DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
T
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. H. — Dopise bla-govolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo m Nemčijo 12 kron. pol leta ri kron. 3 mesece 3 krone, /a Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštiaa. namreč: Na leto 17 kron. po) leta 8 kron 50 vin. Naronina . se pošilja upravništvn.
plačuje si vnaprej. "	" *
Za inserate se plačuje 1 kron» temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat ; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Uspehi občine Kokarje za pravice slovenskega jezika.
(Dalje.)
III.
Splošno je pri nas 1'azširjeno krivo mneiijei da morajo občine za vojaštvo vse po nemško spisovati* Uprav obratno je resnica. Vojaške oblasti so dolžne s slovenskimi občinami v smislu temeljnega državnega zakona z dne 21. decembra 1867 dopisovati v slovenskem jeziku, občine pa nimajo nasproti vojaškim oblastim nobene jezikove obveznosti.
Krivi so tudi nabori, ki so med nami tako zelo razširjeni, da se s slovenskimi prošnjami na vojaške oblasti ničesar ne' doseže. Žnpan Jernej Šeštir je dal vedno pisati slovenske prošnje in zapisnike za one vojaške novince, ii so hoteli biti od vojaščine oproščeni., izdaval jim je vedno le slovenska občinska spričevala ter so bile doslej te prošnje od glavarstva priporočene ter od vojaških oblasti vse brez izjeme uslišane, kar je dokaz, da jezik ničesar ne odločuje, temveč le rodbinskè. gospodarske in druge razmere in da šo oblasti v tem oziru stvarno postopale. _ Istotako so se pri občini Kokarje spisovale za one občane, ki so bili klicani k orožnim vajam, prošnje za preložitev orožnih vaj na spomlad, oziroma za oproščenje vsa leta le v
* S tem krivim nazorom je hotela tudi c. kr. politična ekspozitura v Mozirju premotiti kokarskega župana, češ. pri vojaštvu je vse nemško, tam ne znajo slovensko, naj se jim torej spisuje pri občini vse v nemščini. Žnpan je ostal trden kot skala, dobro vedoč. da je to dokazovanje o nemščini v vojaških pisarnah prazno in smešno in da občine niso dnje. temveč, kar se jezikovnih pravic tiče. jo kolo.
slovenskem jeziku ter so bile vse uslišane, izvzemši eden letošnji slučaj, v katerem ni stranka resničnega razloga naštela in dva letošnja slučaja, v katerih se ni ugodilo iz stanovskih in službenih ozirov.
Na vse slovenske prošnje pa je vojaška oblast vedno po nemško odgovarjala,	najnovejšem času, odkar je občina Kokarje dosegla, da je bil deželni odbor Štajerski na njeno tožbo dne 8. julija t. 1. pri državnem sodišču na Dunaju obsojen, da je prelomil zakon in se pregrešil proti ravnopravnosti slovenskega jezika, ker ni hotel na njene slovenske vloge v slovenskem jeziku odgovarjati, j e začela t u d i vojaška o b1 a s t v Celju in sicer potom c. ki', politične ekspoziture v M o z i r j u odgovarjati občini Kokarje v slovenskem jeziku, kajti sicer, bi imela pričakovati pritožbo občine na merodajnem višjem mestu.
Vse občine naj zahtevajo od vojaških oblasti, da jim naj na slovenske vloge v slovenskem jeziku od-. . i govarjajo.
Slovenski narod pač pričakuje od svojih županov oziroma občinskih uradov, naj izposlujejo oni slovenskemu jeziku tndi v vojaških pisarnah poleg nemščine častno mestò, kar ni samo nujno potrebno, temveč tudi pravično; kajti če so državi dobri slovenski sinovi za vojake in naš denar za davek, ji tudi ne sme slovenski jezik po vojaških pisarnah mržeti.
Gospodje uradniki pa se naj blagovolijo odvaditi tistega preziranja in gledanja na Slovence samo iz visokih lin ter naj pomislijo, da so te line postavljene z žulji naroda in da so oni tu zaradi dižave in naroda, a ne narod zaradi njih.
Mi vsi, ki smo izišli iz slovenskega naroda, pa delajmo vedno zanj po geslu ,.Iz naroda za narod!"
Socijalni demokrati in narodno šolstvo.
Sočijalnim demokratom na Češkem nasprotniki kaj radi očitajo brezdomo-ivinstvo. mjačnost in indiferentnost v t narodnih vprašanjih itd. Vse to po ikrivici. „Pravo Lidu" glavno glasilo čeških socijalnih demokratov, vabi vse svo,,e citatelje, naj mu naznanijo vsak slučaj, v katerem nemški tovarnarji silijo češke stariše pošiljati svoje otroke v nemške, šole. „P. L." pišejo: -„Ni nam treba še dostavljati, da tam, kjer je naša organizacija trdna, naši sodrugi takoj kar najodločnejše nastopijo proti podobnim težnjam in da ostane brezuspešno liasilstvo nemško-
.. <-i U |)njiiijj f)>ril'Qr»ti»r L- 'itori «i tu
bfiraško , mezdo prisvajajo "ne samo pravico na delo. ampak tudi delavčevo prepričanje in narodnost. Zavedni delavec ve, da načelo, naj bi bil vsak otrok poučevan v svojem materinskem jeziku, pač ni geslo narodnega šovinizma. da je to marveč samo-posebi umevna stvar, katero zahteva n a p r o s t o korist otroka sama ter tako čisto naravno tudi korist sloja, v katerega otrok spada. Le v šoli, v kateri otrok popolnoma razume učni jezik, more otrok tudi zadostno slediti pouku, le tam more biti v njem vzbujen in vzdrževan živ in radosten interes na predmetih pouka, kateri je pa neobhodno potreben, ako hočemo, da otrok napreduje, ter samo tam postane iz njega inteligenten, bister, razsoden in razumen človek, brez ka-
terih bi bil vsak proletarski boj nemogoč."
