bilo golov, potlej je pa Jugoslavija dosegla dva. Do konca se je Hajduku, ki je nastopil s tremi rezervami, posrečilo izenačiti. Gostje so z izidom lahko zadovoljni. Gradjanski je imel s Haskom lahko delo. Po obojestransko obupno slabi igri je v prvi polovici vodil 1:0. Četudi je sodnik kmalu po odmoru izključil Lešnika, je Gradjanski z desetimi igralci zabil še 3 gole in zmagal s 4 : 0. Hašk je v vseh dosedanjih tekmah pokazal prav slabo formo. Kakor obe ostali, je tudi to tekmo sodil madžarski sodnik. S tem je bilo odigrano oelotno četrto kolo. Na vodstvu je spet BSK, ki ima s 7 točkami največ nad, da obdrži naslov državnega prvaka. Slede s 6 točkami Slavija, Gradjanski in Hajduk imata po 4, Jugoslavija 3, Hašk je brez točke. V Ljubljani sta se v prijateljski tekmi srečala Ljubljana in mariborski Železničar. Domači so brez potrebe dovolili remis. Vodili so že 3 ! 0, na kar niso jemali igre dovolj resno. TO se je takoj maščevalo. V kratkih presledkih so gostje dosegli 4 gole in Je Ljubljana le s trudom izenačila. V Splitu je bila na sporedu še preostala ligaška tekma med Splitom in varaždinsko Slavijo. Domači so beležili lepo zmago 4 :0. V Banjaluki je tamošnji Krajišnik premagal zagrebško Concordijo 4 : 3. V Budimpešti je med tekmo Madžarska : Romunija neprestano deževalo. Na težkem terenu so Madžari zmagali z 2 : 0. Po zmagi 3 : 2 so italijanski teniški reprezentanti odpotovali iz Budimpešte v Zagreb. Normalno ne bi smeli imeti nasproti evropskemu prvaku nobenih nad. Trenutno so pa naši igralci v tako slabi formi kakor že dolgo ne. Zlasti velja to za Punčeca, ki zgublja nasproti igralcem, ki ne spadajo v mednarodni razred. Turneja po Ameriki in Indiji ga je toliko utrudila, da je nujno potreben počitka. Čeprav smo zdaj igrali v Zagrebu, smo doživeli nasproti Italiji pravcati polom. Niti Punčecu, niti Palladi se ni posrečilo dobiti vsaj ene točke. Punčec je najprej podlegel Cucelliju v petih setih z 10 : 8, 2:6, 6:1, 1:6 in 4:6 Nato je še Romanoni premagal Pal-lado 6:4, 5:7, 6:4, 7:5, v doublu je naša dvojica gladko zmagala v treh setih. Preostala singla sta prinesla Italijanom še dve točki in končno zmago 4': 1. Cucelli je porazil Pallado 6:3, 6:3, 3:6, 8:6, Romanoni pa Punčeca 6:1, 3:6, 6:4, 6:3. Vsa sreča Je, da zaradi vojne letos ni tekmovanja za Davisov pokal. Avtoklub je v nedeljo priredil ocenjevalno vožnjo, ki je vodila po Gorenjskem nazaj v Ljubljano. Udeležba avtomobilistov je bila prav lepa. Na sporedu je bila tudi hitrostna dirka. Najboljši čas dneva je dosegel znani dirkač Janko Šiška (Ilirija) na BMW. Vozil Je s hitrostjo 128.1 km na uro. Med avtomobilisti je bil najhitrejši Drago Ostrožnik na BMW s 121.2 km na uro. V nedeljo je bilo več atletskih mi tingov, V Ljubljani ga je priredila Ilirija. Razen v teku na 800 m, kjer je Oberšek dosegel dober čas 2:02, so bili rezultati podpovprečni. V Kranju je bil miting SK Kranja. Bilo je nekaj prav dobrih rezultatov. Najboljši je bil Mavsar (Planina), ki je vrgel kopje 61.40 m daleč. Zal se je kopje nato zlomilo, sicer bi bržčas padel jugoslovanski rekord, ki znaša 61.57 m. Prav dober je bil Mavsar tudi v disku, ki ga je zalučal 40.48 m daleč. Na prireditvi SK Marathona v Mariboru velja omeniti Zorka (Železničar), ki je skočil v daljavo 6.52 m. ČETRTEK 23. MAJA: 8.