HaroSnisia listu: —
Celo leto . , K10 — Pol leta ...» 5-— Četrt leta . .	, 2 50
Mesečno. . .	„ 1‘—
lunaj Avstrije : —— Celo leto . .	„ 15'—
f*«same?.ne številke — to vinarjev. —
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 vin od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust	—.
„Straža“ izhaja v pon* deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
ffrodnliivo in npravniitvo: Maribor Ssroika «dica. S. — Telefon St. 113.
j Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. |
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. nre dopoldne,
HMHasmmnMaassHsmamn
Hudi boji na Goriškem.
Italijani našo novo fronto na Goriškem napadajo z izredno srditostjo. — Naši potopili dve italijanski ladji. — Prestolonaslednik postal general kaValerije. — Rusi zasedli Stanislav, Delatyn in Tysmienico. — Boji ob spodnjem toku Zlote Lipe. — Rusi zbirajo nove dete v Bukovini in Besarabiji. — Vojno posvetovanje v Parizu.
Rumunija se kmalu odloči ? — Važna posvetovanja na Dun^m.
Najnovejše avstrijsko uradno porodilo.
Dunaj, 13. avgusta.
Uradno S8 razglaša:
Busko bojišče.
Amadna skupina generala kaivalerije nach o vode K a ria:	Južnovzhodno ojd kraja Voroht a
so naše čete svoje postojanke kljub ponovnim srd', tim napadom obdržale v svoji posesti. Sovražnik ja imel nevspeh. Neposredno zahodno od S t a nisi a-v a ste bili dve ruski d ivi? i j i v srditih, nofl in dan trajajočih borbah* vrženi nazaj. Severno od D n jest r a so se na naši strani vršili boji manjših čet.
Armadna skupina maršala pl. H i n d e n b u r-g a: Zahodno in severozahodno ori Kraja Zalo š-č e je armada generalnega polkovnika Böhm-Er-molli opetovano odbila velike ruske sunke. V. prostoru pri Brodik je c. in kr. bojni letalec s strelom zažgal sovražno letalo vzorca „Albatros“ ; letalo je padlo na zemljo. V V oli n i j ti in ob S t o h o d u boj ponehuje, Zanesljivo je dognano, da. se je pri zar d njih velikih, a, popolnoma; izjalovljenih sovražnih napadih proti fronti ob Stohodir vrglo v bojni metež tudi vse oddelke ruske garde. Ti oddelki so pri tem imeli še večje izgube kot drugi vojaški oddélki.
Italijansko bojišče.
Italijani silijo na naši novi črti med m o r j e m i n goro S v. Gabriela z veli k i m i s i 1 a m i naprej. V odseku vzhodno od Dola (na vzhodnem pobočju Doberdobske planote) se naše čete morale odbiti več sovražnih n a p a d o V. Do srditih bojev j e p r i s i o zopet na višinah vzhodno od Gorice, kjer se je sedem močnih sovražnih naskokov p o d težkimi izg ub a m i izjalovilo,
öd začetka italijanskega napajda je ostalo v naših rokah 5000 vjetnikov, med njimi čez 100 častnikov
Balkansko bojišče.
Poleg navadnega, bojnega delovanja, ob spodnji Bojuzi nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Holer,
podmaršah
Drzni čini naših letalcev.
Ponoči od 12. na 13. avgusta so bila spravišča letal v Campalto pri Benetkah po našem zrakoplov-nem oddelku popolnoma, uničena. V nekem spravišču se je razletela zračna ladja z 500 m visokim plamenom, drugo spravišče je zgorelo brez razstrelbe. — Istočavsno je drug zrakoplovni oddelek metal na spravišče letal v kraju Gorgo, na naprave v Gradežu, na baterijo ob izlivu Soče ter na Jadranske delavnice bombe z dobrim vspehorn. Dognalo se je več polnih zadetkov v zrakoplovno spravišče in baterijne postojanke ter kakih šest požarov. Tretji oddelek zračnega brodovja je dosegel več polnih zadetkov na baterije ob izlivu Soče in vojaške stavbe v kraju Pi-
eris in Skocijanu. Kljub srditemu obrambnemu o®-nju pri vseh napadih so se vsa letala vrnila nepoškodovana.
Mornariško poveljstvo.
lajuotejše nemško uradno porodilo.
Berolin, 13. avgusta.
Francosko bojišče.
Med T h i e p v a 1 o m in Som m o so naš' sovražni zavezniki zbrali vse svoje moči za enoten na-pajd, ki se je po poprejšnjih omejenih bojih popoldne na ozemlju O v i 11 e r s — P o z 'i e r e s, ponoči pa na celi črti razvil. Pod zelo težkimi izgubami za napadalce je bil sunek med T h i e p v a 1 o m in Gulile m o n t o m odbit.
Dalje južno do Somme je prišlo do težkih bojev iz bližine s francoskimi četami, ki so naskakovale: boji so se nadaljevali skozi celo noč in se »c sedaj vrše pri kraju M a u r e p a s in vzhodno od H e m a.
Južno od Somme se je v našem ognja brez ostanka izjalovil francoski napad na B i a c b e s.
Na ostali fronti nič posebno pomemBnega.
Busko bojišče.
Fronta generala-feldmaršala, pl, H i n d e n -b n r g a: Ruski sunki južno od S m o r g o n a in L u b T e č o v a so bili brezvspešni.
Zahodno od kraja Z a 1 o z c e so bili sovražni napadi odbiti.
Fronta generala kavalerije nadvojvode Kar-I a : Zahodno od mesta Mo n a s t e r z y s k a kakor tudi na fronti Bystryca južno-zahodno od S t a-n i sl ava. so bili napajdajoči Rusi, deloma s proti-sunki, vrženi nazaj.
Italijansko uradno poročilo.
Dne 11. avgusta: Včerajšnji dan je prinesel našemu orožju novo sijajno zmago. Hrabre čele tretje armade so s pomnoženo silo nadaljevale napad, katerega so pričele dne 9. t. m. na ozemlju Sv. Mihaela in Sv. Martina in so zavzele zelo močno u-trjene sovražne postojanke na kraški gorski planoti med Vipavo in goro Kozic. Sovražnik se je umaknil v polnem neredu vzhodno od Dola in ima z močnimi zadnjimi stražami le še zaseden Debeli Vrh in višino št, 121 vzhodno od Tržiča. Zasedli smo Rubijo, Sv. Martin, celo gorsko planoto Doberdob. Naše čete so dospele do zahodnih obronkov teh postojank in do črte Vertojbica.
Na ostali fronti običajne sovražne demonstracije, ki so pa biile povsod odbite.
Sovražna letala so metala, bombe na laguno pri Gradežu in na. Benetke, ne da bi kaj zadele. Poškodovanih je bilo nekaj poslopij.
Naša letala so včeraj ponovila napad na kolodvor Prva,čina,, kjer zbira sovražnik gradivo izgubljenih postojank. Izognivši se ognju obrambnih topov, so vrglai kakih 40 bomb na svoj cilj in ga po-rušilai. Nato so se vrnila nepoškodovana.
Rumunija se odloči še t avgustu?
Bukareštanski list „Minerva,“ je izvedel iz pev-1 dični h krogov o zadnjem romunskem ministrskem svetu, da se bo Rumunija še v avgustu odločila, če bo ostala nepristranska ali pa če poseže v svetovno vojsko.