V Brnu. kjer so narodni boji med Čehi in Nemci še hujši, so izdali socijalni demokrati proglas na češke stariše o priliki vpisovanja otrok v šole. V tem proglasu stoje tudi te besede:.....Smatramo za svojo dolžnost opozoriti posebno vse delavske stariše. da je v interesu njih otrok, da bi bili odgojeni v materinskem jeziku, katerega razumejo, torej, otroci čeških delavcev v češkem jeziku. Ne upiramo se temu. da bi delavski otroci znali drugi jezik. Bode jim pa korist-nejše< ako se ga nauče na temelju svoje materinščine. Kakor socijalni demokratje imamo velik, direkten in stanovski interes na ljudski šoli. Ta je edini izvir izobrazbe, iz katerega zamorejo delavski otroci zajemati vedo za celo življenje. In tu nam je pač prav mnogo >ih tem ležeče da bi delavski naraščaj, ki naj širi in spopol-nuje vrste naše organizacije, bil zadostno izobražen in zmožen opravljati kulturno delo v našem socialističnem gibanju."' Po sodbi vseh odličnih od-gojiteljev vseh narodov, kakor tudi po dobljenih skušnjah prišli smo do spoznanja. da šole, v katerih poučujejo otroke v tujem jeziku, ne. vzgojujejo duševno tako godne in razvite učence, kakor potreba zahteva."' — Navajamo besede čeških socijalnih demokratov z željo, naj vodstvo jugoslov. socijalne demokracije tudi začne podobno akcijo v vseh industrijalnih krajih po Slovenskem. Poroča se nam. da se delavci v Hrastniku postavljajo v šolskem vprašanju naravnost na nemško stran.? Zdrav razum pravi, da delajo s tem svoji stranki in narodu škodo. V podkrepilo tega mnenja navajamo načela, katerih se drži češka socijalna demo-
LISTEK.
Diogen.
Hrvatski spisal Avgust Šenoa. prevedel — nj—.
(Dalje.)
Te nekoliko ljubeznjive, četudi ostre besede mojstorice Kate ohrabrile so plaho naravo kljhčavničarjevo. da je pristavil nekoliko krepkeje:
„Eh! Eh! ljuba Katica! meniš, da se rad mučim v noč ter pilim in kujem ? Nisem neumen. Zanesljivo se ne veselim nad svojo lastno škodo in svojim naporom. Ako pa se mučim, je to samo raditega. ker je Magič prvi ključavničar na Hrvatskem in ne trpim, da se odlaga z delom, kjer sem ga obljnbil; povrh še kolika sramota, ako me kdo nadkrili in se gospoda odvrnejo od mene. Tega pa za živega Boga ne. Moj oče' je bil ključavničar in jaz sem ključavničar. Naša hiša je
na glasu od nekdaj radi poštenja. In jaz naj postanem najslabši? Tega Bog ne daj!"'
..Bog ne daj!"' potrdi Kata.
„Prav si govorila"', nadaljuje ključavničar. „prav ljuba Kata! Vprašam te. kdo izdeluje podbanu, škofu in mestnemu sodniku vse ključe, ključavnice in žabice? Magdič. Ali ne? Stari, spoštovani, pošteni Magdič. Pa to naj postane drugače? Zadela bi me kap. Seveda je še vse polno cehovskih drugov. ki prežijo na to. Tukaj ti je Simon Babič, ta sanioborski nikdarsit, tukaj Frank Mikulič, ki si domišljuje, da je snedel vso ključavničarsko modrost. ker je hodil po svetu tja do •nemškega Gradca in vsled tega misli, da stara mojštrija, da trdo hrvatsko kladivo ni vredno piškavega oreha. So pa tudi' drugi. Ali jaz se ne dam. Kata. He, pravi mojster Miha in dvigne desno roko. „ta roka je poštena, to kladivo bije že nad sto let po naklu.
pa še ni skovalo napačnega ključa. Star sem. aa. tako je! Čas beži. Sina nimam, to je božja' volja, ki nama ni naklonila druzega. kakor edino hčerko. Toda primojiveri. ker ne more biti sin ključavničar, ker ga nimam, moja Marica ne bo jemala druzega, kakor ključavničarja, Glej, Grega je bil zvita buča in dobra roka. Delal je kakor navita ura od zore do mraka, lepo in dobro je delal, ali ta nedelja, Bog mi grehe odpusti, ta nesrečna nedelja je bila zanj prava kuga. Ko je zavohal vino. pil je tri dui in divjal kakor pes. ki se odtrga od verige."'
..In zabavljal je črez mojstrovo vino in mojstrovkino zelje, pretepel učenca do krvi ter jedel na postni dan suhe klobase"', dodene jederno Kata. „Kakšno pošteno delo je to. če ni poštena duša? Enkrat, dvakrat bi se mn še oprostilo, ali ko se to godi dan za dnevom, ko je bobnal ta pijanec po zagrebških gostilnah, da moja
skuha ni niti za psa. skuha mojstorice Kate. veš Miha. potem ne bi niti zlodju duša ostala mirna. — in bogme kaj še le meni. Prav je, da smo ga spodili in sram bodi mojstra Kurata, da je sprejel pijanega Grega, katerega je vendar zbor pomočnikov kaznoval, da plača veliki bokal vina radi pijan-čevanja."'
..Kaj hočeš?" skomizne ključavničar in povesi glavo. „Ali naj zahtevam grajo v cehu in skregam s Petrom in Pavlom? Pojdi zbogom, sem rekel ter naročil bratu kovaču .lurju Gospo-čipu. cehmoštru našega velikega ceha. naj mi priskrbi poštenega pomagača. Desetkrat sem mu že pravil, a poštenega mladeniča ni. Vedno mi pravi: Počakaj, brat špeljar. da se kaj poštenega nameri."'
(Dalje prihodnjič.)
kracija glede ljudske šole ter upamo, da tudi jugoslóv. soc. demokracija kreue na to pot. kar bode njej in narodu samo na korist.
* Po Hrastniku je šla pola. na kateri se je nabiralo podpise za nemško šolo. Podpisali so polo delavci v glažuti. rudniku itd., in zanesljivo se nam sporoča, da agitira za to ta-* mošnja soc. demokratska organizacija. Ali ' hočemo jasnosti, mi hočemo vedeti, kakšno stališče zavzema stranka.
Vsem udom krajnega šol. sveta jednako jezikovno pravico.
Po dolgem presledku so zopet pričeli krajnemn šolskemu svetu na Gorici prihajati, od okrajnega šol. sveta Gornjegrajskega o priporočenih pismih nemški „Riickscheini". Zavedni načelnik g. Praznik Josip jih je vrnil z naznanilom, da priporočenih pisem ne more sprejeti niti ,.Riickseheinov" podpisati. ker niso pisani v slovenskem jeziku.
Na to so dospele slovenske „Povratnice". Poskus utihotapiti tuji jezik v dopisovanje s krajnim šolskim svetom se torej ni posrečil.
Obenem je dospel na ravno ta krajni šolski svet od Oljskega glavarstva dopis z dvojezičnim tiskanim besedilom, v katerem je bilo le nemško besedilo izpisano, slovensko pa ne. Tudi ta dopis je zavedni načelnik krajnega šol. sveta vrnil s pritožbo, da se je slovensko besedilo tam preziralo in da se dopis zato ne more obravnavati, ker ni pisan v jeziku, katerega v s i udje krajnega šolskega sveta razumijo; kajti vsak ud ima jednako pravico došle dopise pregledovati.