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 9.00: Verski govor 9.15: Prenos prvega blagoslova procesije stolne cerkve sv. Nikolaja 9.30: Poročila, napovedi 9.45: Plošče 10.30: Klavir in harmonij 11.15: Rad. orkester 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Godalni kvartet 17.00: Skrbimo za naše bolnike 17.30: Radijski orkester 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve 20.30: Paganinijeve skladbe za kitaro (Stanko Prek), vmes plošče 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. PETEK 24. MAJA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 14.10: Tedenski pregled tujskoprometne zveze 18.00: Zenska ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Nekaj podrobnosti o francosko-jugo-slovanski izseljenski pogodbi 20.00: Koncert opernih napevov in dvospevov 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Pesmi Sarah teander, poje gdč. Stritar Bogdana. Konec ob 23. uri. SOBOTA 25. MAJA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.30: Plošče 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Zunanjepolitični pregled 20.30: Smo skuhali dovtipov zmes, natresli pesmi, godbe vmes 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. NEDELJA 20. MAJA: 8.00: Nedeljski jutrnji pozdrav 8.15: Operni trio 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve 9.45: Verski govor 10.00: Radijski orkester 11.30: Nastop dekliškega zbora li. drž. realne gimnazije v Ljubljani 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Jurmano-vi harmonikarji 14.00: Plošče 10.30: Pol ure za dijake 17.00: Kmet. predavanje 17.30: Zbor primorskega društva »Slogac iz Kranja 18.30: Plošče 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve 20.30: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 27. MAJA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Zdravstveno predavanje 18.20: Plošče 18.40: Mesečni slovstveni pregled 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.45: Več manire — pa brez zamere 20.00: Plošče 20.15: Nastop del. glasb društva »Zarja« 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. TOREK 28. MAJA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Nastop učencev orglarske šole 18.40: Vrhunec sreče: ljubezen 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Gospodarski pregled 20.00: Novi glasovi 21.15: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Orglice in harmonika. Konec ob 23. uri SREDA 29. MAJA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napo vedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 18.00: Mladinska ura 18.40: Delavec in narod 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Rastline roparice 20.00: Mladinski zbor »Zvonček'; 20.45: Pesmice iz zvočnih filmov 21.15: Violoncello 22.00: Napovedi, poročila 22.15: -Slovenske narodne s spremljevanjem harmonike. Konec oh 23. uri. KDOR JE MALOKRVEN IN BLED in sploh slabega zdravja, naj uporablja najnovejšo specialiteto »Ferrodovim«, ki povzroča izreden tek in zelo hitro okrepi vsako osebo, ki ji je katera koli bolečina uničila zdravje. Za dober uspeh zadostujejo 2—3 steklenice. Orig. steklenica 40 din. Proizvaja: Mr. pb. A. Mrkušič, lekarnar v Mostarja (Banovina Rrvat-ska). Dobiva se tudi v lekarnah. Reg. S. Br. 6682-32. Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največji izberi, najceneje Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Strllarjevn ul. 6 ' prt frančUkanskem mosta isitmtUM otui, HliMfUIt toplMun, Mromtin, higromctri, M. Velika utin ut, iinnlnl ir Sim kitlititu optiki j trpbntlni Ceniki btiiplitM Cene naših malih oglasov so zmerne in času primerne I NAUMANN KOLESA kakovostna. OTROŠKI VOZIČKI novih oblik, velika izbira IGRAČ, OTROŠKE OPRAVE in OPREME S. REBOLJ na VOGALU Miklošičeve in Tavčarjeve Tavčarjeva 7. — telefon 26-87 MOTORJI IN KOLESA DELAVNICA Resljeva cesta 26, telefon 40-88 lOOO DIN PLAČAM, ako Vam »Radio Balzam« ne odstrani: kurjilr trde očes, bradavic, kože, bul, ozeblin itd. Prosim zopet 1 lonček »Radio Balzam«, s katerim sem prav zadovoljen. Tako piše g. Cikon Matej, Prapretno 10, p. Radeče. Nad 300 takih priznanj svedoči, da je »Radio Balzam« najboljše sredstvo tu- in inozemstva. Ker se ne suši in more trajati poljubno, je tudi najcenejše sredstvo. Vsak, kdor enkrat poskusi, je tako zadovoljen, da ga priporoča znancem. Zato je v Vašem interesu, da tudi Vi naročite to dobro in pošteno blago, ki Vam tudi prihrani veliko na izdatkih. Ne rabite danes, prosim shranite moj naslov, ne bo Vam žal. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam« Cotič. Dobi se tudi ali po pošti pošlje: 1 lonček 10 din (predplačilo) ali na povzetje: 1 lonček 18 din. Dva 28 din. Tri 38 din. Pet 60 din z garancijo in navodilom. COTIČ’ RUDOLF, LJUBLJANA VII, KAMNIŠKA ULICA 10. Odobreno S. br. 6302. zak. zaščit. 9631. Tapeciranje modernih kavčev, foteljev, otoraan Vam Izvrll solidno in poceni tapetniitvo SEVER, Marijin trg 2 Na zalogi vedno moderni vzorci blaga za tapeciranje v veliki Izberi Za 4 dinarje Vam BURGIT s korenom, brez operacije, brez noža in brez bolečin uniči najtrše KURJE OKO in trdo kožo na podplatih. Dvojni din 7.-; za podplate din 5'-, dvojni din 9*-. V lekarni ali drogeriji zahtevajte samo BURGIT proti KURJIH OtESOM. Če ne dobite, Vam pošlje: BURGIT - G. Z. Novo mesto, Dravska banovina. Zak. zalčlteno. Pomlad se prebuja... . t&M I S.r m „0-ke“ amerlika guma Vas varuje infekcije. 3 komadi din 10*— v lekarnah Kaj pravi o joghurtu znanosti sopenjih* nakio Znanost označuje Joghurt kot nalna-ravnejše zdravilo tn okrepčilo, svetov-nožnanl zdravniki pa ga označujejo kot sredstvo za podkljf Sanje življenja. Vsak dan sveži joghurt Vam nudijo Gorenj ik( mlekarne* Maistrova ul. M MALI OGLASI STAR NIKEL plača najvifije »Metalia«, Cie sposvetska 16. Telefon 32—88. UGODNO PRODAMO dobro ohranjeno: cinkajta kopalna banja, kuhinjska tehtnica, uteži, blagajniSki pult, kredenca za jedilnico, kuhinjske in sobne električne svetilke itd. »Metalia«, Gosposvetska 16. Telefon 32—88. FILATELISTI POZOR! Kupujtm vsakovrstno posamezne znamke kot tud celotne zbirke po najviSj’h dnevr.ih cenah. Istočasno nudim filatelistom znamke v serijnb ali posamezne po najbolj ugodnih cenah. Poizkusite in prepričali se boste. Knjigarna Janez Dolžan — Ljubljana, 8tritarjeva 4. OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDARVI Ljubljana, Židovska ul. 6. 48. T. modroce otomane, kauče itd. dobite poceni in solidno pri Ivan Nabit-u tapetnlk Kopitarjeva ulica 1 nasproti „NiČmana, Telefon 46-90 FRANJO PERllNllI konc elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, Co.posvetska cesta Telefon 23-71 1« Na znloui imain vedno vse priprave -in apa rato r.a gospodinjstso, kakor tudi . vsa svetlobna telesa, t. j. od žarnice do lestenca sve-tovnoznanc tvrdke »Siemens« IzvrSuJem tudi električno napeljavo za razsvetljavo In pogon OKAMA MAZILO Iz zdravilnih zel‘Sč. Čudovit uspeh pri ranah op®* klinab. oiuljenjih, volku, turlb in vnetjib itd. Z3 nogo dojenčkom pri kožnem vnetju, izpuščajih in hrastah na tfmenu. za r*r' pokane Drsue bradavice* Dobi oe v lekarnah in drogerijah. Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mlhalek — vsi v Ljubljani.