Rumunski ministrski svet je sklenil, da skliče ; rumunsko zbornico na izredno zasedanje v drugi go-; loviti meseca avgusta. Na tem zasedanju bo podala j romunska vlada izjavo o rumunski zunanji politiki*
Rumunski trgovinski minister je za nekaj dni ustavil izvoz petroleja in olja.
Boji v Tripolisu in Benghaziju.
Turško uradno poročilo z dne 12. avg. pravi, da se v celi Tripolitauiji, razun v mestih Homs in Tripolis, ne nahaja ne en italijanski vojak. V vseh tripolitanskih pokrajinah se blišči turški polumesec. Euak je položaj v Benghaziju, kjer se turške čete z velikim vspehorn borijo proti Angležem. Egiptovske čete, ki so bile poslane proti emirju v Darfurju, Ali Dinarju, prehajajo k Turkom,
K.ako je v Nemčiji?
Poslanec dr. Krek v „Domoljubu“ zelo zanimivo opisuje vtiske, ki jih je dobil vi Nemčiji, kamor je potoval pred kratkim v interesu seclaj perečih vprašanj :
Pot v Nemčijo ima samo na meji nekaj večje sitnosti. Pregledajo ti ne samo kofer, nego tudi žepe in vsak tiskan in pi sap papir mora ven — brez izjeme, ali je potopis ali navaden 'dnevtnik, ki si gale ravno kupil, ali poučna ali zabavna knjižica; čez mejo teh reči ne puste. Ce greš po svetu z namenom, da se česa naučiš in greš pogledat tu kmetijstvo in tam obrtno šolo, razne zavode, tovarne, zadruge m skladišča, si nabereš kmalu celo vrsto raznih načrtov, poročil in drugih tem podobnih knjižic. Tudi z menoj je bilo tako. Vse to je ostalo tostran meje in s prijavnim saškim vojakom, ki me je preiskava!, sva se domenila, da pošlje vse moje knjige lepo na moj naslov v domovino. Ko si čez mejo, te puste takore-koč pri miru. Kjer ostaneš, moraš pač na policijo, da poveš, koliko časa boš v dotičnem kraju in kam jo kreneš od tam. To ti zapišejo z veliko uljudnostjo
V	potno knjižico in zaenkrat si opravljen.
Pa v teh vrstah nimam namena opisavati, kako se potuje po Nemčiji, nego povedati se mi vredno zdi prav nekaj vtiskov, kakjšno je sedaj življenje pri našem mogočnem sosedu in zavezniku.
Najprej moram potrditi, da je popolnoma resnično, kar se je v nemškem državnem zboru trdilo:
V	Nemčiji se lahko poučiš o razmerah v tujih, tudi sovražnih državah iz prvih virov. Javno imaš tu na prodaj ; na jnovejše francoske in angleške časopise ; belih lis v domačih listih ne zaslojdiš domala nikoli. Politični shodi se ravno sedaj v večjem obsegu dovoljujejo: na njih nastopajte tudi socialdemokratom govorniki — seveda samo v smislu domoljubne edinosti in sloge. Drugačni shodi bi bili tuteli nemogoči. Zaupanje, da bo Nemčija zmalgjala, je splošno in neomajno. Želja po miru živi res, kakor povdarja tudi
nemäki cesar v svojem zadnjem oklicu na narod, v vsakem srcu; v tem oziru pade tudi lopatam kaka trda beseda,, ki pa se ji ni bati ne tožnikov, ne sodnikov ravno zato ne, ker vsak ve, dai trenotna nevolja nad tako vladno naredbo ne kali globoko utrjenega duha zveste zaupnosti v končno zmago.
Moških nevojakov srečaš povsod še mnogo. — l&letni še niso klicani in nad 45 let je še vse doma, dopustov je tujdi toliko, da gre vse potrebno obrtno in kmetijsko življenje, pa tudi šoldtvo svojo pot. Vojaštva ne zmanjkuje : da bi se rabile že poslednje rezerve, kakor se vedno tolaži kak sovna,žn i Francoz, je prazna.
Letina je letos posebno dobra v vseh ozirih. Krompirja je toliko, da ga v večjih množin ali vozno, v Prago, kjer ga ni. Danes, dne 4. avgusta, sem videl sam, da je bil praški trg brez krompirja. Do sedaj je bilo na, Nemškem prepovedano krmiti s krompirjem prešiče; te dni se je ta prepoved razveljavila; dovolj ga bo za ljudi in živali. Tudi sadje lepo kaže in zgodnjeiga dobiš, Kolikor hočeš. Kruha tudi ne manjka,.. Pajč pa imajo tudi tam. listke za kruh, a brez posebne težave dobiš kruha v gostilni, pa tudi pri peku brez listka. Cena. je v tem slučaju nekoliko višja. Kruh si lahko izbereš, črn ali bel.
Samo s sladkorjem in z mesom je treba varčevati, Namesto sladkorja začenjajo rabiti že precej na splošno saharin, ki pač nima nobene redilnosti, pa je zato cenejši od sladkorja. Mesa je Nemec v mirnih časih .mnogo porabil ; zdaj ga pogreša. Ravno-'tako se mu toži po surovem maslu, ki ga je bil tako vajen; toda nikjer ni čutiti, da Ibi mu postna hrana škodila. Jesti ima dovolj za potrebo, četudi si mora odreči marsikaj. Kar mu gospodka ukaže, uboga in posameznik ve, da ne sme misliti samo nase, nego na splošnost in da se mora podvreči redu, ki skrbi za vse.
Se nekaj mi je bilo posebno všeč; tudi po naj,-večjih mestih po ulicah, kjer prebiva in se kreče bogata gospoda, vidiš veliko več vojnemu času primerne skromnosti in priprostosti in veliko manj lišpa — nego na Dunaju, v Pragi ali celo v Karlovih in v Marijinih toplicah.
Cerkveno, versko življenje se je splošno poživilo in pomladilo pri katoličanihl in tudi pri protestantih. Zlasti med protestanti se je število takih, ki so se cerkve popolnoma odvadili, silno množilo. Vojska je mnogim zopet pokazala pot cerkiev. Tudi ob delavnikih imajo protestantje — til gredo pač za katoličani — molitvene ure, vojne pobožnosti. Pa to-le: JM veličastni draždanski katoliški dvorni cerkvi tudi imaš razglase, kdaj je služba božja za Srbe, kje in kako morejo k spovedi; ravno tako, kam naj se v verskem oziru obrnejo Poljaki, ki prihajajo delat na kmete alli služit v mesto — v srbskem, oziroma poljskem jeziku. Med duhovniki stolne cerkve imaš Poljaka in par Srbov (Vendov,. kakor jim pravijo Nemci). Dnevno časopisje piše domala brez izjeme o verskih in cerkvenih rečeh silno dostojno; navadno priobčujejo vsi večji listi ob sobotah spored božje službe po vseh cerkvah svojega mesta za cel teden. Mi smo pač bližje vzhodnim deželam.
, S kmetijskim zadružništvom je na Nemškem podobno kakor pri nas. O ti reči še bom natančnejše
S T W IK %. Ä.
BMKiinKitwaaswBsiaMi*riim-rrmiWT—rr“»**i<r'l,lll“l"*irl""1	«»nn1 ■ •i™
pisal, ko bo čas za to. To bodi pa že danes povedano, da. se tudi tam kapitalistična gospoda — trgovina in banke — na vso moč trudi, oslabiti zadružništvo in mu vzeti njegovo težko priborjeno stopnjo. Vlada ima tudi tam splošno ravno v tem oziru premalo v-pogleda in zato brsne zadružništvo ne iz slabega namena, nego zato, ker o njem premalo ve, druge pa mnogo bolj pozna, večkrat na stran„ O tem smo si pa nemški in avstrijski zadružniki popolnoma edini, cla je zdaj usoden čas. Kar zdaj izgubimo iz rok, se ne bo dalo v desetletjih vrniti ; kar pa zdaj vzdrži in se še izpopolni, to bo obstalo.