C. kr. okrajno glavarstvo je na to doposlalo nov dopis, in sicer v slovenskem jeziku.
Okolnost. d« raKumijo načelnik.
nadučitelj in veroučitelj nemščino, ne daje niti okrajnemu šolskemu svetu niti ' glavarstvu pravico prezirati slovenščino in se ne sme pripustiti, da bi se radi tega drugim udom onemogočila pravica pregledovati dopise. Ali jih pridejo pregledovat ali ne, je popolnoma postranska stvar, ki ne sme priti v poštev; upoštevati je pà treba vselej to. da morajo biti v smislu člena XIX. državne temeljne postave vsi dopisi na naše krajne šolske svete pisani v slovenskem jeziku, da si jih more vsak ud sam prečitati. Dopisi na krajni šol. svet namreč niso pisani samo za načelnika. liadučitelja in verončitelja. temveč za vse ude, to se pravi, morajo biti pisani v slovenščini.
Če se čutimo Slovence, moramo svojo pravico kot Slovenci tudi zahtevati, če se pa ne čutimo, zaslužimo v polni meri očitanje ,.manjvredni narod'1, ki je potreben, da ga drugi šibajo in bičajo, ter ga izrabljajo, kar se da. dokler ga popolnoma ne izribljejo.
SvetOYno-politicni pregled.
Ruski dogodki.
Prijeti napadalec na ministra Stolypina.
' ' Policija je dognala identiteto enega prijetih napadalcev na ministra Stolypina. Napadalec je neki Sergej Mo-romcev iz Rezana.
Tvornico bomb so razkrili v Hamburgu na Nemškem. Zaplenili so več bomb. revolverjev in spisov.
Generala Minna ustrelila
je na kolodvoru v Petrogradu neka mlada deklica. Ustrelila je nanj petkrat iz revolverja. General je ostal na mestu mrtev; deklico so zgrabili.
Hči ministrskega predsednika Stolypina, ki je bila pri atentatu na
svojega očeta težko ranjena, innre vsak čas.
€elo rodbino umorili. V noči od nedelje na ponedeljek so umorili v Odesi rodbino nekega žitnega trgovca, obstoječo iz šest oseb. Ukradli so obenem 10.000 rubljev. Morilca so ujeli.
Vrhovnega poveljnika finske armade,
generala Wuthenausa. je doslej neznani morilec v pondeljek. ko jè general inšpiciral luko v Helsingforsu, umoril.	«
Cesarjeva in kronska posestva se bodo prodajala, kakor je to odredil car v posebnem ukazu, kmetom. Prodajala jih bo kmečka banka.
—	Moravski deželni zbor razpuste baje v kratkem, in razpišejo se nove volitve. Tozadevni cesarjev razglas pričakujejo v prihodnjih dneh.
—	Češki minister Pacak o združenju čeških strank. V enketi. ki so jo priredili ,.Narodni Listy"; je govoril Pacak o združenju čeških strank. Izjavil se je za koncentracijo strank po vsebini, smotru in določnem taktičnem programu. Pri vsem sta pa navzlic različnemu mnenju tudi v posameznih strankah potrebna konsolidacija in koncentracija. Želi. da bi volilo češko ljudstvo v obrambo skupnih koristi najsposobnejše osebe raznih strank in priporoča končno skupni nastop čeških strank, ker imajo tako večji vpliv pri vladi, kakor pa če ne. nastopajo stranke složno.
—	Proti nemadžarskemu časopisju na Ogrskem. Pod novo „moderno" vlado se godj nemadžarskemu časopisju slabše kot za časa liberalne vlade. Ni ga skoraj nemadžarskega časopisa. da bi ne imel naprtane kake tožbe zaradi veleizdaje. ščuvanja proti^ madžarski narodnosti itd. xWnogo uréd-' nikov pa sploh sedi v ječah. Sedaj so se začeli oglašati zastopi velikih žu-panij. Tako je municipij v Nevtri nedavno zahteval posebne odredbe v uničenje nemadžarskega časopisja. T te-mešvarskem municipij u pa je bivši poslanec Avarlfy predlagal, naj se vlada pozove, da dovoli v bodoče 11 a Ogrskem izdajati le madžarske časopise. Predlog je bil z navdušenjem sprejet ter se je takoj brzo-javil justičnemu' ministru.
—	Nesramnost Prusakov na Hrvaškem. Svoječasno smo že poročali, kako izzivajoče nesramno nastopajo Prusaki v Rumi na Hrvaškem. Je tam med hrvaškim narodom precej močna naselbina Nemcev, ki -pa se obnašajo tam. kakor bi bili gospodarji in se ne ozirajo na prav nobene postave. ..Srbo-bran" javlja nedavno novi nesramni čin Prusakov: Na dan cesarjevega godu so izobesili Prusaki v Novi Pazovi v Slavoniji frankfurtarice. Seveda jih je dal beležnik takoj odstraniti. A vidi se iz slučaja, kako Prusaki povsod, kamor se naselijo, znajo nastopati drzno-izzivalno.
—	Zagrebški nadškof Posilovič v preiskavi. Khuènovski list ..Osječki Tjednik" piše o tej stvari sledeče: Ko je bil Posilovič imenovan liadbiskupom. mu vlada ni hotela dati prostranih gozdov nadškofije. dokler bi ne bila izdelana in predložena gozdarsko-gò-spodarska osnova. Uprava posestev zagrebške nadškofije je predložila večkrat zahtevano osnovo, a vlada je ni hotela potrditi. Nedavno pa je vlada sklenila prodati nadškofijske gozdove, ki so vredni 10 milijonov kron. Ko je to izvedel Posilovič. je zahteval, da se 11111 da od teh 10 mil. 4 milijone, in sicèr za to. ker več ko deset let ni imel dobička od teh gozdov. Vlada je pristala na to zahtevo, a pod pogojem, da Posilovič glasuje v saboru za inter-
konfesijonalni ..<tkon. kar je nadškof storil. Ko so „furtimaši" zvedeli za to pogodbo, so poslali takoj prijavo nnn-cijaturi na Dunaj in kuriji v Rim: obtožili so v njej nadškofa, da je glasoval za interkonfesijonalni zakon za 4 milijone kron. ki mu jih je obljubila vlada od prodaje imenovanih gozdov. Na to prijavo je bil poslan v Zagreb apostolski vizitator. ki je dognal, da je tožba bila opravičena in da je predlog o prodaji teh gozdov za 10 mil. kron izdelan in predložen banu v podpis. Prodaja gozdov se ne da preprečiti, ali vsled preiskave ne gredo 4 mil. v nadškofov žep. ampak jih dobi zagrebška škofija.
—	Francoske razmere. Škof v Avignonu je izdal pastirsko pismo, v katerem se izreka za absolutno pokorščino državi.
