OBVESTILA ČZS
12/2025 letnik CXXVII 325
UVODNIK Drage čebelarke, dragi čebelarji!
»Ne sodimo knjig po platnicah oziroma 
ovitku.« Ta frazem pravzaprav rek je zelo 
relativen, saj nakazuje na posameznikov odnos 
do različnih vrst vsebin. V današnjem življenju, 
ki je prenapolnjeno z vsebinami, predvsem 
pa z zgodbičenjem in kopičenjem idealov na 
družabnih omrežjih, je že skoraj nemogoče 
slediti vsemu, kar nas zanima. Posameznik 
je prisiljen, da izbira, ali pa raje, da odbira 
vsebine, ki jim bo sledil, glede na prosti čas, ki 
ga ima v svojem življenju. 
Če se vrnem k platnicam in vsebini, se v 
čebelarskih krogih radi pohvalimo, kako vsi 
beremo Slovenskega čebelarja. A kaj, ko se potem 
izkaže, da ga več kot očitno nismo prebrali, 
saj mnogi še vedno sprašujemo po temah in 
vsebinah, ki so že bile objavljene, nekatere 
celo večkrat. Če naše glasilo le prelistavamo 
z mislijo, da se vse ponavlja, se nam lahko 
zgodi, da nam bo kakšna pomembna vsebina 
ali obvestilo ušlo. Prav tako me skrbi, da mlajša 
generacija čebelarjev nima čuta za ohranjanje 
vsebin v našem glasilu. Ob prošnji za članek na 
določeno temo velikokrat naletim na zavrnitev. 
Razlog pa je, da se nihče ne želi izpostavljati 
kritiki čebelarskih kolegov. Vse to je lažje pisati 
na družabnih omrežjih, saj če tam naletimo 
na kritiko, pa mnenje oziroma objavo lahko 
izbrišemo (vsaj pred očmi določenih skupin). 
Tiska pa se ne da izbrisati, tisk ostaja in bo 
ostal tudi v arhivih knjižnic. Smo v dobi, ko 
smo vsi vsem in vsemu kritiki ter poznavalci, 
a pri tem pozabljamo, da smo vsi soustvarjalci 
našega glasila. Naj k temu dodam izposojeni in 
nekoliko prirejeni rek srbskega kolega urednika 
Srpskega pčelarja: »Kdor nima znanja, naj se 
uči z branjem /Slovenskega Čebelarja/. Tisti, ki 
znanje že ima, naj uživa v obnavljanju tega 
znanja. Tisti, ki ve več, pa naj to tudi napiše.« 
Naj bo slednje kot povabilo k pisanju različnih 
čebelarskih praks in tem za naše glasilo. 
Odnos do prevzemanja znanj pa se ne zrcali 
le v odnosu do Slovenskega čebelarja, temveč 
se odraža tudi v odnosu do izobraževanj. 
Izkazalo se je, da je prepogosto motiv društev 
za organizacijo in čebelarjev za udeležbo na 
izobraževanjih le potrdilo, ki ga čebelarji 
potrebujemo za prijavo na različne razpise in 
za lepši prikaz podatkov, ki se potrošnikom 
izpišejo s pomočjo QR-kode na novi prelepki 
za Slovenski med. Znanje je žal postalo 
drugotnega pomena, pa čeprav bi nam moralo 
biti prav znanje na prvem mestu. 
Vse to naj bo ob koncu starega in začetku 
novega leta popotnica v razmislek nam vsem, 
ki lahko kaj spremenimo za voljo prihodnjih 
generacij in za voljo tradicije, ki jo pišemo 
danes. Naj bodo prazniki polni miru, upanja 
in naj nam bo dana dobra čebelarska sezona.
 
Naj medi 2026!
 Mara Golob Meserko