Ob prehodu vojske k miru morajo delavski stanovi na ves glas javiti vladam: Mi smo tukaj; ne delajte brez nas! Tudi limet. Mogoče mu pa bo tole po zadružništvu, ki obsega vse panoge njegovega gospodarskega življenja — denarno gospodarstvo, proizvajanje, nakup, prodajo. V tem oziru si nemški in avstrijski zadružnik podajata roke. Oglasila se bosta, in upajmo, da ne zastonj.
M@¥i vpoklici ernovoj-nikov*
Domobransko ministrstvo naznanja, da bodo v-poklicani (pod orožje na dne 2 8. a v g u s t ,a 1916, tisti črnovojniški zavezanci letnikov 1896, 1895, 1894, 1898, nadalje 1889, 1888, 1887, 1886 in 1885, ki so bili pri zadnjih naknadnih prebiranjih spoznani sposobnim za vojaško službo. Letnikov 1892, 1891 in 1890, se še tačas ne bode vpoklicalo, marveč se jih bode vpoklicalo ob priliki poznejših vpoklicev.
Pripomni se, da veljajo vpoklici zgoraj označenih letnikov sa,mo za podajalke tostranske državne polovice. Istotako so vpoklicani pod orožje na. dne 28. avigusta 1916 črnovojniški zavezanci letnikov 1896— 1898, nadalje 1889—1885, ki so bili pri zadnjih prebiranjih spoznani za sposobne za vojaško službo in ki so se oglasili za prostovoljni vstop v skupno armado, v vojno mornarico ali v domobranstvo.
Na Ogrskem so pa vpoklicani ; pod orožje na dne 28. avgusta 1916 črnovojniški zavezanci letnikov 1885—1897 ter letnikov 1865—1897, k|i so bili pri zadnjih naknadnih prebiranjih spoznani sposobnim za vojaško službo. Vpoklicani nla Ogrskem so veljavni samo za črnovojniške zavezance, ki so ogrski državljani.
Koliko fižola se sme vpo-
rabiti aia deželi?
(Prošnja do c. kr, namestnika vi Gradcu.)
Štajerska cesarska namestnija je določila, da se bo smelo na deželi od letošnjega pridelka uporabiti za dom za seme 10% pridelanega fižola, za prehrano pa za vsako osebo 12 kg na leto. Ostali pridelek se mora oddaiti vojno-žitno-prometnemu zavodu.
Ako si torej pridelal 250 kg fižola in je pri hiši 9 oseb, si smeš pridržati za hrano družine 108 kg in za seme 25 kg, torej skupno 33 kg. Oddati bi torej moral 117 kg fižola.
Mrličev kovček.
Do velike revolucije je na, Francoskem veljal zakon, da premoženje vsakega tujca, ki umrje na Francoskem, pripade kralju.. Leta 1888, za časa kralja Ludovika XVI., se je zgodilo, da je v. nekem hotelu mesta Chalon (Salon) umrl star neinan SvlcaL Iz njegovih papirjev so francoske oblasti razbrale njegovo ime in domovino ter so pisale v njegovo rojstno občino, da se bo neznatna sveta denarja., ki so jo našli pri mrtvecu, in ostala zapuščina porabila za pokritje pogrebnih stroškov; če pa še kaj ostane od skupička, da z acacie to po francoskem zakonu kralju.
Švicarska občina je potem čez nekaj časa odgovorila. da je bil rajni trgovec in da se je sKoraj vedno mudil na potovanjih. Sorodnikov ali kakih postavnih dedičev nima. Občina je nadalje izjavila, da nima nič proti temu, če se z njegovo zapuščino u-krene tako, kot predpisuje francoski zakon, in s tem je bila stvar odpravljena.
Cez nekaj tednov so v Chalonsu na javni dražbi prodali razen mnogih drugih stvari tudi revno zapuščino umrlega Švicarja: nekaj obleke in perila, staro srebrno uro z verižico, nekaj drugih drobna-
rij in slednjič močan popoten kovčeg, ki je bdi lesen in z usnjem prevlečen ter z železom obit. Kovčeg je kupila mlada šivilja za neznatno svoto.
Ko je Klavdina Brunet, kakor se je imenovala šivilja, kasneje na svojem stanovanju kovčeg nekaj natančneje preiskala, je opazila, da je imel dvojne stene. V prostoru med stenami je našla 160 skrbno spravljenih zlatih ur, vsaka varno shranjena, v svojem toku. Te ure so bile izdelane v Svici in rajni trgovec jih je utihotapil na Francosko, da, ni bilo treba plačati visoke eolnine.
Gospodična Klavdina je smatrala, za najbolje potrebno, da takoj obesi nase najlepšo izmed najdenih ur. Ostale pa je hotela prodati, si s tem nabar viti lepo doto in, če mogoče, tudi lepega ženina. — Svoje sireče ni pred nikomur skrivala in čez par ur je že vse mesto govorilo o bogastvu mrličevega kovčega. Posledica je bila, da se je pri Klavldini naenkrat oglasil kraljevi komisar, ki je vodil Švicarjevo zapuščino ter da jè zaplenil kovčeg in vse ure s tisto vred, ki jo je šivilja že obesila, krog vratu,
Klavdina je bila vsled jtega nasilstva v dno duše razžaljena in je odločno trdila, dia so tudi ure — njene, ker jih je s kovčegom vred kupila. Ko ni vse nič pomagalo, se je vsedlia in pisala, kralju samemu prošnjo, v kateri zahteva, da se ji vrnejo ure. In z drugimi prošnjami je prišla tudi ta v kraljevo pisarno, kjer so štirje modri svetniki odločevali, katere prošnje se predlože kralju in katere se kar zfevrne-
Kmečki in delavski človek na deželi bi smet odslej na leto uporabiti za lastno prehrano samo 12 kg fižola, t. j. na mesec 1 kg, na teden 250, na dan 38 gramov. Liter fižola tehta 800 do 850 gramov, Fo tem računu bi prišlo na osebo na mesec približno 15* 1 fižola, t. j. na teden dobre tri desetinke litra fižola-Koliko pomeni tai izvanredno majhna množina fižola, za lačen želodec pridnega kmečkega delavca, pa ve vsajk, Id pride z ljudstvom na deželi le količkaj v, do-tiko. Kot prijatelji kmečkega in delavskega prebivalstva moramo priznati, da je množina fižola, ki jo je določila štajerska namestnija za osebo na deželi, daleč premajhna.
V namestniški naredbi, ki je izdana dne 7. avgusta, pa ni nič omenjeno, koliko fižola smejo uporabiti isti, ki ga nič ne pridelajo. Ker „fižolne karte“ niso n pel jan e, za to sledi iz tega, da si sme vsak, ki ne pridela lastnega, fižola, istega nakupiti in uživati v poljubni množini, kmet, ki ga pridela, pa samo 1 kg na mesec, Mi smo mnenja, da so gospodje, ki so v Gradcu pri zeleni mizi sestavljali to naredbo, imeli v mislih, ko so določevali prej omenjene množine fižola, prebivalstvo po mesti h. Za meščane hi 12 kg fižola na leto za eno osebo bilo dovolj, a za kmeta in delavca nikakor ne.