—	Za oskrbovanje ruskih vojnih ujetnikov zahteva Japonska 50 milijonov jenov.
Pauamerikanski kongres so v ponedeljek slovesno zaključili.
Dopisi.
Iz Cirkovec niže Prager-skega. Vaš dopisnik s Pragerskesra tož' v zadnji številki, da imamo tu le tri slovenščine zmožne uradnike. Koga pa zadene. krivda ? Ko bi naše ljudstvo spoštovalo svojo narodnost in bi ljubilo svoj maternji jezik, morali bi vsi uradniki železnice brez vsake izjeme znati slovenski. Ker se Nemec ne more ali noče učiti drugega jezika, bi Nemci ne bili sposobni za službovanje na Pragerskem. ravnateljstvo bi nam moralo poslati na Pragersko in tudi drugam slovenske uradnike, ki zdaj službujejo med Nemci. Tako se kaznuje naša brezbrižnost in zanikrnost! Ko bi se naše občine brigale sploh za javne "stvari, imeli nt ze aavno v srerntam postajo; gotovo pa bi bil se pismenimi pritožbami na železniško ministrstvo to pripravile, da bi se južni železnici zaukazalo. da mora napraviti v Stern-talu primerno veliko čakalnico za potnike. To je javen škandal, kako južna železnica to stvar že leta in leta zavlačuje na ljubo Ptujčanom! Naše občine, naše ljudstvo pa molči in trpi krivico! Če bi južna železnica z Madžari kje tako postopala, bi ti prišli s sekirami in krampi: kočico. kakor je posta,jica v Sterntalu. bi v prah razkadili! — Slovenskega društva na Pragerskem ni. Ga tudi ne bo lahko osnovati. ker ni za to ljudi V Cirkovcah imamo bralno društvo že več let. Dosti se je od tega društva pričakovalo, pa izpolnilo ni ničesar. Kakor drugod, tudi pri nas primanjkuje oseb. ki bi hotele za blagor ljudstva izven svojega poklica le količkaj delovati! Naši učitelji. naši duhovniki, vse za nič! Lahko se trdi. da ti tekmujejo, kako bi se odtujili ljudstvu, kako bi pokazali svetu, da so kasta — in nič drugo! To je gorie in prekletstvo, kjer vladajo take razmere, kakor pri nas! Kmečko ljudstvo samo pa si ne ve in tudi ne more pomagati! Odbor bralnega društva je prelen. da bi povabil vsaj katerega potovalnih učiteljev na predavanje, kar se drugod zgodi! Svetujte nam. slovenski prijatelji, kako naj pridemo iz tega močvirja.
Fram pri Mariboru, 26. avg. (Politično zborovanje; veselica bralnega d r u š t v a).
,.Slovensko društvo" v Mariboru je sklicalo v naš lepi pa narodno ne preveč zavedni Fram javno zborovanje pri katerem je poročal "naš deželni in državni poslanec Robič. Zbralo se je še dokaj poslušalcev, večinoma kmetskih mož iz okolice. Poslanec je govoril v prvi vrsti o gospodarskem ojačenju. V Framu in
okolici raste dobro vino. a gorice propadajo. Kupujejo jih Nemci, gorice prenavljajo in delajo dobičke. Dasi se je za mariborski okraj določilo 90.000 kron brezobrestnih posojil, se iz fram-ske fare ni oglasil nihče. V političnem delu svojega- govora povdarja poslanec važnost volilne reforme. Po stari volilni postavi se ne bode več volilo. Treba pa bode posebno v obmejnih okrajih živahnega dela.
Dr. Rosina iz Maribora graja slovensko nedelavnost. Pri volitvah v 4. kurijo za deželni zbor se je v slovenski občini Fram oddalo za Sti-gerja 43, za,Thalerja samo 41 glasov in vendar ima občina med 693 prebivalci vpisanih samo 35 Nemcev. Tudi v občini Ješenca je imel nemško sorodni kandidat večino. Le občina Loka je oddala samo slovenske gla-sovo. Govornik spodbuja na pogumno delo. če bo prišlo do volitev po novi volilni postavi.
Po zborovanju iiflelo je bralno društvo dve predstavi, pri katerih so se domači igralci zelo vrlo ponašali. Na večer je bila krasna razsvitljava, govori, petje. Bralno društvo je torej oživelo. Za naprej želimo, da društvo pokaže svojo moč tudi v tem. da ustanovi bralno sobo, da pridno razdeljuje časopise in brezplačno razposojuje knjige. Vedno se še premalo čita. Prirediteljem tega zborovanja pa bo vsa okolica vedela hvalo!
Iz Ljutomera."' Zadnji dopis v „Domovini" o volitvah pri okrajni bolniški blagajni se glasi, kakor bi bolniške blagajne še le sedaj nastale, in ima edini namen, delavce proti dosedanjemu vodstvu blagajne našuntati.
Bolniške blagajne obstojijo blizo 20 let in pri vseh blagajnah, tudi pri ljutomerski, imajo delavci dve tretjini glasov, torej odločilno besedo o vsem sami; in nikdar ni obstal kak odsek iz kimovcev. Na podporo pa vsa ta leta pri nas noben bolnik čakal ni, nasprotno: podpore se izplačujejo vsak čas in tudi naprej. Zakaj torej sumni-čenje- našinca. ki je ta zavod narodu sam priboril in ga čuval, kó so naši odličnjaki že puške v žito zmetali? Mož. ki že leta našo bolniško blagajno vodi. ni kimovec, ima bister pogled in pogum, da naši vodilni trojici zasluge večkrat glasno našteje,- Zato ga pa treba vničiti.
Ljutomerška bolniška blagajna stoji med malimi blagajnami Štajerske in Koroške na prvem mestu, ima najmanjše vpravne stroške, in je bila od najvišjega deželnega veščaka zaradi uzornega vodstva javno pohvaljena. Dopisnik sam je za šuntanje navedel edini vzrok in še ta je gola laž.
Berge -Borbeck, Rensko.
(IV. izkaz daril za zastavo slov. pev. društva „Ilirija" Berge-Borbek na Renskem.) Naprej so darovali: „Glasbena Matica" v Ljubljani 16 mark 96 f.. g. Franc .Kramer 20 mark. g. Henrik Kiper 20 mark. neimenovani 6 mark, g. Iv. Čoaš 10 mark. g. Fr. Kobau 3 marke. Friderik Paček 2 marki, g. Vangenheim IX) mark. Pivovarna v Borbek 20 mark. g. Iv. Marn 10 mark. g. Franc Smuk 5 mark. g. Fr. Haupt-man 7 mark. g. Iv. Bauer 4 marke, g. Vinko Knez 5 mark. g. Tomaž Bnr-kelc 3 marke, tvrdka žganja 20 mark. g. Iv. Božič 6 mark 25 f„ nabral pri veselici podpornega "društva sv. Barbare. g. Hölander Jurij 3 marke, gosp. Henrik Heger 4 marke. g. Jož. Špil-man 20 mark. g. Medvedšek 2 marke. Tem potom izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem slavnim društvom in vsem dobrotnikom, kateri so uslišali prošnje naroda ljubečih sinov v inozemstvu.
* Da se nam ne bo očitala pristranost. priobčimo tudi glas druge plati zvona.
«
sspeli smo do svojega cilja, dosegli.
smo želeli, namreč pod zastavo* se zbirati in navduševati še za svojo Bovino. Razvitje zastave se vrši avgusta. Dosedaj nam je javilo "Jt 11 društev, katera pa pozneje uimo. Spored se glasi: .Od 12. do ..ire. sprejem slav. društev, od 'dveh štirih razvitje društvene zastave, četrte ure naprej sprevod čez sto. za kar izrekamo zahvalo ob-skem uradu, ki je naši prošnji regel. Po sprevodu se prične koncert. pri* katerem sodelujejo razna pevska društva, tamburaški zbor „Triglav" in pa češka godba. Po koncertu ples. Drugi dan 27. avgusta veselica, vstopnine prosta; ples in prosta za-ibava.
Uljudno vabimo tukajšnje rojake se v obilnem številu udeleže veselice. katera nam ostane v trajnem
spominu. Na veselo »venski pozdrav!
svidenje! Krepki Odbor.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Iz poštne službe. Za poštno upravitelj fco pri novoustanovljeni pošti pri Sv. Marjeti niže Ptuja je imenovana Karolina Farčnik. dosedaj v Št. Vidu v Junski dolini.
—	Kdaj neha biti učitelj uradna oseba! Pri okrožni sodniji v Celju se
* je vršila dne 12. julija t. 1. zanimiva obravnava. Na obtožni klopi je sedel mizar L., obtožen zločina javnega na-' silstva po § 81., ki je kaznjivo po"§ 82. kaz. zak. Dne 1. maja je namreč prišel L. po svojega sina. ki ga je bila uči-eljica P. z več drugimi učenci za
razen pridržala v šoli. Ne zmenivši se 'ila prestrašeno učiteljico, je L. odvedel teka iz sobe. V istem razredu je bila rat slučajno navzoča tudi učiteljica Sci. Ta je poklicala šolskega voditelja iz pisarne na pomoč. Ko pride nad-čitelj v prvo nadstropje, je bil oče j sinom že na hodniku. Nadučitelj prime dečka za roko, rekoč, da sme -domov, doklej- mu učiteljica ne dovoli, le pa sune nadučitelja v stran in 1 ed e dečka. Šolsko vodstvo je nabilo uradno ovadbo na okrajno sodni;». ki je po izvršeni preiskavi odstopila zadevo okrožni sodniji. I Zagovornik obtoženca je trdil, da "teljiGa ob istem času ni bila več dna oseba, ker se je pouk. torej ■no uradno delo. že končalo, še manj pa je bil to nadučitelj. ki pri m sploh ni imel ničerar iskati. Vsa zadeva se kvalifikuje le kot osebno rje, ki se ne more uvrstiti v § 81. ' Državni pravdnik je bil na stališču.
Je učiteljstvo pravilno postopalo 'tn da sta bila učiteljica kakor tudi nadučitelj. katerega se je na pomoč poklicalo, v istem Času še uradni osebi, ki jih varuje imenovani § 81.; tudi ko bi učitelji ne postopali postavno, ne izgube uradnega značaja ter znači vmešavanje, ali preprečenje njih uradnega posla zločin javnega nasilstva. Temu izvajanju se je pridružilo tudi tudi sodišče, ki je prisodilo obtožencu, vpoštevaje olajševalne razloge, š*e s f tédnov težke ječe. poostreno z dvakratnim postom na teden.
K temu poročilu pripomnimo, da šele novi šolski in učni red pri-poznal učitelju uradni značaj, ki ga morajo oblasti ščititi. Zaradi tega se je tudi doslej pri sodnijah v enakih slučajih prav različno postopalo.
(,.Uč. Tov.")
—	Iz Št. Ilj a pri Velenju nam javljajo, da se že naznanjena veselica ne vrši dne 9.. ampak dne 2. septembra.
-	— Veliko ljudsko veselico priredi „Podporno društvo ljudske šole pri Sv. Barbari v Halozah'.' v prid do-
mače šolarske kuhinje dne 2. kimovca 1906 pri Blass-u. Spored: 1". Tombola. Darila za dobitke sprejemajo R. Kotz-muth. Og. Vobič in Anton Korenjak. 2. Produkcija nalašč za to veselico sestavljenega cirkusa pod osebnim vodstvom ravnatelja Okram-a. 3. Godba in petje. Koriandol. Šaljiva pošta. Med tem obisk muzeja in turške kavarne, fotografa, ki bode v največji naglici in po najnižji ceni izdeloval slike navzočih. 4. Zvečer umetalni ogenj. Konečno prosta zabava — nastop ciganic in drugo — in ples.
Glavni davkarski urad v Ptuju daje večinoma, da ne rečemo zaradi.par slučajev med tisoči izključno nemška potrdila in obvestila na samo-slovensko pisane položnice. Gotovo lahko trdimo, da se godi to namenoma od strani nekaterih nadutih in z germansko megalomanijo navdahnjenih uradnikov. Nazivati moramo tako postopanje nesramno izzivanje zavednih slovenskih davkoplačevalcev od strani c. kr. uradnikov, kajti že navadna vljudnost med omikanci zahteva, da odgovorimo v jeziku, v katerem nas je kedo kaj vprašal, tembolj se to lahko pričakuje in naravnost odločno zahteva od c. kr. urada, kar je izrečeno že s tem. da. imamo dvojezične tozadevne tiskovine. Stvar pa ima še drugo lice! Večina davkoplačevalcev nemški ne zna in mora od Poncija do Pilata, da fzve, kaj je potrdila davkarija in kaj pravi v obvestilu. Ali naj se tem par nadutežem na ljubo uči celi okraj nemških strokovnih izrazov!? Ali naj trpi še kake stroške za prevajanje?! To so slučaji, ki naravnost demorali-zujejo ljudstvo narodno in čuditi se moramo, da se od naše strani ne začne odločno in sistematično iztrebljati to zlo. Imamo precej uradnikov slovenske narodnosti, ki po zgornje in srednje-štajerskih davkarijah služijo vestno, ti naj pridejo na mesto takih nestrp-nežev. in če že se mora poditi uradnik iz enega urada v drugega, je. Slovenski Štajer tudi dovolj obsežno ozemlje, da se to lahko godi. Opomniti in opozoriti merodajne naše kroge, naj skušajo odpraviti to zlo. menda enkrat vendar ne bo brezuspešno?