Fižol je za našega kmeta meso. — Fižol vsebuje izmed živil, ki jih pridelamo, skoraj največ redilnih snovi (26% beljakovine). Meščanom, ki se hranijo z mesom, kakor kmet s fižolom, se je zavživianje mesa prepovedalo samo dvakrat na teden, Ako pa ostane v veljavi namestniška odredba, da bo smela oseba, ki prideluje fižol, torej kmet, viničar, najemnik, zavžifi na leto samo 12 kg fižola, se lahko reče, da se bo smel odslej fižol na deželi uživati samo enkrat na mesec. Pomislimo, kaj pa je 1 kg fižola za obed ali večerjo delaiveu, ki je rigolal v vinogradu ali opravljal kako drugo težko delo.
Štajersko cesarsko namestništvo gotovo tedaj, ko je določevalo, koliko fižola se sme na deželi uporabiti za hrano, ni vprašalo za mnenje kakega, kmetskega veščaka, ker bi sicer ne moglo določiti tako majhne množine za osebo, Kakor se lahko spremeni vsaka postava, tako mislimo, da se bo dalo doseči, aa se bo tudi ta odredba cesarske namestnije dala spremeniti v prilog našemu ljudstvu na. deželi, Radi tega se naj posamezniki, korporacije in občine obračajo s posebnimi vlogami do gospoda cesarskega namestnika. grofa Claryja, naj blagovoli odredbo o uporabi fižola tako spremeniti, da bo smel pridelovalec uživati večje množine fižola.
Italijansko bojišče.
Italijani na črti Plave—Tržič napadajo z velikansko silo. Pri Plaveh se dobro držimo. Vzhodno od Gorice so naše postojanke sedaj na obronkih Trnovskega gozda. Kako teče sedaj naša črta odtod dalje proti jugu, se ne da natančno dognati. Gotovo pa je, da smo južno od Gorice nekatere naše naprej potisnjene postojanke izpraznili in tako našo doberdobsko črto izravnali, Najnovejše italijansko uradno poročilo (Idne 11. avjgusta) pravi, da so Italijani zasedli cele Doberdobsko planoto. Naše uradno poročilo tega si-
jo. Toda o prošnji mlade šivilje se niso mogli odločiti. Eden je trdil, da pripadajo ure ‘kralju; drugi je menil, da so last Klavdine; tretji je bil misli, da so sicer ure kraljeve, da pa je treba šivilji izplačati majhno odškodnino ; četrti je podobno sodai, le da je zahteval za Klavdino veliko nagrado, vsaj polovico vse vrednosti. In ker se niso mogli zediniti, so predložili kralju prošnjo v razsodbo.
Kralj, ki je bil tedaj šele 24 let star, je prošnjo z velikim zanimanjem prebrali in se je zelo smejal preprosti ogorčenosti in odločni zahtevi mlade šivilje. Ko je prošnjo prebral tudi kraljici Mariji An-tuaneti, je tudi ona smeje vskliknila:
„Kako odločno šivilja! In kaj boš sedaj storil Ti? Jaz mislim, da ji ne smeš razdreti sreče, ki ju je poslala usoda! “
„Da, tod,a zakon govori, da so ure moje!“
„Res je to, ali uboga Klavdina ostane v tem slučaju brez dote in morda brez ženina!“ je branila kraljica šiviljo.
„Če je tako“, je odgovoril kralj v šali, „potem je stvar druga! Pa naj imar ure in ženina!“
„Bravo!“ je vskliknila kraljica, zaploskala z rokami in soproga za plačilo poljubila.
Zadeva se je torej rešila po volji gospodične Klavdine. 'Strašno dobro se j,i je zdelo, ko je moral komisar mrličev kovčeg nazaj prinesti; še bolje, ko si je z urami nabavila lepo doto, in najbolje, ko se je potem oglasil zal ženin, ki ji je bil prav po godu.
cer ne omenja, a pravi; da so naèé čete odbile več napadov na vzhodni del doline Dol (Vallone), ki leži vzhodno od Doberdodoba. Upamo, da se bo italijanski naval na odporu naših čet na novi brambni črti ustavil.
.Italijanska uradna poročila. j
Dne 8. avgusta: V dolini Suga n a nepre- j stano hudo artilerijsko delovanje. Na gorski planoti | Asiaiga je bil krepek sovražni napad na ozemlje go- j re Zebio odbit. Po hudem obstreljevanju je sovražnik j v gornjem Cordevolu ponovil svoje napore na naše j postojanke na gori Sief; bil je povsod1 pod težkimi \ izgubami odbit. 'Ob spodnjem toku Soče, ob go - ? riški fronti traja brez presledka srdit boj dalje, j Opirališča sovražne obrambe:	Dora Sabotin in j
gora Sv. Mihaela so naši popolno m a z a - j vzeli. Goriško o b m o s t j e se nahaja v naši j oblasti. Naši topovi obstreljujejo Gorico, da preženejo sovražnika, M se je vgnezdil med hišami. Dne 6. in 7. smo vjeli 8 0 0 0 sovražnikov^ med temi čez 5 00 čast ni kov, od teh je bilo 20 častnikov od štaba in 1 polkovni poveljnik je pa bil s štabom vred vjet. Število vjetili se neprestano zvišuje, Vple-nili smo 11 topov, okrog 100 strojnih pušk, veliko o-rožja, municije in drugčgla vojnega gradiva. Naše letalo je v zadnji noči metalo bombe z veliko razstrelilno silo na železniško križišče Opčinau Težo« tu vrženih bomb je znašala eno tono. Letalo so obstre-ljavali številni obrambni topovi ter ga napadlo dvoje pomorskih letal, proti katerima se je z učinkujočim ognjem na krovu se nahajajočega orožja vspeiš-no branilo. Letalo se je nepoškodovano vrnilo.
Dj n e 9. avgusta: Danes so naše tjgte vkorakale v Gorico. Danes zjutraj je naša inlanteri-ja po močni artilerijski pripravi zavzela višini O -s 1 a iv i j a in P o fd g o r a ter zadnje tamkaj vgnez-dene sovražne oddelke pregnala* V strelskih jarkih je bilo polno sovražnih mr-ličev. Povsod je leža'lo orožje, municija in vsakovrstno drugo vojno gradivo, katerega je sovražnik v vsej naglici pustil ležati. Proti večeru so prebredli oddelki brigade Casale in Pa-vijie reko Sočo, koje mostove je sovražnik spustil v zrak in so se utrdili na levem bregu. Ena kolona ka-valerije in bersaljerov-kolesarjev je bila poslana čez reko, da. zasleduje sovražnika» Z' veseljem do dela so začele ženijske čete v ognju sovražnih topov delati mostove ter popravljati od sovražnika porušene mostove. Na kraški gorski planoti so bili novi sovražni napadi na vršac gore S v. Mihaela odbiti in v bližini kraja Sv. Martina zavzeta nova kritja. Dosedaj ugotovljeno število vjetnikov znaša več kot
10.000,	Na,daljni vjetniki prihajajo neprestano na zbirališča. Dosedaj še ni bilo mogoče določiti ogromnega vojnega gradiva.
Cez lesene mostove so v jutranjem svitu korakali zadnji hrabri branilci na drugi breg v goriško predmestje. Pionirji so zadnji zapustili razbito postojanko. Nekaj minut pozneje so z votlim pokom zleteli. mostovi v zrak.