— Ali je to. res ? Iz Ptuja piše nekdo v „Slov. Narodu", da je zastopnik za „Ljudsko posojilnico v Ljubljani" v Ptuju odvetnik dr. ■ Avg. pl.
—	Strela je zažgala hleve in škedenjski hram kmetu M. Elzniku pri Sv. Križu nad Mariborom v petek dne 24. t. m. popoldne med hudo nevihto. Rešili so živino in nekaj kmetijskega orodja, vse drugo je zgorelo do golega zida. Škoda znaša do 6000 K. zavarovalnina pa le 3000 K.
—	Umrl je v Gradcu okrajni sodnik v pok. Franc Sorko, bivši okr. sodnik v Slov. Bistrici, dne 27. t. m.
—	■ Stara ljubezen. V Ljubnem na Gornjem Štajerskem je v nedeljo zvečer prišel v stanovanje svoje nekdanje ljubice, sedaj že precej časa omožene zidarjeve žene Hawelik brezdelni 40-letni dninar Pietro. Bila je sama doma in planil je nanjo z revolverjem. Ube-žala mu je skozi strešno okno čez streho. ot\ pa ža njo. Kmalu se je nabralo mnogo ljudi, tudi policija je bila na mestu. S strehe je bežala zasledovana nazaj v hišo. Pietro pa tudi za njo. Ker pa je medtem že policija vdrla v stanovanje, se je z revolverjem vstrelil v glavo. Drugi dan je v bolnišnici umrl.
Kranjsko.
—	Iz politične službe. Okrajni glavar g. Viktor Parma je premeščen iz Črnomlja v Litijo, okrajni glavar g. Ivan Tekavčič pa iz Litije v Krško. Vodstvo okr. glavarstva v / Črnomlju je podeljeno deželnemu vladnemu tajniku g. Karlu Eklu.
Primorsko.
—	Pravico javnosti je dobila privatna šola- družbe sv. Cirila in Metoda za Istro v Podgradu. .
Plachki. Kaj je na tem resnice? Hočemo biti na jasnem!
—	Slov. akad. feri j alno društvo
„•Bodočnost" priredi 30. t. m. svoj jourfix v Ormožu v gostilni g. Goinzija. Predava tov. Šalamun o „Sokolstvu". Začetek ob 3. uri popoldne. Tovariši, pridite v obilnem številu!
—	Umrl je v Mariboru včeraj dne 28. t. m. stolni prošt monsignor Lovro Herg v 78. letu starosti. Pokopljejo sra jutri v Limbušu.
—	Pobegnil je kaznjenec mariborske kaznilnice, na 7 let težke ječe obsojeni 41 letni Eranc Marinšek iz Kostanjevca v Sloven jebistriškem okraju.
—	Ustrelil se je topničar Gustav Mulec pred hišo svojih staršev v Studencih pri Mariboru. Zahteval je od svojih staršev večjo svoto denarjev za vojaške vaje. a denarja ni dobil, zato se je ustrelil.	'
—	Vabilo k tomboli, katero priredi „Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru" dne 16. septembra t. 1. v gostilni g. Iv. Vaupotiča v Ljutomeru. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi vljudno	odbor.
—	„Bralno društvo pri Kapeli blizu Radgone" priredi v nedeljo, dne 2. septembra popoldne ob 3. uri v gostilni g. Rud. Hoi'vat-a veselico. Na sporedu: Igra „Trije tički". poučni govor, petje, tamburanje itd. K obilni
Svetovne vesti.
—	V poletju zmrznil. Nevero-jetno je. da bi mogel kdo v tej dobi neznosne letne vročine '— zmrzniti. A vendar se je tak slučaj pripetil v Lyonu. Voznik nekega tamošnjega tovarnarja ledu. Evgen Poulet, je stopil na voz, v katerem se prevaža led. da bi se malo ohladil; toda iznenadna razlika temperature je bila tako silna, da je Poulet pai v nezavest.- Za nekoliko, časa so ga našli z zmrznjenimi nogami ter ga odvedli v bolnišnico. Zdravniki imajo malo upanja, da bi ozdravil.
—	Kako plačujejo države svoje vladarje. Največji znesek civilne liste iznaša izmed parlamentarnih držav v Evropi, kjer dobi cesar na leto: ~
Nemški cesar 1 18 mil. Avstrijski	18 „
Italijanski kralj 15 ,. Angleški .. 11 „ Španski .„ 9 Belgijski ,. 4 .. Portugalski ,. 3 .. Švedski ,. 1 .. Nizozem. kraljica 1 Srbski kralj 1 „ Danski „	1
Grški „	1 ..
Norveški kralj Knez Črnogorski Nadvojvoda Lukseinb. Predsednik Frane. rep.
840.000 K 600.000 ,. 247.000 ,. 280.000 ,.
31.000 „ 320.000 ,. 960.000 ,. 775.000 „ 632.000 ..' 520.000 ,. 356.000 „ 27Ü.OOO „ 750.000 ,. 200.000 „ 990.000 ,. 1.140.000 ,.
udeležbi vabi
odbor.
Preds. amer. Zed. Držav 360.000 „ Iz teh so izvzeti vladarji samodržci. kateri dobivajo:
Car ruski	42.000.000 K
Sultan turški	29.000.000 „
Kitaj, cesar z dvorom 45,000.000 „ Mikado (ces. japonski) 13.000.000 ..
Teža kron na svetu. Angleški list „Times" trdi. da najlažja krona na ^vetu je ona kraljice angleške Viktorije. Vagala je le samo 2 in pol libri' in stala 72 milijonov kron. Dve lahki kroni nahajata se v zakladnici v Vatikanu, katere eno je daroval Napoleon papežu Piju VII, ali je znana v obče s tem, ker ima največji smaragd (dragoceni kamen) sveta. Stala je krona okoli devet milijonov kron. Druga tam
zraven je dar španske kraljice Izabele in ima ceno 48 mil. kron. Vsaka teži nekako po 3 libre.
—	Umrljivost v raznih državah. Po neki ameriški uradni statistiki je v petlelju 1900. do 1905. umrljivost iznašala skupno 16'6 oseb na tisoč prebivalcev; 1. 1900. je pa iznašalo 17'6, 1901 — 166: 1902 —.16; 1903 — 16'2; 1904 — I6'7. V drugih državah je v tem petletju iznašalo pomiranje: Španska (največ) 26'9; Ogrska 26'3; Italija 22'5; Nemčija 20'9; Prusija 20'3; Irska 17'6; Belgija 17'6: Nizozemska 167; Angleška 16'7; Združene države 16'6; Švedska 15'8; Norveška 14"9.
—	Prva pomoč pri ranah. Pri tem svetujejo vsi zdravniki koj očiščenje rane in to s čisto, vodo in pa s pravim milom. Kadar ni blizo zdravniške pomoči, treba rano po očiščenju obvezati s čisto vato ali pa s snažnim platnom. Tako osnažena rana ne bode dolgo skelela, marveč hitro zacelila.
—	Nove puške za armado je naročila grška vlada v tovarni za puške v Steyru, in sicer 100.000 repetirk. Tekom septembra oborožijo celo grško vojsko z novimi puškami.
—	Skrivajte puške pred otroci! V Moravski Ostravi se je igral sin kočarja Chovsteka z nabasano očetovo «puško. Nakrat se mu sproži in strel zadene dveletnega mlajšega brata, ki je takoj umrl.
—	Samomor za dijamantno poroko. V Essenti se je 90 letni bogataš Kilke obesil na dan svoje dijaraantne poroke.
—	Nov angleški pravopis. Predsednik Roosevelt je zapovedal. da se morajo vse državne tiskovine tiskati v novem angleškem pravopisu, ki piše vsako besedo fonetično, t. j. kakor se izgovarja.
—	Osem oseb je utonilo v Donavi pri Földvarn .ia Ogrskem. Bile so trgovke s sadjem, ki so se peljale na nekakem splavu preko Donave, a v splav je zadel tovorni parnik, da se je razbil, ženske pa so utonile.
—	t Profesor Herzen. V Lausanne na Francoskem je v soboto umrl v starosti 67 let profesor fiziologije na tamošnjem vseučilišču. Aleksander Herzen, sin znanega ruskega revolu-cijonarja in pisatelja Herzena.
—	Proti severnemu tečaju. Ekspedicija Wellmannova proti severnemu tečaju se zaradi zaprek preloži na poznejši čas.
—	Ali bo ljudem zmanjkalo živil? Znani Malthus je prorokoval, da bo svet kmalu prenapolnjen, ker se ljudje množe mnogo hitreje, kakor pa napreduje pridelovanje živil. To prorokovanje je ovrgel sedaj neki francoski statistik, ki dokazuje, da se je prebivalstvo sveta od_ 1. 1890. do 1905 pomnožilo za 10%- nasproti pa je narasla produkcija žita za 45 °/0, sladkorja za 82°/o, kave za 57% in bombaža za 54%.
Tehniške in trgovske šole na Pruskem. V kraljevini Pruski je danes 19 šol. v katerih se poučuje o predelovanju kovin in gradbi strojev. Te šole pohaja 3132 dijakov. Na
Pruskem je dalje 33 arhitektskih (stavbinskih) akademij s 5885 dijaki, 39 šol za tekstilno (tkalsko) in druge industrije s 14.424 dijaki. Dalje se nahaja na Pruskem 1301 šola za stro-kovno-obrtno izobrazbo z 202.905 dijaki-obrtniki. ki so obvezani k strokovnemu pouku. 94 sličnih zavodov s 23.905 dijaki obstaja za prostovoljni pouk. Trgovskih šol je 316 s 34.206 dijaki. V desetih okrožjin je ,uveden obvezen pouk v trgovski stroki. Obrtne zadruge, osobito peki in mesarji vzdržujejo 423 strokovnih šol s 28.124 dijaki.
—	Policisti štrajkajo v Rimu.
Dosedaj je ostavilo službo 100 stražarjev.
—	Nov komet so zasledili na zvezdoslovni opazovalnici v Könisstuhlu pri Heidelbergn. Nahaja se komet baje v bližini ozvezdja Pegaza.
—	Posilstvo in rop. V Mauternu na Nižjeavstrijskem je pet pijonirskih rezervistov iz Kremsa napadlo bivšo župnijsko kuharico, 64 letno Rozo Winkler. Zavlekli so jo v gózd, jo posilili, nato pa jo zadavili. Pri njej so dobili 5 kron, ki so jih odnesli. Vseh pet roparjev so že zaprli.
—	Velike poplave so bile zadnje dni ob Senegalu. Cele naselbine je voda odnesla in tudi mnogo ljudi. Škoda se ceni na 20 milijonov kron.
—	Pijaéa za bolnika. Ako je bolnik v nevarnem stanju, navadno ga muči več ali manj žeja. Da bi mu dali po volji kaj grenkega, omotnega ali le samo hladnega; v nevarni bolezni mu je vse škodljivo, dostikrat nsodepolno. Za žejo takemu bolniku se pač najbolj nasvetuje malinovec; to je zmes od kavine žlice malinovega soka k pol litru vode. Ali še neko drugo reč nam nasvetuje nek češki list: Olupimo 2 do 3 jabolka od rajnete in ràzrezimo jih

na kosce. Nato jih kuhajmo
3/
litru
kislega mleka, nekoliko okisajmo še z citronovim prahom, vse precedimo skozi čedno sito in dodajmo še malo sladkorja. To se ponudi, bolniku in sicer le v malih delih. Po pameti rabljeno bode mu gotovo v dobroto.
Gospodarstvo.
Pomoč proti opeklinam.
Nagla pomoč v tej nesreči je navadno milo. Nastrže se ga na drobno in doda nekoliko vode, da postane nekaka kaša. Ta se razprostre na kes platna in priveže na opeklino. Ako je pri rokah tinktura od arnike, dobro je prid jati nekaj kapljic te k omenjeni zmesi.
Rodkev kot zdravilo.
Iz velike redkve si moremo pripraviti kaj izvrstno zdravilo proti kašlju, hripi, in zaslinjenju želodca. Zdravljenje je prav jednostavno. Vzame se redkev, v njo se napravi primerno velika luknja, v katero se dene nekaj kandiranega sladkorja. Nato se votlina z izrezkom kot pokrovom zapre. Od vlage v redkvi se sladkor polagoma raztaja in napravi se zajedno nekak sok, kateri se hvali kot imenitno zdravilo proti kašlju. Zlasti pri otrocih je baje to zdravilo kaj uspešno, posebno še. ker ga radi uživajo.
Ob enem se spominjam, kako smo v davnih časih pri nas na kmetih tolažili takomenovani ..oslovski kašelj". V žerjavici se je opekla bela repa. ko se je izvrela. se je v njo izrezala luknja, v katero se je vlilo navadnega namiznega olja. Ko je ta bolezen kašelj najhujše razsajala, se je to sredstvo še najbolje sponeslo.
Nz 12 strankami z bruto-dohodki letnih 1062 K. 3 minute od ene najvažnejših postaj na južni železnici. je radi smrti ceno naprodaj. V kraju samem (457) je tovarna. Pojasnila daje 3 i „UPRAVNIŠTVO DOMOVINE".
izurjena v galanterijski strok-in okreten ter bister *;■. učenec, se sprejmeta pri P. KOSTIČU v Celju.	152-37
V SLOVO!