Kako so Italijani prišli v Gorico.
V	sredo, dne 9. avgusta, nekako med 8, in 9. uro predpoldne, so prve italijanske čete udrle v mesto. Naši so se le polagoma umikali iz vzhodnega dela mesta. Ob vhodu Italijanov v Gorico je mesto — ali pravzaprav ostanki ponosne solnčne Gorice — gorelo. Celo mesto je bilo zavito v gost, Črn, smrdeč dim* Ee polagoma so prihajale italijanske čete in so napolnjevale porušeno mesto
Izpraznjenje Gorice.
Ko so se naši radi izpraznitve goriškega mo stišča umaknili z zahodnega na vzhodni breg Loče, je bilo jasno, da se mesto ne bo moglo držati. V torek, dne 8. aivlgustja, ob lA na 4. uro zjutraj je prebivalstvo začelo bežati iz mesta. Vse je kričalo: „I-tailijani prihajajo!“ Vsak je pograbil, kar je mogel. Ljudstvo je drvelo v velikih gručah iz mesta proti vzhodu. In Lahi so spuščali med bežeče granate . . . Naši so vse mostove čez Sočo še o pravem času razstrelili. Uničili so tudi veliko večino vojnega gradiva, kar se ga ni moglo proč spraviti.
Laški letalci nadzorovali uničenje Gorice.
Ko so med strašnim obstreljevanjem Gorice tu-insem topovi za hip prenehali bruhati svoj ogenj, se je nad mestom pojavilo sovražno letalno brodovje, ki je nadzorovalo uničevanje mesta in metalo bombe.
Italijani zaprli beguncem pot-
V	strahovitem ognju, s katerim je Lah streljal na Gorico več dni, je storilo smrt na stotine civilnega prebivalstva.1. Najbesnejši čin pa je bilo dejstvo, da so Italijani z zapornim ognjem zaprli izhode iz mesta, tako cesto v Šem; teter, potem Rožno dolino Ajševico in mirensko cesto. Ker so Italijani obstreljevali poleg Gorice tudi še bolj zadaj ležeče Kraje,-kakor- Šempas, Osek. Prvačino, Rihemberk, Dörnberg, je bilo nujno potrebno, da se je umaknilo prebivalstvo iz najbolj ogroženih krajev. Tako je zapustilo ljudstvo Solkan, Kronberg, Šempeter, Gornjo in Dolnjo Vrtojbo, Štandrež, Bilje, Renče, Volčjodra-go in menda tudi Miren ter druge manjše vasice v tem ogroženem okolišu. Večino beguncev so odpravili v Lipnico na Štajerskem.
4*
v	*
Zopetni napad na Benetke.
V	noči od 10. na 11. avgusta je oddelek našega pomorskega, zračnega brodovja zopet napadel Benetke z bombami. Bombe so v orožarni, na- kolodvoru in na drugih vojaških in civilnih staVIbah večkrat zadele v polno. Zadeto je tudi spravišče za zrakoplove v kraju Cam paltò. Isfotako so padale naše bombe tudi na italijanske baterije pri Gradežu in ob izlivu Soče.
Kako stojimo?
Pri Gorici smo se umaknili na lrribovje vzhodno od Gorice v dobro pripravljene postojanke. Severno od Gorice se vrše boji za, Sv. goro in Plave. Posebno srdito napada Italijan Plave, a; tukaj ne more naprej. Južno od Gorice smo svojo črto nekoliko izravnali s tem, da smo se umaknili nekoliko proti vzhodu. Italijansko uradno poročilo pravi, da so laške čete zavzele vrh Sv. Mihaela in goro Sabotin. Ker naše uradno poročilo tega ne omenja, ni gotovo, v čegavi posesti ste pravzaprav ti dve postojanki. A gotovo pa je, da smo se južno od Gorice umaknili le toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebno.
Most smrti.
Ves pondeljek, dne 7. avgusta, je trajal artilerijski ogenj s tako silo', kot še nikdar poprej. Kar iz vseh kalibrov so streljali Italijani, od 10 do 28 cm. Uporabljali so tudi velikanske ladijske topove. Streljali so s havbico popolnoma) novega tipa, kajtere krogle prilete skoro brez šuma in se jih šele zadnjo sekundo čuje, imajo pa velik eksplozivni učijnek. Ves pondeljek je vzdržala na&a obramba vi tem ognjenem orkanu. Ko so se potem pričeli pehotni napadi, so vstali naši vojaki iz jarkov in vrgli Italijane s kopiti in bajoneti.
In zopet je pričela udarjati v postojanko artilerija. Že je bila naša pehota brez vsakega kritja.. Betonske naprave so se zrušile, varnostne plošče so letele v zrak, peščene vreče niso več pomagale, veliki zračni pritisk eksplodiranih granat jih je gnal proč in artilerijski ogenj je trajal dalje z nezmanjšano silovitostjo. Telefonska zvezai, ki veže obmostje z višjim poVeljstvom, je bila večkrat pretrgana, pa vedno zopet popravljena. Poveljnik obmostja, je hotel to postojanko še vietino držati, ko so njegovi ljudje ležali le še v udrtinah, ki so jih napravile granate. A . tu je prišlo povelje, da se umaknejo na drugi breg ] Soče»	:
Dve italijanski ladji se potopili.
Iz Turina se poroča, da je v pristanišču v Tarentu zletela v zr.aK. velika italijanska vojna ladja „Leonardo da Vinci.“ Vzrok je neznan, Potopljena ladja je bila ena največjih italijanskih vojnih ladij, Po poročilih iz Luga/na se je v prvih dneh meseca avgusta potopila velika italijanska vojna ladja „Dandolo.“ Potopljena ladja je bila ena naj novejših in najboljših italijanskih vojnih ladij.
Rusko bojišče.
Cesar je vrhovnega poveljnika južne armade na ruskem bojišču nadvojvoda Karl Franca Jožefa imenoval za generala kavalerije in ga tako odlikoval za vspešno vodstvo armade. Prestolonaslednikova skupina se v prostoru pri Ž a b i j e h in Vorohti v-spešno bori z rusko premočjo. V središču prestolonaslednikove fronte smo se radi prevelike sovražne sile umaknili mimo Stanislava, katerega so Rusi zasedli* Severno od Dnjestra so se naši premaknili od Koropjeca ob spodnji tok Zlote Lipe. Pri Brodili in v Voliniji se srditi Roji sicer nadaljujejo, a Rusi ne morejo naprej.
Razvrstitev v Galiciji.
Poročilo nemškega glavnega stada z dne 10. avgusta pravi, da se je radi nastalega položaja v Galiciji odredila nova razvrstitev naših čet. Iz tega se sklepa, da so se naše in zaveznikove čete v Galiciji pred rusko premočjo na nekaterih odsekih bojne črte umaknile v zadaj pripravljene postojanke.
i	Stanislav, Delat,vn in Tismienica.
Zahodno in severozahodno od Kolomeje so se ;• Rusi v četrtek, due 10. avgusta, navalili z ogromno j silo na črto Delatyn—Tisnrienica—'Stanislav. Da se ; obvarujejo naši armadni oddelki prevelikih izgub, so • naši bi tri mesta izpraznili in prepustili Rusom. —
I Huidi boji so se vršili tudi severno od Dnjestra in sicer južnovizhoidno od kraja Monasteržiska.
Rusi zbirajo nove čete v Bukovini in Besarabiji.
iz Bukarešte se poroča: Rusi zbirajo na ozemlju pri mestih Reni in Ismaila v Besarabiji nove, sveže čete. Ruske novince vežbajo podčastniki in slušatelji vseučilišč* Tudi v Bukovini zbirajo Rusi velikanske množine čet. Iz notranje Rusije prihajajo i vsak dan novi številni vlaki ruskih vojakov,
General Kuropatkin odstavljen»
Dosedanji vrhovni poveljnik severne ruske òr« te, general Kuropatkin, je odstavljen in imenovan za generalnega upravitelja v Turkestainu.
O tem se poroča iz Stockholma, da je to imenovanje posledica nesoglasij med generaloma Brusilov in Kuronatkin, vsled kojih je bilo vsako “skupno postopanje v vojaškem oziru med obema generaloma o-nemogočeno. Kuropatkin je zastopal stališče, da bi mu b lo nemogoče držati severne fronte, če se rezerve ne bodo porazdelile enakomerno na celo fronto, Češ, za Brusdlove armade se stori vse, za njegove pa veliko premalo. Ce bi padla Riga, bi Kuropatkina ne zadela nobena krivda;. Vsled teh nesoglasij je izposloval general Brusilov pri carju odredbo, da je bil Kuropiatkin odstavljen in imenovan za generalnega upravitelja v Turkestanu.
Rusko bojišče odloči svetovno vojsko
Na vprašanje, na katerem bojišču bo padla končndveljavna odločitev v tej svetovni vojski, odgovarja. vojaški strokovnjak v kodanjskem listu „Politiken“ sledeče:
Na francoskem bojišču ne bo patella odločitev v tej svetovni vojski, kajti tukaj si stojita nasproti dva nasprotnika, ki glede junaštva, vstrajnosti m načina bojevanja ne prekašata drug drugega. Tudi ni na francoskem bojišču nobenega prostora in nobene možnosti za ženijalne manevre in za obkoljevanja* Na francoskem bojišču se pač bijejo pozicijski bop, boji za strelske jarke.
Popolnoma drugačne so razmere na ruskem bojišču, kjer je več kakor dovolj prostora! zai obkoljeva-nia, za strategične marše in za duhovite vojne načrte. Tukaj na tem bojišču obstoja med nasprotnimi armadami tako velika notranja raznolikost, da je le edino na tem bojišču omogočena končnoveljavna odločitev v tej svetovni vojski. Rusija je sicer, kar se tiče človeškega materijala, neizčrpljiva in je torej v stanu, da si izvojuje zmago za vsako ceno. Ruski vojak je hladnokrvnega značaja, vsled česar je v stanu prenašati tudi najhujše težkoče vojne. Kakovost ruskega vojaka je pa, zdaj še tem večja, ko vidi, da tudi ruski častniki gredo na čelu čet neustrašeno v boj. Toda nekaj je, kar v višji meri odlikuje avstrijskega in nemškega vojaka od ruskega — inteligenca in splošna izobrazba. In ravno večja splošna izobrazba in inteligenca vojaštva je pa v sedanji svetovni vojski velevažen, če ne odločujoč činitelj, nikakor pa ne večje število vojaštva. Tukaj na, ruskem bojišču si torej stoje nasproti armade, ki se v tem oziru zelo razločujejo druga od druge. Ako zmagate na ruskem bojišču Avstrija in Nemčija in porineta Rusijo dalje proti vzhodu, bi bile Anglija in Francija na francoskem bojjšču izpostavljeni oelo-skupnemu navalu nemških in avstrijskih čet, kateremu bi se trajno ne mogle upirati in bi podlegli, nasprotno, če pa zmaga Rusija, bi navalila, svoje armade na, Ogrsko in v Nemčijo, bi bila sama. od sebe strta obrambna sila nemških armadj na francoskem bojišču. Odločitev v tej svetovni vojski ne bo padla in tudi ne more pasti nikjer drugod, kakor na ruskem bojišču.
Francosko bojišče.
Na francoskem bojišču so napravile angleško-francoske armade dne 12. avgusta četrti generalni naval na nemške postojanke ob reki Sommi, ki je pa bil popolnoma odbit. Na ostali fronti skrajno hudi artilerijski boji, O Verdunu nobenih poročil..
V Parizu se je dne 11. avgusta vršilo veliko vojno posvetovanje francoskih in angleških državni-kov. Posvetovali so se o bodočih četverosporazumo-vihi ofenziMah. Pred vsem hoče četvierosporaZum pozvati Portugalsko, da pošlje 100,000 mož na bojišče.
Pred Solunom.
Južno od Dojranskega jezera je sovražnik''dne 10. avgusta z manjšimi četami napadel naše posto-janke, a je bil zavrnjen. Novejše poročilo pravi, tla
so se razvili južno od Dojraiia dne 10. in 11. avgusta večji artilerijski in infanlerijski boji. Sovražnik obstreljuje Do j ran.
Rumuiiiia.
Iz Bukarešte se brzoj avl'a : Vsi ministri in poslanci so prekinili svoje noletne dopuste in so se že vrnili v Bukarest, kjer se tudi ktfralj Ferdinand mudi že nekaj dni. Kralj je sprejel razne tuje poslanike, med njimi tudi avstro-ogrskega poslanika grofa Czernina. Ministrski predsednik Brattami je ponovno konferiral z raznimi zunanjimi diplomati. Dne 9. avgusta je dvakrat sprejel ruskega poslanika. Po tej konferenci se je zvečer vršilo ministrsko posvetovanje. Id se pa vrši tudi drugače skoro vsak dan.
List „Dreptatea“ poroča: Ruski poslanik je pri rumunski vladi storil korake, da doseže dovoljenje za prebod ruskih čet. Zastopniki osrednjih sil s.varijo rumunskega ministrskega predsednika, ker Avstrija in Nemčija, ne bi bili zadovoljni samo z navaldnim ru-munskim protestom, Avstrija in Nemčija zahtevate, da Rumimi ja vsak ruski vpad z oboroženo silo zavrne.
Bethmann-Hollweg na Duna u.
Na Dunaju so se vršila ob navzočnosti nemškega državnega kancelarja velevažna posvetovanja naših in nemških državnikov. Cesar je sprejel v av-dijenci nemškega državnega kancelarja, pl. Bethman-Hollwega in nato državnega tajnika pl. 'Jagova. — Nemški državni kancelar je konferiral z ministrom Burianom:	v soboto sta se teh konferenc udeležila
tudi grof Stiirgkh in grof Tisza, V petek je bil nemškima državnikoma na čast velik obed pri zunanjem ministru Burianu in večerja piri nemškem poslaniku Tschirschkem. Listi pripisujejo obisku velik pomen. V soboto, dne 12. avgusta zvečer sta se Bethmann-Hollweg in pl. Jagov vrnila v Berolin.
Tedenske novice.
Cesarjev rojstni dan obhajamo prihodnji petek dne 18. avgusta. Slovenci pošiljamo ob tej priliki zopet prisrčne prošnje do Vsemogočnega, naj nam varuje priljubljenega vladarja in naj podari Njemu in vsem narodom, kar si najbolj želijo, sijajno zmago nad sovražniki in globoko zaželjeni mir. Bog ohrani nam cesarja, Avstrijo!
Frančiškanske vesti. Za- vizitgitorja slovenske frančiškanske provincije je imenovan o. Vendelin Vo-šnjak, generalni uenniror v Zagrebu. —• Na novo nastavljena sta o. Franc Solan Cimerman v Ljubljani, in o. Gabrijel Planinšek pri Sv, Trojici v Slov. goricah, đoseđaj bogoslovca v Mariboru.