KER SE NAMA NI BILO MOGOČE OD VSEH DRAGIH PRIJATELJEV IN CENJENIH ZNANCEV OSEBNO POSLOVITI. KLIČEVA TEM POTOM: „Z .BOGOM"! NA VESELO SVIDENJE!
DR. FERMEVC IN SOPROGA.

NAZNANILO!
Podpisanec, dosedaj trgovski sotrudnik pri tvrdki Ogorevc v Konjicah, naznanjam. da bom s 1 septembrom 1906 prevzel tukaj
n
tt
kjer bom rad postregel vedilo s pristno, najboljšo Konjiško kapljico, ter z okusnimi toplimi in mrzlimi jedili. Za mnogobrojen obisk se velecenjenemu občinstvu najvljudneje priporoča
FRANJO ŽAGAR, restavrater
(461) 1
Učenec
(452) 14— 1 5 let star, poštenih 3~3 starišev, se sprejme v trgovini z mešanim blagom
A. G-EISS v ŽALCU.
Sluga
za trgovino se takoj sprejme v trgovini
F. Strupi, Celje,
(453) 3—3
Zidana hiša
z štirimi sobami, kletjo in 1 , orala zemljišča in drvarnico je v Zavodni pri Celjn št. 10. za (4t>0)	prodati. Več pove	j
Urša Čmajna, posestnica.
v trgovino z želez-nino, špeceriji, steklom in porcelanom
IVANA LAPAJNE, Idrija.
_	— se priporoča velečastiti duhovščini, slavnemu
#nMMM M 'učiteljstvu. pisateljem in p. n. občinstvu za Mm III/ M II #1 vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do naj-m A H WT% M* | | 11 modernejše oblike. - Ker je bogato založena z Bf Wg	■ I	najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena
^^ ™ ^^ ^^	z motornim, oziroma električnim obratom, lahko
izvršuje največja dela v vsaki množini in v kratkem času okusno in ceno. — V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, vizitke, cenike, etikete, bolete. brošurice. časopise, knjige, cirkularje. lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, molitvenike. mrtvaška naznanila, ter sploh vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari. Zvezna knjigoveznica se priporoča velečstiti duhovščini, slavnemu učiteljstvu.
župnijskim in občin skim uradom, kraj-nim šolskim svetom, posojilnicam ter cenj. p. n. občinstvu, pisateljem za vezavo vsakovrstnih knjig
izdeljavi. — Za posojilnice. hranilnice in druge zavode se izdeljujejo hranilne knjižice vezane v celo ali pol platno z zlatim ali črnim tiskom po zelo nizkih Vezava različnih liturgičnih knjig, kakor „Missale
tiskarno
v priznano trpežni cenah. Vzorci na razpolago. Romanum" itd. Istotako se vežejo zapisniki za posojilnice, hranilnice, občinske, župnijske, šolske in druge urade najtrpežneje v usnje in gradi ter se lahko odpirajo; izdeljuje tudi fascikle za dolžna pisma, pristopne liste, menice itd. Posebno se priporoča slavnim bralnim društvom, čitalnicam, šolskim in drugim knjižnicam za vezavo knjižničnih knjig, katera se solidno in trpežno izvršujejo: pri večjih' naročilih naenkrat primeren popust. — Vezava priprostih kakor tudi finejših molitvenikov. Sprejema vsakovrstna galanterijska dela. priprosta kakor tudi najfinejša. Ker je opremljena z najiaznovrstnejšimi in najmodernejšimi stroji, okraski in drugim orodjem, izvršuje vsa dela kar najhitreje in solidno po zmernih cenah. — Vse pošiljatve in naročila je naslavljati le: i^"» Zvezna knjigoveznica v Celju.
ejo: pri večjih naročilih naenkrat
v Ceju.
Zahvala.
V žalosti, katera me je zadela vsled požara mojega gospodarskega poslopja graščine Pernožavce pri Ljutomeru dne 19. t. ni., tolažim se s tem, da se jnoreni najsrčneje zahvaliti gg. županom in občinskim predstojnikom okolice Peniožavc za naglo priposlaiije brizgalnice, vsem p. t. gasilcem in drugim ljudem, koji so pomagali pri gasitvi tega požara, konečno c. kr. Orožnikom za vzdrževanje reda pri nesreči. —
Akoravno se vsled pomanjkanja vode ni posrečila obilno prispelim gasilnim društvom rešitev zakladov žita in slame, vsaj se je posrečilo njih srčnosti rešiti ognja sosedno hišo.
To je najboljša svedočba urejenega, srčnega in junaškega postopanja hrabrih gasilcev.
Čutim se torej dolžnega, vrhu svoje srčne hvale, nameniti onim gasilnim društvom, koji so tako naglo pritekli s svojimi brizgàlnicami na mesto požara, potom si. občinskega, urada v Pernožavcih (kot katastralne občine graščine Pernožavce) kot »majhni donesek po 25 K, skupaj torej 125 K. Z ozirom pa na to, da sem dobil posebno iz Ljutomera toliko dokazov sočutja, kateri so mene tako močno tolažili v moji žalosti, pomirja me misel, da nisem bil žrtev maščevanja, vedoč, da nisem nalašč nikomur krivice storil..
Z odličnim spoštovanjem
(462) 1
lastnik graščine Pernožavce.

Trgovina s papir jem, pisalnimi risalnimi potrebščinami
prodaja c. kr. olsk knjig in igralnih ka
Zvezna
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, .dokumentni, ministrski, ov' = in barvani papir.
Mini ogenj liompijoni
irnoti liroìÉi Papirnate semijcie
sVinčnilfi (famejfčki peresa tablice peresniHi gobice radirKe črnilo
TrgoVsH* Knjige
v vseh velikostih črtane, z eno ali dram kolonama, v papir, platno, gradi, ali j
usnje vezane.
Odjemalneknjiži«
po raznih ««ah.
ftajVečja zaloga
Vseh tisHoVin
za občinske urade
krajne --
šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope. hranilnice. posojilnice, odvetnike, natn ■	in privatnike. ———
Lastna zaloga šol zvezkov in risank
papirnate Vreče
vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah.
Stambiljc
pečatniki, vig-nete. (Siegelmar-ken) za urade in
privatnike izvršujejo se v najkrajšem času.
Dopisnice
umetne, pokrajinske in s cvetlicami odnajpriprostejšfc
do najfinejše izpeljave.
Albumi za slike, dopisnice in poezije. Zavitke za urade v vseh velikostih.
za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. ........
Ceniki
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
25 Priznano dobro dingo. © Solidni in fociinM.