7001etni jubilej frančiškanskega reda. Letos so dovršuje 100 leto, odkar je veliki patrijarh in u-stanovitelj frančiškanskega reda sv, Frančišek Asiški izprosil od Odrešenika največji odpustek v katoliški Cerkvi, takoimenovano Porciunkulo. V majhni cerkvi pri Asisi, imenovani PorcSiunkula, se je 1216. leta prikazal sv. Frančišku Odrešenik s svojo sveto materjo. Odrešenik mu je rekel, naj zahteva kakšno milost. Sv. Frančišek je zaprosil milost:	da vsak
vernik, ki stopi v to cerkvico, zadobi popolem odpustek. Odrešenik mu je uslišal prošnjo in naložil, naj "zaprosi od njegovega namestnikappapeža, da ta odpustek razglasi. Kasneje so papeži razširili ta odpustek na všie frančiškanske cerkve. Ta TOÓletnic a velikega pomena za frančiškanski red in za v o toliški svet ter se bo gotovo slovesno proslavi j- L „Hrvatska Obrana“ piše: Mi Hrvatje imamo poseueu razlog, da sé hvaležno spominjamo frančiškanskega reda, ki je imel za nas v minolosti, i osebno pa za časa turških invazij, nad vse veliko važnost. Ko sta nam zapustila narod, da rečemo tako, nebo in zemlja, ostali so na njejgovi strpni frančiškani, ki so mu bili voditelji in učitelji, oče in mati. Oni so bili narodu edina zaslomba in oziral se je vanje z ljubeznijo in neomejenim zaupanjem. V Bosni jih še danes imenujejo „ujce.“ (Tudi v naj novejši zgodovini so bosanski frančiškani zvesti in neustrašeni prvoborite-Jji narodnih pravic.)
Novice od ogrskih Slovencev. Nagle smrti je umrl oče črensovskega plebanoša č. g. Jožefa Čačič Umrli je bil doma v vasi Hasasztifal blizu Kennen-dina. — Dne 15. avgusta bodo bivši novinci v saie -zi,antskem samostanu napravili slovesno obljubo. Zadnjič jih obmejni stražniki niso pustili čez Muro. — V, Dolnji Bistrici so tatovi vlonfili v Šolo. — Z veliko srebrno kolajno je odlikovan dr. Artur Gaiger, bivši sobočki fiškališ, kateri služi kot podočnik na ruskem bojišču. — Na žrd se je obesil v Panovcih Ja-noŠ Hari, tamošnji županov namestnik.
Oprostitev učiteljev od črno voj n iške službe.
Da se vnovič preskuša vprašanje, je-li naj ostanejo še tudi v bodoče v veljavi vse dosedanje dproistitve učiteljskih oseb od črnovojniške službe, je izdal de-
želni šolski svet na vse okrajne šolske svete naročilo, da naj predložijo seznam v pregledni obliki deželnemu šolskemu svetu o vseh dosedanjih oprostitvah učiteljskih oseb od črnovojniške službe, V svrho enotnega postopanja se določa, da velja v obče pravilo, da ui dotlej nobenega vzroka za predlaganje o-(. resti tv e kake učiteljske osebe od črnovojniške slu-; žbe, dokler še službuje na kaki šoli polovica uči-! iebskih moči, ali se jih pa more nadomestiti z drugimi, čeprav v manjši meri kvalificiranimi močmi. V-prašanje, v koliki meri je ta ali ona moška učiteljska oseba sposobna za vojaško službo, pa spada, v presojo vojaške oblasti. Tudi ni dopustno šolskim o-blastim presojati vprašanje o slučaj;ih, a-ko izvršuje khka učiteljska oseba razven svojega poklica še tudi kak drug poklic, vsled katerega bi se je ne moglo pogrešati, ako bi se jo odtegnilo temu postranskemu poklicu..
Tečaj za invalide. Zavod za pospeševanje o-brtni na Kranjskem priredi sporazumno s „Kranjsko deželno skrbstveno komisijo za povrnivše se vojake“ .več tečajev, v katere bodo sprejeti pred vsem invalidi, ki so že izobraženi v- kaki obrti. V teh tečajih bodo invalidi dobili priliko, da se priuče kaki ročni spretnosti, ki je najbližja njih že preje izvrševani o-brti in ki morda boljše ustreza telesnim zmožnostim poškodovanca Teh tečajev se bodo seveda mogli u-deleževati tudi obrtniki, ki niso invalidi, ali ki se niso udeležili vojske, ki hočejo porabiti to priliko za izpopolnitev sivojega znanja. Najprej pride na vrsto tečaj za brusače, v katerem naj se izobrazijo spretni brusači, ki bi lahko dobili po različnih krajih na Kranjskem, zaslužka, ker so dosedaj oskrbovali ta posel le potujoči brusači, Idi so dohajali iz tujine. Tečaj se bo vršil jeseni. Natančnejši podatki bodo še objavljeni. Priglase sprejema Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani. Dunajska cesta št. 22. — Tak tečaj bi bil tudi za Slovensko Štajersko na mestu.
Strežnice. Z ozirom na (povečano potrebo strokovnjaško izvežbanih pomožnih sil za vse panoge javnega zdravstva je preskrbelo notranje ministrstvo ustanovitev stalnih šestmesečnih torzov za, skrbno izvežbanje strežnic po poklicu z socialni skrbi za na zdravju oškodovane ter za na zdravju ogrožene, ter določilo za organizacijo teh kurzov splošne temelje. One, Id se udeleže kurzov, bodo dobile zlasti dovoljenje, da se no poklicu posvetijo kot uradne skrbstvene sestre službi v skrbstvenih oddelkih za tuberkulozne, pivce, dojenčke, nadalje v epidemijski službi in v drugih panogah javne sanitetne službe (n. pr. kot občinske skrbstvene sestre).
Mariborski ..Wirtsehatts verband“ pred kazenskim sodiščem. Pred graškim izjemnim sodiščem se je vršila dne 10. avgusta t.* 1. kazenska obravnava proti vpokojenemu davčnemu upravitelju Alojzu Beiseli ak v Maribru, ki je bil poslovodja, in blagajničar
1.	1907 v Mariboru ustanovljenega nemškega „Wirt-schaftsverbanda“ notri do leta 1915, ko je mariborsko okrožno sodišče razglasilo konknrz nad imenovanim društvom. Načelnik društva je bil c. kr. finančni nadkomisar in občinski svetovalec dr. Resner v Mariboru, ki se pa nahaja od izbruha vojske na bojišču. Ker se je Belschaiku dokazalo, da je zakrivil kot blagajničar imenovanega društva poneverjen j a v visokosti 7927 K, ga je kazensko sodišče obsodilo na 18 mesecev težke ječe. Proti načelniku' „Wirtschafts-verbanda“ dr. Rešnerju se pa zaradi zanemarjenja, svojih dolžnosti kot načelnik društva ni moglo kazenski .postopati, ker se nahaja na bojišču.
Tiskovna pravda v Celovcu. Hči socialdemo-kratičnega državnega poslanca dr. Rennerja je tožila celovške „Freie Stimmen“, ker so ji očitale, da je na stroške socialdemokratične stranke napravila pred izbruhom vojne in povodom nekega, mednarodnega socialdemokratičnega zborovanja, potovanje na Angleško. Pisatelj dotičnoga članka je to Rennerjevi hčeri s aim očital in ona mu je to potrdila. Tudi na o-čita.nje, da so ji takozvani „Hammerbrotwerkie“ na Dunaju kupil dragoceno obleko pohodom njene poroke, je odgovorila: „Saj nisem zastonj hči socialno-demokratičnega poslanca!“ Sodišče je toženega, urednika oprostilo, češ. da očitanje, da je Rejnnerjeva hči na stroške stranke napravila potovanje, ni nikako žaljenje, ker je to tožieljica sama potrdila.
Alkohol s svojimi žalostnimi in veselimi posledicami. Na potu v prijazen „napreden“ trg zasliši duhovnik vzdihovanje in stokanje v jarku ob cesti. Ko se približa onemu mestu, zapazi v jarku o-krog 60 let starega, na trebuhu ležečega moža, ki je stokal, se zvijal ter sam seboj govoril: „O, ti salamenski pudliči! O moja Urša! O moja Urša! Ki zana peklenska bruzgla maja v ani aštariji.“ Duhovnik se oglasi i'n ga vpraša: „Vam je li slabo?“ Mož dvigne glavo, obličje z temnokufrenim nosom mu žari, debelo gleda, na ta pa se odreže: „Neč mi ui slabo, ampak p jan sem.“ Ogorčen mu odgovori duhovnik: „Žalostno dovolj, ali Vas ni sram?“ 'Mož se pa skloni ter zavpije: „Neč žaEosfno, ampak luštno je. Justi k, juho ! “ završišče star dedec kakor fant, teo
k naboru. Nato se pobere ter začne meriti cesto •ajoč znano pesem o mogočnem kralju Alkoholu,
.^pri spočetka tako vabljiv, tako mamljiv, tako u-liudèn ili prijazen, a potem krut in neusmiljen proti vle^i|t|^ifim, ki stopijo v njegovo armado in so pri-'motsfjiljphkoriti. se njegovim vrtoglavim poveljem.
UJihhoino vprašanje. Na brošuro graškega profesorja dr, K. Weiß» „De AlkohoJ-kateri smo tudi mi poročali, odgovarja dr. M. "fetffer v posebni brošuri „Nächstenliebe oder WeiŠ'-“ Brošura; se dobiva za 60 vinarjev v založil „Volkslied“. Gradec, Bischofsplaltz 1. Za molto si ie izbral besede sv. pisma: „Vina ne ponujaj lem, ki ga ljubijo; zakaj vino jih je že veliko pokončalo,“ (Sir. 31, 30.) Dr. Metzger dokazuje dr. Weißu v zelo živahnem slogu, dta je v njegovi razpravi polno-zmot, neresnic in pristranosti in da bi globoke iši študij dr. Weißa moral privesti do stališča, ki ga zav-
zema sedanje katoliško abstinenčno gibanje. „Ne glej vina, kadar je rumeno, kadar se njegova barva v kozarcu lesketa; gladko teče, toda na poslednje piči kakor kača in strup razlije kakor bazilisk. Tvojo o~ či bodo po tujih ženah gledale in tvoje srce bo spačeno govorilo. Tedaj boš kakor kdor sredi morja spi in kakor speč kirmilar, ki je krmilo zgubil; ter porečeš: Tepli so me, pa me ni bolelo: vlačili so me, panisela čutil! Kdaj se bom zbudil in zopet dobil vina?“ Pregovori 23, 21 in s.
Pristojbina za brzojavke na. Ogrsko zvišana. Od dne 15, avgusta nadalje je zvišam a pristojbina za brzojavke med Avstrijo in Ogrsko in sicer je določeno, da stane vsaka beseda> 8 v, najmanjša prištojb-na je določena na 1 K.
Prebiranje psov. V Budjejevicah na, Češkem so imeli nabor za pse. Prignanih je bilo 600, potrjenih za vojne namene pa 150.
Gospodarske novice*
Vinogradniki ptujskega, okraja. Okrajni za-stop v Ptuju še ima precejšnjo zalogo natrona in žvepla na razpolago.
Vkuhavanje sadja in sočivja. Cesarska name-stnija nam naznanja, da je notranje ministrstvo dovolilo. da se sme za vkuhavanje letošnjega sadja in sočivja vporabljati tudi benzoe-k|slina. Navodilo, kako se rabii ta tvarina pri vkuhavanju sadja. in soci- . vja, bo te dni natisnjeno v „Naredbenem listu“ štajerske namestnije. Ko dobimo navodilo v roke, ga bomo tudi mi objavili.
iSejanje repe. Letos se repa, radi hude suše da le matokie sejati. Posebna v težki zemlji je oranje sedaj skoro popolnoma; izključeno. Kjer pa se še da orati. n. pr. v peščeni zemlji, pa svetujemo, da se repno seme vseje pred oranjem kar na nezorano njivo, n. pr, na raztrošen gnoj. Ko je seme vseja.no, se še le njiva zorje. Orati se ne sme pregloboko. V Slovenskih goricah mnogokje tako sejejo repno, seme, katero ima globlje v zemlji več vlaige. Tako v-sejana repa; je mnogo lepša, kot ona, koje seme je bilo vsejano na zorano njivo.
Masu© movie©*
748 rau je dobil na italijanskem bojišču Ladislav Berenei od 82. pešpolka. 43 ran je velikih, ostale so pa manjše. Skoro vse rane so od kamenitih drobcev. Izgubljeno je tudi eno oko. Ranjenec je po zdravniškem trudu ostal pri življenju.
Brag.1 voli. V Pečnim na Ogrskem je prodal dne 3. avgusta t. L neki posestnik par volov za —
12.000	K.
Znamenit učenjak, ki se je pečal z rastlinstvom, je nekoč v planinah nabral mnogo lepih cvetic, da bi jih doma študiraj. Spravil jih je v torbo in to oddal nekemu kmetu, da jo spravi v dolino na konju. Ko je kmet prišel v vas, pogleda najprvo, kaj je v torbi, Ko vidi travo, jo pograbi in da konju. Ko čez Čas pride za, njim učenjak in razburjen vpraša, kje so trave in cvetice, pravi kmetič:	jEh, gospod,
ne jezite se! Takoj vam nakosim polno torbo druge trave,“
Zdrava kazen. Kakor poročajo listi, morajo v. nekem mestu na Češkem ženske, ki so jih ponoči polovili zaradi nečednega obrta, drugi dan pometati ceste. Ker je nekaj žensk iz „boljših“ družin nastopilo proti tej sramotni, pa zdravi kazni, so jim zaukazali snažiti vsaj stopnice in hodnike po občinskih ir javnih uradih.
Dopisi»
Maribor. Meščani se pritožujejo, da kmečko ljudstvo ne pripelje in ne prinese več toliko živil in poljskih pridelkov na, trg kot prejšnja leta. Toni nobeno čudo, siki nam je znano, koliko nepotrebnega z-badanja mora prestati kmečki človek, če prinese kako stvar na trg. Nekateri zabavljajo čez slovensko govorjenje, drugi zopet čez ceno, tretji najde zopet j kako drugo zbadljivko in radi tega ljudje z dežele res nimajo več veselja, da M nosili svoje pridelke ta- p ko radi na trg kot poprej. Sicer pa je sedaj, posebno radi suše itak malokaj za p «ridati. Svetujemo pa mestnim1; prebivalcem, da opustijo svoje neprimerno nastopanje proti kmečkim ljudem.